JPOPL ^AP-ec/om rAND
NO. 50
Domovi Mii
AMCRICa ^in spirit K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
berving Cmcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N6WSPAP6B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Spring*, all Ohio

AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-580X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. APRIL 28, 1980
Ameriški zavezniki so zaskrbljeni: bojazen radi poostritve krize
LONDON, Vel. Brit. — A-meriški zavezniki v Zahodni Evropi so zaskrbljeni zaradi možnih posledic vojaškega posega v Iranu. Velika njihova bojazen je, da se bo kriza med ZDA in Iranom zaostrila do skrajne meje.
Čeprav so izjave, ki jih podajajo voditelji zahodnoevropskih držav-, pomirjevalne in ne izražajo nobene bistvene kritike o postopanju predsednika Carterja, ni tudi nobene tajnosti, da so ti voditelji nejevoljni, ker jih Carter ni obvestil o tem posegu pravočasno.
Evropske države, ki so včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti, so že napovedale stroge gospodarske in politične sankcije proti Iranu in so mislile, da bodo s tem preprečile ameriški uporabi sile.
Angleški zunanji minister lord Carrington je rekel novinarjem, da sta on in ministrska predsednica vlade Mar-. garet Thatcher prvič slišala 1 o zadevi po radiu. “Nočemo biti kritični do ZDA,” je izjavil zunanji minister. “Ako bi akcija uspela, bi danes vsi čestitali Carterju.”
Italijanska vlada Francesca Cossige je nasprotovala posegu.
V Izraelu je ministrski predsednik Menahem Begin izrekel podporo Carterju. “Hoteli so reševati svoje talce,” je rekel Begin.
Isto je trdil egiptski predsednik Anvar Sadat, ki je obljubil nadalje, da je pripravljen dati ZDA na razpolago egiptovsko ozemlje za slične Poskuse tudi v bodoče. “Naj ne bodo Amerikanci potrti!” je izjavil Sadat.
-----o------
Zopet letalska nesreča na Kanarskih otokih;
148 pfmkev mrtvih
SANTA CRUZ DE TENE-■HiEE, Kan. ot. — Letalo angleške čarterske letalske družbe Dan-Air tipa Boeing 127 je treščilo v neko goro na leh otokih. Nihče od 14G Potnikov in članov posadke ni preživel nesreče.
Reševalci, ki so prišli na kraj nesreče, so našli le razbitine letala in trupla potnikov. Nekateri menijo, da je Prišlo do eksplozije na letalu, a preiskovalci tega še niso
Potrdili.
Znano je, da je bilo vreme Odlično in da je letalo letelo brez težav vse do trenutka hesreče. Kar vzbuja sum ^od preiskovalci je dejstvo, je bilo zadnje pilotovo po-r°čilo nerazumljivo. Po tem KiePajo, da se je nekaj zgodilo na letalu že pred strmo-glavljenjem.
Rred tremi leti se je pripe-' a prav na Kanarskih oto-^ ‘b najhujša letalska nesreča V zgodovini letalstva. Trčili ria dve letali tipa Boeing 747 •inrnbo jet”. V nesreči je u-^rio 582 ljudi. Pred osmimi eb je pa treščilo na tla na ^frh otokih špansko letalo.
akrat je pa bilo ubitih 155 ^niških potnikov.
Piloti smatrajo letališče na anarskih otokih kot eno
11 b°lj nevarnih letališč na svetu_
Dr. Michael DeBakey podal zanimivo izjavo o bolezni Josipa Tita
NEW YORK, N.Y. — Revija “People” je intervjuvala znanega zdravnika dr. Michaela DeBakeya, ki je pred kratkirp operiral perzijskega šaha, in mu stavila sledeče vprašanje:
“Januarja so iskali vaš nasvet o zdravstvenem stanju jugoslovanskega predsednika Tita. Kaj ste svetovali?”
“Predsednik Tito je imel blokirano ožilje na nogi. Svetoval sem, da ne operirajo, ker vrsta njegovega blokiranja ni bila primerna za nobeno vrsto operativnega posega. Rekel sem jim celo, da bi bil poseg nevaren. Niso se ozirali na moj nasvet. Pojavila se je gangrena, kakor sem napovedal. Morali so mu odrezati nogo.”
------o-----
Večina Amerlkancev je pripravljena podpreti nov poseg proti Iranu
NEW YORK, N.Y. — Kljub neuspehu vojaškega posega ZDA proti Iranu, ki se je izjalovil pretekli četrtek, je u-gotovil znani povpraševalec javnega mnenja Louis Harris, da je večina Amerikan-cev pripravljena podpreti stroge vojaške akcije zoper Iran.
Harrisovi sodelavci so poklicali 742 Amerikancev po vseh ZDA po telefonu in jih spraševali o tem, kaj mislijo o vojaškem posegu v Iranu, o uporabi vojaške sile proti Iranu ter o obnašanju predsednika Carterja napram krizi z Iranom.
Odgovori na stavljena vprašanja so bili sledeči: 70U pn-vprašancev je bilo za to, da bi ZDA uporabile vojaško silo za reševanje talcev zoper, ako bi bila prilika za to. Le 24% jih je bilo proti.
Na drugi strani pa je bilo 62 L Amerikancev nezadovoljnih s Carterjevo politiko napram Iranu, 35% za.
Kljub temu jih je kar 88%' reklo, da bi morali podpreti Carterja Amerikanci in ameriški zavezniki.
-----o------
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
Slavje
GORICA, It. — Proslava 60-letnice teološke' fakultete v Ljubljani 10. marca je bila precej drugačna kot deset let prej za 50-letnico. Takrat niso mogli dobiti unionske dvorane za ta namen, sedaj so se pa proslave udeležili tudi številni zastopniki civilnih oblasti.
Poročajo, da so na proslavi bili Mitja Ribičič, predsednik SZDL, Stane Kolman, predsednik verske komisije SR Slovenije, prof. dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. inž. Slavko Hodžar, rektor ljubljanske u-niverze.
Svoje priznanje je torej dala fakulteti civilna oblast, potem pa najvišja kulturna u-stanova ljubljanska univerza. Prav je, da to posebej poudarimo, ker je morda znamenje novih časov.
Zadnje vesti
— Bogota, Kol. — Gverilci, ki so zasedli poslaništvo Dominikanske republike pred dvema mesecema, so odpotovali na Kubo skupaj z 12 talci. Ob pristanku na havanskem letališču so izpustili talce na svobodo. Ti so že zapustili Kubo. Med njimi je bil ameriški veleposlanik Diego C. Asencio.
—- Washington, D.C. — Nepotrjene vesti trdijo danes zjutraj, da bo že danes podal ostavko visoki funkcionar v tajništvu za zunanje zadeve Hodding Carter. Prav tako kot tajnik Cyrus Vance, je Hodding Carter nasprotoval vojaškemu posegu v Iranu.
— Teheran, Iran. — Iranci so prepeljali trupla 8 Amerikancev, ki so umrli v nesreči med neuspelim posegom reševanja talcev, v ameriško poslaništvo v tem mestu. Tam so jih položili v vrsto in dovolili, da jih novinarji slikajo. Skrajna struja v iranskem vodstvu zahteva nekakšno globo, preden vrnejo trupla v ZDA. Ameriški ob-o b r a m bni minister Harold Brown in svetovalec za nacionalno varnost Zbigniew Br-zezinski sta izjavila, da ZDA ne bodo plačale nobene globe.
— Washing ton, D.C. — Predsednik Jimmy Carter odpotuje danes doppldne v mesto San Antonio, Texas, kjer bo obiskal 5 vojakov, ranjenih v vojaškem posegu v Iranu. Zdravniško poročilo pravi, da okrevajo vsi vojaki uspešno. Obisk v San Antoniu bo eden zelo redkih primerov, ko bo J. Carter zapustil Washington, D.C., odkar je bilo zasedeno ameriško poslaništvo v Teheranu pred 6 meseci.
— New Delhi, Ind. — Indij ske poročevalne agencije poročajo, da so Sovjeti namestili v Afganistanu rakete srednjega dometa. Poročila dodajajo, da nameravajo Sovjeti v Afganistanu zbrati okoli 5000 tankov. Vesti so nepotrjene.
— Mexico City, Mex. — Sen. Edward M. Kennedy je na obisku v tej državi in se je srečal s predsednikom Lo-pezem Portillom. V soboto bodo primarne volitve v Teksasu.
Nenavadno prevažanje beguncev s Kube v ZDA
se nadaljuje in veča
KEY WEST, Fla. — število čolnov vseh vrst in velikosti, ki sodelujejo ,v prevažanju beguncev s Kube v zvezno državo Florida, raste iz dneva v dan. Predstavnik tajništva za zunanje zadeve Thomas Reston je rekel, da je več kot 600 teh čolnov.
Doslej so ti čolni prepeljali v Florido okoli 3000 Kubancev, veliko jih je še na morju ali pa čakajo v kubanskih pristaniščih. Vreme v tem delu Karibskega morja se je poslabšalo in je vožnja z malimi čolni v teh razmerah silno tvegana zadeva.
Načelnik pristanišča v mestu Key West, Fla., je rekel da je odplulo na morje najmanj 2000 čolnov. Vodilni kubanski časopis Granma pa poroča, da čaka v bližini kubanskega pristanišča Mariel okrog 350 čolnov.
Carterjeva vlada nasprotuje tej akciji in je sporočila, da je že naznanila lastnikom 16 čolnov, da bodo morah plačati visoko globo zato, ker so sodelovali pri prevažanju beguncev. Beguncem samim pa ameriška vlada ne dela nobenih pibsebnih težav.
V Miamiju, v Floridi, je izjav b neki Napoiean Viilaboa, ki spada med voditelje obširne kubanske naselbine v tem mestu, da je izvedel od kubanske vlade o možnosti kakih 250,000 beguncev. Kubanska vlada namreč ne bo nasprotovala odhodu vseh tistih Kubancev, ki želijo zapustiti svojo domovino.
Ako je to res, menijo opazovalci kubanskih razmer, je naj novejša potrditev gospodarskih težav, s katerimi sc sooči Fidel Castro.
Nekateri menijo, da je odhod teh nezadovoljnih državljanov dobrodošel Castrovemu režimu.
VREME
Oblačno in deževno danes z naj višjo temperaturo okoli 53 F. Pretežno oblačno jutri z rriožnostjo krajevnih neviht in nekaj toplejše. Naj višja temperatura okoli 58 F.
CYRUS R. VANCE PODAL OSTAVKO; IZJALOVLJEN POSEG ŠKODUJE CARTERJU
CYRUS VANCE
WASHINGTON, D. C. —
Včeraj je dosedanji tajnik ?a zunanje zadeve v Carterjevi administraciji Cyrus R. Vance presenetil to mesto in svoje sodelavce, ko je podal svojo ostavko. Po eni verziji je Vance bil tako ogorčen nad predsednikovo odločitvijo o vojaškem posegu v Iran, da mu je povedal, da bo odstopil, tudi če bo akcij4 uspela. Opazovalci političnih razmer v tem mestu soglašajo, da pomeni Vanceov odstop tako hitro po neuspeli akciji hud udarec Carterju.
Znano je, da sta tekmovala med seboj Vance in Carterjev svetovalec za nacionalno varnost Zbigniew Brzezinski. Dobro poučeni viri trdijo, da je bil Brzezinski navdušen za vojaški poseg, Vance pa mu je nasprotoval. Carter je podprl Brzezinskega.
V Washingtonu menijo, da bo Vanceov naslednik njegov namestnik Warren G. Christopher. že pred časom je rekel Vanče, da namerava zapustiti Carterjevo administracijo po letošnjih volitvah, tudi ako bi bil Carter ponovno izvoljen.
Neuspešen vojaški poseg v, Iranu, potom katerega je hotel predsednik Jimmy Carter rešiti ameriške talce v Teheranu, je nedvomno naj-hušji udarec, ki ga je doživel za časa svojega predsednikovanja. Vplivni demokratski kongresnik nz države Wis-
ob 60-letnici teološke fakultete v Ljubljani
Prav tako številna in odlična je bila udeležba cerkvenih predstavnikov; prišel je papeški pronuncij Michele Cecchini, goriški nadškof Peter Cocolin, bili so navzoči vsi slovenski škofje, tudi novo imenovana Šuštar in Turk, zastopnik zagrebške fakultete dr. Celestin Tomič, škofova vikarja iz zamejstva dr. L. Škerl in dr. O. Simčič, potem zastopstva raznih teoloških fakultet tudi iz inozemstva. Svoje čestitke in voščila je poslal tudi sv. oče.
Slavje je potekalo v dveh etapah, v stolnici sv. Nikolaja in v veliki dvorani teološke fakultete. V stolnici je bila koncelebrirana sv. maša pod vodstvom msgr. Cecchi-nija. Pel je stolniški zbor. Celotna maša je bila v slovenskem jeziku in papeški pronuncij je imel tudi nagovor v slovenščini.
Zunanje slavje je bilo nato na teološki fakulteti z akademijo. Tu je goste pozdravil dekan fakultete prof. Štefan Steiner, glavni govor je pa imel škof dr. Vekoslav Grmič o poslanstvu teologije.
Na akademiji so podelili tudi tri častne doktorate; prejeli so jih nadškof Jožef Pogačnik, Albert Metlikovec in Drago Oberžan.
G. Metlikovec je bil odlikovan za.svoje izredno plodovito delo na področju kate-hetike. Bil je med prvimi, ki so začeli obnavljati katehezo za mladino po vojni. “Bil je pobudnik katehetskih tednov na Mirenskem Gradu in jih je tudi uspešno vodil vseskozi. Gotovo spada med najbolj razgledane slovenske katehetske strokovnjake. Ogromno je študiral in navezoval znanstvene stike z evropskimi specialisti za katehetiko
in pastoralo.
Svoje znanje je koristno u-porabil kot voditelj medško-fijskega katehetskega sveta in avtor številnih učbenikov in drugih katehetskih priročnikov,” piše Družina.
Na žalost pa g. Metlikovec ni mogel biti osebno navzoč pri slavju, ker je že nekaj časa resno bolan.
Drago Oberžan je pa štajerski duhovnik, ki se je pred zadnjo vojno posvetil dušnemu pastirstvu med izseljenci zlasti na Holandskem, po zadnji vojni pa je svoje izkušnje prenesel na razmere v domovini, ker je začel z vrsto pobud na področju katehetike. pastorale in liturgije v mariborski škofiji.*
Proslava se je zaključila s slavnostnim kosilom v škofijski palači, kjer so znova številni čestitali fakulteti, meri njimi predsednik SAZU.
K. G.
ccnsin Henry Reuss je celo zahteval, naj Carter odpove svojo predsedniško kandidaturo.
Najbolj kritični do Carterja so člani lastne demokratske stranke, medtem ko so republikanci previdnejši ah ga celo podpirajo. Predsedniški kandidat George Bush je rekel, da podpira predsednika in ga ne bo kritiziral zaradi neuspelega posega v Iranu. Ronald Reagan ni povedal nič posebnega,_ sen. Edward M. Kennedy je bil zadržan, a Carterja pi kritiziral.
Oba bivša, še živeča predsednika, Richard M. Nixon in Gerald R. Ford, sta podprla Carterja. Nixon, ki je na obisku v Zahodnem Berlinu, je izjavil, da je predsednik nastopil pravilno in so ga dolžni podpreti Amerikanci vseh političnih prepričanj.
Nekateri svojci talcev so nasprotovali poskusu reševanja, drugi so pa rekli, da so zadovolji nad posegom in razočarani le zato, ker ni uspel. Zelo jezna je npr. ga. Timm, ki je v Teheranu, kjer se je srečala s svojim sinom.
Več nejasnosti
Zanesljivih podatkov o posegu v Iranu ni. Predsednik Carter je izjavil pretekli petek zjutraj, ko je govoril a-meriški javnosti po radiu in televiziji, da bo povedala njegova administracija več o tem načrtu, “ko bo čas primeren za to”.
Po raznih virih so novinarji sestavili skico o ameriškem načrtu. Najprej bi vsa transportna letala .in' helikopterji poleteli z izhodiščnega letališča v vzhodnem Iranu do nekega letališča v neposredni bližini Teherana. Domnevajo, da bi ameriški enoti pomagalo več Irancev, ki so bili vpleteni v akcijo.
Neko nepotrjeno poročilo trdi namreč, da naj bi sodelovala skupina 40 iranskih vojaških kadetov, ki so študirali v ZDA, a so bili izgnani skupaj z drugimi iranskimi državljani pred tedni.
Na letališču blizu Teherana bi ameriška enota dobila nekaj vozil, ki so že čakala na vojake, in se peljala do poslaništva. Napadla bi poslaništvo in ga zasedla. Šele nato bi pripotovali helikopterji, pobrali vse talce in vojake ir. jih prepeljali nazaj na letališče. Na letališču bi še čakala transportna letala tipa C-130, ki bi prevažala osvobojene talce in reševalce v tujino.
Talci premeščeni
Skrajneži v Teheranu so sporočili, da so premestili vse talce na razna tajna mesta v Teheranu in okolici. Manjše skupine talcev bodo poslali v druga iranska mesta. Namen tega načrta je onemogočiti ZDA, da bi organzirale ponoven poskus reševanja talcev potom vojaške sile.
Ajatola Homeini je napadal Carterja z ostrimi besedami in zagrozil, da ako bi
Iz Clevelanda in okolice
Srnjakovo kosilo—
Včeraj je fara Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. priredila že tradicionalno “srnjakovo kosilo” v Slovenskem domu na Holmes Ave. Glavni organizator je bil župnik Viktor Torne. Kosila se je udeležilo preko 403 dobro razpoloženih gostov. Prebitek tega odličnega kosila je namenjen Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd.
KOROTAN vabi—
Pevski zbor Korotan bo priredil svoj pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju v soboto. 3. maja, ob 7.30 zvečer. Vstopnice so po $3.50 in se dobe' pri članih zbora, naprodaj bodo tudi pri vhodu na večer koncerta.
Ga. Nemanich v bolnici—
Ga. Frances Nemaniči* iz Euclida, Ohio se nahaja v St. Vincent Charity bolnišnici, v sobi št. 415. Ko se je udeležila kegljaškega turnirja KS-KJ v Barbertonu in je bila na obisku v mestu Akron, se ji je pripetila nesreča. Padla je in si poškodovala nogo.
Popravek—
V Zahvali za pok. Vinka Musarja ki je bila objavljena pretekli petek, nismo u-porabili pravega klišeja (slike). Zahvalo objavljamo zopet danes, tokrat s pravo sliko. Za neljubo pomoto se o-pra vicu jemo prizadetim.
Kandidati govorijo—
Vsi politiki, ki želijo biti izvoljeni za kongresnika v 22. okrožju, so se zbrali na nekem sestanku v predmestju South Euclid. Povedali so svoje mnenje o raznih vprašanjih domače in zunanje politike. Med kandidati je Slovenec Dennis Eckart, ki je rekel, d^ nasprotuje obnovi obveznega nabora za ameriško vojsko, prav tako nasprotuje dopolnilu ameriške ustave, ki bi prepovedalo vladi, da bi plačevala stroške za splave za ženske z nižjimi dohodki. Drugi kandidat Timothy McCormack je rekel, da bi merda podprl obnovo obveznega nabora, ako bi to želeli vojaški strokovnjaki, nakar je pripomnil Eckart, da “bo hladen dan v peklu, preden mi bo neka skupina generalov narekovala, kaj potrebujemo v tej deželi!”
bili prišli do poslaništva a-meriški vojaki, bi jih bili Iranci “poslali v pekel” skupaj s talci.
Iranski vojaki so našli trupla vseh Amerikancev, ki so izgubili življenje pri nesreči na letališču v vzhodnem Iranu. Iranska vojna letala so uničila vse ameriške helikopterje, ki so jih Amerikanci pustili v Iranu.
Iranske poročevalne agencije trdijo še vedno, da je vec Amerikancev izgubljenih v puščavi blizu letališča in da jih lovijo iranski vojaki. Predsednik Carter je pa izjavil, da so se vsi Amerikanci umaknili iz Irana razen tistih, osem vojakov, ki so bili ubiti. Iranski predsednk Ba-ni-Sadr je obljubil, da bodo Iranci vsa trupla vrnili ZDA.
%
KMERISRA DOMOVINA,
APRIL 28, 1980
ifcFfj Ameriška Pomovim
1 vi ■ «<r ic-/% ■%.—ibo ■*!»
Beseda iz naroda...
C1I7 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., FrL, except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only; $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
It
No. 50 Mon., April 28, 1980
Znanje jezikov
Ali se ne zanimata vsak oče in vsaka mati za to. rla bi bil njun otrok, pa bodi fantič ali deklič, usposobljen povzpeti se v življenju do čim boljšega položaja v družbi in si zagotoviti udobno eksistenco^ in primeren ugled v svojem socialnem staležu? Daleč za nami so časi, ko je slovenski človek bil prisiljen misliti, da. zanj ni drugje mesta kot v rudokopu ali plavžu, kjer je garal kot črna živina. Današnja mladina ima mnogo več priložnosti za izobrazbo, tudi višjo, kot jo je imela ne-iv C
" Vendar se v eni stvari tudi sodobni slovenski človek ne more prav otresti starokopitne miselnosti, namreč, da je znanje materinskega jezika dejansko brez praktične vrednosti za bodočo kariero otroka; da je I učenje tega jezika v posebnih šolah in njega redna u-poraba v družini samo breme za otroka in nekak na-eionalno-čustven predsodek ljudi in krogov, ki bi raci1 z jezikom ohranjali slovensko zavest in narodno pripadnost v daljno prihodnost. Kaj pogoste so pripom-; be:	“Kaj bo'pa otroku koristilo znanje slovenščine?
Potem še angleščine ne bo dobro znal.” To-le zadnje ' mnenje so vzgojeslovci in jezikoslovci popolnoma za-j vrgli. Dokazali so,, da se otrok in pozneje mladostnik i igraje nauči istočasno dveh jezikov, morda še lažje kot enega samega. Jeziki se namreč med seboj dopolnjujejo in izpopolnjujejo.	- v
Kaj pa s prvim ugovorom glede koristnosti uce-l nja in uporabljanja materinega jezika?
Ponovno je slišati z najvišjih vladnih mest in iz časopisja, kako. kvarno se izkazuje resnica, da ogrom-, na večina Amerikancev obvlada samo en jezik, to je j angleščino. V mislih imajo predvsem mladi rod, ki I jemlje ta problem zelo subjektivno, lahkotno in brez-f| brižno. Pa ne samo študenti, prav tako tudi učne usta-i nove, bodisi high school, college ali univerza. Pred lo leti je med vsakimi štirimi študenti višje šole (high school) po en učenec študiral kak tuj jezik; danes je komaj eden med sedmimi. In 34 odstotkov univerz je zahtevalo za vpis znanje enega tujega jezika, dočim 4 danes to zahteva samo 8'r. Javna oblast, pa tudi industrijski in trgovski krogi so resno zaskrbljeni, kam bo
•	brezbrižnost za tuje jezike privedla Ameriko v tujem
•	svetu. Ustanovljena je bila Commission on Foreign
•	Language and International Studies, ki naj položaj prouči in stavi predloge.
Amerikanci so mislili, da lahko shajajo z angleščino pri stikih s svojimi sosedi na tem kontinentu. Toda po drugi vojni so se ameriški stiki raztegnili po vsem' svetu, in angleščina je postala uradni jezik v ch-nlomaciji, znanosti in deloma trgovstvu. Za to dejstvo se skriva sedanji rod v tej deželi, češ, z angleščino pride človek povsod po svetu, drugih jezikov ni treba zna^ ti. Omenjena komisija pa ugotavlja, da “pretežna večina prebivalstva na svetu ne razume in ne govori angleško... Naši vitalni interesi so prizadeti z usodnim stališčem, da naše znanje drugih jezikov nima pomena.” Delajo se načrti in iščejo sredstva, kako bi se tej važni zadevi prišlo blizu. Novi Department of Education pri zVezni vladi ima pred seboj nalogo, poiskati sposobne učitplje za pouk raznih tujih jezikov in uvesti ta pouk na široki bazi.
“Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš,” pravi slovenski pregovor. Magari če je eden jezikov tudi jezik naših slovenskih staršev in prednikov. Misliš, da je to znanje brez pomena? Se motiš! Slovenščina je eden izmed slovanskih jezikov, stara in častitljiva, če pomislimo na Brižinske spomenike iz davnih časov, pisane v našem jeziku, ali na prve slovenske knjige Primoža Trubarja, ali sveto pismo Jurija Dalmatina. Človek dobi včasih vtis, da Slovenci mnogo premalo cenimo svojo govorico, ki sta se je v starejši verziji posluževala celo sv. brata Ciril'in Metod in jo svetovna literarna zgodovina priznava in ceni bolj, kot jo cenimo mi.
Toda ta argument pri mladem rodu, ki se preracl ozira samo za koristnim in donosnim, malo vfelja. Naj pa potem velja naslednje dokazilo. Vsi slovanski jeziki so rastli in se razvili iz istih besednih korenin. To se pravi, da so si med seboj sorodni, eni bolj, drugi manj. To velja za srbohrvaščino v prvi vrsti, pa obširno tudi za ruščino, poljščino, češčino, bolgarščino itd. Da so more človek tem jezikom uspešno približati in se jih v potrebi priučiti z lahkoto, mora seveda svoj mate-
Korotan vabi *..
WICKLJFFE, O. — Pomlad prihaja v deželo, prav počasi in previdno, danes morda s popoldansko nevihto, a jutri z zgodnjo jutranjo slano. Prav vsiljuje se nam v naročje in neverjetno se nam zdi, da je že tako blizu. Skeptični smo. Prevečkrat smo že bili razočarani. Nekateri celo pravijo, da bomo imeli še' hladne dni, predno bomo na široko zajadrali v pravo pomlad. Ne bi bilo prav nič čudno, čeprav se naglo bližamo koncu aprila in ko že skoraj stojimo na pragu naj-lepšega meseca v letu, v mesecu majniku.
Vsako leto postajamo bolj izkušeni v svojih doživetjih, bolj trezni in preudarni v presojanju, a v naših srcih nosimo vedno trdno upanje, ki ne bo nikdar zamrlo: upanje v novo življenje in upanje v novo pomlad.
Ptičje žvrgolenje postaja iz dneva v dan glasnejše in cvetlice vseh vrst silijo iz zemlje, ven na. dan, k soncu.
V to čudovito harmonijo se uvršča tudi naš slovenski “Korotan”, ki bo s svojim glasom stoterih zaoril tja pozno v pomladanski sobotni večer in nam podal naj lepše, karzmore in kar že dolgo let nosi v svojem srcu: lepe slovenske pesmi. Pevski zbor Korotan bo nastopil z novim sporedom in to v izvedbi moškega, ženskega ter mešanega zbora. Naš neutrudljivi dirigent, ki je tudi sam priznan solist in skladatelj, je vanj vložil vso svojo ljubezen'in znanje.
Skupaj bodo doživljali košček Stare domovine v pesm’, ki smo jo pred mnogimi leti prinesli v Novo domovino. Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. Napolnimo dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clairju in skupaj praznujmo dan slovenske pesmi. Preživeli boste z nami nekaj nepozabnih ur.
Naj'bo nastop zbora Korotan triumf slovenske pesmi in živa manifestacija slovenske prisotnosti. Pokažimo solidarnost z vsemi tistimi, ki ta koncert pripravljajo s tolikim trudom in požrtvovalnostjo. Podprimo jih v njihovem prizadevanju!
Po končanem koncertu nas bo zabaval Dušan Maršič s o svojim orkestrom tako, da bo za vsakega nekaj, v pesmi in glasbi.
Vstopnice se dobijo pri članih zbora in pri blagajn: na dan koncerta. Ne pozabite na Korotanov koncert, ki se
bo vršil 3. maja ob pol osmih zvečer v dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Vsi ste toplo vabljeni.
L. B.
Baraga ima odgovore za naša vprašanja
LEMONT, 111. — Trudimo se, da prijetno združujemo s koristnim. Slovenci radi prihajajo v Lemont. Kakor hitro je postalo toplo, je naš griček oživel. Tudi prvo pomladansko cvetje nas je že razveselilo. Ob nedeljah v maju je še več obiskovalcev. Vsako nedeljo imamo ob pol " treh majniško pobožnost — šmarnice.
Letos bomo med šmarnicami spoznavali Baragove nauke o Mariji in spoznali, kako se je Baraga dvignil nad svoj čas in pisal tako, da njegove misli lahko primerjamo z mislimi papeža Janeza Pavla II. V tem primerjanju ni nobenega pretiravanja.
Zakaj sta v mislih tako blizu, čeprav je med njim čas več kot sto let? Ker oba zajemata iz dragocene katoliške tradicije. Ta tradicija je danes zanemarjena in pozabljena. Nekateri sploh ne marajo poslušati, kadar govorimo o preteklosti. Ne vedo, da je mnogo zla nastalo v družbi prav zato, ker je pozabljeno tisto, kar je v preteklosti nagibalo in vodilo ljudi k u-stvarjanju.
Baraga je dobro poznal dragoceno tradicijo, ki jo je krščanstvo ohranjalo od apostolskih čascv. Tudi so mu bile dobro znane značilnosti, ki jih je verno slovensko ljudstvo vtisnilo v to tradicijo. Tako sta se srečala skrb dobrega dušnega pastirja, ki je želel približati slovenskemu ljudstvu pristnost evangelijskega oznanila, in ver-rost preprostih, ki so skozi stoletja ohranjali katoliško vero in gojili vdano zaupanje do Marije.
Naše šmarnice pri Mafiji Pomagaj v Lemontu so družinska p o b o ž p ost. Skušnja pove, da otroku najbolj ostane v spominu, kar vrši skupno s starši. Šmarnice so lepa priložnost za navajanje mladine k pobožnosti do Marije.
Starši dobijo danes zelo malo opore in pomoči pri vzgoji svojih otrok. Od vseh strani prihaja vprašanje: Na vemo, zakaj nimamo več vpliva na otroke in mladino? Tildi rni nimamo odgovora, ki bi delal čudeže, vemo pa, da je molitev in udeleževanje božje službe skhpno z,otroci bo!.] uspešno kot pouk, ki je seve-
rinski jezik obvladati tudi pismeno in do gotove mere 'slovniško, ne samo v spakedranih, s poslovenjeno angleščino zmešanih dialektih svojih prednikov. V dose-do tega je potreben načrten pouk v šoli, kar zopet do kazuje neizmerno vrednost slovenskih farnih šol. Nas ideal’naj bo, da se etniške šole v velikem interesu Amerike na vso moč pospešujejo in vzdržujejo iz javnih sredstev.
Že omenjena ameriška komisija zaskrbljeno obžaluje zanemarjanje tujih jezikov po šolah, kar ima za posledico, da se slabša ameriška ekonomska pozicija v svetu, da radi neznanja jezikov močno trpijo zunanje politični uspehi, trgovinska bilanca in dosežki splošnega ameriškega uveljavljanja v tujem svetu. Samo en primer: komisija navaja, da je prodoren uspeh japonskega tekmovanja na ameriškem trgu tudi posledica dejstva, da 100,000 japonskih trgovskih zastopnikov v Ameriki tekoče govori angleško, med tem ko je japonsko govorečih Amerikancev na Japonskem komaj peščica. “Nič manj kot nacionalna varnost je prizadeta." nravi poročilo komisije.
Zakaj se ne bi slovenske krvi človek,* rojen tu, z znanjem slovenščine z lahkoto priučil drugega slovanskega jezika in zasedel lepa mesta v industrijsko-trgovskih ali diplomatskih zastopstvih v tej ali oni slovanski državi? Ali bi se ne splačalo s tega vidika naučiti se temeljito materinega jezika?
L. P.
da tudi potreben. Vsakdo se mora pa sam naučiti, kdaj in kako ta pouk izvajati.
Več ljudi več ve. Učimo se lahko tuji pri tistih, ki jih ni več med nami. Tako dela Janez Pavel II., ko oznanja vrednote in dela prednikov.
In tako tudi mi iščemo svojih vzorov, med katerimi je gotovo za nas na prvem mestu Friderik Baraga.
Zato bomo med letošnjimi duhovnimi vajami, ki bodo od 23. do 25. maja, razmišljali o Baragovi razlagi “očenaša”. Morda bi kdo dejal, zakaj razmišljati o stvareh, ki so bile pisane pred 150 leti. A ko sledimo Baragovim mislim, spoznamo, da nam ima Baraga povedati stvari, s katerimi nam odgovarja na nekatera vprašanja, na katera od ljudi danes ne dobimo odgovora.
Zato se trudimo, da božjega služabnika vedno bolj' spoznavamo. To bomo vršili tudi med šmarnicami, duhovnimi vajami in letošnjimi romanji.
P. Fortunat OFM
------o------
Bela nedelja -mala Velika noč...
NEW YORK, N.Y. — ... da, tako So včasih dejali na Slovenskem, ko je življenje skoraj vsem še teklo po kolesnicah starih, ustaljenih in raznovrstnih navad in običajev. Nekateri so že za Veliko nedeljo spekli poseben kolač, ki so ga načeli na Belo nedeljo. Mnogi pa so imeli posebno peko za to nedeljo po Veliki noči, v vzdušju katere je bilo še dosti velikonočne prazničnosti in raizgranosti s talikanjem pirhov in sekanjem pomaranč.
Prešeren in premožen fant je iskrega konjiča vpregel v zapravljivčka in se odpeljal v sosednjo ali pa še daljno vas k izvoljenemu dekletu, da se domenita, če se bosta v tem letu vzela. Na to nedeljo pa so bile tudi prve zgodnje poroke tistih, za katere je bil predpustni čas prekratek.
Sicer Niko Kuret v svoji knjigi narodnih navad in običajev “Praznično leto Slovencev” ni podal kaj posebnega za Belo nedeljo, in vendar jc na deželi, na kmetih, bila bogata tudi na mnogih navadah, ki so pestrile naše narodno življenje.
Seveda v cerkvah so bila , še zmerom razstavjena ban-,dera velikonočne procesije.
V Domžalah je bil običaj držati jih tako vse tja do Bin-koštne nedelje. Na torek po tej nedelji smo mulci okoli cerkve pomagali mežnarju Korelnu, da jih je skrbno spravil. Nekatera samo do Telovega, ostala pa do prihodnje Velike noči. Ljudje šmo na Belo nedeljo cerkve polnili, kot da je praznik. V našem počutju še ni bila to navadna povelikonočna nedelja.	i
Tako je bilo enkrat na Slovenskem! Verjetno je bila . tudi cerkvica sv. Cirila n;t Osmi njega dni bolj obiskana po Slovencih na - to nedeljo, kot pa letos in že nekaj let poprej e. Velikonočno razpoloženje v nas, ne ostaja več preko Velikonočne nedelje, ker ni več prazničnega ponedeljka po njej, in ker je naša- misel bolj poglobljena v pridobitno delo. Preveč praznikov nimamo radi, ker nam kradejo pridobitvene dneve.
In prečesto se izkaže, da množica ne ustvarja zmerom prazičnost, in da je praznik prav za prav v nas samih, ko nam duša zavriska in srce zagori, kar nam bogati naše življenje.
Tako je bilo pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi na Belo nedeljo po osmi maši, ko se
je pičlo število članov Najsv. Imena zbralo v dvorani in poslušalo prijeten govor univerzitetnega profesorja na Columbiji, dr. Rada Lenčka.
Od čas od časa pride med nas in nam pove kaj prav iz svojega področja — slavistike, kot prideta med nas dr. Peter Remec, pravnik na St. -John univerzi, in pa zdravnik, specialist za kostna obolenja, dr. Silvester Lango.
Iz širokega področja svoje stroke dr. Lenček izbere zmerom nekaj takega, kar bi dejali, da slavist postane pred nami slovenist, ki nam s svojo lepo slovensko govorico in vsebino govora znova zbudi včasih že dremavi narodni čut.
Tako nam je pred časom podal kot znanstvenik, a vseeno preprosto, od kod smo prišli na zemljo pod Triglavom. Seveda prof. Jeza v Trstu bi mu verjetno znanstveno oporekal. Vendar za nas pa je bil dr. Lenček takrat močno prepričljiv, ker tudi naša govorica dokazuje, da smo veja slovanskega drevesa. Nordijsko teorijo bo treba nekaj bolj utemeljiti, predno se jo bo moglo sprejeti kot nekaj, kar drži.
Tokrat pa nam je hotel pokazati, kako je naša govorica — slovenska beseda, dejansko nekaj več kot pa sredstvo povezovanja in razumevanja. Po njegovih besedah, je slovenska beseda — posoda naš$,4uše im intimnost našega čutenja imkpbžnavanja ter razumevanja stvari. Čutenja/je dejal, in nam pokazal na primerih, koliko je v našem preprostem kmečkem izražanju in pojmovanju poezije.
Lepo je nakazal, da je tod bogastveni vir našega narodnega pesništva. In na primerih pregovorov in rekel nam je pokazal, kako precizno je bilo izražanje naših prednikov, katerih dediščino mi vsi nosimo v sebi. Razginitev te dediščine nas je čustveno vznemirilo, da bi še poslušali. In to je bila prazničnost Bele nedelje pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi v New- Yor-ku!
Na letošnjo Belo nedeljo pa je župnik oče Richard na sestanku v dvorani, pred izvajanjem dr. Lenčka in pri deseti maši oznanil prihod njegovega naslednika p. Roberta Mazovca. Ta je že prišel iz Ljubljane v torek, 22. aprila in bo uradno prevzel slovensko faro sv. Cirila — in s tem tudi nekakšno duhovno vodstvo naše njujorške slovenske srenje — 8. maja.
Torej: dva dni pred našim farnim dnevom, ki ga bomo spet obhajali v prijetni dvorani v Ridgewoodu to soboto, 10. maja. Upam, da bomo dvorano napolnili do njene zmogljivosti in da bomo to lepo priliko primerno izkoristili za izražanje zahvale obema:	odhajajočemu župni-ku
očetu Richardu in prihajajočemu novemu župniku, očetu Robertu.
Letošnji farni dan naj bo z našo udeležbo dokaz, da še enkrat odločno izpričamo sebi in vsem drugim, da hočemo ohranjati dediščino naših prednikov, in da nam bo slovenska fara sV. Cirila še naprej dragulj v posodi slovenske narodne duše!
Tone Osovnik
ZA SMEH
“Tinka, ali kaj dosežeš pii 'svojem možu s solzami?”
“Oh, nič! Če začnem jokati, pravi: ‘Vse, samo vode ne!’ in
gre v gostilno.”
*
•/
Žena m^žu: “Če boš letos spet pozabil na moj god, potem si dobro zapomni, da tega dolgo ne boš pozabil.”
Iz življenja Sloveneev v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Velikonočni prazniki so res hitro minili.
Spominjam se majhne zgodbice, ki se mi je pripetila na Veliko soboto, ko sem bil še majhen fantič:	Peljal
sem se z grajsko kočijo bosih nog v cerkev Bogca kušnit.
Naša hiša stoji kakšnih 30 korakov od deželne ceste Litij a-Pluska-Trebnj e, na malem gričku, od koder je razgled po celi dolini, vse do litijskih hribov, kjer teče reka Sava. Dva ali tri kilometre od naše hiše proti Pluski alt, Javorju stoji na hribu star zgodovinski grad Bogenšperk, nekdanja last barona Ivana Vajkarta Valvazorja. (Zdaj je grad narodna last in so ga preuredili v Valvazorjev muzej.) Tedaj pa je v gradu živela v o j v o dinja Mecklen-burška.
Tisto soboto smo pri nas barvali pirhe in sem mami pomagal. Seveda sem od barvanja imel obe roki rdeči-Barvo pa je bilo težko umiti-S takimi rokami sem bos tekel v cerkev sv. Martina, dvS ali tri kilometre daleč, Bogca kušnit. Na poti pa me dohih grajska kočija, v kateri je sedela vojvodinja Mecklenbur-ška, ki se je tudi peljala v cerkev. Velela je kočijažu u-staviti in me povabila, naj prisedem.
Zelo mi je bilo nerodno in sram, saj sem bil bos in imei roki rdeči od barve. Med tem pa mi je gospa že porinila del svoje odeje, s katero imela pokrita kolena, da sem tudi jaz pokril svoje bose noge in skril rdeče roke. Spra' sevala me je po poti, pa je m sem nič razumel. Govorila ic namreč nemško. K sreči Je bila pot kratka in rešen selfl bil zadrege.
Na trgu pred cerkvijo se jc kočija ustavila. Hitro sem se zahvalil žlahtni gospe in na glo stekel v cerkev poljub1' križ. Domov sem jo ubral kar po stezi čez travnike, da se111 se izognil možni ponovni Pr jaznosti visoke gospe vojv° dinje ...
*
Priprave za Veliko noč s° vedno velike, doma in v kvi. Gospodinje so v petek prežene s peko in- v kuhi^ mora biti mir in prostor. ^ moške je takrat najbolje varno, da se zadrže pri k snem poslu zunaj hiše. ^
Na Veliko soboto je bil 1L in sončen dan. Pri Sv. JaIj^ zu so vsako uro popoldne goslavljali velikonočne Je
C Z)
Zvečer ob pol osmih pa & i£) pričele slovesnosti blagosl0'^ ognja in vode. Pri prižean.jj svečkah so ljudje °bn0V|p krstno obljubo in izrnold1. ^ tanije. Župnik p. Jerom je ob asistenci p. Bena biča, p. Bonaventure BoL’ in dr. Jožeta Goleta slovcS^ trikrat zapel Alelujo, kač ^ mu pevci pod vodstvena^ Majheniča prav tako ITa0'N(.. no in slovesno trikrat ° li.	sV-.	[
Pričela se je slovesnost ^ , maše ob spremljavi najKP^, J velikonočnih pesmi, od j rih je najmogočnejša ‘ ^q\- I se kraljica nebeška • • •	0	j
tarje je prazniku prim ^t/ prav mojstersko in a^1 ^ [ sko okrasil br. Timotej. ;; j k drugemu je pri?0010^^-1 lepoti velikega praznika- ^ j vsa cerkev je pristop1
raj
sv. obhajilu.
Nedeljska slovenska sv-
ša je bila darovana ob .
„ -RpnO ^
k
jo je opravil p. Beno
Pet-iu ''t A
Po masi s
ob slovesnem nočnih pesmi.
/ošc1;1
tu1
!il
ljudje pred cerkvijo veselo Veliko noč, tako j z duhovniki, in odšli t( k “žegnu” in kosilu ■ • • (Dalje na 4. stram)
SK1RISSS BOMOVma, APRIL 2S, I9SB
JOHN P. NIELSEN, Ph. D.:
Proglas Zveze Sokolstva v svobodnem sveh
Moja etnična izkušnja
(Prevedla Cirila Saksida.)
V splošno sem tak kot vsak drugi povprečni ameriški Slovence, rojen slovenskih staršev, ki so prišli v ZDA okoli leta 1900. Drugačen sem samo po tem, ker sem šel skozi vse štiri-razvojne dobe, ki jih sin slovenskih staršev lahko doživi: 1) rojen v Ameriki, a Slovenec; 2) nedolžna leta; 3) izgubljena nedolžnost in upor; 4) povratek domov.
Zopet doma
Ko sem nekega dne popravljal vodno cev v stanovanju nekega svojega stanovalca v Sniffen Courtu, sem se vprašal: Čemu ti je treba tega tebi, ki imaš štiri akademske naslove in doktorat? Ravno tisto popoldne, se mi zdi, sem imel predavanje na Kolumbijski univerzi. Pa sem tako ležal s hrbtom na tleh, orodjem v roki, ko je v sosedni sobi mladi par zabaval svoje goste in pripravljal pijačo. Takoj sem spoznal, da sem podoben svojemu očetu, v dvodružinski hiši v Clevelandu.
Moj oče je vedno opravljal vsa mehanična dela v svoji dvodružinski hiši, garaži in na dvorišču. Če se je pri stranki pokazal kak problem, ga je moj oče diagnosticiral, si pripravil potrebno orodje in se lotil popravila. Prav ta-ok je sam belil hišo, polagal stenske tapete in to s preciznostjo in izkušenostjo. Električno delo v hiši je oddelil fantom, ki so se lotili vsega, celo napeljave elektrike v garaži.
Tukaj sem delal prav isto! Že skoraj v šestdesetih letih sem se lotil dela na strehi in to v trinadstropni hiši v Manhattanu, da sem ugotovil puščanje, in če je bilo možno, sem se popravila lotil kar sam. Vzelo mi je dobre pol ure, da sem si očistil črne, mastne nohte.
Skratka, ugotovil sem, da sem v svojem poklicu uspel, ker sem delal več kot moji kolegi. Ne spominjam se, da bi si kdaj privoščil počitnice. V tem se nisem razlikoval od , svojih staršev. Prosti čas je bilo zanje delo v hiši in na dvorišču.
Tudi varčnost je bila moja izrazita poteza. Še danes si ne kupim kreme za britje. Kupim si milo za britje in to v prodaji na debelo. Pobiram za drugimi “toasterje”, sve-tiljke, omarice, jih popravljam, zavržene od drugih in sam uporabljam. Svojo ženo, ki je imela navado metati proč star kruh, sem naredil, da ga je rabila za kruhove drobtinice ali kruhove cmoke.
Prav tako sem spoznal, da sem ostal zvest svoji katoliški vzgoji. Skrbno sem pazil, da nisem v svoji družbeni rasti nikoli in nikogar žalil. Nasprotno, ostal sem ponižen. Moja etika je etika dobrega kristjana. Upam, da se v tem ne varam.
Po vsem tem bi človek sklepni, da nisem različen od poprečnega italijanskega ah Poljskega Amerikanca s katoliško vzgojo. Vendar ni tako. Vidim, da rad govorim v svojem zategnjenem slovenskem narečju. Kar samo mi Prihajajo one besede, ki sem jih slišal pred petdesetimi in šestdesetimi leti.
Pred tremi leti sem se pridružil s 1 o v e n s ki cerkveni skupnosti v N.Y. in neskončno uživam družbo mladih in starejših faranov. Župnik Ri-rhard Rngan je postal moj Prijatelj.
Zelo mi ugaja slovenska brana, praznične pogače, posebno potica, ki je gotovo najboljša. Odtrgam se od de-da se udeležujem prireditev slovenske folklorne glasbe ali pevskih zborov. Oboje mi zelo ugaja in to ne
zaradi kake d o m o t ožnosti, pač pa zaradi pristnega užitka.
Redno * obiskujem rojstne kraje mojih staršev, skoraj letno, in periodično predavam na Ljubljanski univerzi (v /angleščini, s kako slovensko frazo tu in tam). Potrošil sem nekaj tisoč dolarjev za mikrofilmanje cerkvenih zapiskov svojih prednikov v Sloveniji in raziskoval svojo geneloško drevo vse do leta 1638.
Posnel sem na trak razgovore s starimi tetami in strici za svoj nadaljnji študij. V nači*tu imam obširno delo Plevnikovega rodovnika, to je roda moje družine po materini strani: vsi so prišli iz majhne vasi Spodnji Kašelj.
Oživel sem zveze z nekaterimi bratranci iz Ljubljane, Clevelanda in srečanje z njimi je užitek. Vse to dokazuje, da sem bil vedno le Slovenec, kar mi je nedvomno pomagalo v življenjski rasti. Bogat sem tudi za ameriške izkušnje.
Hvaležen sem svojim staršem za podedovano kulturo, ki mi je dala pobudo za pridobitev druge. Saj to so želeli za svoje otroke in se v tem smislu tudi žrtvovali za nas.
Epilog
Ko sem pisal štiri obdobja moje delne rasti v slovenstvo, sem večkrat mislil na tiste Slovence, ki so prešli eno, dva ali tri, morda celo štiri faze kot jaz (kar je manj verjetno).
Poznal sem Matta Kuharja (pseudonim), ki je prišel v ZDA okoli leta 1905, okoli 20 let star. Živel je v naši soseščini Nottingham, na eni izmed tistih ulic z indijanskimi imeni. Mislim, da je bila avenija Cherokee. Bil je lastnik dveh dvodružinskih hiš (ena je gledala na ulico, druga je stala na dvorišču). Svojo družino je preživljal z delom v tovarni. Ko so otroci dorasli svojim poklicem (mlekarski delavci, preddelavci v tovarnah itd.), se je sam umaknil v skromno sobo v ozadju hiše, vse ostalo oddajal, sam pa živel življenje “hlapca”, kar bi nekako odgovarjalo poljskemu delavcu v domovini.
Nikdar se ni priučil angleščine, z izjemo tistih besed, ki so se pritihotapile v slovenski žargon. Od ameriškega načina življenja je sprejel le kajenje cigaret. Bil je'reden obiskovalec Slovenskega doma v Euclidu, kjer je pil svoj dnevni kozarec vina, in vedno se je udeleževal slovenskih piknikov.
Vsi so ga poznali in govorili z njim le slovensko. Ni mnogo govoril. Lahko bi pripovedoval čudovite zgodbe, a ostal je molčeč. Doživel je skoraj 90 let. Prav gotovo ne zaradi zdravih navad, nasprotno:	verjetno le zaradi
skromnega( mirnega življenja, daleč od vsakega modernega hrupa in pritiska.
Bili so tisti, ki so prešli dve fazi: tisti, ki so postali ameriški Slovenci. Gotovo je še kakih sedemdeset do devetdeset živih od tistega daljnega letnika sv. Vida. Tu so vključeni prvi rojeni Ameri-kanci, ki so ostali doma. Svoje starše občudujejo in prevzeli so skrb zanje.
MILWAUKEE, Wis. — Dne 1. januarja 1980 je pričela poslovati Zveza Sokolstva v svobodnem svetu. Zvezo sestavljata organizaciji Jugoslovanskega in Češkoslovaškega zamejskega Sokola, katerih pripadniki so edini svobodni govorniki za Sokola v njihovih domovinah, kjer je bila sokolska ideja brutalno zatrta in sokolska organizacija nasilno razpuščena.
Jugoslovanski in Češkoslovaški Sokoli imajo dolgo zgodovino prisrčnih bratskih vezi, tja do dni Tyrša; ' prvo sokolsko društvo v Jugoslaviji je bilo ustanovljeno v Ljubljani leta 1863 — eno leto po ustanovitvi Praškega Sokola.
Vzajemni duh resničnega bratstva med Jugoslovanskim in Češkoslovaškim Sokolom se je izražal v številnih medsebojnih obiskih in sodelova: njih na zletih, tekmovanjih in drugih sokolskih ali narodnih manifestacijah, ne le v mirni dobi, temveč še posebno v časih velikih preizkušenj naših narodov — pri-čenši z Balkansko vojno v letu 1912 in še posebno v obeh svetovnih vojnah.
Ti bratski odnosi so bili še posebno utrjeni z delovanjem Slovanske Sokolske Zveze, u-stanovljene 25. feb. 1908, katere uspešno delovanje in sijajne tradicije bodo vodile našo novo Zvezo. Je torej pri-rodno in samo ob sebi umevno, da se v današnji dobi, ko
Y***^*»^*r******** **************
Njihovo kulturno središče je slovenska skupnost na St. Clairju. Meso kupujejo pri slovenskem mesarju in kramljajo z njim v slovenščini. Če potrebujejo zdravnika ali odvetnika, gredo k , Slovencu; delno tudi iz lojalnosti. Zakaj k tujcem?
Držijo se družinskih tradicij (blagoslovljen kruh), kot so se jih držali njihovi predniki. Njihova hrana ima le ameriški priokus tako, kot pohištvo. Njihovi vrtovi so trud rafiniranega vrtnarstva sredi mesta. So kakor vrtovi v muzejih.
Tu rojena generacija navadno preide tri obdobja in to z različno intenzivnostjo in različnim p r i k r o jevanjem. Slovenstvo ohranijo, a v o-zadju, ali pa se mu popolnoma odtegnejo (ali vsaj "mislijo, da so se mu odtegnili), s tem, da spremenijo svoja imena ali se selijo na predmestja.
Tisti, ki so se odločili, da o-hranijo vez s slovensko skupnostjo, se občasno udeležujejo slovenskih prireditev in družbo slovenskih Amerikan-cev tudi uživajo. Končno so tisti, ki so popolnoma ravnodušni. Nekemu svojemu bratrancu sem želel pokazati naš rodovnik, a še stola ni premaknil, da bi ga pogledal. Njegova sestra je pripomnila da ga taka “stara stvar” nič ne zanima.
Tisti, ki so doživeli vse štiri faze, so redki. Morda se to kdaj opazi pri mlajši generaciji, ki študira. Armenijski pisatelj dobro, znanih angleških romanov, Michael Arlen (Anglijo je sprejel kot svojo drugo domovino) je popolnoma izrinil armenstvo iz svojega življenja in si ustvaril le angleško okolje. A glej! Nekaj najbolj značilnih armenskih zgodb ali člankov o Armencih je napisal njegov sin! Ne bom presenečen, če bom izvedel, da je kdo iz tretje ali četrte slovenske generacije napisal študijo o svojem rodovniku in odkril čudoviti svet.
( Konec )
so komunisti — enako kot med drugo svetovno vojno nacisti in fašisti — Sokola v naših domovinah razpustili, bratsko nadaljuje sodelovanje naših organizacij v svobodnem zdomstvu.
Naše domovine so po drugi svetovni vojni bile prizadete po brutalnih komunističnih izpadih, ki so imeli za posledico nasilje in tiranijo in naši narodi živijo v moralni revščini in zatiranju brez paralele v analih civiliziranih narodov. Komunistični režimi so prišli na oblast v naših domovinah s terorjem in njihova vladavina temelji na lažeh, prevari, razredni mržnji in na ekonomski zavisti.
Sokol, katerega zamisel je zrastla iz teženj in potreb naših narodov je bila. odraz njihovih kulturnih dediščin, je bil po komunistih oropan, vseh uspehov prostovoljnega in navdušenega dela, opravljanega z velikimi žrtvami stotisočev njegovih članov; plemeniti sokolski ideali so bili zamenjani s tujo, brezdušno fizkulturo.
Sokol si je od vsega, začetka prizadeval p o s p e š e vati moralne vrednote, zdravje in telesno usposobljenost naših narodov in je bil vedno v prvih bojnih vrstah demokratičnih sil proti krivici, suženjstvu, zatiranju in izkorišča; ; nju človeštva. Kef sedaj Sokoli ne morejo prosto delovati v svojih domovinah, so’ Sokoli v svobodnem svetu dolžni, da so. čuvarji sokolskih idealov in načel in so tudi dolžni, da nadaljujejo sokolske tradicije v duhu njihovih ustanoviteljev Tyrša in Fuegnerja.
Zato mi svobodni Sokoli, ki delujemo v mnogih- deželah svobodnega sveta, odločno protestiramo proti uničenju svobode, demokracije m pravičnosti v naših domovinah po komunistih. Protestiramo proti neprestani in vedno hujši nasilnosti komunistov proti obrambe nezmožnemu ljudstvu in protestiramo proti načrtnim kršitvam človeških pravic. Ostro protestiramo tudi proti pregania-nju sokolskega članstva, razbitju sokolske organizacije, kraji sokolske imovine in fal-zificiranju sokolske ideje.
V soglasju z našo privrženostjo sokolskim idealom je naša dolžnost, da dosledno vztrajamo na vzpostavi svobode in demokracije v naših domovinah. Potom naše nove ZVEZE bomo v teh naporih zedinjeni nadaljevali s trdno in neomajno odločnostjo, da bi naša pravična stvar zmagala. Ne apeliramo za pomoč v teh naporih zgolj na naše sokolsko članstvo, temveč na vse pripadnike naših narodov.
Prepričani smo, da se bodo naši ZVEZI, za sedaj sestavljeni od Jugoslovanskega in Češkoslovaškega Sokola, v kratkem pridružile vse ostale sokolske organizacije v svobodnem svetu:	Americka O-
bec Sokolska, Slovaška Telovadna Enota Sokol v ZDA, Ameriški delavski Sokol in Zvezi Poljskega in Ruskega Sokola.
Trdno smo odločeni vztrajati v naših naporih in v naših dejavnostih, dokler ne bo obnovljena svoboda in resnična demokracija v naših domovinah, dokler ne bodo tamkajšnjim državljanom ponovno zagarantirane temeljne človekove pravice, svoboda in dostojanstvo z enako pravico za vse in dokler svobodni Sokol ne bo vzpostavljen, da bi nadaljeval s svojim delom v službi naših narodov.
Zdravo!
MAJ
J. — Pevski zbor “Slovenska pesem” priredi pomladanski koncert, združen z nastopom folklorne skupine skupine ŠARC, ob 7,30 zvečer, v dvorani sv. Štefana, Chicago.	■	;
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10.	— Dr. Novi dom št. 7 ADZ priredi jurjevanje na izletniškem središču ADZ na Kniffin Rd. v Leroyu. Kot gositje sodelujejo pevci Korotana in Kresovi plesalci. Kulturni nastop ob 6.30 zvečer. Za ples po koncertu igra Alpski sekstet.
11.	— Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
16. —- Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer ^ SDD na 15335 Waterloo Road.
18. — Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldner v Parku.
24.	—Mladi harmonikarji priredijo koncert, ki bo združen z nastopom folklorne skupine Slo vensko-ameri-škega radio kluba (ŠARC) iz Chicaga. Koncert bo v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
25.	— Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije ter 35. obletnico Slovenske tragedije. Sv. maša bo pri Lurški Mariji na Chardon Rd. ob 11.30 dopoldne.
26.	— Spominska svečanost društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob 11. dopoldne.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSFB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski i>ristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga.
29.	— Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi.
JULIJ
13.—Mladinski pevski zbor,
JUGOSLOVANSKI SOKOL V SVOBODNEM SVETU
Inž. Ladislav J. Bevc, starosta
France Vadnal, tajnik
Nazdar!
USTREDI ČESKOSLOVEN-SKEGA SOKOLSTVA V ZAHRANIČI
Jan Waldauj starosta
Zdenek M. Dobrovolny, tajnik
NOVEMBER
8. — Praznovanje 30-letnice
društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza ha Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek db 6. zvečer.
8.	— Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”.
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne.
29.—Mladinski pevski zbor.
Kr. 3 SNPJ priredi večerjo,
koncert in ples v SDD na Waterloo Read.
23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
HELP WANTED (LADY)
Light duties, live-in and salary. Call 741-5264.
(50)
ACCORDION FOR SALE
Rare button box-type Chromatic accordion. Very old. Needs repairs. About $600 or make offer. Call 271-3110 or 341-5926.
(50-52)
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
r*********************************************************************
KOLEDAR
društvenih prireditev
• l
j!
1»
I ► I ►
s: ; >
I
I»
-!
«-I *
* ’ j >
I! j!
i l | -J ►
Kr. 3 SNPJ priredi “cir-. kus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20.	— Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
27.	— Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Obijska Federacija KS-
KJ društev priredi piknik v parku sv; Jožefa na Willoughby Hillsu, Ohio.
17.	—Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu.
Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana.
SEPTEMBER
7. — Društvo S.P.K.B. Cleveland priredi vsakoletno romanje k, Materi božji v Frank, Ohio.
13. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi koncert v Slovenskem 1 narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon.
28. — Ansambel “Galebi” in dekliški tercet “Mavrica” iz Opčin pri Trstu priredita koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. popoldne. Po prireditvi domača zabava — igra ansambel “Galebi”.
OKTOBER
11, — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.
18.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in
•ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer.
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
4. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št.
169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled!
-----o------
Čas tornadov se začenja
V prvih tednih aprila je 34 tornadov udarilo na sedem držav v ZDA. Povzročili so več milijonov škode, javljene so bile 4 smrtne žrtve. Samo v državi Ohio je bilo 9. aprila javljenih 13 tornadov.
Hudo so bili prizadeti nekateri kraji v Texasu, Mississipi, Arkansas, Illinois, Wisconsin in Oklahoma.
Dokler nismo sami prizadeti si kar ne moremo predstavljati, v kakšni težki situaciji se družina nenadoma znajde, ko ji vihar v trenutku poruši hišo in odpihne vse, kar je bilo v njej. Medsebojna pomoč je prva, ki more v prvi sili kaj pomagati. Če je v do-tičnem kraju bratsko društvo, je človekoljubna dolžnost vseh članov, da drug drugemu pomagajo. — A friend in need is-a friend indeed.
------o-----
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 SL SG1-42I* IZDAJAMO 1 UDI ZDRAVILA 7.A RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
Beautiful House For Sale Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, I'/g acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
____	(X)
FOR SALE
Ladies accordion. Light blue and white /pearl. 12 shifts. 777-4748.
(49-51)
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call 831-0683 anytime. Estimates free.
(x)
Lady needed to do General Cleaning for home in Lynd-hurst area. — 461-6176.
(49-52)
NAPRODAJ
Štiridružinska na 5901-03 Bonna Ave. Letni -dohodek $3060. Ugodna cena.
Kličite 481-5438
(49,50,52,53)
KANONIK J. J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
! Po teh besedah škofa Trob-1 ca nisem več pomišljal. Videl sem, da naravnost želi, da grem med Slovence. In tako je bilo tudi prav. Slovenec naj gre med svoje rojake, kjer je to le mogoče.
Pozneje se je škof Trobec celo izrazil:	“Tukaj bi bil
. med Nemci ali Irci, tam boš pa med Slovenci.” Da, med Slovenci, sem si misil, toda taki slovenščini, kot je tedaj bila moja, se bodo vsi smejali. Vedel sem, da bi se celo prizanesljivi dr. Breznik spotikal nad mojo “kranjsko špraho”, kakor smo našo lepo govorico doma nazivali.
Kljub temu sem odpisal g. Ponikvarju, da prestopim v clevelandsko škofijo, toda pod pogojem, da prej dovršim svoje študije. Ko je od takratnega kanclerja, sedanjega mojega soseda dr. Schullena, dospelo še uradno povabilo, sem se vdal.
Sedaj pa na delo za slovenski jezik. Najprej sem pisal v stari kraj po neko knjigo, naslov sem dobil iz Koledarja družbe sv. Mohorja, katere knjige sem vedno rad prebiral. Brati me je naučila doma mati, ko sem bil še šolar petega razreda.
, Knjiga, Slovenska slovni-V ca, je kmalu dospela, toda, o joj! Če bi bila grška, bi jo bil bolje razumel. Grško sem se učil v šoli in četudi bi z grščino ne bil prišel daleč, so mi bili vsaj slovnični pojmi znani. Teda pojmi kot samostalnik, glagol, prislov, medmet in podobni so mi bili deveta dežela.
Zato' sem kmalu uvidel, da se lepega a hkrati tudi težkega slovenskega jezika ne bom naučil iz slovnice. Ubral sem
v;:■
V BLAG SPOMIN
f OB PRVI OBLETNICI ,,	SMRTI
ANTON PRISTOV
ki nas je za vedno zapustil dne 28. aprila 1979.
Leto dni Te zemlja krije, v tihem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Oj usoda, ki življenje kar naenkat zagreniš.
Počivaj v miru mož, ata in stari ata!
Bog bodi plačnik!
Žalujoči:
žena Rezka;
otroci: Margaret, Anna Marie in Anthony.
Algonquin, 111., 28. aprila 1980.
drugo pot Naročil sem Ame-i ihanskega Slovenca in Novo Domovino in ju začel pridno prebirati. Poskušal sem tudi pisati. Prvi, ki je sprejel in tudi natisnil to ‘novo’ slovenščino, seveda precej popravljeno,' je bil Amerikanski Slovenec. Počasi se je obračalo na boljše, toda zaželeni cilj je bil še daleč.
Tako je čas hitro tekel, moja slovenščina pa je le počasi napredovala, tako počasi, da povzročajo moji dopisi še danes po dvajsetih letih, našim urednkom križe in težave. Prišla pa je nad me še druga preizkušnja. Komaj sem še v zadnjem letu bogoslovja s počitnic vrnil v semenišče, sem že prejel od škofijskega ordinariata pismo, ki je velevalo: Pripravi se na mašniško posvečenje, ki bo o Božiču. Pri Sv. Vidu nujno potrebujejo pomoči.”
Kakor strela z jasnega neba me je zadela ta novica. “Bodi pripravljen, o Božiču boš posvečen!” To se pravi, učno tvarino, ki bi jo v normalnih razmerah predelal v devetih mesecih, predelaj v treh mesecih in pol. Ker so mi bili zagotovili, da me ne bodo vznemirjali, dokler ne dovršim vseh šol, niti slutil nisem, da pride klic tako nenadoma.
Kakor uradnemu poklicu na sodnije tako se tudi škofijskemu ukazu ne kaže u-stavljati. Zato sem takoj začel S pripravami. Vadil sem se v maševanju, učil se deliti sv. zakramente in še nešteto drugih stvari. Hkrati pa sem pisal g. Ponikvarju, naj mi vsaj nekoliko časa navrže.
Vedel sem namreč, da je on tista sila, ki je škofa pregovorila, da je besedo snedel in me pred časom zahteval. Toda vse moje prizadevanje je bilo zaman. “Prav,” sem si mislil, “če mi ne daste časa, da bi potrebne šole izdelal, pa me dobite negodnika.”
Neizrečno hitro so tekli tisti meseci. G. Missia, slovenski profesor petja v šentpavelskem semenišču, me je pripravljal na peto mašo, Jože Trobec, nečak škofa Trobca, in sedaj župnik v Elk River ju v Minnesoti, je pa razpošiljal pisma in vabila za novo mašo.
Nova maša in slovo od doma
Napočil je advent, napočil Božič, z Božičem vred pa je tisto leto pritisnil tudi izredno hud mraz. Dan po Božiču, na praznik sv. Štefana, je živo srebro zlezlo 30° C pod ničlo. Toda kljub temu se je vršilo mašniško posvečenje v domači župni cerkvi, kjer sem dva in trideset let poprej prejel tudi sv. krst.
Drugi dan ni bilo nič boljše. Sv. Janez Evangelist je bil prav tako mrzel kakor sv. Štefan, mraz je tako pritiskal, da , je zaradi zmrzline drevje pokalo. "Vse kaj drugega kakor idealen dan za novo mašo.
Toda nova maša se je kljub temu vršila in cerkev je bila nabito polna, napolnili so jo pobožni verniki od raznih strani, zlasti pa domačini, ki so hoteli videti in slišati, kako bo “Šimnov Čan” novo mašo pel. Zanimanje za novo mašo in novomašnika je bilo razumljivo in vsestransko, ker je novi mašnik razmeroma pozno prišel do duhovske-ga poklica.
(Se nadaljuje)
AMLMŠIvA BČMČVINA, ADR. L Ž8, 1980
90-LETNICA DRUŠTVA SV, JOŽEFA ŠT, 2 KSK J Joliet, Ills
Cleveland, Ohio — Kako hitro je minilo pet let, odkar smo v Gla.silu z dne 30. aprila 1975 obširno porpčali o 85-letnici društva sv. Jožefa št. 2, K.S.K.J., Joliet, Illinois. In sedaj bo to društvo prihodnji teden že obhajalo svojo častitljivo 90-letnico ustanovitve.
Joliet je rojstni kraj naše K.S.K.Jednote, društvo sv. Jožefa št. 2 je bilo kakor mati naše Jednote, takratnega duhovnega vodjo društva sv. Jožefa, č.g. Frančiška Šušteršiča, župnika fare sv. Jožefa v Jolietu, pa moremo po vsej pravici imenovati očeta naše K.S.K.Jednote.
Društvo sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111., je bilo ustanovljeno 6. maja 1890 in je najstarejše slovensko društvo v Jolietu. Ustanovljeno je bilo 4 leta pred ustanovitvijo K.S.K.Jednote.
Ustanovitelj in prvi predsednik društva sv. Jožefa št. 2, Josip Štukpl, je bil tudi prvi glavni predsednik K.S.K.Jednote, tajnik društva sv. Jožefa, Mihael Ward j an, pa je bil prvi glavni tajnik K.S.K.Jednote in duhovni vodja društva sv. Jožefa, č.g.
s -n--v: ", +	. A ' ■' ‘ J e’ '
ZAHVALA
24. januarja !S0S Šentjanž na Do!.
12, marca 1916 Oiei/elaiifL II.
VINKO
Frančišek Šušteršič,
je bil tudi prvi glavni di*hovni vodja K.S.K.Jednote. Torej je društvo sv. Jožefa št. 2 tvorilo jedro glavnega odbora ob ustanovitvi K.S.K.Jednote.
Na prvem ustanovnem sestanku 6. maja 1890 se je zbralo 25 mož, ustanoviteljev društva sv. Jožefa št. 2 K.S.K.J. in sicer: Peter Jevcek, Joseph Stukel, Martin Kramarič, Peter Ivanšek, Martin Fir, Matija Bezek, John Vidmar, Štefan Stukel, Jakob Hren, Anton Golobič, Nikolaj Nemanič, Frank Žlogar, Florijan Štertzel, George Stonich, John Zmajč, John Plut, John Ramuta, John Kfamlečič, Mihael Brodarich, Joseph Cavlovič in John Zupančič. Večina ustanoviteljev je bila iz Bele Krajine.
Takrat so društvo imenovali v pravem smislu namena društva, namreč “bratovščina” in je škoda, da se je ta lep izraz za društva opustil. V duhu krščanske bratovščine so se zbrali ti prvi možje, ustanovitelji bratovščine sv. Jožefa in so v uvodu prvega zapisnika ustanovnega zborovanja 6. maja 1890 lepo izrazili namen bratovščine sv. Jožefa:
“Hvala bodi Bogu, ki daje rast in sad vsakemu človeškemu prizadevanju, in naj bi bilo samo ob sebi še tako slabo in skromno, da je le dobro in k časti božji in ta namen ima naša družba. Ker danes začnemo prvi zapisnik naših zborov in sej, Bog blagoslovi naše delo, da bo Bogu v čast in bližnjemu v korist in to iz srca želimo vsi udje od naše bratovščine in smo si izbrali pravo lepo geslo, kar je sam Jezus Kristus zapovedal: “Ljubi Boga čez y§e, sypjega bližnjega pa kakor samega sebe!” In sv. Jožef, naš patron, prosi ti za nas in blagoslovi naš trud, da bi obilni sad obrodil k tvoji večji časti in našemu zveličanju. Amen — John Zmajč.”
Pomislite, da so naši K.S.K.J. pionirji te globoke misli pred 90 leti sprejeli kot smernice za svoje delovanje v bratovščini. Vsa čast jim in vsaka njihova misel je še danes vredna posnemanja. Kolikor smo jih že opustili, je bilo samo v škodo naši organizaciji.
Glavni pobudnik za ustanovitev društva ali takratne bratovščine sv; Jožefa je bil Josip Stukel, ki je potem tudi bil ob ustanovitvi izvoljen za prvega glavnega predsednika K.S.K.Jednote. Ker smo že ob 85-letnici obširno pisali o poteku ustanovitve društva sv. Jožefa in o njegovem delovanju v prvih desetletjih, se bomo danes pomudili pri osebnosti Josipa Štukla, ki je ustanovil več KSKJ društev.
Josip Stukel je bil rojen 17. maja 1865 v Petrovi vasi št. 8, fara Črnomelj na Dolenjskem. Kot 17 letni deček se je napotil v Ameriko in je dospel v New York 27. aprila 1882. Podal se je takoj k svojemu stricu na kmetijo v Nashville, Iowa. Drugo leto zatem se je preselil v Chicago, 111. V prostih urah zvečer je obiskoval večerne šole, da se je priučil angleščine. V Chicagu se je poročil meseca septembra 1885 z gdč. Margaret Žugel, rodom iz vasi Čuril blizu Metlike v Sloveniji. V Chicagu je živel približno 6 let v sredini med Slovenci na Centre Ave in 18. ulici. Josip Stukel je v Chicagu ustanovil društvo sv. Martina, 2. decembra 1888, kar je sedaj društvo sv. Štefana št. 1 KSKJ v Chicagu. Dne 1. aprila 1890 se je preselil v Joliet, kjer je imel svojo trgovino do 1. julija 1895, potem se je pridružil k mestni policijski službi v Jolietu. Za časa svojega bivanja v Jolietu je ustnaovil društvo sv. Jožefa št. 2 KSKJ, društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 KSKJ in leta 1890 Slovensko godbo, ki je bila ena prvi slovenskih godb v Ameriki. Deloval je tudi pri cerkvenem odboru in pri ustanovitvi prve slovenske fare v Jolietu. V družini Josipa Stukla je bilo 8 otrok. Sin Josip F. Stukel, rojen 2. marca 1897, je bil posvečen v duhovnika 4. septembra 1910 in je bil pozneje (leta 1915), župnik v Waukeganu, 111.
Naši stari in prvi slovenski naseljenci pač zaslužijo večje priznanje za svoje narodno-kulturno delo v Novem svetu. Večinoma so prišli iz siromašnih krajev, v rojstni domovini so imeli trdo življenje, razen nekaj razredov ljudske šole večina ni imela višje izobrazbe, vendar so v svoji novi domovini Ameriki ogromno ustvarili. Moramo tudi upoštevati, da pred prvo svetovno vojsko še ni bilo enotnega slovenskega duha, ker je bila Slovenija takrat pod različnimi tujimi upravami. Povezoval jih je edino isti slovenski jezik. Organizirali, družili, prepevali in med seboj govorili — to je bilo skupno slovenstvo. Vsa čast jim!
Društvu sv. Jožefa št. 2 K.S.K.J. ob 90-letnici obstanka društva iskreno čestitamo in želimo, da bodo društveni delavci stoletnice društva korakali po stopinjah svojih prednikov, ki so pred devetimi desetletji ustanovili bratovščino sv. Jožefa.
Jože Melaher
V globoki žalosti naznanjam, da me je za vedno zapustil moj nadvse ljubljeni mož Vinko. Ob tej priliki prosim, sprejmite mojo veliko zahvalo vsi, ki ste na kakršenkoli način pomagali, mu stali ob strani, ga obiskali in ga tolažili v njegovem trpljenju. Bog plačaj tudi vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ste darovali za maše ali dobre namene, ga kropili v Zakrajškovem pogrebnem zavodu ali ga spremili na zadnji poti iz cerkve sv. Vida na pokopališče Vernih duš v Chardon, Ohio. Najlepša hvala duhovnikom Sv. Vida: gospodu župniku Božnarju in gos-
podu Simčiču za obiske v bolnici, za zadnjo sveto popotnico in tolažilne besede med svečano sv. mašo. Hvala lepa vsem pevcem in organistu Riglerju za lepo, ganljivo petje v cerkvi, kakor tudi nosilcem krste in vsem, ki ste se udeležili sv. maše.
Tebe pa nadvse moj ljubi mož, kakor tudi Tvojega brata Alojzija, kateri je tako tragično umrl dva tedna za Teboj, priporočam ljubemu Bogu, naj Vaju pokliče k svojemu slavnemu vstajenju in naj bo Vama milostljiv sodnik. Njegovi družini pa moje najgloblje sožalje.

Žalujoči:
Žena Jožefa in sorodniki iz Ljubljane, Slovenija ter iz Kanade, Švice in Argentine.
Cleveland O., 25. aprila 1980.
čA	.	.'.-A,
Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
fNadaljevame s Z strani)
Slovenska kulturna radij -ska ura je oba dneva, v soboto in nedeljo, ljudpm čestitala k prazniku z lepo velikonočno pesmijo. Zato gre zahvala direktorju Vladotu, in Izabeli Kralj!
Danes, ko pišem te vrstice, je Bela nedelja. V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja se vršijo velike slovesnosti posvečenja in ustoličenja novega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. “Ognjišče” piše: “Vse življenje se je učil izpolnjevati božjo voljo — sedaj je to njegovo škofovsko geslo.”
Novi nadškof je bil rojen v vasi Grmada na Dolenjskem. Bil je naj star eši od 10 otrok. Mati mu še živi, stara 85 let, oče pa mu je umrl leta 1957.
Teden kasneje, 20. aprila, pa je zasedel prvi Slovenec nadškofijski sedež v glavnem mestu Jugoslavije, Beogradu, dr. Alojzij Turk. Rodil se je 31. novembra 1909 v Bršljanu pri Novem mestu, župnija Prečna na Dolenjskem. On je četrti slovenski škof s tem imenom (Ambrožič, Grmič, Šuštar) in tretji, ki je doma iz Dolenjske.
POROKA. — V petek, 2. maja, se bo poročil Frank Mejač ml., drugi sin ugledne družine g. Franja in ge. Minke. Frank je znan kot velik športnik Triglava v več področjih. Njegova nevesta je iz družine Fitzgerald, gdč. Maurice. Poroka bo ob 6.30 zvečer v St. Matthew’s cerkvi, So. 25th St. Svatba bo takoj po poroki v Bavarian Inn.
Mlademu paru želimo veliko sreče in božjega blagoslova na pot skupnega življenja!
Praznovanje materinskega dne bo v nedeljo, 18. maja, ob 2. popoldne v Parku. Vsi lepo vabljeni!
*
Spominski dan bo društvo Triglav praznovalo 26. maja v Parku. Maša s kratkim sporedom se prične ob 11. pri kapeli, nakar bo sledilo kosilo. Pričakuje se številna u-deležba.
*
Pregovori o krvi. — Zemlja ni žejna krvi vojakov, temveč znoja delavcev.
Kri mladih pravi: poskočiva; starih pa: posediva. — Kri vseh ljudi ima enako barvo. — Kdor ima le kapljo vaše krvi, ne more ostati do vas brezbrižen.
F. Rozina

SOBOTA 3. MAJA 1980
KONCERT
SLOVENSKEGA PEVSKEGA ZBORA
KOROTAN
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6417 St. Clair Ave. — Začetek ob 7.30 zvečer IGRAJO VESELI SLOVENCI	Vstopnina $3.50

CICH0CK! LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942
“Legal Services at Reasonable Rates” SAVE

h vsakovrstna tiskarska dela
»e priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
Sl 17 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0328
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice
Nojlepia irdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb* NAROCAJTF TISKOVINE PRI NASt fKGOVSKE TISKOVINE FRfV A FNE TISKOVINE