Učitelfslci tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. C/. — sefcci/e sa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Pr os ve ta« =
Uredništvo In aprava i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov nt vračamo. Ne/rankiranih pisem ne sprejemamo. Uhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 din ta inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plačajo lisi s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek poseke. PoŠt. ček. rač. 11.153. Telefon 43-86
Grešni kozel Komunike upravnega odbora JUU
Če si bo kdo kdaj vzel čas in se založil s potrebnim potrpljenjem, da bo prelistal naše periodično časopisje zadnjih petdesetih let, mu bo padlo kot sad njegovega truda v naročje frapantno spoznanje: moralne in materialne osnove slovenskega življa so bile v tisti dobi skrajno razrvane, obupne in vsega obžalovanja vredne, toda zastopniki slovenske javnosti si niso bili samo svesti tega dejstva, marveč so poznali tudi krivca vsega tega zla: bil je to slovenski učitelj.
To poglavje ni samo žalostno, ampak tudi zelo —- zelo značilno za kakovost naše javne vesti.
Res je in tega tudi nihče ne taji, da obstoja to žalostno slovensko občestvo, o katerem se v -zato pripravnih časih in prostorih potoči toliko žalnih solza, iz različnih stanov. Toda takrat, ko bi se naj krivda za te obžalovane razmere pravično razdelila med vse stanove, vlada v naši javnosti ganljiva harmonija: vso krivdo zvale v prisrčni soglasnosti na pleča slovenskega učitelja.
Kdo ne pozna krilatice o našem dobrem ljudstvu! So priložnosti, ki silijo realnega politika, da se razneži ob tej ugotovitvi. Toda niti ob najjasnejših trenutkih svoje zavesti se ne bo pomotil, da bi prištel tudi učiteljstvo med to dobro ljudstvo.
Saj nihče ne taji: tudi v Slovencih se popiva; pijančujejo kmetje, pijančujejo delavci in uradniki, obrtniki in trgovci. Marsikatera družina strada zaradi tega ter trpi mraz in zimo. So kraji pri nas, ki degenerirajo zaradi te pogubne strasti. Tudi po slovenskih družinah se odigravajo med zakonci pretresljive žaloigre in soglasna sodba gre o tem, da take družine niso najprikladnejša človeška zajednica, kjer bi rasel in se razvijal telesno in moralno zdrav zarod. Res je, tu ni prostora in pogojev za dobro vzgojo, za idealen narodni naraščaj.
Saj nihče ne taji: naši kmetje so po večini bajtarji; premalo imajo zemlje, da bi se je mogli vsi z ljubeznijo okleniti. Ne more jih niti zadostno hraniti, niti primerno oblačiti. Odvišen človeški »material« beži v tujino ali se zgrinja v naših industrijskih centrih. Izkoriščan je tu in tam; iz ljudi z dobro voljo in najboljšimi nameni nastaja zagrenjena masa: labilen materialni položaj ji izpodko-puje moralne temelje, značaji kolebajo in — padajo.
Naše dobro ljudstvo drvi v nesrečo, vdaja se strastem, preživlja skratka eno najtežjih dob svoje zgodovine.
Vse to je res in zato je obupno žalostno.
In ker je potrebno, da se pove, da je naše ljudstvo dobro, je treba nekje poiskati krivca za vse to klavrno stanje.
Saj ne taji nihče: premalo je plodne zemlje, prenizke so plače našega delavstva in uradništva. Niti trgovci ne morejo iztisniti tako visokih dobičkov kakor bi radi, celo naša industrija toži o nerentabilnosti svojih podjetij, da ne omenjamo naših obrtnikov, ki komaj še dihajo pred uničujočo konkurenco velike industrije.
Toda: »učitelji že davno niso več taki, kakor bi morali biti.« »Sedanje učiteljstvo, razen nekaj častnih izjem, ne čuti z narodom in tudi ne sodeluje v njegovih organizacijah « »Učiteljstvo je krivo, da naša ljudskošolska vzgoja že davno ni več izrazito krščanska.«
Vedno hujša je na našem podeželju potreba dobrega učiteljstva, ki bi čutilo s prebivalstvom. »Kjer delata duhovnik in učitelj složno in z zaupanjem, tam je srečen ves okraj, nesreča pa tam, kjer tega ni.«
Kakor vidimo, ga ni krivca ne med kmeti ne med delavci, niti med trgovci, obrtniki in industrijci, niti med duhovništvom in urad-ništvom — z edino žalostno izjemo učiteljstva.
Naši politiki mečejo z olajševalno gesto nanje najdebelejše kamene. Iz kraja v kraj mora romati kozel, da bi se očistil svojega težkega grešnega bremena in to tudi takrat, ko cela naselja prosijo zanj, da bi ostal še pri njih ter jim dajal nasvete in pomoči v trdi življenjski borbi.
Zaman: sreča našega dobrega ljudstva mora biti vsakemu pravemu rodoljubu najvišje načelo. In ker prav današnja doba ne trpi na pomanjkanju pravih rodoljubov, postaja procesija romajočih krivcev vedno daljša in daljša.
Ker pa mora slediti — po logiki sodobne morale — vsaki nesreči neizogibno tudi posmeh, uporabljajo nekateri naši literatje to obdolženo učiteljsko figuro, da razveseljuje v povestih in na odru s svojim karikiranim bistvom vse ostale narodne sloje, ki niso krivi žalostnega materialnega in moralnega stanja našega dobrega ljudstva.
Ko ugotavljamo učitelji z grenkim čustvom to prakso slovenske javnosti, stavi jamo resno vprašanje: Ali se zavedajo vsi odgovorni glasniki javnega mnenja, kakšne vrste morala je to in kaj si obetajo od takega ravnanja?
V dneh 9. in 10. februarja 1940. je bila seja upravnega odbora JUU, ki so ji prisostvovali člani izvršnega in nadzornega odbora in predsedniki sekcij: za moravsko banovino tov. Branislav Živkovič, za vardarsko tovariš Marko Cvetkovič, za dravsko tov. Metod Ku-melj, za vrbasko tov. Milan Stambolija, za dunavsko tov. Milorad Motok, za drinsko tovariš Stevan Bilčar, za zetsko tov. Filip Špa-dijer in za mesto Beograd tovariš Svetozar Popovič.
I.	Na seji se je razpravljalo o poročilih predsednika, tajnika, blagajnika in odbora Doma JUU. Vsa ta poročila je upravni odbor pretresal in odobril.
Predsedniki sekcij so podali svoja poročila med razpravo.
II.	Posebna razprava se je vršila o vprašanju sklepa sekcij JUU za savsko in primorsko banovino in o osnovanju Zveze hrvatskih učiteljskih društev. O tem je upravni odbor zavzel svoje stališče in izdal posebno izjavo.
III.	S splošno preureditvijo države je tan-girano tudi vprašanje reforme šolske zakono-daie. Potreba reforme šolske zakonodaje se je občutila že prej — posebno v smeri demokratizacije šolske zakonodaje. S preureditvijo države so tangirane tudi globlje zakonske osnove šolskih zakonov in prosvete, zato je pa potrebno, da učiteljstvo in njegova organizacija p&svetita vso pažnjo reševanju tega vprašanja, da bi se zagotovile pravne in gmotne osnove šole in učiteljstva.
IV. Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o akciji uradniških organizacij za zboljšanje 'materialnega položaja in v zvezi s tem- je razpravljal o reformi uradniškega zakona. To reformo vsiljuje preureditev države,..
,V>V trenutkih, v katerih se nahaja učiteljstvo in vse uradništvo, nam narekujejo samfc; razmere, da strnemo svoje vrste in zdr.tfžimo vse svoje sile za reševanje teh problemov. '
VI.	Upravni odbor je razpravljal o pravilih JUU z ozirom na novo stanje, splošne razmere in potrebo reorganizacije stanovskega organizačnega življenja. Upravni odbor se je postavil na stališče, da ni mogoče izvesti reorganizacijo pred izvršitvijo preureditve države v vseh njenih delih, dokler se ne prenesejo posli na nove edinice, vendar pa smatra za potrebno, da se v tej smeri iz-vrše vse potrebne priprave in potrebna izmenjavanja misli o načelnih vprašanjih v^ zvezi z reorganizacijo stanovsko - organizačnega statuta.
VII.	Med zasedanjem, 10. febr., ob 10. uri, je sprejel člane upravnega odbora minister prosvete gospod Božidar Maksimovič, ki so mu bile predložene glavne zahteve, zajete v resoluciji glavne skupščine v Banja Luki ter oddani predlogi amandmanov za finančni zakon 1940.-41., ki obsegajo vsa aktualna vprašanja prosvete, šole in učiteljstva.
Ivan Dimnik, preds. Milinko Lazič, tajnik.
Stališče upravnega odbora JUU
do ustanovitve Zveze hrvatskih učiteljskih društev pred vzajemno soglasnostjo o obliki državne učit. organizacije a. p.:
Vedno smo stali prepričano na načelu duhovnega zedinjevanja vseh nacionalnih sil ši-rom vse skupne nam domovine Jugoslavije. To načelo je najsvetejša dediščina stoletnih teženj naroda — danes v skupni državi Jugoslaviji, bila pa je težnja tudi duhovnih prvo-boriteljev vseh naših učiteljskih generacij, ki so združevale svoje sile tudi takrat, ko so obstojale posebne med seboj z državnimi mejami fizično ločene učiteljske organizacije. Na tem zgodovinskem poslanstvu je bilo zasnovano Udruženje jugoslovanskih učiteljev. Ta stoletna težnja in zgodovinska naloga ne bo nikoli prenehala, pa naj bi nastopili kakršni koli primeri.
Stoječ prepričano na tem načelu, enako koristnem in važnem za vse člane v naši organizaciji, nismo nikdar izgubili izpred oči, da bo naša zajednica sprejeta s srcem samo, ako se v nobeni priliki, na nobenem vprašanju in v nobeni obliki ne pojavi kakršna koli razlika v pravicah in v dolžnostih članov organizacije: tako dobro kakor zlo je treba nerazdelno prenašati in vzajemno zdraviti.
Ko so naši tovariši iz banovine Hrvatske težko prenašali svoj položaj kot državljani, ki so ga ravno tako težko, morda še težje čutili učitelji iz ostalih krajev naše domovine, je bila učiteljska organizacija primer resnične enakopravnosti in bratstva, najmočnejše sredstvo v težki borbi, za ceno številnih učiteljskih žrtev, proti reakciji, ki ni delala razlike ne po veri ne po narodnosti, ne po kraju. Vsi učitelji Jugoslavije: Srbi, Hrvati in Slovenci so kot en človek, kot ogromna armada v službi stanu in države legendarno nosili prapor polne svobode in enakopravnosti in stopili v borbo proti vsemu, kar je bilo reakcionarno in nazadnjaško. Borba se je vodila v dve smeri: proti zunanji reakciji, ki je pritiskala na organizacijo in proti reakciji v or-
f Ljuba Davidovič
V Beogradu je umrl znani jugoslovanski politik, šef demokratske stranke Ljuba Davidovič. Pokojnik je bil večkrat prosvetni minister in si je na tem položaju pridobil mnogo zaslug za naše šolstvo. Tudi ljubljanska univerza je bila osnovana na predlog pokojnika kot prosvetnega ministra.
O pokojniku je dal daljšo izjavo tudi predsednik JUU, g. Ivan Dimnik. Iz te njegove izjave posnemamo:
Ime Davidoviča je zvezano z najlepšimi poglavji napredka našega šolstva ter bo ohranilo nanj tudi jugoslovensko učiteljstvo svetel in hvaležen spomin, saj je tudi on želel šolstvu in učiteljstvu samo dobro.
Pokojni Davidovič je bil tisti mož, ki je že leta 1904. dal srbskemu učiteljstvu najbolj napreden zakon o narodnih šolah. S tem zakonom je bila že takrat dana učiteljstvu stalnost, za katero se danes še vedno brezuspešno bori. Narodni učitelji so ob krsti pokojnega Davidoviča globoko pretreseni, toda tudi trdno odločeni oddolžiti se njegovemu spominu s tem, da bodo ostali na tisti moralni in duhovni višini, na kateri je on vstrajal vse svoje življenje.
Sekcija JUU v Ljubljani je poslala ob smrti pok. Ljube Davidoviča njegovim svojcem sledečo sožalno brzojavko:
Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani se klanja manom velikega pokojnika Ljuba Davidoviča in izreka Vam kakor vsem preostalim izraze najglobjega sočustvovanja z zagotovilom, da bodo njegova velika dela na kulturnem, prosvetnem in šolskem polju ostala med slovenskim učiteljstvom in slovenskim narodom nepozabna.
Predsednik:	Tajnik:
Metod Kumelj s. r.	Drago Supančič s. r.
ganizaciji sami. Proti notranji reakciji ne samo da jo izruje, nego da moralno in nacionalno dvigne tudi tisto število hrvatskih učiteljev, ki se je odtujil hrvatskemu narodu. To svojo zgodovinsko misijo zadnjih treh let je izvršila učiteljska organizacija uspešno in koristno. Odkrito moramo reči: da srbsko in slovensko učiteljstvo, verujemo pa,, tudi hrvatsko, v tej resnični borbi ni sodelovalo pod nobeno masko, marveč odkritosrčno in jasnega obraza, zato tudi, če bi hotelo, ne bi moglo sedaj obraza razkrivati.
Ne da bi se spuščali niti s formalne niti s psihološke strani v sklepe, ki so jih sprejeli naši tovariši v banovini Hrvatski prezgodaj, pred dokončno obliko obče preureditve države in pred soglasno rešitvijo glede oblike bodoče državne učiteljske organizacije, se veselimo ob sreči naših tovarišev, če vidijo v takem delu smisel naše zajednice, smisel našega poklica in smisel svojih nacionalnih posebnih stremljenj. Puščajoč na njih zgodovinsko odgovornost za to, kar delajo po svojem prepričanju, moramo naglasiti nastopna dejstva:
1.	Odcepitev od Jugoslovenskega učitelj skega udruženja se more opravičiti z vsemi drugimi razlogi: političnimi, nacionalnimi in ostalimi, nikakor pa ne z razlogi, ki bi bili y kakršni koli zvezi s kako krivdo tovarišev učiteljev izven banovine Hrvatske.
2.	Jugoslovensko učiteljsko udruženje ima kot doslej svoje temelje in svojo višino, ki se dviga iznad pokrajin. Na svobodni in z ničemer prisilni osnovi bo pritezalo in zbiralo učitelje vsega teritorija, pri čemer bo polagalo važnost le na cilj in pravo vsebino, ne pa na obliko organizacije.
Predsednik:	Tajnilk:
Ivan Dimnik s. r.	Milinko Lasič s. r.
Upravni odbor JUU pri prosvetnem ministru
Dne 10. februarja ob 10. uri je prosvetni minister gosp. Božidar Maksimovič sprejel upravni odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Predsednik JUU g. Ivan Dimnik je obvestil g. ministra, da je upravni odbor obveščen o prejšnjem sprejemu predsedstva JUU dne 3. februarja, in da je upravni odbor z zadovoljstvom sprejel stališče prosvetnega ministrstva v pogledu čiščenja prosvetnega aparata in prosvetnih razmer, pobijanja ko-ruptnih pojavov vseh vrst in odklanjanja kvarnih nešolskih vplivov in posredovalcev v prosvetnih zadevah (kar je g. minister na-glasil tudi v svoji božični izjavi), kakor tudi red v pogledu napredovanj, ki se bo izvajal tako, da mlajši ne preskakujejo starejše, ter, da z zagotovitvijo novih kreditov napredujejo vsi učitelji, ki čakajo na napredovanja. Predsednik JUU je dal g. ministru predstav-ko, v kateri so iznešene vse zahteve, vsebo-
vane v resoluciji glavne skupščine in ga je naprosil, da o priliki reform, ki so na vidiku, upošteva želje učiteljstva in realizira upravičene zahteve. Istočasno je oddal g. ministru predloge — amandmane za finančni zakon za leto 1940.-41. in še prav posebno podčrtal željo učiteljstva, da se ukinejo omejitve za pridobitev V. skupine in izenačijo učiteljice v vseh pravicah. Po splošnih skupnih vprašanjih in zahtevah so predsedniki sekcij iznesli še posebne želje učiteljstva svojih banovin.
Gospod prosvetni minister je pazljivo poslušal izvajanja vseh predstavnikov učiteljstva in jim je na posamezna vprašanja podal svoje določno mišljenje, ki je popolnoma zadovoljilo člane upravnega odbora.
Pokazal je polno pripravljenost, da vsa ta vprašanja oceni in da jih posebej pretresa s predstavniki glavnega odbora zaradi končne rešitve.
Pisma
s podeželja
VII.
Ako čita človek po raznih časopisih nekatere članke ter posluša morebiti o tej zadevi tudi kak govor, se mu stori inako, kadar primerja svoje delo v podeželju z očitki, da verska zavest ljudstva pada in da je tega pojava, namreč slabe verske vzgoje, pa vseh drugih učnih in vzgojnih neuspehov v nemali meri kriva šola, kar se ob taki priliki prerado istoveti z učiteljstvom. V dobi, ko slovenska šola v podeželju ne igra na zunaj nikake pomembne vloge in ko si tu in tam s krepkimi komolci po načelu samodelavnosti učiteljstvo šele utira pota iz okorelega sistema, prav za prav iz duha, ki k napredku naroda ni mnogo pripomogel in ki je bil, duh, šolo usužnjil sami sebi, se čudno sliši beseda o krivdi učiteljstva za slabe učne uspehe v šoli, posebno pa besedovanje o stvari, ki je bila pri nas od nekdaj zadeva in delo strokovne duhovne moči in ki je imela vsaj v podeželju polno svobodo razvoja v cerkvi, v šoli in izven nje.
Ni pa ga, ki se ne bi strinjal z očitkom šoli sami, da narodu ni dala tega, za kar je prav za prav postavljena, in da je potrebna kot duh, sistem in organizacija, temeljite reforme. Izsledki moderne psihologije in sociologije zahtevajo za rastočega in razvijajočega se otroka drugačnejšega postopanja in postavljajo tudi za življenje cilje, mimo katerih je hodil dosedanji šolski sistem, ne da bi upošteval vsaj v mali meri človeka, njegovo vzgojo, pa tudi formalno znanje. Res je, vsi naši šolski predpisi in načrti se preveč ženejo za učenjakarstvom! Le poglejmo te naše učne načrte, kako so naphani zahtev po vsemogoči učni navlaki, ne upoštevajoč, kot rečeno, otip-
Vseblna :
Grešni kozli.
Komunike upravnega odbora JUU. Stališče upravnega odbora JUU. Upravni odbor JUU pri prosvetnem ministru.
t Ljuba Davidovič. Pisma s podeželja.
Kako gleda na vprašanja izboljšanja uradniških prejemkov Akcijski odbor državnih nameščencev.
Šolstvo in prosveta v dravski banovini. UČITELJSKI POKRET: Bližamo se zaključku prve faze našega delovnega programa.
LISTEK: Mariborsko pedagoško pismo. —
Zborovanje sredi zime. Splošne vesti. — Prazna učiteljska mesta.
—	Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. -— Mladinska matica. — Učiteljski pravnik.
—	Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
ljivih izsledkov psihologije ali katere druge pedagoške znanosti! Toda — vprašajmo se, preden vržemo največji kamen! — kdaj pa je slovensko učiteljstvo, posebno učiteljstvo podeželskih šol, pri šolskih zakonih, postavljanju učnih načrtov i. si. šolskih postavah sodelovalo? Kdo pa se prav za prav že leta in leta sem bori proti učni diktaturi — ali kako bi to imenovali? — ki ne da šolstvu se razviti tako, kakor zahteva življenje? Kdo gradi od
V »Politiki« od 19. febr. t. 1. je priobčena izjava Todora Dimitrijeviča, podpreds. JUU in predsednika Akcijskega odbora uradniških organizacij. Zaradi važne vsebine priobčujemo izjavo v celoti.
Položaj državnih uradnikov je bil reguliran z uradniškim zakonom leta 1931., ki je bil sprejet v izjemnem času. S tem zakonom je bilo treba vso oblast osredotočiti v eni osebnosti odnosno v eni politični tendenci, pobiti voljo posameznikov in organizacij in to tudi tedaj, ko je ta volja imela najboljše namere. Tako so državni uslužbenci izgubili pravico iniciative celo v svoji stroki, a vse, kar je prihajalo od zgoraj kot odredba, se je moralo brez ugovora poslušati in izvrševati. Mnoge pridobljene pravice, ki so jih državni uslužbenci imeli po prejšnjih zakonih, s katerimi je bilo zagotovljeno tudi napredovanje stroke, so bile suspendirane. Državni uslužbenci so imeli tudi svojo uradniško zvezo, ki je imela tudi svoje določene svrhe in svojo imovino. Najnovejši uradniški zakon je v nekaterih svojih določbah bil tako reakcionaren, da ni mogel nihče predvidevati, do kakšnih moral-nih^posledic bo vse to dovedlo. Ce se vzame za primer samo vprašanje napredovanja uradnikov, ki je s tem zakonom določeno kot diskrecijsko pravo ministra in se motrijo te določbe, tedaj se lahko ugotovi sledeče:
Delo uslužbencev je vrženo v ozadje. Moralne kvalifikacije so izgubile svojo vrednost. Mlajši so z napredovanji prehiteli ne samo svoje sposobnejše, nego tudi starejše tovariše. Na starešinske položaje so prišli slabši uslužbenci in oni so demoralizirali vso stroko. Strankarske legitimacije in služba režimom, ki so se vrstili, so zamenjale one lepe lastnosti, ki dvigajo stroko in moralno osebnost človekovo. Po posameznih resorih čaka na tisoče najboljših uradnikov na milost za napredovanje. Uradniški aparat, še posebno s takim starešinskim kadrom, se je zlorabljal in radi zlorabe je diskvalificiran pred narodom in v službi. Zaradi tega brez vzpostavitve moralnega reda in brez upoštevanja strokovnih in moralnih kvalitet ne more biti govora o sposobnem uradniškem aparatu, ki bo koristno in uspešno vršil svojo dolžnost.
Državnim uslužbencem je treba takoj dovoliti združevanje in snovanje uradniških zvez, ki bodo imele smoter dviganja stroke, socialno skrb in moralni preporod in ki bodo kot sposobno telo služile s svojimi skušnjami in nasveti državnim oblastem, kadar koli se bodo delali zakoni in uredbe, ki se nanašajo na državne uslužbence. Zato je z vprašanjem materialnega zboljšanja uradniškega položaja tesno povezan tudi moralni položaj.
Gmotna stran državnih uslužbencev, kakor tudi sploh vsakega državljana, predstavlja osnovno vprašanje. Pri sprejemanju uradniškega zakona je bila storjena taka pogre-ška, da so se deset let občutile zelo težke posledice. Izgleda, da so projekt uradniškega zakona sestavljali strokovnjaki, ki so, ako ne iz egoističnih razlogov, vsaj slabo poznali realno življenje. Oni so za višje skupine državnih uslužbencev predvideli precej velike dohodke v osnovni in položajni plači in
Mariborsko pedagoško pismo
Razgovor z avtorjem »Učnih oblik«, ki kmalu izidejo v založbi Slov. šolske matice.
Kljub težkim časom, ki niso naklonjeni založniški podjetnosti, bo letos izdala Slovenska šolska matica zopet tri pedagoške knjige. Poleg »Pedag. zbornika« in St. Gogalovega Uvoda v pedagogiko bodo prejeli letošnji naročniki še G. Šilihove Učne oblike v sodobni šoli, ki jo zlasti učitelji praktiki z zanimanjem pričakujejo. Vse to je le dokaz, da skuša založba izpolniti svoje dolžnosti do članov, ki se pa žal ne priglašajo preveč marljivo ali vsaj ne tako, kakor prejšnja leta.
Šilihovo ime je že prav udomačeno v povojni slovenski pedagoški literaturi, čeprav bodo Učne oblike njegovo prvo večje delo v obliki samostojne knjige. Vse, kar je doslej napisal v raznih revijah in strokovnih listih, kar je predaval, ima strogo znanstveno vrednost in pokazuje avtorja kot sodobnega pedagoga in strokovnjaka na pravem mestu. V bistvu je zastopnik pedagoškega realizma, funkcionalne pedagogike in organskega pouka.
V prvi povojni zarji šolsko - reformnih prizadevanj je G. Šilih, uspešno in pregledno, uredil več letnikov Pedag. zbornika, v katerem je objavil daljšo vrsto tehtnih razprav o šolski reformi. S spisi, članki in ocenami je sodeloval in še sodeluje tudi v našem »Popotniku«, ki ga šteje med odlične sotrudnike in dobre poznavalce najrazličnejših problemov šolske teorije in prakse. Visoko ceni med drugimi zlasti didaktično in mladinoslovno stran pouka in vzgoje. Pisal je tudi v »Učit. tovariša«, v zagrebške in beograjske pedag. revije, v zadnjem času pa se je oglašal tudi
spodaj gor, da vsaj s privatno iniciativo zavre, kar je očito, da ne more koristiti napredku? Šola, kakršna je, zares zasluži mnogo očitkov, da ne služi narodu; zato je treba, da se vsi sloji naroda in tudi državniki priključijo zahtevam učiteljstva po nje reformi v pravcu izsledkov in zahtev sodobnega vzgojeslovja! Zato je pravična zahteva, da pri šolskih postavah soodločuj ljudskošolski učitelj!
majhne draginjske doklade —• toda za urad-ništvo v nižjih skupinah so vzeli nasproten sistem — manjše osnovne in položajne plače, a večje draginjske doklade. Z zakonom so predvideli, da se prejemki osnovne in položajne plače ne smejo menjati brez spremembe zakona, a pustili so, da se z uredbo lahko regulirajo draginjske doklade, kar pomen j a, da se lahko laže in hitreje menjajo.
Od sprejetja zakona dalje smo bili priče nekolikih sprememb in znižavanj draginjskih doklad. Ta znižanja so v glavnem prizadela težko in edino nižje državne uslužbence ter jih nazadnje dovedla v tako težak položaj, ki se ne more z ničemer opravičiti. Kakšne težke posledice so nastale po takem znižanju prejemkov, je nemogoče natančno opisati. Zadostuje samo naglasiti, da so nižji državni uslužbenci dovedeni v težko gmotno in moralno krizo. Gmotno zaradi tega, ker so prikrajšali sebi in svojim otrokom minimum življenjskih potreb in zanesli v svojo družino ne samo pomanjkanje, bedo in tuberkulozo, nego tudi neslogo, nemir, predbacivanja, ločitev zakona itd. Moralna kriza je nujna pri materialni bedi. Pošten uslužbenec se je znašel v težki dilemi, da izbira med dvojnim zlom: bodisi da na nedovoljen način, potom svojega uradniškega položaja, ustvari sebi dohodke za vzdrževanje družine, ali pa, da mirno gleda, kako rodbina propada in otroci hirajo. Veliko je vprašanje, kdo se je od uradništva odločil za eno ali drugo. Lahko si predstavljate, koliko družinskih nesreč in kesanja je bilo v tem času. Zato mora država to vprašanje rešiti z vso resnostjo.
Uredbe o draginjskih dokladah, ki so za zakonom iz leta 1931. imele stalno tendenco, da prizadenejo uradnike iz nižjih skupin — one, ki so materialno šibki, — ne samo, da so v tej smeri bile nepravične, nego so bile asocialne. Od njih je največ pretrpela družina, medtem ko so bili zaščiteni samci in samice, ali družine brez otrok. Nastalo je vprašanje obstoja one osnovne celice, na kateri sloni družba. Prav tako je bila najbolj prizadeta žena, državna uslužbenka, in to poročena žena.
Ako se upošteva, da so se cene življenjskih potrebščin že v času, ko je bila sprejeta uredba o draginjskih dokladah, stalno dvigale, a državnim uslužencem se je draginjska doklada zmanjšala pod najnujnejši minimum, tedaj je naravno, da si je del uradništva pomagal z nedovoljenim načinom zaslužka, a drugi del s stalnim zadolževanjem. Ce bi se izvršila obsežna anketa in preračunalo, koliko znašajo zabrane na uradniške plače, tedaj bi se država znašla pred problemom, ki ni prav nič lažji od problema kmetskih dolgov.
To vprašanje je treba obravnavati z vso resnostjo. Kot osnova za rešitev naj služijo sledeči principi.
a) Ugotoviti je treba osnovni minimum za eksistenco vsakega uradnika, brez ozira v kateri položajni skupini je. Obstojati mora nekaj osnovnega, brez česar noben uslužbenec biti ne more. Vzame naj se najprej uradnika samca, uradnika oženj enega brez otrok, oženjenega z enim, dvema in več otroki; ugotoviti je treba lestvico, ki se bo propor-
v reviji »Misel in delo«, kjer je informiral javnost o perečih šolskih in učiteljskih zadevah. Tudi med češkimi in švicarskimi pedagogi je našlo priznanje njegovo delo in znanje, saj ga še vedno vabijo ugledni in demokratično usmerjeni pedagogi k sodelovanju v mednarodne pedag. revije. Malokdo je tako razgledan v srednje- in zapadnoevropskem peda-goško-šolskem slovstvu kakor Šilih. Ni pretiraval tisti, ki je nedavno trdil, da je prof. Šilih kakor »živ pedag. leksikon«, ki ti lahko vsak hip postreže z zanesljivimi podatki in tudi z navodili, če se obrneš do njega v kateri koli strokovno-šolski zadregi. V šoli, kavarni ali na ulici...
Mariborska Pedagoška centrala je v glavnem njegovo delo in v njeni sobici so prišle to jesen njegove Učne oblike na papir, čeprav so nastali prvi obrisi v glavnih počitnicah, ki jih je letos presedel v razliko od nas drugih za svojo — pisalno mizo. Ni vsakomur dano, da bi mogel ustvariti dobro knjigo v določenem roku. Trdimo, da se je to v polni meri posrečilo Šilihovemu peresu, saj smo njegovo delo zasledovali, ko je teklo v enakomernem tempu skozi pisalni stroj, kajti med vodilnimi člani Pedag. centrale ni prav nobene literarne ljubosumnosti.
»Glej, danes sem dobil že lomljeni stavek iz tiskarne!« mi je rekel, ko me je vodil v svojo delovno sobo, ki jo krasi bogata knjižnica z izbranimi deli.
»Kaj te je napotilo, da si se v lanskih viharnih mesecih odločil, napisati knjigo o učnih oblikah? Pol sveta je že pod orožjem,« sem ga vprašal, ko sem se pogreznil v globok fotelj.
»Prvič me je zanimala problematika učnih oblik, ki ji šele moderna pedagogika posveča malo več pažnje. V učnih oblikah se najvid-neje stikajo psihološki, sociološki, didaktični in vzgojni vidiki in od njih pravilnega
cionelno dvigala po številu članov rodbine, toda tako, da vsak drugi otrok, odnosno prihodnji, dobi zvišano doklado, da bi bila družina pravilno zaščitena.
b)	Po ugotovljenem osnovnem minimu, ki bi bil neoporečen za vsakega uslužbenca, je treba ugotoviti pravilno lestvico za plače po skupinah, položajih in službenih letih.
c)	Ženo državnega uslužbenca je treba tretirati popolnoma enako z državnim uslužbencem ne glede na to, ali je poročena ali ne, in to po principu: za enako delo — enako plačilo.
č) Določiti je treba stalno komisijo, ki bi vsak mesec podala poročilo o kretanju cen in o potrebi povečanja ali znižanja izrednih draginjskih doklad.
d)	Obdržati je treba samo prvi in drugi draginjski razred in ukiniti vsa mesta, ki so določena kot tretji draginjski razred, ker je največje število naših vasi v takem stanju, da je državnemu uslužbencu teže in draže živeti tam, nego v trgih in mestih, še posebe pa, če se upošteva družina, ki se mora oskrbovati z obleko, obuvalom, zdravili, a vse to ne more kupiti v vasi, nego ima še posebne stroške preden pride do njih.
Akcijski odbor je istočasno proučeval vprašanje sredstev in načina, kako bi se moglo in moralo rešiti uradniško vprašanje. Na osnovi vsega tega je popolnoma jasno, da je treba takoj pristopiti k spremembi uradniškega statusa in popraviti njihov materialni položaj.
Materialno zboljšanje ne more biti samo enostransko zvišanje draginjskih doklad. Izkušnja nas je naučila, da je to zvišanje lahko tudi na škodo uradništva. Dogajalo se je, da so državni uslužbenci dobili od din 100,— do din 200,— povišane plače, a takoj nato so se življenjske potrebščine podražile, a ne samo v razmerju tega zvišanja, nego mnogo bolj, in objektivno presojanje tega zvišanja je pokazalo, da prihaja ne kot posledica upravičene potrebe, nego preprosto zato, ker so državni uslužbenci dobili večje plače. Iz tega sledi, da je treba ukreniti vse, da se cene življenjskim potrebščinam ne dvigajo brez utemeljenih razlogov, in da se pobija vsaka špekulacija na učinkovit način. Med načine, kako pomagati uslužbencem, štejemo tudi to, da ^si državni uslužbenci, ki so izpolnili zakonske pogoje za napredovanje v višjo skupino, takoj napredujejo in se najdejo krediti za to. To bo ne samo gmotna, nego tudi moralna pomoč.
Tretji način bi bil v tem, da se s pomočjo države najdejo za uslužbence gotovi krediti, da ne bi državni uslužbenci v primerih naj-
upoštevanja je v dokajšnji meri odvisen uspeh učnega postopka, kakor je duh odvisen od telesa. V našem primeru je duh učni postopek, telo pa učna oblika. Drugi razlog je enostranost v uporabljanju učnih oblik, ki jo opazujem pri nas skoroda ob vsakem koraku: ali izključno prevladuje vezani razredni pouk ali pa — prosti razredni razgovor. Moja knjiga bi rada opozorila na škodljivost takega postopanja. Končno bi pa rad dal našemu učitelj stvu, zlasti mlajšemu, v roke knjigo praktičnega značaja, ki pa vendar temelji na osnovah sodobne pedagogike in didaktike.«
»Povej na kratko še kaj o vsebini knjige!« sem mu dejal.
»Knjiga vsebuje predvsem očrt šol. razreda kot dejstvovalnega kolektiva, ki se dotika raznih problemov (učencev, učitelja, delovne, vzgojne in življenjske zajednice, razrednega prostora in opreme, delovnih sredstev in dejstvovalnih oblik šol. razreda). Nato obravnavam sklenjeni razredni pouk v vezani in prosti obliki, odlike in hibe obeh ter njiju uporabne možnosti prav do podrobnosti. Slično je obdelan skupinski pouk (nouk v oddelkih, prosti in vezani skup. pouk) in končno znani poskusi nerazrednega skupinskega dela, kakor so jih izvedli Decroly, Kil-patrick, Petersen, Cousinet in Freinet. Potem sledi poedinski pouk v vseh podrobnostih zlasti glede uporabnih možnosti in delovnih sredstev. Ob koncu je prikaz nekaterih znanih poskusov skrajne individualizacije pouka (Montessori, Parkhurst, Prihoda). Knjigo zaključuje poglavje o sestavljenem pouku kot kombinacijo vseh naštetih učnih oblik. Kolikor je dopuščal prostor, so povsod vsaj v skici podani primeri iz domače in tuje prakse.«
»Torej si posegel v vse tekoče šolsko -reformne probleme in iih uvrstil v sistem. Kako gledaš na naše reformne poizkuse?«
težjih potreb ostali brez kreditov, ali pa plačali velike obresti. V tem pogledu bi bila pomoč tudi v tem, da bi se državnim uslužbencem omogočila ustanovitev zveze, ki bi razpolagala z vsemi onimi gmotnimi sredstvi, ki nam jih je v to svrho država odtrgala. Ta zveza bi skrbela tudi za snovanje nabavljal-nih in prodajnih zadrug, da tudi tem potom olajša breme, ki bi brez tega večno padalo na državo.
Nesumljivo je, da morajo biti uradniške plače glavni vir. Državni uradniki se zavedajo, v kakšnih razmerah se nahaja naša država, ne samo z ozirom na vojno stanje izven države, zaradi katerega se občutijo posledice tudi pri nas, nego tudi z ozirom na to, da se v zadnjem desetletju v naši državi prav gotovo noben problem ni resno postavil in rešil. Državni uslužbenci so prežeti z zavestjo in željo pomagati svoji državi. Toda, kakor je za vzdrževanje državne eksistence • potrebno dajati vsa materialna sredstva, kakor je potrebno najti vse vire za naše tehnično oboroževanje, prav tako smatrajo za neobhodno potrebno, da se zagotovi tudi moralno oboroževanje. Še več, moralno oboroževanje, objektivno sodeč, je v teh momentih prav tako potrebno kakor tehnično. Državni uslužbenci so vojaki in vojaški starešine, in oni morajo živeti v polnem prepričanju, da so državna potreba in državna skrb. Nočemo sumirati dogodkov, iz katerih bi se videlo, da se je državni denar v milijonskih vsotah tro-šil za propagando, volitve, številne avtomobile, zlorabe, visoke dijete itd., nočemo na-glašati dejstev, ki nam vsakodnevno kažejo na birokratizem, ki je neusmiljeno natezal državne finance, ker tu se govori le o onih državnih uslužbencih, ki na svojih ramenih nosijo največje breme poslov, a katerih ramena so pod tem bremenom že polomljena in njihovo življenje in življenje njihovih rodbin ogroženo. Ako se to vprašanje ne reši takoj, ako se ne upoštevajo dejstva, da ta rešitev in olajšanje ne velja samo od danes, nego od onega dne, odkar se gomilijo uradniški dolgovi, a še posebej, ako se uradnikom v tem težkem njihovem položaju da kot po-višica samo po din 200,— do din 300,— mesečno, tedaj se moramo vprašati: kaj obupa-nec in lačen človek lahko naredi.
Pripominjamo, da je v interesu stvari same, da se to vprašanje ne rešuje zopet skrito in birokratsko, nego skupno z organizacijami državnih uslužbencev, da bi se vzdržalo pri uradništvu v pravih mejah, in ukrenilo vse, kar se ukreniti da. To je želja vseh uradnikov in potreba v zvezi z najbolje ra-zumevanim državnim interesom.
»Kakor ti je znano, zavzemam stališče, da se je treba pri reformnih poizkusih čuvati enostranosti, ker se te protivijo načelom dinamičnosti in življenjske bližine. To stališče sem dosledno zastopal v knjigi. Zdi se mi, da se dela pri nas razmeroma še premalo načrtno in da vladajo v praksi tu pa tam še premalo jasni pogledi. Razčiščenje pojmov je tudi eden izmed razlogov, ki so me napotili k pisanju knjige.«
Medtem naju je gospa že postregla z vročim čajem, da sva za hip pozabila na šolske misli. V sobo je pokukal tudi debelušasti Šilihov Markec in nama prinesel pokazat skico vardarske banovine. Vrnila sva se k svojim mislim.
»In načrti za bodočnost? Še o tem kaj povej!«
»Trenutno me najbolj zanima vprašanje šolskega nadzorstva, od čigar pravilne rešitve je mnogo odvisno. Pa saj poznaš moje načelno stališče o tem vprašanju! Še v tem letu mislim izdati obširnejšo razpravo, ki bo skušala osvetliti problem prav do jedra, in ki bo nudila tudi več konkretnih predlogov za reformo šol. nadzorstva. Glavno moje delo v bodočnosti pa bodo osnove obče pedagogike za ljudske šole. za katero imam zbrano že obilico gradiva.« Cel kup rokopisnih pol je potegnil iz predala ter jih razgrnil po mizi. »Knjiga bi naj predstavljala sintezo vsega, s čimer danes res lahko računamo; utegne obsegati nad 400 strani. Manjka pa mi časa; leto dni dopusta, pa bi šlo, kajti knjižno ustvarjanje zahteva celega človeka in pa časa, ki nam primanjkuje,« je dejal in vstal od mize.
Nato mi je jel razkazovati važnejša dela in spise iz svoje knjižnice. »Imenitna knjiga, nekaj takega v slovenščini... ali pa tole di-daktiko! Sicer pa .. raznih posebnih didaktik bi nam ne bilo treba prevajati, te bi naj napisali naši domači ljudje.«
Kako gleda na vprašanja izboljšanja uradniških prejemkov Akcijski odbor državnih uslužbencev
Šolstvo in prosveta v dravski banovini
Iz poročila v banskem svetu
Število ljudskih šol.
Po stanju 1. novembra 1939. je v dravski banovini 871 ljudskih šol, tedaj 3 več kot lani. Med njimi je 13 zasebnih, 6 ambulantnih, 11 zasilnih in 6 specialnih (gluhonemnica v Ljubljani, zavod za slepe otroke v Kočevju, pomožni šoli v Ljubljani in Mariboru, deško vzgajališče v Ljubljani - Selo in gozdna šola v Topolšici).
Skoraj vse imajo organizirano osnovno in višjo ljudsko šolo. V ambulantnih šolah se vrši pouk le po 5 mesecev na leto, in to le za razrede osnovne šole.
Poleg ljudskih šol je 55 otroških vrtcev (46 javnih in 9 zasebnih) in 21 zavetišč (11 javnih in 10 zasebnih).
Skupaj je torej v banovini 947 ljudsk> šolskih in njim sorodnih edinic.
Poleg teh je še 12 ustanovljenih, a ne odprtih ljudskih šol in 1 zavetišče. Odprte niso iz različnih vzrokov, največ zaradi tega, ker še niso pripravljeni prostori zanje.
Šol 2
Število oddelkov.
81 (od lani — 16)
šol šol šol šol šol šol
z 1 temeljnim odd. je 6 ambulantnih šol
temeljnima odd. je 185 (od temeljnimi odd. je 120 (od
z 2 s 3 s 4 s 5 s 6 s 7
temeljnimi temeljnimi temeljnimi temeljnimi
šol z 8 temeljnimi
odd. je 114 (od odd. je 118 (od odd. je 176 (od odd. je 54 (od odd. je 17 (od
lani + 14) lani —16) lani — 6) lani -f 3) lani +15) lani -f 3) lani -j- 6)
Skupaj 865 + 6 amb. šol
Kraljevska banska uprava posveča posebno pozornost razširitvi niže organiziranih šol; ta napredek k višji organiziranosti pouka je bil v preteklem letu prav znaten.
Po številu vseh oddelkov sploh se razdeli teh 871 ljudskih šol takole:
po	1 odd. ima 78 šol + 6 ambulantnih šol
po	2 odd. ima 187 šol po 5 odd. ima 78 šol
po	3 odd. ima 116 šol po 6 odd. ima 111 šol
po	4 odd. ima 105 šol po 7 odd. ima 42 šol
po 8 odd. po 9 odd. po 10 odd. po 11 odd. po 12 odd. po 13 odd. po 14 odd.
ima ima ima ima ima ima ima
35 šol 26 šol 33 šol 17 šol 11 šol 9 šol 5 šol
po 15 odd. po 16 odd. po 17 odd. po 18 odd. po 20 odd. po 21 odd. po 22 odd.
imajo
imata
imajo
ima
ima
ima
ima
3 šole
2	šoli
3	šole 1 šola 1 šola 1 šola 1 šola
V	zgornjih razpredelnicah se ne ujemata število šol z 1 temeljnim oddelkom in število šol z 1 oddelkom zato, ker so 3 šole, ki imajo slovenski in manjšinski oddelek. Podobno velja tudi za šole z 2 in več temeljnimi oddelki.
V	ljudskih šolah je vseh oddelkov 4135. Otroški vrtci imajo 81 oddelkov, zavetišča pa
33	oddelkov. Vse ljudskošolske edinice imajo torej skupaj 4249 oddelkov. Med temi je specialnih oddelkov 73 (za slepe 3, za gluhoneme 12, za manjnadarjene 55, v deškem vzgajališču 2 in v gozdni šoli 1).
V	času od 1. novembra 1938. do 1. no vembra 1939. je bilo na novo ustanovljenih 114 oddelkov ljudske šole in 1 oddelek otroškega vrtca, ukinjenih pa 31 oddelkov in 1 oddelek otroškega vrtca. Skupaj je torej vseli odelkov letos 83 več kot lani. Predvidenih je še nekaj razširitev šol, kar se bo zgodilo v zakonitem roku med 1. majem in 31 oktobrom, če bodo seveda do tedaj izpolnjeni vsi potrebni pogoji za to.
Vse ljudske šole, vrtci in zavetišča imajo 2937 učilnic (od lani + 68), manjka jih torej 1312. V zasebnih šolah jih je 69. Zaradi pomanjkanja učilnic se mora v mnogih šolah vršiti menjalni dopoldanski in popoldanski pouk, kar močno ovira redno šolsko delo in onemogoča temeljito zračenje in čiščenje učnih prostorov. Pozimi se mora pouk marsikje zaradi kratkega dneva predčasno končati.
Učiteljstvo.
Dočim je bilo lani 4377 učnih oseb, jih je bilo letos na dan 1. novembra 1939. — 4332 {od lani — 45), in sicer 1509 učiteljev in 2823 učiteljic. Med letom je bilo namreč 39 učiteljev prevedenih v šolsko upravno službo za šolske referente in šolske tajnike. V skupnem številu učiteljstva tudi ni vštetih 36 nadzornikov in 1 v d. nadzornika. S temi vred bi bilo letos 31 učnih oseb več kot lani. To število se je v teku novembra in decembra še nekoliko dvignilo zaradi novih postavitev učiteljskih abiturientov (ok. 30).
V	številu 4332 je vštetih 9 kontraktualcev in 33 dnevničarjev.
Dodeljenih je kraljevski banski upravi
34	učiteljev oziroma učiteljic, sreskim načel-stvom 28, gospodinjskim šolam 14, Glasbenima Maticama v Ljubljani in Mariboru 4, kaz-nilniški šoli v Mariboru 1, kralj, konzulatu v Celovcu 1, izseljencem 3, meščanskim šolam 88, gimnazijam 5; skupaj 178 učnih oseb. V višjih pedagoških šolah študira 36 učnih oseb, a v tečaju za obvezno telesno vzgojo 7. Z ljudskih šol je torej skupaj oddeljenih 221 učnih oseb.
Ce prištejemo tej vsoti 221 še 26 učnih oseb, ki vrše službo v zavetiščih, 31 državnih veroučiteljev, 10 predmetnih učiteljev, 68 otroških vrtnaric, 58 učiteljic ženskih ročnih del, dalje 11 šolskih upraviteljev, ki so oproščeni razrednega pouka zaradi velikega števila oddelkov v poverjenih jim šolah, t. j. 204, kar da skupaj 425 učnih oseb, ki ne poučujejo v svojih oddelkih, tedaj vidimo, da poučuje v oddelkih le 3907 učiteljev oziroma učiteljic. Ker pa je vseh oddelkov 4135, manjka še 228 oddelkovnih učiteljev.
To pomanjkanje bo zelo občutno še nekaj let, zakaj vsi dosedaj še na službo čakajoči abiturienti in abiturientke so že nastavljeni, konec tekočega šolskega leta pa bo prišlo z učiteljišč kvečjemu do 40 novih učnih moči. Zaradi tega bo potrebna nova revizija števila oddelkov v posameznih šolah.
V	času od 1. novembra 1938. do 1. novembra 1939. je bilo poleg 14 bivših učiteljev (11 reaktiviranih, 3 po vrnitvi od vojakov) in 4 kontraktualcev sprejetih v državno službo še 192 abiturientov in abiturientk; od teh je
bilo postavljenih v dravsko banovino 169 (43 moških in 126 žensk), v druge banovine pa 23 (20 moških in 3 ženske).
Ostavko na državno službo je podalo v tem času 22 učnih oseb (6 moš. in 16 žensk), umrlo jih je 18, upokojenih pa je bilo 75 učnih oseb.	*
Premestitev po prošnji je bilo skupaj 406, po službeni potrebi 48, po kazni 5.
Učenci.
V	začetku šolskega leta 1939./40. je bilo v ljudskih šolah 185.824 otrok (93.222 učencev in 92.602 učenki), med temi v zavodih za de-fektne otroke in v pomožnih oddelkih 739 (439 dečkov in 300 deklic); v otroških vrtcih je bilo 2249 otrok (1067 dečkov in 1182 deklic); v vseh skupaj 188.812. Od teh je Jugoslovanov 186.196, Nemcev 2036, Madžarov 481, drugih 99. Lani je bilo vseh otrok v ljud-skošolskih edinicah 188.136, letos torej 676 več. Na oddelek ljudske šole odpade povprečno 45 učencev, torej za 2 manj kot lani.
V	šolo se ni vpisalo v preteklem letu: zaradi duševne nesposobnosti 251 otrok (143 m. -f- 108 ž.), zaradi telesne nesposobnosti 607 otrok (276 m. + 331 ž.), zaradi nalezljivih bolezni 42 otrok (18 m. + 24 ž.), zaradi prevelike oddaljenosti 7 otrok (4 m. -j- 3 ž.). Skupaj 907 otrok (441 m. + 466 ž.).
Preteklo šolsko leto ni izdelalo 18,8 % vseh otrok, a z redom neprimerno iz vedenja je bilo redovanih 0,4 % vseh otrok.
Šolski obisk je znašal 88,1 %. Starši oziroma odgovorni redniki, ki v tem pogledu niso vršili svoje v zakonu predpisane dolžnosti, so bili v smislu predpisov opominjani ali klicani na odgovor. Kraljevska banska uprava je stavila ministrstvu med drugim predlog, di se izpremeni § 61. zakona o ljudskih šolah v tem smislu, da bo imel pravico kaznovanja sreski načelnik.
Šolsko delo in pouk.
Skoraj v vseh šolah se je pouk začel v zakonitem roku, le par šolam se je dovolil poznejši začetek zaradi nedovršenih adapta-cijskih del pri šolskih posopjih.
Pouk se vrši vobče v skladu z zakonitimi predpisi. Določila § 44. zakona o ljudskih šolah glede koncentracije pouka in samodelav-nosti otrok so posamezni učitelji izvajali z večjim ali manjšim uspehom. Predpisane učne programe skušajo učitelji prilagoditi krajevnim razmeram in potrebam. Tudi v praktičnem delu na šolskem vrtu so se otroci iz višjih razredov vadili, prav tako tudi v poljedelstvu in gospodinjstvu. Ponekod so izvajali z veliko vnemo tudi pogozdovanje go-ličav oziroma zasajevanje dreves.
Močno ovira redni in uspešni pouk veliko pomanjkanje primernih šolskih prostorov, dalje pomanjkanje učiteljstva, kakor tudi to, da niso vsi učenci zadostno preskrbljeni z učnimi knjigami in samoučili.
Iz gospodarskih razlogov se tudi ne izpopolnjujejo povsod učiteljske in šolarske knjižnice tako, kot bi bilo to želeti zaradi večjega učnega in vzgojnega napredka. Obstoječih knjižnic se pa tako učitelji kot učenci pridno poslužujejo.
O potrebnih ukrepih za izboljšanje vzgoje in pouka je učiteljstvo razpravljalo pri svojih rednih konferencah. To prizadevanje so s svoje strani podpirali tudi okrajni šolski nadzorniki in kraljevska banska uprava s svojimi navodili. V decembru 1938. je zboroval banovinski učiteljski svet (konferenca nadzornikov). Prosvetni oddelek je izdal več razpisov, s katerimi je skušal dvigniti raven naše ljudske šole. Posebej je z okrožnima razpisoma uredil vprašanje predčasnega odpuščanja otrok iz šole in vprašanje šolskih olajšav v smislu zakonitih določil.
Druge okrožnice so poleg gospodarskih zadev obravnavale zlasti nadzorstvo učencev v šoli, državljansko vzgojo v narodno mešanih krajih, pospeševanje tujskega prometa, telovadna povelja v slovenščini, pismene na-
loge v ljudskih šolah, dnevnik šolskega dela, obleke učiteljstva i. dr.
Učiteljstvo se je ponekod z veliko vnemo udejstvovalo tudi v izvenšolskem prosvetnem delu. Tudi zadevno evidenco vodi prosvetni oddelek.
Vsi nadzorni organi so podrejeno učiteljstvo redno nadzorovali. Žal so šolski nadzorniki vobče preveč obremenjeni s pisarniškim delom in se zato ne morejo v izdatnejši meri posvetiti didaktičnemu in pedagoškemu vodstvu.	(Se nadaljuje.)
UČITELJSKI POKRET
Bližamo se zaključku prve faze našega delovnega programa
Ob izidu današnje »Prosvete«.
Ko smo pred leti izdelali naš maksimalni delovni načrt, smo se zavedali, da zahteva ta, poleg svoje zgodovinske utemeljenosti, pedagoške nujnosti in sociološke pogojenosti v naši razvojni zakonitosti, tudi še primerno količino optimizma, dobre volje in idealizma od vsakega, ki si načrt osvoji. Optimizma in volje do dela ni manjkalo, vsaj ne pri oni mali skupini pokretašev, ki se je zbrala okrog načrta v Mariborski delovni zajednici. Kljub temu pa smo šli na delo s pritajeno bojaznijo, da bo naša prizadevanja doletela ista usoda kot podobne predhodne akcije v učiteljskih vrstah. Ob priliki izida prve štev. »Prosvete« smo čuli glasove, da so to »prvi koraki v svet naše slovenske istinitosti« in da »jim bodo sledili nadaljni in polni pričakovanja zremo na njihovo požrtvovalno prizadevanje«. Ali so bila ta pričakovanja zaman? Ali so naša prizadevanja razočarala?
Vsa naša dosedanja raziskavanja so šla za tem, da poiščemo — v skladu z izdelanim načrtom — one bitne elemente, ki nesporno vplivajo na telesni razvoj in duševno stanje naše mladine. S sukcesivnim izvajanjem našega delovnega načrta smo se približali zaključku naše prve faze, t. j. kako vplivajo socialne in ekonomske prilike na telesno rast slovenskega otroka. V ta namen smo se po-služili anketnega sistema o stanovanjskih prilikah, zaposlenosti, obleki, prehrani in to v zvezi s socialno-ekonomskim izvorom mladine. Z današnjo »Prosveto« pa objavljamo rezultate o telesnem stanju te mladine in resu-miramo naša dosedanja dognanja v pogledu telesne zaostalosti.
Zavedamo se, da je tu, kakor pri vsem našem dosedanjem delu, še marsikaj pomanjkljivega in ne dokončno dognanega, kar bo morda temu ali onemu kamen spotike, vendar bo pa moral priznati vsakdo, ki objektivno motri in sledi našemu delu, da smo položili osnove za spoznavanje in razumevanje slovenskega otroka. Orali smo ledino in zato nismo mogli preko pogrešk. Ker smo pa šli za tem, da dobi naše delo objektivno vrednost, smo vedno sproti odkrito priznavali in opozarjali na pomanjkljivosti, ki so se nam pokazale tekom raziskavanja in tekom obdelave materiala. Tako smo to storili tudi v sedanji »Prosveti«.
Pri našem dosedanjem delu mnoge moti dejstvo, da se poslužujemo v veliki meri statističnih podatkov in smo jim vsled tega pre-suhoparni in predolgočasni. No, tem ni pomoči, ker ne delamo za razvedrilo in zabavo. Zavedamo se namreč, da predvsem statistični podatki nudijo taka konkretna dejstva, na osnovi katerih moremo delati konkretne analize, ki so nam predvsem potrebne in ker šele statistični podatki zamorejo v sodbah znižati zmotni koeficient. Vsi oni tovariši-ice, ki jim ni usoda naše mladine prazna beseda, so pa ostali hladni in nezainteresirani ob našem delu in prizadevanju, pa prav gotovo ne bodo mogli ostati ravnodušni ob izidu sedanje »Prosvete«. Pogled v dosedaj izvršeno delo, predvsem pa zadnji rezultati o telesnem stanju, bodo nujno silili vsakogar, ki je količkaj zainteresiran na stanju in razvoju slovenske mladine (in to je v prvi vrsti učitelj), da bo na osnovi dobljenih rezultatov nadaljeval z raziskavanji in tako skušal spoznavati in ra-
zumevati mladino, ki spada v njegovo neposredno interesno področje. Dosedanje naše delo mu bo prihranilo mnogo truda in olajšalo njegova stremljenja. Zakaj?
1.	V naših dosedanjih izkušnjah dobi preizkušeno metodo dela.
2.	Pred seboj ima skalo za poprečno normalnost našega slovenskega otroka in tako ne bo več navezan na primerjavo s tujimi skalami, kakor se je to do sedaj dogajalo.
3.	Izvedena je točna klasifikacija social-no-ekonomskih kategorij, iz katerih prihajajo naši šolski otroci.
Na osnovi tega bo brez večjega truda dano posamezniku, da bo dobil točnejšo sliko o učencih svojega oddelka. Nič manj kot posamezniki pa bodo imela priliko sreska učiteljska društva izpolniti svoj interni delovni program. Ta izpolnitev naj bi slonela na sledečih smernicah:
1.	Vsako sresko društvo naj bi preiskalo na svojem področju telesno stanje šolske mladine. Dobljene podatke naj potem klasificira na osnovi naše skale za poprečno normalnost.
2.	Dobljene rezultate je za tem primerjati z dobljenimi rezultati drugih društev, ki imajo po svoji socialni strukturi m gospodarskem sestavu drugačne pogoje življenja in razvoja; n. pr. dobljene rezultate v čisto agrarnem delovnem področju z dobljenimi rezultati v industrijskih ali mestnih predelih.
3.	Vsaj za učence, ki se izkažejo kot pod-normalno razviti (atipi) je treba poiskati vzroke njihove telesne zaostalosti. Tu je treba poleg bioloških vzrokov upoštevati predvsem sociološke (stanovanje, prehrana, zaposlitev, obleka itd.).
Klic po aktivizaciji članstva je v začetku šolskega leta marsikakemu društvenemu odboru prizadejal mnogo skrbi. Mnoga sreska društva si niso bila na jasnem, kako naj izvedejo to aktivizacijo, niso si bila na jasnem, kaj naj vstavijo v svoj interni društveni delovni načrt, da bi pritegnili k čim aktivnejšemu sodelovanju večino članstva. Na predsedniškem zboru dne 5. novembra preteklega leta je bilo izraženo mnenje, naj odbori sreskih društev temeljito zaposlijo članstvo s študijem krajevnih razmer, češ, na osnovi zbranega gradiva bo lahko zbrati principe, na katerih naj sloni delo slovenskega učitelja v šoli in izven nje. Že na prvih sejah odborov sreskih društev naj bi obravnavali to vprašanje. Predlog je bil z odobravanjem in soglasno sprejet. Kakor je razvidno iz društvenih poročil, so mnogi odbori o tem razpravljali in mnogi tudi spričo težkoč in nerazumevanja članstva klonili, to pa po večini vsled tega, ker odbor ni stavil jasnih, točno opredeljenih in ne pretežkih nalog. Ali se ne nudi sedaj tem odborom prilika, da vstavijo v svoj program delo, ki mora zanimati slehernega učitelja in ki je izvedljivo brez večjega truda in brez večjih težkoč? To pa ni le priporočljivo, temveč v sedanji dobi nujno. Zakaj?
Prej ali slej bo morala dobiti slovenska šola realnejše, v naših prilikah in razmerah zakoreninjene temelje. Da bodo ti temelji zdravi in ne zidani na pesku, bodo morali — poleg ostalega -— temeljiti na naših lastnih pedoloških dognanjih, bodo morali odgovar-
V mislih, kdo bi nam še kaj dobrega napisal za našo matico, sva se nato odpravila proti Pedag. centrali. Z ulic so odvažali visoke kupe umazanega snega.
Albert Žerjav.
Zborovanje sredi zime
Živo srebro pada v toplomerih. Poročila javljajo, da je tudi v drugih krajih že 25 stopinj pod ničlo. Huuu!... Takega sibirskega mraza nismo imeli že polnih deset let!
Na nedavni odborovi seji smo sklenili, da bomo imeli zimsko zborovanje v soboto 17. februarja. Bili smo v dobri veri, da bo v sredini februarja že mraz popustil. Zdaj pa je narobe: mraz spet rogovili.
Crnogledneži in premraženci nas plaše, da bo slaba udeležba. Vse kaže, da bo res tako, vendar je sklicano zborovanje težko odpovedati. Tovariši iz doline bi obvestila že še dobili pravočasno. Množica tovarišev in tovarišic pa službuje po hribih, kjer imajo na teden le trikratno dostavo. Stopim še na pošto in_ vprašam, če bi se dalo sporočiti oddaljenejšim šolam, da prelagamo zborovanje na ugodnejše vreme.
Pa odkima poštni starešina: mraz ovira tudi pisemsko dostavo, nekateri selski pismo-noše ne morejo dostavljati pošte pravočasno v hribe zaradi preostrega mraza in nerazga-ženih poti.
Pa ostanemo pri prvotnem terminu.
Kar bo, pa bo!
Že dan pred zborovanjem srečam tova-rišico, ki hiti iz hribovske vasi v dolino do železnice.
»Kar peš?«, jo pobaram.
»Promet s sanmi je ustavljen. Včeraj je poskušal naš g. župnik, da pride na saneh v
dolino. Trikrat so se sani prevrnile v zametih!«, pojasnuje tovarišica.
»Kakšna je bila pot?«, jo vprašujem nadalje.
»Tri ure sem tokla skozi žamete in se borila s snegom in burjo!«
Korajžna ste in vredna pohvale, ji rečem in sem ponosen nanjo. Že v dolino je gazila tri ure; navkreber, ko se bo vračala domov, bo pot še daljša.
Naslednji dan se zbiramo v ljubljanski dvorani, kjer so še spominčki na nedavno pustovanje: ves strop je preprežen s pisanim papirjem in živopisane krogle se pozibavajo, kadar vstopi nov tovariš ali tovarišica. Dvorana je zaradi hudega mraza le slabo segreta.
V času pred začetkom ugibamo to in ono. ■
Dospe tovariš, ki službuje v krajih, kjer se je kopal sam Valvazor.
»Janez, pozdravljen!« in si seževa v roke s tovarišem, ki sva skupaj drgnila še študen-tovske klopi. »Za trdno sem bil uverjen, da te zima ne bo pustila z doma.«
—	»Nisem tak strahopetec. Vsa leta doslej sem zamudil samo eno zborovanje. Takrat pa je padlo snega do trebuha. Poskušal sem skozi sveže zapadli sneg, pa sem se moral vrniti domov. Zdaj pa nisem odnehal!«
—	»No, in kako si stopal danes?«
—	»Že ob štirih zjutraj sem šel peš na pot. Do kolodvora imam deset kilometrov, pa sem jih pretekel v pet četrt ure, tako me je mraz priganjal. Ves prepoten sem prišel še prehitro na kolodvor.«
—	»Tudi ti, dragi Janez, zaslužiš pohvalo!«
Menili smo, da nas bo na zboru le kakih
dvajset, pa število od trenutka do trenutka narašča. Ko dospe še poslednji vlak z zamudo, nas je preko 60. Kdo bi ne bil ponosen na tako korajžno četo!?
Zakonski par s hribov pove: »Zborovanja so nam edina uteha in prilika, da pride-
mo v krog tovarišev in prijateljev, in ob taki priliki tudi kaj prinesemo domov. V hribih ne dobimo vsega, pa tudi kar je na razpolago, je precej dražje, kakor v mestu.«
»Evo pisma?«, mlada tovarišica mi stisne v roke list. »Od kolegice s šole.«
Opravičilo. Komaj leto dni poročena tovarišica — mož pa službuje na drugem koncu — se oprošča, da ne more z doma. Ne •more pustiti sinka: — »malega hribovčka«, kakor ga naziva srečna mati, — samega doma. Da, doslej je bilo drugače. Na noge je nataknila gojzarice, preko ramen si je potegnila nahrbtnik, pa je bila nared!
Zdaj, ko ima pri sebi otroka, je težje in prosi odpuščanja že v naprej, če jo bo kdaj manjkalo na zborovanjih.
Ob udeležbi, kakor je ni nihče pričakoval, začenjamo zborovanje.
Ure dolgo razpravljamo, kako naj dvignemo naše šolstvo, kako naj pomagamo pri napredku naše Domovine.
Križajo se predlogi, krešejo se misli.
Ugibamo, kako bi nabrali čim več za revno obmejno deco.
Razgovor se vrti o tem in onem. Dnevni red je pisan in bogat.
Ob koncu se oglasi še tovariš novinec, ki je to pot prvič v stanovskem zboru.
Takole nekako se opravičuje, da je šele zdaj, sredi zime, prišel prvič v naše vrste. Poučuje na hribu, ki je 985 metrov visok. — Dobro uro hoda daleč mu druguje isto tako tovariš novinec. Namerjala sta že na jesensko zborovanje, pa je začelo deževati. Tedaj nista mogla s hribov, ker nista imela niti... dežnika.
Zdaj, ob tolikšnih zametih in visokem snegu je šlo lažje, ker je pridrsal v dolino na smučeh.
Mladi mož stavlja nekaj pametnih, preudarnih navodil, kako meni on sam o tem in
onem. Ve, da mu je mesto le med organiziranimi tovariši. V prijetnem trboveljskem narečju drobi pogumni tovariš: »Doma sem s knapovskih krajev, kjer vsakdo ve, da je le v skupnosti moč. Prav zato mi je nekaj narekovalo, da moram v stanovske vrste, čeprav me ni nihče vabil naj pridem. Zatorej, oprostite, če sem zdaj tu.«
Glasno pohvalo žanje vrli mladenič. Za njim se oglašajo še drugi, zbor postaja živahen in številni načrti, sklepi in pojasnila kažejo, da se nismo zbrali zaman iz vseh vetrov in krajev.
Res, lepo, bogato zborovanje, čeprav sredi najhujše zime! Potem pregledujemo nav-zočnostno listo in jo primerjamo s članskim imenikom. No, tistega, ki smo zanj skozi leto dni vodili zaščitno akcijo, ga ni! Tudi takih ni, ki so blizu železnice. Le en sam skok imajo do vlaka. Tega ni, onega ni. Niti za opravičilo ni našel trenutka časa.
Ob prebiranju liste nergajo ostali tovariši odborniki. Ta bi lahko prišel, pa oni tudi!
Branim jih, izgovarjam na mraz in druge težave.
Tistim posameznikom, ki so ostali doma, pa bi lahko prišli na zbor, pa jih ni bilo, naj bo odpuščeno zaradi onih pogumnih in podjetnih desetoric, ki se niso ustrašile ne mraza ne burje, ne drugih težav.
Le v skupnosti je moč, in v samozataje-vanju je volja. Moč brez volje ne pomaga nič.
Cas je pa tak, da zahteva volje in moči. Posameznik, ki ne čuti opore ostalih, kmalu omaga. Zgodbo o Svetopolkovih palčicah, povezanih v butaro, poznamo vsi. Poznamo jo in pripovedujemo o njej deci v naših učilnicah.
jati zahtevam in potrebam naše mladine. Ko se bodo postavljali ti temelji, bo moralo tudi učiteljstvo povedati svoje mnenje. Ali naj to mnenje sloni samo na opazovanju in opisovanju? Samo opazovanje nudi preveč dvomljivo sliko, zato bo moralo učiteljstvo iskati trdnejše opore, opore, ki bo temeljila na ek-saktnejših in objektivnejših dognanjih. Kako naj n. pr. učiteljstvo stavi zahteve in predloge v pogledu šolsko - zdravniške in socialno - medicinske zaščite naše mladine, ako nima za to na razpolago konkretnega materiala? Kako naj podpre druge težnje in zahteve v pogledu preosnove šole in pouka, ako nima za to dokazilnih argumentov? Kako bo tedaj organizacija stavila svoje predloge, ako bodo društvene edinice odpovedale?
Taka in slična vprašanja vstajajo pred nami vselej, kadar stojimo pred vprašanjem organizacijske in pedagoške preosnove naše
Splošne vesti
— »Popotnik« št. 5.-6. Prihodnja dvojna številka se bavi s teorijo in prakso više organizirane in poskusne šole ter bo kot taka zelo zanimiv doprinos k spoznavanju slovenskega šolstva. Važne izjave podajajo nekateri učitelji nekdanjih neoficielnih poskusnih razredov, n. pr. Jurančič, Kavčič, Kontler, Pribovec, Vrane, Žerjav i. dr. Številka izide — zaradi tehničnih ovir — prihodnji teden, na kar se čitatelji opozarjajo.
Praszna učiteljska mesta
V	Mežici je prazno eno mesto za učiteljico.
V	Slovenski Bistrici sta prazni dve mesti za dva učitelja in to na deški ljudski šoli.
V	Kozjem dve mesti (1 upraviteljsko); v Pilštajnu eno mesto; v Dobju eno mesto; v Podsredi mesto upravitelja; v Št. Vidu pri Planini eno mesto; v Polju eno mesto.
—i Praktični učiteljski izpiti so bili od 8. do 16. t. m. pred državnim izpitnim odborom na drž. učiteljišču v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki (-ce): Novak Pavlina, Rojic Vida, Bajt Karel, Gogala Marija, Kopčavar Anton, Koprive Valerija, Mal-nar Vera, Mitterhammer Ilza, Pipan Kristina, Schaubach Lea, Vole Ivana, Detela Marija, Fabiani Marija, Grašič Ivan, Kiefer Doroteja, Močnik Ljudmila, Pevec Ljudevit, Trobec Ida r. Lomšek.
—i Napredovali so v VIII. pol. skupino: Gradišar Angela, Št. Jurij (Litija); Križman Franc, Stara cesta (Ljutomer); Medveš Anton, Čatež (Brežice); Prelog Bogomila, Gor. Rad-
šole. Lahko smo postavljeni že v kratkem pred nove naloge. Ali se naj šele tedaj lotimo dela, ki bi moralo biti že opravljeno? Ali naj tudi tedaj — kakor navadno v naši zgodovini — hitimo v tujino po vzore in ideale? In v to bomo prisiljeni, če pravočasno ne bomo spoznali lastne potrebe in lastne naloge!
Učiteljski pokret je pokazal pot in doprinesel žrtve, da olajša delo tudi ostalim. Spričo storjenega dela je vsaka skepsa odveč in se vsako licemersko spotikanje ob naša prizadevanja razblini v puhlo natolcevanje, zato smo prepričani, da se bo v bodoče krog naših sodelavcev podvojil, potrojil. Pa ne le posamezniki, temveč tudi učiteljska društva so poklicana, da sledijo našemu delu in da doprinesejo svoj delež h končnemu cilju. Čas hiti, odgovornost pred zgodovino in pred mladino pa nam narekuje, da nas ne prehiti!
M. M.
gona (Ljutomer); Vidmar Matilda, Laze (Novo mesto); Ašič Ivana. Hoče (Maribor desni breg); Martelanc Rozalija, Novo mesto.
—i Napredovali so v VII. pol. skupino:
Jaut Radovan, Št. Jurij (Maribor - levi breg); Krulc Angela, Laporje (Maribor - desni breg); Hrast Oskar, Bukovščica (Škofja Loka); Droč Anton, Laško; Poberaj Viktorija, Šmartno ob Dreti (Gornji grad); Sovré Roza, Domžale (Kamnik); Pirjevec Marija, Loče (Konjice); Miklavc Franc, Makole (Maribor - desni breg); Štibler Ivan, Št. Jurij v Slov. goricah; Eržen Marica. Begunje (Logatec); Kemperle Ljudmila, Sv. Jurij (Murska Sobota); Sabo Ana, Srednja Bistrica (Lendava); Voglar Vlado, Sv. Kunigunda (Konjice); Vodopivec Bogomir, Ljubljana; Križnic Josip, Sv. Trojica (Maribor - levi breg); Lapajne Janez, Beltinci (Lendava); Lang Hilda, Prevalje (Dravograd); Do-linar Jožica, Radeče (Krško).
Učiteljski pevski szbor JUU Emil Adamič
—pev. Obvestilo. Članstvo UPZ obveščamo, da sta odpadla nastopa v Škofji Loki in Šoštanju in da se bo vršil prihodnji pevski tečaj 19., 20. in 21. aprila t. 1. v Trbovljah, ko bo »Slavček« praznoval desetletnico svojega obstoja. UPZ bo nastopil na njegovem slavnostnem koncertu z nekaj skladbami, nastopil bo pa tudi na velikem zborovanju, ki ga je sklicalo za to slavnostno priliko pet sre-skih društev. Kakor je članstvu zbora znano, bo imel tov. Šuligoj tudi praktično predavanje o delu v mladinskem zboru. V prostem času si bo članstvo lahko ogledalo rudnik, elektrarno in druge zanimivosti. Podrobnosti o pevskem tečaju v Trbovljah bo prejelo članstvo zbora v posebni okrožnici, vendar ga prosimo že danes, da uredi svoje šolsko in izvenšolsko delo tako, da se bo lahko polno-številno udeležilo tega zanimivega in poučnega pevskega tečaja v Trbovljah. - Tajništvo.
na podeželju, za stalnost šolskih knjig, za večje sodelovanje šol pri pogozdovanju itd. — Prosil je, naj bi imela višja šolska oblast letos usmiljenje z občinami pri odmeri prispevkov za šole, ker so imele občine letos mnogo nepredvidenih izdatkov. Poudarjal je tudi potrebo obveznega kmetijsko-nadaljeval-nega pouka za kmečke fante in dekleta.
Član b. sv. Planina (Škofja Loka). Da bi bili mladi učitelji, ki prihajajo v podeželje, izobraženi tudi v kmetijskih stvareh, ie -red-lagal, naj bi se ob počitnicah med niihovim študijem na učiteljišču priredili zanj na deželi praktični kmetijski tečaji.
Za njim je govoril b. sv. g. Deželak (Laško), ki je poudaril, da učiteljstvo orema-lo čuti s podeželskim prebivalstvom. Želi, da bi se dajale učiteljem na severni meji posebne naorade.
B. sv. g. K u g o v n i k (Dravograd) poudarja, da je treba dvigniti obmejno šolstvo. Učiteljski in duhovski stan sta nositelja naše narodne kulture. Kjer ta dva stanova delata složno in z zaupanjem, tam je srečen ves okraj, nesreča pa tam, kjer tega ni. Pri uči-teljstvu ponekod ne opažamo dovolj ljubezni do poklica. Govori o vlogi radia ob meji Želi večjih podpor za obmejno šolstvo. ~>o-sebno za socialno akcijo tega šolstva. Tudi z k prosvetne domove ob meji prosi večjih podpor.
B. sv. g. K u d e r (Celje) prosi, da nai se uredi položaj učiteljskih pripravnikov, ki so bili zaradi izrednih razmer ovirani Dri izpitih.
—mm V 4. številki- »Mladega Korotana«
je izšla v ponatisku iz »Našega roda« Bevkova legenda »Marija v Landarski jami«, prav tako »Hokus pokus« in »Zgodba v slikah« od Ksenije Prunkove.
—mm V »Večerniku za mladino« se nadaljuje anketa mladine o Ingoličevih »Sirotah«, ki so bile igrane v ptujskem gledališču. Igrica je vzbudila — kot kaže ta anketa — pri mladini veliko zanimanja. Pozornost je zbudila igrica tudi, ker je bila vsebina mladini znana z »Našega^ roda«.
—mm Za one. ki se zanimajo za realno snov v naših publikacijah, priporočamo v nakup sledeče knjige:
Kresnice IV., VI., VIL, VIII. in IX. letnik, broš. po 4, vez. po 8 din.
Učiteljski pravnik
—$ Vprašanje G. S. P. Letos je bil Stross-mayerjev dan na nedeljo, dne 4. t. m. Na nekaterih šolah se je vršila proslava v soboto, 3. t. m., s pouka prostim dnevom, na drugih šolah so imeli ta dan reden pouk, a prva učna ura je bila posvečena spominu velikega vla-dike. Prosim za pojasnilo, katere šole so postopale prav?
Odgovor. Okrožnica kr. banske uprave VI. No. 18.747/5 1933., z dne 7. marca 1934. pravi: »Ako padeta praznika sv. Save (27. jan.) in Strossmayerjev dan (4. febr.), ki sta po okrožnici IV. No. 671/2 pouka prosta, na nedeljo, se izvrši proslava zadnjo učno uro v soboto.«
—§ Vprašanje R. b. iz R. Ali je zdravnik upravičen računati honorar in koliko, ker je ugotovil, da bolnik ni sposoben za službo? Ali je upravičen še posebej računati zdravniško izpričevalo in koliko ter vrhu tega še zahtevati kolek za din 20,—? Bolniku je zapisal 7 dni bolniškega dopusta. V smislu pravilnika Min. prosv. z dne 29. sept. 1937., či. 7., zdravnik nima pravice do honorarja.
Odgovor. Čl. 7. pravilnika govori o komisijskem zdravniškem pregledu in ne o navadnem zdravniškem obisku. Ako drž. uslužbenec kliče zdravnika za ugotovitev zdravstvenega stanja, mu je dolžan plačati honorar in prav tako za izstavo izpričevala, ki pa je takse prosto.
V primeru akutne bolezni ni treba predložiti zdravniškega izpričevala, temveč zadošča, da napiše zdravnik na receptu, koliko časa bo 'bolnik navezan na posteljo — sobo.
Šolski radio
—r Torek, 27. februarja: Severna Bolgarija; g. Vekoslav Bučar.
—r Petek, 1. marca: Po ledenomorski cesti v tečajno noč; g. Viktor Pirnat. — Edina cesta na svetu do Severnega ledenega morja vodi skozi finsko Laponsko, sedanjem torišču strašnih bojev. Da bo predavanju mogoče uspešno slediti, naj bi učiteljstvo ob pomanjkanju primernega zemljevida narisalo na tablo severno Finsko od 65. vzporednika navzgor do Severnega ledenega morja z obrobnimi pokrajinami. Od končne železniške postaje Rovaniemi ob severnem povratniku teče cesta do Petsamskega zaliva. Na skici naj bosta tudi sosednje norveško pristanišče Kir-kenes ter onstran ruske meje murmanska železnica. Za ponazoritev so potrebne slike Laponcev, severnih jelenov, tjulnov in tečajne svetlobe. Predhodno naj se učencem razloži vzrok in potek svetlobnih sprememb v polarnih deželah.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 25. februarja, predaval ob 17. uri g. inž. Ma-tičič Anton: Pogled v kurnik in okrog njega.
—1 V poročilu o zasedanju banskega sveta prinaša »Jutro« od 15. februarja tudi sledečo ugotovitev: Podeželski govorniki so očitali učiteljstvu, da nima smisla za prave potrebe ljudstva v duhu krščanske kulture, ter zahtevali večje podpiranje katoliških prosvetnih organizacij, ki so jih označevali kot edine protikomunistične trdnjave na deželi. Učitelji in učiteljice naj se po možnosti vzgajajo v konviktih pod duhovniškim vodstvom.
—1 Naša šola in naše učiteljstvo je naslov razprave v »Domoljubu« od 14. februarja, ki pravi med drugim: »Prepričali smo se že, da naša šola ni prava, da ne rodi pravih sadov» da sadovi v primeri z ogromnimi stroški, ki jih od ljudstva zahteva, nikakor niso zadovoljivi. — Prav govoriš, modri Slomšek. Toda kaj bi ti rekel, če bi danes videl naše šole in naše — učteljstvo! — Saj so bile ob Slomškovem času pri nas vse šole verske in vsi učitelji verni. Slomšek je umrl 1. 1862., liberalna šola pa je bila vpeljana v Avstriji šele 1. 1869. Zato Slomšek bolj graja starše, ki šole ne podpirajo, kakor pa šole same. A kaj bi rekel danes?! — Kako dober nos pa je imel župnik Štefan Rajh, ki je naprej slutil, kaj nam bo moderna šola prinesla! ,Brati in pisati bodo ljudje znali, moliti pa pozabili.' — Kako resnično! Otroci se uče vsega mogočega, le ubogati in Bogu lepo služiti ne. .Mladina se bo prijela hudih navad. Prirasli nam bodo posvetni, razpuščeni (razuzdani) modrijani, pa tudi slabi kristjani, ki se ne bodo Boga bali pa tudi svoje gosposke ne spoštovali (liberalci, socialisti, komunisti)'.«
Pipan: Kako smo delali radio, br, 4, vez. 8 din. Skulj: Vrtnaričice, broš. 4, vez. 8 din. Kmetova: Lovci na mikrobe, broš. 4, vez. 8 din. Kardelj: Potovanje skozi čas, br. 4, vez. 8 din. Dr. Andrejka: Po lepi Sloveniji, broš. 4 din, vez. 8 din.
Hudales; Postelja gospoda Fibriha, broš. 4, vez. 8 din.
Ravljen: Šimej iz Roža, broš. 4, vez 8 din. Hudales: Zgodbe o bombažu, br. 4, vez. 8 din. Klemenčič: Iz starih in novih časov, broš 4, vez. 8 din.
Dr. Čermelj: Nikola Tesla, broš. 20 din, vez. v polpl. 24 din, vez. v celo platno 28 din. —mm Šolska upraviteljstva in poverjenike, ki so naročili, oziroma obdržali »Dedka Miho« in druge naše publikacije, a jih niso še plačali, prosimo, da to čimprej store.
Stanovska organizacija JUU
društev Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo zborovalo v soboto, 2. marca, ob 9. uri v Ormožu. Predaval bo sreski šumar-ski referent v Mariboru o pospeševanju gozdarstva po učiteljstvu. Pridite, da vidimo, kdo je z nami in kdo je proti nam. Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v sredo, 28. februarja ob pol 9. uri v telovadnici šole na Grabnu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje tov. Kobilce: »Otrokovo okolje« in poročila o pedagoških novostih.
== JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI javlja, da bo skupna hospitacija na bežigrajski poskusni šoli 16. marca 1940. ob 8. uri zjutraj za vse one, ki so se prijavili na posebno polo na zboru 17. t. m. (v Ljubljani). Prijave so s tem zaključene. — Predsedstvo.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽICE je zborovalo dne 10. februarja 1940. v ljudski šoli v Brežicah.
Navzočih je bilo 40 članov.
Predsednik je po otvoritvi v svojem si-tuacijskem poročilu posebno podčrtal delo akcijskega odbora za zvišanje prejemkov državnih nameščencev in poudaril, da učiteljska organizacija s svojo iniciativnostjo ne bo imela nemalo zaslug, če ta akcija uspe. Organiziranemu članstvu pa bo v posebno zadoščenje, da bodo teh poviškov deležni tudi oni tovariši (-ce), ki stoje izven vrst naše organizacije. Članstvo bo moralo biti budno na straži ob dogodkih, ki se bodo še razvijali v bodoče, da jih ti pretresljaji ne bodo našli nepripravljene.
Obravnavali so se nato predlogi za finančni zakon, ki jih je sestavila sekcija, in je članstvo z zadovoljstvom ugotovilo, da ima sekcija v evidenci vse težnje učiteljstva in šolstva, ki bi naj bile vnešene v novi finančni zakon.
Po predsednikovih poročilih je tov. Men-cej v svojem jedrnatem referatu »O delu učiteljskega pokreta v zvezi z nalogami slovenskega šolstva« podal smernice za to delo, ki bi si jih naj posebno članstvo v našem srezu osvojilo ter pomagalo pokretu v njegovem prizadevanju. Za svoje poročilo je žel predavatelj toplo priznanje.
Določilo se je, da se vrši prihodnje zborovanje skupno s sosednjimi društvi v aprilu v Trbovljah.
Ivanuš R., preds. Rozin-Tomše R., tajnica.
—t Kadar boste potrebovali kakršno koli
obliko in barvo pisemskega papirja, zapomnite si, da ima Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani veliko izbiro.
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
—1 Naša boleča točka ie naslov uvodnika v »Slovencu« od 17. febr., iz katerega posnemamo sledeče ugotovitve: Liberalna šola, ki je iz vere napravila goli učni predmet, dočim je duh in smer vsega ostalega pouka v znaku verske brezbrižnosti ali nevtralnosti, je v sto in petdesetih letih, odkar vlada v Evropi, postala malik, ki se ga ne smeš dotakniti, če nočeš biti ožigosan kot nazadnjak. Toda čas naglo hiti in ruši, kar ni več godno pravemu življenju, brez ozira na ostarele nazore. In tako je tudi liberalna šola danes v zadnjih izdihijajih — le žal, da naši odločilni državni šolski činitelji tega nočejo razumeti in šolo krpajo po primeru stare obleke z zaplatami raznih »reform«, ki je ne morejo obnoviti. — Zastopniki slovenskega ljudstva v banovin-skem svetu so splošno tožili, kako naša šola vzgojo sploh zanemarja. To je splošni znak liberalne šole povsod. — Šolo je torej treba predvsem preosnovati s tem, da jo postavimo na edini trdni temelj krščanske narodove vere in krepke nravstvenosti ter duševne kulture. Pouk mora biti temu v celoti podrejen, ker more le v tej prešinjenosti z versko in nravstveno idejo prinesti resnične in koristne sadove za življenje in za narodno občestvo. Šola ne more in ne sme biti inidiferentna ali nevtralna nasproti najvišjim vzorom in smernicam narodovega in človečanskega življenja in zaradi tega tudi ne sme biti odtegnjena vplivu največje vzgojevalke evropske in naše narodne kulture, krščanske Cerkve. — Osnovna reforma našega šolstva je eno najbolj učinkovitih orodij duha, s katerimi je mogoče uspešno zajeziti in končno premagati nazore, ki hočejo sodobno družbo razrušiti.
—1 Prosveta — naša skrb je v »Slovencu« 15. februarja naslov poročila o zasedanju banskega sveta, v katerem poroča med drugim tudi sledeče: Član b. sv. Marko Novak (Šoštanj) je govoril o učiteljih na ljudskih šolah, za katere je dejal, da že davno niso več takšni, kakor bi morali biti. Sedanje učiteljstvo, razen nekaj častnih izjem, ne čuti z narodom in tudi ne sodeluje v njegovih organizacijah. V njegovem okolišu je trideset učiteljev, od katerih se pa nihče ne udejstvuje po naših društvih.
Član b. sv. Tovšak (Slovenj Gradec) je poudarjal, da naše ljudsko šolstvo še ni tako
dobro, kakor bi moralo biti. Primanjkuje učiteljev, ki bi bili povezani z narodom in ki bi sodelovali s starši, ki so jim zaupali svoje otroke. Podeželje potrebuje tudi javnih delavcev, katerih pa med današnjim učitelistvom ne najde.
Član banskega sveta Š e r b i n e k (Maribor) je opozoril na revščino v naših obmejnih krajih. Otroci hodijo v šolo v raztrganih in slabih oblekah, dočim je na drugi strani meje videti vsaj navidezno blagostanje. Priporočil je, naj bi tudi pri nas oblasti ukrenile notreb-no, da bi revni otroci v obmejnih kraiih dobili boljša oblačila.
Član b. sv. Z o r e n č (Šmarje pri Jelšah) je ugotovil, da naša ljudskošolska vzgoja že davno ni več izrazito krščanska, česar je v največji meri krivo današnje učiteljstvo. Dalje je predlagal, naj se prihranki v preračunih šolskih odborov ne črtajo, kakor doslej, ampak naj se dovoli odborom razpolaganje s tem prihrankom v bodočih preračunih. Prosil je tudi, naj bi se njegov okraj razdelil v dva šolska okraja.
Član b. sv. Prelog (Ptuj) je opozarjal na prehitro izmenjavanje šolskih knjig po raznih šolah. Nato je predlagal obširno resolucijo, ki zahteva med drugim, da se za kmečke fante in dekleta med 18. in 20. letom ustanove obvezni tečaji, v katerih se bodo izobraževali v kmetijstvu in drugih potrebnih stvareh, dalje da se šolske denarne kazni stekajo v banovinski fond, ne pa v centralni fond v Beogradu, da centralni fond vrne denar, ki se je stekal vanj 20 let iz Slovenije in iz tega denarja naj se grade nova šolska poslopja, naj se poenostavi šolska administracija itd.
Član b. sv. S a d r a v e c (Ormož) se je zahvalil banski upravi za podporo za njihov prosvetni dom, opozoril na važnost Katoliške akcije v podeželju in je slednjič plediral za to, naj bi se omožene učiteljice odpustile iz službe, s čemer bi bilo mogoče zaposliti mnogo brezposelnih učiteljskih kandidatov.
Član b. sv. U m n i k (Kranj) je naglašal potrebo graditve novih ljudskih šol v kranjskem okraju. Industrija raste in z njo raste tudi potreba novih šol. Naj bi se poskrbelo za brezobrestna posojila v to svrho.
Član b. sv. K o 1 m a n (Maribor desni breg) je govoril o potrebi dobrega učiteljstva
Mladinska matica