Jutranfta w^^** Z60. ttNlML f UOM t Mrtrt, te L onnui 1910 Ceaa 4 vtnarfe. Letnik XUII. Jutrsaja iada|a v L|«ifcl|—i; leto............... K ir— nI leti............... „ * četrt leta............... — M anesec............... „ 110 Dopisi naj se irankuajo Rokopisi se se vrača)*. G*e4aii;vt: fcaaflsva ilica $t. 5, (t »mlaja telefva it. 14. Izhaja vsak dan zjutraj. 4 viMfl«. lnaerati: 65 mm Mroka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni insercf ji po dogovoru Na pi>niv na naročila bo* z l^todooiie vpublatve naročnine se nt ozira. Jutranja izdaja po posti za Avstro-Ogrsko: vse teto...............K 18"— pol leta................, 9*— četrt leta...............„ 450 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„28"— liprivmstvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vestL — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. Afera dr. Tavčar in dr. Triller. Klub bivših občinskih svetnikov kofittatnie. da ?e bil sklep kluba t dne t. ;ii. v jutranji izdaji „Slov. Naroda*, dne 30. t. m popolnoma pravilno priobćen ter izreka tovarišema dr. Tavčarju in dr. Trillerju vnovič svoje popolno zaupanje. V Ljubijan , doc 31. avgusta 1910. Vsi navzoči bivši občinski svetniki: Dr. Fr. Novak — Josip Lenče Karel Sajovic — Ivan Pavšek — Anton Gorše — Anton Likozar — Josip Tnrk Matko Bitki Km Meglic — En g. Francketti — Josip Kozak Uk. pl. Trnk6czy — Dr. Pipenkackor — J. Knez — Lenćek - Ivan Mali? — Elija Predovič Josip Vidmar. To izjavo sta naknadno se podpisala v seji nenavzoda : F. Primožič Dr. Danilo Maji Glasovi ra*opi\ia <» razpustu nbt-in. skega sveta ljubljanskega. f luna j, 1. septembra, Neue Freie Pre"*e« ponavlja vzroke m Hribarjev«« nejrotrditev in pravi, da so najnovejša dogodke v Ljubljani po-\zi*očili radikalni elementi. Nadalje r:agla>a. da je mod 8sovonei opažati :*ti razvoj kakor med Cehi. kjer so tudi iz Mladooehov razvili radi-kalei. Končno pravi -Neue Freie I *r»-jae«, da se bodo vrvi It* no\e vo-i it v** še po starem volilnem redu, ker novi volilni red zaradi tehničnih [ omishkot ne b«, sanke ijoniran. Keieh.-»|Hi>t". ki ima. kakor je znano Mike z vlado, pa temu nasproti zatrjuje, da se bod h nove volitve občinskega sveta ljubljanskega vršile /♦ po no\«rn statutu Zopet no izvoli- »v po-slama Hribarja za župana imenuje krščansko soeijalen list de nonstracijo proti — cesarju, kakor »ia bi bil baron Srhwar7 < ^sar. Klerikalni »Vaterland« pravi, da Hril^a'" bil |k»trjen radi konflikta h Schuarzom. Vlada je morala varovati avtoriteto, se postaviti na Sehwar-zovo stališče in jra varovati. Ilerolin. 1 s'-ptembra. »Vossisebe /-♦•ituiifT govori o demonstraciji poslanca Hribarja in občinskega sveta ?jtibljan?tk*vra proti cesarjevi osobi; pravi, da ho vlada sedaj s železno r estjo nastopala prtiti narodno . napredni stranki. Prvi korak na tem potu je imenovanje I-a m hana za vladnega komisarja, lav han je znan • •drn najbolj prononsiranih nemško - na« ijonalnih vladnih uradnikov, zato bodo Slovenei čutili to imenovanje kf»t udaree s kolom po obrazu ( Jv>ulen**rhlag«>. Končno govori list o velikosrhski prof*agandi, ki . • baje v evetti v Ljubljani. Nemško - reške spravne koiif**renee. Praga, 1. septembra. » Prage r Tagblat* < javlja, tla se v isuiedel.iek s«stane na Dunaju eeski nemška spravna koiiferen-a. KoiilVnMiri bo al ministrski predsednik baron tiienerth. Konfereme se udeleže: deželni maršal knez Lobkovie, namestnik grof ('oudeuhove ter za stopniki nemškemu in češkega vele-se>tva. Češke in Nemške meščan ske stranke se koi: tVreiice ne ude- Interpelaeija radi prestolonaslednika. Budimpešta, 1. septembra. Ju-stova str bo v parlamentu stavi- la intcr(»eIaeijo radi nanitnie**, ki jo X imel prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand oh cesarjevi HOietni-e* v Iftkm, v kateri je govoril samo o eesarin. ni pa niti z }>e>edie<» omenil <>frrske«ra kralja. s s4M ijaino-tlemokratskega kongresa. K odan j. 1. septembra, Resolueija proti češkim soeijalnini demokratom je bila sprejeta z velikansko večino. Proti s*» glasovali samo češki in finski delegati. K»*r j*' vsled sprejetja resolueije že postal p^dozaj zelo kritičen in hočejo Cehi zapustiti kon-gres, skušaj«« posredovati Angleži, ki predlagajo, eelo vrsto rlcNlatnih resolucij, ki naj bi prvo blažile. Pogajanja se se vrše. Sestane^ državnikov S«dnograd, 1 septembra. Minister grof Aelirenthal je včeraj v komunikeju ktuistatiralo, tla kon^diilaeija na Turškem napretluje •n da IkkIo t ml i gle«de Krete najbrže U' v kratkem ponehali vsi konflikti. Komunike Im> zaključil odstavek, da tako Avstro Ogrska kakor Italija /elite Turčiji miren razvoj in nsiie-šen napredek. Kim, 1. septembra. Italijansko časopisje obširno piše sestanku v Stdnogratlu in Indeži »lejatvti, da piše v-e avstrijsko častmi s je izredno prijateljsko napram Italiji. »Popolo Ro-man<» slavi v (»osebnem članku tro-zvezo in >» imenuje pravi blagor za w evropske narovle. O eelovškem škofu. Celovec, 1. se(»tembra. Celovški škof dr. Kahn dobi pomožnega ško- la. Silitograški nadškof kardinal Katsehthaler je ne davno tega bil v (Vloveii in se s kapitljem že dogovoril vse potlrobm»st i. Klerikalni listi zatrjujejo, da namerava d • Ka1 fi odstopiti. K škandaloznim razmeram na južni železniei. Ljutomer, 1. septembra. Na postaji Križevci pri Ljutomeru je za-hteval (Nisestnik Josip Rep iz Lrjga-n»vec štiri vozne listke v Ljutomer. Postajenačelnika Milcherja je nado-mestoval neki KristjanPleschls^rger, kateri je slovenskemu kmetu grobo (lovedal, da on ne razume slovensko, da je uradni jezik železnice nemški, in ko mu je g. Rep povedal, da so Križevci vendar čisto slovenski kraj, in da je železnici slovenski denar ravno tako dobro došel ko nemški, je Plescliberger okence kratkomalo za pri in ni dal g. Repu na zahtevo niti ; rito/ne knjige. Take stvari se gode v slovenskih Križevcih na slovenskem Murskem polju! Nujno ]>otreb-no je, da se povsod nabira gradivo (»roti sedanji upravi južne železnice in njenemu postopanju s Slovenci, da se more začeti na kompetentnih mestih odločna akcija. Slovenci, govorite povsod z uradniki južne železnice slovensko! Kolera. Ilerolin, 1. septembra. Oblasti de men t u je jo vest, da bi se bili tu prigodi I i slučaji kolere, in izjavljajo, da je bila to samo »cholera nostras«. Kolonija, 1. septembra. Preiskava je dognala, da se nahaja v holand-skih kanalih bacil kolere. Dva ho-landska mornarja sta že umrla na koleri. Holandska vlada je dala v kanale vliti petrolej, da prepreči s tem. da bi prebivalstvo pilo vodo iz kanalov. Budimpešta, 1. septembra. Tu se je prigodil nov koleri (»odoben slučaj. Toda zdravniki so dognali, da ni azijska kolera. marveč »cholera nostras«. Ministrska kriza v Srbiji T Bel grad, 1. septembra. Kljub dementijem se vzdržujejo vesti o ministrski krizi. Vzrok krize so baje di-ferenee med staro- in ml ado-radikalno stranko. Minister notranjih del J o v a n o v e je baje že podal demisijo, njemu pa v kratkem sledita naučni minister Ž u j o v i č in pravosodni minister Timofejević. Ruski ministrski predsednik na potu v Sibirijo. Petrograd, 1. septembra. Ministrski predsednik Stolvpin je včeraj odpotoval v Sibirijo, da prouči razmere na sibirski železnici. Pred vsem velja njegovo potovanje škandalnim odnošajem na amurski železniški progi. Angleška misija v Bel gradu. Belgrad, 1. septembra. Na romunskem parniku se je včeraj pripeljala semkaj angleška misija pod vodstvom lorda Roberta, ki ima nalogo notifieirati srbskemu dvoru nastop vlade kralja Jurja V. Misijo bo danes sprejel kralj Peter v sveea-stni avdijenci. Srbsko časopisje prioheuje navdušeno pisane pozdravne članke. Ruski veliki knez na Reki. Reka, 1. septembra. Včeraj se je pripeljal semkaj s posebnim dvornim vlakom ruski veliki knez Nikolaj Kikolajevič s soprogo in hčerjo. Knez potuje v najstrožjem inkogni-tu. Najjotil se je takoj na oklopnico > Cesarevič-, s katero je odplul proti Kotoru. Konflikt med Grško in Turčijo. Carigrad, L septembra. Grški poslanik je obiskal ministra zunanjih del Rifaat pašo. da posreduje v zadevi protigrškega bojkota, ki se v zadnjem času tako strogo izvaja, da turški pogrebni zavodi niti grških mrličev neeejo pokopavati. Rifaat pasa je o*i*ro\ »ril. da ga navdaja razmerje med Turčijo in Grško z veliko skrbjo in da dvomi, da bi m ogrel o stvari kaj odločilnega ukreniti. Napetost med Turčijo in Grško. Berolin, 1. septembra. Tu šo vzdržuje vest. cia >e nahaja Turčija pred napovedjo vojne Grški. V diplomatskih krogih se tej vesti ne verjame ter naglasa, da so vesti o mobilizaciji nmo manever. Turčija hoče pokazati moč svoje armade in obenem Grško vstrašiti. Pariz, 1. septembra. Tukajšnji turški poslanik je dobil od svoje vlade ukaz. naj dementuje z vso odločnostjo vse vesti, ki govore o tem, da se Turčija pripravlja na vojno. Carigrad, 1. septembra. Mlado-turŠko glasilo »Tanin« piše. da je meti Turčijo in Grško konflikt gotov, rko bi bil šef kretske vlade Venizelos imenovan za grškega ministrskega predsednika. Papež proti mladeniškim organizacijam. Parii, 1. septembra. V pismu proti francoskim mladeniškim organizacijam pravi pa]>ež Pij, da obsoja te organizacije zaradi tega, ker imajo v svojih pravilih svobodo in enakost. Nauk o svobodi in enakosti pa je po cerkvenih za(x>\ edih napačen, ker se zavzema za človeške pravice in uči demokratizem. s čimer se iz-(»odkopujejo obstoječe družabne razmere. Pariz, 1. septembra. Francosko časopisje naglasa z ozirom na papeževo pismo, da so zmagali tisti, ki so proglasili načelo: Boj proti cerkvi do skrajnosti. Pariz, 1 septembra. Predsednik katoliških demokratskih mladeni-Ških organizacij »Silon« je pisal papežu pismo, v katerem mu naznanja, da se mu brezpogojno podvrže. Dr. Crippen holan. London, 1. septembra. Dr. Crippen je pri današnji razpravi obolel, da so ga morali prepeljati v bolnico. Obolel je na živeih. Zadnja seja občinskega sveta. V«Vraj |M>|M»|. j** imel «tltćutofrki »vet ljubljanski »vojo /ad njo sejo. Sklical jo je podžupan •! r. 1 v a i Tavčar, da • IsHnskemu svetu priobči odlok deželne vlade, s katerim se občinski svet razpusea. Ob pol 5. je imel klub občinskih svetnikov sejo, na kateri je razpravljal o tem. ali bi kazalo v lotiti proti razpustitvi reku rs. ali ne. Toeno ob 5. popoldn.- je podžupan dr. Tavčar otvori 1 javno iz retlno sejo. Tu« I i to pot je zastopal vlado vladni svetnik K r e m e n š e k. Dr. Tavčar je konstatira! j*kIe|»čiio*it seje in «»menil, da je na dnevnem redu edina t«»čka: naznanilo predsedstva. Nato je naznanil, da je dobil v lastnosti kot |m*lžti|»au od «le želne vlade dekret. s katerim se občinski svet razpusea. Ko je čital ta •lekret. ki smo fra pri« dići I i že v večerni izdaji, je vladal v dvorani groben molk. tmli galerija se ni ganila. Po preči tanju dekreta, ki je bil molče vzet na znanje, je imenoval dr. Tavčar za overovatelje zapisnika Karla Meglica in Ivana Kneza. Nato se je oglasil za liesedo J o - sip Len č e. ter stav i! ta - le pred- Ker je očividntft. da bi bil vsak rek u rz proti razpustitvi brez uspešen, predlagam, naj se proti razpustu ne vloii no» n»- pritožbe na ministrstvo.« I> r. Tavčar: Dajem pretilog tovariša Lenčeta v razpravo. Pride-jal bi temu preti logu samo se. naj se sklep nemudoma sporoči deželni v ladi. Vprašam, ali želi kdo k temu predlogu bese«le . . . Ker se nihče ne «»glasi. «lam predi«»g na glasovanje. K«lor je za predlog, naj «lvigne roko! Dvignili s«, v»i občinski svetniki. I > r. Tavčar je nato konstatirah da je bil pretilog soglnano sprejet, ter zaključil sej«». Mrtl navdušenimi živio - klici galerije so nato bivši I>ziennik Polski«, št. 230, uvodnik, v katerem obravnava nepotrditev župana Ivana Hribarja za naestnega načelnika; citira znani ostri članek proti vladi v »Xenes Wiener-Jour-nalu«; citira dobesedno izjavo »Slo- venčeve« stranke in končuje s temi-le stavki: »Tako je tedaj padel kot žrtev župan Ivan Hribar na ljubo Nemcem, vlada pa, postopajoča po nemškem šuntanju, al je nakopala na-sprotntva kranjskega daMnena abo-ra t?!). Nima nikake iinaji, la bodo ta zadeva tndi v dnaajntem parlamenta provamčila dosti glasen od« aaev; kajti avtonomija M poaiala sploh ilnmrična, ko bi prtila v obtfaj enako paainponje nasproti župsnona, Uvtdjenim bi Izbranim s glasovi svobodnih nftfmn"ii Kakor se razvidi, se stvar razpravlja p«» raznih slovanskih časopisih in utegne imeti po svoji dalekosežni \ h »meniji voati za \ oln-iiiska pre«lstavit«djst v a š«- zel«> zanimivo na« lal je vanje! kobni*«»rska restavraeija na kobili v oru Nab rezina. Restavracija na kolodvoru e. kr. pri v. južne železnice v Nabrežini je bila pr»*d kratkem oddana nekemu /.atrrizetiemu Nemcu, ki je bil do zdaj plačilni natakar na Semeringu. (KI n ^akega restav raterja na kolodvor ski restavracijah se zahteva. «ia je |Hi|Mdn«>ma /m«»/cn jezika ondotnega prebivalstva. Za to restavracijti se je tu«li (»glasil Slovenec, ki je |M»|Nd noma vešč in daleč znan strokovnjak in ki govori razveli slovenščine še par drugih jezikov In temu Slovencu je «lirekeija to mesto tudi >e ob-K«» pa je nemški »V«dksrat« i» teui izvedel, je pritisnil ua direkcijo c. kr priv. južne železnice, ki je na stavila potem na pritisk t»ga nemškega »Volksrata- Nemca in a limi-ne zavrgla prosnj«» Sh»venca, ki s#- že čez dvajset let p*»teguje za kako kolo-»i sk i ri -'.i s raci • - 11 lepji || mM razvidno, da je tudi direkcija e. kr. priv. južne železnice v službi nemškega i \ olksrata«; t«»rcj v službi v senemeev. kar si je treba dobro za-pomniti. O stvari Imuiio še govorili. Izzivanje Nemcev v N«ivem mestu. Oiblelki za trasiranje železnic imaj«> to. širer hvalevredno navado. sprejemajo med |M»čitnicaini tehnike v delo. da m na ta način kaj prislužijo in seveda tndi praktično izobrazijo. Tu«li na pol verskohlazni v i-iji na«lz< rnik Opiti je vzel že lani v služI** nekeira zagrizenega nemške-ga tehnika, ki je imel razsekan obraz v znak nemške kulture. Imel je pa tudi predrznost, da je takoj začel izzivati z verižico pri uri. na kateri v*-r:zi«-i je bil trak v pruskih bar vali. Nekateri grsvpodjc ^o opozorili gg. inženirje, ki so tudi Neim-i, na to predrzno provoka«-i jo. Ti gg. inženirji ^o |hMJut-i 1 i mlečnozobega mladeniča, da so v Novm mestu Ijiulje. ki s«» tu«Ji napram Nemcem zel«« prijazni, da se pa izzivati ne bodo dali. Nekaj časa je pomagalo. Tehnik - ultra-g» rman, ki je slišal na i i r Hascn-burger, je skr al to verižico. Letos pa je vzel Op ' v s1užIm» zopet H a --♦■nburgerja ir še dva v senemška tehnika po in nu Puppen»»erger in llanff. Zdaj zrastli v s. m tr#m nemški grelsr in vsi trij* za*-e|i provocirati s .inkfurtarskimi verižicami. K" - deli. da s«- jim nič ne zgotli. -o pa napravili drugo lumpa rijo. Dne ;> a \ gusta zvečer so bili v družbi drugih inženirjev v gostilni pri "Dolenjski železnici«, kamor h«*Jili na hrano. Zv«*«"*er so opremili inaenirje iz gtmtilne, kamor s«> s** tem vrnili sarni. Tetlaj pa so vzeli iz Ciril - Metodove posodice vžigalic«', jih vrgli stran in dali v posodic«* nemške vžigalice, ter jo odkurili. Ko so zafiazih gostje t«» infamijo. -*e jih je polanlila opravičena in umevna razburj*-ii«»st.Tevtončki pa lahko hvalijo lioffa. *la takrat niso bili več v gostilni. Zavedna jrostilni«"*arka *ro-»*t»a Panla jih je postavila Hm*/o jutro pod kaj>. l>a se ta infamija še bolje razume, na glasamo, da je ze to atentat na žepe davkoplačevalcev, da čakajo vsi inženirji, vlečejo mastne plače in delajo draginjo samo za lo, da ne odidejo pred volitvami v IV-lokrajini in na Dolenjskem, da bi v sled tega klerikalci ne pogoreli. Po molitvah se dvignejo itak vsi i■ ženi rji in vse nomošno oaobje kakor en mož. Zrla j pa vzame Opi t z kar tri tehnike, da gre še več iz naših žejMrv. Pa če že je«lo kruh za božji Ion, naj se obnašajo kakor »e spodobi. Vprašamo Opitza: 1.) Ali je pri volji takoj odstraniti te provokaterje, pred-no izve za zadevo ljudstvo t 2.) Zakaj jemlje lo nemške tehnike, pa nobenega slov enakega? Ciganska nadlega aa Doieojnkem. Dne 6. avgusta so ukradli cigani v Vrbovcu posestniku Bernardu Jarcu sivo kobilo z belo liso na glavi, vredno ;I00 K, iz hleva. Dva dni preje so poskusili ukrasti tudi is hleva i smeš t ni k u Jožefu Trlepu v Zg. Selcih tudi :iU0 K vrednega konja. Trlep jih je i*a slišal in prepodil, da so morali ostaviti konja. Vzeli pa so mu eno posteljno eeek utonil. I tonil je dne avgusta v Mae kovcu pri Novem mestu, jsMlornače Ketkov |»astir. Kopal se je z drugimi fanti v Krki, pa je zašel predaleč v votl<» in utonil, ker se mu ni upal iti iioIsmIcii izmed dečkov na jM>moč. Strašen uboj v Sorski Uolini. V n«*«lelj«i s«* je zgtem pa se je onesvestil, kmalu na To umrl. Mrtvega so pre|>eljali v Selca, kjer se je iz-\ r^ila sodna olslukcija. V torek so tra v Selcih pokopali. 271etni Ivan Tušek je oče dveh nedoraslih otrok, velik posestnik in kot odločen na-pre«lnjak član S«»kola« v Železnikih, šuster pa je star 40 let, tudi oženjen in pristaš S. T,. S.«. To je zopet žalostna slika in dokaz, kako podivjanost napravlja duhovščina med svojimi ljudmi, ker skrbi pač za politiko. m» pa za dušno in ^rčno izobrazbo naših zaostalih !ju«li. Imrl je v tleželni ludnici g. Franc Koralna r . j»osestnik in kamnoseški mojster v I>ravljah. P. v m.! Afera s strupenimi pilulami pred sodiščem. (Nadaljevanje iz večernega lista.) Včeraj p*.p«. I d ne je bil naval občinstva k razpravi velikanski. Ljudje sti ^e prerivali in prerivali, toda vratar je bil neizprosen. Vsi kotički so bili prenafHilnjciii. Nadaljevanje obravnave se je za-i elo ob pol 4. |Mtpo]dlie. Dr. R a v n i h a r je d«>bil od go-s|H« Hamerlitzove ekspresno pisir.o, v katerem TM)«rjuje, da je dobila od Hladnika dva pisma, v katerem jo je prosil za posojilo. Enak«* pismo je dobil tndi predsednik. Nato s*, zasliši priča Gtovanni P i a c e n t i n i pravi, «la pozna Hladnika «h! avgusta meseca preteklega leta. Seznanil jih je Katistelli. družabnik sferisterija. Najprvo je dobavljal za buffet pivo. Nekoliko pozneje je posredoval priča skupno z Albert i jem za neko posojilo 2000 kron sferisteriju. Za to je do- bil od Albertija provizijo. Tudi pozneje je večkrat posredoval pri Ma-rinšku posojila za obtoženca Hladnika. Naposled je posredovai neko gostilno v via Coronnes, katero je imel Hladnik v najemu. Pozneje je eskon-tiral dve Hladu i k ovi menici. Ker pa ni nikjer dobil za te menice denarja, mu je menici vrnil. O svoji materi ni Hladnik nikdar ničesar pravil priči. Slišal pa je, da je Hladnik iz dobre hiše. V Hladu i ko vem stanovanju je bil samo enkrat, ko je pisal dotično pismo H Jadnikovi materi. To se je zgodilo v prvi polovici marca. Srečal ga je Hladnik na cesti ter ga prosil, naj mu napravi malo uslugo ter mu napiše neko pismo. Povabil ga je k sebi. Cez tri dni ga je Hladnik dobil v kavarni ter mu rekel, da ga je čakal. Priča mu je obljubil, da pride cez dva dni na nj«3govo stanovanje. Po pol 11. je šel na Hladnikovo stanovanje. H bolnik #a je čalcal. Sta.no-vanje je bilo zaprto. Hladnik mu je tnlprl vrata ter ga peljal v stanovanje. Šel je v sprejemno sobo. Priča opisuje stanovanje in opravo te sobe. Hladnik mu je ponudil stol ter mu dal pisalno orodje. Na to mu je dal dotično pisanje ter ga vprašal, če zna čitati. Priča je ix>tem to prepisal. Pisal je počasi, ker ni razumel pisanja. Vsega ni znal pisati, vsled česar je Hladnika vprašal, kako naj piše. Priča .»»• napravil dve m :»aki. prvo pri katero«. Hladnik ga je opozoril na to. da je napravil veliko namesto malo črko. To je potem priča z ri"žem izbrisal. Na kar je Hladnik rekel, da je dobro. Napravil je še eno napako pri besedi »jih«, katero je pisal »jich«. Tudi to je moral popraviti. Hladnik mu je rekel, da hoče napraviti špas. ter mu rekel, *Ja naj podpiše nekega doktorja z manupro-prijem. Ko ga jc vprašal priča, kdo da je ta doktor, je rekel Hladnik: nek «iob**r znanec. Napraviti hočejo špas neki ženski. Na vprašanje priče, kakšna je ta ženska, j*- rekel Hladnik: »Mlada in pa lepa!« Priča P i a c en t i n i pravi, -o na pismu prav dobro poznati mesta, kjer ste bili črki izbrisani. Priča P i a n c e n t i n i , »i avi. da je kuverto tudi pisal. Naslov mu je Hladnik diktiral. Na to sta šla priča in Hladnik v neto kavarno, kjer sta pila »vlahov«. Plačal je Hladnik. Na to sta šla še nekaj časa skupaj ter se potem poslovila. Dru-treera mu Hladnik ni plačal. Pozneje še preti Veliko nočjo sta prišla zopet skupaj. Takrat ga je prosil, naj mu gre kupit poštno spremnico. Denar mu je dal Hladnik, ki ga je prosil, naj izpolni tudi spremnico. Naslov mu je Hladnik diktiral in sicer zo-) et na gospo Hamerlitzovo. Ko- od-oošiljalca je napisa! dr. Levičnika. Tudi etiketo mu je spisal. Razvente-ga mu je napisal še neko manjšo etiketo. Hladnik mu pa ni povedal, čemu to rabi. Od tega dne priča ni več videl Hladnika. Priča za to od Hladnika ni ničesar dobil, napravil ::ni jc to kot uslugo. O aferi je izvedel iz časopisa Piccolo«. Opozoril ga j° najprvo njegov kupcijski tovariš Rosa. katiTPimi je Piacentini en dan poprej pravil, predno je Hladniku pismo pisal. Rosa mu je rekel, da je morda ravno ono pismo v zvezi s to afero. Priča je pa rekel, da tecra ne verjame. Od ljudi je priča izvedel, olicija ve, da jc on (priča) pisal dotična pisma. In Rosa ga je opozoril, da je boljše, če se sam zglasi. Prišel je k njemu pol. agent, toda priča je bil takrat bolan in ni mogel iti na policijo. Cez nekaj dni je pa šel na T*di<*iJo. kjer se mu je pokazalo dotično pismo. Pozneje je bil v Ljubljani kon-frontiran s Hladnikom, kateremu je v obraz povedal, da mu je dal pismo pisati. Priča trdi. da je govoril resnico. Priča ni vedel, iz kakšnega interesa mu je dal Hladnik to pisati. Predsednik pokaže priči razne pisalne priprave in mapo. Priča pravi, da je pisal na mapi, katero mu je predsednik pokazal. Predsednik ga vpraša, kdo mu je odprl vrata in kje je bila Hlad-nikova žena. Priča pravi, da mu je odprl vrata Hladnik in da ni videl žene, katere takrat sploh ni poznal. Predsednik H Jadnika vpraša, ee je to slišal. Hladnik pravu da ga ni nikdar prosil, da mu naj to pnuno piše. Priča Piaeeutini je prav dobro vedel za Hladni ko vo mater. Dal in a je nek rat-uu t»d Hladnikove matere, kjer je bila firma Hamerl itzovtke. Bilo je to meseca februarja. Piaeeutini je hotel še eelo napraviti kupčije z H!adnik«wo materjo: Hladnik oillovno taji, da bi Piacent inija kdaj prosil, tla bi Piaeeutini pi^al uotič no pismo. \a vprašanje predsedniku-v o pravi priča Piaeeutini. da zna slovenski aaino »kako je kaj«, drugega tla ne zna. P r i č a pravi, da je 1. ali 2. aprila pisal \ in je te. potem l »a da ni bil več - liladnikoin skupaj. Dr. Kavni barju se «■ • id 11- • zdi. da priča pri policiji 9. maja ni natančno vedel ali je pisal naslov ali ne. Pozneje pri preiskovalnem sodniku, kakor tudi danes, p« to na tančnti ve in zna eelo citirati dotični naslov. Priča pravi, da se ni spominjal na naslov na spremnici. Predsednik ga vpraša, kdaj m k j«' je Rosi pravil, da mora iti k Hladniku. Priea pravi dopoldne v kavarni -»Gol don i«. Priča Za nosa o pravi. dt Hlailnika pozna 6 ali 10 mesec« v. O tej aferi je zvedel iz Pieeofa«. Potem * Hladnikom ni več govoril. Pri-- - • .. ?.i »e nekega fine t»ri šel Hladnik z neko drugo M^*bo v njegovo ^tratorijo^. Do-zdcva se mu. da je bil Piacentini. Hladnik pravi, tla je prišel z nekim Načeto'* Mezetotu v njegovo t rat« »rij«» . Sicer i»a tla je vedno sam prišel. Priča Z a n n - - . p«»trdi. da je 1 il Hladnik sam«* enkrat z neko drugo osebo v njegovi tratoriji. Ih\ R a v u i ii a r predlaga, naj se brzojavno pokih-e Mezeta iz Tr^ta kot pričo. Nato se zasliši kot izve«leucc za pisav««. Cea. svetnik Frank- razlaga i n »rotn i kom. kako spozna pi-sav«>. To se zgodi s takozvano ;*»okusno pisavo. Piacentini je moral to. kar je v Trstu pisal, v Ljubljani pred preiskovalnim -odnikom še eti-• pi-ati. Prišlo jih je kakih šest aii sedem o-*-"». «» ka^-ril -e j^ misli-lo. da s , pihali d »tična pisma. Franke je začudil, da ima Piacentini kot alkoholik tako lej>o pisavo. \ ^ poteze so gladko in čisto izpeljane. Piacentinijeva roka je sigurna, zanesljiva. Piše jako enakomerno. Na to razlaga podobnost posameznih črk »n j»o^ameznih potez. Seveda ne mole jo biti vedno vse enake, ker «-lovek dar ni mašina«-. Zaključek je ta. da je pisava v pisnan, katero je do-Hamerlitzovka, in pa pisava, katero je pisal P: o . ntini pred pre-isk«»\alnmi sotlniku. p« »p« dnom;« ista in da izvira torej ««d Piacentinija. Dr. R a v n i h a r vpraša, kako je mogel Piacentini tako enakomerno in \z«lržoma pisati, če se mu je vsaka črka narekovala. » - -v-mik F" ranke pravi na vprašanje dr. Kavni ha rja. d?-je irraf ob »trija *amo opazovanje z navadim človeško pametjo in bistro-naanoatjo. V tem ^lučaju je Franke prepri#'-an in bo tudi vsakega prepričal o tem. «lm je oba pisma pisal Pia«-eiitini. To imenuje «»n objekt ivn«» prepričanj«*. Na to ne raavije med «lr. Ravniharj**fn in *-*~^ -»vernikom Franket«»in živahna razprava o pomenu grafologrije. « . - -»vetnik Franke trdi. «b* je popolnima objektivno dokazano, da je dotično pismo pisal Piaeeutini. Izvedence dr. Robida pravi, da je iz f»i-a\e poznati, da je Piacentini |io|»olnoma avtomat i*'-n<» T*isa!. Nato na dolgo razlaga posamezne poteze, posamezne črke piše«ve. Ko-nerno izjav I ia. da je dotičn«* pismo pisal Piacentini. Izv«slenee prof. V e - e 1 ooee g««* moriti s|«»venski in to odločno izjavi predsedniku. Izjav da je dotično pismo pisal Piacentini. Priča Rafael Rosa. senzal T Trst,,, izpove laški. Pravi, da Piaeen-tinija že dvanajst let pcMia. Hladnika pauna samo na pogled. O Hladni-kovi aferi je izvedel iz časopisa, ka- terega je bral v kavarni »Goldoni«. lak rat je bil v njegovi družbi Pia-< < utrni, ki mu je rekel, da ne more biti to pismo, katero je on pisal Ha- »t«erlitz«»vki. O tem pismu sta potem -«♦ večkrat govorila s Piacent in i jem. Piacentini tu delal na njega vtiska^da bi bil v kakšni zvezi s tem pismom, temveč da je pri tem popolnoma ne-* Pia«*eiit miju, mu j** • nlgovoril, da h« m V prositi Piacentini-jit, da mu napiše nek naslov. Na vprašanje predsednikovo, če Pian <-» ntini veliko pije, pravi priča, tia Piacentini že pije. Kadar več /.a -»'u/.i. tudi več pij«*. Po mnenju priče Piacentiniju lahko verjame. Dr. Ra v n i h a r vpraša, ali mu /e P aeentini |*«»ve«lal vsebino onega pisma. Priča pravi, da mu j«* o vsebini samo tolik«» |*ovetial. tla je bilo pism • naslov Ijeno na irespo Hauier- t :t 7ov»». - :i dr. Rudolf M o d r i č , j*o-1 • - k-»!ieipi^t i/ Trsta. |M»pisuje, kako je tržaška i»oli<*ija prišla na tatad Hladniku, kako so ga aretirali, a - ■ :»r>i na >kd Piaceut iniju. \ tisk ima ta. da je Piacentini resnico govoril. Priča Iva Fran Alberti. >«-n-zal v Trstu, govori slovenski. Z«laj — *:«v racij«>. Priča pravi, da ji* ! lat istellija |h*srodoval pri Marin-šku j*o^>jilo *2lM10 K. Potem je priš«d Hladnik k njemu ter je hotel plačati rin^ku 1 < a a 1 K na račun. Hladnik mu je puteni jsuiudil, da mu naj pro-- • ■ sterij, 1 - r- si«*er bi mu Lah i itojcdli. Prič;i j«- vprašal Hladnika, če je on go**i»odar. kar mu je ta poTrdil. Batistelli je rekel priči, da ni on go^jMvdar. temveč Hladnik. Priča ponovi, da je bil Hladnik |Ht*šten tlovek in da se je pustil sam «nI I^a-ho\ zapeljati, t e bi imel še Tdl.lNNI K, leda j bi še te zapravil. Piacent inija / ; hI malega in je njegov dotter prijatelj. Pijanec je«, pravi priča «lrugega ne morem |*ovedati o Pia-(f(is|MMl pn^isednik, ja, senzal i ne bomo nikdar naravnost go. v <»rili! Ko en dr. Neupergcr vpraša. «"•♦• tudi on laže. mu pravi prma. da pri kšeftu tudi on laže. Na to si* vname pre;»ir me«l pri«"*o in dr. Neu|»erger-jem. ki mu pravi, da pr»*d ^Hliščem a/.»- 1 r i e a jako drastična nosi kak lelaj bučnim - .ehom slika, tržaški - izali kiifičij**. Pri-a pravi, da ni bilo mogoče dobiti v. za les sf«*r isterija. ker ni bih* ku|*< i in ker so irmrali na ukaz policije »dstraniti i»-s. Skupu«* s Hladnik^ u sta kupila avtomobil. M .« Inii dal na ra« nn K. Te- ga aa aaaaanjali, dobili so za njega «'va druga ter napravili dolicr kšeft'Ko je bil Hladnik aretiran, r. Piacentini o t«-m priči ničesar rravil. Na vprašanje predsednik «>-v o pravi, da bi priča rad videl, da pritie H lastnik n za|m»ra. Niktlar |*a in rek» 1. da mora Hladnika izrezati, Piacentini ja pa potlačiti, ker je Piacent i n i njegov lioljši prijatelj nego Hladnik. K«» mu p r e d s e d ii i k reče. da • lora tudi ^e ilmgi dan <*stati. pravi, tla prav rad — »ma. mu m«»rajo pla lat«. Ob 7. uri se obravnava do V«n\ ure pr»*kine. m # # Oh |h»Iu U. ure zvečer se je zopet /ače 1 a obravnava. Ih\ R o h i d a je kot izvetlenee s pomočjo skitrptikona razlagal, kako i o«lobii(*st ima phvmo. katero je Pia-r-euiiiii pisal v Trstu, in pa piiuno, Uater«) j«? pisal Piacentini pred pre-i-k ova ln itn sodnikom, ter konstatirah da ste pisavi isti. Na to predoči dr. Robida — originalno poštno spremnico, o kateri se trdi, da ga je pisala ohtoženka Emilija Hladnikova, in pa spremnico, katero je o»bt«*ženka izpolnila presi preiskovalnim sodnikom. Kav m »t ako predoči tudi naslov na kartonu in l>a grozilno dopisnico s mrtvaško glavo, katero je dobila gospa Hainerlitzova. Dr. Š v i g e 1 j pravi, da mora \ -c« k pam«*ten človek uvuleti, «la ti pisavi niste podobni. Izveilenec dr. Robida potem na dolgo in široko razlaga na drobno ptrsamezitc črke in oblike črk na originalni pisavi obtoženke in pa na pisavi, o kateri se pravi v obtožbi, «la jih je pisala obtoženka. Končno trdi, da ste pisavi identični. Izvedenec profesor Vesel zopet noee govoriti slovensko ter zahteva, da »e mu mora zaradi tega verjeti, ker je dvajset let izvedence. Pravi, tia so bančni blagajniki v prvi vrsti poklicani in verzirani, da morejo presojati pisave. Men porotnikov zahteva, da naj prof. Vesel govori slovensko, ker ga ne razume, na kar mu predsednik odgovori, obtožnici pisala obtožen ka. Izvedenec e. k r. svetnik Franke razlaga ravnotako s pi>-m«*čjo skioptiČnih slik podobnost prej omenjenih pisav ter trrli, da ne more drugače, nego da sta obe pisavi tsl ene in iste roke. O tem ni le sam prepričan, temveč se upa eelo druge o tem prepričati. Glede obeh pisem, ki sta bila pisana časopisu »Piceolo«, pravijo vsi trije izvedenci, tla je naslov na kuverti pisala obtoženka Emilija Hladnikova, dočim pravita o pismu samo prof. Vesel in ces. svetnik Franke, da ga je pisala obtoženka. Dr. Rcbida ne more izreči nobenega mnenja. Po končanih izjsvah je mla Hladnikova soprocra ivipolnon a obr-pana. Z rokami je tiščala >či ter miio ihtela. Tolažil jo je nekaj časa njen zagovornik. Tmli občin- \ > je imelo solzne oči. ko je '-del > ohtoženko. Opotekaj«* se. j«* odšla v spremstvu paznikov. Obravnava je ob ]k 1 11 uri prekinila ter se h«", danes ob 0. dopoldne nadaljevala (Dalje v večernem listu.) Razne stvari. * Trpinčenje vojakov. IS. pehot-ri polk, ki je nastanjen v Monako-vem, je imel večje vaje. Vojaki so oriši i z vaj tako izmučeni, da so kakor muh«* |>o«*epali |»o vojašnici. Neki enoh»tni prostovoljec je po noči umrl. dasi je bil pred vajo popolnoma zdrav. Vee rezervistov je zelo nevarno «*b«»lel«>. * Aretovani roparji.« Policija v Hanoveru je aretovala tri tlelavce iz t'.ilitdje, ki so dne U). julija blizu Maršvica na l^rznanjskem umorili in orofiali nekegn lSletne*4ra tovariša. * Bančna tatova arettivana. V so|M»to je bih« v neki banki v Karlovih varih ukradenih .W.t»v^l K. Tatvi-ih» sta izvršila praktikant Kubin in učiteljski kandidat Schoniger. Kubin je bil aretovan še v Karlovih varih. Schoni*rer pa v Pragi. * Nesreča pri vajah. Povtskun vojaških vaj blizu Kohnarja je t adlo s konj š*»st v«»jak«>v 14. dragon-«k«*ga regimenta. Kn vojak si je zlomil tilnik in j*' bil takoj mrtev, trije so t«*ž.ko poškodovani. * Nov Edisonov aparat. Edison j* pokazal svojim prijateljem nov aparat, ki ga je imenoval »Kineto-ft>n<^. Ta aparat združuje v sebi kine-matograf in foriograf. * Stavka pekov v Šopronju. Peki v dopronju zahtevajo nedeljski pt>či-tek in odpravo hrane pri mojstrih. Ako se jim ne ugodi, stopijo v stavko. Najnovejše vesti. Zopet nemška kultura. Lobožice, 1. septembra. V Lobo-/ieah so Nemci vprizorili nove demonstracije proti Čehom. Napadli so češki »Narodni Dom« in so pobili vse šipe. Na to so sli pred hišo češkega mesarja Hellerja ter tudi tu pobili vse šipe. Orožniki so z bajoneti razgnali nemške demonstrante, are-tovali pa seveda niso nobenega. Švicarske vojaške vaje. Bern, 1. septembra. Švicarskim vojaškim vajam prisostvuje kot av-stro-ogrski zastopnik sam načelnik avstrijskega generalnega štaba, Konrad pl. Hotzendorf. Stavka v Bilbao. Hilhao, 1. septembra. Včeraj napovedani splošni štrajk se ne mara ne bo mogel izvesti, ker je došlo do nesoglasij v vodstvu delavske stranke. Žitna letina. Budimpešta, 1. septembra. Ogrsko poljedeljsko ministrstvo je izdalo statistične podatke o žitni letini na vsem svetu. Po tej statistiki bo letos pšenice 991*36 milijonov meterskih stotov, rži 467'19, ječmena 35525, ovsa 628*28, koruze pa 1070*55. Lani je bilo pšenice 967*67. rži 478*40, ječmena 371*68. ovsa 68768 in koruze 991'71 meterskih stotov. Avstrija bo morala importirati 13 milijonov meterskih centov pšenice, drugega nič, Ogr-ka pa bo eksportirala 20 mil. meterskih centov pšenice. 4 milijone meterskih centov ječmena in 11*50 milijonov meterskih centov koruze. Za kratek čas. Prvi potepuh: Kaj ti pa je. prijatelj, da se tako strašno potiš. Ali si mar delal ? Drugi potepuh: Ne! Samo rledal sem. ko je nekdo drva sekal. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustosleinšek. Loterijske številke. Dvignjene v sredo, 31. avgusta 1910. Praga: 32, 11, 52, 40, 69. Borzna poročila. Dunaj, 31. avgusta. Današnji trg ni imel več včerajšnje živahnosti. Z inozemskih borz ni bilo posebno veselih vesti, in dejstvo, da se v srednji Evropi vendarle konsekventno po~ javlja kolera, je opomin k previdnosti. Vendar pa se sme označiti tendenca današnje borze za vztrajno, ker so se včerajšnji kurzi vzdržali, samo Alpinke in državno železniške akcije so malo popustile. Rente so mirne. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani". Vnšmi kml dmjskc k»ne 31. avgusta Iti«. Dcmarai Blag* v« t 93 70 93 90 97-60 97-80 93 65 93-85 91-95 92 15 9525 96 25 94— 95 — avfL 4° o majeva renta . . . . 4 2° * srebrna renta .... 4*, avstr. kronska renta . . ogr. „ . - 4* 9 kranjsko deželno posojilo 4* • k. o. čeike del. banke Srečke U L 1860 \ . . „ mm 1964 - m uske ... . „ zemeljske 1. izdaje m m H- m „ ogrske hlpotečne . „ dna. komunalne „ avstr. kreditne . . ljubljanske . . . ,. avstr. rdeč. križa tm mm* bazilika Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne drnfbe . Južne železnice .... Državne tek rn tet . . . Česke^suStome ćnđbt Živnostenskc banke. . . Cekini........ Marke . ...... Franki........ Um......... Raniji..... 23a— 324 -\5b-t0 29*^50 281 — 249*50 531-— 521-75 83-63 25 38-50 2fr— 25875 441 90 666-75 555 75 118*50 75225 760-75 260-— 276-— 1137 117-42* 9550 94^5 253*75 236-— 329 50 162 bO 305 50 287-— 255 50 Ml 531-75 89 — 67-25 4250 33 — 259 75 442 90 667-75 556*75 11950 753 25 761 75 261 — 278 — 11 40 117-62* 95 60 94.«S5 25450 T I f r O v t Itajlnlinin sMonlostl: tiiti. srebru, tih. In letim k mi mm tri H. SUTTHER LJubljana, Mestni tri izfelaje povsem pohvalan 11 f 11 11 f IM bi lil/ ■ I iaMitr<>ko >pa a .ra drla 125 slike ar v ŠvicL I K O i r 1 7 jI K O • ? O ? irtHja ii njija ■ njim. iratji Iv. Bonač v Ljubljani. DtšJC a prednjak!, prispevajte za Narodni sklad! =1[e1F= Coaa sliki S 2073 [ 3tšIE Razne prevode Iz n*mi6lne v ftloveni6lfto irkalarjev, niset^ itn dragic tlakov t *f*rb: OOSje v tej «troki lsveihac. •radnik. fiiaslov v đaravĐiitrti .SiVt, K ar-, »da* a • •amm "Umf *aa*,a %»• "oa" *as* ^ea" ^n" •^i." mmmm mmmf mkmm mMmM mmmf mmmf m9*** o^% mmm\ a^% o*T» a*\ a^» S^TJ • » • » «PV a*\ aT*% aT*\ aP^ aT*V J» "•* ■ * Uioiam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 5 slavno zastopstvo .Prve Češke' ži¥ljenske zavamaliite. S najcenejši zavod na kontinentu. X Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulamno 10£ vsakovrstna posojila in kredite Js^ kakor: trgovske, stavbne, hipotekam«, uradn.ške in menične kredite. *** Leo Franke, Ljubljana« Kongresni trg 6, I. nadstr. • • *m* *mj/ 'm* *mm\ *mm\ ***** *m%* *a»" 9m9mm 9mWmm "oŠ* ^nf "W" ^nf 'mmf ^oT **** « • a^*a a^a o^*a a^^a a^^ a^^a a^^a a^^a m^^rn m^^rn m^^rn ar^% m^^m rn^^m m^^m a^^aj mr^m m^^m Cenj. naročnikom in o* čin^rvu vljudno javijam, da sem sc s Kongresnega trga fttev. 13 preselil v Sodno ulico 3 ter se priporočam za na daljno naklonjenost ter obljubljam točno in vestno postrežbo. 2887 1 Zamljen, čevljarski mojster v Ljubljani. Jnrch -*fn tuka ? 44 pulil: takim m fl.7. utirati mnt pite. Serejeea vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga na 4* , m; rentni davek plačuje zadruga sama Sprejeaa vloge na tekoči račun, na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Haje posojili na najrazličnejše načine — Aavmetaaa aa—jalalca: zamenji tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — f■asiatara trgovske menice PreskrSaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd na vsa tu- in inozemska trž;šca. — izdaja nakaznice. Vsa pojasa i U se done bodisi astmeno ali pismeno v zadružni pisani. 10 nt rak Ju iaiiut sd 9 4o 12. popoldne ođ 3. do 5. G3 Ifotonovljeno leta 1M2. 23 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ■ aglrtiaiaaa udruga s neomejeno zavezo v Ustica zairižica ioai v Ljubljani na Dnnajski cesti št. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83,116.121-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 41|20|o liro z vtakaga oalnitfca rentnega davka, katerega plačuje posojilnica aaeia za vložnike. Sprejeama fanti vloaja mm tekoči račun v zvezi m čekovnim prometom in Jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad K 2 0,0 0 0.0 0 0 PeeoJMJe no zonvljisčn po 5 / al na amortizacijo ali pa po S1 4 kroa oaaortlzacljo | na menice po 6 Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. U HAD HE UBI: vsak don od S.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov. Telefon st. 185. Postna hranilnice račun it. 828.405. I Jfajvečja, najvarnejša slovenska hranilnica I j« ■ ■ Mestu kraiilia ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 918 milijonov K, obstoječe vloge nad 38 milijonov K, a rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Vsaka izguba vložent-^a denarja je nemogoča, ker je pri tej hranilnici izključena VSaka špekulacija s tem denarjem. 41 o 4 0 kfez vsakega odbitka. Ima vpeljane domače hranilnike m kreditno društvo. Posoja na posestva po 5" „ obresti in proti odplačilu po najmanj i 2 0 na leto. I i 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uublumi. L Stritarjeva ulica Stev Promese zemljiških srečk k WW B|BA žrebanju S. septembra t. I. po ** ■ -n— n 2. i k 1 tiskih t. I. po srečk K 8 —■- n Dolžnost veakrga Slovrnca je. da ■klene savarovaJno pogodbo bodisi sa iivljeeje, ali pa proti požara le pri slovanski banki .SLAVIJi* Pod p t raj mo torej H oma* slovanski zavod, da more nalogo ki »i jo je stavil, iapolniti v najširšem obeega. a jem inka JliVUt nko jtMJi io zavarovalna banki je največji slovanski zavaravalai zavod v Avstriji. Pragi M ima posebno ugodne in prikladne na ne zavarovanje življenja. ii razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbijenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. JUIUI JIMUf Bonn ..mvui 1» naiM n t« f* wbm je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo, gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom, stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. a NH E jama junir i umini. Slovaci! Oklen imo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k avojim!tf Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polja! Ne podceojujmo se! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim haj« nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! 12 30 096^ 60 3677 39