T
Slev 79.
I v Met ^ 6. aprila 1922.
Leto L
U__Naročnina ..
za državo SHS: ca celo leto naprej Din. 120*— za pol leta „ .. „ SO-— ia četrt leta „ .. „ 30 — ca en mesec „ .. „ 10«—
za inozemstvo:
celole.no.....D.n. M'-
me<ačno....... 18-—
= Sobotna izda]a: = v Jugoslaviji. . . Din. 15 — t inozemstvu..... 35 —
Posamna šlev. 75 por.
__Uredništvo je t Kopitarjevi alloi Stev. 6/IIL
Rokopisi se ne vračajo; nelranlilrana pismr se ne sprejemalo. Uredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski nirui.
= Gene inseratom:=a
Enostolpne netilna vrsta mali oglasi po K 4'— in K 6 —, veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12
Prt večjem naročila popust.
Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka In ilueva no praz« nikn ob 5. url zjutraj.
Mesečna priloga; Vestnik SKSZ.
Oprava je v Kopitarjevi ul.B. — Hačnn poštne hran. l|abl|anaka št. 050 sa naročnino ln št. 349 za otjlase, acgrsb 9.011, sarajev. 7583, prai.e ln tlunaj. 24.797
Borba za decentralistično ureditev drŽave zavzema čimdalje ostrejšo obliko in se polašča čimdalje širših krogov. Preplašeni živalici, ki si v zagati ne more pomagati in bega nesmiselno sempatja, podobne so bile nekatere politične skupine, ko se je sklepala vidovdanska ustava. Niso se mogle jasno in takorekoč nepreklicno odločiti ali za centralizem ali proti njemu, deloma pa so pustile nemoteno sklepati vladne stranke centralistično ustavo in njeno izvedbo ter so se zadovoljevale s papirnato vojsko, ki je sicer ne omalovažujemo, ki pa vladnim strankam ni delala mnogo preglavic. Nasprotnol Vladne stranke so bile tega prav vesele in so še komunistične poslance na protizakonit način izločile iz parlamentarnega dela, da so lažje izvajale svoje proh-ljudske načrte. Edino parlamentarna skupina Hrvatske pučke in Slovenske ljudske stranke je stala neomajno na svojem mestu in, dasi sama zase vse premala in preslaba opozicija, začela ostro in dosledno borbo proti centralistični politiki vladnih strank, v narodni skupščini in izven nje. Da so bile vse sedanje proticentrali-sticne skupine tedaj na svojem mestu in bi se bile ramo ob rami borile skupno z Jugoslovanskim klubom, bi bile vladne centralistične načrte zrušile ali pa centralistično vlado samo oborile, ki itak vsak dan poka in jo drže skupaj samo še skupne centralistične in plemensko-hegemonistične tendence in strah pred volitvami.
Ta borba Hrvatske pučke in Slovenske ljudske stranke pa ni bila golj negativna napram centralizmu, ampak sta stranki, programatično in taktično enotni kot en sam organizem, postavili svoj pozitivni državno - politični program in ga tudi dosledno in z vsem poudarkom zastopali; ostra, pa vendar stvarna in z izredno dobro taktiko izvajana opozicija Jugoslov. kluba ni ostala brez vpliva, zlasti še, ker so jo široki, tudi izven ljudske stranke stoječi ljudski sloji odobravali in je za njo kot en sam mogočen zid stala ljudska stranka v Sloveniji in hrvatskih deželah. Parlamentarni glasovi poslancev ljudske stranke so našli močan odmev v vseh mislečih krogih v državi, tako v narodni skupščini kakor izven nje.
Del muslimanskih poslancev se je po daljšem kolebanju postavil na avtonomi-stično stališče in ko je voditelj te skupine, dr. Mehmed Spaho, prvič šel med muslimanske volivce po zaupnico za avtono-mistični program, je žel v Doboju navdušeno in soglasno pritrjevanje množic.
V Sloveniji se centralistične stranke krhajo in jih drži samo še kulturno svo-bodomiselsko frazerstvo. Celo v najdo-skdnejši centralistični stranki Slovenije, v demokratski stranki, se podira centralistična misel. Predsednika demokratske stranke v Sloveniji in ministra na razpoloženju, dr. Kukovca, so izžviž-gali na javnem shodu lastni pristaši, da je zbežal po neznanih potih, in delajo sedaj priprave za lastno avtonomistično stranko.
Kompaktnost SLS, ki znači strankino moč in ji jamči uspeh v avtonomistični borbi, je vladi jn njenim privržencem kajpada trn v peti in Bog ve, kaj vse bi dali, da bi to neprodrljivo in nezmagljivo falango razdrli. Zaman! Mi se njihovim papirnatim poizkusom samo sme jemo; njihovi poizkusi in sredstva so podobni mehurčkom, ki jih spušča v zrak deca in se razblinjajo. S kako slastjo poročajo ti politični pajaci o razkolu Slovenske ljudske stranke, ki ga ni in ga nikdar n e b o I Za razkol stranke in ustanovitev kake nove stranke je treba več kakor par ljudi, je treba ljudstva, ki tvori stran-k o. Slovensko ljudstvo, ki je po svoji ogromni večini v Slovenski ljudski stranki, je danes strankarsko-politično tako zavedno in tako odločno, da bi kakor piš s kurjim peresom pometlo z vsakim, kdor bi samo poskusil njegove vrste slabiti.
Avtonomistični program je realen,
do:egljiv in mu je ljudstvo dalo svoj placet, njegovi parlamentarni zastopniki pa ga zastopajo tako odločno, da žanjejo zato od ljudstva burne ovacije in zaupnice. Ako bi kdaj ljudstvo v sporazumu s svojimi voditelji, ki si jih je samo izbralo in jim zastopstvo svojih interesov poverilo, smatralo za potrebno, da katero-
koli točko svojega programa izpremeni, bo storilo to ravno tako v sporazumu s svojimi voditelji, ki jim opravičeno popolnoma zaupa; samovoljno pa ljudskega av-lonomističnega programa ne bo nihče spreminjal, pa naj bo kdorkoli, in če si bo kdo kdaj to drznil storiti, ga bo ljudska stranka postavila tja, kamor spada!
NEPOSLANCI SE UDELEŽUJEJO SEJE. — JUGOSLOVANSKI KLUB PROTI POVIŠANJU CIVILNE LISTE.
Belgrad, 5, aprila. (Izv.) Seji finančnega odbora sta danes v početku prisostvovala tudi pravoslavna episkopa Varnava in Le-tič s svojima tajnikoma. Škofa sta izrazila željo, da bi smela osebno pojasniti zahteve pravoslavne cerkve glede na proračun ministrstva za vere. Minister za vere dr. Kr-stelj je zagovarjal željo pravoslavnih škofov, dasi to ne odgovarja poslovniku ter je izrazil mnenje, da ne bo imel finančni odbor ničesar proti zaslišanju zastopnikov pravoslavne cerkve. Episkov Varnava je nato obširno opisal zahteve in potrebe pravoslavne cerkve ter v glavnem govoril proti črtanju raznih postavk, kakor jih ie predlagala sekcija v dosego prihrankov. Govoril je proti zmanjšanju plače patriarhu ter zahteval povišanje plač episkopom. Po njegovem govoru je predsednik finančnega odbora dr. Veljkovič izjavil, da bo odbor razpravljal o predlogih episkopov, nakar sta zastopnika pravoslavne cerkve zapustila sejo. Da prihajajo privatne osebe na sejo finančnega odbora in zagovarjajo svoje želje na rednih sejah parlamentarnih odborov, ni samo proti poslovniku, temveč pred-
stavlja to dejstvo unikum v parlamentarni zgodovini. Pred nadaljevanjem razprave je ministrski predsednik Pašič predlagal iz-premembo dnevnega reda, da se naj na prvo mesto postavi zakonski predlog o kraljevi civilni listi. Večina je ta predlog sprejela. Proti povišanju civilne liste so govorili v imenu Jugoslov. kluba posl. Barič, republikanec Gjenovič, zemljoradnik Lazič in soc. dem. dr. Koran. Posl. Barič je izjavil, da je vlada izbrala nesrečen trenutek za svoj predlog v času, ko bi moglo ljudstvo slabo tolmačiti povišanje civilne liste, zlasti v krajih, kjer trpe lakoto, nadalje v času, ko se odpuščajo uradniki iz državne službe in je ogroženih veliko število eksistenc. Nasproten pa ni temu predlogu samo iz teh razlogov, temveč tudi radi principa, ker se ustavlja v proračun vsota v tuji valuti, kar ruši vrednost našega denarja. Proti temu predlogu je glasova! tudi predsednik finančnega odbora dr. Veljkovič, ki je izjavil, da se izdatki za civilno listo nikakor ne morejo vstaviti, ako se ne poviša za 100% zemljiški davek.
ZVIŠANJE POSLANSKIH DNEVNIC. — RAZPRAVA O
POSOJILU.
7%
INVESTICIJSKEM
Belgrad, 5. aprila. {Izv,] Današnja plenarna seja narodne skupščine se je pričela ob 11. dopoldne. Kot prva točka dnevnega reda je bila razprava o zakonskem predlogu glede draginjskih doklad poslancem. Prvi je govoril v imenu zemljoradnikov poslanec Vojislav Lazič. Ker je bilo v parlamentu znano, da so zemljoradniki najbolj zahtevali od administrativnega odbora in od plenuma, naj se povišajo poslanske dnevnice, je govor posl. Laziča, ki je govoril proti povišanju dnevnic, izzval mnogo smeha v skupščini ter so padali medklici od vseh strani. Za tem je govoril posl. dr. Momčilo Ivanič, ki je naglašal, da je predlog stavljen v neprimernem času. Vsakdo mora dobiti vtis, kakor da občutijo draginjo le poslanci in da parlament nima nobenega razumevanja za narod, ki tudi silno trpi vsled draginje. Poslanci se ne zanimajo za proračun, kakor tudi ne za izboljšanje tečaja našega dinarja. — Končno je govoril tudi musliman posl. Sahib Korkut, ki je stavil dopolnilni predlog, po katerem bi dobivali povečane doklade samo poslanci, ki bi jih zahtevali in ki mislijo, da so jim doklade potrebne. V svojem govoru je izjavil posl. Korkut tudi nastopno: »Med nami so poslanci ,ki so »poljedelci« in imajo palače na Teraziii, pa so tudi taki, ki smo v vladi, pa smo siromaki.« Zato predlaga, naj se glasuje. Kdor se izjavi proti dokladam, naj jih ne dobi, kdor pa glasuje zanje, naj jih prejema. Med govorom posl. Korkuta je nastal hrup v vrstah zemljoradniškega kluba. Zemljoradniki so pogledavaii na ostale parlamentarne skupine, ali bo predlog sprejet ali ne. Končno je bil zakonski predlog sprejet z večino glasov. Nato se je pričela razprava o zakonskem predlogu glede investicijskega posojila oziroma o izpremem-bi zakonskega predloga, po kateri se ima investicijsko posojilo 500 milijonov dinarjev razporediti. Za tem je govoril soc. demokrat E. Kristan, v imenu Jugoslovanskega kluba pa posl. dr. Hohnjec, ki je odklanjal ta zakonski predlog, češ, da de-janjsko izpreminja namen 7% investicijskega posojila. Posojilo je bilo najeto za izgraditev novih cest in pristanišč. Jugoslovanski klub zahteva zgraditev železniške proge Rogatec—Krapina, ki bi spojila štajersko in Hrvatsko in bi bila nekoliko več kakor 10 km dolga. Nadalje je govornik zahteval zgraditev železniške proge med Mursko Soboto in Ormožem, kakor tudi
drugih nujno potrebnih železniških zvez, pri čemer je naglašal tudi potrebo direktne zveze med Kranjsko in Jadranskim morjem. Končno je izjavil, da bo glasoval proti predlogu.
Popoldne se je seja nadaljevala. V imenu zemljoradnikov je govoril proti poslanec Moskovljevic, ki je izjavil, da vlada nima smisla ne za dobro finančno in tudi ne za prometno politiko. Jasno je bilo rečeno, za kaj se sme uporabiti investicijsko posojilo. Ako bi se sedaj uporabilo posojilo v smislu stavljenega predloga, potem ne bi imel narod več zaupanja in ne bi več podpisal no benega posojila. Ako vlada potrebuje novih kreditov, naj razpiše novo posojilo. Zemljo-radniški klub bo glasoval proti predlogu. — Proti predlogu sta se izjavila tudi socialni demokrat Kopač in narodni socialist Deržič, ki je naglašal, da je vlada nesposobna, še nadalje voditi državne posle. Prometni minister naj se obrne do finančnega ministra in naj od njega zahteva poseben kredit, nikar pa naj ne zahteva kreditov iz investicijskega posojila. — Prometni minister Stanič je nato izjavil, da bo predlog, ako bo sprejet, zelo pripomogel do izboljšanja našega prometa. Transport po železnicah se mora povečati in nabaviti se morajo nova vozila in popraviti stara. Minister odgovarja na nekatere očitke predgo-vornikov in pravi, da se noče muditi dalje pri tej stvari, ker je vso zadevo že dodobra pojasnil <fo priliki interpelacije poslanca Deržiča o našem železniškem prometu. Izjavil je tudi, da se za progo Ljutomer—Ormož že vrše potrebna dela in da se bo v kratkem pričela graditi.
Zbornica je načelno sprejela predlog s 139 proti 43 glasovom. Tudi v podrobni debati so posamezni paragrafi sprejeti. Zakon določa, da se ministru za promet stavi iz investicijskega posojila na razpolago znesek 100 milijonov dinarjev. Iz te vsote mora nabaviti poldrugi milijon železniških pragov v znesku 60 milijonov dinarjev, nadalje nadomestne dele in materijal za popravo vozil v znesku 35 milijonov in za železničarska stanovanja 5 milijonov dinarjev. — V drugem čitanju je bil zakon sprejet s 132 proti 32 glasovom. Seja se je končala ob 7.45. — Prihodnja seja bo jutri ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu: Zakonski predlog o zvišanju kraljeve civilne liste. Interpelacije se bodo obravnavale jutri popoldne.
Pretekli mesec so sc zbrali v Franlt-furtu zastopniki II. internacionale (amsterdamske ali londonske ali »socialpatriot-ske«, kakor ji pravijo komunisti) ter takozvane II.Vi (dunajske) internacionale pod vodstvom Fritza Adlerja, da se posvetujejo o možnosti ustvarjenja enotne delavske internacionale, ki je bila vsled svetovne vojske razbita. Ne gre za nič več in nič manj kakor da se vzpostavi enotna fronta vsega delovnega proletariata sveta proti kapitalizmu. III. ali moskovske internacionale v Frankfurtu ni bilo, krščanskosocialne pa seveda tudi ne, ker sploh ni bila vabljena in ker spričo odločno protikrščanske in protiverske smeri sploh, ki slejkoprej vlada med marksističnimi internacionalami, v obče ni misliti na sodelovanje, dasi so komunisti v svojih proglasih za enotno fronto tudi krščanskim socialcem dokazovali potrebo enotne fronte ... Sklenilo se ni v Frankfurtu ničesar, pač pa se je doseglo to, da se je 2. t. m. sklicalo v Berlin posvetovanje zastopnikov vseh treh interna-cional. Iz tega so mnogi sklepali, da prizadevanje za vzpostavitev enotne svetovne socialistične stranke vendarle ne ostane brez uspeha. Potek berlinskih posvetovanj pa utegne optimiste precej razočarati.
Na XI, kongresu ruske komunistične stranke 31. marca t. 1. je o tej stvari poročal Zinovjev. Že ton njegovega poročila je bil tak, da se je dalo takoj sklepati na to, da je sodelovanje med komunisti (III. in-ternacionala) in »socialpatrioti« (II. inter-nacionala) za dogleden čas še vedno izključeno. Zinovjev je omenil »anarhistične elemente«, ki so se od komunistične stranke odcepili pod pretvezo, da umik sovjetske vlade pred zapadnim kapitalizmom po-menja izdajstvo komunističnih načel. (Nedavno je namreč delavska opozicija izdala takozvano »izjavo dvaindvajsetih«, ki označuje Ljeninovo politiko koncesij zapadne-mu kapitalizmu kot odstop od komunističnih načel.) Potem je omenil skupino francoskih komunistov pod Levyjem in italijanskih pod Serratijem, ki so odšli k takozva-nim »menjševikom«, Kar se teh tiče, meni Zinovjev, da so se skušali ojačiti spričo utrujenosti vsled vojne izčrpanega proletariata, ki se hoče izogniti novim bojem. To pa so zopet izrabili kapitalisti, da so začeli delavstvo tem hujše pritiskati. Vsled tega pa se je v delavstvu vnovič okrepila zavest, da treba začeti zoper kapitalizem borbo z združenimi silami. Iz tega se more razlagati klic po združitvi vseh treh inter-nacional. Komunisti bodo to podpirali, dasi se teh posvetovanj udeležujejo taki »rab-lji delavskega razreda«, kakor Scheide-inann in Noske. »Socialpatrioti« bodo v Berlinu gotovo sprožili tudi vprašanje enotne fronte v Rusiji, to je pomirjenje komunistov z menjševiki in sccialrevolucionarci. Tega pa komunisti nikoli nc store, ker so socialrevolucionarci z orožjem v roki podpirali reakcionarje, da uničijo Rusijo delavskih in kmetskih sovjelov, menjševiki pa so socialrevolucionarcem v tem oziru pomagali.
V Berlinu, kamor so se od strani III. internacionale podali kot delegati Radek, Buharin, Klara Zetkin, Frossard, Bordiro, Warsky in drugi, jc naiprej govoril voditelj II. internacionale Vandervelde. Ta je res sprožil vprašanje, naj se menjševiki in socialrevolucionarci ne preganjajo, je ruske komuniste ostro napadal, ker polnijo ječe z zastopniki delavstva, zahteval njihovo osvoboditev in zlasti označil kot pogoj za združitev treh internacional, da ruski sovjeti vrnejo popolno svobodo Georgiji, Armeniji in Aserbejdžanu, kjer so s kruto silo in krvjo strmoglavili vlado socialrevolucio-narcev in menjševikov. Sploh je terorizem ruskih komunistov žigosal z vso ostrostjo in nepobitnimi argumenti.
Nato mu je istotako ostro odgovarjal Radek. Dejal je, da komunisti Vandervel-deju, ministru belgijskega kralja, sploh ne zaupajo. Ako Vandervelde sovjetom očita Gcorgijo, naj se spomni na Kongo, ki ga Belgija vlada kot brezpravno kolonijo. Če Vandervelde hoče, da sc osvobodijo social-revolucionarni »zarotniki« v Rusiji, naj poskrbi, da se v deželah II. intcrnacionale
osvobodro vsi komunisti. Vanderveldehi je potem očital, da hoče na povelje Poinca-rč a s svojo taktiko samo doseCi, da bi na genovsko konferenco ne prišlo na dnevni red vprašanie revizije versaillske mirovne pogodbe. Sploh ruski komunisti nočejo slišati o nobenih pogoiih, ker stoje na stališču, da se ima stvoriti enotna fronta de-
lavstva, ne da bi se kdo vmešaval v no- ' tranje zadeve Rusije. Med govorom so zastopniki ostalih internacional zelo burno ugovarja1!!. Radek ni bil niti tako previden, da ne bi napadal nemških socialistov.
Tudi »Vorwarts« sodi, da se bo vsled tega konferenca najbrž razbila.
Borba med skupinama dr. Spahe in KarameJimedoviča,
Bolgrad, 5 aprila. (Izv.) Tukajšnji politični krogi pričakujejo z velikim zanimanjem izida seje osrednjega odbora muslimanske organizacije, ki bo 14. t. m. \ Sarajevu. Kakor znano, ima osrednji odbor 57 članov, med katerimi je 24 poslancev in 33 ostalih delegatov. Obe muslimanski skupini sta med poslanci enako močni (11 : 11); posl. dr. Hrasnica in poslanec Kovačevič se držita nevtralno, dasi se opaža, da se dr. Hrasnica nagiba k skupini dr. Karamebmedoviča. Rešitev spora med muslimani je torej odvisna od 83 delegatov iz province. Sedaj skušata obe muslimanski por,lanski skupini dobili večino v odboru. Skoro vsi člani musli-
manskega poslanskega kluba se nahajajo sedaj v Bosni na agitaciji, da bi pridobili volivce za svoje politično naziranje. Dr. Spabo upa, da bo pridobil izmed 33 delegatov za sebe 20 delegatov. Statut osrednjega odbora določa, da se mora manjšina pokoriti sklepom večine. Z ozirom na to bi manjšina morala odložiti mandate ter prepustiti vodstvo večini. Za sedaj se more reči kot gotovo, da je vse smatrati za agitacijska sredstva in nikakor ne za resne korake. Iz pokrajine prihaja v Belgrad mnogo glasov, naj se obe skupini pomirita. Zdi se, da bi moglo to stališče tudi zmagati.
Naša delegacija odpotovala v Genovo.
PAŠIČ OSTAL DOMA.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Nocoj odpotuje z ekspresnim vlakom naša delegacija na gospodarsko konferenco v Genovo, iz-vzemši ministrskega predsednika Pašiča, ki ostane v Belgradu.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Današnje potovanje ministra za zunanje posle dr. Nin-čiča na gospodarsko konferenco v Genovi ni po zadnjih vesteh v zvezi z nameravanim sestankom z italijanskimi državniki v Rapallu, ampak s predkonferenco zastopnikov male antante. Naši in italijanski di-
Elomati se sestanejo tekom meseca aprila, •an sestanka še ni oficielno določen. »Tribuna« piše, da ministrski predsednik Pašič zaradi tega ne odpotuje v Rapallo, ker itl/anska vlada še ni izvedla rapallskega dogovora.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Z ozirom na sestanek naših in italijanskih delegatov na genovski konferenci, na katerem bodo raz-
{>ravljali o izvedbi rapallske pogodbe, je talijanska vlada določila za rešitev tega vprašanja med obema delegaci]ama rok osmih dni, tekom katerega se pričakuje de-finitivna izpraznitev jugoslovanskega ozemlja, ki ga imajo Italijani še zasedenega.
Bolgrad, 5. aprila. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič bo v Rapallu razpravljal z italijanskim ministrom za zunanje stvari Scbonzerjem o izvedbi rapallske pogodbe. V diplomatskih krogih sodijo, da bo naša delegacija odgovorila na italijanski predlog glede zopetnega porazgovora o rapal-lskem dogovoru s prošnjo, naj se pogodba revidira, kar bi i v Belgradu i v Rimu zadovoljivo rešilo zadeve, ki še niso popolnoma očiščene.
PASIČEVA BOLEZEN.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Današnje >Vreme« poroča iz krogov, ki stoje blizu ministrskemu predsedniku Pašiču: Zatrjuje se, da ministrskega predsednika Pa-Siča ne bo v delegaciji, ki jo naša država pošlje na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovo. To pa ne pomenja, da
sploh ne pojde v Genovo. Vzrok, da ostano v Belgradu, so važna notranje - politična vprašanja, zlasti obtožba bivšega vojnega ministra generala Zečeviča. Nadalje zahteva splošni politični položaj, da ostane ministrski predsednik doma. Čim se razmere izboljšajo, odpotuje v Italijo, kjer se bo pridružil naši delegaciji na genovski konferenci.
Za civilno listo se mudi!
Belgrad, 5. aprila, (Izv.) Snoči sta imela ministrski predsednik Pašič in načelnik demokratskega klubn Davidovič daljšo konferenco, da kateri sta razpravljala o zakonskem načrtu glede zvišanja kraljeve civilne liste. Sporazumela sta se, naj znaša civilna lista 24 milijonov dinarjev na leto. Ako pa kralj potrebuje denar v tujS valuti, naj se zamenja po državnem tečaju. Ministrski predsednik Pašič je zahteval preko predsednika narodne skupščine, naj finančni odbor izpremeni dnevni red svoje današnje se e in naj razpravlja o zakonskem predlogu o kraljevi civilni listi.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Finančni odbor fe danes dopoldne razpravljal o kraljevi civilni listi in jo je po daljši debati spre cl, kakor jo je predlagala vlada.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Seje parlamenta bodo trajale, dokler se ne konča razprava o zakonskerc predlogu za povišanje kroljeve civilne liste, ki bi se rešilo najkasneje do prihodnje sobote.
DEMOKRATSKA REKLAMA.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Današnji »Redikal« kritikuje notico »Pravde« o dr. šusteršiču, da je pričel akcijo proti SLS. sRadikal« j.ravi, da delajo nekateri demokrati za akcijo dr. šusteršiča reklamo.
ANGLIJA TERJA OBRLSTI OD FRANCIJE.
Pariz, 5. aprila. (Izv.) Kakor poročajo listi, zahteva Anglija od Francije povračilo obresti od posojila, ki ga je Francija najela med vojno. Dobro poučena oseba je izjavila v listu »Echo de Pariš«: V smislu dogovora iz leta 1919. se plačevanje obresti za tri leta odgodi. Lord Curzon je zadnje dni izja-
Kaši vojaki v deželi svetega Frančiška.
Vofni ujetniki, ki so bili v Italiji, se vobče ne hvalijo s svoio usodo. Ali so bili v slabo zdravem kraju, kjer jih je mučila malarija ali druge bolezni, ali pa so slabo z njimi ravnali v kakem nepri.etnem taborišču. Našim vojnim ujetnikom pa, ki so bili v Umbri/i, v deželi sv. Frančiška, se je jako dobro godilo. Prišli so tja sestradani, bolehni, raztrgani. Kmalu so si pa odpočili in se prav dobro počutili. V okolici mesta Assisi je bilo 10.000 jugoslovanskih ujetnikov, ki so delali pri posestnikih v krasni, rodovitni ravnini, polni oliv in vinskih trt. V rajsko lepem kra u so kmalti začeli prepevati svoje domače pesmi. Nekaterim ie tako ugajalo življenje v vedno solnčni Um. briji, da so pravili ljudem, da ne gredo več nazaj v Jugoslavijo. Ko je zavel dih svobode, pa so vendar odšli vsi domov. Ostali pa so v dobrem spominu pri Assisičanih. Ostale so celo nekatere pesmi pri n ih. Tako še sedaj pojejte v kraju Rocca di S. Apollinare Italijanke dalmatinsko pesem v našem jeziku: Kosu je plela, pjevala je. Oj nek se čue, oj nek se zna, kako mlada Dalmatinka l<osu plet zna! — Vino fe pila, pjevala je. Oj nek se čuje, oj nek se zna, kako mlada Dalmatinka vino pit zna! — Kolo je vodila, pjevala je. Oj nek se ču'e, o/ nek se zna, kako mlada Dalmatinka kolo vodit znal
Razumljivo je, kako je mogel sv. Frančišek v tako lepem kraju prekinevati božje ljubezni do ljudi, vseh iivih bitij in narav«
ter vse imenovati svoje brate in sestre. Na verandi samostana San Damiano, kjer fe bila sv. Klara v svoji bolezni, da bi jo osvežil čisti zrak in diven razgled, je zložil sv. Frančišek svojo slavno solnčno pesem. In iz samostana Carceri, kjer je bival asiški svetnik v gorski votlini, je istotako očar-1/iv razglecTv dolino in ravnino. Nekaj takega razpoloženja, kakor ga je imel sv. Frančišek, je še ostalo celo v sedan ih ljudeh. Tako imenujejo svo/ega osla n. pr. z imenom Marko kakor tudi ljudi ter se pogovarjajo ž njim kakor z bratom, ga na strmi poti opozarja,o, naj pazi,da ne pade itd. Neka posebna poezij/a je razlita čez rajsko Umbrijo,
Kruta vojska se ni menila za take reči. V romantičnem gorskem kotu, v imenovanem samostanu Carceri, kjer so puščav-niške celice v mravnih skalinah, so se tudi naselili itali anski vojaki med vojsko. Kjer so hodile noge svetih mož, tam je udarftlo po hodnikih konjsko kopito. Kjer je sedel za mizo sv. Bernardin Sienski kot gvardijan s svojimi brati, tam so imeli na strohnelih mizah svojo menažo vojaki, ki so marsikaj zrušili in potrli. Edino, kar so dobrega storili ti vofaki, je to, da so nasadili na gorski goljavi blizu samostana precejšnjih vrst pinij ter napravili s tem prvi poskus, da se zopet pogozdijo te višine, ki so zdaj gole, dočim so nosile v Frančiškovem času lepe gozdove, kakršen je še gozd okoli samostana — sedaj konlisciran po državi, ki je postavila tri irančiškane, edine prebivalce tega samostana, za čuva/e državnega <ioT.da,
M. K.
vil francoskemu poslaniku v Londonu, da bo vprašanje medzavezniških obveznosti tvorilo v bližnjem času še velike težkoče. Francoska vlada bo v svojem odgovoru na angleško noto najbrže opozarjala, da je ta nngleško-francoska zadeva v zvezi z vsemi medzavezniškimi obveznostmi in da je brezpogojno potrebna skupna rešitev.
PAPEŽEVA NOTA OFNOVSKI KONFERENCI.
Rim, 5. aprila. (Izv.) »Azione« poroča, da je papež Pij XI. sklenil poslati genovski konferenci posebno noto (kar je nameraval tudi Benedikt XV.). Zastopnikom vlad, ki imajo pri sveti stolici svoje poverjenike, ee izroči nota v izvirniku, ostalim pa v prepisu. Vsebina note ostane strogo tajna in se prepusti konferenci, da o njej razpravlja in jo objavi.
Ruske zafcteve na genovski
Riga, 4. aprila. (Izv.) Tz Moskve brzo-javljajo, da bo sovjetska vlada predložila v Genovi sledeče zahteve: 1. prizna se sovjetska trgovska zastava; 2. ruske ladje se smejo neomejeno posluževati inozemskih pristanišč; 3. Rusiji se morajo vrniti oziroma nadomestiti vse zaplenjene ruske ladje; 4. v slučaju nevtralizacije Dardanel se mora Rusiji priznati udeležba na mednarodni kontroli.
ZDRUŽITEV BESARABIJE Z ROMUNIJO.
Bukarešta, 5. aprila. (Izv.) Romunski senat je soglasno odobril protokol glede združenja Besarabije z Romunijo.
DONAVSKO VPRAŠANJE.
Bukarešta, 5. aprila. (Izv.) Donavska komisija je včeraj nadaljevala posvetovanja o donavskem vprašanju. Delegacije zastopanih držav so predložile svoja poročila. Komisija se je posvetovala o ustanovitvi telefonske zveze vzdolž Donave od Ulma do .Braile. V Bukarešti se zgradi osrednja brezžična postaja.
Gorica, 2. aprila 1922.
Dne 2. aprila ob 11. uri dopoldne se je vršilo v Gorici na Telovadnem trgu veličastno zborovanje, kot ga še ni videla Gorica. Desettisoče slovenskega in furlanskega ljudstva iz vseh strani dežele se je zbralo na ta dan in je napolnilo obširni Telovadni trg do zadnjega kotička, da spregovori brez ozira na polilično prepričanje in brez ozira na narodnost vladi glasen opomin, naj se ne norčuje več iz ljudske bede, naj sama spoštuje zakone, ki jih je dala in naj ne daje prilike raznim ljudskim izkoriščevalcem in bankirjem, da kujejo iz ljudske bede svoj kapital.
Na dveh tribunah so nastopali slovenski in furlanski govorniki, ki so v jedrnatih besedah slikali položaj ljudstva, ki je zalo-zlo po krivdi vlade v strašen gospodarski položaj, iz katerega skoraj ni izhoda. Glavni refren vseh govorov pa je bil: Vlada, spoštuj zakone! Zakon, ki ga je vlada sama dala, se tolmači za razna plemena in za razne pokrajine na različne načine. Postavi naj se trden rok, do katerega morajo biti izplačane vojne odškodnine. »Zvezni kreditni zavod« v Benetkah, kateremu je poverila vlada monopol za izplačevanje vojnih predujmov, je postopal krivično. Vlada jo izdala celo vrsto ukrepov, ki so nasprotovali zakonu. Vsi govorniki, posebno pa glavni govornik dr. Bitežnik, so povdarjali te točke, ki jim je občinstvo pazno sledilo in burno ter ogorčeno pritrjevalo. Dr. Besednjak je spregovoril in povdaril v imenu kmetskih in delavskih zvez, da bodo te vse storile v tem boju delovnega ljudstva za svoje pravice. Burno pozdravljen poslanec Šiček je pozval navzoče množice, naj dvignejo roke v znamenje prisege, da če vlada 1. maja ne ukrene ničesar, bodo segli po sredstvih, ki bodo vlado prisilila k temu. In sicer bi se v tem slučaju vršil dne 1. maja v Gorici nov shod, na katerem se bo izvedel sklep, da odstopijo vsi občinski za-stopi goriške dežele ter se nehajo plačevati vsi državni davki. Desettisoče rok se je dvignilo v prisego — veličastna slika.
Nato so bile prebrane resolucije, ki zahtevajo preklic vseh tajnih odlokov glede vojne odškodnine, naj se vojna odškodnina izplača do konca decembra 1. 1923, da se plača odškodnina tudi optantom in še več drugih važnih resolucij. Zopet se je dvignilo tisoče rok in glasovnlo za to resolucijo.
Po končanem shodu se je razvil veličasten sprevod skozi mesto na Travnik, kjer je množica počakala, da so nesli sprejete zahteve civilnemu komisarju Magijlo-niju, ki je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da vlada ukrene, kar je potrebno, da pomiri ljudstvo. Množice so se nato mirno razšle.
Incidenta ni bilo nobenega, zborovanje se je izvršilo lepo, spodobno, znak, kako disciplinirano ia resno je nase ljudstvo,
le igrati se vlada ne srne i njim. Vlada je iz
tega zborovanja lahko jasno izprevidela, da je enotna volja slovenskega in furlanskega ljudstva, da naj vlada dokaže, da zna tudi spoštovati svoje zakone, sicer bo ljudstvo seglo po zadnjem sredstvu, ki mu je dano v roke. Eomo videli, kakšen odmev bo ta shod, ki nima primere v goriški zgodovini, našel v Rimu.
Velika stavka v Ameriki.
O veliki premogarski stavki v združenih državah severne Amerike se poroča: Število stavkujočih znaša 600.000. 100 000 neorganiziranih rudar/ev se stavke udeležuje zaradi solidarnosti. Prizadetih je okoli 6000 jam. Ravnatelj strokovne zveze rudarjev John Lewis ,e izjavil: »Mi smo vse naredili, da bi se delodajalci podali na mešano konferenco, toda oni so odklonili Zdaj se bomo borili do konca.«
Kar se tiče reda v zapuščenih rudnikih, fe zveza za enkrat sklenila, da ostane pri sesalkah in ventilatorjih 13.000 delavcev nadalje na straži, da se rovi ne pokvarijo. Vlada se po svoji navadi in tendenci v spor noče vmešavati. Vendar pa ie državni tajnik za delo stopil v toliko iz rezerve, da je 2. t. m. izjavil, da so za stavko odgovorni delodajalci, ki so trdovratno vzlra/ali na tem, da se ne vsedejo za eno mizo z zastopniki delavutva.
Vlada upa, da se bo produktivnost premogokopov s pomočjo tistih neorganiziranih delavccv, ki se stavki niso pridružili, ohranila v toliko, da se bo izkopala vsaj 50% normalne količine.
Polita nnvlce.
+ Kako sodijo Amerikanci o Jugoslaviji? lz Amerike nam poročajo: Neki new-yorški dnevnik je nedavno prinesel sliko kralja Aleksandra, pod sliko pa je bilo či-tati: »Aleksander, kralj Jugoslovanov, enega najnekulturnejših plemen Evrope.* Jugoslaviji, posebno Slovencem prijazen članek pa je prinesel katoliški dnevnik »The chatolic Daily Tribune«. Članek je bil od dunajskega poročevalnega urada in je pohvalno omenjal dela pok. Kreka, Žitnika, Povšeta itd. — V slab glas je spravil Jugoslavijo bivši konzul Savič. O sedanjem konzulu se sodi, da ima dobro voljo, pa mu vlada ne da nikakih sredstev. — Radi delavskega vprašanja se bojijo Amerikanci nemirov.
-f Zanimiva prošnja. Zagrebški »Ob-zor« ob.avlja poročilo iz Belgrada, kjet pravi: »Na današnji seji ministrslcega komi. teja za vnanje zadeve so sklepali o držanju naše delegacije v Genovi in o predlogu italijanske vlade, da z našo delegacijo še pred konferenco reši vprašanje rapalske pogodbe. Itali anska vlada je zaprosila pri tejf priliki belgrajsko vlado, da vsaj še 8 dni nc izroči Zvezi narodov pritožbe zaradi neizpolnitve rapallske pogodbe od strani Ita-lije.« Ako je ta vest točna, potem znači tc zopet velik uspeh laške vlade in za nas novo izgubo.
-f Kon erenca ▼ Genovi in jugoslovanski časnikarji. Včeraj je odpotovalo iz Belgrada v Genovo večje število časnikarjev, katerim je vnanje ministrstvo dovolilo nekaj tisoč frankov »podpore«, V imenu redakcije zabrebške »jRiječi« je interveniral pri dr. Ninčiču posl. Wilder, da bi tudi uredniki zagrebških demokratskih listov bili deležni vladne pomoči za potovanje v Genovo. Minister je prošnji ugodil in g. Jutriša je določen, da pojde v Genovo kot poročevalec za zagrebške demokratske liste. — Pred nekaj dnevi so javili, da j« določen kot delegat za Genovo tudi g. dr. Albert Kramer, ravnatelj »Jutra*. Torej bo tudi »Jutro« imelo svojega poročevalca v Genovi. Mi, uboga opozicijonalna para, ki ni deležna vladne milosti, seveda ne bomo imeli tam svojega poročevalca, zato pa bomo uživali krasen privilegij, da bomo smeli poročati in pisati — resnico!
-f Naši vojni ujetniki. Zadnje dni čita-mo v raznih listih, koliko vojnih ujetnikov Jugoslovanov se še nahaja v raznih državah, ne da bi se mogli vrniti domov, ker se naša vlada niti najmanj ne gane zanje. V nekem dalmatinskem listu smo čitali, da je zaposlenih v italijanski koloniji Tripolita-niji nekaj tisoč Jugoslovanov, ki jih je laška vlada menda utajila, spmo da doli cenene delavce za ondoine rudnike, ker tistega dela, ki ga morajo opravljati ujetniki, se ne loti niti zamorec niti sestradani Lah. »Jugoslovanski Li~t« pa poroča, da se nahaja okoli 1000 vojnih ujetnikov Jugoslovanov tudi še v angleškem vojnem ujetništvu v Mezopotamiji. Ti nesrečneži se obračajo na našo vlado že cela 3 leta z raznimi prošnjami; toda naša vlada doslei ni niti z mezincem ganila, da jim omogoči povratek v domovino. Ali je to vlnda kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev? Seveda, če bi bili samo Srbi iz Srbije v vojnem ujetništvu, bi se že kaj zganilo — a kdo se naj žene za »Jugoslovane«?
4- Irske razmere se kljub velikim začetnim težavam konsolidujejo. Te dni jo bila namreč med začasno vlado irskega dominijpna in sevcirnimi ulstrskimi pro* vincijaml sklenjena pogodba, ki pomeni
konec dosedanjemu sovražnemu stanju. Pogodba določa v §7., da se čez en mesec zastopniki Irske in Ulstra zopet sestane o, da se posvetujejo, kako združiti vso Irsko v eno državo, ali pa, če bi to ne uspe o, da določijo definitivno mejo med južno Irsko kol dominijonom in ultrskimi avtonomnimi provincami. Vse kaže, da se bodo kaloličani in protestanti na podlagi široke avtonomije sporazumeli in stvorili eno samo državno ozemlje. Ker je tudi že kralj podpisal pogodbo med Irsko in Anglijo, je začasna Irska vlada zadobi a konstitucionalen značaj. Zato bo dosedanja irska dobrovoljska revolucionarna armada prisegla novi vladi. Nekaj odpora je pričakovati od pristašev suverene irske republike, toda glavna težkoča, ki je izvirala iz neurejenega razmerja do severnih protestantovskih grofij, je odstranjena.
POSLANEC ZA DIJETE.
Belgrad, 5. aprila, 1922. Kakor znano, Je bil bivši soc. dem. poslanec Zvonimir Bernot razrešen svojega mandata, ker je bil nepravilno poklican v skupščino. Na n/e-govo mesto bi moral priti prof. Favai iz Maribora. Ker pa je bil ta baje izvoljen pravoveljavno na komunistični listi, je to mesto ostalo prazno. Bemotov mandat )[e bil razveljavljen le v verifikacijskem id-boru ne pa tudi v plenumu zbornice. Vsled tega hodi »poslanec« Bernot še vedno v Bclgiad po dijete, sklicujoč se na to, da ga plenum še ni /raziešil«. Ali je to politična korupcija od »poslanca« Bernota ali ni?
Zločin nad državnimi cestarji.
Zvedeli smo, da namerava vlada v Belgradu Ob priliki redukcije drž. nameščencev odstoviU b drt službe, ali bolje rečeno, vreči na cesto 68 drž. cestarjev v Sloveniji. Vzroka ni težko najti. Povišali so vsem višjim uradnikom znatno dnevnice, kar pa uaj občutijo cestarji na svoji koži. Držuva hoče torej uuičiti ubogo cestarsko paro, ki pol svojega življenja itak preživi na cesti. Narodni poslanec Reisner je poudarjal, da ne bodo ubogega sedanjega drž. uslužbenca odslovili, pač pa bodo reducirali mesta, predvidena ▼ proračunu, ki pa niso zasedena. Pri vsem tem pa vendar hočejo ljudski krvosesi v Belgradu spraviti nižjega drž. uslužbenca v obup. Prejemki se itak uiso zvišali kljub razuim dokladam in dnevuicam in neznosna draginja divja ter se veča od dne do dne, da čimprej spravi iz ravnovesja nižje sloje, med katerimi se nahajajo tudi drž. cestarji.
Državni cestarji so bili ob prevratu men onimi, ki so po deželi vzdržali red na cestah. Dri. cestarji so navdušeno pozdravili novo jugoslovansko narodno državo, ker so bili uverjeui, da bodo možje, ki izhajajo iz Istega naroda, imeli več razumevanja za njih težnje nego tuja švabska peta. Kakor mnogi, so se tudi dri. cestarji zmotili in za njih vestno izvrševanje službe se jih trpinči, kar ne bo brez slabih posledic,
S prevratom so prešli v drž. službo tudi bivši deželni uslužbenci. Toda deželni cestarji so lili zapostavljeni ali bolje ogoljufani, ker se jili J, kakor ostale deželne uslužbence, prevzelo ■» Irž. službo. Zalo prejemajo tudi drugo prejemke ;akor njih tovariši drž. cestarji, ki pa imajo isto lelo. Znano je tudi vsem, da deželna uprava ne ibstojn več. Take komplikacije iu krivice so mo-;oče samo pri nas, kjer vladajo ljudje, katerim e ljudski blugor deveta briga.
V kult n ru ih državah je zelo važen faktor lobra uprava cest, katerim so že stari Rimljani »svečali veliko pozornosti. Ce pa ni dovolj vest-lih cestarjev nli če se iste preslabo plača ln kon-no Še šikanira, potem seveda ne morejo biti :este v dobrem stanju. Dejstvo je, da je eden lajstarejših upravnih resortov oni za ceste, ki je 'ažen tudi iz strategičnih in prometnih ozirov.
Brezvestni špekulanti z narodnim premože-ljem — predvsem slovenski demokratje — naj sj apomnijo, da so v svoji laži - državotvornosti in tvojem laži - demokratstvu, na katerem umirajo, iakrivili velik zločin nad nižjimi drž. uslužbenci n da bo odpustitev drž. cestarjev iz drž. službe rzvala v nižjih slojih vihar ogorčenja proti se-lanji vladajoči kliki v Belgradu, predvsem pa >roti demokratski stranki.
Država naj prav vse drž. cestarje v Slo-reniji odpusti iz svoje službe ali pa nobenega, ser bi se sicer samo nekaterim odpuščenim cestarjem zgodila velika krivica.
Dmmpi mm*m
—	Bolezen kralja Aleksandra. Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Zdravstveno stanje kralja Aleksandra se tekom noči in današnjega Ine ni izpremenilo. Temperatura se je zvišala. Zaradi tega mora kralj 5c nadalje ostati v sobi.
—	Romunska kraljica je včeraj nena-loma odpotovala iz Beigrada v Atene, ker ie dobila brzo/avno poročilo, da je n.ena hčerka Jelisaveta, ki je soproga grškega prestolonaslednika, obolela.
—	Tudi Pašič obolel. Ministrski predsednik Nikola Pošič je nenadoma obolel ter ni odpotoval z našo delegacijo v Genovo. O Pašičevi obo'?losti pa se je govorilo v političnih krogih, ko je bil še popolnoma zdrav.
—	Minister n. r. dr. Kukovec je vsled Prestanih naporov na ponedeljskem protestnem shodu trgovcev in industrijcev v Ljubljani na živcih obolel. Zato odpadejo
vsi njegovi napovedani shodi za koncentracijo naprednih sil.
—	Protestni shod tobačnega delavstva v Ljubljani se je vršil včeraj popoldne ob 5. uri ob veliki udeležbi delavstva tobačne tovarne v Ljubljani. Zborovalci so odločno protestirali proti nesocialnim 6klepom in nameram vlade, s knlerimi se ukinjajo stare socialne pridobitve tobačnega delavstva. Mesto da bi se iste uvedle tudi po drugih tobačnih tovarnah v državi, kjer jih do;e-daj ni bilo, jih uprava monopola ukinja ob sodelovanju in kakor se zdi, celo na predlog vodstva tobačne tovarne. Sogla?no sprejeta resolucija osdro ob:oja namero centralizacije bolniško blagajne za tobačno tovarno, vsled katere bi delavstvo izgubilo na bolniško blagajno ves vpliv in pravico so-odločevanja. Govornik urednik Smodej je med drugim ostro graial ne°ocialno postopanje finančnega ministra in monopolne uprave, ki se ne zmenita za utemeljene zahteve tobačnega delavstva in delavske pen-zioniste.
—	Radovljica. Pri volitvah v okrajni šolski svet za radovljiški sodni okraj sta bila izvoljena kandidata SLS gg. Jan Jakob in Avsenek Anton z 47 glasovi; samostojneži so imeli le 22 glasov. S tako izpadlimi volitvami g. okrajni glavar Mencinger ni zadovoljeni
—	Obiskovalcem Plcterskega samostana je pač vsem znan dolgoletni vratar ondi — brat Jakob. Ta blagi mož — živ svetnik — je 1. aprila izdihnil svojo blago dušo. Prečudna je bila njegova ponižnost in postrežljivost. Ce je še tako zvonček pri vratih pel, on zato ni bil nikdar vznejevoljen. Revežem je razdeljeval Jedila, kruh in denar. Pri tem pa vedno vedrega, rdečega obraza. Reveži ga bodo pač pogrešali; ker težka je ta služba, vedno le streči in tekati! Rojen Francoz, si jo kot brat lajik popolnoma osvojil naš jezik v govoru in pisavi. Počivaj v miru, blagi mož!
—	Prve nore bronaste zvonove dobi v zasedenem ozemlju i: do Velike noči dekanijska cerkev Trnovo in vse podružnice. Vlila jih je tvrdka Brioli v Vidmu. Kakor znano, jih da vlada vsem cerkvam z a s t o u j. Sodimo, da to mora storiti po mirovni pogodbi.
—	"aradi narasle Savo ukinjena poštna zvo-za. Iz Dola pod Ljubljano nam poročajo: Sava je zaradi stalnega deževja tako narasla, da je ukinjena poštna zveza med Dolom in Lazami ter smo spet v poštni zvezi z Domžalami.
—	Podporno društvo slepih. Vabim vse redno in podporne člane k polnoštevilni udeležbi 2. rednega občnega zbora »Podpornega društva slepih« v Ljubljani, Wolfova ulica 12, ki se vrši dno 9. aprila t. 1. točno ob 9. uri v »Slavčevi dvorani« Narodnega doma v Ljubljani.
—	Pojasnilo. Odbor »Podpcynega druživa slepih« v Ljubljani je na seji 20. marca t. 1. sklenil odgovoriti upravi »Slovenskega Naro la«, ki je v svojem listu 19. marca L 1. osebno napadla našega predsednika g. F. Juruska, sledeče: Pri našem društvu je skoraj polovica rednih člauov vojnih slepih. Ker je p. n. javnost tem nesrečnežem najbolj naklonjena, smo pooblastili našega predsednika, da bi naprosil upraviiištva časopisov, naj bi isla opozorila vse prijatelje slepil) na obstoj našega društva. Temu se je kot prvo odzvalo upravništvo »Slovenskega Naroda« in je tekom leta 1921 pošiljalo darove »za slepe vojake« našemu društvu, ki jili je razdelilo enakomerno med vse. kot novoletno podporo. Upravitelj zavoda za slepe g Jos. Simončič se ni strinjal s tem in je vplival na svojega brala g. Simončiča pri Narodovi upravi, da je z novim letom 1922 ustavil pošiljanje darov. Časom sklepa odborove seje je naš predsednik vprašal g. Simončiča, zakaj je ustavil pošiljanje darov našemu društvu, na kar mu je on odgovoril: »Jaz sem šef čez darove!« Začelkom lebruarja L L je upravništvo želelo deliti darove za slepe natančno na polovico L j. »Drž. zavodu za slepe: in zasebnemu »Podpornemu društvu slepih«. Ne zavidamo zavodu darov, omenjamo pa, da za^od vzdržuje država in da je tam samo pet vojnih slepih, ki niti v prebrani niso zavodu. Naše društvo smo si ustanovili mi odrasli slepi in ga tuli sami vodimo, ki najbolj poznamo potrebe svojih sotrpinov in smo navezani le na prispevko plemenitih are. ker na.s drŽava ne podpira. Ker sniairnmo tako delitev za samovoljno, smo ugovariali, nnkar se je upravništvo »Slovenskega Naroda« javno izjavilo, da ne bo več oddajalo rlnrov »Podpornemu društvu slepih« in tudi v svojih izkazih ne ob'avlja več »zn slepe vojake«. Da noše društvo doseže svoj namen in darovani znesek svoj cilj, prosimo vljudno vse prijatelje slepih, da se nas često spominiajo in vse tni-lodare, ki so nnmenieni »Podnorn^tnu društvu slepih« v Ljubtinni, \Volfova ulica 12. nli slepim vojakom pošilialo v Ljubljansko kreditno banko v Ljubllanl, kjer ima naše društvo svoj tekoči r"č"n aii naravnost v društveno pisarno. Glede uhOOO kron, katere so poslale Jugoslovan, žene in dekleta iz Amerike za v voini oslepele voiake v domovini, usolavPamo dejstvo, da je upravivštvo »Slovenskega NnreHfi« povabilo v svojo pisarno našega predsednika G. F. Jurflska In ca je poslalo z ameriškim in svnUm pismom "h takratnemu pover'eul-štvu za socialno skrbstvo. kn'ero na| določi, kam naj se denar izreči. Podpisani podpre Isednlk je s predsednikom izbočil pismi poverjeniku za socialno skrbstvo, kateri je obliubll del te vsote našemu društvu, knr še do danes nismo pre|eH. Trditev uprnvnlštva »Slovenskega Naroda«, dn |e naš predsednik hotel ta denar dvigniti, je čisto navadna laž in se nam zdi tako ravUnnie eV>*Movnn'a vredno. Ker na Je naš predsednik G. F. Ju^ek vseskozi požrtvovalen in zaslona ob vsaki priliki koristi našeTa dreštva In slenih sploh. se mu tem potom odbor na'iskrenele zahval tu le In na prosi, nni se t ud i v bodoče z Isto vnemo žrtvnto slepim, ki rrl nith uživa splošno zaunanle. V Ljubljani, dno ?A mnrea 1022. — AnVin Ukutl. tg. podpredsednik. Frane Srhventner, tč. blagajnik. Alojzij Levstek, tč. odbornik.
—	Ob meji ustreljen. V no?! od 8. na 4. aprila t. 1. so obmelni stražniki na planini pri Rakeku v bližini državne mein u«1r»Mli Ivani« Turkn, ki je bale tihotapil. Ustreljenega Turka ao prenesli v mrtvašnico v Rovtnh.
—	Na smrt na Tešallh Ie bil te dni ob«oten pred splitsko poroto ub|inW ŽuJmII, ki je pred ve! meseci umoril župnika Lovrinčevida in nato tzropal iupnišče.
—	Slovenski lanfje v Srbiji. Vojaki 1. pp. v Vranji, kjer je približno 800 Slovencev, prosijo ta slovenske knjige. Knjige zbira in odpočije trgovec Fran Bar, Cankarjevo nabrežje B.
—	Ainerikanci obiščejo Dalmacijo. Kakor poročajo listi, obišče v kratkem večje število ameriških bogatašev dalmatinsko obalo.
—	Obsojen zločinec. Te dni se je vršila pred sarajevskim sodiščem razprava proti nekemu Divjaku, ki je zvabil v Sarajevo soprogo nekega svojega zagrebškega prijatelja, jo odvedel v gozd in jo zaklal Sodišče je zločinca obsodilo na 10 let.
—	V Baranji je optiralo za mažar. ko državljanstvo 4593 oseb, za Nemško Avstrijo pa samo par desetin.
—	Nesreča na morjn. Pred par dnevi se je iz Rogovlce v Dalmaciji peljalo z navadno ribiško ladjo več ruskih obmejniii stražnikov v neki bližnji obalni kraj. Ko so se oddaljili od obale, se je ladja prevrnila in so tri osebe utonile.
—	Palača znanstveno akademijo v Belgradu iz Rogoznice v Dalmaciji peljalo z navadno ribiško lepših zgradb v Belgradu. Dosedaj znašajo stroški okroglo 80 milijonov kron.	.
Gozdarstvo,
Gospodarski položaj Poljske.
Mednarodna trgovska zbornica Je gospodarski položaj Poljske takole označila: »Gospodarska obnova Poljske je v vseh panogah narodnega gospodarstva v zadnjem času znatno napredovala.« Ta splošna ocena je oprta na številke posamnlh gospodarskih uspehov. Friznnna resnica je, da Je Poljska opustila slepllne bojne načrte, pa nastopila pot, ki drži do gospodarske prerodltve poljske republike. Prvo mesto v narodnem gospodarstvu zavzema poljedelstvo. V letu 1920. je bilo na Poljskem 2,3-10.000 ha neobdelane zemlje, zdaj jo je pa samo 1,000.000 ha. Lansko leto so pridelali 8,568.000 ton rži, 884.110 ton pšenice, 1,008.000 ton ječmena, 2,032.900 ton ovsa, t j. vsega žita za 230.000 ton več kakor l. 1920. in je bila vsa poraba krita z domačim pridelkoM.
Živinoreja bo v dogledni dobi na predvojni višini. Ko se je izvršila demobllizacija. so dobili poljski kmetje 48.000 konj, poleg tega dobe Poljaki od Nemcev kot vojno odškodnino 35.000 konj, od katerih so jih prevzeli žo 9000.
Državni gozdovi, ki merijo 270 000 ha, so nesli državni blagajiiici nad 4 milijarde poljskih mark. — Poljski premogovniki so dali vsega vkup •11,768.000 ton premoga, proti 31,046 000 tonam 1920. lota. V primeri s predvojno dobo so nakopali v 1. 1919. 68 odstotkov, v 1920. letu 71 odstotkov, v L 1921. pa 82 odstotkov. Skoraj vsa poraba premoga v poljski industriji je krita z domačim premogom; uvaža se edino koks in sicer s Češkega. — 1'etrolejna industrija je v polnem razmahu. Pridelek, ki je znašal v 1913. lotu 88.000 clstereo, je vsekakor padel, tako da je bilo 1920. leta pridobljenega petroleja 77.000 cisteren, a naslednja leto (1921) Je dosegla produkcija višino iz 1. 1913., to je 88 tisoč clsteren. Ta industrija živi približno 11.000 delavcev proti 9600 delavskim močem v l 1919. V prvi polovici lanskega leta je znašal izvoz petroleja iz poljske republike 6615 vagonov, dalje 13.000 vagonov bencina, parafinn, vase lina in asfalta.
Poljska kovinska industrija je pridelala 1 milijon 600.000 ton železue rude. Predlansko leto se je produciralo v Gornji šleški 1,250 000 ton kovin, a 56.000 ton v drugih krajih Poljske. — Lansko leto so nakopali soli 707.000 ton; za Izdelovanje sladkorja je bilo na razpolago 53.700 oralov sladkorne pese in tekstilna industrija ]e izdelala za 80 odstotkov več ko 1920. leta.
Gospodarski razmah označuje tudi rast delniških družb. V letih 1019. in 19:0. je bilo ustanovljenih na Poljskem 350 novih delniških družb z glavnico 3.218,902.000 poljskih mark. V letu 1921. je bilo vseh delniških družb 738 z glavnico 9.323,085.890 poljskih mark, od teh je bilo 163 trgovskih družb s kapitalom 1.582,966.000 poljskih mark.
Poljske železnice merijo 15.683 km; imajo 3998 lokomotiv, 8489 osebnih ter 87.901 tovornih voz. Povprečno na dan so naložili 7600 tovornih voz, in množina blaga se je dvignila za 130 odstotkov v primeri z 1. 1919.
Tudi izvoz se jo izboljšal v znatni meri. V prvi polovici 1921. leta je znašal 878.000 ton proti 208.000 tonam v isti dobi v 1920. letu. — Z bližnjimi državami Je stopila Poljska v trgovske stike, sklenila je dalje trgovsko pogodbo s Češkoslovaško, Romunsko, Mažarsko, Gdansko in Francosko. V dogledni bodočnosti bo sklenila trgovsko zvezo tudi z Rusko in Nemško. — A pri vseh teh solnčnlh straneh ne smemo prezreti poljske gospodarske krize, ki jo je zakrivil globoki padec poljske marko. V popolno okrevauje poljske industrije pa je potrebna bistroumna finančna politika doma in v stikih z inozemstvom.
• • •
g Žitni trg. Stanje na žitnem trgu ▼ Vojvodini je neizpremenjeno.
i! Parobrodni promet v jugoslovanskih lokah je bil 1. 1921. sledeči: Baker 1281 ladij z 202.036 tonami, Bor 266 Indij z 113.860 tonami, Gruž 1276 ladij z 481 632 tonami, Korčula 1387 ladij z 303.461 tonami Kotor 896 ladij z 173.434 tonami, Metkovič 1280 ladij z 173.434 tonami, Senj 511 ladij z 33.400 tonami. Spllt-Vranjic 5756 ladij z 1,149 882 tonami, $ibenik 2683 ladij z 567 586 tonami.
g Bogastvo Italife in Jugoslavije. »Frankfurter Zeitung« prinaša sledečo primerjevalno statistiko ekonomskega bogastva v Italiji in Jugoslaviji. Površina: Italija 314.000 km* Jugoslavija 260.000 km'; prebivalstvo: Italija 40 milijonov, Jugoslavija 13 milijonov; žito: Italija 9,500.000 ton, Jugoslavija 7,000.000 ton; konji: Italija 130 000, Jugoslavija 1,500.000; goveja živina: Italija 6,200.000, Jugoslavija 5 milijonov 300 000; prešiči: Italija 2,500.000, Jugoslavija 5,200.000. ovce,	Italija 14 milijonov, Jugoslavija 15 milijonov; sladkor: Italija 100.000 ton, Jugoslavija 30.000 ton; premog: Italija 5 milijonov, Jugoslavija 3,500.000 ton; gozdovi: Italija 43.000 km', Jugoslavija 95000 km'; ladjevje: Italija 1,240.000 ton, Jugoslavija 190.000 to*
g Stani« papirnatega denarfa r Italiji. V
Italiji se nahaja v prometu za 14.031,218.000 lir papirnatega denarja. Kovinska podloga pa znaša 1.440,404.000 lir.
g Itaijanske pristaniške zgradbe ▼ Julijski BenesiiL Italijanska vlada je votirala za pristaniške zgradbe v Ju.ijski Benečiji 20 mili-ionov lir.
g Cene petroleja v Poljski poskočile.
»Kurjer Polski« poroča, da je cena petroleja poskočila pri ki:ogramu od 32—35 na 52—55 poljskih mark. isto velja parafin. Radi nizkih cen na svetovnem trgu je izvoz poljske nafte postal precej slab.
g Padec marke. Nemška marka ie zadnje dni padla približno na pariteto naše krone. Ni nobeno čudo, saj je v Nemčiji za 122 milijard 903,500000 mark papirnatega denarja v prometu.
g Premogovni sindikati. Zadnje dni preteklega meseca se je vršila v Češkem ministrstvu za javna dela seja socialističnega odbora premogovnega sveta, ki mu je načeloval rudarski svetovalec Miljutin Jenko. Predmet seji je bilo vprašanje, ali se imajo uvesti na Češkem priailni premogovni sindikati, kakršni so na Nemškem. Sprejeta je bita z 10 proti 6 glasovom resolucija, naj se uvedejo prisilni premogovni sindikati.
g Nekaj zanimivih številk iz češkega pivar-siva. Krolta, ravnatelj Obrambne zveze pivovaruic v Cehih, je predzadnji poudeljek poročal v Pragi o pivarski industriji v češko-siovažki republiki. Iz jako zanimivega poročila smo posneli naslednjo podatke: Največje pivovaruico na Češkem so: 1. 1842. ustanovljeno Meščanska pivovarnica v Plznu, leta 1804. ustanovljena Prva plzenska delniška pivovur-uica v Plznu ter 1. 1860. ustanovljena Delniška pivovarnica na Smihovu. V 1. 1912.— »913. je obratovalo v Cehih 003 pivovarnic, 454 malih (do 1-iOUO hektolitrov na leto), 18S srednjih (do 100 000 hI) ter 23 verikih pivovarnic (nad 100.000 hI) in so dajali glavni vir dohodkov okoli 60.000 gostilniškim obrtom. Na leto se je porubilo ječmena .jribtižuo 28.000 vagonov, hmelja 320 vagonov (skoraj polovico domačega pridelka), premoga pa okoli U'J.000 vagonov. Izvoz je znašal 1'/, milijona hI, naj.eč piva je šlo na Dunaj, na Nemško in v Zedinjene dr: a-ve v vrednosti 30,000.000 K. V 1. 1913/14 se je plačalo davka in pristojbin 124,000.000 K. Vsega vkup je v češkoslovaški republiki približno 00 odstotkov pivovarnic bivše avstrj-egrske monarhije, a sedanja produkcija znaša 50 odstotkov predvojne produkcije. Izvoz piva je do prevra'a precej ponehal, ali s prevratom ae je češkemu pivu odprl nov trg na Slovaškem. Od prevrata se je pivo.arttka industrija polagoma oživljala, in v letu 1921 se je produciralo že 54 odstotkov predvojne produkcije. V začetku produktivne dobe 1919-1920 je prišlo do kolektivne pogodbe z delavstvom. Po tej pogodbi so bile mozdo za daljšo dobo let stabilizirane. Uspeli delavcev je padel v primeri s predvojnim uspehom za 40 odstotkov. Z zakonum z dne 22. dec. 1921 jo odpravljen davek od mladega piva tor uveden davek od gotovega izdelka. Davki so narasli od prevrata s 5.50 č. K za 1 hI 1. 1919. na 32 č. K leta 1921, torej Sest',ra^iio.
g Režija dunajskih velebank. »Borse« poroča o režijah dunaiskih velebank z ozirom na zadnie plače uradništva. Dunajska Union-n»n-ka šteje 1800 uradnikov, plača znaša 3980 milijonov; v Kreditni banki je zaposlenih 1400 uradnikov s 3080 mil. plače: v Anglobanki tudi toliko; v I.Snderbanki je 1200 uradnikov, kojih plača znaša nekaj nad 2640 miliioonv; v Splošni prometni banki tudi toliko; Deposita izplača svojim 800 uradnikom nekaj ma.ega manj ko 1780 milijonov itd. 14 ijiavnih dunajskih bank plača svojim uradnikom na leto več ko 35 milijard avstr. kron. »Borse« vprašuje, ali ie mogoče, da bi banke take gorostasne stroške Krile iz rednega bančnega poslovanja. Prav verjetno je, da bo dunaiske banke zadela težka kriza, ko minejo koniunkturni dobički iz deviznih in borznih kupčij ter bodo bančni zavodi prisiljeni, da bodo svoje režije krili iz pravilnih prejemkov, provizij, obresti, mani-pulacijskih pristojbin itd. Že danes se pripeti, da nimajo borzni in devizni oddelki dunajskih veiebank kakšne dni — nobenega posla.
g Drugi grnški blagovni semenj se bo vršil od 20. avgusta do 3. septembra t. L Sem i ni bo združen tudi s poljedelsko razstavo alpskih dežel in Burgenlanda.
BORZA.
Zagreb, 5. aprila. (Izv.) Devize. Bftrlin 10Ž do 105, Milan 1700—1735, London 1435-1437, (ček) 1425—1435, Ncwyork (kabel) .122—0, (ček) 321-322, Pariz 2925—2950, l'raga 618—621, Švica 6300—6100, Dunaj 4.25—4.35, Budimpešta 37.50 do 38.75, Varšava 10—10.50. Valute. Ameriški dolarji 318—318.50, bolgarski levi 190—0, češKoslov. krone 600—008, napoleondori 1025—0, nemške marke 100—112, švicarski iranki 6300—0, italijanske lire 1695—1715.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Devize. Dunaj 1.15 do 0, Berlin 26—0, Budimpešta 9.50—0, Bukareš.a 0—02.80, Milan 4S0—0, London 360-301, Ne\vyork 82.50-0, Pariz 711-742, Praga 155-156, švicarski Iranki 1575—0.
Curih, 5. aprila. Berlin 1.64, Newyork B14, London 22.64, Pariz 47.55, Milau 27.275, Praga 9.55, Budimpešta 0.58, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.060, avstrijske krone 0.07.
Berlin', 5. aprila. Dunaj 4.13, Budimpešta 26.45, Milan 1008.90, Praga 5S5.75, Pariz 28oC.S5, London 1387.25, Newyork 315.35, Curih 6107.95.
Praga, 5. aprila. Dunaj 0.015. Berlin 17.00!% Rim 284.75, Budimpešta 5.90, Pariz 489, Lomlou 235.50, Newyork 53.075, Curih 1045.50, avstrijske-krone 0.615, italijanske lire 281.75.
— V Gornji Radgoni, na najskrajnejši slovenski meji, je 25. marca nastopil Orej (okrožje Ljutomer) z lepo uspelo akademijo, pri kateri io poleg telovadnih točk (proste vajo Orlov, Orlic in naraščaja ter skupinej ln deklamacij nastopili govorniki, tamburaši in pevci. Zaključili so dobro obiskani nastop z živo sliko: orlovstvo se pokloni kralju Aleksandru. — Akademija je zelo ugodno vplivala v nnrodnostnem in pntrioličnem oziru na ljudstvo, ki živi, oddaljeno od Slovenije vsied neugodnih prometnih zvez, skoro obkoljeno oa Nemcev.
š »Zdravniško društvo t Maribora« Je podarilo mesto venca na grob člana in tovariša dr. Turšiča vdovi lz svojega pogrebnega sklada 13 tisoč kron.
i V Rogaški Slatini sc vrši v nedelj dne 9. t m. ob 10. uri v verandi hotela »Pošte veliko protestno zborovanje vseh obrtnikov in trgovcev celega rogaSUega okrsja proli uvedbi vojnega davka za leto 1920, prometnemu davku ln neznosnim davčnim bremenom.
š Reveži na cesto — kapitalisti ▼ hišo. Iz Maribora poročajo: Uradno izdaiaio naredb« ln zakone, ki Izključujejo izrnbo stsnovanivkih poslopij x tovarniška podjetja. V praksi pa
gospodje sami ne le ponujajo taka poslopja špekulantom, ampak pomagajo še metati ljudi iz takih hiš na cesto, ne da bi jim preje preskrbeli stanovanja drugje. Križev dvor v Studencih je javno potrdilo za tako dvojno naravo naših državotvornih. Križev dvor mislimo da je bila last glavnega stebra štajerskih dr-žavotvorcev, g. retovana. Prodal ga ie Jugo-slovenskemu Lloydu. Kao je ta »Jugoslovenski Llovd«, to ni nobena skrivnost; v njem in okoli njega se sučejo poleg hrvatskih in mažaron-skih židov tudi zelo, zelo visoke osebe, poro-dice iz Belgrada. Nas bi to ne zanimalo in ne ogovarjali bi, če si ta pestra družba tudi v Mariboru postavi svojo podružnico. Pa kar nas mora zanimati, ie poročilo iz Maribora iz vrst prizadetih strank. In to poročilo se glasi naravnost neverojetno. Družba je vrgla že lani mnogo strank na cesto ter si iz stanovanjskih prostorov preuredila svojo tovarno. Ostalo te Se 16 strank. Družba skuša s tožbami spraviti še te ljudi na cesto. In stanovanjski urad, katerega predsednik je pristaš socialistične stranke, ne ščiti ubogih strank, marveč vele-kapitalistično podjetje.
š Skesani koniski tat. Jakob Gajgar, čevljar iz Sv. Petra pod Mariborom, je mlad mož z ženo in otroci, pa star prijatelj tuje lastnine. Pošteno delo ga ne veseli, potika se raje okrog in krade. V zadnjem času je zašel v družbo konjskih tatov, ki so ukradene konje vtihotapliali v Nem. Avstrijo. V slučaju ukradenih Cizlerievih konj 80 jih v Avstriji zasačili, Avstrijce zaprli doma, Gajgerja pa so poslali v Maribor. Pri glavni razpravi dne 27. t. m. je svoje zgrešeno življenje obžaloval — »nisem vreden milosti, ampak usmilite se moje nesrečne družine; žena leži na ietiki, otroci bolni brez oskrbe.« Senat se jc pri odmeri kazni res oziral na nesrečno rodbino ter Gajgerja obsodil samo na 6 meseccv ioče ter obso cncu dovolil, da gre iz zapora domov, da preskrbi družino in nastopi kazen šele 1. junija.
š 50.000 kron vredno verižico iz platina je izgubila gospa Avguštinova v Celju. Na verižici je jttil privesek iz slonove kosti z vrezano Marijino sliko, obrobljen z biseri in z demanti.
nftVlPR,
lj Volitev v občinski agrarni odbor. Vo-livni imenik za občinski agrarni odbor za Črno vas (barje) je sestavljen in leži pri mestnem gospodarskem uradu skozi 8 dni to je od &. do 13. aprila t 1. ob uradnih urali vsakemu na vpogled. Volivni imenik ostane ostane isti, kakor lansko leto, če bi se v omenjenem času noben interesent ne priglasil in zahteval vpis ali pa, da se nepravi volivec črta iz imenika. Interesentje naj za-doste dolžnostim, ki jih nalaga § 5. ministrske naredbe z dne 1. februarja 1020, fitev. 1459. Obenem se poživljajo interesenti, da se volitve v tozadevni občinski agrarni odbor, ki se vršo dne 30. aprila 1922 ob 3. popoldne v šoli na Barju, v polnem številu udeleže.
lj Prosveta Krakovo-Trnovo. V petek, 7. t. m., ob 7. uri zvečer, predavanje o Tolstem in drugih ruskih pisateljih. Vsi člani vabljeni. h lj Od danes naprej se prodajajo vstopnice 2a klavirski koncert, katerega priredi v ponedeljek, dne 10. t. m., koncertna pianistka ga. Dana Golia-Kobler. Cene običajne. Predpro-daja vstopnic v pisarni Glasbene Matice. (K) lj Pokrajinska zadruga tesarskih mojstrov
Slovenije t Ljubljani, Linhartova ulica štev. 26, naznanja, da se bodo vršile vajeniške preskuš-uje od začetka aprila do koncem maja 1922. Vabimo vse gg. člane-mojstre, da v mesecu aprilu prijavijo one vajence k preskušnji, ki bodo do koncem maja končali svojo vajeniško dobo. Prijave je nasloviti na m drugo ter obenem predložiti vajenčevo učno pogodbo. — F. Ravnikar, t. č. načelni.
lj Zdravstveni iskat. V Ljubljani je od 26. marca do 1. aprila umrlo 14 moških in 12 žeDskih, skupaj 26 oeeb, med temi je bilo 9 tujcev. Umrli so: 3 vsled življenske slabosti, 2 vsled jetike, 1 vsled pljučnice, 1 vsled zastrupljenja rane, 2 vsled možganske kapi, 5 vsled srčne hibe, 2 vsled raka in 9 vsled drugih naravnih vzrokov smrti. Rodilo se je 16 moških in 13 ženskih, skupaj 20 otrok, med njimi 2 mrtvorojenčka. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena dva slučaja škrlatice in 1 slučaj trebušnega legarja.
lj Ukradene češplje na dolenjskem kolodvoru. Filip Persoglio, Matija Bela in Ant. Struna so v noči od 1. na 2. februarja letos ukradli na dolenjskem kolodvoru 4 vreče češpelj, od katerih so prodali 183 kg za 4575 kron neki trgovki. Od tega denarja je dobil Struna 1600 K, Persoglio 800 kron, ostanek pa Bela. Deželno sodišče je prisodilo Persogliu 2 in pol, Beli 3 in Struni tudi 3 mesece težke ječe.
lj Pretkan goljuf je Rihenberčan Alojzij Jazbec. Svojo dedščino je zapil. Meseca februarja 1920 je bil orožnik in je izvabil Mariji Pajnovi v Fužinah zlatnine in srebrnine v vrednosti 7455 K. Meseca novembra 1921 je pa ogoljufal v Ljubljani Frančiško Malgaj za 2400 in Dimitrija I.ičena za 400 kron. Deželno sodišče je prisodijo Jazbecu 6 mesecev težke ječe.
Cerkveni vestnik.
c Joršetovo Smarnice so pravkar izšle in st naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 30 Din, po pošti 31 Din,
e Nočni častivei presv. Rešnjega Telesa imajo danes ponoči redno mesečno molitveno uro vso noč. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Vabimo tudi druge može, da se je po možnosti udeleže.
pr Nova jugoslovanska katoliška revija.
Izšla je v Dubrovniku »Nova Revija«, vjeri i nauči, urednik O. Petar dr. Grabič, izhaja štirikrat na leto. — Revija je zamišljena kot znanstvena revija šestih jugoslovanskih frančiškanskih provinc, sicer pa hoče služiti verskokul-turnim problemom za celo javnost sploh. — Med članki ie najbolj interesantna razprava o religiozni ideologiji pravoslavnega vladike dr. Velimiroviča od dr. Ivanova. — O. Talija piše o laični šoli. O. Vlašič o novem pravcu v pro-učavaniu sv. pismu, fra dr. Crnica o sv. stolici in konkordatu s posebnim ozirom na potrebo konkordata v Jugoslaviji. — Slovenski del prinaša članek o pomenu Frančiškovih idej za današnjo dobo iz cikla predavanj o sv. Frančišku, ki so se vršila lansko leto v okrilju »Društva sv. Bonaventure v Ljubljani«. Pripomnili bi pa, da ta sestavek ni prešel skrbne korekture in da mu očividno manjka zadnje piie, kar bo najbrž krivda redakcije. — Pregled je zelo bogat.
pr štrekljcva Historična slovnica slovenskega jezika. ; Zgodovinsko društvo« v Mariboru je ravnokar izdalo prvi snopič že dolgo pričakovane
Štrekljeve historične slovnice. Vsled raznih ovir, katere pojasnjuje društveni odbor v predgovoru, izhaja delo šele deset let po fitrekljevi smrti. Delo priznanega strokovnjaka bi bilo brez dvoma ostalo v rokopisu, da se ni zavzelo zanj baž Zgodovinsko društvo. Vendar v teh dragih časih delo ne more iziti naenkrat v celoti, temveč se je moralo razdeliti na snopiče, ki bodo hitro sledili drug za drugim, če bo dovolj odziva in podpore v javnosti. — Prvi snopič obsega štiri pole in podaja literarnohlstorični pregled slovenskih slovničarjev, poglavji o slovenski grafiki in o pravopisu, obravnava glasove po njihovi izreki ter prične razjašnjevati razmerje med glasovi sedanjega jezika in glasovi staroslovenščine ter drugih jezikov. Prepričani smo, da bo delo našlo v naši javnosti dovolj prijateljev in ga bo Zgodovinsko društvo moglo v kratkem dokončati. Prvi snopič, okusne zunanje oblike, tiskan v Mohorjevi tiskarni, stane 10 dinarjev in se naroča pri Zgodovinskem društvu v Mariboru, a dobivalo se bo tudi po vseh večjih knjigarnah.
pr Slovenski učitelj. Vsebina 2—3 številke: Nežika Klun: Prosti čas učiteljice. — Fr. Lužnik: K reformi računskega pouka. — M. Herio: O raz-mišljevalni (spekulativni) in praktični metodi di-vidiranja z desetinskimi številu — I. Kramar: Važnost grškega jezika. — Društvena in stanovska kronika.
pr Pevske vaje pri »Ljubljanskem Zvonn« se vrše redno vsako sredo ob pol 8. uri za ženski zbor, vsak petek ob pol 8. uri za moški zbor in vsak ponedeljek ob pol 8. uri zvečer za mešani zbor.	(K)
Narodno piedališče.
DRAMA.
Četrtek, 6. aprila: Marija Stuart. Izven.
Petek, 7. aprila: Marija Stuart. Red D.
Sobota, 8. aprila: Namišljeni bolnik. Izven.
Nedelja, 9. aprila: Anatol. Izven.
Ponedeljek, 10. aprila: Namišljeni bolnik. Red B,
Torek, 11. aprila: Zaprto.
Sreda, 12. aprila: Anatol. Red A.
Cotrlek, 13. aprila: Zaprto.
Petek, 14. aprila: Zaprto.
Sobota, 15. aprila: Zaprto.
OPERA.
Četrtek, 6. aprila: Cavaileria rustirana. Plesna
lcgendica. Red E. Petek, 7. aprila: Madame Butterflj'. Red C. aobota, 8. aprila: Bajaja. Red E. Nedelja, 9. aprila: Gostovanje ge. Vesel - Pola iz
Zagreba: Hoffmanove pripovedke. Izven. Ponedeljek, 10. aprila: Zaprto. Torek, 11. aprila: Gostovanje ge. Vesel-Pola iz
Zagreba: Hoffmanoro pripovedke. Red A. Sreda, 12. aprila: Luiza. Red D. Četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila: Zaprto.
Klasična drama na našem odru. Daues je v dramskem gledališču premijera Schillerjcve tragedije >Manja Stuart«, ki jo je slovensko gledališče že leta 1911 uprizorilo z velikim uspehom. Prepričani smo, da uspeh tudi sedaj ne bo izostal, kajti v kolikor smo imeli priliko se prepričati, je igra prav dobro pripravljena, če izr vzamemo nekatero malenkosti. Režiser g. Danilo se jc potrudil, da tudi s skromnimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, spravi uprizoritev na umetniško višino kakor jo zahteva že delo samo. V glavnih vlogan nastopijo naše priznane moči kakor gospe Šaričeva, Danilova, Juvanova, gg.
Danilo, Zelezuik, Gregorin, Kralj, Lipah in dragi, ki so nam porok, da bo imelo občinstvo zopet par lepih večerov.
Razmere v gledališču se počasi čistijo, vendar smo mnenja, da se na ta način ne bodo nikdar razčistile, pač pa le poslabšale. Kakor čujemo iz gledaliških krogov, sta dosedanji upravni ravnatelj g. I. Rus in blagajnik g. Rakovec suspendirana. Na mesto ravnatelja pa je imenovan g. J. Bitenc, ki se ga slovanska javnost še spominja izza njegovega sekvestrovanja pri »Kazini«. Na tako odgovorno mesto nikakor no spada mož z Bitenčevo upravno kvalifikacijo, ld jo jo pokazal kot upravitelj »Kazine« in ki je oblasti dobro znana. Ako je kljub temu imenovan za ravnatelja, smatramo ta čin za korupcijo. Njegovo imenovanje smatramo za izzivanje že itak dovolj razburjenega javnega mnenja in more vzbuditi samo domnevo, da merodajnim faktorjem ni do sanacije razmer. Zahtevamo, da so preiskava pospeši in o rezultatih obvesti javnost, ker bodo v nasprotnem slučaju razni hujskači le uspevali.
vestnik.
d Skupščina »Danice« in »Zarje« se bo
vršila jutri ob osmih zvečer v dvorani Akademskega doma. Referira univ. prof. gosp. dr. Ujčič: »bamovzgoia — morala, di iržabnost«.
d Kamniška podružnica S. D. Z. ima svoj občni zbor v sredo, 12. aprila 1922, točno ob 12 K uri v čitalnici Društvenega doma v Domžalah. Dolžnost vseh članov in članic ie, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Nihče naj brez opravičenega vzroka ne izostane. — Predsednik,
Turistika in šport.
Sestanek članov (članic) S, K. Šparta se vrši v četrtek, dne 6. t m., ob pol 8. uri zvečer pri Novem svetu (Prešernova soba). Sestanka naj se udeleži odbor, redni, podporni in ustanovni članifice), ki so v tekočem letu vstopili. Zelo važno! Polnoštevilna udeležba potrebna. — Tajnik II.
Dobra ženo in mati Ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feller .ja prijetno dišečega »Elsa-fluida«. Dobro služi zo drguenje hrbta. rok. nog in celega telesa, kot kosmetikuni za usta. kožo in glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Franc, žgunje. 3 dvojn. stekl ali 1 špecij. steklen, z zamolom in poštnino pošlje za 72 K: Eugen V. Feller, Stubica donja. Elialrg 134. Hrvatsko.
Meteoroiogično poročilo.
Ljubltnna 306 m n. m vfš.

išče službe v Ljubljani. Ponudbena upravo »Slovenca« pod: »Bilancist 1142«.
Se sprejme v RESTAVRACIJI NA GLAV. KOLODVORU v Ljubljani.
za vodni mlin, dobrega, za-Hllllldl J a nesljiv., ki zna klepati kamen, iščem za Jul. Benečijo. Mesečna plača 100 lir, hrana in stanovanje po dogovoru. — Sprejme so tudi starejša, samostojna clll7UingO Naslov: IVAN OlUtlVIlIJ« TOMSIC, Ilirska Bistrica štev. 7.	1288
Traži se za 0SIJEK saraostalni
PALIR za visokogradnje i željezo-beton.
Prednost imadu, staubenih prilika radi, neženjeni. — Opširne ponude sa oznakom izvedenih radova, prepisima svjedodžba i plačionim zahtje-vima treba poslati na tvrtku
Adolf & Ernst Ehriich Osijek.
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A. & £. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urarskega pomočnika
popolnoma samostojnega delavca v velikem in malem delu, sprejme proti popolni oskrbi in plači po dogovoru Vladimir Hoffinan, urar in jnvclir, Gospič. Hrvatsko.	1270
»KCKS«
da je pri vinu, čaju in j kavi najboljši
VIDIC - JESENICE GORENJSKO.
PRODAM po najnižjih cenah
masfvne6 S^flB OP^VC
IV. ANDLOVIC, mizar, Ljubljana
Gosposvetska cesta 13 pritličje, vrata 38.
Na prodaj je dobro ohranjen stoječ


sistema Hormek. Napravi so lahko tudi na dinamo. Ima tri konjsko sile. Ogleda se in dobi natančnejše podatke pri
MARIJI JENKO v Virmaših Št. 10 5 minut od kolodvora Školja Loka.
Prosi so, da si interesentje ogledajo motor v teku dveh ali treh tednov.
RAZGLAS. V nedeljo, 9. aprila ob 9. uri dop. se vrši nn Stari šrangi (postaja Dre-novgrič pri Vrhniki) v gostilni JANŠA prostovoljna JTjRiljfRA naslednjih javna Ijap- UiiMfclSM predmetov. 2 konja, 3 krave, več različ. voz 2 slamo-rezniri, čistilnik za žito, stroj za rezanje repe, seno slama, razna oprava itd, 1204
Dravograd
Dravograd
s blovi itd. v Dravogrndn, s sadnim vrtom ter vrtom za zelenjavo in
gostilniška koncesija na prodaj. Ponudbo pod: »DRAVOGRAD 1291« na upravništvo »Slovcnca«.
JSKF- je naprodaj "^SC v Št. Vidu nad Ljubljano št. 4. Cena 14.0C0 kron.
ššem »ŠPANA«
za svoje kmetijsko posestvo. Prednosl imajo kmečki sinovi, vešči vsakega kmečkega dela. Nastop službe takoj. Ponudbe, opremljene s prepisi morebitnih spričeval in s plačilnimi zahtevki, naj se 12fX) pošljejo nn naslov:
JOSIP LENARČIČ - VERD PRI VRHNIKI.
Dežni plašči Sm;E$?an!r Ragfani
Blago za pelerine LrSe Angleško <23X češko sukno vSvr? Površniki
Modne in športne obleke
lastnega izdelka in po najnovejših krojih
športne čepice Kravate-samozaveznice Perilo itd., itd.
vodno v zalogi pri tvrdki
Drago Schwab
manufaktura, moda in konfekcija
LJUBLJANA
Pod Narodno kavarno
Dvorni trg Stev. 3.
NB.: Na željo se izdelujejo vsakovrstne obleke točno in solidno v lastnem modnem salonu ali pa se oddaja posamezno blaGro. oodloca in druge krojaške potrebščine 1	' lies
Krasna, velika SLIKA,
ki predstavlja »Kristusov pogreb«, se. proda. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 1297.
Malo posestvo
v Vrbju pri Žalcu
četrt ure od postaje, z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, z okoli 2 orala njiv, z vpeljano električno lučjo
TAKOJ NA PRODAJ, -»L
Poizvedbo pri:
dr. ANTONU OGRIZEK-n, odvetniku v Celju. 1301
Dnmko'* M p,e,eni° v raznih bar DUIIIUa£ vah kakor tudi prešite odeje se dobe v trgovini KARL PRELOG. Ljubljana, Stari trg štev. 12.	836
cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja:	781
A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska ulica 19
Caa O p OXO-varno	tiaru-mctei v mm	It-rn.o-mete? v C	L'dl rir..il. it itoronc.it v O	.NaDO. v etrov	i'a>»nvmc v mm
4. 4. 21 h	721-4	8-2	0-6	dež	
5. 4. 7 h	728-3	4-2	C-6	sneg sever	
5./4 14 h	728-6	C-7	0-8	clež	
					
SVETCO-KOPIB.NE ©SiTSSSS
(PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. D H. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATiVNli, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI
KLISSJE
ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA V Sli VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE
FOTO-LITOGRAFSKA ©SfoA
PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATkKM ČASU IN PO ZMKRN1H CENAII
llIGOStOVANSSCA TISMARNA
LJUBLJANA
Iz gozdov mesta Kočevje se ponudbenim potom pVoda 1500 jelk v doprsnem premeru od 40 cm naprej, dalje kakih 100 podrtic (Wind-falle), 300 do 400 stoječih bukev in pri sekanju poškodovana debla.
Pismene ponudbe je do 18. aprila 1922 vložiti pri tukajšnjem uradu. Za kavcijo je položiti znesek 50.000 kron v gotovini. — Pogoji se lahko med uradnimi urami vpogledajo pri tukajšnjem uradu ali pa proti položbi 100 K dobe popisi.	1272
PREMOŽENJSKA UPRAVA MESTA KOČEVJE, dne 31. marca 1922.
t
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Marting. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta St. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov.
Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2.
Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. St. 470. MARIBOR, Jurčičeva ui. 9, tei. št. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica St. 3.
Izdaja konzorcij iSlfiiteoeu.
Odgovorni umioik AUUel MoSkerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani,