C List 27 Tečaj LI I I m I lajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj *se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 7. julija 1893 K HÄi Politiški oddelek. |«|»l| ko poslopja za šoIo niso imeli. kraji na Primorskem učil kaplan otroke pod domačo lipo, Petdesetletnica „Novic". Dne 5 t m. je minolo ravno petdeset let, od kar je izšla prva številka našega lista. Tedaj so bili vsi drugačni časi, nego pa sedaj.' Naš slovenski jezik v boljših Sploh je pa v tedanjih časih prevladalo mišljenje, da je ali da mora biti Avstrija nemška država. Nemštvo se je na vso moč pospeševalo, in zlasti je v vseh uradih vladala izključno nemščina. Take so bile razmere, ko so leta 1841 nickim Blaznik in nekateri drug pod Sedi poskusili osnovati krogih ni imel nobene veljave, tiskovne svobode ni bilo. slovenski list. Naprosili so v ta namen kmetijsko družbo Slovenci tedaj niso imeli nobenega lista. Koncem prete- in obrtno društvo, ali vsa prizadevanja bila so zaman. čenega stoletja je Valentin Vodnik blanske Novice leta izdajal Lu- kanj ali so leta 1800. zaspale zaradi Iz nezaupanja višji krogi niso hoteli dovoliti izdaje no- naročnikov. Nekateri slovenski pomanj vega lista s posredovanjem nadvojvode Ivana se bili še redki odoljubi ki so pa je dalo dovoljenje dne O februvarija 1843 leta s po so pač čutili potrebo novega lista, ali kako gojem, da bode Blaznik zalagal novi list in ga bode vre ga ustanoviti ? To je bilo tedaj težavno početje, ne le da jevala se bilo bati, da nov list ne dobi naročnikov kmetijska družba". Predno se pa izda pr temveč se pa mor vladni krogi so se tedaj bali še višj policij vi list, na Dunaj poslati nadroben vsacega. političnega gibanja program in potem od vsake številke dva lista. Za cen in vsled tega niso marali dovoliti nobenega lista vsako knjigo, bodi še tako nedolžna zorja novemu listu se je odločil vladni svetnik Ivan Vesel. vi list pa pregledali strogi cen- In dne 5. julija 1843. leta je potem mogel iziti zorji pr Proti slovenstvu ali slovanstvu so pa v tedanjih „Novic". Urednik je jim bil pokojni dr. Bleiweis, kateri „Kmetijske časih vladali še večji predsodki nego danes. Sploh jih je je tedaj bil prišel z Dunaja in postal tajnik tedaj bilo jako veliko, ki so mislili, da ni dobro ljudstvo bolj izobrazi ce se Družbe ker nezadovoljnost Pomagalo mu je več gospodov. Zlasti je gosp višja izobraženost le množi Malavačič preskrboval razne prevode. Novi list je pod piral tudi posebno sedanji monsignor gosp. Luka Jer V tedanjih časih je poleg uradništva imelo največjo kateri ima tudi veliko zaslug za razvoj slovenskega slov-besedo plemstvo. Mi Slovenci pa nismo imeli svojega stva in narodne zavesti v tedanjih časih, in naša dolžnost plemstva, zato pa tudi nismo nič veljali skega žulj sloven je atarja da se ga hvaležno spominjamo ob petdesetletnici na pas so se nemški, laški in madjarski sega lista imenu štajarskih Slovencev je pa izhajanje plemiči, kateri so svoj vpliv porabljali le v potujčenje novega lista pozdravil gospod Anton Krempel našega nai tudi niso čutili oda. Tedanji prebivalci po naših mestih se za Slovence. prezirali in mrzili kmeta, gospodovale so po mestih slovenskih Govorili so največ nemški Tuj jeziki List se sprva ni pečal s politiko, temveč samo s kmetijskimi, obrtnijskimi in deloma tudi slovstvenimi za- sege in navade devami ali Trgovci in obrtniki že izhajanja novega slovenskega lista ki so se obogatili z novci slovenskega oratarja in težaka so prezirali Slovence in svojim denarjem pospeševali tuj je bil važen dogodek za slovenstvo. Reči smemo, da je z izhajanjem našega lista napočila nova doba za slovenstvo stvo Slovenskega prostaka sin. pomen ki se je morda popel redki možje tega dogodka seveda vedo prav ceniti tisti nekaj stopinj višje na lestvi socijalnih razmer, se je kmalu sramoval svojega rodu in ko Nemca ali pa za Laha svojega jezika hotel danjih razmer te čase preživeli in se spominjajo te veljati Jedino duhovščina se je nekaj bolj zanimala slo venski mater jezik Dovršivši študije povračala se je mej narod, kjer je mogla uspešno oznanjevati božjo be- Ker je bila vedno v zvezi z Ko so začele izhajati „Novice", začel se je tudi probujati naš narod. Slovenska beseda si je začela delati ker hitrost tedaj ni bila [ na vsako gibanje. pot javnost, če tudi počasi krog sedo pač le v materinščini narodom, je naravno imela več srca zanj, nego drugi braženi stanovi Tolažila ga je v težavnih časih varna, kajti strogo so pazili višji Posebno so omeniti trije dogodki, ki so jako pospešili v Ljub- pesnik Koseski v „Novicah" priobčil slovensko zavest. Ob prihodu cesarja Ferdinanda Ijano leta 1844. je se- kovški škofiji pa tudi v tem oziru ni bilo vse najbolje. Gradcu in je prišel Duhovniki izobraževali so nemški v župnijo slovensko marsikak kaplan, ki se je še ondu moral učiti znamenito pesem „Slovenija se poklanja cesarju Ferdinandu", ki je vzbudila posebno mej mladino silno naudu- šenje. Ime Slovenec se je imenovalo v javnosti, in to je bilo veliko za tedanje čase. Kake azmere so bile Šol je tedaj bilo jako malo Bile so največ vidno že tega da je mestih in so bile nemške ali pa nemško-slovenske po slednjih se je pa le toliko rabila slovenščina ž njeno pomočjo vtepala nemščina učencem v V po so se „Novice" same sprvega izogibale imena „Slovenec" in so bolj pisale o Kranjcih in kranjščini. Ta ozir je bil potreben, ker se je bilo bati da se je da se sicer list zati kmetih je le malo kdo znal čitati in doma od koga naučili glavo, ki so znali Po Tukaj naj omenimo, da je Koseski so je duhovščina poučevala ljudstvo v branji ne pa v šoli. V nekaterih krajih 1 tako je v nekem s svojimi pesmimi mnogo pripomogel k prebujanju našega naroda. Naj se sodijo njegove pesmi kakor koli, ali bile so kakor nalašč za tedanji čas. Pri vseh pomankljivostih je bil Koseski popolnoma sin svojega časa. Tako kakor on pel, je bilo potrebno za tedanji čas, da se je zlasti njegov obstanek že precej zagotovljen. Ob petdesetletnic ajo ponosno okrog po Slovenskena velik napredek in zavednost na se „Novice" lahko mladina naudušila za donaačo slovensko stvar. Od tod tudi prihaja, da je pokojni dr. Bleiweis tako visoko či- kajti lahko eko da slal pesnika Ivana Vesela Koseskega. On je bolje vedel, kakor kdo drugi, kaj je sega oda v velikera delu njih delo bil Koseski za probujenje našega naroda. Pozneje začeli so izhajati drugi listi, ki so prevzeli so ledino. 1 Toda „Novice" orale Dne 27. oktobra 1845. 1. je slavil ljubljanski župan Hradeckv svojo petindvajsetletnico. Franc Prešerei zložil pesem v spomin tega dogodka in pri slavnosti je ki mnogo narodnega dela. vzgojile so drugim listom čitatelje jim ob petdesetletnici nikdo odrekati ne more Zaslug za naš narod Borile so je tedaj bil še le v šesti šoli, Ta govor je na jedni strani vzbujal se je priredila je na prigovarjanje urednika našega lista dr. Lovro Toman, ki je tedaj bil še le v šesti šoli, nekaj slovenski govoril, navdušenje, na drugi so pa zaradi te novotarije nevoljni zmajevali z glavami, nevoljni, ker so videli, kako se vzbuja narod slovenski, katerega so že bili prišteli mrtvim, februvarju 1846. leta so se pa v ljubljanskem gledišči pele prvič štiri slovenske pesmi. Našim čitateljein se zde taki dogodki morda neznatni, se za narod v težavnih časih, vzgojile narodu slovenskemu velicih mož, ki so delali in še delajo zanj na različnih poljih. Mej svojimi sodelavci imele so najboljše sinove našega naroda. Vsak zgodovinar, ki se bode pečal bodi se s politično ali pa kulturno zgodovino Slovencev, bode se moral ozirati tudi na naš list in na to, kaj je storil za Slovence. Ponosno ozirajoč v preteklost in z zaupanjem v bodočnost, nastopajo danes „Novice" drugo polstoletje, v katerem se hočejo nadalje boriti pod starim geslom: Vse za vero, dom 9 cesarja ali bili so velicega pomena za tedanje čase, ko je vse bilo nemško, bili so napovedovalci nove dobe, zarja na stopajočega novega dne. Za „Novice" so se zanimali tudi posebno dijaki in Ljubljani 5. julija 1893. Dne t. m. je preteklo 50 let kar so „Novice jih jako pridno čitali Neki oden profesor je poprosil zagledale beli dan. Minulo je s tem pol stoletja novejše slovenske zgodovine in lahko rečemo, važnejše v prvic za tri iztise za dijake višje gimnazije, kar se je seveda dobe za naš od ni bilo kar so nehali srečni časi z veseljem dovolilo. Tako prišlo leto 1848. Odpravila se je cenzura. kralja Sama in kar se je k večnemu počitku ulegel sv. ; zakaj v tej dobi se je po tisočletnem spanji narod ki je tako tlačila časopisje Pi številka „Novic ki Metod zopet probudil. ter vstaja m začenja novo narodno izšla brez cenzure, je bila okrašena z rudečim vencem, življenj Dogodki tega leta so pripeljali, da so se „Novice" začele pečati tu Ji s politiko. To je zahteval tedanji čas. Poučevale so svoje čitatelje o tem, kaj je ustava in kakošne obrnilo, bode primer Ali da bomo videli, smo-li v tem času kaj napredovali, ter kaj in koliko se nam je od tedaj na bolje pravice ima sedaj ljudstvo. Dajale svete poslancem Bile stoletno in kaj se no, ozreti se nazaj v preteklo pol-dobo in pogledati, kako je bilo ob nje začetku in če kateri ni prav delal, so ga tudi dobro prijele. so sploh nepristranske. Gledale niso na osebo, ampak je- rodnem oziru. med tem spremenilo v kulturnem in na dino na stvar Svoj program azile so z besedami Kako bilo tedaj na Slovenskem pred 50 leti? » Močna samostalna Avstrija pod vladarstvam našiga dobriga Poglejmo na socijalne razmere Kmet je vzdihoval v fev ustavniga Cesarja, nedotakljivost naše katoliške vere, in narodnosti nam bojo tri zvezde, ktere nas bojo stvo naše vodile v vsim našim djanji Časi so se preminjali nade ki jih je obetalo leto dalnih okovih srednjega veka. Delal tlako in dajal dese- davščine svojemu zemljiškemu gospodu, ce, drugač se pa Pa tudi država tino in drug kateri je strogo iztirjaval te svoje prav kmeta in njegovo blaginjo ni brigal za 1848 se zlasti za nas Slovence niso izpolnile. Prišla je ni mogla dosti skrbeti za kmeta ker so bila na poti reakcija in čez več let smo zopet dobili ustavo krojila se je Nemcem v prid. Mnogo hudih boj ali pri-je bilo grajščinske pravice katere so se skrbno ovale Sol je bilo malo in slabih in še te so v pr sti služile ali v seh teh bojih so „Novice" ostale zveste svojemu germanizaciji programu Borile so se vedno za stvar, ne pa za osebe bila okodelec Nič manj zanemarjena in zapuščena sta n obrtnik. Tudi za ta dva se nihče ni ale se niso na noben stan, povedale so odkritosr tem ko sta po drugih državah rokodel in odločno vsakemu, kar bilo treba. pr ednik je šel v grob 7 ali „Novice" se trdno in nepremakljivo drže nje- dokler tudi po smrti njegovi govih načel in navodil in se jih bodo držale vedno bodo izhajale, naj se vanje zaganjajo še tako nasprotniki dosti brigal stvo in obrtnost napredovali, ostajalo je pri nas vse pri starem in ko je prišel čas, da se je bilo boriti s tujo kon kurenco nosti. nr bilo za to ne potrebnega kapitala ne ved In kako je bilo v političnem in odnem Absolutizem od te ali one strani. Da je pot pr katero jim je po- na vrhunci svoje moči, pritiskal je z vso silo in zadržaval vsako prosto gibanje in stroga cenzura kazal Bleiweis, potrjuje zgodovina minolega polstoletja je določevala kaj se sme v knjigah in časnikih tiskati od sicer še ni dosegel vseh svojih pravic ali Zlasti so bili pa tudi že tedaj Slavjani pod ojstrim poli katero so mu odkazale „Novice" je tako cijskim nadzorstvom hodeč po potu, napredoval, da so ga začeli poštevati drugi narodi in je zato se je tudi privoljenje, da so smele izhajati Novice", moglo še-le po posebni inter venciji blagodušnega nadvojvode Ivana, blaženega spomina pridobiti govoriti ni moglo. Kmet je trdno spal, da se mu o slo narodnosti slovenski se pa tedaj še skoraj to, da se mogotci narodnostnih prepirov ni kriv liberalizem ki imajo oblast v rokah venstvu še sanjalo ni; ravno tako meščan in tržan sprotno, tako imenovani purgerji" so se ponašali na-tem, ki po njegovih načelih, katera ampak delajo ravno nasprotno dajo ampak ravno , ne ravnajo sakem w J ce so znali malo nemško tolči in zaničevali druge, tega niso znali. Še skupnega imena Slovenci niso poznali Druga moč ki je dajala naši pomogla odnosti rast in odbijati sovražne napade, to je bila sloga m koliko boja je bilo pozneje zavolj samega imena. Pisalo „Novice med posvetnimi in duhovskimi rodoljubi, za katero so se je pa v treh različnih pisavah, v bohoričici, metelčici delale ves čas do današnjega dne in katere nam in dajnčici vsako po svojem posebnem narečji, in kako čemo ohraniti je danes ravno tako treba, kakoi pred 50 leti, če ho malo je bilo takrat na slovenskem mož ki 1 kar smo si s težavami priborili toliko znali pravilno pisati slovenski jezik. Sam dr. Janez so kolikor predovaje doseči, kar nam še manjka ter na Zato je še sproti Bleiweis kot urednik „Novic« moral se učiti jezika, ker v tedanjih šolah od slovenščine ni bilo niti sledu. Tak je bil čas, take razmere, ko so začele dušne in izhajati „Novice", besedo tistim, ki so jeli bilo na pravem mestu izpregovoriti resno novejšem času po nepotrebnem tedaj edini list za vse Slovence, ki je poslušati. Žalibog, da se nam zdi z veliko težavo dobil privoljenje izhajati vero mešati v našo narodno borbo, ter s tem cepiti naše se nadjali, da nas hote da je za zdaj vsak gmotne moči ko vedno odvisen od samovolje ojstrega policijskega cenzorja In kako skromen je bil ta list; v majhnem formatu štiri strani za celi teden; jezik okoren in nepomagljiv! bil potem opomin v tem oziru zastonj Vendar pa svetovali tistim, ki z brezvercem pitajo vsacega narodnjaka, ki se ne vklanja brezpogojno Ali glejmo, kako je zdaj čez 50 let njihovi volji naj ne slikajo hudobca na steno memba Kolika pre- nikdar Zakaj m vera v večji nevarnosti, kakor takrat, kedar hoteli naštevati vse, kar Preobširno bi bilo, ko se je od tedaj predrugačilo. pravice svobodnega tiska, ter koliko časnikov se nje čuvaji ne ravnajo po nje naukih. Ti naj ne za bijo kako ojstro zapoveduje Kristus spravo brata z bomo omenjali prevažne bratom in s kako ojstro sodbo preti on vsakemu, ki žali knjig zdaj pod nje Slovenskem in društva. , listov stvom izhaja leto za letom in svojega brata, če tudi s tem, da mu pravi raka na Če tisti, ktere imenuje Kristus sol zemlje, ne čislajo ne bomo govorili o pravici snovati družbe njegovih zapovedij, kaj hočejo drugi? Sapienti sat ter napravljati javne shode ki omogočuje vsakemu stanu očitno braniti in pospešavati svoje koristi, niti drugih ustavnih pravic ne bomo omenjali; izpregovoriti pa hočemo o napredku našega jezika in ž njim Politični pregled Katoliški shod se te dni vršil v Krakovem naše slovenske odnosti Kako čudovito se je olikal v ležili so se Poljaki in Eusini in je bil prav dobro obiskan Ude tem času in obogatil naš jezik in to proti kakim Pernanentni odseki prekam za- Odsek za dav reiormo in Nasprotovala mu je skoraj neprestano pa odsek za spremembo kazenskega zakona sta že končala moč državna birokracija na vso svoja dela. Obrtni odsek pa zaslišuje še nadalje izvedence zatirali so ga tujci, preganjali ^^^nih obrtnih strok. Češki izvedenci so odgovarjali v češčini m zasmehovali domači odpadniki in nevedneži. Vendar ^^ ^^^^^^ ^^^^ ^^^^ težava, ker v začetku tiste seje ni bilo slovensko z neupoglji odoljubje se ni dalo ostrašiti lastno močjo so na- vse predmete javnega življenja vrsto z drugimi kulturnimi jeziki tovni zgodovini enake primere čnostjo je ono usposobilo svoj jezik 1 za in ga nobenega češkega poslanca, da bi odseku tolmačil. glašali, da se obrt na Češkem poprej ne povzdigne, da se ob novi češko državno pravo. Po njih mnenji tudi obrtne stvari postavilo v eno ne spadajo v državni, temveč v deželni zbor Komaj bo najti v sve Shod konservativnih da od v tako kratkem času pr bil tako majhen tacih težavah svoj jezik Nekateri konservativ poslancev na Dunaji poslanci so na Dunaji imeli posveto vanje, kako bi v bodoče postopali. Pri tem shodu se je ka povzdignil do tolike stopinje izobraženja in veljave Ako se zdaj vprašamo kako ečnega preobrata za našo je prišlo do tako zala velika nezadovoljnost proti vladi ministru. Govorilo ležila menda tudi dv posebno proti učnemu se je o opoziciji T eg shoda sta se ude slovenska poslanca Tretj odnost se pa ni baj da poleg božje milosti prvi moramo priznati ki je čula nad nami ? povabil, kar gotovo ni odobravati, če je resnica. O naših na- VI m najmočnejši podvi vejala po Evropi 1848. je odpihala stanovske g svobodoljubna sapa 5 dala ]e ki rodnih pravicah se pri tem shodu tudi ni govorilo, temveč bolj o verski odgoji v šoli. Sklepi tega shoda se jeseni pred leta je za- lože Hohemvartovemu klubu sapa pravega liberalizma in tedaj kaj več emo o Srednja stranka se snuje na Češkem. Kakor predpravice, oprostila kmeta ^^^ ^^^^ veselje za srednje stranke vt^mo Sedaj baje fevdalnih spon in položila temelj državnemu absolutizmu. ^^^^ razcepiti češko veleposestvo. Iz jednega dela bi se na Tisti m ga dolže vseh nadlog kaj delajo; ne vedo dolgov, vladajoi dandanašnji toliko zabavljajo liberalizmu pravila nova stranka, kater vedo od pač ne državnih srečnih trgovinskih davčnih bremen pogodeb ki tarejo današnji i da nesrečnih vojska in velicih ne vselej rastočih nesrečnih hodi podobna stranka na Moravskem bi hodila bolj z levičarji, kakor bil knez Windisch Vodj novi stranki bi etnikom če kateri je bil te dni imenovan tajnim se osnuje taka stranka, Cehi zgube večino v militarizma in ter vsled tega deželnem zboru in zanje nastopijo žalostni časi. Narodna stranka na Moravskem. socijalnih stisk in slednj je osnovalo deželno n litično gibanje narodne — V Brnu sc 'odno društvo, katero bode vodilo po- to je staročeske stranke na Moravskem. « Pri tem shodu se je posebno Daglašala škodljivost mladoceške nastalo je po zbornici občno mnenje, da so pisma ponarejena razdirajoče politike. Dr. Fanderlik je dokazal, da je potrebno, Tudi minister vnanjih stva^ij je zastopal to mnenje. V vsem da se obnovi prejšnja desnica. S tem se bi preprečila popolna zdelo se je pa večini zbornice nevarno razpravljati o tej kočljivi zmaga levičarjev. Predsednikom novega društva so izvolili stvari, kajti škodovalo bi se lahko vnanji politiki Francoske. Preko interpelacije stopilo se je torej na dnevni red z veliko — Kakor se sedaj trdi so pisma zares ponarejena. dr. Sroma Narodno gibanje na Ogerskem. V kratkem bode večino več slovanskih in rumunskih shodov niso po volji ogerski vladi. na Ogerskem. Ti shodi Že sama neumna vsebina njihova jih izdaja za taka. Pisma Posebno se boji, da bi morda k ponaredil je neki Norton. Služboval je pri nekem angleškem tega je kakemu slovaškemu shodu ne prišeP kak Ceh Zaradi pa zapretila. da bode vsak shod razpustila, k kateremu pride kak neogerski državljan veleposlaništvu, od česar prihaja, da so pisma pisana na papirji angleškega veleposlaništva,. Norton prodal je ta pisma Millevoyu in tovarišem za 35.000 frankov. Millevoye in tova- Nemčija. Ožje volitve v državni zbor so končane, riši so vsled svojega poraza, da se jim škandal ni posrečil, Kakor vlada računa, priborila si je za svojo vojaško predlogo odložili svoje mandate in se nekateri popolnoma odtegnili po- večino. Ker pa vlada za svoje računa tudi l^ljake in proti- litičnemu življenju Norton, ki e pisma ponarvdil in urednik Semite, o katerih se pa še ne ve, kam se bodo obrnili, ni v se Eichard, ki je pisma prijavljal v „Cocarde" izročila sta se so- prav nič gotovega, kako izpade glasovanje o vojaški predlogi. 1 • v v discu V dolenji zbornici angleški je parlamentarni — Dne 4. t m. je cesar otvoril državni zbor s prestolnim Grey izjavil, da ni res. da bi bili pri angleškem veleposlani-nagovorom, v katerem je povdarjal, da je razmerje mej Nem- štvu ukradeni kaki papirji. Tn gre, rekel je, gotovo za kake čijo in inozemstvom neskaljeno in prijateljsko. Nadalje prestolni ponaredbe. govor naglaša potrebo, da se vsprejme vojaška predloga, s katero edino se more Nemčija povzdigniti v gospodarskem in političnem oziru. Nemčija in Rusija. Ruski carjevič mudi se zdaj Obrtnija. \ Londonu. Govori se, da se mu je nemški cesar nalašč -Ognil v Kiel, ko je ta potoval skozi Berolin Vzrok temu delajo Kalnokvjeve izjave v avstro-ogrski delegaciji glede odno- Kako zidajo v Čikagu. šajev mej Avstrijo in Rusijo. Z druge strani se pa zopet za- Znano je, kako naglo se je razvilo mesto Cikago in trjuje, da nemški cesar niv edel za potovanje carjevičevo preko kako podjetni so njegovi prebivalci, ki ravno sedaj va Berolina in sedaj se poroča, da se nemški cesar in carjevič gotovo snideta, ko se bode carjevič vračal iz Berolina. Srbija. Cuje se, da se nameravata Aleksander, kral srbski in srbski pretendent princ Peter Karagjorgjevič po- razumeti. Vest ta ni dosti verojetna, ker je nasprotstvo mej znaniti naše čitatelje. Obrenoviči enim pravicam do in Karagjorgjeviči preveliko in se poslednji gotovo srbskega Srbska skupščina je začasno odnehala od zatožbe ministerstva Avakumovičevega. Radikalci boje se namreč ne-vspeha v tej zadevi, ker bi zatoženo ministerstvo po ustavi ne odpovedo radi svojim prestola. — bijo vesoljno zemljo na obisk svoje svetovne razstave, gradenji tamošnjih novih hiš prinašajo listi v zadnjem času zanimive podatke, s katerimi hočemo nekoliko se- obližji svetovne razstave so v minolih mesecih postavili 279 hotelov za tujce s 33.945 sobami » Kakor gobe iz tal, tako rastejo hiše krog raz- lahko samo odbralo sebi prijazne sodnike. ki stave. Da je pri taki naglici solidnost zidanja jako po- • • « vršna, si lahko vsak sam misli. Dve hiši sta se sesedli bi jih najbrže v teku 24 ur, ko so djali strehe nanje. Zidani sta bili zatožbe oprostili. Stvar se je za zdaj sicer začasno odložila, a sploh je dvomiti, da bi se še kedaj obravnavala. na pilote katere so zabili v zmrznjena tla; ko se je Anglija. Gladstone je uvidel, da posvetovanj, kakor se vrše v dolenji zbornici glede homerule, ne bo ne konca, ne kraja. Že do trideset sej je bilo in še le štirje paragrafi zemlja otajala, so polezli koli nejednakomerno v tla in ponosna palača se je zgi dne bilo podvoj rudlla kot hiša število delavce^ kart Dr na mestu ki so so rest^ni. Predlagal je torej v zbornici resolucijo, po kateri takoj odstranili razvaline in pričeli z novo hišo. Mnog smejo posvetovanja o homeruli trpeti najdalje do 27. julija t. 1. vplivnih oseb se je oglasilo v Čikagu, ki so trdili je Konservativci t. j. vladi nasprotna stranka se je resoluciji močno upirala. se je pa vkljub temu vsprejela z 31 gla- sovi večine. Zbornično predsedstvo imelo bo torej zdaj pravico večina novih hotelov isto tako slabo zidana, kakor poru sena dva. Javno mnenje je imelo prav, kajti blizu ome ,posvetovanja požuriti in nepotrebne govore, ki so zavlačevali njenih hotelov se je zgrudila palača „Plymorith-Hotel s razpravo, odkloniti. Ko bi 27. julija ne bi bili še vsi para- tremi nadstropji 165 sobami. Dan pozneje se je por grafi homerule vsprejeti, bodo se o ostalih kar brez razprave lesena , Panorama", visoka 16 metrov, ki je bila tudi glasovalo. Francija. — Komaj se je malo polegla panamska afera. skoro uže zgotovljena. že so gotovi krogi poskrbeli za drugo umazano perilo. ki naj Bralec sedaj razvidi, kako daleč sega solidnost ame bi se pralo pred zbornico. Francoski list „Cocarde" je minoli rikanska, ako potujemo na svetovno azstavo v Cika teden prinesel vest, da ništva ukradenih več je iz pokladnice angleškega veleposla-važnih papirjev, katere imajo baje sedaj v rokah nekateri francoski poslanci. Iz teh papirjev je raz-vidno, je treba take slučaje imeti pred očmi in raje poiskati star pripoznane hotele kakor te sumi i pr da je več francoskih poslancev dobilo več e zneske od ki je angleškega veleposlaništva, da so pospeševali politiko, bila v korist Angliji. Francoski poslanci, ki so prišli v last hoteli. Vse sestoji večinoma iz lesa in gipsa teh papirjev so v namen, da uničijo svoje podkupljene tova- zamažej vode čezmorske stavbinske umetnosti. Tudi glede ognja so onaenjene stavbe v dokaj večji nevarnosti, kakor naši s katerim Ako zalijejo razpoke in špranje med lesom riše, nesli te papirje k ministru vnanjih stvarij, toda ta jih ni hotel pogledati, češ, da on ne pogleda papirjev, ki so ukradeni pri veleposlaništvu prijateljske države. Stvar prišla je tudi v zbornici ua vrsto. Millevoye je stavil o tej zadevi interpelacijo. Ker se pa vsebina pisem ne vjema povsem s fakti se v takem hotelu vname ogenj, gori v 10 1 minutah vsa zgradba, kakor bi jo s smolo polil. Velikanski predori, po katerih vozijo goste v razna nadstropja, privedejo ognju kakor mehovi ogromne množine zraka in ves hotel žar kakor v poprej navedenih da bi malokater . Ko bi nastal ogenj v jednem hotelov, si pač lahko mislimo, potnik svoji usodi to Ameri kancev ne briga — kaj pomeni jeden ali drugi požar in na stotine njegovih žrtev ? To je zanje tako, kakor če Petdesetletnica pade roj mušic v goreč plamen 99 Novic" in naše kmetijstvo Leta 1843. je bilo velikega pomena za naše kme- tijstvo. Začele so izhajati „Novice", ki so poučev Obrtnijske raznoterosti. Kit za steklo in porcelan. Steklo in porcelan lahko skitamo z zmesjo iz tekočega lima in alabasterskega gipsa kmetovalce vedel. umnem kmetijst Popi pri nas ni nikdo kako kmetujejo drugod in kako se da na znanostni podlagi zboljšati kmetijstvo, več pridelati na isti kmetiji. Tekoč 11 m dobimo, če toliko kolinske^a lima razstopimo v je- ^^^^ J® naučil kmetovati od očeta in tako se je kme mor sihovi kislini tekočino nekoliko ogrejemo. Ko se ohladi, imamo tekoč lim kolikor se ga razstopiti Pri tem jesihovo tovalo vedno po starem. Za prejšnje čase je bilo to stai Ta tekoč lim razlomlj tudi sam dober kit posebno za stvari so kmetovanje povoljno, ali novi čas je prinesel potrebe na drobne kose moi napredovati, če hoče izhajati v pre- gelatin Dobro hektografno barvo dobiš, če stopiš 100 17 gr liko gli kubičnih centimetrov vode, in prideneš ravno to in 50 gr kaolina (porcelanske prsti). Pečatni vosek se napravi, če se vkupe stopi 60 120 gramov smole gramov angleškega cinobra 4 120 la in ali pa 60 gramov šelaka, gramov beneškega terpentina in 45 gramov bledega šelaka, 18 gramov beneškega terpenti in tudi kmet menjenih razmerah V teku petdesetih let so „Novice" prinesle nebrojna večjih in malih spisov o kmetijstvu. Seznanjale so nas narod z zboljšanim kmetijstvu v napredujočih deželah. Vsak napredek v kmetijstvom so omenile. „Novicam" se imajo torej mnogi Slovenci zahvaliti da umenejšim gramov kromovega rudečila Limov kit se napravi, ako se vzame 75 gramov žitnega žganja, 225 gramov vode, 150 gramov škroba in vse kmetijstvom zboljšali svoje blagostanje. Ni ga kmetijskega ali gospodarskega vprašanja, da bi „Novice" se ne bile to zmeša potem se pa razstopi 40 gramov lima v vreli in pridene 40 gramov terpenti pridene gori omenj vodi To se mej vednim mešanjem pečale ž njim Pi so priporočale pogozdovanje Kr mešanici vgneti Kit za peči. Vzemi kepo niastne ilovice in v polo poprej namočil v mleku pirna a njo si tako dolgo gneti, da so se po ki sedaj tako lepo napreduje in obeta najlepše uspehe, koliko so pisale o tej stvari, kako naj se pogozduje, zahvaliti je mnogo sivega debelega pivnega popirja, katerega vlakna popolnoma spojila z ilovico Prideni sedaj še 20 gramov kuhinjske soli in 20 gramov prahu železnega vitriola kaka drevesa naj se sade. Gotovo naš list, da se je prebivalstvo zavzelo za to stvar. Ravno tako so po svoji moči pospeševale osuševanje ljubljanskega barja. katero se kakor je upati, kmalu in še nekaj mleka, da se vse bolje sprime. Ta kit ne poka začne. Spodbujale so naše kmetovalce k umni živinoreji in jö trajen. Z njim lahko sam zamažeš peč. Naposled pri- in jim kazale, katera živinska plemena bi bila za naše kraje. Poznavajoč važnost kredita za kmeta in obrtnika so že prva leta razkladale važnost denarnih zavodov zlasti mesaj se jajčnega beljaka in krede, da dobiš belo testo tem se zamažejo kahle. Da se čevlji ne premočijo razstopi parafina v ben-zinu in s tem dobro namaži čevlje s čopičem. Urbase je dosti, če jedenkrat s to razstopljino namažež iveh mor ečkrat mazati samo po podplatih in hranilnic, ravno tako s( bivalstvo na posojilnice tudi pozneje opozarjale naše pre Bencin se hitro shlapi. Parafin pa ostane v usnji in se torej ne premoči. Čez dolgo časa pač parafin tudi iz usnja izgine in tedaj je treba čevlje znova namazati. Obledelo pisavo osvežiš, ako papir namočiš z nasi- čeno taninovo raztoplj Tla umivaj ne z milom ga potem posušiš na veliki Pa ne le v listu samem, temveč tudi kot priloga „Novice" priobčila marsikako kmetovalcem koristno knjigo. Omenimo naj le Matije Vrtovca „Vinorejo" in „Kmetijsko kemijo". Obe ti dve knjigi sta jako poučni in imata še dandanes veliko veljavo. Poslednja je seveda nekoliko i senf-ga apna in krtačo. Tako umi temveč z jednim delom uga. zastarela, ker kemijska znanost tako hitro napreduje v in pre in postanejo lep deli peska. V to zmes pomakaj mokro tal je ceneje, pa vzame vso umazarijo vodo sedanjem času. celo mrčese. Nazadnje se tla umijejo z gorko Prvi urednik našega lista dr. Janez Bleiweis bela Ce so v tleh mastne pege naj se tudi poleg uredništva „Novic" spisal mnogo za kmetijstvo po- jeden dan, predno se umivajo, pokrijejo v gorki vodi namočeno učnih del, o katerih se spodobi, da jih danes omenjamo, ilovico. Dobra voda za čiščenje obleke. Vzemi 4 žlice sa- mijakovca 4 žlice močnega vinskega cveta in vse to zmešaj v kakem kozai Mastne in nate pege se s to žlico soli in To rabi z gobo ali cunjo. ker so tudi te knjige v nekaki zvezi s Bleivveisovim delovanjem pri „Novicah". koledarsko snov^ Pratika" je poprej prinašala vodo izpravijo IZ obleke ali Bleiweis je pa osnoval „Veliko Pratiko," katera je pa Smolnate in katranaste pege se morajo poprej omečiti s su- prinašala tudi razne poučne sestavke, zlasti poučne za im maslom Železne izdelke plavo pobarvati. Svitlo železne iz- kmeta. „Velika Pratika" se delke položi v raztopin (unterschAvefeligsaures ocetnokislega s^ o 140 Natron gramov žveplenokislega natrija v 1 litru vode in 35 gramov litru ode Raztopi incenega oksida (Essigsaures Bleioxyd) v 1 je kmalu ljudem priljubila in se je kmalu močno razširila po slovenskih pokrajinah. Poučni spisi v njej imeli so baš zaradi tega velik uspeh, ker so se tako razširili po vsem Slovenskem. delki lepo modro barv segrej da eti, potem dobe iz- Leta 1843. spisal » Bukve za kmeta", v kateri poučuje kmete, kako naj kupujejo, rede, in opravljajo konje da bodo imeli kaj dobička od konjereje. Ta knjiga je rodila mnogo dobrega sadu in venskega kmeta obvarovala škode. je marsikatereg slo- € f m Poučni in zabavni del. Leta 1846. je izdal dr. Bleiweis svojo knjigo Mi- loserčnost do žival", to knjigo so dobili zastonj vsi na- tej knjigi je Bleiweis pokazal svoje Dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški 9 prvi ročniki „N dobro srce. •a' * urednik „Novic 66 Bavarski vojvoda Maks kot pokrovitelj društva Spodobi se 1 da danes ko minolo petdeset let^ zoper trpinčenje živalij mu je poslal v priznanje te knjige kar izhaja naš list, spominjamo njih prvega urednika dr. bronasto svetinjo. Janeza Bleiweisa, viteza Trsteniškega. Rojen je bil Leta 1851. je izdal dr. Bleiweis dve za kmeta važni dne 19. nov. 1808.1. v Kranji. Oče njegov je bil kmetskega knj v pi azkladal, kako se podkavajo konji » da rodu iz Trstenika ob kranjsko-koroški meji mladih ostane kopito zdi v ugi je pa razkladal, kako se letih se je pa bil preselil v Kranj, kjer je s trgovino si mui sade dr. iloprejkam streže in svila prideluje pridobil obilno imetje. Imel je pet sinov in jedno hčer y Strupijem sta izdajala obširno knjigo o živi- izmej katerih je pa bil Janez najstarši. nozdravstvu, v kateri je je dr. Bl^iiweis spisal dober poduk začetno šolo je hodil Janez Blei weis v Kranji, kako je ravnati pri porodih živine. Leta 1871. je pa po- gimnazijo je pa dovršil v Ljublj Po dovr ednji kojni dr. Bleiweis poklonil Slovencem knjigo o umni vinoreji, katera je bila v veliko korist našim kmetom. šoli šel se je učit zdravilstva na Dunaj in je dne 6. oktobra 1832. bil na dunajski visoki šoli prog za doktorja Kakor so minolih petdeset let „Novice" in njih ed niki in sotrudniki posebno trudili za povzdigo blagostanja . tako bodo tudi v bodoče, ker kmet je tisti vsega zdravilstva movmo Bleiw se pa še ni povrnil v do našega naroda in kmetijstva, steber, na katerem stoji vsa bodočnost da se ohrani ta steber je dolžnost skrbeti vseh slovenskih rodoljubov. Iz kmetskega stanu so prihajali možje, kateri so vzdramili naš narod in za to so „Novice" pa ob svoji petdesetletnici posebno ponosne na to, ker so storile za kmeta. temveč je dobil državno ustanovo, da se je učil živinozdravstva. Po dovršenih teh študijah je pa bil jed-najst let pomočni učitelj na živinozdravniški šoli na Du- tem času se je ondu oženil z gospodično Karo- naji. lino Fellnerjevo. Na Dunaju je dr. Bleiweis spisal dve učeni knjigi v prvi opisuje v latinščini pijavke in njih rabo v zdra vilstvu, v dru pa 9 kako se ozdravljajo konji. Ti dve knjigi sta mu kmalu pridobili slavno ime v učenjaških bol) poleže Kmetijske raznoterosti. Jara pšenica dobra varhinja za deteljo krogih sejati v jaro pšenico nego ječmen Če ječmen poleže, to jako škoduj , Deteljo ker tako rada ne Leta 1843 detelj ki je v posejana Jara p naj se zgodaj seje in je dobro nj^m če se ga je poklicala vlada v Ljubljano za profesorja na zdravniški šoli in c. kr. kmetijska družba kranjska ga je izvolila za svojega tajnika. Tedaj je tudi Novice". To delo pa ni bilo lahko. Jezik začel ejevati n ji malo poguoji s čilskim solitrom Striženje mlade živine. in vsled tega ostanejo suha in mi Telet se loti večkrat mei sava, naj jim še tako dobro pokladamo. Skušaj uce. da je najbolj ostrižejo, da se jim mrčes tako opomorejo edi če se taka teleta Potem se teleta kmalu slovenski je tedaj bil še okoren in večkrat je pokoj Bleiweis moral dolgo premišljevati Imel je pa ui ednik še mnogo druzih kako bi se izrazil. težav. Ker so „No- vice u gojile tudi slovansko vzajemnost, so ga leta 1849 novomeški nemškutarji nili pri nadvojvodi Ivanu in Rezeda se seje pomladi v aprilu. Vspeva jako dobro v vsaki zemlj V Če se odrežej jbolj pa vlažni, če m p rev encnata odcvetela stebla, rastlina na novo poganja m se s tem cvetni čas podaljs Zatiranje hroščev z bacili. Mi smo že v našem C. kr. kmetijski družbi, da dela za Ruse. Ker je pa bil nadvojvoda pameten mož, se za to obrekovanje ni zmenil, temveč je malo pozneje pri svojem prihodu v Ljubljano javno pokazal, da spoštuje moža, ki dela za izobraženost tu omenili so se po ku dobi obnesli D\ne s moramo omeniti s preganjanjem kebrov z bacili , da se bacili dobe pri svojega oda in povzdigo maternega jezika tvrdki Leirno in Foester, na Du IV Waaggasse o. Gnjiloba korenin vinskih trt Na Francoskem 1850 Ko so v zaprli zdravniško šolo v Ljubljani, dr. Bleiweisu ponudili dobro^ plačano^ mesto so se paža nova bolezen, trtam posebno američanskim koi Sodi se, da je tej prikazni kriva neka glj de-ker močno gnjijejo. katera posebno dobro uspev želnega živinozdravnika na Češkem, a ga ni sprejel, ni maral zapustiti domovine svoje in prenehati s svojem v vlažnih tleh. V suhih se pa delovanjem za svoj narod to mu vlada podeli naslov ne širi. gnjiloba z odvajanjem Zato j treba gledati da tla po vinogradih C. kr ode osuše. Najbolj se ta gnjiloba prikazuj v gradih, ki so se zasadili, ki^r je bil poprej ^ozd Pod profesorja in ga imenuje za člana deželne zdrav v kateri je pridno deloval do 1870. leta stvene komisije drevjem je mnogo laire, katere se je v mnogih letih navzela ko se je razpustila ta komisija. Nekaj časa je dr. Blei & zem posebno ker je segnjilo in oviralo izpuhtenje weis opravljal tudi službo deželnega zdravniškeg vodne pare Ako se hoče zasaditi vinograd, kj J bil popred valca katero službo je opravljal tako izvrstno, da sveto-j dobil gozd, naj se zemlja globoko prekoplje in zrahlja in pusti vsa] ^^^ pohvalnih dekretov za svoje vzgledno delovanje jedno leto ležati, predno se trte zade. Ko se je tako : že osušila in vinograda. je pr zrak emlj na) se začne z zasajanjem Leta 1870. ga je bilo poljedelsko ministerstvo poklicalo v stalno komisijo za konjerejo. Leta 1856. je bil menovan za ki deželnega zdravnika, kater leta ko je bil umirovlje opravljal do 1873 Dr. Bleivveis Po njegovem prizadevanji je bila c. kr. kmetijska družba službo je družbe sv. Ta koledar pole je tudi marljivo opravljal druge posle osnovala v Ljublj niško šolo, kateri svoje smrti. leta 1850. kovaško in živinozdi gradiva obsegal životopise slovenskih pisateljev, in povesti. Ko se je leta 1860. začela politična borba, g koledarskega pesmi Bleiw spisal bil dr. BleiAv knjižico „Slovenski jezik je dr pa brezplačno vodja do špraha'-, v poduk tacim ljudem, ki so trdili venščina novoskovan jezik. Tudi za slovensko Kranjska da je slo- Politično delovanj di Bleiw 1848 Tega leta se začenja leta je bil voljen v mestni zbor ljubljanski ter je ostal mestni odbornik do 1868 Ijivega delovanja v mestnem zboru leta Zaradi mai je skrbel dr. Bleiw iger. četka gledišče eis. Dal je na svetlo več slovenskih Slovensko Matico je dr. Bleiweis od njenega za- do svoje smrti podpiral. ' Bil 1867 olil ga je ta zbor leta odbornik je njen neutrudni za častnega meščana ljubljanske več let celo nje predsednik. V Letopisu je pr občil več svojih spisov. Nekaj let tudi Leta 1848. je dr. Bleiw bil poklican tudi v po edoval Letopis Tudi imamo dr. Bleiw^eisu zahvaliti, da so ..Novice" množeni zbor stanov kranjskih, ki je takrat nekako na- v svojih dokladah slovenski narod oveselile omestoval deželni zbor Ko so deželni stanovi poslali slovensko knjigo. z marsikako Dunaj deputacijo, da izrazi presvetlemu cesarju udanost dežele Kranjske, je bil tudi dr. Bleiweis Za svoje neumorno delovanje je dr. Bleiweis dobil Na cesarskem dvor v tej deputaciji. več odliko Ze leta 1861 je odposlance kranjskih deželnih stanov vsprejel nadvojvoda Ivan. Bleiw priliki odkritosr njeni v jedno kr azodel, da Slo mu je pr tej imenu štajarskih Slovenci Leta 1863. ob dvajsetletn mu je Davorin Trstenjak v poklonil srebr majoliko Nadvojvoda se ni kazal ravno žele biti zjedi- Slovenci poklonili srbrni tintnik in zlato ovic" so mu domoljubni per nasprotnega tej ideji, katero goji daridanes vsako pošteno Kmetijska ec. Av- slovensko srce. družba mu je 1875. leta poklonila srebrni kožar strijski cesar ga je odlikoval najprej z viteškim redom Pravo politično delovanj Fr dr Bleiw Jožefa, leta 1881 pa z edom železne kr III cenja še letom I860., ko smo se pa za- Pr prvih volitvah leta 1861 Avstriji dobili ustavo ste, s katerim je združeno plemst In še tisto leto v deželni zbor je bil voljen v treh krajih car Aleksandei je bil povišan v viteza s pridevkona- .Trsteniški". Ruski m odločil se je sam potem za mandat ga je odlikoval z redom sv. Vladimira jubljanske okolice, kater svoje. Volj je bil okraj je zastopal do smrti v deželni odbor in je Bavarski vojvoda Makso ga je odlikoval z bronasto s ve eda tudi tinj in moskovsko vseučilišče s srebrno svetinjo slovanska nekaj časa bil celo namestnik deželnemu glavar akademija ga je bila Jug Preobširno politično delovanj bilo dr. ko iu. člana. Učeno društvo hoteli natančno opisavati teljska beseda v Pr; izvolila za svojega pravega Belemgradu, Slovaška Matica, L , Dalmatinska Matica, Hrvatska Janeza Bleiw se je na vse strani. Bil je najodličnejši kajti napredka v našem zagovornik vsega aztezalo Matica, sv. Jeronima društvo, nikov in še več druofih društev za povzdigo kmetijstva in obrtništva odnem gospodarstvu. Kadar je šlo častnega člana Blizu Društvo kranjskih zdrav-a je imenovalo za svojega je Poslušal in odobraval je v tacih slučajih zbor vselej oglasil, demdesetletnici 50 občin imenovalo ga je ob se za častnega občana dobr njegove nomelj sta ga bili imenovali Mesto Kranj in premišljene nasvete. Posebno veliko je dr. Bleiweis imenovale slovenske čitalnice govoril proti pornnoževanju davkov varčno gospodarstvo pri deželi. Mnogo je storil za zbolj vedno zagovarjal omenjati ni treba za častnega meščana. Da so za častnega člana še skoro sanje občne^ zdravilstva Po je povečala deželna bolnica in njegovem prizadevanj se dene zbori gradila blaznica na Stu adno bil Posebno odločno je pa dr. Bleiweis v deželnem pravice in je v tacih stvareh na- Kako je bil spoštovan, je pokazala njegova sedem- 19. novembra 1878. leta. Zbrali ajin, da počaste desetletnica dne 18. in so se bili sinovi iz vseh slovenskih pokr branil odne očeta Slovencev Dne 18 novembra je bila velikanska por tem oziru bil tako odločen kakor pa Bleiw nobeden drug. Pr bakljada, kakoršne poprej Ljubljana še ni videla. Svetilo je do 500 mož vseh stanov. Drugi dan so se zbrale v da oda branil je proti vsakemu, in se ni oziral nasprotnik njegov. svojega čitalnici mnogoštevilne deputacij IZ vseh kr Slo na to kdo da da imenovan za častnega v v meščana temveč Dr. Bleiweis pa ni samo urejeval izvrstnih „Novic% Slo občana ali člana. K tej slavnosti so prišli ne je tudi drugače deloval na slovenskem slovstve- 1 temveč tudi mnogo Hrvatov. Opold nem polji. velikanska pojedina, kater bila leležilo nad 200 omi- Leta 1849. je dal na svetlo Letopis slovenskega kanih mož pri kater društva na Kranjskem", kateri obsega poleg društvenih stvarij še nekaj zanimivih spisov. Ko se je slovenščina nicami proslavljali slavij se je u azličnimi napitnicami in zdr Z so slovenske gospe vedla na gimnaziji je dr Bleiw pr sestavil berila m gospodične napravile slavnostno besedo in izročile slav Ijencu lavorov venec iz čistega srebra, na katerega listih za spodnjo gimnazijo. Od 1852. do 1856 leta Koledarček slovenski bil podoben je zdajal so bila vrezana imena tistih gospej in gospodičen so poklonile ta venec. koledarčku tej slavnosti je došlo nad 500 te- legramov iz raznih slovanskih pokr Dne 29. novembra 1881. leta je dr. Bleiweis po Nadalje omeniti, da so „Novice" wedle sedaj mnogoletnem trudapolnem delovanji za narod slovenski navadni pravopis, ki se odlikuje po svoji priprostosti. izdihnil svojo dušo. Novica o smrti njegovi vzbudila novim pravopisom smo se približali na jedni strani občno žalost po vsem Slovenskem. Pogreb njega je bil Hrvatom, na drugi pa Čehom, tudi pišejo s tem pra- velikansk, da Ljubljana še tacega ni videla Zbrali so se vopisom. „Novice" pa niso na mah vsprejele tega pravo-domoljubi iz vseh slovenskih pokrajin, da skažejo poslednjo pisa. Polagoma so ga vvajale. Vedno več je bilo sestavkov novem pravopisu, tako da je v četrtem letniku bohoričica že popolnoma zginila. S tem da so vvajale nov pravopis, so čast probujitelju naroda slovenskega. pa Petdesetletnica našega književnega preporoda. Slovensko slovstvo je pred petdesetimi leti bila še malo razvito. Prikazovali so se posamični pisatelji, ali manjkalo jim je skupnega ognjišča. Slovenska knjiga je bila torej jako redka. Eazvoj našega slovstva je pa ovirala tudi mnogo tako imenovena abecedna vojska, ki se bila z nenavadno ojstrostjo in je marsikomu vzela veselje do pisateljevanja. takem času začele so izhajati „Novice", ki so hitro postale neko središče slovenskim pisateljem. Okrog njih zbrali so se pisatelji iz vseh pokrajin. „Novice" so Novice" imele prestati mnogo težav. Za nasprotnika so imele mej družim tudi mogočnega Kopitarja, ki jim je pisal na posebno laskavo pismo zaradi tega. Vse to pa 9 ni ostrašilo dr. Bleiweisa, temveč je šel dalje po svoji poti. Srečno je premagal vse težave in stari pravopis je bil kmalu odpravljen in pozabljen. „Novice" so s tem. da so branja in širjevale veselje do utemeljile jednotni slovenski jezik edile podlago za vsako vspešno bodoče slovstveno podjetje. „Novicam" se imajo zahvaliti mnogo sedanji listi pa naša književna društva, da tako dobro vspevajo Da ni bilo Yi pripomogle, da so se poprej neznani pisatelji slovenski začeli bolje spoznavati. Urednik ni gledal na stan pisa- spis Novic" ali da niso bile v rokah tako prebrisanega „moža, naše slovstvo gotovo tako ne bilo napredovalo. Več težav je bilo z našim jezikom, kakor smo že omenili. Mej drugim se je Novicam" bilo boriti tudi teljev. temveč vsprejel je od vsacega, če mu je proti tako imenovanemu ilirizmu. Naš list je vedno za- ugajal in ravno s tem si je pridobil in vzgojil mnogo mladih slovenskih pisateljev. Zato pa lahko rečemo, da se je z začetkom „Novic" zvršil nekak preporod v našem slovstvu Skoro vsi boljši pisatelji Slovenski minolega govarjal vzajemnost z drugimi Slovani, ali vendar ni odobraval popolnega spojenja s Hrvati v jeziku, so to želeli o svojem času pri nas jako mnogi, trdimo, da Ilirci niso imeli dobrih namenov, ali vrednik kakor Mi ne polstoletja pisali so za naš list. iz poslednjega deset letja jih je nekaj, kateri niso delali za „Novice', ko je že slovensko slovstvo in časnikarstvo tako močno razvito, da se more jeden sodelovati povsod. V minolih petdeset letih se je nagi „Novic" je bil preveč prebrisan mož, da bi ne bil spoznal se je začel vvajati polhr- vseh težav z ilirizmom. Da vatski jezik bi velik del Slovencev bil popolnoma od Tako slovstvo bi omadilo v našem listu toliko temeljito pisanih znanstvenih pa tudi leposlovnih sestavkov, da moremo reči, da dobro ne pozna sloven- se skega slovstva, kjer ne pozna „Novic". Z „Novicami razvijalo slovensko slovstvo in pa slovenski jezik. tujil našemu domačemu prizadevanju, se mu ne bilo zdelo domače in ne bil bi se brigal zanj. Pomisliti je namreč treba, da je tedaj že bil sploh boj za slovenske čitatelje in jih ni šlo s hitrimi novotarijami odganjati od slovenske knjige in jih tako pripravljati za ponemčenje so „Novice popolnoma zanesljivostjo lahko rečemo, da mnogo Slovencev otele ponemčenju s tem. Slovenski jezik je bil pred petdesetimi leti jako da niso lahkomišljeno sprejele ilirstva, za katero so se okoren in dr. Bleiweis je imel mnogo truda z jezikom pač navduševali nekateri slovstveniki ali nikakor ni pri-pri vrejevanju. Še dopovedati se ne da, koliko truda je jalo prav duhu našega naroda. Pač pa so „Novice" s bilo, tedaj se o tem ali onem jasno izraziti. „Novice" so pa polagoma opilile jezik in dale mu stalnih ob'ik. tem da so zvesto poročale o napredku drugih Slovanov povzdigovale slovansko zavest, vzbujale zlasti mej Pred izhajanjem „Novic" ni bilo nobenega sloven- razumništvom zanimanje za drug slovanska slovstva skega književnega jezika, temveč vsak jo je pisal po svoje. Pripravila so s tem marsikakega slovenskega pisatelj to štajersko, oni koroško, tretji gorenjsko, četrti ribniško da|se je jel zanimati za tuja slovstva in to je vplivalo da narečje in tako dalje. Slovenske knjige zatorej tudi niso je tudi naše slovensko slovstvo dobilo bolj občnoslovanski bile vsem razumljive. Tudi „Novice" jemale so sprvega značaj. Občno se lahko reče, da nobeden slovanski narod spise v vseh ečjih, ali polagoma se je pa jel v njih razvijati neki skupen slovenski jezik, ki je bil skoro jed-nako blizu vsem narečjem, in katerega so vsi umevali. vice" imajo torej se tako ne zanima za druge slovanske narode slovenski in nemalo zaslugo zato imajo , kakor baš Novice r silno veliko zaslug za duševni razvoj Polagoma je jezik dobival stalnejšo in lepšo obliko, to se naroda slovenskega in spodobi se. ljubi danes ob Vse godilo polagoma in tako, da kacih skokov nikjer ne opaziš. Koliko zaslug si je s tem pridobil naš list, se ne da dosti izreči. Ustvaril si je tako nekako trdno pod- umornega delovanja. lago slovenskem pisateljevanju. da se slovenski rodo- petdesetletnici „Novic", petdesetletnici slovenskega književnega preporoda spominjajo njih ne Poučni in zabavni drobiž. Občno društvo nemških učiteljic je v začetku mino-lega mesca imelo svoj občni zbor v Blankenburgu. Zbora se je udeležilo nekaj nad 200 učiteljic. To društvo ima po vsej Nemčiji 32 podružnic in 5556 članov. Zbor je sklenil naprositi učno ministerstvo prusko, da bi se za nadzorstvo ' pouka ročnih del nastavile strokovne učiteljice. Shod kriminalistov. V Parizu zboruje letos 4. zbor mejnarodnega društva kriminalistov. Sešli se bodo veščaki v kazenskih stvareh iz vseh evropskih držav. Faustova razstava. Zanimiva razstava bode od julija do septembra v Frankobrodu. Eazstavljene bodo razne stvari, se tičejo Fausta. Tu bodo razstavljene razne pripovedke, podobe, raznovrstni manuskripti, kritike in sploh vse mogoče stvari, ki se kaj tič^^jo Fausta. Za slovstvenike posebno nemške bo ta razstava velike važnosti. v v Častni narodni dan v Cikagu. Vodstvo razstave je odločilo, da se vsakemu narodu, ki je zastopan na razstavi odloči jeden časten dan. Za Nemce je bil tak dan dne 15. junija. Priredile so se Nemcem v čast razne slavnostij Kandidatje za francosko akademijo. Generalna tajnika lige za osvobojenje žensk v Parizu Astie'de Valsagre se misli poganjati za članstvo francoske akademije znanosti j. Ženske zdravnice. Na Angleških vseučiliščih je zadnje leto kacih 200 žensk dobilo diplom doktorja zdravilstva. se že zdravilstva uče ženske. Po vseh angleških vseu Polarna ekspedicija. Dne 20. m m. je iz Kristijanije Janzen odšel z večjo ekspedicijo v polarne kraje. življenja krokodilov. Prirodoznanec dr; Woeltz, je poslal berolinski Iz dalie časa že živi v tropiških krajih. akademiji znanostij mnogo podrobnostij o življenji krokodilov. Mej drugim omenja, da imajo krokodili po 10—15 metrov dolge hodnike, katerih vhod je pod vodo. Na konci so ti hodniki tako razširjeni, da se krokodil lahko obrača. Iz teh lukenj napravi nekaj majnih lukenj iz zemlje, najbrž zaradi zraka. Domačini love krokodile s tem, da mu z debelimi hlodi zadelajo izhod iz hodnika potem ga pa izkopljejo in ubijejo. Ker se v krokodilovih hodnikih nahajajo kosti, ]e verjetno, da nese svoj plen v hodnik, da ga tu mirno poje. Kakor je znano, samica znese jajce v pesek in ga zakoplje, Gori omenjeni prirodoznanec poroča, da ko se imajo krokodili izlf-či, jajca stara zopet odkoplje, najbiž bi drugače se ne izlegli. Starko privabi baje neki glas iz jajca. Prvi ženski železniški strojevodja je gospica Ida Her wilt, ki je peljala prvi vlak po železnici, ki je zgrajena preko razstavišča v čikag u Bila je oblečena, kakor so se no- sili, ko je bila odkrita Amerika Gospodična Herwilt pa ni sedaj vozila prvi pot, temveč ona je v tem poslu izučena. Njen oče je star strojevodja in ona se je že v otročjih letih učila posla svojega očeta. Sedaj je nastavljena pri železnici „Kairo-Little-Nanamha", katera veže železnico „Baltimore-Ohio" z zapadno virginskimi žigami. Novice iKi-r Ji naznanil, da je v spomin dana slavnosti društvo ustanovilo podporno blagaj za ote umrlih članov, ki bode dajala do- leta 14 članov, seji enogl po. 2 gld. na mesec kot podporo vsem sirotam tac so bili vsaj osem let člani društva. Tudi so se pri imenovali lastniki tiskaren društveni zdravnik dr. Derč častnimi člani. Tiskarski učenci poklonili so društv lepo s Ferlinc plesom pominsko diplomo Ob 1 uri je bil na to banket pri proti večeru pa ravno tam veselica s petjem in Namesto pokojnega Hinko Kavčiča izvoljen je za nadžupana hrenoviške občine gosp Jan. Debevec, posestnik v Slavinjah. Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali: Slavno uredništvo Vrtčevo 45 raznovrstnih knjig in časnikov, g. dež. Gregorjovič po lanec Feliks Stegnar 30 raznih napevov m g. Podgorski iz Slovenjegraške okolice zavitek knji Prvo krono so darovali: Mladi narodnjaki ob bistri Soči 200 kron; slavno uredništvo „Slov. Naroda" prvo zbirko v znesku 171 kron, nabranih od 17. maja do 27. maja t. 1. Darovali so krone čast. domoljubkinje in domoljubi iz vseh sloven.-kih pokrajin. Navedel bo vsa njihova častita imena naš družbeni Vestnik" VII zvezek. „Narod" pa jih je znamoval od 112> do 120 štev. V Črnomlji gospa dr. Kaisersbf-rger po 5 kr. Hermina Kaisersberger^ in g. gg. Fr Ravnikar, Fr. Setina, . Fa- Schweiger. T. Schweiger, J. Bučar. Pogačnik, Haika,. Fužina,. Fr. Stefančič, Janko Puhek, F. Koladzyn, L Perko, bijan, K. Müller, F. Kopitar, F. Jerman, M. Malnerič, Schweiger, Dovjak, Dragotin 1003 po 1 krono. Družbi so nadalje naklonili : Slovenski dijaki na Dunaji po g. Ant. Furlanu 26 kr. 52 bel ; dr. Ivan Rudolf, advokat v Konjicah, mej prva zbirka darovali so tamošnjinai rodoljubi nabranih 21. kron, šentjakobske podružnice v Ljubljani 20 kron; gojpici A. Kadivec in M. Zaldznik po 2 kr.; gospe A. Kadivec, Tomec, Gutnik, G. Jebačin, M. Podrekar, M. Ta\čar, H. Bajec, Melat, H. Prežel, Knez po 1 kr gospice R. Sterk, Antonija V., Ivanka T. M. Lavrič, g. Jos. Knez. neimenovanec po 1 kr. ; mestni župnik, č. g. Vrhovnik 20 kr ; 20 kr. v zlatu v C Janez Zablatnik, župnik v St. Ilji na Dravi ; g. so gosp. Sidoni Kukec, A. Kukec, Mimica Žuža, E. Kukec, Sirca v Zalci nabral 15 kr.: darovali A. Gorš Kač, t-' Sirca, Senica, E Sirca Neimenovanka, Vidmajer, V. Naprudnik, F. Slavinec po 1 kr. 1 g- dr. Alojzij Homan 10 kron; iz Slovenjegraške okolice g. Gre- . Srabotkovič gorjovič Podgorski 7 kr., Jakobovič Selški 1 kr Josipina 1 kr., Vovkovič Ana 1 kr. mag. farmac. — darovali 2 kroni : v vsem 10 kr. g- Hočevar 8 kr., nabranih v Kranjskem okraji, so gosp Franjica Kepic m Hočevar po ; č. g. Krek in Pavlič, kapelana v Cerkljah, g. Petrovec. Gašperlin po 1 kr. ; g. Fr Domicelj 6 kr. 80 bel. nabranih v Zagorji na Pivki; neimenovana narodnakinja iz škofjeloške okolice 5 kr., pri shodu graških Slovencev so darovali prva srebrno krono gospa Razlag, g. K. Ljubeč, dr. Klasinc, Fr. Zohar, vesela družba v Idriji po g. Filipu Vidici 3 kr. 26 bel,; mestni odbornik Žagar kr. č g Ant Zlogar 2 kr gospa Potrjen deželni zakon Nj Vel Boltavzarjeva, g. J. Šibanc iz Konjiške vesi, g. Dav. Frančič V ^^^ ____V v črnomlji, g. Fr. Finžgar, učitelj v Omotici v Istri. Ivana Bončar, Vida pl. Bleiweiss-Trsteniška, učenka, Boris Zarnik, učenec IV. razreda, gospa Marija Umberger po 1 krono. — narod ne bo odrekel tistega je potrdil načrt zakona presvetli cesar Vam darovateljem prvih kron glede ga je sklenil deželni zbor kranjski venca, ki pristuje glavi vsacega onega rodoljuba, ima agradbe hudournika Pišenca Gorenjskem Najvišje potrjenje dobilo je ljubljansko mestno posojilo 500.000 gld. z dostavkom, da se sme najeti to liko kolikor se neobhodno potrebuj ljudstvu vselej odprto roko in odprto srce. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Konec šolskega leta. C. kr. mestni šolski svet je določil, da je tekoče šolsko leto na mestnih ljudskih šolah Petindvajsetletnico svojega obstanka obhajalo je ljubljanskih skleniti v soboto dne 15. julija. minolo nedeljo društvo tiskarjev na Kranjskem. Ob 11 uri Vpisovanje in vzprejemni izpiti na ljubljanskih dopoludne bila je slavnostna seja pri kateri je društveni pred- srednjih šolah. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani vrše sednik g. Fr. Hribar opisal 25letno društv delovanj m se vsprejemni izpiti za vstop v prvi razred v poletnem obroku / J -dne 15. delati ta Djih julija izpit počenši ob mor se, , uri zjutraj premljani U ki žele ob enem tadi fužinski zdravnik kranjske obrtne družbe bo od .uro oglasiti dgovornih namestnikov, pri gimuazijskem d 9 vojih starišev ali a med 8 in 12. dajala zdravniku letnih 1000 gld. v\ z Iravljenje svojih de lavcev in nesti krstni list ravnateljstvu ter s seboj pri-in ako so dosln obiskovali ljudsko šolo, uradnikov. Služba se v kratkem razpise. V mestno hranilnico ljubljansko vložilo me- seca j;inija t. 1. 452 strank 207.301 gld. 27 kr., vzdig dotiČno obiskov 10 kr. katera spncev ter plačati pristojbino 3 gld. pa 339 strank 122.667 gli. 53 kr Po dov se e pa se njim zopet vrne, ako izpita ne zvrše z dobrim u^^pehom Vnanj vsprejemnega učenci se mo- v drugem četrtletju 325 prošnjikom za 256 450 gld Treščilo dne rejo k sprejemnim izpitom oglasiti tudi tako, da pra\ po pošti po t. m. popoludne v hišo posestnika Hočevarja v Šentvida pri Ljubljani. Pogorelo je vse po- mor 1 >ljejo gon julija pred edeni listini in pristojbino; a ti se hištvoHočevarjevo, vrhu te^a ubila mu je pa strela tudi enega uro osobno predstaviti ravnatelju. Požari. Dne 30 t popolud • v • 1 • unicil le C. kr. nižji gimnaziji v Ljublj vpisovanj v prvi velik razred tudi d C. kr • V * * visji • julija t. alki v Ljublj zpiti so d 1 julija. poz v Skofj Loki v Karlovškem predmestji 11 hiš. je vpisovanje d julija, Poleg domačih gasilcev, prihiteli so na pomoč tudi gasilci zprejempi izpiti so pa dne 15. oziroma 17. julij Kranj V ognju ponesrečila je tudi stara Kolekovanje vlog glede svoj denar. Z o društvenih pravil, sjjoda se ceni na žena, hoteča rešiti tudi več ži\^ine in pohištva. Skupna vani so bili razun Fi nan stvari prilož 15 10 000 gld. Za ministerstvo je sporazumno z ministerstvom notranjih • v odredilo, da mora vsak izvod društvenih pravil enega vsi, samo za manjše zneske Na Petra I se k prošnjam za potrjenje dotičnih pravil imeti kolek dan v jutro nastal požar v mlinu g. Jan. Grvardija na Viru kr. za vsako polo. Za izvod pa kateri dobi potrdilno pri Domžilah in je iste uničil z klavzulo, je priložiti kolek 1 gld. za prvo in lednj polo ki se pa uporabij se tedaj kr. za vsako ako se pravila - Dne sestniku t obč Jož potrdijo, drugače se ti koleki vrnejo. Pri vlogah za spremembo pravil veljajo iste določbe. — Ljubljana in Vič. Kakor znano, pohajajo otroci )ine ljubljanske v mestne ljudske šo'e, ne da bi se za to mestu kaj plačevalo. Mestni šolski svet ljubljanski je v Bartelj v m ob 1 svetniku Mirni uri po notranjo opravo vred pri po tal ku kraj ogenj šolskt^ga sveta in hlev li peči in je temu vpepelil hišo ii živine. Tudi posestnik, hoteč rešiti: je našel v ognju smrt Škode je 4000 gld. V istem ter pokončal 16 glav času viške ob gorelo tudi bližnjem Hm Globočjem dolu. Sodi se, da je kak zlobnež zažg svoji seji dne 31. maja t samo še tri leta dovolje šole in sklenil, da bodi viškim občanom pošiljati svoje otroke v mestne la morala Nesreče. Dne 4. t. m. zjutraj ponesrečil me Senožečami in Divačo 311etni železniški sprevodnik Fran Verbič to le proti plačilu letnih 200 gld. Viška obči iz Ljublj Pal je s sprevodniškega sedeža tovornem vlaku so se na tukajšnj bode torej skrbeti za svojo lastno šolo. Dne 26. in 27. julija t. 1. vršile podkovski šoli običajne skušnje za kovače brez šole in za učence podkovske šole. Izpraševalni komisiji predsedoval je tako nesrečno na železniški tir, da mu je kolo eno roko po polnoma odtrgalo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico V soboto dne 1. t. m. povozil se je pri „ Pulferci" na cesti mej Škof) o Loko Polj neki hlapec. Padel je z voza vb d j podkovske šole, izpraševalca bila sta c. okraj živi nozdravnik Artur Folakovski in telj Siegel Kovačev tako nesrečne kolo šlo črez da se mu j-; zlomil zatilnik, na kar mu )e se rat Bil takoj mrtev brez šole bilo je sedem, 5 iz Kranjske, dva bila sta Štajerska Slovenca. Izpit prestali so z zadostnim uspehom le 4 kovači, pa morajo ga ponavljati, ker so bili teoretično, kakor tudi praktično premalo izvežbani. Učencev podkovske šole bilo je osem, vsi iz Krajnske, vsi imeli so tudi podpore. Izpit iz pod- Narodna čitalnica v Kamniku praznuje dne 23 t m. petindvajsetletnico svojega obstanka slavnosti po\ se razna domača in tuja društva. Pri popoludanski ljudski veselici, svirala drutšvo „Lira". bo vojaška godba sodelovalo domače pevsko iovstva in ogledo klavne živine in mesa napravili so vsi Zadnji veliki takozvani črtšnjevi semenj v pov bili so teoretično in praktično dobro izvežbani in sicer dobila sta iz podkovstva Matij Pirnat iz Krtine Kamnik in „prav dobro Anton Baje Zakrajšek iz Keserj okr Ljublj okr. red Ljubljani bil j konj dosti dobro obiskan. Prignalo se je 972 301 krav in 60 telet; vkupe 1336 glav. Kup- čija je bila srednja; najbolj so se razpečavali konji kupcem Jožef Kogovšek iz Dravelj, okraj Ljublj Koroške Slav okr Postoj Leopold Gorenc iz Ko \ Italije. Izlet na Snežnik napravi v torek dne 11 t m stanjevice, okraj Krško, Fran Pogačnik iz Zabreznice okraj narodno bralno društvo v Za to na Pivki Eadolj Andrej Oblak iz Dobračeva, okraj Logatec in Matevž Pri volitvah v okrajno bolniško blagajnico Štrukelj iz Dolenj okraj Logatec pa red „dobro celjsko zmagalijso nemškutarj Naši Ijani Dijaško podporno društvo «Radogoj» v Ljub- voUtev niso polnoštevilno udeležili seveda, kakur zmirom, protniki pa so prišli se le osnovalo in čigar pravila so že potrjena pr polnoštevilno na volišče in vrhu tega še sleparili, kar se ]e \ kratkem delovati. Namen društvu je v prvi vrsti, omogočiti le dalo nim in nadarjenim slovenskim dijakom višje študij proti Mestna hranilnica v Kranji pričela je svoje de temu da se obvežejo, da bodo vračali doblj subvencij lovanje v četrtek dne julij t. 1 v svojih prostorih v I ako oziroma kedaj pridejo v toliko ugodne gmotne razmer nadstropj mestne hiše v Kr in posluje sedaj Primeren fond za pričetek je društvu že zagovljen. Kakor trtek v tednu, če bi bil ta dan praznik, pa pr sak če- delavnik za ravno doznanjemo naklonil je društvu gospod Josip Grorup praznikom od 10. do 12. ure dopoldne za one, ki hočej osobno veletr na Reki 10 000 kron GrOSp Gorupu je ze ope opraviti svoje zadeve pri hranilnici Druge dneve občevati tovano se izkal pravega požrtovalnega rodoljuba, bodi slava! s hranilnico pismeno Šesta lekarna v Ljubljani. Koncesijo za ustano- naprej in obrestuj po 4 Vloge se sprejemajo od 1 gld. - Posojila na nepremičnino o- itev šeste lekarne v Ljublj podelil je mestni magistrat g dajejo se proti obrestovanju po o^/^ in proti amortizovanju ali Jak. HoČevarj v Kranj povračilu izposojenega kapitala v enakih poluletnih odplač Zupanom v Celji volj w J zagrizen nemškutar (anuitetah) tako, da bo n. pr. po 100 goldinarj od Gustav Stieger. — dr. Pitterija županom Občinski svet tržaški volil je iredentista plačano tekom 36 let, ako plačuje dolžnik vsacega pol leta na kapital in obresti po goldinarje. Upravo mestne hranil- Okrožni zdravnik za kranjskogorsko zdrav nice v Kranju vodi občinski odbor mesta kranjskega in od .stveno okrožje imel bode svoj sedež na Jesenicah in bode istega voljeni upravni odbor, po pa izvršuje ravnateljstv » t: f. Sprejem denar j po 2 člana rav v blagajničnem poslovanj nateljstv potrjujeta vselej Vsesokolska slavnost v Ljubljani. Vspored za sesokolsko slavnost, ki bo dne m t. m mor v LjubJj se je nekoliko spremeniti. Ker se deželno gledališče popravlja v notranjih prostorih, posebno na odru je izpustiti akademij za akademij morala se Nekatere točke vsporeda, namenjenega kakor krasni prolog našega dičnega pesnika vse telovadne točke namenjene za akademijo in neko- izvajale se bodo pri -Aškerca, liko pevskih točk iz programa akademij ljudski veselici pri Koslerji. Namesto akademij nostni banket ob 1/3 1 uri opoludne. V ostalem nespremenjen, kakor smo ga zadnjič priobčili, prav lepo razvila se bode velika ljudska veselica Prezanimivi program, obsegajoč veliko telovadbo. vajala v petih oddelkih tni gov petje nado kajti razun vseh slovenskih društev bode pa slav- ostane vspored Brez dvoma pri Koslerji. ki se bo iz- bazar, raznovrstne zabavne igre, godbo in ples, gotovo opravičuje to dalj Tudi slavnostni sprevod po mestu obeta biti veličasten, in nekaterih hrvatskih sokolskih društev z zastavami udeležilo se bode istega tudi mnogo druzih narodnih že pri svoj prihod k slavnosti vsem se sme pričakovati, da se bode prvi vsesokolski shod obnesel prav veličastno tem povodom Bela Ljublj odela se bode praznično in obesila došlim tujim in domačim gostom na čast raz hiš zastave Strela Kočevskem Mirni udarila je dne t. m v v peči ubila pasoco se živino in ubila pet Cvišlarjih dne 3 na V t. m Franceta Pirca iz Kamnika Dne gomerji pri Brezovici strela železniškega delavca t. m. ubila je v Dra- doma iz Zaklanca pri Horjulu — Velika skupščina družbe bode letos v Sežani in sicer dne 26 strela 211etno deklo Frančiško Bizj Cirila in Metoda Potovalna pisarna Pavlinova vlak iz Ljubljane t. m. (v god n v priredi tem povodom v liiezano ^ Ane), poseben Nemiri v Parizu Zadnj dni so v Parizu bili resni nemiri. Povod izgredom dalo je to, da je bil kaznovan neki dijak in so drugi dijaki poteguječi se zanj, jeli demon- Ko je razganjajoč demonstrante policij strovati trgovskega pomočnika do i; ubila ekega 6 redov, rekli bi male vbudila je to silno nevoljo. Prišlo je staje. Eazgrajalci so že podirali etilnice po ulicah. Izgredi ponavljali so se več večerov. Umorj je bila majhna ustaj švedska misijonarja. misijonarja. V Sungpu-u na Kitajskem m sta pri tem bila umorjena dva Trojčki. V Globorici je dne 23. junija porodila lezniškega čuvaja Franca Požarja trojčke. Otroci in mati so zdravi Velika nesreča. Dne skem premogovniku na Angleškem t. m so se v thornhill bil žgali plini. Vsled tega je elik razpok in v premogovniku je nastal ogenj. 145 de lavcev je mrtvih v Lille katerega je vodil nadškof Sonnais drugim tudi nadškofa t. m. Socijalistni napad na romarje. Dne na. Francoskem socijalisti napadli romarski sprevod, Več romarjev so ranili, mej tem Strela. Letos silno tudi drugod, v 10 krajih treščilo, dobne žalostne novice. močno treska ne pri nas, Jeden sam dan je na Gorenjem Avstrijskem Pa tudi iz druzih dežel prihajajo po dni let. Redka poroka je bila v Niemesu Ženin star nekaj nad 70 na Češkem Najpomenljiveje je pa, da je esta pa tretjikrat vdova nevesta nekaj nad šestdeset ^nin že bil tretji pot vdovec , Tržne cene. v Ljubljani dne 28 rž gld. 7-50 kr., ječmen gld. 6-50 kr., oves gld ajda gld. 10 50 kr., proso gld. 6 leča gld (Vse 15 kr grah gld 14 1893. Pšenica gld. 9-55 kr., 7 80 kr., - kr., - kr. kr., turšica gld kr fižol gld. 10. cene ajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. Na Dunaji dne 1. julij V Gradci dne 1. iuli t 29, 39 77 61 42 t 33 38 77 81 V Brnu dne julija t. 1.: 63, 24, 14, Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in red i I na pijača Nedosegij datek k pravi kavi Visoko priporočana za ženske, otroke kot do iU 33) in bolnike Dobo se povsod Ponaredeb se naj varuje V2 kile 25 kr Krasni vzorci pošiljajo zastonj in poštnine prosto privatnim naročnikom Bogate vzorčne knjige krojačem nekolekovano. kakor nikdar prej, pošij tudi noben škodo tako ne dajem popusta darila krojačem, kakor očnikov metru nasprotnikom imam zadne vsak privatni naročnik dobro in ceno moje vzorčne knjige zahtevaj točne cene, i. Zatega- sprotnikov Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom na- Blago obleke. Paruvlen dosking preč. duhovščino uradniške uniforme, veteranoe vadce, livreje, sukno za bilarde in mize, prevleka predpisano blago ognjegasce, telo- loden ogrinala tudi epremočlj lovske sukne perilo potna hoče, Kdor toraj ( cene cunje, stori pošteno, trpežno, čisto niso plačila krojača vredne sukno kupiti Naj Stikarofsky zaloga siikna J vidi velikost Brnu (Manšester avstrijski). rednosti milij zmožnost naše hiše vedano, da je v moji roki največi Izvoz blaga delovanj - » "^vyji ivjM iiajvcui \£.y\3L uiaga v EvropI, iz- grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, drtiženo. Vabim toraj p. n. občinstvo komur je dana priložnost mene jalničnih prostorih obiskati, v katerih prepriča v istinosti goraj navedenega svojih velikanskih proda ljudi dela Pošlje Dopisuje laškem, francoskem poštnem povzetji. nemškem, češkem, ogrskem, polskem, angleškem jeziku. Odgovorni urednik: Gustav Tisk založba: Blasnikovi nasledniki 1 k 1