Leto UC3CIL, št« 170 a
LfrtUfaaa, soMa J* |«^a 1999
Cena IMn i.—
izha.o *tok dan popoldne izvzemii md*** *Jg^**J&^***3' do I0C ~s» 6 Din 2-50, od 10C do 300 vn.A0.n3. ^J^^nrod1 T^E, I£esečno Popu* po dogovoru, iiiseromi dov^fc POMbg- Jf ^T^oJ^^ ^aSo! v JuaoslaviTi Wn  12.—, zo inozemstvo Din 25.-     //     Rokoptsi — mm vročofo.
UREDNIŠTVO IN UHUVN1STVO
LJUBLJANA/ Knoi»>va uCca slov. 5 Telefon. 31-22, 31-23, 31-H 31-25 in 31-24.
Podružnic«t MARIBOR, Grajski trg s». 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it- 26 U CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnico uprave: Kocenova ul. 2, telefon It. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 10) // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trti 5    //    Postna hranilnica v Ljubljani  št. 10351.
3
Po odpovedi ameriSko-japonske trgovinske pogodbe:
J a nonski srazi gospodarski polom, če se ne ukloni
Odpoved trgovinske pogodbe |e zaenkrat izzivalno imperialistično politiko, bo vlada zaenkrat ne vidi nobenega izhoda
svarilo Amerika izvajati — Zadovol}stvo m
- Ce ne bo prenehala s svojo e sankcije — Japonska
Tvasbington, 29. julija, br. Odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko je naletela v vsej ameriški javnosti brez razlike na strankarsko   opredeljenost  na nedeljeno odobravanje. Z napetostjo pričakujejo nadaljnjih ukrepov ameriške vlade. Splošno vlada prepričanje, da Amerika ne bo ostala samo pri tem, če Japonska ne bo upoštevala tega jasnega in zelo resnega svarila. Ako bo Japonska nadaljevala svojo izzivalno in  imperialistično  politiko, bo Amerika ne samo uvedla kazenske carine na japonsko blago, marveč Izdala tudi prepoved izvoza vojnih potrebščin in petroleja na Japonsko, kar bi pomenilo za Ja-ponsfco najhujši udarec. Ameriška javnost že sedaj odločno zahteva tak ukrep. Taka prepoved bi dejansko pomenila najhujše gospodarske sankcije proti Japonski. Iz podatkov, ki so bilio bjavljeni o trgovinskem prometu med Ameriko in Japonsko, se vidi. da je bila Amerika ne samo največji kupec japonskega blaga,  nego tudi največji dobavitelj vsega, kar potrebujejo Japonei za vojno na Kitajskem. Kar se tiče samcifa orožja, bi ga mogla Japonska do-bfH morda tudi iz Nemčije in Italije, toda đ I   va sirovin je mnogo bolj komplicirana ker prihajata kot dobaviteljici v po-g    - -amo še Anglija in Rusija. To velja 7? isti erlede petroleja. V stratejričnem po-'Tu te inferiornost japonske vojne mornarice napram ameriški očividna. Malo je verjetno, da bi se Japonska odločila za kake represalije napram Filipinom, ki so pod ameriških protektoratom.
Vesti iz Japonske kažejo, da se japonska vlada tega dobro zaveda. Včeraj je imela vlada skoraj ves dan trajajoča posvetovanja, vendar pa ni prišla do nikakega odločilnega sklepa. O seji je bil izdan kratek komunike, ki samo naglasa, da hoče vlada počakati, dokler se jasno ne pokaže pravo ozadje ameriškega koraka, V tem komunikeju jc po sodbi tokijskih diplomatskih krogov jasno izražena onemoglost Japonske, da se k: kor koli upre ameriškemu pritisku. Ni dvoma, da bo to zelo vplivalo tudi na angleško-japonska pogajanja in da se bo morala Japonska pokazati sedaj bolj popustljivo, kakor doslej. Neposredno korist od koraka Amerike utegne v sedanjem položaju imeti Anglija, deloma pa tudi Rusija, ki vodi neoficielno vojno proti Japonski v Zunanji Mongoliji. To se kaže tudi že v sporu glede japonskih koncesij na otoku Sahalinu. Neizpodbitno pa je tudi dejstvo, da je korak Amerike zedinil v protijaponski fronti vse na Daljnem vzhodu zainteresirane države.
je, da bodo sedaj nasprotniki Japonske X Ameriko na čelu odkrito podprli Kitajsko, kar bi lahko dovedlo do popolnega vojaškega poraza Japonske na Kitajskem. Borbenost Kitajcev je v zadnjih dneh vidno narasla. Japonci so povsod v defenzivi
Navdušenje na Kitajskem
Saoghaj, 29. julija, br. Po semkaj prispelih vesteh je poročilo o odpovedi trgovinske pogodbe z Japonsko s strani Amerike izzvalo po vsej Kitajski silno zadovoljstvo in navdušenje Kitajski listi pišejo, da je to nov dokaz, da Kitajska v borbi proti japonskemu imperializmu ni osamljena. Maršal Čangkajšek je poslal prezidentu Rooseveltu brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za ta odločen korak. V
kitajskih krogih so prepričani, da je sedaj ! tudi konec popuščanja Anglije napram Ja-' ponski ter da se je položaj bistveno pre-
okrenil na korist Kitajske.
OlajSanje za Anglijo
London, 29. julija, br. Dočim je bila angleška javnost presenečena nad korakom Amerike, se zatrjuje, da so bili vladni krogi o tem že v naprej obveščeni. Amerika je odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko v sporazumu z Anglijo. Ce bi se pokazala Japonska pri pogajanjih v Toki-ju preveč nepopustljiva, ima sedaj tudi Anglija možnost, da te pridruži koraku Amerike in tudi s svoje strani odpove trgovinski dogovor z Japonsko, ki je enak japonsko-ameriški pogodbi Na ta način se je položaj Anglije napram Japonski znatno okrepil. Kar se tiče Kitajske, je
sedaj jasno, da Anglija svojega stališča ne bo spremenila in bo v bodoče še bolj kakor doslej podprla Cangkajška.
Očitki Italije Ameriki
Rim. 29. julija, br. Italijanski tisk zelo ostro komentira odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko s strani Amerike in vidijo v tem sovražen čin napram Japonski. Po sodbi »Giornala d'Italia« je hotela Amerika na ta način olajšati stališče An-p'ije pri pogajanjih z Japonsko, na drugi strani pa pospešiti sklenitev pakta v Moskvi. V ostalem pa sodi italijanski tisk. da odpoved te pogodbe za Japonsko ne bo imela hujših posledic, ker je bila baš včeraj svečano podpisana nova trgovinska pogodba med Japonsko in Nemčijo, ki bo dobavljala Japonski vojne potrebščine in nadomestila izgubo ameriškega trga.
Optimizem v Londona in Parizu
Poročila o zadnjem sestanku v Kremlju se glase zelo zadovoljivo
Mnenje v Parizu
Pariz, 29. julija, e. Odpoved ameriško-japonske trgovinske pogodbe je izzvala veliko senzacijo v Parizu, ker je prišla docela nepričakovano. Po mnenju listov je predsednik Roosevelt napravil ta sklep zaradi tega, da zavaruje koristi Amerike, kakor tudi, da dokaže svojo solidarnost z demokratskimi državami, ki imajo svoje interese na Daljnem vzhodu. Odpoved je tudi reakcija na angleško-japonski sporazum in ima namen podpreti Anglijo pri zaščiti Kitajske.  Z   odpovedjo trgovinske pogodbe s strani Amerike je Japonska strahovito prizadeta. 90°/o izdelkov japonske tekstilne industrije gre v Ameriko, a iz USA je Japonska uvažala 54ty« svojega orožja. V Parizu se ta ukrep predsednika Roosevelta smatra  bolj  kot diplomatski napad na japonski imperializem kakor pa za trgovinsko konkurenco. To dokazuje tudi dejstvo, da ne gre za revizijo pogodbe, temveč za njeno popolno odpoved. Snočnji »Temps« obravnava na uvodnem mestu ta dogodek in piše v vzajemni diplomatski akciji Amerike in Anglije v boju proti japonskemu imperializmu. Isti list podčrtava osebni vpliv predsednika Roosevelta na politiko obrambe mini in naglasa, da je
posebno značilno to, da vse ameriško javno mnenje odobrava Rooseveltovo politiko napram Japonski. Z njim soglašajo celo republikanci, ki so sicer njegovi najod-ločnejši nasprotniki. S tem dejstvom se 1e položaj predsednika Roosevelta. ki je bil znatno oslabljen po neuspehu pri reviziji nevtralnostnega zakona, zopet močno Popravil, zlati na polju zunanje politike.
na Japonskem
Tokio. 29. julija, br. Razburjenje zaradi odpovedi trgovinske pogodbe s strani Amerike vedno bolj narašča. Na tokijski borzi je prišlo včeraj do katastrofalnega padca tečajev in vse kaže na to. da je v resni nevarnosti japonska valuta, dočim se je kitajski dolar, ki ga je Japonska skušala zrušiti, znova popravil. Japonske gospodarske organizacije so sklicale posvete, na katerih proučujejo položaj. Zaenkrat pa ne vidijo nobenega drugega izhoda, kakor da se za vsako ceno u streže Ameriki in ohrani Japonski ameriški trg. ker bi bil no sodbi japonskih gospodarskih krogov gospodarski polom neizbežen. Tudi v voja-Sdh krofih so silno razburjeni ter se bo-
Pariz, 29. julija, e. Po zadnjem sestanku v Kremlju je zunanje ministrstvo v Parizu dobilo poročila Seedsa. Stranga in Naggvara. To pot zastopniki v Moskvi niso zahtevali novih instrukcij, temveč so poslali samo poročilo. Včeraj ves dan od ranega jutra dalje je bil Quai d' Orsay neprestano v telefonski zvezi s Foreign Offi-ceom. Kakor kaže. so bile na zadnjem sestanku v Moskvi odstranjene Se nekatere ovire, nanašajoče se na jamstvo sa baltske države. V diplomatskih krogih v Parizu poudarjajo, da se pogajanja uspešno dokončujejo. Po poročilih iz Moskve bodo na prihodnjem sestanku razpravljali v glavnem o pripravah za vojaška Dogajanja in bodo točno ugotovili, v katerem primeru in na kakšen način bo sovjetska Rusija priskočila na pomoč baltskim državam, če bi bili ogroženi njih neodvisnost in varnost. Politična pogodba ne bo podpisana prej, dokler ne bodo zaključeni vojaški razgovori, ki bodo dopolnili ta politični sporazum. Prav tako smatrajo za zelo verjetno, da bo sovjetska Rusija stopila v direktna pogajanja z državami, s katerimi sta Anglija in Francija dali iamstva, predvsem z Rumunijo in Poljsko.
London. 29. julija. V tukajšnjih ruskih krogih zatrjujejo, da obstoja samo še neznatna razlika naziranj glede nekaterih podrobnosti in da bo v kratkem dosežen popoln sporazum. Vendar sodijo, da se utegnejo razgovori za vleči še za kak teden dni. V zadnjih tednih se je lahko iz ruskih krogov slišalo, da ima Chamberlain namen pogajanja zavlačevati toliko časa. da odide parlament na počitnice, to je do 4. avgusta, da bi se potem vsa ta pogajanja pozabila in bi napravil kakšne korake za spurazum s Hitlerjem. V londonskih diplomatskih krogih to ne bi izzvalo začudenja. Zadnji francosko-angleški predlogi pa so se tako približali sovjetskemu stališču, da bo formula, ki jo bo treba priključiti po zadnjem sestanku, še bolj zmanjšala razliko obojestranskih stališč. Sedaj pričakujejo odgovor Molotova.
Pariz, 29. julija, e. Zunanji minister Bon-net je včeraj sprejel poljskega veleposlanika Lukasievicza in londonskega veleposlanika Campbella. Pogovori so se nanašali na moskovske razgovore. Po poročilih pariških listov bo Chamberlain v ponedeljek poročal zbornici o poteku pogajanj.
Napetost v Španiji narašča
Nove alarmantne vesti — Notranji minister Suner dobil pooblastilo za ,*€Učenje"
London, 29. julija br. »United Pn poroča, da se je po vesteh, ki so prispele iz Španije, napetost med vlado ter generali, falangisti in monarhisti v zadnjih 48 orali znatno poostrila. General Franco je po dolgotrajnih posvetovanjih in pogajanjih sklenil dati notranjemu ministra Sunem posebna pooblastila, da bi izvedel temeljito »čiSčenje« v vojni in civilni upravi. Ta akcija se je že pričela. Povsod od-stavljajo monarhiste in karliste ter nameščajo na njihova mesta fašistično usmerjene falangiste. Položaj je po zadnjih ve-
steh tako napet, da je moral notranji minister zopet prepovedati začasno izhajanje cele vrste listov, ker da so s svojim pisanjem izzivali nemir med prebivalstvom. Iz vseh večjih krajev, slasti iz Madrida In Valencije poročajo o Številnih aretacijah. Demanti, ki ga Je izdala vlada, češ da ni v Francovem taboru nikakih sporov in na-sprotstev, marveč da je vsa Španija za generalom Franeom, je bil namenjen samo inozemstva in ga španski Usti sploh niso objavili.
Hitler bo v kratkem obiskal Gdansk
Napovedi gdanskib socialistov — Važen posvet v Berlinu
Rfm, 29. julija, br. Agencija Štefani poroča, da bo nemški kancelar Hitler v času od 25. do 28. avgusta obiskal Gdansk. Najprvo bo obiskal Vzhodno Prosijo in se udeležil proslave tannenberike bitke, nato pa bo krenil v Gdansk, kjer bodo pri tej priliki prirejene velike svečanosti. Gdansk! nacionalistični krogi napovedujejo za to priliko tudi važne odločitve o nadaljnji usodi Gdansk*.
Berlin, 29. julija, br. Kancelar Hitler, ki se je mudil v Bevreuthu, je včeraj popoldne nenadoma odpotoval v Berlin. Tudi
zunanji minister Ribbentrop, ki se je mudil na oddiha v okolici Soinograda, je prekinil dopust in odpotoval v Berlin, kamor je Istočasno prispel tod! maršal Goring. Pri Hitlerja Je za danes napovedana važna konferenca, na kateri bodo proučili mednarodni položaj glede na napredek angleiko-francosko-rnskih pogajanj v Moskvi in v zvezi s odpovedjo ameriško-j* -
ponske trgovinske pogodbe, ki je po sodbi nemških krogov znatno spremenila položaj na Daljnem vzhodu.
Irski teroristi beže iz Londona
Prva posledica novega zakona proti teroristom Obsežni varnostni ukrepi policije
London, 29. julija, e. Ze v prvih urah, ko je stopil v veljavo zakon proti irskim teroristom, je Scotland Yard izvršil racijo proti sumljivim Ircem. Deset sumljivih oseb je bilo aretiranih. Vest o tem, da je stopil zakon v veljavo, je bila javljena po radiu  pristojnim  policijskim  komisar i ia-
tom. ki so takoj poslali v središče mesta in predmestja, kjer so nastanjeni Irci, avtomobile s policijo. Pri tem so ugotovili, da je mnogo sumljivih Ircev izginilo. Gle-
■ de na to, da ima IRA namen, da se s po-I jačano teroristično akcijo maščuje zaradi j sprejetja zakona proti teroristom, je Scotland Yard ukrenil obsežne varnostne ukrepe. Gre za najbolj obsežne varnostne ukrepe, ki so bili kdaj izdani v Angliji Zastraženi so vsi dvorci, vsa javna poslopja, parlament, westminstrska opatija, železniške postaje itd. Po Temzi križarijo posebni policijski čolni.
Avtobus treščil v 300 m globok prepad
3 mrtvi, 9 hudo ranjenih
Peč, 29. julija, e. Včeraj se je pripetila na cesti, ki vodi iz Andrije vi ce preko 1800 m visokega Cakorja, huda avtomobilska nesreča. Iz Andrijevice je vozil v Peč avtobus Brana Boškoviča. Avtobus, ki je vozil tudi pošto, je bil prenatrpan, saj je bilo v njem 14 potnikov, tako da so nekateri morali stati na stopnicah. Ko je avtobus še privozil vrh Cakorja. je na ostrem ovinku s nasprotne strani privozil drug avtomobil. Karambol je bil neizogiben. Da to prepreči, je Bošković za vozil na stran, kar pa je imelo še usodnejše posledice. Avtobus je z drvel čez cestni rob v 300 m globok prepad. Šofer in trije potniki so bili takoj mrtvi, vsi ostali razen dveh pa hudo ranjeni. Ranjence so prepeljali v bolnico. Na kraj nesreče je odšla sodna komisija iz Andrijevice.
Strasna eksplozija v alžirski luki
16 mrtvih, 41 ranjenih
Alžir, 29. julija, e. V alžirski luki je včeraj popoldne nastala strašna eksplozija. Zaradi silne vročine je eksplodiralo več jeklenih bomb. napolnjenih s plinom. Eksplozija je povzročila strahovito razdejanje. Velik del pristaniških skladišč je popolnoma porušenih. Eksplozija je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Ubitih je bilo 16 delavcev in ljudi, ki so se slučajno mudili v bližini, v bolnišnico pa so morali prepeljati 41 ranjencev, od katerih se večina bori s smrtjo. Skoda je ogromna in računajo, da znaša najmanj 20 milijonov frankov. Oblasti so takoj uvedle obširno preiskavo, da ugotove pravi vzrok eksplozije. Sodijo, da je eksplozija nastala zaradi silne vročine, ni pa izključeno, da gre za sabotažo.
Zagonetna bomba v Severnem morju
Berlin, 29. julija, e. Čudna nesreča se je zgodila včeraj v Vzhodnem morju pri snimanju filma »Zadnji apel«. Pod parnikom »Kraljica Luiza« je nenadoma eksplodirala bomba ali še bolj verjetno mina. Pamik je dobil veliko luknjo in se je nagnil. Na krovu je bilo mnogo znanih filmskih igralcev, med njimi Emil Jannings. Siba in drugi, vendar ni bil nihče poškodovan. Vse osebje s parnika je prevzel drug pamik, poškodovano ladjo pa so prepeljali v bližnjo ladjedelnico.
Senzacionalna aretacija v franc Spijonažni aferi
Pariz, 29. julija, e. Parlamentarni stenograf Amourell, ki se je stalno udeleževal sej senatnega vojaškega odbora, na katerih so skozi njegove roke Šli mnogi vojaški tajni dokumenti, je bil včeraj aretiran v zvezi s špijonažno afero nemškega agenta Abetsa. Po prvem zaslišanju so ga prepeljali v zapor.
Vrnitev španskega zlata
Bayonne, 29. julija, e. Včeraj je v Iran prispela pošiljka španskega zlata iz Francije v vrednosti poldruge milijarde frankov.
Mexiko City. 29. julija, e. Mehiška vlada, ki še ni priznala vlade generala Franca, ima na razpolago 50 milijonov dolarjev, ki jih je svoječasno Negrinova republikanska vlada poslala v Veracruz. Ce tega denarja ne bo vrnila španski vladi, sodijo, da bo porabljen za španske begunce, ki jih je v Mehiki pad 5000.
9bmagqj sodemu otroku,
da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Grozilna pisma slovaški vladi
Bratislava, 29. julija, e. Minister za propagando Mach je v svojem govoru, ki ga je imel v Skalki pri Trenčinu, izjavil, da je vlada prejela v zadnjem času mnogo grozilnih pisem v katerih anonimni pisci dolže vlado raznih prestopkov in zločinov in ji groze z maščevanjem. Kaže, da gre za nevarno akcijo protidržavnih elementov, ki bi na ta način hoteli prestrašiti vlado, toda vlada bo vztrajala na svoji poti in se ne bo umaknila nobenim grožnjam.
Nesoglasja med vlado in MoSanovim
Sofija, 29. julija, e. Glede na obisk, ki ga je predsednik Narodnega sobranja Mo-šanov napravil v Parizu in Londonu, je direkcija za tisk pri ministrstvu zunanjih stvari snoči izdala obvestilo, ki so ga objavili vsi listi na uvodnem mestu. V političnih krogih smatrajo, da bo nesporazum, ki je nastal med vlado in Mošanovim glede na njegovo potovanje v inozemstvo in njegovih razgovorov, ki jih je imel v Parizu in Londonu, imel dalekosežne posledice, ki jih je za sedaj težko predvide** vati.
Tirolci ne smejo več nositi orožja
Inomost, 29. julija. AA. Oblasti so prepovedale tirolskim kmetom nositi orožje. To pravico jim je dala Marija Terezija v 18. stoletju. Društvo Južnih Tirolcev v Ino-mostu, ki je bilo ustanovljeno leta 1919 in ki je imelo veliko članov, je bilo razpušče-no in imovina zaplenjena.
letalskega ministra
London, 29. julija. Br. Letalski minister Kingslev Wood je moral pri povratku s severne Irske, kjer se je mudil na inšpekcijskem potovanju, zasilno pristati zaradi okvare v motorju. Pri pristanku je letalo precej močno udarilo na zemljo. Minister je dobil lažji pretres možganov, dočim so bili pilot in dva člana posadke lažje ranjeni. Letalo se je močno poškodovalo.
Podaljšanje poslanskih mandatov v Franciji
Pariz, 29. julija, e. Včeraj je bila seja francoske vlade pod vodstvom ministrskega predsednika Daladiera, na kateri so razpravljali o novih zasilnih uredbah. Med drugim so razpravljali tudi o podaljšanju poslanskih mandatov za dve leti. Ministrski svet je ta predlog soglasno odobril in tako bodo volitve najbrž odgođene tac bodo šele leta 1942.
Nacionalni svet
Rim, 28. jul. AA. (Štefani). Službeni list objavlja: V nacionalni svet fašistične stranke so stopili tajnik fašistične stranke, inšpektorji stranke, zvezni tajniki italijanskih fašističnih združenj v inozemstvu, predsednik nacionalnega združenja invalidov m predsednik združenja bivših bojevnikov. Poleg tega jc v nacionalni svet fašistične stranke prišel kot član tajnik albanske fašistične stranke.
Borzna poročila.
28. julija. Beograd lO, 11.7425. London 20.74875, Now Qork 44X25, Bruselj 75.30, Milan 23.50. Amsterdam 235.75. Berlin 177.87, Proga 15.125, Vi 83.90, Sofija 5.40»
Stran 2
JttOVENSKI NA* O Dc, sobota, 29. jan> im
S*v. (70
Nad 60 milijonov dinarjev mariborskih
davščin
Za 2,100.000 din več davkov — 93*28% plačanilt davifli
Maribor, 29. julija Mariborski pridobitni krogi so z velikim ZEitiimanjem pričakovali zasedanje davčnega odbora za mesto Maribor, ki je bilo od 20. r!o 25. julija, saj je Število prizadetih pridobitnikov letos zreano veliko. Nedavno srno poročali, da je bilo 87 davčnim zave žanrom n-:JS.ma priJobnina za 25" 0. do_ čim je 115 prizadetih prosilo za znižanje p;idobnine za 25%.
O vseh teh prošnjah je razpravljal davčni odbor za mesto Mniibor, ki je imel letos precej dPla. sai je moral zasl sati okoli 200 strank ter proučiti njihove utemeljene prošnje oziroma poslovne knjige. Vsem    prosilcem    za znižanje pridobnine
davčni odlv)r seveda ni mogel ustreči, prav tako je tudi davčni cdbor v nekaterih pri. merih upošteval razloge glede pritožbe za zvišanje pridobnine tako da bo mesto Maribor plačalo v splošnem iste davščine kakor  lani.   namrr,*-  okoli   50   milijonov din.
pač pa bodo Mariborčani plačali letos okoli 2,100.000 din več davka in sicer za izredni doprinos za narodno obrambo. Ta davščina se bo drugo leto povišala na 4 milijone din. ker se letos pobira le od 1. julija naprej.
V l. 1938 je davčna uprava za mesto Maribor prejela od mariborskih davkoplačevalcev nr>-'ednje davke: obča pridobnina 8.044.500 din. zgradartna 4.335.800 din. 1 'nina 186 700 din. zemljarina 46.900 din. samski davek 26.400 din, vojnica 47 tisoč din, rentnina po čl. 71. 428600 din. uslužbenski davek 2,995.800 din. 1% do prinos k uslužebnskemu davku 337.200 din. skupni prometni davek 937 200 din, skupni davek na poslovni promet 22.300.000 din. skupni davek na poslovni promet pri dobavah 971.000 dfrn davek ua luksuz 571.000
din. razen tega. pa je davčna uprava izterjala še na račun zaostankov 5.002.000 din. tako da jo Mariborčani na račun davkov plačali 46,320.100 din. Rasen omenjenih davščin je davčna uprava za mesto Maribor pobirala razne doklade. m sicer 5,474.700 din za bansko upravo, 4,573.000 din za mestno občino mariborsko, 1,672.000 din za s res ki cestni odbor v Mariboru in 423.000 din za zbornico za TOI v Ljubljani. Vseh doklad je torej davčna uprava pobrala za 12,142.700 din.
Mariborčani so plačali se 82.325 din za prisilno  iztirjavo    davkov,    1,730.058 din
davčnih kazni 314.992 din za obresti neplačanih davščin. 5.087 din za davek na
dividende, 8.123 'din so plačali potujoči obrati (cirkusi itd.) ter 137.255 din za skupni davek po trošarinskem dnevniku, skupno torej 2.277.840 din, ki so jih morali plačati po večini zaradi tega, ker niso upoštevali   zakonskih   predpisov, oziroma
niso pravočasno plačali predpisane davščine. Mariborčani so torej v 1. 1938 plačali davčni upravi za mesto Maribor skupno 60,740.640 din.
Prihodnje leto bo davčna moč Maribora precej slabša. Upoštevati moramo namreč, da je prenehala obratovati Schonslrv-jeva tekstilna tvornica, razen tega pa je tekstilna tvornica Doctor & drug prenesla svoj sedež v Beograd, tako da bo že zara. di tega doprinos davkov v Mariboru manjši za 6 do 7 mir ionov din.
Tudi so Mariborčani v preteklem letu še precej pridno plačevali svoje obveznosti, saj je davčna uprava za mesto Maribor t>d predpisanih davščin pobrala 93.28^, Kako bodo Mariborčani letos plačevali svojo davščine, bomo lahko poročali prihodnje leto . ..
Kri Se v pot za voznike in pešce
Paberkl z glavne slovenjegoriike ceste — Obupno stanje ceste Maribor — Sv. Lenart — Gor« Radgona
Maribor. 2R julija Slovenske gorice se do danes niso od vzhoda proti zapadu zvezane z dostojno cestno, kaj Sele železniško progo I^e vzhodni del je dosegel zvezo Drave z Muro po železnici Ormo? Ljutomer- Murska Sobota. Zaradi tega ni nič čudno, če se vse močneje čuje zahteva po osrednji slovenje-goriški železnici. V veliki meri zbuja to zahtevo predvsem obupno stanje glavne ceste skozi Slov. gorice, ki pelje iz Koša-kov  skozi   Sv. Lenart  v Gornjo Radgono.
Gre predvsem za napačno gramoziranje omenjene ceste. Menda nikjer ne navažajo kamenja na velike ceste v poletni dobi. zlasti pa ni prikladno za to letošnje poletje z neznosno sušo. Kolikor je znano, odpravljajo drugod v tem čami celo kamenje s cestišč, tukaj pa ga navažajo. Številni avtomobili zmečejo potem to kamenje na obcestna zemljišča. S tem so nemalokrat poškodovane razne kulture, pa tudi stavbe. Ni treba posebej navajati, da se s tem
letečim kamenjem ograŽajo tudi potniki in živina. Naravnost muka je potovati po taki cesti peš, z vozom, kolesom, pa tudi z avtomobilom. Nekateri motociklisti in avtomobil isti si pomagajo na ta način, da čim bolj drvijo, ker čutijo potem manj tresljajev. Istočasno pa so zaradi tega vozniki veliki siromaki. Kmetje z volovsko vprego nemalokrat snloh ne morejo skoraj z mesta, saj uboga živina ne more stopati po takem kamenju.
Potrebno bi bilo, da Imajo cestarji na tako prometnih in težko vzdrževanih cestah večletno prakso Tudi naj bi se posameznim cestarjem dodelila krajša cestna proga, na katero naj se ob pravem času navaža gramoz, ki naj b! pa bil boljši. Končno bi bilo treba misliti na to. da se naša slovenjegoriška transverzala od temeljev preuredi, da bo lahko ustrezala naraščajočemu prometu v naših Slovenskih goricah.
Posebnosti mariborskega trga
Kritične opazke in ugotovitve
Maribor, 28. julija
Prerivam se po trgu poleg prodajalk med stojnicami sredi pestrih tržnih dobrot. Pred oči mi stopa ob tem živem herbariju vse bogato srednješolsko znanje o botanični vedi, vendar pa v tako žalostni obliki, da mora biti človeka sram, če je kdaj gulil hlače na šolski klopi. Treba je riskirati sprehod skozi gnečo našega »modernega« tržišča. Oči se ti bodo sicer napasle ob blagoslovljenem izobilju dobrot matere zemlje. V tem tržnem direndaju, ko stopajo zlasti pozni obiskovalci drug drugemu na kurja očesa, čuješ marsikatero krepko na račun »moderniziranega« iMaribora ter njegovega trga.
Pogledam okoli sebe- povrtnina, sočivje, sadje vseh vrst se razprostira po tleh, kjer opravljajo sicer svojo potrebo mariborski kužki in ponočnjaki. Ni miz, ni klopi, ni niti pručk, niti primitivnih desk. ki naj bi ločile blago od umazanih ter onesnaženih tal. Ostanki mesa se tam nekje v ozadju razkrajajo. Ogabne mesarske muhe niso nevarne in neprijetne samo za deco. temveč tudi za odrasle. Predvsem pa čutijo to ubogi stanovalci ob Strossmaverjevi ulici.
Potem pa še pomanjkanje vode  V vsem drevoredu je na razpolago za najnujnejše potrebe   koma i ena pipa iz vodovoda Ne pomnim, da bi bil še kje videl tak na predek. — Jurij Pika.
Zgodovinski dan gornjeradgonskega Sokola
čim skromnejše je bfl proslavljen, tem pomembnejši bo ostal 28. julij 1939 v analih našega sokolskega društva. Na sokoi-skem gradbenem prostoru se je zbralo v petek 28. julija številno članstvo, naraščaj in deca in sokolstvu naklonjenega občinstva k izvršitvi zgodovinskega akta. ko je društvo na svečan način vzidalo spominsko listino v temelje bodočega doma. Društveni starosta br. Karel Mavric je v svojem zanosnem nagovoru orisal težkoče, s katerimi se je društvo od svojega početka moralo boriti za svoj lastni krov, za katerega se pravkar gradijo temelji in sicer na koščku zemlje, kjer je doslej stoletja ^gospodara tujec. Dejal je med drugim: V trajen spomin in našo sveto zaobljubo, da hočemo prav na tej skrajno izpostavljeni državni jezikovni meji zvesto izpolnjevati oporoko blagopokojnega viteškega kralja in velikega Sokola Aleksandra I. ter čuvati težko pribor j eni košček zemlje na tem obronku Slovenskih gortic, polagam v temelj tega doma spo-rninsko listino, ki naj pr!ča poznim rodovom, da hočemo Sokoli vedno zvesti ostati našemu prvemu starešini in mlademu kralju Petru H. ter domovini Jugoslaviji.
Svoj govor je končal z vzklikom Nj. Vel. kralju in vsemu kraljevskemu domu. nato pa pozval predsednika gradbenega odseka br. dvidinija Staneta, naj prečita original besedila vzidane spominske listine, ki se glasi:
»Močan mora biti,
kdor hoče lomiti silo viharjev!«
»Sokolsko društvo Gornja Radgona kot zvest čuvar na obronku Slovensku! goric, ustanovljen takoj po končani svetovni vojni dne 19. julija 1939, uresničuje svojo takoj po ustanovitvi započeto akcijo gradnje doma ter polaga ob svoji 201 etnici ts-melje temu domu in vzidava to spominsko listino na slovesen način danes, dne 28. julija 1939.
V okviru sokolske Petrove petletke (1936 do 1941) hočemo tudi mi darovati svojemu prvemu starešini Nj. VeL kralju Petru II. dograjen ta sokolski dom z željo, da bi bil vsem, ki ga bodo poeečali, pravo ognjišče in kovačnica slovanskega bratstva, šola narodne discipline ter zavod za gojitev ciste požrtvovalne ljubezni do kralja in domovine. r.T^n \JSt^ \ ^*-
wwf*m mfcM QMf ca i* Sml mm 4'
K uresničenju teh vzvišenih ciljev nar vodijo načela: v srcu odločnost, v pesti sila, v mislih domovina. Zdravo!«
Po končanem aktu je sledil ogled doslej izvršenih del. nakar je br. starosta zaključi za našo obmejno sokolsko trdnjavico pomembno zgodovinsko s javnost.
Iz Ptuja
— Nezgoda avtomobilista. Te dni se je
vozil neki avtomobilist s tovornim avtom s prikolico s precejšnjo brzino po državni cesti iz Ptuja, v bližini Spuhlje pa se je vsled velike brzine zadel v kapelo s tako silo, da se mu je prikolica odtrgala in da je izgubil ves tovor, škoda je precejšnja.
— Rekordno število požarov. V ptujskem okraju imamo vsako leto mnogo požarov, menda pa jih še nobeno leto ni bilo toliko, kakor jih beleži statistika sedaj. Lani jih je bilo 70, dočim je bilo letos, ko je minilo komaj pol leta, že 60 požarov. Skupna Škoda se ceni na okrolo 1,500.000 din.
— Neprevidno ravnanje z orožjem. Posestnikov sin Slavko Cucek od Sv. Bol-fenka je našel na očetovi pisalni mizi samokres, za katerega ni vedel, da je nabit. Ko ga je ogledoval, se je samokres nenadoma sprožil in ga je krogla zadela v levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
— Lastniki orožnih listov se opozarjajo na razglas mestne občine, da morajo najkasneje do 31. t. m. plačati zapadlo banovinsko takso, ker se bo sicer prisilno izterjala,
Iz Slovenskih goric
Letošnji žitni pridelek je v splošnem slabši od lanskega, čemur so povod vremenske neprilike, toča, poplave in naposled suša. Žitni pridelek je povprečno za 20 do 25 odst. manjši od lanskega.
Pospešite Javna dota! Pred nekaj tedni so nenadoma zastala iz tehtnih razlogov dela na novi banovinski cesti Žice—Sv. Ana v Slov. goricah. To cesto, ki bo za našo mejo ogromnega gospodarskega in kulturnega pomena, že več let grade, ki ) pa po daljših presledkih le počasi napreduje. To odlašanje zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev, je kvarno tako iz gospodarskih kakor iz socialnih razlogov, ker so mnogi delavci zopet brez.posehxL
▼ Slov ob moji
pri Sv. An*
pripravija gradnjo novega
do 7. avgusta. Občine se naprošajo, naj priporočajo arvojtoi občanom, da ▼ n*
tembru prirediti Talflrn žitvi temeljnega dom. zdrtdteno z oovobo jenja, Ob tej zlat vMh ost
p.oalavo ob poloma novi gsailski narodnega priliki bo tudi župni
Iz Gornje Radgone
— Prao* ustanovitvijo peotituberkulozne-ga dispanzerja. V torek 25. julija je bil v tuk. ljudski šoli »eatanek sodelavcev pri nabiralni akciji PTL zadnjih dni. Na sestanku jo podal zdravnik dr. Vinko Crc-mosnik obračunski pregled uspeha te akcije. Zveza proti tuberkuloznih lig je prejela 204 din. Po končanem protituberkuloz-nem tednu je izvršil kraj. odbor tudi širšo ntbiralno akcijo prostovoljnih prispevkov za fond krajevnega odbora Ta poziv je našel pri vsem prebivalstvu dokaj zadovoljiv uspeh ter so darovali: 200 din tvrd-ks Clotar Bou vi er. po 100 din soproga ministra ga Snojeva. odvetnik dr. Boezio Lenart, notar Požun Hinko. občinska podjetja, Posojilnica, Občinska hranilnica, nadalje nabiralna akcija med delavstvom v Ro-račovi 117 din. delavci črešnjevske opekarne 78 din, lesne industrije 40 din. po 50 din Hrastelj Joža, gostilničarska zadruga in tvrdka Bata, Borovo, ostala nabiralna akcija med uradniškimi krogi 727 din. skupno 1912 din. Tozadevni sklad k. o. PTL je narasel na 23.000 din. Na sestanku so razpravljali tudi o predlogu za čimprejšnjo ustanovitev protiruberkuloznega dispanzerja v Gor. Radgoni, v katerem se bodo sprva vsak mesec najmanj dvakrat brezplačno pregledovali bolniki za jetiko. Stroške vzdrževanja bo kril sprva krajevni odbor, obenem pa bodo morale tudi občine iz svojih proračunov prispevati za vzdrževanje dispanzerja. Tozadevni predlog bo obravnaval na občnem zboru kraj. odbora PTL. ki bo v soboto 5. avgusta ob 20. zvečer v
šoli. Sodelujte v borbi protj jetiki, ki zlasti v teh obmejnih krajih hudo razsaja!
Festival narodnih običajev v Mariboru
Dne 5. in 6. avgusta bo v Mariboru velik festival slovenskih narodnih običajev. Festival ima namen vzbuditi čim večje zanimanje za domače narodopisne vrednote, ki so dokaz naše narodne samobitnosti in pristne domače kulture. S starimi narodnimi običaji ki nosijo vseskozi slovenski značaj naj prireditev pokaže svetu avtohtonost našega življa na slovenski zemlji. Zato sodi festival med letošnje najvažnejše  vsenarodne prireditve.
Podpisana društva vabijo k tej manifestaciji vse svoje članstvo in sploh prebivalce mesta Ljubljane, ki se mora zlasti v sedanjih časih zavedati svojega prvenstvenega poslanstva in svoje častne dolžnosti, kjerkoli gre za skupno narodno stvar.
Vsem udeležencem festivala je odobrena četrtinska vožnja na železnici Ljubljana pripravlja za nedeljo 6. avgusta t. 1. skupen izlet s posebnim vlakom. Prijave za vlak sprejema Zveza za tujski promet. Vse podrobnosti bodo razvidne iz objav v dnevnikih. Želi se, da se občinstvo udeleži izleta kolikor mogoče v narodnih nošah.
Bran-i-bor; Ceskoslovenska Obec; Društvo >Bela Krajina«; DmStvo prijateljev Slovenskih goric«: Društvo »Soča«; Družba sv. Cirila in Metoda; Glasbena Matica; Hubadova župa JPS; Jadranska straža; Jugosl.-bolgarska I^ga; Jugosl.-ce-škosl. liga; Jugosl. ženska zveza, sekcija za dravsko banovino; Jugoslov. touring klub; Jugosl. novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana; Jugosl. profesorsko društvo, sekcija Ljubljana; Jugosl. učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino; Klub Primork; Kmečka zveza; Kolo jugosl. sester; Legija m o roških borcev; Obrtniško društvo Ljubljana; Pevska zveza; Pevsko društvo »Ljubljanski zvon«; Prosvetna zveza.; Slovenska krščanska ženska zveza; Slovenska straža; Slovensko planinsko društvo; Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev; Strelsko okrožje Ljubljana; U. J. N. 2. B.. podmžn'ca Ljubljana; Udruženje rezervnih oficirjev; pododbor Ljubljana: Združenje trgovcev; Zveza fantovskih odsekov; Zveza kulturni* društev; Zveza obrtnih društev dravska banovine: Zveza slovenskih obrtnikov Zveza združeni gostHmčarskih obrtov. železničarsko glasbeno društvo »Sloga«.
★
Za veliki festival slovensku narodnih običajev, ki bo v okviru Vin M»» borske-ga tedna v soboto 5. in v ne 'cljo 6. *iV£u-'»ta v Mariboru, je od» brila iefom'sica uprava četrtiitsko voznino za vse cb'sko-valce s področja ljubljanske železarske direkcije. Obiskovalci festivala bodo ?meli ugodnost četrt'ns^e \oznine le na podlagi posebne legitimac'je priredite" je? festhrc-la. Te legitimacije, ki so po 2 din. bodo interesentom od peneče!j^a 31. t. m. n^ razpolago v vseh poslovalnicah r";;\« v Sloveniji in tudi pri vseh vi o j h oblinah. Legit maci je bo po DnrOBIu ra/.pošli jela tudi nrpesredao rojsaaprcmetna zveza Putnik v Mrriboni (naročilom je pr-ložTti 2 dai v znamkah in fren&frajr« kuverto za odgovor). tTgcdnost eetrtla Ve voznlne za cfclsk festivali v"lja zi pr !? d v Mar'bor od 4. do 6. avgosta n za |*bn vratek Iz Maribora od 5- do 7. a- gosfeh. Vsa podrobnejša nrvorVH za RgOdaost če-titinfeke vozane so razvi&u: z legltliu&ai-je za festival.
Poziv cfcSIssk?..sn n&ravana
Pripravljalni cabor za priredtev festivala p:osi vse obalne, naj proaj zanesljivo najkasneje do ter^a 1. avg;«ta n* naslov cabora 'Msrlbcr. Gia<* — Putnik) poroči'Io s podatki, kcl'ko interesentov sa je prijavilo za obisk festivala ;n s katerimi vlaki bodo najbrže potovali Ti podet-kl so pripravljalne-nu odboru ncobho;!nc» potrebni, da ppđvzame pravočasno potrebne korake za ojačenie vlakov odnosno za uveUbo pcsEbnili vi kov. Prva prlred*te\ festivala bo v sol;oto 5. avgusta ob 17.no popoldne, druga pa v nedeljo 6. avgusta ob 10. čcpolclne. Za obiskovalce fostva-la iz vse Slovenje jc odobrena četrtinska voznina v Maribor na pcnllagi posebne legitimacije prirediteljev, n sicer za prhen j od 4. do 6 avgusta in za povrate*, o I ^
POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM
PRAVA RAZLIKA Janea prepoveduje, zakaj se je oženil: Vas, oasoil sem se prvič zato, ker je moja žena cisto drugačna od  drugih. Nobene druge taka nisem poanti
— V čem se pa razlikuje od arugih?
— Bila Je edina Izmed vseh, ki me je
Mariborske in okoliške novice
— Skoraj katastrofa na Dravi. Ob Pristanu se je odtrgal splav od nabrežja, ker je bil slabo privezan. V zadnjem hipu Je skočilo pet eplavarjev na splav, ki so z vsemi močmi uravnali smer splava tako, da ni treščil s vso suo v steber državnega mostu. Potem so splav približali levemu
nabrežju in je ened izmed splavaj-je v skočil na obrežje  ter pritrdil vrv ob staro
drevo, toda sila Drave je bila močnejša. Splav je drevo izruval in drvel naprej v
smeri železniškega mostu, kjer se je sp.a-varjem z ogrtaorinim naporom posrečilo, da so splav približali spet nabrežju in ga privezali. Razburljivo borbo na Dravi je opazovalo z državnega mostu na stotino ljudi.
— Mariborski svinjski V Jem Ž8. julija.
Okoliški kmetje so prignali 196 prašičev in svinj, prodali pa samo 58 komado\. Povprečne cene so bile; 5 do 6 tednov stari 80 do 100 din, 7 do 9 tednov po 110 do 120. 3 do 4 mesece po 180 do 240. 5 do 7 mesecev po S10 do 450, 8 do 10 mesecev po 470 do 515. leto dni stare svinje po 710 do 920 din. Kg so prodajali po 6 do 8. oziroma 8 do 11 din.
— Borba za kolektivne pogodbe. Jutri ob pol 10. bo pri »Zlatem konjur zborovanje živilskih delavcev, na katerem bodo razpravljali o kolektivni pogodbi ter volitvah obratnih zaupnikov.
— Iz orožniske službe. Poveljnik mariborske orožniske čete kapetan I. kl. K. Mavric je premeščen v Ljubljano.' Xa njegovo mesto pride major SosiČ.
— Hvaležni kupci Na mariborskem trgu se pojavljajo v zadnjem času mnogi tuji obrazi. S strokovnjaškim pogledom motrijo blago na trgu, za ceno niti ne vprašajo. Napolnjujejo si košare in nahrbtnike, plačajo z veseljem ter odhajajo precej obremenjeni in natovorjenl s trga. To so zares hvaležni kupci, ki -ilso izbirčni niti glede blaga niti g-lede cene. Oboje zelo hvalijo. Mariborske gospodinje pa niso zadovoljne, ker povzročajo ti sicer kavalirsk: tujci poleg suše precejšnjo draginjo, saj so v zadnjem času tržne cen« zelo narasle.
— Iz malega Beograda. Nasa ruška sokolska gledališka družina bo priredila 6. avgusta ob 15. v svojem letnem gledališču pod vznožjem Pohorja znano srbsko ljudsko igro »Voda s planin« v režiji opernega pevca domarMna V. Janka in v prevodu Ivana Potrča,
— MHriborsko vreme. Maksimalna temperatura 24, minimalna 10. Napoveduje se vetrovno, oblačno vreme.
— Posestne spremembe. Viktorija An-drejek je prodala inšpektorju državnih železnic Ivanu Lokaj u hišo št. 16 v Taborski ulici za 180.000 din — Mestna občina mariborska je prodala poeestnici Angeli Lauferjevi 801 kv. meter veliko parcelo v Ljubljanski ulici za 17.622 din.
— Nove tvorniske zgradbe. Testilna tvornica Hutter & drug zida novo tvornL ško poelopje in sicer za izdelovanje svilenih podlag. Gradbeni stroški za nov tvor-niški objekt so preračunani na 1,940.700 din — Tvornica pletenin >Jugoekta«, last Franca škofa, zida na Meljski cesti novo tvorniško posiopje. Gradbeni stroški bodo 250.000 din.
— Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-—12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi 33, telefon 22—13.
— Konj povzročil prometno nezgodo. Na križišču Cvetlične ulice in Ulice kneza Koclja se je splašil konj. ki se je zaletel v kolesarko Marijo Kocjan s Poljske ceste 11 na Pobrežju. Kocjanova je padla s ko-iesa in obležala s precejšnjimi poškodbami po vsem telesu.
— Vse kradejo. Lesnemu trgovcu Mateju Času od Sv. Ožbalda v Dravski dolini so odpeljali neznani zlikovci 4 kub. metre žaganih desk. ki so bile naložene tik cestišča banovinske ceste. Z okna stanovanja v Krpanovi ulici v Studencih je izginil Ervinu Hartmanu nov fotografski aparat znamke »Vajda«, vreden 900 din. — Mizarskemu mojstru Vinku Trojnerju iz Zg. ^orčiča je neznan tat odpeljal 1000 din
redno dvokolo. — V zadnjem času so se >ojavili tudi ribii tatovi, ki ribarijo v raz-iih potokih v okolici Maribora. Pri Fra-mu so zalotili nekega 23 letnega Ivana D., si ie v Golčrikovem ribolovu nalovil 25 epih postrvi, ki so mu jih zaolenili. Ivana O  so orožniki ovadili mariborskemu dr-
savnemu tn?ilstvu.
_ Vsak dan nesreče. Z lestve je padel
281rtni Josip Jambrek iz Gozdne ulice in si pri padcu zlomil levico. — 321etni delavec Ivan Gerželj iz Rus je na cesti padel tako nesrečno, da ima zlomljeno desnico. — Desnico si je zlomil tudi 91etni z darjev sin Franc Podpečan iz Sv. Lovrenca na Fchoiju, Tletni posestniški sin Viljem Pouncler iz Kamnice ap je splezal na lestev, pri tem pa mu je spodrsnilo. Deček je padel in obležal z zlomljeno desnico. — V 201etnega Jakoba Ftajšpa iz žikerčev v Slov. gor cah se je zakadil pes, medtem ko se je peljal na kolesu. Padel je in si zlomil desnico. — Po stopnicah je padel 91etni sinček mag. uradnika Miran Obran ter si zlomil levico. — 151etni sin uradnika nri sreskem načelstvu Marijan Kokot si ^ pii pa cu zlomil desnico. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski splošni bolnici.
— Pretep na Pobrežju. V neki gostflm
na Pobrežju je nastal pretep med fanti. Sredi rneteža je obležal 261etni Franc Koš-rik fz Ljutomera, ki je dobil občutne po-Etcdbe po g'av in rokah, tako da so ga mo.-aii rnaritorski reševalci cdpremiti v tcln'co. Zadevo razčiščujejo orožniki.
»Te m! ne daste podpore, pa imejte stroka«. Te besede je spregovorila 21 letna Marija Novak, ki je prišla v občinsko pi-^?rno pri Sv. Lovrencu na Dravskem po-iju. Položila je svojega 14 dni starega otroka na klop v obč. pisarni ter odšla, češ da bo odš'a na delo v Nemčijo. Občinski tajnik J. Peršuh je o zadevi obvestil orožni-k?. ki so Novakovo izsledili pri Apačah ter i o nri vedli nazaj k Sv. Lovrencu, kjer so ji otroka vrnili. Sedaj bo imela Novakova še sitnosti s sodiščem, ker je odložila otroka. ^
— Betnavske zgodbe. Jurij Pika nam trše: »Oni dan jo mahnem proti Betnavi, ftjer 'e tisto slovito grobišče v gramozni, j . . Jel sem ljudi, ki so brskali po terenu.
Oči vidno so menili, da bodo lahko lztak-nili v čeljustih starih pokopanih ariato-krstov, ki so sedaj se samo okostnjaki, — zlate zobe. Opazoval sem razstresene ude neznanih pokojnikov. Tukaj vidiš pol lobanje, tam zdrobljeno ali celo čeljust, kje drugod ^>et preperel kolk roke ali nogo. Nikogar ni, ki bd jih dal v zaboj ali kjerkoli pokopal. Morda niso dovolj slavni. Ko pa gledam te raztresene ude ter opazujem
sodobne razočarane »iskalce zlata« iz čeljusti neznanih pokojnikov, cujem za svojim hrbtom preprostega Radvanjčana. ki pravi tužno: »Kje bodo loti siromaki na sodni dan Iskali svoje kosti?«
Bela kuga. Pragerski orožniki so aretirali 45 letno Jožef o Ladisea^erjevo iz Pra-
gerskega, ki je osumljena da ie več ženskam za nagrado 100 do 300 din odpravila telesni plod Njeni nečedni posli so prišli na dan. ko so morali neko žensko prepeljati v mariborsko bolnico, kier so zdravniki ugotovili, da ima zastrupiienie od umetnega splava. Ladisegjierjevo &o prepeljali v zapore mariborske jetniSnice.
— Pomenki pod lipo. F S. Slov. gorice: V Mariboru blamaža. — T. D., Pohorje: Tistih slavnih žarnic nI b;lo ...
Iz Celja
—c Pred zaključkom peko\ske stj\ke v Celju. Skupina pekovskih mojstrov v Celju, ki je doslej odklanjala podpil sleherne kolektivne pogodbe s stavkujočimi pekovskimi pomočniki, je v četrtek dopoldne pristala na podaljšan ie dosedanje kolckti\ nc pogodbe s spremembo, da sme pekovski mojster odtegovati pomočniku, ki je pri njem na hrani, samo 70 din in ne več 100 din na teden. Če bodo stavku i oČ i pornočni ki ns to pristali, bo kolektivna pogodba podpisana v ponedeljek Jasno je. da bodo morali mojstri po doseženem sporazumu takoj sprejeti vse •»tavkujoče pomočnike zopet v službo in ne bodo smeli zaradi stavke nikogar preganjati. StavkujoČi pomočniki so snoči zopet nastopili z delom.
—C Zaradi organizacije obiska festivala slovenskih narodnih noš v Mariboru je sklical celjski župan za dane9 ob 18. v sejno dvorano na mestnem poglavarstvu sestanek zastopnikov vseh kulturnih in nacionalnih organizacij.
—C Koncert Godhenega društva poitnih nameščencev v Celju bo drevi s pričetkom ob 20. v mestnem parku.
—c šoferski izpiti. Pri predstojništvu mestne policije v Celju bodo 24 avgusta ob 8. zjutraj izpiti za vozače motornih vozil iz območja predstojnistva mestne policije in iz laškega sreza. Kandidati naj vložijo zadevne prošnje čimprej pri pred-stojništvu mestne policije v Celju.
—c Svečana otvoritev Sokolskega doma v Žalca, ki je reprezentativna, moderna in zelo lepo urejena stavba, bo v nedeljo 6. avgusta Ob 8. zjutraj se bodo pričele v Žalcu vaje vseh oddelkov, ob 11. bo razvitje narašča jskeca prapora, popoldne pa br* svečana otvoritev Sokolskega doma in javen nastop. Žalec se že z vso vnemo pri-pra -Ija na svoj sokolski praznik.
—c Krajevna omladinska organizacija JNS v Celju bo priredila v nedeljo 30. t. m. zjutraj avtobusni izlet v Konjice. Odhod izpred celjskega kolodvora Vabljeni so tudi starejši člani, da se pridružijo.
—c Strupeni plini v greznici so ga usmrtili. Ko je 17letni, v župnišču v Št. Pavlu pii Preboldi zaposleni hlapec Ivan Oplot-nik v sredo izpraznjeval greznico, so ga v greznici omamili strupeni plini. Oplotnika so nezavestnega izvlekli iz greznice in prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je v četrtek zvečer podlegel težkemu zastruplje nju.
—C Prometna nesreča. V četrtek je padci 291etni lesni manipulant Alojz Drobnič iz Črnomlja na cesti pri Velenju z motornega kolesa in si zlomil desno ključnico. Oddali so ga v celjsko bolnico.
—c V celjski bolnici je umrl v Četrtek 30Tetni preužitkarjev sin Alojz Štingl z Drenskega rebra pri Pilštanju.
—c Svojevrstna nogometna tekma se bo pričela v nedeljo 30. t. m. ob 17.30 na celjski Glaziji. Na zelenem polju se bodo pomerili ceijsk* speceristi in manufakturisti pod ges'om .»vaga proti metru*. Zabavna tekma bo gotovo privabila mnogo gledalcev.
—v* Zdru'n:sko dežurne službo za člane OUZD bc imci v nedeljo 30. t. m. zdravnik dr. D: ago Hočevar v Kolenčev. ulici.
_c Nočno lekarniško službo ima od danes do vštetega petka 4. avgusta iekar.ia »Pri orlu« na Glavnem trgu.
Objave VUL Mariborskega tedna
Razstave VOT. MaHborsKe£ra tedna od 5. do 13. avgusta bodo pokazale vse najvažnejše industrijske panoge slovenskega Podravja, Izdelke vseh vrst obrtnikov in vajencev, pridelke vinogradov, 20 let slovenskega gledališča v Mariboru, narodno-obrambno delo na severovzhodu, tujski promet, poe*'nstvo, skavtizem, sport, vezenine, male živali trgovsko blago itd. Od L do 17. avgusta polovična voznina po železnicah. _
Zabavne prireditve VTI1 ManboraJtega tedna od 5. do 13. avgusta bodo presegale vse dosedanje. Poskrbljeno je stalno za koncerte, vesele gledališke in kabaretne nastope, športne prireditve in tekme, atrakcije vseh vrst in zabave na velikem, povečanem veselic nem prostoru. V lil. Mariborski teden bo nudil zabavo starim in mladim, tujcem In domačinom, ženskam in moškim od jutra do večera
Za bivanje obiskovalcev Vffl. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v Mariboru je poskrbljeno vsestransko v hotelih, javnih prenočiščih In zasebnih stanovanjih. Vsak obiskovalec bo našel sobo ali posteljo po svoji želji in po naj soli dne jSih ce_ nah. Prav tako je poskrbljeno za najboljšo hrano in pijaco. Nudila se bo najboljša prilika sa kopanje na Mariborskem otoku in izlete, po telesni cah pa bo od 1. do 17. avgusta polovična voznina.
tnserirajte ▼ nSL Narodu14!