Novice.
-----   97    ___
v
—    Članom c. kr. šolskega sveta je volil deželni odbor gg. ces. svetnika Iv. Murnika in dr. Ad. Schafferja.
—   Gosp. ces. svetniku Iv. Murniku poklonila se je včeraj opoludne deputaeija mestnega zastopa kamniškega pod načelstvom mestnega župana g. Močnika in mu izročila diplomo Častnega meščanstva.
—   Stoletnica. Dne 1. marca t 1. je minolo sto let, ko se je rodil v Polhovem Gradcu znameniti slovenski skladatelj Gregorij Eihar. Komu niso znane lepe in prikupljive cerkvene skladbe njegove in vdomačene posvetne pesmi. Kakor znano umrl je skladatelj 1.  1863.
—   Umrl je dne 22. febr. čast. gosp. Janez Čibašek, župnik v St Vidu nad Cerknico. Miroljubnemu župniku sveti naj  večna luč!
—   Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani volila je v svoji seji dne 28. febr. zopet predsednikom gosp. deželnega poslanca Iv. Perdana, podpredsednikom g Antona Kleina in provizoričnim predsednikom g. Iv. Banmgartnerja.
—   »Glasbena Matica« priredi v Ljubljani dva koncerta, predno odide na Dunaj Koncerta se bota vršila v „ Sokolov i dvorani" Narodnega doma in sicer bo prvi v ponedeljek dne 9 marca in drugi v nedeljo dne 15. marca Začetek vselej ob 8. uri zvečer. Pri koncertih proizvajal bo pevski zbor „Glasbene Matice" s sodelovanjem vojaške godbe one komade, kakor se bodo peli pri koncertih na Dunaju.
—   Narodni dom v Mariboru. „Slov. Gosp.u pozivlje mariborske Slovence, da si naj oskrbe svoj dom Dal Bog, da bi temu pozivu se odzvali mariborski in okoličanski rodoljubje in si napravili to-li potrebno narodno ognjišče.
—   Tečaje za izobrazbo stavbenskih, mizarskih in čevljarskih mojstrov priredi c. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaju. V te tečaje prositi imajo pravico stavbeni mizarski mojstri ali pomočniki, oziroma čevljarski mojstri ali pomočniki Manj premožnim se dovolijo štipendije in sicer dobe mizarji štipendije po 120 gld. oziroma 95 gld., čevljarji pa po 90 gld. oziroma 70 gld Tečaj traja pri mizarjih 8 tednov, pri Čevljarjih 6 tednov. Prva tečaja se pričneta že dne 23. marca t. 1. Prošnje za ta tečaja je vložiti že do 9. marca t. 1. Vse natančnosti glede teh tečajev se poizvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—   Povozilo je 201etnega Anton Kralja iz Eadomelj, ko je vozil kamenje iz Mengiša. Pal je "z voza, kolesa so mu šla čez prša in nesrečnež je ostal na lici mesta mrtev.
—   Izpred porotnega sodišča. Dne 27. febr. sta bila obsojena samska zidarja Miha Pezdir in Miha Brajer iz Bizovika pod Ljubljano, prvi na 7, drugi na 8 let težke ječe, ker sta napala Jakoba Dimnika in ga je Pezdir tako sunil z nožem, da je Dimnik vsled tega umrl — Dne 28 febr. je bil obsojen na 8 let ječe 251etni kmetski fant Gregor Butalič iz Tunjic pri Kamniku. Zabodel je z nožem večkrat zaporedoma v prsi posestnika Tomaža Goloba, s katerega ženo je imel znanje, tako, da je ta vsled tega umrl — Istega dne je bila dekla Pavi. Špendal oproščena obtožbe hudodelstva tatvine. — Na smrt na vislicah so obsodili dne 29. febr. brata Alojzra in Miho Breznik iz Brezovice pri Brdu, ker sta v družbi s 161etnim bratom Josipom umorila svojega strijca Franceta Pavlica, kateri je imel nekaj denarja, a tem na ljubo ni hotel umreti naravne smrti, oziroma tem prepustiti svojega premoženja. Mladoletni Jožef je dobil 8 let ječe. — Dne 2. marca je bil obtožbe hudodelstva umora oproščen 241etni kmetski fant Jernej Habjan iz Rantovš nad Skofjoloko Jstrelil je Matija Božiča dvakrat z revolverjem, ko ga je ta prišel na
dom vnovič izzivati. Obsojen je bil le na 24 ur zapora, ker ni imel dovoljenja nositi orožje. — Isti dan ie bil oproščen zatožbe hudodelstva požiga 351etni dninar V. Zelnik iz Orehka nad Kranjem. Zatožen je bil, da je zažgal Janezu Staretu v Laborah pri Kranju kozolec. Obtoženec je tajil dejanje in porotniki so ga nekrivim spoznali. — Dne 3. marca je bil obsojen na šest let težke ječe 26letni kmetski fant Janez Gaber iz Papirnice pri Skofji Loki, ker je roparski napai Valentina Fajdiga, ga s kamnom na tla pobil in mu vzel denarno listnico — Isti dan sta bila obsojena 351etni Janez Kržič in 331etni Janez Zorman, oba iz Zaloga v kamniškem okraju in sicer prvi na 3 leta, drugi pa na 5 let, ker sta ubila Franceta Zormana.
-----   98    -----
—   Nesreča v menežariji. V neki menežariji v Tu-rinu je lev raztrgal strežaja. Streljali so z revolverji na leva in po njem sekali s sabljami, pa ni izpustil nesrečne žrtve.
—   Samomora. Na Dunaju se je ustrelil železniški delavec Karol Dietz, pod oknom svoje ljubice Marije Vocelok. Dekle ga ni hotelo vzeti. — V Zloczewu v Galiciji se je> ustrelil računski častnik 80. pešpolka Alojzij  Sartorv.
—   Izdajatelja zaprli. Na Dunaju zaprli so izdajatelja novega protisemitskega časopisa „Christliches Extrablatt" A. Umgeherja. Več oseb je najel za svoj list proti kavcijam ia te kavcije v znesku 8000 goldinarjev zase porabil.
—   Kaj se more zgoditi gledališki pevkinji. V Zagrebu je te dni neka pevkinja ravno odpravljala se v gledališče — inouna ne povedo hrvatski listi — kar pride neki mož v njeno sobo in popraša kje je njegov sin Pevkinja je odgovorila: „Mari sem jaz varuhinja vašega sina?u Stari pa ni hotel iti. Preiskal je vso sobo, zlezel celo pod postelj. Sina le ni našel Na to reče pevkinji: „Malopridnež mi je pobegnil od doma; in vi gospa M ste tega krivi-'. „Kaj go^pa M.u pravi pevkinja, „a torej ste se zmotili, jaz nisem gospa M., temveč gospodična N. Gospa M. stanuje pod menoj". Sedaj je še le bilo jasno, da je za jedno nadstropje previsoko pri S*-1.. Stari gospod je sedaj odšel, kakor potepen pes.
—   Vihar v Srbiji.    V Srbiji imeli so silen vihar   V" Milatovcu   je vihar   zagnal   na   kolodvoru   tovorni vlak v neki osobni vlak.    Jedna lokomotiva in več vagonov je zdrobljenih Strojevodja in kurjač   sta hudo   poškodovana.    Potnikov se   k sreči ni nobeden  poškodoval.
—   Sneg v Italiji.    Po Gorenji Italiji bili   so   koncem februvaiija viharji s snegom   V Faenci je vlak obtičal v snegu.
—   Slabi nasledki stave. Kmet Franc Malec iz Lupo-glave na Hrvatskem stavil je v neki gostilni s štirimi kmeti, da ju vse štiri pomeče iz gostilne. Res ni dolgo trpelo, pa so vsi štirje ležali zunaj na cesti. Novodobni Samson je na ta povrnil se v gostilno, in bil jako dobre volje. Ko je šel domu ga je pa nekdo uiaril s kolom po glavi, da se je kar zgrudil na tla. Ubil^ ga neznanec ni, a naš korenjak je vsled tega zgubil glas. Sel se j«; zdravit v Zagreb, a zdravniki dvomijo,. da bi še kdaj dobro govoril.
-----   99   -----
—   Stekle živali. V dunajskem novomeškem okraju se je steklina, ki se je bila pokazala pri lisicah, prenesla tudi na druge živali. Te dni so ustrelili steklega srnjaka.
—   Trojčke porodila je neka kmetica v Oberarzbergu na Tirolskem Pred dvema letoma je ravno ista kmetica imela dvojčke.
—   Obsojen odvetnik. Porotno sodišče v Chrudimu je obsodilo odvetnika dr. Ivan Kamera zaradi goljufije v šest-tedenski zapor.
—  Umor v Pragi. V neki slaboglasni hiši v Pragi je neki 161etni deček Robert Par umoril neko Ano Bohm. Poprej je bil svojim starišem ukral 70 gld. in od doma jo potegnil Denar je največ s to Bohm porabil. Umoril jo je, ker se je bila njena ljubezen zanj povse ohladila, ko ni več denarja imel.
—   Izgred v šoli. Na Dunaju je vse protisemitsko postalo. Te dni so učenci v trgovski šoli F. Glaserja mej uro zabeli klicati: „Živel Lueger!1' „Proč z Židi!" Pobijali so tint-nike, češ ne potrebujejo židovske tinte, temveč dajo naj jim Luegerjeve tinte! Profesorji in ravnatelj so skušali učence potolažiti, a ti so še vedno kričali: „Mi ne potrebujemo Židov, hočemo sami biti v šoli
—   Znamenita propoved. Novojorški listi so prinesli propoved   Rev. Cortland   Mvresa,   katero   je   govoril v Bapti-stovskem tempeljnu v Brooklvnu.     Naslovil je mož propoved: „Kaj   sem videl v hišah   bogatašev41, ter med   drugim   rekel: „V sobah tik pod podstrešjem in kletih stanovskih kosam živi tia tisoče družin.    Te se bore in fkrbe kako zamorejo plačati najemščino svojih stanovanj, ali bolje rečeno   živinskih hlevov. V očigled   te   hude   borbe   siromaštva   se   je tudi   boril   pred kratkim William Waldorf  Astor   proti   dohodninskemu   davku, ker ako bi bil vpeljan, bi imel plačevati vsako   leto  178 000 dolarjev, John Rockfeller 152.000, Russell Sage 90.000, Cor-nehus Vanderbilt 80.000,   dediči Jay Goulda 80 000, W. H. Vanderbilt 75.000, Henry W. Flager 60 000, William Rockfeller   60 000,   John   Jacob   Astor,   ,,Mozes"  Tavlor   50.000, Hettie Green 30 000 dolarjev,   skupaj bi ti plačevali   na   leto blizu   milijon   dolarjev davka od njih  „pičlih"  dohodkov.    Ali našli so usmiljenje z njih velikim premoženjem in sodniki kateri so prijatelji teh v „potu se trudečih mož", so zavrgli postavo,   katero je ljudstvo odobravalo     Največji del naroda   se vedno   bolj   bliža   lakoti,   med tem   pa  je le par mož,   kateri imajo toliko premoženja, da jim donaša na milijone obresti na leto. Siromaki bodo vedno bolj siromašni, nasproti pa bogatini vedno bogatejši.   Bogastvo dežele se zbira le v roke nekaj izvoljenih in to je najhujše zlo za ostale.    Necega dne se bode ubogi, tlačeni narod vzdignil in pravica ga bode vodila k zmagi Ako se bode to zgodilo, bodem sam poprijel za puško za uničenje   sebičnosti   in   krivice.    Nekaj   mora   biti   narobe v   tej družbi, ker se v nji nahajajo tako velikanske razlike   Do dneva sprave   bodem moje roke   podajal siromakom in zatiranim   ter ž njimi simpatiziral.   V hišah bogatašev sem videl nezadovoljnost,  prepire in surovost zakrite z baržunom in svilo. Jednega najbogatejših mož te dežele sem prosil   pomoči za njegovi dve sestričini, obe ste bili ječni.  Niste imeli ne živeža niti  denarja, sa plačanje najemšcine.    Njegova kri  se je   pretakala v žilah teh sirot, ali mož jih ni hotel spoznati za sorodnice.    Pač pa je ta mož   nato ustanovil učno stolico za neko višjo   šolo, ali pod tem stolom sem čul kruliti  prašiče".
—  Zemlja se je udrla. Zemlja se je 11. februvarija ob 4. uri zjutraj v Clevelandu na široko udrla na Franklin Ave. Več ulic, na katerih hvala Bogu ni dosti hiš, je zginilo, le globoki jarki napolnjeni z vodo so videti. Več hiš se je podrlo in jedna stara ženica ponesrečila. Nesreča se je zgodila vsled razpoka glavne cevi vodovoda. Z velikim gromenjem se je voda vsipala čez grič 200 čevljev visok, deroča voda je vse odtrgala kar jej je bilo na poti. Franklin Ave. je v dolžini 300 čevljev na dolgo   popolnoma   zginola.    Ravno ob tej
nesreči je pripeljal mimo tovorni vlak, zemlja se je že usedala in bil zadnji del vlaka odtrgan ter pal v reko. Osobje vlaka se je še rešilo, ali nekateri so precej hudo poškodovani. Škoda je velika.