r gg KOMPAS HOLIDAYS
FORMULA 1 ■ BUDIMPEŠTA
Dvodnevni izlet z ogledom dirke na Hungaroingu. Odhod: 13. 8.; Inf. tel. 061 319 069
Jutranje
770350 752003
Samostojen časnik za samostojno Slovenijo
vpisno mesto: U IN1C O IVI
„	Letališka 33, Ljubljana
A,	tel.: 1402 222, 1405 350
ATENA NOVELL, AT&T, 3C0M, DELL, APC
Pooblaščena investicijska družba d.d.
MODROST, KI SE OBRESTUJE
LJUBLJANA, SREDA, 3. AVGUSTA 1994 « LETO XXXVI * ŠT. 178 « GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERŠEK » 2,60 DEM, 12 ATS. 2,50 CHF, 2000 ITL^55 TOLARJEV
Certifikatski vročinski val
Odprtih je že 37 investicijskih skladov, med katerimi je opaziti nelojalno konkurenco
LJUBLJANA, 2. avgusta - Včeraj je certifikate začelo zbirati še nekaj družb za upravljanje, tako da je zdaj odprtih večinoma vseh 37 »certifikatskih« skladov po državi. V nekaterih, zlasti tistih, ki so v večinski bančni lasti, vlada prava evforija, saj naj bi jih ponekod skorajda že napolnili s certifikati. Nelojalna konkurenca med družbami oziroma skladi menda tudi ne počiva. In kot pravijo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev, uradnem nadzorniku družb, bodo še ta teden javno objavili stališče do takšnih pojavov.
in optimizmu odgovornih v posameznih družbah, so verjetno proti poletni vročini trenutno najod-
Najhujše napake, ki spremljajo vpisovanje certifikatov, so pomanjkljiva opremljenost skladov s prospekti (resnimi dokumenti, ki jih je morala vsaka družba javno objaviti tudi v časopisih) in neprijavljena, zlasti »premikajoča se« vpisna mesta. Ker imajo posamezne družbe oziroma njihovi skladi celo po več kot 100 lastnih vpisnih mest, največ med njimi pa se jih poslužuje poštnih in okenc SDK, se je verjetno z omenjenimi pomanjkljivosti težko spopadati sproti; zlasti seveda tam, kjer se je bujno razcvetela domišljija, kako priti do certifikata. (Mimogrede: na to bi kazalo misliti še pred izbruhom »certifikatske epidemije«.)
Kot je povedala svetovalka na omenjeni agenciji Natalija Sto-šicki, delo skladov (zbiranje certifikatov) nadzorujejo na terenu, odzivajo pa se tudi na veliko telefonskih klicev. Prevladujejo, kot je dejala, prijave družb, ki se pritožujejo zaradi nelojalne konkurence drugih družb. Sicer pa grobih napak, zaradi katerih bi lahko agencija komu prepovedala zbiranje certifikatov, doslej še niso opazili.
Okvirnih podatkov, koliko certifikatov so delujoči skladi že zbrali, na odgovornih državnih institucijah v teh dneh ni mogoče dobiti. Če sodimo po reklamah
V prometni nesreči 12 mrtvih
KAIRO, 2. avgusta (AFP) - V trčenju tovornjaka in avtobusa je izgubilo življenje 12 ljudi, 40 pa jih je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo danes na cesti med Kairom in Asuanom. Egiptovske oblasti so sporočile, da je nesrečo povzročil voznik tovornjaka, ki je izgubil nadzor nad vozilom, po trčenju pa je pobegnil.
pomejši Slovenci (seveda so med njimi tudi izjeme) prav zaposleni v teh družbah. Tildi v podjetjih se niso povsem prepustili dopustniškemu zatišju; na Agencijo za privatizacijo je v zadnjih desetih dneh prispelo nekaj čez 40 privatizacijskih programov, tako da je zdaj vseh skupaj že 525.
Več na 3. strani
SILVA ČEH
CERTIFIKATOMANIJA
71 A ft K
Karikatura: Marko Kočevar
TEMA D NEVA
Certifikatska vročica
Kaj je glavni magnet, ki privablja tisoče Slovencev oziroma kar celih »certifikatskih družinskih paketov«, ki se zadnjih deset dni usta vljajo pred različnimi okenci, pri katerih se je mogoče »znebiti« certifikata ? Odgovorov je mnogo: nekateri se ne morejo upreti prodornim reklamam pooblaščenih družb; drugi se želijo otresti skrbi v zvezi z njim; tretji hočejo biti na vsak način med prvimi; četrti menijo, da druge izbire sploh nimajo itd. Uidi takšnih, ki verjamejo, da bodo z zamenjavo certifikata za delnico sklada najhitreje prišli do denarja, ni malo.
Prav slednje razmišljanje pa se lahko kmalu razblini. Družbe oziroma njihovi skladi morajo namreč najprej zbrati toliko certifikatov, da bodo z njimi »pokrili« razpisane milijardne vsote delnic. Ko bodo to delo opravili, jih čakajo dražbe delnic podjetij pri Koržetovem skladu, ki jih pred decembrom ni mogoče pričakovati. S tem pa tudi ne kotacije delnic skladov na borzi (delnic, ki jih zdaj državljani dobijo z izvodom lastninske nakaznice ob zamenjavi certifikata). Preprosto rečeno, dokler te delnice ne bodo naprodaj na borzi, dotlej bodo zgolj naložba. Tildi v najbolj razvitih družbah pravijo: kolikor dolgoročnejša bo, toliko boljša bo.
Pritožbe, predvsem iz vrst nebančnih pooblaščenih družb, glede nelojalne konkurence »velikih«, so razumljive. Zlasti, če se bodo vrste priložnostnih akviziterjev za certifikate nenormalno množile; če bo že vsako bančno obvestilo tudi certifikatsko povabilo... Če se bo ta vročica nekontrolirano širila, bodo svoj del odgovornosti morali prevzemati vsaj uradni nadzorniki. Sicer bo možnost proste izbire, ki jo je država podarila državljanom, zlorabljena toliko prej.
SILVA ČEH
KAM VLOŽITI, TO JE ZDAJ VPRAŠANJE. (Foto: Igor Modic)
Papež na poti v Sarajevo?
Janez Pavel II. namerava septembra obiskati glavni mesti BiH in Hrvaške, danes pa tja že potuje njegov odposlanec — Pogajanja še ustavljena
RIM, SARAJEVO, 2. avgusta - V Vatikanu se je zvedelo, da namerava papež Janez Pavel II. septembra odpotovati na obisk v Zagreb in Sarajevo. Njegova navzočnost na proslavi 900. obletnice ustanovitve zagrebške nadškofije menda sploh ni vprašljiva, še vedno pa razmišljajo o tem, ali naj bi odpotoval tudi v Sarajevo.
Kot se je izvedelo, Vatikan že nekaj časa redno preverja, kakšno bi bilo potovanje v Sarajevo, Zagreb in Beograd. Pravzaprav potekajo takšna preverjanja od dneva, ko je papež izrazil željo, da bi odpotoval v Sarajevo. Verjetno bo odločilnega pomena mnenje jezuitskega duhovnika Roberta Tuccija, ki namerava jutri odpotovati v Sarajevo, spremljal pa ga bo papežev nuncij v Bosni monsignor Mon-trisi. Roberto Uteci se bo v Sarajevu sestal tudi s poveljnikom sil ZN v BiH generalom Mihaelom Roseom.
Pogovori med predstavniki BiH in predstavniki bosanskih Srbov, ki so se ob posredovanju Unproforja in Mednarodne or-
POMOČ GASILCEV IZ VSE SLOVENIJE
Kraški gozd še gori
Zgorelo je že približno tisoč hektarov gozdov — Javni poziv novogoriškega IS - Potrebo vali bi vsaj200prosto voljce v - Naši gasili tudi v Italiji
LOK VIC A, 2. avgusta - Katastrofalni požar na goriškem Krasu, ki divja že nekaj dni, je po zadnjih vesteh pod nadzorom, vendar pa se na pogorišču vedno znova pojavljajo posamezni plameni, ki jih še naprej gasi kakih 250 gasilcev, vojakov in domačinov ter skoraj neprestano dva helikopterja obrambnega ministrstva. Danes so priskočili na pomoč gasilci iz slovenskih krajev, saj gre po vsej verjetnosti za do zdaj največji požar na prostem v Sloveniji. Zgorelo je približno 1000 hektarov gozda.
Okoli 16. ure se je ogenj z italijanske strani povsem približal italijansko-slovenski meji ob regionalni cesti pri kraju Drenje med Opatjim selom in Mirnom. Piloti slovenskega vojaškega helikopterja niso dolgo oklevali in so zlili eno košaro, ki drži slab kubični meter vode, na požarišče nekaj metrov na italijanski strani in na ta način vsaj začasno zaustavili napredovanje ognja iz Italije proti Sloveniji. Medtem ko so se včeraj slovenski gasilci bali, da bo
oz. zadržali na omejenem delu med Renčami, Mirnom in Opatjim selom, so danes tik ob državni meji z Italijo spet odkrili novo, sicer manjše žarišče po-
Požar pri Senadolicah so pogasili • SENOŽEČE, 2. avgusta — Požar, ki je včeraj popoldne pri Senadolicah nad magistralno cesto Sežana-Senožeče uničil približno 70 hektarov lepega borovega gozda, so gasilci iz sežanske, postojnske in koprske občine ter vojaški obvezniki pogasili še pred nočjo. Kljub temu je ponoči in danes ogenj še nekajkrat ponovno izbruhnil iz prikritih žarišč, tako daje gasilcem pomagala celo policija s helikopterjem. Ogenj, ki se je nevarno približal tudi hišam, je po mnenju strokovnjakov zagorel zaradi malomarnosti. Čeprav ni več nevarnosti, da bi se ponovno razširil v večjem obsegu, bodo na pogorišču še nekaj dni dežurali gasilci in pripadniki civilne zaščite iz Senožeč in Štorij. J. O.
iz Slovenije ogenj pobegnil v Italijo, se je danes pojavila bojazen, da se bo to zgodilo v obratni smeri.
Pri gašenju požara pomagajo gasilci iz Cerknega, Dragomerja, Kamnika, Kranja, Unca, Radovljice, Bohinjske Bistrice, Tolmina, Ajdovščine, pričakujejo pa jih še iz Idrije. Gasilcev iz južne Primorske ni, ker imajo veliko dela na svojem koncu. Vodja gasilske akcije, načelnik občinskega štaba civilne zaščite iz Nove Gorice Bogdan Zoratti, nam je povedal, da bodo morali še tri dni gasiti in varovati pogorišče. Za jutri pa načrtujejo večjo gasilsko ofenzivo, ko naj bi se jim pridružilo še 200 do 300 prostovoljcev.
Jamarji, ki so že vse minule dni pomagali gasilcem, pripadnikom CZ in domačinom, da bi gorenje in tlenje na območju, poraščenem z borovci, omejili
Hi m
Foto: Miško Kranjec žara. Ker s helikopterjem (zvečer sta na goriškem Krasu ostala dva, tretji je moral odleteti na sežanski del Krasa) novega žarišča niso mogli pogasiti, so se ga morali lotiti gasilci. Utrujenost gasilcev in drugih, ki nenehno sodelujejo pri gašenju požara in varovanju območja, pa je čedalje očitnejša. Zato so se nocoj predstavniki novogoriškega izvršnega sveta odločili za objavo javnega poziva prebivalcem novogoriške občine in seveda tudi drugim, naj pomagajo pri opazovanju in varovanju cest med Mirnom in Renčami, Mirnom in Opatjim selom in tako imenovane kraške prometnice. Predsednik izvršnega sveta Črtomir Špacapan je povedal, da potrebujejo za to delo vsaj 200 prostovoljcev.
BORIS ŠULIGOJ SLAVICA CRNICA
Vse večje nasprotovanje »discipliniranju« Haitija
Latinsko-ameriške države izražajo čedalje večjo zadržanost do posega - Poziv Cedrasu, naj odstopi
WASfflNGTON, PORT AU PRINCE, 2. avgusta (AFP, STA) -Venezuelski minister za zunanje zadeve, Miguel Angel Burelli, je sporočil, da so Brazilija, Mehika, Kolumbija in Argentina podprle njihov predlog o imenovanju misije na visoki ravni, ki naj bi se še enkrat poskušala pogajati s haitskimi oblastmi. Resolucija je torej povzročila velik razdor med članicami svetovne organizacije.
ni upravičeno, saj na tem območju nista ogrožena mir in varnost.
Veliko latinskoameriških držav nasprotuje sprejeti resoluciji varnostnega sveta, Brazilija se je celo vzdržala glasovanja. Argentina je do zdaj edina, ki je pripravljena, če dobi dovoljenje parlamenta, sodelovati v vojaški operaciji na Haitiju. Venezuelski zunanji minister je izjavil, da še niso izčrpane vse miroljubne poti za odpravo haitske krize, in očital velesilam, da po njegovem mnenju niso dosledno izvajale embarga OZN na trgovanje s Haitijem.
Opozicijski predstavniki na Haitiju, kjer so včeraj razglasili izredno stanje, so generala Ra-oula Cedrasa sinoči pozvali k odstopu, je sporočila levičarska stranka Conacom. Cedras bi moral spoštovati sporazum, ki ga je podpisal lani na otokih Go-vemors pri New Yorku in v katerem je privolil, da se oktobra 1993 umakne z oblasti in jo preda odstavljenemu predsedniku Jeanu Bertrandu Aristidu, je izjavila opozicija.
Ttidi Kuba je odločno zavrnila resolucijo VS OZN, ki dovoljuje vojaško posredovanje na Haitiju. Poudarila je, da takšno ukrepanje
V izredno kritični izjavi je kubansko ministrstvo za zunanje zadeve zapisalo, da so ZDA s pritiski izsilile izglasovanje in da »sedanji položaj na Haitiju ne predstavlja nevarnosti za mir in varnost tega ozemlja, ravno nasprotno, varnost in mir resno ogroža kopičenje ameriških sil v karibskih vodah«.
• MOSKVA — Rusija je podprla resolucijo varnostnega sveta OZN o vojaškem posredovanju na Haitiju šele potem, ko so ZDA odobrile rusko vojaško posredovanje v Gruziji, so povedali neimenovani predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva. Dodali so, da Rusi niso neposredno predlagali te povezave, poudarili pa tudi, da mora biti ukrepanje v varnostnem svetu enakopravno.
Gvatemala ne odobrava resolucije varnostnega sveta, je izjavil gvatemalski predsednik Ramiro de Leon Carpio: »Gvatemala kot članica OZN sprejema resolucijo, vendar pri tej odločitvi ne bo sodelovala.«
UPORABNIKI BANČNIH P-AVTOMATOV!
Zaradi nujnih PTT vzdrževalnih del danes, 3. 8. 1994, od 19. do predvidoma 3. ure ne boste mogli uporabljati naših bančnih avtomatov.
Za razumevanje se vam že vnaprej zahvaljujemo.

SKB BANKA D.D.
ganizacije Rdečega križa začeli včeraj opoldne, so zvečer prekinili, nadaljevali pa naj bi se danes zvečer. Pogovarjali naj bi se o odprtju modrih cest v Sarajevo, odpravi delovanja ostrostrelcev in izmenjavi ujetnikov. Srbska delegacija je po sedmih urah pogajanj, med katerimi so, kot pravijo pripadniki modrih čelad, dosegli določen napredek, nenadoma prekinili pogovore in zapustili letališče s pojasnilom, da se ne nameravajo pogajati, dokler trajajo boji. Kot kaže, pa bodo visoki vojaški in civilni predstavniki Unproforja in Rdečega križa Srbe vendarle pregovorili naj nadaljujejo pogajanja.
Radovan Karadžič je pred sedmimi dnevi ukazal zaprtje modrih koridorijev, tako da Sarajevčani že sedem dni ne dobivajo kruha. UNHCR največji
• BEOGRAD - Srbska vlada je danes sporočila, da utegne v primeru, če vodstvo na Palah ne bo sprejelo mirovnega načrta mednarodne skupnosti, pretrgati vse stike s tako imenovano Republiko srbsko. V sporočilu je rečeno, da nimajo Karadžič in njegovi sodelavci nikakršne pravice, da se igrajo z življenji 11 milijonov prebivalcev ZRJ. Hkrati so vodstvo Republike srbske obtožili, da bosanske Srbe ni ustrezno obvestilo o mednarodnih pogajanjih in da ljudje nravzaprav ne vedo, za kaj gre. Ce ne bodo sprejeli mirovnega načrta, bodo s tem zagrešili najhujši zločin zoper srbski narod. Kot so sporočili popoldne, je za jutri znova napovedana skupščina bosanskih Srbov, na kateri bodo razpravljali o najnovejši zostritvi odnosov s srbskim vodstvom. (S. D.)
sarajevski pekarni vsak dan pošlje 350 ton moke, s tem kruhom pa lahko zadostijo zgolj potrebe bolnišnic in kuhinj Rdečega križa.
Po vsej državi se nadaljujejo spopadi. Samo v Sarajevu so v zadnjih 24 urah zabeležili 600 kršitev premirja. Včeraj zvečer je bil v mestnem tramvaju ranjen še en Sarajevčan, danes zjutraj pa je prišlo v naselu But-mir do hudega obračuna s pehotnim orožjem. Sarajevsko letali-
šče še vedno ni odprto za človekoljubne polete, tako da so številna skladišča, kjer so sicer hranili človekoljubno pomoč, prazna. Poročajo tudi, da so s topovi obstreljevali mesti Visoko in Breza, streljanje pa je bilo slišati tudi na območju 20 kilometrov okoli središča Sarajeva.
Nadaljujejo se napadi na Travnik in Olovo, še vedno pa tudi trajajo siloviti boji približno 10 kilometrov od Velike Kla-duše. V Pečigradu, ki so ga zavzeli pripadniki petega korpusa armade BiH, je v nekaj hišah zabarikadiranih 150 Abdičevih vojakov, ki imajo za talce skupino civilistov. V Unproforju si prizadevajo, da bi rešili te ijudi in ranjence, bojijo pa se, da bo armada BiH, ki se bliža Veliki Kladuši, v bojih upostošila mesto.	ILIJA MIMICA
ZDRAVKO LATAL
Iz ene smrtne nevarnosti v drugo
Med ruandskimi begunci je začela razsajati griža — V Kigali so prispeli Britanci
ŽENEVA, KIGALI, 2. avgusta (AFP) - Predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Michel Barton je na enodnevni konferenci v Ženevi, ki jo je pripravila Organizacija združenih narodov, potrdil, da je začela med ruandskimi begunci v taborišču Goma razsajati krvava griža.
Povedal je, da se je število obolelih za kolero v zadnjem tednu v resnici zmanjšalo vsaj za 50 odstotkov, vendar pa je zdaj izbruhnila še epidemija krvave griže, ki utegne biti še precej bolj nevarna od kolere, ker jo je težje zdraviti. Kot je dejal, se utegne število mrtvih že v kratkem povzpeti na 45.000.
Na konferenci, ki so se je udeležili predstavniki 40 držav, je predstavnik UNHCR povedal, da je v slabih treh tednih, odkar se je približno milijon Ruandcev zateklo na vzhod Zaira, v Gomi za kolero in drugimi boleznimi umrlo najmanj 22.000 beguncev. Združeni narodi zahtevajo za pomoč Ruandi 434 milijonov dolarjev.
Danes se je v Ruandi začela operacija Gabriel, v okviru katere bo v to afriško državo, ki jo pesti državljanska vojna, pripotovalo 600 britanskih vojakov. V okviru operacije, ki jo vodi podpolkovnik Michael Warmby, bodo na območju neke afriške države razmestili največje število vojakov, odkar so britanski vojaki pred 14 leti v Zimbabveju nadzorovali prve večrasne volitve. V severozahodnem mestu Ruhengeri bo skupina britanskih zdravnikov in zdravniškega osebja poskrbela za begunce, ki bi zboleli med potjo od begunskega taborišča Goma v Zairu proti domu. Kot poročajo, je vračanje beguncev iz ure v uro vse težje, saj so ljudje izčrpani zaradi bolezni in vse hujše lakote.
Najnovejšo misijo je britanska vlada napovedala prejšnji teden, potem ko se je baronica Lynda Chalker vrnila z obiska v Zairu. Do zastoja je prišlo zaradi problemov pri transportu britanskih sil. Konec tega tedna naj bi v glavno mesto Ruande prispelo še 200 ameriških vojakov, na poti v Kigali pa je tudi 600 kanadskih in 300 avstralskih vojakov.
DANES V DELU
i Dobri nameni so se izjalovili Večina Slovencev podpira prepoved kajenja
>	Vamostno-obveščevalna dejavnost
Z zakonom proti neredu, ki je dopuščal tudi nepravilnosti
stran 2
i Sklad za razvoj noče dati denarja Pomurki
Potrebovali bi milijon mark obratnih sredstev
>	Industrijska razvojna politika Podjetja se bodo delila le še na dobra in slaba
stran 3
>	Gospodarstvo in finance:
Naj večji ruski investicijski sklad se je znašel v velikih težavah, ki so morda zaradi različnega nedovoljenih ravnanja
stran 4
ZNANJE za razuoj
-	»Popis« bo pokazal, koliko pravih raziskovalcev imamo v resnici
-	Razvoj mobilne telefonije v Sloveniji — Kaj je pokazala letošnja poizkusna matura?
stran 13—16
KRAVA REŠ UJE ŽIVLJENJA - Ruandskim beguncem daje meso, za žejo pa tudi kri. Reuterje v fotograf je prizor posnel na poti med grobiščem tisočih ljudi in bolnišnico, kjer zdra vijo kolero in krva vo grižo.
Na sojenju v zadevi Hit odgovarjala le ena priča
Damjan Rudež ni povedal nič novega o poslovanju glavne blagajne - Sojenje se bo nadaljevalo v četrtek
NOVA GORICA, 2. avgusta - Danes se je po dveh tednih prekinitve na novogoriškem sodišču nadaljevalo sojenje trem vodilnim delavcem Hita. Ker ena izmed napovedanih prič tožilstva ni prišla, je na vprašanja odgovarjal le Damjan Rudež, ki je delal v igralnici hotela Park v Novi Gorici kot blagajnik v glavni blagajni.
Dopoldne so na sodišču zaman čakali napovedano pričo Vando Šifrer, ki ni prejela vabila sodišča in je na dopustu. Zato je senat nadaljeval obravnavo, ko je predenj stopila druga priča. Postavili so ji vrsto vprašanj o poslovanju glavne blagajne v igralnici in delovanju, povezanem s posojilno službo. Damjan Rudež je odgovarjal podobno kot že doslej vprašane priče. Dan ila Kodriča je poznal kot človeka, ki je v glavni blagajni plačeval račune, in sicer občasno v imenu firme Celtic Court, vendar ni spraševal, kaj Celtic Court sploh je. Ni vedel, pri katerem podjetju je v službi, ker ga to ni zanimalo. Kodriča je sicer poznal že dobrih deset let prej, ko sta krajše obdobje delala v sežanskem podjetju Jadran.
Tildi Damjan Rudež je med drugim povedal, da mu Danilo Kovačič ni dal nobenih neposrednih in posrednih navodil za delo.
Nekaterih dokumentov, ki so mu jih danes pokazali na sodišču, se ni spomnil; drugih ni nikoli videl. Podobno kot prejšnje priče, ki so bile zaposlene v glavni blagajni, je povedal, da delavcev posojilne službe ni poznal. Bili so trije in govorili so v italijanskem jeziku. Sicer pa so mu bile vse delovne operacije, ki jih je opravljal, razumljiveje odgovoril na eno izmed številnih vprašanj.
Sojenje se bo nadaljevalo v četrtek, 4. avgusta.
SLAVICA CRNICA
Požari tudi v ZRN
BONN, 2. avgusta (AFP) - V hudih požarih, ki so v noči na torek izbruhnili na Bavarskem, je poginilo veliko živine (600 svinj), v Brandenburgu na vzhodu Nemčije pa je zgorelo 250 hektarjev gozda, je sporočila krajevna policija. Gmotno škodo ocenjujejo na več milijonov mark.
Kraški vodovod naj bi omilil sušo na Obali
KOPER, 2. avgusta - Rižanski vodovod je dobil uporabno dovoljenje za novi vodovod Rodik-Rižana, kar pomeni, da bo v kratkem možno pripeljati na Obalo okrog 30 litrov vode v sekundi iz sistema Kraškega vodovoda, jeseni, ko bodo namestili črpalke v Planini pri Sežani, pa 130 litrov v sekundi.
Vest je še posebej razveseljiva, ker se z visokimi temperaturami povečuje pomanjkanje vode na Koprskem. Zaradi ozkih grl v vodovodnem omrežju so v teh dneh omejili porabo v nekaterih predelih Ankarana, v Miljskih hribih in Fiesi. V prvih dveh primerih bo problem bržčas odpravljen že do konca tega tedna, saj jim bo uspelo priključiti novi krak ankaranskega vodovoda, za Fieso pa ni rešitve, saj se napaja po improvizirani cevi in dokler ne bo zgrajen pravi vodovod, ni pričakovati izboljšanja oskrbe z vodo.
• Ribiške družine pri Ribiški zvezi Slovenije, ki so uradne skrbnice za več kot 90 odstotkov sladkih voda oziroma življa v njih, so posredovale sporočilo za javnost, v katerem želijo slovenske državljane in druge prebivalce opozoriti, naj v tem vročinskem in sušnem obdobju čimbolj varčujejo z vodo, predvsem iz površinskih vodotokov, akumulacij in jezer. Opozorili so tudi, naj bodo prebivalci zelo pozorni na potencialno onesnaženje, saj je samo-čistilna sposobnost voda ob zmanjšanem vodostaju dosti manjša, predvsem pa so posvarili pred pretiranim odvzemanjem vode iz potokov za zalivanje vrtov ali celo namakanjem velikih površin.
Zaradi povečane porabe preskrba sicer še ni ogrožena, vodarji pa vseeno pozivajo k varčevanju. Dejstvo je namreč, da je sečoveljski vodni vir v nekaj dneh s 60 litrov na sekundo »padel« na dobrih 30 litrov. Iz rižanskega vira - naravni pretok komaj zadošča za biološki minimum Rižane - pošljejo v vodovodni sistem 17 tisoč kubikov vode na dan, prav toliko pa je dobijo iz Gradol na Hrvaškem.
DUŠAN GRČA
2. stran ★ DELO
Sreda, 3. avgusta 1994
Janez Kavar je prevzel posle Bojana Šuligoja
V kranjski vojašnici je bila slovesna izročitveno-pre-vzemna predaja poslov poveljnika TO Gorenjske
KRANJ, 2. avgusta - Dosedanji poveljnik teritorialne obrambe gorenjske pokrajine Bojan Šuligoj je danes slovesno predal posle svojemu nasledniku polkovniku Janezu Kavarju. V kranjski vojašnici so primopredaji prisostvovali tudi obrambni minister Jelko Kacin, načelnik republiškega štaba za teritorialno obrambo generalpolkovnik Albin Gutman ter državna sekretarja v ministrstvu za obrambo Boris Žnidarič in Gorazd Vidrih.
Janez Kavar, doslej namestnik poveljnika teritorialne obrambe gorenjske pokrajine, je prevzel Šuligojevo f-unkcijo, saj je bil slednji ob zadnjih rošadah v obrambnem ministrstvu imenovan za državnega sekretarja v tem ministrstvu.
Zaradi omenjenih sprememb si slovesno primopredajo poslov v naslednjih dneh lahko obetamo tudi v poveljstvu teritorialne obrambe dolenjske in vzhodnoštajerske pokrajine. Obrambni minister Jelko Kacin je namreč nedavno na predlog načelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo generalpolkovnika Albina Gutmana in po predhodnem soglasju predsednika republike Milana Kučana poleg Kavarja v Kranju imenoval še dva nova pokrajinska vojaška poveljnika.
Dosedanji poveljnik območnega štaba teritorialnr obrambe Novo mesto major Janez Butara bo tako postal novi poveljnik teritorialne obrambe dolenjske pokrajine, dosedanji načelnik zalednega odseka v vzhodnoštajerski pokrajini podpolkovnik Ladislav Lipič pa bo postal novi poveljnik teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine.
Na poveljniški funkciji bo Janez Butara zamenjal Radeta Klisariča, Ladislav Lipič pa bo zasedel mesto Alojza Steinerja. Klisarič in Steiner sta v začetku avgusta namreč prevzela visoke častniške dolžnosti v republiškem štabu teritorialne obrambe v Ljubljani.
N. R., foto Igor Zaplatil
VARNOSTNO-OBVEŠČEVALNA DEJAVNOST
Z zakonom proti neredu, ki je dopuščal tudi nepravilnosti
Predlog zakona, ki gaje pripravila vlada, naj bi v sedanje neurejene razmere vnesel jasna pravila igre, razmejil pristojnosti, predpisal obvezno sodelovanje in uredil parlamentarni nadzor
LJUBLJANA, 2. avgusta — Slovenska vlada je pred nedavnim predstavila predlog zakona o varnostno-obveščevalni dejavnosti, ki naj bi po besedah predlagateljev vnesel potreben red v tovrstno dejavnost v državi, natančno razmejil pristojnosti med posameznimi organi, zagotovil sodelovanje med njimi in uredil učinkovit parlamentarni nadzor nad politiko na tem področju in nad njenim uresničevanjem v organih, ki se ukvarjajo z vamostno-obveščevalno dejavnostjo.
žavno ozemlje za teroristično de-
Predlog zakona v 2. členu določa, da pristojni državni organi in službe na varnostno-obvešče-valnem področju odkrivajo, preprečujejo in preiskujejo dejavnost tujih organov, organizacij, skupin in posameznikov, ki so usmerjeni proti obstoju, varnosti in ustavni ureditvi Republike Slovenije ali ogrožajo varnostne, obrambne, politične, gospodarske in druge interese države. Poleg tega pa dejavnosti organizacij, skupin in posameznikov, ki z nasilnimi ali drugimi nezakonitimi dejanji ogrožajo obstoj, varnost in ustavno ureditev države ali poskušajo zlorabiti dr-
javnost zoper tretje države, in dejavnost organiziranih kriminalnih združb. Varnostno-obvešče-valne naloge v skladu s predlogom zakona opravljajo Slovenska varnostno-obveščevalna agencija kot samostojna vladna služba ter pristojne službe ministrstev za notranje zadeve in za obrambo.
Predlog zakona govori tudi o razmejevanju pristojnosti med posameznimi organi in službami in v 4. členu med drugim določa, da mora Sova, če pri svojem delu pridobi podatke, ki kažejo na utemeljen sum storitve kazni-
Zaključek festivala Korajža velja
NEREZINE, 2. avgusta - Počitniška skupnost Krško ima v Nerezi-nah na Malem Lošinju ta čas zasedene vse zmogljivosti. Za družabno življenje gostov bodo te dni poskrbeli mladi iz vse Slovenije, izbrani na šolskih nastopih v okviru prireditve Korajža velja. Gre za pravcati festival, ki ga že drugo leto organizira Bogo Hvala iz Trbovelj, zaključna prireditev pa bo jutri, v sredo 3. avgusta v Nerezinah. Mladi pevci in glasbeniki bodo nastopili še na Cresu in Malem Lošinju, nekaj časa pa namenili tudi skupnemu dopustovanju ob morju. Jutrišnjega nastopa v Nerezinah se bo udeležila delegacija občine Krško, v razgovoru s predstavniki občine Cres - Lošinj pa bo dovolj priložnosti za dogovor o vnovičnem tesnejšem sodelovanju. (V. P.)
Veterinarji v Dolgi vasi delajo nepretrgano
LENDAVA, 2. avgusta - Kljub sporočilu Bogdana Laha, vodje obmejne veterinarske službe v Mariboru, katere enota je veterinarska služba na mejnem prehodu v Dolgi vasi, da z avgustom veterinarji na meji ne bodo delali od polnoči do sedmih zjutraj, se to ni zgodilo. Napoved spremembe delovnega časa, ki so jo v veterinarski službi upravičevali s pomanjkanjem in preobremenjenostjo delavcev, gotovo pa bi prinesla veliko zmede in čakanja na tem že tako preobremenjenem mejnem prehodu, so preklicali in veterinarji v Dolgi vasi še naprej delajo kot doslej. To pa pomeni sedaj, v času dopustov to, da dva veterinarja delata izmenično po dvanajst ur v premajhni najeti sobici in za razmeroma skromno plačo. Morda pa se bo sedaj, ko se je javnost zaradi njihove neuresničene napovedi zganila, zganilo in pospešilo tudi urejanje dolgovaškega mejnega prehoda, ki bi moral nujno dobiti tudi terminal za pregled, napajanje, hranjenje in čiščenje živali, kijih prevažajo s tovornjaki. (J. P.)
Vse za otroka v Luciji
PORTOROŽ, 2. avgusta - Tukajšnje zasebno podjetje Inermarket za konec meseca pripravlja zanimivo sejemsko prireditev pod naslovom Vse za otroka. Direktorica Snežiča Krajnc pravi, da bo na sejem v športno dvorano v Luciji prišlo okrog 30 razstavljalcev, ki bodo tik pred šolo staršem in otrokom po sejemskih cenah na enem mestu ponudili tisto, za kar je v predšolskih dneh treba tekati od trgovine do trgovine. Tako bodo poleg Mladinske knjige na sejmu različni proizvajalci otroške konfekcije in obutve, moč bo kupiti športno opremo, glasbila in celo računalnike. Poleg »trgovskega« dela bo na sejmu tudi zabavnejši del z modnimi revijami za otroke, otroci naj bi spoznali najmodernejše frizure, poseben del zabavnega programa pa pripravljajo gostje, ki prihajajo iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Otroci bodo pod strokovnim vodstvom lahko ustvarjali maske, slikali in oblikovali glino s pomočjo lončarskih koles itd. Sejem bo odprt od 26. do 28. avgusta. (D. G.)
Dan slovenskih hmeljarjev
BRASLOVČE, 2. avgusta - Uiristični delavci v Braslovčah se že dalj časa pripravljajo na tradicionalno pridobitev dan slovenskih hmeljarjev, ki bo letos 13. in 14. avgusta v Braslovčah. Osrednja prireditev bo 14. avgusta. Že dopoldne ob 10. uri bodo na dvorišču Kmetijske zadruge Braslovče odprli razstavo kmetijske mehanizacije, osrednja prireditev pa se bo pričela popoldne ob 15.30 uri. Po krajši povorki se bosta na prireditvenem prostoru, ki so ga letos obnovili, predstavila novi hmeljaški starešina in njegova spremljevalka. Po predaji starešinstva bodo prikazali nekatera opravila iz hmeljarstva, med drugim tudi ročno pobiranje hmelja. To popoldne se bodo predstavili tudi člani domačega jadralno - padalskega kluba iz Dobrovelj s skoki na prireditveni prostor. Veščine bodo predstavili tudi člani lokostrelskega kluba Polzela. Že v soboto se bo pričel tudi veseli del hmeljarskega praznovanja. Seveda pa organizatorji s pomočjo društev in organizacij in KS Braslovče pripravljajo za nedeljo popoldne tudi presenečenje za obiskovalce, o katerem pa so dejali, da naj ostane skrivnost. (T. T.)
V Trbovljah nadaljujejo akcijo za čistejši zrak
TRBOVLJE, 2. avgusta - Te dnitrboveljske občinske strokovne službe objavile natečaj za najetje posojila za preureditev individualnih kurišč na trda goriva na lahko kurilno olje, plin ali vročevodno ogrevanje. Skupaj z LB Banko Zasavje d. d. odobravajo tovrstna posojila vsako leto že od 1991. dalje, letos torej že četrtič. Tokrat je na voljo 8. milijonov tolarjev in prosilci lahko dobe do 40 odstotkov posojila od predračunske vrednosti. Natečaj za njegov najem velja do 20. spetembra letos. Odobreno in koriščeno posojilo je treba odplačati v petih letih s 15 odstotno obrestno mero. V prejšnjih treh letih je podoben kredit dobilo 207 prosilcev. Interesenti lahko dobe podrobnejše informacije pri LB Banki Zasavje, oddelek za stanovanjsko kreditiranje. (T. L.)
Ternial 2 je energetski up Prlekije
Načrt za izkoriščanje 170 stopinj Celzija vroče vode iz vo-donosnika - Draga naložba
LJUTOMER, 2. avgusta - Danes je izvršni svet ljutomerske občine v Vinskem hramu na Jeruzalemu pripravil predstavitev študije o možnostih izkoriščanja vroče vode iz vodonosnika Ter-mal 2 oziroma iz 4000 metrov globoke vrtine Ljutomer 1 na Ka-menščaku nad Ljutomerom. Študijo o tem, kako bi bilo mogoče energijo 175 stopinj Celzija vroče vode izkoristiti za proizvodnjo električne energije, za ogrevanje prostorov, kopališča in za kmetijstvo, so pripravili strokovnjaki francoskega podjetja Geotherma SA v sodelovanju z Geološkim zavodom Ljubljana in IBE Elek-troprojektom Ljubljana in bo temelj za odločitevza dokaj drago naložbo (od 8 do 12 milijonov ekujev).
V naslednjih dveh ali treh tednih bodo študijo pregledali strokovnjaki, potem se bo treba odločiti. Po predlogu iz študije naj bi vrtino na Kamenščaku razširili in dva kilometra od nje izvrtali še eno. Iz prve bi potem dobivali vročo vodo iz podzemlja, v drugo pa bi že rabljeno vodo vračali nazaj do vodonosnika in tako poskrbeli za ohranjanje količine vode v vodonosniku na eni in za odpravo ekološko vprašljivega izpuščanja izrabljene vode v površinske vodotoke na drugi strani. Energijo vode bi izkoriščali na več ravneh. Na prvi bi proizvajali električno energijo, nato bi ogrevali poslovne in stanovanjske prostore v Ljutomeru in okolici in jo izrabili tudi v različnih tehnoloških postopkih v industriji, potem bi bila voda že primerno ohlajena za bazene in rekreativne objekte. Končno bi jo lahko uporabili še za gojenje rib in hidrokulturo.
Strokovnjaki imajo pomisleke k tako veliki naložbi, ne da bi prej temeljito preskusili izdatnost obstoječe vrtino, nekateri pa so opozorili, da je vsako vrtanje pustolovščina z negotovim izidom. Lahko zgodi, da bodo tri ali štiri milijone mark vrgli stran. Francoski strokovnjak za geotermijo Christian Boissavy je danes po svojih izkušenjah zatrdil, da je ljutomerska vrtina ena najmanj tveganih, kar jih pozna, pa tudi za celotno območje vodonosnika Termal 2, ki obsega kakšnih 1700 kvadratnih kilometrov v severovzhodni Sloveniji, se mu zdi med najobetavnejšimi v Evropi za visokotemperaturno izkoriščanje geotermalne energije.
Po predvidevanjih iz študije naj bi ob celovitem izkoriščanju ljutomerske vrtine vsako leto prihranili toliko energije, kot je da
10.000	ton nafte.
JOŽE POJBIČ
VEČINA SLOVENCEV PODPIRA PREPOVED KAJENJA
Dobri nameni so se izjalovili
Veto na protitobačni zakon so svetniki utemeljili z zahtevo po ostrejših omejitvah oglaševanja tobačnih izdelkov - Prizadevanje ministra za zdravstvo ni uperjeno proti kadilcem - Mnenje javnosti
LJUBLJANA, 2. avgusta - Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov oziroma t. i. protitobačni zakon je sicer padel, a to še ne pomeni, daje večini slovenskih poslancev in svetnikov zaščita nekadilcev malo mar. Prav nasprotno.
Državni svetniki so namreč svoj veto na protitobačni zakon utemeljili z nujo ostrejših omejitev oglaševanja tobačnih izdelkov. Res pa je, da se je njihov, najbrž dobri namen izjalovil; to so nasprotniki veta tudi napovedovali, češ če bomo zahtevali preveč, ne bomo dobili nič. V državnem zboru zakon seveda ni dobil absolutne večine glasov vseh poslancev, ki je v tem primeru potrebna. Zdravstveni minister pa je takoj po glasovanju napovedal, da bo vlada kar se da hitro vložila v proceduro drug protitobačni zakon, ki naj bi ga DZ sprejel po hitrem postopku. Poslanec LDS Tone Anderlič pa je to že storil, pri čemer ni jasno, ali le zato, da bi zdravstvenemu ministru oziroma vladi pravočasno »rezerviral« zakonodajni postopek, ali zato, da bi ji ga onemogočil. Kakor koli, kaže,
da bo Slovenija na jesen končno dobila svoj protitobačni zakon.
Zdravstveni minister dr. Božidar Voljč je sicer že doslej v javnosti često pojasnjeval, da njegova protitobačna zagretost ni uperjena proti kadilcem, naravnana da je predvsem k zaščiti nekadilcev in ustvarjanju ozračja, v katerem se bo tej zdravju škodljivi razvadi odreklo čim več ljudi. Javnomnenjska raziskava o zdravju in zdravstvu v Sloveniji, ki jo je aprila letos na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije izvedel Inštitut za raziskavo javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede, pa kaže, da tako razpoloženje prevladuje tudi v slovenski javnosti. Zdravstveno ministrstvo se bo pri vnovičnem jesenskem ogrevanju zakonodajalca za protitobačne ukrepe lahko oprlo tudi na javno mnenje.
Raziskava namreč potrjuje, da se večina Slovencev - domala trije od petih - zavzema za omejevanje kajenja z •zakonom. Prepoved kaditi v vseh javnih prostorih - lokalih, čakalnicah, dvoranah, sejnih sobah ipd. - v celoti podpira kar 64,2 odstotka, v vsaj nekaterih pa 28,7 odstotka vprašanih. Da kajenja ne bi smeli prepovedovati nikjer,meni le 3,2 odstotka ljudi.
In kakšno je mnenje slovenske javnosti o prepovedi kajenja na delovnem mestu, v delovnih prostorih? Velika večina ( 77,7 odstotka) podpira tako omejitev, proti pa je, pravi raziskava, le dobra desetina ljudi.
Tudi omejitvam reklam in oglasov za cigarete in tobačne izdelke je slovenska javnost močno naklonjena. Domala 60 odstotkov jih izjavlja, daje treba tovrstne oglase prepovedati. Da tega ni treba, meni le četrtina.
Do novodobnih reklamnih prijemov tobačnih družb, do t. i. posredne reklame za cigarete in tobak, v kateri se propaganda
SEJA UO SKLADA ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
Nezakoniti imenovanji?
Na sejo za zaprtimi vrati, na nenavadni lokaciji, niso povabili Viktorja Brezarja - Pomočnik predsednika Danijel Malenšek opozarja na nepravilnosti
LJUBLJANA, 2. avgusta - Današnja seja upravnega odbora republiškega sklada za razvoj malega gospodarstva, ki je sledila včerajšnji tiskovni konferenci direktorja omenjenega sklada v odstavitvi Vik-toija Brezarja, je potekala za zaprtimi vrati. Čeprav naj bi bile seje upravnega odbora praviloma odprte za javnost, po več kot pol ure čakanja receptorki v prostorih ministrstva za gospodarske dejavnosti na Kotnikovi ni uspelo pojasniti novinatjem, zakaj jim ne sme dovoliti vstopa.
Po mnenju pomočnika predsednika sklada Danijela Malenška Viktor Brezar ni bil vabljen na današnjo sejo upravnega odbora. Ta naj bi bi! namreč ugotovil, da je bil Brezar razrešen. Na seji pa je bila navzoča Cvetka Tinaver, ki jo je vlada pred dnevi določila za vršilko dolžnosti direktorja sklada. Po Malenškovi izjavi naj bi sodelovala v zvezi s točko dnevnega reda glede subvencioniranja obrestnih mer. Brezarju naj bi člani upravnega odbora kot opazovalcu dovolili navzočnost na seji, prisotnost tistih, ki niso bili izrecno vabljeni, med drugim tudi Malenška, pa naj bi bila po Malenškovih besedah nepotrebna.
Danijel Malenšek naj bi bil nato opozoril, da ima kot funkcionar pravico sodelovati na sestanku upravnega odbora, saj so zasedanja javna. Vprašal naj bi bil, zakaj je bila seja sklicana v prostorih ministrstva za gospodarske dejavnosti na Kotnikovi in ne na sedežu sklada na Štefanovi, kot je bilo prej običajno. Opozarjal naj bi bil tudi na zakonitost odločanja UO.
Po njegovem mnenju niti predsednica upravnega odbora Staša Baloh Plahutnik niti vršilka dolžnosti direktorja sklada Cvetka Tinaver nista bili zakonito imenovani. Balohovo je namreč imenovala vlada, po skladovem statutu pa bi jo moral na prvi konstitutivni seji izvoliti upravni odbor izmed svojih
Nemški ambasador je bil
vzhičen nad Belo krajino
Dr. Giinther Seibert sije ogledal črnomaljski begunski center - O belokranjskem gospodarstvu
ČRNOMELJ, METLIKA, 2. avgusta - Nemški ambasador v Sloveniji dr. Gunther Seibert je danes v spremstvu svetovalke nemške ambasade v Sloveniji Inge Trautluft in generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Mirka Jeleniča obiskal Belo krajino. V Črnomlju si je ogledal zbirni begunski center, v Metliki pa so ga seznanili z domačo industrijo in kmetijstvom.
Ob obisku begunskega centra je Mirko Jelenič posebej opozoril, da je v Sloveniji položaj s preskrbo beguncev kritičen, ker je Slovenija izpadla s prioritetnega spiska držav, ki potrebujejo pomoč za begunce, ki so se zatekli v državo. Slovenija tega ne more nadomestiti sama.
Veleposlanik Nemčije dr. Gunther Seibert, ki je bil tokrat prvič v Beli krajini, je bil vzhičen nad njo, zelo zadovoljen pa je bil tudi, ko je slišal, da so sosedski odnosi s Hrvaško dobri, da mednacionalnih trenj ni in da so torej pred časom posredovane informacije o nekakšnih trenjih časopisne race.
Veleposlanika je posebej zanimalo kam se je usmerilo gospodarstvo po razpadu Jugoslavije, ali so podjetja pripravljena sprejeti kapitalske vložke tujcev in kako se lastninijo. Generalni direktor metliške tovarne Beti Miro Štimac je povedal, da se je tovarna uspešno preusmerila, izgube tega južnega trga sploh ne opazi več. V Nemčijo izvozijo za deset milijonov mark blaga, uvozijo pa le za tretjino tega. Največ sodelujejo s Triumphom, Hettlage, Hertie, Medimo in Areno.
Dr. Seibert je po vem tem menil, da je Slovenija v procesu približevanja evropski skupnosti, v katero se bo vključila okoli leta 2000. Opozoril pa je, da je Evropa ogromen trg in da majhne firme ne bodo mogle nastopati same. Metliški gospodarstveniki so mu povedali, da se že dolgo povezujejo z različnimi nemškimi firmami in da nastopajo skupaj z njimi in ne pričakujejo težav.
MILOVAN DIMITRIČ Foto, Aleš Čemivet
članov; vladni sklep o nastavitvi Tinaverjeve pa je nezakonit, ker pred njegovim sprejetjem ni bil pravnomočno razrešen prejšnji direktor sklada, je menil Malenšek.
V pogovoru za Delo je opozoril še na ustavno nezdružljivost vloge državne sekretarke Balohove kot vodilne upravne funkcionarke ministrstva za gospodarske dejavnosti z vlogo predsednice upravnega odbora sklada, v katerem omenjeno ministrstvo po zakonu o malem gospodarstvu in po vladni uredbi o merilih in pogojih za dodeljevanje subvencij in garancij malemu gospodarstvu neposredno določa naloge sklada in usmerja njegovo politiko.
Malenšek naj bi bil na seji upravnega odbora ugotovil, da odbor danes »trideset privilegiranih subvencij z dnevnega reda« lahko zakonito obravnava zgolj, če sprejme stališče do potrebnosti dodatnih meril za dodeljevanje sredstev. To stališče pa je po njegovem neposredno vezano na podprtje mnenja o nezakonitosti Brezarjeve razrešitve - odstavljen naj bi bil, ker ni storil tistega, za kar ni bil pooblaščen.
Tinaverjeva naj bi bila nato, tako Malenšek, ugotovila, da pogojev za njeno vedejevstvo v skladu ni. Zato naj bi bila obvestila vlado, da ne more opravljati dodeljene funkcije, dokler se zadeve ne bodo rešile pravno. Zaradi nesklepčnosti v upravnem odboru po Malenškovih besedah ni bila odobrena nobena od subvencij. Sicer naj bi bilo trideset subvencij z današnjega dnevnega reda pogoltnilo dva milijona nemških mark, kar je polovica razpoložljivega skladovega denarja, je menil Malenšek. Po njegovem naj bi se bilo za preostala dva milijona mark potegovalo kar dvesto prosilcev.
Pomočnik predsednika sklada je na koncu pogovora še dejal, da se kot delavec s posebnimi pooblastili in posebno pogodbo zaveda odgovornosti, ki mu jo nalaga njegova funkcija. Vendar bi se svojih pristojnosti in nalog morali zavedati tudi drugi v skladu, v upravnem odboru in navsezadnje na ministrstvu in vladi. Dodal je še, da njegovo delovno mesto ni vezano na obstoj ali padec predsednika Brezarja, čeprav namerava po rešitvi vprašanja premisliti o potrebnih konsekvencah, MATJAŽ ERZNOŽNIK
za določeno znamko skriva denimo za oglaševanjem istoimenskega žvečilnega gumija ipd., pa je slovenska javnost že nekoliko bolj ravnodušna. Še vedno pa kar 44,3 odstotka ljudi meni, da tudi take reklame niso dopustne. Da so vendarle, jih meni le petina, preostalim je glede tega vseeno ali pa se niso znali opredeliti do te dileme.
Raziskava razkriva še nekaj: da se namreč za omejitve kajenja in reklamiranja cigaret in tobaka ne zavzemajo le nekadilci, marveč da jih podpirajo pretežno tudi kadilci. Poznavalci človeške psihe ta navidezni paradoks pojasnjujejo z dejstvom, da si tako rekoč noben kadilec ne želi, da bi se tej škodljivi razvadi kdaj vdal tudi njihov otrok.
Z raziskavo o zdravju in zdravstvu v Sloveniji pa se je navsezadnje pokazalo še, da danes kadi precej manj Slovencev, kot jih je denimo pred petimi leti. Delež ljudi, ki so kajenje že opustili, se je v tem obdobju povečal za dobre tri odstotke (s 16 na 19,4 odstotka). Delež kadilcev se je zmanjšal z 32,5 na 28,2 odstotka, delež tistih, ki ne kadijo in tudi nikoli niso, pa povečal s 50,6 na 52,4 odstotka.
Zmanjšuje pa se, sodeč po raziskavi, tudi število strastnih kadilcev. Več kot en zavojček cigaret na dan je pred petimi leti porabila dobra desetina ljudi, danes je takih le še 4,4 odstotka.
Manj spodbudni pa so podatki o povprečni starosti, pri kateri se prižge prva cigareta. Ta se je v petih letih celo za rahlo znižala, tako da znaša zdaj 18,8 leta.
In kdaj, pri kateri starosti se ljudje pri nas najpogosteje odločijo za opustitev kajenja? Če, potem v srednjih letih, pravi ra ziskava. Pri tej odločitvi je bila namreč povprečna starost nekdanjih kadilcev 35,7 leta.
SLAVA PARTLIČ
Nepopolni podatki
Želimo vas informirati, da je g. I. Guzelj v članku Nova Safti-jeva strategija (1. avgusta) podal napačne in nepopolne podatke.
Kovintrade Celje, Zunanja trgovina, p. o., Celje in Kovinotehna Celje, Mednarodno trgovsko podjetje, d. d., Celje, sta dva popolnoma ločena pravna subjekta brez kapitalske ali kakr šnekoli druge medsebojne pove zave.
Simbolična prodaja deleža \ Meblu-Italiani pa predstavlja le manjši del poslovne transakcije.
Mag. Dušan Zorko, gen. direktor Kovintrade
Kompas sklad
Te dni so medije - in tudi poštne nabiralnike - preplavile številne reklame za investicijske sklade. Med njimi je tudi reklama za Kompas sklad.
V izogib kakršnimkoli nesporazumom velja povedati, da za imenom Kompas sklad ne stojijo vodilna Kompasova turistična podjetja, vsekakor pa ne podpisani podjetji Kompas Holidays in Kompas Ilirizem.
Tomaž Visenjak, generalni direktor Kompas Holidays Janez Pergar, direktor Kompas Ilirizem
vega dejanja, za katero se storilec preganja po udarni dolžnosti, podatke o tem nemudoma odstopiti pristojnim službam ministrstva za notranje zadeve, če gre za zadeve iz njegove pristojnosti. Po predlogu zakona pristojne službe ministrstva za notranje zadeve opravljajo svoje delo v državi, pristojne službe ministrstva za obrambo pa varnostno-obve-ščevalne naloge, če gre za dejavnosti, ki ogrožajo ministrstvo za obrambo in obrambne sile, ali če gre za varovanje zaupnih obrambnih podatkov, določenih s predpisi. Pristojne službe obeh ministrstev in Sova so pri opravljanju nalog dolžne sodelovati med seboj, si pomagati in usklajevati aktivnosti.
Vamostno-obveščevalno politiko določa državni zbor, ki hkrati nadzoruje delovanje vseh pristojnih služb ministrstev in Sove. Vlada pa predlaga poslancem državnega zbora strateške in dolgoročne usmeritve na tem področju, na podlagi sprejete politike in usmeritev pa določa prednostne naloge in usklajuje delovanje vseh pristojnih. Predlog zakona uvaja tudi svet za nacionalno varnost pri vladi, ki obravnava temeljna vprašanja z var-nostno-obveščevalnega področja ter politiko in strategijo delovanja državnih organov in služb, hkrati usmerja in usklajuje njihovo delo ter spremlja uresničevanje sprejetih usmeritev. Svet ima koordinacijo kot svoje stalno delovno telo, ki skrbi za tekoče usklajevanje, sestavljajo pa jo predstojniki pristojnih služb obeh ministrstev in Sove. Vsi trije so dolžni o pomembnih varno-stno-obveščevalnih ugotovitvah obveščati predsednika vlade, na podlagi njegove odločitve pa tudi druge organe, organizacije in posameznike.
Predlog zakona se v 4. poglavju ukvarja s posebnimi operativnimi metodami in sredstvi dela. V skladu z 12. členom so to tajno sodelovanje, tajno opazovanje in odkup predmetov, nadzor telefona in drugih komunikacijskih sredstev in občil, nadzor pisem in drugih pošiljk, uporaba listin s prirejenimi identifikacijskimi podatki in uporaba prirejenih identifikacijskih oznak, nadzor s tehničnimi napravami in tajno odkrivanje in spremljanje sistemov zvez organizacij ali skupin, opredeljenih v prejšnjih členih predloga zakona. Posebnih operativnih metod in sred-
stev ni dovoljeno uporabiti proti drugemu državnemu organu ali službi.
O uporabi takih delovnih sredstev zoper delavca ministrstva oziroma druge pristojne službe je treba predhodno obvestiti pristojnega ministra oziroma predstojnika Sove. Uporaba posebnih operativnih metod in sredstev dela se dovoli izjemoma in za vsak primer posebej. Nadzor telefona in drugih komunikacijskih sredstev in občil, nadzor pisem in drugih pošiljk ter nadzor s tehničnimi napravami dovoli Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra oziroma predstojnika Sove. Tehnično izvrševanje nadzora telefona in drugih komunikacijskih sredstev in občil ter nadzor pisem in drugih pošiljk omogoča Sova.
Vsi podatki in informacije o uporabi posebnih operativnih metod in sredstev, podatki in informacije, ki bi lahko omogočili sklepanje o identiteti virov ali uporabljenih posebnih operativnih metodah ter podatki in informacije o nabavi, financiranju, evidentiranju, prodaji in prepustitvi v uporabo ter lokacijah posebnih operativno-tehnič-nih sredstev so državna skrivnost. Z odločitvijo državnega ali sodnega organa ni mogoče zahtevati ali dovoliti vpogleda, razkritja ali posredovanja podatkov, ki bi omogočali razkritje identitete oseb, ki tajno sodelujejo s pristojnimi službami.
Vlada bo poslancem državnega zbora predlagala, da predlog zakona o varnostno-obveščevalni dejavnosti sprejmejo po hitrem postopku, svoj predlog pa utemeljuje s tem, da sedanje razmere v varnostno-obveščevalni dejavnosti, različnih organih in službah, ki se z njo ukvarjajo in so zanjo pristojni, zahtevajo hitre in učinkovite spremembe. Hitro sprejetje zakona, in s tem ureditve zdaj precej skrhanega delovanja in sodelovanja pristojnih služb, bi po besedah predlagateljev odločilno prispevalo tudi k večji državni varnosti.
MARKO JAKOPEC
Novice
Skrb za pripravništvo mladih medicincev
Zdravstveno ministrstvo pripravlja ukrepe, s katerimi bo finančno podprlo zaposlovanje pripravnikov
LJUBLJANA, 2. avgusta - V Sloveniji je v zadnjih petih letih končalo študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani letno od 106 do 140 zdravnikov in od 26 do 41 zobozdravnikov, kar je kljub omejenemu vpisu še vedno več od potreb zdravstvenih zavodov. Diplomanti nimajo težav le pri iskanju redne zaposlitve, ampak že pri opravljanju pripravništva in strokovnega izpita. Dejstvo, da želi večina diplomantov opraviti pripravništvo v Ljubljani, kar za tukajšnje zavode pomeni veliko programsko, pa tudi finančno obremenitev, še dodatno zaostruje rešitev pripravniškega problema.
nika, ki je brez učinka, če diplomant ne opravi pripravništva in strokovnega izpita. Zaradi dolžine medicinskega študija se bistveno poslabša tudi mobilnost dipolmantov.ki si v tem času pogosto ustvarijo družine. Ob pripravi sprememb in dopolnitev zdravstvene zakonodaje bo ministrstvo zato posebej proučilo vsa vprašanja, ki zadevajo obveznost države za usposabljanje in razvoj kadrov na tem področju. Ocenjuje namreč, da je z zakonom o investicijah v zdravstvu deloma uredilo materialne pogoje razvoja zdravstva, ne pa tudi njegovega kadrovskega in materialnega razvoja.
SLAVA PARTLIČ
Na zdravstvenem ministrstvu se, tako pravijo, zavedajo, da je vsem diplomantom treba omogočiti opravljanje pripravništva in strokovnega izpita. Zato so pripravili nekaj ukrepov, s katerimi bi z ustreznim finančnim pokritjem zaposlovanje pripravnikov postalo zakonska obveznost zdravstvenih zavodov. V tem smislu dopolnjujejo tudi pravilnika o pogojih za izvajanje pripravništva, sekundariata in specializacije, ki jih morajo izpolnejvati zdravstveni zavodi ali zasebniki. Dopolnili pa bodo tudi mrežo razpoložljivih
• V zdravstvenih domovih je bilo letos na voljo 64 pripravniških mest za zdravnike za določen čas (36 zasedenih) in le pet za nedoločen čas (za štipendiste). Za zobozdravnike je bilo 13 mest za določen čas (osem zasedenih) in šest za nedoločen čas. V bolnišnicah je bilo pripravniških mest za določen čas 57 (od tega 18 zasedenih) in pet za nedoločen čas. Financiranje poteka različno, ponekod le iz sredstev zavodov za zaposlovanje, ponekod tudi iz rednih sredstev zavodov in na osnovi kolektivne pogodbe. Volontersko ( zakonska obveznost zavoda je v tem primeru le plačilo prispevkov za zavarovanje za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni ter zagotovitev mentoija) pa je opravljali pripravništvo v Kliničnem centru šest diplomantov medicinske fakultete, trije pa so si tako pripravništvo šele urejali.
pripravniških mest za vso Slovenijo, in to tako, da bi di-polomanti praviloma opravljali pripravništvo na območju, kjer stalno prebivajo. Skratka, vzpostaviti želijo sistem, ki bo ob solidarnosti med javnimi zdravstvenimi zavodi omogočal kakovostno opravljanje pripravništva.
Pripravništvo diplomantov medicinske fakultete terja posebno obravnavo ne le zaradi dolžine in zahtevnosti študija medicine, marveč tudi zaradi zakonsko predpisane vsebine in trajanja usposabljanja za samostojno delo v poklicu, pojasnjuje zdravstveno ministrstvo. Medicinski študij zahteva velik materialni vložek države v izobraževanje zdravnika in zobozdrav
DELO
Direktor CZP Delo, d.o.o., glavni in odgovorni urednik Dela:
TIT DOBERŠEK
Namestnik direktorja, glavnega in odgovornega urednika Dela: DANILO SLIVNIK
Poslovni direktor:
EMIL ŠUŠTAR
Direktor trlenja:
JURE APIH
Uredniki:
MIŠO RENKO (centralna redakcija). MARKO PEČAUER (notranja politika), TONJA SLOKAR (gospodarstvo), VESO STOJANOV (zunanja politika), PETER KOLŠEK (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni list), HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPETAVO (lju-bljansko dopisništvo), MIRAN KO-REN (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika), BORIS JEŽ (komentarji). JANKO LORENCI (sobotna priloga), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija), BRANE. MASELJ (Vikend magazin). MATIJA DERMASTIA (Delo in dom, Izložbeno okno).
1
%
*
I
i
Sreda, 3. avgusta 1994
DELO ★ stran 3
INDUSTRIJSKA RAZVOJNA POLITIKA (1)
Podjetja se bodo delila le še na dobra in slaba
LJUBLJANA, 2. avgusta - Slovensko gospodarstvo v prihodnje ne bo več razdeljeno na bolj ali manj prednostne panoge, ampak se bodo podjetja delila na dobra in slaba. Dobra bodo tista, v katerih bodo do leta 2000 na zaposlenega ustvarili do 60.000 mark dodane vrednosti, medtem ko zdaj dosežejo vsaj 20.000 mark dodane vrednosti na zaposlenega. To so v bistvu najpomembnejši poudarki nove industrijske razvojne politike, dokumenta, ki gaje slovenska vlada tik pred počitnicami uvrstila na svoj dnevni red, vendar bodo ministri o njem podrobno govorili v jesenskih mesecih.
S predvidenim povečanjem bruto dodane vrednosti na zaposlenega naj bi naša država do preloma tisočletja zmanjšala zaostanek za evropskim gospodarstvom. Kot so zapisali na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, kjer so dokument pripravili, bomo morali v Sloveniji zato izpolniti nekaj osnovnih pogojev, ki jih precej obubožano slovensko gospodarstvo potrebuje za uspešno rast v prihodnjih letih. Med njimi velja omeniti optimalno izkoriščenost obstoječih industrijskih zmogljivosti (preko 80-odstotno izkoriščenost). Med pomembnejše spodbujevalne dejavnike prištevajo tudi investicije v
•	V strokovni javnosti je še vedno precej vprašanj glede same vloge industrijske politike pri nadaljnjem razvoju države. Kot kaže, namreč še vedno ni povsem jasno, ali je industrijska razvojna politika instrument delitvenega, socialističnega gospodarstva ali pa je rezultat sodobnega tržnega gospodarstva. Nekateri pa se ob tem dokumentu sprašujejo, dali država s tem ne prevzema prevelike odgovornosti in bremena, ki ga ni sposobna nositi. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pa so trdno prepričani, da je to tisti dokument, ki slovenskemu gospodarstvu daje osnovne smernice za hitrejše prilagajanje evropskim razmeram.
slovensko infrastrukturo, in sicer v pospešen program gradnje slovenskih avtocest, velike investicije v železniško infrastrukturo, elektrogospodarstvo, ekološko sanacijo, posodabljanje koprske luke in letališča. V vse omenjene dejavnosti naj bi v prihodnjih letih investirali vsaj toliko kot znaša 25 odstotkov BDP pospešeno gospodarsko rast naj bi spodbudili tudi s pomočjo tujih vlaganj in s pospešenim posodabljanjem o lastninjenih podjetij. Ob tem velja omeniti tudi vračanje nacionaliziranega premoženja in preusmeritev
•	Sestavljala omenjenega dokumenta so zapisali da je industrijska politika tudi razvojna politika določenega segmenta gospodarstva, zato moramo hkrati govoriti o industrijski razvojni politiki industrije. Definicija: »Industrijska razvojna politika je nabor usklajenih ukrepov države, ki skupaj vodijo k realizaciji razvojnih ciljev industrije in so usklajeni z njenim gospodarskim okoljem, razpoložljivimi resursi ter so načrtovani cilji istočasno realno dosegljivi znotraj načrtovanega časa.« (nadaljevanje jutri)
kapitala novih lastnikov iz porabe v naložbe. Strategi omenjene industrijsko razvojne politike pričakujejo, da bodo prebivalci Slovenije v prihodnje bolj varčevali in da bodo svoje prihranke vlagali v nakup delnic posameznih podjetij ali investicijskih skladvo namesto na hranilne knjižice. Uspeh bo v precejšnji meri odvisen tudi od sodelovanja slovenskega gospodarstva pri obnovi gospodarstva v nekdanji BiH in Hrvaški. Vse skupaj bo nedvomno v precejšnji meri odvisno od bolj ali manj uspešnega brzdanja inflacije (v prihodnje ne bi smela presegati 12 do 14 odstotkov na letni ravni) in seveda od politične stabilnosti in pravne varnosti.
Različne napovedi prihodnjega razvoja
Brez izdatnega zadolževanja pri mednarodni banki za obnovo in razvoj in drugih mednarodnih finančnih institucijah seveda ne bo mogoče uresničiti predvidenih ciljev. Zato ta finančna institucija pozorno spremlja makroekonomska dogajanja pri nas in to ne le zardi presoje o upravičenosti najetja novih posojil, temveč tudi zardi sposobnosti vračanja že najetih posojil. Po njihovih izračunih naj bi naša država na prehodu iz 1995. v 1996. leto dosegla stopnjo rasti izvoza kot jo imajo v Evropski skupnosti (predvidena je 5-odstotna stopnja rasti). Pri uvozu pa naj bi bila stopnja rasti 4,7-odstotna. To naj bi med drugim predelovalni industriji po letu 1994 omogočilo preobrat iz negativnih v pozitivne stopnje rasti, vendar pa analize iz leta 1993 in prve polovice letošnjega leta kažejo, da so bile njihove projekcije preveč »konservativne«.
V primerjavi s prognozami v Evropski uniji, kjer do leta 1996 v vseh panogah načrtujejo pozitivne stopnje rasti (najnižjo - 0,5-odstotno pri proizvodnji hrane pijače in tobaka) pa na zavodu za makroekonomska raziskovanja predvidevajo da bodo v Sloveniji predvidene stopnje rasti v štirih panogah višje kot v Evropski uniji. Med temi dejavnostmi so našteli proizvodnjo hrane, pijač in tobaka, na drugem mestu je proizvodnja in predelava tekstila, usnja, obutve in oblačil na tretjem so usnje in usnjeni izdelki, na četrtem pa proizvodnja ostalih nekovinskih in mineralnih izdelkov. Med panogami kjer na omenjenem zavodu predvidevajo negativne stopnje rasti, so proizvodnja kovina, proizvodnja strojev in naprav in proizvodnja vozil. V ostalih sedmih panogah pa predvidevajo nižje stopnje rasti kot v Evropski uniji.	FRANCI DOVČ
Sklad noče dati denarja Pomurki
Potrebujejo milijon mark obratnih sredstev - Pričakujejo ponudbo angleškega kupca
MURSKA SOBOTA, 2. avgusta -Potem ko je v četrtek direktor Mesne industrije Pomurka, Milan Bratkovič, poslal republiškemu Skladu za razvoj ultimat, v katerem je do petka zjutraj zahteval obratna sredstva v višini milijon mark ali pa bo sprožil stečajni postopek, je bila v Pomurki le izredna seja upravnega odbora, ki pa ni dala nobenih rezultatov.
Odbor se je namreč sestal v močno okrnjeni sestavi, saj je bil odsoten celo njegov predsednik Valter Nemec. Zastopal ga je Alojz Pihler, ki pa s problematiko Pomurke ni bil dovolj seznanjen, da bi lahko povedal kaj bolj konkretnega. Na Skladu pravijo, daje Pomurka dobila že precejšnja sredstva, poslovanje pa je kljub temu še zmeraj negativno. Zavračajo tudi grožnjo s stečajem, in sicer z argumentom, da Bratkovič nima te pristojnosti, saj lahko stečajni postopek sproži le upravni odbor.
Direktor MI Pomurka je tudi sicer izrazil nezadovoljstvo z odnosom lastnikov do Pomurke, saj je ta preveč
• Danes popoldne se je Milan Bratkovič v Ljubljani sestal s predstavnico Sklada za razvoj, rezultati pogovorov pa še niso znani.
neresen, da bi bilo možno normalno sodelovati, sicer pa izjav za javnost po včerajšnji seji več ne daje. Ervin Pitz z Zveze zadrug Panonka. kot predstavnik lastnikov na ta očitek odgovaija, da Mesna industrija preveč zamuja s plačilom živine, da bi to še naprej lahko mirno opazovali.
Letos spomladi je Sklad objavil tudi razpis za zbiranje ponudb potencialnih kupcev Pomurke, na katerega je že bil po mnenju Sklada zadovoljiv odziv, še v tem tednu pa pričakujejo tudi ponudbo angleškega kupca, o katerem je Bratkovič v začetku razpisa tudi najresneje razmišljal. Za dokončno odločitev pa si je Sklad vzel še nekaj mesecev časa. Medtem pa 840 zaposlenih v podjetju nemočno čaka na razplet, mnogi -predvsem zaposleni v klavnici - celo doma, saj so že lep čas nimajo dela.
NATAŠA GIDER
časnik za poslovno odločanje
finance
LEVITEV STARIH V NOVE BANKE •
HRVAŠKIH KUN JE NA TRGU DOVOLJ •
VISOKI DONOSI NOVIH ZAPISOV BANKE SLOVENIJE
TEGOBE SOCIALNEGA TURIZMA (2)
Kolpa je brezplačna
Uradnih kopališč ni, čeprav se tista v Vinici, v Podzemlju in Primostku na zunaj sploh ne razlikujejo od »pravih«, razen po tem, da ni treba plačati vstopnine
ČRNOMELJ, METLIKA, KOČEVJE, RIBNICA, NOVO MESTO, TREBNJE, 2. avgusta - Za kopanje v Kolpi ni treba nikjer v Beli krajini nikomur plačati ničesar. Uradnih kopališč pravzaprav sploh ni, čeprav se kopališča na Vinici, v Podzemlju in Primostku na zunaj sploh ne razlikujejo od »pravih« kopališč, razen po tem, da za vstop vanje ni treba seči v žep po denarnico.
»Uradno kopališče pomeni ograjo, imeti je treba kopališkega mojstra, aparate za umetno dihanje, nosila in kaj vem kaj vse še. Tak je pač predpis. Vse to bi nas stalo več, kot bi lahko nabrali z vstopnino. Zato bi le po nepotrebnem ježih ljudi,« je pojasnil direktor črnomaljskega Gostinstva Valentin Papež.
»Vem kakšna je bila reakcija ljudi na kopališču v Podzemlju, ko so letos Metličani tam postavili ogrado, a ne da bi pobirali vstopnino, ampak zaradi obupanih okoličanov. Kmetje so bili upravičeno jezni, ker so se kopalci razkropili po travnikih in poljih (brezobzirni so bili predvsem tisti od drugod, domačini so bili uvidevni) okoli kopališča in povzročali škodo. Sedaj so kopalci usmerjeni na kopališče, ki pa je še vedno brezplačno,saj je ograda le zavarovala obdelano zemljo in pridelke.
Togi predpisi
Takšna neuradna kopališča pomenijo, da se tam vsak koplje na lastno odgovornost. Zaradi togih predpisov je pač tako. Pred leti smo postavili tudi opozorilne table: Kopanje na lastno odgovornost. Ljudje so začudeno spraševali, ali pomeni to začetek uvajanja vstopnine in neštetim sem moral pojasnjevati zadevo, nakar so se režali. Da bi začeli pobirati vstopnino za kopanje v Kolpi, pa si ne bi drznili. Ljudje nas bi »požrli«, jih že kar slišim: kaj, za kopanje v naši Kolpi, da bomo plačevali?
Čeprav uradnega kopališča ni, pa na Vinici le nismo čisto »bosi«. V recepciji imajo vse potrebno za oskrbo poškodb in nujno medicinsko pomoč, za resnejše stvari pa je treba telefonirati v zdravstveni dom.
Ob belokranjskih kopališčih je povsod parkiranje brezplačno, na Vinici so tudi tuši, voda, sanitarije, vse brezplačno. V Podzemlju je prav tako. Plačati pa je treba seveda kampiranje, vendar to vključuje elektriko in druge storitve kampa,« je še pojasnil Valentin Papež.
Z državno mejo ni težav
Z državno mejo kopalci v Kolpi nimajo težav. Izjema je metliško kopališče, ki je že za mejnim in carinskim prehodom, torej v nekakšni brezcarinski coni (tega v bifeju na kopališču pri cenah ni opaziti, saj je davek obračunan) slovenskega ozemlja. Kopalci, ki želijo na to kopališče morajo najprej
skozi policijsko in carinsko kontrolo, da dvajset metrov za njima zavijejo na kopališče. Nazaj grede je postopek enak. Zato ne čudi, da gre na metliško kopališče le po dvajset ljudi na dan, medtem ko se drugje ljudi kar tre. Po ocenah črnomaljskih in metliških gostincev je bilo minulo nedeljo na kopališčih od Starega trga do Metlike okoli petnajst tisoč kopalcev. Od tega kakih tri tisoč v Vinici, prav toliko v Podzemlju, enako v Primostku, manj pa v Gribljah, na Krasincu, Starem trgu, Adlešičih itd.
Kopališča ob Kolpi (Vinica, Podzemelj, Primostek) so lepo urejena, snažna, v Primostku imajo tudi bazen. Povsod so stopnice za v vodo (tudi na manjših kopališčih), urejeni bifeji s pijačo in hrano (Podzemelj nudi le prigrizke, Vinica pa ima pravo restavracijo), ponekod so gugalnice za skoke v vodo itd. Belokranjci skratka tudi na kopališčih dokazujejo, da so gostoljubni in radodarni. Ker kopalcem ni treba odšteti denarja za kopanje, parkiranje in kdo ve kaj še, ostane pač nekaj več cvenka za oro, pivo ali pa tudi odlična belokranjska vina.
Brezplačno tudi kopanje v kočevskem jezeru
V kočevski občini je namakanje v Kolpi brezplačno tako v Osilnici kot pri Fari. Kopališča so bolj sad prizadevanj domačinov kot načrtnega urejanja. Nekateri se kopajo tudi v jezercu pri Kočevski Reki, vendar teh ni veliko, čeprav je brezplačno. Brezplačno je tudi kopanje v kočevskem jezeru, ki je nastalo v nekdanji rudniški jami. Po jezeru surfajo, dostopi v vodo pa so pripravljeni bolj na način »vsak sam svoj mojster«. Kljub temu pa je ob jezeru vsak dan nekaj sto domačinov, saj je voda čista in ker je polna rib, je tudi ribičev veliko. Blizu jezera je restavracija Jezero, druge infrastrukture pa ni.
Ribničani se namakajo v Bistrici in tudi za pregrado (vodnim zadrževalnikom)v Prigorici, kadar je tam kaj vode. To kopanje je bolj za otroke, saj je voda nizka.
Kopanje ob Krki v novomeški občini je mogoče marsikod. Na Loki v Novem mestu so še ostanki nekdanjega kopališča (betonske plošče in kovinske lestve za v vodo), vendar se tam koplje red-kokdo, saj je ploščad skoraj sredi gostišča. Mnogi se kopljejo pod pralnico peska Kremen, na jezovih in ob napajališčih za živino. Vse to je seveda brezplačno.
Največ Novomeščanov se hodi kopat na Otočec, kjer pa je treba plačati, ne sicer kopanje, temveč »parkirnino«, ki pa jo predstavniki Krkinih Zdravilišč - hotela grad Otočec zahtevajo tudi od pešcev (po tristo tolarjev). Za posameznika ni tako kopanje na Otočcu v reki Krki na divjem kopališču (uradno namreč tudi to ni registrirano, saj ne izpolnjuje osnovnih zahtev) niti pol cenejše kot v super urejenih toplicah. Otoško kopališče je edino v tem predelu Slovenije, kjer je treba za kopanje v reki seči v žep. Res sta na kopališču en pokvarjen in en komaj še delujoč tuš, ogrodja za gole, peskovnik in gugalnice ter razbite in polomljene lesene stopnice za v vodo, vendar kaj več pa ne. Bife celo ne premore niti ore niti kokakole.
Trebanjce namakanje v Temenici na ostankih trebanjskega kopališča ne stane nič, vendar je tudi kopanje bolj za otroke kot za odrasle. Kopanje v Mirni je tudi zastonj, kopališče pod mirnskim gradom pa bolj spomin na nekdanje čase.
MILOVAN DIMITRIČ
VPISOVANJE LASTNIŠKIH CERTIFIKATOV
Kljub dopustom se ljudem mudi, da bi postali pravi delničarji
Najbolj zaupajo skladom, za katerimi stojijo največje banke in zavarovalnice - Zastopniki in akviziterji so trn v peti konkurence - Nekateri skladi se odločajo za povišanje delniškega kapitala
LJUBLJANA, 2. avgusta — Minila sta približno dva tedna, odkar seje začelo vpisovanje certifikatov v pooblaščene sklade. Prvi vtis je, da se ljudem navzlic dopustom še kar mudi, da bi postali delničarji. Najbolj so zadovoljni v družbah za upravljanje, za katerimi stojijo veliki, zlasti banke, saj se jim - kot kaže - reklama izplača. Zlasti manjši pa so se povezali s pošto. Tako so se namreč bolj približali bodočim delničarjem, nimajo pa sprotnih podatkov o številu delničarjev in zbranem kapitalu, saj jili PTT o tem obvešča dvakrat na teden. Sicer pa smo v naši anketi med drugim izvedeli tudi o sporih zaradi domnevne nelojalne konkurence med družbami za upravljanje.
KBM Infond družba za upra-
vljanje iz Maribora ima dovoljenje za dva pooblaščena sklada certifikatov, in sicer za Infond Stolp in Infond Center. Za vsakega so razpisali po 7,7 milijard tolarjev delniškega kapitala. V skladu Infond Stolp že vpisujejo certifikate in imajo do zdaj že približno štirinajst tisoč delničarjev, skupna vrednost njihovih delnic pa je približno štiri milijarde tolarjev. Pomočnica direktorja Infond družbe za upravljanje Marjeta Fuks pravi, da so zelo zadovoljni z vpisom in da bodo prihodnji teden dali na agencijo za trgovanje z vrednostnimi papirji vlogo za 30-odstotno povečanje delniškega kapitala tega sklada. Pričakuje, da bodo še ta mesec končali vpisovanje delničarjev v Infond Stolp. Sklad Infond Center pa bo začel vpisovati delničarje 15. avgusta, a je - pravi Fu-ksova - že zdaj zanj veliko zanimanja. Imajo pa v Infond družbi namen ustanoviti še tretji sklad.
Za sklad Infond Stolp imajo skoraj 220 vpisnih mest, saj je certifikate mogoče vpisati v vseh enotah Kreditne banke Maribor, Zavarovalnice Maribor ter agencijah te zavarovalnice v različnih krajih Slovenije, v nekaterih podjetjih, pisarnah društev upokojencev in krajevnih skupnosti ter pisarnah zastopnikov zavarovalnice Maribor. Za sklad Infond Center pa bodo vpisana mesta tudi na vseh poštnih enotah. Sklada infond družbe za zdaj nimata seznama podjetij, v kateri bosta kupovala lastniške deleže, vendar nam je Marjeta Fuks povedala, da bodo vlagali v različne panoge, na različnih območjih Slovenije, pri tem pa naj bi upoštevali bonitete, panožne analize in druge informacije.
Pri Probanki vpišejo do 450 cerifikatov na dan
Probanka družba za upravljanje ima tri sklade: v Mariboru
Zlato moneto, v Ravnah Zlati dukat in na Ptuju Zlati medaljon.
Zlata moneta, ki je začela vpisovati certifinakte 15. julija, je razpisala tri milijarde tolarjev delniškega kapitala. Zlati dukat je razpisal milijardo in 300 tisoč tolarjev delniškega kapitala, Zlati medaljon pa za milijardo in 700 tisoč tolarjev. Slednja dva sklada sta začela vpisovati certifikate 17. julija. Namestnica direktorja Pro-banke družbe za upravljanje Vlasta Babič je zadovoljna z dinamiko vpisovanja certifikatov, saj jih vpišejo približno 450 na dan. Imajo 250 lastnih vpisnih mest, poleg tega pa je mogoče delnice v njihove sklade vpisati tudi na približno 500 poštnih enotah. Vlasta Babič pravi, da že imajo predvidena podjetja, v katera naj bi njihovi skladi vlagali in dodaja, da se pri tem nikakor ne bodo regijsko omejili.
Pomurska investicijska družba v Murski Soboti, sklad, ki ga je ustanovila Pomurska družba za upravljanje, je razpisala štiri milijarde tolarjev delniškega kapitala. Certifikate so začeli vpisovati 20. julija in do zdaj je približno 1500 državljanov vpisalo za okrog 430 milijonov tolarjev kapitala v certifikatih. Vpisna mesta imajo na vseh enotah LB Pomurske banke ; to je 18 vpisnih mest. Poleg tega se - pravi direktor Pomurske družbe za upravljanje Matjaž Satler - dogovarjajo z nekaterimi podjetji in obrtniki, da bi tudi v njihovih prostorih organizirali vpisovanje kapitala oziroma certifikatov. Dodaja, da je na njihovem seznamu podjetjij, v katera bo ta sklad vlagal približno 15 firm iz Prekmurja in drugih območij Slovenije. Približno 65 od-
stotkov kapitala bo sklad vložil v velika zdrava in dobrostoječa podjetja, preostanek pa v manjša a perspektivna podjetja, poudarja Matjaž Satler.
Aktiva Avant razpisala za 9,5 miljard tolarjev delniškega kapitala
Ljubljanska Aktiva družba za upravljanje je ustanovila sklad Aktiva Avant, ki je razpisal za devet in pol milijard tolarjev delniškega kapitala. V lastnem vpisnem mestu v ljubljanskem World Trade Centru so začeli vpisovati certifikate 18. julija, od 25. julija pa to storitev za Aktivo Avant opravljajo tudi vse poštne enote v Sloveniji. Direktor Aktive družbe za,upravljanje Aleš Okoren pravi, da bodo najmanj 60 odstotkov naložb sklada predstavljale investicije v lastniške vrednostne papirje, največ 40 odstotkov pa v dolžniške. Na začetku bodo kupovali delnice podjetij (en del bodo vlagali v stabilna-podjetja, drugi del pa v perspektivna in po njihovem mnjenju podcenjena podjetja), kasneje, ko bodo skladi polni, pa naj bi začeli še z obveznicami.
Kot nam je povedal Egidij Birsa, direktor banke Vipa, edine ustanoviteljice družbe za upravljanje AVTP, so na pooblaščenem investicijskem skladu Vipa InvesS doslej zbrali za okoli 900 milijonov tolarjev certifikatov približno tritisočih občanov. Sestava vpisnikov je zelo pestra, vendar so zbrali na razvitejših območjih, na primer v Sežani, Ajdovščini, Idriji; več certifikatov otrok, upokojencev in kmetov (delavci verjetno čakajo lastninjenje svojih podjetij). Skupna razpisana vsota sklada je 6 milijard tolarjev. Sklad, ki se je specializiral za ožje območje Primorske, zbira certifikate (»mimo gangsterskih poslov in brez dodatnih nesramnih reklam«) na vseh enotah banke Vipa, na vseh poštah v Sloveniji, na enotah SDK na Primorskem, v HKS Dobrovo
ter na sedežih društev upokojencev. Vlagati nameravajo zlasti v agroživilstvo, kmetijstvo, gostinstvo, turizem, trgovino, gradbeništvo in nekatera zdrava industrijska podjetja, vse na območju Primorske. Skušali bodo dosegati normalne donose, naložbe bodo razpršene, na borzi pa se bodo pojavili takoj, ko jih bo zakonodajalec »spustil« na borzo.
Investicijski sklad Mercata, ki je tudi začel zbirati certifikate med prvimi (in to na sedežih podjetij iz poslovnega sistema Mercator, sedežu pooblaščene družbe za upravljanja Intara S&P in v vseh enote pošte v Sloveniji), je do zdaj zbral od 1500 do 2000 certifikatov. Če upoštevamo, da je povprečna vrednost certifikata 250 tisoč tolarjev, je to po oceni direktorja družbe za upravljanje Intara S&P Sama Primožiča od 375 do 500 milijonov tolarjev. »Za nas so pravi hendikep akviziterske službe, ki pri konkurenci delujejo, čeprav so prepovedane. Ustrezne akcije so zato že sprožene.«
Največ certifikatov so v sklad Mercata vpisali na sedežu družbe, presenetljivo veliko pa so jih zbrali preko pošte. Sestava vpisnikov je raznolika, ne izstopajo ne starostno, ne strankarsko in ne stanovsko, »tako kot je orientirana naša družba, so očitno tudi vpisniki«. V Mercati je vpisanih 7 milijard tolarjev kapitala, po potrebi ga bodo povečali za 30 odstotkov. Ko bo vpis v Mercati zadosten, bodo začeli vpisovati v Mercato 1. Če bo vpisovanje teklo z enako hitrostjo, bo to predvidoma v septembru.
Družba bo vlagala pretežno v uspešna podjetja, del naložb pa bo usmerjen v podjetja, za katera je potrebna sanacija, saj so dobički pri teh lahko največji. Eno od pogostih vprašanj vpisnikov certifikatov je, kaj jim bodo delnice prinesle. Kot pojasnjujejo v Intari S&P, v prvem obdobju po kotaciji na borzi ni pričakovati zelo visokih cen teh delnic. Vendar Primožič opaža, da vpisnikom sčasoma prihaja v zavest, da se delnic ne bo splačalo takoj prodati, ampak jih zadržati in počakati na dividende. »Prepričani smo, da nam bo uspelo med prvimi speljati kotacijo naše delnice na trgu vrednostnih papirjev. Seveda pa je treba še počakati na ustrezne predpise za kotacijo vrednostnih papirjev pooblaščenih družb.«
Po končanem prvem krogu so najbolje ocenili Maribor
Med turističnimi kraji vodi Kranjska Gora, med naravnimi zdravilišči pa Radenci in Topolšica
LJUBLJANA, 2. avgusta - V akciji Moja dežela, lepa, urejena in čista, ki jo pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor organizira Turistična zveza Slovenije, je končan prvi krog ocenjevanja slovenskih krajev. Kot so povedali na današnji tiskovni konferenci, bodo pri končni oceni, ki bo znana konec jeseni, poleg mnenj ocenjevalne komisije upoštevali tudi mnenja obiskovalcev tekmujočih krajev in mnenja inšpekcijskih služb.
Namen akcije je jasen: poskrbeti za to, da bomo sami živeli v lepši, bolj urejeni deželi. Toda komisija, ki je na terenu ocenjevala slovenske kraje, je pogostokrat ugotovila, da se do lastnega okolja obnašamo mačehovsko; v prvi vrsti bi morala, takšna so bila tudi mnenja krajanov in meščanov, za lepši izgled več narediti komunalna podjetja v mestih. Kako naj ocenjujemo lepoto slovenske prestolnice, ko pa ob vseh pasjih iztrebkih ne moreš normalno hoditi po mestu, je bilo eno od vprašanj, ki smo jih lahko slišali na današnji tiskovni konferenci. Pravzaprav na to, da z Ljubljano kot enim od ocenjenih večjih mest (tistih, ki štejejo več kot 20.000 prebivalcev) in njeno čistočo ter urejenostjo ni vse v redu, kažejo rezultati: pre-
TUDI OB BLIŽNJI REKI JE MOGOČE PREŽI VETI LEP DOPUST. (Foto: Igor Zapla til)
stolnica se je namreč po prvem krogu ocenjevanja za Mariborom, Kranjem. Novo Gorico, Novim mestom, Koprom in Celjem uvrstila šele na sedmo mesto. Med izrazito turističnimi kraji je ob polčasu na vrhu Kranjska Gora, sledijo pa ji Bled, Radenci. Bohinj, Podčetrtek, Portorož, Moravci, Rogaška Slatina, Dobrna, Bovec itd. Slovenska naravna zdravilišča so letos razdeljena na večja in manjša; med večjimi vodijo Radenci pred Moravskimi toplicami in Termami Čatež, med manjšimi pa Topolšica pred Zrečami in Ptujem.
V akciji ocenjevanja poleg krajev sodelujejo tudi srednje
• Na Turistični zvezi Slovenije so sporočili tudi, da je podaljšan rok prijave na natečaj za turistični spominek Slovenije. Na osnovi predlogov in pobud je mogoče spominke poslati na TZS še do vključno 10. septembra 1994, nato pa bo petčlanska strokovna žirija, ki jo sestavljajo prof. dr. Stane Bernik, prof. dr. Janez Bogataj, prof. dr. Peter Krečič, prof. Miijenko Licul in Milan Pajk ocenila poslane izdelke in jih nagradila.
šole za gostinstvo in turizem
-	vodi ljubljanska pred mariborsko in Srednjo šolo za gostinstvo in turizem iz Radencev
-	in osnovne šole. Ocenjujejo se tudi mejni prehodi, in sicer v treh kategorijah: veliki mednarodni, majhni mednarodni in mejni prehodi s Hrvaško. Prav v tem času pa poteka tudi »inventura« komunalnih kopališč, medtem ko so že zbrane ocene pokazale, da so najbolje urejena termalna kopališča (ocena čez 70), slabše pa bazeni na plaži (ocena 51,8).
Prvič so se v akcijo vključile tudi vse policijske postaje. Akcijo vodi centralna ocenjevalna komisija na ministrstvu za notranje zadeve, ki bo v drugem krogu obiskala vse najbolje uvrščene enote v posameznih upravah in med enajstimi najboljšimi odločila o zmagovalki. Ocenjevanje policijskih postaj je težavno, saj so zgradbe zelo različne po kakovosti in prostornosti, zato komisija upošteva predvsem tisto, kar je k poslopju dodano s skrbjo in domiselnostjo zaposlenih.
DARJA VERBIČ
Pri Ateni ena je sklad napolnjen
Sprejemanje lastninskih certifikatov za investicijski sklad Atena ena družbe za upravljanje Atena je bilo že v petek preventivno ustavljeno, saj je družba na podlagi podatkov zadnjih dni sklepala, da je sklad napolnjen. Kot nam je povedal direktor družbe za upravljanje Atena Andrej Urbas, je bilo vpisanih 9.520.460 delnic. Zdaj mora Atena preveriti, če so res vsa sredstva na teh certifikatnih računih. Pri javni prodaji Lekovih delnic se je namreč izkazalo, da je bilo okoli 6 odstotkov nakaznic napačnih. Drugi sklad, Atena dva, so začeli polniti 25. julija. Blizu 60 vpisnim mestom, enotam SKB in pogodbenim vpiso-valskim firmam po Sloveniji so se za vpis delnice v Ateno dve priključile tudi vse enote pošte v Sloveniji.
Poleg tega zbirajo certifikate za Ateno tudi potujoči uradi. Kot pojasnjuje Urbas, agencija dovoli, da lahko v krajih, kjer ni pošte, banke ali drugega primernega prostora, lahko pooblaščenec zbiralca na osnovi javnega razglasa v za to predpisanih prostorih daje pojasnila, informacije, razlage in tu je možno tudi vpisovati delnice. To metodo uporabljajo tudi nekatere druge družbe. In prav na račun pooblaščencev in (prepovedanega) akviziterstva je veliko ostrih protestov. Urbas zavrača očitke, češ da Atena strogo prejx>veduje svojim zastopnikom kakršnokoli vpisovanje certifikatov na neustreznih mestih. »Če bi kdo ugotovil nepravilnosti, naj to sjioroči na sedež družbe.«
Hitrost zbiranja pripisuje družba po eni strani učinkoviti organiziranosti svojih vpisnih mest, zaupanju vpisnikov v bančne inštitucije in pozitivnim premikom v miselnosti Slovencev, ki dajejo čedalje večji pomen vrednostnim papirjem. In agresivni propagandi? »Za to smo po lastni oceni - glede na nekatere izjave - porabili malo. Osredotočili smo se samo na nekatere ključne medije, v prihodnje pa bomo obseg reklam bistveno zmanjšali.«
Povprečna vrednost certifikata je bila nekoliko nižja kot so pričakovali, namreč okoli 240 tisoč tolarjev. Razlog: zbrali so tudi veliko certifikatov otrok in »ostankov« od Leka. Glavno težišče vpisa je bilo v Ljubljani in regionalnih centrih. Občani, ki vpisujejo certifikate, prihajajo na vpisna mesta v glavnem že odločeni za to svojo naložbo, le redki zahtevajo prospekt.
UILJANA DERIČ BOŽENA KRIŽNIK
Zvita vladna matematika
TONJA SLOKAR
- etos ni bilo prvič, da nas je vlada sredi najhujše poletne
B vročine presenetila s hladno prho podražitev. Podražili so
m se bencin, elektrika, rtvnaročnina, železniške vozovnice in
m J še prej mleko. Cene moke in kruha se še ne bodo kmalu dvignile, trdijo v Kračunovem ministrstvu. In hkrati hitijo pojasnjevati, da censka rast v prodaji na drobno kljub temu ne hi smela predeči že ustaljenih stopenj, ki se zdaj gibljejo okoli enega odstotka na mesec. Kdo bi ugovarjal vladi, ko se ljudje v tej pasji vročini raje ukvarjajo s prijetnejšimi zadevami kot pa z zoprnimi podražitvami. Ali morda ravno zaradi poletne ignorance javnosti vlada zvito izkoristi julij in a vgust za popra vke cen ?
Podražitveni odstotki posameznih izdelkov oziroma storitev niti ne vzbujajo velike skrbi, niso namreč niti približno tolikšni, kot smo jih bili denimo vajeni med galopirajočo inflacijo. Elektriko je vlada tokrat podražita za slabe štiri odstotke, bencin za dva in v tem slogu naprej, cene telefonskih priključkov pa je začasno celo zamrznila. Prvi izračuni kažejo, naj bi dražja elektrika povečala avgustovsko inflacijo za 0,15 odstotka, zaradi dviga cene bencina naj bi inflacija ta mesec zrasla za 0,2 odstotka, dražja železnica naj bi še najmanj vplivala nanjo. Skratka, če vse te »vidne« podražitvene odstotke seštejemo, bi še lahko pritegnili ministrstvu za ekonomske odnose, ki nas prepričuje, da nas vlada s svežnjem podražitev ni tako hudo udarila po žepu. Še zlasti, ker se v vladi na vse pretege izgovarjajo, da so tokrat samo delno ugodili zahtevam elektrogospodarstva in naftarjev.
Slednje tudi drži. Toda kar pomnimo, vlada ni nikoli čisto prisluhnila podražitvenim zahtevam slovenskih »monopolistov«. ki so vedno vpile v nebo. Včasih bolj uspešno, včasih manj si je vendarle prizadevala brzdati cene. Toda »veliki« so bili prav tako zviti. Običajno so našli napo! skrite kanale, da so prej ali slej prišli do svojega. Tudi tako. da so imeli simpatizerje v vladi, danes temu rečemo lobije, ki so jim morda v več zamahih pomagali k zahtevani ceni. Drugi, na | primer v elektrogospodarstvu, so obračunsko napihnili svoje stroške J čez vsako mero in zadovoljno čakali, da jim bo vlada priznala vsaj 1 tretjino tistega, s čimer so mahali naokoli. Za vse tiste, ki so bili pod vladnim censkim nadzorom, pa je veljalo in še velja pravilo, zahtevaj več, da boš dobil vsaj polovico ali kaj manj. Stroškovne rezerve pri proizvajalcih ali trgovcih so neizmerne. In to se je potrdilo tudi ob tokratnih zahtevah po podražitvah.
Toda podražitveno seštevanje, ki je v vladnih rokah, ima veliko večje razsežnosti. Če poskoči cena elektrike, jo skušajo v podjetjih skoraj takoj vračunati v cene končnih izdelkov ati storitev. Zato, ker je to najlažja pot, da si poplačajo višje stroške. Podobno se zgodi ob podražitvi bencina. Ž bencinom gredo praviloma navzgor cene prevoza in izdelkov, ki jih je treba pripeljati na trg. Kaj vse se podraži, je torej odvisno od tistih, ki so na koncu proizvodne verige. To pa pomeni, da bo verižna reakcija, ki jo sproži podražitev energije, povsem opazna šele čez nekaj tednov ali kak mesec. Takrat bo torej jasno, koliko bo zdajšnje povišanje cen pravzaprav vplivalo na slovensko inflacijo. Razen, seveda, če ne bo treba statistikom po vladnem naročilu rahlo popra viti kak izračun.
Na videz majhni odstotki podražitev imajo torej lahko velik vpliv na inflacijsko rast in tega nam vlada ob svojih ukrepih skorajda nikoli ne prizna. Mesečni dvig se zdaj resda vrti okoli dobrega odstotka, vendar je že zdavnaj očitno, da tudi s takim tempom letos ne bo dosežen cilj -13-odstotna rast inflacije. Ekonomisti pravijo, da bi bila 20-odstotna že lep in predvsem realnejši dosežek, saj bi bil bližji lanskemu. Mesečna inflacijska rast. ki je vsaj v zadnjih nekaj mesecih višja od lanske, pa vzbuja celo rahlo skrb, da bo letošnja inflacija morebiti celo presegla lanskih 22,9 odstotka. Vsako teto oktobra jo požene kvišku še občutna zimska podražitev elektrike. Slednjo lahko zanesljivo napovemo, kakšni pa bodo drugi podražitveni pritiski, na primer v kmetijstvu, pod katerimi vlada tako rada kloni, in preostale podražitve, neodvisne od vladne presoje, pa še sploh ne vemo. Tildi zato bi pričakovali, da nam vlada ne bo tako nonšalantno metala v obraz izračunov o svojih podražitvah in njihovem prispevku k dvigu inflacije.
V stari Ljubljani so pešci končno varni pred avtomobili
LJUBLJANA, 2. avgusta - Te dni so na obeh vhodih v staro Ljubljano na Mestnem in Levstikovem trgu začeli urejati promet redarji, ki še tako vztrajnim ne dovolijo, da bi se po območju, name njem le /veščem, vozili z avtomobili. Za tak ukrep sta se odločila izvršni svet mesta Ljubljane in izvršni svet občine ( enter, ki si tudi delita stroške. Redarji podjetja Varpos imajo posebne oznake mestne službe in bodo promet v stari Ljubljani skupaj s policijo in službo mestnega redarstva poostreno nadzorovali vsak dela vnik od 9 M) do polnoči ter ob nedeljah in praznikih od 16. do 24. ure. (Z. M.. Foto: Blaž Samec)
Se bo opekarna v Dolgi vasi izognila stečaju?
LENDAVA, 2. avgusta - Nič dobrega niso danes delavci opekarne v Dolgi vasi, ki so sicer že od maja na čakanju na delo, slišali od finančnega svetovalca slovenskega razvojnega sklada Franca Humarja. Na zboru jim je danes zjutraj dejal, da bo sklad sredi avgusta po vsej verjetnosti vložil predlog za uvedbo stečaja podjetja, ker druge realne rešitve ne vidijo. Terjatve upnikov so z obrestmi vred namreč narasle že čez milijon nemških mark in zaradi tega je kupca za podjetje skoraj- nemogoče najti. V naslednjih dneh se bodo pri skladu sicer Še poskusili pogovoriti z naj-večijimi upniki in jih pridobiti za prisilno poravnavo, a je možnosti za to, da bi se upniki s tem strinjali, zelo malo.
Glede na to, da delavci do uvedbe stečaja ne morejo priti na seznam brezposelnih in ne morejo dobivati nadomestila z zavoda za zaposlovanje, je morda takšna različica za njih še najboljša, saj sedaj ne dobivajo ničesar. Čeprav se je začel že avgust, namreč še sedaj niso dobili junijske plače, pa tudi regresa za letni dopust jim še niso izplačali. O tem, ali bo sklad nastrgal denar za junijsko plačo, jih bodo obvestili do petka. Ce plač še ne bo, so dejali obupani delavci na današnjem zboru, bodo na nek način morali pritisniti na sklad, ki jim po njihovem prepričanju ta denar dolguje.
JOŽE POJBIČ
Medidnska prva pomoč je okretnejša na dveh kolesih
Doslej osemnajst uspešnih reševalnih akcij na motornem kolesu - Bistveno hitrejša prva pomoč
LJUBLJANA, 2. avgusta - Minute, ki lahko odločajo o življenju ali smrti, bodo odslej krajše. Petindvajsetim reševalnim vozilom ljubljanske reševalne postaje se je pred nedavnim poskusno pridružilo motorno kolo, namenjeno hitri prvi pomoči poškodovanim v prometnih nesrečah. Medicinski tehnik se na njem približno dvakrat hitreje prebije do poškodovanca in mu daje strokovno pomoč do prihoda zdravnika oziroma reševalnega vozila.
Projekt Novi pristopi k reševa-
nju sta pripravila novi študentski servis Študent in podjetje Sito-market, izvajajo pa ga skupaj s Kliničnim centrom in Reševalno postajo v Ljubljani. V enem mesecu so z motornim kolesom izvedli osemnajst uspešnih reševalnih akcij. Prve izkušnje novega načina pomoči so dobre, je na današnji tiskovni konferenci povedal avtor in vodja projekta Mitja Vilar.
Tovrstna pomoč je zasnovana tako, da se usposobljeni medicinski tehnik na motornem kolesu, ki je opremljeno z modrimi lučmi, sireno in vso najnujnejšo opremo za prvo pomoč, takoj po pozivu odpravi na kraj nesreče. Zaradi okretnosti vozilo bistveno lažje premaguje prometne zastoje in druge ovire. Tako ponesrečencu zelo hitro
nudi prvo pomoč usposobljena oseba, ki na kraju nesreče tudi oceni, kakšni nadaljnji ukrepi so še potrebni. Po radioodajni zvezi, s katero je povezan z dispečer-skim centrom reševalne postaje, lahko pokliče dodatno reševalno vozilo, gasilce in jih opozori na morebitne ovire na poti do kraja nesreče. Izkazalo sc je, da je mo-' torno kolo uporabno predvsem pri nesrečah, ki se zgodijo na obrobju Ljubljane, zato čaka na klice na Dolgem mostu.
TUdi predsednik Stalne strokovne skupine za urgentno medicino Slovenije dr. Andrej Bručan je projekt podprl. Primeren se mu zdi zlasti za pomoč ponesrečencem, saj na kraju nesreče zdravnik ne more narediti dosti več, kot medicinski tehnik.
NEVENKA ŽOl.NIR
4. stran ★ DELO
KITAJSKE BORZE
Le leto M po nererjetnem razcveta »medvedk že bmstijo i vso močjo
Marsikdo ima še vsaj malo v spominu televizijske slike izpred dobrega leta dni, ki so v poročilih o neveijetno cvetočem gospodarstvu v posebnih kitajskih gospodarskih območjih, kot sta npr. Šenzen in Guandong, med drugim prikazovale tudi množice Kitajcev, ki so se pred poslopji borz divje prerivali, da bi lahko kupili delnice. Danes je slika povsem obrnjena: na borznem parketu šanghajske borze borzni mešetaiji dolge ure le nemo strmijo v strop in čakajo, da se bo kaj zgodilo.
Dogaja pa se bolj malo, vsaj tistega, kar bi koga res lahko razveselilo. Nekdaj evforično nakupovanje se je sprevrglo v hladno treznost, trgovanje z delnicami je povsem anemično, investitorji v mednarodne obveznice so previdno stopili vstran, celi ducati terminskih borz pa so enostavno zaklenili vrata. Res je sicer, da večina svetovnih borznih trgov letos preživlja težke čase, vendar pa je bil ta padec na Kitajskem še posebej boleč. Deloma tudi zaradi ostre monetarne politike, ki jo podpredsednik kitajske vlade Žu Rongji v zadnjem času izvaja z namenom ohladitve pregretega gospodarstva. Najslabše so jo v vladnem primežu odnesle tiste borze, na katerih so se skorumpirani trgovci znašli pod preiskavami različnih državnih služb. Kar nekaj nedavno ustanovljenih blagovnih borz, ki naj bi bile temelj za začetek tržnega vrednotenja osnovnih dobrin so preplavili različni škandali: preiskovalne komisije so odkrile različne trgovce, ki so depozite prelivali v Hong Kong m na računalnikih prikazivali lažne številke
«Revščina« pa ni ostala le v mejah Kitajske Prav v Hong Kongu so dnevi, ko je lahko karkoli s kitajskim predznakom vrtoglavo dvigalo cene, sedaj nepreklicno mimo — borzni indeks Hang Seng je po rekordnih januarskih 12,200 točkah do danes ves čas le padal in se že nekaj tednov giblje pod 9 tisoč točkami, cene delnic nekaterih kitajskih družb pa so od začetka kotiranja v maju doslej padle za 30 odstotkov.
Da bi na borze z uvedbo strožjega reda spet prišli bolj cvetoči časi, si močno želijo tudi podjetja iz kitajskega državnega sektorja, ki naj bi prav z rastjo delniških trgov
dobile prepotreben kapital. Tako je npr. iz družbe Shanghai Petroche-mical Complex nedavno prišlo uradno sporočilo, da za nedoločen čas prelaga dolgo načrtovano 25 milijonov dolarjev vredno novo ponudbo delnic, v Pekingu pa bodo verjetno morali upočasniti tudi predvideno kotacijo še 22 državnih podjetij.
Čeprav na kitajskih borzah tistih prvorazrednih zahodnjaških goljufij doslej še ni bilo, pa so tudi majhne lumparije dovolj, da so vlagatelji postali bolj previdni, poleg
® Potem ko so se v Pekingu v strahu pred vedno večjo jezo domače javnosti le odločili, da bodo do konca letošnjega leta zamrznili vse nove kctacije in izdaje delnic, so se dogodki na borznih tleh v začetka tedna končno obrnili v pozitivno smer. Če je soditi po prvih signalih, množično utegnejo predvsem domači vlagatelji svoje prihranke še enkrat vrniti v delnice, saj sta samo v ponedeljek indeksa šanghajske in šenzenske borze poskočila za več kot 30 odstotkov, po nekaterih ocenah pa je bilo za delnice tega dne v določenem trenutku na voljo za 690 milijonov ameriških dolarjev.
tega pa so bila kitajska javna podjetja vedno bolj širokosrčna do domačih delničarjev kot do tujcev.
Prav v tem je nekakšna sreča v nesreči, saj vsi Kitajci upanja v nove trge le niso izgubili — medtem ko kitajske mednarodne obveznice stojijo zelo medlo, pa domače Še naprej cvetijo. Še pred kratkim se jih tujci zaradi nelikvidnosti in donosa ki je le polovično pokril inflacijo, niso hoteli niti dotaknili. Nato je vlada le olajšala trgovanje na se-
ABANČNA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA
SLOVENSKA C. 50,61000 LJUBLJANA Telefon: 061/133-31-21, faks: 061/310-985
j PONUJAMO POSREDOVANJE PRI VREDNOSTNIH PAPIRJIH IN ZLATU. INDIVIDUALNO UPRAVLJANJE PORTFELJA. VZAJEMNI SKLAD POLŽEK IN ANALITSKE STORITVE
L i l E J \ N S K i
Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d,d, Ljubljana
št.: 141
Datum: 02.08.19S4
bvA/VCitSlVt	INvtJvO — 5>Pt										
2. avgust 1994			prejšnji			sprememba v točkah			sprememba v odst.	
1.486,15			1.452,46			33,69			2,32	
Vrednost. pauir	obr rp.div.	ex kupon št. dal (3)	enotni tečaj	% sprem	datum	pov- praš.	po- nudba	Max.	Min.	promet v 1000 srr
UVRŠČENA ROTACIJA 1 • Obveznico L:										
R SL 1	8.0	3.(30.06.)	96,5	.20	02. 08.	-	-	96,5	96,4	33 585
RSL2	9.5	7 (1.4.)	103,3	,21	02.08.	-	-	103.3	103,3	1.152
fi SL8	5,0	2 (31.05.)	74,0	-	28. 07.	74,0	86,4	-	-	-
R SL 11	7.3	3. (15.07.)	95,8	-	25.07.	-	99.0	-	-	-
R SL 1(0)	8,0	3. (30.06.)	93,0	-	02.03.	-	-	93,0	93,0	196
R SL 2(0)	9.5	7. (1.4.)	100,0	-	20.07.	-	-	-	-	-
UVRŠČENA ROTACIJA i Redne delnice								. : : :	•••.:	::	T;.;.:-:	
SKB redne	458	(16.5.94)j	39.857! 1,66! 02.08,			-	!	40.100	38.260	9.566
UVRŠČENA ROTACIJA 1 - Prednostne delnice										
										sssssš;
SKB pred.			38.171]			-i	J	38.500	37800]	9.466
UYFR»CfcWA	U uovšzmee										
Mesto Lj*	10.0	4. (1.4.)	94,1A		02.08.		-	94,1	94,1	112
SKB 1	10,0	3. (1.11.)	97,9		01 08.		105,9	-	-	-
UVRŠČENA ROTACIJA II Redne delnice										
Probanka	1000	(6.6.94.)|	21460		1,91-i 02.08.		19.000	-	21.800	21300	13.296
PROSTI TRG Obveznic«										
Gorenje	10,8	8. (15.7.)	95,9A	-	02.03.	-	-	95,9	95,9	61
Lek 1	10,0	3. (1.1)	105,OA	-	02.08	-	-	105,0	105,0	67
Lek 2	12,0	3 (1.11.)	107,OA	-	02. 08.	-	107,0	107,0	107,0	51
Lesnina 1	10,0	(4)	3,0	-	04.05.	-	66,0	-	-	-
Ob Šmarje	10,0	1. (1.9.)	87.0A	-	02.08.	-	-	87,0	87,0	763
Ob. Laško	10,0	2. (1.10. )	86,3	-	29.07.	-	-	-	-	-
Ob Zag.	11,0	3. (1.1.)	70,1	.06-	02.08.	-	-	70,1	70,1	233
PTT Celje	12,0	5.(01.06.)	99,5	80	02. 08.	-	-	99,5	99,5	‘ 101
PTT M.	12.0	6 (01.07.)	101,0A		02. 08.	-	-	101,0	101,0	119
PTT Go.	10,0	1.(01.06.)	95,5	,52-	02. 08.	-	99,0	95,5	95,5	209
RGS blag.	250	5. (1.4)	13.000	-	22 03.	-	-	-	-	-
Rogaška 1	10,0	4. (1.6 94)	100.0A		02.08	-	-	100,0	100,0	32
V1P1	-	-	103.3A	-	02.08.	-	-	103,3	103,3	412
Yuior 1 PROSTI	12,0 sm	9. (1 6.94)	104,0 deiriicS		16.12.		T T:-xT:			-.v.
Dadas	10000	(1.6 941	194.058*	10,00	02 08.	-	-	194.058	194058	194
Fmmedia	-	-	115 081	,07-	02.08.	-	-	116.500	115.000	8.516
Grad	119	(8.3.94)	6.140	-	18.07.	-	-	-	-	-
Lek	796	(45.93)	12.050	-	01.08.	11.340	12.300	-	-	-
MKZalož.	218	(3C.3.93)	9.803A	21	02.08.	-	11.000	10.000	9700	569
Nika	4000	(10.6 94)	137.971	2,48	02 08.	-	-	139.000	137.300	11.038
Salus	1050	(28.3 94)	18.590-	10.00	02 06.	16900	-	18.590	18590	3.309
Ter. Čatež (5,			740,0	,62	02. 08.	-	-	740,0	740,0	74
PROŠTI TRG Prednostne delnice										
KB Trigiav	4000	123.5 94)	41.409	.28	02 08.	-	-	41.700	41.000	9.524
RGS (6)			3.450	1,43-	02.08	-	3.700	3.450	3.450	207
UBK				30.971	-	29. 07	-	-	-	-	-
V!PP			41 300	-	02. 08.	-	-	41.300	41.300	413
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI										
BLAG. ZAP. BANKE SLOVENIJE V DEM										
60-dnevni (v SIT)			99,9		03. 01.					
90-dnevni (v SIT)			71,9		16. 09.					
120-dnevni (v SIT)			100,1		20. 01.					
DVODELNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BS										
150.000 SIT skupai seok			1057		22 06					
tolarski del sept.			111.5		01.08					
devizni de! sept.			105,5		01 08					
1 5 mil SIT skupaj sep!										
tolarski del sept.			103,0		19 05					
devizni dei sept.										
TOLARSKI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BANKE SLOVENIJE Z NAKUPNIM BONOM (zapadlost 1.12.1994)										
Blag. Z3pis v % od nom. - 500.000.00 SIT			85.5	,24	02.08		86,3	86,0	85,0	227.387
deli nakupnih bonov (kotirajo v tolarjih)			27.51C	,55	02.08			28.923	27.000	36,368
KOMERCIALNI ZAPISI										
Stan. sklad RS										
devizni dei sept.			105,S		j 24. 06		I			
VSE PRAVICE PRIDRŽANE Opombe:
Obveznice, komercialni zaptsi in blagajniški zapis: kotirajo v odstotkih (osnova je nainižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih: enotni letaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine: (0) izkoriščena davčna olajšava A aplikacijski tečaj, borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S suspendirano trgovanj. Z - zadržano trgovanje, * - dosežena 10-odsiotnadnevnaspremembatečaja. ” - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano
Obveznice z anuiteinim odplačilom glavnice MU, PU, YLN1, LSN1, GOR, RGS1. OZG, OSM, RSL1, PCE. RSL8. RS 11. SKB': ex kupon številka kupona in datum zapadlosti ie-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno a delovne dni pred zapadlostjo Ie-tega; (4) - kuponi, ki so zapadli 1 3.1993,01.09.93 in 1.3. 1994, niso bili izplačam, t S) od12 4 94 delnica kotira brez kupona zal. 1993; (6) od 26. S. 94 delnica kotira brez kupona za I 1993 m 1992: obr. m. obrestna mera (otovezmcej. div. dividenda (delnice), v SIT, če ni navedeno drugače max najvišji tečaj določenega vrednostnega papirja; mm. najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja ____________
kundarnih trgih in donos vezala na inflacijo ter jih brez problemov prodala za 11 milijard dolarjev.
Za prave posle je torej pri tujcih očitno še vedno dovolj denarja, saj so npr. takšna podjetja kot so Capital Corp. ali Goldman Sachs v neposredne investicijske sklade vložila številne milijarde. Resnični preizkus kitajskih delnic se obeta proti koncu leta, ko bodo nekatere najbolj obetavne domače družbe (China Southern Airlines, Shan-dong Huaneneng Power Develop-ment) poskušale kotirati na newy-orškem Wall Streetu.
Doma pa uradni predstavniki borznih trgov radi povedo, da bo prav sedanji zlom pomagal k hitrejši vzpostavitvi zakonodajne mreže za področje delnic in surovin. Pri terminskih poslih, s katerimi se trenutno ilegalno ukvarja kakšnih 500 hiš, namerava vlada uzakoniti, da bo vse trgovanje potekalo preko uradnih; borz , na katerih bodo veljale določene minimalne kapitalske zahteve, borze pa bodo morale imeti najmanj 20 stalno zaposlenih brokerjev in ustrezne telekomunikacijske zmogljivosti.
Vendarle bo do vzpostavitve popolnega zaupanja verjetno moralo preteči še precej vode. Posebej za običajne smrtnike, kot je npr. šang-hajski tovarniški delavec Xu Kan-gyi - potem ko se je tik pred katastrofo umaknil z borze in izgubil »le« 2,300 dolarjev ali približno štiri mesečne plače, je skrušeno dejal: »Počutim se, kot da bi me odirali pri živem telesu«.
G. B.

SKB BASKA S.8.
MMM
» OJtMM ° jggBBBjto H IJA
CENTRALA BREŽJCF Cesta prvih borcev 11. 68250 Brežice telefon 0608 62-236. telefaks. 0608 62-852
POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54. 61000 Ljubljana telefon: 061 133-11-55. telefaks: 061 133-13-47
POSLOVALNICA CELJE POSLOVALNICA MAPI BOA Ljubljanska 3*. 63000 Celje' Pattuamka c 3-5.62000 Motor* telefon 063 28-936. 44I -625 telefon: 062 29-460 telefaks: 063 441-625 telefaks: 062 29-460
POSLOVALNICA KRANJ POSLOVALNICA PTVJ
Tudi Kubanci bodo spoznali dohodnine
•Prvič po revoluciji leta 1959, s katero se je pred 35leti uradno začela diktatura Fi-dela Castra, bodo tudi Kubanci spoznali dohodnino. Na svoji redni avgustovski seji bo kubanski parlament sprejeli vsa potrebna določila, državljani pabodo nato »povabljeni« k državni blagajni.
Uvedba dohodnine v eni tej eni izmed redkih preostalih socialističnih držav je predvsem poskus sanacije državnih financ. Kubi že daij časa drastično primanjkuje proračunskega denarja in je zato je že pred časom podražila veliko število donedavnih »zastonjskih« storitev. V prihodnje bo močno omejila tudi socialno podporo brezposelnim. Le tako naj bi po besedah tamkajšnjega finančnega ministra Jose Luisa Ro-drigueza še v tem letn uspeli proračunski primanjkljaj, ki po zadnjih ocenah znaša 4,2 miljarde kubanskih pezosov, zmanjšati za slabo milijardo pezosov. (V.T.)
MMM
JVa/Vecjf/ ruski investicijski sklad se je znašel na začetku konca
MMM - najbolj znanemu ruskemu investicijskemu skladu je očitno odzvonilo, saj so njihove delnice prek noči izgubile polovico svoje vrednosti, lastniki pa so se začeli zbirati pred borzo in izpostavami MMM v upanju, da jim jih bo uspelo čim bolj ugodno prodati.
Dogodki, ki so jim bili v Moskvi po dolgem času priča prejšnji teden, so rusko vlado vzpodbudili in prisilili k razmišljanju o uvedbi nove zakonodaje za trgovanje z vrednostnimi papirji. Ministri so ustanovili delovno skupino, ki naj bi zaščitila predvsem interese lastnikov delnic, ki jih je, po nekaterih ocenah (delnice niso imenske) okoli deset milijonov.
Toda delnice, katerih vrednost se je čez noč prepolovila, so po podatkih moskovske blagovne in surovinske borze znova začele rasti, njihova vrednost pa se je po-
SVICARSKE BANKE
Dobički bodo letos nižji
Po razcvetu na finančnih trgih v preteklem letu, ko so se dobički švicarskih bank povzpeli v zavidljive višine, prvih šest mesecev tega leta za "velike tri" ne bo tako uspešnih. Zaslužki so glede na lansko leto drastično padli, tako da bančni analitiki napovedujejo tudi do 35 odstotkov manjše neto dobičke kot v istem obdobju lanskega leta, dobički od trgovanja pa bodo manjši kar za 50 odstotkov.
Banke bodo svoja poslovna poročila objavile v tem mesecu, toda že sedaj je jasno, da se jih ne bodo mogli tako veseliti kot lani. Credit Suisse se namreč v prvih šestih mesecih tega leta ne na nivoju celotne skupine ne bo mogla pohvaliti s 67-odstotnim povečanjem bruto dobička (2,41 milijarde švicarskih frankov) in 1,53 milijardami švicarskih frankov dobička od trgovanja, ki ju je ustvarila v lanskem prvem polletju.
Tudi njena matično družba CS Holding je že napovedala nazadovanje od lanskega neto dobička (882 milijonov frankov) za najmanj 20 odstotkov, Swiss Bank Corp pa predvideva, da bodo v primerjavi z lanskimi 719 milijoni švicarskih frankov neto dobička letos zaslužili kar 35 odstotkov manj, dobički od trgovanja pa bodo man jši za 40 do 50 odstotkov. Nič bolje se ne godi največji švicarski banki Union Bank of Switzerland, ki bo zaradi 40 do 50 odstotnega padca dobička pri trgovanju ob 28 do 35 odstotkov neto dobička.
Pri tem analitiki poudatjajo, da bi bili njihovi podatki toč-nejši, če bi imeli na voljo več podatkov o arbitražnem trgovanju, vendar so prepričani, da je najhuje vendarle za njimi. Zmanjšanje dobička pripisujejo predvsem

Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij na dan 3.8.1994 Velja od 00.09 do 24. ure				
Banka		Valuta	Nakupni		Prodajni
Abanka, Ljubljana		DEM	80.02	80.12
Bank Austria		DEM	79.35	79.55
Banka Vipa		DEM	79.68	79.75
Creditanstalt-Nova banka		DEM	79.65	79.70
Dolenjska banka		DEM	80.26	80.35
Kreditna banka Maribor		DEM	80.23	80.30
Ljudska banka		DEM	79.62	79.77
M banka, Ljubljana		DEM	79.60	79.77
Probanka, Maribor		DEM	79.50	79.60
Slovenska investicijska banka		DEM	79.60	79.77
SZKB		DEM	80.00	80.20
UBK banka		DEM	79.65	79.78
Zaradi velikih sprememb v tečajih, na katere banke ne moremo vplivati, se v bankah ne moremo obvezati prodajati valuto po objavljenih tečajih. Zaradi tega prosimo, da trenutni tečaj preverite pri pristojnih službah. Devizni tečaji za DEM, ATS, ITL in CKF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutni veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma pomanjšano za 0,25 odstotne točke				
SKB BANKA, D. D., Ljubljana
Tečajna iista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij št. 149 na dan 03. 8. 1994 od 00.00 dalje Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
ATS	lOO	1140,9393	1142,3605
FRF	lOO	2348,9125	2351,8384
DEM	lOO	8028,0000	8038,0000
ITL	lOO	8,0031	8,0131
USD	1	126,8424	127,0004
Tečaji so okvirni, pri konkretnih poslih so možna odstopanja.
splošna banka koper d.d.
Tečajna lista za obračan deviznih prilivov in odlivov podjetij št 43 na dan 3,8.1994 od 00.00 dalje
Tečaji so okvirni, pri konkretnih poslih so možna odstopanja.
Valuta
ATS
DEM
ITL
USD
Enota
100
100
100
1
Nakupni
1132.5474
7968.9519
7.9443
125.9095
Prodajni
1133.9065
7978.5146
7.9539
226.0606
Pi-istaniSka ulica 14, 86001 Koper • Telefon 066 451-100
Telefaac 066/37-451
Tečajna lista Ljubljanske banke, d.d., za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij št. 149
Tečaji veljajo od 3.8.1994 od 00.00 dalje Šifra	'	Za devi
Država	valute	Valuta	Enota	nakupni	prodajni
Avstrija	040	šiling	100	1140.7972	1142.2184
Belgija	056	frank/C	100	389.9838	390.4696
Francija	250	frank	100	2348.6199	2351.5458
Nemčija	280	marka	100	8027.0000	8037.0000
Italija	380	lira	100	8.0021	8.0121
Nizozemska	528	gulden	100	7151.0135	7159.9222
Švica	756	frank	100	9516.0085	9527.8635
V. Britanija	826	funt	1	195.4013	195.6447
ZDA	840	dolar	1	126.8266	126.8946
	955	ECU	1	153.5565	153.7478
Španija	995	pezeta	100	97.6083	97.7299
Opomba: Tečaji so okvirni. Možno je odstopanje glede na deviz. Za devizne prilive pravnih oseb, katerih žiro računi se LB, bo banka zaračunavala dodatne stroške financiranja.				trenutne tečaje na tgu ne vključuje v potencial	
Povprečne obrestne mere na medbančnem denarnem trgu
Obrestne mere za medbančne kredite na dan 1. 8. 1994
BANKA
SLOVENIJE
skupna
obrestna
mera
realna
obrestna
mera
-	povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera med dnem
-	povprečna ponderirana medbančna obrestna mera na večernem denarnem trgu
-	skupna povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera
25,2 %
22,27 %
24.6 %
10,0 %
7,4 %
9,6%
Skupna obrestna mera je sestavljena iz stopnje rasti drobnoprodajnih cen v Republiki Sloveniji v preteklem mesecu (K) in realne obrestne mere (r).
občutnemu povišanju obrestnih mer v prvih mesecih tega leta, drugo polletje pa bo po njihovem mnenju ugodnejše, saj je v prvih šestih mesecih bankam zaradi splošno izboljšanega položaja v švicarskem gospodarstvu uspelo zmanjšati provizije za kritje slabih posojil in odpisov, zmanjšali pa so tudi število osebja in znižali stroške poslovanja.
Kljub temu to ne more nadomestiti izrednih zaslužkov lanskega leta, ki je bilo bolj izjema kot pravilo, in v primerjavi s poslovnimi rezultati "normalnega" leta 1992, so lahko Švicarski bankirji kar zadovoljni. Nekaj več težav bodo imeli le pri Swiss Bank Corp, kjer še ne vedo, kolikšne izgube bodo imeli zaradi spodletelih swap poslov s turško banko Impexbank. Ta jim namreč dolguje vsaj 80 milijonov dolarjev, Swiss Bank Corp pa je že odpustila šest deviznih brokerjev, ki so turški banki omogočili najemanje višjih posojil, kot je bilo dogovor-jeno.
A. P.
	>v, borzni ir				deks SBI lili	
			v	K		A
				X	'	f
				XL		/ i
S S f f S S f. f. s s 1	Vrednost 3. januarja 1994= 1.01710 Vrednost 2. avgusta 1994: 1.486,15 Zadnja sprememba: + 2,32 odstotka						
večala prav zaradi panike, ki so jo z večjim povpraševanjem ustvarili sami prizadeti lastniki delnic, ki so hoteli izkoristiti razliko med njihov tržno vrednostjo in tisto, po kateri jih odkupuje investicijski sklad MMM. Delnice, ki so bile pred polomom vredne
110.000	rubljev (55 dolarjev), so se po padcu na 30.000 rubljev (15 dolaijev), znova povzpele na
90.000	rubljev (43,79 dolaija), saj je MMM obljubil, da jih bo odkupil po vrednosti, ki so jo dosegale pred zlomom.
Toda tisoče investitorjev, ki so se zbirali pred sedežem MMM v upanju, da jim bo le uspelo prodati papirje brez vrednosti, je presenetila tudi odločitev MMM o prekinitvi avtomatičnega odkupa delnic, saj so svarila o davčnih utajah in slabem finančnem zdravju postajala vse glasnejša. Finančno ministrstvo je namreč ugotovilo, da MMM z denarjem od novih delnic financira odkup starih, bankirji s tujimi strokovnjaki vred pa kljub temu menijo, da ti neljubi dogodki ne bodo bistveno ogrozili nastajajočega trga vrednostih papiijev v Rusiji.
Vodstvo MMM pa navkljub vsem tem dogodkom ohranja vsaj na videz hladno kri in "svoje dobro ime" propagira z obsežno oglaševalsko akcijo - nien moto je: "MMM nima težav" - s katero so preplavili dnevno časopisje in televizijo. Propaganda jih je po nekaterih podatkih stala približno 10 milijard rubljev dnevno (4,87 milijonov dolarjev), čeprav so v enem dnevu za svoje delnice uspeli iztržiti samo 4 milijarde rubljev (1,95 milijona dolarjev) Na pomoč pa jim je priskočil celo osebni svetovalec predsednika Jelcina, ki je investicij-
Borzni indeks LB 13
Vrednost 3 januarja 1994 = 1.000
Vrednost 2. avgusta 1994: 1.378.53 Zadnja sprememba: +1,59 odstotka
skemu skladu v televizijskem intervjuju ponudil rešilni pas. če mu bo le uspelo poravnati zapadle davčne obveznosti in izkazati primerno finančno stanje.
Medtem pa finančno ministrstvo mrzlično rešuje nastali položaj in si prizadeva za sprejem zakonov, ki bodo natančno določali izdajo, nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Agencija Itar-Tass namreč poroča, da so predstavniki finančnega ministrstva, davčnih oblasti in pro-ti-monopolnega komiteja ugotovili, da MMM ni lastnik nikakršnih podjetij, niti ni bil registriran na finančnem ministrstvu kot borzno-posredniška hiša, kar pomeni, da sploh ne bi smel kotirati na borzi. Preplah je nastal tudi v St.Petersburgu, kjer sodne oblasti po eni strani mrzlično preiskujejo poslovanje MMM, vlada pa prek agencije Tass na ljudi poskuša delovati pomirjevalno, češ da nastalega položaja ne bi smeli še bolj napihovati, predvsem pa ne povezovati z drugimi podobnimi ustanovami.
Direktor Moskovske blagovne in surovinske borze na vse skupaj pravi, da so tudi druga podjetja doslej izdajala podobne brezvredne papirje, ki ne prinašajo nikakršnih dividend, za njimi ne stoji nobena poslovna strategija, poleg tega pa bi na zahodu zaprli vsakogar, ki bi se spustil v podobno " uspešne posle". Kje ie končal denar od prodanih delnic, se natančno ne ve, saj je investicijska politika MMM dolgo veljala za poslovno skrivnost, njihov predstavnik za tisk pa je pred kratkim sporočil, da je MMM večinski delničar družbe AvtoVAZ, ki izdeluje osebna vozila Lada, denar pa naj bi naložili tudi v hotelski kompleks v mestu Suzdal.
A.P.
Vrednost dolarja
t-ondon, 2.8.94 nak./ prod. HelgiIH* (BEC)	32.48	32.52
V.Brlt. (GBP)	15395	1.541
Kanada (CND)	1.3877	1.3887
Francija (FRF)	5.394	5399
Nizo. (NLG)	1.7714	1.7724
Italija (ITL)	1585.5	1587
Japon. (JPY)	9935	99.65
Švica (CHF)	1331	1332	■
ZRN (DEM)	1.5786	1.5796
p; v DSP za enoto valute
VHiituHnf
1
shladi
2.8.1994	Tekoča vrednost enote v tolarjih	Razlika v SIT glede na zadnjo vrednost	Odstotni donos v SIT		Tveganost -v odstotkih delnic
			v zadnjem mesecu	od LL1994	
Alfa / Probanka	11.6685,86	+ 42,76	3,97		10,00*
Breza / TMB	12.326.00	+ 4,00	1.78	23,2	50,00**
Darko / Kompas Fiolrade	81,56	+ 1,45	1,56	3,59	
Deus / Veritas	1.035,20	+ 5,00	0,10	-	9,00*
Direr / Dadas	145,55	+ 0,07	0,61	14,90	
Galileo / PM&A	2.501,18	+ 8,63	0,03	22,59	22,42*
Gazela / lot er Times	1.205,00	+ 0.20	1,03	20.50	100,00*
Golf/ Faclor	130,28	+ 1,09	1,33	20.65	20.00**
Herman Celjski / CBH	1.081,45	+ 4,40	-0.30	-	15,80*
Hrast/TMB	12.246,00	+ 3,00	1,29	22,46	20,00**
Miha/Nika	146,36	+ 3,41	-4,30	8,25	ni določeno
Mistral / Start BPH	8.823,07	+ 3,47	1.04	16,20	30,00**
Modra kombinacija / R.pika	121,86	+ 1,47	-1,21	15.27	19,00*
Neli H./Dadas	151,56	+ 0,08	1,04	17,65	
Nika-delniški / Sika	110,07	+ 3,14	-<4,67	-	100,00**
Nika SED. /Nika	109.32	+ 3,06	-4.21	-	100,00**
Pboenix / Kompas Fiatrade	12.502,94	+ 2,11	0,67	9,71	
Pika /Prito	1.145,00	+ 4,00	0,62	-	18,00*
Piramida / LB Maksima	104.970,40	+ 39,80	0,90	11,74	1,45*
Polžek / A*B*H	1.514,06	+ 11,60	6,71	24,80	30,00**
Rastko /. / Dadas	221,55	+ 0,26	2,43	30,26	
Taurus / latara S&P	1.228,80	+ 8,32	-3,50	16,62	30,00**
Vipek / Banka Vipa ■ Arip	11.740,30	+ 0,00	3,39	17,40*	17,00*
Zajček / A>B*H
1.303,66	+26,10
30,64
30,37
70,00*
*	- odstotni donos r tolarjih od L5.1994
*	- trenutni delež delnic r portfeiju
** - politika sklada - maksimalni možen delež delnic r portfeiju
MENJALNICA HIDA 061/ 1*333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 149 z dne 2. avgusta 1994 Tečaji veljajo od 3. avgusta 1994 od 00.00 ure dalje
Država	Šifra valute	Valuta	Enota	nakupni	Za devize srednji	prodajni
Avstralija	036	a.dolar	1	92.8404	93.1198	93.3992
Avstrija	040	šiling	100	1129.0369	1132.4342	1135.8315
Belgija	056	frank/C	100	385.9635	387.1249	388.2863
Kanada	124	dolar	1	090.3817	090.6537	090.9257
Rep.Hrvaška	191	kuna	100		2100.0000	
Danska	208	krona	100	2018.9519	2025.0270	2031.1021
Finska	246	marka	100	2411.0801	2418.3351	2425.5901
Francija	250	frank	100	2324.4084	2331.4026	2338.3968
Nemčija	280	marka	100	7944.2508	7968.1553	7992.0598
Grčija	300	drahma	100		52.7468	52.9050
Irska	372	funt	1		191.3154	191.8893
Italija	380	lira	100	7.9197	7.9435	7.9673
Japonska	392	jen	100	125 9084	126.2873	126.6662
Nizozemska	528	gulden	100	7077.2947	7098.5905	7119.8863
Norveška	578	krona	100	1819.4718	1824.9466	1830.4214
Portugalska	620	escudo	100	77.9887	78.2234	78.4581
Švedska	752	krona	100	1620.3888	1625.2646	1630.1404
Švica	756	frank	100	9417.9094	9446.2481	9474.5868
V.Britanija	826	funt	1	193.3869	193.9688	194.5507
ZDA	840	dolar	1	125.5192	125.8969	126.2'746
	955	ECU	1	151.9655	152.4228	152,8801
Španija	995	pezeta	100	96.6021	96.8928	97.1835
1.	Tečaj hrvaške kune se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
2.	Povprečni ponderirani nakupni menjalniški tečaj bank v preteklem tednu < 14. člen Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog - Ur. 1. RS št. 7/93 ) je 7656.9018 za 100 DEM
Tečajnica za dvodelni blagajniški zapis Banke Slovenije na dan 3. 8. 1994
Dosp. blag. zapisa	Št. dni do dosp.	Tečaj za vpis v %			Tekoča nominalna vrednost (v SIT)			
		(A) tolarski de!	(B) devizni del	Skupaj	Apoen	(A) tolarski del	(B) devizni de!	Skupaj
16.09.94	44	111,5871 %	105,5888 %	108,5879 %	1,500.000	836,903	791,916	1,628.819
					150.000	83,690	79,192	162,882
Upoštevan je veljavni srednj' tečai Banke Slovenije za DE1 Blagajniške zapise Banke Slovenije prodajajo in izplačujejo
jejo pooblaščene banke
Sprememba v % od 31/12-93 do 30/6-1994 SO 10-0 + 10 SO 30 4<
Japonska Italija Danska Švedska Belgija Avstrija Španija Nizozemska Avstralija Švica Nemčija ZDA Francija
A
rx
-d
3
E)
V.Britanija-
Kanada
J
A.' v'
'M jRr
m?

B
Vir: Economist mio m
v lokalni valuti v ameriških dolarjih
DELNICE - Po razcvetu in veliki rasti v letu 1993, je svetovni borzni indeks, ki ga izračunava družba Morgan Stanley Capital International v prvi polovici letošnjega leta v dolarskih terminih napredoval za pičla 2,8 odstotka. Večina delniških trgovje, merjeno v lokalnih valutah, celo nazadovala, saj so vse valute (izjema je le kanadska) v razmerju do ameriškega dolarja pridobile na vrednosti. Najpomembnejši izjemi sta Italija in Japonska;t okijski trg je v dolarjih dosege! 35-odstotni napredek, saj so in vestitorji. ki so imeli premalo japonskih delnic, prilagojevali svoje portfelje; v Milanu je bilo 20-odstotno dolarsko povečanje posledica optimizma glede zatiranja korupcije in zajezitve orjaškega proračunskega primanjkljaja. Najslabše sta se odrezala kanadski in britanski trg. ki sta nazadovala za 11,4 in 11 odstotkov. Wall Street pa je izgubil 3.4 odstotke, kar je rezultat zadnjih izboljšanj, ki so nekoliko ublažile velik padec v začetku leta. (G. B.)
jA/-
ZAVOD RBPUBUKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO
AKTUALNI PODATKI
Cene pri proizvajalcih
Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih Republika Slovenija, julij 1994
	VII 94	VII 94	VII 94	I-VIl 94	Vil 94 XII 93
	VI 94	Vil 93	0 92	I-VII93	
Industrija in rudarstvo	101,3	118,2	142,5	116.9	108.0
Sredstva za delo	100,1	112,7	137.9	118,3	108,5
Reprodukcijski material	100,8	117,1	137,5	115,2	106,8
Blago za široko porabo	102,2	120.6	148,5	118,4	109,2
<$>
Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, d.d., Ljubljana
Ulica Josipine Turnograjske 6, Ljubljana
126 32 24 126 40 59
področje zavarovanja področje refinanciranja
M&njminiški tečaji
□
STANOVANJSKI	KREDIT
Za nakup, gtadnjo ali adaptacijo stanovanja, hiSe, garaže, počitniške hiSe,... Kredit lahko dobite takoj na podlagi vezave.	/O ljubljanska banka UillUAltlA 1 A M K A S D U » * U » » i
3.8. 1994	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITI)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
Abanka. Ljubljana -2	76.45	77.55	10.51	10.94	7.44	7.80
Aval, Bled * Ljubljana	76.60	77.05	10.83	10.98	7.60	750
Avtohiša Ljubljana. Lj. *	76.80	7755	10.90	11.05	7.70	8.00
Ažur, Grosuplje, Trebnje	76.70	77.00	10.82	11.00	735	7.85
Bank Austria, Ljubljana	76.60	77.49	1053	11.01	7.46	731
Banka Celje	76.20	7750	10.15	1050	730	7.60
Banka Domžale	76.75	77.75	10.70	11.00	739	7.90
Banka Noricum, Ljubljana	7650	77.20	10.75	11.00	730	7.80
Banka Vipa tlcL, N. Gorica	77 JO	78.19	10.75	1153	7.70	7.87
Banka Zasavje,Trbovlje	76.80	78.00	10.80	11.08	750	7.75
Bund, Ljubljana	77.20	77.80	10.80	11.10	7.80	8.05
Capiatal marketing	77.00	7750	1058	10.95	755	7.75
Creditanstalt-Nova banka. Lj.	7650	77.50	1050	11.00	730	7.85
Dadas <Ld.Trfoovlje -1	7652	77.56	10.99	11.10	7.63	730
Dolenjska banka. Novo mesto	76.20	7750	10.40	1055	7.40	7.80
Dom ItafTe, Domžale *	7650	76.75	10.82	10.90	755	730
Emens, Hrastnik	77.00	77.30	10.88	11.04	7.63	7.74
Gorenjska banka. Kranj *	75.00	77.09	10.45	10.96	730	737
Hida, pokrita tržnica, Lj.	76.95	77.00	10.87	1059	7.70	7.75
Hipotekarna banka Brežice*	76.65	77.60	10.76	11.00	755	7.76
Hks Vigred, Medvode	7650	77.40	10.50	11.05	7.60	7.90
Hmezad banka d.d. Žalec	76.40	77.40	10.75	10.95		
Hram Rožice, Mengeš	Z	a	P	r	t	O
Hranilnica Fiba, Izola in Koper	75.00	7754	10.20	10.80	750	7.75
Hranilnica Lon, Kranj	76.75	77.49	10.75	11.00	7.60	7.70
Hranilnica Magro. Grosuplje	76.60	77.15	10.70	11.00	7.65	7.90
[lirika, Breg 22- Ljubljana	76.81	76.84	1155	10.86	7.68	7.71
Ilirika, Sežana	76.70	77.15	10.75	10.90	7.60	753
Khib Slovenijales. Lj.	76.40	77.40	1050	10.90	750	7.70
Kreditna banka Maribor *	75.75	7750	10.30	1050	750	738
Komercialna banka Nova Gorica	77.00	78.14	10.74	11.42	7.65	733
Komercialna banka Triglav, Lj.	76.60	79.95	10.70	1135	754	7.95
Kompas Hohdavs, Ljubljana	76.80	77.30	10.65	1055	755	735
Koroška banka. Slovenj Gradec	7650	77.85	10.50	10.90	750	7.88
Ljubljanska banka dA-, Lj.	7650	77.60	1051	11.03	7.49	733
Lj. zastavljalnica-Lombardna b.,Lj.	76.90	77,45	10.85	10.98	750	7.95
Ljudska banka, Celje	76.60	78.90	10.40	1128	755	8.15
Madai, .Nova Gorica *	7721	77.90	10.76	10.95	7.71	7.93
M banka. Ljubljana	7650	77.70	10.61	10.99	7.40	730
Media, Pl laguna, Lj. *	76.90	76.95	1057	10.88	7.70	7.75
Niprom D. -Valuta, Lj *	76.70	76.99	10.85	10.90	7.65	7.72
Pomurska banka. Murska Sobota *	75.90	77.40	1020	10.80	7.43	7.68
Posavska banka, Krško *	7655	7720	10.35	10.97	755	7.75
Poštna banka Slovenije *	75.05	77.03	10.13	10.78	7.03	757
Probanka, Maribor	76.00	77.60	10.45	10.95	750	735
Publikum, Ljubijana	76.95	76.99	1057	1059	7.68	7.72
SKB banka. Ljubljana -2*	7620	7750	10.15	1055	7.45	735
Slovenijaturist, žel. p. Ljubijana *.	76.90	7720	1055	1058	7.35	7.50
SL investicijska banka, Lj.*	76.70	77.50	10.70	10.90	7.60	7.82
SLzadružna kmetijska banka, Lj.	76.65	7750	10.70	10.%	752	732
Splošna banka, Koper *	75.03	7728	1023	1057	721	7.68
Splošna banka,\ elenje	76.40	77.40	10.70	11.00	755	7.95
TAP, mejni prehod Vrtojba*	77.25	77.90	10.75	1133	7.72	7.80
Talon, Škofja Loka, žeL postaja	76.83	7722	10.83	10.%	7.60	735
Tentours, Domžale	76.80	77.40	1055	11.00	750	730
UBK Banka. Ljubljana	76.60	78.20	10.60	11.05	7.65	7.93
Upimo, Ljubijana	76.95	77.02	10.85	10.88	755	7.74
VVilfan, Kranj	76.80	76.90	1057	10.90	755	7.78
VViifan, Kino Šiška- Ljubljana	76.70	76.90	10.86	10.91	755	7.78
Zmaj, Ljubljana	77.00	77.20	10.90	11.00	7.70	7.75
Povprečni tečaj	76.56	77.46	10.69	10.98	7.55	7.81
* danes	Menjalniški tečaji so spremenljivi, objavljene podatke nam posredujejo banke in menjalnice same.					
1 - velja za vrednostne papirje						
2- tečaji po poslovnih enotah banke so lahko različni						
Sreda, 3. avgusta 1994
DELO ★ stran 5
PEKING IN PJONGJANG ŠE VEDNO PRIJATELJA
ežu med političnimi in gospodarskimi interesi
Kitajska namerava ohraniti tradicionalno dobre odnose s Severno Korejo, hkrati pa si prizadeva za krepitev gospodarskih stikov z njeno južno sosedo
OD NAŠE DOPISNICE
PEKING, 2. avgusta - Prijateljstvo med LR Kitajsko in Severno Korejo se bo še naprej krepilo v skladu z željami stare generacije re volucionaij e v, so včeraj v Pjongangu potrdili predstavniki oboro-Ženih sil obeh držav, ki so se sestali ob 67. obletnici ustanovitve kitajske narodnoosvobodilne armade. Še bolj pa se bodo okrepili stiki med Kitajsko in Južno Korejo, ki ne temeljijo na revolucionarni preteklosti, temveč na zelo realni in aktualni potrebi po razširitvi gospodarskega sodelovanja. Tako smo spet priča očitnemu navzkrižju med kitajskimi političnimi in gospodarskimi interesi in za zdaj bi bilo težko napovedati, kdaj in kako ga bo mogoče odpraviti.
Po ugotovitvah kitajskega Inštituta za proučevanje mednarodne trgovine utegne vrednost blagovne menjave med LR Kitajsko in Južno Korejo (oziroma Republiko Korejo, kot jo po vzpostavitvi diplomatskih odnosov imenuje kitajski tisk) do leta 2000 doseči 56 milijard dolarjev, medtem ko naj bi investicije »malega zmaja« v čedalje močnejšo azijsko silo dotlej presegle 10 milijard dolarjev. Ko tukajšnje časopisje piše o prijateljstvu med Pekingom in Pjongjangom, veleko-krat navaja, da sta si blizu »kot kost in mišica«, ko pa je beseda o odnosih med Kitajsko in Južno Korejo, govori o drugačni povezanosti - tisti na področju dinamike gospodarskega razvoja.
Vlada v Seulu namreč namerava v naslednjem petletnem obdobju ohraniti 6,9-odstotno letno stopnjo rasti, kitajski državni svet pa je v programu do leta 1995 predvidel osemodstotno ali devetodstotno lemo rast narodnega proizvoda. Pri tem je komplementarnost kitajskega in južnokorejskega gospodarstava več kot očitna, saj si Seul pri prestrukturiranju svoje industrije prizadeva preseliti del proizvodnje v druge države, Peking pa potrebuje prav vlaganja in tehnologijo. Kitajska tudi nujno potrebuje
Rudarji napovedujejo pohod na Bukarešto
BUKAREŠTA, 2. avgusta (Reuter) - Romunski sindikalni voditelj Miron Cosma je danes zagrozil, da bo
200.000	rudarjev, ki so včeraj začeli stavkati, odkorakalo proti Bukarešti. Tako so se odločili, potem ko je 24 mož začelo gladovno stavko, ker jim vodstvo rudnika v Tirgu Jiu noče zvišati plač. Cosma ie od leta 1989, po padcu komunističnega režima, organiziral več stavk, najhujša pa je bila junija 1990, ko so zrušili opozicijsko gibanje, septembra 1991 pa vlado premiera Petra Romana. Radio Bukarešta danes poroča, da približno 5000 rudarjev še vedno sedi pred rudnikom, čeprav so so se z njimi že po-govaijali predstavniki industrijskega ministrstva.
blago, ki ga Južna Koreja najuspešneje prodaja na tujem trgu (železo, stroje, kemikalije, elektroniko, avtomobile), hkrati pa je kitajska ponudba nafte, premoga, žita in bombaža na moč mikavna za državo, ki ji prav tega primanjkuje.
‘Kitajski list China Daily, ki izhaja v angleščini, navaja ugotovitve direktorja Inštituta za proučevanje sodobnih mednarodnih odnosov Chen Quronga, da utegne vprašanje Severne Koreje in z njo povezane jedrske krize ogroziti politične odnose med Pekingom in Seulom. Razdeljeni Korejski polotok je točka, na kateri se najjasneje zrcali spopad med političnim sistemom in gospodarsko strukturo LR Kitajske. Za Peking je na moč pomembna ohranitev režima na severu Korejskega polotoka, pa naj si še tako prizadeva za kar naj hitrejši razvoj gospodarskih odnosov s korejskim jugom. Jasnih znamenj distanciranja od nove vlade Kirn Džong Ila, sina preminulega velikega vodje Kim II Sunga, si še vedno ne bi smeli razlagati, kot da se je Peking odločil, da obme hrbet Pjongjangu.
Poznavalci zgodovine in ozadja odnosov med LR Kitajsko in Severno Korejo zatrjujejo, da kitajski voditelji verjetno ne bodo nikoli vzpostavili tako tesnih odnosov s Kim Džong Hom, kot so jih imeli z njegovim očetom, in da zato naslednika komunistične dinastije ni kmalu pričakovati v Pekingu, četudi bi se njegovo ustoličevanje na vrhu piramide oblasti končalo tako mimo, kot se je začelo. To pa še ne pomeni, da si Kitajska želi padca sedanje severnokorejske oblasti, narobe - pričakovati je, da ji bo poskušala podaljšati življenje vsaj do trenutka, ko propad severnokorejske Delavske partije ne bi avtomatično pomenil, da si bo Ju žna Koreja pod pokroviteljstvom Washingtona podredila ves polotok. Sicer pa je Chen Qurong jasno opozoril na čeri, ki bi ute-
gnile ogroziti politično približevanje med Pekingom in Seulom: njuni odnosi bi se skalili, če bi se Južna Koreja pridružila ameriškemu pritisku na Pjongjang ali pa prispevala k stopnjevanju napetosti na polotoku.
Kitajska se zavzema za združitev njegovega severnega in ju-žneg dela in je pripravljena razvijati normalne odnose z novo Korejo, piše China Daily, v časopisju, ki izhaja v kitajščini, pa je mogoče prebrati, kakšni združitvi je pravzaprav naklonjen Peking - takšni, kakršno predlaga Pjongjang na podlagi treh načel, med katerimi je najpomembnejše tisto, ki pravi, da je sprava med Korejci izključno njihova zadeva in da nanjo ne sme vplivati nobena tuja sila (beri: ZDA),
ZORANA BAKOVIČ
BREZ BESED
H ANE J,, Frankfurter AUgemaine
ZLOČIN IN KAZEN (6)
Pravičnost se začenja z ugotavljanjem resnice
Komisija izvedencev ZN meni, da bo zagotavljanje miru v prihodnje zahtevalo pravičnost in da bo potrebno stalno mednarodno kazensko sodstvo
Razpadu zvezne države, kot na primer nekdanje Jugoslavije, pogosto i prav je komisija, kl jub zapleteno sledi državljanska vojna. Toda, ko so nove države Slovenija, Hrvaška | st; pravne podlage sojenja /ločin-
in Bosna in Hercegovina razglasile neodvisnost, bile mednarodno priznane, sprejete pa tudi v Združene narode, so spopadi z vsako od njih, in med njimi, postali mednarodni konflikti.
šlo za skrbno načrtovano politiko. Posledica te ugotovitve je, da je mogoče sklepati o odgovornosti
GOSPODARSKA OBNOVA KAMBODŽE
Prvi krhki, spodbudni sadovi
Čeprav se državljanska vojna še ni končata, poskuša država postaviti zakonodajne in siceršnje temelje obnove razdejanega gospodarstva - Naporno stovo od anarhije in korupcije - Za investitorje še vedno preveč tvegano
PHNOM PENH, 2. avgusta (AFP) - Vziic nenehnim spopadom z Rdečimi Kmeri, gangsterji, korupcijo in ubadanju s kronično politično nestabilnostjo, je Kambodža začela svoje razdejano gospodarstvo spravljati v red. Prvi rezultati so krhki, vendar spodbudni.
Vlada je ustavila tiskanje bankovcev na debelo, valuto so stabilizirali, inflacijo spravili pod deset odstotkov, dohodki od carin nara ščajo in prvič v svoji burni zgodovini je ta država sprejela kolikor toliko uravnovešen proračun. Vse to so ugotovitve tujih opazovalcev v prestolnici Phnom Penhu.
Toda novi finančni minister Sam Rainsv je prvi, ki priznava, da ne more dpseči resničnega gospodarskega preobrata ali privabiti tujih investitorjev. To bo trajalo vse dotlej, dokler se ne bodo lotili nekaterih bistvenih problemov, ne nazadnje zakonodaje in zboljšan ja obupno slabe infrastrukture.
»Ta država se bo mogla razvijati, ko bo zakon dobil nadoblast nad močjo denarja in orožja. Zakonitost pa bom zagotovil jaz.« To zatrjuje finančni minister, ki je do lani v Parizu vodil uspešno podjetje za finančni menedžment.
Sam Rainsy, ki uživa velik ugled
mednarodnih ustanovah, priznava, da njegove reforme v dobro Kambodže naletevajo na odpor »močnih in številnih institucij v državi, ki imajo svoje interese, da ohranijo status quo.«
Ob tem pripominja, da bo parlament konec tedna sprejel ključni zakon o naložbah, potem ko so sprejem le-tega poslanci z neskončnimi debatami več mesecev zavlačevali.
Z zakonom bodo podjetja predvsem oproščena plačila davkov na dobiček osem let potem, ko bodo prvič izkazala dobiček. Zatem bo davčna stopnja na dobiček devetodstotna, ena najnižjih v tem delu Azije.
Vrsto drugih zakonov, vštevši trgovinsko zakonodajo, bodo sprejeli v naslednjih mesecih. Sam Ra-insy se nadeja sprejema zakonov o zemljiški posesti, bankah, kodeksa o zaposlovanju in zakona o privatizaciji. Zdaj je namreč tri desetine
firm, predvsem industrijskih, pod vladno kontrolo.
V načrtu je tudi prelom z odvisnostjo gospodarstva od dolarja, kar bo spričo trdnejših cen pospešilo varčevanje in podprlo začetek uvajanja pozitivnih obrestnih mer.
• Gverilci Rdečih Kmerov so presekali cestno povezavo med Pnom Penom in Siem Reapom, koder so svetovno znani templji Angkor Vat. Okoli sto gverilcev je zasedlo del državne magistrale štev. 6 , 230 km severovzhodno od kambo-ške prestolnice. Ondotne vojaške enote čakajo na dobave orožja in streliva. Medtem ko je vojska pasivna. gverilci širijo svojo kontrolo v pokrajinah Kompong Tom in Siem Reap in so pri tem začeli organizirati »gospodarske in okrajne odrede milice«. Rdeči Kmeri so prejšnji teden ugrabili tri tuje turiste. Pogajanja o njihovi izpustitvi še trajajo.
V pritličju Narodne banke dnevno na ducate uslužbencev sortira na tone bankovcev po 500 rie-lov (20 dolarskih centov), največjih
bankovcev v obtoku. Proti koncu leta bodo spravili v obtok bankovce z višjimi denominacijami. Vodstvo Narodne banke je prepričano, da bodo s tem občutno zmanjšali odvisnost od dolarja. Ta namreč nanese za tri četrtine vrednosti denarja, ki je sedaj v obtoku.
Ob gospodarsko dinamičnem sosedu Vietnamu zadnje čase prihajajo v Phnom Penh številne go spodarske delegacije otipavat pulz, toda spričo številnih tveganj se je le malokatera odločila poslovati na tleh Kambodže.
Sam Rainsy je prepričan, da bo s politično in vojaško stabilizacijo prišlo najprej do razmaha turizma - od templjev v Angkorju na se veru do plaž v Sihanoukvillu na jugu.
Za zdaj pa Kambodža še na prej plačuje ceno lastnih razdorov Medtem ko z davki komajda kri jejo proračunske izdatke, je notorično skorumpirana vojska julija izdala odlok, s katerim si je prigrabila levji delež dobičkov od sečnj in predelave lesa ter devet desetin izkupičkov od izvoza kavčuka.
KITAJSKI ZUNANJI DOLG
Naraščanje kot znamenje moči?
V Pekingu napovedujejo, da bodo zunanji dolgovi do konca leta dosegli sto milijard dolarjev, hkrati pa menijo, da ni razlogov za vznemirjenje
PEKING, 2. avgusta - Kitajski zunanji dolgovi se bodo do konca ieta povečali na sto milijard dolarjev. To je pred dnevi napovedala Narodna banka Kitajske, vendar pa predstavniki te finančne hiše poudarjajo, da ni nikakršnih razlogov za razburjenje, saj se za povečanimi posojili skriva vztrajno povečevanje izvoza na konvertibilne trge. Problem, s katerim se uradna statistika ne ukvarja, pa je način, na katerega v LR Kitajski uporabljajo tuja posojila. Najpogostoje gre za metanje denarja v jamo brez dna. Denar namenijo za pomoč nerazvitim, ti pa ga v hipu porabijo in ostajajo nerazviti.
Prvovrstnai prva pomoč
SARAJEVO, 2. avgusta - Življenje v Sarajevu se je temeljito spremenilo in včasih se za kakšen trenutek celo zazdi, da spet teče po starih tirnicah. Dokler se ne zasliši strel ostrostrelca in ... Štirinožni ranjenecjo je kar dobro odnesel, pa še srečo v nesreči je imel, saj imajo reševalci v zadnjem času precej manj dela z ljudmi. (Foto: Reuter)
Konec leta 1993 so znašali kitajski zunanji dolgovi 83,5 milijarde dolarjev, kar je za 20,6 odstotka več kot leto poprej. Kot kažejo podatki narodne banke, so bili ti dolgovi ne glede na dokaj visoko številko še vedno znotraj »varnega območja«, ker je znašala stopnja servisiranja posojil 7,7 odstotka, stopnja za-dolžnosti pa 94,25 odstotka. Kitajski finančni strokovnjaki se poleg tega tolažijo s tem, da je struktura posojil, čeprav se je zunaji dolg povečeval za več kot deset milijard letno, ostajala nespremenjena. Kar 83,79 odstotka dolgov je srednje ali dolgoročnih, kar si je mogoče razlagati kot zaupanje tujih po-
sojilodajalcev v kitajsko gospodarstvo in vlado, ki mora te dolgove vrniti.
Letos bo zapadlo v odplačilo 20 milijard dolarjev dolga, kar ie dve milijardi več kot leta 1993, vendar pa je treba ob tem povedati, da so se tudi kitajske devizne rezerve v prvi polovici leta povečale za 50 odstotkov in dosegle rekordnih 31,8 milijarde dolarjev. Ker pričakujejo nadaljnje povečanje priliva tujih naložb, je splošno razpoloženje dokaj optimistično, povečanje zunanjih dolgov pa si razlagajo celo kot znak gospodarske moči.
Kljub vsemu pa ostaja ključno vprašanje, ali bo kitajska vlada sposobna posojena
sredstva dosledno uporabiti napredek svojega gopodarstva in njegovo tehnološko posodobitev, čemur so posojila namenjena. Lahko se namreč zgodi da bodo v prihodnjem obdobju prav posojeni denar uporabili za pomoč slabo razvitim provincam in območjem, ki so jim bogati deli Kitajske ustavili finančno pomoč. Obstaja pa ena nevarnost. Lahko bi se namreč zgodilo, da bodo s svežim denarjem reševali državna podjetja, ki kljub svoji nerentabil-nosti pogosto stopajo v nove na ložbe, pri tem pa uporabljajo posojila, ki so jih dvignila v državnih bankah. Taka podjetja poleg tega ustvarjajo nove zmogljivosti. za katere se bo že kratkem pokazalo, da so neučinkovite, ali pa celo prinašajo zgube. Morda Kitajski za zdaj res še ni treba razmišljati o dol žniški krizi, vendar pa s sto milijardami dolarjev zunanjega dolga nima kdove kakšnega razloga za optimizem.
ZB.
V prvem vmesnem poročilu je komisija ZN 10. februarja 1993 ugotovila, da značaj in kompleksnost obravnavanih oboroženih konfliktov in mreža pogodb o ureditvi humanitarnih vprašanj, velja v odnosih med vojskujočimi se stranmi, utrjujeta izhodišče, da je za vse konflikte na ozemlju nekdanje Jugoslavije mogoče uporabiti pravo mednarodnih oboroženih konfliktov v celoti.
Kljub temu pa je natančni čas, ko so različne faze vojne postale ali prenehale biti mednarodni konflikti, treba v vsakem pri meru posebej določiti in ta naloga' pripada mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo. Če bo sodišče sklenilo, da je šlo za mednarodni konflikt, bo uporabljalo določila o »hudih kršitvah« ženevskih humanitarnih konvencij z dne 12. avgusta 1949, prvi dodatni protokol iz leta 1977 in druga ustrezna določila mednarodnega prava. V drugih fazah konflikta bo upoštevalo skupni 3. člen ženevskih konvencij iz leta 1949, drugi protokol k njim in določila mednarodnega humanitarnega prava.
Komisija poudarja, da se pogodbeno in običajno mednarodno pravo, ki obravnavata pojem »zločinov proti človečnosti« in ge nocida, nanašajo na celotni konflikt, torej ne glede na to, ali je določen del vojne označen kot mednarodni ali ne-mednarodni.
Enormno število žrtev
Poročila, ki jih je dobila komi sija od preiskovalcev na mestu samem. kažejo, da je število žrtev konflikta zelo veliko. Zločini so bili izvedeni na posebno bruta len in divjaški način. Komisija ni mogla preveriti vsakega poročila toda že s tem, kar je lahko, se zdi utemeljeno sklepanje, da je število žrtev enormno.
Komisija je našla potrdila za sume o tem, da so bile med vojno storjene »hude kršitve« ženevskih konvencij in druge kr šitve mednarodnega humanitarnega prava, o čemer je obvestila giaynega tožilca, ki bo na sojenju v Haagu zastopal obtožnico.
Ozemlje, kjer je bilo največ žrtev, je imelo pred vojno okoli 6 milijonov prebivalcev, od katerega je zdaj okoli 1,2 do 2 milijona na begu v 20 različnih državah. Večina je bila odpeljana zdoma ali prisiljena k odhodu, ne da bi se smela ali mogla vrniti. Žrtve med civilnim prebivalstvom in med oboroženimi silami na vseh straneh v konfliktu znašajo okoli
200.000	ljudi. Število masovnih grobišč, 150, po mnenju komisije še dodatno potrjuje ocene o ve likem številu žrtev. Obstajalo je več kot 700 zaporov-taborišč, čemur je treba prišteti druge za porske zmogljivosti. Število zapr tih in trpinčenih zapornikov je bilo samo v eni občini (Prijedor) večje od 6.000; na tem območju je uradno ugotovljeno, da je ce lotno število ubitih in odpeljanih junija 1993 znašalo 52.511 oseb. Komisija je našla dokaze izjemno velikega števila posilstev v zaporih in taboriščih, zato po mnenju njenih članov ocena o celotnem obsegu kakšnih 20.000 posilstvev, ki so jo pred časom objavili drugi viri, zlasti, če upoštevamo število dokumentiranih primerov, ni pre tirana.
Ugotavlja tudi, da so bila de janja »etničnega čiščenja«, spol nih napadov in posilstev, ki so jih izvedle določene strani konfliktu, izvedena tako sistematično, da so videti proizvod premišljene politike. Vrsta poskusov, da bi določene oblasti komisiji onemogočile dostop do raziskovanja podatkov o zločinih, na drugi strani pa tudi sistematično opuščanje kazenskega pregona in kaznovanja takih zločinov s strani oblasti, utrjuje domnevo, da
poveljujočih za kazniva dejanja.
Kazenski zakon nekdanje SFRJ in kazenski zakoni vseh republik. ki so jo poprej sestavljale, so prepovedovali dejanja nasilja, ki so se dogajala. Zato ni nobenega dvoma, da so umor, mučenje, posilstvo, rop in kraja kazniva dejanja.
Zmeda kot vnaprejšnje opravičilo
Komisija je ugotovila, da je bilo na začetku vojne opaziti zmedo, ki je zmanjševala učinkovitost poveljevalnih sistemov. Toda zmeda se je nadaljevala in to utrjuje prepričanje, da je bil obstoj ločenih vojaških struktur, in razpršenost vojakov po mnogih oboroženih silah, posledica premišljene politike. Žmeda je torej bila namerna, da bi oprostila vojaške in politične voditelje odgovornosti za to, kar se je dogajalo.
Ne glede na močna čustva, ki so na vseh straneh v konfliktu, tako sklicevanje na dovoljenost represalij, kot ukrepanje po višjih ukazih storilcev, ne odpravljata odgovornosti po mednarodnem pravu za oborožene konflikte in po kazenskih zakonih vojskujočih se strani.
Vrste, obseg in trajanje nasilja, ki ga je raziskovala komisija, govorijo o odgovornosti političnih vrhov, tako z dajanjem ukazov kot z opuščanjem ukrepanja proti storilcem. Slepa obramba s »pokorščino višjim ukazom« ni utemeljena in je ni mogoče upoštevati kot olajševalno okoliščino. To je dobro videti v ohlapnosti poveljevalne strukture, katere protipravne ukaze bi lahko podrejeni prezrli, ne da bi jim, z nekaterimi izjemami, zaradi tega grozila kazen. Praviloma so torej imeli posamezniki na voljo možnost izbora, da so upoštevali protipravne ukaze poveljujočih ali pa ne. Vsekakor pa bo moralo sodišče presoditi te okoliščine za posameznike po podatkih, ki bodo zbrani in glede na pravo, ki se lahko uporablja.
Komisija ugotavlja, da je pretresena zaradi velikega števila žrtev in načinov izvedbe, tako kot so ljudje na vseh vojskujočih se straneh. Razlika je le v tem, da vsaka stran vidi le svoje žrtve in ne žrtev, ki jih je povzročila drugi.
Komisija se zaveda, da žrtve zločinov od nje pričakujejo, da bi ugotovila resnico in da bo mednarodno sodišče razsodilo po pravici. To pričakujejo vse strani v spopadu. Tako je nujna ugotovitev, da bo mir v prihodnosti zahteva! pravičnost in da se pravičnost začenja z ugotavljanjem resnice. Ugotovite; resnice je najboljša metoda preprečevanja nasilja. Zgodnje ugotavljanje dejstev kaznivih dejanj povečuje učinkovitost poznejšega kazenskega pregona. Temeljit preiskovalni postopek je, skupaj s sojenjem, učinkovita obramba proti zločinom in preventivno zmanjšuje obseg nasilja v prihodnje. Brez učinkovitega preiskovanja, ki mu sledi sodni postopek, je poduk za prihodnje generacije ravno obrnjen.
Da bi mednarodno sodišče izpolnilo pričakovanja mednarodne javnosti in žrtev, mora dobiti potrebna sredstva. Komisija tudi meni, da načrtovanje nove svetovne ureditve, ki bi slonela na vladavini prava, zahteva nič manj kot učinkovite in stalne ustanove mednarodnega sodstva. Mednarodno sodišče, ki bo sodilo zločincem iz nekdanje Jugoslavije, bo tako imelo priložnost ustvariti pomembna dejstva za prihodnji razvoj na tem področju,
Tako se končuje poročilo, ka terega del izvlečkov smo obja-viii v petih nadaljevanjih. Če-
prav je komisija, kljub zapletenost; pravne podlage sojenja zločincem v vojni v nekdanji Jugoslaviji, in težkim pogojem preiskovalnega postopka, uporabila jasne formulacije, se je dosledno držala pravil nepristranosti. Če je bilo le mogoče, se je izognila kvalifikaciji storilcev po etnični pripadnosti. Govorila je preprosto o dejstvih, čeprav je pogosto dodala določeno moralno kvalifikacijo po posredni poti: z ugotavljanjem odgovornosti na najvišjem političnem vrhu, z opozarjanjem na to, da ni našla potrdil na tezo o »moralni ekvidistanci«.
Za vse pa. ki vedo, katera od »vojskujočih se strani« je bila napadalka, je njena metoda absolutne, sodniške nepristranosti ' morda sumljiva, ker vzbuja sum, da so napadalci in napadeni postavljeni na isto raven politične presoje. Tako se je na primer bosenski znanstveni institut za raziskovanje zločinov proti človečnosti in proti mednarodnemu pravu (v Zenici) pritožil, da mednarodno sodišče doslej od centra ni zahtevalo nobenih podatkov. Direktor Hadžič izjavlja, da je v dokumentaciji centra zabeleženo
36.000	imen mrtvih, skupaj z okoliščinami nasilne smrti. 2050 imen je v kartoteki storilcev, ki jim je mogoče dokazati zločine. 1800 je poimenskih žrtev posilstev. Od mednarodnega sodišča Hadžič ne pričakuje ničesar, zato, ker je komisija ZN »fašistični režim in demokratično vlado, torej storilce in žrtve, postavila na isto raven« (Izjava v Neue Zurcher Zeitung 24. julija).
Bo mednarodno sodišče še ena ustanova, ki bo prikrila odgovornost? Iz tega. kar je na voljo javnosti, tega vnaprej ni mogoče trditi. Komisija je naredila največ, kar je mogla, če je sklenila, da je šlo v vojni na Balkanu za mednarodne konflikte, za katere je treba uporabiti celotno veljavno mednarodno pravo. Njena naloga ni bila, kakor tudi ne bo naioga sodišča, popravljanje političnih napak mednarodne skupnosti, ki je tri leta požirala politične posledice agresije Srbije in Črne gore na sosednje države. Sodišče bo lahko presojalo le odgovornosti posameznikov pri prekoračenju pravil, o katerih se je človeštvo sporazumelo, da bi z njimi omejilo krutosti vojne. Nanašajo se na obveznost spoštovanja zaščitenih kategorij prebivalstva, ki v vojni najbolj trpijo, ker nimajo orožja, ker so slabotne, bolne, ali kako drugače objektivno neenakopravne. Sodišče lahko presodi in kaznuje le to, in morda spozna krivce genocida, če bo imelo dovolj prepričljive dokaze. Vse ostalo - obsodba napadalne vojne - pa ni v njegovi pristojnosti. Če se o tem ne morejo sporazumeti ZN, je zaman pričakovati, da bi to storilo sodišče, ko bi sodilo po mednarodnem humanitarnem pravu. Natančnost pri zbiranju podatkov in nepri-stranost pri sojenju pa je zagotovilo, da sodišču ne bo ušlo dejstvo, da so bile »hude kršitve« ženevskih konvencij premišljena politika ene strani v spopadu in torej zločini niso bili nič drugega, kot izvajanje te politike. Tedaj se lahko imenujejo odgovorni storilci in tisti, ki so dajali ukaze.
Žrtev in storilec nista izenačena (»moralne ekvivalence« ni, je zapisalo sodiče), le metoda je v vseh primerih rigorozno ena-ka.Tako je načrtovano sojenje zločinom v nekdanji Jugoslaviji v resnici precedens v življenju mednarodne skupnosti, zlasti v pogledu prevencije zločinov v prihodnjih drugih spopadih. Od mednarodnega prava, ki je pravo v odnosih med suverenimi državami, več ni mogoče pričakovati.
MOJCA DRČAR MURKO
Otoki v Indijskem oceanu
Piše: KARL HERNCIC
Ne vem, koliko so Francozi izkoriščali Madagaskar, vem pa, da so morali ogromno vanj vložiti. Kar težko je gledati, kako gredo ceste in vse te čudovite zgradbe zaradi neznanja, brezbrižnosti in pomanjkanja financ rakom žvižgat.
Antseranana, kosmopolitsko
mesto
Ostane mi samo še ena etapa do skrajnega severa države, do mesta Antseranana. Prvi Evropejci, ki so prišli na Madagaskar, so bili Portugalci in ustavili so se prav tu. Še danes je mesto bolj znano pod njihovim imenom, Di-ego-Suarez. Do leta 1972 so pod predsednikom Tsiranana, ki so ga ustoličili še oni, imeli Francozi tu močno vojaško oporišče. Predsednika je zamenjal Ratsiraka, marksistično usmerjen človek, ki ni trpel francoske vojaške pristono-sti. Francozi so se takrat umaknili na komorski otok Maysotte. Zdaj, po dobrih dvajsetih letih, ko je Ratsiraka izgubil na prvih poštenih volitvah, se Francozi vračajo nazaj, saj ga je zamenjal izredno pragmatičen mož.
Antseranana je morda najbolj kosmopolitsko mesto na Madagaskarju. Poleg Malgašev živijo tu Indijci, Kitajci, Komorci, Francozi, Arabci, Sejšelci in Afričani Ob večerih sem imel kar preveč izbire, za katero restavracijo bi se odločil.
Mesto slavi tudi kot najbolj urejeno in čisto na otoku. Prijetno te preseneti tudi, da tu nihče ne berači, kar je normalna ulična podoba v vsah drugih krajih na otoku.
Hotelska receptorka je vsa iz sebe, ko vidi moj potni list. Zaviha rokav svoje srajce in mi pokaže vtetovirano ime Ivan. Vsa raznežena mi začne pripovedovati, da je bil mornar Ivan njena največja ljubezen, ki pa je trajala samo toliko časa, kolikor je bila ladja zasidrana v pristanišču. Rada bi ga še enkrat videla, zato me prosi, če ji lahko kako pomagam. Ne morem razvozlati ali je bil Slovenec ali Hrvat, saj je znala nekaj slovenskih in nekaj hrvaških besed. Torej Ivan, če prebiraš te vrstice, javi se Rana-valoni in hčeri.
Naslednji dan se napotim proti taxi-brousse postaji. K počitku sem legel pozno, zato pridem tudi na postajo malo kasneje kot običajno. Ker pa se začne tu dan zelo zgodaj, tako je na primer ob šestih zjutraj na ulicah in tržnici že pravi živ žav, se tudi prva vozila, ki so namenjena v vse smeri običajno napolnijo pred pol šesto uro zjutraj. Tako se je tudi vozilo, ki je bilo namenjeno v »mojo smer« tik pred mojim prihodom napolnilo in seveda tudi odpeljalo. V predelanem peugeotu, ki sprejme najmanj petnajst potnikov, se znajdem kot prvi kandidat, ki se želi odpeljati v 250 km oddaljeni Ambanja.
Ko se po petih urah nabere vsega dvanajst potnikov, imam dovolj. Plačam karto Še za tri prazna mesta, da se končno odpravimo na pot. No, prazna mesta je malo pretirano reči, saj sem kljub temu, da ni bil peugeot po maigaških normah polno zaseden, zelo utesnjen. Drugače je bilo pa nabiranje in iskanje potnikov zelo zabavno. Voznik je namreč pred vsakim »sumljivim« pešcem ustavil in ga snubil na vozilo. »Sumljiv« je bil pavsak, ki je bil malo bolj obložen s prtljago. Še bolj zabavno pa je bilo, ko so »sodelavci« prevozniškega podjetja voznika pošiljali v »ogenj«. To so mladi fantje, ki so oprezali kot kakšni detektivi po mestu in nemudoma sporočali na »centralo« lokacijo, kje naj bi se nahajal potencialni potnik. Če dodam, da si tudi v manjših krajih, ki daieč presegajo povpraševanje po prevozu, skače deset prevozniških podjetij v lase, je vse skupaj bolj razumljivo. Enkrat se mi je zgodilo, da se je, ko sem komaj izustil kam sem namenjen, en kos moje prtljage znašel na enem vozilu, drugi kos pa na drugem. Seveda odločitev ne sme biti pretežka, greš pač tja, kjer je že bolj zasedeno.
Otok Nosybe, največja atrakcija
Ko prispemo po tridesetih urah v Antsham-pano namesto v Ambanjo, sem malo presenečen, po drugi strani pa tudi ne, saj je to le Madagaskar. Xak° ah tako pa sem namenjen tudi na največjo malgaško turistično atrakcijo, otok Nosybe, trajekt pa vozi prav od tod. Antshampano je majhno gnezdo, kjer se nič ne dogaja, tudi možnosti namestitve ni. Zato prespim kar na obali, saj do odhoda trajekta manjka še štirinajst ur. Zjutraj se zbudim s pol debelejšimi nogami, tako zelo so me popikali komarji.
Nosybe, imenovan tudi dragulj Indijskega
oceana, pa tudi malgaški Tahiti in Zanzibar Madagaskarja, je najbolj znano in razvpito malgaško letovišče, kjer srečaš ljudi iz vsega sveta. Veliko je takšnih, ki se umaknejo v ilegalo pred zahodnim načinom življenja in živijo tu leta dolgo. Ker sem že prej mnogo Slišal od njega, vse v samih presežnikih, sem hudo razočaran, saj name ni napravil nobenega posebnega vtisa. Res je peščena plaža s kristalno čistim morjem in s palmami na obali, ki ti potešijo vse hrepenenje po južnem morju, čudovita. Vendar - ali ni na tisoče kilometrov malgaške obale
prav takšne?
Ker je ravno Silvestrovo, si privoščim temu primemo večerjo. Kar stisne me pri srcu, ko plačujem in se spomnin, da znaša toliko kot celomesečna plača plantažnega delavca, to je 2.800 tolarjev. Zvečer ob enajstih se zberemo tujci v discu z živo glasbo, ki jo izvaja najboljša malgaška skupin^. Ob divjih ritmih afriške glasbe se zabavamo vse do svita, nekaj sto domačinov pa na plesišču vztraja še dlje.
Tu bi ostal še nekaj dni, vendar enostavno ne gre, ker je še nekaj tisoč kilometrov vožnje
Trgovska družina na Komorih.
pred menoj.
Ponovno Ambanja. Navsezgodaj pridem na taxi-brousse postajo. Želim kupiti vozovnico za Antsohihv, najbolj nemogoč del malgaške magistrale, kjer se prebijejo skozi samo vozila s pogonom na vsa štiri kolesa. Vendar ta dan ne. dočakam nobenega prevoza. Nekdo mi reče, da zato, ker je nedelja, kar pa ne bo držalo, saj je na Madagaskarju vsak dan nedelja. Ne preostane mi drugega, kot da grem nazaj v hotel. Pa ne v istega, kjer sem bil prejšnjo noč, ko nisem zatisnil oči zaradi miši ali podgan, ki so se podile po pločevinastem podstrešju.
Prevoz je težko dočakati
Naslednji dan se zopet odpravim na taxi-brousse postajo. Kar vesel sem. ko vidim prihajati tri vazaje (belce). Tudi oni so namenjeni v Antsohihy. Čakamo eno uro, pa nič. Nabiti z energijo se kar peš odpravimo na 218 kilometrov dolgo pot. Seveda v upanju, da bo kmalu prišlo kakšno vozilo za nami. Pešačimo tri ure, pa nič. Končno pride kraktor, skočimo gor in upamo, da bo vozil čim dlje po glavni cesti. Vendar že po kakih petih kilometrih zavije na stransko pot. Zdaj se začne odsek, ki bi ga težko imenoval cesta. Pred kratkim so morale biti tu precej močne padavine. Prisiljeni smo hoditi po blatu, saj se ne moremo izogniti gostemu grmičevju ob cesti. To naš kar dober tempo precej upočasni. Pozno popoldne, ko imamo maratonsko dolžino že za nami, začne še močno deževati. Pokrijemo se z bananinimi listi. Ker pa ni od nas nihče vešč istočasno hoditi po blatni in spolzki cesti, rad glavo z obema rokama držati bananin list. obenem pa ohraniti ravnotežje, smo jih prisiljeni odvrž-ti,saj se je zdaj vsak od nas znašel v blatu po vseh svoji dolžini.
6. stran ★ DELO
POPOTOVANJE V OSREDNJO BOSNO
Edina tema pogovorov:
je vojna bližje kot mir?
Kamorkoli se odpraviš iz Sarajeva, te čaka nešteto kontrolnih postaj - O Slovencih je slišati same pohvale, najbolj pa si jih želijo gospodarstveniki
OD NAŠEGA SODELAVCA
SARAJEVO, 2. avgusta - Dolgo je trajalo, da sem dobil vse potrebne dokumente. Najprej tiste, s katerim so mi dovolili zapustiti Sarajevo, potem pa še posebne dokumente vojaškega vodstva, da se lahko pogovarjam i vojaki na terenu. Končno smo se nekega četrtka kciiec julija z dvema avtomobiloma napotili proti Dobrinji in »meji«. Potoval sem s skupino strokovnjakov za gradbeništvo in preskrbo z vodo. Člani vodstva Postojnske jasne se bodo gotovo spomnili dr. inž. Abdagiča, direktorja Inštituta za hidrotehniko in strastnega jamarja, kije Skupaj s prijatelji iz Postojne prvi raziskal več jam v BiH, med drugim tudi jamo Ledenica pri Drvarju.
Že na poti proti Dobrinji smo doživeli pravi ognjeni krst. Srbski ostrostrelci so nas namreč pospremili z nekaj streli in ena od kroge! je zadela prtljažnik. Na »meji« je stala dolga kolona tovornjakov in osebnih vozil. Dovolilnica vlade BiH in moja akreditacija, ki so mi jo izdali v Unproforju, sta nam pomagali, da smo lahko zapeljali na čelo kolone. Policisti so pregledali vse naše dokumente, nas poiskali na seznamu ljudi, ki so lahko tistega dne zapustili mesto, potem pa smo morali počakati le še na to, da iz nasprotne strani mimo nas zapelje v mesto velika kolona vlačilcev s človekoljubno pomočjo in različnim komercialnim blagom. Nihče ne ve, kolikšen del v pošiljkah človekoljubne pomoči vsakič zapolnijo s komercialnim blagom, dejstvo pa je, da so se cene na sarajevskih trgih in v trgovinah občutno znižale in da je v mestu mogoče dobiti takorekoč vse. Po ozki cesti, pravzaprav stezi, smo se v koloni napotili proti letališču. Vso pot so nas spremljale hiše, ki so jih dodobra razdejale granate.
Na letališču naletimo na novo kontrolno točko, tokrat Unproforjevo. Francozi skrbno zapisujejo registrske številke, čeprav je v Bosni več avtomobilov brez tablic, kot tistih, ki jih še imajo. Vljudno nas vprašajo, ali imamo orožje. Če ga imamo, jim ga moramo izročiti, vrnili pa nam ga bodo, ko bomo zapuščali območje letališča. Po opravljenem pregledu smo se z oklepnima voziloma spredaj in zadaj napotili v nasprotno smer, proti naseljema Butmir in Hrasnica. Na pol poti je nova kontrolna točka. Poleg unproforjevcev sta tam še dva policista - bosanski in srbski. Sedita drug poleg drugega, vendar se ne pogovarjata. Le nekaj minut pred poldnevom zapustimo območje letališča. V nase-
ljih Kotorac, Sokolovičeva kolonija in Butmir ni ostala nepoškodovana niti ena hiša, večina pa jih je tako porušenih, da v njih ni mogoče stanovati. Pa ljudje vseeno hodijo sem in tja po ulicah, čeprav so ves čas tarče ostrostrelcev in topništva. Otroci se kopajo v reki Željeznici. Prečkamo reko čez betonski most, od katerega so ostali le stebri.
Hrasnica je mestece, ki so ga zgradili ob tovarni motorjev FA-MOS. Do vojne so v tovarni izdelovali motorje za težke tovornjake, tanke, občasno pa so sodelovali z Mercedesom. Hiše so na pol porušene, moški so v uniformah, otroci po cestah brcajo žogo, le žensk ni nikjer. Polovico tovarne imajo v rokah Bošnjaki, drugo polovico pa Srbi. Še preden se je začela vojna, so v Srbijo odpeljali vse stroje, ki jih je bilo mogoče prepeljati. Kot so mi povedali, zdaj tovarno stražijo. Z ene in druge strani tovarne sedijo nekdanji prijatelji in sosedje. Obe strani sta prepričani, da bosta nekega dne dobili te ogromne hale.
Ljudje, ki v Sarajevu vodijo FAMOS, so prepričani, da bo tovarna naposled njihova. Kot smo izvedeli, se z mariborsko tovarno TAM že dogovarjajo o prenosu tehnologije. Odločili so se tudi za kooperacijo v proizvodnji vozil za mestni in primestni promet, lahkih tovornih vozil in minibusov. TAM namerava vložiti okoli pet milijonov mark lastnega kapitala. Počakati je treba le na konec vojne. Sicer pa na vsej naši poti po osrednji Bosni skorajda nismo naleteli na podjetje ali tovarno, ki ne bi nekoč tako ali drugače sodelovala s Slovenijo in si želela to sodelovanje obnoviti. V gospodarski zbornici v Tuzli so me seznanili z dogovori, ki so jih tuzelski gospodarstveniki že sklenili v Sloveniji. V cementarni v Kaknju so začeli staro romun-
sko tehnologijo že nekaj let pred vojno nadomeščati z novo tehnologijo iz Slovenije. Tudi vodstva rudnikov na območju Tuzle in Zenice se dogovarjajo s slovenskimi proizvajalci nadomestnih delov.
V vseh krajih v osrednji Bosni, ki sem jih obiskal na svoji poti, govorijo samo o dveh stvareh - o vojni in o miru. Je mir bližje kot vojna, so se spraševali vsi, s katerimi sem se pogovarjal. Ljudje se enostavno skušajo obdržati na gladim kalne reke, ki jih nosi v negotovost. Sploh pa smo se lahko na vsakem koraku prepričali, da je na tem območju vojna še vedno precej bližje kot mir.
Po vrnitvi v Sarajevo - vrnili smo se po desetih dnevih - pa smo se znašli v povsem drugačnih razmerah. Ko smo se iz Hrasniče po ozkih gozdnih poteh, ki so bile zgrajene še za časa Avstro-Ogrske, napotili proti osrednji Bosni, smo se komaj prebijali mimo konvojev težkih tovornjakov z blagom. Ko smo se vračali, tovornjakov ni bilo več. Srečali smo en sam prazen tovornjak, ki je peljal proti Igmanu, ob cesti pa smo videli štiri sežgane tovornjake angleškega bataljona. V napadu na angleški konvoj je bil takrat en vojak ubit, eden pa ranjen. Ka-radžič je znova uresničil svoje grožnje in zaprl »modre ceste«, ki vodijo v mesto. Namesto v Sarajevo zdaj vlačilci iz Hrvaške in Nemčije vozijo v Zenico in Tuzlo. Prišli smo do Sarajeva, vendar nas v mesto niso pustili. Cesta čez letališče je bila zaprta zaradi srbskega napada, skozi podzemski predor pa nismo mogli, ker so v njem nekaj dograjevali. Manjša skupina novinarjev z akreditacijami Unproforja je dobila od modrih čelad dovoljenje, da lahko z belim vozilom na lastno odgovornost zdrvi čez območje letališča. Tako smo v oklepnem vozilu agencije AP s čeladami in zaščitnimi jopiči v potokih potu - malo smo se potili zaradi vročine, malo pa zaradi strahu - zdrveli po pi-sti. Istega dne je skoraj ob isti uri Ferrari po dolgih letih znova zmagal na prvenstvu formule 1. Tudi mi smo zmagali. Pripeljali smo se v Sarajevo.
ZDRAVKO LAT AL
MEDSEBOJNO OPAZOVANJE
Št VCOHO VTTRAlfOcl

FELIX, Vjesnik, Zagreb
BALKANSKA KRIZA
Bosenski Srbi nočejo
ubogati Miloševiča
Srbski predsednik je z izjavo, da sprejema načrt skupine za stike, popolnoma spremenil srbsko javno mnenje, kije še do včeraj podpiralo Karadžičevo vojno
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 2. avgusta - Srbi v Bosni bodo sprejeli načrt šele po »potrebnih spremembah na zemljevidu in sporazumu o natančnih ustavnih dopolnilih, ki bodo jamčili suverenost Republike Srbske«, je včeraj sporočila srbska državna tiskovna agencija Tanjug.
Njihov vodja Radovan Karad-žič je to sporočilo namenil skupini za stike s posredovanjem Ruske federacije, Velike Britanije in Francije, v njem pa je izrazi! željo, da se pogovori takoj nadaljujejo, predvsem o»nekaterih vidikih predlaganih zemljevidov, tako da bi bila ozemeljska razcepljenost sprejemljiva za srbsko stran«.
Srbi se tako še naprej pogajajo z mednarodno skupnostjo in upajo, da bodo tokrat potegnili daljši konec. Kaj se v resnici skriva v sporočilu s Pal smo na srbski televiziji slišali sinoči od Momčila Kraiišnika, predse-
ISLAM PROTI DRUGAČE MISLEČIM
Mali princ med prepovedanimi deli
Iranski režim vse bolj neusmiljeno obračunava z umetniki, katerih dela so po mnenju Teherana v nasprotju z Alahovimi nauki - Na desetine likvidacij, na stotine aretacij in izgonov - Tudi Shakespeare je nevaren
LONDON, 2. avgusta (DPA) - Zgodilo se je na njegov poročni dan. Osemindvajsetletni pesnik Saed Soltanpour je praznoval v družbi svoje neveste, družic in svatov, ko so v stanovanje nenadoma vdrli oboroženi neznanci, planili nanj in ga v nekaj sekundah - še preden so se prisotni sploh zavedli, kaj se dogaja — odpeljali z oklepnim vozilom.
Naslednji dan so nevesti izročili
prerešetano pesnikovo truplo. Soltanpour je bi! obtožen, da se je vojskoval proti Alahu. Obtožen, obsojen in ustreljen - vse v pičlih 12 urah. Bil je le eden izmed 48 pesnikov, pisateljev in novinarjev, ki so jih umorili po letu 1979, ko so oblast prevzeli iranski revolucionarni mule.
Nič manj grozljive niso usode njegovih kolegov. Novelistu in novinarju Rahmanu Hatetiju so med preiskavo v zaporu Evin prerezali žile in ga pustili izkrvaveti. Me-hdija Šokrija so ustrelili v oči, ker se je v pesmi ponorčeval iz izjav, da se je Homeinijeva podoba pojavila ob polni luni.
Seznam obsojenih, umorjenih, zaprtih in izgnanih se bere kot Kdo je kdo v iranski intelektualni eliti, pravi Parvaneh Panahi, ki v Parizu zbira podatke o žrtvah in sestavlja tragični spisek. »Več kot 1.800
pesnikov, pisateljev, novinarjev in drugih intelektualcev je v izgnanstvu. Še tisoč jih je za zapahi,« trdi Iranka.
Iranske oblasti so v zadnjem času odkrile novo tehniko: da bi prikrile pravi vzrok aretacij obtožujejo ustvarjalce najrazličnejših zločinov, od tihotapljenja drog do pedofilije. Slednjega je bil obdolžen tudi 78-letni pisec Saedi Sir-jani, čigar dela so med najbolje prodajanimi. Oblasti skušajo na ta način prikriti, da je bil pravi razlog za njegovo aretacijo pravzaprav njegovo pisanje.
Žal Iran ni edina država, v kateri je pisanje smrtno nevarno početje. »Biti pisatelj v islamski državi je enako biti obsojen na smrt,« je izjavil pisatelj, ki pa seveda želel ostati neimenovan. »Z vsako napisano besedo morda podpišeš svojo lastno smrtno obsodbo.«
V zadnjem desetletju je iranski režim umoril 60 pisateljev in pesnikov. Med njimi so bili znameniti kurdski pesnik Delšad Mari-vani, priljubljeni arabski poet Abdul Nabi Madžid, in Kaled al Amin, pesnik ter prevajalec Goetheja in Schillerja.
Režim deluje tudi zunaj državnih meja. V 80. letih so ubili več kot 30 iranskih disidentov, ki so se pred terorjem zatekli v druge države. Če pa je bila oblast do drugače mislečih vendarle nekoliko bolj »prizanesljiva« - kar pomeni, da so bili obsojeni »le« na zaporno kazen ali izgnanstvo — na so za likvidacijo Alahovih sovražnikov poskrbeli skrajneži. Ti so v Egiptu v zadnjih štirih letih ubili 11 umetnikov. V Alžiriji so v zadnjih dveh letih zabeležili 18 žrtev.
Večina muslimanskih držav ima svoje črne liste, na katerih se znajdejo imena prepovedanih domačih, pogosto pa tudi tujih avtorjev. Iransko ministrstvo za širjenje islamske vere je tako med prepovedane uvrstilo tudi Ecovo Foucal-tovo nihalo in Shakespearove Vesele vdove vvindsorske. Na črni listi
je bil sprva tudi Saint-Exuperyjev Mali Princ, potem pa je prevajalec privolil v to, da delo preimenuje. In ko je iz Malega princa postal Mali popotnik, so bili tudi mule. ki odločno zavračajo vse, kar le malce diši po kraljevskem, zadovoljni.
Svet pa se komajda zmeni za nevzdržne razmere, v katerih živijo islamski ustvarjalci. Salman Rushdie se že od leta 1989, ko mu je režim v Teheranu zaradi Satanskih stihov izrekel smrtno kazen, skriva v pregnanstvu. V tem času je bilo ubitih več kot 100 muslimanskih ustvarjalcev; z njimi so obračunali ali režimi ali skrajneži.
Egiptovski novelist in dobitnik Nobelove nagrade Naguib Mafouz je v zadnjih dveh mesecih dobil nič manj kot 20 smrtnih groženj, iraška vlada je razpisala nagrado na glavo največjega živečega arabskega pesnika Muhamada Mahdija Javahe-rija. Francoska policija je nedavno tega obvestila devet iranskih piscev, ki so našli zatočišče v Franciji, da jih je vlada v Teheranu uvrstila na seznam tistih, ki jih namerava likvidirati.
dnika skupščine Republike Srbske »Kontaktna skupina ni do zdaj upoštevala niti enega srbskega predloga in namiga, zato pa je naredila načrt, ki ga naša stran ne more sprejeti. Res je, da brez pomoči in podpore naroda ter vodstva Srbije in Črne Gore Republika Srbska ne bi nikoli izbojevala svobode, vendar je prav zaradi tega zdaj ne smemo izgubiti in sprejeti skupne države z Muslimani in Hrvati, ki so nam napovedali vojno,« je povedal Krajišnik.
Poudaril je, da so predlagani zemljevidi presekali Republiko Srbsko na tri dele, kot taka pa ne more obstajati. Iz Karadžičeve države prihajajo v Beograd novice o nezadovoljstvu Srbov z druge strani Drine, ker je sprejel načrt. Vsa javna občila v Srbiji poročajo o veliki podpori naroda srbskemu predsedniku, ker je ta sprejel najnovejši načrt, napadajo pa vodjo vseh Srbov v Bosni. Tudi Krajišnik je sinoči povedal, da bo v prihodnje upošteval Miloše-vičeve namige samo, če ne bodo »ogrožali interesov srbskega naroda v nekdanji Bosni in Hercegovini«. Kot je poudaril, bosenski Srbi ne bodo dovolili Zahodu, da se naslaja ob delitvi in ločitvi Srbov.
Današnja Politika je najnovejšo Karadžičevo politiko označila za tvegano igro. V komentarju je glavni urednik namreč zapisal, da vrhu bosenskih politikov s spremenljivo retoriko lastnih obljub ni uspelo pridobiti mednarodnega zaupanja in zdaj znova zahteva nadaljevanje pogovorov, da bi lahko dobil trdna zagotovila za svojo »državo«. Če bo vodstvo s Pal pri branju mirovnega načrta še naprej iskalo zagotovila in s pripravljenostjo na nova pogajanja le kupovalo čas, potem bo načrt ostal le »prebran«, kar pa je zelo tvegana igra, je poudaril komentator beograjskega dnevnika. Ruski šef diplomacije Andrej Ko-zirjev je včeraj na beograjski televiziji izjavil, da se ne bo več pogajal s Karadžičem, saj je že pred tem večkrat poudaril, da ga bosenski Srbi ne razumejo.
Kozirjev meni, da obstaja ne varnost izbruha novega nasilja, če bodo bosenski Srbi še na prej odlagali sprejem načrta, to
pa ni v skladu s srbsko tradicijo. »Rusija pri tem ne more sodelovati. Ce bo prišlo do stopnjevanja spopadov, obstaja verjetnost, da bodo posredovala vojaška letala zveze Nato. Mi v tej vojni ne bomo sodelovali, sodelujemo lahko le v miru. Zato bi umaknili vse ruske sile, kar pa ni dobro. O tem nočem razpravljati. To bi pomenilo odkorakati v vojno, za katero bi bil kriv srbski narod,« je Kozirjev opozoril Karadžiča in poudaril, da še ni prepozno za sprejem načrta. Hkrati je pohvalil Miloševiča, ki da je »pravilno razumel načrt mednarodne skupnosti«. saj je Srbiji obljubil povečanje gospodarskega sodelovanja, takoj ko bo varnostni svet Združenih narodov ukinil sankcije.
Miloševič, ki je po podatkih neke javnomnenjske raziskave še naprej najbolj priljubljeni srbski politik, je s svojo izjavo, da podpira mirovni načrt, popolnoma spremenil javno mnenje glede vojne v Bosni. Še do včeraj so bili v večini tisti, ki so trdili, da bratje z druge strani Drine ne smejo popustiti pod pritiski »velikih sil«. Danes isti ljudje menijo, da je treba vojno končati, Karadžič pa da mora mirovnemu načrtu reči »da«. Srbska televizija po starih komunističnih vzorcih stopa med ljudstvo in dokazuje, kako narod podpira Miloševiča. Za kakšno poplavo »papagajske« psihologije gre, kaže današnje zasmehovanje predsednika ZR Jugoslavije Zorana La-liča v neodvisni Borbi. Bralce so spomnili, kako je Lalič še pred desetimi dnevi trdil, da so Srbi žrtve zarote svetovnih sil in je pozval vse majhne države, naj se združijo proti svetovni tiraniji Zahoda, zdaj pa slepo sledi resničnemu vodji Miloševiču in preko noči spreminja svoje stališče.
Beograjski časniki poudarjajo, da bi vojna Srbov proti svetu pomenila njihov biološki konec, kljub temu pa nacionalistične sile, zbrane okoli Šešlja, pozivajo narod k novi vojni. Četniške vodje skušajo z večnimi provokacijami v Srbiji izzvati nove nerede, doseči državljansko vojno in vreči Miloševiča, nato pa skupaj s Karadžičem ustanoviti novo srbsko državo, v kateri bi bilo 70 odstotkov ozemlja, ki so ga Srbi osvojili v Bosni, pa tudi Republika Srbska krajina in Krajina na Hrvaškem.
SLOBODAN DUKIČ
Ljubljana, p. o.
gg	# VGP
lb§y®§ hidrotehnik
Up	sJSP Slovenčeva 95
Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana, p.o., Ljubijana, Slovenčeva 95,
na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 13. 5. 1994 in 44. člena-Statuta družbenega podjetja VGP Hidrotehnik Ljubljana, p. o., Slovenčeva 95, ponovno razpisuje prosto delovno mesto
direktorja podjetja
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visoko ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe gradbene, hidrotehnične, pravne aii ekonomske smeri
-	da ima najmanj 5 oz. 7 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
-	da ima organizacijske sposobnosti za uspešno gospodarjenje, razvidne iz dosedanjih zaposlitev
-	da predloži program razvoja podjetja.
Izorani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: VGP Hidrotehnik Ljubijana, p. o. Ljubljana, Slovenčeva 95, s pripisom »za razpisno komisijo«.
O izidu glasovanja bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 8 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju.
17660
TANIN Sevnica
razpisuje dela in naloge
dipl. ekonomista za delovno mesto glavnega komercialista
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, zahtevamo še:
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika,
—	2 leti delovnih izkušenj na zunanjetrgovinskem področju
—	državljanstvo Republike Slovenije
S kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta), z možnostjo stalne zaposlitve.
17632
Gimnazija Ledina,
Resljeva 12, Ljubijana
razpisuje prosti delovni mesti:
-	profesorja slovenskega in angleškega jezika
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	profesorja geografije
za določen čas, z manj kot polnim delovnim časom.
Nastop dela je 1. 9. 1994.
Prijave z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri boste obveščeni v 8 dneh po končanem zbiranju prijav.
17666
EDI
lii||
Podjetje s srednje velikim obsegom dela vabi k sodelovanju:
—	tajnico direktorja
—	vodjo pisarne
—	samostojnega računovodjo
—	adminstratorje/ke za delo s strankami
Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite pod šifro »izobraževanje«
17638
v\Tnann t v 'visvvg rasniara vransavz vasmois
/A.
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d. d. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4
vabi k sodelovanju
INTERNEGA REVIZORJA
Pogoji:
—	višja izobrazba ustrezne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na področju poslovanja s prebivalstvom
-	poznavanje dela z osebnim računalnikom
-	3-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov: Slovenska zadružna kmetijska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva 4. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi.
17636
P/B
d.o.o.
Prodaja in zastopanje Kunaverjeva 4, 61000 Ljubljana
vabi k sodelovanju	*
1.	več poklicnih gasilcev
Pogoj:
-	končana poklicna gasilska šola
2.	več varnostnikov — receptorjev
-	V. stopnja strokovne izobrazbe
-	znanje vsaj enega tujega jezika
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov:
PIB d.o.o., Kunaverjeva 4, 61000 Ljubljana.
17664
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA TRBOVLJE SKLAD ZA FINANCIRANJE PROGRAMA VARSTVA OKOLJA
Ljubljanska banka
BANKA ZASAVJE d.d. Trbovlje
RAZPISUJETA
natečaj v višini 8.000.000,00 SIT za kreditiranje prehodov individualnih kurišč v stanovanjskih objektih na: lahko kurilno olje, tekoči naftni plin al: priključitev na vročevodno omrežje na območju občine Trbovlje.
POGOJI:
—	višina kredita znaša do 40% predračunske vrednosti investicije
—	letna obrestna mera 15% (fiksna)
—	rok porabe kredita: 3 mesece
—	odplačilna doba kredita: do 5 let
—	najnižja anuiteta znaša 5% povprečnega OD v Republiki Sloveniji v predhodnem letu DOKUMENTACIJA
—	fotokopija gradbenega dovoljenja
—	predračun
—	fotokopija zemljiškoknjižnega izpiska ali izjava lastnika stanovanjskega objekta, da dovoli nameravana dela, če prosilec ni sam lastnik oz. fotokopija kupoprodajne pogodbe o odkupu stanovanja
—	dokazilo o kreditni sposobnosti (potrdilo podjetja o višini OD, pokojninski odrezek, potrdilo o zavarovalni osnovi)
Če bo višina zahtevanih sredstev presegala višino razpisanega zneska, bo višina odobrenega posameznega kredita sorazmerno znižana.
Vse potrebne informacije in obrazce za prijavo na razpis dobite pri Banki Zasavje d. d., Oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja.
Rok za prijavo je 20. 9. 1994.
Rok za predložitev gradbenega dovoljenja je 31. 12. 1994.
17635
EGP
kartonska e
MBAtAŽA.T.SKARSKB.N^8^
DOBAVA TAKOJ!
obnovljeni viličarji vseh vrst po ugodnih
cenah
3181
EGP Embalažno grafično podjetje d.d.
Škofja Loka
Delničarje, poslovne partnerje in vse druge zainteresirane obveščamo, da smo od 14. julija registrirani kot delniška družba po novi zakonodaji.
Pretežni lastniki osnovnega kapitala so državni skladi, s tretjinsko udeležbo pa se izkazujemo sedanji in nekdanji zaposleni v podjetju, ki lahko z visoko vrednostjo podjetja dokažemo obvladovanje načel dobrega gospodarjenja.
Stopili smo v novo fazo že doslej uspešnega razvoja, zaupamo v svoje sposobnosti in se zavedamo, da so naši pravi lastniki poslovni partnerji. Ostanite še naprej z nami!
EGP Škofja Loka, d.d.
S-itLr' ■*> -L-
stili, steinbock, linde
Globus Motors VEROVŠKOVA 72 061 168-42-88 1 68-56-16
Ponudba
za prodajo skladiščnega prostora na Reki
Po sklepu Upravnega odbora »ISTRE«, trgovskega podjetja, eksport-import d.d., Pulj prodamo
Skladiščni prostor na Reki,
Škurinje bb
Skladišče ima dve etaži skupne površine 2.278 m2:
I.	etaža meri 1.154 m2
II.	etaža meri 1.124 m2
Skladiščni prostor je v sklopu centralnega skladiščnega kompleksa v Škurinjah.
Prodajna cena je 1.000 DEM/m2, plačljivo v kunah po srednjem tečaju Istrske banke Pulj na dan plačila.
Celotni znesek je treba plačati dva meseca po podpisu kupoprodajne pogodbe, plačilo pa zavarovati z bančno garancijo.
Prazno skladišče bo mogoče prevzeti 1. marca 1995.
Ponudbe bomo zbirali 15 dni po objavi na naslov: »ISTRA«, trgovinsko poduzepe, export-import d.d. Pula, 52000 Pula, V. Paje Širole 9. Podrobnejše informacije in ogled prostora po tel. (052) 535-177, ga. Lina Perkovič.
600
TAM Gospodarska vozila Maribor, d.o.o. - proizvodnja, trgovina in storitve Maribor, Ptujska c. 184,
na podlagi sklepa Upravnega odbora družbe z dne 12 5. 1994 razpisuje
javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin
1.	Prodajamo osnovni proizvodni objekt v Ptuju. Rogozniška c 32 s poslovnimi in pomožnimi prostori ter funkcionalnim zemljiščem Vse nepremičnine so vknjižene pri z.k. vložku št. 2451, k o Ptuj Nepremičnine prodajamo v celoti ali po delih .
2.	Prijave za javni razpis morajo ponudniki poslati priporočeno v 15 dneh po objavi javnega razpisa na naslov TAM Gospodarska vozila Maribor, d o.o., Ptujska c. 184, 62000 Maribor, s pripisom »Javni razpis«.
3.	Pisna ponudba mora vsebovati:
-	predmet ponudbe
-	ponujeno ceno
-	plačilne pogoje, pri čemer rok plačila ne sme biti daljši od 60 dni po dnevu sklenitve prodajne pogodbe
-	overjen izpisek iz registra št. 1 za pravne osebe ali overjeno fotokopijo potrdila o državljanstvu R Slovenije za fizične osebe Ponudbe lahko oddajo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani R Slovenije
4 Ogled nepremičnin je mogoč po predhodni najavi na tel (062) 772-741 vsak dan od 8. do 12. ure do dokončanega zbiranja po
nudb
5.	Prejete ponudbe bo ocenila Komisija za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki bo kot merilo za določitev najugoanejSe ponudbe upoštevala predvsem ceno. način plačila, nakup nepremičnine v celoti in zagotovilo nadaljnje zaposlitve že zaposlenim delavcem
6.	Po končanem razpisnem roku bo Upravni odbor TAM Gospo darska vozila Maribor, d.o.o. na predlog komisije izbral najugodnejšega ponudnika.
7.	Prodajalec ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine z najboljšim ponudnikom, niti s katerimkoli drugim ponudnikom
8.	Prodajna pogodba bo vsebovala klavzulo v smislu 44 2 člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, t j, da prodajna pogodba velja pod pogojem pridobitve soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, sicer lahko prodajalec od pogodbe odstopi brez kakršnihkoli posledic
9 Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb
10.	Nepremičnine prodajamo po načelu »videno - kupljeno«
11.	Prometni davek, druge dajatve in stroške ter stroške prenosa lastništva plača uspešni ponudnik - kupec
12.	Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v 8 dneh po sprejemu obvestila o izbiri.
13.	Prevzem nepremičnine bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine
17661
r
m
«
4
Sreda, 3. avgusta 1994
DELO ★ stran 7
11. MEDNARODNI GLEDALIŠKI FESTIVAL
Eksplozija slovenskega
gledališča v Hamburgu
Doslej sta od naših nastopili skupini Betontanc Gledališča Glej in En-Knap Iztoka Kovača - Realizem, odprtost, radikalizem - gesla festivala
Letošnji enajsti mednarodni gledališki festival v Hamburgu se je prevesil v svojo drugo polovico. Od 22. julija so se dogodile predstave Jana Fabra, Theatra Salvador, skupine Societas Raffaelo Sanzio, koreografinje Mathiide Monnier, skupine Remote Remote Control, NVA, taivanske skupine Tai-Gu Tales ter seveda slovenskih skupin Betontanc in En-Knap.
V drugem delu festivala, ki bo trajal vse do 13. avgusta, publika in kritiki z velikim zanimanjem pričakujejo predvsem dve uprizoritvi: predstavo Quota-tions From a Ruined City kontra-verznega iransko-ameriškega režiserja Reze Abdoha in še zadnjo slovensko predstavo, ki se bo predstavila na letošnjem festivalu, Molitveni stroj Noordung skupine Kozmokinetični kabinet Noordung.
Hamburški poletni gledališki festival se že enajsto leto zapored odvija v velikanskem kompleksu zgradb zapuščene tovarne Kam-pnagel. V začetku osemdesetih so prazne industrijske dvorane zasedle neodvisne gledališke skupine iz Hamburga in organizirale majhen, nesubvencioniran gledališki festival, kije gostil najradikalnejše predstave, ki so v tistem času nastajale v zahodni Nemčiji.
S prihodom Dietra Jaenicka na mesto umetniškega direktorja festivala (kasneje se mu je pridružila še Gabriele Neumann), se je festival razvil v enega najzanimivejših evropskih prostorov, kjer vsako'leto prikažejo gledališke in plesne stvaritve, katerih skupna značilnost je predvsem ustvarjanje novih gledaliških form in jezikov. Hamburški festival je bil prvi, ki je gostil danes že slavne gledališke skupine kot so Needcompanv iz Belgije, La Faru dels Baus iz Španije ter veliko število skupin iz Latinske Amerike. Dieter Jae-nicke se je dolga leta trudil, da bi na festivalu predstavil slovensko skupino Rdeči pilot, vendar pa zaradi zelo strogih nemških zakonov o varnosti gledališke publike ni uspel.
Naslov letošnjega festivala: Realizem, odprtost, radikalizem, na neki način govori o konceptu celotne desetletne prakse festivala, ki je veti no sledil socialnim in političnim spremembam v Evropi in svetu, v svoj program vključeval gledališke predstave iz celega sveta ter predstavljal predvsem avtorje, ki se ukvarjajo z novimi tendencami v gledališču in radikalizirajo gledališke izraze.
Festival je odprl Jan Fabre s predstavo Na drugi strani časa, ki smo jo lahko videli tudi v Ljubljani. Hamburška publika je za
razliko od ljubljanske, predstavo sprejela dokaj hladno. Mediji so predstavo označili za »izpraznjen in dolgočasen gledališki spektakel.«
V nabito polni mali dvorani Kampagla, v neznosni vročini letošnjega hamburškega poletja, je »slovenski del« festivala otvorila skupina Betontanc s predstavo Za vsako besedo cekin. Predstava je navdušila s svojo »neverjetno energetsko polno in mladostno gibalno predstavitvijo, ki govori univerzalno zgodbo o medčloveških odnosih v sodobnem urbanem svetu.«
Nastop skupine En-Knap, slovenskega koreografa in plesalca Iztoka Kovača, ki se je predstavila s svojo zadnjo predstavo Razširi krila (slon nerodni), je po mnenju mnogih prikazal povsem novi in specifični pristop, ki skozi svojo zanimivo gibalno formo in s fra-gmentirano narativnostjo govori o telesu, ki se kot individuum želi osvoboditi bremen socialnih in ideoloških norm.
Na festivalu smo lahko videli tudi predstave, ki sledijo nekakšnemu »benettonskemu« trendu, ki preplavlja evropska gledališča. Avtorji predstav namreč težijo k temu, da bi med svoje akterje vključili čimveč umetnikov drugih ras in kultur ter v izčiščene evropske gledališke vsebine vnesli folklorne elemente daljnih dežel.
Tovrstni mehki kulturni kolonializem smo lahko videli v predstavi Pour Antigone francoske koreografinje Mathiide Monnier, ki je k sodelovanju povabila plesalce in glasbenike iz Burkine Faso. A ntična zgodba o Antigoni in sam pomen združevanja dveh popolnoma različnih kultur se skozi prelivanje črnske kulture in ezoteričnega odtujenega gibanja evropskih plesalcev popolno izgubita.
Na dragi strani pa je predstava The Back of Beyond ple-sno-gledališke skupine iz Taivvana med gibalno izvrstno izvedene elemente vpeljala klišejsko elektronsko glasbo, ki je ustvarila nedefinirano in nezanimivo atmosfero. Gledališke predstave, ki sledijo trendu, gledališki umetniki vseh dežel, združite se, so predvsem produkt evropske producentske logike, ki popularizira pomen muitikulturalizma, da bi
tako ustvarila eksotično-komerci-alne predstave, ki bi se lahko uspešno prodajale po Evropi.
Kljub vsemu je letošnji hamburški festival pokazal nekaj tendenc, ki napovedujejo značilnosti sodobnega gledališča devetdesetih. Poudarki sodobnega plesa in gledališča so predvsem v pomenu telesa, ki je na odru pre-zentirano kot subtilni in živi pokazatelj socialnih sprememb, medčloveških odnosov in narativnosti. Predstave raziskujejo meje telesa in njegove gravitacije, ter se hkrati ukvarjajo z gledališko obliko in percepcijo.
Slovensko gledališče, ki je v Hamburgu presenetilo s svojimi različnimi in specifičnimi avtorskimi poetikami, po mnenju mnogih sodi v sam vrh sodobnega gledališča in plesa devetdesetih.
IRENA ŠTAUDOHAR
Verdijev Rigoletto na poletnem festivalu
V poletnem gledališču v Križankah bodo v okviru 42. mednarodnega festivala nocoj in v četrtek, 4. avgusta, obakrat ob 20.30. nastopili Scala Theater iz Basla, zbor Francesco Cilea in orkester Debrecenske filharmonije z Verdijevo opero Rigoletto. Tildi zasedba vlog je zveneča, saj bo v vlogi Gilde nastopila Manuela Felice, priznana italijanska sopranistka, ki je nastopila že v Dunajski državni operi, Rigoletto bo Bruno dal Monte. V vlogi vojvode bo nastopil znani slovenski tenorist Branko Robinšak. Dirigent predstave boLoris Voltolini, že znan ljubljanskemu občinstvu, trenutno šef dirigent zagrebške Opere HNK, režiser pa Giovanni Ricco. Pokrovitelj gostovanja je podjetje Omega iz Kranja. Vroče vstopnice s 30 odstotnim popustom dobite pri blagajni Festivala Ljubljana med 12. in 13. uro ter uro pred predstavo. (Š. M.)
42. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL
:;ov!jka letos dvanajstič
Sedem koncertov priznanih svetovnih glasbenikov stare glasbe na letošnjem festivalu v Radovljici - Drago leto bo troje pomembnih obletnic
V intimi radovljiške graščine tudi letos koncertna agencija Klemen Ramovš manageinent prireja tradicionalni, letos že 12. festival Radovljica, ki se bo pričel v soboto, 6. avgusta, in bo trajal do 20. avgusta. Letošnji večeri so hkrati napoved prihodnjega 13. festivala, ki bo zaznamoval troje obletnic: 700 let radovljiške graščine, 500 let mestnih pravic Radovljice ter 200 let od Linhartove smrti.
pričaral kontrastne barve italijanske glasbe 17. stoletja.
V nadaljevanju festivala v torek, 9. avgusta, bomo poslušali skladbe Vivaldija, Scarlattija, Pergolesija, Boccherinija in J.S. Bacha, ki jih bo podoživel fenomenalni ruski čelist Ivan Monig-hetti, ki je na moskovskem tekmovanju čelistov očaral publiko z bogato kantileno, virtuozno tehniko in odlično kvaliteto zvoka.
Accentus je ansambel za staro glasbo z Dunaja, ki bo v četrtek, 11. avgusta, pričaral mistiko glasbe španskih Židov okoli leta 1500. V njihovem široko zastavljenem programu izstopajo koncerti španske glasbe 15. in 16. stoletja.
V soboto, 13. avgusta, bo nastopil Londončan Andrew Lawren-ce-King na harfi in dvojni harfi. V brošuri je ob njegovem imenu zapisano, da zgodnje harfe s popolnim kromatičnim nizom in nizkim basovskim registrom presenetijo s svojo nenavadno zvočnostjo in pod prsti enega vodilnih virtuozov na
Kakovostni izvajalci in stara glasba, ki je izvajana s starimi avtentičnimi glasbili, sta bistvo umetniških večerov v Radovljici, je med drugim poudaril Klemen Ramovš na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je predstavil tudi letošnji koncertni program.
Svečano odprtje festivala bo v soboto, 6. avgusta, ob 20. uri. Režiser otvoritvenega spektakla, Matija Milčinski, je dejal, da bodo na slovesnosti stilizirali — in ne interpretirali — (z deloma igranim in deloma odplesanim programom) življenje zgodnjega 16. stoletja, časa, v katerega vstopa festival. Za koreografijo je poskrbela Sonja Le-nard-Šajn, scenografijo je uredila Petra Černe, kostume pa izbrala Majda Kolenik. Ob 20. 30 pa bo v stari graščini nastopil ansambel za staro glasbo Romanesca, ki prihaja iz Londona in se je proslavil z uspešnim koncertom v Wigmor Hall, imel koncerte po Evropi ter uspešno posnel ploščo Vivaldijevih Manchesterskih sonat. Tokrat bo
tem instrumentu zazvenijo enkrat z mehko občutljivostjo, drugič z močno impulzivnostjo.
Flavtistka Marijke Miessen iz Amsterdama in čembalist Glen Wilson, ki je zmagal na tekmovanju v Bruggeju, bosta v torek, 16. avgusta, popestrila poletni večer s temperamentnim izvajanjem del nizozemskih in italijanskih mojstrov. Izvrstni flamski kvartet kljunastih flavt, ki nastopa na najbolj prestižnih festivalih v Evropi, Ameriki in na Japonskem ter je dobil 1. nagrado na tekmovanju Musiča Antiqua v Bruggeju - Vier Op’n Rij - pa bo v četrtek,18. avgusta, izvajal dela Scheidta, J. S. Bacha in Vivaldija.
Odrski spektakel plesne skupine za staro glasbo La follia iz Firenc bo na zaključku 12. festivala Radovljica v soboto, 20. avgusta. Ta bo poustvarila veselo plesno razpoloženje Francije v 17. in 18. stoletju. s čimer bo festival ponudil svojemu občinstvu tudi nekaj vidnih užitkov.
Majda Odar, predstavnica občine Radovljica, je ob koncu v imenu mesta z zavidljivo zgodovinsko tradicijo povabila ljubitelje glasbe na letošnje koncerte.
MAJA ŠKERBOT
Brenkalni trio v atriju magistrata
Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra Ljubljana prireja v četrtek, 4. avgusta, ob 21. uri v atriju magistrata koncert brenkal nega tria v sestavi Vladimir Horvat - violi ’	^
in Branoslava je prost.
violina, Igor Saje - kitara 1 Prinčič - harfa. Vstop
Pula Opera Festival 1994
V	znameniti puljski areni se je v nedeljo s koncertno izvedbo Or-ffove Carmine Burane začel drugi festival pod tem poangleženim imenom, na katerem bo mogoče prisluhniti še Puccinijevi Turandot (6. avgusta v Pulju), Rossinijevi Stabat Mater (9. avgusta v Rovinju) in koncertu Lovra Pogoreliča (10. avgusta v Pulju). Priljubljeno Orffovo umetnino so izvajali simfonični orkester Bohemia iz Podebradyja, akademski zbor I. G. Kovačič iz Zagreba, sopranistka Maria Chiara Chizzoni, tenorist Sveto Matošič-Komneno-vič, baritonist Michele Govi ter dirigent Saša Britvic.
Bourekov Sveti Jurij
V	okviru 40. festivala Splitsko ljeto sta zagrebško in splitsko HNK predstavila premiero Svetega Jurija, kakor ga je ustvaril avtor sinopsisa, mask, kostumov in režije Zlatko Bourek na osnovi ljudskega izročila. Scenografijo je zasnovala Dinka Jeričevič, glasbo pa je napisal Arsen Dedič.
Glasba terja polno iskrenost
Na ljubljanskem mednarodnem poletnem festivalu sta nastopila violinist Željko Haliti in pianistka Elena Winther - Umetniški poti prekrižala v Provansi
Večer pred njunim prvim skupnim koncertom v Križankah, kjer sta sinoči
izvedla izbrane Beethovnove, Brahmsove, Griegove in Respighijeve sonate, smo našli čas za krajši pogovor z violinistom, sicer rojenim Splitčanom, ki je na svoji razgibani poti orkestrskega glasbenika in koncertnega solista dve leti deloval tudi v Ljubljani, in ameriško pianistko, ki živi s svojim možem Vladimirom Pleshakovom, prav tako koncertnim pianistom, na podeželju v francoski Provansi. Tam imata umetnika v svojem podeželskem dvorcu dva velika koncertna klavirja, bogato zbirko knjig, glasbil in stilnega pohištva ter opremljen sodoben snemalni studio.
Na vprašanje, kdaj sta se umetnika iz tako oddaljenih koncev sveta seznanila in se odločila za skupno glasbeno poustvarjanje, je najprej odgovoril Željko Haliti:
»Ko sem sodeloval v filharmoničnem orkestru v Avignonu, sem prišel prvič v njun dom in snemalni studio na snemanje plošče in tedaj me je Vladimir Pleshakov povabil na svoj koncert, po katerem smo se začeli pogovarjati o sodelovanju. Od leta 1992 torej tesneje sodelujemo in z Eleno Winther sva koncertirala že na mnogih mednarodnih festivalih, zdaj pa se pripravljava na turnejo po Španiji in na snemanje plošče. V Parizu sva si našla menedžerja in pričakujeva navezavo stikov z odgovornimi iz diskografskih hiš, večjih koncertnih posredovalnic in festivalov.
Ta čas je precej težko priti do možnosti za koncertiranje. Povsod so krogi med organizatorji in njihovimi stalnimi izvajalci dokaj sklenjeni in zaprti. Tudi v Ljubljano sva prišla
predvsem zaradi tega, ker se še od prej poznam z umetniškim vodjem tukajšnjega Festivala Darkom Brle-kom.
Najprej sva začela s pianistko muzicirati brez velikih načrtov in pričakovanj, toda ko sva po prvih vajah ugotovila, da poteka najino sodelovanje brez vsakršnih težav, sva začela iskati priložnosti za skupne koncerte.«
Prve skupne vaje se je spomnila tudi Elena VVinther: »Ze prej sem nastopala z drugimi violinisti, toda že ob prvi vaji z Željkom sem začutila, da gre tokrat za posebnega umetnika, ki skozi muziciranje izraža svojo osebnost v celoti. V komornem muziciranju je namreč zelo pomembno, da se glasbenika hitro sporazumeta, ne le po tehnični plati, ampak da se medsebojno spodbujata in dopolnjujeta tudi v mnogo subtilnejši muzikalni izraznosti. Dve osebnosti, ki se dopolnjujeta med seboj, šele lahko ustvarita glasbeni čudež. Oba sva kmalu
začutila, da najino skupno muziciranje kljub dotlej popolnoma različnim glasbenim potem, učinkuje skladno, da resnično deluje. Poslu-
ranjem, posebnost je bogat program za dva pianista, ki ga izvajate z vašim soprogom. Kaj pa solistični nastopi?
»Kot solistka že nekaj časa ne nastopam več, ker sem poročena s pianistom. Dvoje koncertnih solistov v družini bi bilo vendarle preveč. Sama igram za svojo zabavo, sicer pa prav uživam v komornem muziciranju.«
Ali sodelujete tudi z drugimi violinisti?
msmm
Elena Winther in Željko Haliti.
šal naju je tudi moj mož in preprosto ugotovil: To je to!. Z Željkom sva ugotovila sva, da sva dober ustvarjalni tandem in se odločila nadaljevati s skupnim delom.«
Iz informacij o vašem muziciranju je razvidno, da se ukvarjate predvsem s komornim muzici-
»Ne. Kot sem že povedala, najpogosteje s programi za dva klavirja z možem, in s flavtisti. En violinist mi za zdaj povsem zadošča in to je Željko.«
Ste tokrat prvič v Ljubljani in v Sloveniji?
»Da. Nisem pričakovala, da bo
tu tako lepo in prijetno. Okolje me zelo spominja na severni del Kalifornije, od koder sem doma. Poleg Ljubljane sem tokrat spoznala tudi Celje z gradom in reko Savinjo.«
Gospod Haliti, vas poznajo bivši kolegi iz Slovenske filharmonije in orkestra Simfonikov RTV Slovenija, saj ste v obeh orkestrih sodelovali dve leti. Kako ste nadaljevali svojo glasbeno pot po delovanju v Sloveniji?
»Iz Ljubljane sem najprej odšel v Grenoble, kamor me je povabil šef tamkajšnjega orkestra potem, ko me je slišal izvajati nek Brahmsov koncert. Takoj po koncertu v Ljubljani me je vprašal, če bi bil zainteresiran za koncerte v Franciji in moral sem se hitro odločiti. V Grenoblu sem delal kot koncertni mojster, vendar tam kmalu nisem bil več zadovoljen z okoljem. Ko me je poklical kolega violončelist iz Avignona in mi ponudil mesto violinista - solista v komornem orkestru v Figuerasu v Španiji, sem se odločil za nov poskus. Figue-ras je sicer majhno mesto, kot Celje recimo, orkester, podoben Zagrebškim solistom, s 15 glasbeniki, pa ima okoli 130 koncertov na leto. Po opravljeni avdiciji se mi je ponudila priložnost, da igram tolikšno število koncertov, o katerem prej nisem mogel niti sanjati. V osmih dosedanjih mesecih sem imel s tem orkestrom že več kot petdeset koncertov.
Iz Ljubljane takoj spet odhajam v Španijo, kjer me z orkestrom čakajo koncerti na tamkajšnjih festivalih, naslednje leto pa me čaka turneja po Danski. Za vaje z gospo Winther v Avignonu izkoristim nekajdnevne premore med turnejami in nastopi s tem španskim orkestrom.«
Lahkotnost orgelske igre
Prvič se predstavljate pred ljubljanskim občinstvom kot solist. Imate ob povratku pred ljubljansko koncertno občinstvo kakšne posebne občutke?
»Pred dvema letoma sem že imel solistični recital v Organizaciji Glasbene mladine Slovenije v ljubljanskem magistratu. Tedaj sem še imel tremo, zdaj, po vseh teh koncertih in turnejah, pa skoraj ne ločim več med tem, kdaj sem doma in kdaj na koncemem odru. Prav številni nastopi s španskim orkestrom so mi dali potrebno rutino in samozavest. Posebej zaradi tega, ker ves čas nastopam kot solist.«
Kakšna pa so vaša pričakovanja pred ljubljanskim nastopom, gospa Winther?
»Vsepovsod po svetu sprejema občinstvo glasbo, na zelo podoben način. Posebno vprašanje je, ali so jim skladbe všeč ali ne, toda večina se odziva na glasbo precej čustveno. Po najinem koncertu v Avignonu, v dvorcu Chartreuse (z istim programom kot ga izvajava tu) so pisali o dialogu med nama, o religiozni glasbi, o glasbeni magiji.«
»Po tem koncertu so kritiki tudi zapisali, da je občinstvo šele ob dodatkih začelo normalno dihati, saj je program sestavljen tako (od Beethovna, preko Brahmsa in Griega do Respighija), da jim ni dal dihati.«, je dodal ob koncu Haliti in nadaljeval: »V glasbi morate biti odkriti in predati se ji morate v celoti. Glasbeno izšolani aii povsem neizobraženi poslušalci hitro začutijo, ah izvajate glasbo iskreno, ali ne. Če uspete vzpostaviti poln stik z občinstvom, je koncert uspešen, brez tega pa glasbe ni.«
SLAVKO PEZDIR
Mehiški organist Francisco Javier Hemandez je na orgelskem recitalu v frančiškanski cerkvi močno spremenil spored, ki smo ga prebrali v festivalni brošuri letošnjih mednarodnih poletnih prireditev. Kot da bi mu želel odvzeti nekaj umetniške teže, s katero v vročem poletju ne kaže obremenjevati poslušalcev. Zato je spored zazvenel v kar lahkotni krilatosti orgelske igre, saj je bil sestavljen tako, da tehtnejših zamahov skoraj ni dovoljeval. Ob teh spremembah se je organist Hemandez s svojimi barvitimi interpretacijami prav zlahka postavil v intimnost orgelskih zvočnih fenomenov.
Organisti, tudi naj večji, ostajajo običajno anonimni, aii vsaj ne tako na očeh, kot ostali umetniki koncertne scene. Njihov prostor je skrit in šele novejše koncertne dvorane so takšno stanje spremenile. Tokratna ocena ni pisana tako »na daleč«, ampak je lahko v eterič-nosti orgelskih mikstur kar zelo objektivno blizu umetniški tipičnosti orgelske igre F. J. Heman-deza. V njegovih interpretacijah smo povsod začutili izreden smi-
sel in občutek za orgelsko barvo, intimno dinamiko, spretno oblikovano ravnanje z zvokom, ki so mu tudi orgle v frančiškanski cerkvi prav lepo ustrezale. Prav sprememba sporeda je bila tem tipičnim elementom v veliko korist.
Poslušali smo orgelska dela, ki sta jih napisala najstarejša mojstra, Španec Antonio de Cabe-zon (Diferencias sobre el canto elano del caballero) in Italijan Girolamo Frescobaldi (Toccata Prima), ki sta jima sledila dva koralna preludija (In dir ist Freude in Vor deinem Thron) ter Preludij in Fuga J. S. Bacha, za konec pa (najbrž) še skladbi dveh mehiških skladateljev (v koncertnem listu ni navedb!), R. Nobleja (Scherzino Mexi-cano) in M. Bemal Jimeneza (Sonata).
Kar viteško vitko je zazvenel Cabezon, s presenetljivim harmonskim pogumom Frescobaldi. Ob obeh izvedbah je organist pokazal veliko intimne orgelske fantazije. V emotivno sfero so bili projicirani orgelski zvočni »vitraži« pri Bachovih delih, ki so zavzenela preudarno
in harmonsko polno. Lepa orgelska glasba za sprostitev.
Scherzino Mexicano (R. No-ble) se v orgelskem izrazu kar lepo ujema z naslovom, čeprav bolj malo s kakšno tipičnostjo, ki smo jo pričakovali. Orgelski zvočni scenarij je bolj scensko operni, skoraj mehko bidermajerski, takšen za poslušanje in hitro pozabo. Promenada, odeta v tanko tančico ritma. Tudi Sonata Jimeneza ne kaže pra v veh kih ustvarjalnih ambicij, saj se za stavki Allegro, Variacije in Al/e gretto, skrivajo nedvomno priredbe drugačnih predlog, ki jih skladatelj ponuja s preprostimi orgelskimi obdelavami. Orgel sko delo z uporabnim name nom, pa nekaj manjšim pomenom za orgelsko glasbo. Poslu šalce pa je tudi to delo lahko potešilo s preprosto izrazno fak turo.
Orgelski večer, ki po tem zapisu najbrž ne bo med pomemb nejšimi dosežki, zanesljivo pa je bil prijetna festivalna medigra, kije osvežila poslušalce. Spet jih je bilo veliko.
BOGDAN UČAKAR
Bakle, glasba in beseda slovenskega poletja
Podoba S /o v e n i je
V okviru Poletnega Celja 1994 se v Likovnem salonu v CELJU pod skupnim naslovom Poletne premiere predstavljajo študentje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Za Ervinom Potočnikom, Mojco Senegačnik, Gregorjem Podkrižnikom, Ireno Potočnik in Natašo Krhen trenutno razstavlja študent tretjega letnika kiparstva Robert Ograjenšek. Njegova kiparska instalacija, ki nosi naslov “Iluzija svetlobe”, je zaradi projekcije diapozitivov odprta od 2100 do 2300 in bo trajala do 5. avgusta.
9.8. 20" Galerija sodobne umetnosti - Mestni grad Koncert:
Tomaž Lorenz, violina Mojca Zlobko, harfa
LJUBLJANA
42. MEDNARODNI P0LETN! FESTIVAL
inf. tel. 061/126 43 40
POLETJE V STARI LJUBLJANI, Atrij Magistrata 4.8.	21" Brenkalni trio: Vladimir Horvat -mandolina,
Igor Saje - kitara,Branislava Prinčič - harfa
RADOVLJICA
14.8.
CERKNICA
Prikaz kmečkih običajev in pesmi, Nova vas na Blokah
PTUJ
5.8.	Ožbaltov sejem - etno prireditev, staro mestno jedro
6.8.	1F Slovesna otvoritev mladinskega
oddelka knjižnico, Mali grad 8.-lL8.20"Gledališka igra, Ionesco:
Plešasta pevka, Gledališče Ptuj
14.8.	20" Blagoslov temeljnega kamna za postavi-
tev Marijinega spomenika, Minoritski trg 20" Liturgijsko dramsko dogajanje: igra o Maksimiljanu Koibeju ob 100. obletnici njegovega rojstva in na dan njegove smrti, dvorišče Minoritskega samostana 14.8.10" Slovesna Škofova maša,
Ptujska gora
15.8.	10" Tradicionalno romanje s ponovitvijo
Nove maše Andreja Šegule,
Ptujska gora
M
■ ■
XII. FESTIVAL RADOVUICA 1994, Graščinska avla
6.8.	20" ROMANESCA, ansambel za staro glasbo
iz Londona
9.8.	20" Koncert:
Ivan Monigheti, violončelo Shalev Adel, čembalo
1L8. 20" ACCENTUS, ansambel za staro glasbo z Dunaja
118. 20" Andrevv Lawrence - King,
harfa in dvojna harfa (London)
16.8.	20" Koncert:
Marijke Miessen, kljunasta flavta Glen Wilson, čembalo
BLED
5.8.	20” Orgelski koncert:
Francicko Javier Hemandez, cerkev sv. Martina
8.8.	20" Komorni koncert, cerkev na otoku
12.8.	20" Klavirski koncert, cerkev sv. Martin,
PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL (Koper, Izola, Piran, Portorož)
VELENJE
12.8.19" Prešmentane citre: 5. srečanje najbolj zanimivih in najboljših citrarjev Slovenije, vrt veleblagovnice NAMA 14.8. 20" Mija Žnidaršič z gosti,
Atrij velenjskega gradu
38.	a«	Zijah Sokolovič: Kobajagi donjela me roda, vrt Slovenica - Koper
3i.	n"	Zijah Sokolovič: Glumač... je glumač... je glumač... Križni hodnik - Piran
48.	aM	Zijah Sokolovič: Cabares, cabarei, srednja turistična šola - Izola
58.	rr	Katja Levstik: Večer šansonov Jaquesa Brela, vrt Slovenica - Koper
68.	a-	Premiera: Skrajnosti, Titov trg - Koper
Sporočilo bralcem
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986, kije predpisoval poseben postopek obravnavanja prispevkov bralcev. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Ker želi omogočiti, da čimvečje število bralcev pove svoje mnenje, kritiko, predloge in pobude, seje odločilo te prispevke omejiti na največ 30 tipkanih vrstic in bo pri tej dolžini vztrajalo, daljše pa bo bodisi zavrnilo bodisi po lastni presoji skrajšalo. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom, po možnosti tudi s telefonsko številko, s katero bi bilo mogoče preveriti avtentičnost. Biti morajo originalno podpisani in poslani v tipkopisu, po telefaksu ali na računalniški disketi. Izbor pisem je samo v pristojnosti uredništva, v skladu z uredniško politiko, po kateri je Delo samostojen, zunajstrankarski in politično uravnotežen časnik, v službi interesov javnosti oziroma civilne družbe.
Odprto pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku
Spoštovani gospod predsednik,
podpisani Franc Bolta sem ustanovitelj, lastnik, hkrati pa direktor podjetja Sitograf, d. o. o., iz Ljubljane. Podjetje je uspešno in zaposlujem še 8 ljudi. Menim, da je treba delavce za pošteno delo pošteno plačati, česar sem se do sedaj tudi držal. Plače so bile vedno izplačane v roku in približno 30 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Vendar sem kot poslovnež razmišljal, da je treba državi plačati sorazmerni delež.
Tako smo redno plačevali vse prometne davke, davek na dobiček (naše bilance niso bile nikoli prilagojene, da bi prikazovale manjši dobiček od dejanskega), delavcem smo izplačevali osebne dohodke brez dodatnih kilometrin ali dnevnic... Toda ta Slovenija je žal nenasitna. S kolektivno pogodbo, čeprav je kot podjetnik nisem podpisal in ni nobeden od zaposlenih izrazil želje, da bi se po njej ravnali, je država predpisala najnižje in hkrati tudi najvišje plače.
Plače navzgor sicer nihče ne omejuje, pač pa je delodajalec dolžan vplačati določen znesek v sklad za zaposlovanje, če izplačuje previsoke. Kot zakonodajal-
ci se ne zavedate, da z omejevanjem izplačil ne boste zmanjšali inflacije, ampak boste najverjetneje dobili kakega brezposelnega državljana več. Kajti v mojem podjetju smo znižali plače na raven kolektivne pogodbe, ker tej državi nisem pripravljen plačati niti tolarja več, kot je treba. Da so delavci prizadeti in močno ogorčeni, ni treba posebej razlagati. V prihodnje se ne čudite, če se vam bo postavilo po robu nekaj podjetnikov.
Zavedam se, da beseda enega prizadetega ne pomeni nič, mislim pa, da nas ni malo v Sloveniji, ki se ne strinjamo z zdajšnjo politiko plač. Poleg najvišjih prispevkov in davkov na plače v svetu moramo plačevati še za tiste, ki nič ne delajo. In spet se ponavlja slika, da država podpira delodajalce ali podjetja, ki plačujejo zaposlene samo zato, ker jim nekaj pač morajo, in ne zato, ker so ti delavci opravili delo in s tem prispevali k dohodku podjetja. Če pa je slednje slabo in ima tak program, da ne more uspeti na trgu, za to niso krivi delavci, ampak njihovo vodstvo. In če se država gre takšno gospodarstvo, potem naj pusti delati vsaj tistim, ki imamo dobre programe, znamo tržiti s svojimi izdelki in od katerih navsezadnje živi tudi država — ne živi od tistih, ki so v izgubah.
Popolnoma se strinjam, da je bilo treba skleniti kolektivno pogodbo in z njo predpisati najnižje plače (da so plače za delavce ponižujoče, ni treba posebej poudarjati, saj od tistih, ki so po-
godbo predlagali, nihče ne prejema tako nizkih). Da pa se moramo kolektivne pogodbe vsaj načeloma držati tudi podjetja, ki že leta izplačujemo bistveno večje plače in moramo zdaj zaradi novih zakonov ali plačevati posebne davke ali pa v najboljšem primeru (seveda za delodajalca) bistveno znižati plače zaposlenim delavcem - s takšno državno politiko se nikakor ne morem strinjati. Že tako imamo preveliko težav zaradi neurejenih razmer v plačilnem prometu, gospodarske razmere so težke... — ne, to presega vsak zdrav razum.
Bolje bi bilo, če bi naši politiki uredili finančno disciplino, preganjali takšne, ki delajo ali zaposlujejo na črno, in pustili gospodarstvu prosto pot za razvoj. Naposled bi tudi država zaradi boljših dosežkov prejela kak denar v prazno blagajno.
Na koncu samo še eno vprašanje: zanima mc, aii tudi poslanske plače prispevajo svoj delež v sklad za zaposlovanje ali pa so poslanci tudi tokrat izjema.
FRANC BOLTA, Obrije 25, Ljubljana
Embargo na ljudi!
Imam pač to »smolo«, da imam prijatelje in sorodnike državljane ZRJ, nekateri med njimi že dolga leta živijo v Nemčiji, Italiji itd. Nikjer nimajo nobenih problemov, do njih pa pride, ko bi rad koga med njimi povabil, da pri meni preživi dopust. Prejme namreč odgovor, da zaradi
embarga lahko dobi vstopni vizum le za »teden dni«. To si je izmislila »visokoleteča« slovenska politika. V listinah ZN nikjer ne piše kaj takega, kajti embargo je trgovinskega značaja in namena, ne pa da bi prizadel sorodstvene in prijateljske vezi, ki so nastale med ljudmi ne le v eni državi, ampak širom po svetu. Zato, gospodje politiki, nikar ne pričakujte, da bom svoje prijatelje sovražil zato, ker ste vi vse »zamočili«, in da bom pretrgal prijateljske vezi; sorodstvene je pač nemogoče pretrgati.
Nekaj si zapomnite. Po prvi svetovni vojni so Slovence »učili« sovražiti Nemce (Avstrijce), po drugi Nemce in Italijane, potem Angleže in Američane. Toda sovražili so jih le tisti, ki so imeli slamo v glavi namesto slamnika na glavi. Sedaj nas politiki države Slovenije »učijo« sovražiti Srbe.
Zapomnite si še: Slovenci kot narod smo lahko obstali v tistih časih samo v državi, kot smo jo imeli takrat. Dokaz za to je izginjanje slovenskega življa v Italiji, Avstriji in deloma na Madžarskem. Zdaj ko imamo neodvisno državo, bomo oziroma nas bo politični vrh razprodal za hlapce tujcem, predvsem tistim, ki bi jih morali po navodilih politikov polpretekle zgodovine sovražiti. Čas gre naprej, a točka na zgodovinskem kolesu se vrača (namesto v komunizmu smo po socializmu pristali v zgodnjem kapitalizmu).
Sedaj pa k bistvenemu problemu, ki verjetno zanima velik krog ljudi, in sicer z vprašanjem,
namenjenim odboru za varstvo človekovih pravic in tistemu v vladi Republike Slovenije, ki se pač čuti odgovornega: kdo vam daje pravico, da onemogočate zbliževanje ljudi in grobo posegate v zadeve, ki so stvar posameznika, in s kakšno pravico RS omejuje vstop državljanom ZRJ, ki niso v kazenskem postopku, ampak zaželeni gosti državljanov Slovenije?
Še nekaj! Da me ne bi kdo obsojal, da sovražim državo Slovenijo. Ne, tudi jaz sem si jo želel, toda ne takšne, kot je zdaj. Iz vsega srca pa sovražim njene vzvišene in pohlepne politike in njeno birokracijo. Menda v demokraciji imam to pravico. Ali pa mi boste še to podržavili?
IVO LEBAN, Ozeljan 57 a, Šempas
Veto na simbole
Veto državnega sveta na zakon o slovenskih državnih simbolih je morda prilika, da se vendarle enkrat resno premisli vso to zadevščino. Ne glede na razlog DS, s katerim je svoj veto utemeljil. Sedanji slovenski grb je zlo-žek plonknjenih »simbolov«: »žarkovje«, ki ga vsi vidimo kot zvezde, triglav, valovnica, volontersko izbrani ščit. Vse skupaj navaden larifari. Značilno je, da zadnje čase, vsaj kolikor vem, ni nihče resno razpravljal o grbu in zastavi oziroma noben resen strokovnjak kakršne koli vrste. (»Povoženi mački«, če povzamem, pod »karantanskim« klo-
bukom pač niso resna zadeva.)
Do nacionalnega grba se pride tako, da se razpiše natečaj za idejo, kaj bi na grbu bilo: pri tem lahko sodeluje vsakdo, od komaj pismenega do filozofa. Ko se o tem zmenimo in sprejme simbol parlament, tedaj razpišemo natečaj za grafično in plastično upodobitev; s strokovno žirijo, seveda (tako, ki se na grafično in tridimenzionalno oblikovanje spozna). Nakar se uzakoni tudi likovna upodobitev. Bližnjice niso priporočljive — a kako to dopovedati vsakokratnim politikom ?
Zastava:	to je plonknjeni
plonk in je o njem škoda besed
—	ker pa je treba in je koristno in prav, da se obdrži nekaj kontinuitete, bi bilo verjetno razsodno, ko bi jo na hitro zarotirali, kot so že leta 1991 predlagali tedanji Zeleni (poslanec Žare Pregelj)
-	to je verjetno edini način, da problem smiselno rešimo, preden uporabi sedanjo barvno kombinacijo v vodoravni razvrstitvi kakšna druga država, za kar menda obstaja kar resna nevarnost. Sedanja nerazločljivost s slovaško in rusko zastavo je naravnost komična.
Zdi se sicer, da je »sposojanje« simbolov kar precej značilna ne samo slovenska, ampak kar slovanska lastnost. A za grb, recimo, nikogar nič ne skrbi, da bi nam utegnil von Lobkowicz poslati — upravičeno — račun? Vprašajte predsednika Havla, kakšen tič je von Lobkowicz.
Cez pet let bo 1400-letnica prve omembe Slovencev na zahod-
ni meji: vsaj do tedaj bi si omislili tudi dostojne državne (narodne) simbole.
Prepričani smo lahko, da bomo nekako preživeli državo, kakršno imamo, in bomo preživeli tudi njene simbole, kakršne ima.
ZDRAVKO VATOVEC, Garibaldijeva 1, Koper
Kaj (naj) počne Urad za žensko politiko?
Ali je Krkin oglas za kolekcijo Sun-Mix skrajno neokusen in žaljiv, kot je zapisala direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik. Menim, da ni.
Krka si je izbrala za ponazoritev različnih tipov kože, ki jih lahko zaščiti kozmetični preparat, ženske zadnjice. Osnovno sporočilo reklamnega besedila je, da kolekcija Sun-Mix zavaruje pred soncem najraznovrstnejšo kožo. Kdor želi, lahko razume reklamo tudi drugače. To je odvisno tudi od sobesedila ali od okoliščin, v katere jo postavimo. Ker je poletje in je sončenje aktualno, je prvotni pomen vendarle takšen, kot so ga želeli posredovati. Torej je skrb Urada za žensko politiko odveč.
Lahko pa bi si ta vladna organizacija izbrala za delovanje veliko bolj v nebo vpijoče primere ženskega poniževanja in zaničevanja. Koliko je žensk v naši državi na vodilnih in zahtevnih delovnih mestih? Še vedno družba kot celota privoljuje, da so cela področja, na katerih so pretežno zaposlene ženske, zelo slabo pla-
čana (šolstvo, zdravstvo).
Kaj so v primeru s tako globalnimi vprašanji »lepe ritke«, ki tako zelo motijo vas. gospa Vera Kozmik?
VASIUKA PROSNIK.
Nova ulica 37, Maribor
Vsiljevanje tv reklam
Kot redna gledalka televizijskega sporeda TV Slovenije se moram pritožiti, ker nam med raznimi filmi in tekmami vsiljujejo reklame. Upravičeno se sprašujem, ali si vodilni pri tej televiziji to lahko dovolijo.
Vem, da gre za komercialni razlog, saj dobijo od reklam veliko denarja. V občilih je bilo že dovolj pripomb, da reklamno oglašanje pri nas presega vse meje. Brez motenja, prekinjanja želimo gledati spored, za kar pošteno plačujemo rtv naročnino in se električno energijo zraven. Kaj torej mislite, vodilni pri TV Slovenija? Prosim za vaš odgovor — hvala!
Televizijski spored moram drugače pohvaliti, le prekinjanje zaradi reklam me moti. Ce ne boste upoštevali, kar si želijo naročniki, potem vodstvo televizije prosim, da odstopi, ko ni sposobno poskrbeti za program brez reklam. Dovolj imamo mladih, sposobnih ljudi - zato prepustite delo sposobnejšim.
Pa lep pozdrav in brez zamere!
MARIJA GROBELNIK.
Vrbje 97a, Žalec
r.
*
«
8. stran ★ DELO
Turistična porota bralcev Dela
Sreda, 3. avgusta 1994
Glasujem za turistični kraj:
R
S-
■6*
53
53
S*5
55
Priimek in ime:
Naslov:________
Kraj:__________
Telefon:
I O
Izpolnjeni kupon izrežite in pošljite na dopisnici na naš naslov: Delo - Stik, Razvojno trženje, Dunajska 5, Ljubljana
Kupone pošljite na dopisnicah na naslov Delo - Stik, Razvojno trženje, Dunajska 5, Ljubljana. S tem kuponom pomagate izbirati slovenski turistični kraj, ki bo ob koncu akcije po ocenah delovih bralcev porotnikov prejel priznanje - DELOV ZLATI LIST (trije kraji pa še Delove zelene
liste).
AKCIJA LIPOV LIST
Orali s pomočjo vode
Raziskano in predstavljeno bo veliko etnografsko bogastvo Solčavskega - Kajakaški center pri Ljubnem, konjeniški blizu Nazarij
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA, 2. avgusta - Le redki so predeli Slovenije, ki se lahke ponašajo s tako čistini in ohranjenim naravnim okoljem, kot sta dolini ob zgornjem toku Savinje in Drete, obdani z venci hribov its gora. Prav zato je Zgornja Savinjska dolina, kot imenujemo pokrajino od izvira Savinje pod Okrešljem do soteske pri Letušu, kjer se nadaljuje Spodnja Savinjska dolina, v resnici pravo doživetje voda, gora in gozdov, velik del pokrajine pa je tudi pravno zavarovane v obiiki krajinskih parkov, naravnih spomenikov in rezervatov.
Naiznamenitejši krajinski park je seveda Logarska dolina, ki slovi kot ena najlepših ledeniških dolin v Evropi. Malokdo pa ve, da Logarjeva in ostale tam okoli bolj na redko posejane kmetije hranijo tudi veliko etnografsko bogastvo, ki ga bodo pričeli prav letos načrtno zapisovati. Pobuda je pravzaprav na strani slovenskega arhitekta Milana Kovača, ki sicer živi v Stockholmu, na mnogih koncih sveta pa pomaga obnavljati ogrožene etnografske spomenike in celo egipčanske grobnice v Dolini kraljev pri Luxorju. Ta sloviti strokovnjak je opozoril tudi na veliko etnografsko bogastvo solčavsko-logarskega predela in na izjemnost nekaterih orodij, ki so prejšnjim rodovom kmetovalcev pomagala preživeti. Takšna posebnost je prav gotovo plug na vodni pogon, ki ga v svetu menda zlepa ni najti. Na pobudo Milana Kovača bodo torej v drugi polovici tega meseca prišli v Logarsko dolino študentje Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, z njimi bo tudi mentor dr. Peter Fister. Od Solčave do Logarske doline bodo popisali vse etnografske spomenike ter pripravili tudi dokumentacijo zanje z opisom stanja ter predvidenimi ukrepi njihove zaščite in obnove. Po zdajšnjih dogovorih sodeč bo poletnih taborov študentov FAGG-a v Logarski dolini v naslednjih letih še več,
cilj njihovega dela in pomoči celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa naj bi bil urediti stare kovačije, mline, kašče in drage tovrstne objekte tako, da bi postali del velikega tehničnega muzeja na prostem.
V Zgornji Savinjski dolini se trudijo, da bi lepotam pokrajine in znamenitostim kulturnih spomenikov pridali tudi pestro ponudbo najrazličnejših športnih in rekreativnih dejavnosti, s katerimi bi še bolj pritegnili v njihove kraje izletnike in turiste od blizu in daleč. Tradicionalnemu planinstvu, ribištvu in lovu se v zadnjih
letih vse bolj približuje priljubljenost vodnih športov, ki jim je reka Savinja izredno naklonjena. Tako vsaj trdi mladi lastnik kajakaškega centra v Juvaniji pred Ljubnim Edi Jurjevec, ki pravi, daje prav Savinja ena najbolj prikladnih evropskih rek za kajakaštvo: po tehnični plati da je zelo zahtevna, po pasteh pa najmanj
nevarna. Edi Jurjevec ponuja v svojem centru celotno opremo za kajakaštvo, kanuistiko in tudi raf-ting, začetnikom zagotavlja učitelje, pravi, da ima tudi cene konkurenčne in da ima enega bolje urejenih in opremljenih centrov za rečne vodne športe pri nas. Po obisku sodeč bo to kar držalo, saj v teh poletnih dneh gosti dnevno tudi do šestdeset kanuistov ali ka-jakašev, da o kopalcih niti ne govorimo.
Nižje v dolini, natančneje blizu Nazarij, v predelu med Kokalji in Lačjo vasjo, pa raste nov, izjemno slikovit ranč Burger. Gradi ga Franc Burger, zdomec, sicer domačin, ki si je zastavil izjemno velik cilj: ranč naj bi postal ne-nakšen center jahalnih športov v tem delu Slovenije in T.krnti privlačna turistična točka za vse, ki bi si želeli s kočijo, kavbojsko vprego ali kar na konjskem hrbtu ogledali lepote Savinjske doline. Trenutno ima v konjušnici 24 rasnih konj in žrebet, sčasoma pa jih bo še več. Franc Burger je na ranču že zgradil gostišče in vrsto manjših objektov, ravnokar ima v gradnji pet apartmajev, načrti pa so še večji. »Tu bi želel postavili še manjši hotel in pokrito rekreacijsko dvorano, da bi gostom ranč res lahko ponudil kompletno uslugo. Vendar pa imam malce težav s papirji, mislim da predvsem zato, ker tisti, ki te papirje podpisujejo, pri nas še niso bili. In niso videli, kako zelo skrbimo za to, da se vsi objekti nemoteno vključujejo v naravno okolje. Upam pa, da se bodo zadeve rešile predvsem v prid gostov in razvoja turizma v tem delu Slovenije.«
DAMJANA STAMEJČIČ
I
, A
RANČ BURGER - Prihodnji jahalni center v tem delu Slovenije. (Foto: Sherpa)
PLANINSKA AKCIJA - BOHINJ
Kjer domuje samota
Ljudje smo res različni. Ob vsej športni ponudbi, ki se je to leto v Bohinju poslužujejo zlasti mladi, me je vleklo v pianine. Hotela sem obiskati dve Minki, Bundrovo in Frjanovo, ki že nekaj let paseta krave kmetom iz Stare Fužine in Studorja v planini Laz (1560 m). Vem, da zdaj pod Ogradi in Debelim vrhom cveti sleč in dišijo murke, da je murovca najbolj zelena in da čiste studenčnice nikoli ne zmanjka.
Fužinarska planina Lažje ena najlepših, ki je, sicer vsako leto manj, vendar še živa. Letos ima vsaka od Mink nekaj več kot petdeset krav in trop koz, ki jih je tudi treba
pomolzti. Tako je okusni kozji sir vedno na zalogi za planince, ki radi hodijo čez to planino. Laz je namreč priročno izhodišče za vzpone na okoliške vrhove, lasti
na Debeli vrh, k Triglavskim jezerom in proti Vodnikovi koči. Privlačna je tudi pozimi. Vanjo se stekajo nekateri najlepši turni smuki pri nas.
Toda tisti dan nisem prišla do Laza. Svojo planinsko turo sem končala že kar v zatrepu Voje, kjer zadnji fužinarski kmetje »se-čejo« travo. Pravijo, da je bo letos nekaj manj ko druga leta, zato
Iščemo najprijetnejše planinsko domovanje
Glasovalni kupon PZS-Delo-PZS-Delo
Najprijetnejše planinsko domovanje 1994
Glasujemo za planinsko postojanko:
Priimek in ime: Naslov:
*	, P' P/ 2
Glasovalni kupon pošljite na Planinsko zvezo Slovenije, Dvoriakova 9, P. P. 214 - 214 - IV Ljubljana
S KOLESOM PO ISTRI (1)
Mala šola kolesarjenja za slovensko obalo in zaledje
Naša sodelavka seje med dopustovanjem v Fiesi vsak dan podala na kolesarski izlet, med katerim je na neobičajne načine spoznavala krajinske lepote in ljudi slovenske Istre - Za ljudi s prebujeno popotniško žilico
Piše HELENA GIACOMELLI
»Le kje so obtičali vsi tisti dopustniki, ki so hiteli proti morju s kolesi nij strehah avtomobilov? Pa še onih ducat kolesarjev, ki so, otovorjeni s popotnimi bisagami in nahrbtniki kot oslički, sopli na primorski transverzali, ni zdaj nikjer videti,« se čudiš, ko ne srečaš žive kolesarske duše na cestah, ki sicer valovijo »čez hrib in dol« v odmaknjene zaselke, vasice na gričih, čez slemenaste hrbte dvesto, tristo metrov nad morsko gladino.
Le kakšen domačin z obloženim cekarjem na krmilu se s širokim nasmehom in otroškim začudenjem v očeh (ko podoigem in počez premeri tvojo in prijateljevo postavo v pisanih kolesarskih dre-sih) po upokojensko pri-cijazi izza vogala kamnite hiše. Sicer pa - blagodejna samota. Svet tišine, zelenega miru in enkratnih razgledov z »višinske perspektive«. Tihotne stare, a tudi razkošne novejše hiše ob ozkih, vijugastih in v klance vpetih asfaltnih cestah, nasadi oljk za kamnitimi nizkimi ograjami, terasasti vinogradi, zbori škržatov v hladnih, svežih jutrih, v daljavi pa z nevidno nitjo spojena rahlo nagubana morska gladina z modrim obzorjem.
Kje bi človek našel vse to?
Ob naši obali
Proč od glavnih prometnic, zaupno sledeč lovkastim stranskim
cestam. Da tu znoj v potočkih lije s čela, se z majico lepi na hrbet, ko podse daješ strme klance, je treba vzeti v zakup za užitek ob spustih. Odreči pa se boš moral jutranjemu poležavanju, ker je treba na pot vsaj ob uri, ko petelinček »tretjič mi zapoje«. Da si do opoldanske vročine že nazaj.
V popotni torbi naj ne manjka izletniška karta (SLOVENSKA OBALA IN ZALEDJE - 1:50 000), ki je enako pomembna kot steklenica z napitkom. Ma marsikaterem križišču ni kažipota, do najbližje hiše pa kilometer ali celo dva. Domačini na pamet vedo, kam vodijo njihove stezice. Turistov, ki naključno ali načrtno, z avtomobili ali s kolesi zaidejo sem gor, je pa komaj za vzorec.
Naše izhodišče je - Fiesa. Začetek je vsako jutro težak - kamorkoli se odpravljaš, se moraš z višine morske gladine vzpeti do Belega Križa. Ob vrnitvi pa - zasluženi spust.
Prvi dan - potep za ogrevanje čez hrbet Belega Križa v Piran in Portorož (cca 12 km), pod večer pa navzdol po stranski cesti mimo strunjanskega kopališča in kampa ter solin do zdravilišča Krka, obrat nazaj skozi tesnoben, brljivkasto razsvetljen »pe-špotni predor« (domačini ti povedo smer) do Portoroža. Tako izogibanje klancem se izkaže za račun brez krčmarja, ker je kolesarjenje navkreber po isti strunjanski cesti (smer začetka) lažje kot na izhodu iz predora s portoroške strani. (Okrog 15 km.)
Daljši krožni izlet
Drugi dan - zgodnejše vstajanje, ker si bomo privoščili nekoliko daljši krožni izlet. Vožnja skozi slavni turistični Portorož in Lucijo je najbolj zoprni del poti. Pešci imajo pločnike, avtomobili obcestna parkirišča, kolesarji pa so v preši: z desne jim grozijo odpiralci vrat - raztreseni vozniki, ko lezejo iz vozil, z leve jih stiska nemirni avtomobilski tok. Zato si oddahneš, ko kmalu za bencinsko črpalko pri kažipotu KORTE (pod gostilno »Tine na klancu«) zaviješ levo. Zemljevid je nakazoval napet vzpon - že prvi klanci
DRUŽINA NA IZLETU - Kolesarjenje omogoča zanimive alternativne oblike izletništva, zal pa na slovenskem še nismo po zgledu na nekatere zahodne dežele postavili varnih kolesarskih poti. (Foto: Igor Modic)
PO PARTLJIČEVO
Popotovanje od Ljubljane do Maribora II.
Kje sem včeraj ostal? Na Babi? Aha! Tam doli na dnu pa stari marijaterezijanski kamen priča o meji med Štajersko in Kranjsko. Med severom in jugom Slovenije. Med dvema deželama. Štajerskih poslancev doma ne vprašajo, kaj si naredil za Štajersko, ampak ali si kaj zajebal Kranjce. Zadnjič smo jim kar zagrenili življenje s tisto osrednjo nacionalno knjižnico, ki bi jo imela Ljubljana in bi vse dala država. V Mariboru moramo do odstotka natančno povedati, koliko bo prispevalo mesto za državne inštitucije, nekdaj fifty fifty, zdaj ko smo bankrotirali, pa vsaj 20 odstotkov... A smo jih malo driblali. Moge in Protner in drugi, jaz malo manj, saj je hči že Ljubljančanka in vnukinja Urška tudi...
Savinjska dolina. Kje se bom vozil čez dve leti? Po obronkih ali med hmeljskimi štangami? Žalec. Janez Zupanec. Doktor posušenega hmelja. Anka Krčmar. V knjižnici. V novem domu, z ravno streho in lavorji po tleh, ko dežuje. Še prej pa Štorman. Z gužvo. Se ustavim. Pijem kapučino in pol! Prijazni fantje in dekleta. Tam se služi denar, a se tudi Švica in dela. Sta že dva mlada Štormana, eden v Ločici, drugi v Vojniku. .. Podjetnost. Doslej so Slovenci rekli, kako je to mogoče, kje švindla, kje krade... Počasi se bo treba navadit, da kdor zna, ta pa zna, kdor gara in gara, ta ima, na njegovih gostilnah ne poznajo napisa zaradi dopusta zaprto... Samo kapučino in domov!
Arja vas in listek za cestnino. Za cesto, ki se sama hvali, da je avtocesta. Zdaj je celo država priznala, da je avtocesta le napol. Ampak cestnina je dvojna! Tujci mislijo, da plačajo kozjo
stezo, zgodovinsko znamenitost... Pritisnem na plin. Samo domov, pod rodni krov, v objem Ljudmile Rozalije. Celja niti ne vidim. Pač pa policista pred Dramljami. Lopar. Dober dan. Dokumente, prosim. Ali veste, koliko ste vozili? Ne? 150 na uro, trideset preveč. To je za sodnika za prekrške, a za vas naredimo izjemo, lahko plačate takoj! 2.500. V redu. Veste, poslanec gor, poslanec dol. Razumem, razumem! Hvala. In pametno vozite. In kam se vam pravzaprav mudi? V Maribor. Ne bo vam ušel... Prav ima. Viadukti. Žerjavi ob poti. Naprave za befon. Se bo gradilo, ja! Projekt stoletja. Ceste. Saj je že čas. Koliko se jih je že pobilo! In tudi Kavčiš je prezgodaj kikirikal, cesta, kikiriki, cesta, kikiriki. Tito pa je rekel, jok, brate, najprej bratstvo i jedinstvo naših naroda, tek onda cesta... Pa ni bratstva i jedinstva in ne ceste... Slovenska Bistrica. Brata Pučnik. Oljarna. Gombač in Marko Svetokriški... Gor v breg spet malo poženem. Ampak, kaj hoče ta madžarski tovornjak? Zakaj čez polno črto nasproti meni hiti? Mar spi? Mori? Na odstavni pas, zaprem oči. Je mimo, hvala bogu? Čiv čiv čiv, še sem živ... Cestnina. Davek za smrtno nevarnost! Ampak če ne jamrajo drugi, ne bo jamral poslanec s taaako plačo. Hoče in Rousova lokacija za predelavo odpadkov in Hočani, ki so Že zaprli cesto, in Goran Raič, my friend, ki se spopada z Rousom, my old friendom...
Že vidim Kalvarijo in križev pot in Piramido. Maribor, novi most, Drava... Home, sweet home. In ženka: Čiv čiv čiv, si še živ?... In jaz prcšvican in prevožen: Čiv čiv čiv, še sem živ...
TONE PARTLJIČ
nekateri kosijo više kot ponavadi, prav strmo v bregu. Voje so priljubljena izletniška točka, skoznjo pa v teh dneh hodijo številni planinci s Triglava. V planinskem Domu bohinjskih prvoborcev, za katerega skrbi PD Srednja vas, je vse po starem, le da za planince skrbi oskrbnica iz Ankarana, saj je domačinka Renata, ki je nekaj let skrbela za dom, prevzela mlečno restavracijo v Stari Fužini. Prav na koncu senožetne doline, kjer nas pelje steza k slikovitemu slapu, se
•Avtorji dvajset let starega Vodnika po Julijskih Aipah (Tine Mihelič, Darinka Petkovšek in Tone Strojin) opozaijajo planince, ki poti po fužinskih planinah ne poznajo dobro, na številna brezpotja v tem romantike polnem svetu. Človeške steze so redke in zapuščene, markacije pa večinoma obledele in prekrite s travo. Z malo iznajdljivosti pa se ne morete izgubiti. Tudi planincev je ravno prav, če se želite izogniti obljudenim potem proti Triglavu.
letos lahko okrepčate tudi v Hli-povem stanu, kjer skrbi za hladno jedačo in pijačo domači sin Pavel. Niti do slapa na koncu Voj tisti dan nisem prišla. Pri Strosovih so sušili seno na tako velikem travniku, da nisi videl iz ene konte v drugo. Odložila sem nahrbtnik in pomagala pri grabljenju. Slišala sem, ko so se potihem pogovarjali, češ da takale ljubljanska gospa grabiti sploh ne zna. Res sem
imela zvečer, ko je bilo seno že v gornjem delu njihovega stanu, žulje na rokah, toda uživala sem v dnevu, ki sem ga preživela z domačini. Njim pa pridejo v poletih dneh vsake pridne roke prav, kajti če poje vsaka krava pozimi šest voz sena, košnje in grabljenja ni ne konca ne kraja. Zdaj so se kmetje s košnjo preselili že na 1050 metrov visoko planoto Vogar nad Bohinjskim jezerom, kije tudi privlačna izletniška točka iz bohinjske doline.
Ko smo sedeli pri maiici pod košatim jesenom in so biie na doma izdelani hodni rjuhi vse dobrote, ki jih premorejo na kmetiji, so se zlasti starejši spominjali, da je bil to včasih travnik za 18 koscev Ko je še živel njihov oča, so jih najeli po pet, kajti vedno so bili kosci dragi, grabljice pa nobene. Grabile so vedno le domače ženske, ki pa so morale skrbeti tudi za to, da kosci niso bili lačni. Pogosto so prijeli za grablje in vile tudi mimoidoči planinci. Seno so tlačili v glavnem otroci. Tokrat je pri tem pomagal Nejc, ki je hotel »zaslužiti« vrečo planinskega sena za svojega zajčka, ki ga ima blizu Ljubljane, kjer je doma. Oča Jernej se je rad za čas košnje kar naselil v stanu na Vojah, samo zelja in žgancev so mu pustili. Naredil je grabljam nove zobe, popravil streho in sploh vse, kar so podrli zimski viharji. Mnoge družine so f ob svojih stanovih na gredicah gojile najnujnejšo zelenjavo, ki jim je prišla prav v času sušenja sena. Vsak večer pa so se morale vračati domov le tiste gospodinje, ki so
jih v hlevu čakale krave, ki jih je bilo treba pomolsti zjutraj in zvečer. Tako je tudi še zdaj, čeprav je pot na Voje tako lepa, da se vozijo z avtomobili in traktorji. Nas, ki imamo radi tih sprehod skozi gozd, to že moti, vemo pa, da kmetom zelo olajšuje delo.
Tudi o tem so se pogovarjali na Vojah, da v sirarni v Srednji vasi ža slabši sir ni kriva le silaža, ampak tudi to, da nekateri kmetje mleku dodajajo čistilo cet, da ima bakterije, sirarji pa potem ugibajo, zakaj se ne dela sir.
Če se mi tisti dan ni posrečilo priti v Laz, pa je moral na pot Jurčkov Ivan s svojim konjem. Peljal je vse potrebno Marjanu Lipovšku in hčerki Marjani, ki v Lazu preživljata mir in srečne dni.
DANICA VELKAVRH
do Parecaga pokažejo zobe. Za hip se cesta položi, odpre se široko okno na sečoveljske soline. Vzrok, da se ustaviš, razgleduješ, vzdihuješ, fotografiraš. In znova naprej. Navkreber. Hiše so zastrte z zelenjem in rožami, da bi človek kar obsede! v senci dišečega gaja.
Po približno 14 km (od Fi-ese) se klanec prevali v Korte (224m) z Zgornjo in Spodnjo vasjo. Center je stisnjen ob cerkvi sv. Antona Puščavnika, ki je varno zaklenjena. Prežet z tišino praznih uličic zakolesariš naprej, proti Maliji Počasi, uživajoč razgledno ravninsko vožnjo, vrtiš pedaia: grič pri griču, med zelenjem bele hiše, kockasto zložene ob cerkvah. Ena izmed vasi pa te vznemiri s svojo lepoto -Padna. Čemeč na koncu sleme-nastega pomola, ki strmo pada v dolino potoka Drnice in z daleč vidno cerkvijo sv. Blaža vabi tudi z glavne ceste Koper - Buje. Ideja za enega naslednjih izletov.
Svetla samota
Tvoja spremljevalka na vseh teh »višinskih« cestah. Tudi do Malije (225m) se pelje vštric s teboj in te s križišča zvabi še na razgledišče vrh Malijskega griča (llHml Na ravninskem kilometru do Šareda (20 km od Fiese) se odpočijejo noge. Tu pa že puhne v obraz razgret turistični veter -samoti obrneš hrbet in se po tu-ristovsko ohladiš z rosnohladnim pivom. Iz Šareda te petkilometrski klanec vrže na kopališče v Izoli. Z užitkom se preleviš v kopalca. Vendar, nehvaiežnež, razvajen s čistočo morja v Fiesi, vihaš nos, ko bredeš skozi močvirje pokošene morske trave. Vrnitev po glavni cesti do Strunjana, nato po izbiri - klanci ali predor. (Cca 34 km, 3 ure čiste vožnje.)
Tretji dan - sme biti niti sobota niti nedelja. Kolesarimo namreč v smer Koper, Ankaran, meja pri Lazaretu, Muggia (Milje) ter čez Škofije nazaj z edinim namenom, da s prepihnega sedeža spoznamo vso našo obalo. Sproščujoča ta pot ni. Predvsem zaradi gostega prometa in pa vseh tistih nestrpnih voznikov, ki so sveto prepričani, da so kolesarji tujek na njihovem terenu. Je pa zelo poučen ta izlet, ker se iz italijanske betonske, z industrijo zapacane obale ob Miljskem zalivu vračaš prepoln ljubezni v naš obalni cvetlični vrt. (Okrog 70 km, 5 ur ne upoštevajoč počitkov.)
Tako je dejala Mara Frustra:
-Kadar se moj mož,; dela neumnega, si telim, da bi bil noj: imel bi vsaj jajca nad glavo.
Tretji
nagradni
košček
Sreda je - aii je sploh še treba ponavljati, da je na vrtiljaku naše nagradne igre danes zadnji dan, če hočete pravočasno odnesti na pošto fotografijo prejšnjega tedna (saj sploh ni bilo težko, tokrat pa res ne) in odgovor, kateri pregovor smo imeli v mislih (to je bilo pa še lažje kot fotografije, ni tako?)... Naslov Delo STIK. Tržno komuniciranje, »Lepa beseda«, Dunajska 5, Ljubljana. Ljubljančani pa imate celo še dan več, saj lahko še jutri, v četrtek, vržete svoj odgovor kar v naš nabiralnik na Dunajski. Seveda s pripisom »Lepa beseda«. Vsak teden dobimo več odgovorov. Očitno je prav, da smo izbrali koristne nagrade!
SPONZOR TEDNA
Mercator -Pekarna Grosuplje
Vrtača, lepša od Stola, a manj oblegana
Na Ljubelju zapustimo asfalt in se v urici počasne hoje vzpnemo na Zelenico, l.ep planinski dom, posajen v- čudovito okolje, ki pa ga kazijo stebri vlečnic. Kmalu nad domom zavijemo desno, levo vodi pot namreč proti Stolu. Slikovita pot skozi macesnove gaje, lep razgled na severna skalna, razdrapana pobočja Begunjščice nas večkrat ustavijo. Pot se polagoma vzpenja, potem še eno križišče in spet se odločimo za desno pot. ki se v serpentinah vije po pobočju Vrtače, prepolnem živopisanega cvetja. Kako urico pod vrhom pridemo na nekakšen pomol, pravšnji prostor za malico. Če nekoliko olajšamo nahrbtnik, ga je potem mnogo lažje nositi! S tega pomola je čudovit razgled na bližnji Stol. pa na Julijce na oni strani Gorenjske. Ampak nas vleče naprej. Nekoliko zagrizemo v kolena in kmalu smo na grebenu. Vrh (21Sl) je pravcata vrtača, razdrapan, razbit od viharjev in strel. Vse je enkratno in če je vreme naklonjeno, kar ne moremo v dolino Pot je srednje težka, le toliko da prenesemo sebe tja gor. Mnogi jo oblegajo tudi pozimi. Nekateri se odločajo tudi za sosednji Palec - 2026 m visok, na katerega pa ne vodi markirana pot in ga ne i priporočam neizkušenim planincem, čeravno je tista pot nekaj I pra v posebnega.
JOŽE PRAPROTNIK I
KANEGRA
Oaza, ki je blizu vsega
Za naselje in vasice okoli nje, ki ležijo onkraj Piranskega zaliva se zdi, kot da so daleč od ponorelega sveta - Posebno vzdušje počitnic
Istro je zajel strašanski val turistov. Kolone, ki jih ne pomnimo že štiri leta, se valijo preko Slovenije. Vožnje so neskončne in utrujajoče. A vendar si vsak poišče svoj košček pod soncem. In ob morju! Kot mala. poslednja oaza čiste morske vode, brez hotelskih objektov, ob Piranskem zalivu, na nasprotni strani Portoroža - kot pravo nasprotje Portoroža, je Kanegra.
Na voljo so številni bungalovi in predvsem prostor za kampiranje: začetni dei kopališča je namenjen večnim ljubiteljem kopalk -drugi del pa nudistom
Kanegra je bila po prvi svetovni vojni zapuščena vas, katere prebivalci so se izselili večinoma v Italijo. Postala je kamnolom. Zadnje podjetje, ki je kopalo pesek še do leta 1973, je bilo SCT Slovenije.
Kantine za kamnolomce so se spremenile v bifejčke - bifejčki v restavracije...
Danes je znana kot letovišče. Njeni gostje so večinoma eni in isti. Največ je Slovencev in Tržačanov. Sledijo še Nemci, Avstrijci... Te dni so se pojavili kajpak Čehi in Madžari...
Kanegra kot najbližje kopališče Sloveniji in spornemu sečoveljskemu mejnemu prehodu živi neko svoje posebno življenje. Kot da se je čas tu ustavil; še v času vojne na Hrvaškem v Kanegri ni bilo čutiti vojne!
Ostala je zvesta svojemu naravnemu videzu: kamne je prerasla trava. Pognalo je mlado grmičevje. Na vrhu hribčastega roba, ki obkroža Kanegro kot nekakšen zeleni pas, zgodaj spomladi zacvetijo češnje, kasneje pa rodijo divji figovci, ki niso užitni, a so znamenje, da je bila nekoč 'tukaj vas. Ob morju pa se bohoti eno
najlepših figovih dreves. Košato in veličastno! V poletnih vročinah je to prijetna senca.
V vsej svoji majhnosti, brez asfalta in hotelov, z redko posejanimi drevesi, ki se borijo z burjo in soncem, je kot oaza — oaza blizu vsega. Do Slovenije je samo pet minut vožnje. Prva večja mesta so samo nekaj kilometrov stran: Umag, Buje... Novigrad... Nato pa sledijo čudovite istrske vasice, ki so samo nekaj minul naokoli posejane: Valiča, Barboj, Kmeti, Marija na Krasu, Marušiči... Skoraj pri vsaki hiši je mogoče kupiti domače vino, jajca, sveže mleko. Tudi kozje! Kajti ob marsikateri živi meji lahko vidite privezane koze.
Ko vse to obidete, ugotovite, da ste potrebovali samo nekaj minut vožnje, in da ste doživeli pravi mali kmečki morski turizem.
Gostilne so sicer stalno odprte. Največji problem gostinstva: previsoke cene! Toda mnogi so se znašli. Predvsem tisti »stalni« gostje in pri kmetih kupujejo svežo zelenjavo in sadje.
Če se sprijateljiš z domačini, ,si vedno dobrodošel.
Pri gospe Emiliji
Najbolj obiskana je vsekakor hiša v vasici Valiča, takoj ob križišču med Kanegro in Savudrijo.
Kjer je ogenj, tam nas ni
... kjer je pijača, tam smo mi. Tega stavka sem se spomnil ob požaru nad Novo Gorico, ki ga niti omejiti (ko to pišem, smo L avgusta) ne morejo, kaj šele, da bi ga pogasili. Srhljive niso samo razsežnosti in nevarnosti ognjene stihije, človeku gredo pokonci lasje, ko sliši, da se z njim bojuje 60. 70, nemara 80 gasilcev, ko dobro vemo, da je vsako poletje najmanjkrat toliko gasilskih veselic, raznoraznih gasilskih tekmovanj in prireditev. Tam na vročih, razbeljenih kraških tleh pa le toliko pogumnih mož in fantov, pa nemara še kaj domačinov, ostala Slovenija pa kar čaka. Nemara zato, da bo kak Gospod organiziral procesijo za dež.
Ob tem dogodku se spomnim dogodka v vasi v bližini Kranja. Zagorel je kozolec in preden so prišli na kraj požara domači gasilci s svojo brizgalno, so bili tam poklicni gasilci iz Kranja. Pa niso ga-
sili, ker so prav takrat prihiteli domači gasilci, pa Kranjčane napadli, kričeč: Pustile nš vogu pnnir! Kozolec so seveda požrli ognjeni zublji, lastnik pa si je med tem populil skoraj vse lase.
Pa še to. Resda je na pomoč priskočila vojska s helikopterji, vendar se je tudi tokrat izkazalo, da se Slovenci nahajamo v prehodnem obdobju. Če smo se prejšnje čase radi kar naprej nekaj dogovarjali, je tako še zdaj. V zvezi s tem požarom so sklicali kar nekaj sestankov na najvišjem nivoju, da hi v sosednjih državah zaprosili za gasilsko letalo canadier, to pa ne. Ali, da bi namesto nakupa helikopterjev ali vojaških letal, odločili za eno tako letalo. Ne! Zato bo še naprej drža! tisti stavek iz naslova, da tam kjer je ogenj, tam nas ni, kjer je pijača, tam smo mi...
JOŽE PRAPROTNIK
Gospa Emilija kljub visoki starosti že štirideset let vodi gostilno, ki bolj spominja na nekakšen domači kotiček. Pred njenim gostiščem, v senci dreves, lahko posediš, popiješ kozarček malvazije ali poskusiš dober domači pršut in ovčji sir, in opazuješ domačine, ki večinoma igrajo »briškole« ali pa »balote«.
Številni Ljubljančani in Tržačani so stalni gostje pri Emiliji. V sezoni in izven sezone. Nekakšna prva obveznost je, da predno zaviješ v Kanegro, obiščeš Emilijo. Pokramljaš z njo, z domačini spiješ kozarec vina. Sledijo vprašanja o vožnji, vremenu... Domačnost vaškega življenja, v katerega se počasi vključuješ, in se oddaljuješ od mestne anonimnosti...
In že spet si v Kanegri!
Tam te pričakajo tvoji sosedje prikoličarji. Ob njih začutiš isto vaško domačnost, ko ti pripovedujejo, kaj vse se je zgodilo v dneh, ko te ni bilo. Namreč tudi tukaj se vsi poznajo med seboj!
V večernih uricah, ko se kopalci razidejo, ostane obala olepšana z butanjem valov v svetlobi, ki prihaja z druge strani zaliva: Portoroža. Slišijo se zvoki neke znane popevke... Po obali se sprehajajo večni romantiki. Toda lovce »na sipe«, ki z baterijami svetlikajo v temi. to ne moti. Važno je mirno morje in bogat ulov. Skoraj vsak večer se da v plitvinah nabrati polno kanto morskih sadežev. Sem ter tja v daljavi zagledaš kakšen ribiški čolniček. Mogoče je kdo od stalnih gostov, ki ribari »po svoje« ali pa domači gostilničarji iščejo »sveti ledilnik«.
Ko s pogledom zaokrožiš celoto, zagledaš hribčke bivšega kamnoloma porasle s travo, ki diši in diši. . Da se dihati! Morje in vonj suhe trave! Prevzame te. In zdi se ti, da je pravljično. A je resnično!
Naslednji dan se zbudiš, zaplavaš med turisti, ki jih je čedalje več.
»Stalni« gostje Kanegre so jezni na malomarne prišleke, ker ne skrbijo za uhojen način življenja, ki so ga vajeni. Imaš občutek, da si močno želijo deževne jeseni, ki bo odgnala vse, ki ne sodijo v to okolje.
Da bodo lahko spet sami s Kanegro in v Kanegri.
Namreč, tukaj ni nobenega hitenja. življenje teče počasi, skoraj kot v vaseh okoli nje!
ANA MARJANOVIČ
Sreda, 3. avgusta 1994
DELO ★ stran 9
PASJI DNEVI, PASJE TEGOBE
Pri Doktorju Doolittlu razumejo bolne živali
V prvi zasebni veterinarski kliniki v Ljubljani skrbijo, da v njihovi čakalnici ni vrst - Uvajajo hišnega veterinarja, ki bo dobro pozna! žival
LJUBLJANA, avgusta - Pred nedavnim se je v časopisih pojavil oglas, ki obvešča lastnike malih živali,,da je v ljubljanski Zupančičevi jami odprla vrata prva zasebna veterinarska klinika pri nas. Za številne lastnike hišnih ljubljenčkov pomeni to pravo olajšanje, saj univerzitetna veterinarska klinika težko poskrbi za vse bolne živali v Ljubljani in okolici. Tega so se dobro zavedali tudi v podjetju Sofora, ko so se odločili odpreti zasebno kliniko za male in mesojede živali. To je v tem času precej tvegan korak, saj je področje zasebne prakse veterinarjev zakonsko še neurejeno. Direktorica podjetja Aleksandra Krivec nam je povedala, da zakon za zdravstveno varstvo živali njihove dejavnosti izrecno ne dovoljuje, a tudi prepoveduje je ne. Kakorkoli že, nova, sodobno j zdravljenja bolezni živali je po-
opremljena klinika, poimenovana po pravljični osebi dr. Doolittlu, ki se je znal pogovarjati z živalmi, že drugi teden sprejema »paciente«. Vsak dan se jih zvrsti do dvajset, največ psov in mačk. Tudi potem, ko bo klinika že vpeljana, ne bo gneče v čakalnici, saj so se odločili za sistem telefonskega naročanja. To pa ni edina novost, ki jo načrtujejo, saj bodo trije veterinarji, ki so tu zaposleni, s pridom uporabljali izkušnje svojega izpopolnjevanja v tujini. To je na primer uvajanje koncepta hišnega veterinarja, ki spremlja razvoj živali od njenega rojstva do smrti. To pomeni, da za določeno žival skrbi le en veterinar, ki jo tako pozna zelo dobro in ji lahko bolj uspešno pomaga v primeru bolezni. Če bo potrebno, bodo svoje paciente napotili k specialistom, saj se tudi veterina se vse bolj specializira. Obisk v splošni kliniki bo tako velikokrat le prvi korak, saj je tudi pri zdravljenju živali vedno večja potreba po sodelovanju specialista.
Dejavnost veterinarske klinike Dr. Doolittle je usmerjena zlasti v skrb za hišne ljubljenčke, ki živijo v mestnem okolju. V teh vročih dneh, ko so veliko na prostem, imajo živali največ težav z boleznimi kože, ušes in raznimi tujki ter seveda s klopi in bolhami, je povedal vodja klinike dr. Rinaldo Zidar. Za njihovo oskrbo imajo na voljo dve sprejemni ambulanti, operacijsko sobo s prostorom za sterilizacijo in priročni laboratorij za biokemijo krvi. Imajo napravo za inhalacijsko narkozo, s pomočjo ultrazvoka čistijo zobni kamen, ješeni pa bodo dobili tudi ultrazvok za interno diagnostiko, gastroskop in EKG, s katerimi bodo lažje ugotavljali bolezni.
Metodologija ugotavljanja in
dobna kot pri humani medicini. V veterini uporabljajo 70 odstotkov zdravil, ki so sicer namenjena ljudem, pojasnjuje dr. Zidar. Doslej so živali zdravili predvsem simptomatsko, v zadnjem času pa sodobna diagnostika omogoča bolj celovito ugotavljanje vzrokov težav.
Sicer pa precej dela veterinarjev še vedno obsega predvsem
preventivno svetovanje. Takšne so tudi dosedanje izkušnje na kliniki Dr. Doolittle. Lastniki hišnih ljubljenčkov, ki jih obiščejo, so praviloma zelo zavzeti za njihovo zdravje in dobro počutje, pravi dr. Zidar. Veterinarjeva naloga je, da najprej oceni, kakšen je lastnik živali, saj lahko šele potem izbere najbolj ustrezen način zdravljenja živali, ki je brez sodelovanja lastnikov seveda nemogoče. Tako v veterinarski ambulanti velikokrat »zdravijo« oba, lastnika in žival. Povedali so tudi, da bodo za zdravje živali kmalu uvedli tudi z metode alternativne medicine, kar v tujini že nekaj časa ni več novost.
NEVENKA ŽOLNIR
HUMORESKA
Kopališko užitkarjenje
Božje sončece sipa na kopališče s kremicami na-vlažene žarke, vroče kot hudič. Ozonske luknjice sejejo posebne učinke na kopalce. Ptički spuščajo Z vej belkaste podrepne naravne danosti, da vsake toliko časa tenko plinkne v bazen. Gorenjec in Prlek uživata kopališki raj in se pomenkujeta, da je vsako kopališče za »nekaj« dobro. Ne moreta se sicer spomniti, ali to kopališče, v katerem se drenjata, slovi zaradi zdravljenja kurjih očes, ali ti v drenjanju samo stopajo na kurja očesa. Prlek sicer trdi, da je kopališče kot nalašč za podpazdušne gube. Gorenjec pa meni, da je šolski primer, kako lahko človek v nekaj dneh docela zasvinjd kopališče. Zato je še sreča, da ne spuščajo vanj živali, pa da se redarji sončijo zaprtih oči.
Paseta oči po polnih koših za odpadke; pa po lepših ritkicah in joških, kot jih kažejo na zaslonu v reklami. Ob velikem pivu jima zavaljeni pleško požmerikne, češ, ko bi zdravnik predpisal za njegovo zdravljenje tako mlado meso, bi mu izginil podpaz-duhitis in gastritis ter mu ne bi bilo treba piti toliko piva za utrditev želodčne stene.
Gorenjec in Prlek že v prvem polčasu odkrijeta, da bi pleško prav rad popil še eno mrzlo pivo na njun račun. Zato se oddrenjata. Gledata, kako sladkosnedi ližejo napol staljene sladolede, kakršne pripeljejo na podeželska kopališča mojstri »made in Kosovo«. Sladoled jim počasi kaplja prek prstov v vodo. Nafrfu-Ijena matronica, do joškov v vodi, otepava »hot dog«, od gorčice popacane roke pa si spere kar v bazenu.
»Poglej tega dolgolasca,« se huduje Gorenjec, »poleg oznake, da je skakanje prepovedano, skače v vodo in kraula s tako silo, da spotoma izgublja že dokaj razredčene lase!«
Prlek: »Pusti ga! Pobrigaj se ti raje za svojo jogur-
tovo kožo in je ne skrivaj pod majico!«
Gorenjca »Prav imaš... Poglej me zdaj - slekel sem majico in bom zaplaval! Vse to je že všteto v dragi vstopnini. Zakaj bi jim to puščal, sebi v škodo!«
Prlek (medtem mu je spodrsnilo na prezrelih slivah, ki jih je nekdo raztresel pred bazenom): »Joj, puščajo tudi odpadke na tleh - meni v škodo! K sreči je ostala noga cela,« se sesede.
Gorenjec medtem že zaplava. Prijetno mu je, ko se prebija v vodi skozi gnečo ritkic, ki kar valovijo. Ob robu pa se ustavi in začne mahati Prleku.
Gorenjec: »Hej, prijatelj! Alge! V bazenu so morske alge!«
Prlek: »To ni mogoče!«
Gorenjec: »Pa je! Poglej, prijemajo se na prsi in roke!«
Prlek (se požene v vodo, a trešči na nadrenjano meso, kajti vsakdo si hoče priboriti kakšen centimeter vode več): »Počakaj, ti bom dokazal, da niso alge! V bazenu vendar ni alg!«
Zabredeta v kot po gosti zdruzasti gmoti, ki plava na vrhu vode. Po bazenu završi: alge, alge', alge! Nekateri stečejo ven, pod prho. Le kako morajo imeti v bazenu alge, se hudujejo drugi?!
Prlek (pobrede po vodi): »Eh, saj ni nič hudega! To so samo naravne danosti! Z damic se cedijo v vodo najrazličnejša olja in kreme z močnimi faktorji. Tamle, iz sosednjega ogla, pa fantje požirajo mlade tujke tako na »prepihu«, da imajo očitno katar odspodaj!«
Gorenjec (zleze iz vode): »Očitno nihče ne menja vode. Zato je tako oplemenitena.«
Prlek: »Ne sekiraj se! Vročina napolni bazen, je voda čista, ali umazana. Herpes pa baje lahko stakneš tudi v sterilni hotelski sobi, ne samo v bazenu.« MIROSLAV SLANA - MIROS
OLIMPIADA ZNANJA
Bronasti olimpijec Arpad
V konkurenci mladih fizikov iz vsega sveta je slovenski predstavnik dosegel odlično tretje mesto - Pravi, da olimpiada ni bila preveč naporna
V Pekingu na Kitajskem je od 11. do 19. julija potekala olimpiada mladih fizikov, s katere se je eden od petih slovenskih predstavnikov, Arpad Biirmen iz Nemčavec pri Murski Soboti, vrnil z bronasto medaljo za dosežene točke v teoriji in pisno pohvalo za skupni rezultat teoretičnega in praktičnega dela tekmovanja in tako postal najboljši slovenski udeleženec na olimpiadi.
r
PRI DR. DOOLITTLU - Ameriški statlordski terier Kong je kontrolni pregled in fotografiranje hrabro prenesel. (Foto: Igor Zaplatil)
i olimpiadi.
Arpad, ki je letos končal gimnazijo v Murski Soboti in bo jeseni začel študirati elektrotehniko v Ljubljani, pravi, da je nad uspehom nadvse presenečen, in da je v Peking odpotoval brez kakršnih koli pričakovanj. O tem, da njegov uspeh vendarle ni popolnoma naključen, pa pričajo njegovi dosedanji dosežki na tekmovanjih v znanju iz matematike in fizike, saj je že dvakrat prejel zlato Vegovo priznanje, poleg tega pa je na področju matematike dobil enkrat tretjo nagrado in dvakrat pohvalo. Dvakrat je bil tretji na regijskem tekmovanju iz fizike, lani je bil drugi v republiškem merilu - prva nagrada takrat sploh ni bila podeljena -letos pa je bil v znanju iz fizike državni prvak. Enkrat pa je že zmagal tudi na republiškem tek-
KANADSKI SLOVENCI
Ne vedo, kaj je to bankrot
Dr. France Habjan: Politično se ne izpostavljamo, v poslovnem svetu pa smo se izredno dobro znašli - Težko boste našli neuspešnega Slovenca - Posojil pa izgubarjem seveda ne dajemo - Pozdravi v Beograd in Ljubljano
Dnevi v Kanadi so hitro minevali, jaz pa še vedno nisem našel kanadskega Slovenca, s katerim bi se lahko pogovoril o vsem, kar me zanima. Stvari so se obrnile na bolje, ko sem v veliki trgovini s pohištvom zagledal okrasne sveče, na katerih je pisalo Made in Slovenia. Te sveče so mi »osvetlile« pot do dr. Franceta Habjana, uglednega člana slovenske skupnosti v Torontu, ki šteje okoli 20.000
članov.
Pred tem sem si prizadeval povezati s Slovenskim informativnim centrom in Slovenskim domom. Žal brez uspeha. Spomnil sem se tudi, da mi je dal beograjski nadškof dr. France Perko pred odhodom v Kanado naslov in telefonsko številko Ivana Plazaija, župnika slovenske župnije v Torontu. Poklical sem ga, mu izročil pozdrave beograjskega nadškofa in ga zaprosil, da bi se z mano pogovoril o življenju Slovencev v Torontu.
Dejal je, da bi to storil z največjim veseljem, da pa se prav te dni pripravlja na pot v Evropo in mi tako ne more ustreči. Nekaj dni po tem telefonskem pogovoru sem se sestal z dr. Francetom Habjanom, uglednim članom slovenske skupnosti v Torontu, glavnem mestu kanadske province Ontario, kjer živi okoli 20.000 Slovencev. Za pogovor mi ga je priporočil župnik France Plazar.
Z dr. Francetom Habjanom sva sedela v kavarni v Torontu, pila pivo in se šalila na račun težav, ki sem jih imel, ko smo po Kanadi iskal Slovence in si pri tem pomagal celo s telefonskim imenikom.
»Pravite, da ste me našli, ker vam je pot osvetlila slovenska sveča. Včasih je bilo tukaj več slovenskega blaga. Spominjam se, da je bilo veliko povpraševanje po izdelkih Fructala iz Ajdovščine. Kanadčani so radi kupovali te izdelke. Upam, da bo že v kratkem zopet tako. Ko sem bil nazadnje v Ljubljani, sem na ulicah opazil določeno dinamiko. Ljudje so nekako bolj živahni. Občutil sem, da je po osamosvojitvi prišlo do gospodarskega napredka. To je dober znak za v prihodnje,« pravi dr. France Habjan.
Moj sogovornik živi v Kanadi že trideset let. Iz Slovenije je najprej odšel v Trst, kjer je doktoriral s področja čiste ekonomije, pozneje pa se je v Kanadi specializiral za finance in delal kot višji finančni svetovalec. Zdaj je v pokoju. Je poročen in ima dva odrasla otroka: hčerko Sandi in sina Andreja. Oba sta zdravnika v Torontu.
»Pravite, da ste zaman iskali Slovenski dom. Takega doma ni. Imamo dve župnijski dvorani, v katerih se srečujemo. S svojim kapitalom smo zgradili hotel petimi zvezdicami. V njem poteka družabno življenje Slovencev. Imamo tudi slovenski radio Glas kanadskih Slovencev. Vsako drugo sredo pride z veleposlani štva iz Ottawe konzul ali eden od svetovalcev, ki se tukajšnjimi Slo-
venci pogovarja o vsem, kar jih teži. Tukaj v Brown's line je tudi Center vseslovenskega kongresa. V njem se sestajamo in pogovarjamo o vsem, kar nas zanima.«
Koliko Slovencev živi v Kanadi?
»Okoli šestdeset tisoč. Nekaj jih je prišlo sem po drugi svetovni vojni. To je bila tako imenovana politična emigracija. Do drugega vala priseljencev je prišlo v šestdesetih letih. Takrat so ljudje iz Slovenije prihajali zaradi ekonomskih razlogov. S tem drugim valom priseljencev je prišlo ogromno kvalificiranih in izobraženih mladih ljudi. Vsi ti priseljenci so se izredno dobro znašli. Slovence boste srečali v Torontu, Montrealu, Vacouveru. Iz Slovenije so najprej odhajali v Nemčijo, od tam pa potem v Kanado.«
Vam uspeva ohraniti nacionalno bit in kako na vse to gledajo tukajšnje oblasti?
»Kanada je dežela emigrantov in torej večetnična skupnost. Zvezne oblasti se trudijo, da bi se vsi ti ljudje počutili kot Kanadčani, hkrati pa še naprej ohranjali in gojili svoje posebnosti. To gotovo bistveno vpliva na kakovost našega življenja v tej državi. Glede tega Slovenci prav nič ne zaostajamo za drugimi. Ravno nasprotno.«
Kakšni so Slovenci kot poslovneži? Prihaja do bankrotov?
»Slovenci tukaj poslovno le redko propadejo. Pravzaprav bankrota sploh ne poznamo. Morda se na leto zgodita eden ali dva takšna primera. Tako je prevsem zaradi tega, ker so Slovenci tukaj izredno marljivi. Poleg tega zelo pazijo, da se ne bi lotili tveganih poslov. Lahko rečem, da odlično poznajo delo, s katerim se ukvarjajo. Zlasti trgovci. V glavnem pa gre tudi za poklice, ki so tukaj zelo iskani in cenjeni. Ne, tukaj ne boste srečali neuspešnega Slovenca. Vsekakor pa jih boste našli med znanimi ka nadskimi industrialci. Slovenci se tukaj ne izpostavljajo v političnem življenju province ali federacije, poslovno pa so zelo uspešni.«
Vemo, da ste bili trideset let di rektor ene od dveh uspešnih slovenskih hranilnic v Torontu.
»Da Lahko rečem, da sem se tudi pri opravljanju tega dela prepričal o tem, da znamo poslovati. Nikoli nismo dajali posojil izgubarjem. Posojila so lahko najemali tisti, ki so uspešno razvijali svoj posel. Prav to pa je razlog, da obe hranilnici - Kreditna zadruga Ja neza Evangelista Kreka, v kateri sem bil trideset let direktor. ;_
hranilhica »Slovenija« - finančno izredno dobro poslujeta. Seveda pa naši hranilnici nista ustanovi zaprtega tipa. To pomeni, da lahko pridejo k nam tudi drugi in nas zaprosijo za finančno pomoč.«
Prav te dni sem v časopisu Toronto Star bral o pianistki, o čudežnem otroku, o deklici, katere ime sem sicer pozabil, vendar pa se je slišalo slovensko. Kako Slovenci uspevajo na drugih področjih?
»Izredno znana je tukaj Agnes Čeputa. Gre za pevko, ki kot primadona nastopa v Stratfordu, najbolj znani operni hiši v Kanadi. Dr. Lojze Ambrožič je naškof v Torontu. Po številu ljudi je to največja nadškofija v Kanadi. Kot kaže, bo dr. Lojze Ambrožič postal kardinal. Slovenci so tukaj zelo uspešni, vendar pa ne pozabljajo na svojo domovino. Vem, da mnogi pogosto odhajajo v svoje rojstne kraje in jim tudi finančno pomagajo. Glede življenja tukaj si nam res ni treba delati skrbi.«
S čim se zdaj ukvarjate?
»Delam v Slovenskem denarnem zavodu in upravi župnije, so-
delujem pa tudi v Vseslovenskem svetovnem kongresu. Za upokojenca je to dovolj. Seveda pa si bom prizadeval, da bom tako kot do zdaj tudi v prihodnje vsako drugo leto odpotoval v mojo Slovenijo.«
Bi radi komu kaj sporočili ali koga posebej pozdravili?
»Da. Povedali ste mi, da ste prijatelj dr. Franceta Perka. Osebno ga sicer ne poznam, vendar pa sem o njem slišal veliko lepega. Pravijo, da izjemno dober človek. Njega bi želel pozdraviti. Povedali ste mi tudi, da na Dunajski cesti v Ljubljani pogosto srečate dr. Franceta Bučarja. Vem, da tam nekje stanuje. Lepo ga pozdravite v mojem imenu.«
Dr. Francetu Bučarju sem izročil pozdrave dr. Franceta Habjana pred časom, ko sem bil nazadnje v Ljubljani. Dr. Franceta Perka pa po moji vrnitvi iz Kanade ni bilo v
bo prebral te vrstice.
SLOBODAN DUKIČ
GLOSA
Nevarnost preži na jugu
Tisti, ki smo si dopustniški termin hranili za avgust, smo v tem času že vsaj stokrat slišali tisto klasično vprašalnico, kdaj in kam bomo nesli kožo na sonce. To slednje je treba vzeti dobesedno zlasti v primeru, če kdo - kot denimo jaz - ni bil dovolj moder, da bi si primerno rjav odtenek (nikar ne verjemite, da ta ni več moderen!) nabral vsaj ob koncu tedna ali magari v solariju.
Z izdajalsko belo kožo seveda hitim napovedovati, da se že skoraj odpravljam in to daleč na jug, na otok Vis, kjer smo v nekih drugih časih postavili počitniško hišico. Tedaj tudi še ni bilo potrebno razmišljati o mori potovanja po jadranski magistrali, saj je 500 kilometrov do Splita minilo prav prijetno ob poti čez Plitvice in udobnem obedu v Lički hiši...
Zdaj je najpametneje vkrcati avto - na otoku pač ne moreš brez njega - na trajekt v Reki in pot na jug udobno prespati. Tako bi lahko bilo, a ne bo, če si svoj dopust načrtoval šele, ko se je sezona že začela in ti v Jadroliniji pojasnijo, da bi lahko prostor za svojo pločevino na ladji dobil po 12. avgustu - a samo za odhod, vračati bi se moral septembra.
»A tako-o,« zategne marsikdo ob tem pojasnilu, »si pa veliko upaš. Nevarna je že cesta, sploh pa v tej gneči, razen tega pa se na jugu spet zapleta med Hrvati in Srbi, pa še med Hrvati in Unproforjem. Iz Istre ni težko nazaj, če do česa pride, a tam daleč na jugu, kaj boš tam?«
Ob tem se globoko zamisliš in na koncu priznaš, da na jugu res preži nevarnost. Ta je takšna, da ti zna močno skrajšati dopust, če že ne prizadeti resno škodo na duševnem in telesnem zdravju.
Zato se na nevarnost resno pripravljam in pridno polnim prtljažnik in upam, da mi bo hrvaška carina milostna. Kot namreč poročajo moji, ki so ta čas že na Visu, je tam takšna draginja, da kune in z njimi devizne rezerve kar kopnijo. Sinu je telefoniranje spraznilo vse zaloge in me željno čaka...
Res, nevarnost preži na jugu.
JASNA KONTLER
movanju v znanju kemije, čeprav ga, kot sam pravi, kemija ni nikoli posebno navduševala.
In kako so potekale priprave na olimpiado, na kateri je sodelovalo skupno 47 ekip iz vsega sveta? Potem ko so med desetimi najbolje uvrščenimi tekmovalci na republiškem tekmovanju po ponovnem preizkusu znanja izbrali najboljših pet - pri tem so upoštevali točke z obeh tekmovanj - so zanje na Oddelku za fi-ziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT) pripravili posebne dvotedenske priprave. Sicer pa so se v tem mesecu dni, ki so ga imeli na razpolago za priprave, znašli vsak po svoje. Arpad
J
f
j
ib!
ARPAD B RMEN - Še en bronasti slovenski olimpijec.
pravi, da’' mu je precej pomagal njegov mentor, profesor fizike na soboški gimnaziji, Edo Dečko, pa tudi vodstvo šole, ki mu je dalo na razpolago laboratorij za eksperimentalno delo. Za priprave je porabil povprečno dve do tri ure na dan, in tistim, ki pravijo, da je to veliko, Arpad odgovori, da violinisti na primer porabijo za vaje tudi po šest ur dnevno.
Arpadu, ki ima najraje klasično fiziko, saj »si pri njej človek še lahko vse predstavlja«,-se, tako kot priprave, tudi olimpiada sama ni zdela prenaporna, saj jim je vsak od dveh delov tekmovanja vzel po eno dopoldne. Vmes pa še zadnje priprave in pogovori s spremljevalci - slovenska ekipa je
imela dva, in sicer profesorja fizike na bežigrajski gimnaziji ter asistenta z Oddelka za fiziko na FNT - katerih dolžnost je bila prevesti naloge ter zagovarjati rešitve svojih varovancev pred komisijo. Da ne bi prišlo do kakšnih zlorab, so bili spremljevalci nastanjeni v drugem hotelu, telefonske linije med njimi in tekmovalci pa so bile pred tekmovanjem izključene. Dovolj časa pa je bilo tudi za ogled Pekinga in okolice, vendar je bilo na avtobusih, s katerimi so tekmovalce vozili po deželi, vzdušje pravo šele po tekmovanju, je povedal Arpad, saj so nekateri vzeli zadevo zelo zares. Kako tudi ne bi, ko pa so doma od mnogih tudi veliko pričakovali. Predstavnike iz ZDA je tako na vsakem koraku spremljala ekipa ene od ameriških televizijskih mrež in sproti poročala o dogajanju v Pekingu Na koncu so se najbolje odrezali Angleži, sicer pa je vsak udeleženec izvedel le za svoj rezultat ter rezultate ostalih članov ekipe in pa seveda najboljšega, da so se lahko primerjali. Komisija je izračunala povprečno število točk najboljših treh in določen odstotek tega povprečja je bilo treba imeti za pohvalo, določen odstotek za bronasto medaljo in tako vse do zlate. Letošnji zmagovalec je dosegel 88 odstotkov vseh možnih točk.
»V nekaterih državah se že v začetku srednje šole z najboljšimi dijaki posebej ukvarjajo in jih pripravljajo na tekmovanja kot je na primer ta olimpiada. Pri nas žal tega ni,« pravi Arpad in nadaljuje: »Na soboški gimnaziji so nas celo komaj zbrali dovolj, da smo v četrtem letniku sploh imeli fiziko, saj je ta obvezna le v prvih treh letnikih, kaj šele da bi imeli kakšen dodatni pouk v obliki fizikalnega krožka.« Dodal je, da je sicer v Sloveniji teoretični del pouka fizike na zelo visokem nivoju. "Imamo tudi izvrstno literaturo, ki pa je v primerjavi s tovrstnimi tujimi učbeniki napisana zelo suhoparno, saj je v njej vse premalo primerov, fotografij, skic, ki tako zelo poživijo študij,« meni Arpad. Krivdo za to, da pri nas eksperimentalno delo ostaja nekako ob robu, pa pripisuje dejstvu, da je v učnem načrtu predvidenih premalo ur fizike tedensko, zaradi česar ostajajo sicer dobro opremljeni laboratoriji neizkoriščeni.
NATAŠA GIDER
1	2	3	L	5	6	7	8		J	9	10	n
12								1	13			
H		■		15		■		16				
17			1B	■	19		20					
I		21		22	■		23				L	
2U	25					26		18	27		28	29
30				■		31		32	B	33		
%				r	35				36			
37			|		38							
Festivalski kuharski orkester
V Singapuru je več dni potekal festival hrane, ki so se ga udeležili vsi najboljši kuharji male otoške država : s svojimi pomočniki vred. Še več pa je bilo seveda sladokuscev, ki so prišli poskušat njihove specialitete. Zadnji dan festivala pa je 25-članski orkester kuharjev priredil še koncert. Zaigrali so seveda kar na svoje kuharske priopomočke. Za tolkala so uporabili lonce, ponve in drugo azijsko in zahodno kuhinjsko posodje.
premikal počasneje. Njegove premike bodo nadzorovali iz centra v Anchorageu, od tam pa se bodo, prek zgoraj omenjenega satelita, vsi podatki in slike zlivali v center v San Franciscu. Nadzornikom robota bo delo precej olajšala tudi računalniška virtualna resničnost, s katero bodo lahko videli vse, kar vidi robot. Ta tehnika bi se zelo obnesla pri raziskovanju tujih planetov. »Upamo, da bomo s tem projektom lahko odprli pot raziskovanju Meseca in Marsa,« je izjavil Butler Hine, Nasin znanstvenik, obkrožen z računalniki in monitorji.
Robot bo razdaljo od vrha do dna kraterja(150 metrov) preplezal v dveh dneh. Če bo šlo vse po sreči, bo nato dva dni s senzorji in kamerami temeljito prečesal kratersko dno. Obstaja nevarnost, da robota zadenejo skale, ki se krušijo. Po uspešno opravljeni nalogi se bo robot dva dni vzpenjal po pobočju.
Temnopolt Kitajček
Presenečenima kitajskima zakoncema iz Na-njinga, glavnega msta prvonce Jiangsu, se je rodil deček, ki je od glave do peta temnopolt. Zdravniki so povedali, da so takšni primeri zelo redki in da je spremembo barve povzročilo na tisoče majhnih črnih materinih znamenj. Na svetu je bilo doslej samo 21 takšnih primerov. Med njimi je tudi deček, ki se je rodi! lani z »notrmalno« rumeno kožo, po enem mesecu pa je barva kožepostala popolnoma črna. V svetu rumenih ljudi je črnim otrokom zelo težko živeti, kajti mnogo Kitajcev ima temnopolte za manjvredne in velikokrat se je zgodilo, da so se temnopolti študenti, ki študirajo na Kitajskem, stepli z domačini.
Oldieje vstal iz groba
Britanski satirični reviji Oldie, ki je namenjena predvsem veselim in poskočnim starim ljudem, je grozilo, da bo prenehala izhajati, vendar so jo v zadnjem trenutku rešili pred grobarjem. Uredniki so sprožili kampanjo za nabiranje novih naročnikov, v zameno pa so obljubili, da jih bodo novinarji s svojimi prispevki še naprej razveseljevali. Kmalu so od bralcev dobili veliko pisem, v katerih jim izražajo podporo, Oldiejevi uredniki pa so v uvodniku zapisali:*»Prepričani smo, da se reviji obeta svetla prihodnost, le več ljudi mora zvedeti zanj.« Oldie je leta 1992 s kapitalom 225.000 funtov ustanovil Richard Ingrams. ustanovitelj in nekdanji urednik uspešnega satiričnega časopisa Private Eye. Ob ustanovitvi Oldieja je Ingrams izjavil, da namerava z novim časopisom izzvati britanski medijski trg, ki je usmerjen predvsem na kulturo mladih.
Ribje olje za kadilce
Znanstveniki so odkrili, da uživanje rib zmanjšuje možnost pljučnega raka pri kadilcih. Predvsem ribje olje lahko zavaruje kadilce pred vnetjem pljuč, zmanjša možnost bronhitisa za eno tretjino in pljučnega emfizema za dve tretjini. »Rezultati raziskav so opogumljajoči, vendar ni oprijemljivega dokaza še ni. Možne so še druge razlage,« pravi Dr. Eyal Shahar, ki vodi raziskovalno skupino na univerzi v Minnesoti.
Raziskava je zajela 8960 kadilcev in nekdanjih kadilcev. Nekateri so jedli ribe štirikrat na teden, nekateri pa enkrat na dva tedna. Na splošno pa je bolje nehati kaditi, ker samo v ZDA za posledicami bronhitisa in emfizema umre 75.000 kadilcev na leto.
Raziskovanje vulkana z robotom
Pretrganje satelitske zveze je ustavilo načrte, da bi poslali kovinskega robota, podobnega pajku, v vulkansko žrelo Mount Spurr, kije 145 kilometrov oddaljeno od Anchoragea. Pri projektu sodelujejo znanstveniki NASA, Camegie Mellon University iz Pittsburga in aljaškega Vulkanskega observatorija. Satelitska zveza je oddajala signal robotove kamere v Nasin center južno od San Francisca, kjer se je kar trlo novinarjev. NASA jim je namreč nameravala pokazati robotove prve korake, vendar pa je bila satelitska povezava tako slaba, da so morali celoten projekt odložiti, nadaljeval pa se bo, ko bodo vse zveze brezhibno delovale.
Robot, ki so ga poimenovali Dante II. (njegov predhodnik Dante je žalostno končal v vulkanu Mount Erebus, ker se je pretrgal optični kabel), bo imel nalogo, da šest dni zbira podatke, ki bodo znanstvenikom pomagali izmeriti kemične in temperaturne razmere, obenem pa bodo dobili vrsto fotografij notranjosti tega še delujočega vulkana, ki je predlani enkrat, lani pa kar dvakrat izbruhnil. Robot se bo vsakih 10 sekund premaknil za en meter. Na ravni površini, seveda. Po strmini se bo
NASA odkrila izgubljeno mesto
Znanstveniki Nasinega laboratoriju so razveselili novinarje z dvema presenetljivima odkritjima. Z vesoljskim radarjem, ki ga je aprila izstrelil shuttle Endeavour, so namreč odkrili nove podrobnosti o kraterju Chichulub, ki leži na mehiškem polotoku Yucatan. Znanstveniki domnevajo, daje komet, ki je naredil ta krater pred 65 milijoni let, povzročil velike klimatske spremembe, zaradi katerih so izumrli dinozavri. Takšna teorija je ponovno oživela, ko je komet Shoemaker-Levy 9 trčil ob Jupitrovo površino in tam povzročil velikanske spremembe. »Če bomo izmerili obseg kraterja, bomo lahko določili tudi obseg klimatskih sprememb, « je povedala dr. Diane Evans, nadzornica projekta. Dodala je še, da nove slike odkrivajo izvire pitne vode in geološke razpoke, večina kraterja pa je pokritega z zemljo.
Drugi posnetki pa je so še bolj presenetljivi. V Omanski puščavi je radar namreč posnel postojanko, ki so jo verjetno uporabljali trgovci med letoma 2800 pr. n. št. in 300 n. št. Pozneje so jo zasuli peščeni viharji. Radar je najprej odkril sledove poti, ki so vodili do postojanke.
Radar pa še ni dokončno opravil svoje naloge, kajti ponovno ga bodo uporabili avgusta, ko bodo v vesolje spet izstrelili shuttle. Za znanstvenike je neprecenljive vrednosti, ker jim bo pomagal pri proučevanju segrevanja zemeljskega ozračja, delovanja ognjenikov in velikih vremenskih sprememb.
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1857 je umrl francoski pisatelj Eugene Sue, sprva ladijski zdravnik, utemeljitelj tako imenovanega »časopisnega romana (rojen 1804).
Sue se je vmešaval tudi v politiko in je bil na strani demokratov. Toda leta 1851, ko so demokrati kar naprej protestirali proti oblasti, je šel Sue na policijo in zaprosil komisarja, naj ga zapre kot prevratneža. Ko so se čudili temu predlogu, je pojasnil:
»Če me ne boste zaprti, me bodo moji tovariši prisilili, da se bom šel borit za barikade, jaz pa si tako želim miru.«
•
Nekateri so ga obtoževali hinavščine in mu očitali, da njegova dejanja niso v skladu s tistim, kar piše.
Govorili so na primer, da mu mora služabnik vsako jutro na zlatem pladnju ponuditi nov par rumenih rokavic. Sue si jih natakne in šele potem začne pisati. Pri tem pomaka zlato pero v črnilnik iz srebra, okrašen z dragimi kamni, in napiše na primer stavek: »Nihče nima pravice uživati razkošje, dokler so okrog njega taki, ki nimajo niti najbolj potrebnega.«
VODORAVNO: 1. francoski marksist, zet Kala Manca (Paul, 1842-1911), 9. hudobija, zloba, 12. blaga na pretek, obilica, 13. največji kopenski sesalec, 14. raztopina alkalijskih hidroksidov v vodi, lužina, 15. okrajšano angleško moško ime (Samuel), 16. partizansko ime bosenskega političnega delavca D j ure Pucarja, 17. plitko in slano jezero v ruski osrednji Aziji, 19. slovenski pravni teoretik in pedagog, minister v prvi slovenski vladi leta 1945 (Lado, 1902-1982), 21. desni pritok Mo-rače v Črni gori, 23. naslovna junakinja Sketova povesti iz turških časov (Mi-klova...), 24. nevednost, nepoznavanje, 27. pribitek, naplačilo pri menjanju denarja, 30. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla, 31. sedma črka v grškem alfabetu, 33. otok v srednjem Jadranu, 34. desni pritok Garonne v Franciji, 35. nitasti silikat iz skupine amfibolov, 37. Lennonova vdova, pevka (Yoko), 38. kovaški podstavek.
NAVPIČNO: 1. ime francoske filmske igralke ruskega rodu Kedrove (oskar v filmu Grk Zorba), 2. nebesna modrina, sinjina, 3. italijanski pesnik in pisatelj, avtor odličnega romana Svet naših očetov (Antonio, 1842-1911), 4. latinski predlog (od), 5. divja mačka, 6. svojeglav, trmast človek, 7. naravni
pojav, ki povzroči veliko škodo, vremenska nesreča, 8. enaka samoglasnika, 9. vozlasto razširjene žile debelega črevesa, hemoroidi, (dve besedi), 10. avstralski čopasti papagaj, 11. slovenski pesnik, avtor pesmi, prežetih z melanholijo in resignacijo (France, »Darovanje«), 13. napisna plošča na pročelju zgradb, 16. kopališko mesto v Belgiji v vznožju Ardenov, 18. voditelj oktobrske revolucije, 20. skupek kart, ki jih vzame igralec z najmočnejšo karto, 22. himalajska koza s kratkimi rogovi, 24. severnoatlantski pakt, 25. vrsta ogljikovega vodika, 26. cmerav človek (mila...), 28. grški pesnik iz Epida-vra, 29. ime nemškega »železnega kanclerja« Bismarcka, 32. španski filmski režiser (Antonio del), 35. avtomobilska oznaka Tunizije, 36. začetnici ruskega filmskega igralca (»Bitka na Neretvi«). (KLE)
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. skalpel, 8. okla, 12. kanasta, 13. kaos, 14. aras, 15. Astarta, 17. tesen, 19. Ta. 20. Tom, 21. Tračanka, 24. Pau, 26. Dr, 27. Kagel, 30. statika. 33. Sita, 34. Akra, 35. Akranes, 37. Rato, 38. radiant.
NAVPIČNO: 36. R(iko) Debenjak).
3. avgust
Avgusta 1914 je bilo na videz vse jasno in trdno. Vsi so pričakovali, da bo vojna kratka in zmagovita, le redki pa so vedeli, da vojna v novih okoliščinah ni več šport kraljev. Tudi poveljstva niso verjela v dolgo vojno. V pripravah je bilo največ razlik v municiji. Še najbolje so bili pripravljeni Francozi in Nemci. Vojna med njimi se je začela 3. avgusta 1914 z vojno napovedjo Nemčije Franciji in z nemško zasedbo Belgije. Tudi Francozi niso razumeli sprememb, ki jih je prinesla industrijska revolucija. V boj so poslali svoje vojake v pisanih uniformah, rdečih hlačah in modrih bluzah, kot da bi jih ponujali nemškim mitraljezcem v novih umazano sivih oblekah, prilagojenih okolju. Barve in zastave, ki so nekoč pomagale vojskovodji na njegovem griču voditi čete, so bile odveč. Vojske so se začele zakopavati pred silnim ognjem, visoka poveljstva pa so bila daleč zadaj. Naj je bilo francosko vodstvo še tako prepričano, da bodo vojaki s pogumom in zanosom v napadu prevzeli strateško pobudo, se je zmotilo. Pobudo so imeli Nemci od tistega hipa, ko so se odločili za vdor i’ Belgijo in nenadni napad na utrjeni Liege. Nemško vrhovno poveljstvo je proti Franciji in Belgiji postavilo na 450 kilometrov dolgi fronti 7 armad in 4 konjeniške korpuse, skupaj 1 620 000 mož in 5 000 topov ter okoli 200 letal za taktično in strateško opazovanje. Nasproti pa jim je stalo 5 francoskih armad s 1 400 000 možmi in 4 000 topovi. Letal so imeli Francozi okoli 150. Francozi
so pričakali Nemce pripravljeni in frontalni napad I je bil odbit. Toda Nemci si jih obšli na obeh bokih j in francoski načrt je propadel po krivdi napačnih ! zamisli vrhovnega poveljstva. Utrpeli so strahovite | izgube. Lorena, Ardeni, Sambra in Mons so terjali 300 000 padlih in ranjenih, a morala čet začuda ni padla. Obmejne bitke so bile v nekaj tednih končane in 25. avgusta je francoski vrhovni poveljnik ukazal splošni umik. V nemškem poveljstvu so praznovali. V šestih tesnih bo zadeva gotova, so sporočili cesarju.
Dogodki na današnji dan:
30 pr.n.št. S padcem Aleksandrije, smrtjo Kleopatre in Antonia, se je končala vojna v Egiptu, deželi, ki je postala rimska provinca.
1492 Krištof Kolumb je odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike.
1832 Rodil se je hrvatski skladatelj Ivan Zajc (umrl leta 1914). Njegovo najbolj znano delo je opera Nikola Šubič Zrinjski.
1881	Britanske čete so zavzele Sueški prekop.
1882	Rodil se je slovenski pesnik Alojz Gradnik (umrl leta 1967).
1914 Nemčija je napovedala vojno Franciji in napadla nevtralno Belgijo.
1943 Pri glavnem štabu NOV in POS je bila ustanovljena vojaška šola.
1960 Niger, francoska kolonija, je postal samostojen.

STANKO VSAKDANKO
Riše Matjaž Fuchs

10. stran ★ DELO
Sreda, 3. avgusta 1994
Brili: :97cm, Brigita 12,77
Sijajna dosežka atletinj iz Slovenije na mitingu za grand prix v Monte Carlu - Svetovni rekord Morcelija
MONTE CARLO - Na 11. atletskem mitingu za grand prix se je znova zbral dobršen del svetovne smetane, za nas pa sta bili v središču pozornosti nastopa Brigite Bukovec v teku na 100 m z ovirami in Britte Bilač v skoku v višino. Tokrat je bila konkurenca izredna, Bukovčeva in Bilačeva pa sta se znova izkazali.
Potem ko je na 100 m z ovirami uspel drugi Start, je bila Bukovčeva dolgo časa povsem enakovredna najboljšim in je šele prav v finišu zdrknila na 4. mesto, s čimer pa si je verjetno že zagotovila nastop v pariškem finalu grand prixa 3. septembra. Še boljši pa je bil njen čas, saj je z 12,77 znova (za devet stotink) izboljšala svoj državni rekord. Vrstni red: 1. Dimitrova (Bol) 12,53, 2. Graudin (Rus) 12,63,3.Lopez (Kub) 12,74, 4. Bukovec (Slo) 12,77, 5. Rus-sell (Jam) 12,99, 6. Tizzi (Ita) 13,04. Rezultat Dimitrove je izenačen najboljši letošnji dosežek na svetu.
Z novim državnim rekordom je zablestela tudi Britta Bilač v skoku v višino, ki pa je povrhu tudi še zmagala. Vse višine do vključno 192 cm je preskočila v
prvem poskusu, na 195 cm (izenačen slovenski rekord letos iz Padove) je bila uspešna v tretjem, na 197 cm (njen in naš nov rekord) pa je letvico preskočila že prvič, kar ji je prineslo prvo mesto, kajti Norvežanka Haugland je to višino zmogla v drugem poskusu, obe pa sta nato zaman naskakovali 201 cm. V tretjem poskusu pa je bila Bilačeva zelo blizu uspehu. Vrstni red: 1. Bilač (Slo) 197 cm, 2. Haugland (Nor) 197,3. Inverarity (Avs) 192, 4. Topčina (Rus) 188 cm.
Sijajnih dosežkov je bilo ta večer na pretek, pred vsemi pa je le dosežek Alžirca Noureddina Morcelija, ki ja na 3000 m s časom 7:25,13 postavil nov svetovni rekord (dolsej iz leta 1992 Kenijec Kiptanui 7:28,96).
st
Matej Mejovšek proti »Just do it«
LJUBLJANA, 2. avgusta - V četrtek odhaja v ZDA odprava štirih plezalcev: Matej Mejovšek, Albin Simonič, Tadej Gorič in Maja Čonč. Glavni cilj odprave je vzpon v smeri »Just do it« z oceno 8c-t- (XI), ki velja za eno najtežjih na svetu. Vzpon v 42 m dolgi in krepko previsni steni, ki zahteva 50 težkih gibov in ki traja približno 20 minut, namerava opraviti Matej Mejovšek, ki se je za ta podvig pripravljal zadnje tri mesece. Ob tem bo Mejovšek štartal tudi na tekmovanju za SP v športnem plezanju na vzhodu države v mestu Baltimore. Drugi naš predstavnik Albin Simonič bo poskusil opraviti vzpon v smeri zgornje desete težavnostne stopnje v plezališču Smith Rock. Med turnejo bo odprava obiskala tudi večja plezalna področja Kalifornije, Colorada, Oregona, Idaha in Wyominga, ki nudijo kvalitetne vzpone. Odpravo, ki bo na poti približno tri mesece, so podprli številni donatorji in sponzorji: AO Ljubljana Matica, ŠOU v Ljubljani, Gorenje, Urarstvo Lečnik, Dnevnik Ljubljana, Meditrade - Kodak proizvodi, Eso Montaža, Avtocenter Meh in Naš Čas iz Velenja, Občina Velenje, Rudnik lignita Velenje, Novi tednik Celje, Zdravilišče Laško in drugi. Na fotografiji, od leve: Tadej Gorič, Matej Mejovšek in Maja Čonč. (G. P., foto: Tina Deu)
Do naslova strelskega prvaka le z rekordom
Rajmond Debevec je na 46. svetovnem strelskem prvenstvu s puško velikega kalibra v Tolmezzu zasedel 9. mesto — Zlato Američanu Dubisu
TOLMEZZO - Zlato kolajno in naslov strelskega svetovnega prvaka sebe in se še tretjič zapored v dru-si v drugem delu 46. SP, ko so na vrsti tekmovanja s puškami velikega gem delu 46. strelskega SP uvrstil kalibra na 300 metrov, lahko obeta le strelec, ki je sposoben doseči nov svetovni rekord. Tako je bilo tudi na tekmovanju s puško velikega kalibra proste izbire v trojnem položaju (3 x 40 strelov), ko je Američan Glen Dubis zmagal s 1175 krogi, kar je tudi nov svetovni rekord.
Rajmond Debevec je v konkurenci pravih specialistov za streljanje s puškami velikega kalibra v finalnem delu zasedel 9. mesto s 1162 krogi. Kako kvaliteten je strelski vrh, potrjuje dejstvo, da bi naš šampion tudi ob morebitni ponovitvi ponedeljkovega novega državnega rekorda s 1167 krogi ostal brez kolajne - na 4. mestu.
V prvi preskušnji 40 strelov leže so kar štirje strelci dosegli absolutnih 400 krogov. Debevcu pa tokrat ni šlo najbolje. Že tako mu na 300 metrov povzroča težave precejšnja dioptrija, njegova puška se ne more niti primerjati z orožjem tekmecev, za nameček pa je ostal- brez pravega treninga s puškami velikega kalibra, saj so
Preobrat v Kranju?
Bodo slovenski teniški igralci izkoristili priložnost, ki se jim ponuja na tretjem turnirju satelita 94? Peterica v glavnem turnirju, en derbi v 1. kolu
KRANJ — Na tretjem turnirju letošnjega slovenskega satelita bodo stili po satelitskih točkah in ne več domači teniški igralci poskušali popraviti bilanco z obeh uvodnih po uvrstitvah na svetovni lestvici, tekmovanj v Portorožu in Domžalah, kjer so na obeh glavnih turnirjih med posamezniki dosegli eno samo zmago, ko je še ob obali Mariborčan Martinčevič ugnal Avstrijca Spotila. Zdaj, na tretji postaji, katere prireditelj je TK Triglav, je vsaj upanje, da bo bolje, ena uvrstitev med 16 najboljših pa je celo že zagotovljena, saj je žreb določil, da se bosta v prvem kolu med seboj pomerila dva Slovenca, ki sta prišla na turnir s povabilom - Kranjčan Janškovec in Portorožan Bizjak.
Toda tudi drugi slovenski reprezentanti imajo v kranjski areni

BO DANES KOS FRANCOZU? - Jaka Božič.
(kvalifikacijski turnir so začeli na vseh igriščih Triglava, glavnega pa igrajo samo še na štirih, novejših, kjer je tudi improvizirana tribuna)
vsaj teoretično možnost, da dosežejo kak števen rezultat. Niti eden namreč ne bo imel za tekmeca nosilca, kar pa seveda ne pomeni, da ima spričo tega zmago že zagotovljeno.
Na prvi pogled ima največ
® Prvi dan glavnega turnirja se bo začel s štirimi tekmami 1. kola posameznikov ob 10. uri. V vsaki seriji po štirih partij pa bo tudi en slovenski nastop. Ob 10. uri Urh : Treu, sledila bo tekma J. Božič : Lasserre, ne pred 13. uro se bosta pomerila Janškovec in Bizjak, sledilo pa bo srečanje Martinčevič : Murashka.
možnosti slovenski prvak Borut Urh, katerega tekmec bo Avstrijec Treu, težja nasprotnika pa sta dobila Jaka Božič s Francozom Las-serrejem in še zlasti Martinčevič z Litvancem Murashko, ki je v seštevku obeh dosedanjih turnirjih deveti, torej takoj za nosilci. Te so za kranjski turnir, kakor velevajo pravila za satelite, namreč razvr-
TENISKI RAZGLEDI
Ivaniševič dobro začel
KITZBUHEL - Hrvaška št. 2 na svetovni lestvici je prvi nosilec Austrian opna z nagradnim skladom 410.000 dolarjev. Z uvodno zmago nad 18-letnim Avstrijcem Wiltschnigom s 6:4, 6:4 se je Splitčan že uvrstil v osmino finala. Presenetljivo pa je izgubil tretji nosilec Italijan Gaudenzi, nedavno tega finalist v Stuttgartu, ki ga je ugnal Francoz Santoro z 2:6, 6:4, 6:3. Zelo napet je bil v 2. kolu tudi dvoboj zdaj drugega Avstrijca Schallerja in Federica Sancheza, ki je nastopil tudi na Slovenian opnu. Vrstnik Thomasa Musterja, ki je drugi nosilec, je zmagal z 2:6. 6:4, 6:1. Na kvalifikacijah Kitzbiihla je igral tudi najboljši slovenski igralec Iztok Božič, ki pa je proti znanemu Urugvajcu Perezu izgubil s 4:6,4:6.
Bruguera in Medvedjev v Pragi
PRAGA - Na turnirju v češkem glavnem mestu igrajo za nagradni sklad 365.000 dolarjev, kar je doslej največ na Češkem. S posebno Startnino so si organizatorji zagotovili udeležbo dveh igralcev iz prve svetovne deseterice Španca Bruguere in Medvedjeva (Ukrajina). V prvem kolu je zmagal tudi Nemec Gollner, ki sicer preživlja hudo krizo. Ugnal je Portugalca Marquesa s 6:4,6:1
PLANINE IN LJUDJE
Pohod na Čaven
PD Ajdovščina organizira v nedeljo, 7. t.m. 1. pohod na Čaven, ki naj bi postal tradicionalen. Vsi, ki bodo prišli na Čaven peš (iz različnih smeri), bodo dobili izkaznico za vodenje evidence na pohodih. Za starejše planince bo organiziran avtobusni prevoz do Predmeje z odhodom z avtobusne postaje v Ajdovščini ob 7. uri.
Izlet na Mangart
PD IM P Ljubljana vabi v soboto
20.	t.m. na Mangart. Odhod iz Ljubljane s posebnim avtobusom ob 6. uri (križišče Parmova - Likozarjeva ul , za stavbo 1MP Ljubljana).
Prijave sprejemajo poverjeniki v podjetjih do 12. t.m. in sporočajo udeležbo Mari Jelačič tel. (061) 59-225, ki sprejema tudi zunanje prijave z vplačilom 1200 SIT. Cena prevoza za vse udeležence je po 1200 tolarjev na osebo, če bo 40 udeležencev. Vodja izleta je PLV PD IMP Lj. Jure Novak, ki daje tudi ostala pojasnila. Obvezen je potni list.
Pohod na Triglav
PD Integral organizira od 19. do
21.	t.m. že 18. tradicionalni pohod na Triglav in njegovo okolico. Odhod 19. t.m. ob 8. uri izpred sedeža društva na Celovški 166. Cena izleta je 3.000 SIT. Prijave zbira do 12. t.m. oz. do zasedenosti avtobusa Milena Bergant tel. 159 41 14 int. 324. Izlet vodi Odsek za izletništvo.
Obvestilo
PZS obvešča, da imajo v Založbi PZS manjšo količino zemlje\idov tudi za naše gornike zanimivih področij v Italiji, Švici. Avstriji in Franciji v merilu 1: 50000.
Los Angeles že priprava za US open
LOS ANGELES - Medtem ko igrajo v Evropi še na peščenih igriščih, so se v ZDA že začela tekmovanja na betonskih igriščih - kot priprava za US open, četrti letošnji turnir za grand slam, ki se začenja v New Yorku 29. t.m. Nagradni sklad je 300.000 dolarjev. Nekaj izidov prvega kola — Volkov (Rus, 4) : Shelton (ZDA) 6:7, 7:6, 6:3, Bra-asch (Nem, 8) : Nainkin (JA) 6:3, 6:0, Mattar (Bra) -.Tarango (ZDA) 6:7, 6:4, 6:3, Rusedski (Kan) : Ha-dad (Kol) 6;3,6:4.
V San Diegu za 400.000
dolarjev
SAN DIEGO - Edini večji ženski teniški turnir tedna je v Kaliforniji, kjer se vrača v areno tudi št. 1 s svetovne lestvice Nemka Steffi Graf. Njeno srečanje s Špankama Sanchez in Martinez (v finalu Stratton Mountaina je št. 3 svetovne lestvice Martinez premagala svojo rojakinjo, ki je druga, s 4:6, 6:3, 6:4) bo nedvomno zelo zanimivo. Zelo dobro pa je začela tudi št. 10 tumitja Medvedjeva (Ukr), ki zdaj tudi vadi v kampu Borisa Breskvarja v Nemčiji. Premagala je močno Francozinjo He-rreman s 6:0,6:2.
In po teh je bil Murashka takoj za prvo osmerico, ki je razporejena takole: 1. Mant (Fra) 27, 2. Musil (Češ) 27,3. Šarič (Hrv) 21, 4. Linhart (Češ) 16, 5. Reuter (Niz) 13, 6. Rasberger (Hrv) 13, 7. Kaščak (Sik) 11,5 in 8. Stanojčev (Bol) ll.
S petimi Slovenci na glavnem turnirju se je Kranj izenačil z Domžalami, v Portorožu je bilo med 32 udeleženci šest naših. Na kvalifikacijah v Kranju je sicer kazalo že na bolje, a so vendar vsi slovenski igralci svoje odločilne nastope za uvrstitve na glavni turnir izgubili, uspešen je bil le Urh, ki je imel za tekmeca rojaka iz Maribora. Rezultati so dokaj zgovorni - Urh: Tkalec 7:6, 6:1, Dumanič (Hrv) : Por 6:1, 6:0, Vera (Fr) : Gregorc 6:3, 6:3, Christandl (Av) : Doberšek 6:0, 6:1, Maillet (Fr) : Mulej 6:3,6:3.
Direktor turnirja Mirko Janškovec je za zdaj zadovoljen s potekom tekmovanja, želi pa si seveda čim več gledalcev na tribunah in s tem tudi podpore občinstva domačim reprezentantom. Glede na mestno zaledje je to v Kranju tudi povsem realno pričakovati. (E.B.)
• Dober štart naših kolesarjev v Hessnu
WIESBADEN - Slovenska kolesarska reprezentanca je dobro začela nastop na 13. mednarodni dirki po pokrajini Hessen v Nemčiji. Že v prologu, kjer so se reprezentance pomerile v moštvenem kronometru na 4,5 kilometrov dolgi progi, so bili Borut Rovšček, Robert Pintarič, Sandi Papež in Gorazd Štangelj med 17 ekipami (med njimi je 14 državnih ter 3 pokrajinske) odlični tretji.
V prvi etapi, 30 kilometrov dolgem kriteriju v Wiesbadnu, je bil v veliki vročini Andrej Hauptman 3., Boštjan Mervar pa četrti.
Dirka, ki se bo končala v nedeljo, je dolga 1.052 km, ima pa 6 etap ter posamični in ekipni kronometer.
Rezultati - ekipni kronometer (4,5 km); 1. Hessen 5:39,86, 2. Bavarska 0:03,3. Slovenija 0:04; kriterij: 1. Miiller (Hessen), 2. HSlestol (Nor), 3. Hauptman, 4. Mervar (oba Slo). (A. D.)
• Šmon na SP
LJUBLJANA - Slovenija bo na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Palermu na Siciliji imela svojega predstavnika tudi na dirkališču. V Palermu bo v kronometru na 1.000 in v Sprintu na 200 metrov nastopil Matic Šmon (Velodrom team).
Šmon bo 15. t.m. nastopil v kvalifikacijah. V Sprintu nima posebnih ambicij. V vožnji na kilometer pa računa na uvrstitev med dvajseterico, poskušal pa bo tudi izboljšati državni rekord Matjaža Leskovarja-
Čopi in Margon od naših najbolje na SP
V finale SP mednarodne jadralne zveze (IYRU) sta se v razredu 470 uvrstili dve slovenski posadki
LA ROCHELLE - Dve slovenski posadki sta se uvrstili v finale svetovnega prvenstva mednarodne jadralne zveze (IYRU) v francoskem La Rochellu. Obe posadki, Tomaž Čopi-Mitja Margon in Janja-A-lenka Orel sta v finalu v olimpijskem dvosedu, v razredu 470. Na prvenstvu nastopa 1.200 jadralcev in jadralk iz 81 držav.
Po pričakovanju so med slovenskimi jadralci uspešnejši tekmovalci iri tekmovalki v olimpij-
skem razredu 470, v katerem so nastopile 103 posadke med jadralci in 61 med jadralkami. Tomaž Čopi (YC Portorož) in Mitja Margon (Olimpic) imata s 26. mestom dobro izhodišče za finale, saj se bo ta uvrstitev, v kolikor bo seveda najslabša, črtala. V kvalifikacijah, ki so bile zaradi spreminjajočih se tekmovalnih razmer zelo naporne, sta jadrala dobro, v zadnji regati pa le nadzorovala tekmece. V posameznih regatah sta dosegla naslednje uvrstitve: diskv., 13., 5., 4., 13., 6., 13. in 16. mesto. V finalu lahko od izolsko-portoroške* posadke bržkone pričakujemo še več.
Peter Podunavac in Davor Glavina iz koprskega Jadra sta kvalifikacije končala na 58. me-
Za EP 170 triatloncev
Novo mesto bo konec tedna v znaku drugega letošnjega evropskega prvenstva v triatlonu na srednjih progah - Tudi odprto državno prvenstvo
NOVO MESTO - Triatlonski klub Novo mesto bo v soboto, 6. t.m. pripravil letos že drugo evropsko prvenstvo v triatlonu na srednjih progah. Zanimanje za to vrhunsko športno prireditev je precejšnje,
saj bo, denimo, tekmovanje spremljalo več kot 50 novinarjev iz vse Evrope.
Organizatorji že imajo dokončne prijave sodelujočih, tako bodo na sobotnem evropskem prvenstvu nastopili triatlonci iz 20 držav: Avstrije, Belgije, Hrvaške, Češke, Danske, Francije, Nemčije, Italije, Latvije, Nizozemske, Portugalske, Švice, Slovaške, Švedske, Ukrajine, Rusije, Finske, Madžarske, Anglije in Slovenije. Skupno torej okoli 170 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi nekatera slovita svetovna imena tega športa.
Pri ženskah bo v Novem mestu tekmovala aktualna svetovna prvakinja v dolgem triatlonu iz Nice - Francozinja Isabele Mouthon, pa njena sestra, tudi ena vodilnih v tem športu. Na progi bo tudi Su-sanne Nielsen iz Danske, pa vse boljša Ukrajinka Olga Šikore. Seveda bodo v ognju tudi naše tekmovalke z odlično Natašo Nakr-st-Kosmač in Natašo Hribar.
V moški konkurenci bo konkurenca še močnejša, saj bo nastopil svetovni prvak Nizozemec Rob Barel, pa ta čas vodeči v evrop-
skem pokalu Švicar Christophe Mauch, vse boljši Čeh Tomaš Kočar, pa močno zastopstvo iz Nemčije in še bi lahko naštevali.
Izmed slovenskih triatloncev žal ne bo najboljšega, Novome-ščana Igorja Kogoja, ki mora zaradi poškodbe hrbta dalj časa počivati. Bo pa zato nastopil čedalje boljši Damjan Žepič, ob njem pa še: Janez Avsec, Gregor Hočevar, Miro Kregar, Matija Medvešček, Janez Tomšič. Vsi bodo se-
• Častni organizacijski komite EP v triatlonu vodi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, v njem pa so med drugimi še Miroslav Cerar, dr. Slavko Gaber, Rajko Šugman, Franci Koncilja, itd. Predsednik organizacijskega odbora je Andrej Svent.
veda skušali čim bolje izkoristiti »domači teren« in pridobiti kar največ točk za evropski pokal.
Hkrati z EP, ki bo štelo tudi za evropski pokal, bo v Novem mestu tudi odprto prvenstvo Slo-
Tudi med člani je Erik Tul debitiral s kolajno
IZOLA — Tako, kot je končal tekmovano pot med mladinci, tako jo je začel med člani. Erik Tul. izolski veslač, bivši svetovni mladinski prvak v enojcu, je namreč pred letom dni, ko je zadnjič tekmoval v mladinski konkurenci, osvojil bronasto kolajno na svetovnem mladinskem prvenstvu. In bronasto kolajno je osvojil tudi pred dnevi na svetovnem prvenstvu za mlajše člane (do 23 let) v Parizu.
»Na tak uspeh si s trenerjem Krulčičem res nisva upala pomisliti, saj je bila konkurenca močna, kot se za svetovno prvenstvo pač spodobi. Pa tudi sicer sem pr-
vič nastopil na uradnem tekmovanju v kategoriji članov, pa čeprav mlajših,« je po vrnitvi povedal Erik Tul, ki pred letošnjo sezono ni imel posebne sreče, saj je imel nekaj časa poškodovano roko, kar ga je seveda oviralo.
Toda vztrajna vadba se je obrestovala. Prebil se je v slovenski veslaški vrh, kot eden redkih izven Bleda, in bil nekaj časa resen kandidat za nastop na absolutnem svetovnem prvenstvu, Toda blejski veslači, vsi po vrsti veliko bolj izkušeni, imajo vendarle prednost, in ta čas TU1 še ne ve, ali prihaja v kakšno kombinacijo ah ne. Toda ne glede na to bo vadil naprej, le
ERIK TUL - Uspešno tudi med člani.
v teh nekaj dneh si bo privoščil počitek.
»Najbrž letos ne bom več nastopil, sicer pa sem zadovoljen že s tem, kar sem dosegel v Parizu. Prehod v člansko konkurenco v tako zahtevnem športu, kot je veslanje, je namreč izjemno težak. Sicer pa bo še dovolj priložnosti.«
In kako je bilo v Parizu?
»V svoji tekmovalni skupini sem veslal le toliko, da sem si s tretjim mestom zagotovil uvrstitev v polfinale. V polfinalu sem veslal zelo dobro. Bil sem prvi v svoji skupini z najboljšim časom obeh skupin. V finalu pa smo si bili veliko bolj enakovredni, saj smo bili do polovice proge praktično vsi izenačeni. Drugo polovico sem nekaj časa veslal na četrtem mestu, potem pa sem se v finišu prebil na tretje. Dosežka se s trenerjem nisva veselila nič manj, kot zlate kolajne med mladinci.«
V Izoli so bili seveda navdušeni nad uspehom mladega športnika, ki jih je že kar razvadil, saj se praktično z vsakega tekmovanja vrne z odličjem. TUdi po vrnitvi iz Pariza so mu pripravili sprejem, kot znajo le Izolani, tako da je bilo v in ob prostorih VK Argo Galeb zelo slovesno in veselo. Med drugimi gosti je Eriku Tilu čestital tudi Slobodan Radujko, predsednik VZ Slovenije, sicer Koprčan, ki je ob tem uspehu posebej poudaril, da je Izola bila in ostaja eno od središč slovenskega veslanja.
JOŽE KREFT
venije, tako da bo zastopstvo domačih triatloncev še številčnejše, kot je sicer na tovrstnih tekmovanjih. Proga bo za evropsko in državno prvenstvo enaka. V reki Krki bodo plavali na 2,5 km.
• Nagradni sklad bo 10.000 ECU oz. 1,54 milijona tolarjev. Polovico si bodo razdelili moški, polovico pa ženske. V evropskem pokalu vodi pred novomeško preizkušnjo (osma izmed dvanajstih) Švicar Mauch s 190 točkami pred Nemcem Dirkom (125), Čehom Kočarjem (100), Rusom Gaagom (90) in Slovencem Žepičem (83).
Štart in cilj bosta pri Gostišču na Loki v Novem mestu. Kolesarjenje bo na progi Novo mesto-Mo-kro polje-Orehovica-Mokro po-lje-Šentjemej-Novo mesto ( 80,3 km), medtem ko bo tekaška preizkušnja (20 km) speljana po ulicah Novega mesta na krožni stezi s Startom in ciljem na štadionu »Portovald« v Novem mestu.
Organizatorji pripravljajo v petek 5. t.m., kot nekakšno generalko, triatlonsko tekmo za otroke (letnika 82-84 in 79-81), kajpak

<<
O

%
K*
C
T*
Z
>
°^ST«
na skrajšanih tekmovalnih progah. Tako bodo otroci plavali v Krki 300 m, s kolesom premagovali 10 km in tekli 2 km. Hkrati bo še tekma mladincev v t.i. Sprint triatlonu ( plavalna preizkušnja bo v Krki dolga 750 m, na 20 km dolgi progi Novo mesto-odcep ceste na Otočec in nazaj v Novo mesto bo kolesarska preizkušnja, tek pa po ulicah Novega mesta s ciljem na
• Reportažo o novomeškem triatlonu bo moč videti tudi na televizijskem programu »Eurosporta«. Ena najbolj gledanih športnih TV postaj bo iz Novega mesta pripravila enourno reportažo, ki bo na sporedu v sredo, 10. t.m.
Glavnem trgu.
Petkov triatlon za otroke se bo pričel obn 16. uri. Petnajst minut kasneje se bo začel Sprint triatlon. Štartnina za otroke je 1.000 tolarjev, za »šprinterje« pa 2.000 SIT. Srednji triatlon za EP in odprto državno prvenstvo pa se bo začel v soboto ob 11. uri. Štartnina za DP je 4.800 SIT, medtem ko so tuji udeleženci morali plačati 6.930 to larjev Startnine. Slovesna otvoritev bo v petek ob 19. uri, prvenstvo pa naj bi odprl dr. Janez Drnovšek.
MARJAN GREGORČIČ
stu, uvrstitev v finale pa zapravila v drugi regati, ko sta prehitro štartala. Da znata dobro jadrati, pa sta vendarle nekajkrat pokazala. Zasedla sta 3., 24., 17., 11., 23., 28. in 5. mesto. Posadki se je poznala neizkušenost krmarja Podunavca, ki je letos prvič na velikem tekmovanju.
Kako močna konkurenca je razredu 470 pove podatek, da se v finale ni uvrstila vrsta evropskih, svetovnih in olimpijskih nosilcev kolajn. Estonec To-niste (V Seulu in Barceloni je osvojil bron) je finale zgrešil za eno mesto. Naprej pa se ni uvrstil niti aktualni evropski prvak Italijan Ivaldi.
Ženska posadka Janja in Alenka Orel (Jadro) je glede na to, da je daleč najmlajša, s 30. mestom in uvrstitvijo v finale prijetno presenetila. Boljšo uvrstitev sta Koprčanki izgubili predvsem zaradi neizkušenosti na štartu regat in v kritičnih položajih na oznakah. Tretje in šesto mesto v dveh kvalifikacijskih regatah dajeta upanje, da bi se v finalu lahko popravili. V drugih regatah sta se uvrtili na 21., 12., 20., 15., 18. in 15. mesto.
Samo Potokar (Burja) se v olimpijskem razredu laser (nastopilo je 143 jadralcev) ni uvrstil v finale. Zasedel je 67. mesto, potem ko je v posameznih regatah zasedel: 16.,19., 8., 6., 19., 20., 25 28. in 14. mesto. Do konca prvenstva se bo tako potegoval za uvrstitev v drugi polovici nastopajočih. Tildi Potokarju, ki je letos začel tekmovati v tem razredu, manjkajo izkušnje, še zlasti v raz merah, kakršne so na Atlantiku.
Od posadke Marko Kocjanči-č-Marko Logar (Jadro) v dvo-trupcu oz. razredu hobbie-cat vidnih uvrstitev nismo pričakovali Zasedla sta 72. mesto med 93 posadkami. Glede na to, da sta med gostji organizatorja in da ne predstavljata finančnega bremena, bo morda ta njun nastop vrnil slovenskemu jadranju dva zelo kakovostna tekmovalca, saj ne gre pozabiti, da je bil Marko Kocjančič mladinski svetovni prvak v razredu 470.
V razredu J-24 je Herman Antonič končal na zadnjem, 43. mestu. S posadko, v klateri so bili Bruno Antonac, Marino Filipas, Maijan Magasna in Vasilij Žbogar je dosegel najboljjšo uvrstitev v 5. regati, ko je bil 12.
BOGDAN OREL
mu v Ljubljani, zaradi prevelikega hrupa, prepovedali trenirati.
Debevec je leže zadel 390 krogov, kar je bil 15. izid. Tildi stoje je naš šampion streljal slabše kot dan poprej. Zadel je 378 krogov, kar je bil 10. rezultat. Zato pa se je odlično odrezal kleče, ko je s 394 krogi dosegel drugi najboljši izid. Omenimo naj, da bi na minulem SP na tak način osvojil srebrno odličje, Mednarodna strelska federacija (UIT) pa od SP v Moskvi leta 1990 ne podeljuje več kolajn za posamezne discipline, marveč le še na skupni seštevek.
»Šele tu, v Tolmezzu, sem dobil priložnost za pravo vadbo s
RAJMOND DEBEVEC puškami velikega kalibra. V štirih dneh sem izstrelil približno 1.250 nabojev. Tidi zaradi prepovedi uvoza orožja in municije v Slovenijo pravzaprav doma sploh nisem treniral. Puško, s katero tekmujem, in ki se imenuje puška proste izbire, kupi lahko vsakdo. Skandinavci pa na primer tekmujejo s puškami, za katere potrebujejo celo posebno municijo. Tako so namreč izpopolnjene. Sicer pa sem zadovoljen z uvrstitvijo, še posebej pa z izenačenim državnim rekordom s 594 krogi 60 leže ter s ponedeljkovim državnim rekordom 3 x 40 s 1167 krogi,« je dejal Rajmond Debevec.
Našega šampiona čakajo danes kvalifikacije s standardno puško velikega kalibra na 300 metrov v trojnem položaju (3 x 20 strelov).
Tekmovanje s to puško je zelo naporno, saj tekmovalec pri vsakem strelu porabi toliko moči, kot da bi s kazalcem dvignil 1,5 kg težko utež.
Čeprav Rajmond Debevec najbolj pogreša treninge prav s to puško, obljublja, da bo dal vse od
v finale najboljših 20 strelcev na svetu.
• Doslej so strelci s puškami VK opravili posamično in ekipno tekmovanje 60 leže in 3 x 40 strelov. Vsi novi svetovni prvaki pa so postavili tudi nove svetovne rekorde, in sicer 60 leže: Riicker (Nem) 600 in ekipno Finska 1787; 3 x 40: Dubis (ZDA) 1175 in ekipno Belorusija 3480. Za nameček je Nizozemec Van der Velde dosegel 60 leže še nov mladinski svetovni rekord s 598 krogi.
Rezultati - puška VK proste izbire, 3 x 40 - posamezno: 1.
Dubis (ZDA) 1175 (399 leže, 379 stoje, 397 kleče) svetovni rekord, 2. Sturmy 1169 (400, 378, 391), 3. Chollet (oba Švi) 1168 (398, 382, 388),4. Nehajev (BLR) 1166(394, 383,389),... 9. Debevec (Slo) 1162 (390,378,494) itd.
BOJAN KAVČIČ
• Slovenija najbolje štartala
PESCARA - V torek zjutraj je flota petnajstih jadrnic Jeanneau One Design, na katerih se drugo leto zapored jadra Giro dTtalia z jadri, štartala na 144 morskih milj dolgo etapo od Pescare do Tra-nija. Gre za prvo »visokomorsko« maratonsko etapo z najvišjim možnim koeficientom 2, ki prinaša tudi največ točk. Posadke so danes zjutraj štartale v dobrem vetru.
Po štartu je bila na prvi boji v veter (0,8 milje po štartu) najhitrejša Slovenija. Za Ivanom Štravsom in njegovo posadko na Slo-venija-Casino Portorož so prvo bojo objadrale posadke Bologna, Telethon, Trieste, Generali. Bar-cola,Lotteris,Toscana,šele kot zadnja pa ukrajinska posadka Seva-tostopol, ki je morala ponovno na štart.
Ukrajinci so ravnali pametno, zaradi »pobega« na štartu bi namreč na cilju skoraj 150 milj dolge etape avtomatično izgubili tri mesta na etapni razpredelnici. Zato so raje tvegali zaostanek kake polovice milje za najhitrejšimi v floti, ki jo je skraja vodila naša posadka. Seveda pa so prave etapne odločitve še desetine milj daleč. Časovna zapora pade danes ob 14. uri. Če v tridesetih urah ne bo čez cilj nobene posadke, bodo kot etapni rezultati veljale razvrstitve na kontrolni boji pred rtom Gar-gnano na približno polovici regatne poti. (F. S.)
Ante Simleša v Haagu že misli na 01 v Atlanti
Stari znanec slovenskih jahačev iz Hrvaške med udeleženci svetovnega prvenstva na Nizozemskem
HAAG - Štartna številka 521 na svetovnih konjeniških igrah v Haagu na Nizozemskem (Weg 94) je dobri znanec slovenskih ljubiteljev športnih konj za preskakovanje ovir Ante Simleša, pogost zmagovalec na mednarodnih tekmah v Sloveniji. Tokrat se je zgodilo prvič, da iz nekdanjih skupnih logov sodeluje kak reprezentant na svetovnem prvenstvu.
»Kajpak ne moreš samo izpolniti prijavo, za prvenstvo se je treba kvalificirati, kar mi je uspelo na Poljskem in Madžarskem, kjer sem dva nastopa za pokal Volva (švedski koncern je že dolgo sponzor konjeniških tekmovanj po svetu (op.p.: bo tudi pri nas na bližnjem EP kasačev v Mariboru in Ljutomeru?), končal brez napake,« je pojasnil svojo udeležbo v Haagu 24-letni študent veterine iz Zagreba, član KK Arma.
V Haag je prišel — z avtomobilom in prikolico — skupaj s šefom ekipe in negovalko konja, olden-buržanom Sandrom Songom. Ta je s sedmimi leti najmlajši konj na SP na Nizozemskem.
»V tej konkurenci najslovitej-ših jahačev s tako mladim, še ne izkušenim konjem, za katerega so velike tekmovalne arene nekaj novega, ne morem računati na kakšen viden uspeh. To je pravzaprav samo prva stopnica na poti do olimpijskih iger v Atlanti
1996,« je svoje načrte razgrnil simpatični Simleša.
»Med Slovenci bi se lahko meril tukaj, po znanju zagotovo, Matjaž Čik, ki ga zelo cenim kot odličnega jahača,« je menil Hrvat, ki je v konkurenci 63 jahačev v prvi tekmi, za ogrevanje, privajanje in poznavanje terena pristal na 45. mestu, eno mesto pred slovitim Ludger-jem Beerbaunom (Nem); med tistimi, ki so odstopili, pa so bili med drugimi Leslie Lenehan (ZDA), Nick Skelton, John in Michael Whi-taker (VB), Rodrigo Pessoa (Bra), Franke Sloothaak (Nem) ter drugi.
Tekma za ogrevanje: 1. Billing-ton(It’Otto, VB) 0-65.17,2. Gran-djean (Sir Archy, Švica) 0 - 66.68,3. Aguirre (Rivage La Silla, Mehika) 0 - 67.25... 45. Simleša (Sandro Song, Hrvaška) 8 - 89.22 ...; druga tekma: 1. John Whitaker (Everest Grannusch, VB) 0 - 63.41,2. Beer-baum (Poker H, Nemčija) 0 - 64.60, 3. Aguirre (Pelegrimo La Silla, Mehika) 0-64.61... (H. Š.)
ŠPORT EKSPRES - ŠPORT EKSPRES
Kadeti bodo vadili v Ljubljani
LJUBLJANA - Slovenska kadet-ska nogometna reprezentanca (do 16 let) se bo od 7. do 11. t. m. v Ljubljani pripravljala za nastop na turnirju za 4. pokal Austropa, ki bo od 12. do 15. t. m. v Hollabrunu v Avstriji. Naši mladi nogometaši bodo trenirali na štadionu SCT Olimpije, stanovali pa bodo v kampu na Ježici. Tehnično vodstvo je na priprave povabilo 18 nogometašev. To so: Murko, Nabernik, Pekič (vsi Kovinar), Bezjak, GojkoŠek (oba Drava), Trgo, Antič, Cirar in Filekovič (vsi SCT Olimpija), Sankovič (Publikum), Petrovič in Banfi (oba Mura), Pirih (Bilje), Sire (Dravinja), Appolo-nio in Bašič (oba Koper), Bogatinov (Creina) in Žnuderl (Maribor Branik).
Vodja reprezentance je Rudi Com, selektor Mahmut Kapidžič, trenerja pa Božidar Jovičevič in Miloš Rus. (K. B.)
Šola nogometa v Trbovljah
TRBOVLJE - Na štadionu Ru-darja je v dopoldanskem času te dni izredno živahno. Pionirski atletski šoli se je namreč pridružila še šola nogometa. To so pripravili veterani Rudarja, trajala pa bo do prihodnjega petka. Že prvi dan se je na igrišču zbralo 42 osnovnošolcev, od katerih se je polovica prvič seznanila z velikim, travnatim nogometnim igriščem. Šolo nogometa vodita priznani strokovnjak za delo z mladimi Franci Sivko ter trener pionirskih selekcij v NK Rudar Vili Lamovšek mlajši. V dveh tednih bodo najmlajši spoznali
osnove nogometa. Vsak dan zato dve uri vadijo na igrišču Rudarja, nato pa je na vrsti še plavanje v trboveljskem bazenu. (S. F.)
Kamniški turnir trojk Abingu
KAMNIK - Kamniški odbojkarski klub in Tenis bar sta organizirala že 28. tradicionalni celodnevni turnir trojk v odbojki na pesku, kjer je sodelovalo kar 26 ekip iz vse Slovenije.
V polfinale so se uvrstile ekipe Abinga, Pike Tad, Opankarjev in Be-dabo Bebes. Na veselje Kamničanov, sta se obe kamniški ekipi uvrstili v finale. V boju za tretje mesto so se pomerili igralci Bedabo bebesa in Opankarjev. Slednji so bili boljši in zanesljivo zmagali. V finalu je bila boljša ekipa Abinga, ki je zmagala z 2:0.
Vrstni red: 1. Abing Domžale (Škorjanc, Koprivec in Jenčič), 2. Pika Tad (Novak, Hribar, Obolnar in Habjan), 3. Opankarji (Hafner, Rozman in Marinček), 4. Bedabo bebes (Ribič, Prevorčnik, Balkovec in Stele), 5. Trg. pri Šnablu ( Šmuc, Ple-ško in Orel)
Najboljš igralec turnirja je bil Matej Škoijanc (Abing). Zmagovalci so dobili 40.000 SIT, drugouvrščeni 20.000 SIT in tretji 10.000 SIT.
ACO KRAMAR
23. pokal Kranja
KRANJ - Osrednja Športna prireditev ob praznovanju občinskega praznika bodo tudi letos mednarodni smučarki skoki za 23. pokal Kranja. Že po tradiciji bodo to nočni skoki in sicer v soboto, 6. avgusta
ŠPORT PO SVETU
Pagliuca v Milanu
MILANO - Italijanski reprezentančni vratar Gianluca Pagliuca je zamenjal klubsko majico. Iz Sampdoire je v zameno za Walterja Zengo in Riccarda Ferrija prestopil k Inteiju, s katerim je 27-letni nogometaš podpisal štiriletno pogodbo. Seveda so pri tem šelesteli tudi bankovci, a podrobnejših podatkov o tem na tiskovni konferenci, na kateri so obelodanili kupčijo, niso izdali.
Igralcem golfa ne gre slabo
PONTE VEDRA BEACH - Zaslužki naj-boljših igralcev golfa ne zaostajajo prav veliko za teniškimi. Po podatkih združenja profesionalnih igralcev golfa PGA je v letošnji sezoni doslej največ zaslužil Avstralec Greg Norman in sicer 1.118.498 dolarjev. Sledijo mu: Nick Priče (Zimbabve) 846.927,Tom Lehman 751.484, Loren Roberts 731.070, Hale Irwin 695.926, Jeff Maggert (vsi ZDA) 676.543 itd.
LeMonda žulijo šibre?______________
MINNEAPOLIS — Greg LeMond, trikratni zmagovalec slovite kolesarske dirke Tour de France, od katere pa se je letos poslovil že po šestih etapah, torej veliko pred ciljem na Elizejskih poljanah, premišljuje o slovesu. 33-letni Američan je ta čas na preiskavah zaradi morebitne zastrupitve s svincem, ki bi bila lahko posledica lovske nesreče izpred skoraj osmih let. Po tem, ko ga je leta 1986 po prvi zmagi na Touru zadel nerodni lovski kolega, mu je v telesu ostalo 35 šiber, večinoma v jetrih in pljučih. »Še nekaj let po nesreči sem dirkal zelo dobro, potem pa je šlo navzdol. Ne iščem izgovorov, toda če se ne bom mogel vrniti na sam vrh, potem ne bom več dirkal,« je povedal Američan. Po dveletnem
premoru zaradi omenjene nezgode je LeMond leta 1989 spet zmagal na Touru, tedaj z vsega osmimi sekundami pred Laurentom Fignonom, kar je še vedno najmanjša razlika vseh časov. Naslednje leto je zmago ponovil, zadnje tri sezone pa so bile naravnost katastrofalne, ne le na Touru, temveč tudi na drugih preizkušnjah svetovnega pokala, tako daje padel iz dvajseterice najboljših kolesarjev. Sam je sicer nameraval dirkati še do olimpijskih iger v Atlanti, kjer bodo lahko nastopili tudi profesionalci. Toda šef moštva GAN Roger Legeay gaje postavil pred zid, češ da mora dobro premisliti o svoji prihodnosti.
Lemieux na počitnicah?
PITTSBURGH - Mario Lemieux, eden najboljših poklicnih hokejistov, zvezdnik Pittsbur-ških Pingvinov, si bo bržkone privoščil leto dni počitka. Kot je poročala ameriška kabelska televizijska postaja ESPN, potrdil pa podpredsednik in glavni menedžer moštva Craig Patrick, si bo Lemieux skušal nekoliko oddahniti po krončnih težavah s hrbtom in zdravljenju Hodgkinsove bolezni, ki je oblika rakastega obolenja.
Romaria niso dočakali__________________
BARCELONA - Brazilski nogometni ve-lezvezdnik Romano se ni udeležil predstavitve Barcelone pred novo sezono. Trener Johan CruyfT je bil besen kot ris. »To je podcenjevanje soigralcev. Ko se bo prikazal, ga bo doletela zaslužena kazen,« grozi Nizozemec. Španski tisk je zapisal, da je Romario samovoljno podaljšal počitnice doma v Braziliji, kjer so ga po zmagi reprezentance na svetovnem prvenstvu sprejeli kot božanstvo. Glavna atrakcija predstavitve Barcelone, ki si jo je ogledalo kakih 20.000 privržencev, je bil tako Romun Gheorghe Hagi.
ob 20.30 uri na 65- m skakalnici na Gorenji Savi. Okoli 60 skakalcev se bo pomerilo v absolutni kategoriji (člani in najboljši mladinci). Prireditev pod reflektorji privabi vsako leto veliko število gledalcev. Organizator SK Triglav Telling se je tudi za letošnjo prireditev potrudil in zagotovil kvalitetno udeležbo na tekmovanju.
Organizator je letošnjo prireditev popestril še s tekmovanji mlajših kategorij, ki bodo potekale isti dan po naslednjem programu:	ob 10. uri
bodo skoki na skakalnici K - 12 m za šolaije do 9 let, ob 11. uri šolarji do 11 let na skakalnici K - 22 m. ob 16. uri pa do 15 let na skakalnici K -45 m.
Ves dan tekel srečolov z bogatimi dobitki, poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Večerni tekmi bo sledil še zabavni del »Kranjska smučarska noč«. Dobiček prireditve bodo organizatorji namenili za nakup novega kombija za mlajše kategorije kranjskih skakalcev. (J. J.)
• Za reprezentanco da, za klube ne...
LJUBLJANA - Vrsta slovenskih namiznoteniških igralcev, ki nastopajo v klubih drugih držav (Avstriji, Nemčiji in Italiji) se bo v sezoni 94/95 povečala še za nekaj imen. Za Robijem Smrekarjem je odšla v Nemčijo še Polona Frelih, »Mariborčana« Romun Romu-lus Revisz in Marinko Grbič sta se preselila v Avstrijo, o odhodu v ZRJ razmišlja Saš Ignjatovič itd. Povratnikov v domovino pa za sedaj še ni, ker domača povečana liga v novi izdaji ob praznih klubskih blagajnah nikogar ne privlači. Na srečo pa so se začeli vračati trenerji. Iz Nizozemske se je namreč vrnil Dušah Tigerman, ki si je po treh desetletjih dela v Nemčiji in Nizozemski prislužil pokoj. Sedaj je na voljo NTZS, dogovarja pa se tudi z nekaterimi klubi. Menda je najbližje novemu prvoligašu Preserju.
Najboljši slovenski igralec minulih dveh sezon Robi Smrekar pa si je izposloval pri trenerju Leu Ami-žiču »super« trening v Oksenhau-snu pri Ulmu v Nemčiji. Pospešeno vadi s Kitajcem Chen Xinhua, ki igra za Anglijo , Rusom Mazuno-vom. Nemcem Prausejem in še nekaterimi. Sredi meseca bo nadaljeval trening na slovenskih pripravah (najverjetneje v Hrastniku). Dobro za slovenski namizni tenis je, da bodo vsi igralci, ki igrajo v tujih klubih, ostali zvesti državni reprezentanci. (D. N.)
ŠAH
Turnir Forliju
FORLl -Tradicionalni, tokrat že 7. odprti mednarodni šahovski turnir, bodo tokrat priredili od 28. t. m. do 2. septembra. Igrali bodo 9 kol po švicarskem sistemu. Vpisnina je 130.000 lir (9500 tolarjev), predvidenih pa je 15 denarnih nagrad: L nagrada je 2 milijona lir. V posebni razvrstitvi za igralce brez mednarodnega ratinga je 1. nagrado 500.000 lir. Od 2. do 4. septembra pa bo tudi turnir v aktivnem šahu. Prav tako bodo igrali 9 kol, 1. nagrada pa je 400.000 lir.
Sreda, 3. avgusta 1994
Prvi je zbežal v noč, drugi je prosil za milost
Kdor vraga išče, ga tudi najde, trdijo varnostniki Serpica, podjetja za tehnično in fizično varovanje premoženja — Sponzorji so zadnji »hit«
LJUBLJANA, 2. julija - Varovanje vrtcev in šol, preganjanje mladostnikov, prenos večjih količin denarja, redni nočni in dnevni obhodi, strašenje vlomilcev še zdaleč ni vse, s čimer se ukvarja Serpico, podjetje za tehnično in fizično varovanje premoženja. Kdor vraga išče, ga tudi najde, kažejo nekateri primeri, v katere so se vmostniki Serpica nehote zapletli.
Pred nedavnim je nočni drvel proti Kamniku. Nenadoma je v soju luči zagledal ob cesti vozilo, katro na strehi. Ustavil je in poklical kamniško policijsko postajo. V razbiti pločevini ni bilo ranjencev, v bližini pa je zagledal samotnega moža. Izmenjala sta nekaj besed o morebitnih mrličih, pa je neznanec povedal, da je on vozil katro. Ja, da je, kot kaže, malo zaspal in zletel s ceste. Avto je sesut, on pa se je zbudil in zlezel ven. Ja, nič mu ni, je dejal in se zahvalil za skrb.
Mož od Serpica je drugo dopoldne peljal proti Kamniku in ob cesti opazil zapuščenega »hrošča«. Ko se je zvečer spet peljal mimo, je na samotnem vozilu utri-pnila parkirna luč, ob vozilu pa je varnostnik opazil čepečo senco. Osvetlil je sceno in zagledal na tleh še dve ležeči postavi. Ustavil je, neznanci so stekli po pobočju, zagrozil jim je s streljanjem, čeprav ni imel pri sebi orožja... Eden je zbežal v noč, dva pa sta prosila za milost. Počakali so na policiste, ki so fante pretipali in se z njimi pogovorili ter odkrili, da so razkrinkali »hijensko« tatinsko tolpo z več deset podvigi na vesti.
»Varujemo tudi lokal, ki ima sicer svoje redarje, ob resnejših ali bolj obetavnih prireditvah pa nas pokličejo za dežurstvo pri vhodu. Prišla sta dva, primemo nažgana, obljubila sta, da bosta mirna in po posvetu z domačimi redaji smo ju spustili notri. Za šankom pa sta začela razbijati in noreti. Notranji redarji so ju privlekli ven, k nam, da smo jih spravili na cesto, saj sta na vsak način hotela nazaj. Nenadoma pa je med prerivanjem eden od njiju planil do avta, izza sedeža potegnil nož »rambo« in planil na enega od domačih redarjev. S prvim zamahom je zgrešil in ga porezal po roki, pri drugem pa se je redar slučajno sklonil, nož mu je zdrknil čez pleča. Vse seje zgodilo v hipu, kakšnih deset metrov od nas. Planila sva, potegnil sem pištolo, naj spusti nož, sem se zadrl. Naslonil sem ga na avto, kolega mu je vzel nož in ga pretipal, če nima še kaj pri sebi in poklicala sva policijo. Kakšnih pet minut je trajalo, da so prišli, medtem pa sva s kolegom kri švicala. Domačini so se namreč zbrali okoli nas in hoteli koljača linčati, komaj sva ga ubranila, pa kljub temu je dobil nekaj krepkih... Končno so prišli
in ju odpeljali, ostale pa sva potem počasi umirila,« so se razgovorili sicer umirjeni varnostniki.
Ljudje pridejo po nasvete, včasih prosijo in so pripravljeni tudi dvojno plačati za usluge, ki niso povsem zakonite. Serpico takih nalog ne sprejema, kot tudi ne opravlja izterjatev ali pa zasledovanj sprtih zakonskih ali drugačnih parov. Kaže, pravijo, da bi radi nekaj dokazali, sebe oprali, potrdili nekakšne sume, s katerimi pa bi potem mučili sebe ali partnerja. Vendar, pravijo, za kakšno stranko le preverijo kakšne tovrstne podatke. Sodelujejo z advokati. Ti dobe razne zahteve strank, včasih so »na tankem ledu«, vse je treba dvakrat preveriti, da ne bi prišlo do kršenja zakona, včasih pa gre le za zavarovanje na primer izpraznjenih stanovanj, po deložacijah, da se »izvržena« stranka ne vseli takoj nazaj in spet zavleče postopek za leto ali več.
Glavni »hit« v zadnjem času so sponzorji, med smehom povzame direktor Slavko Franjič. » Za pravega poslovneža ni problema. Sponzoriram kar hočeš. Kje je treba podpisati? Na lea-sing kupujejo avtomobile in jih poklanjajo okoli sebe, tudi resne firme, take velike, z denarjem. Potem ko se z avtom in na primer znanim nogometašem ali kakšno podobno zvezdo že poslikajo, se razkažejo na televiziji, ko ob igriščih vise panoji in razna krama, skratka nekakšna celotna predstavitev firme - sponzorja, je
Pogrebi
ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v sredo, 3. avgusta, pokopali 81-letno upokojenko Elizabeto Za-mljen (ob 12. uri), 66-letnega upokojenca Matina Solceta (ob 14. uri) in 88-letno upokojenko Gabrijelo Selan (ob 16. uri).
VIC: Na viškem pokopališču bodo ob 9. uri pospremili na zadnjo pot 94-letno upokojenko Marijo Tavčar.
POLJE: Na pokopališču v Polju bodo 11. uri pokopali 95-letno upokojenko Urško Lovec.
DRAVLJE: Na pokopališču v Dravljah bodo ob 13. uri pospremili na zadnjo pot 80-letno upokojenko Marijo Markuš.
ŠTEPANJA VAS: Na pokopališču v Stepanji vasi bodo ob 15. uri pokopali 74-letnega upokojenca Štefana Lepošo. (Š. M.)
Eno puško že našli!
LJUBLJANA, 2. avgusta — O nesrečni vojaški vaji, ko so fantje minuli petek »forsirali« reko Savo in sta se dva »borca« zmočila in v valovih izgubila avtomatske puške, smo že poročali. Vesela vest - eno od obeh pušk je vojakom po mučnem iskanju in brskanju po reki uspelo najti, drugo pa še vedno iščejo. (M. S.)
Nasilniško tolpico prijeli
LJUBLJANA, 2. avgusta -Zgodaj zjutraj ob 4. uri zjutraj sta prišla na policijsko postajo Center fanta, stara 16 do 19 let. Povedala sta, da sta šla skozi Tivoli, pa ju je na stopnišču Jakopičevega drevoreda obstopilo šest mlajših neznancev. Začeli so ju porivati sem ter tja in starejši fant je nasilnežem takoj prostovoljno dal 500 tolarjev, mlajšega pa so zgrabili in mu pregledali vse žepe ter mu pobrali okoli 3000 tolarjev.
Na podlagi opisa neznancev so policisti stopili do Prešernovega trga in tam legitimirali pet fantov, starih od 16 do 19 let ter jih osumili tega dejanja. Pri njih so našli tudi denar, ki so si ga fantje že razdelili, ga zasegli in vrnili oško-
vsega konec. Prvi obrok je plačan, novi lastnik avto odpelje, sponzor plačnik, pa se potegne vase. Po nekaj neplačanih obrokih moramo pa mi stopiti po avto in ključe. Največkrat se mirno pogovorimo, včasih se sponzor spomni in plača, včasih plača »zvezda«, včasih avto vrnemo, so pa primeri, ko je »zvezda« poklonjeni avto že prodala naprej za polovično ceno ali pa odpeljala domov, na jug največkrat. Takrat celo mi ne moremo pomagati. Delo je razgibano, za precej uspehov se moramo zahvaliti prav sodelovanju s policijo, za mnoge pa se nam lahko zahvalijo tudi oni. Za ohranitev varnosti moramo sodelovati, teh stvari se moramo lotevati skupaj in strokovno. Preveč jih je, ki bi radi lagodno in na tuj račun razkošno živeli.«
M. S.
Dolenškov morilec je pobegnil iz puljskega zapora
PULJ, 2. avgusta - Pred dvema dnevoma sta iz okrožnega zapora v Pulju skrivnostno pobegnila 41-le-tni Marko Markovič, sicer državljan Slovenije, in 26-letni Miroslav Dak iz Vukovarja. Policija za zdaj ni objavila podrobnejših podatkov o begu, ve pa se, da sta zapornika pred pobegom delala v kuhinji. Pobegnila sta okoli 17.40, ko zapornikom delijo hrano. Policisti domnevajo, da sta imela pomogače tako v zaporu kot tudi izven njega.
Kot smo že pisali, je bil Markovič v Pulju nedavno obsojen na 15 let zapora zaradi umora slovenskega državljana Vita Dolenška. Markovič je Dolenška ubil že konec leta 1991, vendar pa so umor razkrili šele po dveh letih. Miroslav Dak pa je bil nedavno obsojen zaradi ugrabitve. S še dvema pajdašema je konec minulega leta v Umagu ugrabil nekega sedemletnega dečka, potem pa od njegovih staršev zahteval milijonsko odškodnino v nemških markah. Hrvaška policija je o pobegu že obvestila slovensko in italijansko policijo, saj obstaja možnost, da se boste zatekla v eno od teh držav. Zanimivo pa je, da obsodbi zoper Markoviča in Daka nista bili pravnomočni, tako da bi lahko prišlo do spremembe sodne odločitve. Oba pobegla zapornika iščejo.	B. Š.
DELO * Mran II
Tudi v Krekovi banki so lahkoverno nasedli
Na temeljnem sodišču v Ljubljani se bo začelo sojenje prevejanemu goljufu, ki je nameraval svoje dolgove povrniti z dobičkom iz igralnih avtomatov
Huda prometna nesreča pri Višnji Gori
VIŠNJA GORA, 2. avgusta - Danes zjutraj se je zgodila hujša prometna nesreča na magistralni cesti pri Višnji Gori, v kateri je izgubila življenje 26-letna voznica clia iz Domžal. Pri vasi Stari Trg je na poti proti Novemu mestu začela prehitevati pred seboj vozeči avtomobil, ko ji je nasproti pripeljal jugo, s katerim sta trčila. Clio je zaneslo, medtem ko je drsel po cesti, pa je iz Novega mesta pripeljal voznik v renaultu 5 in bočno trčil v Clio. Pri tem je voznica izgubila življenje, v renaultu je bila ena oseba huje poškodovana. (Foto: igor Zaplatil)
LJUBLJANA, 2. avgusta - Iz pripora bodo na sojenje pripeljali na tukajšnje temeljno sodišče 40-letnega Ljubljančana Tomislava P. Ker je brezposeln in brez stalnega ali začasnega bivališča, so mu v teh dneh pripor od 22. junija naprej podaljšali zaradi begosumnosti in nevarnosti, da bi ponavljal kazniva dejanja. Za zdaj je obtožen dveh goljufij, treh kaznivih dejanj ponarejanja listin in posebnega primera ponarejanja listin, to pa sploh ni njegov edini kazenski postopek na tem sodišču. Zoper njega poteka še ena preiskava, v kateri ga sumijo goljufije.
Ko je Tomislav P. 14. aprila letos prikorakal na Pogačarjev trg v ljubljansko enoto Krekove banke iz Maribora z vsemi potrebnimi dokumenti za najem posojila ( odstopno izjavo, upravno izplačilno prepovedjo in potrdilom o zaposlitvi v podjetju Sa-nolabor), so mu v enem dnevu odobrili posojilo za potrošniško blago v znesku 370 tisočakov. Referent niti najmanj ni pomislil, da bi lahko bilo kaj narobe z dokumenti, opremljenimi z žigom Sanolaborja in podpisom direktorja ter računovodje. Takoj so mu z odbitkom depozita, zavaro-
valne premije, bančnih stroškov in davka izplačali 280 tisočakov.
Po običajnem postopku je nato Krekova banka poslala administrativno prepoved podjetju Sa-nolabor. To pa jih je takoj obvestilo, da Tomislav P. že tri leta ni več pri njih v službi.
Ko so ga prijeli, je Tomislav P. vse priznal. Povedal je, da se je znašel v denarnih težavah in si je denar sposojal od znancev in prijateljev, potem pa se je odločil, da bo najel kredit, s katerim bi poplačal dolgove. No, in da bi posojilo tudi vrnil, in sicer z dobitki na igralnih avtomatih...
Po vrsti vlomov v Litiji so znana imena storilcev
Tri dni in noči so Litijčani sporočali o vlomih v garaže in avtomobile - Ujet gojenec VVZ Radeče
LITIJA, 2. avgusta - Od sobote do danes seje v Litiji zgodila vrsta vlomov, ki so se vrstili drug za drugim. Vse je kazalo, da so storilci med seboj povezani in da gre za tolpo, ki se je spravila na delo v Revirjih.
Najprej so neznanci vlomili v bencinski servis Petrola na Gabrovki pri Litiji. Pred vlomom so odklopili alarmno napravo in jo tudi odnesli s seboj. Iz pisarne je izginila blagajna, težka 200 kg, z nekaj več kot 25.000 tolarjev, polega tega pa manjka tudi 60 zavojčkov cigaret, kovinski zaboj in etui z orodjem. Blagajne do zdaj še niso našli, škodo pa cenijo na okoli 400.000 tolarjev.
V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno na Trgu na stavbah v Litiji v pet garaž, v eno pa je tat skušal vlomiti, vendar mu ni uspelo. Ugotovili so še, da je bilo to noč vlomljeno tudi v dva osebna avtomobila v Litiji, v Zagorju pa v enega. Včeraj zjutraj pa je občan iz Save pri Litiji sporočil, da stoji blizu njegove hiše zapuščen razbit avto ford eksort, ki se je zaletel v drevo. Ugotovili so, da gre za ukraden avto, ki je pred kratkim zginil s parkirišča na Cesti zmage v Zagorju.
Med 2. in 3. uro, torej v času, ki se pokriva z drugimi vlomi v Litiji, je nek občan opazil neznane zlikovce, ki so poskušali vlomiti v osebni avto hunday. Ročno seje zapodil za njimi, vendar sta dva pobegnila, enega pa je zgrabil. Policisti so pozneje zvedeli, da je Litijčanu priznal, da so oni vlomili na črpalko v Gabrovki, prav tako tudi v garaže in osebne avtomobile, pa tudi, da so pred kratkim vlomili v trgovino v Litiji. Z ukradenim escortom pa so se zaleteli v drevo. Občan je nato zlikovca spustil.
Nedolgo za tem so policisti prijeli dva gojenca VVZ Radeče, ki sta bila na begu, in nato ugotovili še ostalih šest imen članov mladoletniške tolpe, ki pa jih še vedno iščejo.	(M. S.)
dovancem, za skupinico pa napisali kazensko prijavo. (M. S.)
Izginile devize in zlatnina
LJUBLJANA, 2. avgusta - V času med 19. julijem in 30. julijem je neznani zlikovec obiskal stanovanjsko hišo na Bergantovi ulici v Trzinu. Zlomil je cilindrični vložek na vhodnih vratih ter odnesel več zlatnine, kar nekaj mark, šilingov in francoskih frankov ter oškodoval lastnika za okrogel milijon tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. (M. S.)
V lovsko kočo po nož
POSTOJNA, 2. avgusta- Pred dnevi je neznanec vlomil v kočo lovskega društva Prestranek na Trešni Ravni. Odnesel je le dva mesarska noža, z vlomom pa je lovcem naredil za petnajst tisoč tolarjev škode. (J. S.)
»Oboroženi« čez mejo
OBREŽJE, DOBOVA, 2. avgusta - V soboto so policisti v osebnem avtu hrvaškega državljana našli posebno strelno napravo nalivnik. Orožje so zasegli, Hrvat pa se bo srečal še s sodnikom za prekrške. Pri Obrežju je Slovenijo zapuščal 33-letni ita-
lijanski državljan iz Trsta, ki je potoval na lov na Hrvaško. Pri kontroli je pokazal dokument in prijavil 240 nabojev, vendar pa so jih v avtomobilu našli še 438. Sodniku za prekrške je moral pojasniti, zakaj nabojev ni prijavil že na Fernetičih, kjer je vstopil v Slovenijo.
Na Hrvaško je hotel z osebnim avtom nemške registracije 23-le-tni hrvaški državljan. V predalu armaturne plošče so našli plinsko pištolo, v kateri je bilo pet nabojev. V osebnem avtu 25-letnega Hrvata pa so v soboto na Obrežju odkrili gumijevko, v kateri je bila vstavljena naprava s solzivcem. Na Dobovo se je pred dnevi z osebnim avtom zagrebške registracije pripeljal 68-letni hrvaški državljan. V vratih njegovega avtomobila so našli palico v obliki vzmeti. Najdeno rožje so policisti zasegli, vsi Hravati pa se bodo srečali še s sodnikom za prekrške. (J. S.)
Tudi tat ima slabe zobe
LJUBLJANA, 2. avgusta - V času od 27. julija do 1. avgusta je neznani lopov vdrl v skladišče Sanolabor, v oddelek za zobozdravstvo na Njegoševi in odnesel več zobozdravstvenih aparatov in pripomočkov ter tiskalnik za računalnik in faks. Lastnika je oškodoval za okoli 2 milijona tolarjev.
Nekako v istem času pa je bilo vlomljeno tudi v stanovanje na Glavarjevi ulici. Izginila je zaloga posteljnine in Primatova bla-
gajna. Neznanec jo je odpeljal v nakupovalnem vozičku, ki ga je našel v stanovanju. V blagajni je imel lastnik orožje in devize. Tat je oškodoval lastnika za okoli 2,5 milijona tolarjev. (M. S.)
Trčil jev tovornjak
LJUBLJANA, 2. avgusta -Včeraj malo pred polnočjo je z osebnim avtom od Trzina proti Črnučam vozil 58-letni Viljem Zalar. Pri Dobravi je iz neznanega vzroka zapeljal na levo v trenutku, ko mu je nasproti pravilno po svoji strani ceste pripeljal s tovornjakom Franc P. iz Ptuja. Po trčenju je osebni avto odbilo in zasukalo, tovornjak pa je zaneslo na travnik. Voznik Zalarje bil na mestu mrtev. (M. S.)
Podjetnik bi bil
NOVO MESTO, 2. avgusta -Šestintridesetletni Ivo G. iz Hudej v Novem mestu je osumljen več goljufij. Novomeščan si je junija lani od 29-letnega Željka M. iz Novega mesta izposodil 3.700 mark, češ da mu bo za protiuslugo priskrbel igranje nogometa v tujini. Prav tako lanskega junija si je Ivo izposodil 2.300 mark še pri 55-letnem Milanu M. iz Novega mesta. Njemu je natvezil, da mu denar vrne v enem tednu. Podobno je enkrat v tistem času Ivu nasedel tudi Slavko M. iz Hudej, ki mu je posodil 1.900 mark. Tokrat si je izposojevalec izmislil, da bo odprl podjetje. Vse od takrat se Ivo znancem izogiba in ti še do danes niso videli svojega
denarja. (J. S.)
Oborožil seje
JELŠANE, 2. avgusta - Včeraj se je iz Hrvaške na mejni prehod pripeljal nemški državljan. Pri pregledu so v njegovem avtomobilu našli plinsko pištolo in devet naboje ter policijsko gumijevko. Vse so zasegli, srečal pa se je še s sodnikom za prekrške. (J. S.)
Ubila ga je elektrika
NOVA GORICA, 2. avgusta -Včeraj ob 17.30 je 25-letni Zvonko L. iz Ozeljana doma pregledoval električno napeljavo na light shovu. Pri delu mu je pomagal brat, 24-le-tni Simon L. Ko je Simon vtikač vtaknil v vtičnico, ga je začel tresti električni tok, tako da se je zgrudil na tla. Zvonko je takoj stekel po pomoč, na kraj je prišel zdravnik, kije Simona poskušal oživljati, vendar neuspešno. (J. S.)
Odkril je »orožarno«
SEVNICA, 2. avgusta - V ponedeljek je 31-letni Z. J. iz Za-vratca obvestil sevniške policiste, da je pri pospravljanju gospodarskega poslopja, last P. T., našel večjo količino streliva. V dvojni steni lesene zgradbe je bilo 23 min nemške izdelave iz leta 1941, enajst nabojev za pištolo in še 390 nabojev. Nevarno najdbo so policisti izročili pirotehniku, ki bo pskrbel za uničenje. (J. S.)
Mariborčani so »obtičali« v nemškem zaporu
MARIBOR, 2. avgusta - Pred nekaj dnevi se je pot petih Mariborčanov, ki so bili v Rotterdamu z avtom, najetim pri rent a caiju, končala v enem od nemških preiskovalnih zaporov namesto doma. Pravzaprav so za zapahi le štirje med-njimi, medtem ko je preiskovalec spustil domov naj mlaj šega, starega šele 18 let.
V njihovem avtomobilu so obmejni organi namreč odkrili 90 gramov kokaina, 20 gramov amfeta-minov in nekaj hašiša, tako da so Mariborčani morali takoj na policijo v Kleveju (mestece ob nizo-zemsko-nemški meji), od tam pa so jih odpeljali v Emmerich. Tam je preiskovalec za štiri starejše odredil, da morajo v preiskovalni zapor, kjer bodo počakali na razplet svoje zgodbe. Tamkajšnje oblasti so sporočile samo še to, da lahko tak pripor traja tudi tri do šest mesecev oziroma do obravnave pred sodiščem.
Neuradno pa smo zvedeli, da fantje o tem, za koga so šli v Rotterdam po drogo, molčijo. Poznavalci cen, ki veljajo na trgu drog, trdijo, da bi vsak od njih zaslužil okoli sedem tisoč mark, če bi jim posel uspel. Namesto polnih žepov, imajo opraviti z organi pregona v tuji državi, ki ne slovi po strpnem odnosu do prekupčevalcev z drogo. (A. K.)
V Celju manj posilstev in več zlorab položaja
Gmotna škoda, posledica kaznivih dejanj, je mnogo višja o.d lanske - Petina osumljenih so mladoletniki
CELJE, 2. avgusta - Celjska Uprava za notranje zadeve je pripravila pregledno poročilo dela, ki gaje opravila v prvem polletju letošnjega leta. Iz poročila je razvidno, daje število zabeleženih kaznivih dejanj (od katerih jih policisti v povprečju raziščejo okoli 63 odstotkov) nekoliko manjše, kot je bilo lani v istem času, da pa je gmotna škoda, posledica kaznivih dejanj, neprimerno višja od lanske in znaša v prvem polletju skupno okoli pol milijarde tolarjev.
V strukturi posameznih kaznivih dejanj, ki so jih celjski policisti zabeležili ali že raziskali, je dosti manj požarov iz malomarnosti (lani do polletja 13, letos le
• Zaradi nedovoljene posesti nošenja orožja, streliva in drugih eksplozivnih sredstev so policijske enote v UNZ Celje v prvi polovici letošnjega leta podale pristojnim sodnikom za prekrške 81 predlogov za uvedbo postopkov, na tožilstva pa poslale 6 kazenskih ovadb.
trije), bistveno manj je posilstev ali poskusov posilstev (lani 19, letos trije) več kot za polovico manj je tudi kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari (lani 253, letos sto). Po drugi strani pa se je v tem času povečalo število evidentiranih primerov gospodarske in klasične kriminalitete, pri čemer se je povzpelo število zlorab položaja in pra-
vic odgovorne osebe od devetih primerov lani ob polletju na letošnjih dvajset, ponarejanje denaija od treh na 15 primerov, goljufij pa od lanskih 248 na 321 primerov.
Policisti so letos ovadili 1989 oseb, za katere so zbrali dokaze za utemeljen sum, da so storili kazniva dejanja. Med osumljenimi je bila petina mladoletnikov med 14. in 18. letom starosti. Ob tem pa so obravnavali še 113 otrok za Jakšna dejanja, ki bi jih lahko označilili za kazniva, če bi jih storile starejše osebe.
Letos so policisti na območju UNZ Celje v šestih mesecih obravnavali tudi 2853 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 32 ljudi, 552 pa jih je bilo poškodovanih. Glede na posledice nesreč so razmere najslabše v občinah Žalec in Celje, v zadnjih treh mesecih pa so se občutno poslabšale tudi v občinah Šentjur in Mozirje.
DAMJANA STAMEJČIČ
V formularje je vpisal vse podatke, potem pa odšel na obisk k kurirju v prejšnjo službo. Vedel je, da imajo v vložišču žig in treba mu je bilo le počakati, da je kurir za kratek čas odšel iz prostora, da si ga je sposodil. Direktorjev in računovodjin podpis pa je ponaredil.
Vendar ni ostalo pri tem kreditu. Z dolgim nosom so ostali tudi v Rogovi prodajalni koles na Trubarjevi. Tam se je Tomislav P. 20. aprila pojavil z izpolnjenimi dokumenti za posojilo, ker je nameraval kupiti kolo, vredno 33.343 tolarjev. Vpisano je bilo, da je zaposlen v podjetju Monte Carlo d.o.o., Pot na Golovec 7., sebe pa je podpisal kot direktorja in račinovodjo. Vtisnjen je bil tudi žig, za katerega se je kasneje izkazalo, da ga je dal izdelati v graver-stvu.
Tudi to posojilo so mu odobrili, saj so bili dokumenti prepričljivi. Kupec je položil 8.353 tolarjev in se odpeljal s kolesom. Manj prepričljivo je postalo, ko bi moral plačati prvo obrok. Seveda ga ni. Pokazalo pa se je tudi, da sicer obstoji podjetje s takim imenom, vendar na drugem naslovu. Tudi to dejanje je priznal. Kolo pa so mu dva dni po nakupu ukradli, je razložil preiskovalnemu sodniku...
BARBARA GUČEK
Utopljenca
RADOVNA BOHINJA, 2. avgusta - Kljub velikemu trudu ana-steziologa in fizioterapevtke, ki sta bila v nedeljo pri bajerju opuščene krede v Radovni, niso mogli več rešiti 42-letnega Rada Ranta iz Železnikov. Bil je na srečanju prijateljev Unimogov v Radovni. S prijateljem sta se šla ob 15.20 uri osvežit v vodo. Ob 15.35 pa ga je pod vodo opazil eden od kopalcev. Izvlekli so ga in takoj začeli z oživljanjem, to so nadaljevali tudi med prevozom v jeseniško bolnišnico, vendar zaman.
Potapljači z Bleda. Bohinja in Tržiča, so v nedeljo iskali v bohinjskem jezeru v petek zvečer izginulega 28-letnega Janka Repinca iz Kamenj pri Bohinjski Bistrici. Že v petek je odšel od doma in si pri stricu sposodil kajak. Okrog 21. ure so ga videli pri gostišču Kramar od koder je odveslal na jezero. V' nedeljo so našli sposojeno plovilo in takoj sprožili iskanje. Ker so bile jeklenke ob 14.30 uri prazne, so potapljači morali iskanje začasno prekiniti. Nadaljevali ga bodo danes, ko se jim bodo pridružili tudi potapljači specialne enote policije MNZ.	(M. K.)
Obvestila kmetovalcem
Opazovalno napovedovalna služba za varstvo rastlin sporoča, da se v Posavskem in Podravskem vinorodnem okolišu se še vedno, zlasti na grozdju, močneje pojavljata oidij in peronospora. Vinogradnikom zato svetuje temeljita škropljenja vinogradov. Proti peronospori svetuje uporabe dotikalnega fungioida, kot je npr. Dithane M45, Antracol, Bakreni antracol, Bakreni euparen, Ku-propin, Cuprablau, Champion ali podobnega.
V nasadih okuženih z oidijem priporočajo uporabo sistemičnega fungicida, kot je npr. Sisthane 12E, Sa-bithane, Folicur 250 EC, Topas EC, Dorado ali Tilt. V zdravih nasadih pa uporabo močljivega žvepla ali dino-capa (Karathane), ki pa pri visokih temperaturah'povzročata ožige.
Sadjarjem priporočajo še eno škropljenje nasadov proti jabolčnemu zavijaču in sicer do 10. avgusta in sicer z enim izmed naslednjih pripravkov: Reldan super, Zolone ali Basudin. Za varstvo jablanovih nasadov pred škrlupom uporabite enega izmed dotikalnih fungicidov, kot je npr. Euperen, Captan ali podoben.
Pridelovalce krompirja opozarjajo, da je v nasadih, kjer je krom-pirjevka še zelena, še potrebno zatiranje krompirjeve plesni. Svetujejo temeljita škropljenja v 10-dnevnih škropljenjih z enim izmed dotikalnih fungicidov, kot je npr. Bakreni antracol, Champion, Kupropin, Cuprablau, Antracol, Dithane M45 ali podobnim. Upoštevajte varnostno dobo uporabljenega pripravka! V okuženih nasadih priporočajo, da po odstranitvi cime z izkopom počakate vsaj 10 dni.
V Tamu je spet gorelo
MARIBOR, 2. avgusta - Nocoj ježe drugič letos zagorelo v mariborskem Tamu. Sredi januarja so ognjeni zublji uničili Tamov center za informatiko in sistemsko logistiko ter prostore, ki jih imata v najemu podjetji Interfoot in Mikrodoc, to noč pa skladišče in pisarne pri karosernici družbe Gospodarska vozila, vzroke še ugotavljajo.
Zagorelo je ob enih ponoči, dim je opazil dežurni gasilec Tamove poklicne enote med preventivnim obhodom. Kljub temu, da so požar pogasili v manj kot dveh urah, je popolnoma uničil skladišče in pisarne z dokumentacijo vred. Pri gašenju je Tamovim gasilcem pomagala tudi mariborska poklicna brigada prihiteli pa so tudi nekateri prostovoljci okoliških gasilskih društev. (B. V. foto: Egon Skamlec-Kukenberg)
IUERGEN BREEST
Dvojno življenje, dvojna smrt_________
43. nadaljevanje
Vi odpovedujete, mi pa bomo najeli drugo detektivsko pisarno. Pošteno povedano, le malo ste nas prehiteli, kajti tudi mi smo sklenili,
da bomo prekinili pogodbo z vami. To je tudi za vas boljše, saj vam ne bo treba vračati denarja. Razšli se bomo z obojestranskim sporazumom, kaj ne?«
»Ali lahko zvem, zakaj ste me hoteli zamenjati?«
»Seveda. Nismo vam več zaupali. Imeli smo občutek, da ta primer rešujete prepočasi, poleg tega pa ste zbujali občutek, da vas sploh ne zanima izsleditev Daniela.«
»Toda na čem temeljijo ti občutki?«
»Iz poznavanja človeške narave, gospod Budde. In iz izkušenj s poklicno mentaliteto, ki moralno ni tako načelna, seveda če odmislimo denar.«
»Ste lahko zdaj malo bolj jasni?«
»Z veseljem. Glejte, Daniel je premožen človek. Leta je prejemal najvišjo plačo in dobil veliko denarnih nagrad za svoje delo. S svojim načinom življenja je lahko večino denarja privarčeval in ta denar vas je lahko primamil. Glede na to, koliko veste in glede na vašo inteligenco je za vas pritisk na gospoda otroška igra. Nam ga ne boste predali, hkrati pa boste pokasirali še pri njem. Človek lahko to poimenuje zaščitniški denar, kaj ne? Preprosto ste
zamenjali fronto in ste dvojno plačani. No, kaj menite o tej interpretaciji, kije seveda posledica moje perspektive?«
Budde je skočil pokonci. S stisnjeno pestjo je udaril po pisalni mizi in se sklonil nad gospoda Lippmanna, ki mu je ledeno smehljajoč gledal v oči.
»Vi ste svinja,« je zasikal Budde.
»Pomirite se. Vem, da me hočete udariti. Toda človek, kot ste vi, se ne spravlja nad invalide. Lepo se imejte, gospod Budde.«
Ko je bil Budde že pri vratih, je Lippmann zaklical za njim: »Sicer pa še en nasvet, gospod Budde. Spomnil sem se, da je Danielova mama
velikokrat prišla iskat svojega sina v službo. Ima rdečega golfa s frankfurtsko registracijo. Veliko sreče še naprej.«
Gospa Daniel mu je takoj odprla.
»Prihajate z novicami?« je vprašala še pred-no ga je pozdravila. »Stopite noter. In oprostite prosim, ker sem bila zadnjič tako osorna. Zal mi je.«
Pospremila ga je v dnevno sobo, pokazala na stol, na katerem je enkrat že sedel, medtem ko se je sama zopet vsedla na majhno zofo. Soba je bila razmetana in zaprašena. Pohištvo ni bilo več na svojem mestu, kompozicija je bila podrta. Ostanki hrane, kosi oblačil, perilo, kozmetika. Tukaj je nekdo izgubil redoljubnost.
Ženska na zofi se je postarala za več let. Shujšana, bleda, nemarno oblečena, nepočesa-na. Trpeča stara ženska.
»Torej, ne mučite me. Kaj mi morate sporočiti?’
»Vaš sin je v Bremnu. Tam živi skupaj z neko mlado žensko. Obadva si želita preseliti v Ameriko.«
»Aha. Kako to veste?«
Gospa Daniel je rahlo potegnila namizni prt.
. »Njegova prijateljica mi je povedala.«
»Kako ji je ime?«
»Saj pa veste, kako ji je ime.«
»Od kod?«
»Njeno ime ste napisali na listek in mi ga poslali.« Budde ga je potegnil iz denarnice in ga položil na mizo. »Kaj naj to pomeni?« je vprašala in krčevito pogledala stran.
»Gospa Daniel, nima smisla, da mi karkoli prikrivate. Če hočete pomagati svojemu sinu, potem morate igrati z odprtimi kartami.«
»Kako? Saj je vse odločeno. Zapustil me je, zaradi tiste...«
»Beate Rosenau,« jo je prekinil.
»Ne izgovarjajte tega imena v tem stanova-
nju!« je zavpila.
»Zakaj ne?«
»Zato... zato, ah, tako ali tako je vseeno.« Suho je zakašljala kot kakšen jetičar.
Budde se je otepal svojega obžalovanja. Moral jo je pretentati, da bo končno spregovorila.
»Zakaj ste skušali ubiti Beate Rosenau?«
Kašljala je in požirala ter grizla robec.
»S svojim rdečim golfom ste se odpeljali v Bremen, oprezali za Beate Rosenau, kar ni prav nič težko, kajti njena malo usekana mama ji je z veseljem prenesla telefonsko sporočilo. S popačenim glasom ste ji po telefonu sporočili, naj pride v tisto restavracijo. Prečkati je morala cesto, vi pa ste v tistem trenutku pridrveli po cesti in jo hoteli ubiti.«
»Pravzaprav, kaj hočete od mene? Ven iz te sobe! Ven iz tega stanovanja!« Njen glas je bil prostaški in visok kot pri kakšni branjevki.
»Naj se vrnem s policijo?«
»Zaradi mene. Nič mi ne morete dokazati. Na tisoče rdečih golfov se vozi naokoli. Kako veste, da sem jaz sedela v avtomobilu? Kako veste, da je bila v avtu ženska?«
»A tako, ja, dobro ste se zamaskirali. Z moškim klobukom, kaj ne?«
KAJETAN KOVIČ
Zvodnik
2. nadaljevanje
Tako sta njegovo lepo vedenje in pokojnina
na Francovo veliko obžalovanje morala ostati neupoštevana.
Prva zaresna, a tudi vprašljiva partija je bil bivši trgovec in gostilničar Andrej S., ki je imel dve hiši in prihranke. Žena mu je umrla, sin pa pobegnil neznanokam. Zaradi tega se je nagibal k melanholiji in črnogledosti. Gospa Jolan-ka bi mu morda lahko spet zbudila veselje do življenja, a ker je možakar o Židih in Ciganih govoril zmeraj le z malo začetnico, je bilo malo verjetno, da bi mu lahko prodali ježa kot lisico. Bil je eden redkih kandidatov, ki ni pil, razen v nedeljo opoldan po pozni maši, ko si je v gostilni h goveji juhi naročil en musolini. Govoril ni ravno malo, a izrazito počasi. Besede je valjal po ustih kot ilovico in jih postavljal drugo ob drugo kot težke opeke. Zdelo se je, da ves čas hodi v hrib, se potem molče spusti k vznožju in začne vkreber valiti naslednji stavek. A od njega niso šle počasi in težko samo besede, ampak tudi denar. Bankovce, ki jih je moral izročiti natakarju si je, preden jih je dal iz rok, zmeraj ogledal z obeh strani, kot da bi se poslavljal od dragega prijatelja in kakor da premišljuje, ali ne bi na eno stran napisal svojega naslova, na drugo pa nasvidenje. Ženskam je z leti postal nenaklonjen, prepričan, da jih pri vdovcu mika samo denar. Zato ga je Franc
kljub relativni primernosti lahko uvrstil le med obstranske kandidate, ki so kartoteko popestrili, ne pa tudi uporabno obogatili.
Tudi naslednji izbranec, Jakob B., je imel svoje posebnosti. Bil je konjeniški narednik v pokoju, ki je pol življenja preživel na konjskem hrbtu in je imel zaradi tega noge profesionalno deformirane v obliki črke O. Premikal se je previdno, kot da stopa po jajcih in se sukal na levo in desno kot puran, kadar vozi kočijo. Nenehno se je zdelo, da bo padel in da bi ga bilo treba podpreti, a se je kljub majanju držal
pokonci kot s svincem obtežen možicelj. V drugi vojski je bil ranjen v nogo in je bil štiri leta v nemškem ujetniškem taborišču. Imel je pokojnino, a je bil trdovraten samec, ki bi mu žena, ker je doslej ni bil vajen, prej škodila kot koristila. Pil je kvartalno, ampak takrat zelo, kar pa bi se dalo pred morebitno zainteresirano stranko za silo in za določen čas prikriti.
Naslednji je bil krovec Anton Ali Tunek F., ki je od rojstva jecljal, a si je pred leti, ko je padel s strehe, odgriznil kos jezika in ga je bilo mogoče razumeti le z nekaj potrpežljivosti in prakse. Kljub govorni napaki je imel navado, da je pripovedoval vice, in ker je bil srečne narave, mu ni nikoli prišlo na misel, da se poslušalci ne smejejo vsebini, ampak izvedbi. Čeprav se je ponesrečil pri delu, je hodil na občne zbore vojnih in vojaških invalidov ter z njimi vztrajal do poznih ur tudi pri pijači. Ta mu za čudo tudi ob konzumaciji večjih količin ni povzročala ravnotežnih motenj. Franc je sklepal, da zato, ker je ravnotežje obvladal poklicno, razen v edinem primeru, ko je padel s strehe. Zaradi te veščine je postal eden od resnejših kandidatov. Pili so bolj ali manj vsi, on pa je imel prednost, da se mu na zunaj ni poznalo.
Franc Ž. je bil organist in pevovodja v časih, ko beseda še ni imela starinskega prizvoka. Bil
je tudi zeliščar in homeopat ter je kot univerzalno zdravilo za vse bolezni priporočal vzdržnost. Ker je visokemu politiku zoper hemoroide predpisal koprivno kopel, ki je povzročila nepričakovane dodatne težave, so ga za šest mesecev zaprli. Bil je stoične narave in vdan v božjo voljo ter je obsodbo sprejel brez pritožbe. Edino, kar ga je v zaporu motilo, je bilo vsakodnevno umivanje. Po odsluženi kazni se vode šest mesecev tudi z mezincem ni dotaknil. Še preden je ovdovel, ga je žena, poštna uradnica, zapustila in se odselila v Maribor. Franc Ž. je spustil rolete na oknih in jih ni več dvignil. Živel je v temi kot krt in se prikazoval na prostem samo ob mraku. Po navadi se je vozil s kolesom, in če ga je kdo kljub omajanemu strokovnemu ugledu ustavil in prosil za zdravstveni nasvet, ga je nekaj hipov preiskujoče gledal, nato pa z dvignjenim kazalcem in pretečim šepetom oznanil: piti ne smete!, znova zajahal sedlo in se veličastno odpeljal. Te čudaške lastnosti ga niso priporočale za ženitnega kandidata, vendar jih je odtehtalo urejeno premoženjsko stanje: nekoliko vegasta hiša in precejšnja vsota na hranilni knjižici.
Morebitni ženini še niso vedeli, kaj jim pripravlja usoda, ker jih je Franc v uvodni fazi le evidentiral. Ko je začel podatke sortirati in filtrirati, se je izkazalo, da je povprečje klavrno, medtem ko elite sploh ni. Ugotovil je, da z namakanjem trnkov v domačih vodah ne bo uspeha, ampak bo moral vreči mreže bolj na široko. Takšna priložnost se mu je ponudila v aprilu, ko mu je socialno zavarovanje odobrilo tritedensko zdravljenje v Laškem.
Prvi pogjed na kolege v termalnem zdravilišču ni bil opogumljajoč. Pohabljeni in amputirani udi, skrivenčene drže, motorične težave, bergle in invalidski vozički Laškemu niso dajali videza lovišča za ženine.
12 'ran * DELO
Sreda, 3. avgusta 1994
DNEVNA
OBVESTILA

42. MEDNARODNI POLETNI
FESTIVAL: Križanke, 3. in 4. avgust, ob 20.30 — Giuseppe Verdi: RIGOLETTO, opera, ki je zaznamovala čas. Scala Theater iz Basla, zbor Francesco Cilea in orkester Debrecenske filharmonije. V vlogi Gilde bo nastopila Ma-nuela Felice, Rigoletto bo Bruno dal Monte, Vojvoda pa Branko Robinšak. Dirigent:	LORIS
VOLTOLINI.	Pokrovitelj:
OMEGA, Kranj. Pri blagajni Festivala Ljubljana VROČE VSTOPNICE s 30% POPUSTOM — med 12. in 13. uro ter uro pred predstavo.
Bled, cerkev Sv. Martina, 5. avgusta, ob 20.30: FRANCISCO J AMER HERNANDEZ, orgle. Program:	Podbielski, Pascuini,
Frescobaldi, Bach. Noble, Jime-nez, Alain. Za sodelovanje se zahvaljujemo Turističnemu društvu Bled.
Informacije in prodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana, tel. 226-544 (od 11.-13., 18.-19. ure).
GLEDALIŠČA
vid S. Word. I: Tom Berenger, Charlie Sheen.
ŠIŠKA: ob 18.30 in 20.30 DUH IZ RAČUNALNIKA (GHOST IN THE MACHINE), tehno thriller. R: Rachel Talalay. I: Karen Allen. Chris Mulkey, Will Barnet.
TRIGLAV: ob 18.30 in 20.30 POLICIJSKA	ZASEDA
2 (ANOTHER STAKEOUT), akcijska komedija. R: John Bad-ham. R Richard Dreyffous, Emil-lio Estevez, Rosie 0’Donnell. ZADNJIČ! Jutri:	POLICAJ
Z BEVERLV HILLSA 3! MOJCA: MOJCA JE NA PO-ČITNIC
DVOR: ob 17. in 19. uri HUDIČEV ODVETNIK (GUILTY AS SIN), psihološki thriller. R: Sid-ney Lumet. I: Rebecca DeMor-nay, Don Johnson. ZADNJIČ! Prihajajo: NABRITI KANONI! Ob 21. uri TEMNI VETER (DARK WIND), mitološka srhljivka po literarni predlogi Tonyja Hillermana. R: Errol Morris. I: Lou Diamond Phillips, Gary Far-mer, Fred Ward. Od petka dalje 20.30:	ZBOGOM, MOJA
KONKUBINA!
DOMŽALE: ob 19. uri LEDENA STEZA (COOL RUN-NINGS), »nora« olimpijska komedija. R: John Turtletaub. I: Leon, John Candy, Malik Yoba. Ob 21. uri M. BUTTERFLY, ljubezenska drama. R: David Cro-nenberg. I: Jeremy Irons, John Lone, Barbara Sukova, lan Ri-chardson. V četrtek PREMIERA: STARE SABLJE! DVORANE SO HLAJENE! Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo!
OBVESTILA
KLUB UPOKOJENCEV SLOVENIJALES, LJUBLJANA, vabi na izlet »GORENJSKA POLETI«, ki bo v TOREK, 23. avgusta 1994; odhod bo ob 7. uri izpred Plavega bara na začetku Linhartove ceste. Obiskali bomo Dražgoše, Železnike (muzej), biv. Litostrojsko kočo na Soriški planini, Bohinjsko Bistrico, Bohinj z ogledom cerkvice sv. Janeza, Savico in se vrnili v Ljubljano prek Stare Fužine, Češnjice in ; Bleda. Cena izleta je 1.800,00 j SIT in obsega prevoz, kosilo, j vstopnino in stroške izvedbe izle-ta. Prijavite se lahko v sredo, 10. avgusta, od 9. do 10. ure v sobi 157 PC Slovenijales.
' vLjabljani%
Keramični in lončarski center ter Študentska organizacija Univerze v Ljubljani razpisujeta javni natečaj za avtorsko izvedbo projektov v glini. Petim izbranim avtorjem bomo nudili strokovno pomoč, materialne, prostorske in tehnične možnosti izvedbe ter razstavo v oktobru. Idejni osnutek projekta s kratkim opisom in skico pošljite do 17. 8. 1994 na Keramični in lončarski center. Gornji trg 7, Ljubljana. Dodatne informacije po telefonu 12-55-294 od 10. do 13. ure. Projekte bo ocenila strokovna komisija. Izidi natečaja bodo objavljeni 25. 8. v dnevnem časopisju.
NUDIMO:
—	kratkoročna gotovinska posojila z najugodnejšo obrestno mero na podlagi: premičnin, nepremičnin In stanovanj (vpis hipoteke) ter osebnega dohodka
—	možnofct odloga plačila obresti do 2 mesecev
—	odkup zlata po dnevno najvišjih cenah
—	menjalnica — odkupujemo devize vzhodnih dežel (Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska). Ugodni tečaji DEM, ATS ter ITL
Novo! Novo! Novo!
Ljubljančani!
Možnost posojila za avto, k! ga vozite ter hipotekarna posojila do 2.000 DEM - še isti dan.
Ljubljanska zastavljalnica, Lombardna hiša d.d. Ljubljana,
Resljeva 6, tel.: 061/13-19-008 ali 314-691 uradne ure: od 9. do 11.30 ter od 13. do 16.45.
16994
Podjetje za izobraževanje v Ljubljani
z odličnimi delovnimi pogoji m možnostjo dodatnega izpopolnjevanja m napredovanja vabi k sodelovanju
enega oz. dva predavatelja za naslednje jezike:
angleščino, nemščino, italijanščino, francoščino, španščino in slovenščino.
Vašo prijavo z življenjepisom in tel. številko pričakujemo čimprej. Pošljite jo pod šifro »Redno ali honorarno« ali na p. p. 137, 61109 Ljubljana.
Na pogovor vas bomo povabili najkasneje v 8 dneh po prejemu prijave.
17637
D R A IVI A
Sreda, 3. avgusta, ob 19.30 — W. Shakespeare: HAMLET. Gostovanje na festivalu GOOD WILL GAMES v St. Petersburgu, Rusija.
Četrtek, 4. avgusta, ob 19.30
-	W. Shakespeare: HAMLET. Gostovanje na festivalu GOOD WILL GAMES v St. Petersburgu, Rusija.
Petek. 12. avgusta, ob 17. uri: LA DIVINA COMMEDIA - IN-FERNO. Predstava za festival SOMERSZENE SALZBURG na Novem odru SNG Maribor.
. Glavni pokrovitelj Drama SNG Maribor v sezoni 1994/95 OMV
-	ISTRA.
Rezervacija vstopnic od 8. do 11. 8. od 9. do 14. ure po telefonu 28 628 in 12, 8. ves dan pri gledališki blagajni.
KINO
CELJE
UNION: amer. romantična komedija MOJA PUNCA 2, ob 18.30. Zadnjič!
Epska mojstrovina režiserja Bernarda Bertoluccija MALI BUDA, ob 20.30. Zadnjič! METROPOL: amer. tehno thriller DUH IZ RAČUNALNIKA, ob 19. in 21. uri.
LETNI KINO: predpremierno — amer. komedija V ZRAKU, ob 21.30. Zadnjič!
(Če bo vreme slabo, bo predstava v dvorani kina Mali Union.)
KINOTEKA: amer. barvni in č/b V POSTELJI Z MADONNO (IN BED WITH MADONNA), 1991. Rež.: Alek Keshishian. Glasba: Madonna. Gl. vi.: Ma-donna, VVarren Beatty, Kevin Costner, Al Pacino. Ob 18. in 20.15.
L 11131 lANSt *
riNEMATCferAfl
RIO - KINO POD ZVEZDAMI: ob 21.30 PREDPREMIERNO PRIKAZOVANJE: POLICAJ Z BEVERLY HILLSA 3. (BEVERLY HILLS COP IID.
BIEVIEHLV HIU-SAS*
IBM
MARIBOR
GLEDALIŠČE:obl9.30in21.30 sodobna komedija NABRITI KANONI. Od četrtka ob 19. in 21. uri v kinu Union! PARTIZAN: ob 18.30 in 20.30 komedija, MOJ OČE HEROJ. Danes zadnjič!
V kinu Partizan od jutri predstave 3b 18. in 20. uri!
UNION: ob 19. in 21. uri športna komedija PRVA LIGA 2. Danes zadnjič!
LETNI KINO GRAJSKI VRT:
3b 21.30 art film KOT VODA ZA ČOKOLADO. Danes zadnjič!
Samo jutri v letnem kinu Grajski vrt OČKA V KRILU!
STIGMA - DROGE
-	AIDS - HOT-LINE
TEL.: 97-89 INFORMACIJE IN NASVETI od pon. do pet., dopoldne:	od 10.30
—	14.30; popoldne od 15. do 20. ure.
Danes, v sredo, 3. 8.:
GOLDSTAR KARAOKE SHOVV - ZADNJE ČETRTFINALNO TEKMOVANJE ZA AVTO FIAT CLNQIJECENTO - j SPONZORJI: AVTODELTA, GOLDSTAR, DIESEL SHOP Jutri, v četrtek, 4. 8.: CAMPARI SHOVV' V RITMU SAMBE, SALSE IN t	LAMBADE.
I Vsak delavnik od 10. do 17. ure MEHIŠKA KUHINJA LOKAL KLIMATIZIRAN
Vljudno vabljeni
.IIDOMDCt
DNEVNI BAR / SK.«. NOČNI KLUB
TVOJ TELEFON namenjen otrokom, mladim in odraslim v stiski Na 067/24-445 lahko pokličete vsak delavnik med 14. in 18. uro.
VIATOR, podjetje za mednarodni in tuzemski transport, p.o., Ljubljana, Dolenjska c. 244,
skladno s sklepom 6. redne seje Delavskega sveta z dne 29. 7. 1994 razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA ViATOR LJUBLJANA, p. o.
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje^
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, naravoslovne ali družboslovne smeri
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih nalog organizacijskega značaja in poslovne politike
—	da Ima pogoje za pridobitev zunanjetrgovinske registracije
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta oz. do uveljavitve statusne spremembe podjetja po zakonu.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Podjetje ViATOR, Kadrovska služba, Dolenjska c. 244, 61000 Ljubljana.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
17640
Anonimni alkoholiki
Vas zanimajo naše izkušnje?
Pokličite nas:
061 451 022 061 319 322 061 714 238 ali nam pišite AA - 61116 - p.p. 12
TRIAS	ENTERTAIN-
MENT
KINO SAVLJE - REPRIZ-NI KINO
(zadnja postaja mestnega avtobusa št. 14)
ob 20. uri: Reka poje mi (RI-VER RUNS THROUGH IT), drama; režija Robert Redford.
DO SEPTEMBRA V KINU SAVLJE SAMO PREDSTAVA OB 20. URL
TELEFON ZA OTROKE IN MLADE
Pokliči nas, kadar si v stiski, imaš težave sam s sabo, s starši, s prijatelji, težave v Šoli, po telefonu 062/212-681 v ponedeljek in sredo od 13. do 18. ure.
akcijska komedija. R: John Lan-dis. I: Eddie Murphy, Judge Reinhold, Hector Elizondo.
ZADNJIČ! Jutri: ČAROVNICE SE VRAČAJO!
ČE BO DEŽEVALO, BO PREDSTAVA OB 22. URI V KINU UNION! Prodaja vstopnic že od 20. ure dalje!
KOMPAS: (Miklošičeva c. 38): ob 17., 19.15 in 21.30 DIVJA VRTNICA (RAMBLING ROSE), drama. R: Martha Coolidge. I: Laura Dern, Robert Duvall, Diane Ladd, Lukas Haas. KOMUNA: ob 10. uri MATINEJA: ZA OHLADITEV! LEDENA STEZA (COOL RUN-NINGS), »nora« olimpijska komedija. R: John Turtletaub. I: Leon, John Candy, Malik Yoba. Ob 17. in 20. uri ZBOGOM, MOJA KONKUBINA (BA-WANG BIEJI), drama — delitev »zlate palme« '93 Cannes! R: Chen Kaige. I: Leslie Cheung, Zhang Fengyi, Gong Li. FILM SE IZTEKA! V petek PREMIERA: STARE SABLJE! UNION: ob 16., 18. in 20. uri NABRITI KANONI (NATIONAL LAMPOONS: LOADED WEAPON I.), »odštekana« komedija. R: Gene Guintano. I: Emilio Estevez, Sam Jackson, Jon Lovitz, Kathy Ireland. ZAD-NJlC! Jutri PREMIERA: POLICAJ Z BEVERLY HILLSA 3! MINI: ob 17., 19. in 21. uri NA RAZPOTJU	(INTERSE-
CTION), ljubezenska drama. R: Mark Rydell. I: Richard Gere, Sharon Stone, Lolita Davidovich. ZADNJIČ’ Prihaja M. BUT-TERFLY!
VIČ:obl7.,19.in21. uri MLADI AMERIČANI (YOUNG AME-RICANS), angleška kriminalka. R: Danny Cannon, 1: Harvey Ke-itel, Viggo Mortensen, Craig Kelly.
BEŽIGRAD: ob 16.30, 18.30 in 20.30 PRVA LIGA 2 (MAJOR LEAGUE II.), komedija. R: Da-
ŠKOFJA LOKA:	amer. NA
RAZPOTJU, ob 20.30.
CENTER ■- KRANJ:	amer.
thriller HUDIČEV ODVETNIK, ob 18. in 20. uri.
ŽELEZAR - JESENICE: DANES ZAPRTO!
LETNI KINO - FILMSKO GLED.: amer. komedija STARE SABLJE, ob 21.30.
ZAGORJE: amer. ODRASLA DEKLETA NE JOČEJO, ob 19. ari.
TRBOVLJE:	amer. BREZ
STRAHU, ob 18. uri. HRASTNIK: amer. GLEJ, KDO SE ZDAJ OGLAŠA, ob 20. uri. KOSTANJEVICA: amer. ČAS NEDOLŽNOSTI, ob 20. uri. BOVEC: amer. GOLA PIŠTOLA 3, ob 20.30.
Občina Vrhnika
Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje
objavlja
RAZPIS
za oddajo poslovnega prostora
Predmet natečaja je poslovni prostor na Vrhniki, v pritličju stavbe Tržaška 3, skupne površine 28.34 m2
Poslovni prostor oddajamo za nedoločen čas, od 1.9. 1994 naprej.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno in je določena v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov.
Poslovni prostor je primeren tudi za opravljanje trgovske dejavnosti.
Pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti pošljite na naslov:
Občina Vrhnika, Oddelek zg družbenoekonomski razvoj in planiranje, Vrhnika, Tržaška 1, vključno do petka, 19. 8. 1994.
Dodatne informacije dobite po tel. (061) 755-121, int. 236.
17631

Vsak dan!
Novice
QV(e beseda pol2**1'
Počitniška vremenska napoved za bralce Slovenskih novic:
^itek najdt
f
STIKOVA VROČA LINIJA
"—"ELI VČERAJ
L J A DANES
Program lastninskega preoblikovanja podjetja Monter Ljubljana,
Celovška 180 b
je na podlagi 19. čl. zakona o LPP odobrila
Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo
z odločbo št. 0374/94—GV z dne 27. 7. 1994.
1.	Firma: Monter Ljubljana, p. o.
2.	Sedež: Ljubljana, Celovška 180 b
3.	Matična številka: 5015308
4.	Dejavnost podjetja: krovstvo, kleparstvo in ključavničarstvo
Podjetje je vpisano pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani, št. reg. vi. L/118/00
5.	Pravna oblika organiziranosti: družbeno podjetje
6.	Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja;
Pokojninski sklad 10%
Odškodninski sklad 10%
Sklad RS za razvoj 20% upravičenci iz interne razdelitve 20% upravičenci iz notranjega odkupa 40%
7.	Kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja:
—	prenos navadnih začasnic na sklade: pokojninski 10%, odškodninski 10% in Sklad RS za razvoj 20%
—	interna razdelitev začasnic 20% družbenega kapitala;
če ostane del deležev nerazdeljen, se opravi interni razpis za ožje družinske člane zaposlenih;
—	notranji odkup 40% družbenega kapitala s presežki lastninskih certifikatov, s potrdili za premalo izplačane osebne dohodke in z gotovino v skladu s programom notranjega odkupa.
8.	Javni poziv
Podjetje s to objavo poziva vse upravičence (zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene delavce podjetja), ki bodo sodelovali pri interni razdelitvi in pri notranjem odkupu, da se lahko v 30 dneh po objavi v Uradnem listu RS in v dnevniku Delo prijavijo pri blagajni podjetja na Celovški 180 b vsak delavnik med 7. in 15. uro.
9.	Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije med 7. in 15. uro po tel. 061-557-851, pri Janji Fink, dipl. ekon.
Monter Ljubljana 17643
DR. DOOLITTLE veterinarska klinika Tel. 061/1322-039	DR. DOOLITTLE prva slovenska zasebna veterinarska klinika vabi vse lastnike psov in ostalih domačih živali, da se prepričajo o njenih kvalitetnih storitvah. Od 18.7. dalje na Štihovi 24 (Zupančičeva jama) od 9.-19. ure.
SENZOR ULTRAVIJOLIČNIH ŽARKOV ULTRASTOP	Meri moč sonca, preveri kakovost sončnih očal, zaščitnih krem - 490 SIT. Non stop informacije in naročila po avt. tajnici; Korona +, tel. 061/ 126-3325. Naprodaj tudi: lekarne, PTT, Petrol, drogerije.
GRČIJA z T.A. VALUK	Reklamno potovanje le 12. avgusta, 11 dni, polpenzion, 670 DEM; še nekaj mest za križarjenje po severu Rusije. Tel. 301-898.
NAŠ POPUST ZA VAŠ DOPUST	POLETNI POPUST DO 60% ZA VSE ARTIKLE PLETENINE ROS, ČOPOVA 14 in CELOVŠKA 71. POPUST VELJA DO RAZPRODAJE.
RAČUNALNIKI 486	in tiskalniki, CAD-postaje, akcijske cene; Hittrade, 061/125-84-13
CLUB MARCO POLO -GOSTILNA KRPAN na Kodeljevem	obvešča, da je odprta ves čas poletnih dopustov vsak dan od 12^-01. ure. Imamo dnevno sveže morske ribe, školjke, škampe,... Strežemo v prijetnem, hladnem, zelenem vrtu. Rezervacije po tel. 442-882.
RENAULT—RUFAC Še po stari ceni	Na zalogi R 5, Twingo, Clio, R 19. Kredit-leasing, staro za novo. Za vsakega kupca darilo. Tel. 061/854-042, 854-666.
RELAX-ova POTOVANJA in POČITNICE -plačilo na obroke!	ŠPANIJA, 27.8., 329 DEM; PARIZ, 19.8., 359 DEM; NIZOZEMSKA, 16.8., 319 DEM; RIM-POMPEJI, 19.8., 269 DEM; Ugodno za upokojence — v POREČU septembra 7 polpenzionov že od 109 DEM dalje. Relax Muta 0602/61-236, 61-514, 61-006, Relax Ljubljana 061/125-3122
RENAULT	Laguna - dobava takoj. STARE CENE ! A.B.C. d.o.o., Nova Gorica 065/27-012, Ajdovščina 065/61-110.
LASTNIKI d.o.o.	Najugodnejša rešitev za podjetja v mirovanju je prodaja poslovnega deleža. Pokličite SINERGO. 061/13-16-110 in 13-36-252.
RAČUNALNIŠKA	USPOSABLJANJA, ISA — Teh. park Instituta J. Stefan: 123-12-99.
SALON RATAN POHIŠTVA AKAJ Intermont d.o.o.	POLETNA RAZPRODAJA VRTNIH STOLOV IZ RATANA. OGLEJTE Sl DVE NOVI SEDEŽNI GARNITURI ATLANTA IN ULTRA. Cesta Ljubljanske brigade 5, (nasproti tehničnih pregledov Viator), tel. 553-353.
TA DOBER DAN Šempeter 063/701 -305	BALATON, idiličen hotel (tenis, SAT TV), polpenzion, 7 dni, samo 299 DEM, plačilo na 4 čeke.
S KLASOM NA ROMANJA	Romanje v LOURDES, 4 dni, 15.-19.8., cena prevoza in gostinskih storitev samo 326 DEM. Obiščite večno mesto RIM, 4 dni, 8.-11.9., cena samo 199 DEM. Pričakuje vas Tur. ag. KLAS, Lepodvorska 22, Lj., 061/324-046.
BOHINJ OAZA ALP	IZJEMNA PONUDBA — Ski hotel na Voglu: 1520 m visoko, pa samo 5 min. od jezerske obale; promocijska cena polpenziona 32-38 DEM vključuje neomejeno število voženj z gondolo (do 20. ure zvečer); pa tudi v dolini se še najde kakšna soba. Pohitite in pokličite Alpinum, tel. 064/723-441, fax 064/723-446 !!!
BOVEC PLANINSKI RAJ	Želite preživeti počitnice v lepi naravi, med prijaznimi ljudmi? BOVEC je pravi kraj za vas. Hotela ALP in KANIN vam nudita udobno namestitev in dobro hrano. Inf. in rez.; 065/86-022, 86-370, 86-040, 86-021
$ PLEŠAVOSTJO	opravite za vselej! LIPOHAIR, svetovni hit! Stonediver, 061/571-875
ŠPANIJA - COSTA BRAVA	7 dni letalo, polpenzion — 598 DEM, odhod 7.8.1994 PLAČILO V TREH MESEČNIH OBROKIH! TA PALMA, Celje 063/29-185, 24-353, Velenje 063/854-391, Portorož 066/74-502, 75-963
STROJEPISNI	super intenzivni tečaj se začne 15.8.; DSSA, Resljeva 40, 12-71-513.
OTROŠKI VOZIČKI UGODNO!	CENA od 13 000 - 16.000 SIT. MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA!! GARTNER d.o.o., Dolenjska cesta 184, Lj., tel. 061/12-73-884.
20 ur angl. slovnice	priprava na popravne izpite za OŠ in SR.Š.; KLS, 343-889, 066/59-638
V AVGUSTU PO KUHINJO v IPH Center	Akcijska prodaja SVEA, 7 modelov s 25% popustom pri plačilu ob naročilu. Dobava 15—30 dni. Dunajska 20, tel. 061/1319-266, int. 20-33.
I RENAULT avtomobili	še po stari ceni, nakupne ugodnosti; Hittrade, tel. 061/125-84-13
| KLIMA NAPRAVE	YORK ZDA - 120 let tradicije Mobilne, okenske, split sistemi HVDRO PLAN inženiring, Dunajska 106, Lj.,061/1685-507,fax 1686-167
CITROEN AC—Avtoobnova d.o.o.	Še nekaj vozil AX po stari ceni. Dobava takoj! Za vsakega kupca darilo. Tel. 061/310-361.
RADIATORJI 600/1200	De Longhi 16.100 SIT, Ocean 14.140 SIT, KIG 13.340 SIT. Dostava, montaža. Vošnjak trgovina in montaža, Medno 15 (pri Cirman),152-1515
Gardaland 4.000 SIT	Prevoz + vstopnina, 8.8. JEREB d.o.o., tel. 064/621-773, 682-562.
EUROAVTO, Postojna, Ljubljanska 7, tel./faz 067/21-291	V prihodnjih dneh bomo odprli novo avto trgovino, zato naprošamo cenjene dobavitelje, da nas obiščejo ali pošljejo svoje ponudbe. Hvala in lep pozdrav. Vodstvo
Počitnice na Siciliji — 5 obrokov	Za odhode 10., 17. in 24. avgusta - še nekaj mest! Emona Globtour, tel.: 219-104, 219-192.
I Jezikovna šola 1 - NIANSA-	VPIS V JESENSKI SEMESTER 94; 061/712-012 NEMŠČINA, ANGLEŠČINA, ITALIJANŠČINA
	

na soncu bo vroče,
v senci hladno in pretežno dolgočasno.
Na srečo pa že prihajata novi val svežine in odrešujoča fronta zanimivega branja.
Poiščite pravo besedo v Slovenskih novicah in Unionov poletni užitek bo Vaš!
Republiški izpitni center, Ljubljana, Podmilščakova 25,
objavlja
javni razpis
— za tisk maturitetnih izpitnih katalogov
—	Predvideni rok dobave in zaključek vseh del je 31.8. 1994. Orientacijska vrednost izdelave katalogov je 2.500.000,00 SIT.
—	Ponudbe morajo vsebovati vse, kar je določeno v 12. čl. Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za izbiro izvajalca.
— Merila za izbiro ponudbe:
—	izvedba v danem roku
—	kakovost
—	finančni pogoji
-	Rok za oddajo ponudb je 10 dni po objavi razpisa. Ponudbe pošljite v zapečatenih ovojnicah z oznako ponudnika, predmetom razpisa in dodanim opozorilom, da gre za javni razpis, v tajništvo na zgornji naslov.
-	O izbiri boste pismeno obveščeni v 2 dneh po javnem odpiranju, ki bo 16. avgusta 1994 ob 12. uri v sejni sobi na zgoraj navedenem naslovu.
Vse podatke in dokumentacijo dobite na Republiškem izpitnem centru, Podmilščakova 25, Ljubljana, tel. (061) 13-22-103 ali 322-771.
17630
DNEVNIK »DELO« IZDAJA ČZP DELO, D.O.O. • USTANOVITELJ DELO, D.O.O. • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 5, TELEFON N. C. 13-18-255, • MALOPRODAJA - KOLPOR-TAŽA • SLO DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK DRUŽBENO PODJETJE DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ, P. O. LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 5 • NAROČNINA TEL, 13-18-255. 13-29-320, 13-14-226, 13-19-055, 13-15-315, FAX 13-12-163, REKLAMACUSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 061/318-880, LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 5, ZA OBALO TEL. 066/38-603, ZA CELJSKO TEL. 063/441-144, int. 226, ZA GORIŠKO TEL. 065/25-323, ZA ZASAVJE TEL. 061/ 884-527, ZA DOLENJSKO TEL. 068/23-298, ZA GORENJSKO TEL. 064/216-824, ZA MARIBORSKO TEL. 062/26-245, ZA POMURJE 069/32-566 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 55,00 TOLARJEV, PETKOVA IN SOBOTNA PA 65,00 TOLARJEV • NAROČNINA ZA AVGUST 1994 JE 1.530,00 TOLARJEV. ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 1.377,00 TOLARJEV • ZA PLAČNIKE PO BANKI TRAJNI NALOGI) ŠE 5% POPUST f NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN. ČZP DELO, D.O.O.. ŠT. 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO JE 733 DEM (ZA LETALSKO DOSTAVO DODATNO ZARAČUNAVAMO PO TARIFI) • PLAČILA NA DEVIZ. RAČUN PRI LB. ŠT. 50100-620-133-27620-27820/3 • NOVO - ZA LJUBLJANO: MESEČNA NAROČNINA VEČERNEGA DELA
KOMERCIALA TEL. 13-33-317. FAX. 302-414, DUNAJSKA 5. VI. NADSTR. PRIZIDKA • MALI OGLASI:
NA PODLAGI ZAKONA O PROMETNEM DAVKU (UR. LIST RS, ŠT. 4/92) IN MNENJA MINISTRSTVA ZA INFORMIRANJE (ŠT. 23/92), Z DNE 30.1. 1992 SODI ČASOPIS MED PROIZVODE INFORMATIVNE NARAV^PO 13. TOČKI TARIFNE ŠTEVILKE 3, ZA KATERE SE PLAČUJE 5-ODSTOTNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.
NENAROČENIH ROKOPISOV NE VRAČAMO.
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS SLO DELO 31-255, TELEFAKS 13-34-032.
Delo &Do m
vsak četrtek
Oglasnik z največjo naklado
160.000 izvodov
Mali oglasi:
133 62 66
do 10 besed: 1000 SIT
vsaka nadaljnja beseda: 80 SIT
A
K
LJUBLJANA, 3. AVGUSTA 1994
ZNANJE za razuoj
STRAN 13


r
& Mnenje
• Ambasadorji RS v znanosti - dr. France Bernik
Znanosti dobro kaže a potrkajmo ob les
letos naj bi se po štirih letih vendarle zaustavil realen padec vrednosti denarja, ki ga država namenja znanstveno-raziskovalni sferi. Čeprav se sredi leta tudi izkušeni državni sekretar Ciril Baškovič noče iti preroka brez varnostnih zadržkov (kot pravi, bo to popolnoma jasno po odločitvi o rebalansu proračuna), se tak optimizem še zlasti v tem soparno dušečem počitniškem času zelo prileže.
Navsezadnje imamo vsi, ki tako ali drugače spremljamo omenjene dejavnosti, iz minulih let še polna ušesa tožb, da sta znanost in razvoj v tej družbi odrinjena na rob, da sposobnim raziskovalcem ne kaže drugega kot pakirati kovčke, da zavodsko podržavljenim inštitutom država mačehovsko odmerja denar in jim hkrati krati lastninske pravice tudi do tistega dela premoženja, ki so si ga pridobili sami, da je aplikativni del raziskovalne sfere zaradi opešanega gospodarstva obsojen na žalostni propad itd.
Zadovoljen državni sekretar in nič manj zadovoljen direktor vlikega državnega raziskovalnega inštituta, ki je nastopal v prejšnjem Znanju za razvoj, seveda ne moreta predstavljati razpoloženja celotne, po zadnjih podatkih šest tisoč glave, raziskovalne srenje. Toda gotovo od njiju ne bi bilo modro, še manj diplomatsko — obeh lastnosti pa jima verjetno nihče ne odreka — če bi pokazala nerazumevanje za realne razmere.
Sprejmimo torej - čeprav z zdravimi zadržki - ocene, da se tistim slovenskim raziskovalcem, ki ustrezajo kvalitativnim kriterijem, »obzorja jasnijo«, kar je ne nazadnje povezano tudi s pričetkom dela skladov, kakršnih v Sloveniji doslej še ni bilo. Na bolje naj bi pomagal tudi popravljen, dejansko pa kar na novo napisan raziskovalni zakon, ki se bo imenoval zakon o organizaciji in javnem financiranju raziskovalne dejavnosti in naj bi ga parlament sprejel v prihodnjem letu.
Tudi lastninske bolečine naj bi prešle, čeprav ne tako, kot je bilo sprva zamišljeno, namreč s posebnim zakonom o privatizaciji raziskovalnih zavodov. Verjetno pa je osnutek le-tega pripomogel, da je zdaj v vladni proceduri zakon, ki naj bi ta problem rešil za celoten javni sektor.
Argumentom v prid razmeroma spokojnega pričakovanja jeseni -podrobneje o njih pišemo t' spodnjem članku - pa je vendar potrebno dodati zamero, ki pa jo je mogoče nasloviti le na parlament. Ta namreč nerazumljivo dolgo mečka drugo obravnavo nacionalnega raziskovlanega programa, brez katerega vsakoletni »streli« vladne raziskovalne politike lahko gredo v prazno. V slednjem primeru pa verjetno ne bi trajalo dolgo, ko bi taisti parlament zagnal vik in krik, kako se ravna z državnim denarjem.
Utrujeni gospodje poslanci imajo ob počitku od »pomembnih« afer in pomembnih zakonov priložnost, da se spomnijo tudi na kak tak star dolg, ki bi lahko postal pomemben, če se bo le predolgo medil v parlamentarnem zakulisju.
JASNA KONTLER
Pred kritičnimi tujci ni mogoče nastopati brez trdnega poznavanja naših posebnosti
Ainbasadoiji v znanosti so plod najnovejšega štetja oziroma prvega postsocialističnega ministra za znanost, ki je bil tedaj še republiški sekretar. Uvedlo jih je »spoznanje o pomembnosti znanosti pri uveljavljanju mednarodne podobe in utijevanju mednarodnega položaja Slovenije«. Humanistične vede so imele, po naravi stvari, za tako priznanje manj možnosti, še posebej tiste, k; jim je predmet slovenščina in njena literatura. A letos, v četrtem krogu, je bil med odlikovanci tudi slavist in literarni zgodovinar dr. France Bernik. Prav ta minus, ki spremlja raziskovalce slovenske književnosti na poti v svet in do priznanj, je bil izhodišče za pogovor.
•	Kako načelno gledate na priznanje ambasador republike Slovenije v znanosti?
Priznanje se mi zdi smiselno, pa tudi potrebno, saj vrednoti in hkrati spodbuja proces, ki ga navadno imenujemo promocija Slovenije v svetu. V tem primeru gre seveda za uveljavljanje naše znanosti zunaj Slovenije. Tu pa nismo brez tradicije in kar nekaj znanstvenikov lahko navedemo, ki so si v preteklosti izbojevali ugledno mesto v mednarodnem merilu. Vsaj za čas od 17. stoletja naprej velja, da je postalo več osebnosti slovenskega rodu pomembnih za razvoj evropske humanistike, naravoslovja in tehnike: J. V. Valvasor, Jurij Vega, Jernej Kopitar, Jožef Ressel, Fran Miklošič, Jožef Stefan, Nobelov nagrajenec Friderik Pregl, Herman Potočnik, Maks Samec, Milan Vidmar, Anton Peterlin. Ti in morebiti še kateri so bili svojčas naši ambasadorji znanja v svetu, naši predhodniki, in nanje upravičeno lahko danes opiramo samozavest, ko poskušamo s svojimi znanstvenimi dognanji prodreti v areno mednarodne javnosti.
•	S pojmom znanost danes najbolj pogosto označujemo tehniške ali naravoslovne znanosti in s tega področja je bilo doslej tudi največ dobitnikov priznanja ambasadorjev. Menda ste prvi slavist v tej družbi.
Res je, večina dosedanjih prejemnikov priznanja prihaja s področja naravoslovnih in tehniških ved. S tem se bo pač treba sprijazniti, kajti glavni tok znanstvenega mišljenja v svetu se giblje v smeri tehniških in informacijskih ved. Vendar so se tudi pri nas začele stvari v zadnjem času premikati in tudi to nacionalno priznanje je začelo upoštevati humanistiko oziroma družbene vede. Lani je dobil naziv ambasadorja v znanosti akademik Anton Trstenjak, ki je psiholog, letos sva dobitnika priznanja kar dva predstavnika humanistike v širšem smislu. Posebej opazno je to, da je med prejemniki prvič predstavnik ene najbolj nacionalnih ved, katere pot pri uveljavljanju navzven iz različnih vzrokov še celo ni lahka.
• Slavistika in literarna veda, ki se ukvarja predvsem s slovenskim leposlovjem, je verjetno res disciplina, s katero je težko prebiti nacionalne meje. Kako se je začela vaša pot uveljavljanja v tujini, ki, kot pravite, še celo ni lahka.
Najprej sva, sredi osemdesetih let, začela z akademikom Francem Zadravcem sodelovati pri mednarodnem projektu, ki ga je vodil Inštitut za primerjalno literarno vedo na univerzi v Innsbrucku. Projekt je bil zasnovan pogumno, da ne rečem širokopotezno. Spremljalo ga je več posvetovanj, okroglih miz, simpozijev in v končni fazi je v rokopisni obliki nastala obsežna monografska celota, osredotočena na temo Najdljivi smisel - Primerjalna literarna zgodovina Srednje Evrope.
Pojem Srednja Evropa v različnih zvezah - srednjeevropska zgodovina in kultura srednjeevropske književnosti - je tedaj.imel še izrazito opozicijski naboj, konotacijo, ki je bila v polemičnem razmerju s socialistično ideologijo povojnega totalitarnega obdobja. Dokaz, da so tudi humanistične vede pomagale pri epohalnem družbenem preobratu pred štirimi, petimi leti v Srednji in Vzhodni Evropi! Hkrati in vzpofedno s tem se je začelo moje predavateljsko sodelovanje z nemškimi univerzami, z njihovimi inštituti za slavistiko, znotraj katerih je živelo ali vsaj tlelo zanimanje
za slovensko književnost in kulturo. Tako že domala deset let občasno redno predavam na nemških univerzah o takih temah iz slovenske književnosti in njene zgodovine, ki so sprejemljive za tuje študente. Naj naštejem nekaj takih širše zanimivih poglavij iz naše preteklosti, o katerih sem govoril pred tujimi poslušalci: Slovenska književnost med nemško-avstrijskim in romanskim duhovnim svetom, Recepcija He-
akademik dr. France Bernik
inejeve lirike pri Slovencih, Simbolizem v slovenski književnosti. Evropska umetnost na začetku 20. stoletja in podobno.
•	Odraščali ste v času, ko je bilo gibanje pod strogo kontrolo in meje tako rekoč zaprte. Se spomnite, kdaj ste prvič šli ven in kam?
O, seveda. Bilo je leta 1960 in šel sem na Dunaj, ker sem se ukvarjal s korespondenco Frana Levca.
•	Še vedno me zanima, kaj je konkretno tisto, kar bi utegnilo biti za evropskega tujca privlačno v naši klasični in sodobni

V MZT se pripravljajo na rebalans proračuna
»Popisu bo pokazal, koliko pravih raziskovalcev imamo v resnici
V slovenskih vladnih kabinetih so se pred kratkim pričele prve razprave o rebalansu državnega proračuna. Seveda je še veliko prezgodaj za napoved izida teh razprav, je pa zato pravi čas za predstavitev predlogov, ki bi jih v primeru sprejema rebalansa skušali uveljaviti na ministrstvu za znanost in tehnologijo. O tem smo se med drugim v nekakšni polletni »inventuri« dela omenjenega ministrstva na domači znanstveno-raziskovalni sceni pogovarjali z državnim sekretarjem Cirilom Baškovičem.
Kot je povedal, nameravajo v okviru rebalansa povečati tisto postavko v ministrskem proračunu, iz katere plačujejo ustanoviteljske obveznosti raziskovalnih inštitutov in dobiti denar za dokončanje izgradnje Biološkega središča v Ljubljani.
Aprila se je na interno obvestilo v zvezi s posebnim sklepom vlade o razširitvi upravičencev do ustanoviteljskih obveznosti javilo 30 raziskovalnih inštitutov, od katerih jih izpolnjuje pogoje za prejem denarja 20 (ti normativi so v delovni fazi sprejeti in bodo kmalu objavljeni v Uradnem listu.) Za letošnje leto so v MZT za ta namen rezervirali 1 milijardo 84 milijonov SIT in od tega namenili več kot 900 milijonov za ustanovitvene obveznosti enajstih inštitutov, 65 milijonov za oba rektorska sklada in nekaj deset milijonov za državni vložek v Slovensko znanstveno fundacijo.
Baškovič: »Ustanoviteljstvo bomo pokrili vsem javnim raziskovalnim zavodom, javnim zavodom in zavodom s pravico javnosti (inštituti na univerzah in na SAZU). Tudi tem, ki smo jim že dali denar, nismo nakazali celotnega zneska, temveč le 70 odstotkov, saj bi sicer ne mogli kriti ustanoviteljskih stroškov niti za tako omejeno število inštitutov. Preostalim devetim smo sporočili, da so upravičeni do pasovnega financiranja in v primeru rebalansa ga bodo tudi prejeli, sicer pa jim bomo priznali polno ceno projektov, razliko pa jim bomo pokrili v prihodnjem letu. Do popolnega izplačila nam manjka okrog 800 milijonov SIT in to je naša prva rebalansna terjatev.«
Druga - dokončanje Biološkega središča - pa bi terjala okrog 350 milijonov in bi zaokrožila investicijo, ki je doslej stala že več kot 2 milijardi SIT (večinoma preko ministrstva za šolstvo, letos pa naj bi svoje obveznosti v višini 150 milijonov poravnalo ministrstvo za kmetijstvo), omenjeni znesek pa bi omogočil predvsem vgraditev instalacij in nakup raziskovalne opreme. Državni zbor je v pomladanski razpravi podprl predlog, da bi v primeru rebalansa upoštevali potrebe Biološkega središča -toda v primeru nezadostnih sredstev je po oceni MZT potrebno dati prednost ustanovitvenim stroškom inštitutov.
O raziskovalcih ho imela država kmalu popoln pregled
To jesen naj bi končali tudi večino dela pri tako imenovanem »snemanju« raziskovalnih skupin, oziroma pripravi registra raziskovalcev. Resorno ministrstvo je izdelalo dva predpisa, ki sta že na poti v uradno objavo in ta podrobneje določata kriterije za raziskovalce in raziskovalne organizacije. Po objavi bodo v skladu z njimi preverili vse raziskovalce (teh naj bi bilo po najnovejših podatkih okrog 6000, čeprav jih imajo v ministrstvu evidentiranih precej več - toda seveda večina ne raziskuje poln delovni čas, temveč so ob tem bodisi univerzitetni profesorji, razvojniki v podjetjih ali delajo še kaj tretjega).
Tako je način »popisa« predstavil državni sekretar: »Predpise smo dali v pregled vrsti uglednih raziskovalcev, saj bodo njihove posledice za koga, ki bo izgubil ra-
ziskovalni status, tudi zelo boleče. Pravkar iz drugih virov.«
pa poteka tudi obdelava obširne ankete, ki prikazuje predvsem kvalitativno stanje okrog 900 raziskovalnih skupin, kolikor jih je ta čas v Sloveniji. S tem bomo prišli do podatkov o njihovi kadrovski sestavi, o področjih, na katerih raziskujejo, o njihovi opremljenosti, o njihovih državnih in nedržavnih virih prihodkov itd. Tako bomo dobili mehanizem, ki bo omogočil izvajanje zelo subtilne raziskovalne politike. Vedeli bomo, denimo, kaj se bo zgodilo, če bomo nekomu zmanjšali obseg državnega denarja - ali bo to nadomestil z denarjem
Nov raziskovalni zakon prihaja v javno razpravo
Prva polovica letošnjega leta pa je ministrstvo zaposlovala tudi s pripravo »šopka« zakonov, od katerih najpomembnejši še čaka na vstop v vladno in kasneje v parlamentarno proceduro. To je zakon o organizaciji in javnem financiranju raziskovalne dejavnosti, ki je sicer nastal kot popravek dosedanjega zakona o raziskovalni
dejavnosti, a gre pri njem za tolikšne spremembe, da bo to dejansko čisto nov zakon.
Omenjeni zakon je bil doslej že obravnavan v vladnem svetu za znanost in tehnologijo, na podlagi te obravnave ter pripomb s strani univerz in od drugod pa so v ministrstvu že pripravili novo verzijo zakona, ki je zdaj v pravni redakciji v pristojni službi ministrstva. Kot je dejal Ciril Baškovič, naj bi po poletnem premoru, ko se bo znova začelo normalno vladno delo, zakonske teze šle v ponovno javno razpravo in hkrati tudi že v predvladni postopek. Pri tem in kasneje bodo predvidoma tudi težave pri usklajevanju s stališči drugih ministrstev, zato naj bi zakonski osnutek prišel v parlament šele prihodnje leto.
Ne bo pa zakona, s katerim naj bi uredili privatizacijo raziskovalnih ustanov, ki je bil sicer v osnutku pripravljen že lani, a je obtičal v predverjih vladne službe za zakonodajo in finančnega ministrstva. Po besedah državnega sekretarja pa ga tudi »zavestno nismo zelo tiščati naprej v parlament, ker smo bili obveščeni, da ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pri-
• Analiza tehnološke politike v minulih treh letih
V RR projekte je država vložila sto milij onov mark
V letu, v katerem je uvedenih veliko novih spodbud tehnološkemu razvoju, je verjetno zanimivo pogledati, kakšne so tovrstne izkušnje prejšnjih let. Povzemamo jih po gradivu, ki ga je pripravil resorni minister dr. Rado Bohinc.
Slovenija je preko MZT v letih 1991, 1992 in 1993 namenjala približno četrtino državnega raziskovalnega denarja za financiranje tehnološkega (eksperimentalnega) razvoja - za izboljšanje kakovosti izdelkov, storitev, za uvajanje novih proizvodnih metod in postopkov itd.
V tem času je ministrstvo tehnološki razvoj spodbujalo skoraj izključno preko subvencij za razvojno-raziskovalne projekte m sicer v več kot polovičnem deležu pri industrijsko-razvojnih ter 75 odstotnem pri predkonkurenčnih raziskavah, kjer gre za večje število za razvoj tehnologij zainteresiranih podjetij.
Tako je bilo lani sofinanciranih 466 ra-zvojno-raziskovalnih projektov v skupni vrednosti blizu 1,7 milijarde SIT. Večina (355) so dvoletni ali triletni projekti, začeti leta 1991 ali 1992. Po grobih ocenah je MZT v omenjenem triletnem obdobju skupno vložilo v tovrstne projekte 5 milijard SIT ali po povprečnem tečaju marke blizu 100 milijonov DEM.
Največji delež denarja (okrog 60 odstotkov) je bil vložen kot polovična subvencija v industrijsko-razvojne projekte, kjer so naročniki posamezna industrijska podjetja. Tretjino denarja je MZT dalo kot tričetrtinske subvencije v predkon-kurenčne projekte. Le desetina denarja je bila vložena v družbeni in ekonomski (razvoj upravne infrastrukture, pravnega sistema in državne uprave), prostorski, socialni, kulturni in ostali razvoj.
Prednjačijo tehnične vede in med njimi področje materialov
Med vedami pri razvojnih raziskavah daleč prednjačijo tehniške (lani več kot 63 odstotkov vseh razvojnih raziskav), na drugem mestu so biotehniške raziskave (15,3 odstotka) in na tretjem družboslovne raziskave (7,5 odstotka).
V tehniki izstopajo raziskave na področju materialov (45 razvojnih projektov), drugo mesto si s približno enakim številom projektov (od 25 do 21) delijo področja konstruiranja, proizvodnih tehnologij in sistemov, elektronskih komponent tehnologij, sistemov in kibernetike ter gradbeništva. Nesorazmerno malo pa je raziskavvenergetiki, mehaniki, računal-
ništvu in informatiki.
Na področju biotehnike je največ projektov iz rastlinske produkcije in predelave (21), manj pa iz živalske produkcije in predelave (13) ter gozdarstva, lesarstva in pa-pimištva (13) ter biotehnologije (12 razvojnih projektov). Zaostaja veterina (6 projektov).
Na področju družboslovja prednjačijo vzgoja in izobraževanje s po 13. projekti, enega manj ima ekonomija, nesorazmerno malo pa je projektov s področja prava (4) in upravno-organizacijskih ved (5).
Precej projektov je tudi s področja prostora (23) ter varstva okolja (15).
Predelovalna industrija sega najgloblje v državni proračun
Največje število državno sofinanciranih RR projektov je namenjenih predelovalni industriji (kar 221), kmetijstvu 48, gradbeništvu 22. V bazični industriji jih je vsega 21 in v prometu in zvezah 11. Najmanj RR projektov pa je v lesni in gumarski industriji (5 in 4), predelavi živil (8), proizvodnji in predelavi papirja (10).
Presnetljivo malo razvojnih projektov je tudi v kemijsko predelovalni in farmacevtski industriji (le 17), če vemo, da imata ti dve področji velike raziskovalne zmogljivosti. Razlog tiči verjetno v velikem številu temeljnih in splošnih aplikativnih raziskav na tem področju ter veliki pripravljenosti tega dela gospodarstva, da financira razvoj.
Omenjeno razpredelnico RR projektov po gospodarskih panogah je zanimivo primerjati z lestvico najbolj perspektivnih panog slovenske industrije (gradivo ministrstva za gospodarske zadeve: Industrijska razvojna politika Slovenije za obdobje 1994 do 2000, str. 68). Tam je na prvem mestu predelava kemičnih izdelkov, sledijo pa proizvodnja prometnih sredstev, predelava kovin, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, proizvodnja električnih strojev in aparatov, predelava nekovinskih rudnin, predelava kavčuka in predelava barvnih kovin. Najmanj perspektivne panoge pa naj bi bile proizvodnja rud, črna metalurgija, proizvodnja barvnih kovin, proizvodnja krmil, proizvodnja pijač in proizvodnja končnih lesnih izdelkov.
Ljubljanska regija pobere tri četrtine državnih vzpodbud
Kar 322 od skupno 466 lanskoletnih ra-zvojno-raziskovalnih projektov je bilo namenjeno podjetjem v Ljubljani z oko-
lico, mariborski predel je na drugem mestu s samo 63. projekti, sledi Gorenjska s 33. projekti in celjska regija z 18. projekti. Primorska regija jih je imela 11, Dolenjska pa 8. Močno pa zaostajajo v Pomuiiu (5 projektov) in še bolj na Notranjskem in na Koroškem (po 3 RR projekti).
Premočna koncentracija razvojno-ra-ziskovalnih projektov v ljubljanski regiji je po Bohinčevem mnenju po eni strani rezultat koncentracije raziskoval-no-razvojnih zmogljivosti in razvojno intenzivnih podjetij, na drugi strani pa posledica prešibkega povpraševanja po tovrstnih projektih s strani podjetij iz ostalih regij.
Državna tehnološka politika doslej ni bila dovolj usklajena s prizadevanji gospodarstva za tehnološko posodobitev. Zato tehnični napredek še ne prispeva dovolj k dvigu kakovosti, zmanjševanju stroškov (just in time) in napak (zero deficit) in s tem k dvigu konkurenčnosti na najbolj zahtevnih trgih.
Tehnološka politika doslej ni uveljavila instrumentov podpore razvoju od funkcionalnega do tehnološkega prototipa ter fazo poskusne proizvodnje, uvajanja v redno proizvodnjo in trženja. Prav tako država doslej ni namenila dovolj podpore infrastrukturi za prenos znanja (tehnološki in inovacijski centri, parki, agencije za transfer znanja, subvencije razvojnim jedrom) ter raziskovalni in tehnološki opremi in razvoju raziskovalnih in razvojnih kadrov za potrebe gospodarstva.
Pri selekciji projektov je prevladoval kriterij tehnološke kakovosti projekta (ob pogoju naročniškega financiranja), v manjšem obsegu pa kriteriji donosnosti, tržnih možnosti, finančne in kadrovske usposobljenosti podjetja itd.
Dosedanje razmere so opozorile tudi na premajhno regionalno usmerjenost, oziroma na tehnološki policentrizem. Kot slabost minister ocenjuje tudi to, da je tehnološka politika doslej temeljila izključno na neposrednih spodbudah, posredne v obliki davčnih olajšav in vzpodbud za naložbe in stroške v tehnološki razvoj pa se niso uporabljale.
Moteča je bila tudi razdrobljenost RR na večje število manjših projektov, neskladnost tehnološke in industrijske po-lotike, neskladnost raziskovalne in kadrovske ter infrastrukturne politike razvoja. Vse te ugotovitve so pripeljale do novosti v tehnološki politiki, o katerih smo že večkrat obširno poročali, deloma pa so zajete tudi v današnjem polletnem prikazu dela MZT.
J. K.
pravlja dopolnitev privatizacijske zakonodaje za celoten javni sektor«.
Ta zakonski osnutek je zdaj v javni obravnavi in s tem naj bi bile rešene tudi privatizacijske zahteve zaposlenih v raziskovalnih zavodih. Po Baškovičevem mnenju naj bi zakon, sodeč po sedanji verziji, upravičil pričakovanja raziskovalcev. Omogočil naj bi namreč različne tipe privatizacij, vključno z vlaganjem certifikatov.
Pomotam pri ocenjevanju projektov se ne da (povsem) izogniti
Letos so kandidature za izvajanje ra-ziskovalno-razvojnih projektov že drugič ocenjevali po novih, strožjih kriterijih in pri tem je bila novost predvsem v bolj specifiziranih, značilnostim strok prilagojenih merilih. To prilagajanje je že dokaj uspelo na področju humanističnih ved, deloma tudi v družboslovju, v medicini pa je obstajalo tudi že poprej.
Še največja letošnja novost so prvi tematski razpisi raziskav z nacionalno pomembnih razvojnih področij - gozd, zemlja in tako naprej, vsako v sodelovanju z določenim resornim ministrstvom. Prvi razpisni rok se bo iztekel septembra in vsaj d > tedaj bo potrebno počakati za oceno, kako se je novost prijela. Zaenkrat pa v MZT poudarjajo, da je bila raziskovalna sfera razmeroma dobro obveščena o teh novih možnostih, tudi pravilnik je pravočasno izšel v LTradnem listu in zdaj poteka »učna doba« izpeljave zamisli.
Baškovič pa ob vsem optimizmu ni zanikal, da je ocenjevanje predlogov projektov tudi upravičeno glavni vir nejevolje raziskovalcev: »Čeprav sodimo, da je naš sistem ocenjevanja dober in mednarodno primerljiv in se pri tem skušamo, kolikor se le da, izogniti napakam, se jin je docela nemogoče ogniti. Preprosto gre za to, da smo majhna znanstveno-raziskovalna skupnost z razmeroma majhnim številom raziskovalcev in še manjšim številom ekspertov, ocenjevalci iz tujine pa večkrat slabo poznajo naše razmere. Toda dejstvo je tudi, da se s podobnimi težavami borijo tudi v velikih razvitih državah. Kako bi se jim torej lahko izognili mi?«
JASNA KONTLER
Sunkovito
razkrajanje
dušikovih
spojin
Približno tretjina mineralnih snovi, na primer dušikovih spojin, pride v Severno morje z odpadnimi vodami iz gospodinjstev, preostale pa v enaki meri s padavinami iz onesnaženega ozračja in iz odplak s kmetijskih površin.
Nemški upravljalci čistilnih naprav morajo po predpisih iz odpadnih voda odstraniti določeno količino dušikovih spojin. Njihova količina je v vodi, ki je pritekla iz čistilnih naprav, znašala 35 miligramov na liter, od leta 1991 pa jih sme biti le 18 miligramov. Novi predpisi Evropske unije, ki jih bo treba uveljaviti do leta 1997, ne dovoljujejo več kot desetih miligramov dušikovh spojin v litru očiščene vode. V posameznih primerih, na primer na vodovarstvenih območjih, pa bodo določene še manjše količine teh snovi.
Nove predpise pa bo mogoče upoštevati le z razširitvijo starih čistilnih naprav ali pa z gradnjo novih. V nemškem raziskovalnem centru Jiilich so strokovnjaki razvili in preskusili postopek za odstranjevanje dušikovih spojin iz poprej mehanično očiščene vode. Vodo v sunkih spuščajo v korita z obogatenim blatom. S tem bakterije, ki so v blatu, spodbudijo, da amonij najprej spremenijo v nitrate, tega pa v čisti dušik. Postopek, ki je zdaj že mednarodno patentiran, so začeli razvijati že leta 1984.
književnosti?
O tem sem že govoril pred časom ravno na teh straneh Dela (Ob nemški knjigi akademika prof. dr. Franceta Bernika, Znanje za razvoj, 9. marca 1994 - op. ur.). Ponoviti moram svoje tedanje ugotovitve in jih zaostriti. Prvi pogoj znanstvenika, ki prikazuje našo književnost v tujini, je poznavanje njenih posebnosti: tematskih, idejnih in estetsko oblikovnih. Brez trdne vednosti o tem, kaj je v slovenski književnosti resnično slovensko, brez poznavanja nacionalne specifike v naši besedni umetnosti ni mogoče uspešno nastopati pred kritičnimi poslušalci. To je prva, morda najstrožja zahteva, ki se postavlja pred slovenskega literarnega zgodovinarja doma in zlasti v tujini.
•	Predstaviti mora torej, da smo in da smo nekaj posebnega - pa naprej?
Kot vidite, razkriva prvi vidik, ali naj bi razkrival, predvsem razlike v slovenske književnosti v primerjavi z drugimi literaturami. Naslednji vidik, nič manj pomemben od prvega, je komplementaren in se osredotoča na tisto, kar našo književnost približuje evropskim literarnim tokovom, zlasti nam najbližjim v geografskem ali zgodovinskem smislu. To je pravzaprav tisto, kar literarno stroko drugih narodov še najbolj zanima. Tak vtis sem dobil na številnih srečanjih z nemškimi in drugimi slavisti, v poučnih, neredko polemičnih razpravah po predavanjih, ki sem jih imel, v osebnih stikih in v korespondenci s strokovnimi kolegi po svetu.
•	V polemičnih razpravah, pravite - v zvezi s čim?
Da, v polemičnih razpravah... Vsi vemo, da literature malih narodov, celo večjih narodov, kot je slovenski, niso iznašle novih estetskih smeri, novih gibanj. Take iznajdbe so prihranjene večjim literaturam, prav začetkom novih smeri pa pripisuje znanost normativno vrednost. Ne nazadnje zato, ker naj bi se v literaturah, v katerih se najprej sprožijo bistveni premiki, nove literarne smeri tudi najbolj vsestransko razvile. Zato velja za kanonizirano romantiko nemška ali angleška romantika, izvirni simbolizem je francoski, paradigmatični ekspresionizem so ustvarili Nemci, in tako naprej. Seveda se za takim gledanjem na literarne tokove skriva močno enostransko razumevanje besedne umetnosti, nauk, da literatura nastaja predvsem iz literature, iz že obstoječih estetskih struktur.
•	In katera obdobja ali avtorji slovenske književnosti so bila predmet teh polemik, ki imajo vzroke v enostranskem, tako imenovanem interliteramem pojmovanju besedne umetnosti?
Najbolj pogosto je šlo pri tem za slovenski simbolizem, predvsem za Ivana Cankarja in njegovo umetnost. Poskušal sem dopovedati - in večkrat sem tudi pisal o tem - da je simbolizem v naši književnosti drugačen od simbolizma zahodnih literatur. Naš simbolizem je namreč prevzel in opravljal tisto družbenokritično vlogo, ki je sicer značilna za evropski realizem in naturalizem. Zato je jezik slovenskega simbolizma manj iracionalen in zastrt. Odločno sem ugovarjal trditvam, da gre v slovenski in drugih manj razvitih književnostih za redukcijski model simbolizma. Tako pri nas kot drugod lahko govorimo - ob predpostavki, da imamo opraviti z estetsko dovršeno umetnostjo - o samosvojem simbolizmu, recimo o simbolizmu posebne vrste.
•	Ali veljata oba kriterija uspešnosti pri predstavljanju, ki ste ju navedli, tudi zunaj Srednje Evrope ali Evrope sploh, denimo v daljnjem svetu, kot je Kanada, kjer ste pred kratkim predavali o naši besedni umetnosti?
Prav tako, če ne še bolj. Ko sem se na pobudo prof. Rada L. Lenčka, uveljavljenega ameriškega slavista in slovenista, ki živi v New Yorku, udeležil znanstvenega posveta o malih slovanskih književnostih v sodobnem svetu - to je bilo konec lanskega leta v Torontu - sem svoje predavanje naslovil National and Universal in Slovene Literature (Nacionalno in univerzalno v slovenski književnosti). Tema je sodila v okvir prizadevanj Društva za slovenistične študije, delujočega znotraj Ameriškega združenja učiteljev slovanskih in vzhodnoevropskih jezikov. Pokrila je obe temeljni sestavini v odnosu sodobnega človeka do sveta in s tem tudi sodobne umetnosti, nacionalno in svetovljansko, individualno in univerzalno, seveda znotraj slovenske književnosti. Morda še bolj kot v Evropi pa je v Kanadi in ZDA očitna težnja, da se študij književnosti osredotoči na sodobno književnost. Kot da identiteta v Ameriki - nacionalna, duhovna, estetska identiteta - ne bi smela biti zasidrana tudi v zgodovini in da jo oblikuje zgolj realnost zdaj in tukaj.
•	V utemeljitvi za priznanje ambasadorja v znanosti je na prvem mestu ome-
njena vaša samostojna publikacija Siotve-nische Literatur in europdischen honte.it. Kako je prišlo do te knjige, ki izide pri miinchenski založbi Otto Sagner?
Pobudo za knjigo je dala pred tremi leti sama založba oziroma njen urednik, ki ureja zbirko Vortrdge umi Abhandlun-gen zur Slavistih, prof. dr. Peter Thiergen. predstojnik stolice za slovansko filologijo na univerzi v Bambergu. Povabil me je. naj za objavo pripravim dvoje daljših besedil, kolikor ju ne bom tiskal kje drugje. Naposled je v knjigo uvrstil troje razprav, ki tujega bralca seznanjajo s slovensko književnostjo od Trubarja do prve svetovne vojne, s posebnim poudarkom na njenih zvezah z evropskim duhovnim svetom. Ne z vidika vplivov ali posnemanj, temveč na ravni enakoveljavnega komuniciranja med literaturami.
•	V vaših javnih nastopih in objavah zadnjega časa, posebno odkar opravljate funkcijo predsednika SAZU, je opaziti nov vidik razmišljanja. Iz svoje stroke posegate v širšo humanistiko, iz humanistike v druge znanosti ali v znanost kot tako. Če sem prav obveščena, ste si tudi v zahvalni besedi v imenu letošnjih ambasadorjev znanosti zastavili vprašanje o teni, kam se razvijajo sodobne znanosti in komu v korist. Kako komentirate sodobno vero v znanost in njeno moč?
Vedno bolj smo prepričani, da naš čas pripada znanosti in prihodnost bo znanosti pripadala še bolj. Zato nam ne more biti vseeno, kako se znanosti razvijajo. Predvsem nas vznemirja vprašanje, aii se resnično vse znanosti razvijajo v dobro človeštvu. Spričo tega se povsod stopnjuje tudi kritična refleksija o znanstvenih dognanjih. Akademije znanosti prirejajo po svetu posvetovanja o temeljnih, rekel bi usodnih stvareh znanosti, in to območje razmišljanja bo slej ali prej postalo tudi naša naloga.
Sem med zadnjimi, ki bi vnaprej dvomil o smislu katere od številnih novih znanosti. Predobro se namreč spominjam izjave C. F. von Weizsackerja o epohalnih dosežkih znanosti v našem času, med katere prišteva ta znameniti nemški fizik in filozofski an tropolog predvsem dejstvo, da bi umrlo 90 odstotkov prebivalcev Zemlje, če bi opustili sodobno tehniko in medicino. Naspro tno pa smo lahko močno zaskrbljeni ob tistem, kar pomeni resno grožnjo človeštvu, ob nenadzorovanem razvoju nekaterih ved oziroma uporabi nekaterih novih izumov v praksi - in to ne samo tistih s področja jedrske fizike.
•	Pred nekaj dnevi je državni zbor po tretjem branju sprejel novi zakon o SAZU. Kakšni občutki vas prevzemajo ob tem dogodku, ki na novo utemeljuje akademijo?
Občutki zadovoljstva, in to velja najbrž za vse, ki so sodelovali v pripravi zakona. Skrajni čas je že bil, da smo tudi de iure, in ne samo v praksi, odpravili zakon iz leta 1980. 6 katerem ste tudi vi nekajkrat pisali, upravičeno kritično in z ironijo, saj najdemo v njem take pojme in sintagme, kot so socialistično samoupravljanje, marksistična teorija m metodologija, izjavljanje družbenopolitičnih organizacij o kandidatih za nove člane in tako dalje in naprej. Novi zakon Akademiji ne jemlje nič pozitivnega, prizna pa jo ponovno za najvišjo nacionalno znanstveno in umetnostno ustanovo, kar po starem zakonu m bila Zagotavlja ji tudi največjo možno avtonomnost pri spodbujanju in razvijanju znanstvene misli in umetniškega ustvarjanja pri nas.
•	Odkar predsedujete SAZU, imate tudi zaradi besedil zakonov in pravilnikov manj časa za umetniška. S katerim ste se ukvarjali, ko ste ga le našli?
Moje strokovno delo teče naprej. Seveda imam za literarnozgodovinske raziskave zdaj manj časa, vendar ne morem reči, da bi bil v taki stiski, ki bi predme postavljala dilemo: stroka ali funkcija. Jeseni bo v Celovcu, pri Dravi, izšlo v mojem uredništvu Zbrano pesniško delo Frana Ellerja, v tisku pa so še tri moje razprave, dve v Nemčiji, ena v Kanadi, tudi preučevanje literature slovenske moderne, kljub vsemu napreduje, zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev prav tako. Skratka, nisem pesimist.
•	S Franom Ellerjem ste me pa presenetili. In ker verjetno nisem edina, povejte, kaj ste pri njem našli tako zanimivega?
Širši javnosti je mogoče res neznan, a razlogi so bolj ideološki kot literarni. Fran Eller je bil Korošec, kot pesnik sodobnik moderne, sicer pa je delal kot profesor finančnega prava na univerzi v. Ljubljani. Od drugih pripadnikov modeme ga loči to, da je bil v pesniškem izrazu dolgo precej konvencionalen, natančneje, da se je v moderno smer razvil šele v času med obema vojnama. Kar zadeva estetsko vrednost njegove poezije, pa naj jo ilustrira tale podatek. Anton Podbevšek, futurist in avantgardist, je sredi druge svetovne vojne sestavil antologijo slovenske poezije; to je bilo v času kulturnega molka, pa je knjiga ostala prezrta. Ampak v njej je Fran Eller dobil največje število pesmi, lahko bi rekli, da ga je Podbevšek. ta radikalni človek z bombami, razglasil za največjega slovenskega pesnika. Torej je pozabljeni pesnik in strokovnjak za finančno pravo vreden nekaj malega zapoznele pozornosti - literarne vede in bralcev. Verjetno bomo vsi skupaj pri njem odkrili kaj zanimivega.
ALENKA PUHAR
OBJAVA
Ministrstvo za znanost in tehnologijo bo objavilo
Javni razpis za evalvacijo dosežkov iz raziskovalno-razvojnega programa Ministrstva za znanost in tehnologijo v letu 1993
v eni od naslednjih številk Uradnega lista Republike Slovenije.
OBJAVA
Ministrstvo za znanost gozdarstvo bosta objavili
in tehnologijo in Ministrstvo za kmetijstvo in
Razpis raziskav v okviru ciljnega raziskovalnega programa ZEMLJA (kmetijstvo in podeželje) po posameznih tematskih sklopih
v eni od naslednjih številk Uradnega lista Republike Slovenije.
Podzemelj sko
namakanje
puščav
Geografi univerze v Paderbornu so razvili popolnoma nov namakalni sistem za puščavska območja, ki kulturne rastline z vodo in hranilnimi snovmi oskrbuje tako rekoč od spodaj, torej neposredno pri koreninah. Ravno v sušnih področjih Zemlje pride pogosto do zapravljanja omejenih zalog vode, ker večji del tekočine
izhlapi še preden pnde do rastlinskih korenin.
Padembomski strokovnjaki so v globino 40 centimetrov pod površjem, oziroma pod korenine napeljali plastične cevi, iz katerih prihaja voda h koreninam po kapljicah. Vodi je mogoče dodati tudi gnojila. Folija, ki jo položijo pod korenine, preprečuje, da bi voda prehitro poniknila. Sistem tako omogoča varčevanje z vodo. Nova namakalna tehnika se je ob nesla v poskusnih projektih na Madžarskem. v Egiptu in Jordaniji, zdaj pa so jo začeli uporabljati že na velikih površinah v Saudski Arabiji in v Egiptu.
* Pomen interdisciplinarnega odziva na nekatere spremembe v organizaciji del - pravni vidik
»Lean management« je dober primer drugačne zasnove skupinskega dela
»Lean management« bi poenostavljeno lahko opredelili kot način vodenja in upravljanja, ki je strateško usmerjen k stroškovni racionalizaciji in k povečani učinkovitosti dela hkrati. Rezultate je mogoče videti šele po preteku nekaj let. Gre za oblikovanje načel za večletno postopno dvigovanje kakovsti dela in vodenja na vseh ravneh. Predpostavka za uresničitev modela je upoštevanje interesov zaposlenih, kar pomeni, da za ta model ni sprejemljiva uporaba takih načinov racionalizacije, ki bi vodili k odpuščanju zaposlenih v večjih razsežnostih.
Model s teoretskega vidika še; ni dokončno izdelan. Zato je pomembno, da domači strokovnjaki z različnih družboslovnih področij model zaznajo kot pomemben pojav, na katerega se je koristno od-z\ ati. oia tem kaže upoštevati pripombo dr. Bogdana Kavčiča (Sodobna teorija organizacije, DZS, Ljubljana 1991), ki opozarja na skokovit razvoj organizacijske stroke v svetu, ki mu je težko slediti, še teže pa je temu razvoju slediti povezano in interdisciplinarno.
Jedro modela »lean management« je nova ureditev organizacije dela v specifično oblikovanih skupinah zaposlenih. Bistvene značilnosti novo zasnovane proizvodnje delovne skupine zaposlenih so naslednje: skupina ni več sestavljena izključno le iz zaposlenih, ki opravljajo eno samo, na primer proizvodnjo funkcijo, temveč se v skupino v celoti ali delno vključujejo zaposleni, ki opravljajo odgovorne in druge funkcije kot so planiranje, logistika, nadzor kakovosti in tako dalje, in ki so se doslej
• Spodbud za povezovanje različnih strok pri analizi no tih družbenih pojavov je v Sloveniji malo. Sposobnost interdisciplinarnega strokovnega odziva družbe na dogajanja v svetu pomeni pomembno prednost, ki ni le gospodarska. Na te ugotovitve so nas opozorili tudi rezultati beneškega srečanja Združenja za kadrovsko dejavnost Slovenije (ZKDS), Avstrijskega združenja za upravljanje s kadri (OPWZ) ter Italijanskega združenja kadrovskih direktorjev (,\IDP), na katerem je bila osrednja tema proučevanje učinkov sodobnega organizacijskega načina vodenja organizacij in skupin organizacij, to je tako imenovani »lean management«.
opravljale v »štabnih« ali podpornih skupinah.
Tako zasnovana skupina, ki jo organizacijska stroka opredeljuje 1 »t »križno-funk-cijski slog« (Woraack, Jones j ali včasih poenostavljeno »tehnološki slog« (Back), se je v praksi dokazala kot posebno uspešna v avtomobilski industriji. Tako je avtomobilska tovarna Toyota bistveno izboljšala produktivnost dela pri svojih angleških kooperantih dobaviteljih s tem, da je vključila svoje strokovnjake v delovne skupine podjetij dobaviteljev. Tovrstno oblikovanje skupin je razširjeno zlasti na Japonskem (več kot 60 odstotkov skupinskega dela), bistveno manj pa v Evropi (pod 10 odstotki).
Zdi se, da v Evropi prihaja do zastoja pri uvajanju omenjenega načina vodenja zaradi težav pri zagotavljanju sprejemljivosti obravnavanega modela med zaposlenimi in sploh zaradi drugačnega vrednostnega sistema v podjetju. Razporejanje strokovnjakov iz njihovih matičnih skupin v tehnološke skupine pri njih vzbuja odpor, ker ogroža tradicionalni način razvijanja kariere strokovnjaka, zato je potrebno še pred izvedbo načrta oblikovanja tehnoloških timov zagotoviti dovolj stimulativni sistem napredovanja in nagrajevanja ter drugačnega stimuliranja strokovnjakov za delovanje v tehnoloških skupinah. Pri tem je pomembno, da se zagotovi sorazmerno visoka stopnja vplivanja članov tehnološkega tima na delitev oziroma nagrajevanje v skupini (Back).
Zaradi prehoda strokovnjakov iz njihovih matičnih delovnih skupin v tehnološke time po ugotovitvah Womacka in Jonesa te skupine izgubijo moč in pomen, kar seveda povzroči odpor drugih strokovnjakov, ki ostajajo v funkcionalno zasnovanih skupi-
nah. Ta dejstva je treba upoštevati pri načrtovanju obravnavanega organizacijskega modela vodenja.
Posebna skrb mora biti pri snovanju modela namenjena tudi temu, da so v ta proces pritegnjena tudi delavska predstavništva kot so sindikati in sveti delavcev, saj v nasprotnem primeru lahko pride pri njih celo do občutka, da z uvajanjem obravnavanih novosti pri vodenju izgubljajo moč in vpliv.
vosti ureditve pravnega položaja posameznega vodje - seveda z vidika pozitivnih in negativnih sankcij ob upoštevanju kakovosti njegovega dela. Ta naloga je s pravnega vidika zaradi odsotnosti kakršnihkoli zakonskih usmeritev težja in zahtevnejša od odpravljanja nekaterih drugih ovir.
Tako je v analizi ugotovljeno, da v podjetju izraba delovnega časa ni zadovoljiva, kar bi težko šteli za pravni problem, saj slovenska pravna ureditev omogoča veliko
Pomen strokovnih služb organizacij v novih razmerah
V	prizadevanjih za izboljšanje notranje organizacije in za uvajanje novih sodobnih strategij upravljanja in vodenja so vidni napori nekaterih slovenskih podjetij oziroma njihovih strokovnih služb. Ob teh analizah se je pokazala možnost, da se ugotavljajo različne vrste ovir, ki v širšem slovenskem prostoru zavirajo hitro in dinamično prilagajanje organizacije dela sodobnim tokovom v razvitem svetu. S tega zornega kota je potrebna tudi analiza, ali morda tudi slovenska pravna ureditev kakorkoli zavira proces prilagajanja uveljavljenim sodobnim konceptom v svetu.
Na tem mestu seveda tako kompleksne tematike ni mogoče celovito zajeti, vendarle pa kaže omeniti nekatera pravna področja in nekatera izbrana vprašanja.
V	okviru statusnega oziroma korporativnega prava se zdi uvodno pomembno ugotoviti, da sklop zakonskih norm na tem področju zelo skromno ureja vprašanje pretoka informacij in ukazov v okviru vodenja v podjetju. Omejuje se na razmejitev pristojnosti in medsebojnih razmerij med organi podjetij. Takšna ureditev, ki je povsem razumljiva za zahodnoevropske države, je za Slovenijo v prvi fazi razvoja po vsej verjetnosti podoptimalna. saj pri izvajanju teh zakonskih pravil še ni razvit sklop trdnih pravnih standardov, »Živčni« sistem podjetja bi zato lahko bii vsaj v prvi fazi razvoja delovanja novih družb normativno nekoliko bolj dograjen v obsegu, ki bi omogočal lažjo uporabo temeljnih pravnih pravil.
Tudi na področju delovnega prava je mogoče ugotoviti podnormiranost, ki v prvi fazi uveljavljanja bremen družbenih razmerij povzroča težave. Z vidika racionalizacije vodenja in upravljanja zaenkrat ostaja nerešeno pomembno vprašanje, kdo in v kakšnem obsegu naj odloča v organizacijah o pravnem položaju posameznikov in skupin v različnih tipih organizacij in v organizacijah istega tipa z različnimi značilnostmi. Problem seveda nikakor ni rešljiv zgolj s kopiranjem ene same izbrane tuje normativne ureditve.
Takšno stanje na področju korporativnega prava in delovnega prava navaja k razmišljanju s kakšnimi sredstvi lahko organizacije premagujejo težave, ki jih prinašajo nove normativne in živijenske razmere. Pomembno je zlasti organiziranje ustreznih strokovnih služb, ki bi naj biie po možnosti oblikovane čimbolj strokovno široko, tako da bi lahko aktivno strokovno podpirale vodstvo in organe podjetja oziroma organizacije. Te službe bi hkrati lahko zagotovile ustrezne komunikacijske tokove med nosilci kapitala v podjetju in zaposlenimi kot tudi med podjetjem in njegovim okoljem.
Če že slovenska pravna ureditev ne ureja podrobno vseh teh vprašanj, bi bilo koristno, da bi bila ta ureditev vsaj taka, da bi spodbujala organizacije k organiziranju ustreznih strokovnih služb, katerih aktivnosti bi lahko pomembno pripomogle k dvigu kakovosti omenjenih komunikacij.
Komunikacije so preveč enosmerne
V nekaterih večjih slovenskih podjetjih organizacijski strokovnjaki opažajo, da so komunikacije med nosilci pooblastil za vodenje preveč enosmerne in količinsko okrnjene. Na najnižjo raven vodenja prispe premalo informacij. Problem je tudi premalo načrtno delo vodij in prepogosta uporaba sankcij zoper zaposlene. S pravnega zornega kota se ob takih podatkih zastavlja vprašanje števila vodstvenih ravni in kako-
* Temeljno predstavo o sodobnem strokovnem pristopu k »lean mana-gementu« si bralec lahko pridobi v članku J. P. Womacka in D. T. Jonesa, ki v članku »From lean produc-tion to lean enterprise« (Harrard Business Revne, marec/april 1994) prikazujeta možnosti posodabljanja delovnega procesa in vodenja delovnega procesa iz ožjih segmentov na podjetje v celoti in na skupine podjetij, ki so med seboj statusno ali zgolj poslovno povezane. Osnovne predpostavke, ki jih navajata avtorja so:
-	doseganje zadovoljive stopnje usklajenosti po naravi sicer težko usklajevanih interesov zaposlenih, skupin zaposlenih, ki opravljajo posamezne organizacijske funkcije v podjetju ter podjetij v celoti:
-	doseganje ustrezne stopnje skladnosti vrednostnega sistema v podjetju, ki mora zajeti organizacijo v celoti in ne le nekaterih njenih segmentov; nove vrednote morajo trajno nadomestiti vrednostni sistem, ki je posledica hierarhične organizacije.
fleksibilnost na tem področju. Pomembna ovira je tudi praznina zaradi odsotnosti pravil o razmerjih med vodstvom in strokovnimi službami. Na tem področju analiza ugotavlja nezadostno sodelovanje vodstev in strokovnih služb, ki si prizadevajo zagotoviti izboljšanje organizacije dela. To je posledica podrejenosti strokovnih služb vodstvu, čeprav bi pravna ureditev lahko zagotovila strokovnim službam določeno stopnjo avtonomije. Takšno stanje okrepljene pravne avtonomije strokovnih služb bi bilo potrebno vzpostaviti v javnem interesu. V nasprotnem primeru namreč lahko pride med različnimi ravnmi vodenja in strokovnimi službami do konfliktov, ki temeljijo na eni strani na lagodnem ravnanju vodstev, na drugi strani pa na strokovnih spoznanjih strokovnih služb, ki vodstvu že po svoji naravi nalagajo nove naloge. Ker strokovne službe nimajo z zakonom Zagotovljenega nobenega varstva pred nosilci moči v organizaciji, je njihov pravni položaj, vključno s pravico do ustvarjalnosti, ograjen z interesi razmeroma osamosvojenega menedžmenta, lahko pa tudi nosilcev deia in nosilcev kapitala v podjetju.
Potreba po pravni ureditvi položaja strokovnih služb
Potreba po pravni ureditvi položaja strokovnih služb v podjetju se kaže tudi v tem, da povsem odvisne strokovne siužbe nimajo možnosti za kakovostno oziroma optimalno organiziranje informiranja, izobraževanja in izpopolnjevanja v podjetju. Izobraževanje in izpopolnjevanje je za nekatere zaposlene v prvi vrsti pomembna posamična pravica, za številnejše zaposlene vkij učno celo z nekaterimi vodstvenimi kadri pa obveznost, ki jo sprejemajo kot nujno zlo. To okoliščino je treba upoštevati pri načrtovanju izpopolnjevanja znanj po pridobitvi določene stopnje strokovne izobrazbe. Ni naključje, da so v nekaterih tujih pravnih ureditvah vprašanja izobraževalcev v podjetjih urejena z zakonom.
Tako bi bilo potrebno urediti to vprašanje tudi v Sloveniji, da bi se izognili slabostim, ki jih ugotavljajo strokovne analize - to pa je na primer slabo poznavanje ciljev podjetja, dejstvo, da zaposlene osebe ne poznajo pričakovanj svojih vodij in podobno. Utrjevanje pravnega položaja strokovnih služb bi pomembno koristilo tudi odpravljanju tovrstnih slabosti.
To je le nekaj razmišljanj, ki jih pretežno organizacijska tema o »lean manage-
mentu« lahko izzove pri pripadniku druge stroke, v tem primeru pravne. Prav ta tema je zgovoren primer, ob katerem se hitro pokaže, da njeno proučevanje zgolj z enega strokovnega vidika ni zadostno. Sodobni modeli dela, vodenja in upravljanja bi morali biti analizirani interdisciplinarno, kar bi bistveno povečalo njihovo možnost za njihov prenos v prakso. Zato se kaže zavzemati za večjo koordinacijo raziskovanj v družboslovju in za opredelitev interdisciplinarnosti kot pomembnega pogoja in kriterija za raziskovalno načrtovanje in vrednotenje raziskovanj.
ZVONE VODOVNIK
Tekma za večji
izkoristek
termoelektrarn
Strokovnjaki si že dolgo prizadevajo, da bi iz premoga, nafte ali plina pridobili kar največ energije in jo pretvorili v električni tok. Ob začetku stoletja so termoelektrarne na črni premog imele le petodstotni izkoristek. Sodobna elektrarna na rjavi premog ima 36-odstotnega, na črni premog skoraj 43- in elektrarna na plin celo 45-odsto-tnega. Zdaj si znanstveniki prizadevajo, da bi s popolnoma na novo zasnovano plinsko turbino presegli celo 60- odstotno mejo.
Gre za kombinirano delovanje plinske turbine in od te ločeno proizvajanje pare. Plinska turbina najprej zgosti mešanico zraka in goriva, ki se nato v goriini komori vžge in poganja lopatice turbine. Generator na isti osi pri tem proizvaja električni tok. Vroči odpadni plini ne uhajajo neizkoriščeni v ozračje, ampak v nadaljnjem procesu proizvajajo paro, ki s pomočjo parne turbine in generatorja proizvaja dodatno električno energijo. Takšne kombinirane piinsko-parne elektrarne dosežejo že 53-odstotni izkoristek, od tega dve tretjini piinska turbina, tretjino pa para, ki jo proizvajajo odpadni plini. Strokovnjaki koncerna Siemens so takšno elektrarno že postavili v turškem mestu Ambarli pri Carigradu. Pri nepretrganem delovanju doseže 52,5-od-stotni izkoristek, pri največjih obremenitvah pa 53.2-odstotnega. Zmogljivost novega turbinskega sistema znaša 1353 megavatov.
Najnovejša zmaga v dirki za najve-čji izkoristek pa prav gotovo pripada strokovnjakom švedskega koncerna Asea Beown Boveri (ABB). Pred kratkim so predstavili turbino, ki je tako blizu magični meji 60 odstotkov kot še nikoli poprej. Sama plinska turbina doseže 37,8-odstotni izkoristek, v kombiniranem procesu z dodatno proizvedeno paro pa 58,5-od-stotnega. Prvi tovrstni sistem bodo kupcu izročili leta 1995. Izdatki se po mnenju strokovnjakov utegnejo naročnikom hitro povrniti. V primerjavi s plinsko turbino, ki s 34,5-odsto-tno zmogljivostjo obratuje 6000 ur, turbina koncema ABB »prigospodari« na leto dodatnih 15,24 milijona mark. Vrh tega pa v ozračje odda približno 90.000 ton manj ogljikovega dioksida. Tudi brez dodatnega odstranjevanja dušika iz dimnih plinov naprava ne dosega predpisane dovoljene mejne vrednosti 200 miligramov na kubični meter. Zaradi novega načina dvostopenjskega zgorevanja je v kubičnem metru odpadnih plinov le 50 miligramov dušikovega oksida.
Najmanjša baterija iz nikljevega hidrida
Najmanjša gumbasta baterija iz nikljevega hidrida na svetu meri v višino tri milimetre, njen premer pa je dober centimeter. Drobcen vir energije, ki je popolnoma brez strupene težke kovine kadmija, in jo je mogoče ponovno napolniti, so razvili raziskovalci hannoverske družbe Varta. Uporabiti jo je mogoče za osebne računalnike, pri katerih zavaruje vsebino pomnilnika, ali za vidorekor-derje, pri katerih poskrbi, da tudi pri izpadu električnega toka ostaneta zavarovana ura in programski pomnilnik. Z njo je možno v teh napravah brez težav nadomestiti sedanje nikelj kadmijeve baterije.
• Videm in Ljubljana - mesti, ki se ukvarjata s svojo hvidnostjo«
Neobremenjen pogled »s strani« lahko ponudi dobrodošel namig
Kaj imata skupnega Handke in gospa Hai-nes? Oba ljubita vrednote srednje Evrope. In kje jih v tem trenutku udejanjata? Oba v Italiji, zelo blizu nas. Kaj ima pri tem Ljubljana? Univerzo v središču mesta. Ja. Malo čudno, vendar se bo na koncu vse poravnalo. Navsezadnje pa gre za to, da se na nek način oba ukvarjata z jezikom. Gospa Haines predava v Ottavvi italijansko literaturo in ve, da model univerz v kampusih niti Američanov več ne zadovoljuje. Potrebujejo druženje in se zavedajo, da le v interakciji lahko pričakujejo razvoj in moč. To vse je dokazal že Capote v romanu Hladnokrvno. Eden ne stori ničesar, dva ogromno, celo vse. Dobro ali slabo, odvisno od okoliščin. Handke je zato združil v Trstu italijansko in slovensko gledališče v igri Ura, ko nisva ničesar vedela drug o drugem. Začetni položaj, da se spoznavanje prične.
Tu nastopi ljubljanska Univerza, konkretneje njen del: Šola za arhitekturo. Ne dosti dlje od Trsta, v Vidmu, središču Furlanije. Spoznavanje traja tokrat en teden. V Videm se je sicer preselila »furlanska industrija«, vendar je »hakeic« v tem, da nima (niti) gledališča. In vednar je to središče avtonomne pokrajine, ie malo manjše od Ljubljane. Sok, kije gospo Claudio Persi Haines pripa-vil do tega, da v Vidmu s kritične razdalje postavi vprašanje ali je to sploh srednjeevropsko mesto. Naslov simpozija se torej glasi Citta invisibile, kar že samo po sebi razkriva žalostno resnico, da mesto, kot ga razume srednja Evropa. Videm m.
In Ljubljana? Ja, Ljubljana pa je središče nove državne tvorbe, podnebje je srednjeevropsko celinsko, ima pa tudi gledališča, opero, kultumo-kongresni center, filharmonijo, grafični center, galerije, revije, orkestre, festivale, inštitute, akademije, klinični center in WTC, športne objekte in še kaj, to pa je tisto, kar per definitionem dovoljuje, da jo imenujemo srednjeevropsko mesto.
Nihče ni »profeta in patria«
Ljubljano in Videm veže nekakšno križišče poti, iz juga na sever ali pa iz Sredozemlja proti vzhodu, vendar ju ne vežejo vsi našteti objekti. Lahko bi govorili celo o lepotah obeh mest, nedvoumna prednost
velja »gostom«, a danes je pomembna ži-vljenska vsebina. Delovati je potrebno v mozaiku lokalnih kultur. Kdor jo ima, je v skladu s pojmom Evrope kot Evrope regij in obratno. Tako so sklenili z bruseljskimi dokumenti, videmski arhitekti pa so se odločili, da , ker ni nihče »profeta in patria«, povabijo v goste ljubljanske kolege, ki imajo lastno izkušnjo, da ustvarijo nekakšen »promocijski dokument«, ki bo pomagal zdramiti prebivalstvo, strokovnjake in mestno upravo. Zlasti (samo)zavest prebivalstva je tu odločilnega pomena. Vsa skupnost se mora namreč zavedati tiste nevidne plasti v mestu, ki poleg fizične lupine šele ustvarja mesto v pravem smislu te besede.
Za začetek se zdi. da lahko bolje vidi rešitev tujec, ki ni obremenjen z lokalnimi problemi, in ima zato možnost, da domačinom pomaga pri oblikovanju predstave, kakšno naj bi njihovo mesto bilo, da bo takšno kot si ga želijo sami, pa ga morda iz najrazličnejših vzrokov ne morejo artikulirati. Skratka: prečudovita srednjeveška zasnova mesta, renesančni trgi, palače z loggiami. grad, ki dominira nad mestom, cerkve z dovolj uglednimi poslikavami, vse to bogastvo ponuja upanje, da se v ozadju skriva živahna kulturna, znanstvena, športna in gospodarska dejavnost. Najdemo pa le trgovino in upravo, za vse ostalo je Videm osiromašen. Kje so podaljški ulic v predverja koncertnih dvoran, kje je javen prostor, ki ga soustvarjajo vsi meščani, kje je možnost v mestu sploh sodelovati pri drobnih programih, kje je zavest, da pomeni živeti v mestu pravzaprav živeti v skupnosti.
Uporabne ljubljanske izkušnje
Ljubljana se je naučila živeti kot mesto, kot prestolnica, zna gostiti več tisoč mladih v šolah, mladi živijo v mestu, se socializirajo, pospešujejo pretok idej. Življenje je tako seveda bolj konfliktno kot v kampusih, prinaša pa pozitivnejše učinke za preobrazbo celotne družbe, za pomlajevanje, za vitalnost. Pomanjkljivost Vidma je prav v tem, da ima univerzo na robu mesta, brez omenjenih možnosti stika in vpliva. In prav tu so ljubljanski študentje pričeli svoje razmišljanje o tem, kako pričeti reševati videmski problem.
Njihova teza se glasi: potrebno je vrnili univerzo, predvsem humanistične dejavno-
Zemljevid Vidma z nekaterimi predlogi- mesto naj bo preplet in mozaik različnih vsebin.
sti, v mestno središče. Promovirati lastno kulturo in kulturo doživljati v lastnem kraju in doseči tisto kritično maso. ki predstavlja pogoj za kulturno samoindukcijo. Današnji tranzitni obroč, ki je neposredno naslonjen na mestno središče, bi bilo smiselno spremeniti v zeleni »prstan-bulvar«, z lokalnim prometom, ob tem prstanu pa bi stale pomembnejše kulturne palače. Motorni promet.bi se na prstanu ustavil v velikih podzemskih parkirnih površinah, od tod pa bi proti mestu vodile na novo ozelenjene drevoredne ulice (približno 200 m). Na vstopu iz prstana v mestno središče bi oblikovali javne programe, nekakšna mestna vrata, ki bi označevala, poleg že obstoječih zgodovinskih mestnih vrat. posamezne vhode. Tranzitni promet bi prenesli na zunanji cestni obroč. Nizanje novih kulturnih institucij ob prometno lahko dostopni krožni bulvar bi predstavljalo optimalno regionalno dostopnost vseh prebivalcev do kulturne ponudbe. V notranjosti mestnega središča predlagajo, podobno kol v Ljubljani, naselitev univerze v danes neprimerno izkoriščene mestne palače, oziroma gradnjo novih univerzitetnih zmogljivosti na mestu sedanjih vojašnic. Videm je zeleno mesto, vendar posamezni zeleni predeli niso smiselno povezani v enoten sistem ali zelene poteze kol na primer v Ljubljani (grad - Ljubljanica - Tivoli - Rožnik). Zato predlagajo podobne povezave, ki bi lahko postale ogrodje za univerzitetno strukturo, ki bi jo označevala tudi kakšna Študentska ulica, kot pri nas.
Videm nima reke. ima pa dva umetno speljana večja potoka, ki sta deloma prikrita, deloma pa ustvarjata že danes prijetne obvodne ambiente. Program ponuja ponovno razkritje teh voda ter oblikovanje poti za pešce in kolesarskih stez, ki bi sledile potokoma v mestno obrobje in naprej v krajino. Tako bi mesto dobilo lahek in atraktiven dostop do obsežnih rekreacijskih površin. Vse to bi omogočilo, da se Videm kulturno ponovno zazre sam vase, spodbudi lastne potenciale, jih skuša zadržati in vzdrževati in se vključiti v bratovščino evropskih mest.
Kako to doseči? S stalno promocijo novih idej o mestu, ki bi bile bolj kot konkreten arhitekturni projekt, predvsem kulturna promocija v najširšem smislu, ki bi presegla parcialne interese, in bi se na abstraktni ravni izkristalizirale ideje konkretnih realiza- cij. Nekaj podobnega kot je bil naš proces oživljanja stare Ljubljane, Tudi v Vidmu se v času simpozija ni nihče počutil ogroženega, ker je tekla beseda o občem dobrem in koristnem, celo nujnem, za pričetek oblikovanja koncepta o bodočem srednjeevropskem mestu, kar bi Videm vsekakor rad bil in kar si tudi zasluži.
Pričakovati je, da se bo sodelovanje obeh univerz (in mest) nadaljevalo pri nas, kajti kljub temu, da ima Ljubljana v vsebinskem smislu nedvomno prednost, pa lahko neobremenjen pogled »s strani« ponudi dobrodošel namig za hitrejše odpravljanje pomanjkljivosti in novo vzpodbudo. Takšna strokovna srečanja so za tovrstno izmenjavo primeren dogodek.
NEVA MUŽIČ
Prebiranje klimatskega dnevnika
Nemški, kanadski in pakistanski znanstveniki so sklenili, da bodo sledili dnevniku klimatskih razmer na Zemlji, ki gaje narava v zadnjih 10 000 letih napisala tako rekoč sama. Pred pakistansko obalo poskušajo na nemški raziskovalni ladji Sonne slediti klimatskim sledem v morskih usedlinah tamkajšnjega celinskega pobočja, ki se zdi za opazovanje posebej primerno.
Gre namreč za pasove blata, ki so se kopičili v teku tisočletij in odražajo celo potek letnih časov, omogočajo pa tudi natančno datacijo, ki je lahko kljub časovni razdalji 10.000 let zelo natančna. Pasovi blata so vrh tega značilni za vodna območja z zelo malo kisika in zato po njih ne kopljejo različni organizmi, ki bi liste tega »dnevnika« lahko med seboj premešali. Poleg tega so raziskovalci namestili tudi mreže, ki naj bi eno leto prestrezale vse, kar se spušča na morsko dno. Tako bo dobljene podatke mogoče pravilno analizirati in jih primerjati s podatki iz drugih predelov Zemlje.
Dobrodošli raed najboljšimi
- pot do kakovostnih storitev
V prihdnosti bodo na trgu obstala le tista podjetja in tista gospodarstva, ki obvladajo filozofijo in prakso celovitega upravljanja kakovosti in imajo tej filozofiji prilagojeno podjetniško strukturo. Omenjena ugotovitev enoumno velja tako za podjetja proizvodnih, kakor tudi storitvenih dejavnosti.
V založbi Gospodarskega vestnika je nedavno izšla knjiga z naslovom Dobrodošli med najboljšimi, avtorja mag. Borisa Verbiča ter sodelavcev, Mateja Korena in mag. Uroša Gunčarja. Knjiga obravnava vprašanja kakovosti storitev, njen namen pa je prispevati k boljšemu razumevanju pomena kakovosti storitev in pomagati pri iskanju načinov za njihovo izboljšanje. Univerzalna uporabnost knjige sega na široko področje storitev, od turistično-gostinskih, bančnih, zavarovalniških, trgovinskih, transportnih, komunikacijskih, in mnogoterih poslovnih, upravno-administrativnih ter informacijskih, do zdravstvenih, socialnih, izobraževalnih in komunalnih storitev.
Pomen kakovosti storitev
Dejstvo je, da pomen kakovosti storitev v sodobnem svetu izrazito narašča. Podobno kot kakovost proizvodov je tudi kakovost storitev eden od najpomembnejših dejavnikov uspešnega razvoja podjetja, vselej predstavlja njegovo komparativno prednost, prispeva k zvišanju njegove konkurenčnosti ter vzpodbuja in olajšujejo vsakovrstne oblike menjave.
Na ravni gospodarstva kot celote pa je kakovost storitev, podobno kot kakovost proizvodov, eden od najbolj prepoznavnih dokazov razvitosti družbe in občega standarda ter pomembno prispeva k oblikovanju celostne predstave o posamezni državi.
Slovenija si prizadeva uresničiti svojo ra-
zvojno vizijo, ter doseči stopnjo razvitosti zahodnoevropskih držav, v prvi vrsti zlasti tistih na katere neposredno meji, to je Avstrije in Italije, zato si na vseh področjih prizadeva uresničiti koncept svoje popolne evropske in mednarodne primerljivosti. V okviru strategije razvoja Slovenije imajo nedvomno svoje pomembno mesto tudi vprašanja kakovosti storitev.
Stanje
Tudi v kolikor se omejimo zgolj na vprašanja kakovosti proizvodov in storitev, lahko ugotovimo naslednje:
•	kakovost slovenskih proizvodov in storitev je prevladujoče prenizka, temu ustrezni so tudi kazalci gospodarske uspešnosti,
•	slovenski proizvodi in storitve na svetovnih trgih praviloma še niso niti konkurenčni niti tržno uspešni,
•	predstava o Sloveniji v zavesti svetovne javnosti danes še ni povezana s predstavo o visoki ali celo odlični kakovosti slovenskih proizvodov in storitev.
Novost v domači strokovni literaturi
Glede na to, da je tako v domači, kot tudi v tuji strokovni literaturi področje kakovosti storitev neproporcionalno šibkeje obdelano in manj raziskano, kot na primer področje kakovosti proizvodov, je izid takšne knjige v slovenskem prostoru še posebej dobrodošel.
Knjiga je pisana problemsko. Razdeljena je v dvanajst poglavij, ki tematsko obravnavajo dvanajst ključnih strokovnih in problemskih področij. Bralca v vsako od poglavij uvede ključna misel, ki je praviloma zelo posrečeno in domiselno izražena z izbranimi ljudskimi reki.
I.	Vzpon storitvenega sektorja (Razočaranje zaradi slabe kakovosti se nam vtisne precej giobje v spomin kot občutek zadovoljstva zaradi nizke cene). Avtor v tem poglavju opozarja na vse zaznavnejši trend postopnega prehajanja industrijskih dejavnosti v storitvene. V razvitem svetu vse bolj prevladujejo storitve. Le kakovostna storitev je lahko podlaga za zadovoljstvo; kakovost proizvoda ali storitve se namreč nanaša na sposobnost izpolniti potrebe, želje, zahteve, oziroma pričakovanja potrošnika, uporabnika ali kupca. Prav zato je danes kakovost storitev tisto, kar odloča - tudi v primerih, ko navidezno govorimo zgolj o menjavi proizvodov. Dr. Tito Conti, predsednik Evropske organizacije za kakovost EOQ ne brez razloga poudarja: »Storitev -to je ime igre« (Service - this is the name of the game). Avtor v poglavju hkrati poudarja vse večji pomen necer.ovnih dejavnikov - zlasti kakovosti - na katero bo v bodoče vse bolj vplival potrošnik. Pri prehodu na storitveno ekonomijo namreč uporabnik vse bolj sodeluje pri snovanju in realizaciji storitve.
II.	Kakovost - ključ do konkurenčnosti
(Kakor si boš postlal, tako boš spal - slovenski ljudski rek). Medtem, ko je v industriji razvitih držav spoznanje o kakovosti, kot prvemu pogoju vsakršne konkurenčnosti proizvodov zdaj že dokončno prodrlo v zavest odločujočih, pa se v storitvenem sektorju - pod pritiskom odpiranja trgov in zaostrovanja konkurence - revolucija kakovosti šele začenja. Storitvenemu sektorju se v naslednjih letih obeta podoben pretres, kakršnega preživlja danes industrija. Avtor poudarja pomen in funkcijsko povezanost kakovosti in konkurenčnosti storitev, hkrati pa opozarja na dvoreznost strategije nizkih stroškov in dokaj konsistentno načenja vse bolj prisotno dilemo o neizpolnjenih obetih sicer nepogrešljive informacijske tehnolo-
gije-
III.	Ekonomika kakovosti storitev (Slab glas ima peruti, dober pa komaj leze - slovenski ljudski rek). Zaradi globalnih sprememb trgov - tržišča se iz tržišč ponudnikov (monopol, oligopol) spreminjajo v tržišča kupcev (polipson) - in zaradi internacionalizacije tržišč, oziroma globalizacije ponudbe, prihaja do normalnega pojava, ko globalni ponudniki vnašajo na lokalne trge višje standarde kakovosti. Skladno s tem se spreminjajo pristopi za dosega-
mag. Boris Verbič
Sodelavca:
Matej Koren in mag, UroS Gunčar
nje kakovosti, uveljavlja se celoviti pristop - celovito obvladovanje kakovosti (CE-OKA). oziroma celovito upravljanje kakovosti (CEUKA) (Total Quality Management — TOM). Avtor v okviru tega poglavja izpostavlja vprašanja stroškov neustrezne kakovosti, direktnih in indirektnih stroškov in tako imenovanih psiholoških stroškov in stroškov zvestobe strank, splačalo pa bi se morda obdelati tudi zanimivo vprašanje oportunitetnih stroškov neustrezne kakovosti in vlaganj v kakovost.
IV. Trženje in kakovost (Potrpežljivost je trpka, toda njen sadež je sladak - francoski pregovor). Kakovost in trženje sta med seboj neločljivo povezana kot siamska dvojčka - njuno skupno izhodišče in hkrati skupni cilj je »izpolnitev strankinih
zahtev ali pričakovanj«. Avtor na podlagi specifičnih lastnosti storitve navaja, da je kakovost storitve, kot jo zaznava stranka, mogoče opredeliti s tremi vidiki: tehničnim (kaj dobi), funkcionalnim (kako dobi) in prestižnim (podoba dobavitelja v očeh stranke). Poleg diagrama o izvajanju storitve, pomenu izobraževanja in motivacije ter pojavov možnih konfliktov med trženjem in kakovostjo sta v okviru poglavja obravnavani zanimivi vprašanji razlikovanja po ceni, tako imenovani Kolumbov sindrom, oziroma po kakovosti - primer BBBK in popolno jamstvo za kakovost storitve.
V.	Vsebinska zasnova storitve (Vsak vojak ima v torbi maršalsko palico - domislica iz obdobja Napoleonovih vojn). V predhodnem poglavju opisano zaznavanje storitve je osnova za oblikovanje sistema upravljanja storitve, ki naj razreši temeljna vprašanja:
•	kdo je naša stranka - tržni segment;
•	kaj je osnovna storitev - zasnova storitve;
•	kako storitev izvajamo — sistem izvedbe storitve;
•	kakšna je naša podoba v javnosti - podoba izvajalca v strankinih očeh.
Hkrati je tak pristop korak v smeri ocenjevanja kakovosti storitev in njenih posameznih sestavin.
VI.	Jezik kakovosti v storitvah (Cesto zapiramo oči, da bi stvari videli lepše — Pontich). Za uspešno trženje in upravljanje storitev je treba poznati načine, oziroma vpeljati kazalce merjenja kakovosti storitev. Opredeljene so determinante kakovosti: urejenost, zanesljivost, odzivnost, strokovnost, ustrežljivost, dostopnost, komuniciranje, razumevanje strank. Opisani so nekateri modeli (na primer PZB - Parasura-man, Zeithaml, Berry), s pomočjo katerih je mogoče ocenjevati kakovost storitev, oziroma ugotavljati razlike med dejansko izvedeno storitvijo ter med obljubami, pričakovanji in/ali standardi.
VII.	Zgledovanje (Vsak dan moraš biti boljši, sicer jutri ne boš več niti dober). Zlasti v ZDA se vse bolj uveljavlja praksa zgledovanja po najboljših (»benchmarking«), oziroma metoda primerjanja s konkurenco. Na ta način lahko podjetja napredujejo hitreje od drugih. Opisani so načini zgledovanja ter metoda »sedmih korakov«.
VIII.	Oblikovanje sistema zagotavljanja kakovosti (Verba volant, seripta manent / Besede se razgube, zapisi ostanejo - latinski rek). Medtem, ko se je v proizvodnih dejavnostih filozofija celovitega upravljanja ka-
kovosti že dokaj uveljavila, se v storitvenem sektorju uveljavlja dokaj počasi. Znan je sicer primer Bank of Ireland, ki je v začetku devetdesetih let, kot ena prvih lastovk v okvirih Irskega nacionalnega programa kakovosti (Murphy) pridobila certifikat ISO 9000; tedaj je bilo v svetu na primer certifi-ciranih že blizu 10,000 proizvodnih podjetij. Opisan je tristopenjski model uveljavljanja projekta, ki naj privede podjetja storitvenih dejavnosti do mednarodnega certifikata v smislu zahtev standarda ISO 9000, upoštevaje pri tem tudi standard ISO 9004/2 - smernice za storitve. Izvajanja* modela naj bi najprej privedlo do organizacijskih izboljšav - do postavitve »hiše kakovosti«, do izboljšanja kakovosti storitev in končno do večjega zadovoljstva strank.
IX.	Mesto in vloga vodstva (Vizija je umetnost zaznavanja nevidnega - Jonathan Swift 1667-1745). Za pridobitev certifikata lahko zadostujejo sistemske spremembe v smislu zahtev standardov ISO 9000, vendar je za trajno preobrazbo v duhu kakovosti potrebno spremeniti predvsem ravnanje in uveljaviti povsem nov poslovni pristop. Brez podpore vodstva ti projekti preprosto ne morejo uspeti ali pa so le »za vzbujanje dobrega vtisa«. Opisane so potrebne korenite spremembe v vodenju, v organizaciji in v kulturi podjetja ter pet vzvodov za uresničevanje sprememb.
X.	Stranka kot soudeieženka pri izvajanju storitve (Ti meni. jaz tebi - najkrajša je pot in malo je zmot - slovenski rek). Ena od značilnosti storitve je v neposrednem stiku med izvajalcem in potrošnikom storitve. Za zadovoljstvo stranke je pomembno tudi njeno sodelovanje; gre za interakcijo med izvajalcem in porabnikom storitve. Opisan je pomen interakcije, nekateri motivi za sodelovanje strank, področja sodelovanja in tako imenovani »pozitivni krog« v stiku med izvajalcem storitve in stranko.
XI.	Zakaj projekti CFOKA radi spo-dlete (Veliko grmenja, malo dežja). Birokratsko sledenje in prilagajanje podjetja standardom ISO 9000. slepo vzpostavljanje sistemov kakovosti in »certificiranje zaradi certificiranja« niso neznan pojav. Gre za eno od skrajnosti, za larpurlartizem, ki praviloma vodi programe kakovosti v slepo ulico. V ozadju je vrsta vzrokov, eden od njih je gotovo le navidezna zavzetost za kakovost, pa tudi ne dovolj jasno opredeljeni cilji in merila. (Malo za šalo: programe za višjo kakovost je zelo lahko spodkopati ... kakovost, kot višja oblika reda je vselej lahko tudi »nezaželeni tujek« v sicer prevladujočem in entropičnem kaosu)
XII.	Primeri iz prakse (Kjer ni zavzetosti za stvar, tja pristopi grobar - slovenski pregovor). Obdelani so nekateri primeri uveljavljanja CEOKA na področjih financ, transporta, zdravstva, turizma in gostinstva in trgovine.
Knjiga je opremljena s koristnimi prilogami: Razvrstitev storitev po GATT, Standardi IS09000 in kakovost. Predstavitev standarda ISO 9004/2 - smernice za storitve, Evropska merila odličnosti, Metode reševanja problemov, Certificiranje sistemov zagotavljanja kakovosti v storitvah.
Prispevek k Nacionalnemu programu kakovosti Republike Slovenije
Nacionalni program kakovosti je dolgoročni strateški razvojni program Republike Slovenije, katerega namen je prispevati k višji, evropsko in mednarodno primerljivi kakovosti slovenskih proizvodov in storitev ter prispevati k njihovi večji konkurenčnosti na evropskem in na svetovnih trgih. To je program mnogoterih prizadevanj za večjo kreativnost, inovativnost in odličnost, program za prestrukturiranje gospodarstva, v smeri večje uspešnosti, konkurenčnosti in tekmovalnosti, program napredovanja v družbo razvitih in s tem lažjega vključevanja Slovenije v »Evropo« in svet. V skladu z osnovno vizijo programa naj kakovost proizvodov in storitev postane ključna sestavina v oblikovanju pozitivne celostne podobe o Sloveniji. Predstava o »Sloveniji« naj bo povezana s predstavo o »kakovosti«, kakovosti proizvodov in storitev, kakovosti okolja in kakovosti bivanja. Slovenija naj bo v zavesti evropske in svetovne javnosti jrrepoznavna, kot država kakovosti in država blaginje.
Knjigo, ki kot prva tovrstna v Sloveniji pokriva tako pomembno področje, kot je kakovost storitev, zato razumem in sprejemam kot dragocen prispevek k uresničevanju prve faze Nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije (1993-2000), ki ne po naključju nosi simbolični naslov Evropska in mednarodna primerljivost. Vsebina knjiga ne bo privabila le strokovnjakov, koristna bo za mnoga podjetja storitvenih dejavnosti, ki iščejo načine in poti. kako izboljšati kakovost svojih storitev, ki želijo postati boljša in bolj kokurenčna in se želijo pridružiti najboljšim.
Dobrodošli torej med najboljšimi.
MITJA BORKO
® Raziskovanje (tudi slovenske) prihodnosti
Gre za dolgoročno vizijo razvoja,
kakršni ni kos program nobene stranke
Znanstveno raziskovanje prihodnosti se zdi na prvi pogled povsem nesmiselno in nemogoče. Raziskuje se lahko samo tisto, kar je, prihodnosti pa (še) ni. Napovedovanje prihodnosti je bilo nekoč rezervirano samo za religiozne preroke in mistične vidce, ki so s pomočjo božanskega ali peklenskega navdiha bili sposobni ugledati dogajanje v prihodnosti in o teni tudi avtoritativno govoriti in prepričevati poslušalce. Že od začetkov naše modeme dobe pa je prihodnost prepuščena literarni fantaziji in nastala je obširna »znan-stveno-fantastična« literatura, ki še danes živi in se razvija. Ta pripoveduje človeške zgodbe, ki so vložene v okvir družbe in tehnologije, ki jo v prihodnosti pričakujemo.
A danes je futurologija znanost, ki ne piše več fantastičnih zgodb, temveč znanstvene razprave o družbenih silah, ki bodo oblikovale življenje, delo, gospodarstvo, politiko - ali pa tudi vojno - v biižnji ali pa tudi v daljni prihodnosti. Vse ameriške univerze - in tudi zelo veliko evropskih — imajo danes v svojih programih »Future Studies« - raziskovanje prihodnosti. V razvitem svetu deluje danes že kar nekaj sto futuroloških inštitutov z različnimi usmeritvami. Futurolog je zelo cenjen poklic, ki ga za svoje odločanje potrebujejo vlade, parlamenti, podjetja in najrazličnejše institucije. Albert Gore, ki si ga je Clinton izbral za svojega podpredsednika, prihaja iz teh krogov.
Začelo se je nekako leta 1966, ko je skupina znanstvenikov ustanovila World Future Society, neprofitno vzgojno in znanstveno organizacijo, ki naj bi združevala in organizirala vse, ki so se skušali ukvarjati z raziskovanjem prihodnosti. Bilo je dve leti po izidu McLuhanove knjige Vnder-standing Media, ki je tedaj dvignila prah s tezo, da prihodnost oblikujejo mediji, ne pa njihova vsebina, ne ideje, ampak sama naravna, nerazumljena in nerazumna sila komunikacijske tehnologije, ki tvori materialni družbeni organizem. Futurološko društvo so ustanovili tako pristaši kot tudi nasprotniki McLuhanove teze.
Bi! pa je to tudi čas težkih političnih trenj v Kanadi, McLuhanovi domovini, kjer so Francozi skušali zavreči angleško dominacijo in se tako ali drugače odcepiti. McLu-han je vso zadevo razložil z naravo komunikacijske tehnologije, ki ima to lastnost, da hkrati povezuje in decentralizira. Da torej na eni strani ustvarja »svetovno vas«, na drugi strani pa vse manjše in manjše družbene enote, ki si hočejo priboriti vse več samostojnosti in avtonomije. Takrat so začeli govoriti o »balkanizaciji Amerike«, izraz, ki se je kar precej udomačil v ameriški teoretični literaturi, na samem Balkanu se pa ni prijei. V Ameriki so predvidevali vojno vseh proti vsem (R. Heinlein je o tem napisal imeniten roman Friday), na Balkanu pa smo bili prepričani, da je nacionalno vprašanje rešeno in da so etnični spopadi izključeni. No, motili smo se vsi.
Omejenost predvidevanj
Prepričanje, da je komunikacijska tehnologija vendarle nosilka sprememb in gonilna sila razvoja, pa se je vendarle utr-4 dilo. A vedeti je treba, kaj je s pomočjo takšne metodologije raziskovanja mo-
goče predvidevati in kaj ni mogoče. Dogod kov, ki so rezultat zavestnega odločanja -kot na primer vojna ali mir - ni mogoče konkretno napovedovati. Predvidevati pa je mogoče spremembe v samem družbenem organizmu, spremembe v gospodarstvu, kulturi, politiki in splošnem načinu življenja. Radio in televizija, ki sta ustvarila »svetovno vas«, sta obenem ustvarila tudi močne drobne nacionalizme in regionalne avtonomistične težnje vseh vrst. Kornpju-tersko omrežje, lahko zdaj ta proces samo še nadaljuje in prenaša upravne funkcije velikih in majhnih držav na nižje ravni. Ta proces se že dogaja, vprašanje pa je, ali bo res razkrojil tudi velike nacionalne države kot so ZDA, Francija. Nemčija, Anglija in podobne in ali bo svetovna povezanost, ko bodo zavladali »svetovni možgani« (namesto »svetovne vasi«), res samo sistem majhnih regij, narodov, jezikov in kultur. Ta vprašanja so odprta in predmet sedanjih raziskav.
Nastanek slovenske države je torej mogoče razumeti kot svojevrstno naravno nujnost. prav tako razpad Jugoslavije, Če-hoslovaške in Sovjetske zveze, nastajanje majhnih držav na Kavkazu in še drugod po svetu. V splošnem je bil ta proces predvidljiv že v šestdesetih letih, seveda pa njegove konkretne podobe nihče ni mogel v podrobnostih opisati. Še več: presenetil je tudi same futurologe, ki si tako dramatičnih in krvavih dogodkov niso mogli niti predstavljati. V tistih časih je še vedno strašila futuristična dogma o tretji svetovni atomski vojni - a pokazalo se je, da je biia napačna. Nihče tudi ni predvidel padca berlinskega zidu in tako hitrega razkroja komunističnega sistema.
Predvsem odkrivanje splošnih zakonitosti družbenega razvoja
V svetu znanosti so napake najbolj poučne. Danes se futurologija ne ukvarja več z napovedovanjem in prerokovanjem dogodkov, temveč odkriva predvsem splošne naravne zakonitosti v družbenem razvoju. Na tej podlagi je mogoče marsikaj ugibati, predvsem pa proučevati kar najbolj različne alternative - dobre in slabe, zaželene in nezaželene. V tem smislu se znanost o prihodnosti bistveno razlikuje od zgodovinskih znanosti. Zgodovina ne pozna alternativ, temveč samo to, kar je bilo, kar se je zgodilo in se bolj malo zmeni za odgovore na vprašanja, kaj bi bilo, če... V prihodnosti pa imamo skoraj same alternative in zelo pomembno je odgovarjati na vprašanja, kakšne posledice bo imelo takšno ali drugačno odločanje. Zato so futurolo-ška svetovanja danes skoraj nepogrešljiva v vsaki razviti družbi.
Razvoj komunikacijske tehnologije v bližnji prihodnosti je trdna determinanta, ki je ni mogoče spregledati. Živimo v edinstvenem razdobju, ko je takšno predvidevanje možno: zelo natančno vemo. kakšen bo elektronski denar, kako bodo delovali roboti, da prihajajo telekonference, da bo mogoče delati, upravljati in se učiti na daljavo in dovolj natančno poznamo sposobnosti in silen napredek računalniške tehnologije in programske opreme. Nešteto novih izumov je že v fazi laboratorijskih eksperimentov in prav kmalu bodo uvedeni v družbo. Postindustrijska družba bo
informacijska družba. Danes se vse spreminja tako hitro, da je temu komaj mogoče slediti. A spremembe je treba predvidevati in vedeti, kaj utegne biti dobro in kaj slabo.
Nekaj futurološke imamo
tradicije že
Slovenci imamo že kar nekaj futurološke tradicije. Že Prešeren je v geslu k svojim Poezijam zapisal, da si želi »up in strah«, sicer ostaja njegovo srce prazno in nesrečno. Številne utopije in distopije, ki so nastajale poldrugo stoletje kasneje so predstavljale prav ta Prešernov »up in strah«. V drugi polovici 19. stoletja je vrsta slovenskih pisateljev razvila izredno zanimivo polemiko o prihodnosti slovenskega naroda: Trdina, Stritar. Mahnič. Tavčar. Šubic in Mencinger so imena, ki jih je razgibaval prav ta »up in strah«. (Samostojne slovenske države, pa nihče ni predvidel.) A tisto so bile fantazije in ideološke polemike. Te se še danes nadaljujejo z večjo ali manjšo duhovitostjo. V sodobni futurologiji pa danes velja skoraj enotno mnenje, da imajo majhne države prednost pred velikimi in več pogojev za razvoj in napredek. (Tega pa naši sodobni teoretiki pogosto ne razumejo.)
Pobudo za znanstveno futurologijo je dala bližajoča se letnica 2000. Leta 1980 so v Ljubljani ustanovili posebno raziskovalno skupino »Ljubljana 2000«, ki je imela nalogo podati podobo prihodnosti Ljubljane. A bili smo še globoko v samoupravnem sistemu in raziskovalci so bili nekako prepričani, da bo Ljubljana leta 2000 natančno takšna, kakršno si bomo s samoupravnim odločanjem naredili sami. To se zdi nekako logično - a ni znanstveno. Nad odločanjem, nad človeškim duhom, je namreč še neka druga sila. ki je takrat nihče med uradnimi raziskovalci ni znal poiskati in definirati. To »noč. ki tare duha«, je nenavadno težko razjasniti, o njej pa je spet razmišljal že Prešeren. Danes vemo, da je to materialna sila komunikacijske tehnologije. A kako »odvzeti brezup prihodnjih dni spred oči?«
Kaj potrebujemo?
Ni dvoma, da potrebuje Slovenija dolgoročno vizijo razvoja v prihodnosti, kakršne ne zmore politični program nobene stranke. Ta vizija ne bo niti fantastika, niti politični ideal ali boj tega ali onega za oblast, temveč znanstveno predvidevanje nujnosti, ki ima kar nekaj alternativ. Ko torej uvajamo futurologijo kot sodobno, danes že dokaj razvito znanost, v Slovenijo in v naš študijski program, moramo kajpak najprej preštudirati dosežke, dileme in alternative, ki so jih zaznali tuji, predvsem ameriški misleci in raziskovalci. In vedeti moramo, da sta slovenski narod in država samo del svetovnega organizma, ki se razvija vedno hitreje - a tudi neenakomerno.
Odgovoriti na vprašanje, v kakšni fazi razvoja smo, kaj naš razvoj pospešuje in kaj zavira? In kakšne spremembe se nam obetajo, ki jih ne more predvidevati noben politični program?
Spremembe bodo nedvomno zelo velike. Bodo dobre ali slabe? In kaj storiti, da bi preprečili slabe?
BORIS GRABNAR
Digitalni inženirji
V sanjski deželi inženirjev mostovi pod vplivom težnosti kar sami od sebe rastejo in zavzamejo najboljšo možno obliko. Stoli sami od sebe vedo, da tri tanke noge popolnoma zadostujejo, da nosijo težo človekovega telesa. Skupina strokovnjakov pod vodstvom strojnega inženirja dr. Jiirgena Sauterja skuša te sanje uresničiti s pomočjo - računalnika.
Postopki, s katerimi danes z računalnikom pogosto ponazarjajo zapletene sisteme, so obstajali že takrat, ko računalnikov še ni bilo. Matematiki in fiziki so si zamislili model sistema kot zbirko majhnih dvo- ali tridimenzionalnih sestavnih elementov, ki so med seboj povezani. Bodisi da gre za avtomobilsko nesrečo ali za svetovne vremenske razmere, s tem postopkom, ki ga znanstveniki imenujejo metoda končnih elementov, je mogoče vedenje sistema teoretično gledano poljubno natančno izračunati tako, da ugotovijo vedenje vsakega posameznega sestavnega elementa in njegov vpliv na druge elemente, ki ga obdajajo. Izračun pa je tem bolj natančen, čim gosteje je spleten sistem virtualnih posameznih delcev.
Vse prehitro pa se morajo danes znanstveniki sprijazniti z omejenimi možnostmi takšnega postopka, posebej takrat ko je izračunavanje zelo zapleteno, na primer pri zelo zahtevni optimizaciji polizdelkov v strojni industriji. Za kolikor toliko natančne rezultate je treba pri današnjih matematičnih metodah rešiti sisteme enačb z nekaj tisoč neznankami — naloga, ki jo zmorejo opraviti le dragi veliki računalniki. Za industrijo se takšno izračunavanje izplača le v izjemnih primerih. Takšne matematične simulacije je doslej v večji meri uporabljala samo vesoljska industrija. Zato je Sauter razvil novo, preprostejšo teorijo optimizacije, s katero bi lahko dele strojev optimirali tudi na preprostih, običajnih računalnikih v okviru zgoraj omenjene teorije sestavnih elementov.
Zgledoval se je po drevesni skorji. Da bi dobil optimalno izdelan polizdelek, mora biti na tistih delih, ki so izpostavljeni velikim obremenitvam, več materiala, na delih z majhnimi obremenitvami pa je treba z materialom varčevati. V jeziku teorije sestavnih delov: če je en sam element površine telesa izpostavljen večjim napetostim^ ga je treba preprosto potisniti navzven, notri nastalo praznino pa zapolniti, torej je telo na tem mestu »debelejše«. Ko telo, katerega približna oblika je že vnaprej dana, doseže optimalno obliko, je treba izpolniti še eno zahtevo: vsi posamezni deli morajo biti, če je le mogoče, enakomerno obremenjeni. To tako rekoč naravno načelo seje zdelo industrijskim praktikom doslej preveč preprosto, da bi ga uporabili v strojništvu. Tako je računalniški program CAOSS (Computer Aided Optimizations System Sauter) doslej edini v strojništvu, ki ne uporablja zapletene matematike, ampak temelji na načelu »drevesne skorje«. Doslej se je z njegovo pomočjo že posrečilo za 30 odstotkov zmanjšati maksimalno obremenitev sestavnih delov zavor, ki sojih doslej že večkrat računalniško op-timiraii. Nekaj podobnega se je posrečilo tudi pri plošči sklopke. S tem je bila teoretično za približno tisočkrat podaljšana doba trajanja teh delov.
Skupina znanstvenikov na univerzi v Karlsruheju zdaj postopek dosledno izpopolnjuje. V prihodnje računalniki naj ne bi optimirali samo že danih oblik, ampak tudi takoj dognali, kakšna oblika polizdelka je načeloma najboljša za rešitev danega problema.
• Mobilna telefonija v Sloveniji danes in jutri
Prihaja digitalni sistem, toda prostor je tudi še za razvoj analognega
V zadnjih letih smo v svetu priče vse večjemu povpraševanju po mobilnih komunikacijah. Minilo je obdobje, ko so bili mobilni telefoni (postaje) predvsem statusni simbol, saj so prerasli v resnično potrebno opremo sodobnega poslovnega človeka. Pred tremi leti je bil v Sloveniji zastavljen projekt »mobitel«. Poleg navdušenja ni manjkalo tudi vprašanj, ali tržne in družbene razmere dopuščajo uveljavitev mobilne telefonije v komercialno opravičljivih količinah in ali je smotrno pričeti z NMT analogno mobilno telefonijo v času ko se ostala Evropa že sooča z novim vseevropskim digitalnim celičnim mobilnim sistemom (v nadaljevanju GSM).
Danes So odgovori na vsa ta vprašanja znani. Odločitve so se potrdile kot premišljene in časovno dobro izbrane. Do danes je firmi Mobitel d. d., ki je .operater tega sistema, uspelo prodati več kot lltisoč mobilnih telefonskih priključkov. V razmeroma kratkem času je mobilno omrežje s širjenjem mreže baznih postaj dobilo podobo pravega celičnega sistema, ki zagotavlja 90 odstotno pokritost slovenskega ozemlja z radijskim signalom.
Tehnične karakteristike NMT- 410 analognega sistema, ki se uporablja tudi v Sloveniji, so naslednje:
•	FDMA (Frequency Division Multiple Access) z enim kanalom na nosilno frekvenco;
•	25 kHz razmik med nosilnimi frekvencami:
•	FFSK (Fast Frequency Shift Keying) tip modulacije pri 1200 bodni binarni signalizaciji med mobilno telefonsko centralo in mobilno postajo.
V Sloveniji je na voljo 168 nosilnih frekvenc, kar pomeni prav toliko govornih kanalov. Frekvenčni razmik med sprejemnimi in oddajnimi frekvencami je 10 MHz. Trenutno je v omrežje vključenih več kot 400 govornih kanalov. Z večanjem števila celic postajajo te čedalje manjše in omogočajo kvalitetno zvezo tudi z ročnimi mobilnimi postajami majhne moči, ki postajajo po dimenzijah, teži in ceni vse bližje željam uporabnikov.
Omenjene karakteristike analognih mobilnih postaj iz čisto tehnoloških razlo-
• Prvi celični radijski sistem v Evropi so postavili leta 1981 v Skandinaviji. Začetna kapaciteta je bila nekaj tisoč naročnikov. Danes je v uporabi šest različnih celičnih sistemov v šestnajstih evropskih državah, ki presegajo 1,2 milijona naročnikov.
Prenosni telefon postaja za marsikoga nepogrešljiv pomočnik.
gov ne bodo primerljive s karakteristikami GSM digitalnih mobilnih postaj. Digitalna mobilna telefonska centrala AXE-10, ki predstavlja jedro slovenskega mobilnega omrežja, omogoča uporabo dodatnih storitev, kot so: telefonski predal, preusmeritev klica, omejena uporaba - zaklepanje, čakanje na naslednji klic, zveza brez prekinitev za prenos podatkov.
Stari sistemi so večinoma nezdružljivi^_______________________________
Znano je, da je včerajšnje in današnje sisteme mobilne telefonije izgrajevala sko-
raj vsaka evropska država po svoje. Zato so med seboj večinoma nezdružljivi, kar pomeni, da mobilni telefon, ki izhaja iz ene države, običajno ni uporaben na ozemlju druge države. Tukaj so izjeme države, ki uporabljajo enak sistem, kot na primer NMT-450, v istem frekvenčnem območju, kot na primer Slovenija in Hrvaška v območju 410 MHz. Tako stanje je ovira za poslovno vedno bolj povezano Evropo. Zato je vzporedno z dozorevanjem ideje o gospodarski in politični združitvi Evrope nastajal standard za GSM mobilno telefonijo.
Poglavitne tehnične karakteristike tega sistema so:
•TDMA (Time Division Multiple Access) z osmimi kanali na nosilno frekvenco;
•	RPE - LPC (Regular Pulse Excited Linear Predictive speech Codec) s hitrostjo 13 kbit/s;
•	konvolucijska koda (2,1,5);
•	200 kHz razmik med nosilnimi frekvencami;
•	GMSK (Gaussian filtered Minimum
© Staranje Slovencev doma in po svetu (6)
V izobraževalcu starejših je pri nas
več kot 2000 slušateljev
»Ne vem, ne vem, če je s sosedovo gospo vse v redu. Pomislite, slišala sem, da hodi v nekakšno šolo, na nekakšne tečaje... Ima pokojnino, pa vnuke... Le kaj jo je pičilo zdaj na stara leta?« Približno tako nejeverno so pred leti nekateri sprejemali zamisel o izobraževanju za tretje življenjsko obdobje. V nasprotju s prakso v nekaterih tujih razvitih okoljih, je bilo pred leti to pri nas takorekoč revolucionarna novost, ki pa seje potem presenetljivo hitro uveljavila in je danes nekaj povsem samoumevnega.
Danes imamo v Sloveniji več kot 450 tisoč upokojencev. »Ko smo pred desetimi leti pričenjali z eksperimentalnimi programi Univerze za tretje obdobje, jih je bilo »komaj« 350 tisoč. Že takrat pa so bili demografski tokovi zaskrbljujoči. Razumljivo je, daje bilo potrebno razmišljati, kako zaposliti tako velik segment prebivalstva,« je v prispevku za postojnski posvet o problemih, povezanih s staranjem Slovencev doma in po svetu, razmišljala Dušana Findeisen Po njenih besedah za tiste, ki so se »iepega dne domislili, da bi želeli izobraževati starejše, njihovo število in potreba po reintegraciji njihovih sposobnosti na začetku sicer ni bila motiv za uvajanje Univerze za tretje življenjsko obdobje«. V času izrazite »regulacije« življenja v našem prostoru so v izobraževanju sta.ejših odkrili predvsem možnost zase: za andragoge, ki so si želeli drugačnega izobraževanja. V začetku je torej šlo predvsem za to, da bi »vrnili v razosebljeno izobraževanje vsebine kulturne narave« in da bi poudarili
izobraževanje posameznika in ne nekakšen abstrakten »kolektiv« zbranih oseb...
Tako so nastala prva izobraževanja; na stičišču domačih razmer - domačih potreb, domačih želja - in tujih izkušenj, še posebej francoskih. Zato tudi ni naključje, da se je prvo tako izobraževanje pričelo prav v francoskem jeziku.
Pozneje, ko je Univerza rasla, so se oblikovali drugačni, širši motivi: vplivati ne le na podobo izobraževanja v Sloveniji in tedanji skupni državi, marveč tudi širše -na položaj starejšega človeka, na poglede na starost in na staranje, na medosebne odnose in na odnose med generacijami.
Prvi odzivi na kontaktne radijske oddaje, ki dosežejo širok krog poslušalstva, so bili značilni za takratno »stanje duha«. »Pogosto so nas spodbujali, presenečeni nad tem, da v prostoru nastaja nekaj, kar izhaja iz ljudi (ne iz ustanov) in je narejeno samo za ljudi. Po drugi strani pa so nas dosegla tudi razmišljanja, da naj pustimo »stare« kar ob strani, da imajo brez tega kaj početi: dovolj jim je skrb za otroke in vnuke. Kdo pa bo vodil otroke v vrtec, skrbel zanje, če bodo »stari« ponoreli in začeli hoditi v nekakšno šolo...«
Tako ni čudno, pravi Dušana Findeisen, da je takrat na Univerzo v Ljubljano prihajalo dosti starejših na skrivaj, da jih ne bi odkrili prijatelji in sosedje... »Pojav je bil namreč v našem okolju tako nov, da je mnoge posilil smeh ali pa so se vsaj nejeverno čudili, če smo jim omenili, da starejši lahko hodijo v šolo. Za nas je bil odnos do izobraževanja starejših na nek način tudi
• Domači in tuji udeleženci znanstvenega sestanka o problematiki starejših Slovencev doma in po svetu (podpokroviteljstvom Gerontološkega društva Slovenije sta ga skupaj pripravila Svetovni slovenski kongres - Konferenca za Slovenijo in Slovenska izseljenska matica) so sprejeli tudi nekaj konkretnih predlogov in pobud, ki naj bi jih seveda čimprej uresničili.
Tako so med drugim predvsem »ugotoviti, da je treba oblikovatijasnejšo politiko države Slovenije na področju vračanja Slovencev, ki živijo izven naših meja, v domovino. Pri tem so sami pripravljeni aktivno sodelovati, zato predlagajo, da nacionalni komite za demografsko politiko, čimprej obravnava ta vprašanja in prispeva svoj delež k oblikovanju te politike.«
Oblikovali so tudi »pobudo pristojnim slovenskim državnim organom, naj pospešijo delo pri pripravi in sklepanju meddržavnih konvencij s področja socialne varnosti. Predlagajo, naj preučijo možnosti in storijo vse, kar je mogoče, za sklenitev takih konvencij tudi z državami, s katerimi jih doslej ni bilo, kjer pa živi veliko Slovencev. To vetja predvsem za prekomorske države.
Svet za družino pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga predvideva resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike, naj postane tudi stalni organ za usklajevanje in urejanje vprašanj varstva starih ljudi v Sloveniji.
Ustreznim organom Svetovnega slovenskega kongresa in Slovenske izseljenske matice so predlagali, naj podpro prizadevanja slovenske države za oblikovanje in uresničevanje ustreznejše družinske politike oziroma za boljše pogoje za nastanek, razvoj in življenje slovenskih družin. H kakovosti življenja družin lahko pomembno prispeva tudi starejša generacija, zato mora družinska politika ustrezno omogočiti oziroma spodbujati tudi primerne večgeneracijske povezave.
Glede na pomembnost bivalnih pogojev za sobivanje več generacij predlagajo, da se slovenski nacionalni stanovanjski program oblikuje tako, da bo v soseskah omogočeno bivanje več generacij.
In naposled, »pristojnim državnim in drugim organom priporočajo, da tudi pri urejanju drugih vprašanj, ki zadevajo stare ljudi, vključijo v njihovo reševanje ustrezne organizacije in združenja, namenjena starim, da bi tako zagotovili, da bodo sprejete rešitve res oblikovane tudi po meri starostnikov.«
razumljiv. Zdi se, da je bilo to obdobje, ko se večna razlika med poklicnim in humanističnim izobraževanjem zaradi šolskih reform ni niti mogla pojavljati. Izobraževanje je bilo podrejeno proizvodnji in človek je bil predvsem proizvajalec...«
Podobno misleči so si želeli osebno svobodo, doživljanje, ustvarjanje
Univerza za tretje življenjsko obdobje je tako rasla z ljudmi in za njih. Iz prvega francoskega šudijskega krožka jih je nastalo še nekaj in kmalu je bilo vključenih približno sto slušateljev. Francoščini so se pridružili še drugi programi: novinarstvo, angleščina, keremika, slikarstvo, književnost. Pridružili so se novi ljudje - podobno misleči, ki so si želeli več osebne svobode, doživljanja, ustvarjanja. V ustanovah z mnogimi pravilniki to ni bila zmeraj mogoče. Oglašali so se mentorji, slušatelji, starejši, številni polni novih zamisli. Cilji so bili trdno postavljeni, univerza pa vodena spontano, vsakdo je lahko prispeval po svojih močeh, vsaka nova dobra zamisel je bila prijazno pozdravljena. Programe so spremljali študenti andragogike, ki so svoja opazovanja vnesli v raziskovalne naloge.
Širil se je krog sodelavcev in slušateljev, nastajale so tudi nove vsebine: ornamentika, zvočna podoba slovenske besede, kitajščina, drugi jeziki, računalništvo, francosko gledališče... Poudarek je bil predvsem na kulturi.
Postopoma so uvedli tudi prve izobraževalne tabore, prve študijske izlete, povezane z univerzami v tujini, v goste pa so prihajali tuji starejši študentje in tkala so se seveda nova prijateljstva.
Ob Ljubljani so zrasle druge, z njo organsko povezane univerze v Velenju, Mariboru, Slovenjgradcu, Idriji, Novi Gorici. Ko so prihajale številne televizijske, ekipe, so strokovni sodelavci Univerze v Sloveniji lahko spoznali tudi kolege iz Beograda, Zagreba in od drugod.
Univerza tudi pomaga pri prilagajanju spremambam v okolju
Danes je v izobraževanje starejših v Sloveniji vključenih več kot 2000 slušateljev. Kot pravi Dušana Findeisen, Univerza v Ljubljani ponuja slušateljem 54 različnih vsebin. Slušatelji so organizirani v študijske krožke. To pomeni predvsem, da »zlagajo skupaj« svoja znanja in izkušnje. Vodi jih mentor, ki mora imeti znanja in primerne osebnostne lastnosti. Mentor jim pomaga usmerjati učenje k ciljem, iskati gradiva. Pomaga izbirati diskusijske teme. skrbi za evalvacijo prehojene poti, doseženega znanja.
Vsi študijski krožki upoštevajo interdisciplinarnost. To pomeni, da se ne zapirajo le v eno vsebino. Tako na primer študij-
ski krožek francoskega jezika posega tudi na druga področja, še posebej pri pripravi učbenika francoske zgodovine. Načelo študijskih krožkov je namreč, da razen učenja spodbujajo tudi uporabo znanja, ali še bolje učenje skozi smiselno, samouravna-vano delo, dejavnosti. »Prepričani smo, da na ta način starejši bolje doživljajo svoje okolje, najdejo z okoljem pristnejše povezave. Predvsem okušajo svobodo skupnega ustvarjanja. Izobraževanje starejših v Sloveniji namreč ne pristaja na to, da bi bilo zgolj poraba prostega časa. Lahko bi rekli, da izobraževanje starejšim in njihovim družinam pomaga, da se osvobodijo, postanejo avtonomni, enakovredni, da še lažje prilagodijo spremembah v okolju. In teh je dosti. Tako je univerza za tretje življenjsko obdobje postala pravo izobraževalno gibanje na povsem prostovoljnih temeljih. Deset let prostovoljnega dela strokovnjakov in slušateljev je vtkanih v njen obstoj.
In kakšni so izgiedi za prihodnost? »Danes v povezavi z Univerzo v Ljubljani nastaja Univerza za tretje življenjsko obdobje Slovenije. Njeno delo bo razvojno. Razvijala bo mrežo univerz v različnih občinah, skrbela bo za izobraževanje mentorjev, uvedla bo predupokojitveno izobraževanje, vključevala se bo v mednarodne projekte... Univerza sama, izobraževanje in druženje starejših - pogosto tudi v medgeneracijskih skupinah - pa bodo še naprej v rokah prostovoljcev.«
Odmev
Le pravilni klici rešujejo življenja
Konec
V prejšnjem Znanju za razvoj ste obsežno in zanimivo pisali o urgentni medicini. V okvirčku z naslovom Kaj storiti, če potrebujemo nujno pomoč, je bila med telefonskimi številkami za helikopterski prevoz zapisana tudi številka dežurnega zdravnika, ki je dosegljiv preko pagerja. Toda pri klicni številki pagetja jo je zagodel tiskarski škrat in namesto prave klicne številke 0610, je bila objavljena kiicna številka 0601.
Formalno gre le za zamenjavo dveh številk, dejansko pa je lahko posledica te »napakice«, da bo oseba, ki želi oddati paging sporočilo, klicala obstoječo ali neobstoječo telefonsko številko omrežne telefonske skupine 0601 - Trbovlje, namesto avtomatske paging centrale 0610 v Ljubljani.
Pri več kot 50 tisoč uporabnikih avtomatske paging centrale (APC) 0610 v Sloveniji prihaja, zaradi podobnosti med
DRAGICA BOŠNJAK
Učenje v poznih letih vsekakor ni škodljivo.
klicno številko APC in karakteristično telefonsko številko omrežne skupine 0601 -Trbovlje, v praksi do pogostih zamenjav, zato nekoliko natančneje opišimo oddajanje paging klicev; o tem se uporabniki lahko podrobneje seznanijo tudi v telefonskem imeniku PTT Slovenije.
Sporočilo je mogoče oddati le v primeru, če oseba, ki želi sporočilo oddati, pozna klicno številko pageija. Zaradi zasebne narave paginga te klicne številke javno niso nikjer objavljene. Imetniku paginga je prepuščeno, da po lastni presoji obvešča osebe s katerimi želi kontaktirati, o svoji dosegljivosti na pagerju; za klicno številko pageija dežurnega zdravnika naj bi na primer vedelo čim več ljudi, zato so jo tudi javno objavili.
Paging sporočila lahko oddamo na dva načina:
•	preko že omenjene avtomatske paging centrale 0610;
•	s posredovanjem operaterja na telefonski številki 917.
Oddaja paging klicev preko APC 0610
je možna 24 ur vsak dan s kateregakoli telefona, ki je priključen na javno telefonsko omrežje PTT Slovenije. Oseba, ki želi oddati sporočilo to stori tako, da potem, ko v telefonski slušalki dobi signal »prosto«, izbira brez prekinitve oziroma daljšega presledka:
•	0610 (klicno številko pagerja);
•	103174 (šest številčno klicno številko pagerja, v našem primeru je to številka dežurnega zdravnika za helikopterski prevoz);
•	xxxxx(xx) (sedem mestno številko -praviloma telefonsko številko telefona s katerega kliče);
•	»...in počaka na potrditev sprejema klica, ki se glasi: »Klicali ste paging službo, sporočilo sprejeto, hvala!«
V naslednji minuti bo klicani pager sprejel sporočilo in ga izpisal na ekran kot telefonsko številko, skupaj z omrežno telefonsko številko iz katere je bilo oddano.
Oddaja paging klicev s pomočjo operaterja na telefonsko številko 917 - iz tujine je operater dosegljiv na številki: +386-61-917 - pa poteka tako, da pokličemo operaterja na številko 917 (ta številka je enaka za vse omrežne skupine v Sloveniji), mu povemo klicno številko pagerja in željeno sporočilo. Slednje je za določene vrste pagerjev (alfanumerične) lahko dolgo do 80 znakov, sicer pa do 18 mestne kombinacije številk in presledkov; najpogostejša sporočila so telefonske številke s kakšno dodatno številčno šifro. Klicani pager bo prejel sporočilo v naslednji minuti praktično kjerkoli v Sloveniji in na Hrvaškem.
Poleg omenjenih načinov oddaje paging klicev so na voljo tudi posebni paging terminali za neposredno oddajo klicev z lastnega osebnega računalnika.
DUŠAN RAJAR
Shift Keying) tip modulacije.
GSM sistem deluje v okviru dveh frekvenčnih pasov, ki sta razmaknjena za 45 MHz. Frekvenčni pas od 890 do 915 MHz je namenjen oddaji na mobilni postaji in sprejemu na bazni postaji, medtem ko je frekvenčni pas od 935 do 960 MU/ namenjen oddaji na bazni postaji in sprejemu na mobilni postaji. V omenjenih dveh pasovih dobimo pri razmiku nosilnih frekvenc za 200 kHz 124 parov kanalov. Z upoštevanjem TDMA tehnike in osmih časovnih oken (Time Slots) na en nosilec frekvence je končno število 992 parov kanalov.
Prednosti digitalnega sistema
Že teh nekaj skopih podatkov o uporabljeni tehniki odpira široko paleto novih uporabnostnih značilnosti sistema GSM. Najpomembnejši sta že omenjeni vseevropska združljivost in popolna digitalnost. Slednja omogoča uspešno zaščito prenosa govora in podatkov proti namernemu in naključnemu prisluškovanju (A5 algoritem za omenjeno zaščito je bil do aprila 1994 za vzhodno evropske države na voljo le v prilagojenih verzijah A5/0 in A5/2). Tako je GSM prvi sistem mobilne telefonije, ki v sklopu standarda ponuja zaščito govora in podatkov.
Digitalnost ima tudi druge prednosti. Ker ni več strukturne razlike med prenaša-nimi signali govora, glasbe, slik ali podatkov iz računalnika, je mogoče enostavno in funkcionalno povezovanje posameznih zvrsti komunikacijskih naprav in velika razširitev palete ustreznih storitev (harmonizacija in kompatibilnost s sitemom integralnih telekomunikacijskih storitev -ISDN). Digitalni signal je odpornejši na motnje in presluh do sosednjih komunikacijskih kanalov, moteni signal pa je mogoče obnoviti. Računalniški podatki se lahko pošiljajo in sprejemajo s standardnimi hitrostmi do 9600 bit/sek, pri čemer modem pri samem telefonu ni več potreben.
GSM je neposredno povezljiv z elektronsko pošto (E-mail), videotekstom, te-leksnimi in teleteksnimi storitvami. Standard omogoča prenos kratkih sporočil (Short Message Service).
Pomembna novost je uvedba naročniške kartice, podobne običajnim plačilnim karticam. ki jo dobi vsak naročnik GSM pri izbranem operaterju. Na kartico so vpisane informacije o operaterju GSM omrežja, identiteta naročnika in naslov za obračunavanje. Na ta način je mogoča avtorizacija klica, onemogočena je zloraba kartice, račun pa bremeni lastnika kartice in ne več lastnika telefona.
Razmeroma
omrežja
zahtevna izgradnja
Če omrežje GSM primerjamo z analognim omrežjem NMT. lahko ugotovimo, da je izgradnja prvega znatno kompleksnejši proces, ki zahteva daljše priprave za izgradnjo (po izkušnjah evropskih operaterjev do 14 mesecev po podpisu pogodbe s proizvajalcem GSM opreme) in postopnejše zagotavljanje pokritosti terena z radijskim signalom. Za realizacijo ene mednarodne povezave med omrežji GSM je trenutno potreben čas treh mesecev in uporaba standardov EDI (Electronic Data Interchange) za prenos dokumentov. Možnih pristopov k izgradnji GSM omrežja je veliko in ravno optimizacija vseh teh postopkov izgradnje vodi v kakovostno in zanesljivo omrežje, ki bi omogočalo uporabniku kakovostne in razmeroma poceni storitve.
V tej vmesni fazi je gotovo še kar nekaj prostora za razvoj analognega mobitel omrežja, ki v svojo ponudbo uspešno \ kiju čuje ročne mobilne telefone majhne moči, ki so značilni za GSM omrežja, kot tudi že omenjene dodatne storitve in novosti v tarifni politiki. Ocene kažejo, da bo tudi v času omrežja GSM za velik del uporabnikov še vedno zanimiv današnji analogni NMT sistem, se pa pri Mobitelu pripravljamo, da če dobimo koncesijo za GSM (le to bo podelilo ministrstvo za promet in zveze), postavimo kakovostno, s storitvami bogato in za uporabnike cenovnodostopno omrežje GSM tudi v Sloveniji.
Podatki iz vzhodnoevropskih, baltskih držav in držav nekdanje SZ kažejo, da se je veliko držav omenjene regije odločilo časovno v precejšnjem zaostanku za Slovenijo vpeljati NMT-450 sistem mobilne telefonije in da se tudi za zahodno Evropo »nemški fenomen« v GSM svetu ne more ponoviti skoraj nikjer drugje.
TOMAŽ SIMONIČ
Poročilo o poskusni maturi
Ocene kažejo, daje matura bolj
po meri gimnazijcev kot drugih
»Matura je bolj po meri gimnazijcev kot drugih«. Tako je na sestanku strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje menil dr. Janko Strel, član tega naj višjega državnega organa za potijevanje osnovnošolskih in srednješolskih učno-vzgojnih programov. Poskusno maturo je strokovni svet označil za uspešno izvedeno, njenim popravljalcem in izvajalcem je izrekel priznanje. Nanizal je tudi kar nekaj opomb, ki jih pripravljale! mature najbrž ne bodo obšli.
Podlaga za pogovor na strokovnem svetu je bilo Poročilo o poskusni maturi v šolskem letu 1993/94; republiška maturitetna komisija je poročilo sprejela 1. julija, zanjo so ga bili pripravili dr. Joško Budin, dr. Sergij Gabršček in Noel Škerjanc. Po mnogo letih je na šolskem področju nemara to eno izmed prvih poročil, ki mu ni moč očitati pristranskosti.
Pravna podlaga za (vnovično) uvedbo mature in tudi za možen predhoden preizkus je zapisana v dopolnilih zakona o usmerjenem izobraževanju iz leta 1989. Delovna skupina pri Centru za razvoj univerze (vodil jo je Zdenko Lapajne) je takrat sestavila ekspertizo Zaključni izpit in matura in v- njej prvič predlagala poskusno maturo v letu 1994 pred splošno uvedbo mature leta 1995, pobuda za izvedbo poskusne mature pa je prišla z Univerze v Ljubljani (takratna prorektorica dr. Alenka Šelih). Ministrstvo za šolstvo in šport pa strokovni svet sta obravnavala predlog za poskusno maturo v letu 1992, predlog jima je posredovala republiška maturitetna komisija. Pri Zavodu za šolstvo in šport je bila ustanovljena delovna skupina posebej za ta namen, vključil se je Republiški izpitni center pa ministrstvo za šolstvo in šport in republiška maturitetna komisija ter ob njej komisije za posamezna maturitetne predmete.
Poskusnih okrog 960
maturantov je bilo
Pri pripravi predmaturitetnih preizkusov za predmete poskusne mature, pripravi izpitnih gradiv, tiskanju, distribuciji in zbiranju izpitnih gradiv, pripravi šifer kandidatov, informiranju in finančnem poslovanju je dokazal primerno organizacijsko tehnično usposobljenost. Pri delu z republiškimi predmetnimi komisijami, stikih s tujimi izpitnimi centri, vodenju ocenjevalnega postopka, organizaciji izobraževanja zunanjih ocenjevalcev, statistični analizi rezultatov in pripravi informacijskega
REZULTATI POSKUSNE MATURE
Ime predmeta	Število dijakov	Povprečna ocena
		
Slovenski jezik in književnost	617	2.66
Matematika	617	2,97
Angleški jezik I	560	3.05
Nemški jezik I	57	2,95
Angleški jezik II	9	3.89
Nemški jezik II	92	3,78
Francoski j. II	1	3
Latinski jezik	9	3,44
Biologija	189	2,90
Fizika	167	3,13
Kemija	140	2.81
Zgodovina	138	2,40
Geografija	162	2,86
Sociologija	30	3.30
Psihologija	52	3,08
Filozofija	8	4.0
Za sodelovanje pri poskusni maturi se je prostovoljno odločilo 24 srednjih šol (gimnazij in strokovnih šol) in na njih okoli 960 dijakov. Zavod za šolstvo je pripravil 127 seminarjev, na njih pa je sodelovalo okoli 2100 učiteljev (število načrtovanih seminarjev je bilo preseženo, še posebej za slovenski in angleški jezik; tudi število udeležencev je bilo večje od predvidenega). Odgovori udeležencev kažejo, da je bil namen izobraževanja dosežen v pričakovani meri.
S tem je bil uresničen eden izmed treh poglavitnih ciljev, zastavljenih ob poskusni maturi. Ti so bili: prvič, organizacijsko in tehnično delovanje Republiškega izpitnega centra in maturitetnih organov; drugič, pridobivanje izkušenj z eksternim (zunanjim) preverjanjem in ocenjevanjem znanja; tretjič, načini in oblike izobraževanja učiteljev, ki bodo pripravljali učence na poskusno maturo.
Za delo Republiškega izpitnega centra je zapisano, da je opravil svoje naloge kakovostno in v skladu s svojimi predvidenimi postopki. In kaj vse je počel?
mature udeležila velika večina prijavljenih dijakov.«
Tudi zunanji ocenjevalci
Vsak pisni izdelek dijaka sta ocenjevala dva zunanja ocenjevalca (po pripravljenih navodilih rapubliških predmetnih komisij); letos so izjemoma lahko ocenjevalci delali v skupini, kar pomeni, da so ocenjevali sicer samostojno, ob morebitnih nejasnostih pa so se v skupini posvetovali z navzočimi člani republiških predmetnih komisij. Večjih težav ni bilo niti pri ocenjevanju izdelkov esejskega tipa. Ob tem je navedeno, da so nekaj vznemirjenja pri dijakih povzročile negativne točke za nepravilne odgovore (to zato, ker dijaki niso bili predhodno seznanjeni s tem načinom ocenjevanja).
O izkušnjah pri poskusni maturi in posledicah za pripravo v letu 1995 je na prvem mestu omenjeno, da so odstranjeni zadržki in pomisleki o tem, ali je mogoče uspešno izvesti maturo leta 1995 tako, da ne bo predstavljala nobenega tveganja za prvo generacijo maturantov. Poskusna matura je potrdila, da za izvedbo mature v letih 1995 - 1997 niso potrebne nobene večje
spremembe. Priprave za izvedbo mature v letu 1995 se bodo zato lahko nadaljevale po načrtu. Upoštevati pa bo potrebno, da bo kandidatov na maturi 1995 vsaj desetkrat več kot letos, število maturitetnih predmetov se bo podvojilo, število šol z maturo pa bo petkrat večje.
Prvotni predlog republiških maturitetnih komisij za pretvorbo doseženih točk v ocene (temeljil je na absolutnem kriteriju minimalnega znanja) bi po mnenju republiške maturitetne komisije vodil do prevelikih razlik med porazdelitvami ocen pri posameznih predmetih in do prevelikega deleža neuspešnih dijakov pri poskusni maturi. V nekaj najbolj izstopajočih primerih je zato uravnavala minimalni prag tako, da so se razlike med predmeti nekoliko zmanjšale. Število točk, potrebnih za pozitivno oceno, je republiška maturitetna komisija znižala predvsem pri slovenskem jeziku, matematiki in zgodovini. (Na pogovoru na strokovnem svetu je bilo rečeno, da je bilo friziranje ocen pri zgodovini preveliko in da bodo na filozofski fakulteti prihodnje leto premislili o umestnosti razultatov mature, če bi se kaj takega prihodnje leto ponovilo; za letošnje primere so pa na predmetni komisiji za zgodovino ugotavljali, da so dijaki na poskusni maturi bili pri zgodovini ugodneje ocenjevani kot na zaključnem izpitu.)
Zunanje ocenjevanje je potekalo brez težav. Republiške predmetne komisije so predlagale meje med posameznimi ocenami; pregledali so najprej izdelke dijakov, ki so bil na meji med zadostno in nezadostno oceno ter prav dobro in odlično, po opredelitvi teh meja so določili mere vmesnih ocen. (Za slovenski jezik in književnost je bilo na sestanku strokovnega sveta omenjeno, da število negativno ocenjenih
dijakov pri tem predmetu ni bilo katastrofično in da je bilo v mejah normalnega, prag uspešnosti pa pravzaprav ni bil znižan, marveč je bil tak, kot ga je bila predmetna komisija prvotno predlagala ob pregledu razultatov.)
Finančna plat poskusne mature ni posebej obravnavana v poročilu. Omenjeno je to, da so se zunanji ocenjevalci kljub začetnemu nestrinjanju s pogoji dela, predvsem s financiranjem, udeležili ocenjevanja v polnem številu.
Prednost gimnazijcev
Na poskusni maturi je bila opazna razlika med rezultati na gimnazijah in strokovnih šolah - najbolj pri slovenskem jeziku in književnosti ter pri tujem jeziku. Pri slovenščini je dobilo nezadostno oceno pet odstotkov gimnazijcev in osemnajst odstotkov dijakov strokovnih šol, zadostno oceno pa devetindvajset odstotkov gimnazijcev in petinpetdeset odstotkov dijakov strokovnih šol. Oceno dobro je dobilo devetintrideset odstotkov gimnazijcev in dvaindvajset odstotkov dijakov strokovnih šol, oceno prav dobro triindvajset odstotkov gimnazijcev in štirje odstotki dijakov strokovnih šol, odlično pa štirje odstotki gimnazijcev. Pri tujem jeziku so bila podobna razmerja. Sklenjeno je, da bo posebna skupina Zavoda za šolstvo raziskala vzroke za ta nesorazmerja med uspehi gimnazijcev in dijakov strokovnih šol pri omenjenih dveh maturitetnih predmetih in predlagala ustrezne rešitve. (Naj v zvezi s tem omenimo, da je strokovni svet potrdil nekaj predlogov za spremembe pri zaključnih izpitih na strokovnih šolah. Naravnane so v tako smer, da se strokovne šole skušajo prilagajati razme-
ram po uvedbi mature, računajoč na osip pri maturi in na podrejen položaj strokovnih šol ob maturi v primerjavi z gimnazijo; niso še omenjali tez za bodočo srednješolsko zakonodajo, ki bo po vsej verjetnosti legalizirala omenjeni odnos med gimnazijami in strokovnimi šolami.)
Nekaj predlogov
Med predlogi za maturitetne priprave v prihodnjem letu in naprej sta posebej zanimiva dva predloga republiške maturitetne komisije. Prvi napoveduje, da bodo pred-maturitetni preizkusi (recimo jim poskusna matura) še naprej ostali za tiste dijake v tretjem in četrtem letniku, ki se bodo pripravljali na maturo.
Dr. Gabršček, direktor Republiškega izpitnega centra, je v pogovoru za naše bralce povedal, da naj bi bi! interni preizkus v marcu na vzorcu šol v tretjem letniku, medtem ko naj bi vsi četrtošolci imeli maturitetno generalko v januarju, in sicer iz štirih predmetov - vseh treh obveznih in enega izbirnega - in v enakem časovnem obsegu kot na pravi maturi, razultate pa bodo obravnavali zgolj v razredu kot del priprave in pripravljenosti na maturo; najbrž bo prav ta test pomagal dijakom pri odločanju ali za maturo ali za zaključni izpit.
Druga pomembna stvar je spodbuda za vzdrževanje ugodnega maturitetnega razpoloženja med dijaki in učitelji. Utrdilo naj bi se prepričanje, da dijaki uresničujejo interes za študij na univerzi in da matura razvija soodgovornost učiteljev in dijakov (zato pa morajo biti zagotovljeni ustrezni materialni pogoji za vse udeležence pri maturi).
Kurikulumi so lahko tudi »ženski«
sistema mature je opravil vse predvidene strokovne naloge; opravljene so bile pravočasno. Pripomb ali pritožb na kakovost in pravočasnost ni bilo. Postopki, ki zahtevajo izpitno tajnost, so bili ustrezno varovani.
Podobno ugodna so obvestila tudi o delovanju republiške maturitetne komisije, republiških predmetnih komisij in šolskih maturitetnih komisij. Republiška maturitetna komisija je ob drugem namenila posebno skrb informiranju šolskih vodstev in učiteljev, spodbujala je neposredne stike in povratni vpliv, organizirala šteVilna srečanja z ravnatelji, tajniki šolskih maturitetnih komisij in dijaki. Republiške predmetne komisije so sodelovale pri izvedbi seminarjev, pripravile so izpitna vprašanja (skladno z rokovnikom), določile način ocenjevanja, sodelovale pri zunanjem ocenjevanju, pripravile predlog za pretvorbo točk v ocene. Šolske maturitetne komisije so izpeljale poskusno maturo na šolah brez večjih pomanjkljivosti. Zunanji ocenjevalci so opozorili na en primer kršitve izpitnega reda (v njem sta sodelovala dva kandidata), drugih kršitev niso zaznali. Navodilo o varovanju izpitne tajnosti pri maturi ni bilo kršeno v nobenem primeru. Univerzitetni učitelji so kot zunanji člani šolskih maturitetnih komisij sodelovali na veliki večini šol s poskusno maturo. Posebej je pomembna tale zapisana ugotovitev: »Šolam gre zasluga, da so vzdrževale razpoloženje med učitelji in dijaki, ki je bilo naklonjeno poskusni maturi. To je omogočilo, skupaj z nekaterimi ugodnostmi, ki so jih dijaki uživali pri maturi, da se je poskusne
Izobraževanj e za odprto socialno prihodnost
Izobraževanje lahko prispeva k odpravi družbenih, kulturnih, ekonomskih in političnih problemov le v odvisnosti od političnega napredka, primernega financiranja in pospešavanja izobraževanja, ki mora temeljiti na konsenzu, enakosti in pravici za vse. V to spoznanje bi lahko strnili večdnevno strokovno debato na letošnji mednarodni konferenci, ki sta jo bila organizirala na Bledu mednarodna zveza za socialno angažiranost pri izobraževanju odraslih ter slovenski andragoški center. Poleg domačih je sodelovalo tudi osemnajst tujih znanstvenikov, teoretikov in praktikov, ki so posredovali izkušnje vrste uspešnih izobraževalnih programov odraslih. Ti se dotikajo tako pravic žensk kot odnosa do manjšin, izobraževanja brezposelnih ali vpliva (bogatejših odnosno revnejših) lokalnih in drugih skupnosti na izobraževalne možnosti. Ali na kratko: vsaka skupnost je sama svoje izobrazbe kovač. Izobraženost kot najširši pojem usposobljenosti za življenje pa pomeni tudi bodočo stopnjo kakovosti tega življenja.
Poljakinja Izabela Rahman Livverska je
govorila o odprtih vprašanjih na področju pismenosti, položaja žensk in razvoja in takoj na začetku poudarila, daje nepismenost
v sodobni poljski družbi izkoreninjena, da v uradni statistiki ni najti podatkov o funkcionalni nepismenosti. Vendar pa zmeraj ni bilo tako. Se po koncu prve svetovne vojne je bila nepismenost na Poljskem množičen problem, saj je bil tedaj nepismen vsak tretji prebivalec države. Sistematično so se problema lotili po drugi svetovni vojni, čeprav so prvi izobraževalni programi za odrasle na Poljskem nastali že v 19. stoletju. Leta 1949 pa je parlament sprejel ustrezen zakon in število nepismenih se je občutno zmanjšalo. Najnovejši podatki kažejo, da je problem nepismenosti na Poljskem sistematično odpravljen.
Livverska je za najbolj pereča vprašanja sodobne poljske družbe označila boj za preživetje tisočev ljudi, zlasti brezposelnih in tistih z nižjimi dohodki, ter uveljavljanje in spoštovanje sprejetih zakonov. Povedala je, da se v državi povečujejo kriminal, onesnaževanje okolja in socialna demoralizacija. Posebej je izpostavila omejitev ženskih pravic s sprejetjem zakona leta 1993, ki prepoveduje splav. Tako postaja rojevanje otrok nekakšna državna prisila, država pa na področju spolnega izobraževanja ni storila nič, skoraj nemogoče je dobiti literaturo, ki bi na ustrezni ravni obravnavata spolnost, zato ni presenetljiv podatek, da le 8 odstotkov Poljakov uporablja kontracepcijska sredstva.
Averil Nevvsam pa je, nasprotno, predstavila nove priložnosti za ženske v angleškem mestu Middlesborough. Nove priložnosti za ženske je tudi naslov izobraževalnega programa, v katerem avtorica sama poučuje. V ta program so se leta 1993 vključile tudi črnke, temelji pa na posebnem žensko usmerjenem kurikulumu. Pod tem imenom v Veliki Britaniji poteka več izobraževalnih programov, katerih skupni cilj je odpiranje zaposlitvenih možnosti za ženske. Tudi Svet Evropske unije je enako poimenoval program za odpiranje delovnih mest za ženske.
Projekt Nove priložnosti žensk izhaja iz izkušenj žensk, jih povezuje s širšim socialnim kontekstom, kar za večino žensk pomeni podrejeni položaj v odnosu do moških. Udeleženkam skušajo dopovedati, da niso služkinje svojih družin, temveč enakopravne partnerice pri delu in odločanju. Med izobraževanjem imajo udeleženke zagotovljeno varstvo otrok, kar je eden ključnih elementov pridobivanja in vključevanja žensk v program. Program poteka v sodelovanju z univerzo v Leedsu in pomembno vpliva na samozavest žensk ter na zavedanje njihovega enakopravnega prispevka k razvoju družbe. Averil Newsam se še posebej zavzema za priznanje bremena dvojnega načina življenja žensk, na delu in doma.
Drugi tematski sklop konference je bil
namenjen narodnostim, beguncem in nacionalizmu. V tem okviru je udeležence zanimala predvsem kulturna identiteta naroda, manjšin, emigrantov in beguncev ter vloga izobraževanja odraslih pri tem. Težavnost teh vprašanj sta izpostavili Tara McArtbur in Jacqui Armour iz Velike Britanije z referatom o spremembah in pričakovanjih do pismenosti odraslih v multinacionalni londonski mestni četrti. Predstavili sta temeljno izobraževanje odraslih v Deptfordu, Lewis-ham: v tem predmestju živi okoli 23 odstotkov temnopoltih, ponekod je priseljencev tudi 40 odstotkov, 26 odstotkom ljudi v preučevani mestni četrti angleščina ni materni jezik. V tem predelu Londona je brezposelnost 40-odstotna, brezposelni so tudi vsi udeleženci tečajev izobraževalnega centra, v katerem delata, zato je vsebina programov prilagojena tej ciljni skupini. Takšna populacija potrebuje predvsem poklicno svetovanje in usmerjanje ter učenje temeljnih spretnosti. Kot največji problem izobraževanja takšne večnacionalne skupnosti sta omenili zapletenost oblikovanja ustreznega programa, saj je težko ugotoviti izobraževalne potrebe različnih nacionalnosti. Učitelji in svetovalci zato upoštevajo načelo mešanih razredov, v katerih se ljudje različnih nacionalnosti učijo skupaj in spoznavajo posebnosti posameznih kultur. Skupaj izdajajo tudi svoj časopis in prispevki zanj so bili podlaga knjigi z optimističnim naslovom Prihodnosti naproti ob pogledu na preteklost.
Več skrbi izobraževanju invalidov
V okviru strokovnih razmislekov o odvisnosti ali povezanosti ekonomske moči države s položajem izobraževanja in usposabljanja je bilo zanimivo slišati Barryja Evvarta iz Velike Britanije, ki je govoril o
Iz opomb, povedanih na sestanku strokovnega sveta naj bodo na kratko nanizane tele; Ocena poskusne mature je verjetno zavajajoča ob tem, da so bili dijaki letos pri maturi varni, saj so imeli za rezervo lahko še zaključni izpit (Vesna Me-žan Falatov); dr. Joško Budin je pritrdil, da psihološke situacije letos pri poskusni maturi niso simulirali, nanjo pa računajo Predvideti bo treba, kaj bo z neuspešnimi dijaki in z onimi, ki ne bodo šli k maturi - nekateri se ji bodo sami odrekli, nekaterim bodo učitelji zaprli pot z neugodnimi ocenami, nekateri bodo padli - brez mature bo nekaj tisoč četrtošolcev (Alfonz Vreznik); državni sekretar v šolskem ministrstvu dr. Pavel Zgaga je odvrnil, da so neuspešni dijaki tudi pri zaključnem izpitu, v šolskem ministrstvu pa iščejo možnost, da bi pri kandidiranju za vpis na univerzo bila bolj enakovredna oba maturitetna izpitna roka. junijski in jesenski. Raziskati bo treba nevralgične točke priprav na maturo pri posameznih predmetih, strogost kriterijev za ocene, zahtevnost znanja, na čin poučevanja v skladu s pričakovanji (dr. Bariča Marentič Požarnik). Nasploh so bila v ospredju razprav na strokovnem svetu predvsem vsebinska vprašanja, ki jim poskusna matura še ni namenjala posebne analize in ki so pri dijakih, učiteljih in starših v ospredju ob razmišljanjih o maturi.
Mnoge stvari bodo prihodnje leto mnogo bolje opravljene kot letos, vključno (ali predvsem) v zvezi z gradivi in pripravami dijakov v zaključnem letniku. Ob junijskem maturitetnem roku bo še popravni v jeseni. A vendarle bo treba upoštevati, da je matura selekcijska zadeva in da je bila s takim namenom tudi postavljena.
JANKO SVETINA
tem, kako lahko prebivalci lokalne skupnosti dobijo moč oziroma kako lahko izobraževalna dejavnost v lokalni skupnosti poveča razmerja moči. »Moč je za večino ljudi abstrakten pojem, in če jim želimo pojasniti, da so obstoječa razmerja moči »naravna« in »normalna«, moramo preučiti vlogo dominantne ideologije. Dominacija enega družbenega razreda nad drugim, bele rase nad obarvano, moškega nad žensko, se opravičuje s posedovanjem spretnosti vodenja ali s superiornim socialnim statusom. Razmerja moči v družbi so socialni konstrukt, d udi A. Gramschi je bil mnenja, da se moralna in politična dominacija uresničujeta s privolitvijo večine. Vendar pa je ključno vprašanje, ki ga je treba zastaviti, kdo ima pri tem korist.«
Na konferenci so se ukvarjali tudi s pojmom civilne družbe. Zanimala sta jih vloga in prispevek političnega izobraževanja odraslih k demokratizaciji družbe. Tem vsebinam so dodali še razpravo o prostovoljnih organizacijah in njihovi vlogi pri izobraževanju odraslih. S tega stališča je bil zanimiv pripevek predavatelja z univerze v Belfastu, mag. Roba Marka, ki je govoril o primeru severne Irske in izobraževanju odraslih.
Naj omenimo še prispevek slovenskega udeleženca Jožeta Primožiča, ki je spregovoril o invalidski problematiki. Poudaril je, da bi izobraževanje odraslih moralo v večji meri vključevati v svoje programe tudi invalide, saj je izobraževanje invalidov pri nas še vedno večinoma v pristojnosti socialnih služb, ne pa izobraževalnih ustanov. Predstavil je tudi podprojekt programa Phare z naslovom Delovni, kulturni in izobraževalni tabori, ki usposabljajo invalide za različna dela, jih pripravljajo na morebitno zaposlitev in samostojno življenje.
NEVENKA GAJŠEK BOGI PRETNAR
» Četrto leto program a Petra
Računalniki so odkritje nove vije v človekovi zavesti
Slovenski osnovnošolci so s programom Petra, ki se izvaja že na več kot stotih osnovnih šolah, in ki traja že četrto leto, dobili orodje in spoznavno sredstvo, ki presega vsa dosedanja in v temelju bolj modernizira šolo kakor sistemske in administrativne spremembe.
Poleg likovne in tehnične vzgoje računalniško opismenjevanje učencev in učiteljev poteka tudi ob poučevanju slovenskega jezika, kjer so zahteve do učiteljev in učencev postavljene tako, da poleg slavistične stroke oboji skupaj vstopajo v svet računalnikov, v okolje, ki je istočasno sematično bogato na ravni človekovega jezika, to je materinščine, strokovno slavistično zahtevno, vsebinsko razgibano, polno možnosti za svobodno ustvarjanje in učenje, istočasno pa grafično prijetno, računalniško moderno, dostopno in zanimivo.
Vprašanja, ki se vedno zastavljajo ob uvajanju novih učnih pripomočkov v pouk in v sam šolski sistem, so vprašanja didaktike in metodike. Kaj nudijo, kako učiti z novimi sredstvi, kaj spreminjajo v šolskem sistemu in v odnosih med učiteljem, snovjo in učencem? V zadnjem času vprašanja, ki se pojavljajo ob novostih, pogosto ostajajo teoretično nedorečena in pozabljena skupaj z novostmi samimi. Tako se iahko samo
spomnimo responderjev, ki so jih bile po koncu šestdesetih let polne šole in ki jih sedaj lahko najdemo le še v zaprašenih skladiščih, o teoretičnih opredelitvah njihove uporabe pa nihče nič več ne ve. In mirno lahko rečemo, da se bo tako zgodilo s televizijo in izobraževalnimi video kasetami, ki nikoli ne bodo presegle nečesa poljudnega, strokovno in didaktično dvomljivega in nezadostnega, kar učence in učitelje uspava, da čas hitreje mine, od učenca in učitelja pa ne zahtevajo drugega kakor gledanj'e v ekran. Televizija in video kasete ostajajo enosmerna, invalidna komunikacija.
Podiranje šolskih stereotipov
Stereotipna šolska situacija, ko učitelj posreduje mlademu in »nevednemu« človeku skozi zgodovino preverjene predmete družbeno kodo in spoznavne vzorce - pri matematiki, materinščini, fiziki, glasbeni in likovni vzgoji itd., ko mu posreduje vrednote in znanje in ga socializira, ga uka-lupi in podredi družbenemu prostoru, se ob pouku računalništva in pri učenju z računalnikom spreminja, izginja in podira. Celo tako univerzalno in temeljno sredstvo učenja in poučevanja in komuniciranja kot je človekov jezik, se podreja novim in univerzalnim računalniškim jezikom, ki se
šele v zadnji fazi računalniškega procesa zopet počlovečijo in dobijo tradicionalno identiteto in staro vrednost, da postanejo razumljivi, da jih razumemo, ko zopet postanejo nosilci pomena.
Zakaj se do sedaj še nihče ni lotil temeljnih vprašanj metodike in didaktike, ko projekt Petra za osnovne šole na Slovenskem teče že četrto leto in ko so na šolah že kar precej časa zelo aktivni računalniški krožki in ko Zveza za tehnično kulturo Slovenije že osem let organizira tekmovanja za osnovnošolce iz računalništva? Verjetno razmislek o načinu poučevanja, o smotrih in ciljih enostavno ni potreben. Določajo ga računalniki in programi, ki pa seveda ne čakajo, da jih bodo definirali pedagogi... Ali pa stroka, se pravi specialna didaktika, enostavno ne bi dohajala razvoja samih računalnikov in ne programov in ne napredovanja učencev.
Kakšne bodo posledice?
Morda smo priča pojavu, ki se v didaktičnem smislu izmika definiciji in niti ne vemo, kako bo deloval in kakšne bodo posledice?
V svet šole in šolski sistem so računalniki pravzaprav vdrli iz vsakdanjega življenja in se ob sedanjem razvoju izven šolskega
Računalniki odpirajo nore svetove. (Foto: Egon Skamiec Kukenberg)
prostora ne bodo nikoli več umaknili. In iz šole gotovo tudi ne. Edino, kar lahko o teh problemih z gotovostjo trdimo je, da je računalnik in učenje z njim in zanj potrebno, tako za zelo sposobne učence, kakor za manj zmožne. Svet, v katerega se vsi skupaj vključujejo, bo za vse za vsakdanje življenje definiran z računalniki. In s Petro je v slovenske osnovne šole v novi pražnji računalniški preobleki vstopila tudi slovenščina.
Računalniki bi brez Petre, in z njimi učenci, ušli nadzoru šolskega sistema, šola bi postala še bolj zastarela in nezanimiva, saj učenci s svojim vedenjem o računalnikih vedo in zmorejo več kakor njihovi učitelji in starši. Odpirajo se jim svetovi, ki so za večino učiteljev in staršev nedostopni in tuji.
Mlade generacije, ki v zadnjih desetih letih živijo in ustvarjajo z računalniki, doživljajo in so soudeležene pri navzven nevidni globoki in v temelju spremenjeni zavesti o svetu, ki jih obdaja. Poleg tega, da z računalniškimi programi, pa naj bodo to igrice vseh možnih vrst ali za posameznikovo delo zelo zmožne baze podatkov ali programi, s katerimi rišejo in pišejo na računalniški način in ustvarjajo nove programe, doživljajo svet drugače kakor so ga v tisočletjih njihovi predhodniki in kakor ga je še ena generacija osemletkarjev pred njimi. Računalniki, pred katerimi presedijo ure in ure, so nov svet, ki se ga udeležujejo in ga kreirajo, soustvarjajo ga in on ustvaija njih.
Ali z junakom iz igrice rešujejo princeso ali iščejo zaklad ali pa gradijo novo mesto in omogočajo prebivalcem zmerne davke in kakovostno življenje ali pa pišejo programe za knjižnice, trgovine, rišejo logotipe itd., je pravzaprav vseeno. Računalniki ustvarjajo svet in otroci ustvarjajo svet v računalnikih. Tako računalniki so, brez pretiravanja rečeno, odkritje nove galeksije v človekovi zavesti.
Poskušajmo razumeti, kaj se dogaja
Za učitelje in pedagoge in nekatere starše je navzven najbolj problematično dolgotrajno sedenje mladih ljudi za računalnikom, kar kvari oči in hrbtenico, mlade zapira v samozadosten svet in ker izgubljajo stik z realnim svetom. Vendar razen morda o zdravju starši in pedagogi premalo vedo o svetu, ki jih obdaja, da bi razumeli svoje otroke. Nedvomno je tudi v računalništvu nešteto stranpoti in zmot, brez katerih ni učenja, dejstvo pa je, da so računalniki in naši otroci tukaj in da moramo vsaj poskušati razumeti, kaj se dogaja.
Tako se učitelji s programom Petra, in posebej slavisti, vključujejo v svet mladih ljudi, se skupaj z učenci učijo in imajo možnost, da ne zaostanejo popolnoma za svojimi učenci in da ob vsej suhoparnosti in dolgočasnosti slovnice z računalnikom ponovno odkrijejo poetičnost svojega predmeta in ugotovijo, da je slovenščina tako univerzalna, da jo učenci lahko spoznavajo in razumejo tudi preko računalnika.
DUŠAN MERC
V današnjem Znanju za razvoj poleg novinarjev Dela sodelujejo še: mag. Mitja Borko, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Ljubljana; dr. Boris Grabnar, Ljubljana; Dušan Merc, OŠ Prule, Lju-bljanaNeva Mužič, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani; Dušan Rajar, Teleray d. o. o. Ljubljana; inž. Tomaž Simončič, Mobitel d. d. Ljubljana; mag. Zvone Vodovnik, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti, Univerza v Ljubljani.
• Lunica asteroida Ida
Novi dragoceni podatki o nastanku asteroidov
Slučajno odkritje vesoljske sonde Gaiileo, da ima asteroid Ida svoj naravni satelit oziroma luno, predstavlja prvi dokaz o obstoju takega nenavadnega para v vesolju.
Opazovanja naravnega satelita Ida-2 (njegov premer je 1,5 kilometra) naj bi predstavljala test za mnoge teorije o nastanku asteroidov, njihovi starosti, sestavi in zapleteni dinamiki orbite teh nebesnih teles, posebno še, kako poteka evolucija krožnic v času več milijonov let; v primeru Ide-2 je tako tretje telo seveda Sonce. Ida-2 je ime, ki gaje luni dalo osebje projekta Ga-lileo pri Laboratoriju za Reaktivne Pogone (JPL) v Pasadeni. Mednarodna astronomska unija ie za Ido-2 dala začasno oznako 1993(243) 1;
Med mimoletom sonde Gaiileo mimo asteroida Ida 28. avgusta 1993 (med potjo proti Jupitru) je pet ur potekalo opazovanje asteroida, pri relativni hitrosti 12.4 kilometra na sekundo. Zaradi posebnih okoliščin je bilo možno dobiti samo nekaj slikovnega gradiva.
Njegovo lunico, Ido-2 pa so odkrili šele 17. februarja letos, ko je Ann Harch iz skupine za slikovno obdelavo preverjala posnetke. Druga skupina, ki deluje z napravo bližnji infrardeči kartografski spektrometer (NIMS) je tudi neodvisno našla nenavaden predmet v njihovih podatkih letošnjega 23. februarja. Obe skupini sta nato sodelovali, tako je bil obstoj lde-2 potrjen 28. februaija letos.
Izračuni so pokazali, da je Ida-2 oddaljena okrog 100 kilometrov od asteroida Ida, ki je dolg 56 kilometrov in se zasuka okrog svoje osi vsakih 4,6 ure.
»Prednostna« teorija o nastanku Ide-2 je ta, ki pravi, da je nastala v istem času kot Ida, iz večjega asteroida. Tako mnenje zagovarja vsaj član slikovne skupine Clark R. Chapman. Manj verjetno je, da je Ida-2 nastala po izbruhu iz kraterja, ker je v tem primeru težko razložiti njeno krožnico.
Majhna količina podatkov s področja bližnjega infrardečega spektra in kartografije, kaže, da je spekter Ide-2 podoben Idi. Toda rezultati so še vedno preveč grobi, da bi lahko rekli, da sta obe nebesni telesi iz istega materiala. Ida in Ida-2 na primer dajeta nasprotujoče si znake o njuni starosti. Pred odkritjem Ide v lanskem letu. so predhodne teorije predvidevale, da je družina asteroidov Koronis, ki vključuje tudi Ido, razmeroma mlada; stara od 100 do 200
»Čiščenje« Kamčatke
Lovci na trofeje iz »razvitih« držav so v zadnjih treh letih pobili skoraj polovico medvedov in tigrov na ruskem daljnovzhodnem polotoku Kamčatka. Po razpadu Sovjetske zveze je namreč lov na trofejno divjad »ušel vsakemu nadzoru«, in ker je dragocen vsak dolar, si tuji lovci lahko privoščijo vse.Ker so iskane le največje trofeje, lovci najprej postrelijo tudi šest ali osem manjših medvedov da so nazadnje zadovoljni z največjim.Se leta 1990 je bilo na Kamčatki od 11 do 14 tisoč medvedov, do zdaj pa so jih postrelili že 6 tisoč. Redkih amurskih tigrov, ki jih je bilo leta 1990 še okrog 400, pa je zdaj le še 250. Med lovci na trofeje je največ Nemcev in Japoncev
milijonov let. Toda najnovejši podatki kažejo, da je površina Ide v veliki meri posuta s kraterji in degradirana, kar namiguje na starost 1 do 2 milijardi let. Odkritje Ide-2 pa ponovno kaže na večjo »mladost« Ide, saj je malo verjetno, da bi imela njena luna krožnico stabilno milijardo let.
Zdaj ocenjujejo, da naj bi bila gostota Ide od 2 do 5 gramov na kubični centime-
ter. Spektralni podatki kažejo, da sta Ida in njena luna sestavljeni iz materiala istega razreda, vendar je luna dovolj različna, da po vsej verjetnosti ni bila prvotni del asteroida Ida. Se vedno je nekako vodilna teorija, da naj bi obe nebesni telesi nastali ob nastanku družine asteroidov Koronis.
MILOŠ KRMELJ
l\a fotografiji je asteroid Ida in v okvirčku majhna pika - njegova luna ida-2. Fotografijo je posnela vesoljska sonda Gaiileo, ko je letela mimo asteroida na razdalji 10.942 kilome-trov.
Fotogafija asteroidove lunice ida-2.
S
t
f
i
Sreda, 3. avgusta 1994
DELO ★ stran 17
SVIAi I OGLASI
133 62 66
Pri okencu:
Šubičeva 1, Dunajska 5
Male oglase sprejemamo: ponedeljek, sreda od 8.-18. ure torek, petek od 7.-16.30 četrtek od 7.—19. ure
Male oglase za naslednji dan sprejemamo do 11.30
TRNOVO: zemenjamo trisobno stanovanje, 75 m2, 4. nadstropje za štirisobno v širšem centru Ljubljane. <K>061 123-12-11 int. 211.
t-304660-15
STANOVANJSKA
OPREMA
prodam
KUHINJE
po ugodnih cenah! Popusti! Možna montaža, svetovanje na domu. Inf. vsak dan od 10. —16. ure ® 067 54-288.
t-304612-20
VIKTORIJA tel.: 064/324-734
FIAT DUCATO - NA ZALOGI
DUCATOFURGON 1.9D10qI.92 21.500 DEM DUCATO FURGON 2.5D 14q I. 92 23.300 DEM DUCATO MAXI 2.5D 18q 1. 92 25.400 DEM DUCATO SUPERKOMBI 8+11.92 22.900 DEM DUCATO SUPERKOMBI 8+11. 93 23.900 DEM
STANOVANJA
________prodam_____________
TRISOBNO stanovanje v Meng Šu, 78.5 m2, prodam za 1.250 DEM m . <3* 061 737-595 popoldan.
pt-304615-l( KOMFORTNO opremljeno stanovanje, 46 m“ v Kopru, prodam. Ponudbe pod >. 2.000 «.	t-304623-10
TRIINPOLSOBNO stanovanje na Fužinah, 82,5 m2, prodam. Prepis in selitev takoj, cena ugodna. <3 061 123-12-11 int. 211.	t-304657-10
TRISOBNO stanovanje za Bežigradom v nizkem pritličju bloka, na Koroški ulici ob Stadionu, prodam.
061 123-12-11 int. 211.
t-304658-10
ENOSOBNO, mansardno stanovanje, 40 m2, prodam za 79.000 DEM.
061 375-782, zvečer ali ročilo.
Stanovanju pripada tudi garaža.
»o«. IU1 •5-rc nu-t-x— -jjj pustite SpO-
pt-404969-10
UMETNOST POSREDNIŠTVA
I I 8 I I S « I S •
IMOBILIA
S£M8rn NEPREMIČNINE SaS? NAZORJEVA 12. LJUBLJANA TELEFON: 061/125 10 90 del. čas: 9-17 pon.-pet., 9-J 3 sob
TRISOBNO stanovanje v Polju, 72 m2, komfortno, prodamo za 99.000 DEM in štirisobno 2 + 2 na Fužinah, 67 m2 za 99.000 DEM. 061 13-29-130 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
t-807020-10
STANOVANJE, 40 m2, 70%
opremljeno, prodam. Ogled možen ves dan. Alojz Berzak. Cesta v Pečale 22, Črnuče.	pt-952163-10
NAJAMEM vilo ali večjo hišo z namembnostjo za poslovno dejavnost. <SP 061 125-10-90. t-304652-54 POSLOVNI prostor, do 12 m2, najamem takoj. <55* 0609 619-454.
t-807014-54
POSEST
kupim
HLADILNIK z zmrzovalnikom Obod — Bauknecht, visok 140 cm, prodam za 5000 SIT. <S* 061 274-520.
t-806994-25
GRADBENI
MATERIALI
prodam
V	IZOLI prodam trisobno stanova-
nje, centralna, telefon. OS* 061 13-19-197.	t-404999-10
DVOSOBNO stanovanje. 61 m2, v terasastih blokih v Kosezah, 4 . nadstropje, vzhodna stran, prodam za 105.000 DEM. <S* 061 15-99-564.
t-507947-10
V	TRNOVEM prodam dvosobno stanovanje, 60 m2 v II. nadstropju. 32“ 061 1258-061 do 16. ure.
t-508035-10
ENOSOBNO STANOVANJE atrijsko v Fužinah. 38 m2 + 22 m2 atrija, prodamo za 62.000 DEM. 35* 061 12-54-159, 12-52-100 od 9. do 18. ure.	t-806980-10
TRISOBNI stanovanji v Trnovem. 78 m2 za 150.000 DEM in na Prulah, 62 m2 za 88.000 DEM. prodamo. <55* 061 12-52-100, 12-54-159 od 9. do 18. ure.	t-806981-10
ŠTIRISOBNI stanovanji na Fužinah. 93 m2 na Chengdujski za 125.000 DEM in 83 m2 Rusjanov trg za 120.000 DEM, prodamo. & 061 12-52-100.
t-806982*10
ZA GOTOVINO kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje v Ljubljani. <5? 061 12-64-150 od 9. do 18. ure.	t-806984-12
ENOINPOLSOBNO do dvo
sobno stanovanje, najraje Bežigrad, Šiška ali Vič, kupimo. GB 061 12-52-100 od 9. do 18. ure.	t-806985-12
TRISOBNO ali večje stanovanje v Ljubljani oz. vrstno hišo, kupimo. <S* 061 12-64-150 od 9. do 18. ure.
t-806986-12
ENOINPOLSOBNO ali dvosobno stanovanje v Ljubljani, kupimo do 80.000 DEM. <3? 061 126-20-13 od 9 do 18. ure.	t-807001-12
V LJUBLJANI ali na Gorenjskem. kupimo ali najamemo garsonjero ah enosobno stanovanje. <3? 061 126-20-13 od 9. do 18. ure.
t-807002-12
DVOSOBNO ali večsobno stanovanje kupimo ali najamemo v Ljubljani, Domžalah ali Kranju. <2* 061 126-20-13 od 9. do 18. ure. t-807004-12
GARSONJERO ali enosobno
stanovanje kupim, najraje Bežigrad ali Vič. 2 061 12-51-003.	t-807009-12
GARSONJERO ali enosobno in dvo do trisobno stanovanje v Ljubljani oz. slovenskem primorju, kupimo. <2 061 13-13-112 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.	t-807021-12
najamem
V LJUBLJANI najamem eno ali dvosobno stanovanje. <2 061 125-10-90.	t-304656-13
ABSOLVENTSKI par (nekadilca). išče enosobno stanovanje v Ljubljani in njeni šerši okolici po ugodni ceni. <2 061 59-045, Bojan.
t-404968-13
STANOVANJE najame mlad
par na magisterskem Študiju oz. odkupi. <2 061 13-72-467.	t-404998-13
_ E R L I N
■ES immobilien
PRODAJAMO/KUPUJEMO nepremičnine v Kvarnerskem zalivu
OPATIJA 051/711-527 REKA 051/39-911 KRK 0532/222-442 Informacije Ljubljana 061/332-209
pon. ali sre. 16-20h
ENOINPOLSOBNO, atrijsko stanovanje v Fužinah, 48 mr + 22 m atrija, vseljivo takoj, prodamo za samo
68.000	DEM. <2 061 214-213 od 9. do
18. ure.	t-806988-10
V	ŽUPANČIČEVI jami prodamo novi enosobni stanovanji, 41 m2 za
77.000	DEM in 35 m2 za 72.000 DEM. 2* 061 214-213 od 9. do 18. ure.
t-806989-10
V	CENTRU Čufaijeva — Miklošičeva prodamo trisobno stanovanje, 67 m2. 4. nadstropje, s centralno, primerno tudi za poslovne prostore za
105.000	DEM. 2 061 214-213 od 9.
do 18. ure.	t-806990-10
V	MOSTAH— Zelena jama prodamo dvosobno stanovanje, 52 m“. centr.. tel. za 75.000 DEM. 2 061 126-23-14 od 9. do 18. ure.
t-807006-10
GARSONJERO za Bežigradom. 18 m2, prodamo za 36.000 DEM in enoinpolsobno v Podutiku, novo, 43 m2 za 86.000 DEM. 2 061 13-14-002 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
t-807017-10
ENOINPOLSOBNO stanovanje za Bežigradom — Rapova jama. 37 m2 + 31 m' atrija, prodamo za 80.000 DEM in dvosobno na Streliški, 55 m-+ garaža za 90.000 DEM. 21 061 13-14-002 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.	t-807018-10
CENTER - SLOMŠKO-
V	A, novo ne vseljeno dvosobno stanovanje, 52 m2 + 34 m2 atrija, prodamo za 142.000 DEM in na Hudoverni-kovi trisobno. 65 m2 + garaža za 100.000DEM 2 061 13-29-130od9. do 12. in od 16. do 18. ure.
t-807019-10
EFEI
E16KTR0T6HNIŠKO PODJETJE DG.O.
61290 GROSUPLJE. CESTA NA KRKO 9 SLOVENIJA telefon 061-762-622. 764-62’. teiefax 061-764-621
ZA TUJE
poslovneže najamemo opremljeno 4—sobno stanovanje v centru Ljubljane in opremljeno hišo z dvema kopalnicama v Ljubljani ali bližnji okolici. <&- 061 176-30-06.	t-601596-13
oddam
zamenjam

dom
Inferdom nepremičnine d.d. BORZA BIVALNIH PROSTOROV
F*1
Tavčarjeva 6, Ljubljana, telefon 061 312 254, 317 285
NEPREMIČNINE
PONUDBA TEDNA
HIŠE
V	Dravljah je naprodaj konforten dvojček.	H-686
Pri Lukovici prodamo novo hišo na parceli 1037 rri!. H-682 Pri Sežani je naprodaj starejša hiša potrebna adaptacije oz. možna nadomestna gradnja, parcela 1472.	H-662
V	LJUBLJANI KUPIMO K0NF0RTN0 HIŠO - PLAČILO GOTOVINA.
POSLOVNI PROSTORI
V	OIC Trzin prodamo dvoetažni večnamenski poslovni prostor površine cca 200 m2, višina pritličja je 4 m. Dostop s šleperji in kamioni. Cena: 860 DEM/m2.
”	in za Bežiaradom prodamo pisarniške prostore
m m	L-837, L-697
V	Šiški ____________
velikosti 300 in 200 m2.
V	centru Ljubljane ugodno prodamo pisarne in delavnico
skupne površine 335 m2, cena 1.100 DEM.	L-853
STANOVANJA
Šiška, Brilejeva, prodamo 3ss 75 m2, 2. nad.	S--1009
Domžale, M. Tomca, prodamo 2ss s teraso, 60 m2 S-1037 Domžale, Miklošičeva, prodamo adaptirano 2ss, 64 m2. S-1036 Bežigrad, Glavarjeva, prodamo 2,5ss, 66 m2.	S-1034
Zupančičeva jama, prodamo 2,5ss s teraso, 78 m2. S-1032
Delovni čas od 8. do 18., sobota od 9. do 13. ure. Dalmatinova 10, Ljubljana Tel.: 061 133 31 38 Faks: 133 62 15
OPAŽ smrekov, suh širina 7 cm. 1 kvalitete za 395 SIT m“ ter letve vseh dimenzij, prodam. 2 061 51-689.
t-806999-35
OPAŽ, suh za 390 SIT in 560 SIT/ m2, ter podložne letve, prodam. 2 061 15-92-485.	pt-903822-35
APARATI IN STROJI
NAJAMEM enosobno stanovanje za Bežigradom, brez predplačila. 2 061 454-642	t-806864-13
ENOSOBNO stanovanje v Ljubljani, sprotno plačilo, najamem takoj. 2 0609 619-454.	' t-806935-13
MLADA družina z 8 mesecev starim otrokom, takoj najame 1.5 do 2 sobno stanovanje v Ljubljani do 450 DEM. 2 062 101-071. pt-806942-13
prodam
ŠTUDENT medicine išče garsonjero v najem v Ljubljani. 2 069 82-373.	pt-206088-14
V	NOVIH jaršah oddam enosobno
atrijsko opremljeno stanovanje. 2 061 125-10-90.	t-304653-14
NA FR UL AH oddam manjše trisobno komfortno opremljeno stanovanje. 2 061 125-10-90.	t-304654-14
V	ŠIŠKI oddam evosobno komplet-
no opremljeno stanovanje. 2 061 125-10-90.	t-304655-14
ENOSOBNO, delno opremljeno, v Kosezah, telefon, CK, KTW, 450 DEM —enoletno predplačilo, takoj oddam. 2 061 267-796.	t-404993-14
DVOSOBNO opremljeno stanovanje, oddam za daljše obdobje. 2 061 346-191	pt-806979-14
V	BRNIKU oddamo garsonjero 30
m2, opremljeno za 400 DEM/mes. in dvosobno stanovanje, 60 m2, opremljeno za 600 DEM/mes. 2061 126-23-29 od 9. do 18. ure.	t-807003-14
SKOBELJNI stroj za jeklo (še-ping 600) in ročne škarje 2000/1,25 za kleparje, ugodno prodam. 2 068 28-
865	pt-404958-40
ELEKTRIČNE škarje Ras, 2 metra in stroj za krivljenje pločevine, prodam. 2 063 28-003.	pt-806940-40
BAGER GUMAŠ poclain 75B, letnik 1984, odličen, prodam. 2 061 641-086.	t-806953-40
BAGER ICB 3CX4, letnik 1979, s hidravličnim kladivom — novo, 4 zajemalke. vse hitra montaža, prodam za 60.000 DEM. 2 061 777-307.
pt-806956-40 KLADIVO KRUP 600, 2 kosa, novo. prodam za 20.000 DEM. 2 061 777-307.	pt-806957-40
NAKLADAČ BENATI 3m3,
zglobni, letnik 1986, 5000 ur, generalno obnovljen, prodam za 44.000 DEM. 2 061 777-307. pt-806959-40
IdiliUH
prodam
prodam - hiše
DVOSOBNO, etažno, lastniško stanovanje, centralna, telefon, plin, KTV. velik balkon, sončno, izjemno lepa lokacija, II. nad . vel. 55,20 m2, v Mariboru, zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »5 min. iz centra«.	pt-206091-15
FUŽINE: zamenjam dvosobno stanovanje, 48 m2, drugo nadstropje za manjše v Ljubljani. 2 061 123-12-11 int. 211.	t-304659-15
POSLOVNI prostor v izmeri 61 m2, primemo za odvetniško pisarno, prodam. 2 061 125-10-90.
t-304634-50
LOKAL v Šiški v izmeri 32 m2 (ne-živila). pritličje, prodam. 2 061 125-10-90.	,	t-304635-50
ŠIŠKA industrijska cona: poslovno-- proizvodni prostor v izmeri 1.500 m^, pritličje, komunalno in infrastrukturno popolnoma opremljen, prodam. 2 061 125-10-90.	t-304639-50
VIČ: ob Tržaški cesti in v Rožni dolini oddam poslovni prostor 100 m“. 2 061 125-10-90.	t-304642-50
POSLOVNI prostor v Šiški, 150 m2, prodam. 2 061 125-10-90.
t-304643-50
MOSTE: na Letališki cesti prodam
poslovni prostor v izmeri 1.000 m‘, v dveh etažah. 2 061 125-10-90.
t-304647-50
SNACK bar v TPC Murgle nov, v obratovanuju, prodamo. 2 061 1257-102. služba in 2 061 267-934, doma.	t-806420-50
ZLATARJI, urarji. Prodamo lokal, 13 m2 v Centru Ljubljane. Ponudbe pod »Center«	t-806916-50
ADVOKATI—NOTARJI.
Prodamo 80 m2 poslovnega prostora v Centru Ljubljane. Ponudbe pod »Advokati«	t-806917-50
SNA K BAR na perspektivni lokaciji, nov — v obratovanju, luksuzno opremljen, prodam. 2 061 1257-102, mobitel 0609 612-353.	pt-806949-50
GOSTNSKI lokal 100 m2, v Centru , prodamo. Ponudbe pod »Lokal«.
t-806960-50
IGRALNICO za 45 aparatov, 95 m2 v Centru Ljubljane, prodamo. Ponudbe pod »Kazino«. pt-806962-50 GOSTINSKI lokal, 200 m2, prodamo. Ponudbe pod »Malice — Center«.	pt-806963-50
kupim
KUPIM proizvodni prostor-halo v Ljubljani ali okplici od 500-1000 m2. 2 061 125-10-90.	t-304637-52
PO VSEH večjih mestih Slovenije najamem ali kupim lokal v izmeri 200-300 m2. 2 061 125-10-90.
t-304651-52
oddam v najem
NEPREMIČNINE
POSLOVNI
prostor na atraktivni lokaciji v širšem centru Maribora, 140 m2, v pritličju, primeren za mirno poslovno dejavnost, oddamo za daljše obdobje. «062 24-671.
1-601602-53
KONČNO vrstno hišo v Šiški, 5 sob, vrt, prodam. 2 061 125-10-90.
t-304662-60
VSELJIVO hišo, 150 m2, z dvoriščem, 5 km od moija. prodam za 700 DEM/m2 . 2 066 63-260 po 20. uri.
t-404936-60
HIŠO, končno vrstno, Ljubljana Dravlje. 300 m2 vrta, prodam ali zamenjam za stanovanje v Kosezah, Šiški ali Centru z doplačilom. 2 061 573-585.
t-404976-60
NA ODLIČNI lokaciji v Črnučah, prodam starejšo, manjšo hišo, na mirni sončni parceli, 800 m“. 2 061 12-64-150, od 9-18 ure.	t-404987-60
NOVEJŠI HIŠI v Šentvidu — Gunclje, 220 m2, na odlični parceli 800 m2, za 320.000 DEM in v Dobu pri Domžalah, 240 m2, na parceli 550 m2, za 190.000 DEM. 2 061 12-52-100 ali 2 12-54-159, od 9-18 ure.
t-404988-60
VRSTNO HIŠO, takoj vseljivo. 170 m2, z vrtom, v Trzinu, garaža + odstavno mesto za avto, alarm, catv, telefon, prodam. Ponudbe pod »Gotovina 2.000 DEM«.pt-806937-60 STARO HIŠO v Planini pod Golico, prodam 2 061 268-180, po 19. uri.	t-806973-60
V	ČRNUČAH prodamo hišo, 83
m2 + mansarda, ck, tel, na parceli 800 m2 za 180.000 DEM. 2 061 126-23-14 od 9. do 18. ure.	t-807007-60
HIŠO V ČRNUŠKI GMAJ-
NI — vrstno, 200 m2 + atrij, staro 4 leta, luksuzno, prodamo za 320.000 DEM in na Galjevici, dvostanovanjsko, 3 x 65 m2 + garaža, terasa, na parceli 620 m2 za 225.000 DEM. 2 061 13-14-002 od 9. do 12. in oč 16.do 18. ure.	t-807023-6G
V	Ljubljani prodam etažo vile s stanovanjem, 98 m2 z veliko teraso s še 60 m2 drugih prostorov (dve garaži) in drugo + vrt. 2 061-375-205
pt-903825-60
HIŠO na dobri lokaciji v Ljubljan ali bližji okolici, starejšo ali novejše kupimo. 2 061 12-64-150 od 9. do 18 ure.	t-806987-62
HIŠO ALI ZAZIDLJIVO
parcelo v Ljubljani ali okolici oz. slovenskem primorju kupimo. 2 061 13-13-112 od 9. do 12. in od 16.-18. ure
t-807022-62
zamenjam
PODKLETENO, vseljivo, starejšo hišo z nekaj zemljen na Vačah, zamenjam za stanovanje z doplačilom. Ponudbe pod »Starejša«, t-806930-63
vikendi
V PRIVATNI HIŠI v zambrati-ji oddam 2 apartmaja za 4-6 oseb od 13. 8. 1994 dalje. 2 061 771-232.
t-206084-64
BIVALNI vikend, najraje na ku-reščku ali na mirni lokaciji do 30 km iz Ljubljane, kupim. 2 061 132-61-60 od ponedeljka do petka. t-206095-64
BLED!
Ugodna oddaja apartmajev! « 064 76-152.
t-304632-64
prodam - parcele
PRI PIJAVI gorici, na lepi iokaci-ji prodam zazidljivo parcelo, 830 m‘, za 48.000 DEM. 2 0061 132-61-60 od ponedeljka do petka. i-206094-61 STAVBNO parcelo, 1.000 m2Q lepa lega, v Grižah pri Celju, prodam. 2 061 268-180. po 19. uri.
t-806972-61
kupim
VEČJO kmetjijo, lahko nevzdrževa no, na Primorskem od Kopra do Bov ca, s pravico do užitka in služnosti kupim. Ponudbe pod »Kmetija«
pt-206074-6: STAREJŠO hišo, potrebno adap tacije, v širšem delu centra Ljubljane s čimvečjo parcelo, kupim.2 061 132 60-22 od ponedeljka do petka.
t-206096-6:
HIŠO, gradbeno parcelo na lokacij Crveni vrh, Zambratija, Umag. Špina kupim. Krnič. 2 00 385 531 53-897.
pt-304345-6. KUPIM zazidljive parcele za stano vanjsko ali poslovno industrijsko grad njo, večjih kvadratur. 2 061 125-10 90.	t-304638-6:
ZAZIDLJIVO parcelo, 1.000 m v Dobrovi ali Sostrem, kupim. 2‘ 061 125-10-90.	t-304663-6:
VILO za Bežigradom, Rožni dolin ali Viču, kupimo. 2 061 12-52-100 d< 9. do 18. ure.	t-806983-62
BOHINJ - UKANC Visoko komforten vikend, 280.000 DEM, prodam. 2 061 125-10-90. t'304661-64
MOTORNA
VOZILA
alfa romeo
ALFA 164, super twin spark, letnik 94, temno rdeče kovinske barve, reg. celo leto, z vso dodatno opremo, ugodno prodam. 2 061 219-558.
t-404986-70
citroen
nik 90, 57.000 km, prodam za 12.500 DEM. 2 061 217-674. t-304625-72 CITROEN ZX avantage, letnik 1991, srebrne metalne barve, 33.000 km, prodam za 16.500 DEM. 064 312-170.	pt-404957-72
FIAT UNO Fire 45, letnik 93, 5 vrat, kovinske barve, prodam. 2 061 454-752.	t-903826-73
CITROEN ZX avantage, letnik 1991. srebrne metalne barve, 33.000 km, prodam za 16.500 DEM. 2 064
312-170.	pt-404957-72
ford
FORD fiesta 1,1 C, letnik 93, kovinske barve, z radijem in zvočniki, prev. 19.500 km, prodam. 061 347-031.
t-304626-88
golf
dam v celoti ali po delih. •
518.
V HRVATINIH blizu Ankarana, oddam 40 m2 velik poslovni prostor z lastnim parkirnim prostorom, primeren za več dejavnosti. 2 066 526-303.	t-304627-53
GOSTINSKI lokal v centru, zelo atraktivna lokacija, IV. gradbena faza, oddam v najem. 2 061 125-10-90.
t-304640-53
BEŽIGRAD: na različnih lokacijah ob Dunajski c. oddam poslovni prostor 50-100 m2. 2 061 125-10-90.
t-304641-53
MOSTE: ob Šmartinski cesti v bližini BTC, oddam poslovni prostor. 2 061 125-10-90.	t-304644-53
ŠIŠKA: oddam poslovni prostor v izmeri 112 m2, primerno za pisarniško dejavnost 2 061 125-10-90.
t-304645-53
CENTER: oddam poslovni prostor v izmeri do 500 m2 . 2 061 125-10-90.
t-304646-53
MARIBOR: ob Tržaški cesti oddam poslovni prostor, 8 pisarn v skupni izmeri 139 m2. 2 061 125-10-90.
t-304648-53
KOPER: pri vhodu v Luko Koper, oddam 3 pisarne skupnih površin 97,6 m2. 2 061 125-10-90.	t-304649-53
MMP vrtojba: oddam 5 pisarn v izmeri 142 m2. 2 061 125-10-90.
t-304650-53
MED PORTOROŽEM in
Umagom dajem v najem nedokončano hišo za daljši čas. Prijave sprejemam na 2 066 73-051, int. 50 od 7. do 11. ure.	pt-404937-53
iMMOB
Cinquecento 900 /.e.
Panda 1000 i.e. L Uno 1.0 i.e. 5v 'J Tipo 1.4 i.e. S MAC)
U Tipo i.e. 16V * Tipo 1.6 i.e. S MAQ 5v . Tipo Turbo D GT (190 km/h) f\Tempra 1.6 S / Tempra 1.6 SX S M/ (karavan)
^ Tempra 2.0 SW 4x4(max. oprema) od Groma Turbo i.e. (max. oprema) od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
13.490	/
10.990
14.990 19.330
19.990
19.490
19.990
22.490
21.990
27.990
31.990
japonski
avtomobili
DAIHATSU aplaus Xi de luxe, letnik 90, reg. do 24.5.95, prodam. 2 061 123-16-45.	t-304611-75
mercedes
MERCEDES 200 E, letnik 1992, lepo ohranjen, črne kovinske barve, šport line, pomična streha, ABS, temna stekla, itd.., prodam za 43.000 DEM. 2 061 1591-413, popoldan in 2 1591-278, dopoldan, t-404953-76
GOLF JGL, letnik 79, prodam ugodno. 2 061 727-183.1-404956-74 JETI A CL turbo diesel, letnik 91 ter R 5 campus, pet vrat, prodam. 2 061129-1378.	t-404979-74
GOLF JXD letnik 91, 5V, bele
barve, registiran celo leto, ugodno prodam. 2 061 371-733.1-404985-74 GOLF diesel S paket, letnik 1985, bele barve, troje vrat, reg. do marca 1995, 70.000 km, garažiran, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam za 6.500 DEM. 2 061 50-962 od 15. do 19. ure ali Pintar Anton, Na trati 14 Ljubljana	t-806946-74
GOLF D, letnik 1983, zaleten, proti ali po delih. 2 061 340-
pt-806955-74

1
10 1.1 i.e.
LANCIA
od 12.950
OVA DELTA l .6 i.e.
25.9901
UGODEN najem trgovine v obratovanju z odkupom opreme. Zagotovljen uspeh. 2 061 319-540.
t-806934-53
V	MEDVODAH oddamo manj-
šo trgovino, 10 m2, primerno za živilsko ali neživilsko dejavnost za 150 DEM/mes 2 061 126-23-14 od 9. do 18. ure.	t-807005-53
vzamem v najem
V	LJUBLJANI najamem ali ku-
pim lokal od 20-100 m2 2 061 125-10-90.	t-304636-54
/j
H
DRA 1.6 i.e.
DEDRA 1.8 i.e.
THEMA 16v THEMA TURBO 16vLS THEMA TURBO DS LS (karavan)
od 23.990 Tod 2379901 od 31.990
46.990
43.990
i.e. L	od ‘
33 1.3 i.e. L	od 19.990
155 2.0 T. SPARK	1 od 267990}
164 SUPER T. SPARK (klima, abs) 36.990
opel
OPEL KARAVAN, letnik 92, ugodno prodam. 2 061 713-228, kličite po 20. uri.	pt-404947-77
ASTRA ŠPORT KARA-
VAN 1.8/16V, nova, 5000 km, zelo ugodna cena, ugodno prodam. 2 061 555-619, 553-357.	pt-806997-77
OPEL ASTRA 1.4 GL, letnik 93, temno sive barve, 23000 km, ugodno prodam. 2 061 341-731 po 15. uri.
t-903835-77
zastava
JUGO 55 letnik 89, prodam. Cena po dogovoru. GB? 061 741-863
t-304633-79
ostala motorna vozila
AUDI 80 2,8 E, quatro, letnik 12/ 91, 20.000 km. bel, air-bag, pomična streha, lita platišča, ogrevani sedeži in druga dodatna oprema, prodam za 35.000 DEM. Možna menjava. 2 061 59-973.	pt-304519-80
PEUGEOT 405 GR, kovinsko
modre barve, letnik 1988, registriran celo leto, ugodno prodam. <5? 061 219-
558.	t-404984-80
CHEVROLET LUMINA ŠPORT coupe Z34, podoben Cali-
bri, nov ameriški športni avto, klima ABS, CD—radio, ugodno prodam. 2 061 555-619 ali 553-357.
pt-806998-80
4
4
y
4
H
4
4
4
4
4
V
t
A * Enoletna garancija ^Servisi po vsej Sloveniji ** Brezplačen tehnični pregled
*	Možnost LEASINGA in KREDITA
*	V račun vzamemo vsak rabljen avto. ^
*	Cene so v DEM do registracije.
5* V zalogi vedno najmanj 1100 vozili
PLAČAJ - ODPELJlK
* Pri plačilu velja prodajni (ečaj LB za podjetja.
MENCINGERJEVA 7, LJUBLJANA nova vozila: 061/218-122, 218-364 rabljena vozila: 061/219-558 delovni čas 8-12 in 13-17, sobota 9-13
renault
RENAULT 4, letnik 87, reg. do aprila 95, modre barve, prodam za 3.200 DEM. 2 061 487-173.
t-404954-78
CLIO 1.4, RT, pet vrat, letnik 93, rdeč, prodam. 2 061 715-396.
t-404994-78
R 5 FIVE, star dve leti, 41.000 km, katalizator, prodam za 11.600 DEM. 2 061772-142.	t-806993-78
UGODNO prodam R 25 GTS, letnik 1986, spredaj poškodovan. Ogled pri Snoj Marku, Ceneta Štuparja 4 Črnuče.	t-807032-78
R 4 GTL, letnik 10/90, rdeč, garažiran, prodam. 2 061 653-458 po 19. uri.	t-903830-78
kupim
OHRANJEN avto kupim. 2 061 773-341.	t-807030-82
vodni šport
JADRNICO, 7.9 m, 5 ležišč, r kuhinjo, kemični WC, komplet jad
,_____, mini
njo, nemicm w^, Komplet jadr in notranji motor, ugodno prodam. 2 066 62-572.	t-206097-91
ČOLN GLASTRON 164 svs
prodam za 10.000 DEM. 2* 061 777-307.	pt-80695|-91
prikolice
PRIKOLICO Adrija 500 TL, let-nik 1988, prodam. 2* 065 24-754 in mobi2 0609 619-155. pt-508037-93

TRGOVINA-lEASING
LADA
SAMARA 1500 LIMUZINA 1,139.000 SIT, KREDIT P=248:000 SH+36 x400 DEM POGOJI: REDNA ZAPOSLITEV. DRŽAVLJANSTVO SLO MOŽEN TUDI KREDIT NA 4 LETA BREZ POLOGA
SUBARU	DEM
LEGACY 2.0 GL 4WD KAR.	46.750
LEGACY 2.2 GX 4WD KAR.	54.200
IN OSTALI MODELI
HONDA	DEM
CIVIC 1.6 ESi SEDAN	34.721
CIV1C 15 DX HB	" 48.367
ACCORD2.0 iS	40.997
ACCORD 2.0i ES	48.367
IN OSTALI MODELI
SUZUKI
SAMURAI LX SWIFIT.3GLS3V VITARA VX
IN OSTALI M0DEU TOYOTA
C0R0LLA1.4 XLi PUNČAR CARINA 1.6 XLi UM. MET. CARINA 1.6 XLi LB MET.
HI ACE 2.4 D FURGON
IN OSTALI MODai
ZA NAVEDENE MODELE DOBAVA TAKOJ CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOGE
ROVER-RENAULT.OPEL.VW-AUDI
VSI MODELI-ZA VSE AVTOMOBILE LEASINC KREDIT NA 4 LETA BREZ POLOGA DODATNA PONUDBA
VOLVO 850 GLTEST ATE	LEASING POLOG=2l.977DEM	+48x1.892 DEM
AXCABAN 1.1 i	1.340.000 SIT AUDI A6 2.0 ABS, KUMA	57.292 DEM
RABLJENI AVTOMOBILI
Porsche Infler Auto
(^) ^EAT
Porsche Inter Auto d.o.o., Ljubljana objavlja prodajo svojih testnih vozil
TIP	MOTOR	CENA V SIT
VW Golf Variant GT	benc. 2,0 I/85 KW	2.895.000,00
VW Golf GL	benc. 1,8 i/66 KW	2.096.000,00
VW Golf GL	benc. 1,41/40 KW	1.990.000,001
VW Golf Variant CL TDI	dizel 1,9 I/66 KW	2.630.000,00
VW Passat Variant CL TDI	dizel 1,9 I/66 KW	3.385.000,00
VW Passat CL	benc. 1,8 I/66 KW	2.390.000,00
VW Passat GT TDI	dizel 1,9 I/66 KW	3.890.000,00
VW Passat GL TDI	dizel 1,9 I/66 KW	3.100.000,00
VW Passat Variant CL Syncro	benc. 2,0 I/85 KW	4.520.000,00
AUDI 80 1,6	benc. 1,6 I/74 KW	2.590.000,001
AUDI 80 1,6 Limited	benc. 1,6 I/74 KW	2.670.000,00
AUDI 80Q AV 2,6E	benc. 2,6 I/110KVV	5.320.000,00
AUDI 80Q AV16V	benc. 2,0 1/101 KW	5.599.000,00
AUDI 100Q AV 2,3E	benc. 2,4 I/98 KW	5.290.000,00
AUD1100 AV 2.5 TDI	dizel 2,5 I/85 KW	4.897.000,00
AUDI CABRIO 2,8E	benc. 2,8 1/128 KW	7.090.000,00
Večina vozil ima dodatno opremo.
Vsa vozila, razen VW Passata CL, so letnik 1994.
V cenah je upoštevan prometni davek.
Dogovor o nakupu in ogled je mogoč na sedežu podjetja na Einspielerjevi 6 v Ljubljani, tel.: 1322 241, int. 484 ali 357.
iišilf?
yzzzzz i AU T O D E LTA)
> v	y
i mama—--------------punto. <
8	i 2
H-LEGEND 3.2 i	93
H-CIVIC l.6i	90
H-PRELUDE 2.2 i KLIMA 93 PEUGEOT 605 SV 24 3.0 92 TIPO 1.4	89
MAZDA 3231.6 i KAR 91 ROVER216GSi 93/94 R-ESPACE 2.2 i	90
R 21 TL	92
79.000	DEM
1.190.000	SIT
52.000	DEM
48.000	DEM 950.000 SIT
1.327 000 srr
24.800 DEM
26.000	DEM
1.450.000	srr
R-I91.4RN CALIBRA TURBO 4x4 Z-P0LY CHARADE ŠKODA PICK UP ŠKODA PICK UP KADETT1-5D AVT0BUSTAM 161 A85T94 BMW518i	90
KREDIT NA 4 LETA TUDI ZA RABLJENE AVTOMOBILE
NE POZABITE AVTOMARKET, DUNAJSKA 421, LJUBLJANA-ČRNUČE
PRAVI NASLOV ZA NAKUP AVTOMOBILA
POSREDNIŠKO PRODAJAMO AVTOMOBIL PO VAŠI CENII
AVTOMARKET D.0.0. UUBUANA ČRNUČE, DUNAJSKAC. 421. TEL. 061/161 35 25.
I6l 3649. FAX 371851. DELOVNI ČAS: VSAK DELOVNIK OD 8. DO 16. URE.
OB SOBOTAH INFORMACUE OD 8. DO 13. URE.
(Jama
{
Kajuhova 55, Ljubljana, tel.: 061/1405-150, 1405-156
Del. čas: pon. -/čet. od 8.00 - 18.00, _________pet, od 8.00 - 16.00, sobota zaprto________
URADNI PRODAJALEC
Bnsn	lancia
NOVO - NOVO - NOVO
J!ii%	'Wmm	lil
tol«) JU:1I jj/i litij 1
LEASING, KREDIT, STARO ZA NOVO*;
MENCINGERJEVA 7, LJ., 061/ 218-122, 218-364^

> NuovaNT	y Delta <
ŽLANCIA----------1.6 i.e. i
SUPER UGODNO
STALNA PONUDBA
HAT PANDA 1.0 Lc. CLX at 12.390 DCII HAT UNO 1.0 i.t SV at.	14.550 DEU
HAT TIPO 1.4 it at	19.990 DEM
HAT CROliA 2.0 It S at 25.990 DEV LANCIA DEDRA DTEGRALE 29.490 DRV LAIHATHEMA 3.0it «ISat 39.990 DRH
VOZILA SO NA ZALOGI! GARANCIJA. SERVIS.
\_______LEASING, KREDIT, STARO ZA NOVO!_________/
^ CŠI]}	Praktična, kompaktna limuzina
y s temperamentno tehnologijo za primerno ceno / r/ LEASING, KREDIT, STARO ZA NOVO£ / MENCINGERJEVA 7, LJ., 061/218-122, 218-364 J
GLASBILA
prodam
DIATONIČNO harmoniko Melodija Mengeš, ugodno prodam. 061 445-479.	1-405000-100
dobi
DELAVEC za čiščenje in sekanje gozdov na Tolminskem območju takoj dobi redno ali honorarno zaposlitev. 061 373-476. popoldan.
t-206080-130 DEKLE za prodajo izdelkov hitre prehrane potrebujem — honorarno ali redno. Samo resne ponudbe pošljite pod šifro »Dobro plačilo«.'
pt-404910-130
TAXI PODJETJE
išče dispečerje. Informacije v sredo, od 15. do 17. ure na Vilharjevi 24, Ljubljana, t-404962-130
PARKETARIA, samostojnega
TčgZt*0 a" hOn°^049® Sli
SAMOSTOJNEGA zidaija, redno ali honorarno zaposlim na področju Domžal. 061 723-208.
t-404995-130
SLIKOPLESKARJE zaposlim takoj, honorarno. <BT 061 12-72-149.
1-404972-130
IŠČEM DEKLE z nekaj prakse v gostinstvu, staro od 18-30 let za delo v gostinskem lokalu honorarno. «“061718-^7	pt-404990-130
NATAKARICO, točajko za delo v bistroju honorarno ali redno zaposlim. Delo je izmenično. 061 575-997.	1-404997-130
HONORARNO ali redno zaposlitev dobi urejeno dekle v kava-ba-rau.^P 061 1406-454.	t-508036-130
PIVNICA — bistro v Litiji honorarno zaposli natakarico s prakso. Urana, stanovanje v hiši. GB? 061 881-368.
1-601579-130
ZAPOSLIMO
poslovno tajnico v Ljubljani. Pogoji: V. stopnja izobrazbe, znanje angleškega jezika in znanje uporabe PC-ja (Windows). Prošnje z življenjepisom pošljite do 10. 8. 1994 na naslov:	ACTINIA d.o.o.,
p.p. 38, 63270 Laško.
1-601597-130
REDNO
zaposlimo s prakso. 133-40-49.
kuharja Inf. <sr 061
t-601598-130
ZA NEŽIVILSKO
trgovino potrebujemo ekonomskega tehnika. Po poizkusni dobi možnost redne zaposlitve, izkušnje	zaželjene.
M-R d.o.o, c. na Vrhovce 17, Ljubljana «■ 061 261-839.	1-601600*130
IŠČEMO mlada dekleta za prodajo slik v Celju in v Kranju. Zaželjeno je. da obvladate angleški jezik. <P Obl 1272-520.	t-601603-130
KUHARJA in osebje za strežbo v restavraciji honorarno ali redno zaposlim. «061 301-890
pt-806579-130
AVTOMOBILI
PRODAJAMO
5 tovornjakov •
HMercedes Benz 308 D •% ifskupna teža 3500 kg -^zamrzovalna naprava -| agregat za zamrzovanje int hlajenje - deluje s pomočjo; II motorja ali toka.
Leto proizvodnje:
§	1989-1990
Cena pro avto:
22.000 - DEM
||(od skladišča Rožek/Roseggj ;
Firma KAISER
A-9232 Rosegj Beri 14
TlM.;B42S3 #124
faks: J42S3 8141-76
«5»:	.v . :••• • ::y.
FRIZERSKI salon sprejme pr, pravnico. 061 133-11-85
pt-806868-130 KUHARJA —ICO. samostojni
ga. zaposlimo honorarno ali redno s 1.9.1994. Ponudbe pod »Ljubljana —september«	t-80f>900-130
HONORARNO zapo.lm, m r, darjev z večletno prakso GB? 061 4K5 228, GB 061 448-588 pt-806936-130
NATAKARJA
ali natakarico z izkušnjami, zaposlim SOLE, Kolodvorska 18 Ljubljana.	pt-607011-130
KOMUNIKATIVNO de,!.
delu v trgovini in sprejemni,i. bonn ramo zaposlim GB 061 319-505 dopoldne.	1-903834-130
f
18. stran * DELO
.___________________
s lov eni j cfcgg
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	OTROŠKI PROGRAM:
SKOK MED ZVEZDE,
ANGLEŠKA NANIZANKA, 4/14
10.35	TEDENSKI IZBOR
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: DA NE BI BOLELO
11.05	MOLEKULE S SONČNIMI OČALI,
2. DEL ANGLEŠKE ZN ANSTVENE ODDAJE
11.35	ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA 6/12
12.05	T. RATT1GAN: PO PLESU,
ANGLEŠKA DRAMA, 1/2
13.00	POROČILA
13.05	VIDEOSTRANI
18.00	TV DNEVNIKI
18.10	OTROŠKI PROGRAM
18.10	GOBI IN PRIJATELJI,
ŠPANSKA RISANA SERIJA, 11/13
18.35	PREPROSTE BESEDE:
VELIKE SO MAJHNE LEPOTE
18.50	KRONIKA, 39. DEL
KANADSKE DOKUMENTARNE SERIJE (VPS 18.50)
14.15 RISANKA .
19.30	TV' DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT
29.08 TV NOCOJ
20.10	FILM TEDNA:
VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE, AMERIŠKI FILM (VPS 20.05)
22.30	TV DNEVNIK 3, VREME (VPS 22.25) 22.42 ŠPORT
22.46 TV JUTRI
22.50	SOVA POPOLNA TLJGA,
AMERIŠKA NANIZANKA, 21/22 (VPS 22.45)
23.20 TRD OREH, ANGLEŠKA NANIZANKA 5/7 (VPS 23.15)
S. 10 VIDEOSTRANI
DNEVNIK 20.15 SAN MARINO, dok. oddaja 21.00 V PREISKAVI 21.50 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.50 S SLIKO NA SLIKO 23.50 POROČILA V ANGLEŠČINI
hrvaška 2
16.45 Skrivnosti, ser. film 17.35 Vrnitev v Eden, ser. film 18.25 POZEJDONOVI VRTOVI, dok. serija 19.30 TV DNEVNIK 20,15 ZAKONCA FIELDS V FRANCIJI, humor, serija 20.45 Vrnitev v Eden, ser. film 21.35 MOŽ IZ PRIJA, brit. film
puntata. 14.55 - Beautiful. 89/a puntata. 15.20 - "Fino al prossimo incontro” film 17.10 - Dal Parlamento. 17.15 - Tg2
-	Flash. 3 7.20 - Soko-Sl 13 Squadra spedale. 13.10 - TgS Sportsera. 18.20 - Meteo 2. 18.25 - in riaggio con Sereno variabile. 18.35 - II commissario Koster. 19.45 -Tg2 - Sera. 20.15 - Tg2 - Lo spori. 20.20
-	Se lo fossi Sherlock Holmes. 20.40 -”Due ragazze, un tatuaggio e l’FBI” (1994) film 22.30 - Inkantina. 23.20 - Tg2 Tele-giomale. 23.35 - Meteo 2. 23.40 - Scanner. Di Aldo Bruno.
.
m
♦
Istran 347 - olimp
I - grška mitologija j HOMER - OSNOVNE PREDPOSTAVKE O HLADI IN ODISEJI
Olimpijski bogovi so po videzu in čustvovanju taki kot ljudje, ki se prepirajo in bojujejo, ljubijo in gostijo. Gotovo je bilo Zevsu, vladarju Olimpa, težko nadzorovati drage bogove, ki so imeli ostro izrisane značaje: Hero, svojo spletkarsko soprogo: Ateno, svojeglavo in bojevito hčer; Pozejdona, vladarja morij; Hefajsta, kruljavega rokodelca med bogovi...
slovenijo 2
12.50 VIDEOSTRANI
13.00	£URONEWS
15.00	VIDEOSTRANI
16.20 TEDENSKI IZBOR
16.20	MLNISTER V SOLZAH,
3., ZADNJI DEL ŠVEDSKE NADALJEVANKE
17.05 MEDNARODNA OBZORJA: NORVEŠKA
J 7.55 SOVA. PONOVITEV
LAHKO NOČ, LJUBICA, ANGLEŠKA NANIZANKA, 1/6
18.30	ZGODOVINA SMEHA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/6 (VPS 18.30)
19.20	TV NOCOJ
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56 ŠPORT
20.04 TV NOCOJ
20.10	ŠPORTNA SREDA PROFESIONALNI BOKS
21.10	OBRAZ LETA, PONOVITEV
22.15 OMIZJE
0.30 VIDEOSTRANI
16.00	EURONEWS
17.15	PIRANSKI GLASBEN! VEČERI-koncert baročne glasbe
18.45 SLOVENSKI PROGRAM PRIMORSKA KRONIKA
19.00	VSE DANES - TV DNEVNIK
19.30	NOČNI SODNIK - tv nanizanka
20.00	Z JADRI OKROG ITALIJE
20.30	ROTOCALCO NOSTRANO — oddajo pripravlja KETTY KOVAČIČ
21.15	SVET DANES
22.15	VSE DANES-TVDNEVNIK
22.30	GOSPOSKI POKLIC-tv nanizanka, 1/2
0.05 Z JADRI OKROG ITALIJE
kanal A
6.30 JUTRANJI CIAO, CIAO, risanke 9.30 HAZARD, nanizanka 10.30 STARSKY IN
TVS 1, 20.10 — Vsi predsednikovi možje, amer. film
sash
9.00	ČAS V SLIKI 9.05 ZLATA DEKLETA, nan. 9.30 SREČANJE V NARAVI 10.15 VELIKI BELLHEIM, nan. 12.00 GLASBENA SKRINJA 12.10 ZUNANJEPOLITIČNO POROČILO
13.00	ČAS V SLIKI 13.10 BRATJE MARX V VELEBLAGOVNICI, am. kom., 1941 34.30 POGLEDI VSTRAN 14.40 ŽIVALSKI RAJ 14.55 CONFETTI15.00 LUTKOVNA PREDSTAVA 15.25 ALFRED J. KWAK. nan. 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE 16.10 DEKLE IZ MESTA, nan. 16,55 CONFETTI 17.00 MINI ZIB 17.10 WURL1TZER 18.00 ČAS V SIJKI 18.05 Mi 18.30 UMOR JE NAPISALA nan. 19.22 .AKTUALNA ZNANOST 39.30 ČAS V SLIKI 20.00 ŠPORT 20,15 SKORAJ ANGEL, am. kom., 1990 21.50 POGLEDI VSTRAN 22.00 1984, brit. L, 1984 23.45 ČAS V SLIKI 23.50 VOJNA V MESEČINI, am. f., 1969 1.30 TISOČ MOJSTROVIN
HUTCH 11.30 A-TEAM 12.25 ODPRTI STUDIO 12.30 DELA IN HUDODELSTVA 12.40 ŠPORTNI STUDIO 12.45 RISANKE 14.00
6.00	ZBUDI SE NA ENOSMERNI CESTI, vodi Rebecca de Ruvo 9.00 VIDEO, vodi Lngo 12.00 SOUL NA MTV 13.00 NAJVEČJE USPEŠNICE NA MTV 14.00 MTV POLETNI ČAS IZ ŠPANIJE, vodi Simone 16.30 MTV COCA COLA POROČILA, vodi K. Backer 16.45 MTV V KINIH, vodi P. Dami 17.00 POROČILA 17.15 3 OD 1, VIDEO 17.30 POKLIČI MTV 18.00 GLASBA NONSTOP
20.00	NAJVEČJE USPEŠNICE NA MTV, vodi P. King 21.00 NAJBOLJ ISKANE USPEŠNICE NA MTV 22.30 BEAVIS IN BUTT-IIEAD
23.00	MTV COCA COLA POROČILA 23.15 MTV V KINIH, vodi P. Dann 23.30 MTV NOČNA POROČILA 23.45 3 OD 1, VIDEO 0.00 ALTERNATIVNA NACIJA - SHOW 2.00 VIDEO, vodi Marijne 3.00-6.00 NOČNI VIDEO
7.00	DJ Kat 9,45 Risanke 10.30 Zabavne igre 31,30 Ljubezen na prvi pogled 12.00 Sallv Jesse Raphaei 13.00 Urbani kmet 13.30 E cesta, nad. 14.00 Sokolje gnezdo, nad. 15.00 Od srca do srca, mini nad.
16.00	Dragi svet, nad. 16.50 DJ Kat 18.00 Vesoljske steze, nad. 19.00 Poletje s Sim psoni 19.30 Blockbusters 20.00 E cesta, nad. 20.30 Mash, kom. 21.00 Slave dovolj za vse 23.00 Vesoljske steze, nad. 24.00 Večerna oddaja z Davidom Lettermanom 0.45 V, nad.
7.00 ŽIVALSKE FILMSKE ZVEZDE; AFERA LASULJA; V 80 SANJAH OKROG SVETA 8.00 PERAUSTRLN1A 2004, Špan. znan.-fam. risanka 9.15 ENKRAT NEBO IN NAZAJ, fran,-katiad. kom. 10.50 GLASOVI V TEMI, am. srhljivka 12.30 OTROK ZA HELEN, angl. ljubez. zgodba 14.00 ŽIVALSKE FILMSKE ZVEZDE 54.10 5. MUŠKETIR .ALBERT; SME-
9.00	ČAS V SLIKI 9.05 JUTRANJI MAGAZIN
10.00	P1ERROV MALI SVET 10.15 PISMA IZ VELIKE BRITANIJE 11.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 11.45 LJUDSKA GLASBA NEMČIJE 12.30 ODDAJA ZA MANJŠINE
13.00	OPOLDANSKI MAGAZIN 13.45 KULTURA 15.05 DVOPIČJE 16.05 LUTKOVNA PREDSTAVA 16.30 NA VRAT NA NOS
17.00	MIN) ZIB 17.10 ČAS V SUH 17.15 EVROPSKI MAGAZIN 17.40 EVROTURIZEM 17.55 TO SEM JAZ, Portreti otrok 18.00 SLIKE IZ AVSTRIJE 18.53 NAŠ SPANČEK ZASPANČEK 19.20 POGOVOR DNEVA 19.30 ZARES EKSPLOZIVNO 20.00 DNEVNIK 20.15 KISLA SMRT NA KNJIŽNI POLICI, dok. f. 21.00 NA SLEPO V ŽIVLJENJE, film 21.50 NAREJENO V ŠVICI 22.00 ČAS V SUH 22.30 NEXT 22.45 FRANCOIS PER-NET, rezbar 23.15 PRED DVERJE RAJA, am f., 1978 1.00 DESET PRED DESETO 1.25 KULTURNI DNEVNIK
SAM
ODPRTI STUDIO 14.30 MOJ PRIJATELJ JANJE PREPOVEDANO; V 80 SANJAH OKROG UITDAU4V K	iadi oatct* 1 C RiiuBiEnni mn 1^
5.30	NEMČIJA DANES ZJUTRAJ 9.00 SUPER FANT 9.30 LADJA ZALJUBLJENCEV 10,30 SOSEDI 11.00 SENCA STRASTI 3 3.55 TVEGAJ! 12.30 POD KALIFORNIJSKIM SONCEM
13.30	LADJA ZALJUBLJENCEV 14.30 SUPER FANT 15.05 BONANZA 16.00 ZVEZDNE STEZE 17.00 TVEGAJ! 17.30 REGIONALNA POROČILA 18.00 POJDI NA VSE! 19.00 POROČILA 19.19 ŠPORT 19.30 KOLO SREČE 20.15 NE DOTAKNI SE MOJEGA OTROKA, I. del, am. dvodelni tv film, 1989 - igrajo: Luke Edtvards, Corin Nemec, Ariiss Hotvard, John Ashton, Cindv Pickett, Pruitt Taylor Vince, Števen Stavner; POROČILA 22.05 HUNTER 23.00 POBESNELI MOŽ, am. akc. film, 1974 - igrajo: Charles Bron -son, Hope Lange, Kathleen Tolan, Vincent Gardenia, Wil!iam Redfield 0.40 ZVEZDNE STEZE 1.30 ZAROTNIH - V IMENU PRAVIČNOSTI 2.20 POBESNELI MOŽ 4.00 SOSEDI; PREGLED PROGRAMA 4.35 GORSKI ZDRAVNIK
DRUGI PROGRAM
(Na frekvencah: 87,8; 92,4; 93,5; 95,3; 96,9; 97,7; 98,9 in 99,9 MHz) 5.00-8.30 Jutro; 5.00 Poročila + vreme + Promet (prenos I. programa); 5.30 Prva jutranja kronika + EP + vreme (prenos I. programa), 6.00 Poročila + Promet; 6.10 Delo; 6.15 Pregled sporeda; 6.30 Poročila + promet in počitniško vreme (prenos I. programa); 6.35 Počitniško vreme; 6.40 Nočna kronika;
6.50	Dnevnik; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 7.30 Poročila, promet; 7.50 Večer; 8.00 Gospodarski vestnik - novice; 8.30-13.00 Dopoldne na valu 202 - vmes: 8.30 Novice; 8.30 Novice + EP; 8.35 Slovenec; 8.40 Koledar prireditev; 9.30 Novice; 9.35 Popevka tedna; 9 45 Kje vas čevelj žuli; 10.30 Novice; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila;
11.50	Sponzorirani pogovori; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 12.30 Novice; 13 00-19 00 Val 202 popoldan; 13-40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 14.30 Novice; 14.50 Borzne informacije; 14.55 Sponzorirani pogovori; 1510 EP (prenos I. programa); 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Novice; 16.35 Popevka tedna; 17.30 Novice 4 Obvestila,
17.50	Šport na valu 202; 19-00 Večer tla H. programu; 19-00 Radijski dnevnik; 19 30 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Heavy metal
O RF
2
8.55	CONFETI! 9.00 LUTKOVNA PREDSTAVA 9.25 ALFRED J. KWAK, nan. 9.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE 10.10 DEKLE IZ MESTA
10.55	CONFEtn 12.50 TISOČ MOJSTROVIN
13.00	ŠPORT 17.00 POKLICNO USMERJANJE 17.30 DEŽELA IN LJUDJE 18.00 ZLATA DEKLETA, zab. nan. 18.30 GAUDIMAX
19.00	AVSTRIJA DANES 19.30 ČAS V SUH
20.00	KULTURNI DNEVNIK 20.15 ZADREGA Z OTROKOM, TV {. 22.00 ČAS V SUH 22.35 VEČERNI ŠPORT 0.00 HALO AVSTRIJA, HALO, DUNAJ 0.30 NARDINOV OČE, nem. f., 1989 2.05 TISOČ MOJSTROVIN
UITRAMAN 15.00 CIAO, CIAO, RDEČA KAPICA, amer. film 17.00 BAYWATCH 18.00 SANJE SO KINEMATOGRAF 18.30 BABY SIT-TER 19.00 STARŠI VJEANSU, nanizanka
19.30	ODPRTI STUDIO 20.00 TARZAN, nanizanka 20.30 PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA REGG!ANA:MILAN 22.30 FES-TIVALBAR 94 0.40 PONOVITEV DNEVNIH ODDAJ
^MLLA[!|F^ilBBBpTEN DAN, vodi Patrizia Rossetti 8.45 PANTANAL 9.45 GUADALUPE, nanizanka 10.30 MADDALENA, nanizanim 11.30 POROČALA 11.40 AN-TONELLA, nanizanka 12.05 IGRA DVOJIC BEACH 13.00 STEZE 13.30 POROČILA 14.00 STEZE 15.00 ZAKON V LOS ANGELESU 16.15 PRINCESA 17.10 TOPAZ 17.30 POROČILA 18.00 OPROSTI MI 19.00 POROČILA 19.30 PRAVICA DO ROJSTVA
20.30	PALM SPRING, OPERACIJA LJUBEZEN, amer. film 22.30 CIKEL FILMOV NEPOZABNI: Ženske imajo vedno prav, amer. film 23.45 POROČILA 0.20 IZ IUTR1ŠNJ1H ČASOPISOV 0.35 TOP SEGRET 1.40 MAR-CUS WELBY 2.30 IZ JUTRIŠNJIH ČASOPISOV 2.40 LADJA LJU BEZNI 3.30 ZAKON V LOS ANGELESU 4.20 TRI SRCA V ZAKUPU 5.50 MARCUS WELBY 6.40 TOP SEGRET
SVETA 15.00 BUBBLEGUM 100 let žvečilnega gumija, fran. dok. film 16.05 RAZRED ZASE, am. kom. 18.00 HITLERJEVSKO MLADI SALOMON, nem.-fran. drama 20.00 POZOR! 20.15 NEVARNA IGRA, angl. polit, srhljivka 22.05 KLUB ZA DAME. am. erot. kom., 1986 - igrajo: Michael Pare, Maud Adams, Eddie Veiez 23.35 POZNI SBOW Z DAVIDOM LETTERMANOM 0.25 AMERIŠKA LESTVICA KINEMATOGRAFSKIH FILMOV 0.50 DIVJA ORHIDEJA 2, am. erot. drama 2.40 EN NAPAČEN GIB, am. srhljivka, 1991 - igrajo: Bill Paxton, Cynda WiUiams, Biliy Bob Thomton, Michael Beach, Jim Metzler, Earl Btlilngs 4.25 UMOR PO PROGRAMU, am. srhljivka 6.05 OLIMPIJSKO STOLETJE 3, nem.-angl. spec. film
(sD
5.50 THROB, amer. nadaij. 6.15 ANGEL SE VRAČA, atner. nadaij. 7.00 RISANKE 9.45 TORREAN1, nem. film 11.30 THROB 12.00 NEM. VIDEO SMEŠNICE 12.35 RISANKE 16.50 NORA LUNA, kan. film, igrajo: Kiefer Sutheriand, Peter Spence, Venessa Vaughan 18.25 NEM. VIDEO SMEŠNICE 18.55 AKTUALNE NOVICE 19.10 ANGEL SE VRAČA, amer. nadaij. 20.00 AKTUALNE NOVICE 20.15 HOTEL PARADIES, amer. nadaij. 21.20 WWF 22.20 HUDIČEV, ital.-špan. srhljivka, igrajo: Elke Somnier, Teily Savalas, Alida Valit 23.55 AKTUALNE NOVICE 0.10 VOLKODLAK, amer. nadaij. 0.40 REKLAME 1.10 PONOVITVE
m o d žar š k a
6.03 JUTRANJI PROGRAM, 6.45 DNEVNIK
7.00	SONČNI VZHOD 9.00 ČEZ DAN 9.30 RIVIERA 10.30 HOTEL PARADIŽ 11.30 IGRA 12.00 OPOLDANSH ZVON, POROČHA 12.07 SOTRPINI 12.22 POMOČ V DUŠEVNI STISKI 15.30 VAŠKA TV 15.50 HIŠNA BLAGAJNA 16.00 DNEVNIK 16.14 MOJA KNJIGA O DŽUNGU 16.43 ZUNANJE ZADEVE 17,13 VKLOPI 17.38 VPRAŠANJA KRISTJANOV 17.43 IZ SENCE 18.30 MAČEK V ŽAKLJU 18.55 NOGOMET 19.45 DNEVNIK
21.00	ČRNO-BELO 21.15 KDO JE VIDEL VETER 22.55 NOVI SVET 23.40 PASTIRJI INBOMBE 0.31 DNEVNIK BBC
m a d žar s k a
15.10 VIDEOSTRANI 15.20 ZA OTROKE, risanka 16.05 VRHUNSKA TEHNIKA, serija 16.35 KVIZ ZA ŠOLARJE 17.00 ROMSH DAN 17.10 ROGAČA KAČA, romska pravljica 17.17 TU SMO SE RODIU, razgovor v studiu 17.27 BILI SMO PTICE, romski pesniki 17.45 HOMAGE A SANDOR LAKATOS 18.05 ROMSH SLIKAR 18.25 KO ODRASTEM, razgovor v studiu 18.35 Romski otroci v
šoli 19.05	' -------
nazaj, POLO!
19.40 TONNY GATLIF: LATCHO DROM 23.30 DNEVNIK 21.55 UBILI SO MI DRUŽINO 22.30 NEPOKOPANI MRLIČI, film 22.50 RAZGOVOR V STUDIU, vsakdanji in nraznični običaji 23.20 SPOMINSH JAZZ KONCERT
m o v i e c h n n n e I |'■
7.00	The Ume Game 9.00 Children s Choice i 1.00 The Odyssey 12.00 The New Ad-ventures Of Robin Hood 13.00 The Summer Of The Falcon 15.00 Young Survivors 17.00 The Black Rose 19.00 Children’s Choice
20.30	Special Feature: Books To Films
21.00	Missing Pieces 23.00 My Cousin Vinny 1.00 Cruising 2.40 The Taking Of Beverly Hilis 4.15 The Pursuit Of D. h. Cooper
v«x
11.10 SKRIVNOSTI, naniz. 11.40 AL MUNDY
12.30	Z, magazin 13.00 LASSIE -ŠTIRINOŽNI JUNAK, pon. 14.35 FILMSH ZVEZDNIH NA VIDEU 15.00 SKRIVNOSTI
15.30	LOU GRANT, pon. 16.20 NESREČNEŽI, pon. 18.00 POROČILA 18.15 AL MUNDY, pon. 19.10 LOU GRANT, am. naniz., Nestabilnost 20.10 SAME PRIJETNE
TRETJI PROGRAM
(96,5; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 8.00-19.30 in 88,6; 93,1; 96,5; 100,3; 100,6; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 19.30-24.00)
6.00	Avizo in začetek programa; 6.05 Dobro jutro— vmes:; 6.30 Jutranja misel;
7.00	Druga jutranja kronika; 8.00 Napoved sporeda in poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan... - vmes:; 9.00 Poročila; 10.00 Poročila; 10.05 Umetniška beseda: Povojna drama z vojno tematiko;
11.00	Poročila; 11.05 Danes smo izbrali;
12.00	Poročila; 12.05 Pojemo in igramo (Paganinija, Debussvja, Faureja, Mussorg-skega, Brittna; 13.00 Poročila; 13 05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 13 35 Minute v senci; 14.00 Poročila; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v giasbi... Bizeta, Chopina, Masseneta, Dvoraka; 15.30 Dogoditi in odmevi; 16.00 Napoved popoldanskega in večernega sporeda; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Glasbeni utrinki; 17.00 Posnetki festivalov, koncertov,... Evroradia - 42. festival mednarodni orgelski teden v Niimbergu in poletni glasbeni festival v kanadskem Orfordu 1993...; 19-36 Večerna poigra z Dvoržakovo Serenado za pihala v d-molu opusa 44...; 20.00 Pota naše glasbe — (L. M. Škerjanc, K. Pahor, Z. Ciglič); 21.30 Sonata in sinfonie Johanna Josepha Fuxa v oddaji Ars Anti-qua: 22.00 Poročila; 22.05 Okrogla miza tretjega programa; 23.00 Glasbena tradicija XX. stoletja - Edmund von Bore: Koncert za altovski saksofon in orkester op. 6 Grazyna Bacevvicz; Divertimento za godala; 23.50 Predstavitev sporeda za četretek; 23-55 Lirični utrinek; 24.00 Konec HI. programa in vključitev v nočni program Radia Slovenija.
RADIO GLAS UUBUANA
' ( 4_
KTL 2, 20.15 -HotelParadies, ameriška nadaljevanka

eurosport
Ftoovor v smehu 19.15 Pogled DEKU’CE .^ner. film satira^ igra: Melanie LOŽAJ MADŽARSHH ROMOV ifR.. v--	&	----
7.00 BORZA DELA 7.55 VIDEOSTRANI
12.00	NA VEIJKEM PLATNU
12.15 LUČ SVETLOBE, ponovitev 222. dela am, nadaljevanke
53.05 RODEO, uonovitev glasbene oddaje
13.45	SPOT TEDNA
13.50	CMT
14.30	BORZA DELA
14.45	CMT
16.40	SPOT TEDNA
16.45	NA VELIKEM PLVFNU
16.50	DRŽAVNIK NOVEGA KOVA, ponovitev 14. deta angl. nanizanke
1 /.20 LOVEC NA GLAVE, ponovitev filma
19.00	POROČILA
19.10 LUČ SVETLOBE, 223. del am. nadaljevanke
20.00	CALL SELECTION, kontaktna glasbena oddaia
20.30	BEVERLV HILLS 90210, 17. del ameriške nanizanke
21.20	POROČHA
21.30	KARMA, oddaja ■:> duhovnosti
22.00	ALBUM SHOW. glasbena oddaja
22.50	DANCE SESSION - POLETNI IZBOR, oddaja o plesu
23.20	SPOT TEDNA 23.25 NA VELIKEM PLATNU
23.40	CMT
0.45 BORZA DEU 1.00 VIDEOSTRANI
M M T V
mm
1 2.20 BRAVO MAESTRO 16.20 BRAVO MAESTRO 18.00 ŽIVA SCENA 19,00 RISANKA 19.19 BRAVO MAESTRO 19.30 TV AK VARIJ 20.05 AKTUALNO, ZANIMIVO 20.40 MR. HNGSTREETS WAR film 22.15 KARTE PRIPOVEDUJEJO 23.15 AKTUALNO, ZANIMIVO
h r ir app
] 0.00 POROČHA 10.05 GLEDATI ŽIVLJENJU V OČI, otr. odd. 10.35 NEZNANCI, za otroke, POLETNI ŠOLSKI PROGRAM 12.15 DIVJA ROŽA, ser. Shn 12.40 Monoton 13.15 POTOVANJA. dok. serija 14.10 MurphyBrown 14.35 ŽIVLJENJE NA SEVER!i, ser. Sim 15.20 DAMA IN RAZBOJNIK, am. film 17.00 HRVAŠKA DANES 18,05 KOLO SREČE 18.35 SAN-
6.30 PRVA STRAN 9.00 AVTOBUSNA POSTAJA, amer. film 11.00 NOETOVA BARKA ! 2.00 DA ALI NE, igro vodi Claudio Lippi
13.00	POROČILA 13.25 DNEVNE NERODNOSTI 13.35 BEAUTIFUl 14.00 POLETNI FORUM 15.00 PAPPA IN CICCIA 15.30 OSEM POD ENO STREHO 16.00 OTROŠKA ODDAJA Z RISANKAMI 18.00 KOMISAR SCAU, nanizanka 19.00 KOLO SREČE, vodi Mike Bongiomo 20.00 POROČHA 20.30 CIKEL FILMOV VISOKA NAPETOST: Voda do grla, amer. grozljivka 23.00 VRNITEV NEVERJETNE MLSJJE 24.00 POROČHA 0.15 AVTOBUSNA POSTAJA 1.45 DNEVNE NERODNOSTI 2.00 POROČILA 2.30 NOETOVA BARKA 3.00 POROČHA 3.30 OSEM POD ENO STREHO 4.00 POROČHA 4.30 PAPPA IN CICCIA 5.00 POROČHA
© RAIUNO
10.00	- Tanatnera. Miniserie in 4 puntate.
11.00	- Da Napoti Tgl. 11.40 - Verdemat-tina. 12.25 - Che tempo fa. \ 2.30 - Tgl -Flash. 12.35 - La signora in gialio. 13.30 - Telegiomale. 14.00 - Mi ritomo in mente flash. 14,10 - "Unaromanticadonnainglese” (1975) film. 16.10-17.55 - Uno per tutti. Solietico. Vacanze. Condotto da Elisabetta Ferracini, Mauro Serio. 36.10 - Heidi. 16.40 - I ragazzi del Mundial. Cartoni. 17.05 - Danger Bay. 17.30 Gli antenaii. 17.55 - Oggi al Parlamento 18.00 - Tg 1.
18.20	- Spazio 1999 19.05 - Red Ronnie presenta Mi ritomi in mente. 19,50 - Che ternpo fa. 20.00 - Telegiomale. 20.30 Tgl Spori. 20.40 - Giochi senza frontiere 1994. Presenta Ettore Andenna. 22.40 -Viaggi d estate. Un programma di Robero Gandus. 22.50 Anteprima di Miss ltaiia 1994. Conduce Carlo Conti. 23.05 - Tg 1. 23.15 - TgS Mercoledi Šport. Bristol: Pu-gilato.
IH RAIDUE
10.20	Quando si ama. I44/a puntata 11.45 - Tg2 - Matdna. 11.50 -1 suoi primi 40 anni. 12.05 - La ciinica delia foresta nera. 13,00 - Tg2 - Giomo. 13.30 Meteo 2 13.35 - Villa Arzilla. 14.10-15.20 -
Griffith 22.05 SPIEGEL TV TEMA 22.55 SKRIVNA SLUŽBA, am. krim. naniz., Italijanski cvetovi/Bankovec 23.45 POSLEDNJI GANGSTER, am. krim. drama
6.25	AGENTKA S SRCEM, pon. 7.10 DENNIS, pon. 7.35 PRAŠIČEK DICK, pon. 8.05 DRUŽINA KREMENČKOVIH, pon. 8.30 WAL-TONOVI 9.25 HIŠICA V PRERIJI, pon. 10.25 PREPLAH V ECHO PARKU, am. igrani film
12.10	AGENTKA S SRCEM 13.00 HOTEL 14.00 ARABELLA HESBAUER,-pog show ! 5.00 DENVERSKJ HAN 15.55 HIŠICA V PRERIJI 17.00 DENNIS 17.30 PRAŠIČEK DICK 18.00 DRUŽINA KREMENČKOVIH 18.30 SAMO NAŠ DOM 19.00 ŠOLSKA VROČICA 19.30 BILL COSBY SHOW 20.00 POROČILA 20.15 BRUC, am. kom., 1990 -igrajo: Mario:) Srando, Matthew Brod-erick, Bruno Kirby, Penelope Ami Miller, Majdmilian Schell, Frank Whaley, Jon Polito
22.10	SPACE RANGERS 23.05 LJUBEZEN IN GREH, oddaja o spolnosti 23.55 POROČILA 0.05 AVALON, am. igrani film, 1990 - igrajo: Annin Miiiler-Stahl, Elizabeth Perkiiis, Joan Flowright, Aidan Quinn 2.15 POROČILA 2.25 REPORTERJI, pon. 3.15 ARABELU KIESRAUER, pon. 4.15 POROČHA
4.25	ROKA, pon.
*****
/masssnrsiMr *****
8.30	.AEROBIKA 9.00 JADRANJE 10.00 PROSTO PLEZANJE 11.00 OLIMPIjSH MAGAZIN 12.00 NOGOMET 13.30 EUROFUN 14.00 JET SH 15.00 ATLETIKA 17.00 TRIATLON 18.00 GORSKO KOLESARSTVO
18.30	FORMULA ENA 19.30 ŠPORTNA POROČHA 20.00 BOKS 22.00 MOTO MAGAZIN 23.00 ATLETIKA 1.00 ŠPORTNA POROČILA
7.00 Predstavitev na Sky Movies 11.00 A Waltons Thanksgiving Reunion 13.00 The Great Bank Robbery 15.00 Bingo 17.00 Heartbeeps 19.00 A Waltons Thanksgiving Reunion 21.00 Only The Lonely 23.00 Wednesday Night Thriilen Defenseless 0.45 After Dark: Angel Eyes 2.15 Another Man, Another Chance 4.30 Into The Sun
I DOBRO JUTRO, NEMČIJA 9.05 KAL IFORNIJSH KLIC V SIU, Lov miši 10.00 BOGATI IN LEPI 10.30 ČAS HREPENENJA
11.00	CENA JE VROČA 11.30 DRUŽINSH DVOBOJ 12.00 OPOLDANSH MAGAZIN 12.30 SPRINGFIELDOVA ZGODBA 13.15 KAUFORNIJSH HAN 14.10 UMORI SO NJEN HOBI, Vila naprodaj 15.00 ILONA CHRIS-TEN, tema: "Med dvema moškima”, pon.
16.00	HANS MEISER, danes: "Naključje ali previdnost - angel varuh", pon. 17.00 KDO JE TU ŠEF/ Nova služba za Tonya 17.30 STRAŠNO PRIJAZNA DRUŽINA, Rekord
18.00	BOGATI IN LEPI, pon. 18.45 PORO-ČHA 19.10 EKSPLOZIVNO - MAGAZIN 19.40 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 20.15 OČE JE ZLORABIL (frROKA, am. film 22.10 ŠTERN TV 23.10 NOČNI SHOW 0.00 NOČNI ŽURNAL 0.30 STRAŠNO PRTjAZNA DRUŽINA
1.00	SHOW TRACEY ULLMAN 2,00 EKSPLOZIVNO - MAGAZIN, pon. 2.30 NOČNI ŽURNAL, pon. 3.00 HANS MEISER, pon.
4.00	ILONA CHRISTEN, pon. 5.00 DOBRI ČASI, SLABI ČASI, pon.

s k y iews
6.00	DOBRO JUTRO NA SKY NEWS 6.30 ABC NOVICE 7.00 DOBRO JUTRO, EVROPA ! 0.30 NOČNA LINIJ A 11.00 DNEVNA LINIJA
11.30	MODA 12.30 POSLOVNO POROČILO
14.30	DOBRO JUTRO, AMERIKA 15.30 PARLAMENT V ŽIVO 20.30 MODA 21.00 URA ZA NOVICE IZ SVETA 23.30 .ABC NOČNA LINIJA 1.30 MODA NA TV 3.30 TO SO BOI DNEVI 4.30 ABC NOVICE 5.30 PO LETU 2000
SUPER
CHANNEL
12.00	DANAŠNJE POSLOVANJE 13.00 DANES
13.30	FT POROČA 14.00 DANES 14.30 KOLO SREČE 17.30 FT POROČA 18.00 DANES 19.30 ŠPORT 20.30 DATELINE
21.30	ZABAVA Z X TISKOM 22.00 MEDNARODNA POROČIU 22.30 NOCOJŠNJI SHOW, vodi Jay Leno 23.30 ZARES OSEBNO 0.00 FT POROČA 0.20 AMERIŠH TRG WRAP 0.30 NBC NOČNA POROČIU 1.00 ENAK ČAS 1.30 NOČNI PROGRAM
VIKEND

iT;

Krim stereo 100,2 MHz in Grad iance stereo 99,5 MHz)
5.00	Jutranji program - vodi Tanja Fajon;
5.15	Novice; 6.15 Novice; 7.00 Horoskop;
7.15	Norice; 7.35 Vremenska napoved;
8.00	Dopoldne na RGL z Majdo Juvan;
8.15	Napoved dogodkov; 8.30 jutro je lahko tudi takšno; 9 30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.00 Anketa; 12.00 BBC norice;
12.15	Novinarjev gost; 13-00 3xi-giasbena oddaja; 13-15 Norice; 14.05 Pasji radio;
14.15	Novice; 14.30 Glasbena oddaja; 15 .00 Popoldanski vodeni program z Jolando Lebar; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Živina se menja korita so ista; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Naj-naj pesem tedna; 17.15 Norice; 18.00 Glasovanje za pesem tedna; 18.15 RGL na rajžo gre; 19 05 Pravljica EFTE; 19.15 Norice; 19.25 Vreme; 20.00 Pole position; 22.00 Radosti življenja; 01.00 New age glasba -Uroš Novak; 02.00 Satelit.
PRVI PROGRAM
Na frekvencah: 88,5; 90,0; 90,9; 91,8; 92,9; 94,1 in na 96,4 MHz 5.00-8.00Jutranji program; 5.00 Poročila, promet; 5.00 Poročila, promet; 5.20 Obvestila, spot; 5 30 Prva jutranja kronika; 5.50 Jutranja gimnastika; 6.00 Poročila, promet; 6.15 Iz naših sporedov; 6.30 Poročila, promet; 6.35 Počitniško vreme; 6.45 Slovenec; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila, promet, spot; 7.50 Biovreme;
8.00	Poročila; 8.05 Radio plus - »Za vas in mesto« — vmes:; 9-00 Poročila; 9 35 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.00 Program A - 1 (Glasba do 20.00); 10.00 Poročila; 10.30 Pregled slovenskega tiska; 11.00 Poročila; 11.30 Pregled tujega tiska; 12.00 Poročila; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti:; 13.20 Osmrtnice in obvestila;
14.00	Poročila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 EP /prenaša II. program/; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila + EP; 17.00 Poročila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.55 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19-30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz mladih grl - pojeta MPZ Glasbene matice — Trst in MPZ Maribor; 20.20 Glasbena panorama (ponovitev); 21.00 Poročila; 21.05 Koncert za besede C. Bauddelaira; 21.30 Od Mozarta do Gershwina (izbor opernih odlomkov); 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.00 Poročila; 23 05 Literarni nokturno - George G. Byron: Pesmi; 23.15 Nočni program (studio radio Maribor)
(893 in 104,3 MMHz)
11.00 Avtodrom (oddaja o avto-moto športu); 14.00 Of (24 ur-info); 15.00 Fotopanikad. o. o.; 17.00Jazzarije; 19 00 TB: Billy Childish - Orginai Chatham Jack /get hip/; 20.00 Come together /Night Time/Blues/ Pantonalno/Reprize U
RADIO KOPER
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 93,8 -100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 6.00 Otvoritev programa glasba, vmes koledar; 6.30 Jutranjilt; 7.00 H jutranja kronika - prenos RS; 7.30 Pregled liska; 7.45'Evergreen; 8.00 Modri val; 8,05 Predstavitev programa; 8.15 Na rešetu : poslušalci Modrega vala vprašujejo; 8.30 Poročila; 9-00 Servisne informacije, prireditve; 9-10 Siovenija Top-Vip; 930 Poročila; 9-45 Na rešetu — odgovori; 10.30 Poročila; 11.00 Moped shovv; 11.30 Hladno...loplo...vroče; 12.30 Opold-nevnik; radia Koper; 13 00 Jagode in podoknice; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 15 00 Souvenir d’Italy; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Poletno popoldne na Modrem valu: o glasbi ob glasbi; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni radijski dnevnik — prenos RS; 20.00-23.15 Večerni program Modrega vala radia Koper;
RADIO MARIBOR
(UKV 93,1 in 90,4 MHz SV 558 kHz)
5.40 Jutranji program; 5.50 Radio danes;
6.00	Poročila, 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Dobro jutro,
8.00	Poročila, osmrtnice, obvestila; 9.00 Poročila; 9-05 Štajerske miniamre; 9.15 Na postaji zvokov; 10.00 Poročila; 10.05 Tema dneva; 11,00 Poročila, 11.45 In-foservis; 12.00 Poročila; 12.10 Mali ogiasi; 13 00 Danes do trinajstih; 13.05 Popoldne pod Pekrsko gorco; 14.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 15.00 Poročila; 15.10 Kmetijski nasveti: 1530 Dogodki in odmevi; 16,00 Želeli ste, poslušajte; 17.00 Dnevnik Radia Maribor; 17,30 Osmrtnice, obvestila; 17.35 Pojoči srebrni klobuček (vsako drugo sredo); 18.00 Mladi mladim; 19.00 Večerni radijski dnevnik, 1930 Minute za glasbo; 20.00 Kultumo-umetniški program; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni program - Radio Maribor
|
,


BOSCH
Ne pustite se presenetiti vroiim
KLIMATSKE NAPRAVE mobilne, kompaktne, deljive
L C
UGODEN NAKUP v prodajalnah AVTOflEHNE po vsej Sloveniji!
NEMŠKE bokse rje. rjave. / rodovnikom. stare 8 tednov, ugodno prodam 061 789-531. pt-807027-150 .	________l
kupim
BOKS ZA PSA* nov ali dobro ohranjen, velikosti najmanj 3 \ 3 m. kupim «“061 654-151 f-404975-152
RAZGLASI
izgubljeno
POŠTENEMU najditelju osebnih dokumentov na ime Nuri&i. nudim lepo nagrado. 061 52-490.
1-404963-160
razno
ODDAM nedokapitalizirano d o.o, 4-35C
oddam 061 724-350
1-206078-164
	
c	Generalni zastopnik; K skupina mf avtotetina d.d.
POCENI DRVA,
bukova ali mešana, z dostavo, prodam, er 061 770-096.
t-206086‘164
KINDER FIGURICE kupim
Zbiram figurice i/ gume. sestavljanke in ostalo 061 556 202 ali 0609 61-94-76.	t-807012-164
KINDER FIGURICE kup.m
Zbiram figurice iz gume. sestavljanke in ostalo 061 556 202
pt-806848-164
IŠČEMO
prodajalca v trgovini s športno opremo. Za-željeno je tehnično znanje, poznavanje alpinistične opreme ter diploma trgovske šole. Vse zainteresirane vabimo na razgovor v četrtek, 4. avgusta, od 10,—12. ure na Petkovškovo nabrežje 29, Ljubljana.
t-601801-130
Iščemo Izvajalca za adaptacijo poslovnega objekta In izdelavo kompletne projektne dokumentacije.
Objekt stoji na Gorenjskem v izmeri 500 m2.
Ponudbe na oglasni oddelek Dela pod »Adaptacija na ključ«.
17533
varstvo
VARSTVO za 18—mesečno dekli-co, potrebujemo od 1. septembra dalje. <3? 061 312-636.	»-404980-133
INŠTRUKCIJE
nudim
INŠTRUIRAM liziko in mate-matiko za osnovno in srednjo šolo 061 578-380.	pt-404951-140
INTENZIVNE inštrukcije iz matematike, fizike, elektrotehnike in mehanike, nudim. 061 13-13-142
pt-404966-140 MATEMATIKO in fiziko vseh stopenj uspešno inštruirani. 15* 061 15-91-025.	pt-806929-140
ANGLEŠČINA - inštrukcije za vse stopnje in konverzacija. <33? 061 329-601	pt-806948-140
USPEŠNO inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole 061 1254-380	pt-806951-140
MATEMATIKO in fiziko uspešno inštruiram. 061 441-272.
i-807026-140
DOBERMANE, vrhunsko leglo z rodovnikom, stare osem tednov, potomce svetovnih prvakov, prva vzrejna skupina (oče Mephisto Arrimann Schvvarzenberg). prodam. ^ 0602 42-706	t-206081-150
TRI ČISTOKRVNE nemške ov čarke, zelo lepe, prodam po simbolični ceni <3T 061 731-173. t-206092-150 LABRADORCE, svetle, čistokrvne brez rodovnika stare dva meseca, poceni prodam. 061 482-885.
t»404938-150
BO KS E RJE, čistokrvne, cepljene. stare osem tednov, prodam <3P 061 742-014.	t-404967-150
ROTTWEILERJE mladce z rodovnikom, prodam 063 754-315.	pt-404973-150
ROTTVVE1LERJE prodam mladičke odličnih staršev, stare 11 tednov. ^ 061 320-050.	1-508034*150
ČRNE LABRADORKE, sta-re 7 tednov, ugodno prodam. 065 31-557 ali 061 1613-010
pt-806944-150
FILOZOF, ki ima dovolj dobre volje proti mučenju živali, bi lahko opravil izredno pomenbno delo Svoj naslov nai posreduje pod > Pobuda-
t-806924-164
STORITVENI
OGLASI
m
ZASTEKLITEV balkonov z lahkimi konstrukcijami z drsnim odpiranjem. Možnost obročnega odplačevanje — konkurenčne cene za vso Slovenijo. EKSO d.o.o. ^ 061 52-155.
iii.mt3H27-1f.5-2f.
HORIZONT
d.o.o. Profesionalne inštrukcije iz matematike, angleščine, slovenščine in elektro. Inf. vsak dan od 8. do 20. ure. ® / fax 061-329-630. pt-903435-140
MATEMATIKO za srednje in osnovne 3ole uspeSno inštruiram. <£■ 061-321-508.	pt-903836-140
KEMIJO, biologijo in matematiko za srednjo šolo inštruiram. 3T 061 572-t-952182-140
893.
ŽIVAL/
prodam
ZLATE prinašalce, vrhunskih staršev. z rodovnikom, cepljene, prodam. <3* 065 71-605.	t-206075-150
DOBERMANA, starega 9 mesecev, s hišico ali brez, prodam. 061 715-219.	t-206079-150
LJUBITELJI PSOV
pozor! Prodam vrhunsko leglo dobermanov. Možnost obročnega plačila. 068 47-423.
t-404944-150
KOKERŠPANJELE eisiokrv-
ne. stare devet tednov, prodam. 064 880-107.	t-404965-150

'ti
TROSTingrosso
PISARNIŠKE POTREBŠČINE, PAPIRNICA, VSE ZA ŠOLO IN PISARNO, IGRAČE, DARILA
CASH in CARRV NA 4000 m2 prodajnega prostora, odprto od 8. do 18. ure, v soboto in nedeljo zaprto.
ZARADI POČITNIC ZAPRTO OD 8. DO 15. AVGUSTA.
UDINE SUD II } CENTRO DOGANALE \\
VIA STIRIA, 45/B - PARTIGROSS - 33100 UDINE Tel.; 0039-432-520662, Faks: 0039-432-522118
ATR 486/507
raouii m
Matična plošča 486/50 Sr„; JHBT
Dinamični spomin 4 MB ~
Trdi disk IBM 280 MB ------
Barvni monitor 14" Low Radiation
COMPAQ CONTURA AERO
I
LASERSKI TISKALNIK
4^0Ki 400ex
"	^ 4 sfrani/min
300x300 dpi
ATR d.o.o.
SONY
OIC Trzin,Špruha 7, 61234 Mengeš,
Tel.: (061)715 212 Faks: (061) 715116	COMPUTERS
Ouantum (VJ EPSON OKI COMPAO.
Glede vsedme metodologije m ciljev raziskovalci v Sloveniji ne zaostajamo za svojimi zahodnimi kolegi Bistvena razlika je vproračunih in celovitosti raziskovalnih projektov ••
Mag. Aleksander Bratina na Esomarjevem kongresu o tekmovanj • založništvu
» V svoji deželi pač ni nihče prerok in resnici na ljubo Kollerja njegovi kolegi ne cenijo tako, kot bi pričakovali glede na njegov sloves. Verjetno je za ameriške akademske kroge in tudi za svoje oddelke preveč popularen in poslovno uspešen. Gospod Kotler je tudi zelo prijazen in zelo širok človek.« Mag. Janez Damjan s študijskega obiska v ZDA za MM.
Zlati MM — zlata ura Cartier in priznanja za najboljše oglaševalske akcije, zlate nagrade in priznanja za najlepše koledarje 1994
Zelo malo je bilo tistih politikov, ki so ■ neobremenjeno komunicirali z nami. pravi Nelida Nemec, vodja PR pr'
Hitu.
!-iajbol| znana blagovna znamka v Avstriji: Beata Uhse - Diskretnost v trženju seksa je obvezna, piše Milan Ilič z Dunaja.
Sto največjih vi993 - Oglaševanje: -■ v Sloveniji: kdo so največji oglaševalci, najmočnejši mediji, najbogatejše agencije, kje je največ sprememb?
izvirni besedotvoren Gotta je izu twmga, vedro, calibra. xedos. bloctrccnic, ampak tudi njegovo n je vredno vsaj toliko kot Bacardi Sony ali Apple
Patrick SchierhoiZ, DDB Neečhc Dunaj, o kreativnosti: '‘Vsak km ima takšno agencijo, kot si jo zasluži - in obratno.« In oglaševanju: »Če iščeš resnico, sledi denarju-
••Kreativno je tisto, kar povečuje prodajo." Ted Chin na seminarju o kreativnem marketingu.
Dr. Zlatko Jančič: “Mnogi avtorji skušajo razložiti proces vzpostavljanja tesnih odnosov v marketingu tudi s primerjavo z zakonsko zvezo. ••
Koliko zaslužijo vodilni tržniki v ZDA, Veliki Britaniji, Avstriji - za tržnika plača ni edina motivacija!
Megatrendi prihodnosti: oglaševanje leta 2018.
»Ločnica med Rimom in Bizancem, med ortodoksni in katoliško cerkvijo, med cirilsko in latinsko kult.n med pluralno in monistično državo, med komunizmom in socialističnim konceptom, med Evropo in Azijo je nasledstvo bitke, ki jo napovedovala že tudi konec starega in začetek srednjega veka. Otomanska, krajinska, rapalska, jaltska, bodoča bosanska meja so in bodo ločevale -sile, ki so se spopadle v Vipavski dolini.« Glavni urednik MM Jure Apih v avodniku.
mislijo, da so radovedni,
' vdstni, optimistični, niso pa ib,'materialisti in agresivci.«
Računalništvo: ••Prodajno osebje na svojih prenosnih računalnikih sproti beleži in kontrolira naročila, •• piše MMov sodelavec iz Amerike Matjaž Bren.
Ervin Hladnik-Milharčič, novinar i. ~ strojem: -Zračunalnikom besedil,, nikoli ni napisano, ampak samo b ali manj urejeno. ■<
Revolucionar v stroki, Stefanu
Marzano, oblikovalec svetovnega slovesa in profesor na milanski akademiji, se je uprl svojim gospodarjem in pridiga, da je dizajn politično dejanje.
•■Lobiranje pomaga z vplivanjem na ljudi ki odločajo o kaki zadevi, uresničiti strareške cilje klientov. ■ Simon v vJker PR-ovec, ki pomaga državnim vladam pri razvoju globalne komi nna. mke =;rategije
MM
Marketing Magazin
časopis za tržno
uspešnost!
Ameriškim študentom -C bil.
slovenske reklame zelo zanimive, še bolj pa gospodom na sedežu IAA,-Janez Damjan v deželi, kjer so spet izumili nove oblike trženja: interaktivni marketing in novo marketinško paradigmo!7
Devetdeseta leta zahtevajo prevetriti* stfcnliHf, ^ vodilnih struktur. Značilnost novega menedžmenti* so poslovni supermani, Mi fantje, ki bodo temeljiti
NAROČILNICA
>
MM - Marketinški ma^azm izr<aja enkrat mesečno. Centi 2.1 posanu.*.:•••■ itevilko je 900 toiariev. /a .zasebne naročnike, člane SOZ. OE°. DMS. DOS je cena 750 tolarjev ,r za študente (s potrdilom o šolačiii. 400 toiariev
ime m priimek	...	........ ... _
Poklic	..........
Podjetje Vrsta posta
Naslov	...
Telefon	Faks
Podpis	Datum
Lahko se naročite takoj, če ookticete Jožo Belehar po telefonu Oht v- i 593 ah pa naročilnico pošljete'na naslov MM. Dunajska 5 h to*v. LjiiOtjana
“Od leta 1992 je bilo odobrenii šest slovenskih projektov, pri katerih so partnerji državna ministrstva, mestne uprave ali regionalne in krajevne vlade.« pisma iz Irske c partnerstvu za regionalni razvoj v novi Evropi projektu Soča.
JAL. japonska letalska družCa z žerjavom na repu. kljub recesiji smelo leti v prihodnost ž. Jalovin menedžerji se je pogovarjal MMo dopisnik z Dunaja Milan Ilič
Slovenska direktorica Roman Pajenk, vodja mariborske Probanke: »Probar.ka je v ene letu svojega obstoja povečal; kapital od dveh milijonov mai na šest milijonov in pol.«
Center srednjih šol Velenje
razpisuje naslednja dela:
-	2 učiteljev slovenskega jezika
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: profesor slovenskega jezika
-	1 učitelja angleškega jezika
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: profesor angleščine
-	1 učitelja nemškega jezika
za določen čas, s polovičnim delovnim časom Pogoj: profesor nemščine
-	1 učitelja fizike
za določen čas, s krajšim delovnim časom od polnega
Pogoj: prof. ali dipl. inž. fizike
-	1 učitelja telesne vzgoje
za določen čas, s polovičnim delovnim časom Pogoj: profesor telesne vzgoje
-	2 učiteljev strokovnoteoretičnih predmetov v programu elektrotehnike
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike, Tučitelj smeri elektronika, 1 smeri energetika
-	2 tehničnih sodelavcev
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: elektrotehnik — elektronik z znanjem računalništva
-	1 učitelja strokovnoteoretičnih predmetov s področja strojništva
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: diplomirani inženir strojništva
-	1 učitelja PP s področja strojništva
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: inženir strojništva
-	1 učitelja strokovnoteoretičnih predmetov in praktičnega pouka s področja oblikovanja tekstila
v programu gospodinjske storitve
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: diplomirani inženir tekstilne tehnologije
-	laboranta za fiziko
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: srednja izobrazba r.aravoslovne ali elektrotehniške smeri
Za vsa razpisana dela je nastop dela 1. 9. 1994, za učitelje telesne vzgoje pa 1. 10. 1995.
Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za eno šolsko leto, to je do 31. 8. 1995, učitelj telesne vzgoje pa Ido nadomeščal učitelja med bolniško odsotnostjo.
Kandidate na razpisana dela prosimo, da pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na Center srednjih šol Velenje, Trg mladosti 3, Velenje. Obvestilo o rezultatih izbire bodo kandidati dobili v 30 dneh po objavi razpisa. Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo na tel. št. 853-181.
17639
Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje,
Tovarniška 14, 61230 Grosuplje
RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA
—	2 učiteljev razrednega pouka
za nedoločen čas; nastop dela 1. 9. 1994
—	1 učitelja razrednega pouka
za določen čas (od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995)
—	1 učitelja slovenskega jezika
za določen čas (od 1. 9. 1994 do 1. 3. 1995)
—	1 učitelja matematike—tehnike
za nedoločen čas; nastop dela 1. 9. 1994
—	1 učitelja tehničnega pouka
za določen čas (od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995)
—	1 učitelja matematike—fizike
za določen čas (od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995)
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določata Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili takoj po končanem razpisu.
17641
DELO
vedno v središču dogajanj
Komisija za prodajo carinskega blaga pri Carinarnici Nova Gorica, imenovana z odločbo upravnika Carinarnice št. 0501-2119/14 z dne 19. 7. 1994 objavlja, da bo 17. 8. 1994, ob 12. uri v prostorih Carinske izpostave Rožna dolina
javna prodaja
rabljene avtopralnice TUNEL
Začetna vrednost rabljene avtopralnice TUNEL je 8.910.700,00 SIT.
Avtopralnica je montirana na parkirnem prostoru v Rožni dolini, za bencinsko črpalko Petrol.
V izklicno ceno nista vključeni morebitni demon-taža in ponovna montaža avtopralnice.
Pravico do nakupa rabljene avtopralnice TUNEL imajo vse pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje tovrstnih poslov, kar bodo morale komisiji Carinarnice dokazati z ustreznimi listinami.
Blago bomo prodali najboljšemu ponudniku. Carinarnica ne bo upoštevala poznejših reklamacij glede kakovosti rabljene avtopralnice TUNEL. Ogled avtopralnice bo 16. 8. 1994.
Kavcijo v znesku 20% od začetne vrednosti rabljene avtopralnice TUNEL morajo udeleženci plačati do 17. 8. 1994 do 9. ure. V ceno blaga ni vštet prometni davek.
Cena velja fco parkirni prostor v Rožni dolini.
Za vse morebitne informacije glede prodaje se oglasite po telefonu (065) 35-450 int. 211 (g. Mirko Šešum).
17633
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
RAFAEL SRNEC
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 4. avgusta 1994, ob 11. uri iz osemnajste mrliške vežice na ljublanjskih Žalah
Žalujoči: žena Danica, sin Franci, Milka in Andreja z družinami
Ljubljana, 2. avgusta 1994
ZAHVALA
Ob nenadni in prerani izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata
ALOJZA KNAFELCA
iz Koritnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, za cvetje in izražena sožalja. Zahvaljujemo se LD Trnovo, G D Koritnice, ZB Koritnice, podjetju Javor Pivka in Kmetijsko gozdarski zadrugi Pivka. Najlepša hvala tudi sosednjim LD in GD, g. Tomšiču in g. Kešu za tople besede slovesa, pevskemu zboru za zapete žalostinke ter gospodu župniku za opravljen pogreb. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Emilija, sin Jakob z ženo, hči Ivanka, vfciuki Andrej, Boris in Toni, bratje, sestra in drugo sorodstvo Koritnice, 26. julija 1994	404977
COOPING, d.d.,
Begunje pri Cerknici PE strokovne službe Celovška 264, 61000 Ljubljana
Na podlagi sklepa Skupščine družbe
razpisujemo prosto delovno mesto
DIREKTORJA
#
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje razpisne pogoje:
-	višja ali visoka izobrazba
-	3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih
-	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
COOPING, d.d., Begunje pri Cerknici, PE strokovne službe, Celovška 264, 61000 Ljubljana, p.p. 15.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po končanem postopku izbire.
17616
Osnovna šola Stična
Ivančna Gorica
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA ZA
POUČEVANJE
FIZIKE
in sodelovanje pri izobraževanju ob računalniku (Petra) za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
17642
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojenec
MARTIN SOLCE
Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu
Sodelavci Litostroj — gostinstvo in nastanitev
Ker prihaja do nepotrebnih nesporazumov pri prijavljanju mriiših pregledov. PONOVNO opozarjamo, da ima Inštitut neprekinjeno dežurno službo z izključno telefonsko številko 444-951. Prosimo prebivalstvo Ljubljane, da dosledno spoštuje obvestilo!
Sporočamo vsem, ki ste jo poznali, da je v 82. letu starosti dotrpela in ugasnila naša ljuba sestra in teta
KAROLINA LENČE-LINETA
organizatorica odpora v Mariboru, leta 1941
Od nje se bomo poslovili v petek, 5. avgusta 1994, ob 10. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v sedemnajsti mrliški vežici Maša zadušnica bo takoj po pogrebu v cerkvi Sv. Križa na ljubljanskih Žalah Prosimo tihega sožalja
Žalujoči: družine Lenče, Kastelic, Legat, Rovšek - Koser, Sebacher. Likovič in Oražem Ljubljana, Maribor, Celovec, 29. julija 1994
Nenadoma smo izgubili našega
VILJEMA ZALARJA
dipl. inž. kemije
Slovo od pokojnika bo v petek, 5. avgusta 1994, ob 15. uri iz vežice sv. Antona na Plečnikovih Žalah
Žalujoči: žena Danica, sinova Bojan in Igor ter sorodniki
Ljubljana, 1. avgusta 1994
V 81. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot moja draga mama in babi
DORA PORENTA
rojena PUŠNAR
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 4. avgusta 1994, ob 16. uri iz vežice sv. Frančiška na Plečnikovih Žalah
V tihi žalosti: sin Hugo z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, 30. julija 1994
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš bivši sodelavec
NIKO LUBINIČ
upokojeni vodja orodjarne Ohranili ga bomo v lepem spominu
Delovni kolektiv Iskra Feriti, d. o. o., Ljubljana
»> Utihnil je njen glas.
sredi polja se je zlomil klas...«
V cvetu najlepših let je tiho zaspala
ROŽA LUKAČ-KRISTAN
mesarica oz. samostojna obrtnica
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v četrtek, 4. avgusta 1994. ob 18. uri izpred mengeških mrliških vežic Od srede naprej bo žara v tamkajšnji mrliški vežici
Žalujoči: mož Bojan, hčerki Urška in Nataša, sin Jurij z družino, mama Marija, brat Janez z družino, sestra Kati s Silvom v imenu vsega sorodstva
Mengeš, Domžale, Trzin, Homec, 3. avgusta 1994
5
JI
Umrla je naša draga mama
FRANČIŠKA STRUGAR
rojena POTOČNIK
Od nje se bomo poslovili v sredo, 3. avgusta 1994, ob 18. uri na pokopališču Vojna vas v Črnomlju
Vsi njeni
Svoje popotovanje skozi življenje je sklenila moja ljuba mami
ANTONIJA STADLER
poročena TAVZES 18. 1. 1913-29. 7. 1994
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 4. avgusta 1994, ob 14. uri iz vežice sv. Jakoba na Plečnikovih Žalah
Za njo žalujemo: hčerka Marija Marodič z možem Aleksandrom, njej tako ljubi vnuk Sergej z družino, brata Franci in Boris z družinama, sestra Cita in drugo sorodstvo
Ljubljana, London, Zagreb, M. Bistrica
V 86. letu starosti je dotrpel naš dragi
FRANC PAVC
učitelj
Od njega se bomo poslovili v petek, 5. avgusta 1994, ob 11. uri iz vežice sv. Jožefa na Plečnikovih Žalah
Žalujoči: žena Danica, hčerki Tatjana in Neva, zeta, vnuki Aleš, Jasna in Mojca
ter drugo sorodstvo
Kamnik, Ljubljana, Sr. Jarše, 1. avgusta 1994
Umrla je naša dolgoletna sodelavka
ANTONIJA STADLER
upokojenka Dela
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 4. avgusta 1994, ob 14. uri iz vežice sv. Jakoba na ljubljanskih Žalah
Vestno delavko bomo ohranili v lepem spominu
Sodelavci Delo, d. o. o.
Ljubljana, 3. avgust lr 4
Umrla je naša dolgoletna sodelavka
GABRIJELA SELAN
PTT upokojenka
Pogreb bo v sredo, 3. avgusta 1994, ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Plečnikovih Žalah
Ohranili jo bomo v lepem spominu
PTT podjetje Slovenije in Aktiv PTT upokojencev
14664
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
TEREZIJA ŠALAMON
iz Gaberja 3, Tržišče
Od nje se bomo poslovili v sredo, 3. avgusta 1994, ob 17. uri na pokopališču v Tržišču Do pogreba leži v mrliški vežici v Boštanju
Žalujoči: mož Martin in sin Jure z družino
Gaberje, 2. avgusta 1994
Sporočamo, da je umrl
v v
profesor doktor
MITJA KAMUSIC
ustanovitelj in dolgoletni sodelavec Fakultete za organizacijske vede v Kranju
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 4. avgusta 1994, ob 10. uri izpred Nikolajeve vežice na Žalah
Sodelavci in študenti ga bomo ohranili v trajnem spominu
Univerza v Mariboru Rektor
prof. dr. Ludvik Toplak
Fakulteta za organizacijske vede v Kranju Dekan
prof. dr. Jože Florjančič
40499.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša sodelavka
TEREZIJA
ŠALAMON
Dolgoletiio sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv Miko, d.o.o., Sevnica
Sevnica, 2. avgusta 1994	,
Univerza v Ljubljani in Biotehniška fakulteta sporočata, da je umrl
profesor doktor
VIKTOR PETKOVŠEK
redni univerzitetni profesor v pokoju
Uglednega in spoštovanega univerzitetnega učitelja botanike bomo ohranili v lepem spominu
Žalna seja, na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, bo v mesecu septembru
Rektor Univerze v Ljubljani Dekan Biotehniške fakultete Predstojnik Oddelka za biologijo Predstojnik Oddelka za agronomijo
IL
DELO DELO DELO DELO DELO DELO
Neznosna lahkost - turizma
ATENE, 2. avgusta - Bolgarskemu turistu, ki odkriva, kar mu je bilo skritoSO let po drugi svetovni vojni je pred atensko Akropolo očitno zelo vroče. Glavo ima pokrito s prenosnim mini sončnikom, pa še tega si poliva z vodo. Včeraj je bilo v grški prestolnici okrog 35 stopinj Celzija. (Telefoto: Reuter)
VISOKA FRANCOSKA POLITIKA
Senator se je čisto po naključju znašel v ječi
Član francoskega senata Maurice Arreckx se je v preiskovalno mrežo ujel med rutinsko preiskavo o umoru poslanke Yann Fiat - Spet podkupovanje
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 2. avgusta - V mrežo, ki so jo preiskovalci spletli, da bi ujeli morilca francoske poslanke Yann Piat, umorjene 25. februatja letos, se je po naključju in zaradi povsem druge zadeve ujel senator ter nekdanji predsednik skupščine departmaja Var ob Ažurni obali Maurice Arreckx, ki je nocoj prespal v marsejskem zaporu Baumettes, kjer bo bržkone ostal do zaključka preiskave.
Aretacija 77-letnega senatorja,
osumljenega prejemanja podkupnine, je sredi vročega poletja še dodatno razgrela strasti v francoski javnosti. Maurice Arreckx, ki se ponaša s pol stoletja dolgo politično kariero, med katero je bil tudi župan pristaniškega mesta Toulon, je šele četrti izvoljeni predstavnik ljudstva, ki je v času pete francoske republike, torej od leta 1958, moral za rešetke. Pred njim so zapor okusili Pierre La-gaillarde, ki je kot eden kolovodij teroristične organizacije OAS leta 1960 med alžirsko vojno presedel več mesecev v pariški jetni-šnici Sante, nato pa pobegnil v
Nemško-poljska spravna maša
Natanko pol stoletja po neuspelem protinacističnem uporu v varšavskem getu so na prizorišču vstaje donele silno pomembne besede - Zahod ne prevzame soodgovornosti za nacistično nasilje
VARŠAVA, 2. avgusta - Poljaki in Nemci so končno sklenili spravo nad grobovi udeležencev varšavske vstaje, ki so se pred 50 leti celih 63 dni odločno bojevali zoper fašistične okupatorje. Žrtve - okoli 200.000 mrtvih in več deset tisoč ranjenih oziroma odpeljanih v nemška taborišča - niso bile poplačane ne z osvoboditvijo Varšave ne z neodvisnostjo Poljske, ki seje po dogovoru velikih sil spremenila v eno satelitskih držav Sovjetske zveze .
je bil prežet z grenkobo zgodovinske izkušnje Poljakov, ki so jih zahodni zavezniki zapustili
Moralo je miniti pol stoletja, da je na poljski zemlji, prepojeni s krvjo borcev in nedolžnih žrtev, prišlo do velikega dejanja sprave med poljskim in nemškim narodom.
»Rad bi izrazil svoje spoštovanje borcem varšavske vstaje in vsem poljskim vojnim žrtvam. Prosim vas odpuščanja za vse tisto, kar so storili Nemci,« je dejal predsednik ZR Nemčije Roman Herzog pred poljskimi vojnimi veterani in njihovimi gosti na sinočnji akademiji v čast 50. obletnice varšavske vstaje.
»Ne moremo odrešiti krivde morilcev Varšave, vendar pa teh občutkov ne prenašamo na ves nemški narod. Ne smemo gojiti sovraštva in ga prenašati na naslednje rodove,« je dejal poljski predsednik Lech Walensa.
Govor poljskega predsednika
in jih iz rok nemških okupatorjev predali Stalinu. S tem ko je v Varšavo povabil najvišje predstavnike ne le Nemčije in Rusije, marveč tudi zahodnih držav, je Lech Walensa pričakoval, da bo komemora-tivna slovesnost priložnost ne le za spravo med dolgoletnimi sovražniki, marveč tudi trenutek, ko se bo Zahod pokesal zaradi svoje izdajalske politike do Poljske.
Varšavska vstaja, kot je poudaril Lech VValensa, je izpisala prvo stran povojne svetovne ureditve, v kateri je dobila Poljska vlogo vazala. Zaman so udeleženci vstaje s svojo krvjo dokazovali, da je Poljska kot aktivna članica koalicije (na
Tudman in Miloševič se bosta morda sestala v Grčiji
ATENE, 2. avgusta (STA) -- Grški zunanji minister Karolos Pa-puljas je novinaijem v Heraklionu na Kreti dejal, da utegne kmalu priti do sestanka med predsednikoma Hrvaške in Srbije, dr. Franjom Tudmanom in Slobodanom Miloševičem. Kot danes piše hrvaški tisk, je hrvaško veleposlaništvo v Atenah izjavilo, da je sestanek dveh predsednikov možen, saj si Hrvaška prizadeva za odpravo krize v nekdanji Jugoslaviji, in da bi se predsednika utegnila srečati v Atenah.
Zaradi zemlje ubili 26 ljudi
NEW DELHI, 2. avgusta (AFP) - Približno 70 močno oboroženih napadalcev je v soboto v indijski državi Bihar napadlo neko vas in ubilo 26 vaščanov, članov družine petih bratov. Kot danes piše indijski tisk, je bilo med ubitimi tudi 12 otrok, šest žrtev so zažgali, druge pa so postrelili in jih nato razkosane pometali v reko; dva brata sta pokol preživela. Oblasti menijo, da je vzrok za napad spor zaradi zemlje, vendar še niso končale preiskave. Po izjavah prič so bili napadalci najverjetneje privrženci mogotca Vakila Singha, ki je pokupil večino zemlje v vasi, bratje pa mu je niso hoteli prodati.
ETA je priznala odgovornost za več napadov
MADRID, 2. avgusta (AFP) - Baskovska separatistična organizacija ETA je priznala odgovornost za sedem napadov v tem poletju, v katerih so bili ubiti štirje ljudje. V sporočilu, ki ga je v baskovskem jeziku objavil radikalni baskovski časnik Egin, so zapisali, da so pripadniki ETA podtaknili bombo, ki je prejšnji petek v bližini kraljeve palače ubila generala Francisca Veguillasa. V eksploziji sta umrla tudi dva generalova spremljevalca. 14 mimoidočih pa je bilo ranjenih. Poudarili so, da je španska vojska porok španske enotnosti, zato jo je treba spodkopati Pripadniki ETA so ubili tudi poslovneža Joseja Manuela Olarteja, o katerem trdijo, da je bil prekupčevalec mamil in policijski vohun, nastavili pa so tudi več bomb v bankah in policijskih avtomobilih. Od leta 1968, ko se je ETA začela zavzemati za samostojnost treh baskovskih provinc, je bilo ubitih že več kot 740 ljudi, med njimi kar 42 častnikov španske vojske.
ZRJ: Skoda zaradi sankcij znaša 45 milijard dolarjev
BEOGRAD, 2. avgusta (dpa) - Gospodarske sankcije, ki jih je 30. maja 1992 proti ZR Jugoslaviji uvedel varnostni svet Združenih narodov, so Srbiji in Črni gori doslej povzročile za 45,12 milijarde dolarjev škode, je sporočila vlada ZRJ. Dolgoročno bo imela ZRJ najmanj 147 milijard dolarjev škode, tudi če OZN sankcije takoj odpravi. Kot je zapisano v posebnem vladnem dokumentu, je vlada v to številko vključila tudi stroške za vojaško, gospodarsko in človekoljubno pomoč za Srbe v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem.
Argentinski sindikati organizirajo splošno stavko
BUENOS AIRES. 2. avgusta (STA) — Argentinski sindikati po vsej državi organizirajo splošno stavko, ki jo je predsednik Carlos Menem opredelil kot nesmiselno. Celodnevno stavko, začela se je v ponedeljek ob polnoči po lokalnem času, sta sklicala dva velika sindikata v protest proti socialni in ekonomski politiki predsednika Menema. Sindikati nasprotujejo predvsem veliki brezposelnosti, nizkim plačam in slabemu zdravstvenemu varstvu in vzgoji. Stavkali bodo vozniki avtobusov, metrojev in taksijev, učitelji in državni uslužbenci. Bančni sindikat stavke ne podpira. Vlada je razglasila, da je stavka nezakonita in da bodo delodajalci popolnoma upravičeno odpustili stavkajoče delavce. Predsednik Menem je po prihodu na oblast obrzdal hiperinflacijo in stabiliziral valuto, vendar se plače že tri leta nižajo, brezposelnost pa je rekordna in znaša 10,8 odstotka.
Tamilski tigri so napadli vojaško oporišče
COLOMBO. 2. avgusta (Reuter) - Skupina tamilskih tigrov je danes napadla osrednje letalsko vojaško oporišče na polotoku Džafna na severu Šrilanke. Ubitih je bilo šest gverilcev in en vladni vojak, poškodovan pa je tudi vojaško helikopter. Dvajset pripadnikov šri-lanške gverilske organizacije se je ponoči pritihotapilo v sicer dobro zastraženo vojaško oporišče Palali, kjer so se z rednimi vojaškimi enotami spopadali dve uri. To je prvič, da so gverilci napadli to vojaško oporišče, ki leži 320 km severno od šrilanške prestolnice Colombo.
V Abuji seje začelo sojenje Abioli
LAGOS, 2. avgusta (Reuter) - Sojenje opozicijskemu voditelju Mošudu Abioli, čigar aretacija je še poglobila nigerijsko politično krizo, se je začelo danes v Abuji. Čeprav vojaške oblasti ne dovolijo javnega sojenja, so Aididovi pomočniki sporočili, da so s sodno dvorano povezani po telefonu Državni radio je sporočil, da bodo rezultate ponedeljkovih pogovorov o politični krizi med vojaškim vodjem generalom Sanijem Abačo in vojaškimi in policijskimi povelj niki objavili kmalu.
Zahodu so se z ramo ob rami z zavezniki bojevale tudi enote redne poljske armade) ohranila državno kontinuiteto in da želi v celoti gospodariti v lastni državi.
Ko so vstajo v krvi zatrli, je z grenkobo pripomnil Walensa,
• Pokazalo pa se je, da je oholost velikih sil močnejša od zavesti politikov in univerzalnih moralnih vrednot. Ameriški podpredsednik Albert Gore, britanski premier John Major in predsednik francoskega senata Rene Monory so mirno poslušali Wa-lensove obtožbe, v svojih govorih pa so se spretno izognili izrekanju o odgovornosti Zahoda za usodo Poljske. Vsi trije so poudarjali počastitev spomina na žrtve, hkrati pa hvalili poljske zaveznike za pomemben prispevek pri zmagi nad fašizmom.
se nobena od velikih sil sveta ni vprašala, zakaj je umrla Varšava. »Nihče ni glasno vprašal: Kam greš, Evropa? Greš res v svobodo? V popolni harmoniji je bilo izvršeno nasilje nad neod-
visnostjo Poljske, čeprav se je druga svetovna vojna uradno začela prav z napadom na našo državo. Dve leti pozneje se je nad Evropo pojavila pošast železne zavese.«
Poljski predsednik je izrazil svoje obžalovanje, ker se varšavskih slovesnosti ni udeležil ruski predsednik Boris Jelcin. Nadomeščal ga je Sergej Fila-tov. Walensa je v svojem govoru dejal, da današnja demokratična Rusija še vedno nosi breme stalinističnih zločinov v Katy nskem gozdu in tudi v varšavski vstaji, ki bi gotovo terjala manj žrtev, če bi vojaki Rdeče armade prestopili Vislo.
Udeležbo visokih državnikov iz zahodnih držav so v Varšavi izkoristili tudi za nekaj delovnih srečanj. Očitno se vsi zavedajo, da se prijateljstva ne da zagotoviti z deklaracijama in da lahko stare rane zaceli zgolj dejanski napredek pri približevanju Poljske Zahodu.
ILIJA MARINKOVIČ
Španijo, vendar so ga kljub temu v odsotnosti obsodili na deset let zapora, ter čezmorska politika Erič Boyer, temu so na Reunionu lani izrekli kazen štirih let ječe, od tega tri pogojno, in Edouard Cha-
• Maurice Arreckx si po ugotovitvah preiskave ni privoščil zgolj prejema podkupnine, temveč je bil menda zapleten tudi v različne finančne posle z Jeanom-Loui-som Fargettom, enim od šefov francoske mafije, ki je bil marca lani ubit v italijanskem mestecu Valecrosia, kamor se je že leta 1984 zatekel pred roko pravice. Senator zanika tako račun v Švici, na katerega naj bi mu nakazali podkupnino, kot tudi pajdaštvo s Fargettom, vendar so obtožbe očitno dovolj oprijemljive, da se je preiskovalni sodnik odločil za pripor, kar je tolikanj razsrdilo enega Arreckxovih odvetnikov, da je pred televizijskimi kamerami ostro napadel pravosodje, ker v ječo pošilja priletnega politika šibkega zdravja, akterje dru-gih afer pa pušča na prostosti.
mougon z Guadaloupeja, ki so ga aprila letos priprli za en dan, nato pa izpustili in postavili pod sodno nadzorstvo, kar pomeni omejitev svobode gibanja.
Mreža okoli Mauricea Arrec-kxa se je pričela zapirati že marca letos, ko so senatorja kot pričo povabili na rutinsko zaslišanje v zvezi z umorom Yann Piat. Toda preiskovalnega sodnika Thierryja Rollanda je čakalo nemajhno presenečenje. Eden Arreckxovih dolgoletnih sodelavcev Guy Li-autaud je senatorja kratkomalo obtožil, da je vzel dva milijona frankov podkupnine, ki mu jo je izplačala firma Campenon Bernard (podružnica velikanke Compagnie generale des eaux) za gradnjo Hiše tehnologije v Tou-lonu. Sodnik je pri priči zaprl tako Liautauda kot tudi gradbenega podjetnika Raymonda Lafforgua, ki je podpisal lažne račune, s katerimi je firma prišla do gotovine, da bi izplačala senatorja Arrec-kxa.
Obtoženi politik ni tajil, da je denar prejel, a je zatrdil, da ni šlo za podkupnino, temveč za finančni prispevek republikanski
Četniki o slovenskih dolgovih
Radikalna stranka se je tokrat začela ukvarjati s srbskim odkupom mednarodnih dolgov Slovenije - Nekdo naj bipobasal v žep provizijo
BEOGRAD, 2. avgusta - Šešljevi četniki bodo zahtevali, da se v srbsko-čmogorskem parlamentu razpravlja o vprašanju, ali je Srbija v resnici odkupila slovenski dolg. Radikalci namreč poudarjajo, da je pri tem poslu nekdo spravil v žep mastno provizijo, poleg tega pa odkup sam po sebi še ni jamstvo, da je bil sklenjen dober posel, kar zadeva nacionalne interese Srbije.
Kot se je pred časom izvedelo, je bil del slovenskega dolga -v vrednosti okoli 670 milijonov dolarjev - odkupljen v času, ko je bil guverner Narodne banke Jugoslavije Vuk Ognjenovič, eden od sedanjih zveznih ministrov. Za odkup so uporabili zlato, ki so ga pridobili v velikem ru-darsko-metalurškem kombinatu v Boru. V zvezi z odkupom slovenskega dolga se je v časopisih oglasil tudi dr. Žarko Ristič, profesor na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Tako kot radikalci je tudi Ristič zahteval, naj odgovorni povedo, kdo je spravil v žep 15 odstotkov provizije.
Žarko Ristič v današnji Politiki med drugim piše, da se za zdaj ve le to, da so pri odkupu slovenskega dolga prednjačile Beobanka, Beograjska banka in Jugobanka. Po Evropi pa se celo govori, da so srbske banke sodelovale tudi pri odkupu zunanjega dolga Makedonije in Hrvšake. Ristič domneva, da so na ta način odkupili od 700 do 900 milijonov ameriških dolarjev slovenskega dolga, čeprav se govori tudi o manjših vsotah - do 300 milijonov dolarjev. Kot je slišati med finančnimi strokovnjaki, so slovenski dolg kupovali po ceni 35 in celo 20 centov za dolar. Upniki so bili v določenem trenutku očitno mnenja, da je zanje bolje, če ta dolg prodajo po nižji ceni, da
bi tako takoj dobili del kapitala, pravi omenjeni srbski ekonomist, hkrati pa opozarja kupca, da ni rečeno, da bo lahko dolg, ki ga je odkupil po nizki ceni, tudi dejansko izterjal.
»Da bi se lahko začelo odplačevanje dolgov, je treba najprej ukiniti sankcije zoper ZRJ. Če bi do tega prišlo, bi lahko odkupljeni dolg večstransko izkoristili za nabavo deficitarnega blaga iz Slovenije, poleg tega pa bi ga lahko uporabili tudi za poravnavo delilne bilance in za pokrivanje notranjih dolgov Srbije (v okviru nekdanje Jugoslavije), in sicer v polni ceni. Lahko bi rekli, da gre za dobro potezo, če bi srbske banke zunanje dolgove spremenile v delniški kapital. Vendar pa vse kaže, da to ni bilo storjeno. Pravzaprav se ne ve nič razen tega, da so posredniki dobili na roke 15 odstotkov denarja,« pravi dr. Ristič.
V	svojem članku zahteva, naj nekdo javno pove, v čigav žep je še! denar, saj so bile za provizijo dane velike devizne vsote. »Pravzaprav bi rad povedal, da je Sloveniji ustrezalo, da Srbija v času, ko zoper njo veljajo sankcije, odkupi dolg. Dokler traja blokada, namreč Srbija tega dolga ne more izterjati.
V	minulem obdobju so tako v času secesije srbske banke posredno rešile devizni potencial Slovenije,« trdi omenjeni beograjski profesor ekonomije in poudarja, da bi bilo za Beograd veliko bolje, če bi srbske banke organizirale odplačilo zunanjih dolgov Srbije, ne pa da so s pomočjo preprodajalcev in »nočnih odnašanj« deviz iz države povzročile pravo opustošenje na lastnem finančnem trgu.
SLOBODAN DUKIČ
Jacko v zakonskem jarmu
Skrivnost je padla: Elvisova hči Lisa Marie Presley je v ponedeljek javno priznala, da sta se s pevcem Michaelom Jacksonom pred 11 tedni poročila
NEW YORK, 2. avgusta - Lisa Marie Presley, hčerka pokojnega kralja rocka Elvisa Presleyja, je včeraj objavila izjavo o tem, da sta s pevcem Michaelom Jacksonom poročena. Seveda se je tudi takoj zvedelo, da zakonca živita v dupleksu na vrhu znanega TVumpovega stolpa na newyorški Peti aveniji. Zaradi tega se je pred vhodom zbrala večstoglava množica radovednežev in reporterjev, vendar jim novoporočenca nista ustregla in se nista niti za sekundo pokazala v javnosti.
No, namesto njiju se je v preddverju prikazal prav tako zvezdniški gradbeni in kazinojski mogotec Donald Trump in s širokim nasmeškom potrdil tisto, kar je v izjavi napisala gospa Presley-Jackson. »Da, par živi na vrhu te zgradbe,« je dejal Trump in potem sam poziral fotoreporterjem in amaterskim kameram (zvečine tujih) turistov.
Tabloidni tisk je že nekaj mesecev na dolgo in široko ugibal, ali se je Michael Jackson res poročil z Liso Marie ali ne. V svoji izjavi je Presleyjeva hčerka napisala, da sta se Michaelom vzela »na zasebni slovesnosti pred enajstimi tedni zunaj ZDA«, ni pa povedala, kje v tujini je to bilo. Po vsej verjetnosti pa bo držala trditev sodnika in matičarja iz Dominikanske republike, ki je za tamkajšnje časopise že pred časom povedal, da je 26. maja na svojem domu v mestecu La Vega poročil zvezdnika in Liso Marie.
Michael Jackson, ki je pred časom dvigal prah zaradi sodne afere, v kateri je bil obtožen spolne zlorabe nekega dečka (zadeva še ni povsem zaključena), je pri 35 letih prvikrat rekel »da«, medtem ko je bila Lisa Marie, 26 let, že poročena
MICHAEL JACKSON
z glasbenikom Dannyjem Keoug hom. Imata dva otroka, petletno Danielle in Benjamina, ki še ni star eno leto. Razšla sta se pred nekaj meseci oziroma takrat, ko je Lisa Marie začela hoditi z Jacksonom.
Vsi, ki so blizu paru, poudarjajo, da sta mladoporočenca zelo srečna in zelo zelo zaljubljena. Predvsem pa se jima ni treba bati pomanjkanja: Lisa Marie je po očetu podedovala okoli sto milijonov dolarjev, Michael pa je »težak« okoli 150 milijonov dolarjev.
MITJA MERŠOL
USA MARIEPRESLEY
stranki, kar ni bilo v navzkrižju z zakoni, V stranki, lci je članica sedanje francoske vladne koalicije, iz vrst republikancev prihaja, denimo, obrambni minister Fra-n^ois Leotard, so potrdili prejem prispevka, le da niso dobili dveh milijonov, temveč samo 450.000 frankov, preostanek pa naj bi po-kasiral senator Arreckx.
Usodo enega najbolj vplivnih politikov na tem delu Ažurne obale, kije zaradi pogostih zaslišanj v zadevi Yann Piat marca letos doživel poraz na lokalnih volitvah, je dokončno zapečatila odločitev francoskega senata, ki je pretekli petek po komaj triurni razpravi ugodil zahtevi tožilca Clauda Salvagioneja in dopustil aretacijo Mauricea Arreckxa. Priletnega senatorja, ki ga menda že dve leti zdravijo za rakom, so sinoči po sedemurnem zaslišanju prepeljali v bolniški del marsejskega zapora. Preiskava mu očita, da je na tajni bančni račun (v Švici) prejel milijon frankov, preostalih pol milijona pa naj bi porabil za stroške svoje volilne kampanje.
Maurice Arreckx je tako, vsaj začasno, v priporu, o morilcu poslanke Yann Piat pa še vedno ni ne duha ne sluha.
BOŽO MAŠANOVIČ
Eksplozija v rudniku zlata
SYDNEY, 2. avgusta (Reuter)
-	V največjem rudniku zlata na Papui- Novi Gvineji je danes prišlo do hude nesreče. Pogrešajo 11 ljudi, ki so najverjetneje mrtvi. Zaradi neznanega vzroka je namreč eksplodiralo razstrelivo, ki je bilo shranjeno v skladišču. V rudniku so lani nakopali 1,16 milijonov unč (36.076 kilogramov)
Ubit novinar BBC
LONDON, 2. avgusta (Reuter)
-	Britanski BBC je danes ostro obsodil včerajšnji napad na enega svojih novinarjev, ki se je zgodil v Afganistanu. Britanskega novinarja je ubil neznanec, ko se je vračal iz oporišča Čarasjab, kjer je naredil intervju z ministrskim predsednikom Gulbudinom Hek-matjarjem.
VREME IN TEMPERATURE 2. AVGUST OB 14. URI		
kraj	vreme	°C |
LJUBLJANA	pretežno jasno	31 |
BRNIK	pretežno jasno	30 |
RATEČE	pretežno jasno	28 |
KREDARICA	zmerno oblačno	11 %
CELJE	zmerno oblačno	31 |
SL. GRADEC	oblačno	24
MARIBOR	pretežno jasno	30 |
M. SOBOTA	pretežno jasno	32
N. MESTO	pretežno jasno	30 •
LISCA	zmerno oblačno	27 7
NOVA GORICA	pretežno jasno	34
PORTOROŽ	pretežno jasno	32
REKA	-	
SPLIT	-	
ZAGREB.	-	
BEOGRAD	pretežno jasno	35
SARAJEVO	-	
CELOVEC	pretežno jasno	31
DUNAJ	pretežno jasno	30
BUDIMPEŠTA	jasno	35
RIM	jasno	30
MUNCHEN	pretežno oblačno	24
ZURICH	pretežno jasno	25
BERLIN	pretežno oblačno	26
PARIZ	delno oblačno	26
LONDON	pretežno oblačno	22
STOCKHOLM	-	
ISKRICE
Mnogi ljudje imajo oči, ki ne vidijo, ušesa, ki ne slišijo, in jezik, ki ne zna molčati. AGATHA CHRISTIE
Razprava o
Berlusconijevem
vladanju
Italijanski premier menda vlada avtoritarno - Kočljivo vprašanje lastništva Fininvesta
OD NAŠEGA DOPISNIKA
RIM, 2. avgusta - Sinoči se je začela razprava o odgovorih premiera Silvia Berlusconija na številne interpelacije zaradi vladne politike, še posebej na kriznih področjih prava in spopada med zasebnimi in javnimi interesi v njegovem kabinetu.
Že pred začetkom razprave je bilo opaziti, da je v zavezniških vrstah čedalje več takšnih, ki Berlusconiju očitajo, da avtoritarno vodi koalicijo, češ da sprejema zakonske osnutke, ne da bi se posvetoval s koalicijskimi partnerji. Ne gre le za Severno zvezo, katere vodja Bossi bo sam predložil osnutek zakona o slepem zaupanju Berlusconijevemu Fininvesta, temveč tudi za doslej zvesta partnerja, Krščanskodemo-kratski center in vodjo neofašistične Nacionalne zveze Finija, ki po priljubljenosti zaostaja za premierom samo za eno točko. Ob tem se začenja drugačna razprava, ki sega v jedro krize prve vlade »nove Italije«: ne gre za upravljanje Fininvesta, temveč za lastnino. Kadar pravijo, da težava ni v upravljanju koncerna, imajo v mislih predvsem dejstvo, da se je Berlusconi že s prihodom na čelo vlade poslovil od položaja predsednika Fininvesta in ga prepustil najbližjemu sodelavcu Fedelu Confa lonieriju. Kot v svojem komentarju pripominja rimska Repu-bblica, nikomur ni prišlo na misel, da bi se vprašal, kako novi predsednik upravlja veliki koncem, ali pa zahteval, da bi ga nadzorovali: Confalonieri namreč ne ogroža vlade. Po teh ugotovitvah je težava v sami vladi, ki bi jo morali začeti nadzorovati.
Časopisi, ki so v naslovih navdušeno poudarjali, da se Berlusconi poslavlja od Fininvesta in da bo »vozel kmalu razvozlan«, danes trdijo, da ne gre za finančno upravljanje koncema, temveč za lastništvo, kije še ve dno v premierovih rokah. Poča kati je treba, da bi videli, kakšno rešitev bo poslancem predlagal Umberto Bossi. Parlament ne bo glasoval ne o Berlusconijevem ne o Bossijevem predlogu, razprava pa bo vsekakor omogočila boljši vpogled v navzkrižja med člani koalicije.
ILIJA MIMICA
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 3. avgust 1994
v'!'
delno
jasno

ccp


topla fronta
SLOVENIJA
Večinoma bo sončno in vroče. Popoldne in zvečer bodo nastale posamezne vročinske nevihte.
Naj nižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj Celzija.
SOSEDNJE POKRAJINE
Tudi v sosednjih pokrajinah bo sončno in vroče, proti večeru bodo predvsem na območju Alp vročinske nevihte.
VREMENSKA SLIKA
Nad Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Nevihtna fronta se pomika čez srednjo Evropo in vpliva s svojim obrobjem tudi na vreme pri nas.
A
srediSCe anticiklona
V višinah doteka s šibkimi vetrovi k nam topel in malo bolj vlažen zrak.
K*\KO KAŽE
V četrtek in petek bo sončno in vroče. Možnost vročinskih neviht se bo spet zmanjšala.
OPOZORILO
Zaradi dolgotrajnega vročega in suhega vremena je povsod, predvsem pa na Primorskem in Notranjskem velika nevarnost požarov v naravi.
TEMPERATURE MORJA IN JEZER:
Koper 26, Bled 25, Bohinj 23 stopinj Celzija. BIOVREMENSKA NAPOVED
Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala tudi velika toplotna obremenitev.
1
Ugledna nagrada
Prestižno nagrado Mangia d’oro ki jo v imenu toskanske pokrajine že več let v Sieni podeljujejo pomembnim predstavnikom mednarodne kulturne srenje, so letos prisodili MAXU SEIDLU, ki je bil do svojega imenovanja za direktorja nemškega umetnostnozgodovinskega inštituta v Firencah profesor umetnostne zgodovine v Heidelbergu. Pri odločitvi za nagrajenca je bila prav gotovo pomembna Seidlova vloga pri raziskovanju umetnostnih zakladov sienskih cerkva, ki ga je finančno podprla Volkswagnova fonda-cija. Podelitev nagrade, ki bo v avgustu, ima že tradicionalno skoraj sakralne značilnosti. Poleg posvetne počastitve v Palazzo pubblico je v sien-ski katedrali tudi božja služba, iz stolpa pa donijo zvonovi. Predviden je tudi procesiji podoben sprevod.
Prvi nosilec ugledne nagrade je bil grof Chigi, ustanovitelj po njem poimenovane glasbene akademije, med nagrajenci pa so bili tudi pred kratkim umrli flavtist Gazzelloni, umetnostni zgodovinar in restavrator Cesare Brandi, očesni zdravnik Frezzotti, ki je uspešno operiral ženo pokojnega ruskega oporečnika Saharova in si s tem pridobil še dodatno mednarodno slavo, umetnostni zgodovinar Enzo Carli in nestor anglosaške umetnostne zgodovine John Pope~Hennessy.
Sladko maščevanje______________________
Štiriletni RICHARD POVVELL iz Caerphil-lyja v Walesu je spoznal vse sladkosti maščevanja. Žačelo se je, ko mu mama ni hotela postreči z njegovim najijubšim poobedkom, jagodnim želejem, temveč je zahtevala, naj mali razvajenec najprej poje kosilo. Richard je najprej trmoglavil, nato pa se mu je posvetilo. Zavrtel je številko 999 za nujne primere in policistu na drugi strani žice povedal, naj pridejo in »spravijo v red« njegovo dvaintridesetletno mamo. »To je bil najbolj smešen klic na pomoč, ki smo ga doslej prejeli,« je izjavil policaj, »Poskrbeli smo, da je Richard po kosilu dobil velikansko skledo jagodnega želeja.« Dečkovi starši so takoj kupili napravo, s katero lahko zaklenejo telefon.
Direktor Tolstojevega muzeja
Po dolgoletnih škandalih in birokratskem zavlačevanju so razrešili dosedanjega direktorja posestva ruskega pisatelja Leva Tolstoja (1828 - 1910) in na njegov položaj imenovali pisateljevega prapravnuka, enaintridesetletnega novinarja VLADIMIRJA TOLSTOJA. Tako bo posestvo Jasnaja Poljana pri Tlrli, ki je zdaj spremenjeno v muzej, po sedemintridesetih letih spet upravljal član družine Tolstojevih. Novi direktor naj bi zaustavil propadanje posestva, nadaljeval obnovitvena dela, preprečil nadaljnje izsekavanje gozdov in nezakonito gradnjo na zavarovanem območju, ki si ga je privoščila krajevna politična elita. Imenovanje Vladimirja Tolstoja so enotno podprli člani družine, ki je raztresena po vsem svetu.
Članica »generacije 1927«
V Madridu je v šestindevetdesetem letu umrla španska pisateljica ROSA CHACEL. Znana je predvsem po svojih novelah in je bila ena od maloštevilnih žensk, članic tako imenovane »generacije 1927«, h kateri so spadali tudi Federico Garcia Lorca, Rafael Alberti in Jorge Guillen. Urjeno prvo delo z naslovom Estacion de Ida y
Vuelta, je izšlo leta 1930. Od leta 1940 do 1980 je živela v izgnanstvu v Ameriki. Leta 1987 je za svoja dela dobila špansko državno nagrado za književnost.
Nobelova nagrajenka za kemijo
V štiriinosemdesetem letu starosti je umrla britanska Nobelova nagrajenka za kemijo iz leta 1964 DOROTHY HODGKIN. Nagrado je dobila kot tretja ženska za Marie Curie in Irene Joliot-Curie za biokemične raziskave in analize v kemiji beljakovin. Njej gre zasluga, da danes sestava penicilina, inzulina in vitamina B12 ni več skrivnost. V znanstvenem svetu je bila znana po svojih raziskavah kristalne sestave zapletenih organskih molekul. Že štiriindvajsteletni se ji je kot prvi iz kristalov beljakovin posrečilo pridobiti ostre uklonske slike.
Rodila se je leta 1910 v Cairu, kemijo pa je študirala na kolidžu Somerville v Oxfordu. kjer je pozneje poučevala britansko premierko Margaret Thatcher. Predavala je tudi v Cambridgeu, kjer se je v svojem laboratoriju neutrudno ukvarjala s kemično kristalografijo. Kot prva ženska je leta 1960 postala predstojnica Wolfsonove katedre britanske Kraljeve družbe. Bila je mati treh otrok, poročena pa je bila z že umrlim zgodovinarjem Thomasom Hodgkinom.
Kaplja v prazno blagajno
TOM KOENIGS, 50-letni frankfurterski zakladnik, je odkril nov vir zaslužka. Kot vodja finančnega resorja tega najbolj zadolženega nemškega mesta ima na Pavlovem trgu lepo pisarno, ki jo namerava oddati. Vsaj tisoč mark bo moral plačati petični radovednež, ki si bodo 12. junija hotel čisto od blizu ogledati spektakel na visoko napeti žici, vrhuncu praznovanja 1200-letnice mesta Frankfurta. »Za to vsoto sc lahko plačnik ves dan po mili volji kratkočasi v moji pisarni.« Sam se namerava pomešati med množico na pločniku in od tam občudovati francoskega artista na žici Philippa Pctita, ko se bo sprehodil po žici, napeti od zvonika Pavlove cerkve pa do 80 metrov visokega soseda. Najemnik za en dan pa seveda ne bo smel kukati v dokumente o obupnem gospodarskem stanju mesta. Vso dokumentacijo bodo za ta dan prestavili drugam. Za vsak primer...
SRBSKE ŽELEZNICE BODO POPESTRILE PONUDBO - Kot so sporočile agencije, se je ŽTP Beograd priključil akciji za popestritev turistične ponudbe v Srbiji in napovedal skorajšnja potovanja s parno lokomotivo in vagoni iz leta 1912. Beograjčani trdijo, da takšne turistične vlake uporabljajo povsod po svetu, toda tednik Vreme opozarja na bistveno pomanjkljivost omenjene vesti: lokomotiva iz dvajsetih let tega stoletja sopiha s hitrostjo SO km/h, železniške proge pa že dolgo ne prenesejo tako »hitre« vožnje.