PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini 'ja Abb. postale I gruppo m Li0D3 4U lil* Leto XX. St. 253 (5936) TRST, petek 6. novembra 1964 UGIBANJA O PERSPEKTIVAH PO JOHNSONOVI ZMAGI Humphrey in Bali bosta obiskala Evropo Ostra borba v stranki proti Goldwaterjevi skupini Rockfeller: «Republikanska stranka je sestavljena iz petdeset frakcij» - Martin Luther King je napovedal nadaljevanje borbe za uresničenje določb zakona o državljanskih pravicah - Pričakuje se, da bo okrepljena demokratična večina postopno izglasovala vse zakone Kennedyjevega in Johnsonovega programa WASHINGTON, 5. — Po veliki Johnsonovi zmagi na predsedniških volitvah se je začelo ugibati o prvih zunanjepolitičnih potezah predsednikove administracije. Danes je krožila vest, da bo George Bali, namestnik državnega tajnika Deana Ruska še ta mesec obiskal Evropo, v prvi vrsti Pariz in Bonn, kjer bo razpravljal o vpraša- njih NATO in jugovzhodne A-zije. Ballovo potovanje naj bi Pripravilo hkrati obisk predsednika Johnsona v Evropi, kot je Posredno napovedal med volilno kampanjo. V istih krogih se govori tudi 0 možnosti potovanja novega Podpredsednika Humphreyja. Joda hkrati poudarjajo, da gle-ue tega še ni bil sprejet noben Sklep. Po drugi strani pa je državni de-Partman danes indirektno sporo-"*• da Johnsonova vlada ne namerava začeti razgovora s francosko vlado pred zaključkom de-Date v atlantskem svetu, ki bo decembra. «New York Times« je namreč pisal, da name-iava Johnson poslati v Evropo «umphreyja, da bi preprečil krizo v atlantskem paktu in podtajnika naua ki naj bi vodil razgovore z o® Gaullom. Predstavnik državnega departmaja pa je izjavil, da o mm nič ne ve. Vsekakor pa je toč-“0, da bo Bali odpotoval 12. t. m. 'zahodni Berlin, kjer se bo ude-‘ezi‘ četrtega zborovanja nemško-ameriškega združenja. Sam Hubert «Umphrey pa je danes izjavil, da mma točnih načrtov glede svojega Potovanja, toda dodal je, da bo tfwlrneie govoril o zunanji poli-uki z Deanom Ruskom, ko se bo dai v Washington. To izjavo je °ai Humphrey po sestanku z John-va?°m v Texasu’ kjer sta obravnavala najvažnejša vprašanja notra-‘‘Je in zunanje politike, predvsem Pa vlogo, ki jo bo imel novi podpredsednik. , Y vodstvu republikanske stranke, ™re kandidat je doživel tako jma poraz, pa je prišlo do dolo-ene krize. Včeraj in danes so se mnogih krajih sestajali deželni "Ubori stranke. Guverner Pennsyl-yanije, republikanski prvak Scran-t°n je napovedal posebno tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil (Joje stališče glede politike po rjr^vaterjevem porazu. Generalni prokurator države Massachusetts, rnec Brooke pa je predložil skli-vsedržavne konference repu-zrkanske stranke, na kateri naj bi J-ojožili temelje za konstruktivno str ,dn°st»- Vse kaže, da bo v [ranki prevladala »revizionistična DANES ^ ospredju mednarodnih do-vptcV 80 8e vetlno komentarji ®Uke Johnsonove zmage in hu- ■ e*a. Poraza republikanske stranki je sedaj v pravi krizi, ta-d* je njen prvak Rockefel- ko ^izjavVl, da jo sestavlja «ped- da h strank»- Prepostavlja se, v* napredni repubhkanski vna .P poskušali odstraniti z oastva Goldwaterjevo skupino, ns. Podpredsednik ZDA Hum-{•brej jn državni podtajnik Bali { pripravljata na potovanje eelaVr0po’ kjer bosta verjetno za-„‘a Pripravljati Johnsonov na-Pa^edani obisk v evropskih drža- zanimiv dogodek pa je nJ^Plsjev prihod v Moskvo na vni. .y° obletnice oktobrske re-Dr Pc,Je, ki je v precejšnji meri J®**netU svetovno javnost. Vče-iaviiPa je neki kitajski maršal iz-bri ’ 1,3 Je «P»dec Hruščova od-ort "ovo pot v sovjetsko-kitajskih “bosih*, kitajski veleposlanik priredil sinoči v Moskvi tiri« e,-'ski večer med obema pIayama». včeraj so bila pod-tha- *.udi dva važna sporazu- o __SOvjetsko-ameriškl sporazum je hl?nstv5nPm sodelovanju, ki bil podpisan v Washingtonu, kult SOvtetsko-turški sporazum o lovoiIPnem *n znanstvenem sode-Moskvi’ 111 bil podpisan v jRsiijBnski zunanji minister Sa-Ufa,,y,Pa je sinoči zaključil svoj je -Ir1 obisk v Londonu, kjer se niin *ROvarjal z novim laburistični,,, a,unaniim ministrom VValker-di, d11 por°čU o razgovorih sle-eein .iL,8® J® Saragat predvsem utrD,Pritožii nad škodo, ki jo bo Sleškiu ,ta,*ja spričo novih an-sitih , .Protekcionističnih carin-tem tarif ter poudaril, da bo pri SredmnNbo*j trpela italijanska sprii!*a *n mala industrija, zlasti Toda deficita v plačilni bilanci, je »,j, Rmvnl predmet razgovorov lirska*4 ,večstranska atlantska jeti* ker so znana različ- Rhn‘alt»ča med Londonom in bistra ' italt0 da se zunanja mi-spor«.. *'®de tega nista mogla UdaruPm®t‘- Konmentatorji po-*jsla l °’ sta o tem razprav-st* »i.e ,na splošno in da se ni-Pa jPbsčala v podrobnosti. Pač ga ir Pozitiven tisti del uradne-blstri°roel,a- v katerem oba mi-bje ^ p®“darjata nujnost nadalj-*b lJSSptvi v svetu ter splošne Merib»np razorožitve. H°nn°m in Parizom se na-bOau4® Premika predvsem o nuj-u |a v r®s‘tve kmetijskega vpraša-bistl j)vroPski gospodarski skup-'il, d* anc,er Erhard je pouda-“blsk8 sP°r nekoliko ublažil ?'berU bivšega kanclerja Ade-je )»i!a,Pri de Gaullu. vendar pa ’>e k,, dodal, da stari kancler •biči nikakršnih pooblastil. sedeno, odkar je odstopil Robert Kennedy. Med kandidati je tudi odv. Leon Jaworski iz Texasa, ki je znan kot predsednikov svetovalec. Med komentarji volilnih izidov je zelo značilen komentar že omenjenega republikanskega prvaka Rockefellerja, ki je dejal: «Udarec je zelo hud. V sedanjem trenutku ni več ena sama republikanska stranka, temveč jih je petdeset. Preboleti moramo poraz, tako da bo stranka ponovno dobila svoj ugled. Strniti moramo vrste in se pripraviti na uspeh leta 1968 » Med komentarji v raznih državah so seveda najbolj negativni komentarji v Pekingu in Tirani. Češkoslovaški tisk pa poudarja, da je bila rasistična politika sicer poražena, toda ne pa tudi uničena. Tisk piše tudi, da pomeni Johnson za ameriško ljudstvo «upanje, da bodo rešeni mednarodni problemi brez orožja«. Ce bo «dokazal, da sledi politiki Kennedyja, potem bo hodil po realistični poti in moral bo biti prepričan, da je pot pogajanj nujna.« težnja« v odnosih do Goldvvaterja. Napredno krilo stranke in tudi drugi njeni prvaki, ki so prepričani, da bi se poraz lahko preprečil, hočejo na vsak način obračunati z Goldwaterjevo skupino. Med najostrejšimi kritiki sta Scranton in Romney, ki sta že med konvencijo v San Franciscu poudarjala, da bo Goldwaterjeva politika povzročila poraz na volitvah na vsem vzhodu. Sedaj se je njihovo prerokovanje uresničilo in zato je njun položaj okrepljen. Romey je bil namreč ponovno izvoljen za guvernerja v Michiganu. V republikanski stranki se torej ___________ pridvideva ostra notranja borba. | j-ešeni mednarodni Toda borba med posameznimi frakcijami bo tudi v demokratski stranki, in sicer za ključne položaje. Vodila se bo med konservativci in liberalci, med reformisti in ne-reformisti, med kenedijevci in ne-kenedijevci, vendar pa bo vse to imelo nekak naraven razvoj. Glede Goldwaterja pa je že nastalo vprašanje ali naj ostane v vodstvu stranke. Na to vprašanje je guverner Nelson Rockefeller novinarjem takole odgovoril: «Odgovor na vaše vprašanje so dale včeraj volitve.« Republikanski delegat države Michigan je že zahteval odstop nacionalnega predsednika stranke Deana Burcha. Novi guverner Washingto-na, ki je premagal svojega demokratičnega tekmeca, pa je izjavil, da mora stranka »ponovno proučiti svoja stališča, svojo filozofijo in svoje vodstvo«. Glede splošnih perspektiv po volitvah pričakujejo opazovalci ponovne rasistične nerede, ki so v zadnjih mesecih skoraj prenehali, tudi zaradi tega, ker je prišlo do nekakšnega prostovoljnega premirja. San Martin Luther King je namreč takoj po volitvah izjavil, da se bo organizirana borba za izvajanje šolske integracije in zakona o državljanskih pravicah, nadaljevala. Vendar pa se v črnskih okrajih v prihodnjih dneh še ne pričakujejo neredi, kakršni so bili preteklo polletje, temveč bo prišlo verjetno le do zakonitih oblik protirasistič-nega boja. Pri tem se poudarja, da ima sedaj Martin Luther King zaradi Nobelove nagrade za mir večjo avtoriteto tudi gibanje, ki ga vodi; njegove metode pa so postale sedaj zakonite. Glede prihodnjega delovanja vlade se predvideva, da bo parlament s pomočjo okrepljene večine izglasoval vse zakone, ki jih predvideva Johnsonov program, ki vsebuje zakonske načrte še iz Ken-nedyjeve dobe. Med temi načrti sta predvsem reforma določb za emigracijo in borba proti siromaštvu. Glede same vlade se poudarja, da bo ostala nespremenjena zlasti kar zadeva zunanjo politiko in vojsko. Johnson bo moral vsekakor najprej rešiti vprašanje državnega tajnika za pravosodje, ki je ostalo neza- VČERAJ PRIČETEK STAVKE POMORŠČAKOV NA LADJAH RIM, 5. — Davi se je pričelo stavkovno gibanje pristaniščnikov na ladjah družb Italia, Tržaški Lloyd, Adriatica, Tirrenia, Fidemar in Snam, ki so jo napovedale vse vsedržavne sindikalne organizacije pomorščakov zaradi razbitja pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. Stavka, ki se bo končala v ponedeljek 9. novembra, poteka po navodilih, ki so jih dali svoj čas sindikati. Delo na ladjah se ustavi po štiri ure v italijanskih pristaniščih in po dvanajst ur v tujih pristaniščih. Kar se tiče potniških ladij družbe «Tirrenia», ki vozijo proti Sardiniji in Siciliji in nazaj iz pristanišč v Genovi, Cagliariju, Olbii, Civitavecchii in Neaplju od- hajajo po dve uri kasneje, in sicer samo danes in jutri. Stavka se tiče vseh kategorij pomorščakov. Sindikalne organizacije potrjujejo, da bo 6. in 7. novembra dvodnevna stavka uslužbencev ustanov za zemljiško reformo. Stavko so napovedali, ker jim niso priznali mezdnih izboljšanj, katere so dosegli državni uradniki. Ce ne pride medtem do sporazuma, bodo ti uslužbenci zopet stavkali od 16. do 18. novembra. Sindikalne organizacije so tudi potrdile, da bo 6. t. m. vsedržavna stavka delavcev, zaposlenih v tovarnah olja, maščob in mila. Tudi to stavko so napovedali zaradi razbitja pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. PO URADNIH RAZGOVORIH SARAGAT-VVALKER Glede večstranske jedrske sile NATO se ministra nista sporazumela Saragat je izrazil «zaskrbljenost» zaradi britanskih protekcionističnih carinskih tarif • Skupno poročilo poudarja «iskanje možnosti nadaljnjega sporazumevanja» in «upanje za napredovanje do razorožitve> ter važnost vloge OZN LONDON, 5. — po razgovorih med italijanskim zunanjim ministrom Saragatom, ki je na obisku v Londonu in predsednikom vlade Wilsonom ter zunanjim ministrom Walkerjem je bilo objavljeno skupno poročilo, ki vsebuje sedem točk, in sicer: 1. V razgovorih so sodelovali veleposlanik Cattani, generalni tajnik ital. zunanjega ministrstva in drugi visoki funkcionarji palače Famesina, kakor ------------------- tudi ital. veleposlanik v Veliki Britaniji in britanski veleposlanik v Rimu, z britanske strani pa državni minister v Foreign Officeu Fadley. 2. Med razgovori so obravnavali mednarodna vprašanja, ki sedaj zanimajo Italijo in Veliko Britanijo; ugotovili so »široko istovetnost pogledov« med obema vladama. Walker je obvestil Saragata o svojih razgovorih v Washingtonu. Oba zunanja ministra sta priznala »osnovno važnost, da se obdrži moč jo strnjenost atlantskega zavezništva, kakor tudi nujnost medsebojne jedrske odvisnosti, ki naj bi bila čimbolj tesna, v okviru tega zavezništva*. 3. Oba ministra sta obravnavala evropska vprašanja in ponovno • izrazila željo po močni, združeni in demokratični Evropi, ki bi bi- iiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiniiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PRED PROSLAVO 47. OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V MOSKVI v Cuenlaj včeraj prispel v Moskvo znanstveni sporazum med SZ in ZDA Sporazum o kulturnem sodelovanju med SZ in Turčijo - «Kitajsko-sovjetski prijateljski večer» v kitajskem veleposlaništvu - Maršal Cen Ji: «Padec Hruščova je odprl dobro pot» - Včeraj so prispele v Moskvo tudi druge številne delegacije komunističnih strank MIOSKVA, 5. — Danes so prispele v Moskvo številne delegacije komunističnih strank iz raznih držav, ki se bodo udeležile proslav 47. obletnice oktobrske revolucije. Največ zanimanja je vsekakor povzročal prihod predsednika kitajske vlade Cuenlaja, ki je prispel na letališče ob 8.15 po moskovskem ča- su, kjer so ga čakali predsednik sovjetske vlade Kosigin, Andrej Kirilenko, član prezidija CK KP SZ in druge osebnosti, med katerimi tudi Viktor Gri-šan, predsednik sovjetskih sindikatov, ki je vodil sovjetsko delegacijo v Pekingu 1. oktobra letos na proslavi kitajskega državnega praznika. Z istim letalom je prispel tudi predsednik vlade Severnega Vietnama Fam Van Dong. Za Cuenlaja se je zvedelo, da «ne bo stanoval v kitajskem veleposlaništvu, temveč da bo gost sovjetske vlade«. Fam Van Dong pa je bil pred tem na uradnem obisku dva dni v Pekingu. Danes je prispela tudi romunska delegacija, ki jo vodi Gheor-ghe Maurer, predsednik vlade in član vodstva romunske delavske stranke, Maurer je vodil romunsko delegacijo, ki je spomladi o-biskala Peking, Severno Korejo in Moskvo baje zaradi posredovanja za rešitev spora med Moskvo in Pekingom, prispele so tudi delegaoije iz Poljske, ki jo vodi Gomulka, iz Bolgarije, ki jo vodi predsednik vlade Todor Živkov in delegacija iz Jugoslavije, ki jo vodi Veljko Vlahovič. V zvezi s Cuenlajevim prihodom v Moskvo in s sovjetsko-ki- iiiiiiiiiiiiiNiiiiiiimiitmiiiiiMiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiniiiniiiiiiiihiuiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiimifiniimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DAVČNE OLAJŠAJE ZA SPOJITEV TRGOVSKIH DRUŽB Spagnolli poročal ministrom o vprašanjih italijanskih luk La Malta izvoljen za predsednika komisije 75, ki mora proučiti državni proračun • Danes seja vodstva KPI - La Malta odgovarja Longu RIM, 5. — V poslanski zbornica se je začela splošna razprava o vladnem zakonskem osnutku, ki zadeva obdavčenje sprememb, spojitev in koncetradj trgovskih družb. Govorniki leve opozicije so zatrjevali, da gre pri tem ukrepu za okrepitev moči gospodarskih monopolov, medtem ko so govorniki večine poudarjali, da Je taka fiskalna politika, ki teži za tem, da se premostijo težkoče proizvodnje in konkurenčnosti na medna- rodnem tržišču, povezanimi z neugodno gospodarsko konjunkturo, vse prej kot neobičajna in da so jo že večkrat zahtevali tudi komunisti. Razprava se bo nadaljevala jutri. Pod predsedstvom ministra Ficcionija so se sestali danes ministri Medici, Bo in Spagnolli ter podtajnik Mazza, Caron, Fenoaltea in Messeri, da bi proučili najnovejši razvoj vprašanja italijanskih pristanišč, zlasti glede dela v pristanišču in tako imenovanih luških avtonomij. Po obsežni diskusiji, v kateri je minister Spagnolli poročal o pravnih, gospodarskih in sindikalnih plateh tega vprašanja, tudi v luči prvih rezultatov dela komisije za funkcionalnost In produktivnost pristanišč in v luči razgovorov ki jih je imel s predstavniki sindikatov pristaniških delavcev, so sklenili, da bodo nadaljevali na eni prihodnjih sej proučevanje teh vprašanj, minister Spagnolli pa bo imel nadaljnje razgovore s predstavniki sindikatov pristaniških delavcev in s pred stavniki kategorij, ki sb zainteresirane pri dejavnosti pristanišč. Danes je imela prvo sejo parlamentarna komisija 75, ki mora proučiti državni proračun in je izvolila La Malfo za svojega predsednika. Jutri in pojutrišnjem bo komisija proučila proračune ministrstev za državni proračun, za zaklad in za finance; v ponede- ljek, proračune ministrstev za zunanjo trgovino, za trgovsko mornarico, za zunanje zadeve in za obrambo; v torek, proračune ministrstev za prosveto, za pravosodje in za javna dela; v sredo, ministrstev za industrijo, za zdravstvo in za notranje zadeve; v četrtek, proračune ministrstev za kmetijstvo in za delo, v petek pa proračune ministrstev za promet, za turizem in prireditve, za pošto in telekomunikacije in za državne soudeležbe. Za večino bosta poročala v parlamentu Curti (KD), podpredsednik komisije, in De Pascalis (PSI). V zvezi z jutrišnjo sejo vodstva KPI, na kateri bodo Berlin-guer, Bufalini in Sereni poročali o razgovorih, ki so jih imeli v Moskvi s sovjetskimi voditelji, je bila danes seja tajništva stranke. Pod vodstvom Vecchiettija je bila danes seja vodstva PSIUP, na kateri je Vecchietti poročal o politično-parlamentarnem položaju in o notranjih vprašanjih stranke v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami. V diskusijo so posegli skoraj vsi člani vodstva stranke. V glasilu PRI «La Voee repub-blicana* La Malfa odgovarja na nekatere trditve, ki jih je Longo izrekel v svojem včerajšnjem govoru v Bologni. V kolikor je Longo dejal, da komunisti obsojajo zahodno civilizacijo in da so že izbrali med socialističnim in ka pitalističnim sistemom, La Malfa pripominja, da s tem ni odgovoril na njegovo vprašanje, ker da on ni nikoli zahteval, naj se komunisti odločijo za kapitalizem proti socializmu. Ne gre za izbiro med kapitalizmom in socializmom, nadaljuje La Malfa, ampak za to, «kako izvrševati socialistično poslanstvo, za stranke, ki ga hočejo izvrševati, v enem ali drugem tipu civilizacije«. Potem ko je poudaril, da zahteva (ki jo je Longo ponovno potrdil) po »novi, izvirni poti v socializem« izhaja neposredno iz zgodovinskega tipa družbe, v kateri se živi in dela, La Malfa pristavlja, da «ne zadošča zoperstavljati socializma kapitalizmu, ampak je treba pristopiti h globlji analizi posebnih značilnosti nekaterih tipov civilizacije; le na tej premisi je moč zasnovati neko politično akcijo, pa naj bo konservativna ali reformatorska, ne pa obratno. Ko bodo italijanski komunisti prešli od splošnih in posplošenih postavk h konkretnim postavkam, bodo opazili da gre ta nova pot v socializem skozi zgodovinske izkušnje, ki Jih je moč izboljšati, ni jih pa moč uničiti«. V zaključku La Malfa poudarja, da ni zahteval od komunistov, naj se odrečejo socializmu, ampak da naj se prilagodijo tipu civilizacije, v kateri živijo in delajo: »V vsakem tipu civilizacije imamo konservativce in reformatorje, revolucionarje v večji ali manjši meri. Razlika ni v smotru človeškega napredka, ampak v prilagoditvi tipu zgodovinske civilizacije, v katerem se živi in dela. S tega gledišča so vzhodni komunisti, kot reformatorji, pokazali celo pretirano sposobnost zgodovinske prilagoditve, in v tem je vzrok njihovega uspeha; medtem ko zahodni komunisti niso pokazali v ničemer take sposobnosti, in v tem je vzrok za njihove kasnejše muke in za sedanje resne negotovosti«. tajskimi odnosi je značilna vest kitajske agencije «Nova Kitajska«, ki pravi, da se je Liao Ceng Cih, član CK KP Kitajske in podpredsednik združenja «Kitajska-ZSSR» prisrčno razgovarjal s člani sovjetske delegacije, ki je prišla danes iz Moskve in ki jo vodi Boris Behtev, član Centr. komiteja KP Sovjetske zveze in minister za železnice. Sovjetska delegacija se bo udeležila proslave 47. obletnice oktobrske revolucije v Pekingu. Iz Alžira pa poročajo, da je podpredsednik vlade in zunanji minister LR Kitajske maršal Cen Ji izjavil, da je »padec Hruščova odprl novo pot za zboljšanje odnosov med Moskvo in Pekingom za dosego enotnosti v socialističnem taboru, potovanje Cuenlaja v Moskvo in njegov sprejem v Moskvi s strani sovjetske vlade pa predstavlja dobro stvar«. Cen Ji je nato odpotoval v Kairo. V Moskvo so prispele danes tudi delegacije Kube, Vzhodne Nemčije — to delegacijo vodi Walter Ulbricht — Severne Koreje in druge. Iz New Yorka pa so sporočili, da je bil podpisan sovjetsko-ame-riški znanstveni sporazum, s katerim se vzpostavlja med Wa-shingtonom in Moskvo izmenjava meteoroloških podatkov s pomočjo navadnih sistemov in s sateliti. Sporazum sta podpisala ravnatelj NASA in ravnatelj sovjetske akademije znanosti. Sporazum so poslali generalnemu tajniku OZN, da bi o tem obvestil vse njene članice. Sporazum je podpisan na podlagi dopisovanja med Kenne-dyjem in Hruščovom v februarju in marcu leta 1962. Hkrati pa so danes v Moskvi podpisali turško-sovjetski sporazum o kulturnem in znanstvenem sodelovanju. Podpisala sta ga zunanja ministra Gromiko in Erkin. Erkin je izjavil, da so bili rezultati njegovega obiska v Moskvi precejšnji ter dejal, da ima Gromiko prav, ko trdi »da je začel toplejši veter v odnosih med SZ in Turčijo«, Dodal je še, da so se od leta 1939 ti odnosi vedno bolj slabšali ter poudaril: »Moj sedanji obisk pomeni odločen preobrat v procesu razvoja prijateljskih odnosov med Moskvo in Ankaro.« Iz Bonna pa je zahodnonemška vlada sporočila sovjetski, da je pripravljena začeti podajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Zadevno spomenico je izročil danes zahodnonemški veleposlanik v Moskvi sovjetskim oblastem in predstavlja odgovor na sovjetski predlog, naj bi se začela pogajanja za obnovitev sporazuma, ki zapade konec leta. Kitajski veleposlanik v ZSSR Pan Cu Li je organiziral nocoj v Moskvi »prijateljski večer med o-bema državama«, ki so se ga udeležili podpredsednik vlade Rudnjev, minister za zunanjo trgovino Pa-tollčev in druge osebnosti. Prikazali so film o mladih kitajskih kmetih. V zvezi s sprejemom Cuenlaja pa opazovalci poudarjajo, da Be Brežnjev sprejema ni udeležil, pač pa je sprejel osebno mongolskega voditelja delegacije Cedenba-la, ker je prvi tajnik mongolske KP. Poudarja se tudi, da delegacijo KP CSSR ne vodi Novotny, temveč Hendrych, ki je tajnik stranke. Zanimivo je, da je prišel danes v Moskvo tudi svetovalec predsed- nika Johnsona za znanost in tehnologijo Donald Homig, in sicer na študijski obisk, ki bo trajal dva tedna. Horniga spremlja še šest oseb. Prišli so na povabilo sovjetskega državnega odbora za koordinacijo znanstvenih raziskav. Obiskali bodo tudi Leningrad, Minsk in Novosibirsk. Pomoč Zagrebu BEOGRAD, 5. — Danska vlada je poslala prizadetemu prebivalstvu Zagreba 2900 odej v vrednosti 90.000 danskih kron. Rdeči križ Finske je poslal 3200 finskih mark in obvestil jugoslovanski Rdeči križ, da se je na Finskem začela akcija zbiranja odej in oblek. Izvršni svet Makedonije je sklenil nakazati za prizadeto prebivalstvo glavnega mesta Hrvaške 80 milijonov dinarjev. la lahko v «partnerr"ap» z ZDA v okviru atlantskega zavezništva in imela prvorazredno funkcijo pri reševanju vprašanj, pred katerimi se nahaja Zahod«. 4. Oba ministra sta tudi proučila stanje odnosov med Vzhodom in Zahodom v zvezi z zadnjimi dogodki v Sovjetski zvezi in «izrazila namen, da obe državi nadaljujeta z iskanjem možnosti, da b, prišlo do nadaljnje pomiritve in do čim širšega sporazumevanja«. Zlasti sta »izrazila upanje, da bi bilo mogoče napredovati na poti splošne in popolne razorožitve, ki predstavlja tisti smoter, kateremu bosta posvetila vse svoje napore v okviru ženevske konference.« 5. Saragat in Waiker sta ponovno izrazila prepričanje svojih vlad glede «vedno večje važnosti vloge OZN v mednarodnih odnosih, kakor tudi skupni namen, da avtoriteto OZN podpreta in okrepita njen vpliv.« 6. Saragat je «izrazil zaskrbljenost« italijanske vlade glede najno. vejših ukrepov Velike Britanije v zvezi z uvozom; pri tem se je skli. ceval na zadevno diskusijo v okviru GATT. Walker pa je obrazložil »značaj in pomen sprejetih u-krepov, ter jih uvrstil v okvir ostalih ukrepov, ki imajo namen okrepiti britansko gospodarstvo.« Z britanske strani so hkrati poudarili začasnost dodatne carine na uvoz. 7. Oba ministra sta se strinjala, da so «njuni iskreni in prisrčni razgovori, ki so zajeli širok krog problemov, prispevali k okrepitvi odnosov med Italijo in Veliko Britanijo.« Končno sta oba ministra izrazila prepričanje, da bo bodoče tesno in prijateljsko sodelovanje med obema vladama prispevalo k stvari miru. Pred uradnimi razgovori je bdi med Saragatom in Walksrjem zaseben sestanek, ki je trajal pol ure. Uradna sestanka pa sta bila dva, in sicer dopoldne in popoldne, nakar se je Saragat sestal s predsednikom vlade Haroldom Wil-sonom. Čeprav iz skupnega uradnega sporočila o razgovorih ni razvidno, je bil glavni predmet razgovorov vprašanje jedrske politike NATO. Predstavnik Foreing Officea je novinarjem povedal, da je Walker Saragatu obširno razlagal britansko načelno stališče ter poudaril »poskusni značaj« tega stališča, t,j. da to stališče ne pomeni «ne obveznosti ne načelnega pristopa.« Ponovil je Saragatu vse tisto, kar je povedal že ameriškemu državnemu tajniku Deanu Rusku v Wa-shingtonu. Predstavnik Italijanske delegacije pa je dejal, da sta Saragat in Wal-ker razpravljala o večstranski jedrski sili «v splošnih potezah in ne v podrobnostih«. Saragat je obrazložil italijansko stališče »o medsebojni Jedrski odvisnosti v okviru NATO«, kot je že rečeno v sporočilu. Dejal je, da italijanska vla- tiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiitiiriiiiiiiiii||||||||||,||||||||||||||,,l|„||„||||||||||||||||||||||()||||m|| Sporazum o jug.-grškem malem obmejnem prometu Blagojevic o odnosih SFRJ z ZDA in ZSSR po Johnsonovi zmagi in odstavitvi Hruščova BEOGRAD, 5. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevid je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje dopisnika ameriške agencije AP, kako komentira zmago Johnsona na volitvah, izjavil, da je Jugoslavija z administracijo Johnsona uspešno razvijala svoje odnose in izrazil prepričanje, da bo mogoče tudi v prihodnjosti te odnose še nadalje razširiti in poglobiti. Na vprašanje, ali bi spremembe v Sovjetski zvezi lahko imele negativne posledice med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je Blagojevid odgovoril: «Kot je znano, se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo razvijajo zelo uspešno. Ti odnosi odgovarjajo interesom narodom obeh naših držav kakor tudi stvari mira in socializma na svetu. Sovjetsko vodstvo je s svoje strani večkrat izrazilo pripravljenost po nadaljnjem in vsestranskem razvoju prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, kar je prav tako tudi stalna težnja jugoslovanske vlade.« Proslave oktobrske revolucije v Moskvi se bodo udeležili voditelji mnogih komunističnih partij, med njimi tudi jugoslovanska državna partijska delegacija pod vodstvom člana izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Veljka Vlahoviča. Na vprašanje dopisnika «New York Timesa«, ali se bodo ob tej priložnosti razgovarjali tudi o vprašanjih mednarodnega komunističnega gibanja in ali bo Veljko Vlahovič sodeloval v teh razgovorih, je Blagojevid odgovoril, da se bo Jugoslovanska delegacija sestala z raznimi sovjetskimi voditelji, vendar pa ne samo z njimi. Na začetku konference je Blagojevid prebral izjavo o obisku predsednika vlade Nepala dr. Girija, v kateri se ugotavlja, da je v razgovorih ugotovljeno, da obstajajo pogoji za postopen razvoj prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Nepalom na gospodarskem in drugih področjih. Posebno so proučili možnost za napredek trgovinske izmenjave, za dobavo industrijske opreme, za tehnično sodelovanje in izmenjavo strokovnjakov. Nepal bo obiskala posebna jugoslovanska delegacija, da bi proučila možnosti razvoja gospodarskih odnosov med obema državama. Po enomesečnih razgovorih je bilo danes v Atenah podpisanih več sporazumov, med njimi nov sporazum o malem obmejnem prometu, s katerim se obnavlja promet med obmejnima področjema Jugoslavije In Grčije, ki ga je Grčija svojčas enostransko ukinila. V okviru tega sporazuma je bil dosežen sporazum o likvidaciji dvolastniških posestev. Doseženo je bilo tudi soglasje o nekaterih vprašanjih v zvezi z izdajanjem dovoljenj za tranzit vozil za jugoslovanski izvoz preko jugosl. proste cone v Solunu in za grški tranzit preko Jugoslavije v druge evropske države. V okviru sporazumov in po izmenjavi informacij tiska je bilo dogovorjeno, da grška agencija v krf • im pošlje svojega stalnega dopisnika v Beograd. Znano je namreč, da Je jugoslovanska a-gencija Tanjug pred več leti odprla svoje dopisništvo v Atenah. Končno je bilo tudi dogovorjeno, da se bo v Atenah po diplomatski poti določil rok za nova pogajanja o starih vprašanjih dnevnega reda. Pogajali se bodo tudi o investiciji za modernizacijo jugoslovanske proste cone v Solunu in o vprašanjih v zvezi s srbskim samostanom Kilendar na Sveti gori. Dušan Blagojevič Je izrazil prepričanje, da bodo ti sporazumi prispevali k nadaljnjemu razvoju odnosov med Jugoslavijo in Grčijo. B. B. da »sodeluje z ostalimi zainteresiranimi vladami pri poskusih študijah glede jedrske sile in ko bodo ta proučevanja zaključena, si vlada in parlament pridr. ujeta pravico sprejemanja zaključkov« Italijanski predstavnik je dejal, da to «splošno obravnavanje« te-;a vprašanja pomeni, da je vsa za- deva v razvoju. Zaradi tega Saragat in Walker «nista mogla storiti nič drugega, kot da sta si površno izmenjala zadevne misli« Nato je predstavnik povedal, da je med obravnavanjem vprašanja evropske skupnosti Walker izrazil željo ki jo je izrazila že prejšnja konservativna vlada, da bi Velika Britanija od vsega začetka sodelovala pri posvetovanjih glede »tesnejše politične povezanosti v Evropi« toda tudi to sta obravnavala bolj na splošno in prav zaradi tega tudi ta točka ni bila vključena v skupno sporočilo Glede protekcionistične tarife, zaradi katere je izrazil Saragat svojo zaskrbljenost, se poudarja, da je italijanski zunanji minister podčrtal zlasti veliko škodo, ki jo bo britanski ukrep povzročil italijanskemu gospodarstvu, spričo nerav-novešene Italijansko-britanske trgovinske bilance, ki je za Italijo negativna. Saragat je pri tem orne. nil zlasti škodo, ki jo bo imela mala in srednja industrija v Italiji. Zunanji minister Gordon Walker je o razgovorih govoril po radiu, in sicer v italijanski oddaji BBC ter med drugim dejal: «V Angliji imamo svoje gospodarske te-ave, kot ste jih imeli vi v Italiji ob začetku leta, toda iz naših razgovorov sledi, da ta vprašanja ne bodo motila skladnosti, ki vlada med našima državama«. Saragat se bo vrnil v Rim jutri zjutraj ob 9.25 Konservativna opoziciia Je nocoj predložila dve resoluciji o nezaupnici laburistični vladi, o katerih bo parlament razpravljal prihodnji teden. V prvi se obsoja načrt vlade za nacionalizacijo jeklarske industrije, druga pa poudarja, da laburisti «ne morejo uresničiti svojega programa, ne da bi ori teni spravili v nevarnost, blaginjo ljudstva« —---------------- Sodna razprava proti prof. Marotti RIM, 5. — Pred VIII. sekcijo rimskega sodišča se je danes začela razprava proti bivšemu glavnemu ravnatelju Višjega zavoda za zdravstvo prof. Domenicu Marotti in 9 soobdolžencem. Njegov odvetnik prof. Giuliano Vasalli je tudi v imenu svojih kolegov skušal uveljaviti vrsto ugovorov in pridržkov proceduralnega značaja, čemur pa je ugovarjal javni tožilec dr. Ricciardi, sodišče pa je po /’De--jal je, da je sestava repertoarja SG bila delno pogojena z italijanskimi zakoni in predpisi, ki veljajo z uradnim priznanjem gledališča odslej tudi za SG, in ki predvidevajo določen odstotek del italijanskih avtorjev. Razen tega je bila sestava repertoarja pogojena tudi od drugih specifičnih o-koliščin in težav, ki so bile cesto odločilnejše kot pa želje in nameni vodstva SG. Nato se je prof. Tavčar podrobneje zadržal pri o-pisu vsakega posameznega dela, pri opisu dobe v kateri je nastalo, pri njegovih posebnostih in •iimiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiuiiiiiHiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ V PALAČI M0DELL0 Razprava o položaju pri gradnji ljudskih hiš Sestanka so se udeležili predsedniki treh pokrajinskih IACP skupno z deželnim odbornikom za javna dela Včeraj je bil v palači Modello deželni sestanek predsednikov avtonomnih ustanov ljudskih hiš IACP iz Gorice, Trsta in Vidma, ki ga je sklical deželni odbornik za javna dela Masutto. Sestanka so se udeležili poslanec Driussi iz Vidma, prof. Cillič iz Gorice in geom. Geppi iz Trsta skupno z ravnatelji. Pričel se je s podrobnimi poročili o potrebi stanovanj v treh pokrajinah. Položaj Je zelo kočljiv, ker je premalo stanovanj z nizko stanarino, ki bi jo lahko plačevale družine z manjšimi dohodki. V posameznih pokrajinah so tudi posebna vprašanja: v videmski pokrajini Je najbolj važno vprašanje gradnje stanovanjskih hiš za kmečke delavce, v go-riški pokrajini Je treba predvsem izboljšati stanovanjske razmere v Gradežu in Krminu, v Trstu pa Je važno vprašanje zasilnih stanovanj na Kolonkovcu in sanacije starega mesta. V zadnjih treh letih so se investicije v gradnjo ljudskih stanovanj močno skrčile zaradi pičlega finansiranja države in zaradi praznine, ki je nastala med ukinitvijo dejavnosti INA-Casa in začetkom izvajanja programa GESCAL. V Julijski krajini bi morali zgraditi takoj vsaj 3.000 stanovanj, za kar bi morali izdati okrog 20 milijard lir. Pri tem je treba ugotoviti, da so pri določitvi programa gradnje hiš z državnimi sredstvi ter pri razdelitvi skladov GESCAL za prvo triletje ravnali po takšnih kriterijih, ki zapostavljajo našo deželo v primeri z drugimi. Sredstva so-delili po pokrajinskem merilu ter niso upoštevali obstoja velikih središč. Na sestanku so poudarili, da je pri nas potrebnih predvsem mnogo cenenih stanovanj, v katere bi se vselile manj premožne družine. Zato je nujen poseg dežele, da se dopolnijo sredstva za gradnio ljudskih hiš iz sklada GESCAL. Ko bo dežela razpolagala s svojim proračunom, bo lahko uporabila tudi sredstva »zelenega načrta«. Udeležence sestanka Je sprejel na koncu predsednik deželnega odbora Berzanti. Sklenili so. da se bodo zopet sestali v kratkem, da »roučijo vso zadevo z Juridlčne tehnične plati. r Motociklist v avto Sinoči so v bolnišnici nudili prve pomoč 18-letnemu tiskarju Lu- cianu Zucci z Opčin, Ul. sv. Mavra 12 in 2I-letni prodajalki Marii Zancolic iz Ul. dell’Eremo it. 175-5. Ponesrečenca, ki bosta o-krevala v 8 dneh, sta malo prej postala žrtvi prometne nesreče. Zucca je povedal, da je malo prej vozil vespo TS 33692, na kateri se je peljala tudi Zancoliceva, po Ul. Gatteri v smeri proti Ul. Gin-nastica. Ko je privozil do vogala Ul. Crispi pa je trčil v avto TS 54889, ki je prihajal z desne. Pri padcu z vespe sta se Zucca in Zancoliceva pobila. On se je ranil po desnem stegnu in gležnju, ona pa po spodnji strani hrbta in levem stegnu. odrskih zahtevah ter tudi pri vseh tistih umetniških in stilnih kvalitetah, ki so vplivale na njegovo vključitev v program. Celotni repertoar obsega naslednja dela: Angelo Beolco-Ru-zante »La Moscheta ali komedija o finem govorjenju*, Bratko Kreft: «Po brezkončni poti*, Večer slovenske sodobne dramatike (Kozak, Vuga, Torkar), Grimm: ♦ Trnuljčica*, Marcel Achard: ♦ Jean de la lune*, Bertold Brecht: ♦ Mati Korajža*, Slovenska novost, Večer slovenskega klasičnega teatra (Škofjeloški pasion), Ugo Betti: *Usad na severni postaji*, Večer italijanskega gledališča (Com-media dell’arte). Po izčrpni obrazložitvi so prof. Rauber, prof. Tavčar in Benedetič dajali če razna pojasnila na vprašanja prisotnih časnikarjev, ki so tudi s svoje strani izrazili zadovoljstvo, da se je vodstvo našega gledališča odločilo za tako obliko neposrednih stikov s predstavniki tiska, ki so lahko samo koristni tako za gledališče kot za gledališko občinstvo. Stavka delavcev lesne stroke Včeraj je bila tudi v Trstu enotna stavka delavcev lesne stroke, ki so jo sindikati proglasili za vso državo. Stavke se je udeležilo 95 odstotkov delavcev. Ob 10. uri so se v Ul. Pondares udeležili enotne skupščine, na kateri sta jim tajnika obeh sindikatov, poročala o položaju in o minimalnih zahte- vah, na podlagi katerih se bodo lahko pogajali v posameznih podjetjih. V razpravi so delavci poudarili svojo odločenost doseči sklenitev nove ugodne delovne pogodbe, saj je stara zapadla že 30. junija. Po skupščini so delavci odšli v povorki po mestu, kot se vidi z zgornje slike. llllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllRIIIIIIIIIIIIItflllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII^IIliiUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll NADALJEVANJE BORBE PROTI POLIOMIELITISU Včeraj se je začela zadnja faza cepljenja proti poliomielitisu Razen četrtega cepiva dajejo tudi tretje cepivo za Hale, ki tretjega cepljenja niso opravili doslej Včeraj dopoldne se je začela četrta in zadnja faza cepljenja otrok proti poliomielitisu s Sabinovim cepivom. V tržaški pokrajini bodo cepili v številnih občinskih in drugih zdravstvenih ambulantah. Tržaški starši so se v velikem številu odzvali pozivu vsedržavnih, pokrajinskih in občinskih zdravstvenih ustanov in funkcionarjev, naj pri-neso svoje otroke cepiti proti tej hudi zahrbtni bolezni. Iz podatkov, ki so jih zbrali tržaški zdravstveni organi, je razvidno, da so bili na Tržaškem cepljeni skoraj vsi .otroci. Kljub temu pa je treba omeniti, da je določeno število staršev pripeljalo svoje otroke cepiti s prvim, in drugim cepivom, ne pa s tretjim. Iz uradnih podatkov zdravstvenih oblasti sledi, da je bilo v tržaški, miljski, devinsko-nabrežinski, zgo-niški, repentaborski in dolinski občini cepljenih s prvim cepivom skupno 37.066 otrok, z drugim 35.088, s tretjim pa 33.603, torej več kot 3.000 otrok manj kot s prvim cepivom. Razumljivo je, da zdravstvene oblasti, ki so vložile tolikšen napor, da bi letošnja akcija proti otroški paralizi stoodstotno uspela, ne morejo biti povsem zadovoljne. Zato ponovno opozarjajo starše, naj ne zanemarjajo sedanjega četrtega cepljenja, ki je sicer dopolnilno, ampak zelo važno za ohranitev zdravja otrok. Hkrati pa opozarjajo vse tiste starše, ki niso pripeljali svojih otrok na tretje cepljenje, da lahko to storijo sedaj, ne da bi s tem prejudicirali učinkovitost cepiva. Ti otroci bodo po štirih mesecih po tretjem cepivu lahko dobili še četrto cepivo. Starši lahko pripeljejo cepiti svoje otroke s Sabinovim cepivom v sledeče ambulante: občinski oddelek za zdravstvo in higieno, Ul. Duca d’Aosta 1: vsak delovni dan od 9. ure do 10.30, v torkih in petkih tudi od 16. do 17. ure; VI. občinska ambulanta, Ul. Puccini 49: v ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 9. do 10. ure; VIII. občinska ambulanta, Ul. Giusti 2: v torkih in petkih od 9. do 10. ure; IX. občinska ambulanta, Proseška ulica 28-A Opčine: v ponedeljkih, torkih in petkih od 9. do 10. ure; X. občinska ambulanta, Prosek št. 220; v petkih od 10. do 11. ure; v Križu St. 274: v sredah od 10. do 11. ure; otroška bolnišnica miuiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiii OKRADENCA SAMA PRIJELA TATIČA Izbral si je «svobodo»... da bi lahko kradel motorje Mladi begunski lopov sedi sedaj v Co. v pričakovanju sodne razprave roneu Prošnja za politično zavetišče je v več primerih samo izgovor za malopridneže, ki ilegalno prestopijo mejo, ker so v svoji domovini prišli navzkriž s pravico, ali pa jim ne diši vojaška služba. E-uen takih *beguncev», ki si je izbral »svobodo* je tudi 19-letni Jožef Janc, ki je že bil v begunskem taDorišču, vendar mu življenje v taborišču ni prijalo in se rajši potepa po mestu ter se ukvarja s krajo. Janca so te dni zasačili agenti letečega oddelka in ga pospremili v zapor. Pred sodniki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Bilo je v nedeljo popoldne, ko sta dva prijatelja v Drevoredu Čampi Elisi pustila svoji vozili, motor «MV» in lambreto. Vrnila sta se nekaj časa potem, toda vozil nista več našla. Ze sta mislila prijaviti tatvino na policiji, toda potem sta se le odločila, da bosta najprej motorja poiskala. Po polurnem iskanju sta v bližnjem Drevoredu Tartini res zagledala motor »MV», ki je bil prevrnjen kraj ceste, zraven pa je stal še drugi motor •Benelli*. Tedaj je okradenec, ki ni našel svoje lam-brete, telefoniral domov m z ve- seljem zvedel, da so njegovi domači našli lambreto na drugem koncu Drevoreda Čampi Elisi. Prijatelja sta se še pogovarjala o čudnem dogodku, ko se jima je približal Janc in hotel stopiti na motor *MV». Prijatelja sta ga zaustavila in Janc se je tedaj začel oproščati in izgovarjati, da je motor zamenjal in da je njegov pravzaprav motor »Benelli* ki je stal zraven. Trdil je celo, da so mu neznanci ukradli motor ter da je mislil, da so ga pustili tako prevrnjenega kraj ceste. Potem, ko je skoraj prepričal prijatelja, je še povedal, da se mora takoj odpeljati na policijo in odjaviti tatvino svojega motorja. Prijatelja pa nista bila trdno prepričana o verodostojnosti Janševih izjav in sta mu začela slediti. Našla sta ga nekaj minut potem v neki gostilni v Ul. sv. Marka kjer sta ga prijela in poklicala agente letečega oddelka pobrije, katerim sta ga izročila. Agenti so Janca pospremili na kvesturo, kjer je po dolgem obotavljanju priznal svoje krivde. Po izpolnitvi zadevnega zapisnika so ga odpeljali v zapor, kjer bo sedel v pričakovanju sodne razprave. cBurlo Garofolo.i, Istrska ulica 65/1: vsak delovni dan od 8. do 9. ure; zdravstvena posvetovalnica ONMI, Ul. Veronese 14: v ponedeljkih in petkih ob 9. uri; Ul. Ca-footo 2: v četrtkih ob 9. uri; Ul. Puccini 46: v torkih in petkih ob 9. uri; Ul. Geppa 21, v sredah in petkih po 8. uri; bolniška blagajna za pomorščake «Adriatica», Ul. Cofoneo 21; samo za otroke zavarovancev v torkih, sredah, četrtkih in petkih ob 12. uri; EfJPAS, Ul. Roma 28: samo za otroke zavarovancev vsak delovni dan od 10.30 do 11.30. Zdravstvene oblasti bodo tudi sedaj poskrbele, da bodo cepile otroke v vseh osnovnih šolah in vrtcih, kamor bodo starši lahko pripeljali cepiti otroke, ki v te šole ne zahajajo, morajo pa prinesti s seboj potrdilo o tretjem cepljenju. V Miljah bodo otroke cepili v občinski ambulanti, Šalita Ubaldi-ni: vsak delovni dan od 11. do 12. ure; pri ustanovi ONMI, Ul. D’An-nunzio 12: v torkih in petkih od 14. do 16. ure; v občinah Devin-Nabrežina. Zgonik, Renentabor in Dolina bodo otroke cepili pri tamkajšnjih občinskih ambulantah, in sicer ob uri, ki jo bodo sporočili prizadeti zdravniki. Včerajšnii prvi dan četrtega cepljenja je bil odziv staršev zadovoljiv v vseh ambulantah. Volilna zborovanja PSI; v nedeljo, 8. t.m. ob 11. uri bo v kinu Grattacielo senator PSI Giusto Tolloy, predsednik socialistične senatne skupine in član vsedržavnega vodstva stranke, govoril o političnem položaju dva tedna pred volitvami. Zadržal se bo tudi pri mednarodnih dogodkih, posebno pa pri novi laburistični vladi v Angliji, pri veliki demokratski zmagi v ZDA in pri razvoju sovjetske politike v zvezi s prihodom Cuenlaja v Moskvo. Pred Tolloyem bo pokrajinski svetovalec in kandidat PSI v o-krožjih XII. in XIX. obrazložil program PSI za pokrajinske volitve. V nedeljo 8. nov. ob 11. uri bo imela PSI otvoritveno zborovanje za obnovitev devinsko-nabrežinske-ga občinskega sveta na Trgu v Nabrežini. Govorila bosta pokrajinski tajnik PSI Amaldo Pittoni ter dosedanji pokrajinski svetovalec inž. Josip Pečenko. Predsedoval bo kandidat Srečko Colja. PSIUP: danes 6. nov. ob 11. uri v Ul. Flavia (kino Lumiere) Adriano Goldschmied; ob 12.15 v industrijski coni pred konopljamo A-driano Goldschmied: ob 12.40; v Žavljah Adriano Goldschmied; ob 16. na Trgu Stare mitnice Fausto Monfaleon; ob 17. uri v Skednju nišnico. Damata so pridržali na 1 ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. če ne bodo nastopile komplikacije. V avto sta se zaletela Na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli 51-letnega mizarja Bene-detta Repiča iz Ul. Scomparini 69, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Repič se je na svojem motornem kolesu vozil po Ul. Canova v smeri proti Ul. Revol-tella, ko pa je privozil na vogal Ul. Alfieri, ga je podrl 34-letni u-radnik Giovannl Monda iz Ul. Barbero 14, ki Je vozil avto BS 71179. Zarudi sunka se je Repič prevrnil in se pri padcu ranil po desni ličnici, desnem stegnu in kolenu ter si verjetno zlomil pogačico Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni. Vespist ga je podrl Žrtev prometne nesreče Je postal včeraj zjutraj okrog 11. ure 68-letni upokojenec Angelo Dama-to iz Ul. Gavardo 3. Ko je na Trgu della Borsa na zebrastem prehodu hotel prečkati cesto, ga je z vespo TS 28518 podrl 24-letni elektrome-hanik Stelio Bertocchi iz Ul. Puccini 34, ki je vozil proti Trgu Tommasoo. Zaradi močnega sunka je Damato padel ter si pri tem zlomil desni kolk Ponesrečencu so nekateri mimoidoči priskočili na pomoč ter mu pomagali v taksi a katerim so ga prepeljali v bol- Sestanek deželnega tajništva PSDI Danes' popoldne se bo sestalo deželno tajništvo PSDI skupno s se- P0 SPORAZUMU 0 PROIZVODNIH NAGRADAH Za sindikate je sporazum znaten mezden in normativen uspeh Danes na sedežu FIOM skupščina kovinarjev zasebnih podjetij Kot smo že včeraj na kratko poročali, so sklenili 3. t. m. na ministrstvu za delo v Rimu sindikati s predstavniki Intersinda sporazum o proizvodnih nagradah v ladjedelnicah CRDA in v Tržaškem arzenalu. Sporazum se tiče v vsej državi 30.000 delavcev ladjedelske stroke podjetij z državno udeležbo in je bil dosežen po sedmih mesecih stavkovnih borb, ki so se začele ravno v Trstu. V sporu sta posredovala minister za delo Delle Fave in podtajnik Calvi. Prejšnja proizvodna nagrada je znašala samo 17.000 lir, sedaj se je torej zvišala za 10.000 lir, to je na 27.000 lir za razdobje od 1. marca 1964 do konca februarja 1965. Do konca letošnjega novembra bodo izplačali delavcem skupno 34.332 lir nagrade, ker bodo prišteli k omenjenim 27.000 še 2.832 lir za letošnji januar in februar, to je dve dvanajstni prejšnje nagrade, ter 4.500 lir za marec in april 1965, to je dve dvanajstni nove nagrade. Ta sporazum bo veljal do 30. a-prila 1967. Po prvem maju 1965 bodo določili nagrado na podlagi proizvodnosti, ki bo dosežena. V ta namen bodo ravnateljstva obratov izročila podatke in indekse za leto 1963 in 1964 delavcem, ki jih bodo določile sindikalne organizacije. Tem delavcem bodo morali dati tudi potrebna pojasnila. Vsekakor pa bo za ves ta čas zagotovljena osnovna nagrada 27.000 lir na leto. Sedanji sporazum določa enake pogoje za delavce CRDA in Tržaškega arzenala, po 1. marcu 1965 pa se bodo pogajali glede normativnih določil v Tržaškem arzenalu ločeno. FIOM je izdala v zvezi sporazumom letak, v katerem pravi, da je bil s tem vsekakor dosežen korak naprej v sklepaniu pogodb v podjetju ter da predstavlja sporazum takojšnje ekonomsko izboljšanje, da pa predstavlja omejitve z mezdnega kakor tudi z normativnega stališča. Pri tem se namreč čutijo posledice načina, kako Fin-cantieri vodi ladjedelnice, saj se je tudi med temi pogajanji pokazalo, da se otepa novih in sodobnih odnosov s sindikati. Na to nazadniaško stališče" so sindikalni predstavniki tudi opozorili ministra za delo med pogajanji. Sindikati se bodo zato še naprej borili-, da se temeljito spremeni položaj v. podjetjih z državno udeležbo, ki bi morala biti v prvi črti, kar se socialnih in sindikalnih odnosov tiče. vljudnostni obisk novega poveljnika zbora karabinjerjev v Trstu majorja Tonarellija in vodstvo zbornice arhitektov iz Vidma. Predsednik Berzanti pa je sprejel inž. Salvija in inž. Chitterja, vodilna funkcionarja železarne v Skednju, ter dr. Tuccija, superintendanta državnega arhiva v Trstu. niiLčrjem Zannierjem. ki oclgovar- cuje FIOM m jutri ob ja za študijsko ‘korftirijo, Pet pod- svojem šsasfei v Ul. predsednikom deželnega odbora prof. Dulcijem. Razpravljali bodo o deželnem načrtovanju in o vprašanjih pristanišča. Deželni tajnik PSDI Giorgio Ce-sare je ameriškemu konzulu v Trstu AUenu Fidelu izrazil čestitke Odbornikov in deželnih svetovalcev PSDI ob izvolitvi Lindona Johnsona za predsednika ZDA. Z Jutri zvečer ob 19. uri bo v kulturnem krožku «Rodolfo Mo-randin na Trgu San Giovanni 1, prof. Fausto Monfaleon govoril ob obletnici Oktobrske revolucije. V zvezi s tem sporazumom skli-J 17. uri na Pondares skupščino kovinarjev zasebnih podjetij. da jih seznani z uspehi, ki so jih dosegli njihovi delovni tovariši v podjethh IRI ter da bodo razpravljali tudi o svojih vprašanjih in prerešetali možnost izboljšanja svojih prejemkov in delovnih pogojev. Obiski na Deželi Predsednik deželnega odbora Berzanti in predsednik sveta de Rinaldini sta sprejela včeraj na * v Nočni požar v podjetju Stock Sinoči okrog 22. ure je nastal požar v zadnjem nadstropju stavbe podjetja Stock v Rojanu, kjer je skladišče embalaže, plutovine, čepov itd. Nato se je požar razširil še v spodnje nadstropje, kjer je tu. di tako skladišče. Voda, ki so jo gasilci brizgali z vsem pritiskom, da bi omejili in pogasili požar, je seveda preplavila vse spodnje prostore. Škode niso še ocenili, verjetno pa znaša noldrugi milijon lir. Požar je nastal na kraju, kjer obnavljajo podstrešje in urejajo novo veliko ostrešno okno. Včeraj popoldne so tam delali delavci z varilnim aparatom. Zaradi tega domnevajo, da je iz varilnega aparata zletela iskra med vnetljivi material, kjer je klilo, dokler se ni ves material vnel. Požar so zapazili agenti prometne policije, ki imajo svojo vojašnico tam blizu na nasprotni strani. Takoj so poklicali gasilce in sami pritekli na pomoč. Gasilci, ki jim je poveljeval sam poveljnik Casablanca, so imeli opravka do 1,30, da so pogasili požar, na mestu pa je ostala še skupina gasilcev, ki so pazili, da ne bi nastalo še kakšno novo žarišče. V stanovanju se je obesil Ze več let hudo bolan 60-letni Giovanni Semeia iz Ul. Battera 26 se je včeraj popoldne odločil za usodni korak ter napravil konec svojega življenja s tem, da se je v stranišču stanovanja obesil. Bilo je okrog 13. ure, ko je nekdo poklical agente letečega oddelka policije ter jih obvestil, da v stranišču stanovanja v Ul. Battera visi moški. Agenti so takoj prihiteli in ko so vstopili v stanovanje so našli Semeio že mrtvega. Prihitel je tudi zdravnik RK dr, Pincetti in sodni zdravnik dr. Niccolini, ki sta po pregledu trupla ugotovila, da je Semeia izdihnil približno dve uri prej. Semeia ^e počakal, da je njego~ va 58-letna žena Valeria Rigan odšla na obisk k sinu v Drevored 20. septembra 78. Komaj se je žena oddaljila, je Semeia napisal listek ter ga pustil na vidnem mestu na mizi, potem pa je izpolnil svojo namero. Agenti so o tragični najdbi obvestili Rigano-vo, ki je takoj prihitela. Povedala je, da je nien mož trpel že dve leti zaradi vseh mogočih vrst bolezni. Truplo nesrečnika so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kier je na razpolago sodnim o-blastem. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Izmislil si je fantastično zgodbo da bi rešil sebe in prijatelja Zlatnino naj bi ukradel dozdevni jugoslovanski begunec, ne pa on sam - Drago plačana vnema za varnost na cesti Pred prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Eustachio Sisto iz Barija, Vinci-guerra in Carlini) sta se ponovno zagovarjala Izletni Bruno Furlan iz Ul. Sorgente 9 in 35-letni Osval-do Martini, znan pod imenom Aldo, iz Ul. Scussa 8. Martini je že znan zaradi raznih tihotapskih podvigov, ki jih Je zagrešil v preteklosti skupaj z raznimi prijatelji, kot sta na primer Bruno Lestoni in Ignazio Di Ler-nia, vendar pa v tem primeru ni imel glavne besede. Glavno krivdo za neko tatvino, do katere je prišlo v Bologni v marcu letos, so naprtili namreč Furlanu, medtem, ko so Martinija obtožili le, da je nakupil ukradeno blago. Mladi Furlan je nekega dne zapustil naše mesto ter se podal v Bologno. Imel je srečo, ker je našel človeka, ki mu je nudil gostoljubno streho in sploh vso pomoč, da bi prišel do poštenega zaslužka. Nazadnje se je Furlan zaposlil v nekem baru, kjer je primerno zaslužil. Toda nemirna žilica mu ni dala miru. 13. marca letos je izkoristil priliko ter okradel svojega gostitelja. Iz stanovanja mu je odnesel 110.000 lir, veliko količino zlatega nakita, 6 tranzistorskih sprejemnikov in eno filmsko snemalno kamero. Vsi tl predmeti so veljali okoli 1 milijon Ur. Takoj nato je mladenič odpotoval v Trst. Kaj se je potem zgodilo, je ostalo vedno nekoliko zavito v meglo. Furlana so karabinjerji aretirali 18. marca. Na prvem zaslišanju je mladenič izjavil, da se Je znebli nakita, snemalne kamere in tranzistorskih sprejemnikov že med vožnjo z vlakom, in sicer zato, ker se je bal, da bi ga policisti zasačil z ukradenim blagom. Pozneje je to verzijo spremenil. Trdil je, da je v Trstu srečal nekega Martinija, kateremu je prodal ukradeno blago za 90.000 lir. 14. marca zvečer se je sešel z Martinijem, z nekim «Cito» (Bruno Lestoni) in nekim «Ignaziom» (Ignazio Di Lemta). Bili so skupaj po raznih lokalih in so pozno ponoči obiskali še nočni lokal »Mežico«. Stroške za popivanje in veseljačenje, ki so znašali okoli 40.000 lir, je plačal on sam. Na obravnavi pred kazenskim sodiščem je Furlan ponovno spremenil verzijo; Martini, katerega Je v tistih dneh spoznal, ni istoveten z Osvaldom Martinijem (ta je med preiskavo priznal, da pozna mladega Furlana, čeprav le po videzu) in končno tudi ni res, da je namišljenemu Martiniju prodal ukradeno blago. Sploh se tega blaga ni polastil niti on,1 temveč neki jugoslovanski begunec. Furlanovo pripovedovanje se je od tega trenutka dalje sprevrglo v popolno izmišljotino, kot jo je mogoče srečati le v najbolj fantastičnih pripovedkah. V Trstu je baje mladenič spoznal nekega Mitoliča, ki so ga navadno klicali za «Milorda». Pri njem se Je zaradi igre in drugih potreb zadolžil za okoli 400.000 lir. Ker mu pa denarja ni mogel takoj vrniti, ga Je begunec stalno nadlegoval. Da bi se Izognil tem nepri-iikam, je odpotoval v Bologno. Toda že med potjo je opazil, da mu baje «Milord» sledi z avtom. Tistega večera, ko je okradel svojega gostitelja za 110.000 Ur, je nekdo močno potrkal na vrata. Furlani jih je odprl ter zagledal pred seboj begunca. Ta je vstopil v stanovanje, zbasal v žep dragulje In nakit, se polastil sprejemnikov in kamere ter izginil kot kafra. Kazenski sodniki niso verjeli tej pripovedki, temveč so menili da je hotel Furlan na ta način rešiti iz zagate prav Martiniia. Spoznali so oba za kriva ter obsodil Furlana na 1 leto in 4 mesece zapora ter 80.000 Ur globe, a Martinija na 9 mesecev zaoort in 60.000 Ur globe. Proti razsodbi sta se pritožila oba obsojenca. Prizivni sodniki so znižali Furlanovo kazen na 1 leto in 2 meseca zapora ter 70.000 lir globe, a v ostalem so potrdili razsodbo prvostopnega sodišča. Zato bo moral Martini plačati tudi sod-nijske stroške drugostopnega procesa. • • • Pred istimi sodniki se Je moral zagovarjati tudi 43-letni Giordano Stefani iz Trga Niccolini 2, ki Je bil obtožen zasebnega nasilja. Dogodek, ki je pripeljal Štefanija pred sodnike, je v bistvu zelo preprost. Moški Je poznal Alda Bottacina, za katerega je vedel, da je nekoč v vinjenem stanju povzročil prometno nezgodo. Bil je nato prepričan, da so oblasti odvzele moškemu vozniško dovoljenje. Ko ga je nekega dne v septembru 1962 srečal za volanom v bližini Trga Dalmacija, ga je vprašal če se ne sramuje, da upravlja avto brez vozniškega dovoljenja. Sledila je dolga diskusija na Trgu Oberdan, od koder sta potem oba odšla na policijo, kjer pa se je izkazalo, da je Bottacin imel vozniško dovoljenje. Ta pa ni odnehal ter je obtožil Štefanija, da ga je s svojim avtom prisilil, da je zavozil tik ob pločnik. Od tu tožba in proces. Kazenski sodniki so spoznali Štefanija za krivega ter so ga obsodili na 1 mesec zapora. Prizivni sodniki pa so menili, da ni zagrešil kaznivega dejanja. Namesto v beton zabil žebelj v dlan Nerodno upravljanje s pištolo za zabijanje žebljev, je bilo včeraj zjutraj usodno za 23-letnega električarja Alda Stollija lz Domja 49, ki je uslužben pri podjetju Cei. Okrog 9.30 je Stolli opravljal svoje delo v tovarni «Stabilimenti Meccanici Triestinln v Dom ju, kjer Je nameščal električno napeljavo. Pri tem je Stolu moral pritrditi podstavek, ki bi ga bil moral zabiti v zid. Poslužil se je omenjene pištole ln sprožil, toda namesto, da bi se žebelj zaril v beton, se Je zaril Stolliju v desno dlan ter mu povzročil kostne in kitne poškodbe. Stolliju so priskočili na pomoč delovni tovariši in poklicali rešilni avto RK, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh, Če ne bodo nastopile komplikacije. S kamnom zadel sovrstnika pri igri 8-letnl učenec Bruno Motta s Strmine Sv. Ane 64 se je včeraj s prijatelji igral na dvorišču stavbe, kjer stanuje. Pri igri je 11-letni učenec Walter Wolff zalučal kamen in zadel Motto v čelo. Ponesrečenega fantiča so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kamor ga je spremljala Anita Kaiser por. Slocovich, ter ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 14 dneh. Motta je imel veliko rano na čelu ter je zadobll tudi pretres možganov. Brošura o Togliattiju Kot posebna priloga glasila KPI v slovenščini «Dela». je v teh dneh izšla lično opremljena brošura z naslovom «Togliatti». V brošuri, ki jo je uredil odgovorni urednik «Dc-la» Miro Kapelj, so zbrani podatki o življenju pokojnega voditelja KPI, Togliattijevi jaltski zapiski m pa nekateri odlomki iz Togliatti-jevih govorov in člankov. Brošura je tudi bogato opremljena z dokumentarnim fotografskim gradivom, med katerim so tudi posnetki o Togliattijevem obisku v Trstu. Celotna brošura nudi sicer strnjen toda zadosten pogled v življenje in delo tega velikega voditelja italijanskih komunistov. Na prodaj je tudi v Tržaški knjigarni. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se bo danes začelo razdeljevanje vstopnic za nastopa baletnega zbora milanske Scafe v ponedeljek 9. in v torek 10. nov. za red B v parterju in lozan ter za red C na galerijah v ponedeljek in za red C v parterju in lozan ter za red A na galerijah v torek. TEATRO STABILE V Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) bo danes 6. nov. ob 21. uri za red A premiera »Pomorske bitke« Reinharda Goeringa v prevodu Luigija Lunarija Uprizoritev bo v e-diciji Teatra Stabile iz Bologne z «Maggio fiorentino«. Režija Giann-franco De Bosio, scene in kostumi Gianni Polidori, glasbeni komentar Sergio Liberovici. Rezervacija in prodaja vstopnic pri glavni prodajalni listkov v Galeriji Protti (tel. 36-372). Na številne želje se bodo z rr.om, ki bo še določen, nadaljevale ponovitve «Teatra comico«. Nazionale 15.30 «La conquista de West» Henry Fonda, Carroll Baker, Gregory Pečk. Technicolor. Arcobaleno 16.00 «002 due agenti se-gretissimi« Eastmancolor. franc Franchi, Ciccio Ingrassia. Excelsior 16.00 «La mia signora« bgrto Sordi, Silvana Mangano. Fenice 16.00 «11 circo e la sua gran de avventura« Technicolor. J Wayne, Claudia Caidinale, Hayworth ,. .j. Grattacielo 15,30 «La notte den igu« nas Richard Burton, Ava Gardne ■ Deborah Kerr, Sue Lyon Prepovedano mladini. Bln. Alabarda 16.30 «1 due evasi di =>'"* Sing» Franco Franchi, Ciccio grassia. FUodrammatico 16.00 «11 Giovedl« VValter Chiari, Michele Mercier Aurora 16.30 «Per un pugno di doi-lari». . Cristallo 16.00 «La signora e i suoi mariti« Technicolor. Shirley Ma Lame, Paul Nevvman Capitol 16.30 «Capitan Nevvman« “ Technicolor, Gregory Pečk, Tony Curtis. Angie Dickinson. Garibaldi 16.30 «La legge del Signo-re (1’uomo senza fucile)« Techn-color. Gary Cooper. Impero 16.30 «Toto contro U Pirat* Nero«. Vittorio Veneto 16,00 »Glorni caia> a Palm Springs« Technicolor. Troy Donanhue. Moderno 16.00 «Bionde, rosse e oru-ne» Technicolor. Elvis Presiey. Joan 0’Brien. Astra Danes počitek. . Astoria 16.30 «Una corda per un P1’ stolero« Abbazia 16.00 «11 gioco delFassassi-no» Magali Noel. Ideale 16.00 21.45 «55 glorni a Pe*'-no» Technicolor. David Niven, va Gardner. „ Skedenj 16.00 «11 re del falsari« Jean Gabin, Martine Carrol. Izleti y SPDT priredi 15. novembra* skozi Rakovo dolino k Cerkniškem jezeru in v Bistro pri Vr’lr"Jt„,prem gledom bistriškega gr*dn. v K*' , , je nastanjen gozdarski in tehničn muzej. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 3.. 4. in 5. novembra l96** je v Trstu rodilo 21 otrok, pa Je 25 oseb UMRLI SO: 50-letna Aureita nL}0, por. Riosa 73-ietnl Francesco 62-letmi Sotirios Michalopoulos, letna Maria Naccari P°r. L -s tet-vich, 73-letnl Silvio Colautti, na Glovanna Verginella roj. . 72-letni Mario Kofol. 56-letna lla Zetko por. Perper, 71-letna 65- cesca Coglievlna vd. Argentm. letni Francesco Stocca, 78-letni dolfo Pecorari, 95-letna Caterin niussl, 77-letni Rodolfo Pera', ,,tna letni Antonio Slmonetta. el' Maria Zuplcich por. Feretti-ca ^ 64-letni Fernando Longarlnl. wj*'tnl Maria Puntar por. Reggente. j fm Giuseppe Dreossl. 74-letna Mar'a .1a. torh por. Faruzzl, 1 dan fta.ramn n riagrazla Santinello, 83-letnl A K Marassi, 61-letna Glovanna por. Alberti. 96-letna Lulgla vd. Apollonlo. 52-letna bulg|a gj, do por. Ronga, 46-letni Rafrae marin. DNEVNA SLUŽBA l.BKABN (2 11 do « U > AlFAngelo d’oro. Trg Goldoni^^ Cipolla, Ul Belpoggio 4; Ma Ul. Glnnastica 44: Nlcoli. O*. J* GjU-vola 80; Alla Basilica. UL s-sto 1; Busollnl. UL P Kev0,lv'„ 2; INAM Al Cedro, Trg Oberdan Manzonl Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (2 11. do ». H ) Alla Basilica UL S. Giusto G M solini. Ul. P. Revollella 41J ''j, Al Cedro, Trg Oberdan 2: Ma Ul Settefontane 2. Rocoli* Zastrupitev zaradi uhajajočega plina V svojem stanovanju v bistev. 751 se je včeraj ^.‘“ioje-strupil s plinom 91-letni uP j^l nec Francesco Cresclani, Ki ®haj8i ni zavedel, da je iz pipice . ^ plin. Cresclani Je bil sam “ 1(jne šele ko so domači okrog P 3re-prišli domov, so se zavedli pjc, če. Poklicali so rešilni avt ^ toda za nesrečnika ni bll0„_ ugo-močl. Zdravnik RK Je sam pfe-tovil njegovo smrt ter odrea voz trupla v mrtvašnico 3od- nišnlce, kjer je na razpolago nim oblastem. RAZCEP V INDIJSKIH KOMUNISTIČNIH VRSTAH Kongres «levih komunistov» V Obtožbe odpadnikov na račun Kongresne stranke - Ne žele zbujati vtisa, da so prokitajsko usmerjeni - Voditelji nove stranke smatrajo za fantastične vesti o «oboroženem uporu» Pred dnevi je v Kalkuti poteka' zanimiv kongres. Sklicali so Sa tako imenovani «levi komu. nisti», kj so se pred nekaj mese-c' ločil; od KP Indije z name-nom, da ustanove svojo posebno »komunistično partijci). V dvora-f' je poleg slik Marka, Engelsa *n Lenina visela tudi Stalinova slika. Kongres se je začel v znamenju obtožb o »skrajni degene-racije Dangejeve klike« in pa z zel° samozavestno (čeprav malo Prepričljivo) trditvijo, da je no-Va partija okrog sebe uspela ^rati nič manj kot ((osemdeset odstotkov članstva«, kolikor ga je bilo v času šestega kongresa«. Omenjeni indijski komunistič-®i odporniki so v začetku takoj zavrgli že samo misel na to, da bi nadeli kako drugo ime, oziroma naziv, in zamenjali zastavo. am kongres so imenovali ((sedmi«, s čimer so hoteli poudariti sv°jo željo, da se javnosti pred-stavijo kot edina prava indijska komunistična partija, z vsemi Pravicami do politične in orga-mzacijske dediščine indijske komunistične stranke. Neposredno Pred samim začetkom kongresa s° oblasti aretirale in zaprle 25 ''odilnih delegatov iz zahodne “angalije. Kongres «leyih komunistov« v alkuti — lahko rečemo — nedvomno omogoča izvrstno prilož-n°st za proučitev njihovega pro-Srama in taktike v tem trenutki' kot tudi, da se primerjajo nlihova stališča z osnovno liniji Kp Indije. Bil pa je to — po nenju nekaterih opazovalcev — odi trenutek, ko je bilo moč ,udi_ Poglobiti se in razmišljati o ružbeni situaciji ter komunistič-em gibanju v celoti. Zavedajoč se, da predstavlja bhovo najbolj bolečo točko, so * evi komunisti« že od samega a^četka odločno poudarili, da nJ'hov upor in odcepitev niso ^ezani na nobeno zunanjo pobuda. marveč da se nanašajo samo "a »politično in gospodarsko si-< ™ačijo same Indije«. KP Indije Pod predsedstvom Dangeja pa dotožujejo ((razrednega sodelovala z buržoazijo« in pa, da se je Politično podrejala Kongresni *tranki. Opazna je pn tem nji-d“va želja, da sebe prikažejo edine prave predstavnike plovnih slojev ter revolucionar-l“ interesov Indije. V resnici iz-razajo ocene in stališča, prikaza3 v osnutku njihovega pro-Stama, v glavnem zelo izrazit ogmatični način gledanja na Vari jn pojave, bogato okrašen najrazličnejšimi ultrarevolucio-atnimj frazami. Ti ((levi komu-isti« označujejo sedanjo indij-k° državo za «organ razredne adaVjne buržoazije in velepo-^nikov, ki z njim upravlja veka buržoazija«. Ta buržoazija katere politični predstavnik je, j,° njihovem mnenju, Kongresna : Zanka — «sklepa kompromise z j Perialisti in ustvarja zavezniška z notranjo reakcijo, prijateljsko sodeluje s tujim finančnim apitalom jn se povezuje z do-n "If'm.' veleposestniki«. Kot na S°dročju notranjega življenja ta-i ie Kongresna vlada v osnut-t Programa «levih komunistovi) di v oblasti zunanje politike ,j,reJela docela negativno oceno. v namreč rečeno, da se ona ns® bolj pomika v smeri popol-j^ga sporazuma z imperialisti, 'kjer ni omenjena politika ne- vladen. Eksplozijo kitajske atomske bombe pojasnjujejo kot zmago v «prid svetovne revolucije«; obdobje okrog leta 1958, ko so med Indijo in Kitajsko vladali prijateljski odnosi, označujejo za napredno, a ono, ki je nastopilo z obmejnim sporom — za drsenje na imperialistične pozicije. V zvezi s samim kongresom — za neko splošno jn dokončno sodbo je še prezgodaj — sta značilni dve stvari. Ena se izraža v naporu udeležencev zborovanja, da bi svoje vrste prikazali kot enotne. Znano je, namreč, da v taboru onih, ki so se odcepili, ob-stjajo še posamezne skupine «cen-tristov« jn ((levičarjev«, »desnih in levih centristov«, »umirjenih in skrajnih levičarjevi). Taktična linija kongresa stremi za tem, da zmanjša nasprotnost med posameznimi stališči in ambicijami ter da ohrani videz enakosti stališč in mišljenja. Druga značilnost kongresa pa je v tem, da je skušal omiliti nekatera prenapeta stališča in se tako ogniti obtožb avanturizma in sektaštva, ki so doslej — in zelo upravičeno — spremljala vso dosedanjo dejavnost «levih komunistovi). Tako je eden od glavnih voditeljev in ideologov nove partije med drugim zavrnil kot ((fantastične« tudi prognoze, da se bo kongres opredelil v prid »oboroženega upora« in karkoli storil, kar bi utegnilo ((škoditi obrambi Indije«. Kalkutsko zborovanje je nadalje izrazilo tudi veliko zanimanje za naslednje etape parlamentarne borbe, še posebno za četrte vseindijske parlamentarne volitve, ki se bližajo. Na seznamu umrlih uglednih političnih osebnosti, katerih spomin so počastili, so bila tudi imena Thoreza, Togliattija in Nehruja, čeprav so nekateri bengalski skrajneži zahtevali, da se pokojnega indijskega premiera iz seznama izključi. V času, ko je kongres potekal, pa so najvidnejši teoretiki KP Indije objavili vrsto člankov, ki so v njih podčrtali poglavitne razlike v pogledu ideoloških stališč in praktične akcije, ki ločujejo obe skupini indijskih komunistov. DJ. RADENKOVIČ V Indiji niso vsi zadovoljni z nameravanim potovanjem papeža Pavla VI. v Indijo. Na sliki vidimo mladeniča, ki si ogleduje dva lepaka; na prvem na levi strani list «The Organiser« poziva papeža: «Gospod papež, vrni se domov!« Na drugem pa neka sekta poziva tuje misionarje, naj gredo domov •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiilliiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinifiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiim DOCENT VADIM DENISOV V MOSKOVSKIH «NOVOSTIH» Kako si znanstvenik zamišlja bodoči polet na Luno Polet z baze, ki je na krožni poti okoli Zemlje - Kabina - laboratorij Kroženje okoli Lune in proučevanje bližnje sosede - Vrnitev na Zemljo Astronavt • zdravnik Jegorov na temeljitem pregledu pred svojim velikim podvigom j^ažiranosti, prijateljski odnosnimi silami v pogledu vpra- razlike v stališčih z za- druga odlo- jj. razorožitve in s na Mednarodna vprašanja. O-liua * zaključek pa se glasi: ha' w 3 demokratična revolucija ®'zbežno prihaja v nepomirljiv , °Pad z oblastjo indijske velike Urž°azije. -Indijski - »lev; komunisti« se po-in«.. vztraino trudijo, da bi vtis, češ, da so pod prokitajske usmeritve. javili Pob Pa so v svoj'*1 protinapadih „vg0sto obtoževali KP Indije, da gjvJ^pdnarodnem komunističnem lini.Nu satelitsko sledi sovjetski Srert Vtem ko ,0 sebe skuSa" 'zklii *aViti’ kot da se zanimajo dije v° za notranje težkoče In-zna' . ndar obstajajo določena deti en'a> k' so zgovornejša od 4arf" 1 namreč, ne omenjajo dej-ci' v Pripombi, da je »obmej- aracij njihovega programa; 8tv-er: namreč, ne omenjajo dejta, k'tajskega napada 1. 1962, Na ukaz «odhod» se moštvo povzpne v vesoljsko ladjo. Moštvo je sestavljeno od petih oseb. Njihova pot bo popolnoma nova. S krožne poti zemeljskega umetnega satelita bodo krenili ■proti Luni, nato od tod spet na Zemljo. Res, moštvo vesoljske ladje za na Luno bo sestavljeno iz petih oseb. Ena bo poveljnik, ki bo moral biti specializiran v pilotaži, v kolavdaciji ter v elektronski stroki. Drugi bo navigacijski častnik, ki bo moral biti strokovnjak tudi za radijske povezave. Tretji bo inženir za ra-dioelektronske naprave, ki bo sposoben takoj odkriti morebitne napake in okvare. Poleg teh bosta v moštvu še strokovnjak za vesoljsko medicino ter strokovnjak za vesoljske ladje. Za sestavo moštva bo bistveno tudi to, da se bodo mogli člani posadke v posameznih nalogah med seboj izmenjavati, da bo eden lahko zamenjal drugega. Med poletom bodo sedeli v posebnih sedežih v razmeroma majhni kabini tako imenovanega »rešljivega dela« ladje. Ko bodo zapustili krožno pot okoli Zemlje, se bodo po daljšem poletu približali Luni in začeli na majhni razdalji krožiti okoli nje. Med tem kroženjem bodo vršili celo Vrsto raziskav o Luni in njeni bližnji okolici in pri tem jim bo pomagal že omenjeni »rešljivi del« ladje. Motorji so že prižgani. Ladja se loči od orbitalne postaje. Naprave, ki so doslej mirovale, začno delovati: Kazalec, ki kaže br-zino, se naglo pomika in označuje pospešek; kazalec teleme-tra se naglo premika na desno; kazala avtomatične pilotaže določajo nove koordinate ladje... Motorji obmolknejo. Ladja se premika po eliptični poti in se vključi v krožno pot Lune. Kazala na napravah povedo, da pot ustreza programu, ki je bil vstavljen v «spomin» elektronskega računskega stroja vesoljske ladje še pred njenim poletom. p0u‘?oz s Kitajsko... še močneje deli*.Srd Proimperialistično opre-^ ev v zunanji politiki indijske """■luni,„l„|||||||||||||||||||||,||,|„„„„M„„,||,|,IIM,|l„ll|||||||||„|||||i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii|iiiiiiiil|l||||l|ii||||||||i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiinnn Poveljnik ladje izda ukaz, naj začno delovati naprave za prezračevanje tankov za gorivo na ladji, da bi jih piloti mogli uporabiti za prebivanje in za laboratorije. Po eni uri prezračevanja morejo v prazne tanke stopiti člani posadke in tu si uredijo kuhinjo, kopalnico, obedni-co. Slednja je dvonadstropni prostor. V teh prostorih morejo kozmonavti biti tudi brez vesoljskih oblek, ki si jih nadenejo samo tedaj, ko dežurajo v glavni kabini, ki je hkrati tudi komandna kabina, ali pa kadar zaslišijo alarmne signale. Da bi kozmonavti bili zaščiteni pred morebitnimi izbruhi na Soncu, je na ladji tudi »zaklonišče« z zelo debelimi stenami, ki bodo moštvo obvarovali pred močni- mi joniziranimi valovi plazme s Sonca. Na ladji se naglo vrstita dan in noč. Služba se menjuje v dežurstvih po šest, osem in dvanajst ur, kot to terjajo znanstveni programi. Dnevni red obvezno določa tudi telovadbo. Med poletom se odpre tudi poseben oddelek, v katerem so naprave za merjenje vpliva kozmičnega okolja na razne snovi, naprave za merjenje kozmičnih radiacij in še marsikaj drugega. Rezultate teh merjenj registrirajo posebne naprave. Na vesoljski ladji je vsestranski laboratorij, ki bi si ga želel vsak znanstvenik na Zemlji. Vesoljska ladja je med tem prispela na krožno pot okoli Lune, od katere je oddaljena le iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitniiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiHiiifiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin BITKA ZA MORALO V ZDA Mnogo je že bilo napisanega o organizaciji z nazivom Matere za moralo v Ameriki, ki se je potegovala za izvolitev Barrgja Goldwaterja, Ta ((materinska« organizacija je preko televizije tudi hotela prikazati film o amoralni gnilobi», v katerem so prikazane najslabše plati ameriškega življenja ,začenši od enodelnih kopalnih oblek do pornografske literature. Zadnji trenutek pa so film črtali iz programa. Kmalu zatem je začela delovati organizacija z nazivom »Očetje za moralo v Ameriki», ki se takisto ukvarja z vprašanjem moralne gnilobe v ZDA. Ko sem nekega dne obiskal glavni štab te organizacije, mi je njen predstavnik rekel: Matere so že toliko storile, da bi obsodile na j-negativnejše plati življenja v ZDA. da smo očetje prišli do zaključka, da jim moramo tudi mi pri tem pomagati.» — In kaj delate? — V naši kinematografski dvorani vsaki dve uri prikazujemo eumazane» filme. S tem želimo ameriške očete opozoriti na strahotno degeneracijo v ZDA. U-speh je bil naravnost ganljiv. Odkar smo začeli prikazovati te filme, v naši dvorani ni nikoli praznega mesta. — Kako pa so na to reagirali? — Največ očetov je dobesedno (od 2i-3- d°2a4,) z drz' ?.°Seči r>am k° danes vse uspelo ‘le. • Utresite se svoje slabe vo- danIIL(?d 21-4- d0 20.5.) Ugoden Odkril? !zvedbo vaših programov. *>ja a1 ,°oste metodo za izboljša-OVotlid»kega vzdušja. l*"Pait KA (od 21-5' do 21.8.) Ne Jonurtk P°Polnoma preveč lepim d*ti aam' Skušajte vedno obvla-. RAlf ^eSa sebe. b°>i r*(od 22-8- d° 22-7-> Oprite se botreh„ sv°i° dobro intuicijo. Ne-bolj "a strogost bi utegnila še L®v , družinsko napetost. * trem * 23'7' do 22 S ) Nastopil JPora*-Ute". ko se za vsako ceno tovanu Uveljaviti. Na vrsti so po-Ja tn obiski. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugoden dan za daljnoročna načrtovanja. Z energičnim posegom boste odpravili neko dvoumno situacijo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Vztrajnost vam bo pomagala premagati vse težkoče. Uspelo vam bo skleniti sporazum, ki se Je zdel nemogoč. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce f tlite rešiti zapleteno nalogo, se je lotite naravnost. S tvojim iskrenim nastopom vam bo uspelo obnoviti zapravljeno staro prijateljstvo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Priporočljiva je večja previdnost pri nakupih. Srečno zakonsko vzdušje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite naklonjeni pobudam, vendar se ognite odgovornosti. Ohranite mirno kri tudi v primeru o-čitkov. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Do. bri poslovni uspehi so v prvi vrsti odvisni od ustrezne organizacije .Sklenili boste nova koristna poznanstva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo primeren dan za navezavo novih stikov. Hvaležnost neke osebe bo v v:-s zbudila veliko zadoščenje. spretresenih«, da se kaj takega v tej deželi lahko dogaja, mnogi pa prihajajo še v drugo, ker se jim stvar zdi domala neverjetna. — In kaj še delate? — Vsak dan organiziramo obed, povezan z modno revijo, na kateri se prikazujejo najnovejše enodelne kopalne obleke, ki so v prodaji. Očete želimo, namreč, natančno seznaniti z dejstvom, kako globoko je nacija padla. Verujte mi, ko enkrat vidijo te modele enodelnih kopalnih oblek, jih nikdar več ne pozabijo. Nekateri očetje so tako zaprepašče-ni, da celo obedovati pozabijo. — Kaj pa ste zatem še storili, da bi prikazali padec ameriške morale? — Ustanovili smo čitalnico, kjer smo zbrali vse najslabše knjige in časopise. Sleherni o-gorčeni oče lahko tu vidi, kakšna nemogoča literatura se prodaja po vsej deželi. — Zdi se, da je ta čitalnica prepolna — sem ugotovil. — To je ena najbolj obiskovanih ustanov. Mnogi očetje tudi prosijo za dovoljenje, da bi knjige lahko odnesii s sabo domov, toda bali smo se, da bi nam- jih več ne vrnili. Ko te knjige berete, se vam dobesedno dvigajo lasje na glavi. Odšla sva na hodnik. — Tu prodajamo razne spominske predmete, fotografije raznih lepotnih kraljic ipd. Zaprosili smo očete, naj jih pokažejo tudi doma in svojim prijateljem, da bi razumeli, proti čemu se borimo. Prodajamo vrhu tega še vse najnovejše plesne plošče in francoske razglednice. Tudi to je del našega vzgojnega programa. — Zdi se mi, da dobro delate — sem pripomnil. —- Presenečeni bi bili, če. bi vam povedal, koliko ogorčenih očetov nam je ponudilo svojo pomoč v tem našem velikem križarskem pohodu. — Vaše delo je napravilo name najgloblji vtis — sem rekel — Kdaj začne novi film? («New Ifork Herald Tribune«) kakih 20 do 25 km. Vse moštvo je v tem trenutku na svojih mestih. Opazujejo Luno z raznimi optičnimi, televizijskimi in ra-diotehnionimi napravami in na zemljevide Lune beležijo vedno nove in nove podatke. Nato še zadnjič pregledajo naprave laboratorija, ki ga bodo odvrgli proti Luni in ki se bo spustil zelo mirno na tla. V ta laboratorij spadajo televizijske oddajne naprave, seizmograf za registriranje morebitnih potresov na Luni ali sunkov, ki jih povzročajo meteoriti; nadalje bo tu ma-gnetomieter, ki bo ugotovil, če so tudi na Luni magnetna polja; tu bodo tudi naprave za merjenje gravitacije na Luni, za merjenje radiacije in morda tudi za merjenje morebitne atmosfere na Luni. V tem laboratoriju bo morda najbolj zanimiv vrtalni stroj, ki bo avtomatično zvrtal na Luni najmanj pol metra globoko luknjo in iz Lunine skorje vzel nekaj vzorcev, ki jih bo — vse avtomatično — posredoval lastnemu kemičnemu laboratoriju. Ta jih bo analiziral in dobljene rezultate sproti posredoval vesoljski ladji, ki bo še vedno krožila okoli Lune. Predvideva se tudi izstrelitev nekaj «bomb», da bi z njimi povzročili na Lunini površini sunek. «Odmev» teh valov, ki jih bodo ujeli seizmografi, bo kozmonavtom povedal, kako je sestavljena skorja Lune. In s tem bi bila naloga prve posadke končana. Vesoljska ladja bo začela spet svojo pot proti Zemlji. Po nekaj dneh potovanja se bo skozi okna ladje že videla Zemlja. Tedaj bo moštvo vesoljske ladje zbralo najbolj dragocene naprave in se iz raznih prostorov spet preselila v »rešljivi« kabini. Tu si bo nadela ustrezne vesoljske obleke in posedla v sedeže, v katerih je sedela, ko je začela svoje veliko potovanje. Komaj občutljiv sunek bo povedal, da se je od »rešljive« kabine ločilo vse odvečno: vsi zasilni prostori in naprave, ki se bodo izgubili v temnem vesolju. Skozi okna »rešljive« kabine bo vedno bolj vidna Zemlja in čez nekaj minut bo poveljnik odprave z manevriranjem srečno pripeljal sebe, sopotnike in kabino z najbolj dragocenimi napravami in zbranimi podatki na Zemljo. Tu je treba dodati, da je ves ta gladko potekajoč čudoviti polet z Zemlje na Luno in nazaj šele — v načrtu. Opravili smo ga v mislih. Dejansko bo to le generalka, ki jo bo posadka vesoljske ladje napravila a v popolnem vzorcu, modela vesoljske ladje — na Zemlji. Uspehi radioelektronike, avtomatizacije in hibemetike dovoljujejo popolno posnemanje na Zemlji pravega poleta v vesolje. Med takšnim »poletom na tleh« moremo posadko postaviti tudi pred »resnične« okvare, ki jih nismo prikazali, ki se pa lahko vendarle med resničnim poletom zgodijo. Morda »polet« na Zemlji niti ne bo popolnoma takšen, kot smo ga opisali. Tudi ni rečeno, da bo posadka vesoljske ladje, ki bo namenjena na uno, štela toč- no pet mož, ker jih bo lahko štela samo štiri ali celo tri. Toda to ni bistveno. Bistveno je, da je polet vesoljskih ladij, ki jih osebno vodi človek, možen ne samo okoli Zemlje, pač pa tudi proti Luni. To mnenje je bilo izraženo na mednarodnem znanstvenem kongresu astronavtike. Uro poleta proti Luni je približal polet vesoljske ladje s trV-mi člani posadke «Voshcd». Prav tako pa so polet proti Luni približal' tudi rezultati poskusa štirih sovjetskih strokovnjakov, ki so 120 dni preživeli v modelu vesoljske ladje. Na zadnjem zasedanju astronavtske komisije mednarodne astronavtske zveze v Parizu je sovjetska delegacija že predlagala, naj bi vesoljske ladje razdelili na posamezne kategorije in naj bi v bodoče že registrirali prvenstva, ki bi se na tem področju dosegla. Sovjetska delegacija je predlagala sledeče tri kategorije: vesoljske ladje srednjega razreda naj bi bile tiste, ki bi imele posadko, od dveh do petih mož, na drugo mesto bi priše vesoljske ladje s posadko od 6 do 10 mož, težke vesoljske ladje pa bi bile tiste, ki bi imele posadko, ki bi štela več kot deset mož. Znani sovjetski znanstvenik Blagonravov je pred nedavnim rekel: «Ritem vesoljskega raziskovanja se naglo veča. Uresničenje daljnih sanj, kako priti na planete sončnega sistema, je verjetno bolj blizu kot sd večina ljudi sploh predstavlja. VADIM DENISOV docent tehničnih ved HAMBURŠKI NOVINAR NA PORTUGALSKEM Tam, kjer otroci gradijo tovarno Srečanje s političnimi kaznjenci na prisilnem delu - Fašistična literatura v knjigarnah - Za detomor: 3 leta; za pobeg čez mejo: 8 let Salazarova Portugalska je med tistimi redkimi državami v Evropi, kjer je fašizmu še uspelo ohraniti se na oblasti, podobno kot v sosedni Španiji, kjer si fašizem in višja cerkvena hierarhija družno pomagata, da bi se ohranil «red». Portugalska je svoj «sistem» prenesla tudi v svoje kolonije in zaradi tega prišla na zatožno klop tudi številnih mednarodnih organizacij in ustanov. Da so očitki, ki se dajejo Salazarovi Portugalski glede njene «politike» v kolonijah, več kot upravičeni, ni treba posebej poudarjati. Pred nedavnim srna v zvezi s tem objavili intervju z enim izmed voditeljev angolskih upornikov. Nič boljše pa niso razmere v sami «matičnd deželi«, na Portugalskem. Hamburški »Sternu je glede tega objavil zanimivo reportažo, ki jo nekoliko skrajšano objavljamo; Lizbona je lepo mesto. Mnogo ulic m trgov nosi ime svobode — Liberdade. Zapustimo široke drevorede in se napotimo iz centra. Ulice postajajo ožje, drevja je manj, izložbe so manjše. Stari del mesta je pisan, romantičen. Sanitarnih ureditev ni. Tu diši po siromaštvu; zanimivo za turiste, pravi spremljevalec. V ((zanimivih« četrtih živita dve tretjini mestnega prebivalstva. Odhajamo na sever v provinco Tras os Montes. Tras os Montes ni atrakcija za turiste. Naš cilj je Mogadouro, mestece 3.000 prebivalcev na jugu province. Čaka nas blagoslovitev neke nove zastave portugalske državne mladinske organizacije «Mocidade Por-tuguesa«. »Mocidade« je, pravijo neke vrste Hitlerjugend; uniformirana in militarizirana. V nedeljo. nekaj pred deseto, prispemo v Mogadouro, malo zaspano planinsko mestece. Smo pred šolo. Tu že stoji skupina dečkov med 12. in 17. letom: zelene srajce in naramki s čini. Na sponki pasu znak «S» — Sa-lazar. Ura na bližnji cerkvi bije deset. Po trgu odmeva povelje. Dečki stoje mirno. Dvigajo se zastave, udarjajo bobni. Kolona se premakne — smer cerkev. Naš tolmač nas vodi v cerkev, ki je prepolna, kot bi se v njej zbralo vse mestece. Zunaj se čujeio bobni. Spremljajo jih cerkveni zvonovi. Odprejo se vrata. Dečki vkorakajo v cerkev. Kratko vojaško povelje: skupina se ustavi pred rjtarjem. Spet povelje. Dvignejo se zastave. Grobna tišina — prihaja duhovnik. Za njim dva dečka v zelenih srajcah in s črko «S» na sponki pasu. Začenja se maša. Slišijo se orgle .Nato sledi blagoslovitev za-stav. Duhovnik drži govor. Tolmač mi prevaja; govori vse o ljubezni do domovine, o pokornosti, o krščansko nacionalni zavesti. Seveda tudi o sovražnikih. Portugalska, je ogrožena od znotraj in od zunaj. Mladina se mora boriti. Čez pol ure je svečanost zaključena. Zastave so posvečene. Dečki odhajajo, kot so prispeli: ponosno korakajo ob spremljavi bobnov. Cerkev se prazni. Vračamo se v šolo. Tolmač ie zgovoren. »Veste, da smo to idejo vzeli od vas?« Ne vem ničesar. Tolmač nadaljuje: «V času olimpijskih iger 1936. leta so bili naši mladeniči povabljeni v Berlin. Povabila jih je vaša Hitlerjugend.« Tolmač se ne more ustaviti; «Znašli smo se v neumnem položaju. Tedaj še ni bilo »Mocidade)). Salazar je ukazal, da se naša mladinska orga. nizacija formira v 24 urah. Ko je naša delegacija prispela v Berlin, še ni imela uniform. Poslali smo jim jih za njimi z letalom.« Na ravni strehi šole je svečanost odlikovanja. Neki «Unter-fuehrer« govori «Uradni dnevni ukaz«, mi šepeče tolmač. «To je eden od tukajšnjih učiteljev. »Govori o Angoli, o čezmorskih provincah, ki so v nevarnosti.« • * • Naslednji cilj našega potovanja je vas na severu blizu Braganca. Tu naj spoznamo vsakdanje življenje kmečkega prebivalstva. Vo. dič - tolmač govori o slikovitih ljudskih svečanostih, o lepih vaseh, o lepoti planine. Imamo več časa, ker nismo vezani na čas. Predlagam, da zapustimo glavno cesto. Čez nekaj kilometrov odkrijemo nekaj, kar je podobno gradbišču. Hotel bi ga videti. Odcepimo se na poljsko pot, vso raz- kopano od tovornjakov. Resnično gre za gradbišče. Tu naj bi nastala tovarna. Vozimo bolj počasi. Nenadoma zagledamo kovinske posode s številkami, ki se premikajo kar same od sebe. Vozilo se ustavi. Izstopimo in se povzpnemo na rob ceste. Kovinske posode se ne premikajo same. Nosijo jih otroci — na glavi. Otroci med 7. in 15 .letom starosti, v živi verigi med mešalci betona in 150 metrov oddaljenim gradbiščem. Preddelavec vestno beleži številko vsake izpraznjene posode. K nam stopi vodja gradbišča, vljuden in z nasmehom na obrazu. «Ali niso to morda šolski otroci?« vprašam. Vmeša se tolmač: «Le deloma. Majhen del. Večina jih je starih nad 10 let.« Portugalska pozna sa-mo štiriletno obvezno šolo. »Koliko ur delajo otroci?« — Vodja gradbišča pravi; «Osem ur. kot drugi«. «In koliko plače imajo?« — »Normalno mezdo. Seveda, če izpolnijo normo in če niso leni.« «In koliko to znaša?« — «25 eskudov.« — «Na uro?«. Bilo je to res neumno vprašanje. Vodja gradbišča in tolmač se spogledata. Vodja gradbišča le skomigne z rameni: »Nismo v Nemčiji, gospod,« pravi. «Verujte mi — niti mene to ne veseli. To delam samo zato, da bi ne bili lačni. Oni in njihovi starši. Za te otroke je 25 eskudov kar dobra dnevna plača. Niti odrasli nimajo veliko več.« Na poti v mesto Braganza se ustavimo pred nekim drugim gradbiščem. Neki policaj skuša 20 obnemoglih ljudi spraviti v vrsto. Ljudje so apatični in počasi reagirajo. Tolmaču, se zdi. je neprijetno. Vprašamo ga: »Kdo so ti ljudje?« — »Kaznjenci,« pravi in zares mu je neprijetno. Hotel bi, da bi šli čimprej dalje. ((Politični kaznjenci?« vprašam. Tolmač mi pogleda v oči: «Nekai jih bo verjeno tudi političnih.« Preden mi je mogel preprečiti, sem stcpil iz avtomobila. Kolona pred nami se začne premikati. Stopim za njo. Ustavi se v neki ozki ulici starega mesta. Iz hiš stopajo moški in otroci, ki se pridružujejo kaznjencem in se z njimi pogovarjajo. Trenutek ie primeren in stražar je kar zadovoljen z nepričakovanimi sto esku-dosi. Skoraj vsi so politični kaznjenci. Greh: beg iz domovine. Hoteli so preko španske meje v Francijo. ((Zakaj ste hoteli pobegniti? — Mladenič nas niti ne pogleda. Ni morda razumel vprašanja. Nato komaj opazno skomigne z rameni: »Ni bilo dela.« «Koliko časa?« »Dolgo dolgo.« Tolmač je že pripravil »pojasnilo«: «Je komunist kot vsi ostali.« Mladeniču ponudim cigareto m ga vprašam. «Ste komunist?« Niti me ni pogledal, le nekaj je zamrmral. «Kaj je rekel?« sem vprašal. Tolmač skomigne z rameni in reče: «To, kar rečejo vsi. Bil je la. čen.» Tolmač je imel pripravljen odgovor. «Kdor ne najde dela, lahko odpotuje v naše čezmorske province. V Angolo ali Mozambik. Tam je dovolj dela. Vsako leto jih odide od 60 do 70.000. Zakaj je moral prav v Francijo?« »N« koliko let je bil obsojen?« — »O-sem.» «Kaj pa oni ob njem?« — »Ta ni politični.« Skušam stopiti z njim v razgovor. Ne gre. Sele čez deset minut mi je uspelo zvedeti: ubil je otroka: «Koliko let je dobil?« — «Tri leta.« ImI g Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Orkester; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Jugosl. solisti; 18.50 Kitaristi; 19.15 Iz zgodovine slovenske književnosti; 19.30 Domači in tuji motivi; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Slovenski motivi; 21.00 Operna glasba; V odmoru Znanost in tehnika; 22.15 Melodije v polmraku: 22.55 Sodobna glasba. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orik. Casamassima; 13.25 S. Mattioni: «Petelin poje ob vsa-ki uri«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Revolucionarne pesmi; 14.00 Male skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Slovenske narodne; 16.00 Lahko glasba; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme; 17.10 Orkester Rdeče armade; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Francis Bay; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Billv Mav: 22.40 Čajkovski; Suita štev. 3. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih: 8.30 Jutranji pozdrav: 9.10 Simf. glasba; 9.45 Popevke: 10.00 Operna antologija: 11.00 Sprehod skozi čas: 11.30 Melodije in roman- PETEK, 6. NOVEMBRA 1964 ce; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — em mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni karnet; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Shave-zova simf. štev. 5; 17.25 Italijanski skladatelji; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 «La sguattera illu-stre« po Cervantesovi noveli; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Pasteur; 21.00 Simf. koncert; 22.00 Politična tribuna. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 A-driano Celentano; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.35 Koncert v miniaturi: 16.00 Rapsodija: 17.05 Stara lahka glasba; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Veliki pevci; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Klasiki lahke glasbe; 21.00 Mikrofon v Catanzaru; 21.40 Gla"1") v večeru. III. program 18.30 Pregled francoske kulture; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Vsakovečer-ni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnova sonata, opus št. I; 21.20 Alun Owen: «11 duro polpo«; 22.25 Janačkove skladbe. Slovenija 8.08 Iz Bele Krajine na Hrvaško; 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalni orkester: 9.35 Nove pesmice: 10.15 Komorni zbor RTV: 10.35 Novo na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti;; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Nekaj domačih: 12.30 Iz Puccinijevih oper; 13.30 Priporo, čajo vam ...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Brahms in Ravel; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Slovaške narodne; 15,45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 19.06 Glasbene razglednice; 20.00 Arena za vIt-tuozo; 20.30 Zunanje-politični pregled; 20.40 Kako aranžiramo; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Šostakovič; Simfonija št. 5. Ital. televizija 16,45 Nova srednja šola; 17.30 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik: 19.15 Slovans/ke melodije; 19.30 Praško gledališče; 19.50 Vatikanski koncil; 20.15 Športne vesti: 20.30 Dnevnik; 21.00 Susan Glaspell: »Malenkosti«; 22.00 Politična tribuna, ob koncu dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Otroci družbe: 22.00 TV zgodba; 22.25 Mednarodni plesni turnir. Jug. televizija PETEK, 6. novembra 17.10 Angleščina; 17.40 TV Sola; 18.10 Slikanica: 18.25 Obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 Narodna glasba; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Verdi: Falstaff; 22.30 Življenje fresk v Manastirlh — tlim; 22.55 Obzornik. 6. novembra 1964 MALOOBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM V oktobru skoro 142 tisoč prehodov s propustnicami in potnimi listi V istem mesecu so v Beneški Sloveniji zabeležili 26.253 prehodov oseb V preteklem mesecu oktobru Je dosegel obmejni osebni promet na goriškem področju 141.853 prehodov ljudi v obeh smereh. To je sicer za nekaj nad 8000 manj kot v mesecu septembru, ki ga štejemo takorekoč še k poletnim mesecem. Zato pa smo imeli letos precej več prehodov kot v oktobru lani, ko so jih našteli 124.387. Od letošnjih prehodov v oktobru Jih odpade 25 247 na potne liste pri Rdeči hiši, kjer je šlo preko meje v obeh smereh 17.270 italijanskih in 7977 tujih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji se je okoristilo 2330 italijanskih in 7280 jugoslovanskih direktinh obdelovalcev. S propustnicami raznih vrst je šlo na drugo stran 40.498 Italijanskih in 76.108 jugoslovanskih državljanov, ali skupaj 116.606 prehodnikov. Z navadnimi prepustnicami je od tega šlo na drugo stran 36.607 italijanskih in 65.595 jugoslovanskih državljanov; dalje je šlo s tranzitnim dovoljenjem preko Gorice 2899 jugoslovanskih državlajnov, povečini Bricev preko ftteverjana in Gorice v Novo Gorico; 1561 italijanskih državljanov je izkoristilo posebna do. volj en ja in pravt&ko 325 Jugoslovanov. ’ V Beneški Sloveniji so v preteklem mesecu zabeležili celokupno 26.253 prehodov oseb v obeh smereh. Od tega je prešlo mejo pri Stupici s potnimi listi 4.266 ljudi in sicer 2447 italijanskih in 1819 jugoslovanskih državljanov. S prepustnicami Je šlo na drugo stran 6.290 italijanskih in 14.393 jugoslovanskih državljanov, z dvolastniškimi dovoljenji pa 450 italijanskih in 854 jugoslovanskih dvolastnikov. Kot običajno Je imel pri teh prehodih levji delež mejni prehod pri Stupici, kjer je prešlo mejo s prepustnicami 17.994 ljudi; sledijo mejni prehod Učja 164, most Vitto-rio 560, Robidišče 998, Cepletišče 716, Solarji 672, most Klinac 307, most Mišček 392, Kal 70; Topolovo 4, Žičnica pri Dreki 8, Klobučarji 18 in Melina ob Idrijci 64. Predlog i» predstavo o odporniškem gibanju Kulturni krožek «De Rosan iz Ronk Je poslal vsem občinskim upravam na Goriškem okrožnico, v. kateri jim predlaga posebno predstavo o «20 letnici odporništva«, ki jo je pripravila gledali- ška skupina *Teatro Scelton. V tem delu prikazujejo posamezne odlomke odporniškega gibanja, ter se zaključuje z anketo o pomenu odporniškega gibanja danes. Enkratna predstava stane 80 tisoč lir, ponovitve pa so po 60 tisoč. SINDIKALNE VESTI Gostinski uslužbenci zahtevajo obnovo pogodbe Sindikat gostinskih uslužbencev CISL sporoča, da so imeli uslužbenci te kategorije zborovanje, na katerem so proučili probleme v zve- zi z obnovo delovne pogodbe. Pri tem so ugotovili, da so delodajalci prekinili pogajanja za obnovo delovne pogodbe, ki je že pred časom zapadla. Spričo takega zadržanja delodajcev, se je sinidikat obrnil na ministrstvo za delo in na druge organe za posredovanje. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so se med tem časom gostinske cene močno povišale, ne da bi uslužbenci dosegli kakšno izboljšanje. Tudi vsedržavna zveza trgovinskih uslužbencev pri CISL je odpovedala sedanjo pogodbo za uslužbence pri potrošnih zadrugah. Sedaj pripravljajo predloge, ki jih bodo predložili zastopnikom takih zadrug. V KRAJU, KJER JE NAJBOLJ HLADNO V GORICI Ali bodo v Grojni zgradili ledeno ploskev za drsanje? Turistična ustanova razmišlja, kako bi se dala pobuda uresničiti Med lansko zimsko sezono smo zmrzuje že novembra, led pa se ohrani tja do konca aprila. S primernimi zemeljskimi deli bi zgradili kakšnih tisoč metrov veliko ravno površino, ki bi jo zalili z vodo iz bližnjega potoka. Mraza, kakor smo že rekli, v tem kraju, ki je pod severnim pobočjem Kalvarije, ne manjka, tako da bi ljubitelji drsanja prišli na svoj račun. v našem listu predlagali, da bi turistični ali športni organizmi zgradili v Gorici ledeno ploščo, ki bi služila za drsanje na ledu. Po naši takratni sodbi bi bil najprimernejši kraj igrišče v dolini Kor-na ali pa morda kotalkališče na Rojcah. Z veseljem smo ugotovili, da se v turističnih krogih letos govori o takšni iniciativi. Po nepotrjenih vesteh naj bi se gostilničar Grav-nar, ki ima svoj lokal ob mostu, čez katerega je speljana pot na Kalvarijo, ogrel za takšno pobudo, pri kateri naj bi mu priskočila na pomoč tudi Pro loco. Zdi se, da so se opredelili tudi za lokacijo, in sicer nekje na polovici j dne začelo zborovanje odlikovan-poti med cesto v Podgoro in lo- cev za hrabrost v vojski. Pri ot-kalom, kjer je pozimi, in prav go- voritvi slovesnosti so bili prisotni tovo tudi poleti, najhladnejša co- med drugim goriški prefekt dr. Zborovanje vojaških odlikovancev V dvorani deželnih stanov na Goriškem gradu se je včeraj dopol- I na v Gorici. V tem delu Grojne ■ IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIttlllllllllltlMIMIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIšlllimillllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIUIIIlUilllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IZPRED OKRAJNEGA SODISCA V GORICI Epilog trčenja poltovornika z mopedistko iz Doberdoba v Standrežu Da bi se izognil trčenju, je avto treščil v zid in se prevrnil . Spor zaradi doplačila pri menjavi avtov Včeraj dopoldne se je morai pred goriškim okrajnim sodnikom zagovarjati 22-letni Mario Sošou iz Grojne št. 2 pri Gorici. V obtožnici je rečeno, da je nekega dne lani vozil po Ul. Sv. Mihaela v Standrežu poltovomik in da je pri tem presekal pot Mariji Frando-lič iz Doberdoba, ki se je peljala tik za njim na mopedu. Sošou je hotel glasom obtožnice zaviti na desno na neko dvorišče ter-je pri tem povzročil trčenje z mopedom. Pri včerajšnji razpravi je Sošou izjavil, da je bil v trenutku trčenja poltovomik že ustavljen in da je Frandoličevo prehitel vsaj 100 metrov prej. Frandoličeva pa, ki je že dobila odškodnino od zavarovalnice, je vztrajala pri trditvi, da je Sošou obračal svoje vozilo takoj potem, ko jo je prehitel. Sodnik dr. Bassi je upošteval argumentacijo branilca od v. Devetaka in je oprostil Sošoua zaradi pomanjkanja dokazov. Pri drugi razpravi so obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila dne 16. maja lani okrog poldne v Ul. Terza Armata v Gorici. Takrat se je 71-letni mopedist Giuseppe Turel, ki stanuje v Ul. Gra-bizio 7 v Gorici, peljal s svojim SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU So beta, ZAČETEK SEZONE 1964 - 65 7. novembra ob 20.30 v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici ANGELO BEOLCO -RUZANTE: LA MOSCHETA ALI KOMEDIJA O FINEM GOVORJENJU Režija: J02E BABIC Scena: ing. arh. NIKO MATUL Kostumi: ANJA DOLENČEVA V glavni vlogi nastopa STANE SEVER, prvak ljubljanske Drame Ponovitev v nedeljo, 8. novembra ob 16. In 20. url. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoll 1/1 pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave Cene: premiera sedeži po 500 in 400 lir, drugi sedeži za dijake po 300 lir; ponovitev sedeži 400 in 300 lir, drugi sedeži za dijake po 200 lir. vozilom proti Ul. Vittorio Veneto. Za njim pa je vozil avto Lancia-Flavia 44-letni Eugenio Galoppi iz Starancana, ki je imel poleg sebe 36-letno Francesco Turus iz Ločm-ka. Blizu odcepa v Ul. Fati je motorist obrnil na levo proti tej ulici. Da bi preprečil nesrečo, je Galoppi močno pritisnil na zavore ter zavil z avtom na levo in trčil v zid pri neki hiši. Avto se je prevrnil, ne da bi se dotaknil mopedista. Pri nezgodi pa je bila precej hudo ranjena Francesca Turus Pri včerajšnji razpravi sta branilca obeh obtožencev Pedroni za Turela in Boni za Galoppina skušala naprtiti drugemu vzroki za nesrečo. Državni tožilec je predlagal obsodbo Galoppina in oprostitev Turela zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik pa je oprostil Galoppina in obsodil Turela na plačilo 80.000 lir globe. Pri tretji razpravi se je moral včeraj zagovarjati tudi 40-letni Ivan Devinar iz Pevme Ul. Bellaveduta št. 15 zaradi sleparije z menicami. Glasom obtožnice je Devinar prodal 29-letnemu Remu Devetaku iz Gorice Ul. Seminario 13 avto Fiat 1100 ter dobil v zameno Fiat 600 ter razliko v denarju. Po izjavi Devetaka naj bi znašala ta razlika 40.000 lir in Devetak je podpisal štiri menice, ki naj bi Jih potem Devinar izpopolnil, in sicer vsako po 10.000 lir. Pozneje je moral plačati prvo menico z zneskom 30.000 lir, drugo za 10.000 lir in tretji mesec je zopet prejel terjatev za 10.000 lir. Takrat pa je Devetak prijavil Devinarja sodišču ta pa je izjavil, da se je Devetak obvezal izplačati 75.000 in ne 40.000 lir. To trditev je povzel tudi njegov branilec dr. prokurist Munafo, ki je prikazal, da so bile štiri menice različno kolkovane v skladu z vsotami, ki jih je navedel Devinar. Ker tudi priče niso mogle bolje pojasniti vse zadeve, je sodnik o-prostil Devinarja zaradi pomanjkanja dokazov. ki stanuje v Ul. Verdi 9 prav tako v Farri. Deklico je mopedist opazil šele v zadnjem trenutku ter se ji skušal ogniti, da bi preprečil nesrečo, vendar pa je z držalom zadel ob njo, izgubil ravnotežje ter končal v obcestnem jarku. Tudi deklica se je pri padcu poškodovala in oba je odpeljal njen oče v goriško civilno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na zdravljenje ob 13.30. Deklici so zdravniki ugotovili udarec na glavi, s pretresom možganov in več manjših odrgnjen ter so jo pridržali za 8 dni na zdravljenju. Mopedist pa je dobil le manjše poškodbe na desnem kolenu in so mu nudili samo prvo pomoč s prognozo okrevanja v 4 dneh. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice. Z mopedom je trčil v deklico Včeraj nekaj po 12. uri se je 20-letni trgovski pomočnik Armando Tonetti doma iz Farre, Ul. Monte Fortino 12 peljal z mopedom Mo-rini po Ul. Verdi v Farri proti svojemu domu. Pred njim pa je šla peš 9-letna Fulvla Giromella, Seja odbora CAFO Na županstvu v Gradiški so včeraj popoldne ob 15.30 uri sklicali sejo upravnega odbora furlanskega vodovodnega konzorcija CAFO. Na dnevnem redu je bila tudi točka o najetju posojila v znesku 11 milijonov lir za izvedbo vodovodne napeljave za potrebe kmetijstva. Princivalle, predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli, poslanec Zuccalli ter podtajnik obrambnega ministrstva senator Pe-lizzo. Ta je imel ob tej priliki tudi govor, v katerem je obmaval probleme te organizacije. Popoldne je bilo drugo zasedanje udeležencev v Gradežu. 20 novih avtobusov za Aviopromet Goriško prevozno podjetje Avto-promet je kupilo v tovarni avtomobilov v Priboju 20 novih avtobusov, ki bodo občutno povečali in obnovili prometni park. Vozila so včeraj pripeljali v dolgi koloni v Novo Gorico, kjer so si jih prebivalci z zanimanjem ogledovali. Z njimi bodo okrepili vožnje na medkrajevnih progah, ki jih to ve liko podjetje vzdržuje s kraji Primorske, Slovenije in inozemstvom. V zadnjih letih je bil to največji ZARADI IZGREDOV MED TEKMO Z MILANOM Dokler ne bo ograje nobenih tekem na beograjskem stadionu JLA BEOGRAD, 5. — Disciplinsko sodišče nogometne zveze je v zvezi z incidenti med nogometno tekmo Partizan - Milan prepovedalo od-igranje vseh tekem na stadionu Jugoslovanske ljudske armade, dokler se- v skladu s sklepom nogometne zveze s 1957. leta ne postavi predpisana ograja, ki bo ločila igrišče od gledalcev. Zaradi slabe organizacije in neredov je nogometnemu klubu Partizan prepovedano igranje dveh prvenstvenih tekem in tekem za pokal na vseh igriščih mesta Beograda. Disciplinski organi so igralca Vasoviča Velibora, ki se je udeležil pretepa, diskvalificirali za štiri prvenstvene tekme in tekme za pokal, medtem ko so igralcu Miladinoviču Jovanu izrekli ukor. SINOČI ZA TROFEJO MILJSKEGA MESTA S presenetljivo zmago nad mariborskim Branikom Hausbrandt na prvem mestu Goriški Salo g tretji, CUS četrti Trofeja miljskega mesta bo tokrat ostala v Trstu. Sinoči ioi« v finalni tekmi mednarodnega košarkarskega turnirja os jI L Hausbrandta, ki je z zmago pripravila največje Tržačani, ki so imeli za tekmece igralce mariborskega Brsmika, izredno hitro igro polno fantazije. že v začetku presenetili z nekaj sekundah so prešli v vodstvo, katerega ves čas več izgubili. Tržačani so neusmiljeno streljali na koš, kamor so prodirali z izredno lahkoto. Premoč je bila seveda izražena v rezultatu. Igralci Hausbrandta so že vodili 8:0, ko se je Braniku posre- ........................... MEDNAPOPNI NOGOMET Določeni datumi pokalnih turnirjev BERN. 5. — Tajništvo UEFA (Union Europeenne de Football Associaljon) je objavilo datume osmine finala turnirjev za pokal evropskih prvakov in pokal pokalnih prvakov. Ti so: 9. decembra La Chaux de Fonds Benfica (prva tekma 1:1) tekme niso čilo priti z osebnim strelom do točke dneva. Ta je ostala dol ■ SO !" nikakor niso 25. novembra in 16. decembra Liverpool . Anderlecht 2. decembra DWS Amsterdam ■ Lyn Oslo (prva tekma 5:0) 18. novembra in 2. decembra Real Madrid • Dukla Praga 18. in 25. novembra Vasas Gyocr-Lokomotiv Sofija 11. novembra in 3. decembra Inter - Dinamo Bukarešta Datum tekem Rapid Dunaj - Glasgow Rangers še niso določili. 2. in 9. decembra FC Porto . Miinchen 1860 Otrok je padel z avtomobila Včeraj popoldne se je peljal s svojim avtom Fiat 1100 Vincenzo Corsini doma iz Mantove od Vidma proti Krminu. S seboj je imel tudi triletnega sinčka Alearda. Ker so bila desna vrata vozila slabo zaprta so se nenadoma odprla in pri kilometru 22,7 je otrok padel iz vozila. Oče je ustavil neki mi-moidoč avto ter odpeljal otroka v bolnišnico v Knninu. Tam so ugotovili udarec na glavo ter rano na čelu in na lasišču m so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Nezgoda na delu v Safog Včeraj popoldne okrog 14.30 so poklicali avto Zelenega križa v goriško livarno SAFOG, kjer se je pri delu ponesrečil 40-letni Antonio Mastroianni iz Gorice, Ul. Piave 5. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge v peti ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. enkratni nakup tega podjetja. .............. POLICIJSKA KRONIKA IZ GORICE Ponoči so krodli bencin iz avtomobilov na cesti * 4: . •*»' '• šjs »* i. , r šinili e • Zaplenjene revije zaradi nemorale - Zopet vlom v gostilno Milocco Maria Bones in njen nečak Mar-quardo Bones sta včeraj prijavila na goriški kvesturi, da so jima prejšnjo noč neznanci odlomili zamašek na njunih avtomobilih fiat 500 in jima ukradli ves bencin, ki je bil v rezervoarjih. Obe vozili sta pustila čez noč v Ul. Rossini pri št. 15 in zjutraj so ugotovili vlom v obe vozili ter odvzem vsega goriva. Policija sedaj išče krivce. Včeraj je policija aretirala 61-letnega Romana Cividina iz Trsta, ki ima v Ul. Ascoli v Gorici skladišče z živili. Mož mora namreč odsedeti 21 mesecev zapora, na katere ga je obsodil goriški sodnik zaradi sleparije. V policijsko kroniko je prišla zopet tudi gostilna Fausto Milocco iz Gorice, Ul. Santo 13, kjer so prejšnjo noč neznanci vdrli v lokal in odnesli iz njega sedem steklenic šampanjca ter nekaj sira. Tudi tu ni sledi za vlomilci. Kot znano je bila pred dnevi na sodišču razprava proti nekemu mladeniču pravtako zaradi vloma v to gostilno, pa ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Goriška policija je nadalje včeraj zaplenila vse izvode zadnjih števil revij #Alta tenslone*, «Mascotte nuova» in ABC zaradi nekaterih člankov ali fotografij, ki so bili nemoralnega značaja. Vsega gre za okrog 150 Izvodov, ki so jih že porazdelili po kioskih. VERDI. 16.30: «Gli indifferentl.), Claudia Cardinale in R. Steiger; Italijanski čmooeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. COKSO. 17.00: «Mamie», Tippi He-ctren in Sean Connery; barvni film v režiji Alfreda Hitckocka; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: «La mia signora«, Silvana Mangano in Alberto Sordi. Zadnja predstava ob 22.30. V1TTORIA. 17.15: «Cannoni a Ba-tassi», R. Attembourh in F. Rob-son; ameriški čmobeli kinema-skopski film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Atlas, il triom fatore di Atene«, M. Forest in B. Moris; barvni kinemaskopski film. 18. novembra in 6. decembra Slavija Sofija • Lausanne Sports 11. novembra in 16. decembra Haka Valkeakoski ■ AC Torino 25. novembra in 9. decembra West Ham United - Spartak Praga 16. in 23. decembra Sporting Lizbona . Cardiff City 18. novembra in 2. decembra Steaua Bukarešta - Dinamo Zagreb 18. novembra in 8. decembra Dundee - Real Saragoza 18. novembra in 3. decembra Legia Varšava . Galatasaray Istanbul. Tudi tajništvo turnirja za pokal sejemskih mest je objavilo datume tekem II. kola, ki so kakor sledi: 11. in 23. novembra Kilmamock ■ Everton 11. novembra in 2. decembra Bo-russia Dortmund . Manchester United 18. novembra in 2. decembra FC Barcelona . Celtic Glasgow 11. novembra FC Bazi - Raclng Strassbourg (prva tekma 0:1) 11. novembra in 2. decembra Petrolu! Ploesti - Lokomotiv Plovdiv 19. novembra in 9. decembra Dos Utrecht . FC Liege 18. novembra in 9. decembra Atletico Bilbao . Antwerpen 2. decembra Juventus - Stade Francais (prva tekma 0:0) 25. novembra AS Roma • NK Zagreb (prva tekma 1:1) Odbor še ni določil datume tretje tekme Ferencvaros Budimpešta. Wiener Sportklub in niti tekem Shelboume Dublin - Atletico Madrid in Dunfermline - Stuttgart. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER Korzo Italia št. 10, telefon 25-76 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 14,6 stopinje ob 11. uri, najnižjo 6,8 stopinje ob eni ponoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov. go osamljena in čeprav so se je trudili, nikakor niso mogu zmanjšati razlike, ki ni , manjša od desetih točk Povedati pa je treba, da je redkokatera, pa imela take smole kot maribo_ ska. Neštetokrat je bila žoga v košu, a skoraj vedno je naši pot iz nje ali pa je P>esa'a obroču in zopet padla v rok nilcem v rujavih dresih. Mariborčani so večkrat izvedli redno ostre napade, ve”'iar,7Jredn0 lo negomoče premagati 1 požrtvovalne igralce Frizzatijeve ekve’začetku in v sredi drugem polčasa se je stanje za Marih čane še poslabšalo. Sele Protl t( cu se jim je posrečilo zmanJ^l razliko, vendar so jim Tržačani govarjali milo za drago. T jih je stala izključitev treh igr cev zaradi petih prekrškov, ..j mladi košarkarji so znali pridobljeno stanje in zmagan, čimer so osvojili pokal. V prvi tekmi večera pa s‘a goriški Safog in tržaški CUS po-merila v borbi za Po nezanimivi igri, ki je P0^ posebno v drugem polčasu, menju premoči Goričanov, se j zaključila z zasluženo zmag° -g šarkarskih predstavnikov soSKeg mesta. Izida Finale za tretje mesto SAFOG (Gorica) - CUS 72:44 (29-« Finale za prvo mesto HAUSBRANDT (Trst) - BKA (Maribor) 59:51 (27:17) odbojka Bor A ^ Acegat 1 Sinoči se Je nadaljeval v nizaciji tržaških gasilcev °db°J^ ski turnir za jesenski pokal- g(_ stopili sta obe ekipi Bora » ^ cer prva proti ACEGAT, d^g8’roti stavljena iz mlajših sil, P“ F Libertas. . por A ekipa športnega združen je po nezanimivi tekmi pr ^ nasprotnike, medtem j10 j® pa prepustila izkupiček bolj nim tekmecem Libertasa. Izida BOR - ACEGAT 3:1 (13:15, 15:11, 15:10, 13:10) LIBERTAS - BOR B 3:0 (15:11, 15:3, 16:14) ............ tuintaM NOGOMET ZUERICH, 5. — Devet afriških držav Je Javilo mednarodni nogometni zveži (FIFA), da se iz protesta ne bodo udeležile svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo 1966. leta v Angliji Do protesta je prišlo, ker so prireditelji pripustili samo eno afro-azijsko državo v finalno skupino turnirja za pokal Rimet. Reprezentance, ki so se odpovedale turnirju so ZAR, Etiopija, Gana, Gvineja, Liberija, Mali, Maroko, Senegal in Tunizija. Vodstvo FIFA Je javilo, da se bodo verjetno odpovedali udeležbi na svetovnem prvenstvu tudi Ka merun, Nigerija in Alžirija. TENIS BUENOS AIRES, 5. — T®^ južnoameriškega teniškega P stva Bora Jovanovič (Jugosla Nicola Pietrangeli (Italija) so rali zaradi dežja odloži«, 0;3. bil Jugoslovan v vodstvu s o. , SZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSE Namiznoteniški odsek roča vsem igralcem m S kam, da bo od 15. do 1 ■ jutri v soboto trening v rani stadiona «Prvi maJ’’ HERBERT D. KASTLE PRVI 2. Peljala ga je po stopnicah mimo Ralphijeve sobe in sobice za goste v njuno spalnico. Tudi ta se Je spremenila. Bila Je prepleskana in v njej je bilo novo pohifttvo. Opazil je e-naki postelji, ki ju je ločila okrasna mizica z okrasno svetilko in ta pregrada se mu je tdela zlohotnejia kot iestme-trska betonska ograja z bodečo žico okrog njegove poskusne postaje. «Katera Je moja?« je vpra-tal in se skušal nasmehniti. Tudi ona se Je skušala na »mehnitl. »Tista pri oknu. Vedno si imel rad svež zrak, sonce in Jutra. Vedno si govoril, 4a ti to pomaga pravočasno vstati, kadar si na bazi zunaj mesta. Vedno si pravil, da te to spominja — namreč da vidiš modro nebo — da boš po- letel proti njemu in da se boš z njega spet vrnil na to posteljo.* «Ne na to posteljo,* je zamrmral in že mu Je bilo tega malce žal. «Ne, ne na to poateljo,* je urno pripomnila. «Tvoj sindikat nama je daroval opravo za spalnico in res nisem vedela —» Vsa bleda Je zamahnila z roko. Bil Je trdno prepričan, da je dobro vedela in da je postelji in pregrado med njima sama izbrala, čeprav morda podzavestno. Stopil Je k postelji ob oknu, slekel modri letalski Jopič, si jel slačiti srajco, a tar krat se je spomnil, da nekatere brazgotine še niso izginile. Počakal je. da je odšla iz sobe. Rekla je: «No, torej, odpočij sl, dragec,* in odšla. Slekel si je srajco In se po- gledal v zrcalu na nasprotni strani; in nato je slekel še majico. Brazgotine po telesu so bile komaj vidne, dolge brazgotine, od katerih je ena prerezala prsi, druga počez preše-, kala trebuh in izginila pod hlačami. Zdravili so jih pravilno in bodo kmalu izginile. A ona jih ni nikoli videla. Morda jih tudi nikoli ne bo. Morda Jih bodo pižame in halje in temne sobe prikrile, dokler ne bodo povsem izginile. Bil je utrujen od razmišljanja. Ulegel se je in zaprl oči. Pustil je, da ga Je preplavila zagrenjenost, nesrečnost, osa-melost, kakršne ni bil še nikoli občutil. A čez čas, ko ga Je že skoraj premagal spanec, Je v njegove možgane pričel prodirati občutek pomiritve. Navsezadnje je še vedno Henry Devers, isti mož, ki Je pred enajstimi meseci zapustil dom, poln ljubezni do družine in prijateljev, ki Je bila navkljub vsemu močnejša kot kdajkoli. Kakor hitro jim bo to dal vedeti, bo odtujitve konec in Prvi od vseh bo spet stari dobri Hank. Saj je prosil za majhne stvari — povrnitev k staremu spoštovanju, starim prijateljstvom, navadnemu življenju malega človeka namesto vrtinca slave. Gotovo mu tega ne bodo zavrnili. Zaspal je. Večerja je bila ob sedmih. Prišla je njegova mati; prišla sta stric Joe in teta Lucilie. Z Editho, Ralphijem in njim samim jih je bilo šest in so Jedli v jedilnici za veliko mizo. Preden je postal Prvi, so bili taki večeri kaj hrupni. Njegovi družini razigranosti in klepetavosti že niso oporekali. Danes te prostodušnosti ni bilo. Pravzaprav ni vedel, kaj je narobe. «Togost» je morda beseda, ki bi označila današnje vzdušje. Pričeli so s sadjem. Edith in mati sta urno in spretno postregli iz kuhinje, nato sta se usedli k mizi. Pogledal Je mater, ko je nesla k ustom prvo žlico mrzlega sadja, in rekel; «Pomladila si se.» To ni bilo nič novega, kajti kaj takega Ji je že tolikokrat rekel, a ona se mu Je v odgovor vedno nasmehnila. Tokrat pa so jo oblile solze. To ga je pretreslo. ge bolj ga je pretreslo, ker ni nihče dvignil pogleda, da bi kaj rekel, jo potolažil; nihče ni niti malo pokazal, da sedi za mizo ihteča ženska. Sedel je materi ravno nasproti in segel je čez mizo ter se dotaknil njene levice, ki je mrtvo ležala poleg pribora. Ni je premaknila — od prvega bežnega, nenavadno hladnega objema pri vratih se ga še ni dotaknila — nato jo je čez nekaj sekund umaknila in skrila. Prinesli so juho. Stric Joe je pričel govoriti o svojem poslu. Sredi stavka je pogledal Hanka in ko mu je ta spodbudno prikimal, tako željan tega običajnega vzdušja, mu je glas zamrl. Zazrl se je v krožnik, zamrmral: «Juha se bo shladila,* in pričel Jesti. Roka se mu je malce tresla in njegov rdečkasti obraz ni bil tako rdečkast, kakršnega se Je Hank spominjal. Teta Luoille Je nekajkrat nekaj zajecljala o torkovem vrtnem ženskem klubu in ko Je rekel: «Letos pa nisem imel priložnosti, da bi se pozabaval s trato in vrtnicami. Av- gust je tu, pa še nisem imel v rokah ne kosilnice ne lopate,* je mati, še vedno ihte, rekla: «Tako me boli glava. Za hip se bom ulegla v sobi za goste.* Ko je šla mimo njega, se je dotaknila njegove rame — njegova čuteča, prekipevajoča mati, ki Je imela navado poljubljati poteple pse in tuje otroke, se je le bežno dotaknila njegove rame in pobegnila. Tako jih je ostalo za mizo le pet. Prinesli so meso, odrezal je košček, ga nesel v usta in vtem je teta Luoille odložila nož in vilice, zamrmrala nekaj svojemu možu na uho. Joe se Je odkašljal in rekel, da Lucille postaja vegetarijanka in da se bo menda za hip umaknila v sobo za goste. «K poobedku se bo seveda vrnila,* je rekel s posiljenim smehom. Hank Je pogledal Editho; E-dith se je ukvarjala s svojim krožnikom. Hank je pogledal Ralphija; Ralph se je ukvarjal s svojim krožnikom. Hank Je pogledal Joa; Joe Je žvečil, strmel preko njihovih glav proti kuhinji. Hank je pogledal Luoillo; odhajala Je iz dnevne sobe. Treščil je s pestjo po mizi. Pribor Je poskočil, kozarec vode se je prevrnil in razlil. Znova m znova je tolkel po mizi. Vsi so poskočili. On pa Je se del in tolkel po mizi s svojo veliko pestjo — Henry Devers, ki mu kaj takega prej nikoli ne bi prišlo na misel, a ki Je bil zdaj sit tega, da so z njim ravnali kot s Prvim, zrli vanj s strahom v očeh, se bali, da bo razbil še kaj drugega kot mizo. Edith je rekla: «Hank!» On pa Je dejal: »Molčil Poberite se! Pustite me pri miru! Pustite me samega pri jedi! Sit sem vas vseh!* Tako so pri poobedku ostali samo trije. Ralphie Je prvi končal in vstal in rekel: «HeJ, obljubil sem —» «Fantom si obljubil, da boš Igral baseball ali nogomet ali rokomet ali kaj drugega; karkoli pač, da se le Izmuzneš stran od svojega očeta.* Raliphie je povesil glavo in zajecljal: «Neee, očka.* Edith Je rekla: »Ostal bo doma, Hank. Ves večer bomo skupaj — pogovarjali se bomo, gledali televizijo, igrah tomb°' Hank Je vstal: «Oba vesta, da si tega želim-vprašanje je. če si tudi v tega želita.* Oba sta v eno sapo rila, da si tega seveda že" A njune oči — oči njeSoV dr. ne m sina — niso mogle žati njegovega pogleda i i0 ko je rekel, da pojde v sobo, ker je navsezadnje j jen in bo po vsej verjetno« še dolgo, dolgo zelo ut in zato ne smejo dosti rač M nanj’ hi s« Zaspal Je hitro, ne da slekel. ,e A ni dolgo spal. Ediith ? je stresla in ko Je odprl • Q_ v sobi gorela luč. «Ph» 'n Je na sta prišla.* V odgovor^ zamežikal z zaspanimi j0 Nasmehnila se mu je i« o t &ri nasmeh. «Tako sl , lita videti, Hank. K°m.aJnrisel zadržala Phila, da ni P ^ gor in te sam zbudil. tjank, šla ven na lepše. Prosim, za to.» (Nadaljevanj* Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL FRANČIŠKA 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur ADI1, UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTBCCHI 6 II TELEFON »3-808 in nm - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica^Silvio PeUlco 11 u 0le^IO2 trtletno"^^ ln"^* PoStnT tek^č 1‘^^‘založmštTO ttteškega tiska' Trat Vl-8374 - ~ 16a SFRJ: ADI!, trn 1/L. telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani KOO 1460386 - ogi.aui: i.ene okibm.v: ^ vsa« ...... » Jtanisiav RENKO trg »O, teieion Oran, leaoci račun v ^ uprayl _ u vseh