m * k- ; BALOTAZA V ŽIVO na www.primorski.eu V ponedeljek, 30. maja od 15. ure dalje Trg Edvarda Rusjana bo v Novi Gorici povezal staro z novim Zgonik: začetek 47. občinskega praznika vina Pôno nôrnô Primorski dnevnik SOBOTA, 28. MAJA 2011_ Št. 126 (20.141) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Nujna katarza za nov začetek Martin Brecelj Medtem ko se je osmerica najrazvitejših držav sveta v francoskem Deauvillu dogovarjala o Marshallovem načrtu v podporo arabski pomladi, je v težkih krčih porojena srbska demokracija opozorila na svojo voljo po življenju z dolgo pričakovano aretacijo najbolj iskanega haaškega obtoženca Rat-ka Mladica. S tem je mogoče dokončno razbila velikosrbski sen, ki je povzročil toliko gorja na Balkanu, a katerega največja žrtev je naposled postal sam srbski narod. Ratko Mladic je namreč veli-kosrbski sen še posebej utelešal. Človek, ki ga ves svet pozna kot voditelja okrutnega obleganja Sarajeva in kot glavnega krivca za genocid v Srebrenici v letu 1995, je namreč med Srbi dolgo veljal za narodnega heroja, ki se bo maščeval »Turkom«, kakor je imenoval muslimanske Bošnjake, za petstoletno srbsko suženjstvo pod otomansko oblastjo, in Hrvatom zaradi usta-ških hudodelstev, pa tudi zaradi he-gemonističnih skomin na Balkanu. A Mladic je le ena zadnjih in najbolj tragičnih iz dolge vrste zgodovinskih figur, ki so utelešale velikosrbsko idejo, od Vuka Ka-radžica in Ilije Garašanina do Do-brice Cošica in Slobodana Miloše-vica. Prav zaradi tega je bila njegova aretacija tako težka. A prav zaradi tega bo najbrž tudi prispevala odločilen premik v boleči katarzi, ki je potrebna za nov začetek Srbije, s polnim članstvom v demokratični Evropi vred. Saj, demokracije ne more nihče podariti, vsakdo jo mora sam osvojiti. Šele potem mu je mogoče pomagati od zunaj, kot je zdaj državam arabske pomladi priskočila na pomoč osmerica najbogatejših. italija - Premier tudi včeraj svetovnim voditeljem razlagal svoje sodne težave Berlusconi na vrhu G8 črnil italijansko sodstvo Bersani: To je prava obsedenost - Napet konec volilne kampanje gorica - Ob prisotnosti ministra in državne sekretarke Slovenska in italijanska vlada izrekli podporo EZTS GORICA - Italijanski zunanji minister Franco Frattini in državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Bencina sta včeraj na goriškem županstvu potrdila popolno podporo slovenske in italijanske vlade Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje, ki so ga ustanovile občine Gorice, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Frat-tini in Benčinova sta se o krepitvi čez-mejnega sodelovanja pogovorila z žu- pani Gorice Ettorejem Romolijem, Nove Gorice Matejem Arčonom in Šempetra-Vrtojbe Milanom Turkom, nato pa sta skupaj poudarila, da si obe vladi od EZTS veliko pričakujeta. Na 14. strani ŠPETER - Na povabilo Kmečke zveze Deželni odbornik Violino obiskal beneške kmetovalce NADIŠKE DOLINE - Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino je bil včeraj dopoldne gost Kmečke zveze iz videmske pokrajine. Uglednega gosta, ki ga je na obisku v Benečiji spremljal deželni svetnik Ugo Di Mat-tia (Severna liga), sta sprejela pokrajinski tajnik Kmečke zveze Stefano Predan in njen deželni tajnik Edi Bukavec. Deželni odbornik si je najprej ogledal kmetiji Floram v Podbonescu in Sni-daro v Barnasu v občini Špeter, kjer proizvajajo sir oziroma suhomesnate izdelke, nato pa se je s svojimi gostitelji podal še v Čemur v občini Sv. Lenart, kjer ima svoj sedež zadruga beneških gozdarjev. Na 3. strani vrh g8 Podpora arabski pomladi DEAUVILLE - Voditelji skupine najrazvitejših držav (G8) so ob koncu dvodnevnega vrha v francoskem Deauvillu včeraj izrazili podporo vstajam v arabskem svetu in napovedali milijardno pomoč nastajajočim demokracijam. Libijskega voditelja Moamerja Gadafija pa so soglasno pozvali k odstopu. Skupino G8 sestavljajo ZDA, Rusija, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Kanada, Japonska in Francija, ki je gostila tokratno srečanje, posvečeno predvsem arabski pomladi. Na 19. strani RIM - Italijanski premier Silvio Berlusconi je na zaključni tiskovni konferenci v francoskem Deauvillu včeraj povedal, da je o »patologiji« italijanskega sodstva govoril z vsemi udeleženci vrha G8. »Moja dolžnost je, da jih seznanim s tem, kar se dogaja v Italiji. Ni dopustno, da peščica javnih tožilcev postavlja pod vprašaj demokratično izvoljene predstavnike,« je dejal. Predstavniki opozicijskih strank so ponovili kritike, ki so jih že v četrtek izrekli na račun premierja, potem ko se je o diktatorskih rdečih sodnikih potožil ameriškemu predsedniku Baracku Obami. »To je že prava obsedenost,« je dejal voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. Sicer pa to je bila le ena izmed polemik, s katerimi se je včeraj v Italiji zaključila kampanja pred nedeljskim in ponedeljkovim drugim krogom krajevnih volitev. Na 5. strani Ricmanje, kamni padajo z neba Na 7. strani Zaključna srečanja Bralne značke Na 8. in 15. strani Pipistrel vse bližji goriškemu letališču Na 15. strani Ovadili 27 dijakov slovenskih višjih šol Na 15. strani Naš intervju s pevcem in igralcem Eliom Na 22. strani MARINI GH • • Od 1 9. maja do 25. junija 30% popust na ŽENSKE in MOŠKE jakne ter puloverje Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sobota, 28. maja 2011 ALPE-JADRAN / ljubljana - Roki za njihovo izvedbo bodo stekli 30. maja in ne 1. junija Predsednik DZ Gantar razpisal lokalne volitve v Kopru za 10. julij Ustavno sodišče je volitve zadržalo zaradi zapletov pri ustanavljanju občine Ankaran LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora Slovenije Pavel Gantar je lokalne volitve v Mestni občini Koper razpisal za 10. julij. Roki za njihovo izvedbo bodo stekli 30. maja in ne 1. junija, kot je bilo sprva predvideno, saj je bil zakon v Uradnem listu objavljen že v sredo, je v izjavi za medije pojasnil Gantar in se opravičil za nenamerno napako. Zakon, ki sta ga vložila poslanca SD Luka Juri in Marijan Križman, sicer ustvarja pravno podlago za razpis rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper, potem ko je razpis lanskoletnih lokalnih volitev v Kopru odpravilo ustavno sodišče. Ustavno sodišče je namreč volitve v Kopru zadržalo zaradi zapletov pri ustanavljanju občine Ankaran. Državnemu zboru je ustavno sodišče naložilo, da mora občino Ankaran ustanoviti, kar pa poslankam in poslancem kljub večkratnim poskusom ni uspelo. Zaradi teh zapletov predsednik DZ volitev v Kopru doslej še ni razpisal, tudi zaradi nejasnega pravnega stanja, ki je nastalo po sprejetju odločbe ustavnega sodišča. Pobudniki ustanovitve občine Ankaran so sicer napovedali, da bodo zakon o razpisu volitev izpodbijali na ustavnem sodišču. Formalno so se prizadevanja za ustanovitev občine Ankaran, ki bi se izločila iz Mestne občine Koper (MOK), začela julija 2008 s predlogom, ki ga je v DZ Pogled na Koper iz zraka vložil poslanec Anton Kokalj (NSi). Postopek je bil zaradi volitev v DZ oktobra 2008 prekinjen, februarja 2009 pa je predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran ponovno vložil poslanec Franco Juri (Zares). Predloga poslancev sta sledila pobudam s terena, kjer se je civilna iniciativa povezala v Pobudo za ustanovitev samostojne občine Ankaran, ki jo vodi Gregor Strmčnik. Prizadevanjem za samostojno občino pa so ves čas nasprotovali v koprski občini oz. njenem občinskem svetu in njen župan Boris Popovič. DZ je razpisal referendum, na katerem so se prebivalci koprske občine 8. novembra 2009 izrekali o razdružitvi MOK na štiri občine, Ankarančani pa so ločeno odločali še o ustanovitvi samostojne občine. Medtem ko so se v Ankaranu večinsko (55,45 odstotka) izrekli za ustanovitev lastne občine, je predlog za razdru- žitev MOK na štiri občine na referendumu ostal brez večinske podpore. Marca lani je nato vlada v obravnavo v DZ poslala predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki je poleg ustanovitve občin Ankaran predvideval še ustanovitev občine Mirna, za katero so se prehodno na referendumu prav tako izrekli tamkajšnji prebivalci. DZ je zakon, s katerim bi ustanovili občini Ankaran in Mirna, potrdil z 39 glasovi za in 20 proti. A je državni svet aprila lani na predlog skupine svetnikov, med katerimi je bil tudi Popovič, na zakon sprejel veto. Ob vnovičnem glasovanju v DZ je za potrditev zakona glasovalo 45 poslancev, torej eden premalo. Občina Ankaran bi imela približno 3200 prebivalcev. Nekateri so zato opozarjali, da ne izpolnjuje pogoja 5000 prebivalcev. A zakonodaja je vse do srede lanskega leta dopuščala izjeme in ustanovitev občin z manj kot 5000, vendar ne manj kot 2000 prebivalci. Takšnih je med sedanjimi 211 občinami več kot polovica. Junija lani je DZ z namenom, da prepreči nadaljnjo drobljenje države na manjše občine, odločil, da izjeme pod 5000 prebivalci poslej ne bodo več mogoče. Vendar se postopki za ustanovitev novih občin, o katerih je bil do takrat razpisan referendum, končajo po prej veljavnih določbah. (STA) predjama - »Novorojenka« iz lokalne sorte klarnica Erazem Predjamski in njegov Vinski konvent v viteški dvorani predstavila edinstveno penino »Izredno svež, harmoničen in intenziven vonj. Na začetku prijetno zavohamo cvetje in belo sadje. Se spominjate, ko je vaša babica pekla kruh, kako je dišal? Lahko zavohamo vonj po komaj pečeni skorji. Tudi okus je harmoničen. Zadnji okus, ki nam ostane v ustih je po medu.«Tako je ambasador slovenskih vin po svetu, svetovno priznani slovenski sommelier Jean Pierre Skrlj ocenil novorojeno Erazmovo penino, ki so jo predstavili in degustirali v četrtek v viteški dvorani Predjamskega gradu. Vinski konvent Erazma Predjam-skega iz Postojne se je v sodelovanju z vinarjem Bogdanom Makovec iz Brij na Vipavskem odločil, da bo obudil zgodovinsko povezavo med Predjamskim gradom in Vipavsko dolino. Tako so pred približno 20 leti ponovno začeli saditi lokalno vinsko sorto klarnica, ki se prej ni posebno uveljavila, in jo leta 2007 spet vpisali v trsni zbor. Slednjo prideluje le pet vinogradnikov, iz nje pa lahko nastanejo različne vrhunske vinske različice: suho in sveže vino, macerirano ali ba-rikirano, iz sušenega grozdja in seveda tudi penina. Družina Makovec je bila ena izmed prvih, ki se je podala v ta izziv. Pot pa je v četrtek dosegla svoj vrhunec. Grozdje so v Erazmovo penino pridelali po posebnem postopku po starem receptu, vrnili so se na tradicijo in delo opravili na čim bolj naraven način. 365 steklenic penine Erazma Predjam-skega, ena za vsak dan v letu, je zorelo petnajst mesecev v pečinah Predjam-skega gradu. Sam vitez Erazem je na slavnostnem in edinstvenem večeru odklenil vinski hram in pogledal, ali so še vse steklenice na svojem mestu. Goste sta nagovorila predstavnik Vinskega konventa Erazma Predjamskega in postojnski župan Jernej Verbič, sorto klarnica pa je predstavila nekdanja vinska kraljica Slovenije Maja Cigoj. Dogodek je javnost popeljal nazaj v 15. stoletje. Srednjeveške dame in gospodje so pred vhodov v grad zaplesali z zastavami in ognjem. V Taberni pod gradom jim je odlična kuharica pripravila tipične srednjeveške jedi in slaščice. Srednjeveško pojedino, s tedanjim priborom in krožniki, je spremila seveda tudi srednjeveška kapljica. Andreja Farneti Sommelier Jean Pierre Skrlj deželni svet ■m •• v*v Kocijancic: Kam je končala slovenščina? TRST - Zakaj Dežela še ni obnovila pogodb novinarjem tiskovnega urada z znanjem slovenščine in nemščine? To vprašanje je deželni svetnik SKP-Ma-vrične levice Igor Kocijančič včeraj naslovil predsedniku Dežele Renzu Tondu, potem ko je zaradi odpovedanih novinarskih pogodb na spletni strani FJK med drugim tudi zmanjkala dnevna informacija v slovenskem in nemškem jeziku. Kocijančič, ki stvar spremlja skupaj s kolegom Igorjem Ga-brovcem, se sklicuje na stališče deželnega odbornika Andree Garlattija, ki je konec marca v deželnem parlamentu pojasnil, da je že stekel postopek za sprejem v službo novinarjev z znanjem omenjenih dveh jezikov. Od takrat sta minila že dva meseca in ni nobenih znakov, da bi se stvari premikale, ugotavlja Kocijančič. Erazem Predjamski odpira hram, kjer je penina zorela Anketa: Svobodnjaki najmočnejša stranka v Avstriji ... DUNAJ - Skrajno desničarska svobodnjaška stranka (FPO) je po zadnjih javnomnenjskih anketah postala najmočnejša politična stranka v Avstriji. Na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve sedaj, je namreč kar 29 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi glasovali za svobodnjake. Za socialdemokrate (SPO) bi glasovalo samo še 28 odstotkov vprašanih, ljudska stranka (OVP) pa bi s 23 odstotki bila samo še tretja. Zeleni pa bi lahko računali s 13 odstotkov, izhaja iz ankete, ki ga opravil inštitut OGM. Tudi na Koroškem vse kaže, da svobodnjaki trdno držijo v rokah prvo pozicijo. Po zadnjih anketah bi na volitvah prejeli blizu 40 odstotkov glasvo, socialdemokrati komaj 30, ljudska stranka pa okoli 15. Zeleni pa bi verjetno vnovič preskočili 5-odstotni volilni prag. (I.L.) 5. Kugyjeva nagrada ustvarjalcu iz Zilje CELOVEC - Letošnjo, 5. Ku-gyjevo nagrado, ki jo podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), bo prejel kulturni ustvarjalec in dolgoletni zborovodja Franz Mortl z Ziljske Bistrice. Podelitev bo 9. junija v rojstnem kraju odliko-vanca, ki bo nagrado prejel za svojo „bogato zborovsko in kulturno dejavnost, zlasti pa za ohranjevanje starih ziljskih narodnih pesmi". Kugy-jevo nagrado SKS podeljuje „odli-čnim osebnostim iz vrst koroških Slovencev in Slovenk in/ali iz vrst večinskega naroda, ki doprinesejo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alp-sko-jadranski regiji", piše v tiskovni izjavi SKS. (I.L.) »Streli« v Postojni POSTOJNA - Območna enota TIGR-a Postojna prireja v torek, 31 maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Postojni prikaz dokumentarno igranega filma Streli v Bazovici v režiji Tuga Štiglica in scenarista Jadrana Sterleta. Film je leta 2010 nastal z denarjem Ministrstva za kulturo R Slovenije. Filmska zgodba pripoveduje o štirih junakih-domolju-bih: Ferdu Bidovcu, Franu Maruši-ču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Va-lenčiču, ki jih je fašistična oblast Italije obsodila na smrt in ustrelila na Bazovici 6. septembra 1930. leta. Zgodovinske dogodke opisuje zgodovinar iz Trsta Milan Pahor. ljubljana - Do konca prihodnjega tedna Državni sekretar Boris Jesih na obisku pri Slovencih v Kanadi LJUBLJANA - Državni sekretar v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih je od včeraj do 4. junija na obisku pri kanadskih Slovencih, s katerimi naj bi se pogovarjal predvsem o delovanju in organiziranosti slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Kanadi ter težavah, s katerimi se soočajo, so sporočili iz omenjenega urada. Prav tako naj bi beseda tekla o ohranjanju kulturne identitete, s poudarkom na skrbi za slovenski jezik, ter utrjevanju in poglobitvi sodelovanja med uradom in Slovenci v Kanadi. Državni sekretar bo na obisku v Kanadi obiskal štiri province (Ontario, Manitoba, Alberta in Britanska Kolumbija) in se srečal z vodilnimi predstavniki Slovencev v Kanadi, predstavniki regionalnih oblasti v provinci Manitoba ter z nekaterimi slovenskimi podjetniki, ki uspešno delujejo v Kanadi. Obiskal bo tudi dve slovenski šoli in se srečal s kandidatko za in-štruktorico za slovenski jezik. Ob srečanjih s predstavniki kanadskih regionalnih oblasti bo govora predvsem o načinu delova- Državni SEKRETAR BORIS Jesih kroma nja regionalnih oblasti in sodelovanju med oblastmi in slovensko narodnostno skupnostjo v Kanadi. Že danes bo Jesih obiskal Slovensko društvo Lipa Park, si ogledal društvene prostore in se pogovoril z nekaterimi odborniki. Udeležil se bo podelitve nagrad ob koncu dobrodelnega golf turnirja za Slovenski štipendijski sklad. Popoldne se bo udeležil slovesne maše in slovesne akademije ob 50-letnici slovenske župnije Marije s čudodelno svetinjo v Torontu. Jutri bo obiskal provinco Manitoba ter se srečal s predstavniki Ka- nadskega slovenskega kulturnega društva Winnipeg in Slovenskega kanadskega društva v Winnipegu. Ob začetku prihodnjega tedna, v ponedeljek, se bo državni sekretar v Mani-tobi srečal s predsednikom tamkajšnje zakonodajne skupščine Georgom Hickesom in se seznanil z delovanjem regionalnih oblasti v Kanadi. V torek se bo na delovnem srečanju sestal s predstavnikom pro-vincijske vlade Manitobe, zadolženim za narodne skupnosti, ter se sestal z vodstvom Slovensko kanadskega kluba v Calgaryju. Peti dan obiska, sreda, bo v znamenju srečanja s Slovenci v Vancouvru, ki so organizirani v okviru Slovenskega društva. Od prihodnjega četrtka pa do konca obiska bo slovenska delegacija v Torontu, kjer bo obiskala nekatera slovenska podjetja v Torontu in okolici, dve slovenski šoli ter župnijo Sv. Gregorja Velikega ter se srečala s kandidatko za učiteljico - inštruktori-co za slovenski jezik, z odborniki Kanadsko slovenskega kongresa in s člani Vseslovenskega kulturnega odbora. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 28. maja 2011 3 BENEČIJA - Deželni odbornik Claudio Violino včeraj gost Kmečke zveze Kjer so skoraj dosegli dno, se marsikaj premika na bolje Obisk kmetijskih obratov v Nadiških dolinah - V ospredju tudi čezmejni projekti NADIŠKE DOLINE - Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino je bil včeraj dopoldne gost Kmečke zveze iz videmske pokrajine. Uglednega gosta, ki ga je na obisku v Benečiji spremljal deželni svetnik Ugo Di Mattia (Severna liga), sta sprejela pokrajinski tajnik Kmečke zveze Stefano Predan in njen deželni tajnik Edi Bukavec. Deželni odbornik si je najprej ogledal kmetiji Floram v Podbonescu in Snidaro v Barnasu v občini Špeter, kjer proizvajajo sir oziroma suhomes-nate izdelke, nato pa se je s svojimi gostitelji podal še v Čemur v občini Sv. Lenart, kjer ima svoj sedež zadruga beneških gozdarjev. Na tamkajšnjem srečanju mu je tajnik čedajske Kmečke zveze Stefano Predan predstavil stanje kmetijstva v Nadiških dolinah, težave, s katerimi se srečujejo kmetovalci pri svojem delu, ter mu opisal možnosti in perspektive za razvoj te gospodarske panoge v Benečiji. Violino je z zanimanjem sledil izčrpnemu poročilu Predana, ob koncu pa ocenil, da se na tistem območju stvari očitno premikajo na bolje. »Pred leti smo nedvomno dosegli dno, zdaj pa vidim, da se tu vendarle nekaj razvija. Opazil sem sledove prenove, tu je kar nekaj mladih, ki so zelo motivirani in so zelo navezani na svoj teritorij ter na svojo kulturo, ta- Odbornika Claudia Violina sta sprejela pokrajinski in deželni tajnik Kmečke zveze Stefano Predan in Edi Bukavec nm ko da so tudi zaradi tega odločili, da se bodo posvetili kmetijstvu, kar je res hvalevredno,« je ob zaključku svojega obiska dejal deželni odbornik. Spregovoril je tudi o čezmejnem projektu Alpen meat, pri katerem sodelujeta Dežela Furlanija Julijska krajina in Republika Slovenija. Violino je poudaril, da ima ta projekt, ki med drugim predvideva obnovo oziroma okrepitev delovanja klavnice v Tolminu, ki naj bi postala referenčna točka tudi za beneške živinorejce (te je zaprtje čedajske klavnice najbolj oškodovalo), vso podporo deželne uprave, saj je ključnega pomena za razvoj lokalnega kmetijstva. V Tolminu bi namreč predelovali meso, ki bi ga lahko beneški živinorejci nato neposredno prodajali na svojih kmetijah, podjetja pa bi v ta namen opremili tudi z za to primernimi hladilniki. (NM) benečija Nabirka za nov šolski avtobus ŠPETER - »Nam češ par-pomat ukupit nov šolski avtobus za dvojezično šolo?« Tako piše na letaku, ki ga je pripravil Zavod za slovensko izobraževanje, ki je dvojezično šolo v Špetru upravljal od njene ustanovitve do njenega podržavljenja, a še vedno ohranja pomembno vlogo, saj ji na primer nudi celo vrsto storitev, med katerimi naj omenimo šolsko menzo in prevoz nekaterih šolarjev. Dvojezični šolski center v Špetru obiskuje namreč veliko otrok (približno tretjina vpisanih), ki prihajajo iz širšega območja, ki gre od Čedada proti Čenti in Vidmu, medtem ko ostali izhajajo iz družin, ki živijo v Nadiških dolinah. Šolska avtobusa, s katerima so se otroci vozili doslej, pa sta dotrajana, tako da bi nujno potrebovali novega in večjega. Zavod za slovensko izobraževanje pa si sam ne more privoščiti nakupa novega avtobusa in je zato sprožil nabiralno akcijo. Kdor želi pomagati, lahko svoj prispevek nakaže na tekoči račun Zavoda za slovensko izobraževanje pri špetrski filiali Čedajske banke (IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938). (NM) 4 Sobota, 28. maja 2011 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Domače naloge so za druge Vojko Flegar / Slovenska vlada je ta teden potrdila, da bo po pomoči Grčiji in Irski v okviru evropskega evrskega dežnika sodelovala tudi pri finančnem servisiranju Portugalske. Predvidenih 155 milijonov evrov poroštev je skoraj toliko, kolikor je levosredinska vlada Boruta Pahorja po izbruhu finančne in gospodarske krize namenila za posege na trg dela. Po besedah ministra za delo Ivana Svetlika je namreč vlada s 165 milijoni evrov, s katerimi je subvencionirala polni delovni čas in delna povračila plač v mesecih skoraj popolnega zastoja proizvodnje, rešila skoraj 26 tisoč delovnih mest. Obe številki je slovenska javnost izvedela na isti dan, v razmaku manj kot pol ure. Po naključju resda, saj je vlada poroštvo Portugalski in poročilo o posegih na trg dela obravnavala na isti seji, a tudi nadvse priročno za tiste, ki bodo spet postavili že nekajkrat slišano vprašanje: Zakaj za Portugalsko (Irsko, Grčijo in kmalu še koga), ko pa tudi nam gre slabo? Premierova izjava, da bi Slovenija ravnala neodgovorno, če zdaj pomoči Portugalski ne bi odobrila, čeprav je podprla evropski mehanizem za stabilizacijo skupne valute, ponovitve omenjenega vprašanja gotovo ne bo preprečila. A bolj zanimivo se zdi tisto, kar je v obrazložitvi vladne odločitve povedal finančni minister Franci Križa-nič. Ta je skupno pomoč EU povezal z (kot je sam dejal) ostrimi reformnimi in varčevalnimi ukrepi same Portugalske in med njimi naštel: zamrznitev plač v javnem sektorju do vključno leta 2013, zmanjšanje števila za- poslenih v javnem sektorju, obširno privatizacijo, prestrukturiranje javnega sektorja, reformo trga dela v smeri več prožnosti, reformo zdravstva, razbremenitev gospodarstva in dvig davka na dodano vrednost. Bere se kot seznam domačih nalog slovenske vlade, drugače rečeno, Križanič je domačo javnost »tolažil«, da vlada daje milijone za Portugalsko pod pogoji, ki jih sama ne bi mogla izpolniti. Pravzaprav ne more izpeljati niti občutno bolj blagih reform, znižati stroškov države in sprostiti gospodarstva, predvsem pa obrzdati zadolževanja države, ki od leta 2008 živi za petino proračuna ali dve milijardi evrov na leto čez svoje zmožnosti. Tudi za to kajpak, da je lahko posegala na trg delovne sile, blažila socialne stiske zaradi naraščajoče brezposelnosti in sploh ohranila socialni mir. Naj to ponazorim drugače. Če bi bila slovenska vlada lani ob tem času prisiljena ravnati kot grška, če bi torej zmanjšala proračunski primanjkljaj z okroglo šestih na štiri odstotke BDP, bi to pomenilo, da je izdatke zmanjšala za nekako 700 milijonov evrov. Dvakrat več, kot je minister Svetlik dejal, denimo, da jih bo morala, če pokojninska reforma na referendumu 5. junija ne bo potrjena. Morala bi torej ne le zamrzniti plače uradnikom in javnim uslužbencem, temveč jih znižati in/ali odpustiti najmanj petino zaposlenih, skoraj v celoti ustaviti javne naložbe in morda zapreti tudi kakšno bolnišnico in šolo. Takšni posegi bi povzročili padec gospodarske rasti, če ne celo na- zadovanje BDP, kar bi pomenilo, da delež sprotnega primanjkljaja v njem ne bi padel na štiri odstotke, temveč bi bil v resnici nekaj višji. Ker pa bi padec gospodarske rasti pomenil tudi manj davčnih prilivov in večjo obremenitev socialnih blagajn, bi morala vlada izdatke v naslednjem obdobju še zmanjšati - ali povišati DDV in uvesti vsaj že leta napovedovani davek na nepremičnine. Zgodba bi se v naslednjem krogu ponovila: nominalno zmanjšanje javnih izdatkov bi nenehno zamujalo za relativnim. Dolžniška spirala torej, v kateri je zdaj Grčija: bolj kot atenska vlada varčuje in več šol kot zapre (v letu dni je proračunski primanjkljaj zmanjšala za tretjino (s 15 na 10 odstotkov BDP), višja je njena zadolženost (ki se približuje poldrugemu BDP) in bolj gospodarstvo nazaduje (padec BDP bo letos več kot 3-odstoten). Kar velja za slovensko vlado, pa velja tudi za večino državljanov. Tisto, ki bo prvo junijsko nedeljo na referendumu skoraj zanesljivo (ni jav-nomnenjske raziskave, ki bi napovedovala drugače) glasovala proti pokojninski reformi (ki med drugim predvideva do leta 2025 postopen dvig upokojitvene starosti na 65 let za oba spola ter pokojninske dobe na 43 oziroma 41 let), pri tem pa ne bo niti za trenutek pomislila, da s tem krepko povečuje verjetnost, da bo kmalu deležna zdravljenja s podobno bolečimi metodami in grenkimi zdravili, kot jih danes slovenska vlada skupaj z drugimi predpisuje Portugalski. danes in jutri - Tradicionalna pobuda Odprte kleti vabijo k odkrivanju kakovostnih vin naše dežele Več kot sto kleti iz naše dežele odpira ta konec tedna vrata domačim in tujim obiskovalcem, ki bi radi spoznali raznoliko vinsko ponudbo, ki jo premorejo različna geografska območja Furlanije Julijske krajine. Začenja se tako že 19. izvedba Cantine aperte 2011, ki jo prireja združenje Movimento Turismo del vino FVG s podporo Dežele in Casse di Risparmio Fvg. Radovednim ljubiteljem žlahtne kapljice bodo ob tej priložnosti na voljo degustacije, ogledi kletnih prostorov, večerje in številne druge z vinom tako ali drugače povezane pobude. Odprte kleti predstavljajo edinstveno priložnost za odkrivanje skrivnosti in zanimivosti krajev, v katerih se prideluje vino ter za srečanja, še predvsem s pridelovalci, ki bodo radi posredovali laikom in poznavalcem svojo »filozofijo« dela v vinogradu ali kleti. Na predstavitvi, ki je potekala v Vidmu, je predsednica združenja, El-da Felluga, izpostavila velik odmev in klic, ki ga prireditev ima za vso deželo. »Gre za idealno srečanje počasnega turizma, ki ga označujejo kakovostno vino, dobro pogrnjene mize, kultura, narava in umetnost. Deželna od-bornica Federica Seganti je poudarila v kolikšni meri je razvoj turizma v naši deželi povezan z enograstonomsko in kulturno ponudbo. Tako kot v preteklih letih se prireditve udeležujejo obiskovalci, ki prihajajo iz vse Italije in tudi iz tujine. Zemljevid z novo grafično zasnovo, ki prikazuje pri pobudi sodelujoče kraje in kleti, so organizatorji razdelili na Tri-dentinskem-Gornjem Poadižju, v Venetu, FJK, na avstrijskem Koroškem in ne v sosednji Sloveniji. Organizatorji skušajo tudi razširiti poznavanje same prireditve prek inovacijskih tehnoloških sredstev (blog, fa-cebook, twitter), ki redno posredujejo javnosti novice in zanimivosti. Tako kot že v minulih letih bodo še predvsem ' t * -MV^.' iMP mlm 1 mladi obiskovalci lahko prek svojih iP-honov odkrivali točno lokacijo, pogled in specifičnosti posameznih kleti, ki sodelujejo pri pobudi. Kogar označuje risarska žilica se bo med potekom prireditve lahko preizkusil v uresničitvi vi-njet na vinsko tematiko, najboljše od katerih bodo tudi nagrajene. Današnji otvoritveni dan bo potekal v znamenju vnaprej rezerviranih vodenih degustacij, ki se bodo odvijale v 40 kleteh; zvečer bodo v 30 kleteh, agriturizmih in restavracijah na vrsti gurmanske »Večerje z vinogradnikom.« Jutri bo 103 kleti odprtih med 10. in 18. uro za obisk in okušanje vin. Ljudem bodo hkrati ponudili kulinarične dogodke, ekskurzije v vinograde, kulturna in glasbena srečanja. Pri pobudi sodeluje 120 kmetijskih podjetij iz vseh štirih pokrajin naše dežele: med temi so A. Kom-janc, Fiegl, Humar, Mužic iz goriških Brd in kot edini predstavnik tržaške pokrajine, Parovel iz Doline. Vsak vinogradnik ponuja pri-boljšek s katerim privabiti čimveč obiskovalcev. V sodelovanju s konzorcijem iz S. Danieleja bodo ponekod vino povezali z znanim furlanskim pršutom. Obiskovalci bodo lahko prek sodelovanja z Unicefom prispevali za japonske otroke, ki jih je pred nedavnim prizadel potres. V Mania-gu, kjer se še vedno proizvaja 50% svetovne produkcije odpiračev, si bodo v tem okviru obiskovalci lahko ogledali razstavo »Cavatappi/Gjava-strops,« ki prikazuje to tri stoletja staro proizvodno tradicijo. Vsem tistim, ki bi radi okušali vina brez posledic, bodo na voljo winebusi, ki jih bodo popeljali od kleti do kleti. Tovrstni avtobus (cena 40 evrov) bo odpotoval tudi iz Trsta ob 9.30 izpred gledališča Tripcovich; povratek je predviden ob 19. uri. Rezervacije in dodatne informacije na telefonski številki 0432/289540 ali spletnem naslovu: www.mtvfriulivg.it. (Mch) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Izvorne celice O njih smo začeli razmišljanje že prejšnji teden. Danes si jih bomo ogledali še pobliže, tako da nam bo problematika v zvezi z njimi bolj razumljiva, tudi če nismo strokovnjaki. V primeru, da bi lahko zagotovil dovolj ustrezne pogoje, bi lahko človek usmerjeno in po svoji želji vodil razvoj izvornih (matičnih) celic v druge specializirane celice človeškega organizma. To pomeni, da bi lahko nadomeščal bolne celice z novimi, zdravimi in svežimi: celice kože bi gojili za zdravljenje opeklin, druge bi nadomeščale obrabljeni hrustanec v kolenu, v kolkih ter v drugih sklepih in podobno. Znano je, da imajo živa bitja na nižji razvojni stopnji večjo možnost regeneracije kot tista na višji razvojni stopnji. Hkrati pa tudi v odraslem človeškem organizmu npr. še obstaja sposobnost nastanka nekaterih novih celic. Obnavljajo se recimo celice kože, krvne celice, porajajo se celo nove živčne celice. Poskusimo si nekoliko obnoviti znanje o razvoju celic. Ko se zarodek razvija, so njegove celice v zgodnjih razvojnih fazah še zelo nediferencirane, to se pravi da ima še vsaka sposobnost postati katerokoli tkivo v telesu. Imenujejo jih totipotentne. Ko moška spolna celica oplodi žensko spolno celico, se začne razvijati novo bitje. Oplojeno jajčno celico imenujejo zigota. Ta se v delitvenem celičnem postopku, ki ga imenujejo mitoza, razdeli na dve, na štiri, na osem novih celic in več, kar poimenujejo morula, ko ima približno 30 celic, ta se razvije v blastocisto, ko šteje približno sto celic. To zarodkovo stopnjo razvoja sestavljajo plašč celic in skupek celic v notranjosti. Vse to se dogaja, medtem ko oplojena spolna celica tri do štiri dni potuje po jajcevodu v maternico. Iz notranje mase celic bla-stociste pridobivajo embrionalne zarodne celice. Na naslednji razvojni stopnji, ki je imenovana ga-strula, se izoblikujejo vse tri osnovne celične skupine, iz katerih se bodo razvila vsa tkiva organizma: ektoderm, mezoderm in en-doderm, ali v slovenščini zunanji klični list, srednji klični list in notranji klični list. Zarodek se navadno po 5 do 7 dneh po oploditvi celice s pomočjo zelo aktivnega procesa ugnezdi v maternici. Ta trenutek štejejo za začetek nosečnosti. Hormon, ki ga proizvaja posteljica, merijo v urinu nosečnice in je podlaga za teste nosečnosti, navadno dva tedna po izostanku mesečnega perila. Do stopnje morule so vse celice enake in iz njih lahko nastane pod ustreznimi pogoji katerokoli tkivo in celo nov organizem. Blastocista pa je sestavljena iz zunanjega sloja, notranjih celic ter tekočine, ki napolni votlino. Ko je človek v svoji zgodovini spoznal, da se lahko človeška jajčna celica oplodi v posebnih umetnih laboratorijskih razmerah, torej zunaj-telesno, je začel z oploditvijo in razvojem človeškega zarodka »in vitro«. Navadno se ta metoda uporablja za zdravljenje težkih oblik neplodnosti. V prvem mesecu zarodek zraste do približno pol centimetra, v prvih dveh mesecih pa lahko celo do 3 cm. Njegov razvoj je zelo hiter, saj nastanejo že vsi glavni organski sistemi. Ima že preprosto srce, ki utripa od 21. zarodkovne-ga dne. V četrtem tednu nosečnosti pa se že izoblikujejo glava in zasnove okončin. Ob koncu tretjega meseca so zasnovani že vsi vitalni organi. Plod je takrat dolg nekaj manj kot sedem centimetrov in ima že človeško podobo. Kmalu se začne gibati. V zgodnji embrionalni fazi so torej celice sposobne razvoja v ka- terokoli tkivo. Ta faza je faza bla-stule. Celice v njeni notranjosti so pluripotentne in tako znanstveniki jemljejo zarodkovne izvorne celice iz notranjosti blastule. Iz strokovne literature je razvidno, da se s takim načinom pridobivanja izvornih celic zarodek uniči. Eden izmed argumentov, ki govorijo proti takemu načinu pridobivanja izvornih celic je dejstvo, da je sleherni človek nekoč bil zarodek in da je v bistvu uničenje zarodba uboj novega človeka. Poleg tega nekateri strokovnjaki menijo, da za potrebe raziskovalcev zarodkov nikoli ne bo dovolj in da jih bodo morali ustvarjati predvidoma iz jajčnih celic žensk, ki bodo pripravljene svoje jajčne celice prodati. Članice gibanja feministične bioetike se bojijo, da bodo to zlasti neizobražene ženske in tiste na robu revščine, ki bodo tako prisiljene prodajati svoje jajčne celice. Danes se moderna veda, ki ji pravijo biotehnologija, razvija zelo hitro, saj vanjo vlagajo veliko sredstev zlasti veliki farmacevtski koncerni za iskanje novih načinov zdravljenja. Ob napredovanju takih raziskav pa se zastavljajo tudi številna etična vprašanja. Matične celice, ki so sposobne razvoja v katerokoli tkivo, se nahajajo - kot smo spoznali - v zarodkih; tako raziskovalci opravljajo poskuse, da bi (predvidoma v naslednjih desetih letih) kloni-rali človeški zarodek - bolniku ustvarili enojajčnega dvojčka na ravni embrija, ga vzgajali približno en teden, nato odvzeli iz blastule notranje celice za bolnikove potrebe in novi zarodek po jedrnem prenosu uničili. Gre za nekakšno usmeritev v industrijsko proizvodnjo človeških zarodkov v terapevtske namene, za katero pa ni popolnega soglasja. Mnogi iz vrst bioetikov, pravnikov teologov temu nasprotujejo. Ta metoda pa ni edina za pridobivanje izvornih (matičnih celic). Mnoge so etično manj sporne, druge so celo nesporne. O nedvomno nesporni metodi pridobivanja in zamrzovanja takih celic iz popkovnice smo pisali prejšnji teden. Druga možnost je spreminjanje odraslih celic v matične celice. Npr. celico kostnega mozga lahko spremenijo v celico, iz katere bodo pridobili srčno ali pa živčno celico. Pri tem se s posebno tehniko izognejo nastanku faze zarodka. Vendar pa je ta tehnika spreminjanja šele v začetni fazi in bo potrebovala še veliko časa za svoje izpopolnjevanje in praktično uporabo v terapevtske namene. Osnovni pomislek v zvezi z raziskavami o matičnih celicah je razlika med namenom znanosti, da s svojimi raziskavami služi človeku in trenutkom, ko si sla po znanstvenem uspehu ne pomišlja zanj žrtvovati človeško življenje. Življenje pa, kakor lahko vidimo, v sodobnem svetu pomeni čedalje manj in postaja ali je predmet trgovanja, koristi in preračunljivega obnašanja. Katalizator je ekonomski in politični pritisk, ovira so moralni in verski pomisleki. Kakor lahko razberemo iz mnogih razprav s tega področja, si nekateri raziskovalci ne pomišlja-jo in v svoji raziskovalni mrzlici uporabljajo tudi še nepreverjene tehnike z vsemi morebitnimi negativnimi posledicami. Nedvomno leži v biotehnologiji novo upanje za človeštvo, vendar pa ta veda hkrati sooča vsakega posameznika s kopico vprašanj, o katerih bi moral razmisliti in ki bi se morala dotakniti tudi njegove vesti. (jec) / ITALIJA Sobota, 28. maja 2011 5 krajevne volitve - Premier vztraja pri svojih obtožbah zoper »rdeče sodnike« Berlusconi: Na vrhu G8 sem vsem povedal, da me sodstvo preganja Zaključek volilne kampanje v Neaplju in Milanu v znamenju napestosti in polemik RIM - Premier Silvio Berlusconi na vrhu G8 v Franciji ni potožil le ameriškemu predsedniku Baracku Obami, da imajo v Italiji oblast diktatorski levičarski sodniki, kot so v četrtek razkrili novinarji. Podoben pogovor je italijanski ministrski predsednik imel včeraj z ruskim predsednikom Dmitrijem Med-vedjevom, ki ga je ob koncu pomenka bodrilno potrepljal po ramenih. Sicer pa je sam Berlusconi na zaključni tiskovni konferenci povedal, da je o zadevi govoril z vsemi udeleženci vrha najrazvitejših držav sveta v francoskem Deau-villu. »Moja dolžnost je, da jih seznanim s tem, kar se dogaja v Italiji. Ni dopustno, da peščica javnih tožilcev postavlja pod vprašaj demokratično izvoljene predstavnike,« je dejal. Predstavniki opozicijskih strank so ponovili kritike, ki so jih že v četrtek izrekli na račun premierja, in sicer da Berlusconi na nesprejemljiv način sramoti sodno vejo oblasti, ki je temeljna za vsako demokratično državo. Desnosre-dinski voditelji so v glavnem iz zadrege molčali. Med redkimi se je oglasil zunanji minister Franco Frattini, ki je med predvolilnim obiskom v Avianu v Fur-laniji-Julijski krajini dejal, da Berlusco-nijeve besede »izražajo globoko človeško bolečino človeka, ki je v 17 letih doživel 200 sodnih procesov in ni bil nikoli obsojen«. Sicer pa se je Berlusconi takoj po vrnitvi z vrha G8 neposredno vključil v kampanjo pred nedeljskim in ponedeljkovim drugim krogom krajevnih volitev. V Neaplju je sodeloval na zaključnem volilnem shodu v podporo županskemu kandidatu Gianniju Let-tieriju. Sicer pa je konec volilne kampanje v Neaplju zaznamoval hud dogodek. V Županski kandidat Gianni Lettieri na pogorišču svojega volilnega sedeža v Neaplju noči na petek je namreč požar opusto-šil sedež Lettierijevega volilnega odbora. Gasilci domnevajo, da so bili plameni namerno podtaknjeni. Desnosredinski županski kandidat je takoj obtožil svojega tekmeca, predstavnika Italije vrednot Luigija De Magistrisa, da je »moralno odgovoren« za vrsto nasilnih dogodkov, ki so se v Neaplju zvrstili od 15. aprila dalje. De Magistris pa je obtožbo ogorčeno zavrnil in napovedal, da bo Lettierija prijavil sodstvu zaradi vodenja strategije napetosti, pa tudi zaradi povezav z organiziranim kriminalom. V znamenju napetosti in polemik se je končala tudi volilna kampanja v Milanu. V noči na petek sta se namreč spopadli skupinici privržencev obeh županskih kandidatov, Letizie Moratti in Giuliana Pisapie, pri čemer sta dva moška utrpela hujše udarce. Sicer pa se kampanja desnosredinske županske kandidatke ni končala pod srečno zvezdo. Na njenem četrtkovem zaključnem shodu pred milansko stolnico ni nastopil znani neapeljski kantavtor Gigi DAlessio, češ da so mu grozili pripadniki Severne lige. Brez incidentov pa se je na istem kraju sinoči odvil zaključni shod Giu-liana Pisapie, na katerim je sodelovala tudi glasbena skupina Elio e le Storie Tese. Ljudje so vztrajali na trgu kljub nadležnemu dežju. V napadu na vozila ZN v Libanonu ranjeni italijanski vojaki BEJRUT - Blizu vozila misije ZN v Libanonu (Unifil) pri Sidonu je včeraj odjeknila eksplozija. V atentatu je bilo ranjenih šest italijanskih pripadnikov modrih čelad, od katerih sta dva v kritičnem stanju, čeprav po poročanju italijanskih medijev nista v smrtni nevarnosti. Ranjeni so tudi trije libanonski civilisti. Vest je sporočil general Massimo Fogari, glasnik italijanskega obrambnega ministrstva. Ranjeni italijanski vojaki so doma iz Kampanije in Apulije. Italijanski obrambni minister Ignazio La Rus-sa je včeraj pojasnil, da sta najhuje ranjena dva vojaka: eden tvega, da izgubi oko, drugega so takoj operirali, ker si je v eksploziji poškodoval vratno žilo. Napadalci so ciljali na štiri tovornjake italijanskega oddelka misije Unifil. Po besedah predstavnika libanonske vojske so napadalci bombo nastavili ob robu ceste in jo sprožili z daljinskim upravljalnikom, ko so se mimo peljali tovornjaki ZN. Unifil v Libanonu deluje od leta 1978, od leta 2006 pa misija nadzoruje premirje, ki je bilo na jugu Libanona vzpostavljeno ob koncu spopadov med Izraelom in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah. Trenutno se v Libanonu nahaja približno 12.000 pripadnikov ZN, med temi je 1780 italijanskih vojakov. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Veliko Italijanov se je Obami opravičilo zaradi Berlusconijevega izpada proti »rdečim« sodnikom Sergij Premru Kljub najboljšemu namenu, da ne bom omenjal Berlusconija, ne morem mimo klavrnega nastopa na vrhu G8, kjer se je ameriškemu predsedniku Obami pritožil zaradi italijanskih levičarskih sodnikov. Z zornega kota medijev po svetu to ni omembe vredna novica, dogodek pa je izzval pravi plaz na Facebooku, tudi na straneh predsednika Obame, kjer so se mu številni italijanski spletni obiskovalci opravičili: »Sem Italijan, Berlusconi pa ne govori v mojem imenu. Prosim, da ne verjamete njegovim besedam«, je najbolj pogosto sporočilo, medtem ko je sporočilo »Obama, oprosti, Berlusconi je ....« - sledi neobjavljiv izraz - pa je v nekaj urah že doseglo rekordnih 60 tisoč pristopov. Še vedno v zvezi z edinstvenim italijanskim premierom je kanadski National Post objavil karikaturo aretiranega bivšega direktorja Mednarodnega denarnega sklada Strauss-Kahna, ki so ga v New Yorku aretirali zaradi spolnega nasilja. Staruss-Kahnu, ki sedi za rešetkami, odvetnik pravi, da ne bo mogel tekmovati za francoskega predsednika, pač pa se bo lahko potegoval za mesto italijanskega prvega ministra. To je izzvalo protestno izjavo italijanskega veleposlanika v Ottawi in predsednika združenja Italijanov v Kanadi, karikaturo desničarskega dnevnika iz Ontaria pa je povzel The New York Times v svoji hu-moristični rubriki in jo tako posredoval širši ameriški javnosti. Ostal bom kar pri newyorškem dnevniku, ki je v rubriki potovanja objavil dopis iz Milana. Naslov je sicer pri- kupen: »Kako sem se zaljubil v Milan«, vsebina pa precej kritična. Poleg neprijetno vlažnega vremena v vseh letnih časih, in neprijetne navade, da se ob koncu tedna mesto izprazni in postane nekakšna puščava, dopisnik ugotavlja, da glavno mesto Lombardije kaže na zmanjšano sposobnost kakovostnega ustvarjanja prav na področju mode, na katero je Milan zelo ponosen. Mesto je puhlo, leno in hladno, pa tudi Milanča-ni so po značaju hladni ravnodušni. Kljub temu dopisnik prizna, da je čustveno navezan na mesto predvsem zaradi kulturnih zakladov, ki so sicer nekoliko skriti in nedostopni, in zaradi trgovin, ki imajo sicer skrivnostne urnike, vendar predstavljajo resnično zakladnico kakovostnih proizvodov. Neue Zürcher Zeitung objavlja »presenetljivo poročilo iz Italije«, kot piše v naslovu dopisa iz Coma. Prav v mestu, ki je le nekaj kilometrov daleč od švicarske meje, beležijo šolski izpad, ki je dvakrat večji od tistega v Bariju na jugu Italije. V Comu namreč opusti šolo pred 16. letom starosti kar 22 odstotkov mladih, v apulijskem mestu pa samo 11 odstotkov, medtem ko je vsedržavno povprečje 16,7 odstotka. Švicarski dnevnik navaja tudi podatek, po katerem je evropsko povprečje nekoliko nižje od italijanskega, in sicer 15 odstotkov. Pokazatelj šolskega izpada narašča predvsem v deželah italijanskega severa, tako da v Novari beležijo kar 34 odstotkov izpadov dijakov, to se pravi, da več kot ena tretjina mladih opusti šolo pred 16. letom. Na jugu Italije pa se je v zadnjih letih izpad zmanjšal za eno ali dve točki, to pa zato, ker na severu imajo mladi več priložnosti za zaposlitev in zaradi tega predčasno opuščajo šolo, vendar si na tak način omejujejo perspektive boljše službe v zrelih letih, ugotavljajo izvedenci. Zuriški dnevnik navaja deželnega šolskega skrbnika iz Lombardije, ki izpad pripisuje dejstvu, da mlade usmerjajo predvsem šolnice s humanistično izobrazbo: res svojstven pristop do vprašanja. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD objavlja poročilo o kakovosti življenja v državah članicah organizacije - Better Life Index. V zadnjem poročilu ugotavlja, da se glede mnogih pokazateljev Italija uvršča v povprečje včlanjenih držav. Prihodek je rahlo nad povprečjem OECD, zaposlitev pa je s 57 odstotki ljudi od 15. do 66. leta starosti pod povprečjem. Zaposleni delajo po 1.773 ur na leto, kar je več od povprečja, a samo 49 odstotkov žensk z otroki obdrži službo, ko otroci začnejo obiskovati šolo. Srednješolsko izobrazbo premore samo 53 odstotkov odraslih, kar je krepko pod povprečjem OECD, slabe pa so tudi sposobnosti in znanje dijakov. Višje od povprečja je življenjsko pričakovanje, saj z 81 in pol leta presega povprečje za dve leti. Zaupanje v pomoč družbe je nekoliko nižja od drugih držav - 86 proti 91 odstotkov - volilna udeležba pa je višja - na prejšnjih volitvah 81 odstotna proti 72 odstotnemu povprečju. Nekaj več kot polovica Italijanov ocenjuje pozitivno svoje življenje, povprečje OECD pa je 59 odstotkov. Za primerjavo je v Sloveniji zaposlenih 66 odstotkov odraslih, delajo pa nekoliko manj od zahodnih sosedov, 1.687 ur letno. Zaposlenih je 74 odstotkov mater, 82 odstotkov odraslih premore srednješolsko izobrazbo, življenjsko pričakovanje je 78,8 leta, 91 odstotkov ljudi zaupa v pomoč znancev, volilna udeležba je nizka, samo 63 odstotna. Zelo nizko pa je zadovoljstvo z življenjskimi pogoji v Sloveniji - samo 39-odstotno. The Washington Post poroča, da se bo sedem izvedencev vladne komisije za katastrofe moralo zagovarjati pred sodniki, ker niso opozorili prebivalcev Abrucov na nevarnost potresa, v katerem je aprila predlanskim umrlo več kot 300 ljudi. Zagovorniki ugovarjajo, da potresov ni mogoče napovedati, ker doslej ni nobene tehnologije, ki bi zagotavljala utemeljeno predvidevanje, pa tudi pomembnih potresnih sunkov ni bilo pred usodnim 6. aprilom 2009. Tožilstvo pa je mnenja, da so člani komisije večkrat ocenili možnost katastrofalnega potresa kot »malo verjetno«, eden od članov komisije pa je celo svetoval prebivalcem LAquile, naj sedejo na udoben kavč in si privoščijo kozarec dobrega vina. Ameriški seizmološki izvedenci se sicer strinjajo, da potresov ni mogoče napovedati, piše washingtonski dnevnik, in primerne tehnologije ne bo še dolgo časa, zato pa izvedenci morajo osredotočiti pozornost na nevarnost potresa, ki jo napovedujejo obdobja manjših in pogostih sunkov, predvsem pa na izboljšanje varnosti poslopij na potresnih območjih, česar v Abrucih niso storili in so se zato porušile tudi novejše zgradbe, npr. bolnišnica iz leta 1970. EVRO 1,4168 $ +0,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. maja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 27.5. 26.5. ameriški dolar 1,4265 1,4168 japonski jen 115,70 9,2621 115,95 9 1972 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 40,0420 64,4280 39,9775 64 1880 II lUMjIVa 1 ULJMa danska krona rvritancKi ti int 7,4567 0,86850 Irt, 1 OOVJ 7,4569 0,86720 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 8,9010 7,7900 8,9150 7,8240 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona o/iratCKi Tnn« 24,618 1,2221 24,557 1,2343 jVIUCiIjM llalllv estonska krona m^HTarcki TArint 15,6466 269,02 15,6466 270,06 1 1 laU£.a 1 JM IUIII1L poljski zlot 3,9675 1,3925 3,9678 1,3855 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3383 1,9558 1,3399 1 9558 UUIUal jl\l l~V romunski lev liiY*\\/CK i ifac 4,1320 3,4528 4,1340 3,4528 IILUVjm IILaj latvijski lats hra7i iCki rAal 0,7093 2,2981 0,7093 2 3012 UIOLIIIJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,2895 290,00 2,2655 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,4375 7,4380 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 27. maja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,19400 0,25675 0,40550 0,12583 0,17583 0,25500 1,245 1,435 1,714 ZLATO (999,99 %%) za kg 34.522,18 € -145,41 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. maja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,20 INITEDIII IDriDA 1 QC +0,49 KRKA I UKA KOPER 60,00 12 90 -0,07 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 169,00 +3,20 -0,59 TELEKOM SLOVENIJE 224,00 73,00 -0,49 +1,39 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,50 AERODROM LJUBLJANA 15,76 DELO PRODAJA 23,00 rrm R7 nr» +1,08 -1,41 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 16,00 i on +10,34 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,05 h/11 IMnTCCT A /le -1,83 KOMPAS MTS NIKA 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! US Ml IB! IANA 8,50 7,20 21,10 +8,83 -0,69 SALUS, L_JUBL__JANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 43,50 179 90 -5,02 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 104,40 15,30 +0,59 MILANSKI BORZNI TRG 27. maja 2011 FTSE MIB: +0,78 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,17 95,3 1611 +0,43 +1,71 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,79 -0,25 -2,93 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,86 1,88 -0,69 -3,04 EDISON ENEL ENI 0,81 4,72 1634 +0,25 +0,47 FIAT FINMECCANICA 7,19 +0,62 +1,61 -1 28 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,49 14,96 +1,36 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,74 13 71 -0,68 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,9 -3,59 -1,13 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,7 7,43 -0,43 -1,07 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,58 6,83 142 -0,46 +1,03 -1 80 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,3 +0,72 -0 15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,05 7,79 -0,57 TENARIS TERNA 0,96 16,71 +0,26 +0,78 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,39 0,07 +0,83 +0,07 UNICREDIT 5,37 1,55 -0,74 +1,97 SOD NAFTE (159 litrov) 100,21 $ -0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. maja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 768,45 -0,18 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.252,74 +0,68 FIRS, Banjaluka 1.097,28 2.213,04 Q1 1 O +0,44 -0,03 LISICA i j, utuy i au <_> i i ,-iz. SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 77«« ±nia un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.636,02 +0,53 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.450,02 -0,38 Nasdaq 100 2.329,23 +0,79 S&P 500, New York 1.325,82 +0,41 MSCI World, New York 1.326,96 +0,51 DAX 30, Frankfurt 7.163,47 +0,69 FTSE 100, London 5.880,99 +0,18 CAC 40, Pariz 3.917,22 -0,30 ATX, Dunaj 2.719,00 +0,07 PX, Praga 1.239,0 -0,18 EUROSTOXX 50 2.819,40 -1,21 Nikkei, Tokio 9.562,05 +1,48 STI, Singapur 3.113,09 +0,08 Hang Seng, Hongkong 23.118,07 +0,95 Composite, Šanghaj 2.091,91 +2,75 Sensex, Mubaj 18.266,10 +1,23 1 4 Sobota, 28. maja 2011 HRITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu volitve - Sinoči opolnoči konec volilne kampanje Danes dan volilnega molka in razmisleka Jutri in v ponedeljek beseda volivcem Bassa Poropat in Cosolini skupaj s pristaši leve sredine - Antonione in Ret z ministrom Frattinijem Bassa Poropat in Cosolini sta skupaj končala naporno volilno kampanjo, (levo) Antonione, minister Frattini in Ret kroma Opolnoči se je končala volilna kampanja za drugi volilni krog, danes bo tradicionalni dan molka in razmisleka, jutri in v ponedeljek pa bodo imeli besedo volivke in volilci. Za mesto župana Trsta se potegujeta Roberto An-tonione (desna sredina) in Roberto Co-solini (leva sredina), za vodenje Pokrajine pa dosedanja predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in njen desno-sredinski tekmec Giorgio Ret, sicer župan Devina-Nabrežine. Volilna kampanja je bila na splošno korektna in brez polemičnih ekcesov, v bistvu relativno mirna, če jo primerjamo z žolčno kampanjo v Milanu in Neaplju. Bassa Poropat in Cosolini, ki je včeraj postal dedek, sta konec kampanje pričakala na Borznem trgu v družbi somišljenikov in predstavnikov le-vosredinskih strank. V njunih posegih je izstopal poziv k volilni udeležbi, saj bo o izidu balotaže v marsičem odločala prav volilna udeležba. Bassa Poro-pat je pred prireditvijo na Borznem trgu obiskala vse občine naše pokrajine v znak spoštovanja do njenih prebivalcev. Spremljali so jo krajevni predstavniki Demokratske stranke, Slovenske skupnosti, Zveze levice, SEL in stranke Italija vrednot. Pohvalili so njeno zavzetost za probleme okolice in tu- di za vprašanja slovenske narodne skupnosti. Antonione in Ret sta volilno kampanjo končala v družbi zunanjega ministra Franca Frattinija, ki jima je v primeru zmage zagotovil vso podporo Berlusconijeve vlade. Frattini je na volilnem shodu omenil zelo dobre odnose med Italijo in Slovenijo, Antonione-ja pa predstavil kot človeka, ki si je vedno prizadeval za prijateljstvo s Slovenijo in Slovenci. Županski kandidat Ljudstva svobode je sporočil, da mu je predsednik vlade Silvio Berlusconi prav včeraj zagotovil popolno podporo logistični platformi v pristanišču, kar so zastopniki leve sredine takoj označili za prazno predvolilno obljubo. Antonione je vsekakor znova ponovil, da bo Cosoli-ni v primeru zmage talec Zveze levice in SEL Nichija Vendole, »ki se zaavze-mata tudi za integralni bilingvizem v središču Trsta«. Za zelo polemični konec volilne kampanje je poskrbela Severna liga. Njen županski kandidat Massimiliano Fedriga se je žolčno spravil na Cosoli-nija, češ da bo v primeru zmage omogočil množično naselitev Romov v Trstu ter priznal vse pravice istospol-nim parom. jutri in v ponedeljek balotažno glasovanje Zelo enostavno glasovanje: prekrižamo ime in priimek Volivke in volivci Devina-Nabrežine, Doline, Zgonika, Repentabra in Milj bodo jutri in v ponedeljek na volišču dobili eno samo glasovnico rumene barve za izvolitev predsednika oziroma predsednice Pokrajine. Volivke in volilci tržaške občine pa dve glasovnici: eno za Pokrajino, drugo (oranžne barve) za izvolitev novega tržaškega župana. Način glasovanja je zelo enostaven: treba je prekrižati pravokotnik z imenom in priimkom izbranega kandidata oziroma kandidatke. Strankarskih simbolov ob njih ne smemo prečrtali, kot tudi ne smemo pisati preferenc in podobno. Volišča bodo jutri odprta od 7. do 22. ure, v ponedeljek pa od 8. do 15. ure. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in volilno izkaznico. Kdor je nima ali je na njej izčrpal vse volilne žige, mora novo dvigniti na občinskem volilnem uradu. Danes je odprt do 14. ure, jutri in pojutrišnjem pa ob urah volitev. Za balotažo lahko glasuje tudi tisti, ki ni volil v prvem krogu. Štetje glasov se bo začelo takoj po zaprtju volišč, izidi pa bodo znani v ponedeljek v prvih večernih urah, ko bo tudi znana sestava novega pokrajinskega in tržaškega občinskega sveta. Potek preštevanja glasov, rezultate, zanimivosti in komentarje lahko v živo spremljate na spletni strani našega dnevnika (www.primor-ski.eu) v ponedeljek od 15. ure dalje. tržaške občinske volitve - Napovedujejo spremembe, toda ... Bo naposled spet zmagal Camber? Dva možna povolilna scenarija in možnosti nadaljnjega pogojevanja tržaškega političnega življenja Nedeljske občinske volitve naj bi napovedale spremembo na tržaški politični sceni. Vsaj tako bi kazalo, sodeč po županskih kandidatih. Zmaga Roberta Cosolini-ja bi že sama po sebi pomenila politično spremembo na čelu občinske uprave. Zmaga Roberta Antonioneja (in njegovega sponzorja Roberta Dipiazze) bi v desni sredini nakazala odmik od dosedanjih političnih smernic, ki jih že desetletja usmerja tržaški senator Giulio Camber. Bo pa to res držalo? Dovolj bo pokukati v možna povolilna scenarija. Prvi scenarij: zmaga Roberta Antonioneja. Občino bi še naprej vodila desna sredina. Po predvolilnem razkolu, ostrimi kritikami župana Dipiazze na račun senatorja Camberja in njegovega nadzora nad mestom ter izbiro Camberjevega antagonista Antonioneja za županskega kandidata, bi kazalo, da se desnosredinskemu Trstu obeta nekakšen preporod. Ali res? Občino bi res vodil Antonione s podžupanom Dipiazzo tesno ob strani. Ampak: Ljudstvo svobode bi imelo v mestni skup- ščini kar 16 svetnikov in domala vsi bi bili iz Camberjevih vrst, saj je znal senator zelo dobro začrtati kandidatno listo svojih in tudi usmeriti preference, da so bile porazdeljene med tiste, ki so mu blizu. S to svetniško armado bi Camber preko svojega brata Piera pogojeval delo uprave. Vsak njen sklep bi moral dobiti senatorjev imprimatur, sicer bi bil obsojen na odstrel. Trenja med Camberjem in Antonionejem (Dipiazzo) bi se nadaljevala, preprečeno bi bilo vsako nadaljnje kulturno in gospodarsko odpiranje mesta in povezovanje z zaledjem. Trst bi ostal v sedanji pat poziciji, izgubil bi, na primer, še zadnji vlak, ki ga za njegovo rast ponujajo čezmejni projekti. Camber bi sicer prepustil mesto v občinski palači svojima strankarskima antagoni-stoma, utrdba ozke nacionalistične Citta-delle pa bi ostala trdno v njegovih rokah. Drugi scenarij: zmaga Roberta Coso-linija. Že sam poraz naveze AntonioneDipiazza bi bil za Camberja uspeh. Enkrat za vselej bi pometel z njima. Njuna politična kariera bi bila zapečatena, kvečjemu bi si lahko Dipiazza s svojimi 1.730prefe- rencami zaslužil poslansko kandidaturo na prihodnjih političnih volitvah. V primeru izvolitve bi romal v Rim, proč od Trsta, tako ne bi bil več motilni element za njegove krajevne manevre. Po političnem avtogolu, ki si ga je že pred volitvami zabil Roberto Me-nia, bi ostal Giulio Camber edini priznani veljak tržaške desnice. Kajti Franco Ban-delli mora, kljub 10 tisoč glasovom, šele utrditi svoje mesto v tržaški desnici. Zmaga Roberta Cosolinija bi dala Trstu novo upravo. Mesto bi gotovo zadihalo svež zrak, manevrski prostor levosre-dinske uprave pa bi bil omejen. Na eni strani bi ga omejevala desnosredinska deželna uprava, na drugi pa tisti za gospodarski razvoj pomembni krajevni dejavniki, za katere je pred volitvami Giulio Camber taktično poskrbel, da so ostali - če že ne v njegovih rokah, pa vsaj - pod njegovim vplivom. V prvi vrsti pristaniška oblast, v kateri bo še vedno vedrila senatorjeva družica Marina Monassi, ob njej pa gospodarsko vplivna trgovinska zbornica, ki je pod predsedstvom Antonia Paolettija ponovno odprla pot Monassijevi v pristanišče. Bi bila torej Cosolinijeva zmaga navsezadnje zaman?Pirova ali kaj podobno? Nikakor! V intervjuju ob izteku mandata je župan Roberto Dipiazza pojasnil, od kod tolikšen Camberjev vpliv v mestu. »Vvsepo-membne ustanove in institucije je vtaknil svoje ljudi, tako lahko nadzoruje vse, kar se v mestu dogaja,« je povedal. Roberto Cosolini bi imel z izvolitvijo priložnost, da preseka te Camberjeve lovke. Tržaška občinska uprava je tista, ki imenuje svoje predstavnike v razne pomembne gospodarske ustanove in podjetja. Na primer v vodstvo podjetja AcegasAps, Trieste trasporti, v podjetje za ozemeljsko mobilnost, pa tudi v zdravstvene ustanove in razne skrbstvene zavode. Ko bi leva sredina na ta mesta imenovala svoje ljudi, bi omejila Camberjev vpliv nad mestom in s tem njegovo oblast. To bi bil že dober prvi korak v smeri korenitih sprememb v mestu. Leva sredina bi začela to delo v Trstu, z upanjem, da ga bi čez dve leti nadaljevala na Deželi ... M.K. Ricmanje, zaradi okvare zapora v vasi Dolinska občinska uprava je morala včeraj zaradi nenadne večje okvare na vodovodu zapreti za promet cesto, ki vodi skozi Ri-cmanje. Zaporo pri vaški cerkvi bodo umaknili, ko bodo popravila končana. Županja Fulvia Pre-molin je napovedala, da bo cesta zaprta za promet do ponedeljka. Ob povratku v Italijo končal v priporu Vračal se je v Italijo, namesto dobrodošlice pa ga je čakala aretacija. Štiridesetletni romunski državljan S. M., ki je v sredo ponoči z audijem pripeljal iz Slovenije na Fernetiče, je moral v pripor, saj ga dolžijo sodelovanja v večjem številu tatvin. Prijela ga je tržaška mejna policija. Priporni nalog je aprila podpisal sodnik za predhodne preiskave v Bellunu, S. M. naj bi bil namreč član tolpe, ki je od julija lani do februarja letos plenila po trgovinah v gorati ve-netski pokrajini. / TRST Sobota, 28. maja 2011 7 ZGONIŠKA OBČINA - 47. občinski praznik vina Zgonik: ob trtah in vinu se uveljavlja tudi oljka Uradno odprtje na Fruševci, kjer so posadili spominsko oljko - Letos 33 vzorcev vin Zgonik in trta so nerazdružljiv binom kraške občine. Ta naveza, obogatena z 22 osmicami in devetimi kmečkimi turizmi, je do letos porodila 47 občinskih razstav vin, zadnji dve sezoni pa se ji je pridružila še tretja sopotnica: oljka. Prav trije največji oljkarji v občini, Egon Doljak, Damjan Milič in Marino Per-narčič so na včerajšnjem uradnem odprtju občinskega praznika na Frušovci posadili spominsko oljko, ki jo je bil ob lanskem dnevu drevesa podaril pokrajinski predsednik Ekokluba in nekdanji občinski svetnik Nicola Guarrino. Prvo lopato zemlje sta - ob poskočnici mladega godca na frajtonarco Mateja Emilija - drevescu ponudila župan Mirko Sardoč in podžupan ter odbornik za kmetijskvo Rado Mi-lič. Sardoč je poudaril pomen kmetijstva in vinogradništva še posebej za krajevno gospodarstvo. Vse bolj se uveljavljajo tudi druge kmetijske panoge: oljkarstvo, čebelarstvo, sirarstvo in cvetličarstvo. Vse uperjene v naravi prijazen družbeni razvoj in združene v sistemski ponudbi vse bolj kvalitetnih krajevnih proizvodov. Milič je izpostavil vlogo občinske razstave vin. S svojimi degustacijami in ocenjevalnimi komisijami je spodbujala in še spodbuja kmetovalce v kvalitetno rast, »saj nekaj zdrave konkurence in konfrontacije bodri vsakega od nas k osebnemu in tudi poklicnemu izpopolnjevanju,« je naglasil. Letos se je na razstavo prijavilo 13 vinogradnikov s skupno 33 vzorci vina. Od teh je 10 teranov, 11 vitovsk, 8 malvazij in štirje vzorci belega namiznega vina. »Izidi ocenjevalne komisije potrjujejo, da je kakovostni nivo razstavljenih vin na visoki ravni, imena najboljših vinogradnikov pa bodo znana šele v nedeljo, da ne bi na noben način pogojevali obiskovalce pri izbiri vin,« je napovedal Milič. Po uradnem odprtju na Frušovci so v veži nove občinske stavbe odprli razstavo risb učencev domačih osnovnih šol Lojzeta Kokoravca-Gorazda in 1. maja 1945. Razstavljen je bil tudi plakat, ki so ga zgo-niški osnovnošolci izdelali skupno z vrstniki z avstrijske Koroške v okviru načrta Slike na jezeru. O razstavi je govorila odbor-nica za šolstvo Monika Hrovatin, učenci pa so zapeli vrsto pesmi pod vodstvom Zu-lejke Devetak. M.K. GRETA - Zjutraj V nesreči poškodovan Včeraj zgodaj zjutraj se je v prometni nesreči na območju Grete poškodoval motorist, ki je za zadrugo Vital raznašal Primorske dnevnike. Nekaj po 6. uri je Manuel Sponton vozil po Ulici Salita di Gretta, namenjen je bil proti Barkovljam. Z desne Ulice Ci-sternone je nenadoma pripeljalo kombinirano vozilo, ki je raznašalcu baje izsililo prednost. V trčenju si je Sponton zlomil roko in stopalo. Po zdravljenju v katinarski bolnišnici se je z nogo v mavcu odpravil domov. Na prizorišču nesreče so bili poleg osebja službe 118 tudi tržaški mestni redarji. Stavka odvetnikov Tržaški odvetniki, ki se ukvarjajo s kazenskimi postopki, bodo stavkali od 13. do 18. junija. Tako se je odločila njihova zbornica, ki ji predseduje odvetnik Andrea Frassini. Protestirali bodo proti državnemu tožilstvu, ki močno zamuja pri posredovanju obvestil o začetku preiskovalnih postopkov, s čimer naj bi kršilo pravice obrambe. Frassini meni, da je to početje obenem nespoštljivo do preiskovanih oseb, obtožencev in oškodovanih strank. Sardoč in Milič sta dala prvo lopato zemlje spominski oljki na Fruševci kroma RICMANJE - Nevaren in hrupen leteči predmet »Meteorit« iz kamnoloma Kamen, kije pristal na vrtu ob pokopališču, naj bi priletel iz400-metrske razdalje -»Hrup je bil strašen, podoben zvoku letala« SV. ANA - 53 rastlin Pri aretiranem tatu odkrili še marihuano Karabinjerji redno odkrivajo skrivne nasade in rastlinjake s konopljo, rastlino, katere posušeni lističi in cvetovi nudijo marsikomu priljubljeno, a prepovedano snov - marihuano. Nabrežinski karabinjerji so pred meseci odkrili nasad pod Križem, njihovi sodelavci iz Milj so ta teden zasegli rastlinjak v stanovanju v Naselju sv. Sergija, včeraj zjutraj pa so do podobnega odkritja prišli karabinjerji pokrajinskega poveljstva. V stanovanju pravkar aretiranega tatu so naleteli na 53 rastlin konoplje, mimogrede pa aretirali še stanovalko. Karabinjerji so v torek ponoči prijeli 55-letnega Maria Bortoneja, ki je v Ul. Or-sera na Pončani vlamljal v gostilno Alle Rondinelle. Državni tožilec Federico Frezza je odredil hišno preiskavo, ka-rabinjerjem pa v četrtek ni nihče odprl vrat stanovanja pri Sv. Ani. Včeraj so se vrnili v Ul. Frescobaldi, na trkanje se spet ni odzval nihče, karabinjerji pa so poklicali gasilce. Ko so slednji začeli s silo odpirati vrata, jim je odprla 36-letna V. S. Karabinjerji so končno izvedli hišno preiskavo in naleteli na 53 rastlin. V. S. je izjavila, da je to njena last. Odvzeli so ji prostost, po postopku v vojašnici v Istrski ulici so jo odvedli v zapor. Openski učenci gostje kvesture Učenci OŠ F. Bevka z Opčin so včeraj z učiteljicami obiskali tržaško kvesturo, kjer so si ogledali dejavnosti policistov. Najbolj priljubljen je bil robot Oscar, ki ga uporabljajo pirotehniki. Prisostvovali so vaji in spoznali tudi delo forenzičnega ter drugih oddelkov. Srečanja s šolami sodijo v niz pobud za spodbujanje sproščenih stikov med policijo in občani. Claudio Di Cosimo na svojem zemljišču pri ricmanjskem pokopališču kaže na ostanke svetlega kamna, ki je priletel »z neba« kroma Vremenoslovci so za včeraj napovedovali padavine, z vremenom pa sploh ni povezan kamniti dež, ki so mu bili priča v Ricmanjah. Na strmo vasico pod Stenami niso padali meteoriti, temveč kamenje iz bližnjega kamnoloma, ki ga upravlja družba Italcementi. Do nenavadnega in skrajno nevarnega dogodka je prišlo včeraj dopoldne, čisto slučajno pa se ni nihče poškodoval. Gospa Sabrina Hanel je bila včeraj ob 10. uri na ricmanjskem pokopališču. Ko se je sklonila, da bi položila cvetje na materin grob, je v zraku nad njo švignil neznan leteči predmet. »Zvok je bil grozen, zelo močan, spominjal je na nizko leteče letalo. Še zdaj sem vznemirjena,« nam je nekaj ur pozneje povedala očividka, ki je na pokopališču iskala mir, našla pa adrenalinsko doživetje. Podjetnik Claudio Di Cosimo se je v bližini z ženo in prijatelji mudil na svojem vrtu. Skupinica je nenadoma zaslišala strahovit tresk. »Ni nam bilo jasno, kaj je to. Šele zatem smo govorili z gospo, ki je k nam pogledala s pokopališča in na zgornji terasi našega vrta, le nekaj metrov stran od nas, smo opazili bel kos skale, ki je pristal na drug kamen in se raztreščil,« je povedal Di Cosimo, ki je z dogodkom seznanil karabinjerje, pa tudi Primorski dnevnik. Sprva so navzoči pomislili na meteorit, saj se je kamen, na katerem je z vso silo pristal leteči predmet, pogreznil in ustvaril manjši krater. Nato je postalo jasno, da prihaja svetla kamnina gotovo iz kamnoloma, ki ga nad vasjo upravlja podjetje Italcementi. Glede na raztreš-čene kose, je »leteči« kamen tehtal kakih dvajset kilogramov. »Moja žena je bila le pet minut pred dogodkom prav tam, pri pipi za vodo. Kaj bi se zgodilo, ko bi jo kamen oplazil?« je bilo retorično vprašanje. Di Cosimo je dodal, da se je to prvič zgodilo, čeprav je v preteklosti z nekaterimi sovaščani že večkrat protestiral proti upraviteljem kamnoloma, ker eksplozije in vibracije povzročajo odpiranje in širjenje razpok v hišah. Dvorišče ob pokopališču, ki je od kamnoloma v zračni liniji oddaljeno kakih štiristo metrov, so obiskali miljski karabinjerji. Zbrali so podatke, z zadevo pa se zdaj ukvarja miljska policija. Na območje vasi naj bi padlo še nekaj kamnitih kosov, tudi na streho. Ko bi koga zadeli, bi ga skoraj gotovo ubili, zato dogodka ne gre podcenjevati. Na tržaškem sedežu Italcementi včeraj niso dajali izjav, direktor Nicolo Petra-lia je bil popoldne zaseden. K Di Cosimu pa je prispel odgovorni za kamnolom, ki je bil baje precej začuden. Razložil mu je, da so dopoldne kot običajno razstreljevali skalovje, iz neznanih vzrokov pa so kosi kamna očitno odleteli navzdol proti vasi in ne naprej, proti hribu. Razstrelivo vedno namestijo tako, da letijo kamni in drobci v pravo smer. (af) JUTRI - Vaja Slovensko-italijanski boj proti požarom Kdor bo jutri v teku dopoldneva pri Fernetičih in Križu slučajno slišal tuljenje siren ter videl večje število gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite na delu in leteti helikopterje, naj se ne prestraši: zelo verjetno ne bo šlo za kak požar ali drugo katastrofo, ampak za skupno slovensko-italijansko protipožarno vajo pod imenom Karst Exercise 2011, pri kateri bo sodelovalo kakih 180 ljudi, pripadnikov gasilskih enot in civilnih zaščit z obeh strani meje, tržaške občinske in pokrajinske policije, deželne gozdne službe, italijanskih železnic, družb Acegas, Terna in Enel, Gozdarskega zavoda iz Sežane in Gozdarskega inštituta iz Ljubljane. Obsežno pobudo, ki spada v okvir evropskih programov čez-mejnega sodelovanja Cilj 3, so predstavili včeraj dopoldne na sedežu tržaške občinske policije ob prisotnosti poveljnika slednje Sergia Ab-bateja in njegovega sodelavca, podpolkovnika Enrica Mazzolija, dalje Nadie Di Narda, ki vodi tozadevni evropski projekt in vodje občinske skupine prostovoljcev Civilne zaščite Bruna Tribusona. Vaja Karst Exercise 2011 spada v okvir evropskega projekta Alp FFirs, katerega cilj je izboljšanje sodelovanja na področju preprečevanja gozdnih požarov. Projekt, ki je stekel v septembru leta 2009, se uokvirja v evropski program čezmejnega sodelovanja Alpine Space-Cilj 3, z nedeljsko vajo pa želijo praktično preveriti postopke, ki jih predvideva dogovor o sodelovanju med civilnima zaščitama Slovenije in FJK iz leta 2006, dalje preveriti postopke med prostovoljci za preprečevanje gozdnih požarov, gozdnimi stražami, gasilci in deželnim operativnim središčem ter preveriti delovanje novega sistema nadzorovanja gozdnih požarov Wes-cam: na helikopter bodo namestili kamero, ki zaznava toplotne spremembe na terenu (enako napravo uporabljajo v vojaške namene za ugotavljanje položaja sovražnika). V okviru projekta Alp FFirs so ugotovili t.i. pilotna območja, med katerimi je tudi Kras, kjer je v zadnjih letih prišlo do hudih požarov, ki so prizadeli območja na obeh straneh meje. In prav na tržaškem Krasu bo jutri dopoldne med 8. uro in 13.30 prišlo do simuliranja dveh požarov: prvi, ki naj bi ga povzročil mimo vozeči vlak, bo nastal pri Ferne-tičih blizu meje in železniške proge, drugi pa pri Hrastičih pri Križu blizu ceste, ki to vas povezuje z obalno cesto. Šlo bo za simulacijo soočenja s težavnim položajem, v katerem bo ogenj ogrožal npr. železniško progo in daljnovod, zato je med drugim predviden poseg posebnega gasilskega vagona, pa tudi preverjanje postopka izklopa elektrike. Glede prometa ne bi smelo biti težav, čeprav, so sporočili bo cesta med Križem in obalno cesta za krajši čas zaprta in bodo promet preusmerjali. Vaja bo potekala tako v slovenščini kot v italijanščini, saj bo oseba, ki bo skrbela za zvezo, morala poznati oba jezika, slovenske operaterje pa bo spremljalo osebje z znanjem slovenščine. V slovenščini in italijanščini bo tudi potekal spoznavni seminar, ki bo danes popoldne v prostorih šole Srečka Kosovela v Sežani. Velik del operaterjev, ki bodo sodelovali pri nedeljski vaji, bodo sestavljali prostovoljci, kar so na včerajšnji predstavitvi še posebej poudarili: gre za delavce, študente in profesionalce, ki se, če ob enih ponoči zazvoni telefon, podajo na Kras gasit požar in to iz čuta dolžnosti do skupnosti, je bilo rečeno. (iž) 1 G Sobota, 28. maja 2G11 TRST šolstvo - Na slovenskih šolah zaključna srečanja Bralne značke Za nekatere zabavne predstave, za druge pa srečanja s književniki Včerajšnji spored obsegal srečanja v Nabrežini in Dolini, na Opčinah, Proseku in Katinari ter pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu Med dolinskimi nižješolci je prevladovalo zanimanje (levo), med šentjakobskimi osnovnošolci pa smeh in razposajenost kroma proseška postaja - Jutri Komemoracija v spomin na deset ubitih talcev Na travniku pri Proseški postaji se bodo tudi letos poklonili desetim talcem, ki so ji nacistični vojaki obesili 29. maja 1944. Svoja mlada življenja so tistega dne žrtvovali za osvoboditev Giorgio Bensa, Andrej Brezec, Mario Derin, Rocco Klarin, Albert Ma-tulič, Silvano Petracco, Josip Švara, Armando Valerio, Sveto Vatovec in Lidio Zubin. Mimogrede so nacistični krvniki ujeli tudi nekega mimoidočega mladeniča, katerega ime je ostalo neznano, in tudi njega obesili, tako da moramo govoriti o enajstih in ne desetih žrtvah, čeprav je na spomeniku zapisanih deset imen. Na travnik so jih nacistični vojaki pripeljali iz koronejskega zapora in jih na kraju, kjer zdaj stoji kamnita piramida in trije macesni, obesili, da bi se maščevali za partizansko akcijo, v kateri je bil ubit karabinjerski podčastnik. Akcijo so izvedli ob prisotnosti mladih Prosečanov in Kontovelcev, ki so jih nacisti prisilili k gledanju okrutnih umorov. V spomin na takratne krvave dogodke bo jutri potekala pred spomenikom vsakoletna svečanost, ki jo prirejata sekciji VZPI s Proseka in Kontovela v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek Konto-vel in Slovenskim dramskim društvom Jaka Štoka. Komemoracija se bo začela ob 11. uri: osrednja govornika bosta sindikalista Renato Kneipp in Elisabetta Faidutti, nastopili pa bodo še Ženski pevski zbor Pro-sek Kontovel, Moški pevski zbor V. Mirk in Godbe-no društvo Prosek. fantje izpod grmade - Jutri Koncert v Štivanu ob 45-letnici delovanja Moški zbor Fantje izpod Grmade prireja jutri koncert v Štivanu, v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika, tisti z Gor-šetovim Angelom miru na južnem vogalu. S tem koncertom, ki so mu dali naslov Nocoj je pa en lep večer ..., bo zbor obhajal 45-letnico neprekinjenega delovanja in istočasno zaključil letošnjo sezono. Priljubljeni zborovodja Ivo Kralj, ki zbor vodi vse od leta 1966, je za program tega nastopa želel predstaviti nekakšen izbor iz zborovega železnega repertoarja in je zato določil 15 pesmi, ki so nekakšen prerez delovanja. Za Fante izpod Grmade je svoj čas znani glasbenik in kulturni delavec prof. Zorko Harej dejal, da je to zbor, ki v polnosti opravlja svojo pevsko in družbeno vlogo. Po svojih močeh je namreč vedno prisoten na najrazličnejših kulturnih prireditvah, spominskih svečanostih, verskih obredih in je s samostojnim prirejanjem najrazličnejših večerov v Devinu in vaseh pod Grmado, od koder prihajajo pevci, eden glavnih okopov slovenstva v devinsko-na-brežinski občini. Letošnji zaključni koncert je za Fante izpod Grmade gotovo tudi prelomen, saj se je zborovodja Ivo Kralj odločil, da bo odslej »le še pevec in kvečjemu korepeti-tor«, kot se je izrazil. To pa pomeni, da bodo morali Fantje na jesen, ko se bo obnovilo pevsko delo, povabiti na vaje drugega dirigenta. Zbor torej čaka zahteven izziv, prej pa bo na vrsti nedeljsko pevsko srečanje, ki se bo začelo ob 19. uri, sledila pa mu bo družabnost na sedežu zbora v Devinu. sejem abitare 2011 - Na tržaškem nabrežju pred Pomorsko postajo Namig za ureditev doma in urada Do nedelje na voljo informacije, ki zadevajo gradbeništvo, energetsko varčevanje, napeljave - Podjetja se predstavljajo Na številnih slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šolah na Tržaškem je včerajšnji dan minil v znamenju zaključnih prireditev in srečanj z avtorji v okviru pobude Bralne značke, ki so jih priredila ravnateljstva slovenskih šol v Italiji v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in Društvom Bralna značka Slovenije. Bolj zabavnih in ne strogo literarnih srečanj se veselijo zlasti učenci osnovnih šol: tako je bilo tudi za osnovnošolce nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva in Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, ki jih je obiskala znana klovnesa Eva Škofič Maurer z nastopoma v nabrežinski telovadnici in Kettejevi dvorani šentjakobske šole. Drugače je spored včerajšnjih pobud Bralne značke predvideval predvsem srečanja na nižjih srednjih šolah: na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku je bil tako na programu obisk Toneta Partljiča, na NSŠ Iga Grudna v Nabreži-ni in NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu Marka Kravosa, na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini pa Eveline Umek, medtem ko so za učence svetoivanskega sedeža in katinarske podružnice NSŠ Sv. Cirila in Metoda pripravili srečanje z Dimom Zupanom. Zadnji srečanji v okviru Bralne značke bosta 3. junija: na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu si bodo učenci osnovnih šol Večstopenjske šole na Vrdeli ogledali predstavo Naočnik in Očalnik v izvedbi Gledališča Koper, na Opčinah pa bo otroke tamkajšnjega didaktičnega ravnateljstva obiskal Slavko Pregl. Včeraj dopoldne se je z rezanjem traku uradno začel sejem Abitare 2011; tudi letos je brezplačen in odprt do nedelje. Večdnevna prireditev na tržaškem nabrežju pred Pomorsko postajo, na kateri je mogoče dobiti najrazličnejše reči za dom, je z leti prerasla v dogodek, ki ne pomeni le prodaje hišne opreme, temveč predvsem svetovanje strankam, kako bi lahko privarčevale z energijo. Na sejmu lahko obiskovalci dobijo številne namige za urejanje domačega in tudi delovnega okolja, poskrbljeno pa je tudi za žejne in lačne. Čeprav včeraj dopoldne na nabrežju še ni bilo videti veliko obiskovalcev, se organizatorji nadejajo dobrega obiska. Sejem je namreč namenjen vsem tistim ki gradijo ali prenavljajo, tistim, ki ne vedo za katero ogrevanje bi se odločili, odgovore pa bodo našli tudi tisti, ki bi radi zamenjali vodovod ali električno napeljavo. Letošnja izvedba sejma Abitare je zasnovana dvoplastno; na eni strani je moč dobiti vse potrebne informacije, ki zadevajo gradbeništvo, energetsko varčevanje, napeljave Vstop na sejem Abitare je prost itd., na drugi strani pa lahko obiskovalci dobijo tudi namige za opremljanje naših bivalnih prostorov. Nekatera podjetja se predstavljajo z lesenim pohištvom, ki je oblikovan v stilu japonskega interjerja, pozornost radovednežev bodo bržkone pritegnile različne nočne omarice in postelje, ki so primerne tudi za zelo majhne pro- kroma store. Precej pozornosti razstavljavci posvečajo tudi ortopedskim vzmetnicam in talnim oblogam; od preprostih keramičnih oblog do parketov. Na sredini velikega razstavnega prostora so razstavljeni tudi kamini, zunaj velikega šotora pa so tudi stojnice, na katerih je moč kupiti okrasno opremo za naše vrtove, dobro obiskana pa je bila že včeraj zjutraj stojnica, na kateri se prodajajo vzglavniki in pokrivala iz izbranega gosjega perja. Dober odziv s strani obiskovalcev pa sta včeraj dopoldne zabeležili tudi razstavljavki, ki sta prodajali obliže brez lepila. Avstrijski izdelek naj bi bil primeren za vse rane, gre pa za obliž v različnih barvah, ki se prodaja kot lepilni trak; dva zvitka staneta 10 evrov. Na svoj račun bodo prišle tudi gospodinje, ki imajo rade AMC posodo, ki je, kot pravijo prodajalci, več kot le posoda, je sistem za zdravo kuhanje, v sklopu katerega gospodinje prihranijo čas, energijo, elektriko, vodo ali plin, za nameček pa je hrana, pripravljena v AMC posodah, zelo zdrava. Če potegnemo črto pod povedano, lahko rečemo, da ima sejem Abitare izrazito svetovalni značaj, saj lahko udeleženci sejma zaprosijo za brezplačno svetovanje o energetskem varčevanju, trajnostni in do okolja prijazni gradnji in sanaciji različnih stavb. Letošnji sejem bo odprt do nedelje zvečer, obiskovalci pa za njegov ogled ne bodo plačali nobene vstopnine. (sč) / Obvestilo izletnikom PD Izletnike, ki so se prijavili na izlet Primorskega dnevnika na Škotsko prosimo, da poravnajo zadnji obrok potovanja v torek, 7. junija med 9. in 10. uro v našem uredništvu v Trstu, Ul. Montecchi, 6 ali pa med 15.30 in 18.30 v agenciji Aurora v Ul. Milano, 20. Zaradi odpovedi ene osebe je na razpolago še ena soba, ki je lahko eno ali dvoposteljna. Interesenti naj se javijo direktno v agenciji Aurora, tel 040631300. Srečanje mladinskih orkestrov danes na Proseku Godbeno društvo Prosek prireja 2. Srečanje mladinskih orkestrov, ki bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Na njem bodo sodelovali Mladinski orkester Godbenega društva Prosek, ki ga vodi Irina Perosa, Mladinski orkester Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč, ki ga vodi Luka Carli, in Mladinski orkester godbe Ar-cobaleno iz Trsta, ki ga vodi Erik Žer-jal. Gre za priložnost, ko mladi gojenci glasbenih šol, ki delujejo v okviru društev in se pripravljajo za igranje v godbah, pokažejo, kaj so se vsega naučili. Sveže novice iz osmice v Kulturnem domu na Proseku Skok v najstniški svet: tako bi lahko strnili vsebino igre, ki jo bo višješolska skupina SDD Jaka Štoka s Proseka-Kontovela postavila na oder jutri zvečer ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. Deset najstnikov se bo spoprijelo z ljubezenskimi zapleti in medsebojnimi odnosi v razredni skupnosti v igri avtorice Olge Paušič Sveže novice iz osmice in v režiji Nicole Starc, kateri je z video posnetki pomagala Mija Kalc. Igralci sami so sodelovali pri oblikovanju uprizoritve s scenskimi in kostumskimi elementi. Vsebina igre se približuje najstniškemu svetu občutkov in doživljanj, zato so v priložnostnem gledališkem listu zapisali, da jim je ta tekst še posebno všeč in da so se med vajami zelo zabavali. Šahovski turnir na OŠ A. Sirka v Križu Na osnovni šoli Alberta Sirka bo danes potekal zaključni šahovski turnir Didaktičnega ravnateljstva Opčine. Na njem se bodo pomirili šahisti vseh osnovnih šol. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Med nagrajevanjem (predvideno ob 13. uri) pa bodo učitelji podelili priznanje članom moške in ženske ekipe, ki so se v dneh od 12. do 15. maja udeležili vsedržavnega šahovskega turnirja v Spoletu. Slovenske oddaje RAI: drevi »otroški« Darwin Vsi, ki bi radi kaj več izvedeli o zanimivem življenju enega največjih naravoslovcev vseh časov in njegovi teoriji nastanka vrst, ne zamudite prispevka z naslovom Razvejano drevo življenja, na sporedu nocoj, ob 20.25 v sklopu otroške televizijske oddaje slovenske tretje mreže RAI. Simpatična želvica Charlie vas bo popeljala po razstavi Drevo življenja, evolucija skozi oči Charlesa Darwina, ki je na ogled do 19. junija v prostorih Palače Attems Petzenstein v Gorici. m v • *l I *** Srečanje o psihologiji V ponedeljek, 30. maja, ob 19. uri bo četrto iz niza srečanj o psihologiji, na katerih se predstavljajo psihotera-pevti Iztok Spetič, Alberto Nardelli in Emmanuele De Filippo, ki se za to priložnost iz svojih studijev preselijo za mizico lokala Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a). Namen omenjenih psiho-terapevtov je približati se potrebam in vsakdanji stvarnosti ljudi, obenem pa razložiti temelje psihologije ter psihoterapije vsem, ki jih to zanima, in to ne skozi psihoterapevtske seanse, temveč preko neformalnih srečanj na različne tematike, ki potekajo enkrat mesečno. Dobrodošla so vprašanja in debate v znamenju neposrednega medsebojnega soočenja. / TRST Sobota, 28. maja 2011 9 KŠD ROJANSKI KRPAN - Pesniški natečaj Ljubezenski verzi nad Tržaškim zalivom Na kmetiji Cesarica nagradili zmagovalce natečaja za izvirno ljubezensko pesem Btf " ' ■ m - . /. i : " * n * «i -V J f** j1- L-r Prijeten skoraj poleten večer in čudovit razgled na Tržaški zaliv sta v četrtek nudila naravno kuliso nagrajevanju pesniškega natečaja, ki ga je tudi letos razpisalo društvo Rojanski Krpan. Na kmetiji Cesarica, ki jo pod Lajnarji upravlja družina Ferfoglia, je potekal lep pesniški večer, med katerim je lahko občinstvo prisluhnilo verzom vseh finalistov (posamezne pesmi je prebrala Eva Kranjac). Med dijaki so to bili Barbara Ferluga, Nicola Pinzani, Irina Tavčar, Igor Valič in Šte- fan Žužek (vsi s tržaškega liceja Prešeren). Lovorjev venec zmagovalke je naposled pripadel Irini Tavčar, ki se je izkazala z ironično ljubezensko izpovedjo ...čokoladi. V odrasli kategoriji so se za nagrade komisije in občinstva potegovali Jana Kolarič, Ivanka Kostantino, Voj-nimir Rutar, Ida Semenič in Alenka Skupek. Slavila je Ida Semenič iz Pod-nanosa z občuteno pesmijo Odvezana, drugo nagrado je prejela Alenka Skupek, nagrado občinstva pa Rutar. Sodelujoči pesniki so se postavili našemu fotografu za gasilsko fotografijo kroma Za posebno presenečenje je poskrbel lanski zmagovalec, Bor Seušek iz Kopra, ki je tokrat nastopil v vlogi pevca in glasbenika ter popestril večer s svojim prijetnim glasom in kitaro. Kot je pojasnil voditelj večera Peter Verč, pa bi letošnjega pesniškega natečaja za izvirno ljubezensko pesem ne bilo brez pomoči Goriške Mohorjeve družbe, Narodne in študijske knjižnice in Založništva tržaškega tiska, predvsem pa Zveze slovenskih kulturnih društev. (pd) TRŽAŠKA KNJIGARNA - Na aperitivu s knjigo Evelina Umek in Jančarjev roman To noč sem jo videl Prijetno srečanje na dvorišču TK z Evelino Umek kroma Četrtkova gostja srečanj na aperitivu v Tržaški knjigarni je bila pisateljica in strastna bralka Evelina Umek. Kot je uvodoma v imenu prirediteljev (založbe Mladika, Založništva tržaškega tiska in TK) povedala Nadja Roncelli, prebira oz. požira Umko-va knjige iz domače, evropske in svetovne zakladnice. Za četrtkovo srečanje je izbrala najnovejši roman Draga Jančarja To noč sem jo videl. Jančar, »ki nikoli ne pusti bralca hladnega,« ponuja pet razmišljanj ljudi, ki se je srečevalo, je prijateljevalo in je ljubilo Ve- PALAČA ECONOMO - Srečanje v okviru 12. Foruma Tomizza O meji, ki je ni, a vendar je Gostje so se poglobili v padec meja in odnose s sosedom - Med predavatelji tudi Norina Bogatec od Slorija - Zvečer glasbeno srečanje v Domu glasbe V razkošni dvorani Piemontese v palači Economo so se v sredo nadaljevala srečanja v sklopu 12. Foruma Tomizza, v spomin na preminulega istrskega pisatelja. Uvodni del simpozija Ni meja je je odprl hrvaški novinar, pisatelj in pesnik Milan Rakovac, ki je forum ustvaril in ga že dvanajst let uspešno vodi po literarni poti Ful-via Tomizze. Javnost je v imenu tržaških organizatorjev pozdravila predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto. Za mizo salona so se oglasili številni predavatelji, ki so spregovorili o različnih mejah: fizičnih, mentalnih, verskih, etničnih. Najprej je občinstvo nagovoril novinar Mauro Manzin, ki je nekoč sledil dogajanju v bivši Jugoslaviji. Po njegovem mnenju Tržača-ni hodijo še vedno v »Jugo« in ne v Slovenijo po bencin ali meso, čeprav je od propada Jugoslavije minilo že dvajset let. Za njim je novinar Pierluigi Sabatti, ki je vodil debato, predal besedo sociologinji Meliti Richter, ki meni, da meje izginejo, a se istočasno nove rojevajo. Citirala je nekatera besedila avtorjev, ki so pisali o tem, kako so doživljali in še doživljajo meje. Leta 1976 je mejo med tržaško pokrajino in Slovenijo prekoračilo preko 40 milijonov ljudi, najbolj pogosto za nakup mesa ali za počitnice. Poseg je zaključila z željo, da ne bi bilo več meja, temveč pragovi, kjer se eno prepa-ja z drugim. Na vrsti je nato bila No-rina Bogatec z inštituta Slori, ki je predstavila nekatere rezultate raziskovalnega projekta Izobraževalne poti in zaposlitvene poti mladih s čez-mejnega območja. Projekt so izedli v občinah Zgonik, Devin-Nabrežina, Repentabor, Dolina, Sežana in Hrpe-lje-Kozina med mladimi od 25. do 29. leta starosti. Iz zbranih podatkov je bilo razvidno, da večina intervjuvancev razume in govori jezik sosednje države ter da Italijani zahajajo pogostoma v Slovenijo, Slovenci v Italijo pa ne. Razlogi zahajanja »v tujino« so predvsem nakupi, izleti, počitnice ali obiski restavracij. Odkrili so tudi, da padec meje med Slovenijo in Italijo ni- kakor ni vplival na življenje mladih: kdor je hodil v Slovenijo ali Italijo že prej, ni spremenil svojih navad. Drugi del simpozija je uvedel nekdanji hrvaški ambasador Drago Kra-ljevic. Spregovoril je o hrvaški stvarnosti ter o tem, kako naj bi se spremenila z vstopom države v Evropsko unijo.Nato je nastopil Fabio Todero, ki je orisal mejne spremembe. Po njegovem mnenju skriva vsaka sprememba mejne črte v številnih primerih spremembo administracije ali političnega režima. Menil je, da je so črte različnih vrst, včasih celo nevidne. Slednje so bile na primer med Velikim trgom in starim mestom, kjer so delile aristokracijo in proletarski svet, ali pa okrog judovske mestne četrti. Predavatelj seveda ni pozabil tiste, ki je dolga leta delila italijanski Trst od slovenskega. Nevidne črte pa so tudi tiste, ki so razmejevale zbirna taborišča na Hrvaškem ali tržaško Rižarno in tudi nekdanjo cono A od cone B. Enrico Maria Milič je predstavil praktično ponudbo jedi med Trstom, Krasom in Istro. Simpozij je z razmišljanjem o protestantizmu zaključila Sanja Roic. S Tomizzejevim delom Il male viene dal nord je orisala verske in literarne meje protestantizma, svoj poseg pa sklenila z mislijo, »da jezikovna meja izgine, ko imamo odlične prevajalce, ki tudi v prevodu podajo bralcu avtorsko sporočilo«. Dogajanje se je zvečer pomaknilo v Dom glasbe, kjer sta v okviru Foruma nastopila glasbenik Mario Frag-giacomi in gledališka igralka Agnese Fraggiacomo, ki sta izoblikovala enourni glasbeno-literarni poklon Fulviu Tomizzi. Tržaški del Foruma Tomizza prireja Skupina 85 v sodelovanju s Slovenskim klubom, nadzorništvom za kulturno dediščino Dežele FJK in Krožkom Istria. V preteklih dneh se je dogajanje preselilo še v Koper in Umag, kjer je potekal simpozij Ni meja je in druge pobude. Danes pa so se Tomizzi poklonili na grobu v Materadi. V sredo je nastopilo več govorcev kroma roniko, ekscentrično, energično in razvajeno lepotico, ki se je sprehajala z aligatorjem in je živela na gradu z možem. Avtor je svoje junake postavil v prelomno obdobje pred in po drugi svetovni vojni. O privlačni Veroniki razmišlja major jugoslovanske kraljeve vojske Stevo, ki jo je naučil jahanja in se vanjo zaljubil. Zaradi škandala so ga degradirali in poslali v zakotno mestece na meji z Bolgarijo, kamor mu je ona sledila, a se naposled vrnila k možu. Veronike se spominjata mama, ki ne ve, kam je hčerka izginila, in vermahtov zdravnik, ki je na gradu odvrgel vojsko in gorje s sebe ter se predajal kulturnemu utripu. Gospodarico pogreša skrbnica gradu Joži, ki se spominja dne, ko sta Veronika in mož Leo leta 1944 izginila neznano kam, in spominja se je še stražar Jeranek, ki jo je videl z nemškim oficirjem in »nemško kurbo«, ki je bila zanj nedosegljiva, izdal. Umkova je ocenila, da vseh pet junakov nosi s seboj travmo druge svetovne vojne. »V vojni namreč nihče ne more ostati nedolžen, saj so nedolžni ljudje vojaški cilji.« Veronikin mož je prijateljeval tako z okupatorji kot s partizani, Veronika pa je na vse to gledala odsotno, kot da ne bi vedela, v katerem času živi. »Vojna pa zahteva opredelitev in njene posledice so lahko tragične.« Po mnenju Umkove je Jančar v knjigi zelo uravnovešen in objektiven pri predstavljanju popolne palete čustev. Zgodba je sicer resnična, saj gre za zakonca Rada in Ksenijo Hribar. Pogovor se je nadaljeval še ob kozarcu belega vina, ki ga je ponudil Andrej Bole. Na vrsti sta še dve srečanji, in sicer 9. in 16. junija, septembra pa bodo spet začeli klepeti ob kavici. (sas) IN MEMORIAM - Boleča izguba Pokojna Mara Debeljuh je bila odlična prevajalka in tolmačica Med prijatelji in znanci, a tudi med kulturniki in ljubitelji slovenskega jezika, je boleče odjeknila novica o smrti Mare Debeljuh por. Poldini. Med tržaškimi Slovenci je bila znana predvsem kot prevajalka in tolmačica na tržaški občini, kjer je dolgo let vodila prevajalski urad. Pokojna je bila rojena v Trstu, osnovno šolo je obiskovala v Škednju, nižjo šolo pri Sv. Jakobu, nakar je maturirala na slovenski klasični gimnaziji, leta 1969 pa diplomirala na slovstveni fakulteti tržaške Univerze. V času univerzitetnega študija je pet let poučevala na trgovski akademiji Žiga Zois, eno leto pa tudi na klasičnem liceju v Gorici. Kmalu po univerzitetni diplomi se je zaposlila kot prevajalka in tol-mačica za slovenski jezik Občine Trst, kjer je ostala do upokojitve. Prevajalski urad je ustanovila levosredinska mestna uprava, ki je prva v povojnem času pokazala zanimanje za Slovence in slovenščino. To so leta ko sta v ob- činskem odboru sedela slovenska odbornika Dušan Hreščak in Rafko Dol-har. Mara Debeljuh je na službenem mestu »prestala« kasnejše desno usmerjene župana in občinske uprave, ki niso bili ravno naklonjeni Slovencem. Tudi v teh nelahkih časih se je borila za javno prisotnost in za dostojanstvo slovenskega jezika v občinski upravi, nekaj časa pa je službovala kot prevajalka na sejah kraških rajonskih svetov. Mara Debeljuh je ob službi vseskozi spremljala tržaški kulturni utrip in kulturna dogajanja med tržaškimi Slovenci. Napisala je vrsto jezikovnih esejev in člankov in knjigo Rapporti tra la cultura italiana e quella slovena nel Litorale 1900-1940 (Odnosi med italijansko in slovensko kulturo na Obali 1900-1940), v monografski enciklopediji Furlanije-Julijske krajine je prispevala poglavje o slovenski književnosti v FJK. Sodelovala je s članki in recenzijami v tržaških in italijanskih kulturnih revijah in bila v uredniškem odboru tržaške slovenske revije Most, sodelovala je s Primorskim dnevnikom in Radiom Trst A. Pred dvema letoma je v delovni nesreči v tržaški železarni izgubila edinega sina Dušana ter skupaj z možem Liviom Poldinijem ustanovila sklad v njegov spomin. Sedaj se je Mara Debeljuh pridružila Dušanu v večnem počitku. 1 G Sobota, 28. maja 2G11 TRST / vZgoniku SOBOTA 28.05.2011 ob 16:00 turnir v briškoli ob 18:00 odprtje kioskov ob 20:00 ples z ansamblom KRAŠKI MUZIKANTI V SOBOTO IN NEDELJO od 16.00 do 19.00 brezplačni ogled botaničnega vrta Carsiana in ogledi briškovske jame po znižani ceni* "kuponi bodo na razpolago na županstvu v Zgoniku Urnik razstav 18.00 - 21.00 DOBRODOŠLI V ZGONIKU! Včeraj danes Danes, SOBOTA, 28. maja 2011 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 2.42 in zatone ob 16.32 Jutri, NEDELJA, 29. maja 2011 MAGDALENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter 11 km na uro, severozahodnik, maestro, vlaga 63-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. CI3 Lekarne Danes, 28. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 2«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. CINECITY - 15.30, 16.30, 17.45, 18.45, 20.00, 21.00, 22.10 »Una notte da leoni 2«; 15.15, 16.10, 18.05, 19.00, 20.50, 21.50 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare 3D«; 15.30, 18.30, 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare«; 15.40, 20.00 »Red«; 18.00, 22.10 »Beastly«; 15.40, 18.40, 21.40 »Fast & Furious 5«. FELLINI - 16.40 »Rio«; 18.15, 20.00, 21.45 »Senza arte ne' parte«. jave: 320-2717508 (Tanja), zsciril-metod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija. POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1); nemščina (A1, A2). Termini: od 4. do 15. julija; od 18. do 29. julija; od 16. do 26. avgusta. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja: Ad forman-dum, Ul. Ginnastica 72 (TS), 040566360, ts@adformandum.eu. M Izleti GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Mr. Beaver«. KOPER - KOLOSEJ - 13.20, 16.10, 19.00, 21.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 18.40 »Rio (podnap.)«; 20.40, 22.50 »Odklenjen«; 14.20, 16.30 »Rango (sin-hr.)«; 14.10, 16.40, 19.10, 21.40 »De-kliščina«. KOPER - PLANET TUŠ 12.30, 15.05, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 12.20, 15.10, 18.00, 19.25, 20.50, 22.20, 23.40 »Pirati s Karibov 4 - 3D«; 13.00, 13.00, 15.40, 18.20, 21.00, 23.50 »Dekliščina«; 11.00, 14.00, 17.00, 19.50, 22.40 »Pirati s Karibov 4«; 19.00 »Rdeča kapica«; 12.05, 14.25, 16.45, 19.05, 21.25, 23.45 »Prekrokana noč 2«; 16.30, 21.10, 23.35 »Cena resnice«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare 3D«; Dvorana 3: 17.00, 19.30, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare 2D«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Fast & Furious 5«. SUPER - 17.10, 18.45, 20.20, 22.00 »Monty Python - Brian di Naza-reth«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.20 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre il confine del mare«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 2 (dig.)«; Dvorana 3: 18.00, 21.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il confine del mare (dig. 3D)«; Dvorana 4: 22.00 »Mr. Beaver«; 17.40, 20.00 »Un perfetto gentiluomo«; Dvorana 5: 17.20, 19.50, 22.15 »The three of life«. H Šolske vesti POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) -POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15. julija; od 18. do 29. julija; od 16. do 26. avgusta. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja: Ad forman-dum, Ul. Ginnastica 72 (TS), 040566360, ts@adformandum.eu. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in pri- NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 3485861205. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja. Informacije: 3355476663 (Vanja). SPDT priredi v nedeljo, 29. maja, pohod na Mijo (Hrib Mija - 1237 m) v Nadiški Dolini. Dobimo se ob 6.30 na trgu v Sesljanu, odhod z društvenim kombijem in osebnimi avtomobili, pot je zmerno naporna in traja približno 6 ur. Vse potrebne informacije na tel. 040-220155 (Livio). KRUT obvešča, da so na razpolago dodatna mesta za petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zürich in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! TPPZ P. TOMAŽIČ organizira za člane in prijatelje v četrtek, 2. junija, izlet v Cerkno in bolnico Franjo. Prijave in informacije na tel. 380-3584580 in 349-2577630 ali info@tppz.net. KRAŠKO GOZDARSKO DRUŠTVO iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 1. in povratek 5. junija. Ogledali si bomo: Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža, Kalwaria Zabr-zydowska, Zywiec, muzeja pivovar-stva Zywiec, Korbielow, naravni park, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanjo prestolnico in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+38) 6 41 634 750 ali elektronska pošta: dpav-lica@volja.net 13 Prireditve DRUŠTVO AIDA iz Milj vabi na koncert »Pesmi naše tradicije« danes, 28. maja, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Nastopajo Zbor AIDA, Mešani pevski zbor »Fran Venturini« od Domja, Mešani pevski zbor »Jadran« iz Milj in Mešani pevski zbor »Giuseppe Tartini«. Predstava je v pomoč društva ONLUS »Medici senza frontiere«. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja »2. Srečanje mladinskih orkestrov«, ki bo danes, 28. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo Mladinski orkester God-benega društva Prosek, ki ga vodi Irina Perosa, Mladinski orkester God-benega društva V. Parma iz Trebč, ki ga vodi Luka Carli in Mladinski orkester godbe Arcobaleno iz Trsta, ki ga vodi Erik Žerjal. LITERARNO ZDRUŽENJE POESIA E SOLIDARIETA' - POEZIJA IN SOLIDARNOST prireja danes, 28. maja, ob 18. uri literarno branje z naslovom »Lirizem stvarnosti«. Nastopila bosta koprski prevajalec in pesnik Gašper Malej in tržaška pisateljica Carla Carloni Mocavero. Pobuda bo potekala v kavarni San Marco. MEPZ LIPA iz Bazovice v sodelovanju s Skd Lipa in bazovsko župnijo vabi na koncert sakralne glasbe »Od oznanila do vstajenja: beseda - podoba«, ki bo v cerkvi sv. M. Magdalene v Bazovici, danes, 28. maja, ob 20.30. Predstavil se bo mešani pevski zbor župnije sv. Janeza in sv. Marije iz Novellare (RE) pod vodstvom Sare Fornaciari. Pozdravil bo MePZ Lipa pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli. V nedeljo, 29. maja, bosta oba zbora sodelovala pri maši ob 10.30 v isti cerkvi. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri na proslavo ob 50-letnici otvoritve Marijinega doma in 60-letnici rojan-skega cerkvenega pevskega zbora. Na sporedu bodo dokumentarni video, nastop rojanskega zbora in glasbenikov ter spomini in pričevanja Aleksandra Korošca. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). MLPS IN OPZ SLOMŠEK IZ BAZOVICE vljudno vabita na zaključno prireditev pevske sezone, ki bo v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri. MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE vabi na zaključni koncert Danes je pa en lep večer ob 45-letnici delovanja, v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu, v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero mladinske igre Olge Paušič »Sveže novice iz osmi-ce« (režija Nicole Starc, video posnetki Mija Kalc), ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. SKD IGO GRUDEN vabi na ponovitev igre »Odkritosrčna lažnivka« v izvedbi domače Gledališke skupine mladih in v režiji Gregorja Geča. Predstava bo v nedeljo, 29. maja, ob 20. uri v KD Igo Gruden v Nabre-žini. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na srečanje ob knjigi »Nenavadne zgodbe Lipeta Kosca«. Sodelovali bodo: avtorica Lida Turk, zgodovinarka prof. Marta Verginel-la in z osebnim pričevanjem Saša Rudolf. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED, KD TOMAJ IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo na »Kosovelov večer 2011«, ki bo v KD v Tomaju v ponedeljek, 30. maja, ob 19.30. FOTOVIDEO TRST 80 prireja v torek, 31. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) »Srečanje s člani in prijatelji fotografije«. Na večeru bo dolgoletni član Vili La-vrenčič pokazal nekaj svojih fotografiji. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Iconothe-ca Valvasoriana v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik ogleda: ponedeljek in petek od 17. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 10. do 12. ure. ŠMARNIČNI KONCERT Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi ob 80-letnici pridige msgr. Jakoba Ukmarja o krščanskem sožitju med narodi, ki bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah v torek, 31. maja, po šmar-nični sv. maši ob 20. uri. Nastopili bodo: OPS in MlDPS Vesela pomlad, MoPZ in MeCPZ Sv. Jernej ter zbor Societa Polifonica Santa Maria Mag-giore. Odlomke iz pridige msgr. Uk-marja bo podal Tomaž Susič, ki bo program tudi povezoval. OBČINA DOLINA v sodelovanju z Društvom slovenskih lovcev Doberdob, Lovsko družino Žavlje-Dolina in Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje, v okviru 38. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, vljudno vabi na posvet: »Divji prašič: nadloga ali priložnost?« v sredo, 1. junija, ob 20. uri v sprejemnem centru Naravnega rezervata doline Glin-ščice v Boljuncu. Spregovorila bosta dr. Andrea Cadamuro iz dežele FJK in g. Blaž Krže podpredsednik FACE. Sledil bo lovski golaž. ■EflBto Wm9 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Abonma Razburljivi-Lahka glasba Dve gledališči v sozvočju V sodelovanju z Zadrugo Bonaventura in s 13. Mednarodnim festivalom Kras danes, 28. maja ob 21.00 Prosimo cenjene abónente, da najavijo morebitno odsotnost. Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave tel. št. 800214302 ali 040 362542. spletna prodaia: www.vivaticket.it SKD TABOR prireja v sredo, 1. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah plesno prireditev »Zaple-šimo«! Nastopile bodo društvene plesne skupine osnovnošolk in srednješolk ter gostujoče skupine iz Šempolaja, Trsta in Dutovelj. Vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek -Kontovel prireja koncert »Old por-traits« - blues, folk in gledališče - v sredo, 1. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu na Proseku. JUNIJSKI VEČERI V DOLINI - SKD Valentin Vodnik kot običajno prireja Junijske večere. Na prvem bodo nastopili, s kabaretno predstavo Oprostite za zamudo, Peter Verč, Tom-maso Scarcia in Vesna Hrovatin. Komedija je na programu v petek, 3. junija, ob 21. uri sredi vasi in sicer na terasi nove večnameske stavbe! Prisrčno vabljeni! ORGELSKI KONCERT - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Koncert ob zaključku orgelskega tečaja«, ki bo v petek, 3. junija, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. V PRIČAKOVANJU KRIŠKEGA TEDNA 2011 - SKD Vesna v sodelovanju z Ljudskim domom Bita, vabi na »Ape-ritiv z umetniki«: otvoritev likovne razstave združenja umetnikov Paviljon iz Svetega pri Komnu. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt - Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu v petek, 3. junija, ob 19.00. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na koncert zbora »Kraški cvet - Sv. Ivan« pod vodstvom sestre Karmen Koren. Koncert bo v soboto, 4. junija, ob 18. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27/1. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana, vabi na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v soboto, 18. junija, ob 20.30 v gledališču »San Giovanni«, Ul. San Cilino, 99/1. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! / TRST Sobota, 28. maja 2011 1 1 Moški zbor Fantje izpod Grmade vabi na zaključni koncert Danes Je pa en lep večer... ob 45-letnici delovanja ŠTIVAN župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v nedeljo, 29. maja 2011, ob 19.00 Godbeno društvo Prosek vabi na srečanje mladinskih orkestrov danes, 28. maja, ob 18.00 v Kulturnem domu na Proseku Sodelujejo mladinski orkestri GD Viktor Parma - Trebče Godbe Areobaleno - Trst GD Prosek ¿j Čestitke Draga stric JUŠTO in teta GEN-TA, mislila sta, da sva na vaju pozabila, a bali smo se, da bosta vse solze porabila. Zato se danes pridružimo še mi, srečno za dodatnih 50 let skupnih srečnih in zdravih dni!Srečko, Bruna, Ana in Irena z družinami. Ü3 Obvestila L o fpCi MePZ »LIPA« v sodelovanju s SKD LIPA in župnijo sv. Marije Magdalene iz Bazovice vabi na 1 M KONCERT REVSKEGA župnijske skupnosti sv. Janeza in sv. Marije iz NOVELLARE (REGGIO EMILIA) »Od OZN AN i La do VSTAjENjA« »BESEdA iN podobA« vodi SARA FORNACIARI UVODNI POZDRAV MePZ LIPA Bazovica vodi TAMARA RAŽEM LOCATELLI 47. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: danes, 28. maja, turnir v briškoli, odprtje kioskov in ples z ansamblom Kraški mu-zikanti; nedelja, 29. maja, mednarodno srečanje Ferrari GT, mimohod Alfa Romeo po Zgoniku, nastop srbske folklorne skupine Vuk Karadžic, nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ples z ansamblom Happy day. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO - Skupina Fortunato Pavisi vabi ob 100-le-tnici obiska Rudolfa Steinerja v Trstu na srečanje, ki bo danes, 28. maja, ob 20. uri. Predava Sergio Maria Francar-do v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. SPD MAČKOLJE prireja 49. »Praznik češenj« v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: danes, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 29. maja, od 18.00 dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Zunja band. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni! VZPI PROSEK-KONTOVEL vabi v nedeljo, 29. maja, na komemoracijo v spomin na deset obešenih talcev. Svečanost na Proseški postaji se bo začela ob 11. uri. Slavna govornika bosta sindakali-sta Renato Kneipp in Elisabetta Faidutti. ŽUPNIJA SV. KRIŽ IN BAZOVICA imata na svojem avtobusu tržaškega skupnega romanja v Gornji Grad v Logarski dolini še prostor. Kdor se želi pridružiti, naj pokliče na tel. št. 040226117 v večernih urah. Izlet bo 2. junija; odhod avtobusa iz Križa ob 7. uri zjutraj in iz Bazovice ob 7.20. Prispevek znaša 35 evrov. V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 29. maja, prvo sv. obhajilo ob 11. uri. Otroci bodo v nošah. Med mašo bo pela mladinska skupina Slomšek iz Bazovice, ki jo vodi Zdenka Kavčič. KD IVAN GRBEC, (Škedenjska ul. 124), obvešča člane, da bo v ponedeljek, 30. maja, v društveni dvorani potekal letni občni zbor ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo; razprava; odobritev obračuna za leto 2010; odobritev proračuna za leto 2011; razno. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo od ponedeljka, 30. maja, do petka, 10. junija, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure) vpisovanja v občinska poletna cen- tra, ki se bosta odvijala od 20. junija do 1. julija (športni kamp nogometa/odbojke/košarke v konvenciji z A.Š.D. Breg) in od 4. do 29. julija (tradicionalni poletni center). Obrazci in podrobnosti na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije: 040-8329240/281, scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo od ponedeljka, 30. maja, do petka, 10. junija, potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure) predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2011/12. Obrazci in podrobnosti o prijavah so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatna pojasnila: tel. 040-8329240/281, faks 040-228874, scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. INTERCAMPUS 2011 - ZSKD in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18. letom. Informacije na tel. št.: 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNI PLESNI CENTER za otroke od 4. do 10. leta starosti v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheer-dancemillenium.com ali 349-7597763. ZAKLJUČEK ŠMARNIC V GROPADI bo kot vsako leto na zadnji dan meseca maja. Ob 20. uri bo najprej Marijina maša, nato procesija z lučkami po vasi, nagrajevanje otrok, ki so se udeleževali šmarnične pobožnosti in na koncu družabnost. Lepo vabljeni. BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah in sicer: 1., 8. in 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 1. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SKD SLOVENEC vabi na 41. Praznik vina v parku Hribenca v Zabrežcu: četrtek, 2. junija, ples z ansamblom Hram; petek, 3. junija, ob 19.00 kulturna prireditev s sodelovanjem dvojezične osnovne šole Štefanovci iz Porabja, COŠ F. Venturini Boršt-Boljunec-Pesek in NSŠ S. Gregorčič iz Doline, sledi ples z ansamblom Radiowave; sobota, 4. junija, ob 19.00 koncert godbe na pihala Monperin iz Bal (Hr), sledi nastop pevskega zbora lovcev iz Kočevja in ples z ansamblom 3 Prašički; nedelja, 5. junija, ob 18.00 koncert Godbenega društva Nabrežina, sledi ples z ansamblom 3 Prašički. Vse štiri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s spe-cialitetami na žaru. 10 LET MATURE: večerja bo v petek, 3. junija, ob 20. uri v restavraciji na Jezeru. Prijavi se na 328-5849935. ARTEDEN/11 - Skd Lonjer-Katinara in Društvo za umetnost Kons prirejata od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Lo-njerju, likovno delavnico za osnovno- šolske otroke, ki jo bo vodila umetnica Luisa Tomasetig. Informacije in prijave na naslov jana@arteden.org ali pa na tel. št. 333-5062494 (proti večeru). AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki '99 in mlajši) od ponedeljka, 13., do srede, 22. junija. Informacije in prijave na ZSŠDI (040-635627) do torka, 7. junija, od 8. do 14. ure. NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 3289518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). DELAVNICE SLOVENŠČINE ZA OTROKE od 9. do 12. leta v okviru projekta Jezik-Lingua: v slovenščini o glasbi, filmih, računalništvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblačilih, predmetih in o drugem, kar je mladim všeč in o šoli v neformalni slovenščini. V prostorih Slovenskega dijaškega doma S. Kosovela, Ul. Ginnastica 72, Trst, vsak torek in četrtek od 9.30 do 11.30 od 13. junija do 1. julija. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na konferenco »Vzgoja otroka za talent in mir - predstavitev 6. Svetovnega Kongresa Otrokovega Talenta«, ki bo v ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 - Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, na sedežu CCYJ (Centro Culturale Yoga Jnanakanda). Informacije: 0402602395, 320-0488202. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na otroško delavnico »Astronomija in precesija enakonočja« v ponedeljek, 13. junija, ob 16.45 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Vodila jo bosta glavna mednarodno odgovorna fundacije - predsednica in ustanoviteljica Inž. Maria Nilda Cerf Arbulu in podpredsednik dr. Jose Miguel Esborronda Andrade. Informacije: 040-2602395, 320-0488202. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL organizira od 4. julija do 5. avgusta poletni center za otroke, ki obiskujejo jasli in vrtec. Od 13. junija do 5. avgusta pa bo Poletni center namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Uradi so na razpolago za prijave in informacije od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, na tel. št. 040-573141. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 0404529907, info@tpkcntsirena.it. EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s Skladom M. Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Repentabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.fe-stivalkras.com, info@festivalkras.com, tel. 347-2576505. AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ul. 109, 16. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev organov zbora; poročilo predsednika, tajnika, blagajnika; poročilo nadzornega odbora; odobritev bilance za leto 2010 in proračuna za leto 2011; razrešnica staremu odboru; pozdrav gostov; razno; izvolitev novega odbora. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414. S Poslovni oglasi GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTOVEL z novim upraviteljem vabi danes od 18. ure dalje na OTVORITEV DRUŠTVENE GOSTILNE. Tel. 040-225168 VIA VALDIRIVO v strogem središču mesta v zadnji, pred štiridesetimi leti zgrajeni palači, obokani z marmorjem, v petem nadstropju, STANOVANJE, uporabno tudi za pisarno, v odličnem stanju: lep vhod, prostoren salon (7.00x3.50), oba s podom iz marmorja, samostojna kuhinja z možnostjo njenega prenosa v salon in s tem pridobitev ene sobe, velika spalna soba (5.50x3.00) z balkonom na dvorišče, kopalnica, stranišče, shramba, popolna klimatska in alarmna naprava, protiv-lomna vrata, novo centralno plinsko ogrevanje s plačilom uporabe. Podzemna garaža v isti palači z vhodom iz dveh ulic: velik box za dva avtomobila, luč in voda. Prodam direktno. Cena eur 310.000,00 Kontaktna številka 345/6407888 ob večernih urah TPK SIRENA IŠČE hišnika za nekaj ur dnevno. Zainteresirani naj se javijo ob ponedeljkih od 18. do 19. ure na sedežu (Miramarski drevored, 32 - Trst -040-422696) čnem stanju, prodam. Tel. št.: 3482341176. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - klicati ob uri obedov tel. št. 040231592. TRI SOBNI PROSTOR 50 kv.m., v centru Opčin, dajem v najem. Tel. št.: 040420604 v večernih urah. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem prostor. Tel. št.: 348-3667766. V CENTRU PROSEKA dajem v najem prostore, površina 45 kv.m.. Poklicati tel. št.: 348-4208079. V LJUBLJANI dajem v najem študentom nekadilcem enosobno stanovanje, primerno za dve osebi. Informacije: stu-dentlj@yahoo.com. [d Osmice METAMORPHOSIS socialna zadruga z waldorfsko pedagogiko, organizira poletni center od 20. junija do 29. julija za otroke od 3 do 10 let v Zgoniku št. 44 (sedež zadruge). Informacije: tel. št. 040-229474 ali 366-9300300. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI sporočata, da bo ob 100-letnici rojstva in 35. obletnici smrti Jožeta Peterlina sv. maša v njegovem rojstnem kraju na Vi-njem vrhu pri Beli Cerkvi na Dolenjskem v nedeljo, 26. junija, ob 11. uri. Vse, ki bi se radi udeležili te slovesnosti, vabimo, da se prijavijo v uradih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846 od 9. do 13. ure. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, email: info@skladmc.org. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Združene mešane pevske zbore bo letos vodila zborovodja Cin-zia Sancin. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. San Francesco 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. Za skupne vaje bomo naknadno obvestili soudeležene zbore. V Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah tel. št. 327-9969360. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb tudi čez noč. Tel. 0038651-852892. NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. PEUGEOT 207 bencin 1.600, tri vrata, letnik junij 2006, 39.000 km, edini lastnik, vedno v garaži, nove gume, v odli- BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu 43. Vljudno vabljeni! Tel. 040-232223. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni! Tel. št.: 040281153. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. GABRIJEL PERTOT (Špj'lni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040228451. V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl osmico. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. Prispevki Namesto cvetja na grob gospe Danice Se-mec daruje skupina Barkovljank 70,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Igorja Buzzaija darujeta Mario in Miranda 50,00 evrov za cerkev na Proseku. V spomin na drago Grozdano Verginel-la vd. Sullini darujeta sestrična Gizela 20,00 evrov in Marta Špilna 20,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. V spomin na Lauro Pertot por. Kozina darujejo Marica, Vali in Livio 100,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. Ob 30. obletnici smrti Danila Baše darujeta žena Lucia in hči Anna Maria 30,00 evrov SKD Barkovlje. V spomin na očeta Ladija daruje Jordan 100,00 evrov za AŠK Kras. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Po jutru se dan pozna Spanje je za preživetje človeka enako pomembno kot sta hrana in voda. Med idealne pogoje za spanje sodijo odsotnost stresa, izogibanje močni svetlobi pred spanjem ter izogibanje močni hrani, alkoholnim pijačam in nikotinu. Z različnimi dejavnostmi, aktivnostmi in obveznosti niso vedno izpolnjeni vsi idealni pogoji. A okolje, v katerega hodimo spat in počivat lahko uredimo tako, da bo, tudi, ko bo spanec kratek, za nas najbolj udobno in prijetno. Jutra bodo prijetnejša in lahkotnejša. Spalnica je intimen prostor, v katerega gostje nimajo vstopa, kar pa ne pomeni, da mu pri načrtovanju velja nameniti manj časa kot na primer kuhinji. Velja pravilo, da se v posteljo, odpravimo, ko smo zaspani in ne utrujeni. In ker velja, da v njej prebijemo med pet in osem ur v povprečju vsako noč, ji velja nameniti posebno pozornost. Tako kot drugim elementom v spalnici, ki jo zaradi pomanjkanja prostora oziroma sodobne zasnove prostorov lahko uporabljamo tudi za druge dejavnosti, odvisno od želja in potreb uporabnikov spalnice. Spanje ni poležavanje, spanje je temeljna fiziološka potreba telesa, tako pomembna, da ima spanje celo svoj praznik: svetovni dan spanja je 19. marec. Da je spanje potrebno za normalno delovanje našega živčevja, ki preko različnih povezav in mehanizmov uravnava delovanje celega telesa, od telesne tempera- Mizarstva STOPAR PphiitTO pç> meri, k+ihinje, 5tcpfiicer masivna notranja vrata ter okna m vrata «nvfena UMI EN I435T-1 z možnostjo 55% davi ne olajšave. ZUNANJA TLAKOVANJA (OECKINGI ul Kojsv* JO - 34012 &»ovic« - Trii Llldlijdl •af l» 0^0 i IWSÎ - rnui bitoparfcii n .r EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 ture, izločanja hormonov do imunskega sistema, je medicina ugotovila že zdavnaj. Seveda ostajajo tudi o spanju v znanosti odprta vprašanja, a potrjeno je, da je spanje dinamična dejavnost, v kateri so človeški možgani v določenih fazah celo bolj aktivni kot v budnem stanju. Spanje ni enovito, mirnemu, rahlemu spancu, ko zaspimo, sledi prehod v fazo globokega spanja ali spanja počasnih valov, kot ji pravi znanost, ker je zanjo značilna počasna možganska aktivnost. V tej fazi telo počiva in se regenerira. Sledi faza zelo hitre možganske aktivnosti, bolj poznana po kratici REM, v kateri je možganska bioelektrična aktivnost zelo podobna aktivnosti v budnosti. V tej fazi spanja, ki predstavlja okoli 20 odstotkov vsega prespanega časa pri odraslem človeku, sanjamo. Ciklus faz se vsako noč izmenja od trikrat do štirikrat. Premalo spanca škoduje Zadostna količina spanja in kakovosten spanec sta nujna, če se želimo izogniti motnjam razpoloženja, poslabšanju koncentracije in celo porušenim ritmom izločanja hormonov. Poskusi na živalih so menda pokazali, da te zaradi pomanjkanja spanja umrejo, kar je posledica zlasti padca imunske odpornosti, ki omogoča dovzetnost za različne okužbe. Statistike o pomenu spanja za ljudi med drugim kažejo, da se kar četrtina prometnih nesreč zgodi prav zaradi zaspanosti za volanom. Pomanjkanje spanca ne vpliva le na slabo razpoloženje, posledice pomanjkanja spanca so tudi fiziološke. Znanstveniki so dokazali, da pomanjkanje spanca vpliva na izločanje kortizona, hormona, ki uravnava apetit, kar pomeni, da se posamezniki, ki premalo spijo, lahko počutijo lačne kljub temu, da so v telo vnesli zadostno količino hrane. Premalo spanca tudi ovira sposobnost telesa, da prebavi ogljikove hidrate, kar vodi do visokih vrednosti sladkorja v krvi. Odvečni krvni sladkor pospeši hiperprodukcijo in-zulina, to pa lahko vodi do shranjevanja telesne maščobe in inzulinske odpornosti, kar je kritični korak k razvoju diabetesa, opozarjajo strokovnjaki. Načrtovanje postavitev je nujno Spalnice so najprej prostor za spanje in počitek, a tudi prostor za shranjevanje osebne garderobe in na primer študij literature ali priprave gradiv za poslovne sestanke prihodnjega dne, če v stanovanju nimamo posebne delovne sobe ali sobe za rekreacijo. Zato sta načrtovanje spalnice in izbira pohištva za ta prostor intime tako pomembni opravili. Glede lokacije spalnice velja pra- NAŠA PRODAJALNA GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOU GROUP s,n \tmm\ Tram Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.lt Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146336 mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com www.haus.rubner.com vilo, da naj bi ta bila v mirnejšem delu stanovanja. Velikost je različna in nanjo v večini primerov, zlasti v stanovanjih, ne moremo prav veliko vplivati. Na račun povečanja spalnice se nam pač zmanjšajo ostali prostori, kar ni nujno pozitivno. Zato si vzemite čas in temeljito premislite koliko časa preživite v spalnici, katere dejavnosti nameravati v njej izvajati in posledično s kakšnim pohištvom želite spalnico opremiti. Večje kot so, bolj lahko domišljiji pustite prosto pot. Tudi pri barvi prostora imate proste roke, a vseeno upoštevajte nasvete strokovnjakov. Prav močne in kričeče barve za prostor umirjanja in spanja niso primerne. Za spalnico so, nasprotno, primerne umirjene, tople barve, kot so na primer odtenki barve bele kave in svetle čokolade. Lahko se odločite tudi za hladnejše barve, med katere sodijo odtenki od svetlo sive do grafitne. Seveda je barva zidov odvisna tudi od barve pohištva, ki ga nameravate namestiti v spalnico. Če vam prostor počitka ob izboru omenjenih barv kljub vsemu deluje nekoliko mrko, razmislite kakšno sliko ali grafiko bi namestili na katero od sten. Pazite, da bo locirana na mestu, ki ne bo preveč bodlo v oči. Pri načrtovanju spalnice upoštevajte nasvete strokovnjakov, ki svetujejo, da najprej izmerite dimenzije spalnice, saj boste na ta način najlažje ugotovili, s kakšno razporeditvijo pohištvenih elementov boste dosegli želeni učinek. Definirajte prostor za posteljo, nočni omarici in garderobne omare ter morda mizo, če jo boste uporabljali oziroma drugo morebitno opremo. Upoštevajte priporočilo, da naj spalnica ne bo preveč zasičena s pohištvom, ker se sicer znate v njej počutiti tesnobno. Aluminij tudi v spalnici Sodobno pohištvo za spalnice je na voljo v različnih materialih, od lesa, aluminija, kovine, plastike do kombinacij omenjenih materialov. Izbira materialov je popolnoma vaša odločitev, vezana na osebne stilske preference. Klasični les vse bolj nadomešča modernistični in trendovski aluminij, tudi sicer pogost material pohištva v drugih stanovanjskih prostorih, ki je ravnih in preprostih linij ter čistih oblik. Za sodobno stanovanjsko opremo so značilne tudi kombinacije lesa z dodatki stekla, pleksi stekla in kovine. Postelja je kraljica spalnice, a kljub temu upoštevajte, da ni edini element v spalnici. Strokovnjaki vam bodo svetovali, da si okoli postelje zagotovite dovolj prostora za gibanje. Na treh straneh postelje naj bo vsaj 45 centimetrov prostora, vzglavje pa je lahko ob steni spalnice, svetujejo. Odločite se na kakšni vrsti postelje želite spati in kako velika naj p u ii i a b HRR na Opčinah ul. Carsia, 45, nasproti gasilske postaje, tel. 040.213579 info@kralj.it priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pnloso za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 bo. Vse bolj priljubljene postajajo vodne postelje. Mnogi so se zanje odločili predvsem zaradi pršic in prahu, ki se nabira v vzmetnicah klasičnih postelj. So pa tudi taki, ki so se na vodno posteljo le stežka navadili, a ko so se, je ne bi več zamenjali za klasično, pravijo. Vzmetnice klasičnih postelj so izpostavljene prahu in insektom, kar zna biti zlasti problematično za alergike. Vodne postelje so brez pršic, zato je za alergike spanje na vodni postelji preprostejše, manj obremenilno in bolj zdravo. Elegantno, funkcionalno in kakovostno In kako dosežete tako opevano kategorijo »dovolj prostora za prosto gibanje po spalnici«? Rešitev leži v izboru garderobnih omar z drsnimi ali zložljivimi vrati. Pri tovrstnih omarah je namreč prehod med omaro in drugim pohištvom spalnice enostavnejši, prostor od tal do stropa pa je skorajda neopazno opremljen s funkcionalnim elementom, ki ga uporabljamo vsak dan. Sodobna spalnica nima prekomer- nih kosov pohištva. Predalniki in ko-mode so stvar preteklosti. Nenazadnje lahko predalnik postavite tudi na hodnik, ki velja za bolj tranziten prostor in ga, če je prostor le dovolj velik, ne boste niti opazili. V sobi pa ga boste gledali vsak večer, preden potonete v zaslužen spanec. Za »čimveč« prostora ni pomemben samo tip omare, ampak tudi njena notranjost. Preverite ponudbo dodatkov za vašo omaro v spalnici. Poleg polic in predalov, so na voljo tudi funkcionalne košare za perilo. Notranjost omare bo naenkrat večja, če namestite izvlečne police, obešalnike in kravatnike. Ti elementi so največkrat iz aluminija, saj je fleksibilen in enostaven za uporabo. Ugotovili boste, da v omaro z omenjenimi elementi spravite marsikaj. Nočna omarica ni odlagališče krame Seveda ne pozabite na nočne omarice. Te seveda niso namenjene odlaganju drobnarij in šare, ki ne sodi nikamor drugam v stanovanje. Nanjo lahko poleg svetilke namestite kvečjemu uro, ki vas vsako jutro prebudi v nov dan. In seveda knjigo, s pomočjo katere pred spancem potujete v daljne dežele. Spalnice so lahko tudi prostor za telovadbo, branje, zajtrkovanje, delo, ličenje, odvisno od želja in Brez obremenjevanja medvretenčnih ploščic Ima pa spanje na vodni postelji tudi druge pozitivne fiziološke vplive. Desetletja nazaj je veljalo, da potrebujemo za zdrav spanec trdo ležišče. Strokovnjaki za spanje so to trditev ovrgli. Gre namreč za to, da se klasična ležišča ne prilagajajo telesni strukturi, zato se hrbtenica ukrivi, nastaja pa tudi pritisk na medvretenčne ploščice. Hidravlični princip vodnih postelj pa omogoča prileganje podlage posamezniku, njegovim telesnim posebnostim in različnim spalnim položajem, brez obremenjevanja medvretečnih ploščic. Regulator temperature omogoča, da se uležemo v toplo vodno posteljo, kar zna biti še posebej uporabno in prijetno v hladnejših mesecih. Prednost toplote ni le blagodejni vpliv toplote na telo, ampak tudi sproščanje in regeneracija mišic celotnega telesa. Zgovoren je pomenljiv tudi podatek, da se je vodna postelja prvotno uporabljala v zdravstvu, in sicer za ljudi z različnimi medicinskimi težavami ali telesnimi okvarami. Vodno posteljo, seveda v enostavnejši in preprostejši različici, je v 19. stoletju patentiral angleški zdravnik William Hooper kot zdravstveni pripomoček. Ta se je sprva uporabljala za na primer preprečevanje preležanin, reševanje težav s hrbtenico, artritisom, revmo ... Tehnologija je napredovala. Sodobne so izpopolnjene s številnimi funkcijami, kot je na primer gretje ležišča, in iz izključno zdravstvenih ustanov so se preselile v številne domove. Število uporabnikov je začelo naraščati. Po svetu naj bi na vodni postelji spalo nekaj deset milijonov ljudi. Nekateri med njimi zato, ker so jih zdravstvene težave kot so bolečine v križu, alergije, astma ali stres pripeljale do izbora tovrstne postelje, drugi preprosto zato, ker spanje na vodi deluje blagodejno. Standardna višina vodne postelje je 48 centimetrov, kar je povprečna višina goleni odraslega človeka. A ne skrbite, če imate drugačne zamisli, želje in potrebe. Stopite do specializiranih trgovcev, predstavite jim vaše želje in potrebe in z veseljem vam bodo pomagali pri iskanju rešitev. NOUGGI ^JâWmtm nu razpolago IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST potreb posameznih družin. Če prostor spalnice dopušča, se lahko odločite za počivalnik, skupaj s klubsko mizico ali kakšno drugo površino za odlaganje, a opreme vseeno ne nakopičite preveč. Posebno pozornost namenite osvetlitvi spalnice. Večina poznavalcev vam bo svetovala zanimiv lestenec, ki ima poleg uporabne tudi dekorativno vrednost. Pri izbiri lestenca ste praktično neomejeni, upoštevajte pa tudi možnost vse bolj priljubljenih stoječih svetilk z možnostjo spreminjanja barv. Z njo boste lahko kreirali različna vzdušja v spalnici. Miren spanec! cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it r i J Segnaletika Izdelava prometnih znakov ^ Cestna oprema in signalizacija W Varnostne in opozorilne table - tudi dvojezične Osebna varovalna oprema in delovna zaščita ^ Protipožarna oprema in oprema za prvo pomoč 9 Table in nalepke po naročilu Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 info@segnaletika.com trou wsine www t e c n o n o I e i . i t 1 4 Sobota, 28. maja 2011 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Zunanji minister in državna sekretarka s tremi župani EZTS z odločno podporo slovenske in italijanske vlade Velika pričakovanja na področjih energetike, infrastruktur in prometnih povezav - Rim stavi tudi na Evroregijo Z leve Arčon, Romoli, Frattini, Benčinova in Turk na goriškem županstvu bumbaca Italijanski zunanji minister Franco Frattini in državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Dra-goljuba Benčina sta včeraj na goriškem županstvu potrdila popolno podporo slovenske in italijanske vlade Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje, ki so ga ustanovile občine Gorice, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. EZTS je v začetku maja potrdila tudi italijanska vlada, potem ko je slovenska to storila že pred letom dni. Frattini in Benčinova sta se o krepitvi čezmejnega sodelovanja pogovorila z župani Gorice Ettorejem Romo-lijem, Nove Gorice Matejem Arčonom in Šempetra-Vrtojbe Milanom Turkom, nato pa sta skupaj poudarila, da si obe vladi od EZTS veliko pričakujeta. »Osnova je postavljena, po registraciji združenja se lahko začne načrtovanje prvih skupnih projektov. Župani treh občin imajo velike projekte predvsem na področju energetike, prometa in infrastruktur, nedvomno pa do sodelovanja lahko pride tudi v zdravstvu,« je povedal Frattini in pojasnil, da bosta obe vladi podpirali delovanje združenja, za konkretne projekte pa bodo morale poskrbeti same občine. Ben-činova je poudarila, da predstavlja EZTS nadgradnjo tradicionalno dobrega sodelo- vanja med državama. »To združenje je dejansko prvo v Sloveniji in Italiji, zato je lahko zgled tudi ostalim obmejnim območjem v državi, kako naj sodelujejo na lokalni ravni,« je poudarila državna sekretarka. Za srečanje na goriškem županstvu je dal pobudo domači župan Romoli, ki je Frattinija »prestregel« med potjo iz Por-denona v Trst, kjer se je popoldne udeležil volilnega shoda. Romoli je srečanje tudi uvedel in izpostavil, da so pričakovanje velika zlasti na gospodarskem področju. »V sodelovanju moramo najti rešitev za težave z zaposlovanjem, ki jih imajo mladi na Goriškem in na slovenski strani meje,« je poudaril Romoli in opozoril, da podpora slovenske in italijanske vlade potrjuje pomembnost dela, ki so ga doslej opravile tri občine. Novogoriški župan Arčon je dejal, da je ustanovitev EZTS šele prvi korak k cilju, ki so si ga zastavile tri občine na Goriškem. »Z ustanovitvijo EZTS bomo imeli večjo težo na evropski ravni, kar nam bo omogočilo neposreden dostop do evropskih skladov,« je poudaril Arčon, medtem ko je župan Turk opozoril, da bodo za prebivalce Goriške šteli le izvedeni projekti, konkretni rezultati, saj imajo podpisovanja dokumentov in »prelaganja papirjev« že dovolj. Frattini je na srečanju z novinarji napovedal, da bo EZTS ena izmed tem pogovorov srečanja zunanjih ministrov iz držav srednjeevropske pobude INCE, ki bo 10. junija v Trstu. Poudaril je tudi željo, da bi se sodelovanje s treh goriški občin razširilo na obsežnejše območje Evroregije, na katero po njegovih besedah v Rimu niso pozabili. »V Evroregiji bi lahko sodelovale Furlanija-Julijska krajina, slovenske regije, ki jih bo v ta namen določila Slovenija, in dežele iz južnega dela Avstrije,« je pojasnil Frattini in poudaril, da pričakovanja obeh vlad glede EZTS potrjuje tudi prisotnost na včerajšnjem srečanju slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Miro-šiča in italijanskega veleposlanika v Ljubljani Alessandra Pietromarchija. Med udeleženci srečanja so bili tudi deželni svetniki Roberto Marin, Gaetano Valenti, Isidoro Gottardo in Giorgio Brandolin. Po zeleni luči za ustanovitev EZTS, ki jo je italijanska vlada prižgala 11. maja, so na vrsti tri občine, ki morajo oblikovati organe in imenovati skupščino. Nova Gorica je svoje člane že evidentirala, na podlagi imen, ki jih bo izrazila v skupščino goriška občina, pa bo razvidna stopnja motiviranosti, ki jo imajo goriški občinski upravitelji za delovanje EZTS. (dr) Zagrenjenost zaradi neuporabe slovenščine Goriški Slovenci vlagajo v uveljavljanje slovenščine v javnosti veliko energij, zato pa so predstavniki slovenske narodne skupnosti odšli z včerajšnjega srečanja z italijanskim zunanjim ministrom s kančkom zagrenjenosti. V slabo voljo jih ni spravil minister Frattini, pač pa je za to poskrbela državna sekretarka s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve Dragoljuba Benči-na. V zaključnem delu sprejema je na vprašanje italijanskega novinarja odgovorila v italijanščini, namesto da bi se poslužila odlične prevajalke, ki je dotlej prevedla v italijanščino vse posege slovenskih govornikov. Njena neuporaba slovenščine je bila v navzkriž s prizadevanji goriških Slovencev, da bi bil slovenskih jezik polnopravno prisoten na vseh ravneh javnega življenja in da bi ga lahko uporabljali v odnosih z vsemi institucijami. GORICA - EZTS HM* V•V Mirosič: »Mikro pogojuje makro« Med vidnimi gosti na včerajšnjem sprejemu za italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija in državno sekretarko na slovenskem zunanjem ministrstvu Drago-ljubo Benčina ter za župana Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe, Mateja Arčona in Milana Turka, sta sedela tudi Alessandro Pietro-marchi, veleposlanik Italije v Sloveniji, in Iztok Mirošič, slovenski veleposlanik v Rimu, ki je goriško-novogoriški EZTS uokviril v meddržavne odnose: »Z Italijo delamo na dveh ravneh. Ena je mikroraven, ki jo predstavlja EZTS. To je prva in zelo pomembna raven. Druga pa je makro-raven, ki je ja-dransko-jonska ma-kroregija. Oboje ima cilj pridobivanja evropskih sredstev, oboje ima cilj napredka in sožitja ljudi ob meji. Ta mikroraven je zelo pomembna ne samo -kot se zdi - za lokalno raven, ampak tudi za odnose med državama, kajti z izboljšanjem klime, sožitja in medsebojnega razumevanja na mikroravni - na Goriškem, Tržaškem in tudi na slovenski strani meje -se seveda izboljšuje kooperacija tudi v Rimu in nasprotno: izboljšana kooperacija v Rimu izboljšuje odnose v tukajšnjem prostoru.« O tem, kako bo EZTS lahko uresničil pričakovanja krajevnega prebivalstva, pa Mirošič pravi: »Pogoj je, da župani pripravijo konkretne projekte, ki jih bomo v Rimu in Ljubljani podprli, jih nato predstavili v Bruslju in zanje pridobili finančna sredstva.« Ob robu sprejema, ki ga je priredil župan Ettore Romoli, je minister Frattini podprl idejo slovenskega premierja Boruta Pahorja, da bi se slovenska in italijanska vlada letošnjo jesen sestali v Gorici. »Lani je bilateralni vrh organizirala Slovenija, letos je torej na vrsti Italija. Datuma in kraja seveda nismo še določili, moje osebno mnenje pa je, da bi bilo pomenljivo, če bi se to zgodilo v Gorici,« je dejal Frattini. Naj še pripišemo, da smo v izrečenih besedah včeraj pogrešali omembo slovenske manjšine v Gorici, ki spremlja EZTS in je pripravljena odigrati vlogo, ter bivših županov Mirka Brulca in Dragana Valenčiča, ki sta v imenu svojih občin osvojila goriški predlog o ustanovitvi EZTS-ja. (ide) Iztok Mirošič GORICA - Družinska posvetovalnica se odziva na primer tržiškega ginekologa V bolnišnici večja varnost in zasebnost V javnih strukturah se pred prekinitvijo nosečnosti z žensko pogovori psiholog oz. socialna asistentka - Veliko vlagajo v informiranje o kontracepcijskih metodah »Splav je zelo resna zadeva tako iz zdravstvenega kot čustvenega vidika, v javnih zdravstvenih strukturah pa ženskam, ki se za ta korak odločijo, zagotovimo popolno varnost in spoštovanje zasebnosti.« Tako poudarja psiholog in odgovorni za posvetovalnico goriškega zdravstvenega podjetja Silvano Cecotti, ki je prepričan, da so javne zdravstvene strukture veliko boljše od zasebnih, kar se tiče prekinitve nosečnosti. »Nikogar ne silimo, naj se poslužuje javnih storitev, nedvomno pa ne morem mimo dejstva, da je splav vsekakor kirurški poseg, ki je v bolnici veliko varnejši. Poleg tega imamo v javnih strukturah točno določen protokol, ki spoštuje vse zakonske predpise. Družinski zdravniki in ginekologi zdravstvenega podjetja napotijo žensko, ki se odloča za splav, v družinsko posvetovalnico. Tu se z njo pogovori psiholog oz. socialna asistentka, ki ugotovi vzroke za odločitev o prekinitvi nosečnosti. Po enem tednu časa, ki ga zakon daje na voljo za premislek, se ženska napoti v oddelek za ginekologijo, kjer opravi splav,« pojasnjuje Ce-cotti in poudarja, da imajo javne strukture zelo pomembno vlogo pri informiranju žensk o kontracepciji, vsakič pa skušajo razumeti razloge, zaradi katerih je ženska zanosila. »Splav je v bolnišnici seveda brezplačen; zagotavljamo maksimalno diskretnost, doslej se še ni nikoli zgodilo, da bi razkrili istovetnost ženske, ki se je pri nas odločila za splav. Zaradi tega ne vidim pravih razlogov za opravljanje splavov v zasebnih ambulantah,« poudarja Cecotti in razlaga, da splave opravljajo v goriški in tržiški bolnišnici, za posebne primere pa so povezani s tržaško bolnišnico Burlo Garofalo. O domnevnih nezakonitih splavih, ki naj bi jih po poročanju televizijske oddaje Le Iene opravljal tržiški ginekolog Francesco Carli, Cecotti ne daje izjav. »Povedal bom le to, da je pred petnajstimi leti Carli delal v naši družinski posvetovalnici in vedno dokazal veliko profesionalnost,« pravi Cecotti in za zaključek razlaga, da so splavi zelo razširjeni tudi v goriški pokrajini, posebno med priseljenkami. »Skoraj petdeset odstotkov tujk, ki zanosi, se odloči za prekinitev nosečnosti. Zato veliko vlagamo v prevencijo in informiranje o kontracepcijskih metodah,« zaključuje Silvano Cecotti. (dr) Silvano Cecotti bumbaca TRŽIČ - Nezakoniti splavi Na spletu zgražanje nad početjem zdravnika Nezakoniti splavi, ki naj bi jih opravljal tržiški zdravnik Francesco Carli, so glavna tema pogovorov tako v Tržiču kot v Gorici. Ljudje se zgražajo nad tem, da se tovrstni dogodki dogajajo tudi na Goriškem. »Splav je sam po sebi travma, ki zan-zamuje vsako žensko, zato se zanj ženske ne morejo odločati prostodušno,« dogodek komentira bralka na naši spletni strani in opozarja, da so italijanski državljani z referendumom določili, naj bo vsaki ženski omogočena izbira, da splav opravi v javni bolnišnici, kjer ji zagotovijo anonimnost, strokovno zdravnišk pomoč in podporo. Bralka se hkrati sprašuje, zakaj se nekatere ženske odločajo za nezakonite splave, ki so izredno nevarni, in zakaj so nekateri zdravniki tako nepošteni, da jih opravljajo. Dogodek je sprožil kopico komentarjev tudi na raznih spletnih blogih. Kritike so začetno letele tudi na zdravstveno podjetje, ki pri tej zadevi nima nobene odgovornosti, saj naj bi tržiški ginekolog nezakonite splave opravljal v svojem studiu. 66-letni upokojeni zdravnik vsekakor zavrača vsako obtožbo in celo opozarja, da proti njemu ni nikakršnega otipljivega dokaza. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. maja 2011 15 gorica - Podelitev priznanj Društva Bralna značka Pisateljica nagovorila mlade prijatelje knjig Učenci šole Ivan Trinko zavzeti bralci - »Branje je učenje, človeka osvobaja« Pisateljica Janja Vidmar med slovenskimi nižješolci bumbaca sovodnje - Odkritje Leonardo načrtoval obrambo pred Turki ob Soči in Vipavi Leonardo Da Vinci je načrtoval obrambo pred Turki ob Soči in Vipavi, potem ko je reki opazoval, da bi razumel, kako uporabiti rečne tokove v vojaške namene. Zanimivost je odkril Alessandro Vezzosi, direktor muzeja Mue-so Ideale Leonardo Da Vinci, in jo opisal v knjigi »Leonardo infinito«, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi z naslovom »Neskončni Leonardo«. Vezzosi je preštudiral razne Leonardove kodekse in tudi na podlagi študij drugih raziskovalcev ugotovil, da je bil leta 1500 Leonardo v Benetkah, kjer so mu zaupali načrtovanje obrambnega sistema pred Turki. Leonardo se je takrat odpravil v Gradišče in Gorico, kjer si je ogledal Sočo in Vipavo, njuno sotočje in bregove. Izračunal je pretok obeh rek in višino bregov, poleg tega pa se je z domačini pogovoril o hudourniških značilnostih obeh vodotokov, ki v zelo kratkem času lahko zelo močno naraseta. Leonardo je ugotovil, da imata reki silno moč, ki jo je mogoče izkoristiti za obrambo pred Turki. Leonardo je izdelal načrt za rečno pregrado in jez, ki bi ga bilo mogoče odpreti in na ta način poplaviti obsežno območje pod Gradiščem, kar bi nedvomno onemogočilo prehod Turkom. V Gradišču se je Leonardo ukvarjal tudi s premikanjem topov, mogoče pa je sodeloval tudi pri obnovi mestne utrdbe. Nekaj več kot petsto let po Leonardovem obisku na Goriškem so se njegove zamisli izkazale za uresničljive in učinkovite. Potem ko je 24. maja leta 1915 Italija napovedala vojno Avtroogrski, so avstroogrski vojaki razstrelili jez pri Zagraju in kanal De Dottori, tako da je voda poplavila obsežno območje Laškega. To je nekaj dni oviralo prihod italijanskih vojakov in topništva, kar so Avstroogrci izkoristili za utrditev svojih položajev na Krasu. Ko je profesorica Lučana Budal včeraj opoldne poimensko poklicala učence nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so si zaslužili priznanje Društva Bralna značka Slovenije, se je oder v avditoriju slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini napolnil in dvorana izpraznila. Ta podoba naj opredeli slovensko šolsko mladino v Gorici, ne pa spodnji posnetki s posledicami nočnega vandal-stva, s katerim se je proslavila skupina višje-šolcev. Srednješolske bralce so včeraj nagradili tudi s srečanjem s slovensko besedno ustvarjalko Janjo Vidmar, ki je s svojim nastopom pritegnila vsej prej kot samoumevno pozornost prav vsakega učenca v avditoriju. »Knjiga je za marsikoga stalna in zvesta prijateljica, skrinja z velikim bogastvom, za druge pa je še neznanka. Zakaj naj bi se samo nekateri bogatili z njo?« S temi besedami je profesorica Budal uvodoma opozorila na smisel nagrajevanja najbolj zavzetih bralcev ter v avditoriju pozdravila Andrejo Duhovnik, svetovalko za slovenske zamejske šole pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, »ki spremlja življenjski utrip naše šole in skrbi za narodnostno kulturo naših dijakov«. Na vrsti je bila pisateljica Janja Vidmar, ki se je takoj spopadla z mlačno odzivnostjo učencev ter jih prisrčno in prepričljivo nagovorila z jasnim namenom, da naredi iz njih privržence branja. »Pisatelji smo vam na smrt hvaležni, da berete, Branje je učenje. Če berete, vam je vse odpuščeno,« je najprej povedala. Nato je k sebi zvabila tri fante in ravno toliko deklet ter z njihovo pomočjo dokazala, da se branje pod prisilo - značilno naj bi bilo predvsem za moško populacijo - enako obnese kot spontano in prostočasno branje, ki ga pripisujemo zlasti dekletom. »Oboje se obnese, ker branje osvobaja,« je sklenila, nekaj knjig poklonila za šolsko knjižnico, »ker knjig ni nikoli preveč«, obdarila je tudi nekaj dijakov, prav vsi prisotni pa so njo nagradili s ploskanjem. gorica - Posvinjali slovenski višješolski center v Ulici Puccini Ovadba zoper 27 dijakov Med nočnim pohodom jih je zalotila policija - Odgovarjati bodo morali zaradi povzročene škode, mazanja in kraje Matura je pred vrati, zrelosti pa še ni na spregled. In to, kar naj bi bilo praznično slovo od šole, se je sprevrglo v vandalstvo, ki bo za 27 dijakov-naivnežev imelo sodne posledice. Policija jih je ovadila zaradi povzročitve škode, mazanja in kraje. Okrog druge ure v noči s četrtka na včerajšnji dan je policijsko izvidnico pritegnilo dogajanje v slovenskem višješolskem središču v Ulici Puccini. Po zadnjih nekaj let uveljavljeni tradiciji so prišli »praznovat« tako, da so pomazali in popisali zunanjščino. Iz šole so letos naredili pravo odlagališče smeti, odpadke, ki so jih v neverjetni količini posejali Posvinjana zunanjščina slovenskega višješolskega središča v Gorici; v šoli je bilo včeraj občutiti veliko zagrenjenost, saj so poleg prostorov dijaki pomazali tudi ugled šole, v kolikor posledice njihovih nočnih dejanj močno odmevajo v javnosti fotoj.c. vse naokrog, pa so prinesli s sabo. Na zunanje stene poslopij so pritrdili popisane kartone ali rjuhe, v nočni sapici je z višjih leg plapolal toaletni papir, med gospodinjskimi odpadki pa so se našla tudi cestna znamenja. Tako kot dijaki so tudi policisti preskočili ograjo, saj je bil železni vhod zaprt z verigo. Zalotili so 27 mladih oseb, večinoma slovenskih višješolcev, ki so se jim pridružili nekateri posamezniki, ki so šolo že zapustili; po navajanju policije so bili razen enega vsi polnoletni. Ob prihodu policije se je en del dijakov razbežal in jim je beg uspel, 27 zasačenih pa so identificirali. Po pripovedi nekaterih izmed njih so policisti na- stopili ostro in zastrašujoče, naj bi jim celo zagrozili, da bodo streljali, če bodo poskusili zbe-žati. Policisti so si šolski »svinjak« ogledali včeraj zjutraj, vse dokumentirali in poslikali, trem policijskim patruljam pa sta se pridružili še dve karabinjerski. Dijakom je bil nekaj časa prepovedan vstop v šolo. Iz kvesture so sporočili, da so vložili ovadbe zaradi povzročitve škode na šoli - v javnem prostoru - in kraje, ker so s pouličnih gradbišč odnesli cestne znake. Dijakov, ki so jim tudi zasegli trinajst barvnih sprejev, seveda niso zadržali in so zato lahko sinoči priredili tradicionalno praznovanje. Mnogi med nji- mi so prizadeti zaradi nočne prigode, še bolj prizadeto pa je šolsko osebje in ravnateljica Mihaela Pirih, ki je vandalski pohod poskusila pravočasno preprečiti z okrožnico, v kateri je po izkušnji zadnjih let - lani je bila materialna škoda večja - pozvala dijake, naj poiščejo bolj ustvarjalno obliko praznovanja. Preventivno so v četrtek zvečer odnesli vse odpadke, zabojnike pa skrili v stavbe. Zaman. Odpadke so dijaki prinesli s sabo. »Civilna vzgoja očitno ni zalegla,« z grenkobo ugotavlja ravnateljica. Razredni svet bo sedaj odločal, če in kako bo zadeva zaznamovala tudi ocene v vedenju. (ide) Maketa Panthere v veži goriškega županstva čaka na današnje odkritje gorica - V veži županstva maketa Panthere Ajdovski Pipistrel pridobil tudi definitivno koncesijo V veži goriškega županstva je maketa Pipistrelo-vega letala Panthera včeraj popoldne zamenjala goriško kočijo iz 19. stoletja, za katero še čakajo dobrotnika, ki bo finančno omogočil, da jo restavrirajo. Kočijo in letalce s krilnim razponom kakih dveh metrov ločuje le dobro stoletje, vtis pa je, da je glede na tehnološko iz-delanost in dizajnerski presežek štirisedežne Panthere med njima poteklo tisoč ali več let. Poleg tega kočija predstavlja pogled v preteklost, Panthera pa - upati je -projekcijo v goriško prihodnost, v kolikor ajdovsko podjetje Pipistel napoveduje izgradnjo proizvodne hale na območju goriškega letališča, kjer naj bi dvesto oseb gradilo Panthere in od koder bodo Pipistrelova letala goriške izdelave poletela h kupcem v ZDA. Da ima resne namene, bo Pipistrel pokazal danes, ko bodo v preddverju občinske palače v Gori- ci odkrili maketo Panthere, ob njej pa bo stal Pipi-strelov direktor Ivo Boscarol. Prisotne bosta nagovorila še župan Gorice Ettore Romoli, ki trdi, da bo Pipistrelova proizvodna hala na italijanski strani meje zgleden primer enotnega čezmejnega gospodarskega prostora, in pa županja Sovodenj Alenka Flo-renin; novi obrat naj bi namreč stal na sovodenjskem zemljišču. Poleg omenjenih bo navzoč še direktor italijanske ustanove civilnega letalstva Enac za Tri-veneto. Enac je namreč pred kratkim izdal defini-tivno koncesijo za prevzem zemljišča in zapisnik o njegovi predaji Pipistrelu. V postopku za pridobitev italijanskih dovoljenj je odločilno vlogo odigral goriški project manager Adriano Ceccherini, ki napoveduje, da se na krilih Pipistrela začenja nova zgodba goriškega letališča. (ide) 1 6 Sobota, 28. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Po izbiri arhitekturne rešitve za ureditev območja Rusjanov trg bo z Eda centrom v mestu povezal staro z novim Doslej utesnjeni spomenik letalcu bo izpostavljen v vsej veličini - Zavrnili predlog o njegovi selitvi »Ta del rešitve, namreč, da se Trg Edvarda Rusjana potegne čez Erjavčevo ulico in se potem nadaljuje na drugi strani, je tako fascinanten, nihče se doslej ni spomnil česa takega. Enoglasno smo bili prepričani, da je to - to,« pojasnjuje Ni-ko Jurca, arhitekt in načelnik oddelka za okolje in prostor na novogoriški mestni občini, kaj je komisijo, ki je ocenjevala predloge arhitekturnih rešitev ureditve Trga Edvarda Rusjana v Novi Gorici, prepričalo pri zmagovalnem predlogu. Gre za ožjo in širšo okolico Eda centra v gradnji in bližnjega spomenika goriškemu letalcu Edvardu Rusjanu. Jurca je tudi član omenjene komisije, torej je tudi sam sodeloval pri izboru najboljšega predloga od šestih prispelih. Ključni element zmagovalne rešitve arhitektov Domena Mozetiča, Simona Kerševana in Grege Kle-menčiča je tudi ta, da doslej utesnjeni spomenik Edvardu Rusjanu novi trg izpostavi v vsej veličini. »Komisija je bila predvsem zadovoljna s tem, da je projekt elegantno enostaven, čist in v izraznosti zelo modernističen. Kaže pa tudi odlično prilagajanje, spoštovanje obstoječe arhitekturne tradicije in dograjuje nove sodobne posege. Še zlasti pa je bilo odlično rešeno vprašanje spomenika, ki je sedaj tam nekoliko stisnjen. Ta rešitev pa mu odpre svoj lastni prostor, ploščad, ki je potegnjena čez Erjavčevo in ki poveže prostor naprej proti avtobusni postaji. S tem nastane pred spomenikom ploščad, ki ga tako krasno izpostavi, da je mesto, kjer stoji, ravno pravo zanj. Ni več utesnjen, ni preblizu objekta ... živi s tem novim trgom, ki mu da novo dimenzijo, postane monumentalen. To je tako enostavna in prepričljiva rešitev,« meni Jurca. Dva predloga, prispela na natečaj družbe Euroinvest in novogoriške mestne občine, sta spomenik - padlega Ikarusa - celo prestavila na drugo stran ceste. »Prestavljanje tega spomenika je že zelo stara zgodba. Odkar se mu je postavila za hrbet stavba, je bilo to ocenjevano vedno kot neka napaka, saj ta spomenik rabi svoj prostor. Takrat so nastale ideje, da bi ga prestavili čisto drugam, denimo nad tunel skozi Panovec, ali na vzpetino v parku, kjer je sedaj vremenska postaja, v bližini krožišča pri Qlandii. Na tem natečaju sta dve rešitvi predvideli prestavitev Ika-rusa na drugo stran ceste z utemeljitvijo, da je tam veliko zelenega prostora, kar bi ga nekako "vrnilo" v izvorno zeleno okolje, zaledje, ko je bil okoli njega park, brez hiš v ozadju. Slabe strani te rešitve so se nam zdele naslednje: tako bi izgubil neposredni stik - tega spomenika se namreč ne občuduje le od daleč, temveč je tako narejen, da se lahko sprehajamo okoli njega in skozenj. Če stoji na drugi strani ceste, je tudi drugače osvetljen, dobiva svetlobo v hrbet, kar mu da čisto drugi efekt kot pa sedaj. Sedanja pozicija, ki jo ima, je s tega vidika nesporno boljša,« dodaja načelnik. Med prispelimi arhitekturnimi rešitvami za ureditev omenjenega prostora je sicer še ena predvidela podobno podaljšanje trga čez Erjavčevo ulico proti avtobusni postaji, a je bila manj prepričljiva pri drugih delih, kot je stik z magi-stralo. Komisija je pri oceni zmagovalnega projekta kot nadaljnjega razmisleka potrebno izpostavila vprašanje Erjavčeve ulice. Predlog jo ohranja takšno kot je, asfaltirano, prednost pušča avtomobilom, pešcem so namenjene le "zebre" in otok za pešce sredi ceste. Po mnenju komisije se asfaltirana cesta preveč zareže v predlagani tlakovani trg, ki se preko nje podaljša na drugo stran. Komisija predlaga, naj se raje v ospredje postavi pešce, katerim se prilagodijo avtomobili, cesta pa naj se kako drugače zlije s preostalim trgom, morda s pretlakovanjem v isti material ali z nivojskimi rešitvami. »Hoteli smo ustvariti novo središče v Novi Gorici,« pojasnjuje eden od ustvarjalcev zmagovite rešitve, Simon Kerševan. Zanimiva je tudi naslednja podrobnost, ki jo predvidevajo na drugi strani ceste: delček zelenice namenjajo spominu na staro goriško pokopališče, ki se je raztezalo preko središča sedanje Nove Gorice. Obkroženi s cipresami bi tam našli mesto nagrobniki, ki so še raztreseni po mestu. »Rešitev mi je všeč. Pripomogla bo k prepoznavnosti in urejenosti mestnega jedra, obenem pa bo tudi objekt Eda center lepši, saj bo imel lepši vstop. Pa tudi s funkcionalnega vidika se ta dva programa dopolnjujeta,« meni Radoš Pav-lovič, direktor Euroinvesta, družbe, ki gradi nov poslovno-trgovsko-stanovanjski objekt v središču Nove Gorice. Sicer pa naj bi tehnični pregled za Eda center opravili v juliju, dodaja Pav-lovič, vselitev programov pa je načrtovana za september, ko bo objekt po sedanjih načrtih tudi uradno odprt. »Želimo, da bi ureditev okolice in Rusjanove-ga trga potekala istočasno z zaključkom gradnje Ede. Tudi pričakujemo, da bo tako,« pojasnjuje direktor, ki še dodaja, da je približno polovica stanovanj v zgradbi prodanih, v enaki meri naj bi bil ob odprtju zgradbe zaseden tudi pisarniški del, za katerega se že ve, da bosta v njem nove prostore imela Center za socialno delo ter Zavod za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, trgovski del pa bo zapolnjen v celoti. Katja Munih Ploščad pred Edo centrom, kjer bodo uredili Trg Edvarda Rusjana foto k. m. TRŽIČ - Jutri in pojutrišnjem drugi krog občinskih volitev Dobili bodo županjo Volivci bodo izbirali med kandidatko desne sredine Anno Mario Cisint in leve sredine Silvio Altran Tržiški volivci bodo jutri in v ponedeljek, 30. maja, izbirali svojega novega župana, ki bo prvič v zgodovini mesta ladjedelnic ženskega spola. Na voliščih bodo dobili oranžno glasovnico; na njeni zgornji strani bo ime kandidatke desne sredine Anne Cisint, ki jo podpirajo Ljudstvo svobode, Severna liga, lista Obbiettivo Rin-noviamo Monfalcone, Upokojenci in lista Tricolore, po drugem krogu pa je pridobila še podporo list CambiA-mo Monfalcone, Un'Altra Monfalcone in Nuovo polo. Kandidatke leve sredine Silvia Altran bo na spodnji strani glasovnice; njo podpirajo Demokratska stranka, Socialisti, Italija vrednot, SKP in lista Responsabil-mente con Silvia. Po drugem krogu ni sklenila zavezništev, ne glede na to pa ji je zagotovila podporo stranka Levica, ekologija in svoboda. Volivci bodo morali prekrižati ime ene od dveh kandidatk, saj so glas za občinski svet že oddali pred dvema tednoma, v prvem krogu volitev. Volišča bodo jutri odprta med 8. in 22. uro, v ponedeljek pa med 7. in 15. Silvia Altran Anna Cisint uro; nato se bo začelo preštevanje oddanih glasov, ki se bo zaključilo pod večer. Izid volitev je vse prej kot določen, saj je bil tudi prvi krog dokaj izenačen. Altranova je prejela 5.642 oz. 41,63 odstotka glasov, Cisintovo pa je podprlo 4.816 oz. 35,53 odstotka volivcev. Odločilno vlogo bodo imeli glasovi, ki jih bosta kandidatki prejeli na podlagi novih zavezništev, veliko pa bo tudi odvisno od volilne udeležbe, ki je bila v prvem krogu 64 odstotna. V prejšnjih dneh je Altranovo uradno podprla stranka Levica, eko- logija in svoboda, ki je zahtevala zagotovila glede glavnih programskih smernic, ki zadevajo delo, socialne politike, brezposelnost in občinski energetski plan. Stranka Levica, ekologija in svoboda ni podpisala uradnega zavezništva, da bi spoštovala glas, ki so ji ga v prvem krogu zaupali volivci; na enak način predstavniki levičarske stranke se niso hoteli pogajati o stolčkih in odborništvih, saj so zanje pomembnejše obveze glede konkretnih programskih točk. Da bi podprl Cisintovo, je v Tržič v četrtek prišel župan iz Verone Enrico Tosi. »Če se bodo Tržiča-ni držali načel zdrave pameti, bo v torek Anna Cisint županja. To si zasluži zaradi svoje profesionalnosti in poštenosti,« je povedal Tosi, ki je na najvišjih mestih lestvice priljubljenosti županov. »Z razliko od tistih, ki so skušali pridobiti kak glas z zvenečimi imeni, ne pa s programi, sem si želela prisotnosti Tosija za zaključek kampanje, saj gre za župana, ki zna konkretno odgovarjati na potrebe ljudi,« je poudarila Cisintova. Verižno trčenje v Rupi V Rupi je včeraj prišlo nekaj pred 14. uro do pravega verižnega trčenja, v katerega so bili vpleteni motor, avtomobil in tovorno vozilo. Vzrok nesreče je po vsej verjetnosti treba iskati v izsiljeni prednosti, saj naj bi eno od vozil z glavne ceste zavijalo proti stranski ulici. Na kraj nesreče je po prihodu reševalcev iz službe 118 priletel tudi helikopter, k sreči pa njegov poseg ni bil potreben. Dve lažje poškodovani osebi so z rešilcem prepeljali na oddelek prve pomoči v Gorici, kjer so jima zagotovili potrebno zdravstveno oskrbo. San Pier dobil nov odbor Potrjeni desnosredinski župan občine San Pier Claudio Bignolin je med prvim občinskim svetom prisegel in predstavil svoje nove odbornike. 43-letni Riccardo Zandomeni je novi podžupan, odborniki pa so 64-letni Fausto Visintin, 63-let-na Rosina Cristin in 33-letni Christian De-grassi. Požar v tržiški trafiki Požar je v noči s četrtka na včerajšnji dan zajel trafiko v Ulici Parini v Tržiču. Gasilci so ogenj pogasili, preden bi jo popolnoma uničil. Trafiko so si ogledali ka-rabinjerji, ki so v njeni bližini našli nekaj krvnih madežev. Preiskovalci sumijo, da je požar posledica neuspele tatvine, med katero se je tat ranil. V zadnjih časih so tatovi trafiko obiskali že dvakrat, zadnjič pa so tatove prijeli. Šlo je za očeta, ki je skupaj s sinom in očetom ukradel za tri tisoč evrov telefonskih kartic in srečk loterije. Po grajskem naselju Institut za socialno zgodovino in spletni časopis Bora.La prirejata danes ob 17. uri voden ogled goriškega gradu. Vodil ga bo prof. Sergio Tavano. Zbirališče bo pod beneškim levom, sledil bo ogled grajskega naselja ter hiše Rassa, cerkve sv. Duha, hiše Volchera Ungerspacha pri stolnici, cerkve sv. Katerine, Trga Sv. Antona in stol- Posvet o multipli sklerozi V tržiškem Kinemaxu bo danes ob 10. uri posvet o multipli sklerozi, ki ga prireja združenje CCSVI. Razstava Bolaffiovih risb V galeriji državne knjižnice v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave risb, ki jih je Vittorio Bolaffio posvetil tržaškemu pristanišču. Pet let centra Incontro Kulturni center Incontro iz Podturna bo drevi ob 20.45 praznoval svojih prvih pet let delovanja. Prisotni bodo Ruggero Di-piazza, sopran Alessandra Schettino, bas-bariton Eugenio Leggiadri Gallani, beneški kvartet Musica a Palazzo. II V • | V• V V IIVV Nočejo krozisca v Gradišču Proti gradnji krožišča v kraju Mercaduz-zo v Gradišču se je izreklo združenje Italia nostra, potem ko so mu pred meseci odločno nasprotovali tudi domačini. »Krožišče s 36 metri obsega je odločno preveč veliko,« pravi predsednica združenja Italia nostra Maddalena Malni Pas-coletti. TRŽIČ - Nad Ulico Romana Požar prekinil železniški promet Požar nad Tržičem so gasili tudi s helikopterjem bonaventura Obsežen požar je včeraj zajel kraško gmajno in gozd nad Ulico Romana v Tržiču, zaradi njega pa je bila železnica med Trstom in Benetkami več časa zaprta. Zagorelo je okrog 13.30 nedaleč od tračnic, ogenj pa se je zaradi vetra takoj razširil. Po mnenju gasilcev je po vsej verjetnosti vzrok požara treba iskati v iskrah, ki jih vlaki včasih povzročijo med svojim prehodom. Na gašenje požara so se odpravili gasilci iz Tržiča, Gorice in tudi iz Trsta, na pomoč so jim prišli prostovoljci in helikopter civilne zaščite, ki je vodo zajemal v kanalu in- dustrijske cone Lisert. Gasilci so požar gasili cel popoldan, saj se je zaradi osušene trave in drugih rastlin zelo hitro širil. Nekaj po 17. uri je bila situacija pod nadzorom in gasilci so se začeli vračati v svoje kasarne. Med gašenjem so gasilci izklopili elektriko na železniški progi, zato pa je bil prehod vlakov onemogočen. Železniški promet je spet stekel okrog 17.30, ko je bil požar po-gašen. Nekaj težav je povzročil tudi dim, ki ga je veter odpihal proti državni cesti št. 14 in Ulici Romana. Za nadzorovanje prometa so skrbeli tržiški policisti. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. maja 2011 17 DOBERDOB - Jutri na Gradini tradicionalna prireditev Romjanski Dan veselja Praznovali bodo 15-letnico Združenja staršev in 10-letnico pevskega zbora Starši ensemble Združenje staršev prireja jutri v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu svoj že tradicionalni Dan veselja, s katerim zaključujejo svojo sezono. Med prireditvijo bodo praznovali tudi 15-letnico Združenja staršev in 10-letnico delovanja pevskega zbora Starši ensemble. V popoldanskem času bodo potekale delavnice za otroke in odrasle. Med 14. in 16.30 bo potekala fotografska delavnica pod mentorstvom Mirne Viola, članice društva Fotovideo Trst 80, ki je namenjena učencem zadnjih dveh razredov osnovne šole in dijakom nižje srednje šole. Ker je število mest omejeno, imajo interesenti še danes čas da se vpišejo s klicem na telefonsko številko 334-6060899 ( dovolj je tudi SMS sporočilo) ali preko naslova elektronske pošte zs.rom-jan@libero.it. Vsak udeleženec tečaja mora prinesti s seboj digitalen foto aparat in vse potrebno za prenos fotografij na projektor, saj bodo posnetke ob zaključku delavnice razstavili. Ob 14. uri se bo začela tudi delavnica za malčke iz vrtca in učence LOKOVEC - Srečanje oglarjev Oglje bodo skuhali po starem Kopo iz 23 kubičnih metrov drv bo prižgal 100-letnik Lokovec na Trnovsko-Banjški planoti bo danes gostil Srečanje oglarjev Slovenije. S prireditvijo želijo organizatorji predstaviti kuhanje oglja na tradicionalen način. Zato bodo v ta namen postavili kopo iz 23 kubičnih metrov drv, ki jo bo prižgal najstarejši oglar v Sloveniji, 100-letni Andrej Podgornik, ki živi v bližnjem zaselku Voglarji. Prižig oglarske kope bo ob 17. uri, dogodek bodo s kulturnim programom pospremili učenci osnovne šole Čepovan, domači pevci in Vesel Garejnkančane. Slavnostna govornika bosta Anica Zavrl Bogataj, generalna direktorica direktorata za gozdove, in Janez Bogataj, predstavnik Slovenskega etnološkega društva. Ob 18. uri bodo pred malim muzejem kovaštva prikazali nesnovno kulturno dediščino kraja, ki pa je še vedno živa in jo sedaj nadaljujejo mladi. Ob 20. uri se bo program nadaljeval z večerom ljudskega petja in plesa »Nekoč je bila pesem«. Nastopili bodo folklorni skupini Tine Rožanc in Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, vokalna skupina Snežet, Tminski madrigalisti, v spopadu harmonik pa se bosta pomerila Miha Debevec in Tomaž Rožanec. Na ogled bodo dela, nastala na umetniški koloniji Hrepenilda z razstavo slik Rafaela Terpina na temo Lokov-ška hiša. Predstavljena bo tudi publikacija Pri nas so žgali oglje, Doneski k oglarstvu v zahodni Sloveniji. (km) GORICA - Otroški zbori Dvojezične notne kaplje V Gradišču bo nocoj prvi festival otroških pevskih zborov furlanskega in slovenskega jezika, ki ga pod naslovom »Notne kaplje« in s pokroviteljstvom goriške pokrajine prirejajo ob 20. uri v gledališču v Gradišču; vstop bo prost. Posamezne točke bosta povezovala Karolina Černic in Dario Zampa, furlanski kantavtor. Na odru se bodo sešli furlanska otroška zbora In arte buri iz Buttria in Io Tu Noi iz Vileša ter Veseljaki iz Doberdoba pod vodstvom Lucije Lavrenčič Terpin in otroški zbor Emil Komel iz Gorice pod taktirko Damijane Čevdek Jug. Otroci bodo zapeli narodne pesmi, njihov nastop pa bo imel multimedialni značaj, saj bo vsak zbor prepeval na vnaprej posneti zvočni bazi s sodobnimi aranžmaji, med pesmimi pa bodo na velikem platnu vrteli podobe Gori-čana Guida Sedrana na temo vode, ki jih bodo pospremili s trijezičnimi aforizmi na isto temo. Ljudska žirija bo ob koncu razglasila najboljšo furlansko in slovensko pesem. Poseben gost večera bo pevec Giovanni Miani, ki se je dvakrat udeležil Festivala Sanremo in bo tudi sam zapel slovensko in furlansko pesem, poleg njega pa bosta nastopila še mlada plesalca iz Gradeža, Elena Marchesan in Rug-gero Castiello. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »Un perfet-to gentiluomo«; 22.00 »Mr. Beaver«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 - 22.15 »The Tree of Life«. fl Razstave M Gledališče 5. LIKOVNI ČEŠNJEV EX-TEMPORE ZA OTROKE - ČEZMEJNO SODELOVANJE bo potekal po ulicah srednjeveške vasi Šmartno danes, 28. maja, med 15. in 18. uro in ga bosta vodila Maria Grazia Peršolja ter likovno društvo Dablo, ki bo poskrbelo za barvice in papir. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 31. maja, ob 18. uri odprtje skupinske razstave solidarnostne narave »DiversArte« (Umetnost raznolikosti); na ogled bo do 13. junija. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 28. maja, ob 20.45 v organizaciji goriškega združenja Pro loco in gledališke skupine Attori senza confini komedija »Mi consenta il raddoppio«; vstop s prostovoljnimi prispevki. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 28. maja ob 20. uri (Dimitrije Vojnov) »Skurt«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. À Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Una notte da leoni 2«. Dvorana 2: 18.15 - 21.30 »Pirati dei Ca-raibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »Pirati dei Ca-raibi: Oltre il confine del mare«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.20 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 2« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.10 - 21.30 »Pirati dei Ca-raibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). KONCERT NA BORJAČU V GABRJAH bo danes, 28. maja, ob 20.30 v organizaciji kulturnega društva Skala. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 30. maja, ob 20.15 jubilejni koncert Goriškega okteta Vrtnica. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 31. maja, ob 20. uri bodo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici nastopili gojenci glasbenih šol iz Nove Gorice, Ajdovščine, Tolmina, Sežane, Idrije, Postojne, Ilirske Bistrice, Kopra, Pirana in Trsta; vstopnine ni. 0 Mali oglasi V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Ü3 Obvestila POLETNE DELAVNICE MAVRICA - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje prireja od 4. do 22. julija poletne delavnice za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje do 18. junija na goriškem sedežu ŠC Melanie Klein v GORICA - Športna šola Dijaškega doma Tečaj kajakaštva bo letošnja novost prvih treh razredov osnovne šole na temo Kako nastane gledališki kostum. Mentor delavnice je kostumo-graf Igor Pahor. Tudi v tem primeru imajo interesenti še danes čas, da se prijavijo. Ob 16.15 se bo začel ex-tempo-re za otroke od 4. do 14. leta starosti, ki se bo zaključil ob 17.30. med 16.30 in 17.30 bo plesna delavnica za odrasle; Jelka Bogatec jih bo učila plesati salso. Ob 18. uri se bo začel kulturni program v znamenju glasbe, petja in veselega razpoloženja. Lansko jadranje v okviru športne šole goriškega Dijaškega doma foto r.m. Že osmo leto zapored bo tudi letos v okviru poletnega središča goriškega Dijaškega doma potekala športna šola, ki je namenjena fantom in dekletom od 11. do 14. leta starosti. Začela se bo 13. junija in zaključila 22. julija, skupno bo trajala šest tednov. Vpisovanje je možno po tednih, zbirališče bo v Dijaškem domu. Športno šolo bo tudi letos vodil izkušeni vzgojitelj Robert Makuc, ki je pripravil bogat program dejavnosti in izletov. »Mladim želimo ponuditi čim več športov, ki pri nas niso tako razširjeni. Udeleženci se bodo preizkusili v hokeju, bad-mintonu, rokometu, frizbiju, tenisu in še marsičem. Poleg tega se bomo z raftom spustili po Soči, kar bomo izpeljali v sodelovanju s kajak klubom Šilec. Na programu je tudi več izletov, lani smo na primer obiskali adrenalinski park pri Cerovljah,« pravi Makuc. Za sprostitev sta letos predvidena izlet k morju in obisk novogoriškega bazena, odpravili pa se bodo tudi v vodni park v Bohinjski Bistrici. »Ponovili bomo enotedenski tečaj jadranja v sodelovanju z jadralnim klubom Ču-pa, saj so bili lanski udeleženci nad jadranjem navdušeni. Novost letošnje športne šole pa je tečaj kajakaštva, ki ga prirejamo v sodelovanju s kajakaškim klubom Soške elektrarne in bo potekal med 4. in 8. julija. Tečaj bo zanimiv, ker bomo gostje kluba Soške elektrarne in njenega poletnega središča Poletje ob Soči. Poleg osnov kajakaštva bodo udeleženci spoznali tudi marsikaj zanimivega o varnosti ob reki,« pravi Makuc in pojasnjuje, da je med športno šolo predviden enodnevni prikaz teniških prvin na igriščih novogoriškega teniškega kluba, dogovarjajo pa se tudi za sodelovanja z drugimi športnimi društvi. Vpisovanje je že v teku; interesentom svetujejo, naj pohitijo, saj je na razpolago samo 15 mest, zanimanje pa vsako leto presega razpoložljiva mesta. Informacije so na voljo v tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481533495, od 13. do 18. ure). Sovodnjah (Pot na Roje 25) vsako soboto od 10.30 do 12. in od 18.30 do 20.30. Informacije po 334-1243766 v jutranjih urah (www.melanieklein.org). POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA GORICA »MORJE ZABAVE« bo delovalo od 13. junija do 22. julija in od 22. avgusta do 9. septembra. Ob zadostnem številu prijavljenih bo zagotovljen prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj; vpisovanje in informacije v upravi Dijaškega doma, ul. Montesanto 84, tel. 0481-533495 vsak delavnik od 13. do 18. ure. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2011 v organizaciji skupnosti družin Sončnica in AŠZ Olympia za otroke od tretjega leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu sv. Družine v Gorici; informacije vsak dan od 9. do 11. ure ter od 19. do 21. ure po tel. 335-5952551. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 30. maja, zaprta za dopust. SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo danes: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-letnikov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja). OK VAL prireja zaključni nastop štan-dreških skupin otroške telovadbe in miniodbojke v torek, 31. maja, ob 16.45 v telovadnici v Štandrežu. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 9. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. VIPAVA IN ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo potekal na Peči od 13. do 24. junija; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena) in 3200220059 (Jelka). 0 Prireditve PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: danes, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 14.30 slalom bike, ob 19. uri nagrajevanje ex- Primorski išče raznašalko/ca za Gorico-Pevmo-Štmaver Za vse informacije pokličite na tel. tempore in slalom bike, nastop MoPZ Kromberški Vodopivci in dramske skupine PD Štandrež s komedijo »Ah, te pravljice!«, ples z ansamblom Hram. Na voljo odlični šparglji, domače jedi in pijače. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici na Korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo »Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni«. Predavala bo dr. Sandra Lombardi; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja v torek, 31. maja, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu predavanje Gian-carla Torresanija, direktorja oddelka za kulturne dejavnosti DAC pri FIAF-u (italijanska zveza fotografskih društev) z naslovom »Od posameznega posnetka do portfelja«; informacije na www.skupina75.it. GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje etnologa Božidarja Premrla »Briški teri zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih« v torek, 31. maja, ob 20. uri na gradu Kromberk. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja v nedeljo, 5. junija, Dan družine: ob 10. uri maša, ob 11. uri v domu F. Močnika bo lutkovna predstava »Štirje fantje muzikantje«, v izvedbi članov birmanske skupine O'Klapa. Delo je napisal letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, ki bo tudi prisoten, sledila bosta skupno kosilo in družabnost. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 12.00, Giuseppina Nistri iz bolnišnice na pokopališče. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 18 Sobota, 28. maja 2011 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat objavila pismo nekega bralca v zvezi s problemom Slovencev v Gorici. »V mestu goriškem tvorijo Slovenci veliko manjšino in zato tudi veliko davčno moč. Vspričo dejstva pa, da je oni del dežele, ki gravitira v mesto goriško, izključno slovenski, lahko trdimo, da Slovenci (ali direktno, ali indirektno) prispevajo največji del za vzdrževanje mesta goriškega in njegove uprave. Postulat najprimitivnejše pravičnosti in logike bi bil torej, da bi v Gorici priznavali Slovencem vse pravice, ne da bi se šele morali bojevati zanje. Ali temu vendar ni tako, marveč doživljajo Slovenci v svoji neumni ponižnosti zapostavljenje za za-postavljenjem, žaljenje za žaljenjem. Po mestu goriškem, vzdrževanem po ogromni večini od Slovencev, vozi tramvaj. A sedaj čujte: po izrecnem ukazu magistrata smejo uslužbenci tramvaja nagovarjati potnike v vseh jezikih, samo v slovenskem ne!! In to vzlic dejstvu, da Gorica živi skoro izključno od Slovencev, in da so oni, ki jih prevaža tramvaj, vsaj po šestdeset odstotkov slo- venske narodnosti! Tu gre za laško nesramno drznost! To je res že višek drznosti, da gospoda svojega najbo-ljega reditelja in hranilca, zaničujejo na tak način in mu zasramujejo njegov materini jezik. Ne le, da živi v mestu toliko Slovencev, marveč je njega okolica popolnoma tako obkoljena od slovenskega življa, da ne bi moglo to mesto niti enega dneva pogrešati tega odjemalca in davkoplačevalca. In vendar mu hočejo kratiti vsako pravico! Ali: vsaka sila do vremena! Pride že dan obračuna in - plačila. Slovenci in rojaki, ki dan za dnem polnite tramvajske vozove. Najbolji odgovor na tako žalje-nje bo ta, da konsekventno branite pravico svojega jezika. A če bi se tramvajevi uslužbenci - seveda prisiljeni v to po njihovih gospodarjih - le še pro-tivili, pokažite, da tudi brez tramvaja morete v in iz Gorice. Posledice naj bo družba pripisala le sebi, če ne bo hotela slušati našega opomina.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Na sedežu tržaške univerze so v teh dneh slovesno odprli šesti mednarodni kongres za obrambo pred strelami. »V posebni dvorani, ki je opremljena z modernimi napravami za istočasno prevajanje govorov v razne jezike, se je zbralo okoli sto delegatov iz raznih dežel Zahodne in Vzhodne Evrope. Kot je znano, so kongres organizirali italijanski in jugoslovna-ski znastveniki, ali točneje povedano elektrotehnični inštitut tržaške univerze, tržaški geofizikalni observatorij, revija »Ingegneria e scienze« ter elektrotehnični inštitut zagrebške univerze. Udeležence kongresa je najprej pozdravil rektor tržaške univerze prof. Origone, ki je poudaril potrebo po znastvenem sodelovanju med vsemi narodi ter želel kongresistom obilo uspeha pri njihovem delu. Takoj za njim je spregovoril župan Franzil, ki je pozdravil udeležence v imenu občinske uprave. Najvišji izvoljeni predstavnik mesta je v svojem govoru izrazil svoje zado- voljstvo, da se je v zadnjih časih pomnožilo število mednarodnih srečanj v Trstu, kar nedvomno more in mora prispevati k zbližanju narodov v tem delu Evrope. Za županom Franzilom je spregovril še prof. Fritsch z Dunaja, ki je pozdravil prisotne v italijanščini, hrvaščini in nemščini. S tem je bil končan slavnostni del ter se je začel delovni del kongresa. Prvi govornik na dnevnem redu je bil prof. Hildebrandt s švedske univerze v Upsali, ki je obširno razpravljal o obrambi modernih betonskih zgradb pred strelo. Nadalje so še podali svoje referate inženir Riedel iz Zahodne Nemčije, inženir Nicolari iz Milana, ki je poročal o obrambnem sistemu pred strelami na nebotičniku Pirelli v lombardski prestolnici. Nato so še spregovorili prof. Gnievski iz Varšave ter prof. Muljevic iz Zagreba. Slednji, ki je predsedoval popoldanskemu zasedanju, je govoril o obrambi raznih objektov ter o vprašanjih vzemljenja.« FILMI PO TV Sobota, 28. maja, Iris Tv, ob 19.11 Out of time Režija: Carl Franklin Igrajo: Denzel Washington, Eva Mendes in Sanaa Lathan Režiser Carl Franklin in Denzel Washington sta sodelovala že pri filmu Devil in a Blue Dress, kri-minalki postavljeni v Los Angeles, kjer Washington igra vojnega veterana. V delu Out of time pooseblja šarmantni Denzel Matta Leeja Whitlocka, šerifa oddaljenega mesteca na Floridi, kjer se ne dogaja veliko. Z ženo Aleksadro, od katere se je pred tem ločil, je sicer ohranil prijateljske stike. Napredovala je namreč na položaj detektiva, in kot se izkaže, bosta zopet sodelovala pri reševanju zaskrbljujočega primera. Ker se je žena že odselila, se Matt zaplete v vroče razmerje s privlačno Ann, ženo nasilnega in ljubosumnega sodelavca Chrisa. Ko pa pride do dvojnega umora, se Matt znajde v hudi situaciji, ki ga z vsakim novim dokazom postavlja pod žaromet. Stanje se iz trenutka v trenutek bolj zapleta, obenem pa mu zmanjkuje časa za raziskovanje primera, katerega glavni osumljenec je prav on. Nedelja, 29. maja, La 7, ob 21.30 La casa degli spiriti Režija: Bille August Igrajo: Meryl Streep, Glenn Close, Jeremy Irons in Winona Ryder Filmska pripoved, povzeta po romanu, s katerim je zaslovela Isabel Allende, je predvsem magično realistična in romantično-pustolovska saga čilske družine. Pripoved je osredotočena na usodo neuklonljive rodbine, katere začetnik je bil revni Esteban Trueba. Po poroki mu je žena Clara rodila hčer Bianco, Esteban Trueba pa je postajal vse bolj vpliven in bogat. Ko se je Bianca neko poletje zaljubila v delavca, ki je bil zaposlen na očetovi farmi, Estebanu to seveda ni bilo posebej po volji. Sreda, 1. junija, Rai Movie, ob 19.15 Ecce bombo Režija: Nanni Moretti Igrajo: Nanni Moretti, Luisa Rossi, Lina Sastri in Piero Galletti Morettijev celovečerec iz leta 1978, ki je že del italijanske filmske zgodovine predstavlja domi- selno satiro o izgubljenih mladostniških časih in spominih na generacijo 70 -tih let. K temu je avtor dodal še krizo identitete, Jjk i i V v"^^*" ki onemogoča mladostnikom, da bi zaživeli prosto. Režiser Mo-retti pooseblja svojega alterega Micheleja, ki ima težave tudi z ženskami. Sreda, 1. junija, Rai Movie, ob 21. uri La stanza del figlio Režija: Nanni Moretti Igrajo: Nanni Moretti, Laura Morante in Jasmine Trinca Rimski režiser se je tokrat preizkusil s filmsko pripovedjo smrti sina. Film, katerega dogajanje je Moretti postavil v Ancono pripoveduje namreč o srečni družini, ki jo na lepem preseneti nenadna smrt drugorojenca, ki utone med potapljanjem. Čustva, nasilno prerezani človeški odnosi, usoda, pri kateri ni poti nazaj so sestavine celovečerca, ki bi zlahka zapadel v retoriko a je ob mojstrski režiji uspel pokazati in sporočiti marsikaj kar je celo ob navadnem pripovedovanju precej zapleteno. Petek, 3. junija, Rai Movie, ob 21. uri Le vite degli altri Režija: Florian Henckel Von Donnersmarck Igrajo: Martina Gedeck, Ulrich Muhe, Sebastian Koch in Ulrich Tukur Eden najlepših filmov zadnjih let je zgodba agenta nemških tajnih služb, Stasija, ki mu na lepem zaupajo nadvse zahtevno nalogo, da sledi in dokumentira življenje dveh osrednjih kulturnih predstavnikov tistega časa, igralke Chri-ste - Marie Sieland in njenega življenjskega sopotnika, gledališčnika, Georga Dreymana. Agentu HGW XX/7 je naloga zaupana s strani kulturnega ministra, ki se je v Sielandovo zaljubil med gledališko predstavo in si želi o njej izvedeti prav vse. Tajni agent izvede svojo nalogo z običajno natančnostjo, a stvar mu zbeži iz rok in „življenje drugih« postane tako tudi njegovo življenje». (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO BEOTIJEC DISNEYEVA PRINCESA GOSTIJA, SVATOVANJE ITALIJANSKA IGRALKA RUSSO PRESTOLNICA ASIRIJE ŽENIN ALI MOŽEV OČE OČE KRATICA DRŽAV IZVOZNIC NAFTE SMERNIK SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA NEKDANJI FANCOSKI TENISAČ (RENE) NEKD. RUSKI VLADAR KEM. ZNAK ZA NIKELJ SAMOGLASNI- Skistik NEKD. AVSTR. SMUČAR ŠPANSKI SPOLNIK Sok, SUNEK PRIMOŽ TRUBAR LESLIE CARON DRUGI RAZRED višje Sole NACIJA DELOVNI STROJ ZA RAZKOPAVA-NJE ZEMLJE OJDIPOV OČE ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA NAŠA PLESNA SKUPINA, ... LEDI SETA OBLAK FRANCOSKI PISATELJ / NEIMENOVANA OSEBA EGIPČANSKI BOG SONCA AM. IGRALKA WEST BIVALIŠČE ČEBEL GROFIJA V ANGLIJI OZNAČEVALNA PLOVKA NA VODI DELOVNA VNEMA, ZANOS / DNEVI V RIM. KOLEDARJU REDKA KOVINA (Y) LUČAJ PETER USTINOV IVO ANDRIČ REKA V FRANCIJI BESEDA ZA OZNAČEVANJE POJMOV MINATTI IVAN ZADNJI BENEŠKI dož VEZNIK PIJAČA STARIH SLOVANOV AMERIŠKA IGRALKA (SANDRA) POPRAVLJANJE NEJASNEGA DELA BESEDILA REKA V NEMČIJI NEKDANJI BOROV PREDSEDNIK RACE NEKDANJI SEKRETAR OZN (KOFI) 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ 9 ■ ■ ■ ■ 10 11 12 13 14 15 16 17 SLOVARČEK - AON = prebivalec antične dežele Beotijcev • AUBE = reka v Franciji, desni pritok Sene • ENN = nekdanji avstrijski smučar (Hans) • ENS = reka v Nemčiji VODORAVNO: 1. nekdanji slovenski smučar (Jure); 6. okrasna rastlina; 7. omlatena žitna stebla; 8. mejna reka med Norveško in Finsko ter jezero in reka v Keniji; 9. nekdanji nemški hitrostni drsalec Schenk; 10. otoška skupina v Ale-utih ali miš v francoščini; 13. slovenski umetnostni zgodovinar (France); 15. kdor piše, igra narodno - zabavno glasbo; 16. ferment; 17. francoski filozof (Hyppolite). NAVPIČNO: 1. vase zaprta družbena plast; 2. gonič primorske tovorne živali; 3. množično navijajo za Juventino; 4. italijanska filmska igralka Gramatica; 5. egipčanski bog sonca, najvišje in najstarejše božanstvo; 11. francoski filmski igralec Delon; 12. toplice, kopališče s toplimi mineralnimi vrelci, zdravilišče; 13. nekdanja slovenska smučarka (Mateja); 14. ta čas najboljša slovenska smučarka Maze. (lako) / SVET Sobota, 28. maja 2011 19 skupina g8 - Voditelji najrazvitejših držav sveta so včeraj sklenili dvodnevno srečanje v francoskem Deauvillu Vrh podprl arabsko pomlad, Gadafija pozval k odstopu Rusija se je ponudila za posrednika za končanje krize v Libiji - V ospredju tudi gospodarske teme in jedrska varnost DEAUVILLE - Voditelji skupine najrazvitejših držav (G8) so ob koncu dvodnevnega vrha v francoskem Deauvillu včeraj izrazili podporo vstajam v arabskem svetu in napovedali milijard-no pomoč nastajajočim demokracijam. Libijskega voditelja Moamerja Gadafija pa so soglasno pozvali k odstopu. Skupino G8 sestavljajo ZDA, Rusija, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Kanada, Japonska in Francija, ki je gostila tokratno srečanje, posvečeno predvsem arabski pomladi. Pri tem se je Moskva na vrhu prvič pridružila stališču zahodnih držav glede Libije, saj je podpisala sklepno izjavo, ki med drugim Gadafija poziva k odstopu. V sklepni izjavi so voditelji G8 zapisali, da Gadafiju in libijski vladi ni uspelo prevzeti odgovornosti za zaščito libijskega ljudstva, zato sta izgubila vso legitimnost. "On (Gadafi) nima mesta v demokratični in svobodni Libiji. Mora oditi," še piše v deklaraciji. "Da, pripravljeni smo priznati ... mora oditi," je pred novinarji najprej potrdil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, kar je nato nekoliko mehkeje ponovil tudi ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev. Kot je dejal, bi bilo za Libijo dobro, če bi Gadafi odšel. Napovedal je tudi, da bo Rusija k libijskim upornikom v Bengazi poslala visokega odposlanca. Medvedjev je po vrhu tudi sporočil, da se je Rusija ponudila za posrednika za končanje krize v Libiji. 'Vsi so mnenja, da bi bilo to koristno," je dejal. Nekateri voditelji so do tega še pred izjavami Medvedjeva izrazili določen dvom. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako dejala: "Nismo delili nobenih posebnih vlog. Ne oblikujemo posebnih struktur." Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy in britanski premier David Cameron pa sta bila mnenja, da bi bili tovrstni pogovori smiselni šele po sestopu Gadafija z oblasti. A FRANCE 2011 nouveau monde nouvelles tdč^s K », w m Udeleženci vrha G8 se pripravljajo na tradicionalno slikanje ansa Rusija je sicer na vrhu dala jasno vedeti, da so razmere v Siriji zelo drugačne od tistih v Libiji, pa čeprav sirski predsednik Bašar al Asad zatira proteste proti svojemu režimu. Kot je dejal Medvedjev, ni nobene potrebe po uvedbi sankcij proti Siriji, bi pa moral al Asad uvesti reforme. Voditelji so v sklepni izjavi tako le obsodili brutalno zatiranje mirnih protestnikov v Siriji in zahtevali izpustitev vseh političnih zapornikov. Se je pa nato Sarkozy pridružil pozivu ameriškega predsednika Baracka Obame al Asa-du, naj vodi tranzicijo ali odstopi. V zvezi z arabsko pomladjo na splošno pa so voditelji G8 ponovili zavezo, da bodo podpirali demokratične reforme po vsem svetu. Demokracija je najboljša pot k miru, stabilnosti in blaginji, najbogatejši pa so napovedali "dolgoročno partnerstvo" z državami, ki so sredi demokratične tranzi-cije. Izpostavili so tudi nujnost socialnih in gospodarskih reform. V izjavi voditelji G8 niso zapisali, koliko sredstev bodo namenili arabskemu svetu. Je pa tunizijski finančni minister Jalloul Ayed razkril, da je celoten paket pomoči in posojil vreden skoraj 40 milijard dolarjev (28 milijard evrov). Voditelji so se v Deauvillu na delovnem sestanku tudi sešli s premieroma Tunizije in Egipta Bejijem Caidom Es-sebsijem in Esamom Šarafom. Egipt in Tunizija, katerih dolgoletna voditelja sta bila primorana zaradi ljudske vstaje letos sestopiti z oblasti, sta na vrhu sporočila, koliko denarja potrebujeta sama. Kairo prosi za od 10 do 12 milijard dolarjev pomoči do leta 2012, Tunis pa za 25 milijard dolarjev v petih letih. Pomoč, ki so jo napovedali voditelji G8, naj bi sestavljala predvsem posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. V zvezi z bližnjevzhodnim konfliktom so voditelji v sklepni izjavi poudarili, da je rešitev izraelsko-palestinskega spora spričo zgodovinskih sprememb v regiji še toliko bolj pomembna. Zato je čas za obnovitev pogajanj. Voditelji so se tudi izrecno postavili za nedavno izraženo stališče Obame, da morajo pogajanja temeljiti na mejah izpred šestdnevne vojne leta 1967. srbija - Po aretaciji krivca za genocid v Srebrenici Sodišče: Izpolnjeni pogoji za izročitev Mladiča Haagu BEOGRAD - Preiskovalni sodnik posebnega sodišča za vojne zločine je v Beogradu včeraj odločil, da so izpolnjeni predpogoji za izročitev haaškega obtoženca Ratka Mladiča Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je novinarjem sporočila tiskovna predstavnica sodišča Maja Kovačevič Tomič. "Ugotovljeno je, da zdravstveno stanje Ratku Mladiču omogoča sojenje ... Odločili smo se, da so predpogoji za izročitev izpolnjeni," je dejala Kovačevičeva. Kot je pojasnila, se je sodišče prepričalo, da je Mladič zdravstveno sposoben, čeprav ima nekaj kroničnih težav. Predpogoji za izročitev so izpolnjeni, potem ko je sodišče ugotovilo Mladičevo identiteto, da je obtožnica proti njemu potrjena v skladu s statutom haaške-ga sodišča, da se ga bremeni za dejanje, ki je kaznivo tudi po srbskem zakonu in da gre za kaznivo dejanje v pristojnosti haaškega sodišča, je še pojasnila Kovače-vičeva. Obramba ima zdaj tri dni časa, da se na odločitev o izročitvi, ki je bila Mladiču takoj po zaslišanju vročena, pritoži, je še povedala predstavnica sodišča in dodala, da rok za vložitev pritožbe začne teči v soboto. Mladič je po njenih besedah med zaslišanjem, ki je trajalo pol ure, zavrnil vročitev obtožnice. Najbolj iskani haaški obtoženec ostaja v priporu okrožnega zapora v Beogradu, ki se nahaja v poslopju sodišča za vojne zločine, dokler ne bodo pripravljene okoliščine za izročitev Haagu, še poroča Tanjug. Nekdanjega generala bosanskih Srbov so včeraj znova zaslišali na sodišču za vojne zločine, potem ko so morali zaslišanje zaradi slabega stanja obtoženca v četrtek prekiniti. Državni sekretar na srbskem pravosodnem ministrstvu Slobodan Homen je sicer povedal, da nagrade v višini sedem milijonov evrov, ki je bila razpisana za prijetje Mladiča, ne bo prejel nihče, saj je bil Mladič prijet v okviru redne policijske akcije in policija ni delovala na podlagi prejetega namiga o tem, kje se skriva Mladič. Pripadniki varnostnih sil, ki so prijeli Mladiča, so "zgolj opravljali svoje delo v skladu z ustavo in zakoni", je pojasnil Homen. V javnost so medtem pricurljale nove podrobnosti v zvezi z aretacijo najbolj iskanega haaškega obtoženca. V Lazarevo so na dan njegove aretacije ob 5. uri zjutraj, ko je večina od 2000 prebivalcev tega kraja v Voj- vodini še spala, pripeljala štiri bela terenska vozila z zamaskiranimi pripadniki varnostnih sil. Mladiča so prijeli, ko se je ta odpravil na jutranji sprehod na vrt, so povedali predstavniki srbske policije, ki niso želeli biti imenovani. Aretirali so ga štirje zamaskirani pripadniki varnostnih sil, ki so preskočili ograjo in vdrli v hišo, ga zgrabili in nato prisilili, da je legel z obrazom proti tlem. Mladič je ob aretaciji nemudoma povedal svoje ime, pri čemer je šepetal, pri sebi pa je imel dve pištoli, ki ju je izročil varnostnim silam. Policija naj bi sicer informacijo, da se je Mladič preselil v Lazarevo, izvedela pred letom dni. Haaški obtoženec, ki bo moral do izročitve Haagu počakati v priporu sodišča za vojne zločine, si je v svoji celici po besedah vira pri sodišču zaželel jagod in ruske literature. Sodišče naj bi prosil za knjige velikanov ruske književnosti Tugenjeva, Tolstoja in Gogolja, pa tudi za televizijski sprejemnik. Poleg tega naj bi Mladič, ki se ga je oprijel vzdevek balkanski klavec, tudi zaprosil za dovoljenje, da obišče grob svoje hčerke Ane, ki je storila samomor leta 1994, stara 23 let, in je pokopana na beograjskem pokopališču. Mladiča so srbske varnostne sile po 16 letih na begu v četrtek zjutraj aretirale v Lazarevu na severu Srbije. Sedaj 69-letni Mladič je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH in najhujšega genocida po drugi svetovni vojni, v katerem je bilo v Srebrenici leta 1995 ubitih več kot 8000 Bošnjakov. (STA) varšava - Z Obamo v gosteh Vrh predsednikov Srednje in Vzhodne Evrope VARŠAVA - V Varšavi se je včeraj začel dvodnevni vrh predsednikov Srednje in Vzhodne Evrope, na katerem razpravljajo o tem, kako bi lahko njihove izkušnje tranzi-cije pomagale arabskim državam pri prehodu v demokracijo. Vrha se udeležuje tudi slovenski predsednik Danilo Tiirk, kasneje pa se jim je pridružil tudi ameriški predsednik Barack Obama.»Vsi poznamo dobre in slabe plati tranzicije. Svoje izkušnje lahko delimo drug z drugim,» je ob začetku 17. vrha voditeljev srednje- in vzhodnoevropskih držav dejal gostitelj, poljski predsednik Broni-slaw Komorowski. Zdaj je po njegovih besedah čas, da Poljska s svojimi izkušnjami pomaga drugim, tako kot je sama uživala široko zunanjo podporo ob koncu hladne vojne konec 80. letih prejšnjega stoletja. Komorowski je še dejal, da besedna zveza »arabska pomlad« številne Poljake spominja na lastne izkušnje ter da so podobno težaven prehod iz totalitarizma v demokracijo doživele vse države srednje Evrope. Poudaril je, da bi bila tranzicija brez podpore Evropske unije veliko težja in da je večina držav olajšanje začutila šele po vstopu v EU in zvezo Nato. »Pot k demokraciji je naš skupni cilj, skupni dosežek in izziv,« je poudaril. Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj ob prihodu v poljski prestolnici položil venec na grob neznanega junaka, nato pa še ob spomenik žrtvam vstaje v Varšavskem getu. Ob tem je na kratko spregovoril s poljskimi vojaki ter veterani 2. svetovne vojne, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ob tej priložnosti se je srečal s predstavniki judovske skupnosti na Poljskem, med drugim tudi z glavnim poljskim rabinom Michaelom Schudrichom, še poroča dpa. Obama se je sinoči udeležil skupne večerje z voditelji srednje in vzhodnoevropskih držav ter s predsedniki Nemčije, Avstrije in Italije ter pribaltskih in balkanskih držav. Danes ima Obama na programu srečanje s poljskim predsednikom Bronislawom Komorowskim in premierom Donal-dom Tuskom. V Varšavo je ameriški predsednik prispel iz francoskega Deauvillea, kjer se je udeležil srečanja skupine osmih najrazvitejših držav G8. Na vrhu, ki se ga bo udeležilo 20 od 22 povabljenih držav, pa ne bo predstavnikov Srbije in Romunije. Državi sta zaradi udeležbe predsednice Kosova vabilo zavrnili, saj ne priznavata neodvisnosti te nekdanje srbske pokrajine. (STA) Najbogatejši so seveda pretresali tudi svetovno gospodarstvo. Svetovno okrevanje je po njihovem mnenju vedno krep-kejše, a še vedno obstajajo nevarnosti. Evropa se bo z odločnostjo še naprej borila proti dolžniškim krizam v nekaterih državah, k čemur štejejo tudi konsolidacija proračunov in strukturne reforme. Tudi ZDA se bodo lotile verodostojne srednjeročne konsolidacije, ki gre z roko v roki z gospodarsko rastjo in ustvarjanjem delovnih mest. Tema tokratnega vrha je bila zaradi marčevskega potresa in cunamija na Japonskem, v katerem je bila močno poškodovana nuklearka v Fukušimi, tudi jedrska varnost. Voditelji G8 so se zavzeli za redno preverjanje varnostnih standardov v jedrskih elektrarnah. Države, ki tovrstnih stresnih testov še niso izvedle, pa morajo to čim prej storiti. Iz nesreče v Fukušimi je treba potegniti lekcijo, so še poudarili. Prvič so največji govorili tudi o internetu, pri čemer so podprli omejeno vlogo vlad pri urejanju svetovnega spleta. Obvarovati je namreč treba temeljna načela, kot so svoboda, zaščita zasebnosti in lastnine, ter zagotoviti varnost pred kriminalom. Skupina G8 si je pod francoskim predsedovanjem za eno izmed nalog zadala tudi promocijo demokracije v Afriki. V Deauvillu so bili tako navzoči nedavno demokratično izvoljeni predsedniki treh afriških držav z večinoma krvavo zgodovino - Slonokoščene obale Alassane Ouattara, Gvineje Alpha Conde in Nigra Mahamadou Ossoufou. Voditelji G8 so tudi podpisali skupno izjavo z več afriškimi državami, med njimi Senegalom, Alžirijo, Etiopijo in Južnoafriško republiko, v kateri so izrazili zadovoljstvo nad demokratičnim napredkom in pozvali h krepitvi boja proti terorizmu. (STA) Sirske varnostne sile znova s silo nad protestnike DAMASK - Med protirežimskimi protesti v Siriji je bilo včeraj ubitih najmanj osem ljudi, od teh štirje v prestolnici Damask, so sporočili zagovorniki človekovih pravic. Ulice številnih sirskih mest je po tradicionalni petkovi molitvi znova preplavilo na tisoče protestnikov, proti katerim so ponekod z uporabo sile posredovale varnostne sile. V dveh predmestjih Damaska, Katana in Zabadani, so bili v spopadih z varnostnimi silami ubiti štirje protestniki, trije v južnem mestu Dael, eden pa v obalnem mestu Džablah, so za ameriško tiskovno agencijo AP povedali predstavniki sirskih opozicijskih skupin, ki so pomagali pri organizaciji protestov. Pilote letala Air France zavedli napačni podatki PARIZ - Francoska agencija za letalsko varnost (BEA) je včeraj objavila podrobnosti nesreče letala francoske družbe Air France vrste airbus A330, ki je 1. junija 2009 strmoglavilo v Atlantik. Podatki iz črnih skrinjic kažejo, da pilota ni bilo za krmilom, ko so se začele težave, in da so merilci hitrosti kazali napačne podatke. Medtem ko je pilot zapustil kabino in odšel k počitku, sta kopilota opazila, da inštrumenti v kabini prikazujejo različne podatke o hitrosti. Situacija je trajala manj kot minuto, je v izjavi zapisala BEA na podlagi preučenih podatkov o letu, ki so jih pridobili iz črnih skrinjic. Na drugi strani izjava BEA navaja tudi, da so motorji na letalu ves čas delovali in se odzivali na ukaze posadke. Prav tako BEA potrjuje, da je strmoglavljenje letala v Atlantski ocean med letom iz Ria de Janeiro v Pariz trajalo tri minute in pol. Nesreča je terjala 228 smrtnih žrtev. (STA) 1 4 Sobota, 28. maja 2011 APrimorski r dnevnik NOGOMET - Finale lige prvakov na londonskem Wembleyu Kdo bo evropski klubski prvak? Sanjski finale med Barcelono in Manchester Unitedom NOGOMET Selektor Kek objavil seznam igralcev LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je objavil seznam igralcev, na katere bo računal 3. junija v kvalifikacijski tekmi za Euro 2012 na Ferskih otokih. Kek je vpoklical 22 nogometašev, ki bodo skušali upravičiti vlogo favorita proti Fercem in doseči tretjo zmago v teh kvalifikacijah.«Pred nami je izredno pomembno gostovanje na Ferskih otokih, kjer nas le nova zmaga ohranja na visokih mestih, na katerih se nahajamo tudi trenutno. Kljub nasprotniku, ki nas postavlja v vlogo favorita, in specifičnim razmeram moramo to zmago doseči na igrišču. O Fercih je bilo veliko povedanega že pred prvo tekmo, vsakršno podcenjevanje pa je prepovedano. Igralci so v zadnjem času pokazali velik voljni moment, veliko željo in prepričan sem, da bomo v Toftir-ju dosegli rezultat, ki si ga tako želi-mo,» je povedal Kek. V Toftirju, kjer vladajo nekoliko specifični pogoji za igranje, bo Slovenija lovila tretjo zmago v kvalifikacijah, selektor Kek pa napoveduje napadalno igro: »Napadli bomo od prve minute ter skušali čim hitreje doseči zadetek, ki bi nam prinesel lažje nadaljevanje tekme. Vsekakor pa bomo morali v tekmo vstopiti zavzeto, koncentrirano in odločno.« Slovenska izbrana vrsta se bo jutri zbrala v svoji bazi na Ptuju, vendar Kek popolne ekipe ne bo imel vse do torka: »S poškodbami trenutno nimamo večjih težav, manjše težave so sicer imeli Mi-livoje Novakovič, Bojan Jokič, Robert Koren in Tim Matavž. Imajo pa nekateri igralci še klubske obveznosti, zaključuje se francosko in poljsko prvenstvo, finale italijanskega pokala, tako da se nam bodo nekateri pridružili v ponedeljek, Andraž Kirm pa šele v torek. To je težava, vendar bomo v strokovnem vodstvu ekipo skozi treninge dobro pripravili tako na tekmo kot tudi na samo potovanje.« Že v četrtek pa je svoj seznam igralcev objavil tudi selektor reprezentance do 21 let Tomaž Kavčič. Slovenska mlada vrsta bo 3. junija začela kvalifikacije za EP 2013 v Izraelu. Kavčič je izbral 21 igralcev (med katerimi sta dvojčka Miha in Nejc Me-vlja - oba Nova Gorica iz Lokve, Rene Krhin - Bologna, Enej Jelenič - Genoa, Nemanja Mitrovič - Bologna), na katere računa na uvodnem obračunu proti Litvi. Seznam igralcev Matjaža Keka: - vratarji: Samir Handanovič (Udine-se), Jasmin Handanovič (Empoli), Vid Belec (Crotone); - branilci: Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chie-vo), Branko Ilič (Lokomotiva Moskva), Bojan Jokič (Chievo), Matej Mavrič Rožič (Superfund), Marko Šu-ler (Gent), Mitja Viler (Maribor); - ve-zisti: Armin Bačinovič (Palermo), Valter Birsa (Auxerre), Josip Iličič (Palermo), Andraž Kirm (Wisla Krakow), Robert Koren (Hull City), Aleksander Radosavljevič (Den Haag), Dare Vršič (Olimpija); - napadalci: Zlatko Dedič (Bochum), Zlatan Ljubijankič (Gent), Tim Matavž (Groningen), Milivoje Novakovič (Köln), Nejc Pečnik (Kri-lja Sovetov). V Londonu je vse pripravljeno na nocojšnji veliki dogodek ansa LONDON - Londonski Wembley bo danes prizorišče finala nogometne lige prvakov, v katerem se bosta ob 20.45 (Rai 1 in Kanal A) pomerila Barcelona in Manchester United. Za mnoge sanjski finale bo pravi vrhunec evropske klubske sezone, v katerem tako stavnice kot strokovnjaki dajejo nekaj več možnosti za uspeh Kataloncem. Barcelona bo v Londonu skušala potrditi status »naj« kluba. Z drugim naslovom v treh letih in tretjim po letu 2006 bi se Barca Pepa Guardiole dala ob bok legendarnim moštvom, kot so Real Madrid iz petdesetih let prejšnjega stoletja, Ajax Johana Cruyffa ali Milan z začetka devetdesetih let. Pot v nesmrtnost pa bo Špancem skušal preprečiti Manchester United, ki se bo Barci skušal oddolžiti za boleč poraz v finalu izpred dveh let v Rimu. Trener Uniteda Alex Ferguson ni nikoli podrobno pojasnil, kaj je takrat, ob porazu z 0:2, šlo narobe. Barcelona je bila takrat boljša na sredini igrišča, kar bi Ferguson lahko zdaj skušal ustaviti z dodatnim igralcem v zvezni vrsti. Toda če do tega pride, se bo moral odreči vse boljši napadalni navezi Wayne Rooney - Javier Hernandez. Pogumnejša postavitev bi bila takšna, da bi ohranila nespremenjeno sredino, ki je Unitedu dobro služila na poti do finala, kar pomeni Ryan Giggs in Michael Carrick v osrčju, Antonio Valencia in Park Ji-Sung na bokih, Roo-ney pa bi se ob Barcelonini posesti vračal globoko nazaj. Ferguson je namignil, da se nagiba k takšni taktični postavitvi, ki je v skladu z Unitedovim napadalnim pristopom. »Imamo igralce, ki lahko vsakemu tekmecu povzročijo veliko skrbi. Upamo, da bodo ti naši 'ofenzivci' Barceloni povzročali takšne težave, kot večina misli, da jih bo ona nam,« pravi Ferguson. Ta bo vsekakor moral najti rešitev za nevtralizacijo Barcinega napada, ki mu poveljujejo Lionel Messi, Andres Iniesta in Xavi Hernandez, pomembna člena v njem pa sta tudi Pedro in David Villa. Messi je bil v ligi prvakov v izjemni formi, zabil je 11 golov in vse več ljubiteljev nogometa ga postavlja ob bok nedotakljivima Peleju in Diegu Maradoni. Če Messi doseže gol v sobotnem finalu, bo z 12 zadetki v eni sezoni lige prvakov izenačil rekord Ruuda van Nistelrooya. »Goli so pomembni le, če z njimi zmagaš na tekmi. Če ne zadanem in Barcelona zmaga v finalu, je povsem nepomembno, ali sem sam med strelci ali ne. Mene zanima le uspeh kolektiva,« skromno kot vedno pravi najboljši nogometaš sveta Messi, za katerega Ferguson meni, da se ga vendarle da ustaviti. Finale lige prvakov, ki ga bo sodil Madžar Viktor Kassai, bo kot vselej tudi finančno velik dogodek. Evropsko gospodarstvo bo po podatkih družbe Mastercard samo od tekme dobilo 369 milijonov evrov. Zmagovalec lige prvakov bo bogatejši za kar 126 milijonov evrov (nagrada za zmago, povečanje vrednosti igralcev, večja prepoznavnost, povečanje sredstev televizijskih pravic), poraženec pa za 73 milijonov evrov. Londonu naj bi finale prinesel 52 milijonov evrov. Doslej tako Zmagovalci zadnjih petih izvedb: 2005 Liverpool, 2006 Barcelona, 2007 Milan, 2008 Manchester United, 2009 Barcelona, 2010 Inter. Največ zmag: 9 zmag Real Madrid, 7 Milan, 5 Liverpool, 4 Ajax, Bayern, 3 Manchester Utd, Barcelona, Inter. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO Španec Contador še utrdil vodstvo BERGAMO - Paolo Tiralongo je zmagovalec 19. etape kolesarske dirke po Italiji. Kolesar Astane je na 209 kilometrov dolgi preizkušnji med Ber-gamom in Macugnago ugnal skupno vodilnega Španca Alberta Contador-ja (Saxo Bank), tretji pa je bil Vincen-zo Nibali (Liquigas). »Etapa je bila precej nenavadna, ceste pa težke. Toda ko sem imel priložnost, sem napadel in tudi ob koncu etape sem imel dovolj moči za nov napad, ki mi je prinesel še nekaj dodatne prednosti,« je povedal Contador, ki ima zdaj pred dru-gouvrščenim Italijanom Michelejem Scarponijem v skupni razvrstitvi 5:18 minute naskoka. Kolesarje je sicer v etapi, v kateri se je takoj na začetku med ubežniki znašel tudi Simon Špi-lak (a se je pobeg kmalu končal), močil dež. Razmere so se sčasoma izboljšale, kar je Jeromu Pineauju, Mat-teu Rabottiniju in Larsu Baku omogočilo napad, pozneje (na spustu s prvega od dveh večjih vzponov) so se pridružili še Stefano Garzelli, Mickael Cherel in Johann Tschopp. Dobrih deset kilometrov pred ciljem je Danilo di Luca z višjim ritmom glavnino pripeljal do ubežnikov in prevzel iniciativo pred zadnjim vzponom. Naslednji, ki je napadel, je bil Ti-ralongo in ušel za več kot 20 sekund pet kilometrov pred ciljem. Contador je bil na čelu zasledovalne skupine in napadel v zadnjem kilometru, praktično ujel Tiralonga, a mu nato prepustil etapno zmago, mogoče kot zahvalo za pomoč na lanski dirki po Franciji, ko sta bila še sotekmovalca. Kolesarje čaka danes predzadnja in nova gorska etapa med Verbanio in Sestrierom. Finale Miami - Dallas CHICAG O - Košarkarji Miami Heat so se po četrti zmagi nad Chicago Bullsi (80:83) uvrstili v finale lige NBA, v katerem se bodo udarili s košarkarji Dallas Mavericks. Prva tekma v boju za košarkarsko lovoriko bo v torek v Miamiju. Mahorič potrjen CREMONA - Italijanski prvoligaš Vano-li-Braga Cremona je potrdil slovenskega košarkarskega trenerja Toma Mahoriča, ki bo tako vodil klub iz Lombardije tudi v prihodnji sezoni. Cremona je letos dosegla zastavljene cilje, miren obstanek v ligi. Rokometna liga prvakov KÖLN - Osrednja športna dvorana v Köl-nu bo drugič v zgodovini rokometa prizorišče zaključnega turnirja v ligi prvakov, za prvo mesto v elitnem tekmovanju na stari celini pa se bodo pomerili klubi iz Španije in Nemčije. Polfinalna para sta Rhein-Neckar Löwen - Barcelona in Ciudad Real - HSV Hamburg. Finale bo jutri. Novi trener in fešta NOVA GORICA - V prihodnji sezoni bo novogoriški Hit igral po napotkih novega trenerja. Na trenerski stolček belo-modrih se bo usedel doslej začasni strateg Miran Srebrnič, pomagal pa mu bo Florjan De-benjak. Oba sta podpisala triletno pogodbo. Hit Gorica bo v današnjem (17.00) zadnjem krogu 1. SNL gostila Rudar. Vodstvo kluba je obenem pripravilo presenečenje z zabavo: v Športnem parku v Novi Gorici bodo od 16. ure dalje igrale glasbene skupine Dej še 'n litro, Go breakers, Tin Vodopivec, Nina Pušlar in Mambo Kings. Regati Trst-Portorož in Audi Sailing Series TRST - Danes ob 10. uri bo iz Trsta štar-tala jadralna regata Trst-Portorož, ki jo organizira tržaški klub STSM. Nagrajevanje (nagradili bodo tudi najboljše smučarje in jadralce, ki so tekmovali na smučarski tekmi februarja v Kanalski dolini) bo v restavraciji Laguna v Portorožu. Danes in jutri bodo v Tržaškem zalivu opravili tudi šest plovov tretje etape regate Audi Sailing Series. ODBOJKA - Začetek svetovne lige Prenovljena Italija gladko nad Francijo, 24. junija v Trstu LYON - Italijanska moška odbojkarska reprezentanca je včeraj v Lyonu začela z nastopi v svetovni ligi. Francijo je gladko premagala s 3:0 (14, 20, 12). V skupini D se bo v naslednji tednih pomerila še s Kubo in Korejo: z vsako se bo srečala štirikrat, dvakrat »doma«, po dvakrat pa v gosteh. Med italijanskimi gostiteljskimi mesti bo letos spet tudi Trst, kjer bo v petek, 24. junija srečanje med Italijo in Korejo (ob 20.00). Italija je ena izmed 16 najboljših reprezentanc na svetu, ki se bo po kvalifikacijskem delu (od včeraj so 2. junija) borila za uvrstitev v finalno fazo (final eight), ki bo letos v Gdansku na Poljskem. Lani ji je uvrstitev v finalni del uspela prvič po letu 2003, bržkone pa je to tudi letošnji cilj, čeprav bo novi selektor Mauro Berruto računal na skoraj povsem prenovljeno postavo. Od lanske postave, ki je nastopila na SP, so ostali samo napadalca Savani in Zaytsev, blo-ker Birarelli, korektor Lasko, podajalec Travica in libero Bari, ta vikend pa bodo Berrutu na razpolago še podajalec Baranowicz, korekrot Sabbi (letos se je izkazal v A2-ligi), napadalca Kovar in Della Lunga, blokerji Barone, Buti in De Togni ter liber De Pandis. Glavni favorit ostaja tudi na 22. izvedbi svetovne lige Brazilija, ki je zbrala osem zmag v zadnjih desetih letih, ob tem pa je zmago slavila tudi na lanskem svetovnem prvenstvu. V boj med najboljše se bodo najbrž uvrstili tudi ruski in srbski odbojkarji (čeprav brez Grbi-ca). Zanimiv bo nastop Poljske, ki jo le- tos vodi bivši italijanski selektor Anastasi in je sicer že uvrščena v finalni del, ker bo gostiteljica. Vse tekme bo neposredno predvajala televizijska mreža Rai sport. Mitja Gasparini k Veroni Italijanski prvoligaš BluVolley Verona, pri katerem je letos igral nekdanji Slogin odbojkar Damir Kosmina, je najel Izolčana Mitjo Gasparinija (202 cm, 26. junija bo dopolnil 27 let), ki je letos igral pri poljski ekipi Jastrzebski Wegiel. World league 2011 Skupina A: Brazilija, Poljska, ZDA, Portoriko Skupina B: Rusija, Bulgarija, Nemčija, Japonska Skupina C: Srbija, Argentina, Finska, Portugalska Skupina D: Kuba, Italija, Francija, Koreja Finalni del: bo v Gdansku, na Poljskem, od 6. do 10. julija. V finalni del se uvrstijo prvi dve uvrščeni ekipi vsake skupine. Če med njimi ne bo Poljska, ki je gostiteljica, se bodo v finale uvrstile zmagovalke vsake skupine in tri najboljše drugouvrščene ekipe. Spored: Jutri ob 17.30 Francija - Italija (Rai sport 2), 2. junij Italiji - Kuba (Ancona), 5. junija Italija - Kuba (Andria), 11. junij Koreja - Italija (Incheon), 12. junij Koreja - Italija (Incheon), 17. junij Italija - Francija (Messina), 18. junij Italija - Francija (Catania), 24. junij Italija - Koreja (Trst), 26. junij Italija - Koreja (Padova), 29. junij Italija - Kuba (Parma), 1. julij Italija - Kuba (Modena). Včerajšnji izidi: Rusija - Japonska 3:0, Poljska - ZDA 3:0, Francija - Italija 0:3. TENIS - V Parizu Prva nosilka že na poti proti domu PARIZ - V četrtek je na odprtem teniškem prvenstvu Francije 118. igralka sveta Arantxa Rus izločila drugo nosilko Belgijsko Kim Clijsters, svoje nastope v Roland Garrosu pa je včeraj sklenila številka ena ženskega tenisa Danka Caroline Wozniacki. Srbsko-argentinski dvoboj med Novakom Djokovicem in Juanom Martinom Del Potrom se bo nadaljeval danes. Švicar Roger Federer, tretji nosilec turnirja, se je pomeril s srbskim tenisačem Jankom Tipsarevi-cem, Švicar pa se je z zmago že sedmič zapored na OP Francije uvrstil v četrti krog. Djokovic je zaradi dolgega dvoboja med Wawrinko in Tsongajem moral čakati na obračun z Argentincem Juanom Martinom Del Potrom, vendar je že po prvem nizu (6:3) nakazal, da ga zanima le zmaga. V drugem nizu se je nato Ar-gentinec prebudil in povedel s 4:1 ter niz dobil s 6:3, vendar so nato organizatorji dvoboj prekinili, ker igrišče nima ustrezne razsvetljave. Med 16 najboljših se je uvrstila tudi branilka naslova Francesca Schiavone. Italijanka je moči merila s Kitajko Peng Shuai, ki je zaradi težav z dihanjem po prvem nizu dvoboj predala. / ŠPORT Sobota, 28. maja 2011 21 rokomet - V zadnjem krogu državnega prvenstva Koprski rokometaši osvojili »trojček« Po slovenskem pokalu in pokalu challenge še prvi državni naslov Koprskemu Cimosu je uspel rokometni »hat-trick«. Rokometaši koprskega Cimosa so v zadnjem krogu končnice v 1. slovenski rokometni ligi (skupina za prvaka) v gosteh premagali Gorenje Velenje s 34:23 (20:11) in prvič v zgodovini osvojili naslov državnih prvakov. Po zmagoslavju v slovenskem pokalu in evropskem pokalu challenge je prvič slavil še v državnem prvenstvu. Cimos Koper je po Celju Pivovarni Laško, Prulah 67 in Gorenju Velenju četrta ekipa, ki je osvojila naslov državnega prvaka. Na tej lestvici vodi celjska zasedba s 17 naslovi, Prule 67, Gorenje Velenje in Cimos Koper pa imajo po enega. Pred letošnjo »tekmo vseh tekem« v državnem prvenstvu so bili v boljšem položaju izbranci gostujočega stratega Fredija Radojkoviča, ki so si na včerajšnjem obračunu lahko privoščili tudi poraz s petimi goli, njihovo zmagoslavje pa zaradi tega ni bilo ogroženo. A Koprčani so pozabili na »rokometno matematiko«, na vročem gostovanju v Šaleški dolini so prikazali naravnost perfektno predstavo in gostitelje zasenčili v vseh elementih rokometne igre. Velenjčani so tekmo odprli z 2:0, nato pa so vajeti igre v svoje roke vzeli Koprčani. Po zadetku Vladimirja Osmajica v šesti minuti za vodstvo s 4:3 je bilo dobesedno vse v njihovem znamenju. Obramba 6-0 je bila naravnost granitna, gostiteljem so denimo v prvi polovici tekme dovolili, da so dosegli iz igre vsega osem golov, še tri pa je »osamljeni ideolog« Marko Bezjak prispeval s sedemmetrovke. Pri gostiteljih so se v prvem polčasu med strel- Trener koprskega Cimosa Fredi Radojkovič (arhivski posnetek) se je tako veselil, ko je pred kako sezono tržaški Pallamano TS napredoval v Al -ligo. Včeraj v Velenju je z uspehom v državnem prvenstvu kronal nadvse fantastično kroma ce vpisali le štirje igralci, do 22. minute pa je njihova igra slonela zgolj na golih Bez-jaka in Davida Miklavčiča. Na drugi strani so bili Koprčani veliko bolj razpoloženi, kar sedem igralcev je »torpediralo« povsem nerazpoložene-ga velenjskega vratarja Ivana Gajica in za malenkost boljšega Matevža Skoka. Koprčani so si že v 14. minuti priigrali šest golov prednosti (11:5), na velik odmor pa odšli s sanjsko zalogo +9 (20:11). Zmagovalci tekme in novi državni prvaki so bili tako že pred začetkom drugega polčasa odločeni, obupali so tudi največji privrženci velenjske ekipe. Ta je v drugi polovici tekme malce popravila »umetniški vtis«, v celoti pa ni bila kos v tej sezoni najboljšim Koprčanom. V zmagoviti ekipi sta največ golov dosegla Matjaž Brumen (10) in Mi-lorad Krivokapic (5), v poraženi pa Bezjak (8) in Niko Medved (5). jadranje - 470 Čupina jadralca napredovala devet mest Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj na regati za svetovni pokal v Medembli-ku nadaljevala z nastopi. Na prvih dveh regatah v srebrni skupini sta bila 7. in 1. ter tako napredovala na skupni razvrstitvi z 51. na 40. mesto. V srebrni skupini, v kateri nastopajo posadke, ki so se po kvalifikacijah uvrstile od 35. do 68. mesta, bodo danes dokončali še dva plova, jutri pa še zadnjega. Včerajšnji dan v Medembliku pa je spremljalo izredno slabo vreme in znižanje temperature. »Tu je približno 8 stopinj Celzija, v jutranjih urah med regatami je močno deževalo, od časa do časa pa je lilo kot iz škafa. Vseskozi je pihal veter od 19 do 25 vozlov, tako da so bile razmere zelo zahtevne,« je po rega-tah opisal trener Matjaž Antonaz. V Čupini ekipi so včeraj še opazili, da so poškodbe na jadrnici večje kot so sprva mislili: »Jadrnica ima veliko razpok, ki se v takih vremenskih razmerah le še večajo. Glavni cilj torej je, da jadrnica preživi,« je zaskrbljeno zaključil trener. Včeraj so dva plova dokončali tudi jadralci v zlati skupini: Hrvata Fantela in Marenič sta druga, prvo mesto pa sta prevzela avstralska asa Belcher in Page. Slovenca Mikulin in Prinčič sta 11., Tidd in Dolišek pa 32. V razredu finn sta Slovenca še med najboljšimi: Gašper Vinčec je 4., Vasilij Žbogar pa 5. tenis - B-liga Okrnjene za play-off Jutri bo znano, ali bo Gaja v ženski B-ligi igrala v play-offu ali v play-outu. Na vrsti je namreč še zadnji krog lige, ki bo odločal o končni razvrstitvi. Varovanke Aneja Morela, ki so po predzadnjem krogu nepričakovano napredovale na 2. mesto, bodo igrale v Lumezzanu, ki tačas zaseda predzadnje mesto. Kljub temu pa bo Gaja težko osvojila zmago ali vsaj točko (v primeru remija), saj bo nastopila v okrnjeni postavi in na, za gajeve igralke, neugodni trdi podlagi. Tokrat bo odsotna Carlotta Orlando, saj zaradi poškodbe še ne sme igrati na trdi podlagi, namesto nje pa bo ob Paoli Cigui in Nicoletti Furlan igrala še najstnica Petra Corbo. Končni izid bo sicer odvisen tudi od nasprotnikove postave: nastop odlične Buryachokove, ki je pred dnevi osvojila mednarodni turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev (št. 281 WTA), je še vprašljiv, tudi ostale igralke pa so v primerjavi z Ga-jevimi mladinkami bolj izkušene. Ne glede na izid Gaje, pa bodo predvsem izidi na drugih igriščih odločali, ali se bo Gaja uvrstila v play-off, torej ubranila 2. mesto ali pa zdrknila na 3. mesto, ali pa bo morala igrati dodatne tekme za obstanek (če bi bila na koncu 4.). Ne glede na končni razplet, pa so pri Gaji zadovoljni z razpletom prvenstva, na katerem so nastopili izključno z mladimi igralkami. Res pa je, da bi bili morda zdaj postavljeni še više, ugotavlja načelnica Mara Rogelja, če bi od začetka igrala Or-landova, ki je na zadnjih tekmah pokazala zelo dobro formo. nogomet Še Juventina in Primorec V Trebčah optimisti Juventina v promocijski ligi in Primorec v 1. amaterski ligi bosta jutri (16.30 v Štandrežu) igrala še zadnji krog končnice prvenstva. Pri Ju-ventini upajo, da se bodo z zmago proti Vigonovu uvrstili v finale, v katerem bodo igrali proti zmagovalcu skupine A. Juventinin trener ne bo imel na razpolago vseh nogometašev, saj sta poškodovana Sellan in Secli. »Pod vprašajem sta tudi Mor-sut in Pantuso, ki sta lažje poškodovana. Upam, da bosta vseeno na razpolago. Bržkone bosta stisnila zobe. V poštev pride le zmaga,« je poudaril Juventinin športni vodja Gino Vin-ti, ki dobro ve, da bo letošnji play-off povsem brezpredmeten, saj sta iz D-lige izpadli dve deželni moštvi. Vi-gonovo je v prvem krogu z 2:0 premagal Maranese, proti kateremu je Juventina igrala neodločeno 1:1. Objektivno več možnosti za napredovanje v promocijsko ligo ima trebenski Primorec, ki pa mora jutri (16.30) v Trebčah premagati Varmo. Furlanska ekipa ima v skupini C prav toliko točk kot Primorec (3). V višjo ligo bo napredovala najboljša ekipa vseh treh skupin, tako bodo na koncu odločali doseženi goli (Primorec jih je na prvi tekmi zadel 4). »Napredovala pa naj bi še druga najboljša ekipa, saj se bosta Monfalcone in Fincantieri skoraj gotovo združila in v promocijski ligi bo na razpolago še eno mesto,« je optimist Primorčev trener Mau-rizio Sciarrone, ki opozarja: »Kljub temu je treba v nedeljo premagati Varmo, drugače ne bo napredovanja.« Pri Primorcu bo pod vprašajem le Bertocchi. Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je objavila seznam diskvalificiranih nogometašev. V prihodnji sezoni bo v prvem krogu prisilno miroval napadalec Zarje Gaje Riccardo Bernobi. košarka - Odločilna tretja tekma četrtfinala deželne C-lige V polfinale ali na počitnice? Bor Radenska bo doma igral proti Tolmezzu, Breg pa v Dolini proti Roraigrandeju - Obe tekmi se bosta začeli ob 20.30 V polfinale ali na počitnice: zadnja majska sobota bo odločala o nadaljevanju sezone za košarkarje Bora Radenska in Brega v play-offu deželne C-lige. Oba naša predstavnika bosta po sredinem porazu na tujem igrala tretjo četrtfinalno tekmo spet pred domačim občinstvom. V obeh taborih apelirajo na prepotrebno pomoč navijačev, ki znajo biti v takih srečanjih, polnih čustvenega naboja, pravi šesti mož na igrišču. Medtem sta že znana prva dva polfinalista končnice, pa tudi prvi potnik v D-ligo iz play-outa. Prva nosilca, krminska Alba (v sredo 78:86 v Rom-janu) in goriška Ardita (68:77 v Červi-njanu) sta z nasprotnikoma opravila že v dveh tekmah in se tako že pripravljata na začetek polfinalne serije od srede, 1. junija. V primeru, da se prebijeta skozi prvi krog, bi Bor srečal Brice, Breg pa Goričane. Iz play-outa pa je že po dveh tekmah - po enem samem letu med tretjeligaši - izpadel videmski Geatti Basket Time: mestni tekmec UBC, ki je prevladal tudi v gosteh z zgovornim 65:87, je bil po pričakovanjih boljši. Med videmskim CBU in Porto-gruarom pa bo potreben še nocojšnji tretji dvoboj: potem ko so izgubili doma, so namreč Snaiderovi mladinci v četrtek plenili v Venetu s 56:68. Bor in Breg pa bosta torej - ob 20.30 na Prvem maju oziroma v Dolini - ponovno sprejela v goste Tolmez-zo in Roraigrande, proti katerima doma še nista izgubila. Za naša predstavnika, ki sta povratno tekmo po bledi igri zasluženo potegnila krajše, veljajo pred drevišnjim nastopom podobne ugotovitve. Predvsem bo treba znatno bolje igrati v obrambi, na takih tekmah pa poleg psihološke priprave ob koncu izčrpavajoče sezone odločajo zlasti sveže moči, ki jih ekipa ima (ali nima) na razpolago. V vseh štirih moštvih je občutiti kak boleč udarec s prejšnjih srečanj in manjše poškodbe, vendar če-trtfinalisti bi se morali nocoj naposled predstaviti z najboljšo postavo. Bor Radenska in Breg morata na povratni tekmi pred domačimi gledalci ponoviti (ali celo izboljšati) predstavo prve četrtfinalne tekme. Na sliki: kapetan svetoivanskega moštva Niko Štokelj kroma NOGOMET - TURNIR IL GIULIA Primorje visoko izgubilo proti Muggii in izpadlo Muggia - Primorje 6:2 (3:0) Strelca: Pauletic in Leghissa. Primorje: Zuppin, Ziani (Emili), Zidarich, Lodi, Čok, Tomasi, Leghissa, Puzzer (Colasuonno), Pauletic, Pedarra, Aiello. Trener: Makivič. Nogometaši Primorja so v drugem krogu turnirja Il Giulia pri Svetem Ivanu v Trstu visoko izgubili proti Muggii, ki sicer igra v elitni ligi, in so se tako poslovili od svetoivanskega turnirja. Miljski nogometaši so že po prvem delu vodili s 3:0. Za Primorje je znižal zaostanek Pauletic, nato pa so se znova razigrali nasprotniki. Drugi častni zadetek je za Primorje zadel Leghissa s prostega strela. »Kljub visokemu porazu lahko pohvalim fante, ki so se častno borili do konca tekme,« je dejal predsednik Pri-morja Roberto Zuppin. Za trenerja Dejana Makiviča je bila zadnja tekma na klopi Pri-morja. Na turnirju Il Giulia bo Vesna v ponedeljek ob 20.30 igrala proti Ponziani. Domači šport Danes Sobota, 28. maja 2011 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg -Roraigrande (play-off); 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Tolmezzo NOGOMET ZAČETNIKI 11:11 - 16.45 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras Repen A Jutri Nedelja, 29. maja 2011 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Štandrežu: Juventina - Vigonovo (play-off) 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Trebčah: Primorec - Varmo (play-off) TENIS ŽENSKA B-LIGA Lumezzane - Gaja 10.00 v Lumezzaneju: □ Obvestila ŠD BREGvabi danes na dobrodelno akcijo v podporo Združenju krvodajalcev od 8.30 do 13.00 v občinskem športnem centru Silvana Klabjana v Dolini. Ob tej priliki bomo izpeljali akcijo Očistimo naš športni center. PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja v mesecu juniju za otroke od 4. leta do 5. razreda OS v bazenih pri Danevu na Opčinah in na Judovcu (Altura) v Trstu. Tečaja se bosta začela 6. (na Opčinah) in 13. junija (Altura). Za informacije in vpis pokličite na 04051377 (od 16. do 18. ure ob delavnikih) ali osebno na Stadionu 1. maja v Trstu. PLAVALNI KLUB BOR - vabi člane in prijatelje na tradicionalno sklepno prireditev, ki bo v bazenu Bianchi v Trstu v četrtek, 2. junija, od 9.30 dalje. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSSDI-jem vabi vse člane, starše in prijatelje na zaključno prireditev 2011, ki bo v nedeljo, 5. junija, ob 17.00 na Pikelcu (pri SD Polet). Pričakujemo vas!!! MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. junija do 2. julija 2011 enajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). 22 Sobota, 28. maja 2011 KULTURA / trst - V Kulturnem domu Elio kot nagajivi Gian Burrasca Tudi v okviru abonmaja SSG Razburljivi-lahka glasba Elio kot Gian Burrasa f. amanda kastrati »Pozdravljeni, Elio pri telefonu. Rekli so mi, da bi me radi intervjuva-li...« Tako se je začel pogovor z italijanskim pevcem Eliom, ki bo drevi nastopil v tržaškem Kulturnem domu v vlogi živahnega Gian Burrasce. Slovensko stalno gledališče, Zadruga Bonawentura-Gledališče Miela in Mednarodni festival Kras so soor-ganizatorji enkratnega gostovanja glasbeno-gledališke predstave, ki bo počastila stoletnico rojstva skladatelja Nina Rote s sodelovanjem dveh izjemnih osebnosti italijanskega glasbenega in filmskega sveta: to sta že omenjeni pevec Elio in režiserka Lina Wertmuller. Predstava Gian Burrasca, ki spada v abonmajski sklop Razburljivi-lah-ka glasba, bo ob 21. uri zaživela na velikem odru tržaškega Kulturnega doma v okviru projekta Dve gledališči v sozvočju in 13. izvedbe festivala kitare Kras. Kako je nastala zamisel za to predstavo? Knjigo Dnevnik Gian Burrasce sem prebral kot otrok in spominjam se, kako me je takrat mladi protagonist Gianino Stoppani takoj navdušil. Zamisel pa je nastala pred leti, ko sem z režiserko Lino Wertmuller sodeloval pri neki drugi gledališki predstavi. Želel sem uskladiti teater z glasbo, široko publiko z visoko kakovostno glasbo skladatelja Nina Rote. Glasba Nina Rote je všeč vsem, ker spada Rota med tako imenovane klasike, kot so bili na primer Beatlesi in Battisti. Koncerti vaše skupine Elio e le storie tese imajo dobro mero teatralnosti. Se glasbo torej da uskladiti s teatrom? Mislim, da se da. Kot ste dobro povedali, so naši nastopi polni gledaliških »škečev« in podobno sem se pripravil za to predstavo. V bistvu skušam delati to, kar znam, in nič več. V zadnjih letih smo vas z vašim bendom večkrat zasačili na televizijskem ekranu, na primer v sklopu programa Serene Dandini. Kako to, da ste se odločili tudi za sodelovanje pri recimo bolj lahkotnem programu X-Factor? Recimo tako: vprašali so me za sodelovanje in sem sprejel (smeh). V bistvu sem v nekaj mesecih zaslužil to, kar s koncerti zaslužim v enem letu ... Poleg tega je bil to zame velik izziv in ko so mi do podrobnosti razložili mojo vlogo in mi je bilo jasno, da se bom lahko še pogledal v ogledalo, sem sprejel! Med drugim sem spoznal nekaj dobrih novih glasbenikov, kot sta na primer Nevruz in Dorina, ki je, če se ne motim, ravno iz vaših krajev. Kako se je razvila italijanska glasbena scena v teh letih in s katerim novim glasbenikom bi radi sodelovali? V Italiji imamo veliko dobrih bendov, naj omenim le skupino Subsonica, ali pa Franca Battiata, Carmen Consoli, Eliso, problem je, da v Italiji ne podpirajo kulture, temveč jo ovirajo! V Milanu je, na primer, veliko gledališč zaprtih že vrsto let in nihče se za to ne zmeni. Danes se ubadamo raje z drugačnimi problemi, kot na primer z »nevarnostjo« ciganov ... Leta 1996 ste na festivalu italijanske popevke v San Remu doživeli viden uspeh z uspešnico La terra dei cachi. Kako bi opisali to izkušnjo? Izkušnja je bila podobna X-Fac-torju, kjer sem bil sicer sam, na festivalu pa smo nastopili kot bend. Želeli smo predstaviti nekaj originalnega in mislim, da nam je to uspelo, če se še danes govori o tistem nastopu. Elio e le storie tese je posebna skupina, ki ne spada med tako imenovane tradicionalne rock bende ... Res je, že od celega začetka smo se odločili za originalen glasbeni pečat. Povem po pravici, rad bi videl, da bi bila naša glasba bolj »komercialna«, a današnji glasbeni trend je pač nekoliko različen ... Včeraj ste v Milanu nastopili s številnimi drugimi glasbeniki na koncertu v podporo levosredinske-mu kandidatu Giulianu Pisapii ... Tako je. Odločili smo se, da podpremo Pisapio, ker smatramo, da je situacija »našega« Milana res kritična. Prepričani smo, da lahko tudi glasba da svoj odločilen doprinos. Za konec še vprašanje v zvezi z nogometom. Z bendom ste krepko pred afero »Calciopoli« peli pesem Ti amo campionato, v kateri ste kritično gledali na italijanski nogomet in na takratno premoč Ju-ventusa. Je ta komad danes še aktualen? (Smeh) Veseli me, da se po tolikih letih še govori o tem komadu. Če je še aktualen? Pa še kako! Rajko Dolhar trst - Še danes Notre dame de Paris spet navdušuje Moderna opera? Muzikal? Ljudska ljubezenska igra? Coccianti-jevo glasbeno delo Notre dame de Paris je vse to, odločilne so bile tudi »doze« posameznih sestavin in brezhibna tehnična izvedba uprizoritve. V okviru dolge turneje ob desetletnici italijanske inačice scenske postavitve (najprej in nadvse uspešno je uprizoritev zaživela na francoskih odrih, se nato v prevodu uveljavila tudi na angleško govorečem območju) je scensko učinkovita predstava ponovno na gostovanju v Trstu, in sicer tudi tokrat v športni palači PalaTrieste, kjer jo je tržaško občinstvo že prvič sprejelo z velikim odobravanjem. Nedvomno scenska uprizoritev z leti ni zbledela, veliko zaslugo ima nedvomno tudi avtor glasbe Riccardo Cocciante, ki budno sledi posameznim postavitvam in - kot je izjavil v Trstu - tudi usmerja interprete, predvsem pevce. Zgodba, ki jo je seveda navdihnil Victor Hugo, je znana: no-tredamski zvonar se zaljubi v lepo in mlado ciganko, za katero oprezujejo številni drugi, ker je ne morejo osvojiti, jo preganjajo ... Kot se za romantično dramo spodobi, je konec žalosten, razplet pa učinkovito ponazarja glasba, ki je tako osnova za petje kot za ples. Svoje doda tudi im-pozantna in sugestivna scena, prehodi so hitri in tekoči, kar daje uprizoritvi pospešen tempo. Zato predstava učinkuje sveže in še posebej navdušuje mlado občinstvo, ki sledi izvedbam raznih pevskih interpre-tom kot na koncertih, se pravi z vzkliki, nenehnim fotografiranjem in ploskanjem. Cocciante je torej zadel v črno: ustvaril je sodobno glasbeno delo, ki zadovoljuje širše občinstvo. Prigode notredamskega zvonarja, lepe Esmeralde in drugih si je mogoče ogledati še danes, in sicer ob 16. ali ob 21. uri. (bip) TOMIZZEV DUH Gremo na an kofe, Negri Milan Rakovac Ma, je, je pur još kakova dansa za »vbogi slovenski ino hrvaški« (by Trubar) narod, capa kua - Toni Negri najprej v Ljubljani, potem v Zagrebu, se počuti kot doma. Ga beremo, ga prevajamo, ga kličemo, da nam predava ... Mi reče Toni Negri da mu špjegan dvi stvari, niki dan dokle pijemo vino (on) in kofe, jaz. La me disi? Come mai fasseva guera i due quartieri de Zagabria? O, cosa ciara, iera el vescovado, e iera i cit-tadini, anssi, anche tantissimi artigiani Ita-liani, ecco perche. E dopo? E dopo, come mai che l'in-teligencia academica croata, de vera sini-stra quando ciama gente come mi,.. ma come mai la xe contro l'UE? Eee, caro pro-fessore, qua semo nei guai; me par che qua xe nel aria el patriotismo croato, giovine stato con i miti de guera, con el nassio-nalismo a volte razzista. Ma prima de tut-to sara che'l pensiero croato ga paura che dopo Belgrado comando passa a Bruxelles. Propio lipo cakulamo, pak najzad imamo oba bašcinu Serenissime u krvi, a ne? A mamo v sebi tudi zgodovinsko an-ticipacijo generičnega antifašizma, beneško republikanstvo in mediteranski dišpet, antiavtoritarizem v nervih, ma ve be', dai, ne bom nadaljeval, kličem na pomoč lastnega nasvetnika za svetovne reči, Ervina H.M., in tle so vam delčki iz njegovega pogovora z Negrijem za Dnevnik: Negri: »Neoliberalizem in klasični buržoazni red teh položajev nikoli nista prepustila demokraciji ne v Ameriki ne v Evropi. Oblast nad temi sistemi so vedno ljubosumno zadržali zase, ker so to sistemi produkcije posameznika in njegove subjektivnosti. Gredo skupaj s splošno ekonomsko kontrolo nad družbo. Arabci so to načeli. To me je pretreslo. Ne samo stil mnogovrstnosti upora, ampak tudi njegova intenzivnost, globina in zrelost ciljev. V nekaj mesecih so šli dlje od zelo dolgega ciklusa južnoameriških revolucij, ki so zelo povezane s starimi idejami socializma. Arabske množice prihajajo z novimi idejami in postavljajo zgled našim družbam, kako se lotiti družbenih sprememb«. Ampak kako je mogoče, da se sedaj Evropejci v Španiji in tudi ameriški delavci v Wisconsinu zgledujejo po arabskih protestnikih? »Soočeni smo z dejstvom, da je globalizacija udejanjeno dejstvo. Ne samo za trgovce in kapital. Res smo vsi na istem. V Wisconsinu jih je bolj navdihnil stil upora kot njegove vsebine. V Severni Afriki so se uprli izobraženi in dobro informirani ljudje z razvito politično kulturo. Dogajanje me spominja na leto 1848 v Evropi. To je revolucionarna epidemija, ki se seli iz države v državo in sledi splošnim kazalcem dinamike upora...Nedvomno gremo vsi skupaj skozi zelo globoke civilizacijske spremembe. Kam pa gremo? Ko sem začel pisati Imperij, sem razmišljal o političnih formah globalizacije. Zahod je z globalizacijo, ki je bila njegov triumf, prišel v krizo. Prej je imperializem z vertikalno strukturo kolonializma organiziral izkoriščanje vsega sveta. Vse je bilo enosmerno in je določalo tudi per- cepcijo kulture. Preprosto rečeno je bil samo en Hollywood« ... Ne spomnim se, da bi kdaj prej zveneli optimistično. »Seveda se bojim katastrofe. Akumulacija vojaške moči Zahoda je strahovita. Tudi sistemski upor proti spremembam je silovit. Od Severne lige v Italiji in gibanja čajank v Severni Ameriki do razcveta populizmov v Evropi od Švedske do Madžarske in širjenja epidemije nacionalizmov smo priča strašljivim gibanjem. To je še en propad našega sveta. Kako se iz tega izviti? Mislim, da je rešitev samo utrditev skupnega, nesramno in pogumno širjenje meja. Sprejmimo globalizira-ni svet kot naš svet. Naj migranti pridejo k nam kot svobodni ljudje. Definirajmo naš prostor kot prostor svobode. Sprostimo komunikacije in iščimo, kar nam je skupnega. Brez tega ne bodo razpadli samo sistemi urejene politične oblasti, ampak bomo izgubili tudi dušo ... Finance so danes življenjski sok proizvodnje, razvoja in izkoriščanja. Nočejo nikakršnega de- mokratičnega nadzora nad sabo. Finančni trgi so nedotakljivi in urejajo sami sebe. Proti temu se je težko boriti. Ampak se da in se je treba. Sedaj se je kapital dvignil visoko nad državo in vzpostavlja svoj neodvisen položaj. Urejata ga finančni trg in ustvarjanje finančnih inštrumentov ... Nove tehnologije so se opredmetile. Prevzele niso samo lastnosti telesa, ampak tudi lastnosti duha. Postale so del spoznavnega kapitala. Zveni zapleteno, ne? Govorim o mobilnem telefonu, ki je postal del našega telesa, ne o čem fantastičnem. To je zdaj del človeške družbe in njene sposobnosti izražanja« . Ma vero me sento tanto mejo, nicht war? Sada čo muoj imamo nove filozofe i aktiviste i agitatore, kako ča su Žižek i Negri i mladi Srečko Horvat i Mirt Komelj, imamo ča štiti i svemu se napu-titi, ne gremo ga jur, ne, kako »guske u ma-gli« (by Stipica Radič), nego sve bolje ra-zumimo da ta ladrunski svit valja kambi-jati, a to moru načiniti samo ljudi, sama pravica ga ne duojde nikad mai. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. maja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Razvejano drevo življenja 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Kojak 8.20 Aktualno: Vivere meglio 9.55 Nan.: Carabinieri 7 10.55 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolf, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Aprirai 11.00 Variete: Appunta-mento al cinema, sledi Vremenska napoved 11.10 Aktualno: 7+ 12.00 Variete: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Le amic-he del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Aktualno: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.25 Nogomet: Liga prvakov, finale, Barcellona - Manchester United, prenos 23.00 Šport: 90° Minuto Champions 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Dok. odd.: Italia mia, esercizi di memoria 0.20 Variete: Cinematografo 1.10 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.35 Film: Saint-Ex (bio., Angl., '96, r. A. Tucker, i. B. Ganz, M. Richardson) 6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.35 Nan.: 7 vite 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 8.55 Risanka: Le nuove av-venture di Braccio di Ferro 9.00 Nan.: Rebelde Way 9.25 Kviz: Social King 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Šport: Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: F1, VN Monaca, kvalifikacije, prenos 15.30 Glasb. odd.: Tops of the pops 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. in vremenska napoved 18.05 Show: Crazy Parade 18.35 Nan.: Primeval 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Tutta colpa dell'amore (kom., ZDA, '02, r. A. Tennant, i. R. Witherspoon, J. Lucas) 23.00 Nan.: Three Rivers 23.40 Dnevnik, sledijo rubrike 21.30 Film: The Unsaid - Sotto silenzio (triler, ZDA, '01, r. T. McLoughlin, i. Andy Garcia, T. Polo) 23.40 Nan.: Il com-missario Wallander 1.35 Nočni dnevnik 2.00 Glasb. odd.: Festivalbar '92 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Nn.: Il mammo 10.15 Film: Ricominciare a vivere (dram., ZDA, '98, r. F. Whitaker, i. S. Bullock, H. Connick) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.40 Film: Wimbledon (kom., Angl./ZDA, '04, r. R. Loncraine, i. K. Dunst, P. Bettany) 16.40 Nan.: Due imbroglioni e... mezzo! 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent show: Italia's got Talent 0.30 Show: Chiambretti Night 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.10 Dok.: Geo & Geo 7.30 Film: Uomini e lupi (dram., It., '56, r. G. De Santis, i. S. Mangano, Y. Montand) 9.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 10.00 Aktualno: Art news 10.30 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.00 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 11.30 Šport: Si gira (94° Giro d'ltalia) 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 13.55 1.25 Aktualno: Appuntamento al cinema 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 6.45 Risanke 10.10 1.30 Aktualno: Tv Moda 10.45 Film: Barbie e la magia di Pegaso (risanka, ZDA, '05) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: All Stars 14.10 Film: Il ritmo del successo (dram., ZDA, '00, r. N. Hyt-ner, i. A. Schull, C. Dunham) 16.30 Film: Le ragazze nel pallone 4 (kom., ZDA, '07, r. S. Rash, i. A. Benson, C. Scerbo) 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Bugs Bunny 19.20 Film: Princess - Alla ricerca del vero amore (rom., Kan., '08, r. M. Rosman, i. N. Zehetner, K. Pardue) 21.10 Film: Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie (fant., ZDA, '07, r. Z. Helm, i. D. Hoffman, N. Portman) 23.05 Boks: World Series of Boxing 0.30 Film: Lasko - Il treno della morte (akc., Nem., '06, r. D. Ku-ster, i. A. Vosloo, M. Landwehr) 2.30 Aktualno: Tv Moda ^ Tele 4 14.50 Kolesarstvo: 94° Giro d'ltalia, 20. etapa, prenos, sledi Processo alla tappa 15.10 Dnevnik - kratke vesti 18.00 Aktualno: Tv Talk 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della scoperta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Un giorno in pretura 0.45 Dnevnik 0.55 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo, sledi Sabato Notte 1.30 Šport: Giro notte (94° Giro d'Italia) 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 0.55 Dok.: Wild Adventure 9.30 Nan.: Ecomoda 10.30 Dok.: Cuore Tuareg 11.00 Talk show: A tambur battente 12.30 Šport: Hard Trek 13.30 Dnevnik 14.00 22.35 Il Rossetti 14.15 Dok.: Borgo Italia 15.20 Variete: Chef a sorpresa 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.10 Variete: Ostrega... In tour 20.20 Variete: Idea in tavola... 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Oggi sposi (kom., '69, r. B. DePalma, i. R. DeNiro, C. Munroe, W. Leach) 23.00 Nočni dnevnik 23.35 Film: Ercole a New York (pust., ZDA, '70, r. A. Schwarzenegger, i. T. Elg, A. Stang) La 7 Dok. La7 Doc 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Dio vede e provvede 16.00 Film: Uomini d'amianto contro l'inferno (pust., ZDA, '69, r.A.V. McLaglen, i. J. Wayne, K. Ross) 18.05 Nan.: Relic Hunter 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barna-by 23.30 Nan.: New Tricks 0.55 Dnevnik, sledi M.O.D.A. 1.50 Film: Toto di notte (kom., It., '62, r. M. amendola, i. Toto, Macario) |r Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.25 Kino Kekec 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Policaj s Petelinjega hriba 15.55 Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.10 Nagradna igra 16.15 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 18.00 Sobotno popoldne, sledi Na vrtu 17.40 18.20 (Ne)uresničeno 17.55 Z Damijanom 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Spet doma 21.40 Dok. film: Lhotse 1981 - Južna stena 22.40 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.20 Nad.: Šopek bodeče žice 0.10 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 0.40 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal Jr Slovenija 2 7.40 Skozi čas 8.00 Pogledi Slovenije (pon.) 9.25 Posebna ponudba (pon.) 10.00 Slovesna maša 11.40 Circom Regional 12.05 Primorski mozaik (pon.) 12.35 18.25 Minsk: Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki skupine A, posnetek 13.55 Monte Carlo: F1, VN Monaka, kvalifikacije, prenos 15.10 Köln: Rokomet, finalni turnir lige prvakov, Rhein Neckar Löwen - Barcelona, prenos 16.45 Moskva: Judo - Grand slam, prenos 22.30 Nad.: Gandža (pon.) 23.25 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.05 Zabavni infokanal Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben - glasb. odd. 15.30 Potopisi 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.25 Chef Cup - dok. oddaja 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Gled. predstava: Izolska odiseja 21.20 Jazz Ensamble 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Rokomet: liga prvakov, polfinale, posnetek 23.45 29. mednarodni pokal v plesih 0.35 Vseda-nes - TV dnevnik 0.50 Čezmejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Pod drobnogledom 23.00 Koncert 23.45 Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV LuA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Bookstore 10.55 8.00 Radovedni Jaka (ris.) 8.15 Lazytown (hum. serija) 8.40 Anim. serija: Beyblade: Nova generacija 9.05 Medved Paddington (ris.) 9.30 Maščevalci (ris.) 10.00 Preverjeno, Družb. teme 11.05 Dok. serija: Najbolj zeleni domovi sveta 11.35 Dok. serija: Obroki v pol ure 12.10 Dok. serija: Preobrazba doma (res. šov) 13.10 Dok. serija: Ameriška princeska 14.05 Film: Sin je priča (drama, ZDA, '94) 16.00 Chuck (akc. serija) 16.55 Film: Ta srečni dan (krim. drama, ZDA, '02) 18.45 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Neustrašna (krim. drama, ZDA/Avstr., '07) 22.20 Film: Muenchen (zgod. drama, ZDA/Kan./Fr., '05) 1.25 Film: Zalezovalke (dok. drama, ZDA) 2.25 24UR, Novice (pon.) 3.25 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.50 Proteusov sindrom (dok. drama) 8.45 Pločevinko (pust. serija) 9.35 Veliki pokovci (hum. serija) 10.00 Nove pustolovščine stare Christine (hum. serija) 10.30 Film: Poljub ob polnoči (rom. kom., ZDA, '08) 12.10 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 12.40 Teksaški mož postave (akc. serija, ZDA, '95) 13.35 Vitez za volanom (fant. serija) 14.25 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.00 FIFA 2006: Veliki finale (dok. drama) 17.05 Top Gear (hum. serija) 18.05 Šola za pare (hum. nan.) 18.35 1.00 Avto. info, promet 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 UEFA Liga prvakov, Barcelona -Manchester United, prenos velikega finala 23.30 Newyorški gasilci (dramska serija) 0.25 Terminator - Machinima (anim. serija) 1.10 Love Tv, Erotika 3.10 Nočna ptica, Erotika RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika - Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert iz našega arhiva; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela - odd. iz Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Izidor Cankar - S poti, radijska igra v režiji Maria Uršiča; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Posnetek koncerta iz Kopra; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa-cije;6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna ka-bala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9. Aktualno; 9.33 V soboto skupaj; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35 Literarna oddaja; 11.0012.00 Love generation; 12.00 Kratke vesti; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 Babelina knjižnica; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.0018.00 Popoldan ob štirih Hot hits; 18.0019.00 London calling; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Pic-Nic eletronique; 21.30 O 150-letnici združitve Italije; 22.00 In orbita news; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart -Lažna vrtnarica; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 28. maja 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika V noči na soboto bo naše kraje dosegla hladna fronta; danes bo nastalo ciklonsko območje, ki bo pripomoglo k nestanovitnosti vremena. Jutri pa se bo okrepil anticiklon in vreme se bo spet _ n ustalilo. Ciklonsko območje s hladno fronto se je prek Slovenije pomaknilo proti vzhodu. V višinah priteka k nam prehodno hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 Dolžina dneva 15.20 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.42 in zatone ob 16.32 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo slabela, okrepljeni bodo ostali predvsem nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.14 najnižje -52 cm, ob 9.23 najvišje 19 cm, ob 14.24 najnižje -17 cm, ob 20.40 najvišje 50 cm. Jutri: ob 3.41 najnižje -57 cm, ob 9.56 najvišje 23 cm, ob 14.56 najnižje -16 cm, ob 21.05 najvišje 49 cm. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........13 2000 m............2 1000 m ..........10 2500 m............0 1500 m............5 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 8/18 O GRADEC 10/15 CELOVEC O 11/15 TRBIŽ O 3/10 O 7/12 KRANJSKA G. O TRŽIČ" 10/14 O KRANJ 0 14/10 S. GRADEC CELJE 11/14 O MARIBOR O 11/14 PTUJ O M. SOBOTA 012/15 VIDEM O 11/20 O PORDENON 12/19 ČEDAD O 12/19^^ 0 LJUBLJANA gorica o ° 1;/!9rica/>postojna 11/15 14/20 ^ 14/19 £Zo10/l4 KOČEVJE ^i?/S2T0W - ° PORTOROŽ O 17/20 N. MESTO 11/13 o ^^ ZAGREB 12/15 O 17/20 r-— 4 UMAG J / OPATIJA PAZIN O REKA 15/20 ^NAPOVED ZA DANESS Zjutraj bo deževalo. Pojavljale se bodo nevihte, lahko tudi močne, ponekod bodo možna neurja z močnejšimi sunki vetra, predvsem na vzhodnem pasu. Čez dan bodo padavine ponehale, postopoma bo manj oblačnosti. Zapihala bo močna burja, predvsem ob morju in na vzhodnem pasu. Popoldne se bo oblačnost trgala in proti večeru se bo delno razjasnilo. Občutno se bo ohladilo. Sprva bo oblačno in deževno, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Čez dan bo dež postopno ponehal, v vzhodnih krajih šele popoldne. Popoldne se bo od zahoda pričelo jasniti. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, ob morju 17, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do okoli 20 stopinj C. o GRADEC 10/23 M. SOBOTA O 10/25 K (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo lepo vreme s pretežno jasnim nebom. Zjutraj bo ob morju še pihala šibka burja, nato pa bodo zapihali krajevni vetrovi, ki bodo lahko nekoliko okrepljeni. Zjutraj bo se sveže, čez dan pa prijetno toplo in temperature bodo v povprečju za to obdobje. Jutri bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla.