3 nć.
68. številka.
Izdanje za Bredo 9. junija 189*7.
<▼ Trsta, t torek zvečer dne 8. junija 1897.)
Tečaj XXII.
„EDINOST"
'.ibaia po trikrat d« teden ▼ ieitlb it-dMjih ob torkih, oatFtkih in lobotah. Zjntranje iidanje ki«
haj« ob 9. uri zjutraj, večerno pa ob 7. url večer. — Obojno iidanje stane: >a Jeden meno . t. 1.—, izven Avstriji f- 1-M ■a trt masec. . . 3,— , „ , 4.50 sa pol leta . , . S.— . ■ ■ S— ii 7se leto . . . 12.— . » , 18.—
Naraialaa Je plačevat? Naprej aa aaraika
fcrai priložena aareonlne se aprava aa azlra.
Posamične fitevilke le dobivajo t pro« dajalnioah tobaka v lratu po • nvč, laven Trsta po # nvč.
EDINOST
V
Oglasi ae račune po tarifa v petita; s* naslove s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih Trsti«. Poslana, osmrtnice in javne zahvnle, io mači oglasi itd. ae računajo po pogudbi.
Vsi dopiai naj ae poAiljajo orednifctvu alioa Caserma it. 13. Vsako piano mara biti frankovano, ker nefrankovanu se d« sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglas* jem« upravniitvo ulica Moliuo pio« oolo hfit. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprto reklama oije ao proste pofttnino.
81
ertinoatt Ji mm'
„H e z m i s e I".
ii.
Oddahnimo se malo. Trditev sama nam ni zaprla sape, pač pa dejstvo, da je še takih Jjudij v nas, ki po tolikih zmagah narodne ideje, ideje narodnega združenja v Evropi mogo še pisati tako lajjivo. V dobi nacijonalne ideje, v dobi, ko je ta iieja delala čudeže, je taka pisava pravi narodni nihilizem.
Ali — radi ali neradi — oglejmo si malo argumente, katerimi utemeljuje „Sudsteierische Post* ta svoj — „nezmisel" 1 — Pravi, da ni nude, da bi prodrlo načelo narodne avtonomije, ker bi se morale preustrojiti dežele po jezikovnih taejah, v kar ne bi privolili Nemci, Čehi in Poljaki. Strogo narodno ločenje da niti možno ni v mnogih pokrajinah. To da nasprotuje zdravi pameti in zgodovini, da bi si dežele ustvarjale po jezikovnih mejah, kajti te meje se spreminjajo; kar je bilo nekdaj nemško, to je lahko danes slovensko. Bu-dijevice da so bile nekdaj nemške, sedaj da so češke. Ali naj bi vsakih deset let spreminjali meje ?!
Mi pa pravimo, da ni res, da se v današnjih časih spreminjajo jezikovne meje, ampak spreminja-j« se le zistemi, odnošaji, ki dajejo temu ak onemu kraju tako ali tako upravo. Budijevice niso bile nikdar nemike, ampak imele so le nemško upravo, ker je v Avstriji vladala ponemčevalna struja. Tako tudi Celje ni nemško mesto, ampak ima le nemško lice, ker je zistem delal na to z vsem vladnim aparatom. A mi naj bi določali svoj narodni program po — krivicah, ki nam jih je delal zistem ? t Ako so se v ta ali oni slovenski kraj priseljevali Nemci, s tem se še ni premenila vsa jezikovna meja, ampak le Uotični kraji so dobivali deloma nemško lice. A ti kraji so naši, so na naših tleh I Ako se zopet poslovenita uprava in vna-nje lice kakega takega kraja, povrnilo se nam je
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
117
ROMAN.
— Francoski spisal Alphons« Daudet, preložil Al. B. —
Ne da bi odgovorila, ga je ona vedla k o-trekovi zibeli.
„Poljubi jo*, ga je tiho prosila; toda ko sta za muselinovim zagrinjalom stala drug poleg drugega, nagibajoča se čez glavico spečega otroka, čigar sapa, dasi mirna sedaj, je pričala o neprestanem naporu kašlja, se je Georges bal vzbuditi hčerko ter je, mesto nje, poljubil mater s strastno nežnostjo.
Gotovo je bil to prvi slučaj, da je višnjeli možiček vzbudil takov učinek. Navadno kjerkoli se prikaže grdi škrat, loči roke in srca, odvrača dušo od najdražjih njenih nagnenj ter jo napolnuje s tisočernimi skrbmi, ki se vzbujajo vsakokrat, kadar se oglaša nad strehami rožljanje njegove verige in zlobni svarilni klic njegov: »Dan plačila! dan plačila!"
II.
Odkritja.
„Evo Žige! — Kako je kaj, papa Žiga ?... Kako je kaj kupčija ?... Ali gre dobro ispod rok ?"
Stari blagajnik se je nasmejal dobrodušno, stisnil roko principalu, njegovi ženi in bratu njegovemu ter se radovedno oziral med pozdravlja«
le — kar je itak že naša last; take eventuvalne spremembe se utegnejo vršiti le v takih krajih, ki že a priori, tako ali tako, spadajo v okvir zjedi-njene Slovenije, torej ne morejo biti ni malo na poti našemu programu, našemu združenju, ker Nemci nimajo pravice reklamovati za se, bar — ni niih.
Ali pa meni morda .Stidsteierische Post", da bi se utegnila preložiti jezikovna meja bolj proti severu, na nemška tla, torej nam na korist? Na to pač ni misliti ob sedanji zavednosti in agilnosti Nemcev.
Ali glej Čudo : v isti sapi, ko „Stidsteierische" označuje naše združenje v zmislu narodne avtonomije kakor utopijo, predlaga sama — še širše združenje. Predlaga namreč, da naj bi se v zmislu federalizma po deželah združile v jedno celoto: Štirska, Kranjska, Koroška, Primorska in ta sku-pina naj bi se imenovala „Velika vojvodina Karantanija".
Kako nam je vendar, ali čitamo prav? S^j to bi bila le razširjena Slovenija 1 Ali misli .Stidsteierische P.", da bi Nemci raje privolili v tako osnovo?! Sosebno pa potem, ako bi se zgodilo, kar je nasvetovala ista „StideteieriHcbe" par dni popred : da bi namreč Hrvatje in Slovenci zasnovali ukupno skupino v federalistiski Avstriji?! Nikdar in nikoli, marveč smo uyerjeni, da Nemci aami — ko pridejo do spoznanja, da je definitivno minola doba ponemčevanja slovenskih kraj.ev — raje privolijo v zaokroženje skupin po narodnosti, ker bi bilo to tudi njim najbolje jamstvo za narodno nezavisnost.
Ker pa je res, da bi v zjedinjeni Sloveniji ostalo nekoliko priseljenih Nemcev oziroma Italijanov, lahko bi se ustvaril zakon v varstvo manjšin, kakor bi ga morali ustvariti tudi v „veliki,vojvodini Karantaniji".
„Stidsteierische" pravi, da v skupini, kakor i jo nasvetuje ona, bi mi imeli zagotovljeno večino, :
njem. Bil je v Taubor.rgu Saint-Antoine, v tapetni tvornici malih Prochassonov, kojih konkurencija je postajala pomenljiva. Bila sta to nekdanja pomočnika pri Fromontovib, ki sta na svojo roko otvorila jako skromno kupčijo, a si znala sčasoma pridobiti nekaj veljave. Strijc Fromont ju je deljčasa podpiral s svojim kreditom, kakor tudi z denarjem; razmere med tvrdkama so torej ostale jako prijazne, in Fromontovi niso terjali dolžnih jim deset do petnajst tisoč frankov, vedoči, da je denar pri Prochassonovih v varnih rokah.
Tvornica je res človeka navdajala z zaupanjem. Ponosni oblaki dima so se dvigali iz dimnikov ; votlo delavno bobnenje je kazalo, da so delavnice polne in z delom založene ; poslopja so bila dobro uravnana, okna svetla, vse je kazalo živahnost, veselost in red. Za pregrajo v blagajniški ■obi je sedela žena jednega izmed bratov, priprosto oblečena, gladko počesana; njeni mladi obraz, nagnjen čez dolge vrste številk, je kazal izraz Častivredne resnobe.
Stari Žiga je premišljeval žalostno razloček med hišo Fromontovo, ki je bila nekoč tako bogata in je sedaj životarila samo še o starem svojem dobrem glasu, in med rastočo blaginjo te jedva ustanovljene kupčije- Njegovi bistri pogledi so prodirali t vse kote, da bi našel kako nedostatnost, kaj takega, kar bi bilo graje vredno, in da ničesar takega ni mogel najti, to mu je krčilo srce in
ker bi bili z nami konservativni Nemci. Vse spoštovanje do nemških konservativcev, att-nam se ne vidi kakor pribito, da bi bili isti res vedno x nami, sosebno pa ob narodnih vprašanjih.
Poleg tega bi bilo velike važnosti — tako pravi štajerški list — vprašanje: kakov volilni red bi imela ta nova velika pokrajina. A tu je napisal nekaj, na čemer smo strmeli. Pravi namreč, da vlada bi nam lahko pomagala tudi s tem, da bi oktroirala volilni red, po katerem bi imela ona pravico do imenovanja četrtega dela posancev* in sicer iz velikega plem stva, velike industrije in izmed učenjakov in umetnikov! To je gorostasno, to je res nezmisel v sedanji dobi, ko se bije ljut boj za splošno volilno pravo, za odpravo privilegijev. Takov privilegij naj bi dovolili vladi! „Stidstei-rische Post" ima takov grozen respekt pred spremenljivostjo jezikovnih mej, nima pa najmanjega strahu pred spremenljivostjo — vlad ! Ali ima štajerski list že sedaj zagotovilo v žepu, da bodo nam prijazne vse bodoče avstrijske vlade ?! Kaj pa, ko bi vlada uporabljala ta privilegij — proti nam P1 Proti tej insinuaciji moramo biti že načelno, kakor nasprotniki volilnih privilegijev, a tudi iz razlogov —■ previdnosti.
Sicer pa moramo povedati sedaj nekaj, kar morda še ne ve „Siiilsteierische". Bilo je nekako 1870. leta, ko se je od jako odlične strani predložila na najvišem mestu obsežna spomenica, ki je nasvetovala slično uredbo, kakoršno imenuje štajerski list — nezmisel, ter da je takrat tudi na najvišem mestu zavladalo prepričanje, da bi se na ta način najhitreje odpravili narodni prepiri v Avstriji, f« Bog ve, ali bi ne bil naš „nezmisel" že resnica, da niso prišle takrat silovite zmage Nemčije, vsled česar je silno narasla moč Nemcev in Madjarov, naših nasprotnikov! V nadaljnji dokaz, da naš program ni nezmisel ali utopija, je fakt — česar menda tudi ne ve »Sudsteie-
delalo njegovo smehljanje nekako lokavo in negotovo.
V največjo zadrego pa ga je spravljalo vprašanje, kako bi izterjal denar za svojega principala, ne da bi izdal, v kako slabem stanju je njegova blagajna. Siromak se je silil, da bi kazal brezskrben, vesel obraz, a vendar je bilo Človeka strah ga pogledati. Kupčija je šla dobro... jako dobro... Naključje ga je privedlo v ta del mesta in prišlo mu je na misel, da bi o priliki potrkal.., to se u-meje, vedno je prijetno zopet videti stare prijatelje, kajpada.
A vsi ti predgovori in čedalje širši ovinki ga niso privedli do cilja, celd oddaljevali so ga od njegove namere, in ker so mu njegovi poslušalci zdeli nekako osupli, je postal do cela zmešan, jecljal, izgubil glavo, prijel (kakor zadnje sredstvo) svoj klobuk, se delal, kakor bi hotel iti, a se pri vratih zopet obrnil.
„Sicer pa, ker sem že tn..."
Pri tem je na lahko pomežikoval, kar je po njegovem menenju bilo zvito in dražljivo, a je bilo le predirljivo.
„Ker sem že tu, lahko bi poravnali naš stari račun.*
Brata in mlada žena pri blagajni so se spogledali, kakor bi ga ne umeli.
„Račun, kakšen račun?* (Pride še.)
iisch^" — da -p je rred >a':imi desetimi leti tudi v odločilnih krcgih v Trstu prav resao razpravljalo to vpraš+oje in bi bili takrat prav gftoo dobili, čh ne ve\ pa vsaj ukup:io više deželno sodišče za vs. .-loveask • ■ poii.rajiue, ako ne i bili tak') irlač?;! tisti krogi slovenki, :.uterih na^re tolmači sedaj — „SUd>teierlsche Post'. „Wenn ihre Abgeordneten nur etwas energischei gewesoa wiihrena, to so doslovne b< sede jako odlične osebe Nači podatki so nam do»li od tako zanes'jive strani, đ" zavračamo že v naprrj vnakoršno morebitno oporekanje. Take su naše „uiop.je-4 ! Nas program ni sanjarstvo, arapak približati se ne moremo njega uresničenju, ker se ne — znamo !
Naš program ni nezmisel — ampak žalostna resnica je ta, da rojaki naši nimajo ztnisla zanj. Mi gledamo vedno le, kaj poreko o naših stremljenjih — drugi ? 1 Ta večna obzirnost, ta je naš greb. Mi moramo postati nekoliko brezobzirneji v borbi za svoje idejale. Radi par nemških ali italijanskih taz na slovenski zemlji se ne smemo od • rekati stremljenju po združenju, to pa tem manje, ker bi slučajne drugorodne manjšine v zjedinjeni Sloveniji imele jamstvo za svoj obstanek že v naši idejalni pravičnosti.
Zmisel ali nezmisel torej: mi ostanemo pri svojem programu, na katerem stoji na prvem mestu narodna avtonomija; združenje slovenskih pokrajin v jedno upravno skupino. Denimo pa, da ta program še ni izvedljiv za sedaj. Potem pa je minimum onega, kar moramo zahtevati že sedaj: da se ustvarijo organi, U bodo določali smčr našemu kulturnemu življenju, so^ebno šolstvu in sodstvu, v vseh onih krajih, kjer bivajo Sloveuci.
Nekaj „malenkostij" o premišljevanju.
„Ako so Slovenci no poslužujemo vselej in povsod slovenščino, nehamo biti Slovonci!"
Joa. Freuonsfeld.
Nekoč sem potoval po Malem Štajerju. Do-spevši v Celje, mahnil sem jo v neko gostilno, ka-mor zahajajo Slovenci. Natakarici sem velel: .Prinesite mi četrtinko vina!", na kar meje ona vprašala: „Alten oder Neuen?" Začuden na tem, vprašal sem svojega soseda, kako je to, da govori natakarica nemški, ko so vendar njeni gostje večinoma Slovenci. Na to mi je odgovoril sosed : „E, kaj to; to nič ne dč; to je malenkost !w Na istem potovanju sem prišel v Poljčane. Šel sem v gostilno. Ko sem se malo pokrepčal, rekel sem natakarju, n»j mi prinesesmotko. On pa mi je rekel ponrim$ko: „Jaz sem iz Gradca; ne znana slovenski 1" Poklical sem gostiiuičarja, da bi se pritožil. Ta pa mi je odgovoril: V mojo gostilno zahaja večinoma kmečko ljudstvo. Take pritožbe pa še nisem doživel, kajti dandanes ume vsaki kmet toliko nemški, da si lahko naroči v gostilni jesti in piti in da vpraša za račun. In Vi, gospod, znate še več in vendar ste se tako razkoračili zaradi take ,m a-lenkoati". V nekem „Narodnem doiiautt, pod čegar streho je najstareja „Čitalnica" na Štajer. skem, je bil občevalni jezik — nemščina (je-li še danes, tega ne vem). Ta .malenkost' se morda ni zdela čudna domačinom, ali čudna se zdi vsekakor tujcu. V gostilni na ljubljanskem kolodvoru sem slišal to-le: Gost: „Časo piva!44 Natakar: „Ieli versteh niks bindiš". Gost: „Potem pa mi pošljite
natakarja, ki zna slovenski !u----Pri drugi
mizi sedeči go^ pa je rekel le-temu: „Janez, ne bod' tako siten 1 Hm, pa zaradi take malenkosti". Nekoč sem prišel v tobakarno ter sem čul to-le : „Dajte mi zalepko !• Prodajalka: „Kaj želite?44 N. „Jedno zalepko!' Prod.: „O, du vindišer liei-land!" (O, ti slovenski zveličar) tega pa še nisem slišala. Je-li to kaka cigara, ali kaj ? Na to je povedal isti gospod prodajalki, kaj je zalepka ter jo pošteno oštel, a zalepke ni kupil. Neki drugi gospod, ki je ravno izbiral, pa je pripomnil na to: „To mora biti neznosen človek. Zaradi take „malenkosti" pa se je tako ujezil 1 ?K
Na svojem potovanju sem prišel nekoč v koroški — Trbiž. Šel sem v gostilno P., ki mi je bila priporočena. Ko sem zahteval to in ono, uprle so se vse oči na mene. Pomežikovanju in posmehovanju ni bilo ne konca ne kraja. Natakarica mi je prinesla vsega, kar sem zahteval (dokaz, da me je umela), a slovenske besedice ni spregovorila. Ondi sem tudi prenočil. Drugo jutro, ko sem zajutrko-val, nagovorila me je tako-le (bila je sama v Bobi):
.Gospod, ne zamerite mi, da sem se včeraj kazala, kakor bi ne znala slovea ki. Jaz sem Slovenka, zato me j gospod tudi v^el v službo, k»jti tu
zahaja mnogo Slovencev, ali slovanski govoriti mi je prepovedal!* Odgo oril sem jej nato: .Vaš c;oh;> 1 mora biti eui :i čbvel., če t^e re* boji, da bi bila njegova hiša v k >ki nevarnosti zaradi take .malenkosti14, aki bi namreč Vi, kakor Slovenka, se svojim gostom spregovorila par slovenskih besedi]44. Nedavno mi je pravil prijatelj Samo Skok, da je bil v Mariboru in sicer v svojem starem gnezdu. Malo trenutkov potem, ko je pozdravil nekega ravnok?.- vstopivšega znanca, — seveda sloveuski in prilično glasno — stopil je k njemu natakar ter mu je začel kvasiti v zveličavni nemščini : .Gospod, deževalo bode ; že grmi pri unej le mizi !u Samo Skok se je ozrl tje in videl, kako so se zvijali gospodje ter preobračali oči, kakor tisti rabelj, ki je z sv. Jerneja sč zobmi vlekel kožo. Lahko si mislimo, da Samo Skok ni molčal na to. Mej drugim pa je rekel: „Zaradi take „m a-1 en kosti" pa bi moralo grometi in deževati?"
Nekoč sem sedel v neki slovenski vasi mej odličnim omizjem. To omizje pa se je posluževalo, žalibože, le tujščine. Nisem se mogel dolgo premagovati. Ves nejevoljen sem vprašal zraven mene sedečo „milostljivo", da li je pozabila, da ji je zibelka tekla v Savinjski dolini ? Na to mi je odgovorila ona: »Vem, gospod, kam merite s tem. Ali jaz govorim slovenski le tako po domače; lepo govoriti pa ne znam!' Na to jaz: „Milostljiva 1 Ta Vaš izgovor je »malenkost', s katero se ne morete oprav:čiti. Dokažem Vam, da Vi in vse omizje lepše govori „po domače", nego v tujščini 1" Ona : .Radovedna sena na ta dokaz44. Jaz : „Glejte ! jaz zapišem na ta le papir besede, katere sem danes že večkrat .slišal, kakor iz Vašib, tako tudi iz drugih ust, in sicer jih zapišem po fonetičnem (tako, kakor so resnično izgovarja) načinu. Pišem: „Tos hob i schon efcers lcert". Sedaj pa blagovolite, milostljiva, povedati mi ta stavek po domače 1 Ona je poslovenila in jaz zapisal: „To sem že večkrat slišala". Jaz: „Ta slovenski stavek je tako pravilen, da ga lahko kar polijeva v Narodno tiskarno v Ljubljano. Sedaj pa preiščiva nemški stavek! Najpoprej ga zapišem v pravilni nemščini, tako-le: „Das habe ich schon offcars ge-hortM. Milostiva, preštejte pogreške! Ona : „jeden, dva , . pet . . . . deset.. . Zarudela je, zakrila si obraz ter od istega trenotka ni se več posluževala tujščine.
V nedeljo po maši me je vprašal neki slovenski delavec, kaj pravi „Edinost44. Osupel sem ga vprašal, da-linečita „Edinosti* ? Na to pa mi je odgovoril: „E, tako sem se po letih navadil na tega „malega" (II Piccolo), da ga ne morem pustiti l'4 Jaz: „Potem imate tudi Vi nekoliko glavnice v tisti hiši na „Lesnem trgu41. „E, gospod, moja 2 novčiča na dan ga nista obogatela!" Jaz: „Kakor ptica nanaša slamico za slamieo, da gradi gnezdo, tako ste mu Vi vsi piccolovci nosili po 2 novčića, dokler ste mu nanosili za tisto hišo'. On: „Kedo bi to mislil?44 Jaz: „Bačuniva! Na steni na omenjenem trgu je napisano debelo, da se „Piccolo* tiska v 15.000 izvodih, vsak po dva nčv. ; donaša mu torej jedna številka po 300 gld. Izhaja pa vsak dan, razven nedelj in praznikov, torej 299krat na leto, kar da 300X299 = 89.700 gldinarjev. Tako obilo plačujete trud tistemu, ki va3 navdušuje, storiti — vse za vero, dom cesarja — tako, da je v soboto, dne 29. maja ob 6 in en četrt popoludne pred cerkvijo sv. Jakoba neki stari zaslepljenec vskliknil samega navdušenja: „Dokler ne bo na tržaškem 'kaštelu vihrala italijanska zastava ter po Trstu korakal italijanski vojsk, ne bo v Trstu nič dobrega!14 (Je-li to malenkost?') Računiva naprej! Vzemiva, da je mej temi „Piccolovci" deseti del Slovencev, kar gotovo ni računano previsoko. Po zgoraj navedenem računu dobita torej „Piccolo' iz slovenskih rok svoto od 8970 gld. vsako leto. In ta list, kateremu je naše geslo — vse za vero, dom cesarja — deveta briga. Prijatelj, morda mi poreče kdo, da ni potreba, da bi nam časniki vzbujali ljubezen do vere, domovine in naše presvetle vladarske hiše, ker nam to mora kazati naša pamet. Ni tako. Ta ljubezen ni vsikdar prirojena človeku, ampak se mora čeBto še le vzbuditi v človeku, kar se navadno zgodi v šoli po učiteljih in šolskih knjigah. In to v šoli pričeto delo mora se spopolnjevati vedno. Kar je
otroku šolska kniisra. to naj bi odraslemu človeku dob3r časnik. Slab časnik in slaba družba pa lahko udušita " človeku ljubezen, kakor do Moga in bližnjega, taku do domovine in cesaria. Ta ljubezen pa se mora knzati v dejanja. Torej, kateri časnik bo^tf Či4ali v prihodnje? On: „Edinost" I Na to srm mu podal ro'.jo ter zaklicnl v slovo: „Povsod naj spremlja nas Slovenski duh in glas!"
P^Hti^i^cs isr-estif,
V TKSTU, dni 8. junija 1897.
K položaja. Razume se ob sebi, da so se razprave po Časnikih povodom binkoštnih praznikov bavile večinoma z dogodki zadnjih dnij, oziroma s položajem, kakoršno je navstalo po zaključenju državnega zbora. Tudi v teh razpravah trudijo se nemškoliberalna in nemškonacijonalna glasila, da bi dokazala volilcem, da zaključenje drž. zbora znači veliko zmago — obstrukcije. Mi smo že naveli nebroj pojavov od različnih stranij, ki se združujejo v velik in nepobiten dokaz, da tako nemško tolmačenje ni opravičeno na noben način, marveč je le pesek v oči nemškim volilcem. To prizadevanje nemških glasil, da bi falzikovali stvari, je pa lahko umevno in naravno. Glavno sredstvo, da so mogli toli fanatizovati nemške volilce, bilo je nemškim politikom to, da so jim slikali v ble-stečih barvah, da jedino-le obstrukcija, skrajni ra-dikalizei«, je ona čudotvorna moč, ki poruši vlado, preplaši najviše kroge in zapre sapo skupinam na desni. V tem zmislu so zatrjali volilcem, da se povrnejo med nje kakor pravi tnumfatorji, polnimi koši samih nemških vspehov. Volilci so verjeli in izrekli so se za obstrukcijo. Toda vedno v tej nadi, da jim poslanci prinesejo domov polne koše vspehov. Ali prišlo je drugače, nego so obetali nemškoliberalni in nacijonalni prvaki. Jezikovne naredbe se niso preklicale, ministarstvo Badenijevo ni odstopilo iu skupine na desni ne le niso porušene, ampak kar hitele so z dokazi, da stoje trdneje, nego kedaj poprej. Nemški volilci pa hot6 videti vspehov. In ker vspehov ni, ne preostaja nemškim glasilom drugega, nego da proglašajo zaključenje drž. zbora velikim vspehom obstrukcije! — Volilcem treba mamila. Vprašanje je le, kako dolgo bode vplivalo to mamilo na vid volilcev ? ?
Da pa vzlic vsemu zmago vpitja čutijo nemška glasila, kako stoje stvari v resnici, o tem naa najbolje priča dejstvo, da so ravno ista glasila jela pisati o — spravi med Nemci iu Čehi! Češ: „sedaj smo dosegli, kar smo hoteli, sedaj je odprta pot do novega pogajanja od naroda do naroda! Mi smo pripravljeni za sporazumljenje, toda le takim načinom, ki bode v skladu z našo narodno častjo !u To je razumeti tako-le: v zagati smo, rešili bi se radi, toda načinom, da ne bi vedel svet, da smo bili v zagati 1 — Čehi pa ae vedejo jako hladnokrvno ozi* rom na ljubovne ponudbe Nemcev. Prav imajo. Češka stranka je že izjavila, da bi le Nemci morali dovoliti koncesij, ako hote, da pride do sprave. Oni, ki Se nima vsega, do česar ima pravico, ne more dajati, ampak sme zahtevati, da se mu da, česar še nima. Nemci so oni, ki imajo več, nego jim tiče; Čehi pa imajo toliko pod mero pravice, kolikor imajo Nemci nad mero. Nemci naj odstopijo torej, kar imajo preveč, pa bode miri — Kdor hoče drugače rešiti narodno vprašanje v Avstriji, ta opravlja Sisifovo delo. To naj si zapomni tudi grof Badeni, ako res nameroje započeti vnovič s poskusi za spravo med Nemci in Čehi. Ves trud se mu izjalovi vnovič, ako bodo Nemci le nastavljali past Čehom, kakor so delali o tistih zloglasnih dunajskih punktacijah, ki so provzročile pravi vihar med narodom češkim, vihar, ki je popihal s pozorišča tudi — staročeško stranko Zato smo še danes in ostanemo neverni Tomaži glede na bodoča pogajanja. Nemcem treba dokazati z dejstvi, da je minul čas njih nadvladja in treba jim tudi preprečiti možnost do zlorabi jenja sedanje ustave. Državo treba prevrediti tako, da dob6 vse narodnosti garancije za svoj obstanek. Cel6 jeden ma-djarskih opozicijonalnih listov je došel do uver-jeuja, da treba premeniti sedanjo ustavo. „Buda-pester Tagblatt44 piše namreč: „Ni zadosti, da se stari ženi nadene nova toaleta. Avstrija potrebuje nove ustave, ki bode odgovarjala avtonomiji dežel in jednakopravnosti narodov. To je jedini izhod is labirinta". Nemcem jako prijazni Gumplowicz pa piše v svoji knjigi o državnem pravu avBtrij-
skem : „Ako v Avstriji fndi nt parlamentarne vlade v t*m zmi^lu kakor na Angleškem in Francoskem, vendar je treba ?lad!f da ima na svo,i strani večino, torej tudi volilce iste, to je večine v p sa-mičnili krajih; oua mora torej spolniti državno pravno opravičene želje in zahteve večin. Vlada torej ne sme, kakor so večinoma delale aosoluti-stiške vla'e, prezirati pravice večin ter slovanske v e či c e podrejati nemškim manjšinam!"
Tako je : le ideja absolutne j e d-na k o p r a v u o s t i more dovesti do sprave med narodi, nikakor pa ne jpogajduja, na katerih jed 11 del ne misli odkritosrčna in hoče drugo stran le
—	ujeti I
Proti jezikovnim naredbam. Splošno je opažati, da se v Nemcih, 9osebno pa na Češkem, bolj in bolj razni profesorji prisvajajo vodstvo politike in da so ti profesorji prvi propovedniki narodne nestrpnosti. Niti graja z najviše strani ne mor? ublažiti njih strasti. Najprvo so protestovali profesorji na obeh visokih šolah nemških v Pragi ; njim so sledili profesorji v Inomostu in sedaj so se oglasili oni na Dunaju. O ti nemški profesorji, o katerih se je izjavil že blagopokojbi nadvojvoda Ivan, blagega spomina, da — kvarijo vse.
Shod socijalnih demokratov se je vršil včeraj na Dunaju. Na shodu je predaval socijalni demokrat Daszin»ky o delovanju v parlamentu. Rekel je, da socijalisti bodo delali na to, da se preosnuje ustava na demokratiški podlagi in pa
—	za jeduakopravnost vseh narodov. Besede, besede iu nič kakor besede. Za jednako pravnost se hočejo boriti, tako se glase besede, v resnici pa so se trdno povezali z onimi, ki nočejo jednako-pravnosti, da, ki bi morali abdicirati politiški, kakor hitro pride do jednakopravnosti narodov. Bog jih razumi: pravijo, da hote delati za Boga in se vežejo z hudičem.
Položaj na Kreti. Poročila se glase tako, kakor da delati turška in grška vlada za pomir-jenje ljudstva na tem nesrečnem otoku. Iz Aten javljajo namreč, da je grška vlada zabranila odhod na Kreto oboroženim četam in je odredila, da je v ta namen strogo nadzorovati morje. Ta korak grške vlade moglo bi se tolmačiti tako, da hoče ista spolniti vlastim dano obljubo. — Iz Kaneje pa poročajo zopet, da je turški guverner izdal proklamacijo, v kateri svari prebivalstvo pred zlohotnimi vestmi, ai so se širile te dni; tem vestem da so le nepošteni nameni. Proklamacija pravi, dn turška vlada hoče v soglasju z nrtwiva.ll zaslediti provzrooitelje teh lažij in jih kaznovati.
Tako se je jelo zopet oglašati krečansko vprašanje, ne baš v čast evropski diplomaciji. Slavna diplomacija je toliko časa reševala krečansko vprašanje, da je prišlo do grško-turške vojne. Radi tega vprašanja se je prelilo mnogo krvi, materijalno blagostanje Grške je uničeno popolnoma, evropski mir je prišel v nevarnost, in sedaj smo zopet tam, kjer smo bili popred. Ni je bilo z lepa vojne tako brez vsacega cilja in svrhe, kakor je bila ta grško-turška vojna. In to le vsled tega, ker se Evropa ne more povspeti do tega, da bi enkrat odločno posegla v gnilo gnezdo nesrečnega .gospodarstva turškega.
Pogajanja za sklep mira med Giško in Turčijo lezejo dalje svojo — polževo pot. Brzojav nam ne pravi druzega, nego da se se3tajaio diplo-matje in da ugibajo sem in tja, o tem pa ne ve povedati ničesar, do kolike mere so že dozorela pogajanja.	____
Različne vesti.
t iurij Haggiconsta. Minole srede je umrl tu nagle smrti grško-ruski milijonar Jurij Haggiconsta. Pokojnik je bil v Trstu jako zuana oseba in — v kolikor je nam znano — prijatelj Slovencev. Njegova nenadejana smrt je vzbudila obče sožalje. Bodi mu zemlja lahka! (Ta vest je zakasnela po neljubi pomoti.)
Binkoštni prazniki so bili letos lepi, sosebno pa nedelja. V Trstu je bilo videti dokaj tujcev. V Postojno se je odpeljalo iz Trsta 700 oseb. Tudi na izletih po morju je bila udeležba velika.
Birma. V nedeljo in v ponedeljek jeprevzv. vladika delil zakrament sv. birme v katedralki sv. Justa. V nedeljo je bilo birmanih 939 otrok, v ponedeljek pa 395. Te dni se bode vršila birma po drugih župnijah.
Voliki izgredi pod Škednjem Med najnovejšimi vestna v izdanju od minole sobote smo že sporočili, da je prišlo do velikih izgredov med doDinčimi in italijanskimi delavci na gradnji plav-žev pol Škednjecs. To se je zgodilo v soboto, v nedeljo pa je lil tu „II Piccolo" — kakor je bilo pričakovati — se svojim teadencijoznim poročilom. Mi ne bi se bili obširneje bavili s tem najnovejim dogodkom, ako ne bi bili skušali italijanski listi a valiti \bo krivdo na slovenske delavce. Tako nam pn je sveta dolžnost, da reagujemo nekoliko. Italijanski delavci so seveda sami angelji, njih vedenje ja bilo vsi k dar uzorno. Vendar pa Sloveuci niso hoteli ponehati svojimi izzivanji. Tako trdi „Piccolo", ki j a napisal kar cel roman o „muče-ništvu" ubogih Italijanov.
Tu hočemo podati nekoliko poročila, kakor ga je podal v pogovoru jeden nadzornikov delavcev, ki je bil navzoč minole sobote na licu mesta: Vzrok pretepu je bilo dejstvo, da so Italijani razstreljivali zemljo ravno opoludne in je kamenje letelo tikoma pred domače delavce, ki so obedovali na drugi strani. Mine so bile prirejene tako, da je kamenje moralo leteti na tisto stran. Poleg domačih delavcev je bilo tudi žensk, ki so donesle kosilo in pa otrok. Dva otroka sta bila ranjena. Domači delavci so bili seveda silno preplašeni, ker so se bali za svoje življenje. Ko je omenjeni nadzornik vprašal nekega Italijana, kdo da je naredil to, odgovoril je isti predrzno: Jaz! Na to nadzornik: Ali ne veste, da je razstreljevanje dovoljeno le zjutraj in zvečer! Kako se pišete ? Italijan predrzno: Kakor včeraj! Navzoči domači delavci pa so pripomnili: Vi bi nas bili morali obvestiti o tem, da namerujete razatreljevati zemljo 1 Na to pripombo so Italijani udrli na doma-mačiue z vsem, kar jim je bilo pri rokah. In navstal je pretep, katerega se je udeležilo do 300 oseb. Toda ranjenih je bilo le par oseb.
To je bil ves dogodek. Povdariti moramo, da zatrjuje „Triester Tagblatt", da pretep ni navstal vsled narodnega nasprotstva, iz česar moramo sklepati, da se je stvar res vršila tako, kakor poročamo mi, ne pa, kakor je poročal .Piccolo". V se bolje označenje toli proslavljene miroljubivosti italijanskih delavcev bodi navedeno tu, da so mi-nolo nedeljo o polunoči v Skednju zaprli nekega Italijana imenom Onorato Fusconi, ki je nevarno pretil nekemu Slovencu: „Pridi ven, slovanska
....... da te razrežem na kose." Pri Fusco-
niju, ki je člen anarhistiške stranke, so našli 28 ctm. dolg nož.
Nasproti „ Piccolo vemu" poročilu moramo konstatovati, da ni res, da so bili Škedenjci v boju proti Italijanom 1 Škedenjcev je le kakih 40 tam na delu in še ti hodijo večinoma v vas obedovat. Le nekoliko jih je obedovalo na oni strani, kamor je letelo kamenje in še ti so zbežali. Pretepa so se udeležili delavci sploh, ne pa Škedenjci. Konstatujemo nadalje, da je bilo v vasi vse mirno in da so vaščani zvedeli, kaj se je zgodilo, še le od onih žensk, ki so nesle kosilo. Konstatujemo, da so bili tudi nemški delavci razjarjeni na Italijane, in to še potem, ko so se drugi delavci že pomirili.
Namen je jasen, zakaj „Piccolo" vso krivdo meče na Škedenjce. Povoda išče, da bi mogel hujskati meščane zoper okoličane. To so tisti prijatelji okoličanov, ki ne opuščajo nobene prilike, da ne bi blatili našega ljudstva!!! Inozemci se hvalijo, domačini pa črnijo. To bodi zopet v pouk okoličanom! — Kakor Čujemo, je nekoliko Italijanov že ostavilo delo ali pa jih žene preč — slaba vest in se boje kazni.
Rusi 1 ! I Gospod urednik, ne vstrašite se 1 Kajti, kar Vam pišem tu, ni rusoiilsko na način, kakor se rusofilizem razumi v nas. V ponedeljek šel sem malo na zrak. Prišedši na lćsni trg, videl sem do deset ruskih vojakov pomorščakov, ki so prišli z vojno ladijo „Vestnik". Radoveden, kakor veste da sem, šel sem k njim ter sem opazil, da menjujejo rublje za naše torinte! Gabilo se mi je, da jih Italijani odirajo. Približal sem se na tak način ter jim rekel, naj ne dajajo rubljev za forinte, in da, ako hočejo menjati, naj gredo z mano do Slovanov, ki jim menjajo bolj pošteno. Ko so čuli, da gevorim na način, da me razumejo, bili so iznenadjeni! Šli so z mano h Kuščarju, v .Slovansko čitaonico', k Vodopivcu in v „Delalsko
podp. društvo". Vse jih j:1 zanim tlo, a aajb -lj so se razveselili, ko so našli v italnici ruskih l tov. Si Ni so me, n i .gren* /.njimi, da oni plačajo vse, kar seveda nisem storil, ampak opozoril sem jih, naj varujejo rublje, ker tu, kakor v vsrh velikih m -tih — se ljudje radi okoriščajo na tujcih. Pozdravil sen jih kivpkim „zdorovi bratje14 ter odšel v službo.	Nebodigatreba.
Trgovsko obrtna zadruga v Gorici. Iz Gorice n;;m pišejo: Pred sabo imauio pravila nove „Trgov-sko-obrtne zadruge v Gorici". Ozirom na naše potrebe bi trebalo še vse kaj drugega ; to la za sedaj bodimo zadovoljni s teis. Društvo je tu, in vsakemu rodoljubu je sveta dolžnost, da pospešuje društvene namene ter svetuje in deluje na to, da premagamo nedostatke. Po svojih sedanjih pravilih bode moglo to društvo dosezati le malo tega, česar nam je neobhodno potreba. Moglo bode samo denarne vloge sprejemati in posojati denar; a našim ljudem treba pomagati do denarnih virov, da bodo mogli plodonosno uporabljati na posodo vzeti denar. Potem bodo imeli zopet kaj ulagati. To ulogo dosežemo največ s trgovino in obrtnijo, kajti v njiju se steka dandanes ves denar.
Društvo iraa sicer namen z denarjem podpirati našo trgovino in obrtnijo, toda dosezati bi moglo le razmerno malih vspehov, tudi če bi imelo na razpolaganje denarja kolikor bi hotelo, ker denar sam še ni porok dobrega trgovskega iu obrtnega uspeha. Poleg kapitala treba podjetjam tudi usposobljenja in spretnosti, dobrega vodstva in gospodarstva, posebno pa še z a d o s t n e g a prometa. Saj vidimo pogostoma, da tudi bogatinom propadajo podjetja.
Torej nikar si ne domišljujmo, da bomo z novim denarnim društva ustanovljali in vzdrževali svoja podjetja. Poleg denarja je glavni pogoj za trgovino in obrtnijo primerno število odjemnikov! Promet povzdiga trgovinu in obrtnijo. Kdor razpečuje mnogo blaga, ga tudi mnogo potrebuje in ima mnogo dobička, pa tudi ceneje dobi in lahko ceneje daja ; in ako so odjemniki točni plačevalci, da more podjetnik odgovarjati svojim dolžnostim, potem dobi blaga na upanje kolikor ga hoče in tako postane „velik trgovec"*
Torej: ako hočemo imeti v Gorici svojih trgovcev, obrtnikov in drugih, pridobiti jim morano dovoljno odjemnikov. To pa je ravno največja težava na Goriškem. O tem bom pisal pozneje.
Tržaško podporno in bralno društvo v Trstu
opozarja vse one Čestite društvenike in druge p. n. g., ki se mislijo udeležiti izletu v Jlomai dne 20. t. m., naj blagovolijo naznaniti to v društveni pisarni, via Stadion št. 19 I. nadstr. uaj kasneje do 13. t. m. Pozneje naznanjenim ne bode moglo društvo zagotoviti vozov.	ODBOR.
Občni zbor pevskega društva „Velesila" v Škednji se je vršil minole nedelje dne 30 majuika. Predsednik Franjo Sumau otvoril je zborovanje ter z obširnim in krasnim govorom pozdravil navzoče. Omenil je požrtvovalnosti bivšega tajnika, pok. Antona Pižona ter vskliknil istemu „slava", čemur so se odzvali vsi pričujoči. Na to sta poročala tajnik in blagajnik o delovanju društva. O raznih „predlogih" oglasil se je g. učitelj Dragotin Godina ter predlagal, da naj bi novoizvoljeni odbor preskrbe! za poučevanje jednoglasnih narodnih pesmi; to jć bilo sprejeto enoglosno.
Novi odbor se je konstituiral tako le : Franjo Šuman predsednik, Andrej Oblak podpredsednik, Jurij Pižon tajnik in Ivan Sancin-Čožo blagajnik. Odborniki: Ivan Flego Lazar, Anton Sumau ia Jakob Bradač. Namestniki: Lovro Sanciu Ciu, Josip Flego Lazar in Ivan Godina Fali.
Na je to zaključil predsednik zborovanje s trikratnim „živjo naš cesar Franjo Josip I."
Voda Beaufort - Spontin
iz vrelca v
Neudorf-u pri Karlovih varili
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 % naravnega ogljenčevega kislica.
Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje
Siegfried Hochwald
TRST — Via Giotto - TRST.
Pivsko društvo .Nabrežfna* priredi 4. julija na lepo odičenem dvorišču g. Silvestra Caharija v Nabrežini veselico s petjem, godbo, deklamacijo, igro tn plesom. Pelo se bodo moške in mešane zbore. Program veselice se objavi pravočasno. V slučaju slabega vremena se veselica odnese na prihodnjo nedeljo.
Katoliški shod v Zjedinjenih državah. Papež se je posvetoval te dni z nadškofom ir Bostona radi prireditve katoliškega shoda za zjedinjene države v Ameriki. Sv. Oče je iziočil nadškofu lastnoročno pismu za predsednika Zjedinjenih držav.
Zgodovina slovenskega statva ni. zv. in pragmatična
(Dr. K. Glaser.)
V	majnikovi številki .Ljubljanskega Zvona* je g. Vidic*) objavil oceno III. zv. moje .Zgodovine slovenskega slovstva«, katero je obljubil že takrat, ko se je me samo „rahlo dotaknil* v podlistku .Slovenskega Naroda*. Na to oceno sem odgovoril v drugi polovici meseca majnika; tukajšnja pošta pa je list poslala v Pariz, ker je morda mislila, da Viktor Bežek urejuje slavni list „Journal des Debat*. Franoozi pa so pogruntali, da se Gorica s Parizom niti primerjati ne more in so poslali list na Primorsko.
Na tak način odgovor ni mogel priti v ju-nijevo Številko „Ljubljanskega Zvona", nego pride v prihodnjo. Ker mi je pa do tega, da se pred občnim zborom .Slovenske Matice", ki se navadno vrši koncem meseca junija, zinejo dve ali tri besede tudi na splošno, blagovolite gospod urednik vsprejeti te vrstice v Vaš cenjeni list.
V	drugem delu svoje ocene je g. Vidic rekel med drugim: „Clara pacta boni amici". Tudi jaz sem z ozirom na ugled in na napredek .Slovenske Matice* in z ozirom na ugled, ki v naših malih slovenskih razmerah mora imeti slovenski profesor-pisatelj, poučujoč to tvariuo v najvišjih srednješolskih razredih, kjer mladina čita ocene del svojega učitelja.
Vsak zaveden in višje izobražen Slovenec ve, kako velik korak naprej so storili Slovenci zuve-denjem ustave, posebno na kulturnem in slovstvenem polju.
S tem dejstvom smo mi javno stopili v kolo drugih avstrijskih narodov in s tem so se vzbudile v narodu poprej latentne moči. Vsak vestni učitelj slovenščine ila naših srednjih šolAh ima dolžnost mladino v najvišjih razredih po določenih predpisih seznaniti z najvažnejšii»i slovenskimi pisatelji, kar je v sedanjih časih težavno radi tega, ker so ure prepičlo odmerjene in do Sketove .Slovstvene čitanke" ni bilo pripomočka v to avrho; pa še ta knjiga podaje preveč iz starejše (protestantske in katoliške) in premalo iz najnovejše (Stritarjeve) dobe, kateri je odločeno samo 24 stranij. Zelo mučno in zamudno je, vsako leto dotične pesnike prinašati v šolo, knjige izposoje-vati, in mladino seznanjati z najnovejšimi drugimi pesniki. Pred 30—35 leti je bilo bolje v tem obziru, ker je .Slovenskega Glasnika* na posameznih gimnazijah bilo naročenih nad 30 — 60 izvodov; naši ukaželjni mladenči so takrat živeli sred slovstvenega gibanja, oni so tudi bili glavna gmotna podpora. .Cvetje iz domačih in tujih logov" se je dobivalo za nizko ceno.
Zdaj so naši dragi pesniki odmakneni ne samo srednješolski mladini, nego so tudi imovitej-šim krogom. Uprav v tej dobi ko se je tako odmaknilo slovstvo, ie od 1870. 1. sem pod uplivom Stritarjevega vodstva se povzdignilo toli, da marsikaj iz novejšega pesništva in propovdništva sodi — v svetovno slovstvo. S to dobo našega slovstva se mora mladina najvišjih razredov sred-njiti šol, na vseučilišči in sploh naša inteligenca seznaniti pobliže. Saj Nemci sami svojemu slovstvu 19. stoletja popisujejo istotako večjo važnost, nego vsem drugim vekom. Gotschallje izdal v 4. zv. nemško slovstvo 19. stoletja in Kirchner povdarja isto v predgovoru svoje zgodovine nemške knjiženosti.
_ ) Nekai Slovencev me je že vprašalo, kdo je Franc Vidic, ki „Ljubljanskem Zvonu" naznanja in ocenjuje knj ige, Vidic b rane je studiosu3 philouophiae na Dunaju, doma iz St. 1 avla v Savinjski dolini na Štajerskom. Sicer se zatrjuje oil uplivne strani, da je žaljenje, če se kdo imenuj o „VBeuciliBČHik", pa vendar ai ne inorom kaj, da no bi vseučilišču ika imenoval „vseučiliščnik", ker mi no prihajamo ko minibtri na svet.
Zdaj se pa vpraša, je li bi se v naših šibkih slovenskih razmerah moglo misliti na to, da bi se izdala zgodovina slovenske književnosti zadnjih 35 let? Mislim, da bi se to jako teško dalo izvršiti. Take omejene zgodovine bi ne izdal ali založil nobeden knjigar, nobeno društvo; mecena-tov pa tadi nimamo. Mnogo drugih vzrokov pa navaja slovenskega pisatelja do tega prepričanja, da bi se celotna zgodovina slovenske književnosti lože spravila v javnost.	(Pride še.)
Najnovejše vesti*
lil 7. Kralj Siameški pride sem sredi meseca junija.
Sredec 7. Knežjemu spremstvu pndodeljenega kapitana Bojčeva so zaprli, ker je obdolžen, da je pomočjo policijskega prefekta v Plovdivu umoril ivojo bivšo ljubico,'neko Ogerko. Tudi prefekta so zaprli. Uvela se je stroga pveiskava.
London 7: Iz Carigrada javljajo: Angleški poslanik je izjavil v seji poslanikov o pogajanju za sklep miru med Grško in Turčijo, da ima nalog od svoje vlade protiviti vsakemu povekšanju turškega ozemlja; ruski poslanik pa je izjavil, da njegova vlada je za to, da Turčija dobi Tirnavoi, Larisa pa mora ostati Grkom.
Petrograd 7 V Abesiniji se osnuje rusko- di-plomatiška misija. Tem povodom pravi .Novoje Vremja\ da bode to poslanstvo služilo mirovnim in kulturelnim svrbam. Rusija pomore Abesiniji, da stori prve korake od primitivnega patrijarhaličnega življenja do civilizacije.
W slabotne
bolehava vsled pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-alabotno otroke; izvrstnega okusa in preiskuSenega učinka je
ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr.
Tr^ovlnake brmojavrke ln v 3 a ti.
BnAlsroetta. PSenio* za jesen 7.51 7.52 Pšenica aa jnni 1897 7 91 do 7.92 Ovea za jeBen 5.28—5.30. — Ai aa jesen 5.88 5.90. Koruza za juni 1897. 3.72' 3 74
PAeuica nova od 78 kil. f. 8.25—8.30 od 79 kilo. 8 30 8 40 o i 80 ki f. 8.40—8 45., od 81. kil. f. 845
8 50 , od H4» kil. for. —.----- Mnsen 6* —8-—
prono 5-75'20.
Pionioa: sredne ponudbe, omejeno povpraSevanja. Prodaja 25000 mt. st. rastoče do 10 nč. dražjeVreme : lepo.
Nominirani sladkor for. 11.65 do —•—. Novi
po f. 11.72.
Bavrt. Kava Rnntoa good nv-M-nga za juni 47.75 an oktober 49.— mirno.
Hamburg. Htuuo« noort «tv«ru«e za juli — ■—. za »september 39.25, aa december 40.— za mare 40.50. mirno.
b&VM tt.
Državni do!g v papirju
n „ v srobru Avstrijska. r^uta v zlutu „ „ v krotuih Kreditno akcijo , . , London 10 Lit. ...
Vapolooal......
20 mark . . 100 italj. lir	...
junij*
danes . 10235 . 10280 . 192.95
. 45.0»
. 367.75 . 119.45 . M.521/, . 11.73 . 45.45
včeraj 102—
102.05 1J3.10 100.80 368.60 119.50 9.52 11.78 45 401/,
Triaa oene (Cene aa razumela aa debelo In • oarlno vred.) Domaći pridelki.
Oena od for. do for. ......... 100 K. 13.— —.—
Fižol: Koks.....
Uandoloni . . . avetlorudeči . . temnorudefii . . kanarček . . . bohinjski . . , beli veliki . . .
„ mali , . . zeleni, dolgi . .
„ okrogli . . mešani hrvatski „ štajerski Mailo fino štajersko Ječmen št. 10 . . . .
: !::::
Zelja kranjsko . . . . .....

6.75 7.25
7.—
8,—
775
7.— 5.25 5.75 65. -8.75 8.75 11.50
8— 7^50
70*—
Krompir,	. . . * .
Proso kranjsko.......
Laća, kranjska.......
»peh. ogerski........
maat	........
Sava Mooca........
Cejlon Plant. fina ...
- Perl......
Portorioco ......
Java Malang .....
Ouatemala ......
8an Domingo Malabar Plant .....
„ native.....
Laguajra Plant .... „ native ....
Santos fini......
„ srednje fini . . .
w srednji.....
* ordinar . . . • f
Rio oprani......
„ najfiniji......
n srednji......
Slrdkor Centrifugal I. vrate .
Concassć......
v glavah ......
razkosani .....
Bil italijanski fini.....
„ srednji ....
Japan fini AAA.....
» srednji.....
Raugoon extra ......
I.......
II. . . . ... Petrolej iuski v sodih ....
v zabojih od 29 kil. Olje italijansko najfineji , . . „ srednjefino . . bombažno, amorik. . . .
dalmatinsko......
Limoni Alesinski .....
Pomaranče „ .....
MandUJnl Dalmatinski I Bari . . f
Pinjoli ....... . . .
Božiči Dalmatinski novi . . .
, Pulješki.......
S.::okve Pulješke .....
„ Grške v vencih,
S-.ltaninej .......
Vainperll J novi.......
Oibotie I........
Modra galioa . . . . ... Polenovke srednje velikoati .
„ velike .....
B male......
Slanikl v velikih aodih . . .
_ T v,.....
Žveplo . •........
2.50 2.70 8.- 8.80
56.'— 58— 48.— 49— 150.— 152— 170,- 171— 180,- 182— 154,— 156— 132.- 134— 129,— 131.— 134'- 186—
110.- 112-103.- 105-95.- 96. 90.— 91.
* 106— 98— . 33.25 ,, 34.75 „ 36— „ 36— 24.25 23.25 17— „ 18.50 13.50 12.25 ,, 10.25 „ 16.-6— „ «2-
*	56.-28—
*	31.-
4.-
saboj 4— 100 K. 58— „ 65— 87—
108— 99— 33.50 35.26 36.50 36.25
13.75 12.50 10.60
63 — 67.— 29— 32— 5— 5— 60— 66.— 89.—

7.75	8.—
17i-	17.50
48—	64 —
32,—	33.—
39—	41—
24.--•—
46—	47—
6.30 -•—
Zdravljenje krvi
Čaj „Tlaočar n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvratno sredstvo proti onim bIu-Čajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Joden omot za oz-dr a vijanje, stoji 50 nč, ter bo dobiva v odlikovani lekarni
PMXMMER JU <111 Mori" Trst, veliki trg.
c£LA£>
<3^ ^ <3f> <3E> <3f> <3E> <3E>
C>
Fran Valetie
krčmar
ulica Solitario štev. 12
<3> <3> <3>
toči jaku fina vina dma in bela, ka-	>nirv
j- kur tudi pravi kra&kiteran\)o zmernih	^ "T
& cenah. Drži izborno puntingamako	^ ^
pivo v sodčekih in v steklenicah.	<$> Ima tudi tropinovec, brityevec, slivovec,
<3[> vermouth itd. Krčma je oilprta od 7.	<3&>
zjutraj do 1 popolnoči.	^^
Za mnogobrojni obisk se priporoča	^ ^
rv prav toplo rojakom svojim, zahvaljevaje	^ rv se jim v naprej, z spoštovanjem
Fran Valetič	yX
krčmar,
<3£> <3S> <3 <0

Na najviše povelje
^ a in kr. apost. Veličanstva
državna loterija

za civilne dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljeno v 148 dobitkov ^ 3834 prpdohitki in 3834 zadobitki v skupnem znesku od 105 000 zlatih kron in 100.950 gld. avstr. veljave in sicer:
dobitek z 150.000 Kron v zlatu
„	„	15.000	„	„
„	„	5.000	n	„	„
„	„	4.000	,	m	.
„	„	3.000	„	„	„
„	„	2.000	„	„	„
„	,	1-000	„	„	„
„	„	1.000	„	„	„
,	n	1-000	„	„	M
„	,	1.000	p	„	„
»	n	500	„	n	n
„	M	300	,	»	n
-	h	200	„	„	„
150.000 15.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.800 1.600 1.300 3.000 2.000 1.200 800
14 ! 18 28 52 96 50 182 584 350 1.350 660 4.400
8 j dobitkov po 175 goldinarjev
150 100 75 50 30 25 20 15 12 10 7 6
1.400 2.JOO 1800 2.100 2.600 2.880 1.250 3.640 8.760 4.200 13.500 4.620 26.400
*
Žrebanje nepvekllono dne IO. junija. 1897.
Jedna srećka stane 2 gld. avstr. veljave.
Srečke dobivajo se pri oddelku za državne loterijo na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih kolekturab, tobakarnah, pri davčnih, poštnih in telegrafičnih uradili, menjalnicah, itd. Igralni načrt za prodajalce srečk gratiB.
Srečkti ne po*Wqjo poitlne prvstu.
Od c. k. loterijske dohodninske dlrekolje (oddelek za drž. loterije.)
i!/
Lastnik kensorcij lista „Edinosf. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Goduik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.