Poštnina pintami v gcteebtf n Cenn Din 1— Vitrrmshl dom Stev. 127 V Qitbl|uiU, s. lunlin 1936 Pred lihim koncem Berlin, 5. junija. AA. »Btirsen Zeitung« piše o abesinskem predlogu za sklicanje Društva narodov in pravi, da utegne biti to zasedanje usodno za ženevsko ustanovo. Društvo narodov je sestavljeno iz 30 narodov, razdeljenih v dva tabora, za sankci je in proti njim. Zato bo po vsej priliki prišlo do bojnega glasovanja. List pravi na koncu, da se bo abesinsko vprašanje tiho likvidiralo, prav tako kakor je svojc-časno vzel na znanje japonsko zasedbo Mandžurije. Verjetno je. da se bo skupščina Društva narodov, ki jo zahteva Argentina, vršila 29. junija. Zato je sestanek Sveta Društva narodov, ki naj bi razpravljal 16. t. m. o sankcijah, odložen do konca meseca. Sestanek dardanelskih držav, ki bo v Mon-treuxu, je takisto odložen do julija. Pariz, 5. junija. AA. »Echo de Pariš« pravi med drugim, da je Mussoliniju danes največ do tega, da pokaže, da je Italija vzlic velikim gospodarskim in finančnim težavam, ki jih ji je prizadejala abesinska vojna in sankcije, še zmerom velesila prvega reda pri urejanju evropskih vprašani. S tem se dajo pojasniti nekateri sklepi, ki jih je izdala Italija te tfni. Člankar pravi dalje, da bi bilo lažje dognati pravno podlago za ureditev spora med Italijo in Zvezo narodom, če bi Mussolini pristal na to, da sc uredc nekatera stara sporna vprašanja v Sredozemlju in ostali soseščini Italije, ki že zdavnaj pomenijo nevarnost za evropski mir. abesinske žaloigre ne bo napačno razumel simpatije, ki kazuje angleški narod. '>Oeuvre« pa piše, da bo britanska .vlada po vsej priliki imela časa, da do konca tega meseca zavzame definitivno stališče zastran sankcij. Angleški zunanij minister Eden zastopa stališče, da je treba ostati pri sankcijah tudi po prenehanju vojaških operacij, ker bi se drugače sankcijoniralo stanje, nastalo s kršitvijo pakta ZN, kar je Društvo narodov obsodilo. Verjetno je, da se bodo na izrednem zasedanju ZN vse države izrekle za ukinitev sankcij, zraven bodo pa mnoge države obenem zahtevale, da se še dalje proučuje, kako bi se dala popraviti kršitev pakta ZN s strani Italije. V zvezi s tem bo gosp. Mussolini poskušal zavzeti svoje stališče v avstrijskem vprašanju v skladu s popustljivostjo gosp. Edena v sanlccijskem vprašanju. O tem piše tudi »Journal«. List trdi. da bi takšen Mussolinijev poskus mogel zanesli v mednarodne razmere novo nevarnost in obroditi res tiejše spore. Težke naloge neguša London, 5. junija. Včerajšnje izdaje londonskih časopif.ov prinašajo večinoma simpatična poročila o prihodu cesarja llaile Selasija v London. Časopisi pa so zelo rezervirani glede političnih okol-nosti, ki so v zvezi z bivanjem abesinskega cesarja v Londonu. Tako piše ->Daily I elegraph«. llaile Selasi bo imel težko vlogo, ki jo bo moral odigrati med nami Dostojanstvo, s katerim pre- ^ naša svojo težko usodo, in ki dviga njegov osebni ugled v svetovni javnosti, je za nas garancija, da mu jih iz- Program bivanja v Londonu London, 5. junija. Po svojem prihodu v London je abesinski cesar izrazil željo, da bi položil venec na grob angleškega neznanega vojaka. To bi bilo njegovo prvo uradno dejanje na angleških tleh. Angleške oblasti, ki nameravajo do neguša zavzeti stališče, da je to vladar, ki potuje v Angliji ineognito. so na to njegovo željo pristale in bodo določile dan, kdaj naj se ta slovesnost izvrši. Za ta dan bo . organizirana tudi posebna varnostna služba angleške policije, katere sicer neguš ne bo deležen. Z ozirom na ostali del svojega londonskega bivanja pa sc neguš še ni odločil. Kakšen bo program. Kljub temu. da se je govorilo, da se bo kmalu sestal z angleškim zunanjim ministrom Edenom, ne prihaja iz abesinskega poslaništva nobeno potrdilo o takih namenih. Verjetno pa je, da bodo stiki med njim in med angleškimi )x>litičnimi osebnostmi precej živi in tesni. Začasna abesinska vlada T London, 5. junija. Sinoči so se raznesle vesti, da je neguš po posvetu s svojim spremstvom in z londonskim abesinskim poslanikom imenoval začasno vlado v Abesiniji, ki naj na tajnem vzdržuje oblast. Abesinsko poslaništvo te vesti zanikava in jih označa za nesmiselne in nemogoče. lete 1. ' Nov papeški nuncij v Belgradu Vatikan, 5. junija, o. Belgrajski nuncij msgr. Pelegrinetti je imenovan za apostolskega nuncija v Varšavi. Na njegovo mesto v Belgrad bo prišel msgr. Testa, ki je bil doslej aftostolski delegat v Egiptu. Beneš v Bukarešto Praga, 5. junija, o.Včeraj ponoči ob 9 zvečer je odpotoval iz Prage predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš na sestanek poglavarjev Male zveze v Bukarešto. Predsednika spremlja na potovanju zunanji minister dr. Kamil Kroita. Pred svojim odhodom je imel predsednik dr. Beneš v radiu še kratek govor, v katerem je podal smernice češkoslovaške zunanje politike in naglasil, da vzdržuje Češkoslovaška z vsemi evropskimi državami dobre stike, v posebno tesnih odnosih pa |e s Francijo in Sovjetsko Rusijo. Češkoslovaška hoče živeti z vsemi državami v miru in prijateljstvu in zato nikakor ne želi prekiniti svojih dobrih odnosov z Italijo, kakor tudi z Nemčijo, Poljsko, Avstrijo in Madjarsko. Veleizdajniški proces na Poljskem Varšava, 5. junija. Iz Katovic jx>ročajo, da se je tamkaj začel pred velikim kazenskim svetom proces proti 19 obtožencem zaradi zločina veleizdaje. Obtožnica pravi, da so obtoženci organizirali tajno politično organizacijo z namenom, da se nekatere pokrajine izločijo iz sestava poljske države. Razen tega pravi obtožnica, da je sedem obtožencev bilo v zvezi z osebami, ki so v službi neke tuje države. Obtožnica obsega 43 s pisalnim strojem natipkanih strani. Vsi obtoženci so poljski državljani. Zaradi premajhnega prostora bodo raz|->ravi prisostvovali lahko samo zastopniki tujih iti domačih listov in omejeno število pravnikov. Pomen Badogliovega prihoda v Italijo: Demonstracija pred sestankom sveta ZN Pred sestankom glavarjev MZ Ženeva, 6. junija, o. Za sestanek Sveta ZN vlada v Italiji izredno zanimanje in 6e polaga velika važnost na sklepe, ki se bodo tam rodili. Posebno je to v zvezi z zahtevo Argentine, ki je, kakor znano, stavila nujen predlog, da se abesinska zadeva kakorkoli spravi z dnevnega reda. Znano je, da so hoteli Anglija in Francija abesinsko vprašanje zavleči do jeseni, vendar jim je Argentina s svojo zahtevo prekrižala te načrte. Ker pa je v Franciji nastopila socialistična vlada, od te strani Italija nima pričakovati tolikšne podpore, kakor jo je uživala doslej. V diplomatskih krogih so seveda močno odjeknili sestanki nemških in italijanskih diplomatov v znak, da se hoče Italija poslej naslanjati na one velesile, ki stoje izven Ženeve. Sestanek kancelarja Schuschnigga z Mussolinijem Rim, 5. junija. V neposredni zvezi e temi dogodki jc tudi bivanje avstr, kanclerja Schuschnigga v Italiji. Na videz je ta pot sicer precej skrivnostna, vendar se svetovna javnost ne more izogniti vtiisu, da je na programu tudi vprašanje Avstrije, ki ga jc načel nemški poslanik v Rimu von Hassel ob nedavnem sestanku z Mussolinijem. Rimski uradni krogi zatrjujejo, da je pot avstrijskega kanclerja le zasebnega značaja in da je prišel avstrijski kancleT le na oddih. Schuschnigg biva v letovišču Viaregiu in čaka le na sestanek z Mussolinijem. Nekateri francoski listi vedo povedati, da *e bo Schuschnigg sestal z Mussolinijem še danes, in 6icer v Rocca dele Caminate v Fiorli, kamor bo Mussolini poletel z aeroplanom. Po sestanku se bo Schuschnigg takoj vrnit na Dunaj Čisto gotovo je, da bosta Mussolini in Schuschnigg na tem sestanku obravnavala vprašanje restavracije Hab«-burgovcev. Ni pa znano, če je v tem vprašanju že prišlo do kakršnegakoli sporazuma med Italijo in Nemčijo. Restavracijo Habsburgovcev bo skušal Mussolini poleg drugih ukrepov, ki so bolj vojaškega značaja pograbili za grožnjo in pritisk na velesile pred sestankom Sveta Zveze narodov. Novi letniki pod orožje Rim, 5. junija, o. Prihod in triumfalen sprejem, ki ga je bil deležen maršal Bhdoglio na povratku, se tolmačita tako, da je Mussolini maršala pozval z namenom, da doma pripravi italijanske vojaške sile. Iz Italije prihajajo poročila, da je izdal prosvetni minister ukaz, da vse šole v Italiji nehajo s poukom mesec prej, kakor je običajno. Po tem se da sklepati, da bodo šole utegnile služiti za vojaštvo, ki ga bodo poklicali pod orožje. Pod orožje so bili pozvani žc nekateri letniki rezervnih mornarjev. Dva rezervna letnika pa sta že prejela pozive, da se nahajajo v stalni pripravljenosti. Istočasno pa je generalni štab že začel naglo razvrščati divizije in motorizirane oddelke vzdolž vseh severnih meja. S temi odredbami hoče Italija izsiliti kolikor mogoče ugodno rešitev abesinskega vprašanja in se zdi z ozirom na razgovore, ki so se začeli med Rimom in Londonom pred nekaj dnevi, da bo Ita-• 1 ij a v tem konfliktu imela uspeh. V nasprotnem primeru pa bo Italija končnoveljavno zapustila Ženevo. Grške zmede in težave Solan, 5. junija. Večina delavskih sindikatov je odklonila sodelovanje pri stavkovnem gibanju. Štirje komunistični poslanci in poslanec liberalne stranke .lasonides so prosili guvernerja Makedonije, naj dovoli delavski shod. Guverner je obljubil, da bo proučil to vprašanje, izjavljajoč, da so ekstremni elementi proglasili stavko, čeprav so delavski sindikati sodelovanje odbili. Gibanje ima torej politično ozadje, ki ga delavstvo samo od-klanja. . Za ohranitev miru je oblast izdala vse potrebne ukrepe. Atene, 5. junija. V Volu so prijeli dva komunistična poslanca. Poizkus stavke v Solunu se je poifesrecil. Delavci so se vrnili na delo. Guverner Makedonije je obljubil delavstvu, da bo storil vse, da ustreže upravičenim željam delavstva. Prav tako bo izdal ukrepe za zaščito delavcev pred ekstremnimi elementi. Atene, 5. junija. Grški trgovec Kontarelis, Ki živi v Egiptu, je obvestil predsednika grške vlade, da bo grškemu letalstvu podaril dva bombnika v vrednosti 15.000 fintov. Listi hvalijo patrj-jotično dejanje grškega izseljenca. Atene, 5. junija. Grški kralj bo v kratkem obiskal Trakijo in Makedonijo. Svoje potovanje bo zaključil z obiskom v Kilkisu dne 21. junija na obletnico velike bitke leta 1912. Neuspeli štrajk Solun, 5. junija, m. Glavna stavka, ki so jo proglasile delavske organizacije v Solunu v znak protesta proti prepovedi kongresa delavske zveze, ni uspela predvsem zaradi tega, ker so oblasti predhodno aretirale vse voditelje delavskih sindikatov, kakor tudi člane odbora stavkujoeih. Skupno je bilo aretiranih okoli 200 oseb. Ti energični ukrepi oblasti so zelo jiorazno vplivali na delavstvo, ki je ostalo brez voditeljev. Na drugi strani pa generalna stavka tudi ni uspela zaradi tega, ker delavstvo samo ni bilo solidarno ter je od 57 delavskih sindikatov 35 sindikatov odpovedalo sodelovanje v stavki. Atene, 5. junija, m- Venic.elistično časopisje poroča, da bo predsednik vlade Metaxas po rekonstrukciji vlade, pri kateri bo poklical v vlado na sodelovanje nekoliko oficirjev izven kadra, izvršil tudi zamenjavo prefektov. Tudi na ta mesta misli predsednik Metaxas postaviti oficirje izven kadra. Časnikarji so se v tem pogledu razgovarjali s predsednikom Metaxom, ki jim je pri tej priliki izjavil, da tega vprašanja vlada še ni pretresala, vendar pa smatra, da ta kombinacija ni izključena. Oficirji, ki bi pri teh rekonstrukcijah in postavitvah za prefekte prišli v poštev, bi bili predstavniki ene ali druge stranke. Po mnenju predsednika vlade ni razloga, da ne bi bivši oficirji, ki že dalje časa niso sodelovali v političnem življenju, mogli biti prefekti. V vsakem slučaju pa bodo to oficirji, ki so v političnem pogledu docela korektni. Štrajk v Španiji Madrid, 5. junija, o. Incidenti in štrajki v Španije še vedno niso pojenjali. Posebno v Asiuriji, v Barceloni, v Sevilli in Santandru so spopadi med stavkujočimi in redarji zelo pogosti. Včeraj so stnv-kuioči v Sevilliji napadli sodnijske zapore in pri tej priliki ubili ravnatelja. Bukarešta, 5. junija, m. Za prihod Nj. kr. Vis. Uneza-nftmestnika Pavla in predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Bcneša se delajo tukaj velike priprave. Program svečanosti ob priliki sestanka poglavarjev držav — članic Male zveze je naslednji: Na železniški postaji bo visoke goste sprejel in pozdravil sani kralj Karol s člani kraljevskega, do ■na in s člani kr. vlade ter bo spremil najprej dr. Rr.ncša na dvor, nakar se bo zopet vrnil na kolodvor k sprejemu kiieza-namcslnika Pavla. Kmalu zatein se bo vršila slovesna vojaška parada pred dvorom, kateri bodo prisostvovali knez-namestnik, predsednik dr. Beneš in kralj Karol dalje celokupna vlada, diplomatski zbor ter predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Visoki gostje bodo gledali to parado i visoke tribune, ki je na-laši za to postavljena pred dvorom. Predsednik občine je izdal na meščanstvo proglas. v katerem poziva meščane, naj v čim večjem stc\i!u pridejo k sprejemu visokih gostov in da naj s svojim navdušenjem pokažejo vsej Evropi ne-omahijivo solidarnost in ljubezen, ki vlada med narodi držav Male zveze. Sinoči je v zvezi s prihodom dr. Beneša m kncza naniestnik« imela vlada sejo. na kateri je končnoveljavno in podrobno pretresala program slavnostnih dni. Istotako je vlada razpravljala o programu, ki ga je izdelalo notranje ministrstvo v zvezi z \arnostno službo. Vlada je ta program odobrila v celoti. Po tem programu bo rumunski kralj Karol po vojaški paradi priredil gala-kosilo na čast visoki- ma gostoma. Temu kosilu bodo prisostvovali vlada, vsi rumunski uglednejši politiki in ves diplomatski zbor. Zvečer istega dne bo priredil rumunski zunanji minister Titulcscu slavnostni banket na čast zunanjim ministrom držav Male zveze. Ob devetih z*ečer pa bo priredil dvor slavnostni koncert, kateremu bodo prisostvovali člani vlade, diplomatskega zbora in uglednejši romunski politiki. Drugega dne bo priredil češkoslovaški poslanik kosilo na čast knezu-namestnikn Pavlu in predsedniku češkoslovaške republike dr. Bencšu. Poleg obeli teh visokih gostov bo kosilu prisostvoval tudi N j. Vel. kralj Karol, kakor tudi poslaniki držav Male zveze. Tretjega dne se bo slovesno proslavila 6. obletnica stopanja kralja Karola na prestol. Tej slavnosti. ki bo središče slavnostnih dni. bodo prisostvovali vsi v Bnkaresti se nahajajoči visoki gostje. Istotako bodo visoki gostje prisostvovali krstu velike nove romunske donavske ladje >Kralj Karol ll.t v Turn Severinu. Jeruzalem, 5. junija. Včeraj je bil izvršen napad na železnico, po kateri so se vozili angleški vojaki drugega bataljona, ki so bili poslani v Palesiino kot ojačenje iz Egipta. Arabci so progo (»škodovali na nekaterih mestih tako, da so razbili tračnice in bi vlak skočil s tira,' če ne bi Angleži poslali lokomotivo predhodnico in se na ta način i/ognili večji nesreči. Progo so nato naglo popravili in je vlak peljal dalje proti Jeruzalemu. Blum sestavil vlado Herriot predsednik zbornice Pariz, 5. junija, m. Včeraj je bilo v francoski narodni skupščini glasovanje ob priliki volitev novega predsedništva. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Eduard Herriot, in sicer s 377 glasovi proti 150, ki so bili oddani za Ksavija Vala. Pariz, 5. junija, o. I’o izvolitvi Kdvarda He-riota za predsednika francoske poslanske zbornice, je vlada Sarrauta odšla k predsedniku republike in mu podala ostavko. Takoj po demisiji jo predsednik republike Lebrun sprejel šefa socialistične stranke Leona Bliima in mu dal mandat za sestavo nove vlade. Že dve uri kasneje je novi mandatar Blum predložil predsedniku v podpis listo sledeče vlade: Leon Blum (soc.), ministrski predsednik: Chautemps( rad.), Paul Faure (soc.) in Mau-riec Violette (soc. unija): ministri brez portfelja; Maks Dormoj' (soc.) in Do Tcssan (rad.): državna podtajnika v ministrskem predsedstvu; Daladier (rad.): minister za narodno obrambo, vojsko in podpredsednik ministrskega sveta; tiagnier: mornarica; Pierre Cot (rad.): letalstvo; Blancliot: državni podtajnik v ministrstvu za mornarico; Salengro (soc.): notranje zadeve; Itaoul Aubaud (rad.): državni podtajnik v notranjem ministrstvu; Rucart (rad.): pravosodje; Jean Zay (rad.): |>rosveta; Ga. Brunsvick: državna podtajnica za posebne misije; .Tules Gulient (rad.): državni |iodtajnik za tehnična dela; Ga. Jolliot-Curie: državna podtajnica za znanost; Yvon Delbos (rad.): zunanje zadeve; Piemot: državni podtajnik v zunanjem ministrstvu; Maurius Moutet (rad.): kolonije; Vincent Auriol (soc.): finance: Albert Riviere (soc.): pokojnine; Charles Spinasse (soc.): gospodarstvo; Paul Bastide (rad.): trgovina; George Monnet (soc.): kmetijstvo; .lardillier (soc.): pošta in brzojav; Ijebas (soc..): delo; .fellier: narodno zdravje; Moch: generalni tajnik v ministrskem svetu. Izjava Bluma Pariz, 5. junija. AA. H a vas: Ko je novi predsednik vlade sjx>ročil časnikarjem listo nove vlade, jim je podal naslednjo izjavo: Čilali sto listo ministrov in se vam zdi najbrž dolga. Toda ta lista ima novosl, kateri pripisujem veliko važiftst. Tri žene pomagajo oslali ministrski ekipi. Dejstvo, da je nova vlada sestavljena iz več strank, se nekatere obveze dajo lahko razumeti. Vedel sem, da bo potrebno gotovo število novih ministrstev. Opazili ste tudi lahko, da je bila lista sestavljena in predložena nekoliko mimo dosedanjih običajev. Tega pa nisem storil, da bi se predstavil kot kakšen reformator. Nisem iskal originalnosti. Da bi pa lahko izpolnil zelo važne dolžnosti, sem sklenil, da prevzamem predsedstvo vlade brez portfelja. Zmeraj sem menil, da je funkcija predsednika funkcija koordinacije in korelacije. Logična delitev dela ministrov bo omogočila zelo globoke administrativne reforme in bo dojmstila boljšo razdelitev in reševanje poslov. Z moje strani je bilo to odločilno za sestavo vlade. Jaz bom storil vse, da se podaljša delo in življenje te vlade. To je posebno potrebno v času, ko se funkcije države zmeraj večajo in ko so tako različne. V tem času je potrebno močno in enotno politično vodstvo, da bi se spravili v sklad tako različni položaji in interesi. To sem vam hotel povedati z ozirom na sestavo vlade. Vlada l>o jiodala svoj delovni načrt v obeh zbornicah. Moja vlada se bo predstavila obema zbornicama v soboto. Menim, da bomo [»tolkli vse rekorde v hitrosti. Danes ob 1(2.30 bom imel govor v radiu o notranjem položaju in o delavsMb sporih. Še to noč bodo že izročeni posli v notranjem in delovnem ministrstvu. Štev. 127. Kakšen bo bodoči mariborski muzej Marilx>r, 5. junija. Mer) neprijpt.no dpdščino, ki jo je prevzelo . ^danje vodstvo mestne občine od bivše uprave je Uidi mariborski giad. Prejšnji gospodarji na ob-' 'lit n bili na grad sila ponosni. Delali so načrte, J'ako jja l>odo isspromenili v magistratno poslopje, Uuknr mu ga ni para v državi. Načrti so bili lepi, Mariborčani pa kljub lepoti niso bili navdušeni. Okoli štiri milijone so morali odšteti za grad. Še parkrnl lako veliko vsoto bi zahtevale preureditve v magistral. Zato je umljivo, da je mariborska javnOst z naj večji m odobravanjem sprejela sklep nove občinske uprave, ki je zavrgla vse stare načrte. Sedaj je grajsko vprašanje končno veljavno rešeno. V grad pride mariborski muzej Načrti za preureditev gradu so v osnutku gotovi. Napravi) jih je arhitekt inž. Czeike. Poleg muzeja prideta v grad še študijska knjižnica in banovinski arhiv. Na ta način bodo združene vse tri najvažnejše mariborske znanstvene in kulturne ustanove pod eno streho. Po načrtu arh. Czeikeja bodo potrebne ie razmeroma nevelike preuredbe. Zunanjost gradu se sploh ne izpremeni, razen v tem, da se bodo izložbe trgovskih lokalov stilno spravile v sklad grajskega poslopja. Tudi grajska klet ostane, kakor sedaj. Bistvena, na zunaj vidna sprememba bo samo vhod v grad s Trga Svobode Vhod bo zgrajen tam, kjer je seda] mlekarna. Vodil bo na notranje dvorišče, kjer se potem razcepi na dvoje stopnišč. Prvo bo vodilo na desno v severni smeri v prvo nadstropje severnega trakta, kjer bodo prostori Studijske knjižnice, drugo pa bo izpeljano naravnost nasproti vhodu do med-nadstropja ter bo vodilo v muzejske prostore. V pritličju, ki se glede trgovskih lokalov itd. ne ho bistveno izpremenilo, se uredi poleg vhoda muzejska pisarna, za njo pa delavnica muzeja, na severni strani proti Jugoslovanskemu trgu pa bo dvoje stanovanj za muzejskega slugo in za slugo študijske knjižnice. V pritličju bastije pa je projektirano kot prvo v državi zavetišče proti strupenim plinnm. Stropi v hastiji so namreč tako močni, da so varni pred bombami, ki bi jih metal sovražnik iz letal. Celo nadstropje v zgradbi je določeno za muzej. V srednjem traktu med obemi dvorišči se bo prišlo pri vhodu najprej v ogromno 25X10 m veliko dvorano. V njej bo prirodopisni in zemljepisni oddelek. Naprej od dvorane se bodo nahajali prostori banovinskega arhiva. Muzejski prostori pa se bodo nadaljevali iz dvorane po mo-stovžu čez dvorišče v vzhodnem traktu, ki je obrnjen proti Trgu Svobode, kjer bo nadaljevanje zemljepisnega oddelka, narodopisni oddelek in mariborski oddelek. Na vogalu nad trgovino bo stopnišče v prvo nadstropje v ložo, kjer se bo nahajala kulturno-zgodovinska zbirka. .V bivšem Berdajsovem stanovanju bo škofijski muzej. V stolpu in na hodniku proti vrtu Astorie ho galerija slik. Iz tega hodnika vodi sedaj stopnišče v kapelico, ki se-ho vključila muzeju ter bo dostopna za obiskovalce. Hodnik, ki pelje od kapelice v severni smeri, je namenjen za lapidarij ter se bo zopet končal v mednadstropju poleg vboda v mu-«ej. Obiskovalec muzeja bo na ta način pri ogledu zbirk obšel vse grajske trakte ter se bo pri izhodu iz muzejskih prostorov zopet znašel na stopnišču, ki bo vodilo v grad s Trga Svobode. Za arhiv in študijsko knjižnjico bo v gradu tudi prostora dovolj. Arhiv bo nameščen v južnem delu mednadstropja, kjer prostori Pariz brez listov Pariz, 5. junija. Stavka v podjetju za prodajo In pošiljanje časopisov >Hachette« se širi. Odjemalci časopisov so se na nekaterih progah sporazumeli s slavkujočimi. Stavkujoči so preprečili delo v oddelku za zavijanje. Končno so se priključili tudi šoferji tovornih avtomobilov, ki vozijo časopise po pariških predmestjih in po najbližji okolici mesta. Danes pa so vendar še z največjo težavo razdelili časopise glavnim prodajalcem v Parizu. Pošiljanje časopisov v provinco pa nemogoče. Stavka v Belgiji - delo francoskih komunistov Anvers, 5. junija. AA. Stavka pristaniških delavcev se je razširila tekoni dneva na vse ladje v pristanišču. Delo je popolnoma prenehalo. Računajo z možnostjo, da je stavka objela tudi druga gospodarska področja. Po poročilu bruseljskega *Soira« je neki komunistični vodja izjavil tole: Naši francoski tovariši so nam dali signal. Gibanje v Anversu je samo začetek. Našim zahtevam bomo morali ugoditi, ker se bo stavka sicer razširila tudi na druga podjetja in mesta. Popoldne se je v poslopju delavskih sindikatov vržil snod stavkujočih delavcev. Voditelji socialnih demokratskih sindikatov so se zaman trudili, da bi delavstvo vrnili na delo. Avstrijske letalske nesreče Dunaj, 5. junija. AA- Na letališču Aspernu je strmoglavilo vojaško letalo. Pilot se je ubil. Dunaj, 5. junija. AA. Vest o včerajšnji letalski nesreči pri Amsterdamu je izzvala veliko žalost na Dunaju, kjer sta bila Van Hengel in Bru-novski zelo znani osebnosti. Van Hengel je bil od leta 1931. glavni ravnatelj Kreditanstalta. Bru-novski pa je bil eden izmed najboljših avstrijskih pilotov. Brunovski je tudi učil pilotirati kneza Starhemberga. Proti divjaštvom v vojni Ženeva, 5. junija. AA. Francoski sanitetni general dr. Saint Paul je tu predaval o ukrepih, ki so potrebni proti divjaštvu v vojni. Predavatelj je navedel, da bi kazalo določiti s posebnimi konvencijami področja, kamor naj bi se mogli rešiti starci, žene, otroci,' bolniki in drugi nevojaki. Upravo nad temi kraji naj bi prevzeli komisarji iz nevtralnih držav. Skrbeti bi morali tudi za to, da bi prebivalci takih krajev ne podpirali vojaških ooeracil zaradi neugodne razsvetljave v svrhe muzeja ne bi bili primerni. Za študijsko knjižnico so določeni prostori v severnem delu gradu in bastiji v prvem nadstropju. Tu bo imela knjižnica dovolj prostora, da namesti vse svoje zbirke, da ima svojo veliko čitalnico, pisarno in ostale lokale, ki jih taka ustanova rabi. Grajska dvorana ostane z nekaterimi drugimi stranskimi prostefri rezervirana za svrhe. ki jih bo določil občinski svet. Verjetno bo občina uredila tukaj svoje reprezentančne prostore. Z dvorano bo združeno v enoto tudi krasno baročno stopnišče, ki ne bo dostopno za obiskovalce, razen ob posebnih priložnostih. Ogledali pa si ga bodo lahko obiskovalci muzeja. Adaptacije ki so potrebne za preureditev gradu v svrhe muzeja in knjižnice, so prav za prav malenkostne. Treba bo poleg stopnišča podreti samo nekaj vmesnih zidov v sedanjih stanovanjih ter urediti komunikacije. Mnogo več bo stalo generalno čiščenje vseh grajskih prostorov in popravilo strehe in strešnega ogrodja. Ves grad se nahaja danes v razpadajočem stanju. Vseeno bodo pa vsa dela stala jedva majhen del tega, kar bi stala preureditev gradu za magistratne svrhe. Maribor bo pa imel od take preureditve gradu mnogo več, kakor če bi imel v grajskih prostorih magistrat. Grad ho postal prvovrstna tujskoprometna atrakcija s katero se bo mesto lahko upravičeno ponašalo, dočim bi služil kot magistrat le v reprezentanco mestnemu načelstvu. Za mariborski muzej, ki ima tako lepe zbirke, kakor malokatera slična ustanova v državi, dosedaj nismo vedeli prav niti domačini, kamoli tujci. Mestni svet je izvršil s svojo uvidevnostjo veliko delo za Maribor in njegov sloves. Vzporedno z ureditvijo gradu pa bi bilo treba na vsak način načeti vprašanje končno-veljavne regulacija trga Svobode Za to regulacijo že obstoja načrt. Ureditev trga bi močno povzdignila zunanjost gradu ter celotno poslopje še bolj spravila v ospredje. Zaključek policijskega kongresa Bombe v Palestini Haifa, 5. junija. V glavni haifski ulici so ponoči vrgli bombo v neki avtobus, v katerem so se vozili skoro sami Židje. Ranjenih je 6 Židov, 1 Arabec in 1 Egipčan. Kmalu nato je eksplodirala še ena bomba, in sicer pred poštnim poslopjem. Človeških žrtev ni bilo, le vsa okna je razbilo. Sofija, 5. junija, m. Na sinočnji seji vlade je bil sprejet zakon o čuvanju moralne in materialne sile bolgarske vojske. Ta zakon je tudi že objavljan v bolgarskih »Službenih novinah«. V smislu tega zakona je bolgarskim oficirjem prepovedano sodelovanje v vseh organizacijah, društvih in odborih teh organizacij, ki imajo poJitične cilje. S tem zakonom so prepovedane tudi vse tajne organizacije v vojski. Zakon nadalje predvideva najstrožje 'tazni za one, ki bi poskušali prevzeti oblast in hude ka/ni za žalitve in klevete poveljnikov vojske. Vesti iz Belgrada Bejgrad, 5. iunija. m. Včeraj se je zopet sestal akcijski odbor JNS, ki je pretresal svoje življenjske zadeve. Na seji so končnoveljavno določili, kdaj se vrši strankin kongres. Kongers bo 30. junija in 1. julija t. 1. Na seji, ki sta ji od Slovencev prisostvovala le dr. Kramer in Pucelj, so razpravljali tudi c kongresnem dnevnem redu. Belgrad. 5. junija. Po končanih pogajanjih in : sklenitvi kolektivne pogodbe med zastopniki gradbenih delavcev in delodajalci o reguliranju delovnega razmerja pri gradbenem delavstvu, so med delavci zmagali treznejši elementi in so delavci izprevideli. da so dosegli maksimum svojih za- j htev, kar jih je danes sploh moči doseči v tej : vrsti dela, ter so se vrnili na delo. Tako »e je ! danes začelo spet delo v vseh podjetjih gradbene stroke v Belgradu. Belgrad, 4. junija. AA Včeraj so v delovni { inšpekciji ministrstva za socialno politiko in na- j rodno zdravje sklenili in podpisali kolektivno po- ; godbo, ki ureja vsa vprašanja, ki bi mogla nastati med brivskimi mojstri in pomočniki v Belgradu in j Zemunu. Pogodba je sklenjena za leto dni Glavne karakteristike te pogodbe so: 60 urni tednik ali ! maksimalni 10 urni dnevnik, minimalna tedenska plača za začetniške pomočnike 400 Din, in za ženske 500 Din. Nagrade pomožnemu osebju, ki pomaga ob petkih in sobotah, oz. nedeljah, se določijo na skupno 60 Din za brivce in 80 Din za frizerje. Za likvidiranje morebitnih sporov se ustanovi paritetni odbor po štiri člane obeh pogodbenih strank in pod predsedstvom delovnega inšpektorja. Belgrad. 4. junija. AA. Po poročilu Narodne banke z dne 4. junija se je po nemškem kliringu izplačala prednja aviza št. 10002 z dne 23. julija 1935 Ljubljana, 5. junija. Kakor smo že včeraj, poročali, so se tekom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne začeli zbirati v Ljubljani člani stalne mednarodne komisije kri-minalne policije, ki je pred dnevi zasedala v Bel-gradu na svojem 12. kongresu. V Ljubljani :e sledil zakliuček tega kongresa. Zastopanih je bilo po svojih delegatih 22 držav, ki so se zbrali v Trgovskem domu. Otvoril in vodil ,e zborovanje g. Simonovič iz Belgrada. Pri tej priliki je ime.1 ban Marko Natlačen, ki j© za-stopal notranjega ministra d{. Korošca, na zboro-valce sledeč nagovor: Spoštovana gospoda! Dvanaisto zasedanje mednarodne komisije za kriminalno policijo, ki se je pričelo pred desetimi dnevi v naši državni prestolnici, gre h koncu. Za vami je delo, ki ste si ga v programu določili za ta kongres in ki ste ga usmerili za tem, da na podlagi medsebojnih bogatih izkustev in strokovnega znanja najdete novih potov in načinov, da bi v čim večji in v čim popolnejši meri ustrezala svojemu namenu. Vaše delo, vaša služba ima to veliko in važno nalogo, da varuje v državi in v človeški družbi mir in red in da s tem ustvarja in zagotavlja tiste temeljne pogoje, brez katerih ni mogoča civilizacija in brez katerih ni mogoče uspešno delo za duhovno in gmotno kulturo, za vsestranski napredek države in človeštva. Zato iskreno želim, da bi vaše delo, ki ste ga opravili v teh dneh v naši državi, obrodilo mnogo dobrih sadov in prineslo najboljših uspehov za našo državo, za vse države, ki so bile na tem kongresu zastopane in za vse človeštvo, ki si gotovo ne želi ničesar bolj, kakor miru in varnosti, da se more nemoteno posvetiti delu. Prireditelji kongresa so modro združili utile cum dulci. Tako vam je bila dana prilika, da ste si povodom kongresa gledali precejšen del naše države. Videli ste Belgrad, ki gotovo dostojno predstavlja našo še mlado državo in njeno močno hotenje po razvoju in napredku. Prepotovali ste in si vsaj bežno ogledali Bosno in videli Sarajevo, po svoji pestrosti morda najzanimivejše mesto v Evropi. Obiskal, ste naš stari ponosni Dubrovnik in občudoval, ste naravno lepoto in se divili modri . našega Jadranskega morja. Končno pa Vas je pri-vedla pot v našo Slovenijo. Veseli me in v posebno čast si štejem, da vas morem ko ban dravske banovine, kot najvišji drž. predstavnik v Sloveniji pozdraviti Predstavnikov tolikega števila držav iz skoro vseh delov sveta Slovenila in njena prestolnica Ljubljana menda do-slei še ni imela prilike naenkrat pozdraviti v svoji sredi. Zato se Ljubljana in vsa Slovenija raduje vašega obiska in vas iskreno in prisrčno pozdravlja, Želim, da bi vam bile te kratke ure, ki jih boste preživeli med nami Slovenci, res prijetne in da bi odnesli od nas kar najlepše spomine. Obžalujem samo, da je čas vašega bivanja v Sloveniii tako kratko odmerjen in da vam je tudi vreme nenaklonjeno, kajti želel bi, da bi si mogli ogledati natančneje naše kraje, ki spadajo z ozirom na svojo naravno lepoto gotovo med najlepše evropske pokrajine. Prosim vas, da odnesete od nas to zavest, da živi tu narod, ki je sicer majhen po številu, ki pa prav tako srčno ljubi svoje državo Jugoslavijo, kakor svojo slovensko zemljo. Pooblaščen od gospoda ministra notranjih del dr. Antona Korošca proglašam s tem, da je dvanajsto zasedanje mednarodne komisiie za kriminalno policijo zaključeno. Ob 13 je ban dr. Marko Natlačen povabil goste na slavnostno kosilo v hotel Union. Kosilo je poteklo v izredni družabnosti, številni govorniki pa so poudarjali in se zahvaljevali za gostoljubnost, ki so je bili deležni za časa vsega svojega bivanja v naši državi. Tekom popoldneva so se gostje razšli. Deloma so se vrnili v različne evropske prestolnice na svoja službena mesta, deloma pa so odpotovali ie na Oorenjsko, da napravijo nekaj izletov po tem najlepšem predelu države. Resolucija gostilničarjev Knez Pavle kupil nekatera dela slov. slikarjev Belgrad, 5. junija, m. Nj. kr. vis: knez-namest- j nik Pavle je obiskal Vlil. pomladansko razstavo jugoslovanskih umetnikov ter je pri tej priliki kupil na razstavi 15 del. Vrednost odkupljenih del je precenjena na 118.400 Din. Med temi deli si je knez-namestnik izbral tudi dela Dragota Vidmarja, Lak-sana Sedeja in Frana Zupana (grad Brdo pri Kranju). Istotako si je ogledal razstavo tudi predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič. On je izbral in odkupil 9 slik za narodno skupščino. Med temi slikami, ki bodo visele v Narodni skupščini, je tudi slika Matije Jama. Vrednost vseh 9 odkupljenih slik znaša 40.000 Din. Ljubljana, 5. junija. Kakor je Slovenski dom« že poročal, so imeli včeraj v Unionu svoj veliki kongres gostilničarji iz vse države. Razpravljali so o vseh perečih stanovskih vprašanjih; svoje zaključke so nato povezali v resolucijo, ki ugotavlja predvsem sledeče: Poleg gospodarske krize je eden glavnih vzrokov slabega položaja gostilničarskega stanu slabo izvajanje zakonskih predpisov in odredb. Gostilničarji zahtevajo novelizacijo obrtnega zakona in spremembo uredbe o ustanavljanju gostilničarskih podjetij. Zahtevajo tudi uredbo o dokazu strokovne sposobnosti. Gostilničarji dalje zahtevajo najstrožje postopanje proti šušmarstvu, zlasti proti prodajanju pijač, jedil in oddajanju zasebnih sob v zasebnih hišah, zahtevajo prepoved krošnjarenja z alkoholnimi pijačami, omejitev sezonskega oddajanja zasebnih sob, omejitev izdajanja dovoljenj za gostilničarske obrti, zahtevajo izločitev gostilničarjev iz trgovskih združenj ter včlanjenje v samostojna skupna gostilničarska združenja, ne glede na vreto stroke. Gostilničarji dalje zahtevajo včlanjenje mlekarn m slaščičarn ter vseh obratov, ki služilo gostom neposredno v lokalu, pri gostilničarskih združenjih. Dalje zahtevajo enakoštevilno zastopstvo v trgovskih zbornicah, zahtevajo čim večjo pozornost do sanacije gostilničarstva in hotelirstva, za- Mednarodni pustolovec prijet Ljubljana, 5. junija. Ljubljanski velesejem ni privabil v mesto samo tujcev, ki se zanimajo za razstavljene stvari kot kupci, marveč tudi kot uzmoviči. čuječnosti fiolicijskih organov in razstavljalcev samih pa je pripisovati, da na velesejmu letos še ni prišlo do nobene večje tozadevne nezgode. Važno misijo upravljajo pri tem tudi pisana ojiozorila, naj se ljudje čuvajo žeparjev. Na velesejmu torej kriminalni tipi ne pridejo jiosebno do veljave. Zato so si očividno morali izbrati žrtve v mestu. V sredo je prišel v trgovino »Elegance« čisto dostojno oblečen gospod svojih 30 let, ki je govoril hrvaško. Zanimal se je za različno blago, potem pa odšel. Obenem z njim pa sta izginila tudi dva komada angleškega blaga. Dasi je bil ta človek, kakor se je pozneje ugotovilo, tat mednarodnega tipa, spričo brihtnosti ljubljanskih trgovskih j>omočni-kov v tem slučaju ni uspel. Tatvino so namreč v trgovino takoj opazili in v posledicah tega se je začela gonja za tatom. Ta gonja bi najbrž trajala dalje časa, da se ni pred jx>tepuhom, ki je medtem odvrgel oba komada blaga, razkoračila močna C tava stražnika in ga prevzela v svoje varstvo, policiji so ugotovili, da je to 28 letni Veselin Jelič, ki je po poklicu natakar. Rojen je v Subotici, živel je pa zadnji čas v' Zagrebu ter ni bil nikjer nameščen. Je to že tudi dober znanec policije in je zlasti belgrajska policija izdala za njim že precej tiralic. Mednarodna delovna konferenca Ženeva, 5. junija. AA. (DNB.) Včeraj dopoldne se je začela 20. mednarodna delovna konferenca, na kateri bo ena izmed glavnih točk uvedba 40. urnega delovnega tednika. Konference se udeležujejo zastopniki 48 držav s 389 zastopniki, delavskimi, vladnimi in delodajalskimi. V začetku seje mednarodne delovne konference je francoski delegat in tajnik mednarodnega delovnega urada Leon Jouhaut predložil dva načrta resolucije. Prvemu je namen zboljšanje delovnih pogojev v državah, kjer se prideluje opij. Drugi pa predlaga, da naj konferenca izrazi Društvu narodov željo, da se skliče ena ali več konferenc, na katerih naj bi proučili vprašanje proizvodnje, trgovine, kolonizacije itd. Kovno, 5. junija. Neko vojaško letalo je strmoglavilo. Častnik, ki je bil v njem, se je rešil s padalom, ubil se je pa podčastnik, ki je ostal v letalu. Tokio, 5. junija. Japonski poslanik v USA je izjavil glede na neko izjavo o jajx>nsko-ameriškem trgovinskem razmerju, da bo Jnjx>nska ponovno načela vprašanje dovoljenja priseljevanja Japon-ske v USA. „Za stavkujoče" Ljubljana, 5. junija. Iznajdljivost ljubljanskih pouličnih ljudi je menda vsestransko priznana. Nov dokaz glede tega imamo sedaj, ko se je začela in se širi 6tavka 6tav-binskega delavstva. Nepridipravi so takoj izrabili priliko ter na svoio roko nadlegujejo ljudi in zbi- htevajo regulacijo turističnih plačilnih odnosov, predvsem z Nemčijo in Poljsko, zahtevajo pospešitev organizacije krajevnih turističnih odborov, ure-dilev vprašanja radijskih aparatov, upoštevanje sezonskega dela pri odmeri davka v turističnih krajih itd. Gostilničarji zahtevajo, nai se uvažujejo njihovi predlogi glede banovinske trošarine na vino in žganje, dalje pravilno obdavčitev po dejansko doseženem dohodku, kar naj velja tudi za zgradarino. Glede avtorskih honrtrarjev naj se izda čim prej uredba. Gostilničarji zahtevajo, naj železniško ministrstvo izda stroge naredbe proti ljudem, ki se vozijo z režijsko karto, ki prevažajo alkoholne pijače, dalje zahtevajo prepoved točenja alkoholnih pijač po nabavljalnih zadrugah in konstimih, dalje ukinitev policijske takse za nadzorstvo v lokalih, kjer igra godba, ter omiljenje taksnih predpisov. Kongres zahteva dalje ukinitev kazenskega postopanja zaradi trošarinskih in sličnih prekrškov. Za prisilne upravitelje gostilničarskih obratov nai bodo v bodoče izbrani taki, ki jih predlagajo gostilničarska združenja. Ministrstvo naj izda pravilnik o delovnem času nameščencev v smislu predlogo v Državne zveze. Po sprejeti« resolucije so si udeleženci aknp- no ogledali velesejem, gostilničarke pa so imele v Kazini nato svoje zborovanje. rajo prispevke pod naslovom »za stavkujoče«. Karo gre tak denar, je seveda jasno. Taki potepuhi ne samo, da varajo ljudi, marveč zelo škodujejo tudi stavkujočemu delavstvu. Ljudje naj zaradi tega takim samozvanim podpornikom stavkujočega delavstva ne nasedajo, marveč vsakega zbiralca, ki se ne izkaže z legitimacijo, takoj prijavijo naibliž-jemu stražniku. Slovenski tabor v Mengšu Slovenski tabor v spomin majniške deklaracije in v spomin proslave 60-letnice našega voditelja dr. Korošca bo v Mengša prihodnjo nedeljo, dne 7. junija. Sv. maša bo že ob devetih. Med mašo se bo formiral sprevod, zato naj udeleženci po mož* nosti opravijo svojo versko dolžnost že zjutraj. Ob 10 se bo začel pomikati spre-vod udeležencev po trgu na zborovalni prostor, kjer nastopijo govorniki. Svojo udeležbo je obljubilo več gospodov ministrov in bodo zastopani tudi drugi odlični predstavniki stranke. Dobavč in licitacije do 10'TimiIt ™žav£esa nldnika Velenje sprejema kovičnih "noiL- t Za dobavo dinamo žice. za-str?sne opeke in robnikov ter po-" f , oddajo dimnikarskega čiščenja na državen _ nilmorskega arzenala v Tivatu sprejema do 16. junija ponudbe za dobavo 2000 koma dov platna, angleškega kamna, praška in vate za čiščenje. 500 kg lužnega kamna in 2000 kg belega naftalina; do dne 17. junija za dobavo 1200 kg govejega loja, raznega železa in železnih zakovic. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 16. junija ponudbe za dobavo brezovega, hrastovega in jesenovega lesa in 20.000 kg negašenega apna. Dne 20. junija se vrši pri Komandi pomorskega arzenala v Tivatu otertalna licitacija za nabavo 50.000 komadov zidne opeke, 100 ton negašenega apna. 500 ton portland cementa, 250 m2 cemetnih ploščic, 400 ms slojnega kamenja. 5000 komadov ■francoske strešne opeke, 2000 komadov robnikov ter 5000 komadov strešnih žlebnjakov. Dne 22. iunija se vrši pri Upravi državnih monopolov v Belgradu ofertalna licitacija za dobavo materijala za vezanje in zavijanje tobaka. Dne 26 junija se vrši pri Upravi policije v Zagrebli olertalna licitacija za nabavo 200 komadov novih dežnih ogrinjal in 27. junija za nabavo 00 komadov plaščev za zbor policijske straže v Zagrebu. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOl Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 5. junija: Bonifacij. Jutri, sobota, 6. junija: Norbert • Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Picooli, Tyr-ševa c. 6., mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Kaj bo danes Hiša Gospodarske »ve*e: ob 8 sestanek Prosv. društva Ljubljana-mesto. Salezijanski mladinski dom: ob 8.30 izredni sestanek fantovskega krožka Kodeljevo. * V ponedeljek 8. t. m. se prvič javno izvaja v Ljubljani Škerjančeva skladba: Suita v starem slogu' za godalni kvartet in godalni odkester. Part kvarteta igra znani Ljubljanski kvartet gg. Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Miiller ter združeni godalni orkester drž. konservatorija in orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom skladateljevim. Delo je imelo izredno velik uspeh na različnih izvedbah izven meja naše ožje domovine. Izvedba bo na 111. jubilejni produkciji 'il|b1ian-skega drž. konservatorija ob četrt na 7 v filharmonični dvorani v pondeljek, dne 8. t. m. Najslavnejše češke mojstre Vitezslava Novak, Jiraka, Reinerja, Habo in druge bomo slišali na prihodnjem intimnem koncertu Glasbene Matice, ki se vrši pod naslovom »Koncert češke sodobne glasbe« ob pol 9 v Hubadovi dvorani v ponedeljek, dne 8. t. m. .... Borzno razsodišče v Ljubljani. Pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v času od 1. julija do 15. avgusta t. 1. ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. Gasilska rajednica dravske banovine opozarja vse prostovoljne gasilske čete in župe na razglas v »Finansij6kem Zborniku« št. 22 z dne 28. maja t. 1., ki pod členom 39. dovoljuje finančno^ ministrstvo vsem dobrotvornim in humanim društvom na njihovih zabavah s humanim ciljem točenje alkoholnih pijač na drobno brez plačanja takse, ako izvršujejo to točenje v lastni režiji. Pravico za to točenje, in sicer za vsak posamezen slučaj posebej, izdaje pristojna finančna direkcija po prošnji društva (čete) in predlogu pristojne davčne uprave, ki potrdi na podlagi predloženih in overovljenih društvenih pravil, da je cilj društva v resnici dobrodelen in človekoljuben. Na dravsko finančno direkcijo naslovljene in s kolekom 5 Din kolkovane prošnje je vlagati vedno le pri pristojnem davčnem uradu. Njih rešitev bo prosilcem vedno sporočena potom finančne kontrole dotičnega kraja. Trošarina se bo plačevala. Glede poslovnega davka bo poučila prosilce davčna oblast. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. ZaSetek ob 20 uri. Petek, 5. junija: ob 15. uri Prva legija.Dijaška predstava. Globoko znizane cene od 5 do 14 din. Opera. Začetek ob 20 uri. Petek, 5- junija: zaprto (generalka). Sobota, 6. junija: Vesela vdova. Premiera. I*ven. Radio Programi Radio L|ubl|ana Petek. 5. Junija: 11.00 Šolska ura: Nastop narodne ini« iz Zalo«a i>ri Kam«ndi (vodt ga. Milena \ rtonova) ta 00 Haine pev*ke J-ara-skupine (plošče) 12.445 Vremen napoved, poročila 13.00 Naipoved «a*a. objava ^ sporeda. obvestila 13.15 Prenos z veJeseJma _ (Trbovelj a godba) 14.00 Vremensko poroMlo. borr.nl te&aji 19.00 Na-poved ('•Jkfta, vram«n*ka. napoved, poroHla, ohjava ijpo-reda. obvesbila 18.30 Nacionalna ura: Naloge Jneoslov. umntmiike fotografije — ob fotografe^« raantave v Ljubljana (KmIo KoclJanCi* u Ljubljane) 30JI0 Istrski veiVr — Sodelujejo pevski zbor .(Tabor*. istrska narodna godba in Radijski orkester -Dirigenta g. Krano Venturini im g. D. M. Sljanec .0.00 Najmvnd Aasa, vr«m«n»ka nai>oved, poročila, objava sporeda 32.30 AngleSko p4o««e. Drugi programi PETEK. 5. JunilJa. Belgrari I: 20.00 Radijski orkester JO.43 Prenos te Zagroba 22.30 Haydnove skladbo — 8plfjrad II: 14.<* Mllojevtčevo predavanje Josif Ma rinkovii kot »kladateli solo penml« Zagreb: 20.00 Vl*vir 20 4.' Violina 31.JS Koncert pevskega dniitv* Jablan* 21.4S Radijski orkester 22.1A Lahka gluha — Dimni- 10 30 Onk««tiralm koncert 20.45 Bauer-Krsmplova anevoiira -Ko t»7.sg cvete. 22.20 Bar*V* glasbo 233.15 Virtuozi na pjoiftab — 20.00 PloWe 20.55 Wa«norjova opera sebno razstavo. Moderen hotel Razstava obeh tujskoprometnih zvez je v prvem paviljonu na desni strani od glavnega vhoda. Prva soba razstave je namenjeni tistemu delu modernega hotela, ki zanima tujskoprometnega strokovnjaka, to je hotelski hal. Razstava ima namen prikazati, kak naj bo tak hal v modernem hotelu; na levi strani je lejw urejena potovalna pisarna, dolga svojih 4 m. Tu je čisto tako, kakor mora biti: posebna blagajna za tuzemstvo, j>osebna za inozemstvo, zraven uradnik, ki daje vse jiotreb-ne informacije. Za velesejem ima uradnik še posebno funkcijo, da žigosa velesejmske legitimacije ter prihrani s tem ljudem pot do Putnikove pisarne v mestu. Na desni strani paviljona pa je lepa por-tirska loža, poleg nje |>a hotelska pisarna,- ki bi delali čast vsakemu hotelu. Hotelska arhitektura V naslednji sobi najdemo arhitekturo, s kakršno naj bi se seznanil vsakdo, ki modernizira svoj hotel ali gradi novega. Ni vseeno, kako je hotel zidan in kako je opremljen. Prostori morajo biti izrabljeni ekonomsko, morajo pa nuditi tudi vse, kar spada v moderen hotel. Biti pa morajo istočasno tudi — okusni. Vse te smernice, ki naj vodijo vsakega hotelskega graditelja, so nam nazorno prikazane v tem delu razstavišča. Hotelska slika Marsikomu se zdi malenkostno, kakšne slike so razobešene po hotelih, oziroma če so sploh kake slike po stenah hotelskih prostorov. V resnici pa lahko vrši hotel pri tem važno tujskoprometno propagando. obenem pa dajejo |>ravilno izbrane slike hotelskim prostorom slikovito lice. V hotel spadajo skoraj izključno pokrajinske slike in slike, ki so zanimive iz tujskoprometnega stališča. Predvsem* naj bi bile v posameznih hotelih slike iz tiste okoliške |x>krajine, kjer stoji hotel. Tujci naj bi v hotelu samem dobili na jx>dlagi razobešenih slik in krajevnih zemljevidov nekak pregled o okolici, v kateri se nahajajo. Zemljevid naj bi dal tujcu možnost za orijentacijo, slike pa naj prikazujejo posamezne kraje in njihove znamenitosti. V tem delu razstave je zastopano predvsem mariborsko okrožje. Pogled po našem svetu Četrta in obenem zadnja soba tujskoprometne razstave nam nudi nekak bežen pregled naših naj-znamenitejših tujskoprometnih centrov. Na sredi leve stene je nameščen velik relief Slovenije, na obeh straneh pa so krasne slike iz jx>sameznih krajev. Poleg naših najbolj znanih letovišč vidimo na tej razstavi prvič tudi odlične posnetke Radovljice, Kamnika in škofje Loke. Pole£ njih so krasne slike z naših planin, posebno tudi s Pohorja ter sploh z mariborske strani. Na desni je tudi nekoliko jx> snetkov iz Dalmacije, Dubrovnika, Gornjega Jadrana, z Raba, Makarske, dalje pa tudi krasne fotografije Ohrida, Mostarja in Sarajeva. Vsega skupaj je v tem malem delu razobešenih okrog 80 slik. Za tak prostor je to skoraj malo previsoko število. Vendar so morali prireditelji razstave računati s tem, da so zakrili stene paviljona, ki pač niso take. kakor bi morale biti. V tem je iskati tudi vzrok, da slike morda niso razobešene oziroma razvrščene najbolj posrečeno, dasi tega povprečen opazovalec najbrž niti ne opazi. V splošnem moramo reči, da ta razstava odlično služi svojemu namenu. Vsakdo, ki se bavi s propagando tujskega prometa ali je nanj navezan, najde na razstavi stvari, ki jih lahko plodo-nosno uporabi v svojo korist in napredek našega tujskega prometa. Pojjled v četrto aoteku skupščine. Poročila lunk-cionarjev so izdana v tisku ter jih prejmejo vsi zvezni člani in podzveza po pošti dostavljena. Občni zbor Jugoslovanske zimsko športne zveze je eden od dogodkov, na katerega gledajo športniki ravno danes z velikim zanimanjem. Smučanje je ona panoga, kjer smo Slovenci najbolj zainteresirani in ki je kazala v teku svojega razvoja ogromen uspeh. Razumljivo-je tedaj, ako vsi budno zasledujejo tudi razmere v najvišji zimskošportni organizaciji Zanimivo je, da prihaja pred vsakim občnim zborom JZSZ do nekakih napetosti, ki se dosedaj še niso nikdar dokončno razčistile. Letošnji občili zbor bo brezdvomno eden najburnejših. 1 re-ba bo iznova zopet obravnavati Planiško afero, za katero je bilo že dosedaj prelito toliko črnila, čigar posledica je bila odstop sednnh odbornikov tehničnega odseka. Dalje nas zanima tudi, k«**0 J izpadla javna anketa, ki io je razpisal Zimskošpor -na zveza. Tudi tukaj nismo še dobili oficielnega komentarja, kako gledajo na naše zimskošportne razmere drugi delavci, ki so se te ankete udeležili. Nedeljski občni zbor bo torej eden najzanimiveiSin, kar jih je bilo dosedaj in najbrž tudi eden najbur-nejših. Naša želja pa je, da se vsa trenja in naj^e-tosti. ki vladajo seaaj v naši naj višji smučarskior-ganizaciji. ugladijo in spravijo s poti. da ne bodo spori, ki se javljajo v naši najvišji zimski organizaciji imeli za posledico nazadovanje zimskega športa pri nas. S to željo gledamo na občni zbor in želimo, da se ne bodo stvari, ki so bile letos predmet mučnih debat, tudi v nedeljo razpravljale s strastjo, ampak da se bodo uredile v miru in da bo občni zbor postavil na čelo ljudi, kaetrim je napredek zimskega športa pri nas edini cilj. Concordije ne bo v Ljubljano Prihodnjo nedeljo bi se morale začeti igrati prve tekme za državno prvenstvo. Kakor znano, je bil letos način za tekmovanje državnega prvenstva popolnoma izpremenjen in bi v tekmah za državno prvenstvo nastopili le oni klubi, ki so prvaki j>o-sameznih nogometnih jiodzvez. Po tem sistemu bi morali v nedeljo igrati tile. prvaki, ki so se plasirali za nadaljnje tekovmanje: V Ljubljani: Ljubljana : Concordija; v Banjaluki: Krajišnik : Hajduk; • v Subotici: Zak : Slavija (O ); v Kragujevcu: Radnički :BSK; v Nišu: Gradjanski : Skoplje. Po tem sistemu bi torej bili izključeni od nadaljnjega tekmovanja za državno prvenstvo bel-grajski in zagrebški klubi Jugoslavija, Bask, Gradjanski in Hašk, ki so brez dvoma prav dobri klubi in ki bi odločilno lahko posegli v potek tekem. Zagrebški klubi so se že prej dogovorili, da po lem sisetmu ne sodelujejo v državnem prvenstvu. Včeraj so se pa zastopniki zagrebških klubov sestali ponovno in ugotovili soglasno, da stoje še vedno na istem stališču, kot so ga zavzeli prej. Po lej odločitvi, kateri se je pridružil tudi sj>litski Hajduk, je torej jasno, da se Concordija ne bo udeležila nadaljnjih tekem in da torej odpade tudi nedeljska tekma v Ljubljani za državno prvenstvo. Dva elegantna operna pevca v Ptuju Ptuj, 4. junija. Za binkoštne praznike sta se pojavila v Ptuju dva elegantna mlajša gosjioda in se nastanila v hotelu Osterberger. Prijavila sta se kot operna pevca in da nameravata prirediti koncert v navedenem hotelu. Sta to 86 letni Angel J. iz Pod-gore pri (iorici in 30 letni Rado 11. iz Kojskega pri (iorici. V hotelu sta čez praznike prav dobro živel« in »e zabavala. Ko pa je prišlo do plačila hotelskega računa, sta elegantna gosta izginila kakor kafra, zapustila sta 500 din dolga. Na prijavo oškodovanega hotelirja so orožniki oba izsledili v neki gostilni, v okolici Ptuja, kjer sta pridno popivala in se zabavala brez ficka v žepu. Ker sta oba italijanska državljana, so ju orožniki aretirali in izročili sodišču. Pri razpravi, ki se je vršila v sredo 3. t. in., j.u je sodišče obsodilo po par. 334-1 k. z. vsakega na 7 dni zapora pogojno za dobo enega leta. Trije požari v enem dnevu Ptuj, 5. junija. Prebivalci občine Majšjierg so imeli ob binko-štih slabe praznike. Požar je uničil domačije trem fiosestnikom v enem dnevu. Prvi požar je izbruhnil pri posestniku Matevžu Mohorku v Planiškem. Maribor . Maratonci! Prostovoljno delo, s katerim urejujemo naše tekališče, lejx> napreduje pod rokami zavednih in delavnih š|>ortnikov. Kdor še ni bil na kulukii, naj danes in jutri ne izostane, ko se bo [»opisovalo in slikalo najboljše delavce. Delo traja do 23. [x>noči 1 Dopust županu. Mestni župan dr. Alojzij Juvan je odšel na tritedenski dopust. Nadomešča ga jxid-župan Franjo Zebot. Proračun okrajnega cestnega odbora je ministrstvo potrdilo, kakor je bil predložen Igralci Slomškove družine imajo vaje: dane# ob 20 v dvorani solisti in zbori, v soboto ob 20 n* otroškem igrišču statisti, v nedeljo oh pol 3 po poldne vsi zbori in solisti na otroškem igrišču. — Vhod je iz Vrtne ulice. Žena ubila moia Maribor, 5. maja. Pred malim senatom okrožnega sodišča, kateremu predseduje vas. dr Tombak, prisedujeta pa dr. Kotnik in Kolšek, se vrši danes razprava proti 25letni mali jiosestnici Julijani Kučar iz Radizela. Obtožena je, da je izvršila dne 8. marca ielošnjega leta uboj, in sicer je usmrtila svojega lastnega mo- ža Jožefa Kučarja, katerega je pobila s kolom na tla. Državni pravdnik dr. Dftv je v obtožnici orisal dejanje obtoženke naslednje: Julijana Kučar se je j>red 8 leti seznanila s svojim pokojnim možem Jožefom. Po jioroki sta živela nekaj časa pri njeni materi v Radizelu, potem pa sta si kuj>ila malo hišico v Hotinji vasi. Sreče ni bilo v zakonu. Zena je zelo nagle jeze in rada gleda za drugimi moškimi. Moža je to jezilo, začel se je opijati ter je ženo zlostavljal. Zaradi tega ga je zapustila ter se s svojo triletno hčerko preselila nazaj k materi v Radizel. Hotela se je jočiti od moža, on pa jo je še hodil nagovarjat, nai se jiovrne nazaj. Zena je vse te poskuse odbijala. Dne 8. marca je šel Kučar s svojim prijateljem Simekom v Radizel kupovat drva. Na povratku sta šla mimo domovanja Kučarjeve žene. Julijana Kučar je bila takrat na hodniku v družbi Franca Laha. Kučar, ki je bil nekoliko vinjen, je začel ženo zmerjati, nakar je stopil Lah s hodnika na cesto ter Sel proti razjarjenemu možu. Haje je takrat Kučar potegnil nož in hotel navaliti na Laha. Tedaj je Julijana Kučar zgrabila na hodniku za kol in vile ter priskočila I^ahu na pomoč. Potisnila mu je v roko vile, sama pa zavihtela kol, da se je njen mož ustrašil in se pognal v beg. Njegova žena ga je zasledovala, za njo pa je tekel Lah z vilami v rokah. Vsi trije so tako tekli kakih 100 korakov, ko je Julijana Kučar naenkrat moža dohitela ter ga od zadaj loj>nila z vso silo |>o glavi. Zvrnil se je kakor enoj) naprej na obraz in nepremično obležal. Zena ga je po lastni izjavi še ležečega nekaj krat udarila, potem pa je pristopil Lab ter jo zadržal. Oba sta se vrnila v hišo. Jožefa Kučarja pa sta pustila ležati v mokri travi. Cez nekaj ur je prišla žona pogledat, zakaj mož ne vstane, je pa prestrašena odskočila. Mož je bil že negiben in mrzel. S prvini udarcem mu je prebila lobanjo ter ga na mostu usmrtila. Odšla je potem v Hoče ter se sama javila orožnikom. Ze v preiskavi je vse priznala, zagovarjala p« se je s silobranom. Tudi sedaj pri razj>ravi vztraja pri svojem zagovoru, ki ga pa državni pravdnik pobija, ker je pobila svojega moža na begu. Zadala mu je udarec po glavi od zadaj, ko je ni mogel ogrožnti. Razprava ob času poročila še traja. Herderjev leksikon Der Grosse Herder. Nnd»schlngewerk fur Wis-sen und Leben. 12 zvezkov in en zemljepisni in gospodarski atlas za ves svet. Freiburg im ftreis-gau, Herder. 1931 — 1955. Polusnje 34.50 RM. Krasno opremljeni leksikon vsebine 180.000 besedi in 20.000 slik. Skoraj vsako mesto, vsaku pomembnejša osebnost ali novejša iznajdba ima svojo značilno sliko s strokovnim pojasnilom Vsako važnejše življenjsko vprašanje sc obravnava v posebnem, zelo poočnem članku, v luči katoliškega svetovnega naziranju. Herderjev velc-slovar je postal leksikon posebne vrste po svojem originalnem obsežnem gospodarskem atlasu v posebnem zvezku in svojih značilnih okvirnih člankih. Gospodarski atlas se deli v tri dele. Prvi del ima 160 zemljevidov vseh držav sveta in 65 gospodarskih razvidnic. V drugem delu se nahaja na 143 straneh aibecodni seznam raznih krajev vsega sveta s posebno označko. da se ga lahko takoj najde v zemljevidu. Tretji del: Die Wcl in Mass und Zahl« vsebuje na 19« straneh naino-vejše statistične podatke iz zemljepisja in gospodarstva, iz državoznanstva in cerkvenih razmer vseh dežel in vseh delov sveta. Herderjev leksikon potrebuje vsak društveni govornik, ki hoče zvedeti v najkrajšem čnsu naj-iiovejšc podatke iz različnih znanstvenih panog Vsak vzgojitelj najde v člankih o praktičnem oblikovanju življenja potrebne smernice za vsa vprašanja mladinske vzgoje v šoli in državi. Vsak pridigar in veroučitelj se lahko veliko dragocenega nauči iz tega veleslovarja, ki se v njem obravnavajo v tako zvanih okvirnih člankih vsa važna vprašanja zasebnega in javnega življenja s katoliškega stališča Raznim strokovnim učiteljem višiiih in nižjih učnih zavodov nudi Herderjev leksikon važna v njihovo stroko spadajoča razmo-trivanja v jasnih jedrnatih člankih, ki so ponazorjeni z mnogoštevilnimi primernimi slikami. »Der Grosse Herder« kaže bralcu zelo poučno sliko celokupne novodobne kulture, zanimivo sliko napredku na vseh poljih duhovne in materijelne izobrazbe. S teni veleslovarjem imaš v hiši nekako čarobno svetovno panoramo in stalno svetovno razstavo, iz katere vsakdo lahko zajema bogato znanje in dragocene izkušnje vsega človeštva. Goreti je začelo proti večeru iu je zgorelo stanovanjsko poslopje do tal ter znaša škoda okrog ‘20.000 din. Ogenj je zanetil «letni sin posestnika, ki je bil sam doma in si zakuril v spalni sobi. Otroka, ki se je komaj rešil iz objema plamenov, so našli od prestanega strahu vsega zbeganega. Drugi požar v istem času je izbruhnil v vini-čariji posestnika Antona Marčiča v Prešah. Vini-čarija, v kateri je stanoval viničar Jurij Ferčič, je zgorela s pohištvom in s stiskalnico vred do tal. škoda znaša okrog 15.000 din. Vzrok požara je slab in jjokvarjen dimnik. Tretji j>ožar pa je povzročila strela, ki je udarila v hišo posestnika Antona Horvata v Med-vedcah. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje i vsemi poljskimi pridelki in gospodai skim orodjem vred in niso mogli, razen živin' rešiti ničesar. Škoda znaša 35.000 din. Vrtni čuvaj nahruli jiostopača, ki je splezal n drevo v parku: . * »Vi nebodivastreba, kaj (>a počenjate na di ! vesu?« — »Oh, nič hudega, gospod, hotel sem si prm. 1 ščiti malo razgleda.« Golob v poštni službi Že v stari Grčiji so uporabljali golobe kot pismonoše in poročevalce, zlasti za časa slovitih olimpijskih iger. Izurjenim golobom so namreč obešali imena zmagovalcev in v kratkem času se je po vsej prostrani državi razzvedelo, s kakšnim uspehom so se tekme iztekle. Danes, ko imamo na razpolago telefon, brzojav in radio, je pomen krilatih zračnih poročevalcev seveda znatno padel, kljub temu pa je operjeni pismonoša še vedno aktualnost, bodisi če je v službi armade ali pa amaterskih rejcev. V mnogih primerih pa je golob še dandanes nenadomestljiv posredovalec, zlasti v vojni, kadar hočejo ločeni oddelki ostati v zvezi ali pa vršiti vohunsko službo. V zadnji svetovni vojni je neznatni golobček često rešil življenje večjim vojaškim oddelkom, ko jim je preko linije okopov in žičnih ovir prinesel kako tehtno poročilo. V utrdbi Vaux v verdunskem trdnjavskem pasu so nekemu golobu postavili spomenik ker je z nekim važnim poročilom otel smrti on-dotno posadko. Kljub moderni tehniki so armade ohranile golobe v službi in jih za šport trenirajo za morebitno krvavo priložnost. Na letošnji Olimpijadi v Berlinu bodo prvikrat v zgodovini evropskih športnih prireditev nastopili tudi golobje v velikih množinah. Nemci imajo zelo razvit trening golobov, 8700 društev, v katerih je včlanjeno okoli 60.000 rejcev-ama-terjev, bo s svojimi najboljšimi gojenci sodelovalo pri tekmah. Izmed jx>ldrugega milijona izurjenih poštnih golobov jih bodo 90.000 pripustili na olimpijado senzacija, kakršne športni svet še ni doživel v vsej svetovni zgodovini. Golobje bodo startali z raznih berlinskih letališč, ki jim bodo določena po smeri njihovega leta. Krilati letalci bodo razdeljeni v krajevne skupine in bodo startali tudi v navzkrižni smeri. To je prvi v tolikšni množini organizirani zračni manever in nedvomno bo rodil zelo zanimive uspehe. Po vsej Nemčiji se vršijo golobji treningi in ogromna družina zračnih pisinono_š se resno pripravlja za dan tekme. Golobe trenirajo sprva do oddaljenosti 30 km, nato pa polagoma Dobra podlaga. Profesor naznani, da hoče predavati o vprašanju: »Moderna vzgoja in laž.« »“Preden pa začnem« — pravi poslušalcem »bi rad vedel, koliko jih je med vami, ki ste že brali prva dva |x>glavja tnoje knjige: »Kaj pripravi otro-, da laže?« — Vsi dijaki dvignejo roke. »Izborno« de profesor. »To je zame najboljše izhodišče za predavanje, kajti moja knjiga še ni izšla.« V pisanih barvah gleda svet znani ameriški multimilijonar John Rockefeller, ki mu leta gredo že tja proti 100. Daljša si življenje tudi s tem, da se prav ič ne razburja in ne vznemirja. Vsi, ki so okrog njega, se trudijo, da vse odstranijo, kar bi ga fizično pretreslo. To pa ni tako lahko, ker je mož duševno še docela čvrst in čil in ga posebno zanima vsebina njegovega časopisa. Ker pa časnikarji najraje servirajo radovednemu svetu to, kar dostikrat živce namah pretrese, skrbe Rockefellerjevi domači, da dobi starček v roke prav zanj prirejeno izdajo lista »New-Yorker-Times«. Ta posebna izdaja opisuje svet samo od sončne strani, v rožah, miru in zadovoljstvu. V tej posebni izdaji ni govora ne o brezdelju, ne o stiskah, ne o carinah, ne o vojskah. Tako živi starček kakor v tovarni sanj in gleda svet v cvetju. — Pa mislite, da je srečen? ... Deževna statistika. Metereolog Marcel Jobelot je v Parizu 10 let opazoval padavine posameznih dni v tednu in doznal, da je nedelja najbolj mokra. Nato se pa vrste v zmanjšani izmeri: torek, četrtek, sobota, ponedeljek, sreda, petek, ki je torej najbolj suh dan. — Jobelot zatrjuje, da to ni slučajno dasi ne more navesti nobenega naravnega zakona za ta jx)jaav. Princ »trodežnik«. Na Japonskem je navada, da dobe cesarski princi ob polnoletnosti poseben priimek. Nedavno je dosegel to dobo brat jamskega cesarja, princ Suminomiya. Ob tej priliki je aobil naslov »princ mikasa« — kar pomeni »trije dežniki«. »Vidiš, Tone, to je pa tisti hladnokrvni krotilec Jsverj, ki se je pri 'zadnji predstavi tako izkazal,« pravi v cirkusu prijatelj svojemu sosedu. »Kaj pa je storil takega?« vpraša la. »No, ali ne veš? Ko se je tiger splašil in pobegnil, je možak s polno prisebnostjo stopil v njegovo kletko ter se zaprl.« do 300 km. Ko je pismonoša izurjen za prenašanje poročil na 300 km, napravi »maturo« in je proglašen za zrelega. Sele po maturi je usposobljen za še večje razdalje in javno tekmo. Učenjakom se še danes ni |x>srečilo dognati skrivnosti, odkod izvira golobu sposobnost, da ga je mogoče razmeroma zelo kmalu iztrenirati v poštni službi. Nedoumljiv nam je njegov sijajen čut za orientacijo, po katerem najde svoj rodni golobnjak v ogromni oddaljenosti 1200 km. Razen Mož, ki je dobil v življenju 130.000 zaušnic tega pa je treba upoštevati še njegovo drugo poročevalsko prednost: nenavadno hitrost. Ob ugod- i način, da jc dobil vsak večer pri vsaki predstavi Eden najbolj znanih clovvnov današnjih dni Roda Tandeanu se jc odločil, da bo svoj poklic zapustil in šel v pokoj. Roda Tandeau, ki je rodom i/. Romunije, je bil šaljivec, ki ga je poznala skoraj vsa Evropa, saj jc nastopal na največjih evropskih odrih in zabaval vedno številno občinstvo. Svoj umik je utemeljeval na ia način: »Če človek skozi dvajset let večer za večerom ne dobiva drugega kot zauš.nice in brce zato, da se občinstvo lahko zabava, ima vendar končno pravico, da sme večer svojega življenja v miru preživeti.« lo veliko število zaušnic je razložil na ta nem ozračju preleti golob-pismonoša do 120 km na uro. povprečno 20 klofut in da je v teku svojega nastopanja spravil okoli 130.000 zaušnic. Ta številka pa popolnoma odgovarja resnici, kajti šaljivi Roda je vsak večer točno zapisal vsako klofuto, ker je dobivaj plačo po sprejetih zaušnicah. Služba ni bila težka, če je udarjala kaka prijetna gospodična; težje je bilo, kadar jo jc pritisnil kak pijan moški. Za vsako zaušnico je dobival po 30 pfenigov in tako si jc v teku dolgih let nabral toliko premoženja, da bo mirno preživel še ostanek svojega življenja A: »Ka.j misliš, prijatelj, kai bi storila prva ženska na svetu, če moža nekaj časa ne bi bilo domov?« B: E, nedvomno bi mu na mah začela šteti rebra.« Sprehodi po ljubljanskem velesejmu Tako čedno, urejeno, pregledno in lepo naj bi bilo povsod na razstavišču Ljubljana. 5, junija. Cim bolj se bliža Ljubljanski pomladanski velesejm svojemu koncu, tem bolj postaja na velesejmu živahno. Kupčije se očividno razvijajo sicer bolj počasi, vendar — razvijajo se. l’o načelu Finis eoronat opus |>a moramo počakati na konec, da bomo tudi v tem oziru lahko videli veličino vele-semjskega uspeha. V splošnem pa se opaža, da se počasi vendarle vračajo časi, ko ljudje dinarjev ne obračajo več tako strahovito strokovnjaško, kakor pred leti, ko je vsakdo dinar trikrat obrnil, predno se je odločil za kak nakup. Življenje na velesejmu je ob udeležbi tako različne publike prav pestro. Prihajajo ljudje z vseh strani ne samo iz Slovenije, marveč tudi iz vseh ostalih predelov naše države in iz inozemstva, posebno iz Avstrije. Kranjske klobase - bodočnost velesejma Velesejm nam nudi ne[>obiten dokaz, da so kranjske kiobase naša narodna jed. Kamorkoli se vsedeš, zaduhaš prijetni vonj klobasarskih dišav in na' vsakem oglu, ki predstavlja okončine bifejev, gostinskih prostorov in sličnih naprav, ti zasije v želodec segajoče nasproti pisano opozorilo, da ne pozabiš na kranjske klobase. Hrenovke so ob kranjskih klobasah le nekak privesek. Kakor |>ovsod na lakih prireditvah, tako so tudi na ljubljanskem velesejmu gostinski prostori središče vsega velesejmskega življenja. In ker so središče gostinskih stvari zopet kranjske 'klobase, moremo reči, da se na velesejmu vrti skoraj vse prav okrog kranjskih klobas. Ker bi torej vele- sejm brez kranjskih klobas pomenil prav malo ali pa celo nič, bo morala velesejmska uprava tudi v bodoče polagati kranjskim klobasam vso pozornost. Oboževalci kranjskih klobas in njihove tečnosti so namreč iztaknili novo velesejmsko resnico, da je v kranjskih klobasah — bodočnost ljubljanskega velesejma. Velesejmske časovne in krajevne omejitve Najveselejši del ljubljanskega velesejma se začenja krajevno tam pri »Žlahtni trtte in se končuje pri »ringlšpilu« ter tistih možeh, ki s cilindri na glavi pokukavajo izza pulta. Časovno se veseli del začenja v večernih urah. Kdaj pa se časovno konča, tega se navadno tisti, ki hoče med zadnjimi zaključevati nočno velesejmsko dobo, zave šele naslednjega do[>oldne, ko v svoji denarnici in v sebi čuti pravo prebavljivost velesejin-skili všečnosti. V večernem času je podoben ta prostor velesejma pravcatemu dunajskemu pratru: nabasano ljudi, [>ovsod se slišijo internacionalni glasovi prodajalcev raznih stvari, o katerih naenkrat ne moreš razumeti, kako si doslej sploh mogel izhajati brez njih, vmes neprestano pokanje, trobentanje napihnjenih balončkov in petelinov, cvrčanje ražnjičev in čevapčičev itd. Preko vsega pa: godb, da jih človek kar ne more ločiti. V objemu razpoloženja Poleg vedno bolj osvajajočega kabareta, okrog katerega množice s pritegnjenim dihom občudujejo atrakcije poskočnih kabaretk in vsega zmožnih boyev, se zateka posebno mladina j>od krov kabaretovega soseda — k »Veselim Dolenjcem«. Napis precej točno odgovarja stvarnosti. Kajti stara reč je, da je veselo lam, kjer je — godba. In pri »Veselih Dolenjcih« sta kar dve godbi: prva v pritličju, druga pa točno nad prvo, za kaka dva do tri metre višje — v prvem in obenem zadnjem nadstropju. Če sedeš v prvo, oziroma zadnje nadstropje, kaj kmalu spoznaš vzrok mladinske privlačnosti: nad stopnicami te sprejme šop brhkih in pisano opravljenih deklet in kmalu dobiš na in ob mizo, kar ti poželi želodec in srce. Z lampijoni zastrte luči delajo vtis skrivnostnosti, v kateri tu in tam zaslišiš kak ženski krik kol posledico prehudega vščipa, v kotu pa raztegujejo harmoniko, da si ne moreš kaj, da ne bi malo nabrusil podplate. Vse je tako narejeno, da se sploh ne oziraš na lo, ali plešeš po parketu ali po robatih deskah. Lepo je, luštno, razpoloženo.. A končno te le mine veselje do vsega, ko n. pr. že drugič ali tretjič dobiš piva v vrčku le — do polovice ... : tvki. » * Fjj.. s. . tako pa naj bi ne bilo nikjer na velesejmu. Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija 33 V načelu ostane vsak vojak na straži po dve uri. Jaz sem prevzel stražo ob šestih zjutraj. Zdaj je bilo že osem, a izmene še ni bilo. Polagoma sem postajal nestrpen in nepotrpežljiv. Zapornikom je uspelo, da so v svoj šotor vtihotapili vino, pa so se skoraj in kmalu vsi opijanili. Po nalogu bi jih bili morali ustaviti in zadržati, če bi hoteli ven. Moral bi se po-služti tudi bajoneta, če bi ne šlo drugače. To je neugoden posel, če moraš ravnati tako s tovariši, s katerimi si se bil v taki bitki, kakor je bila tista pri Mesifreju. Bila je že deseta ura, a še vedno ni prišla izmena. Vprav je prišel mimo turški seržan, pa sem ga vprašal, kdaj me bodo vendar zamenjali. Zapovedal mi je, da moram ostati na svojem mestu. Toliko, da se nisva sprla, nakar mi je zagrozil, da bo o tem obvestil poročnika. »Le povejte poročniku. Straža traja 2 uri, jaz pa sem odstražil že štiri.« »Nič zato, ostanite tukaj!« »Ali right,« sem dejal jaz. »Ostal bom, toda odklanjam sleherno odgovornost. Straža traja dve uri, jaz pa sem stražil štiri Ostal bom, toda ne odgovarjam za nič.« Seržan jc odšel, jaz pa sem zagledal Silvestra Budenya, ki je zamenjaval kuharja v našem oddelku. Ta je bil padel v Mesifreju. Budney je vprav tri kavo, katero je nasul na gladko kamenito ploščo. Za mletje je rabil poleg te še kopito svoje puške. To kopito je bilo za legijo kavni mlinček. Prižgal sem si cigareto, a že je prišel stari tovariš Gorigas, ki podivja, kadar je pijan. Švignil je iz šotora, pa naravnost k meni. »Moram v mesto,« mi pravi z ostrim glasom. »Briga me, kam greste. Najboljše bi bilo, da bi ostali lepo mirni in tam kjer ste. Če pa zares hočete iti ven, no, potem pa samo izvolite, jaz vam ne branim.« Stal je trenutek nepremično in ni verjel svojim ušesom. Potem se je zadovoljno nakrem-žil in krenil naravnost v vas. Še zmeraj stražim, toda za svoje ujetnike se ne brigam. Ob štirih, ko seržan pregleduje straže, mi manjkajo tri četrtine ujetnikov. Seržan psuje in preklinja, jaz pa mu odgovarjam zmeraj enako. Prevzel sem stražo ob šestih zjutraj, zato se od desetih dopoldne ne čutim v^č odgovornega. Preti mi, da bo o tem obvestil poročnika. »Kar povejte mu, prav briga, me.« ' Ob petih se je večina ujetnikov vrnila nazaj v zapor, pač ni bilo od nikoder Gori-gasa. Z osmih različnih strani smo izvedeli, da je v kantini popolnoma pijan in da strahovito besni. Pometal je vse goste čez prag in jim preti s svojim nožem. Po stari navadi pošljejo po seržana Eti-ennea. »Ga bom že pripeljal,« pravi ta. Odide v kantino in naravnost k Gorigasu, ki se je izprsil sredi kantine. Držal je z eno roko čez pas natakarico, z drugo pa je stiskal bajonet. ■O, Gorigas, kaj bova enega?« . Bien sur, sergeant, seveda ga bova. Vprav mi je srce zakoprnelo po tein.« Pijeta. »A mon tour, zdaj plačam jaz,« pravi potem Gorigas. Trčila sta v drugo. »Zdaj pa,« je mirno nadaljeval Etienne, -pojdite z mano, Gorigas.« Bien sur, sergeant, grem z vami. Za vas bi šel tudi v pekel. In vrnil se je v zapor pod vodstvom ser-žanovim. Nikdar nisem izvedel, ali je podčastnik obvestil poročnika Vernona o meni ali ne. Naj je naredil, kakor mu je pač bilo všeč in prav, v legiji vsi vojaki ljubosumno čuvajo običaj, da st razenje ne sme trajati dalje kakor dve uri. Naš »veliki« odmor v Gaza leji je trajal vprav tri dni. Tretjega dne so nam razdelili živež, drugo jutro pa je že krenila kolona na izlet po deželi. Spet smo morali izvršiti kazensko ekspedicijo. Količina hrane, katero smo prejeli, je pričala, da bomo šli v puščavo. Ko smo gledali vso to zalogo, smo od srca kleli in tlačili živež v vreče in v torbe Pred vsem smo dobili še trijaške'hlebce kruha, kar se pravi, da je na vsakega moža prišlo po pol hleba. Razen tega smo prejeli še prepečenca za šest dni, dve konzervi, dva kilograma čokolade in kave ter juhe v tabletah. Zjutraj smo odšli iz Gazaleje v Mesifre, jer ni kantin in kjer jih v doglednem času uc i se ne bo. šele v Mesifreju bomo dobili plačo, ker je naše predstojnike skušnja, katero so naredili v Gazaleji, spravila k pameti, ia čas je novinec, kakršen sem bil jaz, dobival v Siriji velikansko vsoto dvaindvajsetih frankov na teden. Kolona, kateri smo bili dodeljeni, je bila podobna oni, ki je osvobodila Suejdo. Zbrane so bile vse vrste orožja: strelci, spahi je, sirska neredna vojska, topništvo ter nazadnje redni in pomožni konjeniki. Razen tega smo imeli še nekaj novega. To je bila karavana, ki je štela kakih dva tisoč kamel. Živali so bile med sabo zvezane od repa do glave in razporejene v skupine po šest do dvajset komadov. Vsaka žival je nosila dva velika soda z vodo, ki sta bila obešena ob straneh sedla. Kazenska ekspedicija naj bi očistila vso okolico in kaznovala vse nepokorne vasi. Izvršili smo zapoved, kakor je pač bilo treba. Izropali in požgali smo vse vasi, ki leže razkropljene v velikem polkrogu, ki se začelja na desni strani Mesifreja in se vrača k njemu z druge strani. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.