Z89. itevnka. V Unliljcniu v »loto 24. decembra 1921. LIV. leto Isfcsja vsak dam poas)Hns» tsnessJft aotelle ta prssmlke« |*se#*tt s do 9 petit vrit i 4 K, od 20-15 petit vrit i 6 K. večji inseratt pttlt vrsU 8 K: notice, poslano, ti jave, reklame, prekllct petit vrsta 12 K; poroke, uroke velikost 15 vrst 120 K; Žsnitnt ponudbe beaeda 3 K. Popust le pri naroCUlh od 11 ebjav napre|. Vpralanjem glede inseratov naj se prfložt zaanika za odgovor Upnmriitvo „Slov. Karti*" ta Jtumšmm tiskana* Eaallova ■list tt I, pritlldao. - TtUfNi «L 904. Vreamftatv*) »Sltnr. »•rs*«" Kamti*** «Uea St t, L. aatsirople Telefon ste*. 34. Dopis« sprejeama 1« pea»ls*ae lsi astoetae fcrttkovane« W Re>fce>a>isov a« nti vrata. -bjN Posamezna StevllHa stane 50 par=Z krom. V Inozenistuu 53 par = K Z'fiO. Poltnina plačan« v goto *. „Slovenski ajarot« wel|a v L|abl|anl In po posti i ¥ JagosJavl|li T laoMinatmi celoletno naprej pta&a . K 300*— eeloletno......K 480-— polletno........150-— poletno.......24O— 3 mesečno.......75*— 3 raesečno......120*— 1 . ......, 25— 1 ........4O— Pri mocebltiieiii poviianju m im* dalj&i naro&iini rfopUJiti. Novi nariK(n;ki na: polljejo v prvič nnročnino vedno (MT po nakarnld. Na amo plimem naručili brez poalatve denaria se ne moremo oiirat!. Dr. Nikola Velimlrovič. vladika ohridski Velika pesem o slovenskem plemenu. (Uvod) L Kakor sa razraSča semo, pređ-stavljajoč samo na sebi začetno sintezo, v vejnato biljko, kjer se vejiea oddaljuje od vejice, oblačeč se v II-stje in cvetje, dokler se končno po izvršenem analitičnem procesu znova ne izkoncentrira v plod, v novo obogaćeno sintezo, tako se je tuđi razvijaia slovanska rasa i2 svoje stoletne dremajoče sinteze pred 14 stoletji. Razmetana v raznih smereh po azijsko-evpropskem kontingetu je sama zase kllla in rasla ter se analizirala. Del te rase, jujroslovenski narod, je bH takrat vržen kot eno stavno seme na prostrano njivo od Triglava do Crne ga morja. Ves ta narod Je imel eno antropološko oz-načbo, eno ime, eno vero, iste običaje in isti duh. In analiza se je započela: započela se je namreč đelliev, trpljenje in ustajenje. To je anali sa, ki predstavlja normalno zemeljsko življenje vsakega organizma med dvema sintezama: delitev, trpljenje hi ustajenje. Analizo na Jugoslovenih so izvršili nova okolica in novj so-sedi, ki so bili ali kulturni ali razorni činitelji. In ta analiza je pomenjala pravo izkušnjo za novi narod na Ilir-skem polotoku. Previdnost, ki vodi vsa živa bitja, je astvila nebroj vprašanj novemu narodu. Ta vprašanja so došla preko Bizanca, vzhort-nega kršćanstva, vzhodne civilizacije, preko Turkov in Tatarjev. In na to skupino vprašanj je imela dajati odgovor srbska veja jugoslovenske-ga plemena. Druga vprašanja so posredovali Rim, Madžari, Benetke, rimsko kršćanstvo in jugozapadna civilizacija. In na to skupino vprašanj je imela dajati odgovor hrvatska veja jugoslovenskega naroda. Trejd vprašanja so došla k nam po posredovanju Nemcev, Longobardov, re-formacije in severozanadne civilizacije. In nanje je imela odgovarjati slovenska vejica jugoslovenskega plemena. Bizanc je pometijal za Jugoslavene tole vprašanje: Ali ste vi ja-stirji in parani sposobni, da usvojite in raznmete kršćansko civilizacijo vzhoda? Turki so značili vprašanje: Ali ste v položaju, da v imenu kr-ščanskega zapada branite kršćansko vero proti Islamu? Z dnigimi bese-dami: Ali morete Vi novinci v svoji veri žrtvovati vse za svojega boga — Krista? Tartarf! pa so pomenjVi za Jugoslovene tole vprašanje: Ali ste tako silni na duhu in telesu, da lahko klubujete razvratni sili viharja, ki je kot peklenski ogenj navalil "a Vas, da Vas izkuša? Na ta vprašanja so v splošnem odgovorili Srbi in njihov odgovor je bil prilrjevalen. Istoćasno, a z druge strani, se »e temu novemu narodu predložila nova serija vprašanj, na katere je morala odgovarjati druga skupina. Rim je pomenjal za Jugoslovene vprašanje: Ali ste sposobni usvojiti rimsko kršćanstvo in latmsko-rim-sko civilizacijo? Benetke so bile 2,a Dalmacijo vprašanje: Ali morete tekmovati z mano v dehi in smrtnosti? A Madžari kakor tud! Tam;jj so bili vprašanje moči odpora proti razvratnosti. Na vsa ta vprašanja so odjrovo-rili Hrvati in njih odgovor je bil pri-trjevalen. No, končno se Je pojavila nova skupina vprašanj! Najprvo so stavili Franki in Longobardi in za njimi njihovi potomci Nemci in Italijani Jugo-slovenom tole vprašanje: Ali se morete Vi, mali in siromašni, obdržati proti našim velikim in ind'istrHal;-stičnem poplavom? In Slovenci, najmanjši od malih, so odgovorili: M o r e m o. Fn na to je germansko re formatska civilizacija stavila vprašanje: Ali imate Vi, Jugosloveni, kakšno besedo v velikem pokretu nove religije? Ali ste sposobni za gotsko industrijsko kulturo? Nato 50 Slovenci odgovorili pritrjevalno. Naravno, niti je kdo stavil ta vprašanja v besedah, niti kdo nanje odgovarjal z besedami, marvec stavljena so bila z ogniem in me*em ter z moralnim in duševnim pritiskom. In nanje je bilo treba takisto odgovarjati z ognjem in mečem. 3 ne z delom in duhom. Niti se ta vrrpša-nja, te izkušnje stavile jugosloven-skemu Jobu nekcea dne. niti ie b'T dan odgovor nanje v enem dnevir. marveč skozi stoletia so se ta vprašanja valila na novi narod in novi narod je moral stoletia ali odH*nri te skaline^ ki so se valile nanj, ali pa skušati da se jim izogne, ali pa da se vspne preko njih. Ni lahko prodretl v zgodovinsko smisel kakega naroda, zlasti ne onc-ga, čegar zgodovinska analiza iJe skozi vse tuđi najnežnejše živce In traja silno dolgok Zato se ni č\ . :, ako zRodovinarii z obupom *zro na razcepljenost našega naroda v prošlosti. Toda, ali ni baš ta ra7ccplje-nost dovedla naš narod do skrajne analize njegovih sposobnosti? !n naj je bila ta raz.cepljenost povzroćena po planinah in rekah, ali po notrj-njem nepoznavanju in samopozabJJl-vosti ali po zunanjem pritisku. v?e kakor je bi!a ona koristna in bodi izrečena čast in slava bogu za to. Zgodovinarji nravijo: Skoda, da inamo tri zgodovinc, toda evo, kaj d< kazuje na5o m^Č? Tri borbe, vse tri dobljene. tri prerade, vse tri pre-mostene! Tri zj:udovine, a vendir cna z^odovina. tri silna dejanja v eni silni drami. Tri irrjčrniške vzkllke v cni gol-ki na kraju krajev zlij-Jo v eno «?!o-boko in sve?e jezrro. A b^žia je volja močnejša od pustinjske su?e, cd dlv-iih zverf in od orkana, zlasti ona božja volja, ki strpa iz svoje rezerve, kadar je izk^Senec dobro prestrji svojo izkušnjo. Samo eno oMahijem — in to je splnšno obžalovanje vseh nas — namreč da če^rti j"rro^lovcn-ski i7ki!Šenec, br!carski narr^d, §s ri uspršno pol^žil svofrpra izD?ta in da ni dal dobrih reztiltatov mnogo sto-letni analizi naš?fra plemena. Toia, naiđem to'a^n evo''* ♦"*«■<* v r^'sV. ra bi videl, će bi se rodil kasneje, kako služi tuđi bolr<»Ti<;1^^ 7#rrw^'>*''»T»«V P^»v**T'- mo danes svoje rrisli in srca svoiim bratom Slovenc^rv ^»a^t! otH, kf so dali svoje življenje z^ r^i. h ka-teremu stremimo vsi in za kat^rera ist? tr^fiotrk moTi ]< bo rrater in s^st^r no c^ri-vh ^ln^^-n. ^krb brb'h r^^^t !*» «-^f^^*n vr»«» r^ ^ >-r'e do Kolne in *d M-^^ra ć* Tr«-t:i. Skuhali borro dati r^^^vor na dve vpra*«ntf: Ka^e reT?iitatc so dnif Q1r* venci pr\ n^dr^bni fn strani an"1'«?.? nifbovc^a Žlvl'cn'a Vot cclma in *m-«ro, s kako zr^r.tio in s kaV^^^m kanHa'om stona^o s^dai v novro bo-vp.ti sintezo }r$rosYovenske z^ndo-vine? JugasSau$n22ia delegacija soholsha u ?ragl V pravVar mlnnTib dneh je Imela Prajra mile poste s slovanskc^a juga, pctčlansko delegacijo sokolsko. V petek, \(). t. m., so dospeli na \\'il-sonov kolodvor starosta Zveze jugn-slovtnskf.^a sokolstva te-nanek in dr. Hcller. Razpravljrlo se }2 rajnrej o z!ctu Jnsrosloven. SoV-vl-stva v Ljubljani leta 10??. Oostje so poda!i o pripravah 7a 'Jet nodrobno poročilo, ki se je odobrilo. Nato se je razpravljalo o prvem 7.\nVA vsfera slovansV««-^ sokolstva, ki se ima vršiti o prllil'i najbl:žjeffa zleta sokolske^a v Prag!. Leto na to se prfrcdi sk^nna priredltcv vse-^ra sokrlstva ra Kosovem po-1 j u. Nnd^l'nf rrcdrrct debate je b;- ]rt r»nsvctova*i:», l'^ko 7Vf*ZHt\ St'kt z Pu^frrri in Poli\?ki. Načelno ni po-m'sl'kov proti t^nui. da s* začno z Bul^ari in P^TJali p^r-ia^'a o evon-tva'iem zM'žanni. Temelj k rjenu pa imn \ ;ti 7o^:";?^i.? v vnr^^i'h sokokke^a pro^ra^'a. Pritrf?;io <;^ i© ra^nlje, da ne srrcjmc v Svaz ame-riško soknlstvo č^'^iov^kn. Končno se je r^zrrrvl'?^ o uftnnn-vitvi vi"oV^ š'>b srV'—ke v Pracri in o nstrnnvlianju soko^k'h enot v Ceškoslovaški in Jugoslaviji. Tekom vse srie s~ je karalo, da vlada v nrč^lnem na^i'T'Hi'i na skupno klrjo procrra^^ soVn'rk^jra in na n^men sl^vnr ' ^7^ soknlstva med obema Sva^or*.? raravnost idealna harnon-"a, in ne1-a»vrat je bilo v dc-bri.ti ko^*?rn*Tano, da ni mrd njim«! ^rav njv?k:b razl^Ckov. Razve^e-li'vo jr* ^ejsrvo. da tvorita danes ^va*' čo^knslovn^kepa in jugoslo-vrnc-Vf*nra sokolstva edinstvrno <^r-"■a^raciio isteka programa in istih težeći. Po seji so oč$)\ gostje k starosti COŠ, dr. Sch~inTin. v črp:ar obitelji ^o z ne^-ntrrimi prijatelji prebili pri-jeten v^č>r. ?o^otno dopoldne ]c bilo up:>-ra^li^^o za p^s^te: popoMne so hfll V Pragi, 19. dec. 1921. ^ostje na predstavi Dvofakove opere Cert a Kaca« v Narodncm di-vadlu. V ncx1c!jr) so bili postje na sefi izrednejja sestanka odbora Ćcskt>-slovenske obee sokolske, kjer so bili navduScno spreleti. Zastonnikotn čsl. sokolstva je izrckel starosta Zveze ju£os!ovenske, dr. Rnvniliar, z 'skrenitni bcs.dami po-slušano sto.ie. Obetali so n:u, da se zleta uduleži velik del čsl. sokolstvi. Zvcčer je priredilo sokolstvo Velike Pravre na čast delegacije v žofinskl dvorani slavn^stni večer, ki se je razvil v vscslovans!:o manifestacijo. Starosta C^^S, dr. Sclicincr, je 9 rrisrčnimi in top'imi besedami po-zdravil mile ji'troslovenske fjoste in pozdravil je nisko rrlndcž, ki je bili povabljena na ta večer, da bi mouU pr; tej pri!iki spoznati, kaj je vlo-vanska dns"a. Iskreno je pozdravil tuđi jusjrjslovcnsko §tiidcntstvo, za katero se je zahvalil br. medicinec ?antcl. Starosta Jugoslovenske Zvczi, dr. Ravnihar, je v svojem iskrem odgovoru naglašal. da traja vzajem* no prijateljstvo med narodom jugoslavenskim in če^koslovaskim 70 od davna, a z gojenjem sokolske niKH se to prijateljstvo utr ja bolj in bnlj. V naši združitvi sokolski vidi naj-lepše jamstvo za uspešni razvnj obeh narodov in držav. Br. dr. HeN ler se ie v imenu nepris^tnega na-čelnka ČOS, brata Jindficha Va« nička zahvalil za snomenico, ki jo ie jugoslovenska delegacija izročila dr. Schcinerju k njegovi šestdeset-lernici. Br. Laza Car se je prisrčno snominjal vzajemnih stikov v minulih letih ter je razvil narodni pra-^ram obeh narodov. Poleg teh govo-rov, ki so bili spremljani po burnih izrazih soglašanja, so bile na programu konecrtne in pevske točke ter so se izvaja'e vaie z obroci (na-raščaja Karlinskega Sokola), va.ie na bradlah (prr^ki Sokol) in pro«te vafe (Sokol Karlinski). Posebno pozornost so vzbujale vaje s kiji, pripravljane za ljubljanski zlet, ki so jih izvaiale ženske Sokola žižkovske**. DelrgacMa je vztraiala na večeru do zaključka in je bila. kakor ob svojem prihodu, tuđi pri od hod u navd'išcno pozdravljana. V ponedeljek, 19. decembra, jd delegaciia po prlsrčnem slovesn s sokolskim! prednjaki odpotovala f» Prage. J. K. S. ^tefan Ž«-omski: IzfeiiSniaua. (Ie poljšeine prevel V. Mazi.) Najmlajši sin visokorodn© gospe Ane Krzywosad-Nastawske ee je po-fcsvpi.il duht)vs?kemu stnnu. Kflzal je ž© v deskih letih irr^dno ljubezen do molitve; bil je tih, pohleven, silo resen in bogoljuben. Solal ?e je v Rimu pod nuđzorstvom ilitlinoga Borodnika — kardinala in J"d Um rudi dovrBil semenišče z izvrstnim iifnehom, ko mu je bilo koroaj devot-rinjst let. Ker pa zaradi neđolotnosti $« ni mogel prijeti masni ikra a posvećenja, se je vrnil prvič po dol^ih letih T »lomovino in .^etal pri nmterf. Izbral si je pa vokalu palače izbo, ki je bila pusta in vlatna kakor jetni--ka celica. Spal j> n* golih tleh, postil - e brez prenehanja in bral latinske molitvi. Vend« se }& ponoČi oelo bi^Al in >sil s'.r>korno obleko pod bgoljeno «n-t no klerika. Bil je nelzm'arno daber, .'ns?9 \^^odpufitljiv in n^znansko skro-:nen. Te je kdaj pedel, j-» Mdel ktomaj na nhu stola, kakor bi se 1*1, đa bi se na «> zRtnknilti sutana, ko bi morda pri- šel trer^tok vnehovzetja. Hod i I je po prstih, fcakor bi imel MA podpUah M»- I dal nekake mistike iele, kl so en \n- , rovale zemoljske^ razkolobariti. RottmI Je po izhojeni stesi sredi nepraftledneg« klasja na od-daljenf icrl^ek, kjer &* je skri/nla t ^snei bororcev lesena in že na pol stir>- hnela kapelica. Komal je zopet nrkega dne kakor pcmavadi. Okoliri* j« Mla i« potopljena v mrnku, daći ne jd ie na nhodu palii lilije-st trak svita. Po iitnib bilkah so visele debele kaplje, ki ^> bile orosile tuđi itevo, nad katero m ]*e sklanjalo težko klasje, Slabotno oeTetl)«no ti to 9« je šibalo po gritkn kakor ogi*>m«n v^i, v»© do gosda, kjer j# stalo kakor ▼ zailvih. Vonj sesnlje in dosordvajo-če^ra klasja j^ poln 11 tozračje. ronj, ki podneta v človeku sarMt motA, zdrarja in mladosti. Oster. Tlaidn dih je priha-jal li i^ozdft, \t tiite crne globi ne Tiso-kega drevj«, kl «e nu je po vrheh začela n* zli vati modrikattfi In«. Pogasi je hodil klerik, leno s» se mu vl«k1e nog*», roka je boftala i i to. Iz-prsd mog so asm svigali skrjanoi 1b pe,- I dnl 1 zopet v goščo klasja kakor kamenje. Iz »vita je rapla zarja, Ra«Wi jd kdkt>r ocrromen plamen, otvetljujoč rnzpoke in kotnnje trmnih o^lakov, ki ro lenorlli nad fto7dom. Stolefn« »mrvice, vfn^ini'^ vrh hri'r Apostoli slovan-stva Veje so jim Strl^le v pro7oren arur liki roV^, pov-zdipni^ne k solnru. ki ce bo priksrsi^j. M«hom:i je 7/inlsivii zemljo mo^o-čen val: — t vejrvja etnrek je rriftuftrl vrter, sel svitnrjn \n je ozn^nil 2T5H-Sfem. travam in ti/om. «>fnre! Bila je podoSa, da podrhteva feem-U«, da ji Je z*«ti srce. In ▼«■ ter je poveail krila Ur se iiguhil t oira^ju, dnh^em od smole, 1* tov ja in klasja. Nastal je trenotek smrtne tiil-ne, dol* in đt>brodejenf nastmla je tfeta skrivnostna mlnvta, ko sa£ao rssiline •noto dih«njo. .. DahoTnik je »pri pogled na sar}o. Iz srort mo se m« eedile sa astnlee be-sede molitve, kakor se cedi srrt&U po Inbadu smrek. kadar priđe pomlad. Ko j# phromsl do kapMire, je odprl rrata, ki so bila sbits iz širih ds^ic in je na-ft^l na kolen« ter razprostri lakti pred podoht> Krifltn**, naslikanoga od okorne, neuk* roke. Kakor da se nm Je drignll* dus* I od zemlie k v^nožiu B»>c^ Zn tr^notok so so mu odsul** z ori luskine slepote in pl^dal je obličje \><»većneKa ... Hipom« *© je rnrl^pla sirova, sko-rnj hnitnlnTVkrat se mi, takrat IT.nnke Ije hotelo, vi dol Fem jo v polju, cjolohiro belo .. .< T>t rr>Mevki pn je odgovorila dni-p:a, d^kliska. prib " ijoč.i iz dalje: >Belilo se jf* od — sr^irir« liinene, ti pa, Jai. si mislil, da «1 videl meti«!..« Mlađfnič je vstal in stopil na pra^ kapelirf. Zacrlenini ]f» fnatavunga hU-pes v srajci, • slamnikom in bo»ega, ki |» krči I na rohtJ jror. arlava, orrnjena « rdeMm rob-cem, je ariedala 4ja, kjer ie robotal hla-pec. Ko je prišla do ovirka, ji je kopa« sastsvil pot bdvezal jt s prs roglt* pUhts in postavi! h u taro na zemljo... Pahnila fa j» od sebe in prasvikt t : sroeh. Duhovnik ti j« zakril oM s đlaiunl, toda fe« trenotek je Ispustll roke, ko sta zapela peti, da je odmevalo po go- . sdu. Bila j« to futlovita nusika... La- kor napeta strurw je trr»y»*»t-sl in ilrhfel gofd od udarcev teh dveh glasov. >Na vrtirku — <* čelika, v sndovnjnkti dve; ljuhil sem te. Tlanka, z v« '* dal sem ti srr* Cevlu«krwie. ogromna «il>le solnr*, ki jo pogledalo s rr>l>a klanrs. Hodlla sta dolgo vied rararumi, doklsr )U nj ti to popolnoma makrilo. Klerika so silile solie iirt1iB«> ia se po-staTtl* preden) s solsnimi e^fni in t)oU Cimi kitami deviikih Us. RisU je v njssa i'ekft nepornsna ino^, neodrniljl-va, neisprosna, moa;očna in ■•tmraoeno sladka ter g* samasal* r dnljrai pro-strtftnstTo. Dusm «• je trgala v divfo STobodo. kakor s* trga, irsbes v ra«br-•dsA beg... stran 2. .SLOVENSKI NAKOir, dne 24, decembra 192i. Ster. C89. PollttEne oestl. ri in Oehoslovaki. >N«ro&*l Ldstv« pflt-lejo v svojem poročiln t> »Jugorsloven- ■kem refcernc čsl. otos soktoiUfc<* lađi tole: Drugi lugo&Iorenski gororoik, •r. liasar Car ]• ▼ slojem knumem §p- pt» Bttkih voolovanaklh. Davna 8cb«4-•©ifera ielja, da bi poetala sako laka mitfri t*i Slovanstra, Je nasla toplega eoglaSanJa r besedah obeh Jugoslov*-»ot {ifr. BArnfhArJa te dr. Caurja), kl •to 99 tptominj&la naših (č, rtov.) isto* Ipr ▼ Izubijano, Zagreb, Sarajevo, B4bgrađ in t — Sofijo ter stikor » Bnsi fto Pbflakl. Drakratno razves-alfi-;^Kr*}o bilo, da «ta prav Jugoelorem ipogla gOTtorlti broi trpkosti o Bolgarih in rta |>rlBT**Tftla ntijnost, da je treba jfclaH složrx> t re6eh sokolskih ■ ▼»•- ■> Not* politična •tranka. V >&*- rfrdtrftkem Dnevniku< čitamo: Pišu nam fe Ljubljane, da neke tamošnje uvaie-Ot pblltietoj osobe žel© organ i rovati |tOT«mko - hrrateku radikalnu stranku. Kakav program i §fct» đe te stranka prosljedjirati, to ne — Jufoslovenska napredna mladi- aHi * SaraJ^Ta. V času tplošne p&liti-be korupcije ]e razv^seljivo dejstvo, na a« mirija fugosloveneka držani a Si narodna ml^el ro«d našo napredna ftriaditfD, V Dalmaciji ]e pt>rg&niz&e'ija napradne nacionalne mla-dfrie ** tako razSirJena, da mor«i]o u »jft> reeno računati tudl merodajni činitelji. Te dnl pa ■© je vršil v Sarajevu vntenovnl občni zbor ju£o*l*>venske na-jcfonalne mladine. V organizacijo ss Je «pi«ak> 2fe 230 članor. Škupščin* je pt>-Alala kralja Aleksandru udane bratske pozdrave ter položila n« grob viđov-canskih herojev dva krasna venca. Kaj P» flaSa mladina v Sloveniji? Ali res m t*6 nobenega ldealnega nacijtmali-tfta med naSiml akademiki, med naJlmi iapredriuni organizaoljami, kl bi dvlg1-dil saat&vo nadjon«ilnega jugosloveor ftra, pred katerim bi morali utihniti •ffbbal glaaovi umirajoč© generacije? z= CedkoftlovAŠkA repnblika štedi vrađniltvu. 0. si. Srž. uelufcbencl učitelji eo pravkar silno ogorčeni paradi za&orm, ki je bil tvrotekli teden •prei^t v poslanski ibrnlci. Ta «nkon a^loča, dft uvvija raoTa plafcevanje po-kojninskih JD'đtegljajev in deloma, pi*-•eranje davkov ter cirfo ini žanje uM-toljeklh pla^. Olanjeni aktivni državni uameioeiid, katerih žene sb tuđi dr- žavne nameftoenke fn kt mm* pre)ema- jo driaginjsk© dok lađe, ▼ bodode ne do-t% t©ć draginjskih doklad sa žene, nego samo ia«d in ta otrtvke. Država ima 2% raUlJard deficita, * yeč ko po* lovica dri. dohodkor potimjo plače dr« fcav. uslužbenedv. C. el. republika noć« poanemati Avetrlje in tiskati bankov cer t navldezno pokrivanje eahtev jav. nameščeneer, nego jo zaMa fttaditi pri plačah. Raaingirajo 30 *a 3H %. To Je 6. al. republika Fttnilo, ker hofta dvlg-niti svt>jo krono in ker Je baje ilvil do-volj, da •• Je j^zvila zdrava konkui ^n-oa. K sre^l vse tak« pr««a^ljeno«ti ali vee Spekulacije na take nesmisli z;itira življenje, kl pokaie t praksi, da se po taki pt>ti ne priđe nikamor. ~ Nota stranka —: Čeških hišnih posestnikov! V nedeljo ee je na praških Vinohradih ustanovila nov« etranka — >strana če=ikoslovenskel*n domova«, ki hot-e iz hi?mh posestnikov ustvAriti pos'dbno politična organizacijo. >Narodni Listy< pišejo: Tn dogo-dek je dokaz dan bili posestniki biš za-pii?čeni od vseh pojitifnih strank, da ni ž njim! imela nobena politična -r: nuka ^ocutja in đti *a hi^n© posest-niko ni nobeneera dni|r^«* izhoda, nen;o da bo samostojno bore za svoj«* jahte-vp, v°^°ra bi rrfbgel lastno ptronko ustanoviti ž^ vpak «tan in vsaka interesi-rftna pkuninA, ml pa bi tafeli r republi-ki politično Mfifnico. do katere itak ni-mamo ve^ dal?«ć. — Poljak! za ruske ne>njake. Na varSavskem v»»ufili§5u ustanavljajo rektorji visokih Sol na Poljakem poljski odU>r «a podporo niskih učenja- kOT. — KomniTisti rror! svojim nivSim Tođiteljem. Madinrski komunist Un^ar H., ki živi zđoj na rhmaju, je i^dal knjigo, v kntori je obdolžil Belo Kuna, da je poneveril ofrrsk! drfavl velike Vsr>te in umoril dva, ukrajinska komunista, da j? v Moskvi kot ruski boljševik ukradol nekaj milijonov ruskih zlat-nikor ter Jih poslal v Budtnipesto svoji ženi in ljubicam. Komunist Son^n^n-sehein pa je nrtpipal bit>Šurtv, v kateri trdi, da je bil Bela Kun ▼ ozkl *v*zi s cealrt>*lova^k1m1 komunlsf?, zlasti b dr. Smeralom in Kreibicbom. = KomnnisticTKi »voboda. V Odesi Je Mio ustrelienih 66 oficirjev, ki ni«o hoteli priseči no, komunistički evange-lij evobode. Telefonska fn brzoiauna poro£ila. «AKONODAJNI ODBOR. -*tt Beograd. 22. dee. Glede delova-mja, zalconodftjnega odbora po danea dV> poliie imeli zaetopniki skupštinskih klubov fe>nf«renoo, ki je trajala eno «jct>. Bilo je vpra Sanje, ali naj ee člen 190. nstave tolmači tako, da zaikonodaj-nl odbor nad«ljuj^? evo je delo tuđi pre-Jn> 38. deoombrft. Radikalni zastopniki at> taoaiop&li mn«njet da ee mbre pregle-^ovanje ttredb raztesrniti tudl preko tega roka. DruGre skupine pa Aistopajo fm«nj«, da je 28. december zadnji ter-min, ■ katerhn ae konfa petmeseArl rok, ki Jo v ustavi predviđen za pre-araeanje uredb. K*>n5no ee |e đb^r^gel epora^um • temt d» Je ekrAfni rok 2» delbvanje 7a-konodajnegfci odbora 28. deoember ter m je ftklenilo. da se uredbe, o katerih ■e ni raspravljalo, razdelljo na dva 4el&. V prvi del te bodo sprejele naj-Ifažnojše uredb?, *> k«terih »e bo vse-kakor moralo razpravljntl v odboru, A)5im •• v dračem delu nahajajo vse uret^>et 1a katere te vsled kratke^a iafta Bmfltra, dn je do»ti, d* r^koije ŽredlAgajo Jznr^mrmbe in da z^kmto-ajni t>dbor plnsuje o tem brez debate. ?ato •• Je aklenilo, da morajo sdkcije dovršiti »voi« delo do 24. t. m. in da jpredložijb odboru poit)?ila o uredbah, • katerth ee mora po sporazumu med »•tHno In opozicijo pretresati. Z«kbnodajni offbor bo .sel • poino Dttfo na delo ter bo pretreeftl grornjo juredbe, dnevni r?d t>«. ee bo doloMl po rfv^h delegtotih opozicije In vladnih atrank s odborovim pred^ednltoom, TI (etegatt «0 se sestali danea, in elcer od jtadikaleer gg. T r i f u n o v i 6 In Filipovih, od dembkratov PopOvid In An g j r** steh, ki smo jih prejelf, albanska rliA* m aptoStnje mej nevtmlne ocrne, kl Jih Je odredila veleposlanifika konferenea. Nj?*» četo eo zasedle t nertralni <^mt zapadno od Skadra trto Muriđan-Zo-g'aj, severovzhoctao so tuđi easodle obalo Hbdskega blata, potem p* obmej-it> Crto od tegh kraja do ftortofanlM ntmstf ita inorerjo ram fi,a- CILA REPARACU. —(1 Fari«, 98. dte, *Afenom H*vaa< ptorofia is L*>nlikčil dna 15, }an«arj& in 15. fo-bruarja; po teh prip«orodilih bi se ed-klonila Taaka misel « ^oratorij«. Nn ta iKuin bi prišlo franit^ko fetali-ča do veljfivp. X< ničija bi Ma primorana iz\r£iti f7f ?• i'anj© «pj*^fjli 500 milija* nov pSVIh n-ark. Zn. seJc 20% iivcznd vroibu rti li ^e inogel pustiti pri etra-ni. k--r jo vc-i'-ina odplaSana a prirodni-mi ?«ino vsotto. V priporo-?ilu ?© priporo^a v^. odrodb, zt'tsti raz^irjenje pc^obl&stil gsa ranci jalca^i odseka in Ftrožj« na/lziranj© nernžko uvozn© trgtjvin^ke ttntistike, da ^e pi^preti ponovitev trditvo o pla^ilni nezmožnosti iierntLe* \ lAdc K'onc-no ee vzdržuje in zavaruje belgijska prioriteta. —d Pariz, 22. dtv. K^kor porofijo lbndoski posebni roročevaloj tiikaj-šnjih listov eo^lnsno. so rnzpovori mM Briandom in Llovd Georerem privedli do spornzuiiva pric>šnepa značaj«, zlasti finančni problem, rusko in ©rienteko vpi\Grinjo, kakor tuđi vprA&anjo ra^'orožitv^, ostanejo pridržana vrhovnomu svetu v Cannes. EKSPLOATACIJA RUSIJE. — d Beocrad, 22. decembra. Presbfro poroča ir Pariza: O. Rathenau, zastopnik delcgatov nemSkc vlade, je ropet priše! v London. Zdi se, da je njecov prihfxf v zvezi z vzpostavitvOo odno?a|ev z Rnsijo. Po an$j!e$kem mnenju sr trdl, da bo Nem-člja dobila prlstop v ru^ka pristaniiča, ako se doseže sporazum v tem vpraSanJu med Francijo In Angliio. Ako bi se dosesel ta Rpora^um, ni Izkliučeno, da bosta IJoj'd George In Briand po«;lu?ala predlože f. Rathenaua In pogoje, pod katerlml b! Netn-Čija mora sodelovati v gospodarski In Industrijski eksploataciji Rustfe. f£ VSEH KONCEV SVETA. — đ BufcareSta, 22. decembra. Na Cr-nem modu Je poslcdnje đni divjat silen vfhar. V Konstanci se Je odtr^tio vcč h-dii, kl so se poškodovale. Mnogo ribičev se ni več vrnilo z morja; smatralo Jih za izgubljene. — d Moskva, 22. decembra. V 2itom?-rn 9O 23 banditov obsadili na smrt z ustre-IJenJem. — d Benetke, 22. decembra. Pr! mo^tti y Santaoni di Padua sti ob 21.4=5 trčih skupaj Iz Pariza rrihaiajcči vlak in ekspresni vlak Trst-Rim. Tz Mestra In Iz Bc-netk so bili odposlanl na lice mesta po-mcžnf v'akl. Iz naž2 lir^ievlfis. — Spomenik kralj« Petru v Dubrovniku. Iz Dubrovnika poročaio, da bo izdelal kipar Ivan Meštrovič plosčo kralja Osvoboditelja v viso-kem reliefu, ki bo vz!dana ob me-'t-nem vhodu med prvim! in drugim! Pilomi. — PobeslI kažnjene!. Iz dežclne jetnišnice v Mitrovici sta pobesrnila 191etni delavec Dragotin Jelenič in 261etni brivec Ivan Cvctkovič. — Venerlčne boleznl v Beogradu. Na podla?! statističkih podatkov o kožnih in venericnih boleznih se je zdravilo od leta 1919 do 1. oktobra 1921 v beogradski amhulanci za kožne in venerične bolezni 10.000 oseb. Med temi je bilo 73 odstotkov veneričnih in 27 odstotkov kožnih slučaiev. Po spolu je bilo 85 odstotkov moških in 15 odstotkov žen.'k. Po pokliču je bilo od teh 1914 delav-cev, 1702 obrtnika, 833 uradni'iov, S06 j?ospodinj, 706 kmetov, 708 di-jakov in 585 nčencev. — Prostitucija v Beogradu. Leta 1919 je bilo v Beogradu pod policijskim nadzorstvom 135 žensk, leta 1920 pa 156, letos pa samo 48. Od leta 1919 naprej Je izčrtafa policija iz kontroJnega registra 96 žensk, ki so zapustite netiravno življenje. Neodređena domovina* — FaSistovski nbijalrr pred trža-}&o poroto opirosfen. 1*7. jul i;\ a t. 1. je bila v Izoli v Istri n?ka svpdanost ka-toliška mladine. Navzoč je bil tuđi mM-lel] Ivan Zuetovich, ki ja ^el ob neki priliki z dvema svojifn* tovari^ema proti mor8kemu bregu. Ze ni i mi so pri-hiteJi trij* mliđi fadisti, ki so kričali: >Kviaku roke, da Vas prciJčemo!« Dva vtft ee odzvala potivu, Zuftovich pa Je proteeiirat Hitro ga je cd&n izmed kri-C^Cer Oklofatal. Zustovlrh je zbdi&l. Oni trl)» ta njim. Dva sta kričala: Stre-l]a]f Mario in zadnji ]e rrgel ali rodno bombo Mi prtarđo, ki •• je razpočila, zadela Zustbvicha, đa je pađel tva tla in oUežel nrtev. Radi tega dogodka Je fltal ivriet Uarfa> Forti pred poroto v Trmtn. Vsi trzulkl faMsti po MH na no» nh In ao naravi*** oblegali sodiS^e. Priftun ae je poznalo, da ee iz atrahn pred faitoti boje govoriti 6t«tr> reanicto. Državni pravdnik, kakor tndi branitelji, so povorill poTotnikom t^ko, da ee je dak> takoj sklapati, da bo Mario Forti oprošten obtoibe, kar §e je tudl v re-aniel sgb^lo. Fašisti ao kaaali, da so đoaegH reiik triorot _ Politična sifuacila. — Beograd, 23. decembra. (Iz.V FolftfČna situacija zadnjih dni jo namotana ratft imenovanja rovega vo|-nega ministra. Na cni strani je dose-žen z muslimani defin. sporazum. Muslimanski klub je modificira! svoje zaJiteve, ki so bite zo dele^. Kor-kutu, dr. Hrasnici in Kapct::noviću izročene g. Nikoli PaSiću, na drugi strani pa Je re vednr, med domoVrati in radikalcl sporno vpraSanj* imenovanje vojnejra ministra. Po rrodsed-niku r. Davidovicu je demokratski klub i!a7nanl! tr. Pa^ičn 7nliteve c!e-rrokratov ?!?<:!e teea recortn. O. P.t-vldović }e izrnzil pf. Pn^iču želio, da hi se demokrat je zadrvoliii s vledeCo rcSitvijo, da bi Tzčarvo prevz^l g. Pašič po>lc vojr^c^a ministra. Radikalni klub je č-:*\ z- Pašicu pnp':!.u) svohoUo in proste roke v tem vprasan ju. —(1 Beograd, 22. i**?. D^re« pr<*d-fMildne ]o g. Dttviiftivić po.^tH g. Parića in mu linzjirMii ■ita.\'*{-c o vojiic-#a ministra. G. l'ašić je odgovor i 1, da Ik> o tom jrovnril v nulikaln m klu'ju in da bc p?ii>oMne od^ovortl. TVtkoj potom ]e imel rHUik«lni k 1 u I > re]o. ^f;a jo bila zelo kratka, ker je klub tnkoji pri-etni nn to, <'* praio v tem vpr.n'-.i-nju dati ^. Pažiću prosto roke. Po t< j soji je odtev*o-uil Nj. Velif^n.-tva r> položaji. V jAr-lrtmcntnrniii kro;ri1i provore, d:i se bo v tem vpra£nnju nA?>la brza rrftUcv. Zdi s« pa, d/i >x> F*-iieral ^oi'evi^ ^lklo-njen. K?-t nniresno;sa knnfHd.'itn r.a vojn'd*»a miniptr'i pe im^nujeta gdnera-la Vaišić in Mulić. —d Ilror ▼ nnjkrri^'m c.\f\i. Tekom popolciiieva f?t:i obe stranki c«ka!i na nov se^tanek r\) ra^covor med pofi.i-meznimi osrl>'o.-tmi in po&cbr^ na odro vor ft. Pilića. ven«lar pa p& popol-dne ni zrodilo ni-^fdr, pr> <>mer bi ?& mojrlo rci'i, v krki fazi r nr.h"..:a kri- 2«. V demtfkrrtt.-k.ih krojili ee J© zvečer puvoribs da *o vpr;iža;ii«* vojnepja mi-fudtra po veo] priliki r 'i na (a namiri, iLti »0 vojno niiniFtrptvo ne bo popolni-lo, temvdč d« '**) doltnr^ii vojnega mi-iii.str* vr^il knk i\rxx% «1 ti kabineta. S strani radikalrev ro trdi. <\i se to vprn-rmje •> moip rediti na t\ način, kor oni ta::o reiit^v olklnri-jo. Muslimani so dan«'s prfilpolino odtlili kon^-no r<> diUcei/» svojiii zaltt©T i a rov ori f<% da je g. P.iMi* «-<:r»o\ «-ril c. K^T)etnnovićii, ko mu i® i*krlf dft Fe p L'«.il no morejb v«^5 prodru^? iti: >Dobro .to, videli bo-uf i. samo vpražanjd je, n!i bom mogol sp-st'iviti vlado.c — Rcf>7rr.đ, 13. r*cccrrt>ra. (Izv.) O. NiV^a Pn^ić fc Ml včer.ij dvakrat v avcTjcnd rri kralji?. Pnročal ic vsakokrat o razRovorih z demokrati riede imenovanja vojnec^a nn'n^str-stva. V političnih kro^rih 50 glede prcvzetja voin^ra niinistrvtvn po kaki drrgi, ncvo;u$kl f^ebi mišljenja razdvojena. V slučaju, da se đe-inokratje in rav!ika!ci v tem oziru zedinijo na osebo, ie ^e vedno vpra-S'inje, če bo krona zrviovoljna. *i» nostone vojni rninister k.nka civilna oseba. — Zagreb, 23. dec. (\zv.) »!n-tarnu list« priobčtije iz Beograda si-tuaciisko porobilo, v katerem med družini navaia. da demokrati v prv\ vrsti kandfdirajo za vojneera ministra generala Milar:a Tneakovlča, dali? Generala Svetomira Matici n?. Zivka Pavlovima. Po rnneniu »Intar-njcjra lista* uživa rcrcral Tncako-viO veliko zaupanje tuđi v radikalnih krorih. — Beograd. 23. dec. C!t:v.> Po avdijenci jt. Paš:ća so s? v političnih krogih razn^sle vesti, da namerava tekom današnjega dnev;i p. Nikola Pašić vrniti kralju mandat, Če se mu ne posreći rediti vpniSanja vojnepa ministrstva. Oovorica je bila tiivil. da je k. PaSIć to že storil, vendar ra so v radikalnih krosnih te vesti de-mentirali, ne izključnjoč možnostl, da *;e to labko §e zr:odi. Za Klodi£-KirouafĐ^o skupna progo. Iz Novela mesta nam poročajo: V nec'elio, dne IS. t. m., je pri^edil v čitalniei v Nnvcm me* stu »Odbor za zvezo doleniskih železnic iz Kocevia in Črnornlja preko Severina na Kupi z resko prot*o« iavno zhorovanje v zađrvi podališ^n'a obeh vej doleniskih :>eie7iiic. Zborovi»n*a se ie \iće\iz\* •o obilo štcvilo obeinskih zastopni« kov, ££.: drž. po.'lanec Nemanič, zastopnik trd. in obrt. zbrrnice pristav Mohorič, ravr.atcli šolc na Gr* rnu in vis i i vinski nrcJ/ornik Boh. Skalickv in dmgi ter nenričakovano veliko ste vilo občlnstva od vseh strani. Prcd>ecova) ie g. cV-jin*»k.i svetnik Kosir; temelnto rarrravo o tej pomembni proći, posebno jra za novemeško stran, ie poda! 0. prof. Kovač: nato ie predsednik od* bora 2. Anton Lršin v glavnim opisal prednosti Klodič * H^ovat? Kavčiccvc skupne proce rtapraTt Musi-ovi pro^i in prebral doscu u nje ftanic p!e!*iscita v tem :"•■. lezni^ škem vprršar.iu ter na nodln^i a« ko c.^cmrih in odlocrjili ob;!ni.k:h iziav ćele Sl^vent'c in Hrvatske a skupno pro^.o zihtevnl, da naivišji meredaini kr^^i vp~r-^evaio vol^o naroda pri tr.ko velikih ir;vo^-i.%i* :ah. Na dal i c ie v frke noliudni ih* liki oertal C- in^. Hrovnt tehnično stran ene in dnTc!e riro^e ter drkn* zal. da ie t^radnia M'.t^Hovc proce is tc'-ničnih in f!eoloskih o^irov nenriporočJnva, ter ponovno or>o* zoril, da bi bil der^r, v!o:/en v Mm* silovo že^eznico, bre« vsake rio'i* nosri. Nato ?o predsedovrttel5 r'borovrtnia pod"»! b^sedo H Frnm' Snkljetn, predsediiku Upravnf^a svjta doleniskih /eTeznic, kateri io poročal. da se vrsi 2S. in 29. t. iaJ /clczni^ki sbod stroVovnirVov in vseh merodajnih faktorjev, na katc-rem se bo sklepalo o prednosrili obeh projektiranih rrog, ter povabil šc enkrat g. injr. Hrovnta, g. inff. Klo-1 diča, g. župana Rozmana in odbor na omenjeni shod. G. ing. lirovat «c izreče, da se bo rad odzva! povabiht na ta hod, Če se bo vršll ta sestanek strogo ner-ristransko, 7a knr je dal £. Fran Suklja zagr-tovilo. O. novo-meški župan Rozman se oglasi k'be-sedi ter poudarja, da se nnj tako) sklene od naše strani, da smo za Klodič - Hrovat - Kavčicevo skupno pro?:o, ker bo ta proga služila ćelo-kupni javnosti. Nato prečita s!ede^o resolueiio: I. Po vsestranskem ra/-motrivanfii in na podlapri tehni^ne utemeljitve nr.ših d^mnvlih str?>kov-njakov gcr. ing. M. Klodi^a, A!. Hro-vata in R. Kavciča so prišli zboro-valci do prepričanja. da predlagana Klodič — Hrovat - Kavčičeva skupna prosta ni samo v Interesu rb pro-j jektirani provc:i !ežeč!h občin, tcmvcči tndi v sp!ošnem interesu cele SIovc-j nije, delc-ma tndi Hrvatske — in z] ozirom na stratecričen moment — v eminentnom interesu celokupr.e države. 2. Zato zahtevajo zbrani zbo-^ rovale/, da se ttkrenejo vsi korak!, ki so potrebni 7a rcaHzaci.it> projekt ta Klodič - Hrovat - Kavčlčeve skupne projre. 3. lstoOasno se r.klcnc p'^-1 zvat! vlado, da pokliče v življenje' državni železniški svet, katerega^ ?nnenje naj se vpoSteva pr\ novih že-j Iczni^kih zsrradbah. Ta rrsolucija jo] bi'a od vseh navzoeih soglasno spre-^ jeta. fiospođarsbs nesfL — g Vidiranle pctrJh Hstov. Proti najriovejšcmu razglasu policijskih ob'astev, da se odslej izđa.tajo našim državljanom za potovanje v Avstrijo, Italija in Madžarsko porna viza samo za potovanje iz države, ne tuđi za povratek, ter da se morajo vsi naši potniki zategadelj javljati pred povratkom v domovino pri na-Šem predstavništvu v Inozemstvu, je trgovska in ohrtniška zbornica za Slovenljo v interesu gladkega prometa kar ralodlocjiele protestirala pri ministrstvu za notranja dela, pri trgovinskem ministru in pri pokra-jinskem namestniku. Trgovska fn obrtniSka zbornica je zahtevala, da se vzpostavi star položaj, ker novi ukrep tcžko prizadeva prometno svobodo ter naJaga našim državljanom veliko fzgube Časa. —g PođmljSftiife trffovske po^Tbe s Avstrijo. Na podlaci dofletlanjega tr-^Dvske^a dojsrt>vora c Avstrij© namer-a-va naša vlada podaljšati pogodbo ca nadaljnih Mdem mete^v *• i- ćo 1* ifc¥- —^ CoškoslovaSfco VotloTjc. C©-■ 3kof»lova$ka ho imela nn T^aM 43 par-nikov in 190 tovoraih folnov ter bi mo-! rnla plafatl za to 8.330.000 zlitih nvirkj ki pa Ijodo obračunnn© na konto nem-j pko vojn'd bdMvodnine. Na Donnvi bo' imela tri parnik*, 7 rcniork^riev in 116 tovomih folnov, ze kar bb monild. plar čati 7.145.225 švicarskih frnnkov. — Z Duna|9fcl pomladanski 9e)ea. Priprave za ta drugi dunaiski sejem so v teku; prijriasi'a so zakljčena. Tudl Jujn-slavija. Poljska, zlasti pa ČeSkostovaSka bodo to pot dobro zastopane. Udelcže se zelo bogato Nemčija, AngMia, Franclja, Svica, Holandska, Ogrska in Italija. Sejem se bo vrši! od 19. do 25. marca 1922 ter bo izdatno vcčjl, kakor je bi! Jesenski — Z Zakon o prirastkrrln!. I ^ je bil zakon o prirastkarini, k;' znano, že ukfnjen ter so se odn;:r zaostanki iz leta 1920 že resili, se i urad za odmero prirastkarine ^ Ljubljani z 31. decembrom !Q;-t razpustil. Nepla«xane zaostanke je plačat! neposredno pri dotičiih devinih uradih. 289. štev. „SLOViiNSKi nai«JD\ auc 24. decembra 1921. stran B Dneone oesfl. V Ljubljani. 23. decembra 1921. — Cndni ljndjft sbm> mi Slovenci! Po številu smo poleg Lužičkih Srbov najmanjse pleme slovensko. Kulturno pmo cioktij dobro razviti in tuđi gospodarsko smo se v zadnjih deeetletjih znatno ^kropili. Odporno«t proti tuj©rou navalu jo v nas dokaj silna in v nait>d-ni borbi imamt> nesporno zaznamovati lepo usp'dh'a. Res, z zadoSčenjem in tuđi s ponosom lahko zrento na to, kar gir*> dosegli in izvojcvali na aprodifem, političnem, in goepodarskem polju. To-da mal*, zelo malo nas je... Manjka nam številnosti, da l>i se mogli uveljaviti v svetovni politikl in izgraditi naše pozicije takJo, da bi nam biU abso-lutno wis i gurana bodočnoet. Imamo okrog seb© moćne sovražnike, ki ž* stoletrja preže na nas, da bi nas ugono-biii. Ćlbvek bi toroj misli 1, da bi cl okušali proti tem dednim povratnikom pridobiti dobro prijatelje, ki bi nam poitf&gali in nas podpirali t času bpas-nosti. K&ko pe poetopamo mi? Pbleg Jednih eovražnikov si sku&amo odtujiti 6S svoje rodno brate tcr naSe dosadanj© prijatelje spromcniti v neprijatelje. Hrvate gledamo jo etrani, proti Srbom širimo mržnjo in tuđi Čehoslovakor no vidimo radi; napram Poljakom emt> sl«*-Im> rozpoložoni in cel*> no c^lo spre-obrniti sovražnike t svoj© zaveznike, mi pa hoćemo zsrraditi med nami in vsem bstalim svetom kitajski zid mrž-nj©... Slovenska mecaloTTMmiJa! — Mestnl vodovod tiubtjamkt Ravnateljstvo mestnega vodovoda nam je poslalo v zadevi vodovoda to-te pojasnilo: Vslcd ponesrečene regulacije Save med Tacnom in Črnučami se je ' deroča voda tako močno pofclobila v svojo struiro, da je pricela Sava odvajati z gora je plasti talne vod©, katero j zaiemajo mestne črpalke v Klečali. Ljubljanska voda priliaja namreč izpod I'amniških planin, teče podzemeljsko ?kozi naplavljeni grušč ter se pretaka kot talna voda pod savsko strusro pro- j ti Ljublianid, ki tvori v Ljubljanski 1 ravnini najnižjo za rezo. Ta talna voda i je dosegla zlasti letos vsled izredne i suše tako nizino, da so usahnJB skorai vsi vodniaki med Savo in Ljubljanico. » Lc mevStni vodovod, ki ima 40 in Klobo- \ ke vodnjake, do sedaj dobftra še do- i volj vode. Ker pa so mestne Črpalke j postavljene v jdobini 20 metrov pod po- ■ vršjem in pada voda sedaj med črpa- 1 n cm preko 7 m nižje kot so črpalke, je jasno, da je sesalna možnost čroalk fe precei pri kraju. Ce bo toro" padala talna voda Se naprej, jo neizogiboo, da l>o dosegla tako nizino, ko bodo črc>al-ke odpovedale. Mestna ob&ina sa bori za obstoj mestnega vodovoda že od I. 1909. dalje in zahteva od vlade, da naj uredi savsko struzo zopet v prejšnjl stan In tako reSi mesto Uubtjano pred katastrofo, ki je v doglednem času ne-i7.oj^bna. Graditelj mestnefca vodovoda, znani strokovnjak inž. dr. Smre-ker je bil v to svrho letoSnio Jesen 20-pet pokllcan v Lfublfano. Irfavil je ponovno, da je za mestrti vodovod edina rešitev dvJ^nenje taloe rode, kl se bo 'r smo že poročali, ee je vršil dne 3. oktobra lani v Cerkljah shofi kl^rik^lne stranke, na katerem jo k.inlan Turk nMTamno hujskal proti cn-kijAnski šetraKredniei in proti udi-trlMvu. NadafiitelJ Lapajne Je nato 6. <»!unbra pozval kaplana Turka, da naj priđe h ks>nferonci, da dokaz* nesraav no laži, £ovorj©ne na shodu. Kaplan je tožil nadučitelja. Pri prvi obimvnavi jr be. Sodnija je razetodila, da j« kaplan Turk govori! ne sr a mute laži. Kaplan je pod a I vzklic in danes se obravnava nadaljuje. Sodnemu dvoru prodseduje višji sodni evetnik Vod om jak, kapU-nov zastopnik jo dr. Vrta6mk iz zapr-to PeganJovo pisarne, nadu&itelja L«i-pnjncta brani dr. Žirovnik. Pročitali ' so se spisi o doftodanjom potaku raz- • \>vnv. Dr. Zirovnik jo na to podal do-! Uaze, kako Bijajna Je fara v Cerkljafe, • kjer ima tupnhk nad lOO.OOl) K dotiod-kovf pa dya t^rnnta, živino iUl., torej j ogromno premoženj<\ Kaplana pa 3edanjega prostovoljnega društva ho-čejo ustanoviti novo organizacijo « pla-čanimi gasile! (10—20 moi) in z gasil-skim urkulom im čelu. Izdelati 60 ima statut, ki bo neknka pragmatika za gasilo*, kl bodo odelej, kakor se govori, v službi obeine. Tako nekako raaum^-mo ta sklop. Gasilskemu uradu pa bosta dodeljen« ta ^nkrat — dva mestna urad-nika. Čo smo prav poučeni, dobi vsak n*>z na me?ec gotovo plačo, stanovanje ter razsvatljavo, bo zavarov%n zoper nezgodo in družina dobi po smrti n*- j kako pokojnino, ozirom«i miloeolno. i Borno vidoli, kaj ee bo skuhalo. ! — Nove poštne znamice. Pošt-| no minlstrstvo namerava izdati flovo j emisijo znamk s sliko kralja Alek-I sanđra ter je v svho lepe izdcH-| ve znamk stopilo v zvezo z umetni-! škim odje!|en|em v minlstrstvu za ; prosveto. j — li edimvnilkih krogor. Ustano-| vite «© jo >Organi«arija sokundarijov } za Sloveoijoc v bbrami>o in začčito in-! tere*)r s^*ojih elanov. Orgranifarija bo vedno rad** vol je ustrepla p. tovnrišem z informacijami in na^veti v BtnnoT' j skih radevah. V svrho pregleda zdrav-i niškogta naraft^aja prt>«iroo vse g. madi-i cinee ^odnjih dvoh semeetrov, da nam i sporočijo 9\t>je naslove in kje namora-| rajo nastjViti službo po proinoriji. i — Začctefc zime, VčeraJ }t stopilo ' »olnce v povratnik kozoroSčev in dan se ■ fe začel zopet dalfSatf. Hkratu se je račeJa I zfma. — Riba.rski ti*?aj i?a BSodn. Prvi tridn^vni tccdj o um€ti55m ribbet^stvu w \rs\ v dneh od 28. do 30. decembra t. i. na Bledu. Kakor že objavljeno, bo vodil tečaj pozrmni ve&Hk in ribarski konzulent pokrajinsko uprav©, *>dđe!k* za kmetijstvio, prof I. Fraiike. Udel>-ž©nci se naj zbero ▼ srMo dne 28. decembra |>o prihodu Jutranjega vbka ob 10. ini pri takozvani vili Ribič, kjer m v blizini nahaj^ tuđi ribi© vališ^o. Tn-tere««-ntje -se l«hko prijevijo š© na dan pri5«tka te^a.ia neposredno pri vodji. Priporoča w& tečaj posebno kmetijskim in gozdarskim kromom, kftkor tuđi nfi-teljBtvu in eploh vsem, ki imuio priliko, da pozneje uđejstvujojh v praksi pridobljeno znanje. Ob ziklju^ku tečaja se priredi po možnosti izlet k Bo-hinjskemu joz^&ni, kjer ne ba.i sedaj -rr-ši glavni ribfi lov za pleme. — Pokolftffiplc? zavod za name-Zčence nam pojasnjufe, da je bilo v časopisju objavljeno besedilo o na-poveefanem dnevnem redu in skleptt zadnje seje o?>člnskega sveta IJiib-Hansiceffa gfede ponndbe znvoda za nakup mestnecra sveta za Bežisra-dom pomanjkljivo, tako da nekater-niki mislilo, da ie hotel zavod ta svet odvzetl mestnim nameSčencem. Zato zavod ucrotavlla, da je v svoji vlorf Izjavil, da je pripravljen kupiti le preostanek tega sveta, če in in koli-kor bi ^a ne potrebovali mestnl na-meščenci. *- Naseljevanje v Makedoniji. Tuka jsnja agrarna direkcija obnavlja: Glede doseljavanja v Mtcoctonijo ja sporoMla agrarna direkcija v Skoplju tukajšnji agrarni direkciji, da ja za.vo-Ijo zime đodeljevdnje zemlje naselm-kom do marca 1922 ustavljeno. Vsaka pot, v U. namen napravljena, jo torej *>dvec, zlasti Se, kor jo vodno z vezan a z večjimi stroški. Edor pa sieer žoli kakih pojasnil glede kolonizacijo Ma-cedonijo, ki po dobljenih pbro^ilih žara« razvesoljivo napreduje naj jih zahteva pismenim potom, najbolje s đo-pisnico, od agrarne direkcije v Ljubljani. — Darilo la rusko deoo. Predsed-stvu pokrajinske uprave v Ljubljani so* poslali kot dari I a za nisko deoo: golsko vodstvo Sv. Jurij Ob Taboru 806 K; manjsinska Sola v Ljubljani, Erjavceva ce3t* 377 K: gd& Antonija Milavec, po&tna ađjunktin]*, 100 K, in neimenovani 300 kron. — Smrtna kosa. Umrla je dne 22. t. m. po kratki a zek> nmčni bolezni gđč. Slava Hribernikova trg. sotr. pri tvrdki P. Magdič v cvetu mladosti. I Bila je priljubljena pri vseh, ki so jo I poznali. Prav ta dan pred ldtbm ji je umri ode. Dne 18. tn. je umri v bolnici g. Rndolf Mftrin, biv?i narednik pri voja&ki policiji v Ljubljani. Bil je v kifegih svojih tovarišev dobro cnan in priljubljen. N. t m, p. —• V Ljubljani I rt» wrii ^ Ankm Mai*rt ^ Dop* na Bledu, kn ter* izdeluje vsakovrstfN žensko, otročje telesno — namizno to:- posteljno perilo od najpri-prostejše do najfinojže i?.dclav.\ Dalje • 'deluje tov*»rna vsakovrstne vezana ivoae in pioi^rinjala »a postelje iz fi- • ti i U švicarski1! tkani n. T\rdka M. Pod krajšek sprejema brezpla« r*> narobila in tuđi preekrbi promčune za popolne nov es ti ne - * hi zuje pri naknpu onienj« nih |)Olrob-Min teh naaih pristnih narodnih pod-JHiJ. O217) — Novolctna TO&člIa. Uprava »Slovenskega Naroda« j« uvc-dla pred 25 leti jako priporočljivo navado, da trgovci, obrtnlki, prostilnlčarji In brivcl svojim gostom čestitajo k novemu letu potom našesa lista. Tako novoletno voSčilo ne vel ja. veliko, paČ pa prihrani mnogo pisanja, za-mere in pa — drago poštnino. Novo-letna voSčila sprejemamo iz ćele Jti-goslavile po teh-Ie cenah: mala 30 K, večja 00 K. 160 K in 320 K. Sprejc-majo se do 28. t. m.________________ Kultura. REPP3tTOIR NARODNF.rsA GLEDA-LISOA V LJUBLJENJU Drami Pctek, 2S. đoc: Zaprtov Sobota, 24. dec: Zaprto. Ncdolja, 25. dec: Komedija *mc5njav. Popoldno bb 3. Izven. Nedelja, 25. dec: Prterlkove poslcdnj« ttvnje. Z\^rer ob 8. Izven. Ponodoljek, 26. dec: PčtorČkovo po-slednje sanje. Fo pol dne ob 8. Izven. Op era. Petok, 23. dec: Zaprto. Sobota, 24. d«c.: Znprto. N^delja. 25. dec: Werth©r. Izven. Pon^doljok, 26. dee.: Prodana nevesta. Izven. — Iz ziedališke pfstrne. V torek, dne 27. t. m. dramsko eledaliSče ne ostane raprto, temveč uprizori božično povest Pavla Golijc »Petrčkovc pa-slcdnje sanje« za red B. — Stoletnico Do stoj© vakega proslavi}^ ruski akademiki r Ljnblj«n( na ta naCin, da priređiio v torok 27. d^-dambra cb 15. popoidne v veliki dvorani univera© pod preds-^dništvom prof. đr. Kutmovn primerno literarno slbVesBoei Na dnemara r«k4n »0 sled^i govori: prof. dr. Osrald: Aljoža Karamazov — dobri g'enij ruskf»-ga naroda in vsega floveštva (eloven-cki); I. H ribar: Zakajl j© Dosto]|©v-ekij veliki prijatelj? (Slovenski.); ing. Berg: Hert>|i Do3to|erskeffa in ruska katastrofa, (ru^ki); dr. Preobraze n s k i j: Postojeveki in usoda ni-skegia naroda (ruski). Vstopninat ▼ dvbrano 2 D, na palmin 1 P. Cisti do-hodek jr? n^menjon ta p^dpoTo ruskim akademikom. — Koncertu« dvorana FniiarmeTrtčit© družbe Je končno zopet prosta in bo vbo-doče služihi namenu. ra ka terena je postavljena. Prvi koncert v te! dvorani od-kar je priSIi ▼ slovenske roke bo dne 4. Januaria It22. Ta dan koncertirajo prof. konservatorlja Olasbene Matice vijolinskl virtuoz Jan šlais, koncertna planistka %. Ruža Dey'ova iz Prajje« hi koncertna pev-ka c. Marija Rothl-Mostis \z Kočevja. Dne 9. januarja pa na stopi v samostolnem koncertu nal rojak klavirskf virtuoz Anton Trost in njejovasoprofa ga.Claire Fiedlcr-Trost. Ljubitelje clasbe opozarjamo na oba ta dva koncerta, kl se vršita pod okriljem naše Glasbene Matice. K sporedu se 5e povrnemo. Sokoistoo« — Sokol L priredi Slivestror rtčtr v Mestnem docmr, 7. fantiarja pa tetovadnl večer v Unionskf dvorani z novo naučenim telovadnlm sporedom, koncertnlml, pevskl-mi in orkestralnim! točkam!. — Sokol II. priredi svojemu naraštaju v ponedeljek 26. decembra ob pol 5. po-poldne v telovadnlcina realkt božićnico. Na »poredu so pevske točke in dekHmacI-|e. člani druStva, starši In prijatelji nara-SčaJa se vabijo k udeležbi. Zdravo! — Vclikodu^en dar Sokolu v K»-^evju. Mcetna hranilnlca v Ljubljani j© darovala »Odeeku za zejvAho Sokol-skega doma r Korevjuc zne?sek 500 D, za kar ee odsek topk> zahvaljuje. Slovenci t Kočevju nimAmo večje etreh© za svoj© prir^ditve, niti lastn© telovad-nlfd xa Sokola; bsvoji'l smo fii mi sol, da si E|rradi F.^kol svoj liston dbm. ki bi bil pro8veten in druiaben c©ntrum ko-devskih Slovenrcv. Toda delo je ogromno in sami nismo kos irj zasnovani nalbgi. Obm£&mo se vslM tefra na vfl© denam© zavod©, trgrovaka pod* jetja in posamezne rodoljube 0 prb&njo, da se spominjalo Sokola v Koćevju ter mu nakloni jo denarnd prispovka. — Odwk ca iffraJbo Sofcalskeg« doma t Kocerja.« Draltuciic ocstl« — Dnitio ■ob©K4ravnikoT ca S1o~ venij© Ima pvoj redni občni zbor dne 5. januarja 1922 v magistrata! drora&i Ob pol ll*4ttplđn* Poizvedbe po stanovanjih in ljubljansko metfanstvo. Ljubljanski mešč.mje, hišni po«po-darji kakor najemniki, v resnici nišo Ijudje, o katerili bi se smelo trditi, da so razvajeni. Kaj vse je od vojne sem prišlo nanje! O drugih prijetnostili no-čemo danes govoriti. Lc nekaj o^a/k glede stanovanjskega vprašanja. OJ ti-stih dni, ko so začele po pričetku vojne dragonadc brezobraznih avstrijskili oficirjev po stanovanjih, pa do lcto-Šnjc^a Božica so prestali toliko gnjavljenja, da so izmučeni v resnici. Rsz-na oblastva, različni socialni politiki zmedenih nazorov so Zc oblagodarjali ljubljanske prebivalce osobito one, koji se z neko pravico imenujejo Ljub-Ijanfani in kateri potovo nišo naj^lab« ši element prebivalstva. Kmalu bo deset let, kar ni miru. Go«podarji so po-zabili, da so lastniki. Najemniki in £O-spodarji pa so že skoro izgubili za-npanje in vero v pravico, ker se je tuintam prakticiralo precej po boljševičkih metodah. Čc se pri tem ubija vsaka zmisel za pravo domačnost in ljudi pođi v zakajene birtarije; (c se ubija vsako lepo družabno življenje in onemo£o6i postoljubnost ob velikih prireditvah, ker se mešćnnstvo po pravici 1 oji povedati, da ima ero zimnico in zofo odveč za vsako silo; če se ubijajo vsa načela o pravi higijeni in resnični morali, to je raznim zme-denim glavam skoro irelevantno. Sta-novanjski urad je k sreći v Ljubljani izginil. Kaj vse so nam ljudie poto-žili tekom let. Bilo je obilno resnici na pritožbah in danes nam je skoro žal, da smo prestrogo cenzurirali do-hajajoče dopise izmed občinstva. Kako se je ravnalo s strankami in kako malo je bilo poznavanja resničnih raz-mer! Konečno se je zgodila izpremem-ba. Naša želja bi bila, da neba s tem tuđi tišti famozni „mentalitet", ki je bil zanesen v naše soliJno mesto. Načelnik novega mestnega urada je pameten in inteli^enten mož. Župan ljubljanski slovi za razumnegra moža, ki je bil dosti po svetu in ima umer-jene nazore. Prav je, da se skrbi za red in da se ne trpi krivic. Ali kar jo nepotrebnega, brezobzirnega gnavlje-nja in sekatur, to naj konjno preneha. Tuđi je treba vpcštevati individualne razmere. Pred Božičem je prebivalstvo dobilo novo veselje: poizvedovalne pole glede stanovanj in stanovalcev. V kolikor imajo namen, priskrbeti obči-ni rabliiv kataster, nimamo nič proti njim. V tem pogledu je bil ćoslei, kakor čujemo, strašen kaos. Ali če so te poizvedbe pričetek novih muk in preganjanj nastanjene^a prebivalst\"a, katero je že itak ubito po strašnih skrbeh za jed, oblcko in drva, potem jira napovedujemo ođločen ođpor. Vsnka stvar ima svoje meje in tuđi meščansko prebivalstvo je s svojo po-trpežljivostjo pri kraju. S papirjem, z uredbami, pravilniki, naredbami in po-izvedbami samimi ne pridemo do cilja. Resnična odpomoč je samo gradi-tev novih hiš in prezidavanje obsto-ječih. V tem pogledu so država, želez-nice, občina najveČ na dolgu. Ljubljansko županstvo mora resiti perece vprašanje redne preskrbe mest-nih ubožeev. Prav te dni se obraća do takozvanih imovitejših slojev v me-stu. Ljubljana je vedno slovela po svojem dobrem srcu. Dasi prebivalstvo prav sedaj ne more pokrivati svojih potrebšČin kakor mesa in mlc-ka, bodo gotovo radi pomagali tešiti bedo siromakov domače občine. Po-t\\ ne bo brezuspešen, čeprav izhaja od občinskega starešinstva, ki mu na-Čcluje socialni demokrat. Povedati pa moramo odkrito, da bo komaj uspela akcija, če dobi meščanstvo glede sta-novanjskega vprašanja po praksi utis, da je samo tedaj dobro, kadar treba prispevati in plačevati. Ne izgubimo vsi skupaj izpred oči resnice, da je stanovanje vsakomur zadnje zatočišče. Angleži mu pravija trdnjava. Gotovo je, da je stanovanje človeku tista stvar, za katero je najbolj občutljiv. Meščanstvo pričakuje, da ne prično zopet se-kature in gnavljenja. Bor2e. — Zagreb. 23. decembra. (Irv.) V prostem prometu, ker borza radi pra-znikov ne posluje, beležijo: devize: Curih 51.30. 51.50, Pariz 20.80, 21.—. London 1095.—. 1105.—. Berlin 143.—, 146.—, Dunaj 5.—, 5.05, Prasra 364.—, 368.—. Italija 11.70, 11.80, New York —.—, 262.—. Valute: dolar 255.—, 256.—. lira 11.60, —.—. — Curih. 22. decembra. Zagreb 2.05, Dunaj 0.19, Berlin 2.51, Prasia 7.101, Milan 22.95, Pariz 40.60, London 21.53, New York 5.125. — Dunal, 22. decembra. Zagreb 200«h--> Berlin 2975.—, Pra*a 7450.—. Pariz 41.800.—, London 22.000.—. New York 5150—, Curih 10.250— — Pariz, 22. decembra. Berlin «7.__f Milan 53L-. Ncw York 126.—. Curih 246.25. — Prasa. 22, decembra. Z.^reb 28.—. Dunaj 1.39, Berlin 41.50, Milan 322.__. I — Trst 22. decembra. Zagreb fl.45, I ABribi 1&-« Praga 31^0. Curlb 436.-. I PROTI ODPRAVI DOPISNIH LKADOV. — Hoo^rad, 23. decembra. (L-v.J Glede odprave Ijubljansktga in /a-Krcbškcj:a d-vi^necra vrada vlada v novinarskih in političnih krosrih velika zanimanje. Vse časor>!sje, tuJi demv kratsko, je prr^ti odrrnvl \i rr\zk>v:ov državnih interes»v. DniinSnja »Pravda« je posvetila ter*rj vr^raS^nju dalj^i čla* nck. Med dnijr'm po'idr.rja, da bo dn« 1 januar a 1922. ostal > več juro«K>%'en-skfi novinar.cv hrez p-?sla. C»b^oiJ tuđi način u^injenja, ker kar na lepcrn *o novinarti vrženi na ulico in druidđ bo trpcl ti^k Škfxlo, ker N» velik del našcvra Ca>(>pisia brez točirb uradnlh rv>rf>vlil. CnsipiMe v sevemem dcl*j na« ^c dr/ave se bo moralo naginjati tii Trst in Punaj. Stalo bo p^irra*lpk* &kft.d^TTv uka onilnilin« sicHr.il 1 v.^lik prt>t-^tnl 3h(xl nrt Tornzij**. Shrnl U> T>rot-^tiral I*rvti dcjan«kim napi l^m nn noviuarj«i ORME.)\I SLITAJ. — Maribor. T\. A*f**nbT\ (lir.) T« Pre\«lj .kivijnjo: Prorn zaprt.^tra Jnn-^rn KJ»ri>*r^ iz Co» lja, ki pa rahtova lusroeloven^ko nodl-šee. Ne drJc^ od m^j^ pa 1© anlirnn«^ pazniku u^'l in etokrl proti sjozdu. Paznik 70 odilal r\r\n\ strel iz sn^iokr*-sa 111 k* laLko ranil v n»lvo. K?>roAr% ro pot1 m jugoelovensko ohm^i\^ ćute prijete. ANTANTA IN NFMClJV. —d London. 22. decembra. Kakof poroča »tivciiin^ btandardi ui verjet* ro, da privo'i Anjfl:ja v to, da %o ix>-Šije v Nemčijo finančna k^mis-ja v s-s r* ho kontrole, Francuzi so rahtevaH cnerjr.Čnc odredbe z^r>cr Nemčijo, vendar so An^teži mnctija. da bi bil pri nndsijevanju to polUIkc padec nem-ške vlado neizodben. kar hl kao*kino stanje v Evropi lc #c roslabšalo. SPORI NA MAOZAR3KEM RAD! KARLA. — Budimpešta, 23. decein^ra. (Tzv.) Ker jc pro{ Julij Andras$y Iz-niii:en \t zapora, so karli^tl dobili zoret pošum in pripravljalo navo kariistično akcija Za 30. december 1921. t«>re] na tTan. ko je Ml Karei kronan za madžarske^a kralja, Dti- Ipravljajo karlisti v^ katolišktti cer-lrvah slovesne zahvalne maše, kl imajo demonstratlven značaj. Karlisti tuđi prlrravljajo akcijo za izpu-stitcv Rako\v5kc^a, Szi^rcya in dr. Oratza, katerih ni hotelo izpustitl na svobodo državno pravdniitvcv ker 50 vsi sumljivi, da so po* begnili. Med Sz-'grevem in ministra skfm predsednikom grofom Bethle-« nom pa jc došlo do Častnc afere. Do difercne je prišlo tuđi med pred-r.ednikom rarodne skup^čine Gaalont in grofom Bcthlenoni, Gaal je ir.inl-strskega predsednika opozoril na tot da mora narodna skupSčina legitimi-stično debato zaključiti 16. jaminrja 1922, in če do tega dne parlament ne sprejme zakona o volltvi kralja, razpusti parlament. Grof Betlilen rrm jc izjavil: »Borno voljli drug^^a predsednikaN VZPOSTAVITEV ŽFLETNlSKPOA PROiMETA MED AVSTRIJO IN MAD2ARSKO. —d Dunaj, 22. decembra. Ker sta med avstrijsko in madžarskoželeziii£ka i?nrr.vo dne 6. in7. t. m. v Rabu skle- rrcTM df-rovnr odobrili ohc vladi, se id rn<^s:cl 21. t. m. vzpostaviti or.ebn! in Masovni promet preko vsch avstrijsko-madžarskih prehodov. SMRT iil\šE<;.\ NVMSKEOA GrVEA» KEKJA. -~ Rorin. 23. rl^em^r.\ (Trr.) V&+ rnj jo tu umri pon<*rnlni ob**n»t IlarOI iI.—1918. pa r bil nem^ki rojaškl guverner t za^eil «# Poljski. JA00W V JKn. — Bcliit, 23. dt-ermbra (Izr.) Vr^ raj j'd moral t Kapporem jmtu obi»oj^ni Jdgow nostopiti svojo kazou t I^tniJ^ nici dr?.avne«a n>dih«".n. ATENTAT NA ORŠKEGA ADMIRALA. —đ Atene, 22. decembra. Admiral Konduriot:* je postnl žrter atentati. Nekaj oseh, ki j;o se i:dc!r2iH zadnj# vome in ki *o se pr'šlr pritoževati ¥ urad za \-ojne po^kodovanec. je odda-!o na slučajno do>lesra admirala par strelov, ki so Ra ranili v trebah. PoJioedJj^. — Najdeno. Gt>sp. Viktor Zalaznilf, Emonska ee.«ta 2, je nn^-^I u«! Krekovfnn trgu zlato verižicn in njegova sopro^rn na Rimiki c?«ti zlat prst.in. Laatnik nai s© zglasi t po^Uanskih urah pri najditelju. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšck« Odgovorni urednik: Ivan Podri^j« ttrtn 4._________________ .SLOVENSKI NAROD", dne 24 decembra 1921. §tev. 289 Proda se 4t%re atatejea klavir n 7000 knm, »•v ataafcl plaM po nfpdni cent m IJm^i aMtfcajan Pavlin* lUraun, Za-filki ih«i t. 9371 ay»a»«B».........................j..^»..-fc.» i«iwii .Mvai a« v Narodni fcajtejartil. Kontoristiiiia z v«£l*tn<» prakae, vsfh risamiikih del verzirara, želi praaaanltf aaatrta nijraja mi deželi. D o» ti pod .O. V. 9279* uj »prave Slov. Nadoda. 92 9 ~~Pe;rotei$Srurft i kopirno v vsaki množini. Plačamo za-boj z dvcma vrCcma po 80 K, rostavno ool)ubna poatata v S oveni i. Nravat JI Ktma., Ljubljana, Vegova ulica 6 Parni motor s 4—I HP, Že rab ]««, pa dobro obranjen •• kupi« Naslov pove uprava Slov. K olm. 9245 ioler-ihanik9 z dobi • > spri "cvali, oženicn, laća ino •ta. »stop lahko »skoj. Ponudbe pod .Saltii 9_:7©" na upravo Slov. Naioda Tovarna camenta Z rtani most |iftrM!tffe featlevatt Ia »Hpofoča. Selektor partiaattfaaeaafrt (Naaejataua) iajflnfjle imJeto, *« vtrbjjt nobene2« irnja v poit'andcementu, konkurira kvaliteta vtem sveto.nlm intmkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na f : 1 aa trn*. Selektar - flai - portlanalaoiMont prične rerttt v pol-lni> ari te iivtiujo v p«tik urah tar ja za vse £elt£ot>eton»k« zgradbe isaj-koifh ctaaat Ia * ttai rlao ■!•*• aaatantoat m b*de tuđi iid«K>vateam ce-■tatnt opeke U aploh cementnih Izd ikov stlo attrttto. K«r se vsltd poiaani-aaajt pajajoga Meliijt aa«o »a'a kotlina, stprtporoCa sa pravoCasna na oĆMa Ravatataljatva tavanta aaaaanta Zlelanl mast Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice Fripovaftmio 0taata tolar. Dobi m v fta*aa»J ksilgarmt — Cena K 1440, po poSti ▼ naprej K !5 40 v. Lv a Kl1 ' I ozar & Bizjak Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 20. H ,ta aai — aai 3Fam#tai »»jfinejš« *« i* tae>B>ai*ke sukno za oblake, auk-I^VII^VrOCalia nje, površaika, iakete itd., vsake vrate iatet>v-Ijenth oblok. Ttfleitev, il»ik*h sukinj. povrSnikcv ?a fospode in dečke, naj-nodt »ejle klobuke, Čepict, stmovei« ce, ncprcmočijivc dežne plasče i. t. d Izdalava •Mak «o mari v najkrajso« času po najitOYajsem kroju« Stremljenje p# zađovotitvi vsakega p. n. odjemalca v paliti meti. Kofctkurafiofie cenel Kankurančna canal Potrti globokc žalosti naenanjamo vsem sorodnlkom, prijateljem in jnancem, da je naia iskrcnoljubijena hčerka, gospodična Slaolca Hribernik trgovska sofmdnioa vftra] po krttkt zde mutni bolesni izdfhnila tvojo blago duše Pof tb se vrli v ntdeljo Ik. t. m. ob 1. popoldnc iz obte jtVM bolnice k Sv. Križa. V LJaMJMl, dne 28. cketabra 1921. ŽalBldH ftstaOl. IT*d Sohiran^ dalovođfa Jat. *«K ▼ pok. »znanja v briđki Žalosti v svojem in v imenu svojih otrok žalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene, rveste soproge, matere, stare matere, tašče, gospe Uje Stbwan • Sta Iri je, po dolgem, težketn trpljenja ▼ četrtek, 22. t. ni. ob 4. ijntraj v 64. leta življenja mirno zaspali v Gospod«. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 24. t. m. 0b S. pop. iz mrtvalnice obče javne (deželne) bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v rodbinski grob k večnemo počitku. ¥ llaMlftalf dne 25. decembra 1921. »•teko ial«|»4i ostali: Ivam iatnrftra, soprog; — ftvioll, Fru, Marila, Iraa, Hsa, laika, otroci; — aUliafartla, Brrin, Inaa, vnuki; — larta, Marila, Marila, sva- kinje. Boljša šivilja laaa aaa«ta kot prikrojevalka Ženakcav in moakega peiila. Kaira je v tovarni ali trgovini. Ponudbe pod .Prikrojcvalk« ftlOl* na upravo Slov. Naroda. 9301 Sprejme se za t*koj popolnoma tzurjena ata«aa-ejraflitja In ata*ajaplaka v odvet-n iko ptsarno dr. Fran Novak in dr. Alojctj Kobal. odvetnika. Ljubljana, Dalmatinova ulica 3. «336 2 mesetni sobi ali tuđi eno 2 dvema nosUliama, lahko tu dl nemeblovano laaa podirtnik, otrn-jcn, btez otrok. On in lena s ivei dan odaotna. Cena poatramka s'var. Dopisi pod .Mirna stranka" a e>1fve«v za delo v ovarnl aa aprajaaa taikaj* Samo. atninf dob** proti garanei)! delo na dom. S+4lno delo zasfgtirano. Vprala se-Cmaaska aaata a9 v plsarnl. 8579 Ženitna ponudba! Oos^od, star 35 let, trfovee a 300.000 K kapi U'a ali pa leno premoženle, ae teti aaa^anitl £ gospnd'fno, kl ima kako vef je p»emof*« e §h trgovino. Mora biti reomadffevana in dobra foaood'nja. Ponudbe pod »Rcsnica 9327* na upravo Slov. Nar. da. 9327 Hrastov okrogel les 1C0, 240. 3*J0, 4-00 in 480m doljt, od 20 cm premeri naprej aa kupi f»anko vj^on pos'aj Zidan must do Maribora vsaka mf»ožina. Pinudbe se naj vpoiljeio na elek'rarno v Polj^ane. 9339 Primari! dr. Pogačnik ordinira zopet rmtmm %m na#a««v aft««aa. B««it I« vratna %#ta««l 04 lt. 4a 12. dop. ta a* 3. trn 4. Veliki izMro božičnih in novoletnlh razglednic priporoča tvrdka Iv- Bonnt. Ueminno. Pili « ffillll Z gieu. trpkigoiila a£tr9«a Hi materi je zmoien sa ^ostojno voditi tr-jjovmo r me4»no stroko se t«Uoj •preime ti „Ofe&nam ItaBsnvjifiaai dru« a tu" v Itfrljl, JulIJ. Banatlja. ; iač« po Oogovo a. fti*37 Mestni pogrebni zavod. t V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni sin, skrbni oče in soprog, gospod AntoĐ Mater kr- đaviaml atlaijal po dolgi bolezni danes izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 25. t. m. ob pol 4. pop. iz niše žalosti na Bregu lt. 16 na pokopa-Hšce k Sv. Križu. IjlMaai, 23. dec 1921 tatata«. StenotlTilstin o a rraVs<> aprejma Tourist-Offloe Oansajaha easta ia. <298 3ščem gostilno « aia'aaB ali kupim bi-u postije na dežeti. Naslov pove upiavništvo Slov Naroda. »30« Pllsasta pre^roga, porolnoma n-v« mm prnđs. !st t^-n se nroda tuđi pllftast ženski plašt. Naslov peve upravniitvo biovens eg* Naroda. 9307 Bencinski motor Langen & Ulolf za 4 HP. dobro o rfltrri, se z*ma* itfa aa sratfnjo struinlao. Mo tor se postavi rosto na vsa o p.-tajo južna Že eznice. Pnnudbe pod .Motor —strninica 9:40* na upra\ni5tvo S'ov. Naroda._______________________9210 Pozor! Proda aa trlnatfstropna hfša V Ljubljani v siedini me 4a, na pro-me*nern kraju. L< kil i i stanovanje kupcu takoj na razpola^o. Po^redovalcl tzkljii-Čenl. P-nu ibe pod .Sredina 9233 na unr vo Slov. Naroda. 9233 Kontorlstivi^a zmofna »luvenskefa ki je dovršil z dobrim uspehom dvorazredno trg. solo, attrafme ▼ai|a lasna draibm v Llab-lfaiil»Ponudbe ood „Praktikant Ilir na upravo Slov. Naroda. iiiiio starejSo gosprdično z dolgoletno prak«o v knigovodstvu in je verzirana v vseh | kontornih delih. sprejme lasna trgovina na deieli. Stanovan;e in Vid oskrba pres^rb iena. Ponuibe s pre-r»lsi izpiičeval in zahtevki naj se vpo-tljejo pod »Knji£"»vodkinja 9236« na upravništvo Slov. Naroda 9236 H. Uerbais L;«bl|aiiav Ooapoavatalifi ce-ata i(av. 13. (Kolfse)). Prodaja In dobavai vsakovTStm ^a Hst?'adjjke^a mflterifa a zm slabi fn mo^ri tok, žice, t^lefonov, •/etHlvi tel^s, Uka'nikov, žau.ic i. t. d. Iprajtma v Isvršttavs *'Sa!tne fnSt-^laciJe 2vonil, teleforov in elektr. luci k»Wor v«a v to s'.roko spidi}rya popravila. i Pror^uri in ceniVl na zahtevo. Primano rsin^žje cene. — Točna In \ so'fdaa p istre?ba. Okra|aa krati!^les !n po-MjlUlea v SbtofM laki ras^Iaujo sivtao DlDuHiRU. Le strokovno irvežbanl. v vseh poslih pri denirnih zavodih po-polnonu verzT*1-? konipetenti naj vlofc svojr prošnje €t> 1^. fa? 1921. Plača po dogovoru. N.-'^tor službe čimprej. *" 9334 Bonaiev ! koledar je izšet. Ga«a K 39-—• Prodap se po Sloveniji v trgovinah s papirjem. Posim^rna zunanja naročita se le izvrte, če se denar pobije naprej in sicer za koledar K 30*— in za poštnino K 1050. 9243 Većje Industrijsko podjatfa v aHiasnam kraju na dežall, usnjarske stroka 1*6a dva samostojna knjigov Jja er obenem koraaaondanta, zmofna sloven^čme, nemi^Ine, po možnostl tuji srbolir-a i1 ne. Z.* sta ovanje je preskibljeno. — Reflekt ra se samo na resne in d bre moči. Piač.i pf> dogovoru. Me to trajno. — Sprejmejo se tuđi za to d 'o ev. samostojne ženske moči. — Ponudbe s sliko, prepssi sprifeval ia referenc?»mi \ oS.jejo se naj na upnv. Slov. Naroda pod šifro .200 9237-. vešča tuđi italijanske korespondence, le taka( sortjm« T ▼•6]1 losal toTarflt ta- Prednost imajo on», ki «o že službovale v cnaki stroki. Nistop takoj event. po dogovoru. Ponudbe z navedbo zahtevkov je poslati pod .Izvežbana 9220a na upravniitvo Slov. Naroda. 9220 NAJLEPŠE BOŽIČNO IN NOVO!/TNO D ARILO je srećka Državne razredne loterije III. kola, katera lahko zadene v najsrečnejšem slučaju Kron 4.000.000.—. Ker se žrebanje I. razreda vrši že dne 2. in 3. januarja 1922, naj se bla^ovoli poslati naročila najkasneje do 28. t. m. Cena srečkam je: ćela K 192.—, polovica K 96.—, četr-tinka K 48—, osminka K 24.—. Poštnina K 8.—. Srećke ima naprodaj v to pooblaščeni prodajalec srečk Zadružna Gospodarska banka, d, d. Liobijana, Danajakm o. 38 I. U2liHa božično prodajo Povodom božičnih praznikov in novega leta priporo-čamo vsakovrstna zelo pripravna da rila, oso bito različno soho eno, volaeno in perli no blago. Velika izbira nafnovejilh preprog, iavaaf gaml-tarf finih volsenib oda] za postelje i. t. d. Razni ostanki anfcna, barhenta, eaflr]a I. t d. po malo sniianih eaaab. H. ft E. Skaberae veletrgovina manufakturnega blaga Ljubljana, Mestni trg St. 10. Osl*l*a si nal« ixložba ! Ogl*|te ti nai« Islolbel Medić, Rakove & Zankl prala A. Zankl sinovi. Tovama kemičnih in rudninskih barv fer lakov. Centralo: Liubliana. D. z. o. z. SkiadiJfc: Novisad. Brzojavi: Merakl, LlubUau. Tettfon: 64. Emajl«! laki. Pravi firnež- Barva ia pode. Priznano najboljša in zanesijiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss\ strojno olje, karbolinej, steklarski in mirarski klej, ple-skarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tuđi drugi v to sroko spidajoči predmeti. ,MERAKL'. Lak za pode. »MERAKL«. linolcam lak za pode. ,MERAKL'. Emajlni lak. »MERAKL« Brunoline. Ceniki se laiasno ne raipollljeio! Potrebno io keristD3 je di hrrz odlofa p^trdite iprejem denarja, U Vam prfha)a iz Amcrik« po na^cm po»redov«nfu potom kr poitno-Črkoviief« »ir«da. Pmy\e. da biste nazn»nlli poiil|atel)u sataadai satSdk, ki ste ga s<*re eH", m dan, ko Vam ie bi! izpiafaii. Riđi ninogih pri'ožb armritkiri roiakov o nesprejetiu den^rji v stari domovini in vsled nepotrebnoga prti ako van ja pri nas ter yo poStah Vas to to» mo. ;:.ri'rc dnikom radi rrkilvaio sprrjem rottanega tifua ta. čri, bo raje i? poslal, krr bo ml'UI, da »uto v po'rebi. V rtniri ra dot€žejn naipro-tno. K<> se po °* ctjelnl prt iakavi poli I at «4 pr<»prićj. da je bil denar pravilno iz lafan. inj^M spottovanie n ia u pa nje ter ntnofokitt dolgo taja, preino te c dl Vi obilat z pet kaki 4 n r. Konrčno ?e obraćamo ic ra one fjake In roiak'nfe. k! vsled malomameta poslovanja nekat tih po^redor-'cev čakafo po \cč m *e-cev on poslani denar, da pilporočajo svojim eorodn;ku« v Amenki poiiljat1 d*nir p' tom na^e ban^e. To^m po«tre?bt — to je vedno bilo i« bo otta'o ne*e geslo. FRHHK SHKSER STHTE DHnK S2 Cartlaa«! Strgan Ntv Terk, *. T. littiTitn te tUk »Naiodo* tkkMrm** Za inseratni del odflovorcn Valentin Kopitar.