Fot-smezna številka 1*20 K. Poštnina pBafana v gotovini. V LjuDljani, v sredo Jnc 6. Julija 1921. Leio XLIX. »SLOVENEC« velja po fošti na vse strani Jngo- slavlle in v Ljnbljant: fa oelo leto naprej . K 240-— za pot leta „ .. „ 120 sa četrt teta „ . . „ 60-— za en mesec „ .. „ 2G-— Za Inozemstvo celoIe'na K "f*-. Sobotna izdaja: s Za oeio leto.....K 40 — sa lnosemstvo 55 — Enoatolpna petttvrsta (59 mm široka la 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K B*— poslana itd. . >. po K 9*. Pri večjem naročila popust najmanjši oglas 59/9 mm K19; Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po praznika ob 5. uri zjutraj. 8flBT Uredništvo je t Kopitarjevi uliol itev. 8/1X1. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telet. štv. 90, nprarn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |ev Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino ln it. 349 sa oglase, avstr. ia češke 24.797, ogr. 28,511, bosn.-tasro, 7563. Poziv in odziv. Naj nam bo dovoljeno poseči nekoliko fiazaj v notranjo upravno zgodovino bivše Avstrije zlasti za časa svetovne vojske, Glavni nosilec avstrijske uprave je bil okrajni glavar. Med vojno je pa postal okrajni glavar vse: skrbeti je moral za javni red in mir, skrbel je za živež za ljudi in živino, skrbel je za šolstvo, skrbel za javno zdravje, predvsem pa je moral skrbeti za navdušenje za vojsko i* za dobro razpoloženje. Civilno prebivalstvo v zaledju so mučile tačas pred vsem dve skrbi: kako bo z jedjo in kaj bo z zmago. Ljudje so čutili na svojih želodcih, da hrane primanjkuje. Tega pa ni smel nihče javno povedati. Okrajni glavar že celo ne. Gorje okrajnemu glavarju, ki bi se bil pre-drznil javiti višji oblasti resnico in povedati, da so v njegovem okraju polja ostala neobdelana zaradi pomanjkanja delovnih moči! Tak predrznež bi bil svojo karijero zaključil kot prvovrsten lenuh in brezbrižnež na zelo nagel in njemu neljub način. To so okrajni glavarji vedeli in zato so javljali osrednjemu prehranjevalnemu uradu goro-stasne številke o razpoložljivih količinah žita v njihovih okrajih, za kar so prejemali ,visoka odlikovanja. Z zmagami in z zmago je bilo slično, Kompanije in bataljoni so padali kot snop-j«. To odkrito povedati pri raportih je neprijetna stvar za nižje oficirje. Zato so še tako kolosalne izgube zmanjševali in omi-1'SvaH. Kar je še ostalo, so »zmanjšali« in olepšali polkovniki, generali so bili že 6ploh brez izgub, armadna poveljstva so pa javljala na Dunaj zmago za zmago in Odlikovanj je kar deževalo .., Ti spomini na nedavne čase se vzbujajo v naših srcih, ko čitamo poziv predsedstva pokrajinske vlade v Ljubljani na slovenske občine, naj primerno proslave sprejetje ustave. Občine naj se pokore, naj sklepajo izjave polne radosti in veselja, predsednik bo pa to javil v Belgrad, in prejel za red in rad, ki vlada v njegovi oblasti, krasno pohvalo v obliki — kraljevskega namestništva! Za take Potemkinijade pa naše ljudstvo ne mara več. Svetovna vojska se ni bila zastonj in nekaj so se ljudje le naučili iz nje. Če drugega ne, so se naučili to, da ne potrebujejo »farbe«, ampak hočejo vedeti in slišati resnico in jo hočejo povedati tudi — navzgor! Tudi do najvišjega mesta, in to brez ovinkov in brez pridržkov! Zakaj naj bi ljudje lagali in hinavčili neko veselje nad sprejetjem ustave, če tega veselja nimajo? Ali ni bolj pošteno in za državo mnogo bolj koristno, če povedo naši ljudje jasno in odkrito: Nismo veseli! Vsled take odkrite izjave mora mogoče odstopiti s svojega mesta ena ali druga visoka oseba, kar pa ni nič hudega za državo: Eden gre, drugi pa pride! Stališče, naj slovensko ljudstvo na usta svojih svobodno izvoljenih in neodvisnih županov pove samo to, kar res v srcu misli in čuti, je odločno podrčrtal parlamentarni šef Slov. Ljudske Stranke dr. Korošec v svojem oklicu na slovenske občine, kjer imajo večino pristaši SLS. Ta oklic je nekaj popolnoma novega v našem javnem življenju. To je tako odločna in energična gesta proti skrbno prikriti vladni agitaciji za demokratsko stranko, da bo mogoče vendarle enkrat v naši deželi konec uda-nostnih izjav, ki bi jih ljudje podpisovali s kletvijo v ustih in s pestjo v žepu. Oklic dr, Korošca pomeni popoln prelom s preteklostjo in s staro birokratsko tradicijo in jc najlepši, odziv na poziv. Delavski voditelj za znižanje delavskih mezd. London, 5. julija. Voditelj železničarjev Thomas je izvajal v svojem govoru, da sc morajo mezde prilagoditi padajočim stroškom za preživljanje in da dosedanje znižanje mezd, ki ni imelo za posledico nobenih gospodarskih težkoč, dokazuje pravilnost njegovega naziranja. Llenfn in Tihon. Iz Rige prihaja zanimiva vest: Ljenin se je koncem junija osebno sestal s patriarhom Tihonom, da ga pridobi za to, da bi cerkev podprla sedanji režim. Sovjetska vlada je zadnji čas sploh kazala, da želi sporazuma s cerkvijo. Nedavno je izšel ukaz, s katerim se vse cerkve vračajo bogoslužju, a na sestanku s Tihonom je Ljenin izjavil, da je izdan že tudi nalog za vrnitev vseh samostanov njihovim prvotnim lastnikom. Dalje je Ljenin zagotovil, da bo vlada skrbela za izboljšanje gmotnega položaja ruske duhovščine in izjavil, da je vlada sploh pripravljena na vsakršno žrtev, samo da cerkev odneha s svojim odporom proti sedanjemu režimu. Kaj je odgovoril SSs&a Tihon, vest ne poroča. Zelo je pa verjetno, da se je Ljenin moral ukloniti Tihonu, ki je kljub vsem boljševiškim postavam pravi duhovni vladar pravoslavne Rusije. Izvoljen je bil za patriarha 1. 1918. in je takoj ob svojem nastopu izdal ostro encikliko proti boljševikom. Njegova moč je bila že tedaj tolika, da si ga sovjetska oblast ni upala zapreti. Od tedaj je verska stvar v Rusiji vsak dan postajala živejša in močnejša in danes je Ljenin prisiljen, iskati Ti-honovega zavezništva. Tako se tudi tu obistinuje resnica, da je vera močnejša nego vsa pozemska oblast. Na tem zgledu bi se imeli tudi naši sedanji državni mogotci kaj naučiti. Francoze. Opole, 5. julija. Ko so angleške čete vkorakale v mesto Bytom, ki so ga Francozi že zasedli, je nemško prebivalstvo priredilo demonstracije. Francoski poveljnik je bil pri tem od zadaj ustreljen v glavo in je bil takoj mrtev. Storilec je po- begnil. Dva francoska podčastnika sta bila lahko ranjena. Francoske in angleške čete so naposled razpršile množico, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, več drugih pa ranjenih. mssd na- Belgrad, 5. julija. (Izv.) Na praznik sv. Petra in Pavla in naslednje dni so imeli poslanci Ljudske stranke dr. Mandič, Buntič, dr. Rebac in dr. Šimrak velike shode v Hercegovini, na katerih so ljudstvu razložili delo Jugoslovanskega kluba. Preteklo nedeljo sta imela dr. Rebac in dr. Šimrak tri zelo dobro obiskane shode v mostarskem okrožju. ProtifeatilBSka agSfaciia Belgrad. 5. jul. (Izv.) Zun. ministrstvo je odgovorilo na interpelacijo poslanca Šimraka glede protikatoliške agitacije srbskega škofa Dositeja na Češkoslovaškem. Ministrstvo je odgovorilo, da je celo zadevo poslalo ministrstvu za vere. Belgrad, 5. julija. (Izv.) Zadnjih 24 ur v političnem življenju ni bilo nobenih važnih dogodkov. Veliko število poslancev je že zapustilo Belgrad. Odpotovala sta tudi ministra dr. Spaho in Karameh-medovič. Tudi drugi ministri pojdejo na dopust. Narodna skupščina se pred jesenjo ne bo sklicala, razen če se ne zgodi kaj posebnega. Do rekonstrukcije kabineta pred sklicanjem narodne skupščine ne bo prišlo. Pričeta grške preti« Pariz, 5. julija. Po poročilih iz Male Azije se je grška ofenziva dne 3. julija pričala na vsej fronti. Uspešna pogajanja med Budimpešta, 5. julija. Gospodarska pogajanja, ki so se vodila v Budimpešti s češkoslovaškimi delegati, so začasno končana. Obojestranski delegati so v skupnem zapisniku zabiležili dosedanje uspehe, ki se nanašajo predvsem na dobavo premoga in živil, kakor je zagotovljena v n irovni pogodbi. Nadaljnja vprašanja, ki se tičejo gospodarskega zbližanja obeh držav, so se skrbno pripravljala in je upanje, da se bodo ta posvetovanja mcseca avgusta zopet začela in ugodno končala. Trdovratne ieške banke. Praga, 5. julija. (Izv.) Minister za socialno politiko je povabil zastopnike bank in zastopnike organizacije bančnih uradnikov na razgovor, da se obe stranki izjavita, pod katerimi pogoji bi bile pripravljene pričeti s pogajanji, Sindikat bank je posredovanje ministra odklonil z motivacijo, da nima nobenega povoda pogajati se in ni odposlal zastopnikov. Organizacija uradnikov pa se je odzvala vabilu, dočim društvo nemških bančnih uradnikov ni dosedaj še dobilo tozadevnega vabila, Kaj je z ultimatom Hv^triji! Dunaj, 5. julija. (Izv.) K vesti belgraj-ske »Tribune«, da je jugoslovanska vlada radi atentata na regenta poslala avstrijski vladi ultimatum, ker je preiskava dognala, da je dobil atentator bombe na Dunaju, kjer da je zbirališče teroristov, pristavlja »8-Uhrblatt«, da dosedaj na Dunaju ni o tem ničesar znanega. Pristavlja nadalje tudi to, da je na Dunaju v resnici veliko političnih beguncev, vendar pa so ti večinoma iz Ogrske in je vsled tega izključeno, da bi bil Dunaj torišče teroristične akcije za Balkan. Razmere v Južni Srbiji. Skoplje. »Privredni Glasnik« javlja zanimiv razgovor z voditeljem ondotnih muslimanov, iz katerega posnemamo: »Država je naglo rastla in bilo je fizično nemogoče, dobiti zadostno število dobrih in poštenih uradnikov, vsled česar moramo trpeti tudi slabe in nepoštene uradnike med nami. Edino zdravilo proti temu zlu je v tem, da postanemo moderni in se naučimo uradnega jezika, kar nam bo mnogo koristilo. Vi veste sami, da morate sedaj plačevati po 500 grošev (400 K), da vam kdo napiše navadno prošnjo. Pošiljajte otroke v šolo. Kadar bo naša mladina dovolj izučena, bo prevzela državne službe, kar bo nam vsem na korist. Tako si bomo osigurali svoj obstanek na rodni zemlji.« ZAKONODAJNI ODBOR V AKCIJI. Belgrad, 5. jul. (Izv.) Zakonodajni odbor bo začel s svojim delom 1. avgusta. Na dnevnem redu je razprava o vladnih na-redbah. Gotovo je, da bo od strani opozicije prišlo do živahne razprave, posebno še, če bo vlada sprejela naredbo'o redu in radu. MANDATI ODSOTNIH POSLANCEV. Belgrad. 5. jul. (Izv.) Neki zagreb. listi so prinesli vest o razveljavljenju mandatov tistih poslancev, ki niso prišli v konstituanto. Ta vest je popolnoma neresnična, NOVINARSKE LEGITIMACIJE. Belgrad, 5. julija. (Izv.) Železniško ministrstvo dementira vesti o spremembi določil glede novinarskih prostih voznih listkov. Vsako uredništvo dobi en brezplačni vozni listek, s katerim se bo vozil lahko vsak član uredništva proti novinarski izkaznici s fotografijo. DEMISIJA ŠPANSKEGA KABINETA. Madrid, 5. julija. Kabinet je podal svojo demisijo. StarosiovsEishi Jezik v cerkvi. Neki »svečeniški krogi iz Dalmacije« obtožujejo v dr. Trumbičevi »Slobodni Tribuni« jugoslovanski katoliški episkopat, da se ni pri sv. Stolici zavzel za sta-roslovensko službo božjo, kakor jc bil na podlagi svojih lastnih tozadevnih sklepov 28. lis t op a da 1918. leta dolžan. Ta očitek je neopravičen, ker krivda, da se z a enkrat starosloven-sko bogoslužje ne more uvesti, ne zadene niti jugoslovenskega episkopata niti Rima, pač pa so temu krive politične razmere, katere je ustvaril centralistični kursvnaši državi. Staroslovenščine za enkrat n a n o-ben način ni mogoče uvesti, ker bi njena splošna uvedba zadela na odločen odpor predvsem hrvatskega ljudstva. Sedanji sistem je s svojo centralistično politiko v duhu velesrbskega šovinizma in pravoslavne verske propagande, za katero so dobivali pravoslavni škofje bogato podporo iz državne blagajne ter s svojimi protikatoliškimi odredbami zanetil tak odpor proti vsemu, kar bi se moglo zlasti pri Hrvatih tolmačiti kot koncesija pravo-slavju, da za dogleden čas ni misliti na ko korenito izpremembo v cerkveni oziru. Za tako veliko reformo je treDa p mernega razpoloženja v masah, ki je danes ne bi razumele, ker je centra stična demokratska politika odbila lju stvo od sebe. Kadar bodo naši državn spoštovali svobodo katoliške cerkve prenehali protežirati pravoslavje ter bodo odvadili v cerkvi videti sužnja sistema, potem bodo zopet tla za glagolico pripravljena. Danes pa bi država tako reformo hotela izrabiti v svoje namena, da še bolj propagira verski indiferentizem, oslabi katolištvo in cerkev podržavi, na kar pa katoliška cerkev, ki je univerzalna, nikoli in za nobeno ccno ne bo pristala. Onim par »dalmatinskim svečenikom« pa, ki grozijo z neko tozadevno propagando, pa bodi v brk povedano, da vsak tisti Jugoslovan, ki je v katoliški cerkvi samo zaradi obrednega jezika, ne pa zaradi nje same, ta lahko precej izstopi kakor so to storili na Češkem »narodni svečeniki«. Katoliška cerkev ima pred seboj večne ideale, ki nimajo z nobenim omejenim šovinizmom in časovnimi interesi nič opraviti. Danes latinica pri nas ne pomeni več pomanjkanja težko pogrešanega jezu v borbi proti raznarodovanju, ker smo svobodni, kdor se pa bo oklepal odslej katoliške cerkve le zaradi glagoli-ce, ta naj rajši ostane to, kar je, ker za parado ni treba v katoliški cerkvi nikogar. Kadar se razmere izpremene in bo nehala staroslovenščina biti propagandno sredstvo za izvestne čisto izvencerkvene in necerkvene namene kakor to zdaj delajo jugoslovanski kulturno-bojni krogi, bo jugoslovanski katoliški episkopat sam storil svoje, da častita staroslovenščina pride splošno do veljave. To smo povedali čisto odkrito, ker smo ravno mi najbolj goreči pristaši ne samo glagolskega jezika, nego tudi lepega, dului stare cerkve tako odgovarjajočega vzhodnega obreda. Neprestanih groženj z izstopom pa smo siti. Danes prevladujejo resnično verski in socialni interesi in ljudje so preveč dozoreli, da bi sc bilo katoliški cerkvi bati takih otročjih akcij kakor je prestop v državno srbsko pravoslavno cerkev ali pa v kakšno »narodno« cerkev in sekto. Kdor pa noče na vsak način igrati »sektanta«, temu je svobodno. Dr. Vošnjak je vodja slovenskih samostojnih kmetov in njihov najedličnejši , , stavnik v parlamentu. Poleg svojega poslanskega mandata pa zavzema tudi častno mesto univerzitetnega profesorja na ljubljanski univerzi. Kdor zavzema tako odlične položaic kot dr. Vošfljak, mora biti mež v pravem pomenu besede. Njegovi stanovski tovariši n« ljubljanski univerzi so izrekli in potrdili s svo- Stran 2. SLOVENEC, Sne '6. f* 192T« Bterv. 150, jimi podpisi v izjavi, ki jo objavljamo na drugem mestu, da g. dr, Vošnjak ni mož, ker mu očitajo, in to po tehtnem preudarku in po natančno izvedenih preiskavah, da je vedoma govoril neresnico. Tako hude obsodbe še ni izrekel nikdar v nobeni deželi najvišji avtonomni in neodvisni znanstveni zavod nad svojim članom. Imena podpisnikov jamčijo, da je bUa sodba in obsodba resno premišljena. Dr. Vošnjak bo morail izvajati posledice. Kako bo on nastopil proti svojim tovarišem-sodnikam, nas trenotno manj zanima. Za enkrat polagamo večjo važnost na to, kaj bodo rekli samostojni kmetje. Ali bodo tudi ti izvajali potrebne posledice? Ali bodo sedaj uvideli, kje so? Posledice bode morala izvaijati tudi vlada, ki je namenila g. dr. Vošnjaku odlično diplomatsiko mesto. Ali bo vlada po tej obsodbi še vztrajala pri svoji nameri z gospodom, ki je družabno diskvalificiran? Ali bo hotel kak diplomat občevati z gospodom, o katerem trdi odlična korpo-racija mirnih in tihih nepolitičnih znanstvenikov, da je »vedoma lagal«? Ali sme sploh vlada za dr. Vošnjaka zaprositi pri kaki tuji vladi za poslaniški agrement? Ir če je to že storila, ali ni dolžna g. dr. Vošnjaka v interesu ugleda države pred tujim svetom pridržati doma? Ponavljamo: Ali bodo samostojni kmetje v Sloveniji sedaj uvideli, kje so in kdo jih vodi? »J u t r o« 16. junija: »Glasilo ljubljanskega g. župana si da iz Belgrada poročati, da ni gotovo, če bo g. Pesek predložen v najvišje odobrenje. Po naših informacijah je ta vest tendenciozno izmišljena .. . Pustimo na strani vprašanje kvalifikacije novoizvoljenega g, župana za poglavarja mestne občine ljubljanske. Ali g. Pesek je formalno pravilno izvoljen. Po principih parlamentarizma in demokratiz-ma ima pravico do županskega mesta in naj je zanj glasovala še tako čudna in nevarna koalicija občinskih odbornikov. Naš list je takoj po njegovi izvolitvi izrazil željo, da naj vlada g. Peska brez odloga predlaga v potrditev,« OonesHi h politični morali. »Jutro« 5. julija: »Gre za usodo mesta, ki more v naši državi imeti krasno bodočnost. Pri potrditvi župana gre za dvoje: 1, za politično stran, 2. za vprašanje moralne sposobnosti. Glede prve je minister dr. Kukovec izjavil, da je njegovo zasebno mnenje, da bi ga ne priporočil. Za Ljubljano bo res nepregledna škoda, če ji bo županoval zaupnik komunistov in klerikalcev in če bo z avtonomističnimi demonstracijami v boju z državo. Vprašanje moralne kvalifikacije... Mi ne maramo vleči tozadevne debate na dan, a mirno rečemo, da bi v tem oziru samo iskreno želeli, da se Ljubljani prihranijo n a -daljna presenečenja.« Tendenciozno izmišljeno — da pripravljajo demokrati presenečenja. 1K* -f Nepotrebno delo. Kakor čujemo, ponekod okrajni glavarji še vedno zahtevajo statistiko o strankarski pripadnosti novoizvoljenih občinskih odbornikov. Ta zahteva je popolnoma neopravičena, kajti ne obstoji ne zakon ne kaka ministrska odredba, po kateri bi se morala taka statistika izvršiti. Odvisno je torej le od dobre volje županov, ali ustrežejo neopravičeni zahtevi politične oblasti ali ne. Očividno je, da si tako statistiko želita le demokratska in samostojna stranka, ki nista po deželi organizatorično dovolj razpre-1 ni, da bi mogli sami izvršiti to statistič-delo. In dovolj značilno je za nepristra-st sedanje deželne vlade, da jim opravlja strankarski posel. -V Kje je »kancelparagraf?« V ustavi demokratje in samostojneži ustanovili, se cerkev ne sme izrabljati v stran-rske svrhe. A komaj so ustava in ta do-^ojila sprejeta, že zahtevajo očetje teh reakcionarnih odredb, da se mora njihova tvorba, to je nova ustava, proslavljati tudi v cerkvi. Čudovita doslednost! Še večja nego demokratsko-samostojna pa je drznost, zahtevati, da cerkev, ki je dobila z ustavo v določilu o občevanju s sv. Očetom, v kancelparagraf u in v fakultativnem pouku krščanskega nauka občutne klofute, proslavlja ustavo, čita sv. maše in prireja slovesnosti. Znamo, da je ustava zakonito zaključena, a proslavljali je ne bomo, nego se borili za njeno revizijo, -f- Pripravljenost socialdemokratov. Iz Belgrada nam pišejo: Kadar se je bati javnih nemirov in neredov, ima politična oblast poleg žandarmerije pripravljeno še tudi skrito rezervo vojaštva. Ko se je vlada demokratsko-radikalno-samostojnih kapitalistov bala, da vsled zadržanja muslimanov iz južne Srbije ne bo imela za glasovanje o ustavi dovoljne večine, bila je v vladni kasarni že pripravljena potrebna rezerva. To so bili socialdemokrati! Socialdemokratska opozicija je šla celo tako daleč, da bi na vsak način glasovala z vlado, ako bi ne prišel odločen veto iz domovine. Ko se je v parlamentarnih krogih izvedelo, da je rezerva v socialdemokratih pridobljena, se je pojavili tudi Tone Kristan ter kazal prijateljem svoj dekret za Belje, čeravno so belgrajski listi še par dni prej prinesli vest, da bo demokrat dr. Radulovič imenovan. To je bilo strašilo za Toneta in je točno učinkovalo. Dolarski princ Etbin Kristan je sedaj mogoč v vsakem demokratskem in radikalnem salonu in videti je, da se ta frakarski socialist v tej družbi jako dobro počuti, -f- »Orientacije Slovencev«, Pod tem naslovom prinaša »Beogradski Dnevnik« dopis iz Ljubljane, kjer pravi med drugim: j>V Sloveniji je odločeval v politični orientaciji vedno kulturni moment. Dočim so bili vsi napredni (liberalni) elementi (lite-rati, politiki, ekonomi) že pred vojno jugoslovansko orientirani, so bili klerikalci za Avstrijo, ker so bili kot stranka navezani r.a katoliške kroge na Dunaju in so morali biti tudi v kulturnem oziru konservativni, Podobno je danes z avtonomijo: hočejo jo klerikalci, nočejo je demokratje in socialisti, Toda Slovenci so stali v kulturnem oziru najbolj med vsemi Jugoslovani pod nemškim vplivom. Nemška civilizacija je obrodila pri njih dobre sadove in njihove narodne organizacija, kulturne in gospodarske, so dovršeno izvedene, Uradništvo funkcionira najbolje v Sloveniji- To je močan argument, katerega se Slovenska poslanca sta imela v gumbni-cah rdeče klinčke kakor socialni demokrati. Pri volitvah je bil kot prvi predsednik deželnega zbora izvoljen socialist Lukas. V ustavni odsek so bili po številnem razmerju posameznih strank izvoljeni štirje socialisti, dva poslanca od kmetske zveze, dva krščanska socialca, en Ve-lenemec in en Slovenec + Ženska volivna pravica v Rumu-niji. Bukarešta, 1. julija. Senat je sprejel zakonski načrt o uvedbi ženske volivne pravice. + Ministrstvo za prehrano na Ogrskem se je 30. junija ukinilo. liških igralcev. poslužujejo redki napredni elementi za avtonomijo. Ti pravijo, da je njihova uprava popolna, pa je ni treba rušiti.« — Z drugim delom citiranega dopisa se strinjamo, kar se pa tiče očitanja »avstrijakan-stva«, je pa stvar že taka, da so »avstri-jakanti« vsi brez izjeme, ki so med vojno plačevali davek, s katerim je cesar Karel vzdrževal vojsko. Davke so plačevali med vojno baje tudi »napredni« slovenski krogi. -f- »Pašič in klerikalcu« Pod tem naslovom piše belgrajska »Pravda« od 5. julija: »V parlamentarnih ki -.'ih se govori, da se bo začel Pašič pogajali s klerikalci za vstop v vlado. On namerava, da sodeluje kolikor mogoče široka zajednica v izenačenju zakonov. Govori se, da se bo Pašič pogajal tudi z Narodnim klubom.« — Čez nekaj dni bomo pa brali v slovenskih demokratskih listih: »Korošec se puli za vstep v vlado.« Samo obrniti je treba vsako stvar, pa je — narobe! 4- Z bajoneti nad narodnega poslanca. Pretekli teden je vodstvo Hrvatske ljudske stranke sklicalo v Metkoviču v Dalmaciji zaupniški sestanek, na katerem je poročal poslanec dr. Šimrak. Med njegovim govorom je udri v dvorano neki Jo-van Popovič, ki se je predstavil kot tajnik politične oblasti in zahteval od dr. Šimraka, da zna imena vseh prisotnih. Ko ga je dr. šimrak poučil o nepravilnosti njegove zahteve, je ta Popovič poslancu dr. Šimraku enostavno prepovedal govoriti. Dr. Šimrak je svoj govor seveda dokončal, nato pa je odšel na čelu svo.ih pristašev ki so se uvrstili v dolg sprevod, na glavni trg, kjer je ljudstvo zapelo: Lepa naša domovina. Ko je ljudstvo odpelo, je dr. Šimrak ponovno pričel govoriti. Med tem pa je pridrvel Popovič z večjim številom orožnikov, ki so imeli puške z nasajenimi bajoneti v rokah in hotel navaliti na poslanca dr. Šimraka in prisotne. Ko je dr. Šimrak to videl, je pozval ljudstvo, da se mirno razide. Na predsedništvo konstituante pa je radi tega nastopa poslal oster protest. -j- Samo delna amnestija. Zaradi po-skušenega atentata na t -denta bo na podlagi zaključka ministrskega sveta proglašena samo delna amnestija. Pravosodni minister bo predložil v amnestijo samo poedince. -j- Z resnico skregan je »Slov. Narod«, ki poroča iz Belgrada, da »je ministrski svet sklenil za 60 odstotkov cene'e prodati ono blago, katero je bil še dr. Korošec naročil v inozemstvu. To blago je popolnoma slabo.« »Slov. Narodu« mora biti pač znano, da dr. Korošec ni naročil dotičnega blaga, znanega pod imenom »Ribnikarjeve mara-me«. Pred več ko letom dni se je »Slov. Narod« glede iste trditve nesmrtno blami-ral in misli sedaj, da se absolutno mora blamirati tudi ob obletnici. Stvar ukusa! -f- • »Izvozni momenti!« »Privredni Glasnik« od 2. julija javlja: Od včeraj se mude v našem mestu (v Skoplju) gg. Mi-hajlo Dragičevič, ravnatelj Prometne banke, in ■ dr. Vlada Markovič, ravnatelj Izvozne banke (lastnik minister Draškovič! op. ur.) zaradi študija trgovskega položaja v Skoplju. Oni smatrajo, da bo žetev v Južni Srbiji boljša kakor kjerkoli v naši državi in zato proučavajo »izvozne momente«. -f- Pečujski župan Linder za komuniste. Pečujska municipalna skupščina jc pod predsedstvom mestnega župana Lin-derja sklenila, da vsi člani municipalne skupščine polože mandate, ako naše oblasti ne dovolijo, da se Hajdu Dura, bivši komunistični voditelj, vrne v Pečuh. Ker je popolnoma izključena možnost, da bi naša oblastva temu sklepu ustregla, se bo v kratkem izvršila izprememba v munici palni upravi mesta Pečuha. -f Iz koroškega deželnega zbora. — Novo izvoljeni deželni zbor se je 5. t. m. pivič sestal. Prisotni so bili vsi poslanci Včeraj je bil prvi dan zborovanja Udruženja gledaliških igralcev SHS. Zborovanje se je vršilo v mali dvc.ani Narodnega doma. Udeležba je bila velika: Zagrebški člani Udruženja so prišli skoraj vsi, iz Belgrada je prišlo 32 dam in gospodov; zastopana so po večjih deputacijah gledališča iz Osijeka, Sarajeva, Novega Sada, Skoplja in Maribora. Ob pol 10. uri dopoldne je predsednik ljubljanske sekcije, g. Danilo, otvoril zborovanje s kratkim nagovorom, v katerem je prisrčno pozdravil v imenu Slovencev goste, ld so v tako velikem številu prihiteli v prestolico Slovenije, da rešijo važna stanovska vprašanja in si začrtajo smernice, po katerih bodo delovali, da se bo v gledališčih gojila res prava umetnost. Nadalje je predlagal, naj se regentu odpošlje sledeča brzojavka: »Združeni igralci države SHS, zbrani na kongresu v Ljubljani, izražajo svojo globoko udanost in veselje, da je Bog obvaroval Njega Visočanstvo, našega visokega protektorja, pred pretečo nevar-nc:tjo.« Predlog je bil z živahnim in navdušenim pritrjevanjem soglasno sprejet. V predsedstvo zborovanja so bili z vzklikom izvoljeni g. Danilo Cerar kot predsednik; g. Vojničič kot I. podpredsednik; g. Joca Cvijanovič kot II. podpredsednik; gg. Štefanovič, Tkalec in Vje-koslav za tajnike. Zborovanje je vodil g. Cvijanovič, Tajnik g. Jovanovič je podal obširno tajniško poročilo o delovanju centrale in se je o njegovem poročilu razvila živahna debata. Pred vsem se je mnogo kritiziralo delovanje umetniškega oddelka pri ministrstvu prosvete in se je sklenilo poslati ostro resolucijo, ki bo predložena na današnjem zborovanju. Blagajnikovo poročilo, ki izkazuje 169.031'70 dinarjev dohodkov in 10.897-75 dinarjev izdatkov, torej 158.133-95 din. prebitka, je bilo brez ugovora sprejeto. Po poročilih se je razvila mestoma zelo živahna, a stvarna debata o raznih samostojnih predlogih. Izvoljene so bile tri sekcije, da v podrobnem delu iz-vrše vse predpriprave za rešitev vprašanj, ki se tičejo gmotnega in kulturnega stališča igralcev. Ob 1. uri popoldne je bilo zborovanje prekinjeno in se nadaljuje danes ob 9. uri cbpoldne. »Divji lovec« v opernem gledališču dne 4. julija. Tisti, ki so sestavljali spored za dneve jugoslovanskega igralskega kongresa v Ljubljani, so prav storili, ko so odločili, naj nastopi ljubljanska drama v Fižgarje-vem »Divjem lovcu«. To je še vedno naša najboljša ljudska igra in nudi dovolj prilike, da se pokažejo naši narodni običaji, lepota naše narodne noše in milina naše narodne pesmi, kar je zlasti za goste, ki so v teh dneh prišli k nam, zanimivo. Igra je po zaslugi preizkušene režije Hinka Nuči-ča in njege . e igre v vlogi Janeza ter Po-lonice Juvanove, naše sedanje edine inter-pretke kmetskih ljubimk, dosegla popoln uspeh; prijetno je bilo po dolgem času zopet enkrat gledati v skupni igri to dvojico, ki ji glede spretnosti v takih vlogah, glede sposobnosti umevanja za kmetske značaje in glede čiste slovenske govorice nimamo nič enakega. Dramski zbor je bil r. očno pomnožen in je oder, poln narodnih noš, nudil zelo ljubko sliko, ki so jo izgledno dopolnile narodne pesmi opernega zbora, — Gledališče je bilo bolje obiskano nego prejšnji večer in smo med gledalci opazili tudi mnogo naših gostov, igralcev in igralk iz Belgrada in Zagreba. Narodno gledališče. Sreda v operi: Poljska kri. (Zagreb) V hotelu Tivoli se vrši »Bohemski večer« s sodelovanjem naših najboljših komikov med njimi g. Arnošt Grund (Zagreb), Grunhut (Zagreb), Velič (Zagreb), Skale (Zagreb), Železnik (Ljubljana), ga. Arze-novič (Belgrad), Mezgec fMariboT). Baletne točke izvajajo g. Vlček, gdč. Wiziak, gdč. Svobodova, gdč, Chladkova in mala Vavpotičcva (Ljubljana). To je zadnja zabava ki jo prirede naši umetniki, ki pa bodo skrbeli, da bo ostala ta vesela noč vsem v dobrem spominu. Vstop prost. Dnevne novice. — Prestolonaslednik v Zagrebu. LDU Zagreb, 5. julija. Na svojem potovanju v Pariz se je snoči ustavil prestolonaslednik regent Aleksander v Zagrebu, O prihodu regenta v Zagreb je doznalo občinstvo. Okoli kolodvora se je zbrala mnogoštevilna množica. Ko je regent dospel v Zagreb, ga je navdušeno pozdravljala navzoča množica. Regent se je v avtomobilu odpeljal v mesto. Za svojega bivanja v Zagrebu se je regent živo zanimal za razmere v Hrvatski in za nadaljnji razvoj dogodkov po sprejetju ustave. Regent se je deset minut mudi! v banski palači ter je, ko je zagledal slike starih banov, rekel: »Vse to mora ostati, kakor je.« Regent se je ob 21.52 odpeljal proti Parizu. Po odhodu regenta se je formiral sprevod, ki je korakal skozi mesto, vzklikajoč regentu, kralju Petru in narodnemu edinstvu. — Prof. dr. Fran Kidrič in dr. Ivan Prijatelj sta prejela sledeče pismo, ki so jima ga poslali redni profesorji ljubljanske univerze: »V seji ustavotvorne skupščino z dne 21. aprila t. 1. je Vajin in naš kolega, poslanec g. dr. Vošnjak med drugim navajal: ,G. Šimrak je juče spomenuo ne-što drugo, a to je manifest t. zv. kulturnih radnika slovenskih. I to je kazao, da je taj manifest jedna sjajna poluga autonomizma. Ja mislim, da imam ovdje taj manifest: ali, ja mislim, da je to još argument za na-šu državu. Duševni oci ovoga manifesta su dvojica bibliotekara bivše dvorske beč-ke biblioteke.' — Zadnji passus, ki ima Vaju v mislih, je napravil na Vaju in na druge vtis, da Vaju g. dr. Vošnjak dolži, aj zbori in pevovodje tudi pridno dopisujejo, da tako spoznamo medsebojne težnje in želje. Govoru g. prof. Bajuka,kateremu so zborovnlci z zanimanjem in odobravanjem sledili, je odredil g. podpredsednik Pevske zveze volitev v Kranjsko pevsko okrožje. Za predsednika! je bil enoglasno izvoljen g. J. Bricelj. organist iz Šenčurja, za tajnika g. A. Oven, organist iz Pre-doselj, za okrožnega pevovodjo pa g. C. Mohor, organist iz Kranja. Ko so imenovani izvolitev sprojeli in ker se ni nihče več oglasil k besedi, je g. podpredsednik zaključil to lepo uspelo in za napredek pevske umetnosti važno zborovanje. T pr Dramatična šola Slov. narodnega gledališča v Mariboru. Radi zgodnjega sklepa šolskega leta je morala večina gojencev Skrbinškove privatne dramatične šole odpotovati, tako da je morala nameravana II. javna produkcija izostati. Vršila pa se bo takoj pričetkom sezone v okviru dramatične šole narodnega gledališča, kjer se prevzamejo bivši gojenci Skrbinškove dramatične šole v II. tečaj. — Vpisovanje v I. in II. tečaj so prične 15. avgusta v pisarni gledališkega vodstva. — Za Slovensko narodno gledališče v Mariboru: Milan Skrbinšek, vodja drame. Orlovski vesšes&k. Tekme in javna telovadba na I. gor. orlovskem taboru v Kranju dne 3. julija 1921. V soboto popoldne ob pol 4. uri so začele tekme za gorenjsko podzvezo, katerih so se udeležili 104 tekmovalci. Sodnikov je bilo 14. Udeležba je bila tedaj večja nego v Mariboru 1. 1920. Tekme so so vršile na telovadišču — Farovški loki. Tla niso bila jiosebno ugodna vsled neravnosti in to v prvi vrsti za skoke ter za tek. Malo je nagajal tudi dež. Sicer so pa potekle brez nezgode ter pokazale nemajhen napredek v enem letu. Tekmovalo je 15 vrst v nižjem oddelku, 3 vrsle v srednjem in dva tekmovalca za višji oddelek. Končni izid je: za nižji odelek, Jesenice I 507.75 točk ali 85.12 od-stot.. Jezica I 538.50, Dij. Orel Kranj 510,— Ko-roška Bela 503.75, št. Vid nad Lj. 497.75, Radovljica 493.-, Št. Vid — dij. 480.-, Kamnik-Ko-menda 477.—, Kanina gorica—Kropa 426.75, ft-e-doslje (5 tel.) 387.50, Kranj 372.—, Jesenice II 345.75, Jezica II 317.75, Dovje-Kor. Bela 290.75, (4 tel.), Dravi je (3 lel.) 281.75. - Za srednji od-delek: Komb. vrsta Kranj—Tržič—Ježica (>42.25 točk, Jesenice 604.75, Škofjaloka 577.—, Pri tekmi za višji oddelek je dosegel brat Ivo Kermavner 201.75 točk in Rude Ahačič 149.50. K prostim vajam članov jo nastopilo 154 telovadcev, članic pa 170. Gledalcev je. bilo na telovadišču do 5000, ia ven telovadišča vsaj 3000. Vse prosto vajo so izvajali tako člani kot članice prav čedno, petje naj bi bilo pač glasneje. Tudi orodna telovadba je bila zelo dobra z nekaj izjemami. Posebno pozorno*** je vzbujala vrsta na krogih. Lahko-atletične to. so morale žalibog odpasti radi razmočenih tal. • padla pa bi lahko brez vsako škode deklamac ki jo samo podaljšala že itak dolgo pavzo. R< teljstvo pri blagajni in na tribunah je bilo r slabo v primeri z ogromno množico. — Gorei so lahko ponosni na svoje odseke, Kranj je lahko zadovoljen, ker take množico do prihodnj orlovskega tabora istotam no bo videl. Ali je pa morebiti nezadovoljen? Ljubljansko orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dno 10. julija 1.1. v Šiški na prostoru »Reinig-hausa« ob 3. uri popoldne javno telovadbo, pri kateri nastopijo člani in članice s svojimi prostimi vajami za leto 1921 in tekmovalna vrsta, ki bo tekmovala letos v Strassburgu. Po javni telovadbi vrtna veselica istotam (srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava). Sodeluje salezijanska godba iz Rakovnika. Vstopnina: Sedež 5 din., stojišča 2 din., za člane in članice v kroju 1 din. Zbirališče ob 1. uri na Medijatovem dvorišču. — Ljubljansko orlovsko okrožje. Sestanek vseh ljubljanskih krožkov se vrši v petek ob 7. uri v »Ljudskem domu«. — O. Z. II. Seja okrožnega sveta bo v petek ob 8. uri v »Ljudskem domu«. — Ljubljansko okrožje. Šentpetcrski Orel v Ljubljani sklicuje za danes, sredo, ob pol 8. uri redni fantovski sestanek katerega naj se člani vsi polnoštevilno udeleže. Bog živi! Turisiika in s&sort. Jugoslovanski kolesarski podsavez se je osnoval v petek, dne 1. julija za športno okrožje Ljubljana ter mu je izbran predsednikom gosp. major Jaklič, tajnikom g. J. Goreč, odbornikom: Gorjanc in Ogrin, Ljubljana, Kramer, Celje, Rifel, Novo mesto, Mežnarič, Jesenice, Toporiš, Hoštanj, Kova-čič, Ormož, 1 mesto se prihrani za Maribor. Podsavez priredi v letošnji sezoni motorno hitrostno dirko in dirko za gorsko prvenstvo. Vsa dopise je naslavljati na podsavez, Narodni dom. Vsi klubi naj prijavijo svoj pristop podsavezu. Enako naj se obrnejo na podsavez vsi oni, ki žele osnovali kolesarski odsek v kakem kraju. Ljubljana—Maribor, velika cestna kolesarska dirka, ki se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. obeta biti zelo zanimiva. Prijavljeni so številni hrvatski, mariborski, celjski in ljubljanski dirkači, tako da bo ta dirka prva, na kateri bodo zastopani poleg Ljubljane tudi ostali dirkači Slovenije. Prijave sprejema do petka 8. t. m. zvečer g. Fr. Ogrin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Razpisanih je v lahki skupini 6 nagrad, v težki 3, v skupini se-niorjev 1, vrhu tega še časovne kolajno in special. darilo. V Mariboru bo na cilju promenadni koncert. Dirkače je pričakovati na Vransko okrog 8. vre, v Celju okrog pol 9. ure, v Konjicah okrog pol 10. ure, v Mariboru po pol 11. uri. Vsi mariborski dirkači in mariborski športniki se vabijo, na sestanek,ki se vrši v mariborskem Narodnem domu po dirki v svrho ustanovitve kolesarskega društva oziroma oživitve obstoječega. (k) Sestanek dirkačev mariborske dirke je v soboto zvečer ob 7. uri v restavraciji Novi Svet. Gospodarstuo. BORZA. Dunaj, 5. julija. (Izv). Devize: Pešta 267.50, Berlin 9.65, Italija 34.62, London 26.30, Ne\vyerk 7.05, Pariz 56.25, Praga 9.60. Zllrich 119.00, Buka-rešt 10.65, Zagreb 4.65, Varšava 48. Curih, 5. julija. (Izv.) Devize: Pešta 1.20, Berlin 8.05, Italija 29.10. London 22.17, Novrvork 5.92, Pariz 47.60, Praga 8.10, Dunaj 1.— než. krone 0.80, Bukarešt 9, Zagreb 3.85, Varšava 0.30. Zagreb, 5. julija. (Izv.) Devize: Pešta 57, Berlin 206.75-207.25, Italija 733, London 564, Newyork kabel 150—150.50, Newyork ček 148 do 148.75, Pariz 12.04, Praga 204.50, Dunaj 21.25 do 21.85, Zllrich 25.30, Napoleondri 495-497. Val o to: nemške marke 212, lire 726, dolar 146, francoski Ponudbe je poslati do navedenega dne na upravo državnih monopolov kraljevine SHS, ekonomno odelenje v Belgradu, kjer se dobe ludi podrobni pogoji in pa vzorci. 5 boljših gospodovsc r„M0,. Istotam se proda dobro ohranjen otroSki voziček I Naslov se poizve v upravniStvu .Slovenca« pod St. 2374. ne gre samo v sosedue države (Švedska, Danska), ampak tudi na Javo in Kubo. g Razpis dobave matcrijnla za vezanje tobaka. Uprava državnih pionopoJOv v Belgradu razpisuje na dan 20. julija t. 1. ofertno licitacijo za nabavo materijala za vezanje tobaka in sicer: a) Za Srbijo in Črno goro: kartone za označbo bal, 300.000 komadov; plombe iz pločevine (300.000 komadov); 10 decimalnih tehtnic, franc. sistem s 500 kg kapacitete; amerikansko platno (G00 meirov), klešč za plombe (20 kosov). — b) Za Dalmacijo: platno za ovijanje bal (60.000 metrov); 10.000 kosov vrvi po 6 metrov dolgih; 3.000 kg vrvic za šivanje bal, 40.000 plomb iz pločevine. — c) Za Vojvodino, Hrvatsko in Slovenijo: 60.000 vrvic po 3.80 m, 40 tisoč kosov sukanca po 4 m dolgih; 20.000 kosov sukanca po 4.50 m dolgih. — d) 600 kg vrvi za šivanje bal. — Navedeno blago bo oddati v raznih množinah skladiščem v Nišu, Skoplju, Splitu. — Razpisano blago bo oddati do konca septembra 1921. Kavcija znaša za naše državljane 10 odstotkov, za inozemce 20 odstotkov. — En izvod dobavnega razpisa in pogojev z vzorci vred je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročiti. franki 11.72-11.75, čsl. K 206, nem. a. K 22.50 do 23, leji 223-227. g Vendar enkrat. Ministrstvo trgovine in industrije je postavilo poseben odbor, v katerem bodo zastopana ministrstva javnih zgradb, prometa, baviti državi 40.000 vagonov pšenice. Kdor ima pa logo izdelati statistiko o naši industriji. g Prehrana Češkoslovaške. Češkoslovaška vlada je dovolila z dnem 1. julija 1921 svobodno trgovino. Omejitve so sledeče: 150 000 ton pšenice ali moke mora biti zavarovano. Kmetje morajo do-baiti državi 40.000 vagonov pšenice. Kdor ima pa inanje kot tri hektare zemlje, je od prisilne dobave oproščen. Cena rekviriranemu žitu je 185 K. Rekvirirano žito se vporabi za siromašno prebivalstvo. Dosedanji državni žitni zavod se likvidira. Uvoz žita je dovoljen brez omejitve. g Daiikerot curiške banke. >Zuricher Deposi-tenbank je ustavila svoja izplačila. g Poljska je dobila od avstrijsko - ogrske banke 1480 kg zlata. Na Dunaju se je dvignila poljska marka v zadnjih dveh dneh od 35 na 48. g Poljski izvoz cementa, ki gre večjidel čez Gdansk, se sijajno razvija. Vsak dan se izvaža okoii 10 vagonov. Zidajo se v gdanski luki posebna skladišča za različne vrste cementa. Poljski cement Meieorologično poročilo Ljubljana 303 m n. m. viš. Kupim manjšo hišo s 3 ali 4 sobami, in malim vrtom, pritikll-nami, v kakem prijaznem kraju ob juž. železnici; Rakek — Ljubljana. Najraje v ljublj. okolici, ali Ljubljani. Cenj. ponudbe z natančnim opisom in ceno pod P. B. 2386. na upravo »Slovenca.« Huru-njutor v litru 'formo-motor v C tJaihrom. Jitorcnon v c; Ctts opimo-^ania No bo, vetrov l'AUavino v mm jasno jasno Več krojaški!] pomočnikov za,SiSa sprejme Jože Čeli, krojaštvo, Lukovk p. Trebnje, Dolenjsko. 2361 z vso oskrbo v hiši pri tvrdki Ivan Per dan, Ljubljana. Izvleček Iz Voznega reda z veljavo od 1. junija 1921. Proda se dvonadstropna za pleskanje železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdka Josip Jug, Blmska cesta 16. Ljubljana. Manjšo Južtta železnica Državna železnica v sredini Ljubljane z lepim vrtom ter stanovanjem za kupca obstoječe iz 5 sob s pritiklinami. Pismene ponudbe pod »Dvonadstropna hiša 2377« na upravo lista. Prihod v Ljubljano Odlsod lz Ljubljane Prihod v Ljubljano Odhod iz Ljubljene (Panzerkasse), sistem Wiese-Wertheim, proda Aleksander Fritz v Konjicah. 0-20 z Zid. m. (Zagreba) S. O. E. >03 „ Dunaja (Zegreba) 5-03 „ „ tttz. 7'31 „ Zidanega mosta 10-41 iz Spilja (Zagreba) 11-28 z Zidanega mosta, brz. 14'5j „ Dunaja (Zagreba) 1701 „ Dunaja (Zagreba), brz. 20-30 iz Maribora, meš. 21 40 iz Spilja (Zagreba) Dunaju, brz. Mariboru (Zagrebu) Zid. mostu, S. O. E. Mariboru, meš. Dunaju, brz. Dunaju (Zagrebu) Zidanemu mostu Zid. m. (Zagrebu) brz, Mariboru (Zagrebu) Dunaju (Zagrebu) 7-tO z Jesenic 10-35 „ „ 20 43 „ „ " 22-53 „ * 5-15 proti Jesenicam 6-S5 „ „ Proda se lafisk po K 23 —, težak po K 21-50 za kg, v sredini mesta z vinotočem čez ulico franjo skladišča, oddaja v vsaki množini verando in električno razsvetljavo. Na~ AUTCREFERAT, Ljubljana, Dunajska cesta 50, slov pove uprava lista pod Stev. 2388. 5-41 iz Nov. mesta 803 .. " 13 ,. 20 20 „ 6-34 proti Nov. mestu 12-46 „ 17-53 „ 2318 „ 7-40 proti Kamniku :13-10 „ 1410 „ 18!i0 „ „ 6-30 iz Kamnika 0 05 iz Trsta, brz, 5*44 „ „ S. 0 7-22 z Rakeka 10-45 iz Trsta, 10 59 „ „ brz. 14-22..... 21-52 „ „ 0 42 proti Trstu, S, O. E, brz Rakeku Trstu, brz. V neizmerni žalosti naznanjam vsem prežalostno vest, da je moj preljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod w ♦ w * w ftržiška proga ima redno zvezo z gorenjskimi vlaki (razun nedelj, izletniškega vlaka). S'25 z Vrhnike 10-20 „ „ 17-22 „ „ 2M5 „ „ i 7-40 na Vrhniko 1318 „ 19'20 „ 2210 „ „ ^ trg. sotrudnik tvrdke R. Krisper v Ljubljani po kratki mučni bolezni previden s sv. zakramenti včeraj dne 4. t. m. ob pol 7. uri zvečer preminul. Pogreb se vrSi v sredo dne 6. julija 1921 ob pol 6. uri popoldne iz sanatorija „Leonišče" na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. julija 1921. Viktorija Lavrič, soproga. — Josip tavriJ, sin. — Lufe**a Lavrit, hčerka. — Vsi ostali sorodniki. * Vozijo samo ob nedeljah in praznikih. ob ned. in prazn ob ned. in prazn, tričnlh napeljav in verziran v vseh varnostnih predpisih, se sprejme. Razen.prostega stanovanja, kurjave, razsvetljave in vrta dobra plača po dogovoru. — Nastop po možnosti takoj. — Ponudbe in osebni obisk pri šentjanškem premogokopu AND. JAKiL, Krmelj, Dolenjsko. izborno ohranjen, se proda. — Naslov v upravniStvu ppd štev. 2378._ Sprejme se pridna za večjo kuhinjo. VpraSa se v restav. ,Slon'. Dobro izurjenega T^rdfeS mt. IlFiSpSr naznanja tem potom tužno vest, da je njen večletni zaslužni sotrudnik, gospod zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drugem kolu državne razredne loterije. Nad 1,200.000 kron so zadele srečke v prvem kolu državne razredne loterije, kupljene pd Zadružni Gospodarski banki, Ljubljana. Žrebanje se vrši v prvem razredu 15. in 16. julija 1921. Cena srečkam v prvem razredu.- cela srečka 48 dinarjev, polovica 24 dinarjev, četrtinka 12 dinarjev, osminka 6 dinarjev. dne 4. julija 1.1. po kratki mučni bolezni preminul Pogreb se vrši dne 6. julija 1.1. ob pol 6. uri popoldne iz „Leonišča" na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. julija 1921. Slsnilsna foniisa UillSISlTm naznanja tužno vest, da je njen pridni in marljivi uradnik, gospod Srečke prodaja Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska c. 38|I. (Hiša Zadružne zveze.) sfsobiii tehnik dne 2. t. m. nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Blagemu pokojniku bomo ohranili časten spomin. Ljubljana, dne 5. julija 1921. Zadruga hrvatskih Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. družba z o. z. preje Brata Eberl in Jančar &Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela BUnion". ZAGREB, Baroševa cesta Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenih vin in to starih in novih, belih, Siler in črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo poSil'a. — Prosimo obiska naše kleti na Baroševo) cesti. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LiuhSIana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Slovenca«,