V današnji številki I W. Rochet na obisku v Sloveniji Z granatami na Can Tho Padala, jadra. Slaki... 3. stran Ameriške družbe neznansko veliko porabijo za reklamo LJUBLJANA, PONEDELJEK, 28. AVG. 1967 • LETO IX., ŠT. 233 • CENA 50 PAR (50 STARIH DIN) »DELO« IZHAJA OD -1 KI JO JE s. oktob: V SLOVENIJI, IN »! 1941 USTANOVILA UDSKE PRAVICE«, GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE STIČNA PARTIJA ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO GA JE LETA EGA NARODA PRTA IZDAJA Split in Maribor XXII. državno teniško prvenstvo Piliču in Pipanovi 4. stran Na Jesenicah se bojijo .prehudega" razvoja obrti SEJasnMBHBansnMMMMBaBBBNHBMMB MARIBOR, 27. avg. — S finalnima igrama članov in članic posamezno se je končalo XXII. državno prvenstvo, ki ga je letos že petič organiziral prizadevni mariborski teniški klub Branik v Ljudskem vrtu. Splitčan Nikola Pilič je na svoj 28. rojstni dan petič postal državni prvak med čalni, v ženski konkurenci pa je naslov pripadel Pipanovi (Branik). Največ uspeha nasploh so zabeležili zastopniki TK Splita, ki so bili udeleženi pri polovici prvih mest v skupno 10 disciplinah članskega in mladinskega sporeda, takoj na drugem mestu pa je zastopstvo mariborskega Branika, ki je zbralo 3 prva, 2 druga in bilo udeleženo pri štirih tretjih mestih. Pravzaprav so imeli prireditelji letošnjega državnega prvenstva zadnji dan spet srečo z vremenom. Potem, ko je skoraj vso noč od sobote na nedeljo deževalo, se je zjutraj zjasnilo, posijalo je sonce in prireditelji so s skrajnimi napori, a vendarle uspešno in pravočasno pripravili igrišče za finalni srečanji. Finalna tekma članov, igrala sta Pilič in špear, je nekoliko razočarala. Bila je pod ravnijo obeh polfinalnih iger. Špear, ki igra defenzivno, že vnaprej ni obetal »atomskega tenisa«, toda, kot smo videli kasneje, tudi Piliču ni povsem uspelo vsiliti Subotičanu svojega tempa. Navzlic temu pa je zlasti Pilič prikazal več lepih, na trenutke tudi izrednih potez. špear je kar uvodoma izgubil svoj servis in po menjavi je Pilič vodil že 2:0 v igrah. Tedaj je Subotičanu prvič uspelo znižati rezultat, potem pa še enkrat (2:3). Razen priložnosti v šesti igri (pri stanju 30:30 je Pilič strahovito Končno je ste Presenetljiva zmaga Olimpije v Novem Sadu — 3:2 (1:0) N. SAD, 27. avg. — Olimpijina zmaga 3:2 (1:0) v Novem Sadu je zaslužena, saj so Ljubljančani posebno dobro igrali od sredine prvega polčasa pa do zadnjih deset minut igre. Taktika, za katero so se zmenili pred tekmo, se je pokazala kot zelo uspešna, pa tudi Vojvodina je bila za tak način igre zelo pripraven partner. Ljubljančani so več skrbi posvetili obrambi in imeli kar tri igralce, ki naj bi kontrolirali sredino igrišča. V napadu pa so pustili tri najhitrejše — Frančeškina. Zagorca in Oblaka, pogosto pa je v kazenski prostor vleta-val Bečejac, včasih pa tudi Jovanovič. Začelo se je z napadi Vojvodine in ko Ljubljančani po najhujšem niso prejeli gola. so počasi prevzemali vajeti na igrišču. Ko je Zagorc Olunpijo povedel v vodstvo in ko domačini dolgo niso znali dati gola, je postajala obramba neoprezna. To pa so znali Ljubljančani izvrstno izkoristiti. Pobudnik vseh akcij je bil Bečejac, ki je šele danes pokazal pravo vrednost. Ob njem so se preporodih tudi drugi nogometaši. Gledali smo povsem drugačno enajsterico kot proti Rijeki. Domačine je še bolj zmedlo, ko so zastrelja-li enajstmetrovko tn ko so uvideli, da so proti čvrsti ljubljanski obrambi, v kateri sta bila Nikolič in Soškič, brez moči. Branilca nista bila najboljša: Račiču se je poznala daljša odsotnost, toda nalogo je opravil zadovoljivo. Po krivdi Djorleva, ko je dosegel avtogol, pa bi kmalu prišlo do tragičnega preobrata. Jovanovič je zaigral v drugem polčasu izredno hitro, borbeno in ostro. Zagorc se je gibal na igrišču kot že dolgo ne, Frančeškin pa je bil kot vedno borben, hiter in brezkompromisen borec. To velja še bolj za Oblaka, ki je z neutrudnim tekanjem po igrišču in napadi, priboril moštvu nič koliko žog. Olimpijina zmaga je krepak obliž za nedeljski neuspeh z Rijeko in jamstvo, da bo stadion v srečanju s Crveno zvezdo poln. Obe točki doma V derbiju novincev Maribor : Proleter 3:0 (1:0) MARIBOR, 28. avg. — Mariborski prvoligaš je zasluženo premagal drugega novinca v I. zvezni nogometni ligi Proleterja iz Zrenjanina 3:0. vi polčas, vendar je dosegel samo en zadetek. S hitro in požrtvovalno igro so Mari- Maribor je začel izredno lepo. Bil je v premoči ves pr-ja Babiča in zanesljivih bra _: 1___ .n-ritlint ni V\i 1 liorviupi- nilcev rezultat ni bil ugodnej-tekme pa so bili gostje enako-ši za Maribor. V drugem delu GRUBIŠIČ (Maribor) borčani osvajali teren in nenehno napadali na Babičeva vrata. Zrenjaninski vratar je v tem delu igre večkrat posredoval in z zadnjimi močmi varoval svojo mrežo. V drugem polčasu so začeli Mariborčani s počasno igro in streli od daleč. Taka taktika pa je bila napačna, saj ni prinesla nobenega zadetka, , obenem pa je uspavala domače vrste. S tako igro pa | ni bilo zadovoljnih razen tehničnega vodstva vijoličastih tudi 7.500 gledalcev v Ljudskem vrtu, ki so igralce Maribora s žvižgi prisilili k večji prizadevnosti in poletnejši igri. Drugi novinec v I. zvezni ligi Proleter iz Zrenjanina se je pokazal v dokaj dobri luči. : V prvem polčasu je v derbiju ; novincev ekipa gostov bila si-I cer potisnjena v obrambo in I samo zaradi odličnega vratar- vredni tekmec vijoličasti enaj sterici. Napadi Proleterja so bili zmerom nevarni, posebno 1 kadar so napadali po desni 1 strani igrišča. Zadnji del tekme so domačini igrali spet tako kot v prvem polčasu. Sprememba je bila nadvse učinkovita, saj so v zadnjih minutah igre zabili Mariborčani še dva lepa gola. Dobro je bilo, da so Mariborčani zaigrali slabše doma in da so se pokazale v njihovih vrstah določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba popraviti do prihodnje tekme. MITO TREFALT DIREKCIJA ZA SLOVENIJO jbllki-OL Končni vrstni red POSAMEZNO: Član. (87): 1. Pilič (Split), 2. Špear (Spartak), 3. Franu-lovič (Split), 4. Jovanovič (JLA) 5. Minček (Split), 6. štolcer (JLA). 7. Tandari (Spartak), 8. Grmovšek (Branik). — Izmed igralcev iz Slovenije se je med 16 najboljših uvrstil še Breskvar (Olimpija). Članice (40): 1. Pipan (Branik), 2. Kokeza (Mladost). 3. Škulj i Olimpija), 4. Kostič (Niš), 5. Urek (Trešnjevka), 6. Stojič iCrvena zvezda). 7. Varl (Branik), 8. Salihbego-vid (Mlada Bosna). — Med 16 najboljših se je plasirala še Hasajeva (Branik). Mladinci (62); 1. Djuranovič (Sloboda, Tuzla), 2. Kanoti (Varteks), 3. Savič (Crvena zvezda), 4. Nigrinovič (Crvena zvezda). 5. Broruč (Osijek), 6. Tončič (Medveščak), 7. Za-pušek (Crvena zvezda), 8. Ko-vačec (Medveščak). — Izmed zastopnikov Slovenije so se med 16 prvih uvrstili Jaušovec (Branik), Mulej in Furlan (Triglav), republiškega prvaka Goličnika pa je izločil v drugem kolu Kanoti. Mladinke (28): 1. Dvornik (Split), 2. Pipan (Branik), 3. Kostič (Niš). 4. Husjak (Varteks), S. Jovanovič (Vojvodina). 6. Szel (Spartak), 7. Vukelič (Varteks). 8. Kablar (Zrenjanin). — Mariborčanko Hasaj je v drugem kolu izločila Jovanovičeva. DVOJICE: Moški pari: 1 Franulovič — Minček (Split), 2. Jovanovič (JLA) — Pilič (Split), 3.-4. Špear (Split) — štolcer (JLA) in Grmovšek — Vodeb (Bra-nik). Zenski pari: 1. Varl — Pipan iBranik), 2. Genčič (Partizan) — Urek (Trešnjevka), 3.—4. Kokeza (Mladost) — Škulj (Olimpija) in Požeg — Vidjak (Split). Mešani pari: 1. Minček (Split) — Genčič (Partizan), 2. Breskvar — Škulj (Olimpija), 3.—4. Grmovšek — Pipan (Branik) in Vodeb — Varl (Branik). Mladinci v dvoje: 1. Nigrinovič — Savič (Crvena zvezda), 2. Djuranovič (Sloboda), — 2ivojinovič (Crvena zvezda), 3.—4. Mulej — Furlan (Triglav) in Kovačec — Tončič (Medveščak). Mladinke v dvoje: Pipan — Hasaj (Branik), 2. Kolenc -Husjak (Varteks), 3.—4. Ko-Stic (Niš) — Tomše (Branik) in Jovanovič — Raletič (Vojvodina). Mladinski mešani pari: 1. Požeg — Dvornik (Split), 2. Goličnik — Hasaj (Branik), 3.—4. Premuž (Mladost) — Vukelič (Varteks) in Fantov — Radovanovič (Opatija). Tretji niz je bil najbolj razburljiv. Ko je bilo 5:2 za Piliča je imel Splitčan na svoj servis že prvo zaključno žogo, ki pa je ni izkoristil, špear je namreč odigral prekrasno kratko žogo in na-zanje celo odvzel nasprotniku servis. To je hho prvič Cin zadnjič) v tem finalu. Takoj nato pa je špear izgubil svoj servis in s tem tudi srečanje. Prvo zaključno žogo je sicer še obranil, potem pa je bilo partije konec z rezultatom 6:2, 6:2, 6:3. Finale članic se je končal z zmago še ne 17-letne Mariborčanke Pipanove nad članico zagrebške Mladosti Ko-kezo, ki je bila v polfinalu izločila lansko državno prvakinjo Ljubljančanko Škulj. V prvem nizu je Mariborčanka z moderno igro povsem ugnala dvakratno državno prvakinjo, ki je po svoji stari navadi samo vračala — dokaj visoko — žogice in odlično tekla po igrišču. V drugem nizu je tudi Pipanovi počasi pohajala sapa in ni več tako forsirala napada. Kokeza je vodila 3:2, Mariborčanka nato 4:3, nakar je Kokeza izgubila osmo igro navzlic vodstvu 40:0. S tem je bila partija dokončno odločena v prit Mariborčanke, ki je tako s tremi prvimi mesti ter po enem drugim in tretjim postala najuspešnejša udeleženka državnega prvenstva. BORIS BERGANT Neustrezna novost Pravzaprav niti ni novost, kajti pred več ko desetletjem je bila taka praksa. Ukinili pa smo jo prav zato, ker se je izkazala za slabo. In zdaj smo jo — kdo ve zakaj — znova uvedli gre za hkratno odigranje državnega teniškega prvenstva članov in mladincev. Med fanti manj), med dekleti pa pra izrazito je zdaj v jugoslovansin teniški areni skupina tekni alcev in tek. movalk, ki — čeprav še mladinci in mladinke — dosegajo pomembne uvrstitve tudi že v absolutni konkurenci. In prav ti mladi so bili zaradi združenega prvenstva oškodovani, saj so morali igrati ta-korekoč non-stop, kar je terjalo velikanske napore in se-veda vplivalo (negativno) tudi na kvaliteto iger. Najznačilnejši primer za to trditev je še ne 17-letna Mariborčanka Alenka Pipan. Nastopila je v 5 disciplinah, se uvrstila štirikrat v finale (trikrat fe bila prva!) in enkrat v polfinale, pri čemer je morala v dneh ŠTAFETA „DELA-SPORT • Danes objavljamo že drugo sliko »štafete Dela-šport«. Posneta je bila na državnem teniškem prvenstvu v Mariboru, kakor je določil »športnik tedna« Ivo Daneu. Gledalci, ki so na sliki znotraj z belo črto obkroženega polja, so udeleženci druge predaje štafete. Tisti med njimi, ki se bo z brzojavko prvi oglasil našemu uredništvu, bo postal drugi »gledalec tedna«. • Brzojavka naj bo naslovljena na Delo-šport, Ljubljana, Tomšičeva 3, udeleženec v igri pa naj sporoči v njej svoje ime in priimek ter natančen naslov. In ko bo znan drugi »gledalec tedna«, pojde vse spet po že ustaljenem tiru. »Gledalec, tedna« bo izbral za pogovor »športnika tedna«, ta pa bo spet izbral prireditev za naslednjo predajo naše štafete. • štafeta »Delaršport« je stekla. • Iščemo drugega »gledalca tedna«« in — »športnika tedna«. Oba pa imata prek športne napovedi tudi priložnost potovati v Grenoble, saj je Jugoslovanska loterija — direkcija za Slovenijo namenila kot nagrado pet potovanj na zimske olimpijske igre. A to tako že veste ... S f VAM NUDI IZREDNA IZBIRA ŠOLSKIH POTREBŠČIN močno serviral, toda špear je žogo še bolj mojstrsko vrnil tn ukanil Piliča, nakar je v naslednji izmenjavi žog špear v enem izmed svojih redkih izletov na mrežo zapravil stoodstotno točko) je bilo vse, kar je zmogel špear. Pilič je v manj ko 20 minutah dobil prvi niz s 6:2. V drugem delu igre se ni pripetilo nič posebnega. Skoraj v enakem zaporedju kot prvič je Pilič spet dobil s 6:2, potem, ko je špear spet izgubil svoj uvodni servis. Revija v zraku Tudi nagrada »Turizem-Portorož« za padalce ČSSR PORTOROŽ, 27. avg. S tekmovanjem za lovoriko »Turizem — Portorož« se je popoldne končalo veliko mednarodno padalsko tekmovanje za V. jadranski pokal. Po tem tekmovanju, v katerem je sodelovalo 13 ekip, ki pa ne sodi več v uradno tekmovanje in po defileju, je predsednik organizacijskega odbora V. jadranskega pokala Anton Pinelli ob zvokih fanfar izročal pokala zmagovitima ekipama ČSSR (moški) in SZ (ženske). Predsednik zveze letalskih organizacij Slovenije Vencelj Jeras pa je podelil najboljšim trem ekipam v vsaki disciplini zlate, srebrne in bronaste kolajne. Predsednik turističnega društva Piran — Portorož Andrej Rojc pa je izročil češkoslovaški ekipi lovoriko »Turizem-Portorož«, ki si jo je pridobila v današnjem tekmovanju v atraktivnih skokih. Več tisoč gledalcev je nad dve uri z velikim zanimanjem in navdušenjem spremljalo in občudovalo plavanje padalcev in padalk 13 reprezentanc za lovoriko »Turizem—Porto prvenstva odigrati nič manj I rož«. Najbolje so sodniki oce-ko 9 iger posamezno in 8 iger nili izvajanja češkoslovaških parov. padalcev in padalk, ki so do- E. BERGANT | bili 27 točk, druga je bila ekipa Velike Britanije — 26, tretja ZDA — 22, četrta do peta — Švica in ZRN po 20, šesta Francija 19, sedma SZ 17, osma Jugoslavija 16, 9. — 11. Italija, NDR in Turčija po 16, 12. škotska 15. 13. Avstrija 7 točk. Treba je videti, kajti težko je opisati razločke v izvaja- njih padalcev in padalk z zaprtimi padali, ki so jih odprli šele v višini 400 metrov. Posamezne ekipe so skakale z različnih višin: Švicarji z 2000 m, Američani z 2500 m, Jugoslovani tudi z 2500 m, sovjetski padalci s 1500 m. Češkoslovaški padalci so med padanjem metali petarde in majhna padalca, tako da je bila na letališču naenkrat množica otrok, kajti vsak je hotel imeti spomin z jadranskega pokala. Najmogočnejši vtis so napravili ameriški padalci, ki so plavali z zaprtimi padali daleč naokrog, dva celo dlje kot tisoč metrov in so morali ponju z avtomobili. Velik aplavz so poželi tudi škotski padalci, ki so se spustili na tla v svojih nacionalnih krilih in ne v padalskih kombinezonih. Na tleh pa so jih pozdravili ostali škotje z dudami. D. KURET Olimpijski Grenoble vabi • Olimpijske igre so vsako četrto leto. • Olimpijske igre so največja in najpomembnejša športna prireditev na svetu. • Leta 1968 so spet olimpijske igre — zimske v Grenoblu in poletne v Ciudad Mexicu. • Ali vas mika, da bi si ogledali olimpijski Grenoble? »Delo — šport« vam to omogoča, saj vsak teden izmed svojih bralcev izžreba po enega potnika, ki bo s Transturistom potoval v Francijo. Prvega potnika smo že izžrebali, med tistimi, ki bodo poslali danes odtisnjeni kupon št. 2 pa bomo izžrebali novega srečneža v četrtek, 31. avgusta. Kladivar voi Lubejeva — junakinja atletskega prvenstva Slovenije CELJE, 27. avg. — Drugi dan atletskega prvenstva SRS za člane in članice ni prinesel nobenega državnega ali republiškega rekorda. Kljub temu pa so bili priča zanimivim bojem, zlasti v tekih, ki dajejo atletskim prireditvam še posebno mikavnost. Najuspešnejša tekmovalka prvenstva je vsekakor Marjana Lubej, ki je osvojila kar šest prvenstev, vse z odličnimi rezultati. Tako kot včeraj v skoku v daljavo, je bila tudi danes uspešna v teku na 200 m in v skoku v višino; v tej drugi disciplini je dosegla svoj osebni rekord in drugo mesto. Franc Kovač si je danes priboril dve zmagi, vendar AT Športna napoved 34 KOLO DVANAJST PRAVILNIH 1. Crvena zvezda - Hajduk 2. Vojvodina - Olimpija 3. Rijeka - Željezničar 4. Radnički - Velež 5. Maribor - Proleter 6. Dinamo - Partizan 7. Sarajevo - Vardar 3. Sloga - Radnički (K) 9. Pobeda - Priština 10. Crvenka - Srem 11. Sloboda (TU) - Lovčen 12. Bregalnica - Bor DEVET PRAVILNIH 7. Osijek - Lokomotiva 8. Split - BSK 9. Varteks - Borovo 1 2 2 1 1 0 1 1 2 2 1 0 2 1 1 PROSTI PAD. Padalstvo je lepa športna zvrst. Posnetek s tekem za V. jadranski pokal. Skače Poljakinja Kuralska. Foto: švabič | korda.« zaradi naporov prejšnjega dne ni pokazal vseh svojih sposobnosti. Homoki je presenetil na 200 m in tako osvojil dva republiška naslova. Najzanimivejši tek je bil vsekakor na 5000 m, kjer je nastopilo 12 tekmovalcev. Va-žič in Zuntar sta se takoj po startu oddaljila od tekmecev in iz kroga v krog povečevala prednost. V skupini za njima je vodil mladi Meznarič. V zadnjem krogu — 300 m pred ciljem — je Zuntar prešel v napad in z majhno razliko tudi zmagal. V teku na 800 m, kjer je nastopilo 11 tekmovalcev, smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati, saj je bil to tek mladih atletov. Letos si je tudi Karičeva priborila dvojno zmago, čeprav je skoraj prenehala s treningi. V drugih disciplinah so zmagovali favoriti in tako ni bilo posebnih presenečenj. Se nekaj izjav: M. Lubej: »Srečna sem, da sem na domačih tleh osvoji-'a kar šest prvenstev. To je •il že moj letošnji 101. start. ’ teh dveh dneh pa sem na-opila kar devetkrat in za idi preutrujenosti nisem v obeni disciplini uspela postaviti novega državnega re- Homoki: »Zadovoljen sem s tekmovanjem in upam, da se bom na letošnjem državnem prvenstvu prav tako dobro odrezal.« Predsednik AZJ ing. Milan Naprudnik je dejal, da je s prvenstvom zelo zadovoljen, čeprav je menjava rodov očitna in zaradi tega tudi ne bo tako hitro večjih kvalitetnih dosežkov. Udeležba je bila zadovoljiva, napredek v naslednjih letih pa bo odvisen samo od dobrega dela v osnovnih organizacijah.« Rezultati drugega dne: Moški — 200 m: Homoki (KI) 22.2, Mele (O) 22.4, Pungerčič (Lj) 22.7, Medvešek (Ru) 23.1, Milek (Tr) 23.1, Umek (Lj) 23.7; 800 m: Stu-pan (Mrb) 1:56.3, Kleč (Tr) 1:57,2, Zidan (O) 1:57,6, Sadovnik (O) 1:58,4, Srebotnik (Br) 1:58,8, Lesničar (KI) 1:59,1; 5000 m: 2untar (KI) 14:25,6, Važič (KI) 14:25,8, Štros (Lj) 15:03.8. Mežnarič (Kid) 15:10,4, Kovač (Lj) 15:42,0, Breč- ko (KI) 15:45,2; 400 m ovire: Polutnik (KI) 55.8. Korent (O) 56.8, Čeme (Lj) 57.7, Hainz (Lj) 60.1, Škerlj (O) 62.2; 3000 m zapreke: Kovač (KI) 9:07,6, Vivod (Mrb) 9:17,8, Gobec (Mrb) 9:23,3, Sraj (Tr) 9:39,4, Cižek (Br) 9:56,2, Svet (KI) 10:12,6; disk: Pečar (Br) 47.53, Pikula (KI) 41,97, Kolnik (KI) 41.54, Juh (Ru) 40,97, Pajk (Tr) 35,73; Kaštivnik (Tr) 35.11; kladivo: Markež (Br) 53.87, Bukovec (KI) 53.27, Vidmajer (KI) 52.72, (Ru) 51.80, Zajc (O) 47,88, Hrovatin (Mrb) 44,43; palica: Kr-žič (O) 415, Svent (O) 380, Bregar (KI) 360, Pilih (KI) 340, Kaštivnik (Tr) 320; troskok: 2orž (O) 14.03, Prezelj (Tr) 13.50, Košir (Mrb) 12.98, Lampič (Sl) 12.72, Kogej (O) 12.55, Peterka (KI) 12.04; hoja 10.000 m: Male (KI) 51;43,4, Tabakovič (KI) 54;07,0, Potočnik (Lj) 54;08.8, Čelik (Lj) 54:21.6, CigJenički (KI) 56:00.2, Lah (Lj) 56:17.4; 4x400 m: Triglav 3:28,0, Olimpija 3:28,3, Maribor 3^30.3, Ljubljana 3:31,7, Slovan 3:57,5; ženske: 200 m: Lubej (KI) 24.2, Osovnikar (Tr) 25.9, Kobal (Mrb) 26.0, Bizjak (Tr) 26.8, Marolt (KI) 27.1; 800 m: Urankar (KP 2:21.7, Kuzmič (Pom) 2:25.4, Zrim (Pom) 2:31,1, Coh (Mrb) 2:37,0; višina: Babo-šek (Mrb) 158, Lubej (KI) 156, Pfeifer (Pom) 150, Kelc (KI) 145, Peče (Lj) 145, Lovše (Mrb) 140; krogla: Kačič (Br) 13.06, Hudobivnik (Ol) 12.24, Celesnik (O) 11.25, Peitler (Mrb) 11.14, Peče (Lj) 10.57, Urankar (KI) 10.38; kopie: Kačič (Br) 45.65, Peitler (Mrb) 44.46. Mlakar (KI) 37.56, Kobal (Mrb) 36,43, Sotelšek (KI) 32.12; 4x60 m: Kladivar 30.7, Triglav 31.5. K. JUG Naš prvi izžrebanec za Grenoble Ko smo prišli v stolpnico na Zagrebški cesti v Novem mestu s sporočilom o prvem izžrebancu za Grenoble, srečnika, 14-letnega Janeza Kaplana ni bilo doma. Bil je pri stari maten v Podgradu. — Brat Je šel oonj in drugi dan navsezgodaj je že čakal pred našim dopisništvom v Novem mestu. Ni skrival veselega presenečenja; »Za šport se eanimam že dolgo. V Delu najprej preberem športne vesti Tako sem prebral tudi tisti zapis o žrebanju. Izpolnil sem listek in ga poslal. Seveda bom šel v Grenoble. Taka priložnost se mi gotovo ne bo več ponudila. Od športov me najbolj zanima nogomet, atletika in košarka. Vključil se bom v novomeško športno organizacijo.« P. R. JrcmsiurisL VAS PELJE V OLIMPIJSKI GRENOBLE 1968 SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - MOŠKI Slovan obdržal prednost Domžalčani so si že skoraj zagotovili 2. mesto V najpomembnejši tekmi nadaljevanja košarkarskega prvenstva je Slovan v gosteh premagal Lesonit in tako obdržal prednost štirih točk. Prav tako so tudi košarkarji Domžal osvojili še dve točki in si po vsej verjetne ti zagotovili naslov vicešampiona. To tem prej, ker je Ilirija izgubila v Mariboru in so tako razlike v točkah na vrhu lestvice ostale nespremenjene. Lesonit : Slovan 49:71 (25:40) ILIRSKA BISTRICA — Igrišče Lesonita, gledalcev okrog 500, sodnika Oblak in Budja iz Ljubljane. LESONIT: Potočnik 16, Gregorič 1, Rože 5, Prosen 7, Šuštar 13, Kandre 2, Jelnikar 5. SLOVAN: Weibl 22, Logar 10, Ša-rič 13, Sušnik 4, Vavpetič 6, Pesek 4, Fabjan 12. Ekipa Slovana je nastopila oslabljena, saj je zaradi bolezni v Ljubljani ostal Stražar. Doslej še neporažena ekipa v slovenskem prvenstvu je zaigrala še posebej dobro v prvem polčasu. V 17. min. igre je Slovan predvsem zaradi dobre obrambe vodil že 38:18. Visokim igralcem Slovana je uspelo skoraj povsem onemogočiti Jelnikarja, ki je bil na tekmi prvega dela tekmovanja v Ljubljani najboljši igralec Lesonita. J. WALLAS Maribor 66 : Ilirija 80:70 (34:34) MARIBOR — Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 300, sodnika K. Brumen (Domžale) in Lešnik (Maribor). Maribor 66: Zidanek 12, Kline 9. Fink 15, Janežič 9, Globačnik 27. Vctruški 8, Smaka, Veber, Ravnikar, Jenko, Košar, Lorger. Ilirija: Ga^elj 11, Bajc 4, Ko- go v.'•el: 20, Muhič 6, Naveršnik 8, Brenk S. Volovšek 13. Pleško, Murko, Arsenijevič. Mariborčani so zmagali precej presenetljivo saj so nastopili brez enega najboljših igralcev Ro-staheria. To jim je uspelo šele v L:..št. Najboljša sta bila pri dom. 'enih Žudanek v obrambi ter G . ik. pri gostih pa Kogovšek in C V p: zelo .:c rezu! ta izmen j; si ni predno Mar ib. sredi 62:45. bi je m nolčasu je bila igra n:::'ena. o čemer priča tudi Moštvi sta se nekajkrat v vodstvu, nobeno pa glo prii rat i odločilne V nadaljevanju pa so a -ani zaje rali zelo dobro in drugesa polčasa vodili že Le pravilna i;rra v obram-na:o goste rešila katastrofe. Z. V. Jesenice : Maribor 31:87 (43:43) JESENICE — Stadion Jesenic, ... . e no, gledalcev 409, so- du k- Pur Žalec) in Zule (Domžale). Jesenica • Sodja 9, B Svetlin II L : ar 7. P Senčar 10, Jerc. 30, M. Svetlin, Rogeij, Vauhnik M Vur.derle, Koren 2, Hladnik 8. Franko. Mar:bar: Kralj 15, Krope I 21, Jura Kr< p« II. 23, Konte 18, Ben..: 7. Po r 3, Mandelj. Kaje. •m ie bila itrra ki so jo domačini s pridom izkoristili in si nabrali deset točk prednosti. To pa gostov ni zme-dlo in kmalu jim je spet uspelo. da so izenačili na 85:85. Minuto pred koncem je bil rezultat 87:87, 29 sekund pred zaključkom pa so domačini zasluženo povedli in zmagali. Pri Jesenicah je bil najboljši Jeraj, pri gostih pa Kralj in Krope II. P. KARLIN Domžale : Eiektra 71:45 (42:23) DOMŽALE — Igrišče Domžal, gledalcev okrog 100, sodnika Bolka in Korošec iz Ljubljane. Domžale: Savnik 3, Kovač 4, Zevnik 26, Gostič 2, Samaluk 17, Stiftar 9, in Zorman 10. Eiektra: Skorunšek, De Corta 4, Moškon 10, Perhaj 13, Jerič 5, Lukman 5, Cerar 8. Domači, ki 60 nastopili brez standardnih igralcev (Kralja, Pov-ža, Vrhovca, Grilja), so v začetku igrali slabše, tako da je gostom do sredine polčasa uspelo obdržati ravnotežje. Pozneje, ko se je razigral mladi Zorman, pa je bila razlika že občutno večja v korist Domžal. Po odmoru so bili dogodki nezanimivi. Gostom je slejkoprej uspelo zvišati prvotno razliko 19 točk. Le izredno razpoloženemu Zevniku se lahko domačini zahvalijo za tako lepo zmago. M. BROJAN Kroj : Rudar 69:49 (37:37) ŠKOFJA LOKA — Igrišče Kroja, vreme deževno, gledalcev 200, sodnika Remic in Sok iz Ljubljane. KROJ: Balderman 29, Peternel, Krmelj 5, Nastran 4, Logonder 28, Grahek 2, Cajič, Jeseničnik 1. RUDAR: Zibret, Poličnik, Lavrič, 21, Sušnik 16, Vengust., Vidergar 8, Vizo višek 4, Širše, šergan. Gostje so se dolgo časa zelo uspešno upirali domačinom in v prvem polčasu nekaj časa celo vodili. Igrišče je bilo zaradi dežja sicer mokro, kar pa domačinom ni preprečilo, da ne bi v nadaljevar n ju zaigrali precej boljše in zasluženo zmagali. Pri domačinih je bil Balderman tokrat za točko učinkovitejši od najboljšega strelca SKL Logondra, zanimivo pa je, da sta pri gostih dala vse koše v drugem polčasu Lavrič in Sušnik. P.POKORN SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI Prekinitev v Sl. Gradcu Rokometaši Pirana premagali Slovana v Ljubljani že prvo kolo slovenske moške rokometne lige je prineslo prva presenečenja. Največje je nedvomno prekinitev v Slovenj Gradcu, kjer se derbi med domačini in bivšim zveznim ligašem Rudarjem sploh ni končal zaradi pretepa. Celjani so zlahka zmagali v Ajdovščini, precej dela pa je imela Drava z novincem iz Velenja: ,oKasu je bila igra m Nekaj minut c sicer najboljši domačin na igrišču Hladnik na-■aki V prvem po preči koncem pravil dve napaki, zaradi česar ga je trener zamenjal. V nadaljevanji na so Mariborčani okoli 8. minutdoživljali majhno krizo. Slovan Domžale Ilirija Lesonit Maribor 66 Kroj Maribor Jesenice Eiektra Rudar 13 13 0 1168:891 13 11 2 968:803 8 5 856:832 8 5 758:763 7 6 884:886 6 7 869:884 5 8 970:969 4 9 925:996 2 11 767:925 1 12 949:947 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Ilirija — Jesenice, Maribor — Domžale, Eiektra — Lesonit, Slovan — Sor, Rudar — Maribor 66. ;:r j* j košarkarska liga - ženske J L lili so Jeseničanke E -c-:'.nem kolu precej sprememb na lestvici V ciirbiju so košarkarice Maribora 66 zanesljivo premagale ljubljansko Ilirijo in tako prevzele vodstvo na lestvici. Tudi Jeseničanke niso imele težav z ekipo Triglava, tako da je na vrhu enaka gneča kot ob koncu p vda lanskega dela. Slovan ima namreč tekmo manj, tako da v nedeljo spet lahko pričakujemo spremembe med vodečimi. Maribor 66 : Ilirija 45:36 (19:17) MARIBOR — Stadion v Ljud-skem vrtu, gl« ialcev 200, sodnika ■i r nik (MS) in Gaube (Mrb). MARIBOR o 6: Polše 17, Vodeb 16, Babič 4, Megluš 8, Setor, Jurančič, Vreščak. rr-, tx. Novljan 4, Wel!e 3, ’ 1 T nVi Z ^lir-4 o ILIRIJA- Novljan 4, Wel!e Polanec 7 Suša 14, Lah 5, Žust Šuštar 1. Igra ie bila polna napak, netočnih podaj in slabega streljanja na koš. Se tako dobro izpeljan nasprotni napad se je ponavadi končal brez koša. To velja za obe vrsti. Sele v drugem polčasu so vsaj domačinke zaigrale malo bolje in po zaslugi Polšetove in Vodebove zmagale. Z. V Jaserure : Trialav 67:44 (?7:21)' JESENICE — Stadion Jesenic, vreme sončno, gledalcev 200, sodnika Rus in Kemperle iz Kranja. Jesenice: Bertoncelj 7, Vudrič 33, Oblak 4. Ivnik 12, Muršič 10, Koren. Vojatovič, Mertel, Gregič. Triglav: Malek 9, Močnik 8, Belehar 16 Balderman 7, Eržen 4, žagar. Hubert. Domače košarkarice so že v prvem polčasu zaigrale zelo lepo in si zagotovile prednost. V nadaljevanju so naskok še povečale in zasluženo zmagale z visoko razliko. Najboljši sta bili Ivniko-va pri Jesenicah in Beleharjeva pri Triglavu P. KARLIN Mrribnr : Ježica 53:4? (36:10) MARIBOR — Igrišče gimnazije Tabor, gledalcev 100, sodnika P. Brunr-n črne in barvne me- ta. ime. strojegradnje, ko-vi: -k jredeiovalne- in elek-tr 'iustrije. pa tudi z bla-g . za široko potrošnjo. Ra zi tega so v paviljonu tudi pr :nzaii investicijska dela. ki ugoslovanska podjetja izvajajo v Siriji in drugih ar 'iških državah. Pred otvortvijo «s.*na je Ju v > i et ie »Teh r :ln;e« iz Maribora pori pi -'.o pogodbo za izgradnjo železniškega mosta čez reki’ F ra' 40 km od mesta Raka De!a bodo veljala dva in pol rr : na dolarjev Zastopniki jv kih m d irtii pa p • a a je tvidi c; 130 km ceste Homs—Sa-rahabe. Ta dela naj bi veljala nim Vietnamom. Sporočili so tudi, da so 3 člani včeraj sestreljenih leta! izginili, medtem ko so enega rešili. Tako so Američani minuli teden izgubili skupaj 22 pilotov, za katere poročajo, da so mrtvi ali pa ujeti. Američani so doslej po njihovih podatkih izgubili nad severnim Vietnamom 662 letal. Predstavnik kamboške vlade je izjavil, da so ameriške nega poveljstva so borci osvo- j in saigonske enote, ki sta jih bodiale Ironte globoko prodrli v bazo, kjer so s 105 in 155 milimetrskimi havbicami i poškodovali tri topove. Uni- j čili so tudi 600 topovskih gra. | nat in nekaj vozil. Intenzivnost ameriških zračnih napadov na Severni Viet- | nam je nekoliko manjša. Po ] prvih poročilih, ki so prispela j v Saigon je prvič po 20. juliju j število ameriških zračnih napadov bilo manjše kot 100. Cilji napada so bili ranžirne postaje in železniška mreža približno 60 km od Hanoia na progi, ki vodi proti Kitajski. podpirala letalstvo in topništvo. v četrtek napadle dve kamboški obmejni postaji. Po spopadu, ki je traja! 30 minut., so se napadalci umaknili Tito sprejel Bularufa BRIONI. 27. avg. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika Alžirije Taeba Bularufa, ki je prosil za sprejem. Satal v Kairu KAIRO, 27. avg. (UPI). — Predsednik Jeraena Salal je prispel zjutraj na dvodnevni obisk v Kairo, kjer ga je sprejel predsednik ŽAR Naser. S predsednikom Salalom sta prispela tudi podpredsednik jemenske vlade Dzuzajlan in minister za finance Ali. ZSSR nudi Jamstvo W. Rochet na obisku v Sloveniji Predstavniki KP Francije so obiskaii Koper in Postojnsko jamo KOPER, 27. avg. — Geni. ralni sekretar KP Francije Waldeck Rochet s soprogo in Jacques Denis, član CK KP Francije, so danes dopoldne obiskali Koper. Na poti po Sloveniji spremljajo go-ste Mijalko Todorovič, sekretar IK CK ZKJ, Janez Hočevar, član IK CK ZKS, in Jože Smole, predsednik komisije CK ZKS za mednarodne odnose. Goste je na glavnem trgu v Kopru pozdravil predsednik občinske skupščine Koper Miro Kocijan. V pogovorih o razvoju koprske komune so sodelovali trdi predstavniki občinskega komiteja ZK Koper in kolektiva tovarne Tomos. Porem so gostje obiskali tovarno Tomos. V pogovorih so se zanimali za razvoj samoupravljanja v podjetju in poslovne odnose Tomosa s francosko tovarno Citroen. Nato so predstavniki KP Francije odpotovali v Postojno, kjer so si ogledali Postojnsko jamo, zvečer pa so prispeli v Ljubljano. Jutri si bo generalni sekretar KPF Waldeck Rochet ogledal tovarno Sava v Kranju in se pogovarjal s člani tovarniškega komiteja ZK. S. Izjava Alekseja Roščina giasilu KRI »Unita« izvedli'' Stanje RIM. 27. avg. (AFP). — Kopredsednik komiteja za raz .. orožitev sovjetski predstavnik Aleksej Rošem je izjavil, | •' ' da je Sovjetska zveza pripravljena nuditi jamstvo vsem j pROdllSSIIO nenukleamim državam, da atomskega orožja ne bo Ameriške leteče trdnjave 1 uporabila proti njim. Doda) je, da Združene države Amerike še niso pripravljene, da bi rešile to vprašanje. B-52 so bombardirale izstre-lišča raket zemlja—zrak približno 3 km severno od demilitarizirane cone. Na bojišču v Južnem Vietnamu so 400 kilometrov severovzhodno od Saigona sestrelili 2 helikopterja, ki so ju uporabljali za evakuacijo ranjenih. En Američan je bil ubit, dva pa ranjena. Agencija AP poroča, da je predstavnik ameriškega vo- ŠRINAGAR. 27 avg. (Reuter, UPI' Oblasti v Sri-nagurju, glavnem mestu Kašmirja., so sklenile, da kljub WALDECK ROCHET V POSTOJNI — Včeraj je generalni sekretar KP Francije, Waldeck Rochet s soprogo, obiskal Koper, nato pa si je ogledal Postojnsko jamo, od koder je tudi posnetek. Foto: I. Vidic Bistvo: bagdadsko priporočilo Začela se je konferenca zunanjih ministrov 13 arabskih držav — Pripravlja dnevni red sestanka »na vrhu« Nadaljevali bomo napore, da bi našli formulo, ki bi bila čimbolj sprejemljiva za zahodne in socialistične države, je rekel Roščin med intervju-j jem, ki ga je danes objavila »Unita«. Kot poroča AFP, je Roščin izjavil, da je sovjet-sko-ameriški načrt sporazuma o neširjenju nuklearnega orožja predstavljen brez tretjega člena zaradi tega, ker države — članice Evroatoma (Italija. Benelmc in zlasti Zahodna KARTUM, 27. avg. (UPI, AFP). V sudanskem glavnem mestu Kartumu se je začela sinoči konferenca ministrov za zunanje zadeve 13 arabskih držav. Konferenca ministrov mora pripraviti dnevni red za sestanek šefov arabskih držav in vlad v Kartumu. Konferenco je začel miru. ki ie danes v mestu, i sudanski premier Mahgoub, ki se je zavzel za arabsko podaljšajo izredno stanje še j enotnost, da bi imperialističnega sovražnika nagnali en dan. Izredno Nemčija) — vztrajajo, naj bi i so uvedli za njih ne veljal nadzor med narodne agencije za atomsko energijo, ki ima svoj sedež na star^ j z arabskega ozemlja. Premier Mahgoub je bil izvoljen za predsednika konference. i Po govoru sudanskega pre miera so konferenco preki- dvotedenskih neredih, med katerimi je 55 j oseb umrlo, več kot tisoč i pa je bilo -. anjenih. Neredi j so se začeli 7 »radi verske ne- j prvo delovno sejo pa so strpnosti mri hindujskim j napovedali za danes dopold- ne, ko naj bi prišel še alžirski minister za zunanje zadeve Buteflika, ki edini ni prispel na otvoritev. Kot se je zvedelo, se Sirija še naprej zavzema, naj bi se sestanek najvišjih predstavnikov arabskih držav ne začel naslednji torek, temveč 10 dni j kralj Idris sklenil, da ne bo sodeloval na bližnji konferenci šefov arabskih držav iz zdravstvenih razlogov. Na konferenci bo namesto njega libijski prestolonaslednik Ha-sar ar Ra id, ki bo jutri odpotoval v Kartum. Kot poroča AFP, bi se moral začeti sestanek arabskega vrha v torek v sudanskem glavnem mestu. Minister za zunanje zadeve pozneje. Premier Mahgoub pa j Jeraena Abdelazis Salam je je sinoči rekel na konferenci j sinoči izjavil v Kartumu, da -DLIKCVAaE SE VER-N O VIETN AMSKE BORKE — T -ie pro .letalski tnpničarke, ki so na položaju pri kraju Hau Log v pokrajini Than Hoa v Severnem Vietnamu, so dobile vojaško odlikovanje tretjega reda, ker so sestrelile ameriški reaktivni bombnik. Foto: TASS, UPI Padala, Jadra, Slaki, fantje iz Praprotnega, sonce... Živopisni sobotni in nedeljski turistični mozaik ob slovenskem morju 5 in pol milijona dolarjev. K«murarr??raala-ms Hrvaškem ZAGRE3, 27. avg. (Tanjug). Načelnik generalštaba kopenske vojske republike Indije Kamuramangalarna, ki je v naši državi gost načelnika generalštaba jugoslovanske ljudske armade Miloša Sumonje, ' manjše pooblačitve, tudi v nedeljo še nadalje suho zagrebški železniški postaji ! vreme« in letoviščarji so živahno rojili po vseh naših so načelnika generalštaba ko- ; znanih turističnih krajih. Na Pokljuki so iskali gobane, na Uncu so na umetno muho lovili postrvi, po morju, jezerih in rekah so čofotali s plavutkami in brez njih, v Beli krajini s.o pekli meso na žaru in pili žametno črnino, povsod pa kazali številnim tujim turistom pravo pot, skratka minili sta značilni poletni slovenski sobota in nedelja v znamenju turizma in rekreacije. ministrov, da se bo ta sestanek začel čez nekoliko dni. Dopisnik AFP iz Kartuma sporoča, da so na današnji dopoldanski seji ministrov za zunanje zadeve arabskih dr-1 žav razpravljali o priporočilih : konference arabskih mini-! strov za gospodarstvo v Bag-dadu. Dopisnik pripominja, da bodo — kot vse kaže — ta 'priporočila bistvo dela konference. Sliši se tudi, da se bosta sirijska in alžirska delegacija zavzeli za sprejem energičnih ukrčpov na področju petrolejske, finančne in trgovske politike. Ce se bodo arabski ministri za zunanje zadeve strinjali s priporočili iz Bagdada, bodo precizirali dnevni red in ga predložili šefom arabskih držav. Minister za zunanje zadeve Alžira Buteflika še ni prispel v Kartum, vendar v krogih alžirske delegacije izjavljajo, da bo prispel na konferenco. AFP poroča, da je libijski njegova vlada ne pozna sudanskega načrta za rešitev jemenskega problema. Minister Salam je to izjavil pred konferenco ministrov za zunanje zadeve arabskih držav, ki se je začela sinoči v Kartumu. Sudanski premier in minister za zunanje zadeve Mahgoub je obiskal ZAR in Saudsko Arabijo ter po vrnitvi izjavil, da sta predsednika Naser in saudski kralj Fejsal v načelu sprejela sudanski načrt v .Jemenu. Kot je dejal Mahgoub se bosta Naser in Fejsal pogovarjala o podrobnostih tega načrta pred sestankom najvišjih predstavnikov arabskih držav v Kartumu. Jemenski minister Salam je sinoči rekel, da republikanska vlada nadzoruje ves Jemen in da je proti plebiscitu o bodočem sistemu vladavine v Jemenu. Demantiral je govorice, da bo vlada republike Jeme-na zahtevala od Sovjetske zrveze, naj bi poslala v Jemen svoje enote. Vremenske napovedi so tu zato, da jih potlej vreme demantira. To soboto in nedeljo pa je bilo vreme na Slovenskem dokaj ubogljivo, »precej sončno, čez dan penske vojske republike In-d; e sprejeli in pozdravili generalpodpolkovnik JLA Petar Matič in druge vojaške osebnosti Po krajšem postanku v glavnem mestu Hrvat.ske je ugledni gost s soprogo in drugimi člani spremstva odpotoval na Plitvička jezera. Med obiskom v tej republiki bo general Kamuramangalarna o-biskal več enot JLA in vojaških ustanov. Andreas Papandreu obtožen veleizdaje ATENE. 27. avg. (AP) — Atenski javni tožilec je obtožil nekdanjega ministra Andreasa Papandreua in 11 drugih oseb, ter zahteval, da jim sodijo zaradi veleizdaje. Med obtoženimi je tudi nekdanji general, ki je prej poveljeval grškim vojaškim silam na Cipru. Skoraj vsi oibt ženi so že več mesecev v Baooru po nalogu novega grškega vojaškega režima. V Ljubljani slovi kot najboljši sodelavec izletnikov Prehranin market v Cigaletovi ulici. Tu lahko kupite žar (ali roštilj po slovensko), lahko kupite tudi oglje za ta žar, pa ošiljene paličice za ražnjiče in ciganska nabodala ali zdrobljeno meso za čevapčiče — celo še v nedeljo dopoldne tik pred izletom! Leta in leta sta se gospodarska zbornica in mestni svet v Ljubljani dvobojevali s trgovci, da bi bile tudi nekatere trgovine odprte vsaj čez nedeljo dopoldne. Poglejmo, kaj zdaj ugotavlja poslovodkin j a tega marketa, Draga Pilihova: »Vsako nedeljo delamo pet ur dopoldne v okrepljeni izmeni, naval pa je tolik, da stoje kupci ponekod v vrstah. Tako v pičlih petih urah prodamo nedeljski inkaso je 4 milijone dinarjev, prvo julijsko nedeljo pa smo iztržili kar 5,2 mlijona starih dinarjev! Samo naš mesar Jože Smolnikar, ki v nedeljo dopoldne prodaja le 3 ure, proda ob lepem vremenu tudi do 40 kg mase za čevapčiče . . .« Pa smo spet pri vikendu. Možje smo na splošno za izlet v vinorodne kraje, žene pa za morje. V soboto po kosilu smo se torej popeljali na morje. Nek ribič je hodil po strugi Unca v visokih škornjih in z umetnimi muhami lovil postrvi, ujel pe le kak liter vode v škornje. Razen njega je bilo ob Uncu baje to soboto in nedeljo skritih po grmovju več ribičev, predvsem iz sosednje Italije, kot pa po- nedeljo več, kot, denimo, 1 strvi. A reporter si je izbral ves ponedeljek. Povprečen ' tega ribiča. Zaklical mu je: »Mojster, zakaj pa imate škornje do pasu, če vam Unec noter teče?« »Ja, ta Unec v mojih škornjih je že tako topel, da me greje, ribice so pa ribice!« je nazaj zavpil iz šumeče vode. Žena in otroci, ki so na bregu pekli na žaru — ne ribe, ampak čevapčiče — pa so pristavili: »Te ribice nas vsako nedeljo stanejo sedem, , osem jurjev. Hvala bogu, da bo jutri zadnja nedelja za ribiče na Uncu! S septembrom baje zapro lov na postrvi.« Malo iz Postojne so stali ob cesti težki tovornjaki. Očitno je klic našega dežurnega reporterja iz prejšnje nedelje, okrepljen z željami vseh nedeljskih izletnikov, naj že te pretete »cestne pijavke« miličniki v skladu z zakonom vsaj ob sobotah in nedeljah čez dan ustavijo, zalegel, kajti potlej do morja in nazaj v belo mesto na cesti nismo srečevali težkih vozil. Hvala vam, tovariši prometniki! Rahel dežek opoldan.) i in tihd vetrič iz daljav, ki sta bila v skladu z vremensko napovedjo, pa sta se prav na Črnem kalu sprevrgla v solidno mini nevihto. Nas pa ni zmotila. Tik pred modrim Jadranom smo zavili še k Rižani — misleč, da bomo videli tudi farmo bobrov. »Bobrov že leta ni več. Nazadnje so tako gospodarili, da je vsak dan kaka ži-valica poginila. Skoda!« nam je zaupal prijazni mojster strežbe Ernest v lepem rižanskem hotelu. Namesto bobrov pa smo spet naleteli na ribiče. Dve tretjini med njimi je govorilo po italijansko, preostala tretjina pa je bila tiho. »Kaj ne bodo. še spomladi je plavalo po Rižani vsaj venskim naglasom petelinil pred gručo študentk, češ: »Aj špik ingliš,« »Io parlo italiano,« »Razumajem po ruski« itd. Sicer pa je bil študentski tabor zaseden s študenti domala iz vseh držav sveta, pravi babilon jezikov. Tudi po vsem Slovenskem Primorju je turistična sezona Sporazum deseterica Načrt reforme svetovnega monetarnega sistema LONDON, 27. avg. (Tanjug). Ministri za finance držav kluba deseterice so sinoči dosegli sporazum o reform: svetovnega monetarnega sistema. Sporazum so sprejeli po 12-urnem zasedanju ministrov v Londonu. Na črt bodo predložili letni skupščini mednarodnega monetarnega sklada, ki bi morala biti konec prihodnjega meseca v Riu de Janeiru in na kateri bodo sodelovali predstavniki 103 držav. Plan za razvoj mednarodnega plačilnega sistema temelji na povečanju mednarodnih denarnih rezerv tako, da bi mednarodni monetarni sklad imel pravico kreditirati države, ki so v zunanji trgovini zašle v trenutne finančne težave. Med včerajšnjo razpravo so ponovno prišle do izraza velike razlike zlasti med Združenimi državami Amerike in državami evropskega skupnega tržišča. »Observer« danes piše, da Francija ne vidi nobenega razloga, da bi Evropa preko mednarodnega monetarnega sklada in kreditnih olajšav finansirala ameriško vojno v Vietnamu Sestanku deseterice mini strov je predsedoval britanski minister za finance Cal-laghan, prisotni pa so bili ministri za finance in guvernerji bank Francije, Italije. Zvezne republike Nemčije, švedske, Nizozemske, Belgi- še v polnem teku. »Tako ži- , „____. . , t . ,_________. , -, ie, Japonske, Kanade m ZDA. vo kot pred dvema nedelja- J > si. ma sicer ni več« — je dejal miličnik na križišču ceste, ki iz Kopra pelje v Izolo in naprej v Piran — »ko so bi- dva tisoč postrvi, zdaj pa v je kolone tako dolge, da so njej menda treh ni več«, je mojster strežbe komentiral ta pojav, čeprav je komaj stregel številnim izletnikom. Ribiški turizem je letos na Slovenskem torej v polnem razcvet ju. Sonce pa je spet sijalo, ko smo prišli v Koper. Po ovinkih smo prodirali k planiranemu cilju — na Beli hrib nad Piranom, kjer je eno najlepših središč slovenskih počitniških domov. Naj zanimivejši ovinek je bila vsekakor nogometna tekma v mednarodnem študentskem taboru v Ankaranu. Plavolasa Monika je po fran-oosko glasno navijala aa črnolasega Ferenza. Postaven fant pa se je z očitnim slo- morali zadnji avtomobilisti v koloni po dvakrat, trikrat čakati na zeleno luč.« Vendar pa so regata jadrnic, padalsko prvenstvo in številne druge prireditve pa sonce napolnili kopališča, številne kampe, počitniške domove in tudi hotele ob slovenski obali. V soboto in nedeljo so že zarana začele lz Trsta prihajati po cestah kolone avtomobilov z oznako »TS« ter se pod večer vračati nazaj — očitno je šel v klasje tudi maloobmejni turizem. Naj živi devizni dotok! Po sestanku je Callaghan sinoči izjavil, da sporazum deseterice ministrov spada med največje finančne dogovore v vsem povojnem obdobju. Za dokončno odobritev sporazuma ministrov za finance je potrebnih 85 odst. vseh glasov konference mednarodnega monetarnega skla- da. Ker pa na države članice evropskega skupnega tržišča pride več kot 15 odst. vseh glasov, se Američani in Britanci, glavni pobudniki dogovora, bojijo, da bi utegnile te države preprečiti spre jem sporazuma, v katerem večina od njih vidi samo načrt za krepitev funta in dolarja kot rezervne valute. Protikomunistični! zakon v Argentini BUENOS AIRES, 27. avg. (UPI). Argentinska vlada je sprejela zakon, ki predvideva ostre ukrepe proti »komunistični dejavnosti«, ki omejuje državljanske pravice vsem osebam, ki so osumljene pro-komunistične dejavnosti. Po tem zakonu, ki so ga objavili včeraj, bo argentinska obveščevalna služba — tako kot ameriška CIA — vodila evidenco o politični dejavnosti Argentincev in tujcev, ki prebivajo v državi. Osebe, ki bodo na »črni listi« nimajo pravic do državne službe niti do javne dejavnosti, nimajo pravice na državno pokojnino, štipendije itd. Osebam na črni listi bodo prav tako pre povedali šolanje v koledžih in na univerzah. Zakon predvideva kazni do 8 let zapora. Nadaljevanje na 8. strani AI®P\ PROIZVAJALEC PEČI NA NAFTO Nazadovanje stanovanjske gradnje Zadnje čase prihajajo od tu in tam vznemirljive novice, da zidanje novih stanovanj I ne le stagnira, temveč j celo nazaduje. Tako i republiški kot zvezni statistični podatki kažejo, da bomo letos sezidali manj stanovanj kot lani in v minulih letih. Kdor realno presoja reformo, je vsekakor tudi v stanovanjskem gospodarstvu moral računati s prehodnimi težavami, podobno kot morajo premagovati večje ali manjše ovire industrijska in kmetijska proizvodnja, promet, turizem in druga panoge. Predvsem moramo upoštevati, da je precej sedanjih stanovanjskih skladov ob reformi zaradi prean-gažiranosti zapustilo bankam dokaj neugodno dediščino, mnoge banke pa so v novi sistem »startale« brez pomembnejšega začetnega kapitala. Eden izmed vzrokov je nedvomno tudi v tem, da še marsikje živi zmotna, stara miselnost, da mora vsakemu delavcu zagotoviti stanovanje »država«, medtem ko reforma uveljavlja načelo, naj tudi za stanovanje tako kot za vse potrošne dobrine skrbi proizvajalec, seveda ob pomoči svoje delovne organizacije. In slednjič naj omenimo utvare v mnogih delovnih organizacijah, ki so pred reformo dajale za stanovanja iz sklada skupne porabe velika sredstva, zdaj, ko ostaja stanovanjski prispevek delovnim organizacijam, pa se uspavajo ob misli, češ saj za nova stanovanja zadošča že stanovanjski prispevek, kaj bi še jemali denar iz sklada skupne porabe. Čeprav je nazadovanje stanovanjske gradnje v določeni meri prehodno, pa vendarle opozarja na resne probleme. Vemo na primer med drugim, da bi v Sloveniji za dokončno ureditev stanovanjske problematike potrebovali še približno 90.000 novih stanovanj. Zato lahko nadaljnje zmanjšanje obsega stanovanjske gradnje rodi samo nove in nove pereče socialne in politične probleme. Rešitve moramo iskati na široki lestvici, ker enostavnih in univerzalnih receptov ni. Prva pot k nadaljnjemu vzponu stanovanjske gradnje vodi nedvomno prek občega dviga nacionalne produktivnosti in s tem višjih osebnih dohodkov. Seveda je treba hkrati povsod iskati čimbolj smotrne, optimalne rešitve. To velja zlasti za vedno širšo fronto individualne zidave, ki je marsikdaj le navidezno poceni, zlasti če vidimo samo hišo in nič več. Ta navidezna cenenost pa lahko kaj naglo postane hudo breme za skupnost, ko je treba zidati drage komunalne naprave. Tudi gradbena podjetja še niso storila vsega, da bi se s poceni stanovanji in sploh večjo konkurenčnostjo vključila v reformna prizadevanja. Ne nazadnje pa je velika odgovornost tudi na bankah in stanovanjskih podjetjih, ki bodo morala s spodbudne j Šimi kreditnimi možnostmi skoraj vse proizvajalce vključevati v stanovanjsko varčevanje in k takim oblikam gradnje, ki ustrezajo žepu vsakega posameznega občana. IGOR PREŠERN rnamrn MONSUN Sil? 4Mr» ___ ;-** • (Vietnam Policy Opposition = opozicija vietnamski politiki) »International Herald Tribune«, Pariz Velika Britanija Protestni klub A40” Meščani Oxforda protestirajo proti gradnji avto ceste POSEBEN TANJUGOV DOPIS LONDON, avgusta. Upokojeni polkovnik H. E. Heb-bert si je zadovoljno mel roke. Prvega množičnega sestanka »A 40 — protestnega združenja« se je udeležilo okrog 400 meščanov, veliko več, kot je pričakoval stari polkovnik. Zelo mu je bilo ljubo, ker so že s tem prvim sestankom ovrgli vse napovedi policije, češ da bosta prišla le »dva dečka in en pes«, kakor pravijo Angleži, kadar menijo, da ne bo nikogar. V tej deželi je mogoče najti zelo nenavana združenja. Eno takih je tudi »A 40 — protestno združenje«. 2e lani so prebivalci severnega dela Oxforda slišali, da bo čez njihovo mesto vodila nova avto cesta, ki bo razširila magisralo proti Londonu »A 40«. V začetku se niso hudo vznemirjali. Ko pa so začeli prihajati odloki o prisilnem odkupovanju par- Oxforda, bodo mesto, hiše, sadovnjaki in livade izgubili na turističnem pomenu. Hudobni jeziki so sicer govoričili, češ da se je stari polkdvnik tako razhudil in uprl gradnji avto ceste zato, ker bi zaradi nove magistrale tudi njemu odvzeli kos zelo lepo urejenega posestva. Polkovnik pa je odgovoril, da so to samo nepomembne govorice, saj pri svojih štiri-insedemdesetih letih nima cel, preko katerih bi spe- ljali avto cesto, je nastal I vzroka, da bi se gnal za svo pravi preplah. Ljudje so za- : .ie posestvo in sadovnjak. čeli zbirati podpise in pošiljati v London protestne peticije, polkovnik Hebbert pa je končno predlagal, da bi združili v stalno protestno združenje. Medtem pa so začeli delati novo avto cesto. Zelo gosto naseljena An- Polkovnik pravi, da gre za vse mesto in za njegove pri-rodne lepote, ki jih je treba ohraniti. Poleg tega pa meni, tako kot še mnogi drugi, da ta nova avto cesta tudi ni pomembna za prihodnost. Zato je šel šef v oxfordski mestni svet vprašat, kako no mesto. Posebne delegacije so več dni korakale proti Londonu, zbirale podpise in izročile svoje proteste osebno premieru Wilsonu. Zaradi teh demonstracij so se začeli ukvarjati celo z alternativnimi načrti, da bi podobno letališče zgradili na neki plitvini bližnjega zaliva, kjer ne bi bilo »nikomur v napoto« . Prav gotovo ne mine dan, da ne bi o tem nesrečnem letališču pisali v časopisih ali pa razpravljali v parlamentu. saj se razen prebivalcev tega kraja sedaj tudi veliko drugih ljudi opredeljuje — večinoma proti gradnji letališča v Stanstea-du. Vendar pa vlada trmasto vztraja pri svojih načrtih, saj meni, da nima drugega izhoda, kot da takoj začne graditi letališče. Na novem letališču naj bi med drugim pristajala tudi reaktivna letala Concorde, ki bi dosegla 2.500 km hitrosti na uro in bi povzročala strahovit hrup. »Proti napredku in državi se je težko bojevati, in v takih primerih so posamezniki brez moči. Ce pa se združijo« — tako pravi profesor oxfordske univerze Pringle, ki je desna roka polkovnika Hebberta v boju proti avto cesti — lahko teoretično ljudje v takem spopadu tudi zmagajo, čeprav je najbolj verjetno, da bodo čez slikovito pokrajino severnega Oxforda kmalu speljali avto cesto in da bodo morali čez kako leto prebivalci Standsteada poslušati strahovit hrup reaktivnih leta!. STJEPAN PUCAK Rečeno prejšnji teden »Ce ne bo zadoščeno arabskim pravicam in ne bodo odstranjene posledice agresije na miren način, bomo brez obotavljanja uporabili arabske oborožene sile.« Abdel Rahman Aref, iraški predsednik »Srca enega milijona Arabcev na ranjenem zahodnem bregu željno pričakujejo to konferenco, v upanju, da bodo voditelji arabskih narodov kaj storili, da bi jih rešili okupacije in agresije.« Husein, jordanski kralj »Cas je že, da bi Arabci nehali obtoževati Združene države. Bolje bi bilo, če bi kritizirali sami sebe. Nedavni vojaški in politični poraz je v celoti arabski.« Mangi Slim, tunizijski zunanji minister »Sovjetska zveza si lahko privošči, da dela napake, ker je velika sila. Komunistične partije Latinske Amerike nimajo tako prostih rok.« Fidel Castro, kubanski premier »Prišel je čas ko morajo manjše države priti preko reke. Tisti, ki se še niso naučili plavati, pa naj ostanejo na tem bregu.« Nicolae Ceausescu, generalni sekretar KP Romunije »Po Mefistovem nasvetu je nesrečni Faust padel iz ene nesreče v drugo, dokler ni dokončno propadel. Mi Francozi ne bomo šli po njegovih stopinjah. Zavrgli bomo dvom, tega zlega duha vsakega propada, in stopali naravnost dalje.« Charles de Gaulle, francoski predsednik .................................................................................................................. ',!isaiii!iili!!iiiiiliillllNiiiiiiiitiiiiiiiN!iiiii!i!iNii»iiiiiiiiii!!'':i|! glija je preprežena z asfalt- j da so dovolili gradnjo tako niml cestami. Ce bodo sedaj speljali novo avto cesto čez čudovite predele severnega ZDA V vsako družinsko Ameriške družbe neznansko veliko porabijo za reklamo POSEBEN DOPIS ZA »DELO« NEW YORK, avgusta. Poročilo šefa ameriške zdravstvene službe, ki je ponovno in s še bolj poraznimi podatki opozorilo na nevarnosti kajenja za človeško zdravje, je bilo za tukajšnje časopise enodnevna senzacija. Veliko več pa pišejo listi o tem, da so tobačne tovarne piačaie številnim učenjakom in izvedencem približno pol milijona dinarjev »dnevnic« za poročila in za pričevanje pred senatnimi odbori o tem, da so uradni podatki napačni in neutemeljeni. Tobačne tovarne, ki so jih pritisnili ob zid, so posegle po takšni obliki reklame, ki jo imajo tukaj za — pa naj presega formalne zakonske meje ali ne — drobnjakarsko in zaostalo, še zlasti, ker gre za industrijo blaga za splošno porabo. Industrija se je že zdavnaj odločila za agresivnejše stališče in za neposrednejše za-sužnjevanje kupcev. Junija je koncem Colgate—Palmolive končal štirimesečno kampanjo, med katero je v 40 mili j ono v domov (torej praktično tudi v prodaji. Trdijo, da se bodo stroški zaradi tega samo neznatno povečali, komaj za kakšen milijon dolarjev, vendar pa se bodo zato kupci lahko dalj časa privajali na izdelke, s čimer bodo tovarne za dalj časa varne pred konkurenco. Kapital, ki ga vlagajo v takšne akcije, kaže, da reklama ni več privesek in pojav, ki spremlja proizvodnjo, temveč da je postala poglavitna proizvodna investicija. Me gre več za to, da bi odkrili potrebe ali zahteve, ki vsaki amer:'ki družini) poslal , obstajajo neodvisno od proiz-tubo svoje nove zobne paste, j vodnie, temveč da bi najprej Vse skupaj ga je stalo 21 mi- zbudili potrebe in šele nato liionov dolarjev (več kot 23 I sprožili proizvodnjo, ki jih milijard starih dinarjev) Vendar tudi to še ni zadnja beseda. Pravkar so napovedali podobne akcije, vendar v nasprotju s prejšnjo, ne več s posebnimi drobnimi vzorci, temveč z embalažo normalne velikosti, kakršna bo pozneje bo zadovoljevala. Ameriške družbe so že zdavnaj spoznale, da je človekove zahteve — brž ko človek poteši fiziološke želje in potrebe — razmeroma lahko zbujati oziroma usmerjati. Te družbe so praktično pokaza- I le, da življenjski standard, j »ameriški način življenja«, ni skupek absolutnih vrednot, veljavnih za vse čase in za vse kraje, temveč vsota zahtev in potreb, ki jih je kupcu mogoče že v skladu z njegovimi dohodki sugerirati in celo vcepljati ter vsiljevati. Američanu ni prirojeno to, ali bo imel avtomobil za najvišji cilj in dosežek v svojem življenju. Takšna želja se v njem ni zbudila zaradi njegove človeške narave, temveč ga mora v tem duhu vzgojiti šele ameriška reklama. V takšno reklamo pa vlagajo v ZDA čedalje več, in sicer tako doma kot po vsem svetu. Ni tako nemogoče, da bodo nemara družbe v bližnji prihodnosti mesece, pa morda celo dlje, brezplačno navajale kupce na večje ali manjše število bolj ali manj odvečnih izdelkov. Cim več bodo pri tem vložile, da bi zbudile zahteve, dalj časa se bodo morale obdržati na trgu, da bi se jim izplačale investicije in da bi imele od tega dobiček. pa se lahko posamezne družbe uštejejo in doživijo katastrofo. Vendar pa se to po ietu 1929 še ni zgodilo in mnogi trdijo, da se ne bo nikoli več, kajti ameriška država zdaj jamči določeni skupni volumen porabe. Obveznosti bodo torej v družbenem merilu krite. To, kar sedanji rod sprejema in uživa kot napredek, kot zaže leno dobrino, kot vrednoto in dosežek, bodo morali prevzeti na svoja pleča in plačati kdove kolikeri prihodnji rodovi. Kje je tu meja mogočega in kje upravičenega? ZVONIMIR KRISTL nepotrebne ceste. Staremu polkovniku pa so tam odgovorili, da so mislili tudi na prihodnost. »Cez dvajset let se bomo vsi vozili v helikopterjih in zračnih avtobusih, ta cesta pa bo pomembna za tiste, ki i bodo hoteli ostati na zemlji.« Ta precej lakonski odgovor je razjezil polkovnika Hebberta in začel se je še bolj zagrizeno bojevati proti avto cesti. Nazadnje se mu je posrečilo, da je prometno ministrstvo poslalo svojo komisijo v Oxford, ki naj bi vso stvar temeljito raziskala. Iz podobnih razlogov, brez dvoma pa s še močnejšimi argumenti, se je na deset-tisoče prebivalcev Stansteada in okolice z listino uprlo gradnji velikega letališča v tem kraju. Sčasoma naj bi to letališče nadomestilo sedanji londonski letališči He-athrow in Gatvvick. Novo letališče naj bi prevzelo večji del londonskega letalskega prometa, ki že sedaj šteje okrog 500 letal na dan. Več desettisoč podpisov in peticij so že poslali v glav- Mnenje drugih O Srednjem vzhodu \PJ4i brk) rublje AXAL JE PRILAGOJEN ZA UPORABO V VSEH VRSTAH PRALNIH STROJEV IN GA LAHKO USPEŠNO UPORABITF TUDI PRI ROČNEM PRANJU imiiwiiiiiiiiuiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimmuiiiii!uiiiuiiuuiiiimiimimmiiiiiimiiimmiimiuiiiiiiiimmiiiiHmiiiuimiiHiiiii!iiiiiiiiiNiiiiiiiiuiuuiiiHiii!iiiiiii> Teheranska konferenca leta 1943 Denimo, da kaka družba en mesec brezplačno preskrbuje kupce. Zaradi tega bo morala istun kupcem prodajati isti izdelek morda šest, morda dvanajst mesecev, verjetno pa še dlje. Pri teh računih : :. im zvr Svoj obisk v Zagrebu izkoristite tudi ZA OBISK VELEBLAGOVNIC Nesporazum o vojnih zločincih Pripoveduje dolgoletni Stalinov osebni prevajalec Valentin Bereškov .i(IIJ{\\LJIFi.EV:\L ŽENEVA »Politika premišljene aneksije, v katero se spušča izraelska administracija v Jeruzalemu in na zahodnem bregu Jordana, resno preti zunanjemu in notranjemu utrjevanju Izraela. Voditelji Izraela, ki so zadovoljni s hitro zmago in neorganiziranostjo svojih nasprotnikov, žive v slepem pretiravanju glede uresničenih preroštev Dasiravno so tudi med njimi taki, ki trezno gledajo, njihovega glasu zunaj ni slišati.« LE JOUR BEJRUT »Tri mesece petrolejskega bojkota bi bilo več kot dovolj, da bi Evropo pripravili k pameti, da bi vsaj ublažila svoje cionist.ične strasti, če že noče sodelovati z Arabci. Tri mesece je zelo veliko za zemlje-proizvajalke, ki bodo ostale brez edinega izvora do hodkov. To absolutno drži, toda nemogoče je, da Arabci ne bi reagirali na junijski poraz, ki je prizadel vse. Nujno Je treba nekaj ukreniti, ne glede na ceno in tveganje. Cena — to je nekaj sto milijonov dolarjev, ki bi jih vložile v skupni sklad bogate države ki imajo v Londonu najmanj tri milijarde dolar jev rezerv To bi bilo dovolj za financiranje potreb bratskih držav, ki bi se tako re šile pred bankrotom.« ZAGREB, Iliča 4-6, Rade Končara 82, Iliča 298, Ivaničgradska 61, Prosinačkih žrtava (brez številke), Trnsko 29 Največja izbira vsega blaga možnost nakupa : za gotovino - na kredit (bančni ali »Nama«) za tujo valuto z 10 odstotki popusta brezplačna dobava blaga na železniško ali avtobusno postajo. RAZSTAVLJALCI! Živila, alkoholne in brezalkoholne pijače lahko najceneje kupite v veleblagovnici »NAMA« Zagreb, Trnsko 29 ali v kiosku »Nama« na ZV (pred paviljonom 21). Moški! Prinesite vaš stari električni brivski aparat (katerekoli znamke - ohranjen ali nebrezhiben)! V vsaki veleblagovnici »Nama« Zagreb in na velesejmu boste dobili za njega novi »Braun« električni brivski aparat z 20-od-stotnim popustom. »Braun Sixtant« po Ndin 299,50 manj 20% popusta = 239,60 Ndin »Braun Speciai« po Ndin 185 manj 20% popusta = 148,00 Ndin Če boste plačali z valuto boste imeli še 10 % popusta (skupaj 30 odstotkov). političnih zdravic ni manjkalo. Ko je bilo kosilo končano, je Stalin vstal in začel govoriti o nacističnih vojnih zločincih. — Nazdravljam za to — je dejal — da se nemškim vojnim zločincem sodi čimprej in da se jih strogo kaznuje Dolžni smo jih kaznovati takoj, ko jih dobimo v roke. Naj nihče izmed njih ne uide kazni. Nobenemu naj se ne omogoči, da bi se skril ma-gari na koncu sveta. Mislim, da bo veliko nacističnih zločincev . . . Churchill je kot oparjen skočil pokonci, takoj ko je bil končan prevod v anglešči no. Po vsaki zdravici je izpil kozarček konjaka, tako da Je bil zdaj že zelo razburjen Tokrat je z odločno poteze-odrinil konjak, da se je razlil in naredil rumen madež na belem prtu. Churchill tega ni opazil — komaj se je obvladoval. Vrat mu je postal rdeč, oči pa so postale zakr vavljene. Vzkliknil je in pri tem mahai z rokami: — Tako gledišče nasprotu je našemu angleškemu pojmovanju pravičnosti! Angleži ne bodo nikoli sprejeli mno žičnega kaznovanja. Prepri čan sem. da ne bi smeli nobenega človeka, pa čeprav bi bil tudi nacist ali karkoli, obsoditi brez sodišča, kljub dokazom proti njemu. Vsi so zdaj pogledali Stali na. Popolnoma mirno je re agiral na besede britanskega !niiiiii!iiiiii!iiiiiiii'raiii''' ^DiHiiiiaHiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiimmiinniiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirii'«Miiiiniiiii MESNO PREHRAMBENO PODJETJE NOVO MESTO razglaša prosto delovno mesto Po mnenju britanskega premiera bi vstop Turčije v vojno omogočil, da se odpro zveze skozi Dardanele in Bospor in Sovjetsko zvezo bi bilo mogoče oskrbovati tudi iz Črnega morja. Potem pa bi še turška letališča lahko uporabili za bombardiranje sovražnika. Doslej so Angloameričani. je nadaljeval Churchill, uspeli prepeljati v severne luke ZSSR samo štiri konvoje. Ker primanjkuje vojnih ladij, ki bi spremljale ladje z vojaškim materialom, ovira to pošiljanje pomoči. Toda v primeru, da se odpro zveze skozi črno morje, bi lahko po tej poti redno pošiljali oborožitev v sovjetske luke. Mislimo, da lahko namenimo dve ali tri divizije za operacije na območju Turčije, kolikor bo stopila v vojno, brez letalskih sil, ki jih bomo tam sta-cionirali. Stalinov govor Naj povem še nekaj o neuradnem srečanju, na katerem so se pokazala resna nesoglasja med Britanci in Rusi. To se je zgodilo med skupnim kosilom treh voditeljev in njihovih najbližjih sodelavcev. V začetku je potekalo vse zelo mirno. Bilo je veliko zdravic: »Za zdravje udele- žencev konference«, »Za uspehe posameznih vojaških rodov«, »Za zmago nad splošnim sovražnikom«, »Za povojno sodelovanje«. Tudi čisto premiera. Zdelo se je celo, da ga Churchillova živčnost zabava. Njegove oči so se smehljale. Razburjeni Churchill Stalin je popolnoma mirno in podrobno začel zavračati argumente, tako da se je Churchill samo še bolj razbesnel. Sovjetski predstavnik je naglasil, da nihče ne misli, da bi morali kaznovati nacistične zločince brez so- jenja. Vsak primer je potrebno skrbno razjasniti. Ze zdaj je očitno, po množičnih zverinstvih, ki so jih počenjali, da mora biti takih zločincev več desettisoč. je končal Sta lin. Roosevelt je videl, da se je vzdušje zelo zaostrilo, pa je poskušal zadevo obrniti v šalo. — Kakor navadno — je dejal — moram, tako se mi zdi. spet posredovati v sporu Popolnoma jasno je, da je nuj no najti kompromis med vašim stališčem, maršal Stalin, in med stališčem mojega dobrega prijatelja premiera Churchilla. Sovjetski in ameriški predstavniki so se nasmejali. Angleži pa so pogledali svojega šefa, molče šli prek te šale in se malo namrščili Churchill se je spet zavalil v fotelj, vendar se je čutilo, da je še vedno jezen Stalin je spreje! Rooseveltovo šalo in začel vsakogar spraševati za mnenje. Angleži so odgovorili THE TIMES LONDON »Nobenega dvoma ni, da se odgovor za Arabce glasi, da se morajo sporazumeti z Izraelom. Celo pogosto citirana resolucija Združenih narodov, ki zahteva, naj Izrael dovoli vrnitev beguncev, postavlja pogoj da morajo biti voljni živeti v miru s svojimi sosedi. To ni bil nerazumen predlog takrat, in m nerazumen danes, in mogoče je upravičeno domnevati, da ga v srcu sprejemajo tisti, Ki se danes poskušajo vrniti. Na drugi strani pa je Izrael vedno postavljal kot osnovo svojega obstanka pravico beguncev, da se vrnejo v svojo domovino, zato naj nikdar ne odreka drugim pravice, ki jo -je zahteva! zase.« mr GUARDIAN LONDON »Staro trditev?" da so pra-učne in naravne meje Izraela na Jordanu, je zdaj sprejela tudi mlajša generacija izraelskega vodstva, ki jo predstavljata generala Davan in Jigai Alon. To je politični pritisk, ki ga Eškol ne more zlahka prezreti Toda tej ideji se je treba odločno upreti. Eno je, če Izrael zadržuje tsvojena ozemlja Kot sredstvo za pogajanja, povsem nekaj drugega pa je, če insi-stira na tem. da je to njegova travica Z vztrajanjem pri namišljenih oravicab bo Izrael izgubil veliko simpatij v svetu.« O Titovi poti resno, čeprav so se izogibali Jasnemu odgovoru: vprašanje velja pazljivo preučiti. Američani pa so obdržali šaljivi ton. — Nehajmo vendar razpravo — je dejal Hopkins. — Do Nemčije je še veliko milj. do zmage nad nacizmom pa še precej mesecev . . . Toda Stalin je še naprej zastavljal vprašanja, kakor da ni slišal Hopkinsa. Vrsta je prišla na sina ameriškega predsednika —, EUiota Roose velta, ki je prav tako bil gost na kosilu. Vstal je nekoliko zmeden, vendar je dovolj od ločno dejal: — Ali ni to vprašanje malce preakademsko? Ko bodo naše vojske začele pohod z zahoda, vaša pa nadaljevala napade z vzhoda, bo vsa zadeva rešena, kajne? — Ruski, ameriški in angleški vojaki bodo obračunali z večino teh zločincev . . . Stalinu je odgovor ugajal. S kozarcem v roki je stopil k Elliotu, ga objel in v na-smenu vzkliknil: — Čudovit odgovor. Na va še zdravje, Elliot! Churchill se je ponovno raz jezil. Nagnil se je čez mizo in s palcem zagrozil Elliotu. — Kaj pa vam Je. mar želi te pokvariti odnose med zavezniki? Ali dojemate kaj ste rekli? Kako ste si upali kaj takega sploh izgovoriti? . . . Elliot, ves izgubljen, je spet sedel in tako smešno prekril obraz z rokama, da so se vsi nasmejali. (KONEC) LINK NEW DELHI »Ni dvoma, da Jugoslavija tako kot Indija, upošteva potrebo, da Arabci priznajo stvarnost m da bi zato želela, da Arabci upoštevajo obstoj Izraela. Prav tako ni dvorna o tem, da Jugoslavija, spet kot Indija, sodi, da je mogoče krizo rešiti le na politični m diplomatski ravni in da z vojaško akcijo ni mo- ! goče najti odgovora za reši tev arabsko-izraelskih proble mov. To pa ne pomeni, da bodisi Indija ali Jugoslavija uporabljata ali bosta uporabili svoj vpliv za to, da bi pripravili Arabce k temu, da bi spremenili svojo politiko do Izraela vse dokler se ta ne umakne z zasedenih oze- melj. Indija in Jugoslavija menita, da mora biti tisto, kar je prvo, na prvem mestu.« PEUPLE BRUSELJ »Tito )e državnik, Ki ne operira z lepimi besedami, raarve Izhaja iz stvarnosti. Zaradi tega lahko dejansko pliva na svoje arabske pri-■itelje ir> jih prepriča, da se soočijo s težko stvarnostjo, da uvidijo, v kakšni osamljenosti so se znašli Arabci zaradi svojega ekstz -nizma. Lahko jih prepriča, da je treba skleniti mir z državo Izrael, s čimer bi se končalo vojno stanje, ki traja že skoraj dvajset let.« C Hongkongu 5!!)f jNcut Ijciic 5&nes. POSLOVODJE za našo mesnico v Ljubljani POGOJI: visoko kvalificiran mesar — sekač s prakso. Plača po pravilniku podjetja. Nastop službe takoj. Stanovanja ni. Ponudbe pošljite na naslov: MESNO PREHRAMBENO PODJETJE NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 24. 7045 ......... TOV ARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER objavlja prosti delovni mesti ki se razglašata: vodje varnostne službe Pogoj: srednja šola in 8 let prakse, od tega 4 leta na podobnem delovnem mestu. pravnika za komercialno-pravno preventivo pogoj: pravna fakulteta II. stopnje, 8 let delovne prakse, od tega 5 let v gospodarstvu in 3 leta v zunanjetrgovinskih delih ter pred pisani strokovni izpiti. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili strokovne izobrazbe in delovne prakse v 15 dneh od te objave, na tovarno »TOMOS« Koper. Osebni dohodki po splošnem pravilniku o delitvi osebnega dohodka delavcev TOMOS. 7056 NEW YORK »Kakšno igro igra Mao Ce Tung? Ali res on vodi akcije, ki so izzvale krizo z Britanijo in prhirale odnose z Moskvo skoraj do razcepa? Ko so se začele demonstracije, so za-hodn' poznavalci menili, da hoče Peking izsiliti od Bri tance>\ čim več koncesij, kot . jih’ je prej izsilil od portu j galske uprave v Macau. Zdaj | pa se je treba vprašati, ali nameravajo Kitajci uničiti kronsko kolonijo. Morda ostareli Mao Ce Tung meni, da bi to drastično dejanje utegnilo biti sredstv, za ponovno združitev Kitaj cev in ublažitev notranjih procesov, ki jih le izzvala kulturna revolucija. CJtegn-pa se zgoditi, da bi anarhični položaj v sami Kitajski dejstvo je, da je to .država, ki ne funkcionira - utegnil pripeljati do poteze ekstremi stov proti Hongkongu, ki je Mao Ce Tung ne bi mogel preprečiti.« THE TIMES , LONDON »Odločnost glede na sedanje zahteve Kitajcev pomeni samo zavračanje nebrzdanega nasilja, ki ga razpihuje histerija, temelji pa na zahtevah, ki niso rezultat razčlenjene kitajske politike. Kako si te mogoče zamišljati, da bi mogel Hongkong za vedno ostati pod oblastjo britanskih imperialistov?’ jezno sprašuje žen Min Ž1 Bao. Britanski odgovor bi utegnil iznenaditi Kitajce, ker je popolnoma enak njihovemu: .Seveda ne more. Tega si absolutno ni mogoče zamišljati. Toda prav tako si ni mogoče zamišljati, da bi na sedanje obnašanje komunistov v Hongkongu ali tistih, ki zaganjajo krik in vik na Kitajskem, lahko odgovorili drugače kot z odločnostjo m pravičnostjo, ki se je Velika Britanija vedno držala.« O Vietnamu NEW*,YORK Ttcralb sem vložila na tukajšnji oddelek za gospodarstvo prošnjo, naj m. d volijo odpreti gostilno. Dva tedna kasneje si je lokal ded 1 občinski sanitarni inšpektor Ambrož Kotnik. N; imel nikakršnih pripomb in i'Ctrl je odločbo, da se dovoli bratovanjs gostilne, ker ob j: kt ustreza pogojem, sanitarnim in tehničnim. Potem si je it. avgusta lokal ogledala komisija, ki jo je določil upravni organ občine. Imela ie kar 13 pripomb na lo-k Nekaj teh pripomb je taks n ih. da v njih vidim, da ne že lij o. da odprem lokal. in da mi nagajajo.« Ani' v. Perkolič je dolgolet- Tl? ;V ■^stinska delavka, prav tako kot nien mož, ki bi se pri d elu pridružil ženi. Po- srreer a ie (udi z dokumenti, ki so - njeno izjavo potrdili. v pripombami jeseniške in> >e: ■ i ske komisije srno la h k > prebrali, da lokal ne usm • . ker nima parkirnega prosti pra. telefona, dvojnega korrr i v : (čil-!’ miri. strelo- voda, ker so ob nekaterih mizo: . po več kot štirje stoli sana namestitev vetrolova, da meni, da parket v posebni sobi, ki je opremljena v tradicionalnem. gorenjskem slo-I gu. bolj ustreza kot vinas | ploščice, da je kupila sodob-j no točilno mizo, ki ima res samo eno pomivalno korito, ■ vendar ima v kuhinji dvojno, ' saj bo krožnike pomivala tam in ne ob točilni mizi... Nič ni pomagalo. Teden | dni kasneje je isti sanitarni i inšpektor, ki je izdal odloč-! bo, svoje mnenje uradno spremenil in izdal novo listi-! no, to pot »sklep«, da se dovoli »uporaba prostorov kot i buffet z mrzlo kuhinjo, če : stranka izpolni naslednje šti-; ri pogoje«. Pogoji pa so bili štirje izmed pripomb tri-; članske komisije. Lokala si sanitarni inšpektor ni prišel i znova ogledat. Jeseniški primer številka dve. Komaj nekaj dni pred ] Perkoličevo je za dovoljenje, da odpre gostilno, zaprosila I Albina Hrast. Sanitarni inšpektor spet ni imel pripomb. Prav tako jih ni imela komisija Vendar je Hrastova : i dobila negativno odločbo. ' Upravni organ je njeno proš- . njo zavrnil, ker bojda nima j dovoli kvalifikacij. »Po skle- i ; pu sveta za turizem in go- | stinstvo jeseniške občine mo- , go- go- in podobno. Perkoličeva, ki se ;e zoper zapisnik pritožba. :o napisala, da mora za par.-ur. prostore v mestu poskrbi!; ustrezni obč. upravni M 'ri zgrajenih T-J . mi poaatKin zveznega c>a za statistiko so ie-kr družbenem sektorju ■vem polletju zgradili seh republikah 13.700 ovanj nasproti 14.300 vem lanskem polletju, ilo nedokončanih sts-inj pa se je zmanjšalo n. kih 67.700 na 53 ti-100. Precejšnje zmanj-v dokončanih stano-zaznamujemo v Slo-I.an: so v SlovenMi . . ■ v prvem polletju anovanj, letos pa -; movanj, pri čaje število ne delih stanovanj zmanj->d lanskih 7.57'i- na Podobno je nazadovalo število dokončanih stanovanj v Srbiji, namreč od 5783 na 4241, ob zmanjšanju števila nedokončanih stanovanj od lanskih 28 tisoč na 23.000. V Hrvatski pa so letos v prvem polletju občutno pospešili gradnjo stanovanj. Lani so dokončali 3511 stanovanj, letos pa 4714. Zato se je število nedokončanih stanovanj zmanjšalo od 19 tisoč 400 na 15.300. S Zc ' ter v v st: v St no c sc; šc: v a v či- ra biti vsak samostojni stinec visoko kvalificiran stinski delavec z znanjem j bil: enega tujega jezika, spoznati pa se mora na pijačo in jedačo.« Torej opravljena gostinska šola na Bledu ni dovolj, prav tako ni dovolj dolgoletno delo v jeseniško občino niti zvezni zakon nem gostinstvu, po katerem | so kvalifikacije Hrastove več ko*, zadostne! Ne! Priporo- I čilo sveta za turizem in go- | stmM.vo (ki brez soglasja ob- j činske skupščine nima pravne veljave i prekoračuje po- 1 oblastna, ki jih je občinskim Ali pa bi bil lahko tretji primer sedanja ureditev in stanje gostinskih lokalov na Jesenicah, recimo gostilne »Pri Gorenjcu«, gostišča »Herman«, hotela »Pošta«, ki nimajo ne dvojnih pomivalnih korit ne strelovodov ne kuhinj ne ustreznih sanitarij. Pa vendar obratujejo z dovoljenjem Iste občinske uprave. Niti nimajo VK gostinskih delavcev, saj je na Jesenicah le en tak, ki je nedavno končal šolo v Mariboru. V radovljiškem »Turist pro-gresu«, ki skrbi za razvoj turizma v gorenjskih občinah, pravijo, da stališča jeseniške uprave ne razumejo. »Vse gorenjske občine so upoštevale priporočila za razvoj turizma rožen jesemške«, pravi inž. Mikuž. »Na občini sem celo zvedel, da privatnih gostiln v bližini železarne ne bodo pustili odpirati, ker bodo delavci zapuščali svoja delovna mesta in odhajali popivat v buffet. Zato tudi skušajo privatnikom na vsak način onemogočiti, da odprejo lokale, in iščejo dlako v jajcu.« »Ni točno, da pri nas na Jesenicah ne upoštevamo priporočil.« je dejal v. d. načelnika za gospodarstvo občinske skupščine Jesenice Karel Frančeškin. »Bes je nekaj naših uslužbencev delo slabo opravilo. A ne gre za to. Ne bomo dovolili, da odpre gostilno ne Perkolič ne Hrastova, ker bi delavci iz železarne zapuščali delovna mesta! Sicer pa mi podpiramo privatno obrt, tudi gostinsko. Lahko vam naštejem vrsto gostišč, ki smo jih v zadnjem času odprli.« Na našo prošnjo, naj gostilne našteje, je deial, da bo pogledal v register. Potem pa se je naenkrat na drugi strani žice oglasil predsednik občine France žvan in nam dejal, da vsa pojasnila dobimo osebno na občini. Pri njem. Tudi obisk pri predsedniku jeseniške občine ni vrgel nove luči na ves problem. Tistih. ki bi lahko konkretno odgovoril; na vprašanja, ni France žvan pa je na naša vprašanja odgovarjal načelno, češ da o podrobnostih ni obveščen, saj to ni njegova naloga. In res ni. »Nihče na Jesenicah se ne stroki. Za J Upjra razvoju zasebnega gone velja j s-l-stva ali druge obrti kot o zaseb- : dopolnila družbenega sektorja. Moti pa nas to, da vedno več zasebnikov skuša zaslužiti svoj delež od osebnega dohodka jeseniških železar-jev. Menimo, da naj naš človek potroši tudi kaj izven naše občine: ni potrebno, da mu vse težko zaslužene di-i nar jo poberejo zasebniki. Saj skupščinam dala reoublika H:as- va se e seveda prito- j je za privatnike dovolj pro- na republiški sekretariati 1___ za gospodarstvo. Tam so hi- tro odpisali jeseniški občini in zahtevali, da upravni organ izda novo odločbo ali na ■ šlje zadevo republiškemu se k. tariatu. ki bo izdal dokončno odločbo. To je bilo 27. jut ja. »Sredi avgusta sem Ml s na republiškem sekretariatu v Ljubljani in vprašala, kaj je z moja odločbo. Rekli so, da še niso prejeli niče sar od jeseniške občhske uprave. Ko sem na Jesenicah vprašala, kako to, so dejali, da ima moj predmet tajnik. | ki je na dopustu! Prej pa so I ml dejali, da so že zdavnaj | poslali vse v Ljubljano.« pra j vi Albina Hrast. Tretji, četrti, peti in na | slednji jeseniški primeri bi j bili lahko tisti, ko lani dovoljenj niso dali zasebnim i Prevoznikom, ki so se potem j prijavili v Radovljici (kamor I so tudi odvajali davek), mksi I služba, drugi gostinski lo-j kali. . . štora od Jesenic do Rateč! ! Lokacij za stišča je kolikor kdo hoče. Ce pa bomo dovolili, da odpirajo gostilne na Jesenicah, v bi''mi žele-■; 'tu- bomo imeli v nasled-i njih pco- ! 'Tih kar 20 bifejev razsejanih okoli tovarne j drugje pa nič,« pravi France : Žvan. »Administrativne ovire smo postavljali in jih bomo! Naši ižbenci s,, trudijo, da usmerijo žai.ie v S( glasju z našo širšo politiko razvoja turizma v občini. Morda vča-ih malce nepravilno in nerodno. Problem je, priznam. Menimo, da bomo naval zasebnikov v mestu lahko zajezili. ko bomo spravili »pod streho« ustrezne predpise, ki bodo pomagali te ežnje usmeriti tako, kot ie prav in mestu v korist. To so urba-istični in cestnoprometni predpisi, ki jih še nismo ! ustrezno dopolnili.« IVAN VIDIC Beseda mladih Šest fantov, šest želja Šest mladih jamarjev pripoveduje — Zakaj so se odločili za jame — »Pri vas nam je zelo všeč« šest ljudi se je drenjalo med grmado prtljage v kombiju, ki je brzel proti Postojni. Po prepevanju, ki se je razlegalo skozi odprta okna, bi lahko rekli, da se vozi »internacionalna« druščina, po besedilih pesmi pa, da ta druščina pripada jamarjem. Cilj poti: Postojnska jama! Ureja: Ivan Vidi« NOTRANJOST »NEUSTREZNE« GOSTILNE — Na sliki je nova točilna miza in del notranjosti nekdanje gostilne »Pri Zavrlu« na Jesenicah. Lokala upravni organi občine ne pustijo odpreti, češ da ne ustreza. Vzrok pa je seveda drugje. Foto: Busič Posojilo za zadružni kombajn Kmetje v Tešanovcih so za s kupne velike kmetijske stroje Kmetijsko industrijski kombinat Pomurka v Murski Soboti je v sodelovanju s kmeti v Tešanovcih kupil tik pred letošnjo žetvijo nov žitni kombajn. To je menda prvi primer takega sodelovanja kmetov in kmetijske organizacije v Sloveniji. V Vojvodini je podobno sodelovanje bolj razširjeno. Tešanovčani pa so pokazali, da tudi naši kmetje nočejo oziroma ne morejo in ne smejo zaostajati. Pobuda za nakup kombajna je prišla iz obrata za kooperacijo pri kombinatu, nekateri kmetje pa so jo takoj sprejeli. Žitni kombajn, ki ga je kupila nekdanja kmetijska zadruga Tešanovci pred 10 leti, lani ni mogel opraviti naročil vseh kmetov v tistem kraju, ki so želeli njegovo storitev. Kmetije so prosili, naj obrat za kooperacijo pošlje v njihov i kraj še en kombajn. Obrat j pa ni imel dovolj kombajnov, ! da bi jim lahko ustregel, j Kmetje so se jezili. Direktor ! obrata za kooperacijo Alojz Benko pa jim je svetoval, naj prispevajo sredstva, da bo kombinat kupil še en kombajn zanje. Denar za kombajn so zbirali skoraj leto dni. Nekateri kmetje niso imeli denarja, da bi se pridružili, drugi pa niso zaupali takemu sodelovanju s kmetijsko organizacijo. Imeli so več sestankov, ki so bili zelo dobro obiskani. Ko je bilo treba podpisati pogodbo, pa so organizatorji nakupa kombajna morali obiskati nekatere kmete tudi po trikrat. To so opravili najpod jetnejši kmetje v Tešanovcih: Štefan Sambt, Jože Lipič in Štefan Perš, ki so prispevali tudi največje deleže, vsak po 2000 N din. Doslej je 23 kmetov prispevalo za nakup kombajna 25 tisoč N din. Od teh jih je 20 v Tešanovcih, tri pa so dobili v sosednji; Moravcih. Prispevke je ob mbilo še nekaj j kmetov, vplačali pa jih bodo j v prihodnjo mesecih, ko bodo prodali živino. Tako bodo zbrali denar za polovico kupne cene kombajna, drugo polovico pa je kombinat dobil kot kredit, pri kmetijski banki v Beogradu. Puc Matjaž, naše gore list, je podpredsednik jamarskega kluba Ljubljana, v »civilu« pa študent geografije in primerjalnega jezikoslovja, član kluba in jamar že osem let. »Kaj te je spravilo na temačne in spolzke poti podzemlja?« »Mogoče je temu kriva raziskovalna strast in pa seveda moja nekoliko čudna duša. V veliki meri ima zasluge tudi t profesor Pavel Kunaver.« ; »Kje vse si že raziskoval In v koliko jamah si že bil?« »V Sloveniji povsod, prejš-| nja leta pa sem bil tudi v jamah na Poljskem in v Boliš gariji. števila jam, ki jih imam ,na vesti’, se ne spo-(i min jam več.« ■ »Kakšno je tvoje delo v klubu?« »Vodim raziskave v Najdem j jami in njeni okolici, v Ljubljani pa sem zadolžen za arhiv Društva za raziskovanje jam Slovenije.« »Valjanje po blatu ima ver >etno tudi kakšne posledice za zdravje?« »Pozitivne! Preden sem postal jamar, sem bil slaboten in bolehen, ko pa sem začel zahajati v jame, so me popustile vse bolezni.« »Jamarska želja?« »člmveč raziskanih jam! Seveda si želim tudi več zanimanja za jamarstvo med mladimi ter nekoliko več denarja za jamarje, če bo ostal material — lestvice in podobno prav ta, kot je danes, bom čez nekaj let hodil v jame s strahom.« Mike Spaven, doma iz Che-stra na Angleškem, je že dru gič v Sloveniji. Po poklicu je bili pravico, da sami odločajo o vrstnem redu žetve z novim kombajnom. To pomeni, da imajo prednost pri vseh ^ inženir kemije, jamarstvo pa storitvah s kombajnom. Dru- tj mu je nadvse ljub hobi, saj gi kmetje pridejo na vrsto še- i> Je jamar že štiri leta. le takrat, ko je njihova žetev , »Kaj ti je pri nas najbolj pospravljena. po preteku treh let, ko bodo lahko dvignili svoje vezane vloge. Amortizacijska doba kombajna je namreč pet let in kombinatu ne bo težko vrniti njihova posojila. lilliujva ZiCW7V , ----J Tako bo tudi ' všeč?« i i fam. g? stalna mehanografska šola »Birostroj« iz Marihos-a prireja na željo mnogih naših komitentov enomesečni mehanografski tečaj za strojne knjigovodje na knjižnih avtomatih ASCOTA v Ljubljani od 25. 10. do 25. 11. 1967. Začetek tečaja bo 25. 10. 1967 ob 8. uri v učilnici 08 Šolskega centra za trgovino in gostinstvo, Poljanska cesta 28 A, Ljubljana. Prijavo izvolite poslati na naslov: »BIROSTROJ« ASCOTA SERVIS, LJUBLJANA, Črtomirova 3. izvolite obrniti na tel. 313-246. Žetev je minila, pa smo povprašali kmete, kako so zadovoljni z novim kombajnom. Pravijo, da se ni bilo težko sporazumeti, komu naj kombajn žanje prej. Sklenili so namreč, da bodo želi tako, kot zore posamezne sorte pšenice. Pri nekem nestrpnežu pa so naredili izjemo, da je bil potem mir. Kmetje m obrat za kooperacijo pri kombinatu so sklenili pogodbo, da bodo v hra nilnokreditni odsek vložili vezane vloge za tri leta, ki bodo namensko posojilo za kombajn. Te vloge jim obrestujejo po 7°/o. Hkrati so si prido- »Ljud.je so zelo prijazni, pokrajina je lepa in . . . vse je poceni.« »Kako si se odločil za jamarstvo?« »Temu so bili krivi prija-Za delovno uro kombajna jj teIJL ki so me nekajkrat vzeli so letos kmetje plačali po * s seb°j- Bilo mi je tako všeč, 150 N din. lani pa za delo sta- \ da sem tljdi sam P°stal Ja- rega kombajna le 90 N din. ? uiar.« Kljub temu so bili zadovoljni. . " f° si bl1 lan' \ Sloveniji, Novi kombajn je požel en he- , Jam S1 obiskal?«, ktar pšenice v poldrugi dol 'f" SV* v dvanajstih ja- , , F . ,__, „„ . mah, sodeloval sem pri razi- v®., ™ra ' - t J S v skavah tritisoče Pološke ja- rabil dvakrat toliko časa. To- ____ •* - me.« »če bi moral izbirati »miss« . _ .. ,. „ , ,. i naših jam, za katero bi se od- pšemcnih polj pa se kljub te- g ioeil?(( mu ne splača žeti s kombaj- rej je bila letošnja žetev cenejša od lanske. Najslabših Kmet Štefan Sambt iz Teša-novec meni, da bi obrat za kooperacijo moral imeti za delo na kmečkih posestvih tudi več traktorjev, kot jih ima zdaj. Kmetje težko obdelujejo svoja posestva brez traktorjev, vsak pa si ga tudi ne more kupiti. Morda se bodo kmalu začeli meniti tudi o nakupu traktorjev z združenimi sredstvi. J. PETEK »Za športno najprimernejša jamarstvo je Najdena ja- ma, najlepša pa je nedvomno Križna jama.« »Smer poti iz Postojne?« »Križna jama, ki želim, da jo vidita tudi moja kolega.« Janez Kanoni-žan, precizni mehanik, je jamar šele eno leto, a je zato bolj zagrizen, saj je v svoji kratki jamarski karieri sodeloval pri raziskavah petdesetih jam. »Kako si zašel med jamarje?« »2e prej sem hodil po jamah, jamarstvo mi je hobi.« »Pa zdravstvene težave?« »Zdi se mi, da se bolje počutim, odkar sem jamar.« »Jamarska želja?« »Mnogo raziskanih jam, dolgih kilometre, in da čim-prej najdemo Lippertovo jamo.« »Doživljaj, ki ti bo ostal v spominu?« »Ko sem z brado plužil blato v Zanovi jami. Bilo je pozimi, s čolnom smo raziskovali vodne rove. Temu primerno smo bili tudi mokri in tisti občutek, ko zunaj pri minus 15 stopinjah hrešči na človeku zmrznjena obleka, mi bo vedno ostal v spominu.« Martin Dancey. šofer rdeče ga kombija, je prvič v Sloveniji, po jamah na Angleškem pa hodi že štiri leta. Prav tako kot njegov kolega je tudi on stopil na jamarsko pot po zaslugi sošolcev. Po poklicu je, kot oba njegova tovariša, inženir kemije, jamarstvu pa se posveča v prostem času. »Kako ti je všeč v Sloveni ji?« »Sem enakega mnenja kot moj predhodnik: Dežela je čudovita, ljudje so zelo prijazni. že zdaj, ob prihodu, sem se odločil, da se bom spet vrnil.« »Videl si že nekaj naših jam. Kakšne so v primerjavi z vašimi?« »Naše jame so znatno manj še kot slovenske, zato nas bolj preseneti razsežnost, ki je nismo vajeni. Tudi pri nas imamo še precej neraziskanih jam, a so mnogo manjše, z ozkimi razpokami in vodo, ki nas ovira pri delu. Najgloblje doslej raziskano brezno je globoko 160 metrov.« »Koliko jam si že razlsko val?« »Nimam take sreče kot Mi ke, ki je oblezel že nekaj vaših največjih jam. Doma sem sodeloval pri raziskovanju stotih jam.« »Tvoje mnenje o Postojnski jami, ki si jo danes prvič obiskal?« »Nisem še videl lepšega pod zemskega sveta.« Christopher Wroe, najstarejši v druščini, je po naključju »padel« med jamarje. S kolegom so kupili kombi za sedemdeset funtov in se odpravili na dopust v Jugoslavijo. In ker sta oba njegova sopotnika navdušena za jame, je tudi on v nevarnosti, da se bo »okužil«. »Res, nisem jamar. Ker se ukvarjam z drugim športom, bi mi to vzelo preveč časa. Zdaj na dopustu, ko imam možnost spoznati tudi podzemski svet, pa sem naravnost navdušen nad jamami. Priznati pa moram, da je bila Postojnska jama danes prva kraška jama, v kateri sem bil.« »In tvoji občutki?« »Prekrasno! To je bilo nekaj, kar bom pomnil vse življenje.« »Prej sl omenil neki šport, s katerim se aktivno ukvarjaš?« »Igram košarko v moštvu univerze v Manchestru, avtomobili pa so moj hobi. Doma imam staro vozilo znamke MG, ki ga stalno popravljam.« »Mnenje o Sloveniji?« »Pritožb nimam in pridružujem se oceni kolegov. Rad bl se naučil tujih jezikov, med njimi tudi slovenskega, saj se bom v Slovenijo še vrnil.« »Spomini?« »Nikoli ne bom pozabil slivovke!« Tretji slovenski spremljevalec angleških kolegov, France Šušteršič, je študent geografije in geologije, obenem pa jamar že skoraj pet let. »Vzrok?« »Verjetno Je to prirojeno, saj je šest mojih bratrancev jamarjev. Obenem pa je jamarstvo tesno povezano z mojim študijem geologije in geografije.« »Najbliža srcu mi je Najdena jama, najlepša pa je nedvomno Vilenlca.« »Kakšno delo imaš najraje?« »Risanje načrtov, merjenje podzemskih prostorov, ugotavljanje zvez med iamami, vse, kar je v zvezi z mojim študijem. Poleg tega pa urejam geološko zbirko in nado-mestujem arhivarja.« »Kaj se ti zdi v jamah najlepše?« »Včasih so korozijske tvorbe lepše od kapniških.« »Pa med jamarji?« »Kolektivno delo, brez katerega v speleologiji ni uspehov?« »Zelja?« »Da bi čimprej našli skrivnostno Lippertovo jamo, ki jo iščemo že nekaj let.« »Nepozabni doživljaj?« »Ko smo v enem dnevu odkrili več kot kilometer novega rova.« JANEZ ZRNEC Za vse informacije se »AUTOCOMMERCE« obrat »BIROSTROJ« Maribor ASCOTA SERVIS, Ljubljana Sebi in drugim v prid Kmetje iz doline Neretve v zadovoljstvo turistov sami oskrbujejo campe s sadjem in vinom Delta Neretve sodi med najbolj plodna zemljišča v državi. Toplo podnebje omogoča prebivalcem, da lahko že v zgodnji spomladi pošljejo na trg povrtnino, z namakanjem pa so si kmetje zagotovili bogat pridelek tudi sredi poletja. „Dolgo!asca pa ne“ Odgovori na našo anketo že prihajajo — Prvi se je oglasil zagovornik dolgih las — Problemi so drugje Že sem mislil, da smo z vprašanjem dolgolascev kon- | jo in delajo z njo, pa po čali: odrasli so se sprijaznili z resnico, ki so se ji poprej upirali, mladi pa so nadaljevali svoje življe-jf nje v miru; pa ne! Zopet pričenjamo razpravo in kdo ; ve, kako dolgo bomo govorili o dolgih laseh, ko bi jj lahko namesto tega reševali važnejša vprašanja mlaji dih. Od Ploč proti Makarski na severu in Dubrovniku na jugu tabori na tisoče turistov. Čampi v zalivih, odkoder je do najbližjega naselja tudi po deset in več kilometrov daleč in bi bila vsakodnevna potovanja letoviščarjev zamudna in neprijetna, so dobro oskrbovani. Vsako jutro izpluje na morje pri Pločah prava eskadra večjih in manjših bark, ki se vračajo v pristane šele ponoči. Ladje obiščejo čez dan sleherni zaliv tja do Makarske in malodane do Dubrovnika. Čolnarji nudijo kopalcem za občutno nižje cene, kot so v trgovinah, pestro izbiro sadja in zelenjave ter okusno vino. Svojega tovora ljudje iz delte ne prevažajo samo po morju, čeprav je tak prevoz sicer zamudnejši, toda učinkovitejši. Ob obali je moč videti številne poltovome avtomobile z registracijskimi tablicami okraja Mostar. Medtem ko so v drugih krajih države v zadnjih letih privatniki uvozili predvsem težje tovornjake, so se prebivalci naselij ob Neretvi odločili za poltovornjake. Z njimi, tako zatrjujejo, so že precej zaslužili in si občutno izboljšali življenje. Sadje in zelenjava sta glavna jed letoviščarjev ne samo v campih, temveč tudi med potjo. Domači in tuji gostje se prav razveselijo, kadar potujejo po Istri, jadranski magistrali ali ob obali Nevet-ve. Le v teh krajih je moč Da nekoliko posplošim: če fanta z dolgimi lasmi ne sprejmejo na delovno prakso, bi ga verjetno še manj v službo. Prav vsak človek je osebno svoboden, torej je od njega odvisno, ali bo imel dolge lase ali ne. Fant osemnajstih let si torej lahko pusti lase ali pa tudi ne, lahko ima brado, lahko pa si jo brije. Svoj zunanji videz bo izoblikoval ali po starejših estetskih merilih ali pa po »avantgardnih«. Toda »protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravi- - ca, ne glede na to, kdo to kupiti sadje kar ob cesti, e stori<( (ustava). Ker je vsa- drugje pa mora turist še vedno v trgovino. Medtem ko Istrani in Zadrčani prodajajo sadje v mericah, pa so si prodajalci ob Neretvi postavili stojnice in prodajajo samo na ki- kemu ob enakih pogojih dostopno delovno mesto — tu naj bi bilo merilo delo in znanje, je torej omejevanje pravice do dela fantu, ki ima recimo brado ali dolge lase. ne le smešno, temveč po svo- lo. In cena za kilogram ; ie tudl protiustavno, sadja? " ’ *“‘ ’ se da. gled vzbudi Konkurenčna kar ( Za sadje, ki že po- lž ankete se jasno vidi, da so predstavniki posameznih kupec precej manj denarja, kot pa bi plačal v trgovini za precej slabšo kakovost. škoda, da se ta neposredni in učinkoviti pristop proizvajalcev h kupcem še ni uveljavil tudi v drugih turističnih krajih. M. DERMASTIA NAJUSPEŠNEJŠI .* OGLAS **■ v dnevniku nmED J • so preubwxvmn.i --- tek, odšteje j trgovskih podjetij dajali svoja mnenja in ne sklepe samoupravnih organov in da bl oni sami odslovili fanta z dolgimi lasmi. Zdi se, da lahko posameznik odloča, ali naj bodo lasje dolgi le dva centimetra in nič več in če bodo sprejeli fanta z daljšimi lasmi na delo ali ne! Potemtakem ne bl smeli sprejeti v službo deklet v mini krilih, ker so pač moderna pri mladih! Po njihovi (trgovski) logiki bi s tem obisk v trgovinah narastel. IM ne bi! Ne vem, zakaj se ljudje ne sprijaznijo s tem, da Je osnovno merilo človeka delo, pa naj Ima dolge ali kratke lase. S tem ko bomo zopet na dolgo in široko razpravljali o drugorazrednem vprašanju (to bl vsaj moralo biti), bomo izpustili in zanemarili bistvenejša in za mlade bolj važna vprašanja. Kaj, ko bi pričeli kar pri mladinski organizaciji, ki ne ustreza široki množici mladih, pa spregovorili o mladinskih klubih (tudi posvetovanje mentorjev v Kopru ne bo poživilo njihovega dela), pa o naših vzgojnih organizacijah, pa o mladih, ki nimajo družine — tega niso sami krivi in stopajo na stranpota, pa o tistih, ki si -hodijo dolge ure nabirat znanje v šolo . . . Včasih smo govorili vse na pamet. Zdaj tega ne moremo več; vsaka beseda — tudi o mladini — mora, ali bi vsaj morala biti, znanstveno utemeljena. Kje so sociološke raziskave mlade generacije, ki bi pomagale pedagogom in Zvezi mladine pri delu?! Ker jih ni, govorijo nekateri kar »na pamet«, kot so se pač naučili, drugi pa, ki so z mladino vsak dan ter živi- »občutku«, svoji vesti ter dobri volji (najboljši mentorji velikokrat niso niti nagrajeni!). Delajo tudi napake, toda njim laže oprostimo, kot tistim, ki govorijo zaradi besed. Zdi se, da se bomo pravdali o oslovi senci, bistvo pa pustili nedotaknjeno. TONE STOJKO pupirnate L rep brisače Centralna šola ŽIRI osnovna razpisuje za šol. leto 1967/68 prosto delovno mesto za UČITELJA biologije - kemije (PRU ali P) Prijave z dokazili o kvalifikaciji pošljite naslovu do 3. 9. 1967. Stanovanje je zagotovljeno. 6989 Nlllllllll!lllll[lllllll!!ll!lllillllll[||llll]|||jillll|[||[l]]||llllllllllllllli!IIIIIIIIIIIIIII!!!!lilllll|[|lllll|j]lill!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!l!l|[||llll!!ll!llllll!llll!i!illllillll!ll KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto grobarja za pokopališča v Tržiču in okolici Pogoji so naslednji: 1. Zdrav in fizično močan moški 2. Pravilen odnos do grobarskega dela 3. Sposobnost urejanja pogrebne službe. Prijave pošljite najkasneje do 15. septembra na naslov: Komunalno podjetje Tržič p. p. 33. Samsko stanovanje je zagotovljeno, družinsko stanovanje pa v doglednem času. 7043 OBJAVE — OBVESTILA FESTIVAL I I Tl letno gledališče križanke Ponedeljek, 28. avgusta, ob 20.30: SINOVI KATTIE EJLDER — ame-riSki barvni CS film. Predprodja vstopnic od 11. do 13. in od 18. ure dalje. 18.45 ZNANOST IN TEHNIKA: — Nenavaden prevoz (LJublja-na) _ 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CTK CAK (Ljubljana) 20.38 GLASBENI MAGAZIN — (Ljubljana) 21.38 DEKLE IN CAPLJA — tradicionalni japonski ples (Ljubljana) "22.00 GLASBENA ODDAJA — Johann es Brahms klavirski kvintet v es-molu (Zagreb) 22.30 TV DNEVNIK II. (Beograd) 10. uri matineja ital. filma MOČNEJE OD MENE. Samo danes! KINO KOMUNA: franc, film DNEVNIK ŽENE V BELEM Tednik FN 23. Predstave ob 17, 19 in 21. uri. KINO SLOGA: nem. krim. VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO VIC: _____ franc. barv. pust. CS film UPORNIK MATIJA S ANDORE. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Predvidoma zadnjič! KINO SISKA: amer. barv. thriller Z ZAVEZANIMI OČMI. Tednik FN 32. — Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. RTV Ljubljana SPRED ZA PONEDELJEK 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Glasbena matineja; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 »Dobra volja je naj bolj a«; 9.30 V svetu operetnih melodij; 10.15 J. Ipavec-K. Cipci: M02ICEK-----baletna pantomina; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.20 Kalejdoskop zabavnih zvokov; 12.10 Klavirski plesi Bedficha Smetane; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Franjo Jurhar: Tuje gospodarsko pomembne vrste gozdnega drevja — eksote — pri nas; 12.40 Nekaj narodnih v izvedbi Vokalnega kvinteta; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Majhen koncert orkestralne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana; 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.40 Moški, ženski in mešani zbor tovarne pohištva iz Nove Gorice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Izbiramo zabavne melodije; 18.3o Mladinska oddaja; »Interna 469«; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene raz- glednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij; 21.00—23.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Skladbe in priredbe Vinka Globokarja igra Plesni orkester RTV Ljubljana, digirent Jože Priv-šek in Vinko Globokar; 23.30 do 23,35 Zadnja poročila in konec oddaje. TELEVIZIJA 18.15 LEPE PESMI SO PREPEVALI; Oj ta vojaški boben — (Ljubljana) Drugi spored: do 20.00 tudi na kanalu 9 17.55 VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb) 18.15 TEDENSKA KRONIKA — Sarajevo (Zagreb) 18.30 NARODNA GLASBA — Sarajevo (Zagreb) 18.45 ZNANOST IN MI (Zagreb) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd) 19 40 TV' PROSPEKT (Zagreb) 19.54 LAHKO NOC OTROCI — (Zagreb) 20.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV Ostale oddaje — na kanalu 9 16.55 POROČILA (ZagTeb) 17.00 MALI SVET (Zagreb) 17.25 RISANKE 17.40 KJE JE KAJ JE (Beograd) 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 20.38 K. Capek: RUR — TV drama Ljubljana — (Zagreb) 22.10 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb) Kino SPORED ZA PONEDELJEK KINO UNION: amer. barvni film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO. Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. Cene vstopnic zvišane. (Rezervacija vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje.) Ob PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: prem. franc. barv. pust. komedije IZLET NA TAHITI. Igrajo: Jean Paul Belmondo, Mylena De-mongeot in Nadja Tiller. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO SOČA: angl. film MOŽ, KI NI ODNE-HAL, ob 10, 17 in 19.30. KINO SAVA: amer barvni film SEDMERO JIH JEZDI V PEKEL, ob 10, 17 in 19.30. 7 »fe* »' ; ev? ;■ F *c> 'b5 J morata misliti na zimo — toda ne prenaglite se... UXcrvt+L gorilnik je novost, ki vam bo prinesla mnogo veselja in topline ter manj napora in skrbi! - Lahko in enostavno upravljanje -z enim komandnim gumbom - električni vžig - za gorivo uporabljajte olje za oljne peči (kurilno olje) - hitra in zanesljiva regulacija - izredna ekonomičnost možnost prenosa od ene peči na drugo peč nepotrebna je pregraditev a!i preureditev same peči in dimnika montaža brez strokovnjaka m i -5. ZAGREB, KOMBINAT VENTILACIONIH, TERMsČKIH, MLINSKIH \ SILOSNIH UREDJAJA — RADNIČKA CESTA DJ. DJAKOVIČA 32, TELEFON 514-755. KINO RADIO — JESENICE: franc. barv. CS film SALAMBO, ob 17 in 19. uri. KINO KOROŠKA BELA: _ francoski film TIGER RAD JE SUROVO MESO. KINO KRKA — NOVO MESTO: angleški vohunski barvni film — VOHUN NA POVELJE, ob 18 in KLNOUDEL. DOM — TRBOVLJE: amer. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO, ob 18. url. KINO SVOBODA. TRBOVLJE II: španski barvni W film MEHANIČNI KLAVIRJI, Ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: ameriški barvni CS film NE PO-ŠIUAJ MI ROŽ, ob 17 in 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer. film BEGUNEC IZ ZAPOROV, ob 20.15. Obvestila OBVEŠČAMO vse člane Partizanskega invalidskega pevskega zbora, da se pričnejo redne pevske vaje v ponedeljek, 28. avgusta ob 18. uri. Odbor PIPZ O REPUBLIŠKI PROMETNI INŠPEKTORAT SRS obvešča, da bo cesta Rogaška Slatina — Rogatec zaprta za ves promet od 1. 9. 1967 dalje zaradi gradbenih del. V času zapore bo promet preusmerjen po naslednjih cestah: a) za smer Rogaška Slatina — Rogatec Čez Križ in Hum na Sotli; b) za smer Rogatec — Rogaška Slatina čez Tlake in Florjan. Po navedenih cestah so izločena težka tovorna vozila s prikolicami. ° Maribor DEŽURNA LEKARNA Ponedeljek, 28. avg.: lekarna »Studenci«, Gorkega 18. KINO UNION: amer. barv CS westem film — TEKSAŠKI VOLKOVI. PARTIZAN: amer. barv. kom. ZA LJUBEZEN ALI DENAR. UDARNIK: franc. barv. CS film — kriminalna komedija F ANTOMASO V POVRATEK. Šolstvo DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI KINO TRIGLAV: Disneyeva barvna risanka BAM-BI. Po povesti Felixa Saltena. Film posebno priporočamo mladini. Predstava samo ob 16. uri. Ob 18 in 20. uri predvajamo ameriški barvni C-S zabavni film LJUBEZEN V LAS VEG ASU. — Igrata: Elvis Presley in Ann Mar-gret. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje! LETNI KINO DOM JLA: amer. barv. CS film westem ČLOVEK Z ZLATIM KOLTOM, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. KINO TRIGLAV: amer. barvni zabavni CS film LJUBEZEN V LAS VEG ASU. — Igrata: Elvis Presley in Ann Margret. Predstavi ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO DOMŽALE: ital .-franc, barvni CS film V SENCI INKVIZICIJE, ob 20. un. POTUJOČI DOMŽALE: amer. barvni CS film SEVERNO PROTI ALJASKI, gostovanje v Tuhinju, ob 20. uri. KINO DOM, KAMNIK: franc, film NEVARNA RAZMERJA, ob 20. uri. KINO BLED: francoski barvni film — komedija GALANTNE SVEČANOSTI, ob 18 in 20.30. KINO CENTER — KRANJ: zah. nem. krim. FN 34 film UBIJALEC IZ TEMZE, ob 16, 18 in 20. uri. KINO STORŽIČ — KRANJ: jug. krim film POŠLJI MOŽAKARJA 03 POL DVEH, ob 18. uri. Zadnjič. Arner. drama — film SREČANJE V PARKU, ob 20. uri. Zadnjič. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAPADA. ob 18 in 20. uri. vpisuje — v tehniško šolo strojne, elektri ške, lesnoindustrijske in kemij ske stroke; — v ekonomsko šolo; — v dveletno administrativno šolo — v poklicno šolo kovinarske, ele ktro in avtomehanske stroke; — vi in II. stopnjo osnovne šo le za odrasle (5. — 8. razred): — za ljubljansko območje bo od prt tudi popoldanski oddelek osnovne in ekonomske šole. VPISUJE TUDI V TEČAJE — v začetni knjigovodski tečaj; — v tečaj analitične evidence; — v tečaj finančnega knjigovodstva; — v tečaj tehniškega risanja; — v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine; — v tečaj za skladiščnike; — v tečaj za varnost pri delu; — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinarski stroki; — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje. Kandidatom je s plačilom šolnine zagotovljeno tudi do sto ur seminarskega pouka VPI SOVAN.JE BO DO 30. SEPTEMBRA 1967 Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. , , , Pojasnila daje Dopisna delavska univerza. Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141 vsak dan dopoldne, ob torkih tudi popoldne Ce želite pismena navodila in program, priložite za odgovor znamke v vrednosti 1,80 Ndin. š Mali oglasi ZA VARSTVO 16 mesečne punčke v dopoldanskem času iščemo zanesljivo žensko. Ing. Korenini. Vodmat, Sketova 6, 20021-1 ZA POMOČ v gospodinjstvu pri dveh starejših osebah nudim hrano in stanovanje v Knezovi 14/1, Šiška. Nastop lahko takoj. 20603-1 KUHINJSKO POMOČNICO za pn-učevanje v kuhinji in pomivanje posode sprejme takoj, °Slasi^® ^ osebno v sredo, 30. avgusta 1967. Gostilna Vrhovci, Ljubljana-Vic, Cesta na Vrhovce. 20598-1 IŠČEMO pridno dekle za pomoč v kuhinji, možnost priučitve. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Restavracija ljanski grad«. 20590-1 STROJNI KLJUČAVNIČAR — orodjar išče mesto zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe pod »Samostojen«. 20584-2 PRED TREMI meseci nov in napolnjen akumulator 12 V—90 Ah ugodno prodam. Lavriša, Horjul štev. 52. 20552-4 PRODAM radio, gramofon in trideset plošč za 350 NDin. Pokopališka 11/IV. 10617-4 POHIŠTVO samskih sob, jedilnica, kuhinja in dva stara radia poceni prodam. Ogled od 14.—19. ure. Ladislav Zupančič, Ljubljana. Kersnikova 3/II. 10616-4 NUJNO potrebujem opremljeno ali neopremljeno sobo, z možnostjo kuhanja, v bližini mesta. Ponudbe pod »Mercator«. 20630-6 MIRNA in solidna uslužbenka študentka išče kakršnokoli sobico v Centru. Ponudbe pod »Solidna« MIREN AFRIŠKI študent nujno išče sobo. Plačam dobro. Ponudbe pod »September«. 10614-6 ODDAM weekend hišo ob obali pri Umagu od 29. avgusta dalje. Prijava pod »Prijetno«. 10615-6 MIREN študent išče sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Miren«. 20595-6 GOSTILNO vzamem v najem ali kupim, kjerkoli. Ponudbe pod »Jesen«. 20586-6 DVA ŠTUDENTA iščeta prijetno sobo. Cenjene ponudbe pod »Takoj« 20585-6 ZAMENJAM trisobno stanovanje (83 m2 in 16 m2 kletnih prostorov) s centralno kurjavo v središču Beograda za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe pošljite pod »Center« v oglasni oddelek. 6905-6 PRODAM gradbeno parcelo ob morju. Ponudbe pošljite na »Delo« Maribor pod oznako »Obala Istra«. 1726-7 UPOKOJENCA kupita enosobno stanovanje v okolici Kranja. Plačata takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Vinko Ceh, Lenart — Slovenske gorice. Ptujska cesta štev. 45. 1724-7 UGODNO PRODAM hišo in posestvo (vinogradi) v bližini Izole. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Lahko je weekend«. 1738-7 TAKOJ potrebujem 200.000 SDin vrnem 1. februarja. Ugodni pogoji. Ponudbe pod »Dogovor«^ ^ IZDELUJEM električne škarje za rezanje železa do 30 mm debeline. Staniša Latifovič.^VC Kor '28-11 HRANO in stanovanje dam za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu ali vzamem gospodinjsko pomočnico. Bitenc — Miklošičeva 15-1 V. ^ 20645-1 PIANINO vzamem v najem. Sporočite pogoje na naslov: ing. Jože Velej, Laško 301. 20646-8 KB VIŠJE OBRESTI Vloge na vpogled 6,25 % Vezane vloge 7—8 % ODDAM sobo — prodam zložljivi kolesi rog, eno s prestavami, drugo brez. Ponudbe pod »Ugodno«. 20570-6 GOSPODINJSKO pomočnico, vajeno otrok in gospodinjstva, sprejmem takoj. Zglasite se osebno! Alojz Kapš, Ljubljana — šiška, Knezova 17 . 20635-1 IŠČEM sobo, pomagam 2-krat tedensko Ponudbe pod »Cimprej«. 20629-6 ŠTIRIM študentom oddam sobo. Zoran Abdulovič, Rimska 9-IH. 10622-6 ZA DOPOLDANSKO pomoč v gospodinjstvu dam sobo in hrano. Mušič, Ljubljana, Bežigrad 12, Tel. 310-948. 20643-6 SOBO s posebnim vhodom oddam dvema študentoma. Ponudbe pod »1. september«. 20548-6 ŠTUDENT išče sobo. Ponudbe pošljite pod »Miren«. 20549-6 ŽENSKO kolo, nemško novo, naprodaj za 550 Ndin. Erjavec — Ivančna gorica 31. 20550-4 SPREJMEM mladega delavca za priučitev umetno kamnoseške obrti in delavca za težaška dela lahko tudi upokojenca Batteli-no. Rožna dolina C XV-12. Zglasite se med 8. in 14. uro. 20556-1 SOBO išče samska, mirna. Ponudbe pod »Od centra do št. Vida«. 20644-6 STAREJŠA samostojna gospodinjska pomočnica, poštena, ljubiteljica otrok išče zaposlitev. Pismene ponudbe pod »Lastna soba«. 20569-6 IND. PODJETJE VINOCET LJUBLJANA Viška cesta 60 sprejme za določen čas (dva meseca) TRI DELAVKE Prijave sprejema uprava podjetja. 7074 ^SIMCA 1301 Informacije dobite INDUSTRIE IMPORT Ljubljana, Igriška 14 tel. 23-049 čagina 107, Kruševac, Srbija. 17! Delovna skupnost POSEBNE OSNOVNE ŠOLE IDRIJA razpisuje delovno mesto ORTOPEDAGOGA PRU ali U za določen delovni čas. Rok prijave; 1. september 1967. % ni izredno uspešen ie proti sončnim opeklinam — temveč tudi proti drugim kožnim vnetjem in ga zato l.ihko uporabljamo tudi pri lažjih ope-klinah, ki sta jih povzročila ogenj ali para. proti čebeljemu piku, ozeblinam, po britju itd. 9848 MORRIS - MG - AUSTIN Prodaja in servis ALEX LUGER Celovec, Volkermarkterstrasse 58 (Cesta za Gradec!) Zaloga vseh vrst pnevmatik Po dolgi bolezni je preminila naša ljuba mamica, babi Fanči Osole roj. Lorber Na njem zadnji poti jo bomo spremili v torek 29. avgusta 1967 ob 17. uri na Mestno pokopališče v Celju Prosimo tihega sožalja Otroci: Tatjana, Franc, Jelka, Marjan, Boris. Darja. Manja z družinami, sestri Mici in Anica ter drugo sorodstvo Celje, 27. avgusta 1967 Po dolgotrajni in mučni bolezni je danes umrla naša predraga mamica, žena, sestra, hči in sestrična ANA VALENTAR KOCJANOVA ANČKA Pogreb nadvse drage in nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 28. avgusta 1967 ob 16. uri izpred križišča na Hujah na kranjsko pokopališče. žalujoči: mož Stane, hči Irena, sin Stanko, mati Frančiška, bratje Zdravko, Jože, Marjan, Lado z družinami in drugo sorodstvo. Kranj, Bukovščica, Gunclje, Medvode, Dob na Dolenjskem, Slovenski Javornik, Jesenice, 26. avgusta 1967. © nilftiTILATOR Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrla naša članica kolektiva in sveta delovne skupnosti ANČKA VAIENTAR Dobro tovarišico in požrtvovalno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 28. avgusta 1967, ob 16. uri izpred Križišča na pokopališče v Kranju. SVET DELOVNE SKUPNOSTI IN SINDIKALNA PODRUŽNICA UPRAVNIH ORGANOV SKPUŠCINE OBČINE KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš brat in stric Ivan Školaris upok. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 28. avgusta 1967 ob 15.30 uri iz Janezove mrliške vežice na Žalah žalujoči: bratje Lojze, Franc, Jože, sestra Jožefa z družinami in drugo sorodstvo Vipolže, Piran, Gor. Branica, Ljubljana 25. avgusta 1967 Za vedno nas je zapustil srčno dobri in skrbni brat, stric, svak in bratranec Jakob Mikolič konzul v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 29. avgusta 1967, ob 16. uri iz mrliške veže na novomeško pokopališče Žalujoči; sestre Mimi. por. Čare, Antonija, Martina, por. Leskovic, svakinja ter drugo sorodstvo Novo mesto, Mokronog. Ljubljana, Murska Sobota, Dobrnič, 26. avgusta 1967 Po kratki, mučni bolezni me je za vedno zapustila moja ljubljena žena Fešk Terezija Supančič roj. Berghauser magistrat, upok. Pogreb drage pokojnice bo v torek 29. avgusta 1967 ob 15.15 uri iz Frančiškove mrliške vežčice na Zalah Užaloščeni mož Pavle in drugo sorodstvo Ljubljana, Toronto, Sirakuse 26. avgusta 1967 Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustila naša ljubljena žena, mama. stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja Frančiška Musar roj. Jakulin Od nje se bomo poslovili v torek 29. avgusta 1967 ob 14.30 uri izpred mrliške veže na pokopališču v Polju Žalujoči: mož Janez, sinova Rajko in Zdenko z družinama, hčerka z družino, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo Polje pri Ljubljani, dne 26. avgusta 1967 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umri naš dolgoletni sodelavec Jože Križman zidar Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek 28. avgusta 1967 ob 16 uri izpred hiše žalosti iz Ločnika na pokopališče Škocjan pri Turjaku Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv in Sindikalna podružnica Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje Grosuplje. 27. avgusta 1967 V globoki žalosti sporočamo, da je tragično preminil naš dobri mož, oče in stari oče Jože Križman zidar Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne 28. avgusta 1967 ob 16. uri iz hiše žalosti iz Ločnika na pokopališče Škocjan pri Turjaku Žalujoči: žena Jožefa in sinovi Jože, Stane. Frane in Martin z družinami. Tone. Vinko in Lojze ter hčerka Mari z družino Ločnik, Grosuplje, Vrhnika, 27. avgusta 1967 KRUTA. NEIZPROSNA USODA JE ZA VEDNO USTAVILA PLEMENITO SRCE NJINEGA DRAGEGA MOŽA IN LJUBLJENEGA OČITA. ZAPUSTIL NAS JE SAME V NEIZMERNI ŽALOSTI JOŽE BARDORFER MIZARSKI MOJSTER IN IZD. ROLET POGREB NAŠEGA DRAGEGA OČKA BO V TOREK, 29. AVGUSTA 1967, OB 16. URI IZ HIŠE ŽALOSTI BLEJČEVA CESTA 25 NA PARNO POKOPALIŠČE V MENGŠU. VENCE HVALEŽNO ODKLANJAMO ZA DOBRODELNE NAMENE. ŽALUJOČI: ŽENA BOŽI, HČERKA MARJETKA, MAMA MARIJA, OČE JOŽE, BRAT FRANCI Z DRUŽINO, SESTRE Z DRUŽINAMI, DRAGO Z DRUŽINO IN DRUGO SORODSTVO MENGEŠ, 27. AVGUSTA 1967 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA 1JUBLJANA, ŠUBIČEVA 1 TELEFON 21-896 - ODDELEK ZA I^TUBUANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20-463, POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT V NOČNEM ČASU OD 21. DO 6.30, TELEFON 23-526 - LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBE- NEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO Telefon dežurnega urednika 20-646 S aolno paro na morie Piše B.T. — Riše M. B. \ M M< >M) INM 13. Pri sosednji mizi so se krepčali Gašpetr, Bolte- žar in Miha. Ko so pospravili devet postrvi in šest litrov terana, so začeli na vsa usta hvaliti svoje avtomobile. »Moj opel ima tisoč sedemsto kubikov!« je rekel Miha. »Najina pa jih ima osemnajst tisoč!« ni zadr- žalo Blaža pri sosednji mizi. Pokazal je na ogromni avstro-ogrski cilinder lokomotive. »Ha-ha-ha!« so se zasmejali možakarji z avtomobili. »Moj citroen potegne 170 na uro! Kaj boš pa na to dejal, poba?« ja zabelil čez mizo Gašper. »Malenkost! Najina potegne petdeset naloženih vagonov!« je vrnil Tomaž. Potem pa sta vstala in s tem pokazala, da jima ni za prerekanje take vrste. Njuna zvesta lokomotiva ju je spet nesla naprej, proti jugu. morju! Gašper, Miha in Boltežar so ju prehiteli nedaleč od gostilne. Kako ju tudi ne bi prehiteli, ko so pa bili pod paro precei boli kot njuna lokomotiva! No, tihe, zagrizene tekme med lokomotivo v pokoju in tremi limuzinami pa s tem še ni bilo konec! Nič čisto natančnega... Med maloštevilnimi besedami. ki bi jih bilo treba za avtomobiliste pisati razprto — ali kar proti vsem pravilom. s samimi velikimi črkami — nedvomno zavzema beseda varnost eno najimenitnejših mest. In kaj pomeni pravzaprav ta tolikokrat za-žugana vrlina med motornimi vozniki? Ali se da ta abstraktum izmeriti. vnaprej določiti ali celo odrediti? Preden nanizamo nekaj nadaljnjih misli o tem. si moramo biti predvsem na jasnem, da dva. ki delata enako, po varnostnih vidikih še zdavnaj ne ravnata enako. Naj to »učenost« pojasnimo s kratkim primerom: 1968 prihajajo v« amoini in ura i’ 20. nadaljevanje nijev način govorjenja. »No, zdaj sem vas pa presenetila,« je rekla in se zadovoljno zahahljala. »Toda toliko sem vam že povedala o sebi, da vam lahko povem tudi to. Toda Stefan se je zaljubil vame. Pomislite! Bil je tako trapast, da se je zaljubil v eno od svojih deklet. Ubogi Stefan! Tega ni nikdar mogel do kraja požreti. Zdaj je — kako že pravite — zdaj drsi vedno niže. Zato mi ga je tako žal.« Skomignila je z rameni in se čisto veselo zasmejala. »No, odgovorila sem na vse vaše neštevilne zakaj. Zdaj pa boste vi odgovarjali na moje. Kje ste dobili mojo fotografijo?« »Ne boste mi verjeli,« sem rekel. »Pre- , ,, , .. ,, -._________... „ _ več neverjetno se sliši. Dobil sem jo, tik rvinli preden sem odpotoval iz Londona,« sem Potem pa so ga tisti umazani netkah Ko so ga poslaliIviR^no <£eU, ^»BU se^T^bo bif^u' sem takoj odpotovala v Rim, da bi orga- Teda! se nam ie nridružil ori- niziraia beg. Toda potem so ga izročili Bri- f^i^evI iSned mi ie iTor^ei tancem. To je bil njegov konec.« Zadnje %n Ataii. besede je bolj dahnila, kot izgovorila, kakor da bi vzdihnila za nečim, kar je za vselej izgubljeno. nasekan. Ko je slišal, da potujem v Italijo, mi je dal to fotografijo. Rekel je, da mu jo je dal neki nemški ujetnik. Da ga zdaj, ko se Je vrnil, več ne zanima, je re- Skormgnila je z rameni. Ko je znova kek Naj si jaz pomagam z njo, če bom spregovorila, ji. je glas spet zvenel kot obl- imel priliko. Upam, da boste srečali to čajno, globoko in raskavo. »Tisti del moje- dekle, če bo tudi vas vznemirjala tako kot ga življenja je končan. Ne bom zvesta je mene, je dejal naposled. To je vse,« Heinriehu. Nisem tak tip, da bi bila zve- Sem končal s krotkim glasom, sta. Preveč moških sem že imela v življe- Zamisljeno me je pogledala. )>Kako se nju. Celo, ko je bil še živ, mu msern bila ^ aovek?(( Jje basala, zvesta. Vendar pa sem ga ljubila. To se vam J p J 1 bo nemara zdelo čudno — da sem lahko »Ne vem,« sem odgovoril. »Nikdar v živ-z več moškimi in ljubim samo enega. To- Uenju ga še nisem bil videl.« da tako je. In zato sem hotela kupiti Col Za trenutek sva oba obmolknila. Zgod-da Varda. Rifugio sva bila nameravala pre- ba, ki sem si jo bil izmislil, je bila pravo urediti v ljubko gorsko vilo. Ko je ravno skrpucalo. Toda morda mi je prav zato začel delati, so ga aretirali. Zdaj, ko je on verjela. »Da, to je čisto mogoče. Ko so ga mrtev, sem hotela kupiti kočo jaz. Denarja aretirali ob Comu, ga je zasliševal imam dovolj, Hemrich je pri Gestapu do- neki Britanec Toda zakaj ste spravili fo bro zaslužil. Pustil mi je denarja skoraj tografijo? Vam je bila tako všeč?« Zasme-v vsaki evropski prestolnici, trden denar, jala se je. hiše in zlatnino — ne bančne račune in »Morda sem mislil, da bom kje nale- ničvredne papirnate bankovce.« Dvignila je tel na original,« sem rekel, glavo in me pogledala. »Tako, zdaj sem vam povedla vse « Nisem zdržal njenega očitajočega pogleda. Bil sem v zadregi Skušal sem se re- Nasmehnila se je. »In kaj si mislite zdaj, ko ste spoznali original?« Zasmejala se je. »Toda to ni prav. Saj ste komaj do- Majbolj v ospredju so VW, ki so tehnično boljši in udobnejši, Kakor že nekaj prejšnjih let se je tudi letos Volks-wagen ojunačil, da bo prvi predstavil nove modele za prihodnje leto. Načelno je rečeno o njih, da se bodo izkazali s celo vrsto detaljnih izboljšav, ki so pretežno usmerjene v varnost in udobje. Med prvimi je omembe vredno novo vpeljano varnostno krmilo s sprednjim delom, ki se da preoblikovati, boljši razgled na vzadaj in še podobnega več. Tudi druga zahodnonem-ška podjetja v zadnjih mesecih niso držala križem rok, da bi bila kar se da dobro pripravljena za konkurenčni boj prihodnje sezone. Opel C se kdo v določeni promet- j °° dokončno razvil med ka-n■ situaciji kratko malo od- : dettom in rekordom^ vmesni loči za tvegano hitro vožnjo \ model, ki. ga .bo bržčas po-z lad ion km na uro hitrosti, i imenoval olympi j o. Prve nje-lahko nanese tako, da v enem I gove serije so baje že ste-primeru varnost na cesti nt j kle. niti najmanj »v nevarnosti«, v | Krepko so zavihali rokave drugačnih okoliščinah pa ie j j_udj. pln Fordu v Kdlnu, kjer dobesedno na niti življenje tečejo zadnje priprave za do-ev.ega ali celo več cestnih vršičev novih štirih — in šest uporabnikov — z motorji ali I valjnih vozil tipov 17 M, 20 brez niih Zadnjo besedo o ; M in 23u0 s — to je todiko- V ' "snu odločitvi prinesejo kra£ napovedani 23 M, ki naj dogodki sam\ odločilne za i v,j zamenjal dosedanji 20 M rešitev pa so še raznotere po- ,'TS ^ ga več ko- nadomestil drobnosti. med katerimi so ! s strojem za celih 108 KM. ne katere nerazumljivo drobne. tako npr. ali je avto nov a’: star. dober ali slab. kadar je treba »potegniti« iz kritične 'ege. ali je človek, ki sedi za krmilom, izkušen ali šele »vajenec« in tudi še. mli je prav razpoložen za reševanje najbolj kočljivih nalog na cesti. Ker torej varnost ni nič čisto natančnega ali pozitivno or. s - Ijivega. si z njo ni mo-gr ■ zamišljati nič konkret-....i Varnost je konec konce e. kar ni nevarnost! (Te. nredelitev seveda ne vzdrži nobene resne kritike, sr-■ ie ■ prta z osnovnim pravdam. o vsaki definiciji). Mercedes se na prvem jesenskem sejmu ne bo pokazal z nobenim novim modelom, čeprav so pred meseci že krožile novice o nekem novem kosu »200«. Tako pa je skoraj zanesljivo, da se bosta skoraj domači mercedesov salon letos iznova kar zadovoljili z izboljšavami na že tako dobro idočem štiri — in šestvaljnem programu. Pri BMW prav tako ni pričakovati nič novega. Novi izdelek, t. i. novi razred, BMW 1600, prodajajo zelo živahno in je zapustilo trakove že 250 tisoč primerkov. Sicer pa BMW celo poganja prodajo Kaj vse pripravlja Alfa Romeo, ne ve nihče prav natanko. Glasovi se že dolgo širijo o nekem 1.1-litrskem modelu, toda verjetnejše se zdi, da bo slovita milanska tovarna še letos jeseni postregla z novim 1.8-litrskim primerkom. Sicer pa je že 2.6-litrski prototip na svetovni razstavi v Montrealu vzbudil precej pozornosti in dal povod za razna ugibanja. Alfa bo slej ko prej ostala med vodečimi podjetji tudi za naprej. S tremi novimi modeli hoče evropski trg osvojiti Lancia. To ji bo po vsej priliki s tremi novimi kosi flavie bržčas tudi uspelo, če se bo le cena kolikor toliko držala na ravni konkurenčne. Konkretno gre za flavio (1.51 s 55 KIVI), potem 1.8 1 z 61 KM in slednjič za vozila z 1.8-litr-skim vbrizgalnim motorjem, ki lahko razvija do 76 KM. Vse tri turinske novosti bodo ■ a““ v “-"T °'=1“ bro zapustili svojo ženo. kaj ne? Pa ste siti iz zagate z odkritim vprašanjem: »Za^ sre^H £atalno žensko. Qh, tako zelo | kaj ste poslali Valdmija na dražbo, da je leškl ^ moj _ ^ &idovlto 1 kupoval v vašem imenu?« angleški. Toda vseeno sva prijatelja, kaj »Zakaj, zakaj, zakaj!« Zasmejala se je. J*, Veselo m0 je prijela pod roko. ))Saj »Polm vprašanj s e. boste dobri z mojim malim Stefanom, kaj Zakaj? Zato, ker msern marala rekla- ne? stefan,J Tako strahoten človeček me <‘ . , __.____ , rr,___je. Toda saj si ne more pomagati. Ce mu »Kajpak.« sem prikimal. »Toda - prijeten. Upam čemu Valdini? On je — ne vem — videti _______________________..___' XT„____ . je kot kakšen gangster.« Zasmejala se je. »Seveda, dragi moj Kakšen pa naj bi bil videti?'Saj je gang ster. Ubogi Stefan! Tako mi ga je žal Tako zvest mi je.« Gledala me je z naviha da bo z vami prijazen, Neil.« Ne vem, kaj se ji je zdelo bolj zabavno — to, da me je klicala po imenu ali misel, da bi Stefan utegnil biti neprijazen z menoj. »Avan-ti!« je rekla. »Kar zaklepetala sva se. Zdaj pa morava brž v Cortino. Neki prijetni ssrsva:i*. skv ssz ra. jTOSS arf-5 - “ -*■ — vat. Ena bolj bleščeča kot druga. No, zdaj Zdaj sem bil že bolj trden na smučeh jih nima več toliko. Zaradi Nemcev — in pot do Cortine je bila prav prijetna marsikaj so mu pobrali. Saj boste še kaj Enakomerno sva drsela po stezi, ki ni slišali o tem. Zdaj ima le še kakih dvaj- bila preveč ovinkasta. Pod hotelom Tre set oblek in osemdeset kravat. Vam bo že Croci sva prečkala cesto, nato pa sva se sam povedal. Ni več tak, kakršen je bil. spustila v gozdnato dolino, dokler nisva Veste, njega dni je bil kar pomembna zapeljala na olimpijsko stezo na Falorii. osebnost v vzhodnem Sredozemlju.« Naglo Poslovila sva se pred njenim hotelom Ma je nagnila glavo in me postrani pogleda- jesticom. »Gotovo se bova še srečala,« je la. »Boste presenečeni, če vam nekaj po- rekla, ko mi je stisnila roko. »Toda ni-vem? Nekoč sem bila ena od njegovih kar ne pripovedujte nikomur tega, kar sem punc.« Imenitno je znala oponašati Valdi- vam pravila. VW — NOVI VARNOSTNI KRMILNI SISTEM PRI »HROŠČU«. na prodaj kot limuzine s šti- sil vsa pričakovanja, tako da rimi vrati m petimi sedeži s precejšnjim udobjem. Volvo na Švedskem se ponaša s - samimi proizvodnimi in prodajnimi rekordi. Novi primerek 144 je daleč preko- tovama komaj dohaja potrebe domačega trga, kaj šele povpraševanje za izvozne države. Ker gredo posli tudi z drugimi tipi prav dobro, letos pri Švedih ne bo nobenih sprememb. L. S. Za motorni čoln je treba imeti izpit Strogi tuji predpisi za voznike motornih čolnov " ’er b° na cest: toliko j tlecjavno Glasovih izdelkov, ki kr : 'golov in drugih izred- . so pod novimi gospodarji za-72 či dogodkov, kolikor jih je i živeli skoraj čisto na novo. zadnji čas fin letos je še turistično leto povrh!), je do pustno misliti, da gre pri tej varnosti na cesti za nekaj neznansko majhnega. To bi bil navsezadnje tudi eden vzrokov, da bi kazalo ljudi z vsemi močmi privajati k temu, da bi pomislili na varnost vsakokrat, kadar se odpravljajo na pot na javni ce- vi drugih državah — denimo v Italiji — je tudi vožnja po morju in jezerih izpostavljena zelo strogim predpisom. Napak i sodi tisti, ki meni, da za Pravo revolucijo v zasnovi i vl:ZIijo s 500 in več ku-in tehnični opremi bo po- vzročil novi Wankel NSU tipa \ Ro 80 z dvokolutnim krožnim | batnim motorjem, ki razvija | 115 KM. Izdelovalci s tem pri- \ merkom obetajo vdor v razred dvolitrskih vozil, tembolj ker je ta Ro 80 ne samo po tehniki in storitvah, temveč sti. Psi poznejši preudarki | tudi spričo prostorne karose- j čolna. bičnim motorjem, pritrjenem na vitki čoln, niso potrebne veščine in sposobnosti. Vozniki motornih vozil bržkone mislijo, če znajo voziti svojega štirikolesnega »konjička« po suhem, da znajo tudi sesti za krmilo motornega in izgovori so največkrat jalovi ali vsaj na prav šibkih temeljih. (lat) novo tržišču ! dU SLADKI VRH rije in udobja nasploh kos večjim zahtevam kakor druga ustrezna -ožila. »Saj ni na morju nobenih cest in prometnih znakov«, bo dejal skoraj za voznike motornih čolnov. Tudi za njihovo u-pravljanje je treba znanja in spretnosti. Mladeničem do osemnajstega leta je prepovedano krmiliti motorni čoln in šele z enaindvajsetim letom odpadejo vse prepovedi; med osemnajstim in enaindvajsetim letom pa lahko nadobudni mladeniči upravljajo z motornim čolnom le z izrecnim dovoljenjem staršev. In kako je s to rečjo pri nas? Pri nas je še razmeroma malo lastnikov motornih čolnov, vsaj takih, ki Budilo v vozilu Fordovi inženirji v ZDA si belijo glave z dokončanjem budilne priprave za vozače. Povod za take zamisli je dalo, ker utrujen voznik upravlja krmilo manj dobro kakor spočit ter se ogiba celo tudi najmanjših zaprek m nevarnosti in reagira celo na sunke stranskega vetra. Če krmilo ne kaže več nobenih ali prav neznatne stranske odklone, začne delovati posebna hupa, ki dremajočega šoferja spet spravi k prisebnosti. Nekaj podobnega Zaradi majhnih vzrokov - hode okvare Vsak voznik mora dobro poznati življenjsko važne sestavne dele Vsak voznik naj predvsem skrbno neguje vozilo — treba se je naučiti videti prave simptome mehaničnih napak. viti kakršenkoli test ali opraviti izpit. Vse je za i sedaj — kot so nam po- ; . .... .... vedali pri avto-moto dru- j so imeli ze desetletja ure-štvu Ljubljana — prepu- j jeno pri železnici, kjer so ščeno bolj ali manj za- ! morali strojevodje v krat-sebnim dogovorom in več- i razmakih pritiskati na jemu ah manjšemu razu- . poseben gumb Ce so ta Francozi letos ne bodo po- vsak.« Saj tu ' ne gre za jih lahko s pridom upo- stregli s kakšnimi velikimi novostmi. Renault bo poslal na oder samo nov R 8 luxe z večjim in močnejšim motorjem (1108 ccm), vsi drugi modeli pa bodo ostali nespremenjeni. Peugeot je svoje nove modele 204 pokazal že spomladi in tudi primerek 404 bodo prihodnje leto gradili naprej brez spremembe. Z enako modelno politiko je treba računati pri Citroenu, kar velja z neznatno adaptacijo pn 1200 ooupe tudi pri simci. Angleška avtomobilska industrija bo prišla na prvo jesensko »parado« praznih rok. To je že zdaj nepremakljivo spričo resnih težav na tržišču, ki najbrž obetajo še nova skrajšanja delovnega časa na otoku. Edini, o katerem krožijo neki glasovi, je športno vozilo BMC (2.61) s strojem za 120 konj. Aston Martin je napovedal neki športni primerek volante (330 KM), ki pa najbrž ne bo pritegnil večjega kroga. Mnogo zaupljiveje gledajo v prihodnost v Italiji, kjer je fiat s tremi modeli 850, 124 in 125 za mesece založen z naročili in že tako komaj sproti izpolnjuje obveznosti za domače potrebe in zunanja tržišča. Drugo spomlad bodo tu-rinski izdelovalci zelo verjetno že pokazali nov 2.5 litrski model, ki naj bi prevzel zameno za sedanjih 2300. Sicer pa se ukvarjajo tudi z novimi variantami novih coupe-jev in cabrioletov pri obeh velikanih 124 ln 125. nikakršna pravila, še manjše pa so možnosti nesreč!« In vendar m tako! V Italiji imajo na primer v Genovi, Palermu in tudi v drugih mestih šole rahljajo za vodno smučanje. Zato tudi podrobnih predpisov še nimamo. Srečni lastniki manjših motornih čolnov pri nas se lahko vozijo po morju, ne da bi morali zato opra- me vanju »luških kapeta-nij«. Tam, seveda, kjer le-te obstajajo. Tako na morju Na jezerih in rekah pa — razen nekaterih razprav o tem, ah bi dovolili vodno smučanje ali ne — nismo prišli dlje Gotovo bo treba (večanje življenjske ravni bo tudi pri nas privedlo do večjega števila lastnikov motornih čolnov!) v prihodnje, čez leto ali dve misliti tudi na to! Bolje prej, preden bi prišlo do kake hujše »prometne nesreče« na vodi! I. AUSEC prijem opustili, je zadonel močan signal, ki je v primeru, da vodja še ni ukrenil ničesar, povzročil avtomatično vključitev hitre zavore. L. St. PIŠČANCE jarčke pasme Leghorn stare tri mesece. prodaja vsak torek in sredo po zelo ugodni ceni VALILNICA V NAKLEM PRI KRANJU. 7015 Sleherna malomarnost, pri vzdrževanju avtomobila lahko stane nekaj denarja in časa, semintja pa tudi celo malo več. Včasih ima lahko naj manjša pomanjkljivost za posledico težko popravljive okvare. Pozneje se pokaže, da bi bilo vzroke zanje lahko pogoditi vnaprej, če bi človek ne bil malo len, pri tem pa malo pazljivejši na določena opozorila, ki niso niti najmanj zagonetna, marveč izbirajo odtod, ker je avto sestavljen iz samih minljivih mehanizmov, ki so vsak zase izpostavljeni krhkosti in iomljivosti materiala. Izjemni primeri takih okvar so zelo redki in navadno še prikriti povrh, vodijo pa po določenem času do zelo neprijetnih posledic, ki se pokažejo na življenjsko važnih sestavnih delih vozila. Mislimo predvsem na zavore, katerih delovanje bi moral vsak voznik imeti prvenstveno na skrbi, vsako opaženo pomanjkljivost pa brez oklevanja natančno pregledati in čimprej odpraviti. Sicer pa velja prav isto za brezhibnost pnevmatik, učinkovitost amortizerjev in drugega več. Vrh tega pa je na vozilu še obilica drobnih delov in del- cev, ki lahko — ln še kako — vplivajo na varnost vožnje, če ne delujejo brez motenj. Ni brez pomena omeni ti v tej zvezi popolno funk cioniranje vseh delov pripra ve za otiranje vetrobrana, da lje nemotenega osvetljevanja v vseh smereh in za vse primere, ki se lahko pojavljajo vsak čas in kjerkoli. Prav tako skrben voznik pred odhodom na pot pregleda še marsikaj drugega, kar sicer ni v neposredni zvezi z nevarnostjo med vožnjo, npr gladino olja v motorju, me njalniku in diferencialu, svečice in vse organe, ki dobavljajo električni tok za vžiga-nje, dotok vode, hlajenje motorja itd. Avtomobilska industrija nas danes vzgaja bolj slabo, od kar je začela graditi čedaije bolj neobčutljiva vozila za velike napore in do določene meje skoraj premalo občutljiva za pedantno vzdrževanje Tako se armada voznikov vdaja prepričanju, da je z na polnitvijo bencina v tank že vse storjeno za varno in ne moteno vožnjo. Nekaj je že resnice v tem prepričanju, toda vsaka stvar, vsaka naprava, vsak »stroj« — če hočete — je že po domnevi brez konkretnih skušenj izpostavljen uničevanju, ki ga je mo- goče slabiti ali zavlačevati s trohico nege; celo točke, ki je ni treba izrvajati »lastnoročno«, temveč jo je mogoče za ustrezno plačilo oddati drugemu, da celo pravemu strokovnjaku. Pri tem zavzema avtomobil zaradi dinamičnosti posebno mesto in ga je treba čuvati še mnogo skrbne j e od vsakega drugega Instrumenta, tembolj ker je po naravi takšen, da se kaj hitro lahko spremeni v priložnost za nevarnost prav za tistega, ki ga zanemarja. L. S. Drugače kakor prej nekoč . . . Velika Britanija ,je v cestnem prometu spet potegnila črto pod davno tradicijo Namesto črna ali temnozelena, kakor je bilo to že davno pri policijskih vozilih, so tamkaj v novejšem času uradna vozila oličena oranžasto. Kot utemeljitev te spremembe navaja policija, da vozila, ki pri policiji niso v opaznih barvah, niso več umestna Pri vodilnih ljudeh prevladuje namreč •mnenje, naj meščan policijsko vozilo opazi že kar se da od daleč prav zaradi tega, ker je obarvan čisto samosvoje. N. A. MIMI MALENŠEK SONCE VStOČEGA AVGUSTA iiiimiiiiiiiiuuiiiuiuuHiminiiuiiuimiimiimiiiimiiMuiiiiiiiiimiiuiiimiiiiiimuiiinimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiniiiimiiiiiiHi' 12. nadaljevanje Zaradi takih in podobnih besed, ki jih je večkrat govoril so se ji zdele samo izraz nečesa, kar je sama nosila v sebi, a ni znala nikoli izraziti, se ji je zdel pameten, razumevajoč in bližnji. In nekaj ganljivega je bilo v tem, da jo je ta razumevajoči človek včasih gledal s svojimi velikimi, svetlomodrimi očmi za naočniki, s kratkovidnimi, za steklom še malce povečanimi očmi, ki so se zdele lepe, ker je bilo v njih tolikokrat začudenje dečka in prosto-dušnost dečka. — Prav imate, je rekla, morda se res poznajo bolje kot. .. Glejte, midva zdaj že precej mesecev poučujeva na isti šoli, vsak dan se srečujeva — in kaj veste vi o meni, kaj jaz o vas? Spet je pritrdil. — Toda, je rekel, včasih ni treba, da bi ljudje veliko vedeli drug o dru gem, a se vendar poznajo. In so si lahko celo bolj blizu kot mnogi, ki veliko vedo drug o drugem.... Tudi to je bilo res. Izkazalo se je v nasled njih dveh letih. Po dveh letih je vedela o Ro manu Zalarju že prav dosti in več ko je vedela, večja je bila razdalja med njima. Nekega dne je bila razdalja že tako velika, da sta začela gledati drug drugega kot dva tujca, ki sta nepremišljeno drug pred drugim razgalila svojo notranjost in ju je zdaj tega sram. A resnično prazni večeri so se začeli šele poznaje. Nada jih je skušala napolniti, kakor to skušajo ljudje, ki čutijo prav v sebi hlad, praz noto — z malo domiselnosti. Vse skupaj je bilo pravzaprav še najbolj preganjanje monotonije, ki se je naselila v njeno in tudi Dušanovo življenje — bolj v njeno kot v moževo — preganjanje monotonije s ci lji, ki se zdijo veliki, a so brez vsebine. Takrat sta začela z večeri za povabljene goste, ki sta jim pravila »dobri prijatelji«. In so oni tudi o njima govorila kot o dobrih prijateljih. A ta ko preganjanje monotonije rodi novo monotonijo — na teh. večerih si je Dušan prizade val, da bi se s prijatelji, ki so bili ponajveč tovariši iz podjetja, dogovoril glede tega in onega, največkrat o stvareh, o katerih je mislil, da bi mu mogle v službi biti v prid, in mu pomagati do tega, čemur je pravil »utrjen položaj, ampak res položaj«, vmes pa so pili in razdirali neokusne šale. Zjutraj je od tega ostal rahel glavobol ter občutek praznote in izčrpanosti po prisiljeni veselosti prejšnjega večera; tudi veselosti ne moreš dolgo nekaznovano hliniti. Majni, ki ji je bilo štirinajst ali petnajst let, je srdito in precej hrupno praznila prenapolnjene pepelnike, odnašala prazne stek lenice iz dnevne sobe in pobirala črepinje kakšnega razbitega kozarca. Peter, ki je bil mlajši, a ravno v letih, ko deček dobi občutek, da postaja pameten, je včasih pol otroško godrnjal, ker so ga ob takih večerih pregnali s kauca v« dnevni sobi, kjer je navadno spal, včasih pa odraslo in pomilovalno gledal na vse skupaj, kot da se mu početje staršev ne zdi zrelo. Dušan, ki je ob takih dnevih — navadno je bilo to nedeljsko jutro — hodil po kuhinji s krvavo podplutimi, neprespanimi očmi in si živčno ril po laseh, bil nataknjen in za zajtrk pil samo Šilce žganja ali požirek kave, je, kakor bi se opravičeval, govoril, da so to »družabne zveze«, ki jih včasih potrebuješ, a ko že »trdno sediš«, ti jih ni več treba. — Kazno je bilo, da tudi njemu ni veliko do takih večerov* ko pa je kmalu moral spoznati, da tudi to ni prava pot, da si s tem ne utrdiš ugleda in ne dosežeš položaja, so mu očitno začeli presedati in jih je bilo konec. — To razdobje »družabnih zvez« je kmalu zatonilo, morda že v dobrem letu. Prazni večeri pa so ostali. Večeri med štirimi stenami, pred televizijskim zaslonom ali morda kje drugod v malem stanovanju — večeri, ko je bila Nada utrujena od dela in vendar ni imela v sebi zavesti, da je za njo dober dan; ko je narobe, velikokrat mislila, da se ji je dan spet izmuznil, da je ostal prazen. Morda prazen, ker nimaš v sebi ničesar, da bi ga napolnil V zadnjih letih, ko je bila ob večerih velikokrat sama doma, se je vsaj toliko izkopala iz praznote, da je kdaj pa kdaj sedla h klavirju in igrala. To je bil tudi čas, ko se je naučila odkrivati drobne radosti v majhnih stvareh. Prišla je na glavno cesto. Tu in tam luč. pred šolo, pred gostilno Pred kamnitim mostičkom razpada., oča kapela — zid se ji je začel rušiti in rumena barva odpadati z vrat. Temen molk okrog zidov. Ciprese so posekali pred leti. — Potem pogled na levo — bolj prijetno bi bilo preživeti večer s starim, upokojenim arhitektom Dolinarjem in njegovo ženo v njimi čedni počitniški hišici v bregu nad morjem V stari gospe je Nada zmeraj čutila tisto, česar je njej sami dostikrat manjkalo: preprosto jasnost življenja. A morda postane vse v življenju tako razumljivo in smiselno šele potem, ko si življenje že preživel, ko se ti že nagiba v zaton. Ko je vse že nespremenljivo In ko tudi ni ničesar več, kar bi se ti lahko izmaknilo Morda sta nekoč tudi ta dva stara človeka . .. Ne, ne! Njima se ta jasnost ni nikoli izmuznila. Morda sta kdaj imela nemirne čase, gotovo pa nikoli ne praznih dni, ne praznih večerov. S ceste je puhtelo, pregret asfalt se še ni shladil. Mehki gumijasti podplati Nadinih ponošenih rumenih »japonk« so se na vsakem koraku prijetno vdajali. Oh, tudi to je dobro, da lahko čutiš tla pod nogami. Svet, na katerem si, po katerem hodiš. Občutje sveta in življenja — morda bi se moral človek bolj veseliti življenja samega. SREČANJE BORCEV ŠTAJERSKE BRIGADE VDV NA VRHEH — Na Vrheh nad Trbovljami, kjer je bila formirana prva revirska partizanska četa, je bilo včeraj zborovanje preživelih borcev III. štajerske brigade VDV. Po prihodu partizanskih patrulj je bila na Vrheh proslava, katere so se udeležili tudi številni okolišni prebivalci. Foto: P. Burkeljc JOHN DENVER-FRENK SPET V SLOVENIJI — Včeraj je prispel na enomesečni obisk v Slovenijo John Denver-Frenk iz Nove Zelandije, ki se je med vojno boril kot slovenski partizan v Šercerjevi brigadi. Foto: M. G. ŽIVAHEN TEDENSKI ODDIH OB SLOVENSKEM MORJU — Minulo soboto in nedeljo so lepo vreme in številne prireditve privabile k obalam slovenskega Jadrana veliko domačih in tujih turistov. Ko so si ogledali padalsko prvenstvo, regato jadrnic z mednarodno udeležbo, bili vesele priče Titovega obiska Portoroža ipd., so se seveda dodobra okopali v še vedno toplem morju. Foto: B. Finžgar Nadaljevanje s tretje strani Z. sr. nudi jamstvo Dunaju. Potem ko je izjavil, da je proti dejanju privilegiranega statusa katerikoli državi. je Roščin dejal, da se Sovjetska zveza zavzema za enoten sistem, ki bi ga priznali in sprejeli vsi. Mi ne že limo uničiti Evroatoma, ven dar tudi ne želimo, da bi Streli ob sueškem prekopu TEL AVIV, 27. avg. (Tanjug). — Sinoči je na območju Sueškega prekopa, 7 km južno od Ismailije prišlo do puškarjenj a med egipčanskimi in izraelskimi enotami. V Tel Avivu trdijo, da so začeli streljati egipčanski vojaki. Incident je trajal eno uro. Ob tem v Tel Avivu pripominjajo, kot poroča AFP — da sporazum, ki so ga ‘g j podpisali pred mesecem po lahko katerakoli država izog nila splošnemu nadzoru, je ] rekel Roščin. Sovjetski predstavnik je | pripomni’ da je sistem nadzora mednarodne agencije za ; atomsko energijo soglasno posredovanju šefa opazovalcev OZN generala Bulla o prekinitvi ognja in prepovedi plovbe za egiptske in izraelske ladje po sueškem prekopu velja samo še danes in da uradno danes ni ob- Urugvaj je ustavil ves uvoz Obstajajo predlogi, da bi razglasili moratorij nad tujimi dolgovi MONTEVIDEO, 27. avg. (Tanjug). — Urugvajska vlada je sklenila suspendirati Praznovanje v sežanski občini V Senožečah so odkrili spomenik padlim borcem NOV SENOŽEČE, 27. avg. — V okviru številnih prireditev ob sežanskem občinskem prazniku se je občinska skupšči- ves uvoz, razen uvoza naj- ; na danes popoldne sestala Partizansko slavje v sprejel,) 1') 1 držav, pa tudi j novljen. zvezna republika Nemčija, j Upajmo, da bo pod pritiskom j fjeSCrejem!i!Va s mnenja ' • sprejela sistem nadzora, ki ga podpirajo skoraj vse drža- rrjvuihlilztl ! ve. tuai zvezna republika Nemčija, je rekel Roščin Po.slavar rimskokatoliške cerkev Papež Pavel VI. je danes pozdravil sovjetsko-ameri ški projekt sporazuma o neširjenju nuklearnega orožja ter izrazil upanje, da bo omogočil tudi »druge pozitivne korake«. Padala, jadra, Slaki, fantje .z Praprotnega, sonce . .. Samo na območju piranske občine je 110 počitniških domov. in v njih nekaj tisoč na ših del zvečer n.-si A nastop: ansarni prapro Ob r. pn n la mi: ko lju lov ko počitni Adria družba d e v cm. stil ki p \>ar;.(i Križ j in Pni kot 2t domač zahteva ZDA MEXIKO, 27. avg. (Tan-i jug). Mehiški minister za , zunanje zadeve Antonio Ca-j rillo Flores je odločno za-1 vrgel izjave v ameriškem | kongresu o nekakšni »pravici Združenih držav Amerike, da v primeru obroženaga napada na katerokoli državo Latinske Amerike vojaško intervenirajo po svoji razsoji in brez pesvetovanja z regionalnimi organi«. »Nobena država si ne more enostransko prisvajati pravic za obrambo druge države, če za takšno pomoč ni bila izrečena izrecna zahte va,« je rekel minister. Izjava State Department a o »pravici ZDA na intervencijo«, v ih ljudi. To sobot je počitniška skup- Aaria razvf selila z ; državi tega konti- znsnega narodnega | „.nln * ak in fantov s je začelo. Le- i ... nad morjem | i v gosteh toii- j . .hko avtomobi j •'er Ljubljanska j -upnost Alpe- | > uvaja v naša : ..reaeijska priza j .eden poslovni nenta je izzvala val ostrih reakcij v mnogih latinskoameriških državah. Piknik na Starem gradu CELJE. 27. avgusta. Približno tri tisoč ljudi je danes popoldne pohitelo na na doslej na tem j celjski Stari grad. Toplo in rešali. Na Beli irišlo poslušat Slake s Praprotnega več ljudi. Tudi mnogo v, saj je ta popularni ansunbel prvič gostoval na Primorskem. V primerjavi s cenami v Portorožu in drugih letoviščih so bile cene vrh tega na Belem križu to soboto zmerne in o običajnem leto viškem dolgčasu na slovenski obali ni bilo ne tiru ne sledu. B. FINŽGAR Status Mikronezije WASHINGTON, 27. avgusta (Reuter). Predsednik ZDA Johnson je predlagal kongresu, naj imenuje komisijo, ki bi obravnavala bodoči status mikronezijskih otokov v Pacifiku. Mikronezijo sestavljajo trije veliki arhipelagi — Karolinška, Marijanska in Maršalska otočja. Na 2141 otokih, ki so »razmetani« po ogromnih površinah Tihega oceana, živi samo 93.000 ljudi. Združenim državam Amerike so poverili skrbništvo nad tem ozemljem po porazu Japoncev v drugi svetovni vojni, ki so prej imeli mandat nad tem območjem. Komisija, ki jo je predlagal Johnson, bi morala ugotoviti, ali prebival stvo mikronezijskih otokov želi še naprej sožitje z ZDA ali neodvisnost. Ne pričakujejo. da bo kongres obravnaval predlog predsednika Johnsona pred začetkom novega leta. Minister za notranje zadeve Združenih držav Amerike Ste-wart ud Ali je izjavil, da je plebiscit, na katerem naj bi se prebivalci opredelili o svojem bodočem statusu, predviden do leta 1972. sončno vreme je bilo kot nalašč za izlet na grad, kjer so danes za obiskovalce pripravili še velik piknik. Turistično in olepševalno društvo Celje se je tokrat še posebno potrudilo. Na prostoru pod Friderikovim stolpom so postavili številne stojnice in vrteli več ražnjev, za razvedrilo pa sta poskrbeli dve godbi. F. K. važnejšega blaga. Ta ukrep je posledica težke finančne krize v državi. Urugvaj mora v naslednjih 20 dneh odplačati 20 milijonov dolarjev dolga v inozemstvu, do konca leta pa še 45 milijonov dolarjev. Predsednik Ge-stido pa je pred nedavnim izjavil, da ima vlada na voljo devizne rezerve v vrednosti 35 milijonov dolarjev. Vlada je tretjič v zadnjih 5 mesecih uradno devalvirala nacionalni pezos. Zadnja devalvacija je določila tečaj, po katerem velja ameriški dolar 99 pezov, kar pomeni, da se je vrednost urugvajske valute zmanjšala za 12"/n. Zaradi pomanjkanja dolarjev pa kljub temu plačujejo na črni borzi za dolar od 110 do 115 pezov. Vlada je sklenila poiskati nova p sojila v inozemstvu. Obstajajo predlogi, da bi razglasili moratorij nad tujimi dolgovi, vendar se vlada še ni odločila za ta korak. Urugvajski dolgovi v inozemstvu zdaj znašajo več kot 500 milijonov dolarjev. Zato je Gestido apeliral, naj ves narod sprejme politiko varčevanja in žrtvovanja, da bi državo rešili »katastrofalnega poloma«. Opozoril je ljudstvo, da je situacija že sedaj »zelo kritična«. Eoji v Nikaragvi MEXIKO, 27. avg. (Tanjug) na Z zbora IH. štajerske brigade VDV TRBOVLJE. 27. avg. — Številni Zasavčani so dopoldne prisrčno pozdravili na partizanskih Vrheh nad Trbovljami borce III. štajerske brigade VDV, ki so se danes 1 zbrali na I. zboru brigade. Slovesnosti so se udeležili u- Senožečah na slavnostno se- t_______________ jo. Na njej so obudili spo- j zvezni poslanec Bogo Gor-min na slavno narodnoosvo- jan, sekretar ’ revirskega ko-bodilno borbo in povojno | ite,a ZKS Marjan Orožen ... i- k:_i Mn coli ■' in številni gostje. , graditev v občini. Na seji so sklenili, da bo lani zgrajena šola v Herpeljah odslej nosila ime znanega primorskega partizanskega voditelja, nedavno umrlega narodnega heroja Dragomira Benčiča—Brkina. ; Nekaj po deveti url dopoldne so prišli na Vrhe s Partizanskega vrha in Mrzlice borci revirske, kozjanske, ko-i roške in pohorske patrulje, , ki so v treh dneh obiskali I partizanske kraje, bojišča in Senožeče, kraj na razpot- j costojankP VOS na nekda-ju nad obalnim in srednjil j njem operativnem območju Krasom, se je dostojno pri- | ,jrnenjene brigade. Koman-pravil na praznik. Občani so j djrjj patrulj so raportirali naselje prenovili in v tako j nekdanjemu namestniku ko- svečanem vzdušju sprejeli številne goste, ki so prišli na odkritje spomenika padlim borcem. Spomenik je izdelal akademski kioar Marjan Keršič—Belač. Po govoru zveznega poslanca Jožeta Eržena je spomenik odkril prvoborec tega kraja Jože Može. K prazničnemu vzdušju sta prispevala postojnska godba na pihala ter gori-ško gledališče, ki je uprizorilo pravi partizanski miting in z njim navdušilo vse navzoče. Popoldne pa so se v Senožečah srečali nekdanji borci tega območja. G. G. Nov gasilski dom v Ajdovščini AJDOVŠČINA, 27. avg. Da-nes so tu odprli nov gasilski dom. Sredstva je deloma pri* X V A , »» I . C 4 V , . ' A CU1 I UU / , ... Oblasti v Managvi, glavnem spevala novogoriška zavarovalnica, deloma pa so ajdovski gasilci najeli kredit. I. S. mestu Nikaragve, so sporočile, da je zadušen poizkus ustvarjanja »gverilske fronte« na severu te naj večje central-no-ameriške države. Po sporočilu ministrstva vojske so vojaški odredi uničili tri odrede gverilcev in ubili 25 upornikov. To so prva poročila o gverilskih borbah v Nikaragvi. Predlog IIP Kolumbije Zavzema se za sklic konference vseh revolucionarnih delavskih partij Latinske Amerike RIO DE JANEIRO, 27. avg. (Tanjug). Uradno glasilo KP Kolumbije »Vos Proletario« piše, da so komunistične partije Brazilije, Argentine, Venezuele in Kolumbije predlagale sklic vseh revolucionarnih komunističnih in delavskih partij Latinske Amerike. Cilj tega kontinentalnega zasedanja bi bil — kot piše časnik, ugotoviti stališča komunističnih partij v revolucionarnem boju in obravnavati razmere v mednarodnem delavskem gibanju. Zadnje zasedanje komunističnih partij Latinske Amerike je bilo leta 1964 v Havani. Zimski olimpijski bazen v Čateških Toplicah LJUBLJANA, 26. avg. (Tanjug). — V čateških toplicah bodo na začetku septembra | mandanta brigade Zdravku | Gomazeliju—Janezu. Osrednja slovesnost pa se je začela i>b 10. uri dopoldne, ko je podpolkovnik Zdravko Gomazeli predal ra-port predsedniku bčinske skupščine Trbovlje Jožetu Lazniku. V krajšem govoru je pri tem orisal nastanek, naloge in akcije IIT štajerske brigade VDV. ki je b'la za svoje zasluge odlikovana z Redom bratstva in enotnosti I. stopnje ter z vojaško zastavo. Zvezni poslanec Bogo Gorjan je nato v svojem govoru omenil pomen delovanja enot VDV, katerih del je bila omenjena brigada. Nato je poudaril, da morajo biti nekdanji borci povsod tam, kjer živijo in delajo, aktivni in prizadevni tako, kot so bili v najtežjih dneh naše revolucije Borci III. štajerske brigade TOV so z današnjega zbora poslali pozdravno pismo vrhovnemu komandantu JLA maršalu Titu. P. B. John Denver-Frenk prispel na obisk LJUBLJANA, 27. avg. — Danes popoldne je dopotoval na ljubljansko letališče John Denver-Frenk iz Nove Zelandije. slovenski partizan iz Obtožen uboja na Hrušici Kaže, da je pojasnjen skrivnostni uboj Jožeta Gorjanca KRANJ, 27. avg. — »Kdo je bil ubijalec?« so se spraševali po Jesenicah in okolici, ko so letos, 5. maja zvedeli za skrivnostni uboj na Hrušici nad Jesenicami- Tisto jutro so namreč našli mrtvega 65-letnega Jožeta Gorjanca v njegovi sobi. Pokojnik je bil samski in o njegovem osebnem življenju ljudje v vasi niso veliko vedeli Zato je bila tudi raziskava dokaj težja. Preiskava je takrat ugotovila le-to, da Gorjanc ni umrl naravne smrti, marveč da je bil zadavljen. Okrožno javno tožilstvo iz Kranja je uvedlo preiskavo, ki jo je te dni zaključilo. Zaslišali so 13 prič in upoštevali ugotovitve treh izvedencev. Našli so tudi prstne odtise in drugo dokazno gradivo. Na podlagi vsega tega so osumili in priprli delavca jeseniškem gradbenega podjetja Ljuba Subotiča iz Bos. Gradiške. Razprava bo pred Okrožnim sodiščem v Kranju septembra. Od lanskega oktobra je to na območju tega sodišča že sedmi naklepni uboj, ki so ga raziskovali. Prav tako pa so na sodišču zaskrbljeni zaradi velikega števila smrtnih nesreč na cestah. V juliju in do 20. avgusta so prometne nesreče na gorenjskih cestah terjale že 12 smrtnih žrtev, med temi največ med inozemci. K. M. Iz V. izdaje Telegrami Titova čestitka Johnsonu BEOGRAD, 26. avg. (Tanjug). _ predsednik Tito je poslal predsedniku Johnsonu naslednjo čestitko: »Ob Vašem rojstnem dnevu Vam pošiljam prisrčne čestitke in najboljše želje za Vašo osebno srečo in za blaginjo naroda ZDA«. Nad Sinajem sestreljeno egiptovsko letalo TEL AVIV. 26. avg. (AP) — Izraelski vojaški predstavnik je sporočil, da so danes popoldne na Bir Gafgata na Sinajskem polotoku sestrelili egiptovsko letalo. V sporočilu je rečeno, da je dvoje letal letelo nizko nad Sinajem Pilot sestreljenega letala je izgubil življenje. Končani pogovori o Adenu ŽENEVA, 26. avg. (Reuter). — Misija OZN za Aden je danes končala tukaj pogovore s skupino južno arabskih funkcionarjev o bodočem statusu Adena. Hkrati so prvi britanski vojaki začeli nocoj odhajati iz Adena. Umik britanskih čet je v skladu z namenom Britanije, da umakne svoje čete iz Adena do 9 januarja prihodnjega leta Zadnje vesti odprli olimpijski bazen s ter- leta 1941 in častnl major JLA bv. . . 1 n , . r. . J rt 1' t ...1 . v,r\Hr\ U O g* ES HHi*"'HM »Vos proletario« poudarja, da je sedaj izredno pomembno ustvariti enotnost revolucionarnih sil, toda na temelju spoštovanja načel, avtonomnih stališč in politike vsake partije, ki mora določati sredstva in taktiko revolucije, ustrezno konkretnim razmeram v vsaki državi. Glasilo KP Kolumbije se zavzema za uporabo cele zakladnice revolucionarnega boja in meni, da je napačno vztrajati le pri oboroženem boju za ljudsko oblast v Latinski Ameriki. Ta partija zato obsoja vse desi-dentske skupine, ki si prizadevajo, da bi izzvale razcep v kontinentalnem revolucionarnem gibanju, zahtevajoč gverilski boj in odbijajoč vse druge načine. Voditelji gverilskega gibanja na severu Kolumbije, ki se imenuje »Armada nacionalne osvoboditve« (ELN), pa so ostro napadli vodstvo komunistične partije Kolumbije z generalnim sekretarjem Gil-bertom Vietro m Selu Bftradi »izdajalskega revizionističnega in malomeščansko-buržoazne-ga stališča«. ELN združuje tisti gverilske skupine, ki menijo, da je možno samo z orožjem osvojiti oblast v državi. Zato so te dni v prvem javnem dokumentu obsodili komunistično partijo Kolumbije. »Edina pot, po kateri lahko ljudstvo prevzame oblast, je oborožena revolucija,« piše v tem dokumentu ELN. Centralni komite KP Kolumbije pa obtožuje »paktiranja z vladno oligarhijo«. Komunistična partija Kolumbije ni obsodila gverilskega baja vendar pa le smatra, da to ni glavno, niti edino sredstvo kolumbijske revolucije. Pod vodstvom komunistične partije Kolumbije deluje gverilsko gibanje »Oborožene sile kolumbijske revolucije«, ki predvsem združujejo nezadovoljne kmete boju za zemljo in novo oblast, vendar to gibanje ni v organski zvezi z ELN. malno zdravilno vodo. Bazen gradijo predvsem za zimsko kopanje, ker bo termalna voda (regulirali jo bodo lahko do 36 stopinj) ogrevala zrak tudi nad bazenom. Kopalci bodo lahko prišli do bazena po podzemeljskem hodniku iz moderno urejenih garderob in restavracij. Cateške Toplice, ki že sedaj slovijo po svoji zdravilni vodi tudi izven naših meja, se bodo uvrstile med najbolj urejene turistič ne objekte v Sloveniji. Porabili so okrog 3 milijone novih dinarjev in uredili bazen, re stavracijo, kavarno, bar, trgovino z delikatesami, recepci jo, kuhinjo, sanitarije za avtokamp in vrt za restavracijo j Plesni turnir v Rogaški Slatini ROGAŠKA SLATINA, 27. avgusta. — V veliki dvorani zdravilišča Rogaška Slatina je bila sinoči osrednja turistična zabavna prireditev sezone — velik plesni turnir. Med številnimi plesnimi pari je požel največje priznanje in dosegel tudi prvo mesto plesni par iz Maribora. F. K. Ob prihodu so gosta pričakali njegovi bojni tovariši — šercerjevci, ki se bodo z njim udeležili proslave 25-letnice ustanovitve brigade v Slovenjem Gradcu 17. septembra. Med svojim enomesečnim bivanjem v Sloveniji bo obiskal tudi prizorišča borb šercerjeve brigade, predvsem Krvavo peč pod Mokrcem, kjer je bil ranjen kot komandant 2. bataljona v boju z Italijani in Nemci konec avgusta 1943. Jutri bo gosta sprejel predsednik RO ZZB Franc Lesko-šek-Luka. G. Tretji dan Struških večerov poezije STRUGA, 27. avg. (Tanjug). — Tretji dan velike mednarodne literarne manifestacije »Struški večeri poezije« so posvetili razpravi na temo »Dialog, poezija in prihodnost«. Pesniki in kritiki iz 12 držav so izmenjali mišljenja o aktualnih vprašanjih poezije. S fičkom podrl kolesarko LUKOVICA, 27. avg. — V vasi Šentvid pri Lukovici je včeraj zjutraj 35-letni Janez Maselj s fičkom podrl kolesarko. 42-letno Budimko Klopčič. Ta se je pravilno po desni strani ceste peljala proti Domžalam, ko je za njo pripeljal avtomobilist in jo podrl. Pri padcu je dobila Klopčičeva hujše poškodbe in so Na prehodu podrl pešca LJUBLJANA, 27. avg. — Na prehodu za pešce pred križiščem Zaloške in Proleterske ulice je sinoči okrog 20. ure motorist 27-letni Živko Areži-na trčil v 24-letnega Vittoria Brelicha iz Italije in 19-letno Silvo Kavčič, ki je šla z njim Motorist je vozil proti Polju po Zaloški cesti in zaradi velike hitrosti ni mogel pred prehodom za pešce ustaviti, tako da je zadel fanta in dekle, Ki sta šla čez cesto. Bre-Uch se je pri padcu ranil po obrazu in dobil pretres možganov, Kavčičeva pa si je zlomila nogo. Oba so odpeljali v bolnišnico. Avtobus zbil motorista LJUBLJANA, 27. avg. — Na križišču Titove in Aškerčeve ceste sta v soboto proti večeru trčila avtobus italijanske registracije, ki ga je vozil 35-letni Rodolfo Terzi in motorist 19-letn) Martin Puc, ki se je s sopotnikom 18-letnim Francem Jagarjem peljal na motornem kolesu »NSU max«. šofer avtobusa je pripeljal od Trga mladinskih delovnih brigad in v križišču zavijal v levo na Titovo cesto, s tem je zaprl pot motoristu, ki je pripeljal nasproti. Pri trčenju sta se motorist in sopotnik hudo ranila. Puc je dobil hude poškodbe po nogah, izpah leve-, ga kolka in zlom leve goleni, sopotniku pa je zlomilo nogo v stegnu. Ponesrečenca so od peljali v bolnišnico. Motorist ni imel vozniškega dovoljenja. Saigonski režim bi se rad pogajal z osvobodilno fronto SAIGON, 27. avg. Šef sai-gonskega vojaškega režima general Nguyen Van Thieu je danes izjavil, da je južno-vietnamska vlada pripravljena pogajati se z osvobodilno fronto Južnega Vietnama. Kot poroča Reuter, je general Thieu dejal, da so predstavniki Saigona pripravljeni sestati se s katerimkoli predstavnikom osvobodilne fronte, ne bodo pa pošiljali nobenega vabila. Saigonski vojaški režim je v preteklosti trdovratno odbijal vsako možnost neposrednih pogajanj z osvobodilno fronto. Dovoljeval je samo možnost, da predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte sodelujejo v okviru delegacije DR Vietnama na morebitnih mirovnih pogajanjih. Ameriške bombe na južnovietnamske policaje SAIGON, 27. avg. (AP). — Ameriško poveljstvo v Sai-gonu je šele danes sporočilo, da je v južnem delu demilitarizirane cone pred kratkim izgubilo življenje 11 južno-vietnamskih policajev. Policaji južnovietnamskega režima so bili ubiti med bom bardiranjem ameriških bombnikov B-52 južno od reke Ben Hai, ki deli Severni Vietnam od Južnega. Enota ubitih policajev je bila v bližini mostu poimenovanega »most svobode«, ki ga uporabljajo pri zamenjavi ujetnikov. Brazilski peterčki umrli CAMPINA GRANDE, 27. avg. (Reuter). Peterčki, ki so se rodili v brazilskem mestu Campina Grande, so 24 ur po rojstvu umrli. Njihova mati ____ ^_____________ — — 25-letna Maria Luisa dos San- I jo odpeljali v ljubljansko bol-tos ni v nevaimosti. * nišnUm nišnico. Oplazil živo mejo in padel MEDVODE, 27. avg. — V Zbiljah na cesti III. reda se je sinoči z motornim kolesom ponesrečil 26-letni Ivan Zadravec. Brez izpita se je peljal od Smlednika proti Zbiljam. Ko je pripeljal v desni ovinek na križišče, je zaradi precejšnje hitrosti in neizkušenosti zavozil na levo stran ceste in oplazil živo mejo. Pri tem je izgubil ravnotežje in se prevrnil. Pri padcu si je motorist zlomil nos in dobil pretres možganov, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Ljubljano, njegov sopotnik pa si je pori nesreči raztrgal le obleko. '"napad BREZ ŽRTEV — VIENTIANE. V soboto ponoči so vrgli dve bombi v štab garnizije Patet Lao v Vien-tianu. Poročajo, da ni bil nihče ranjen. Napadalcev niso odkrili. SMRT NA CESTAH IN V VODI — VARŠAVA. Zaradi avtomobilskih nesreč je bilo na Poljskem letos 1543 mrtvih, utonilo pa je 1094 oseb. Med žrtvami je veliko otrok, mlajših kot 14 let. GRČIJA BO DOBILA KREDIT — VVASHINGTON. Mednarodna banka je demantirala poročilo, po katerem naj bi pretrgali pogajanja o posojilu Grčiji. Predstavnik mednarodne banke je izjavil, da pogajanja o posojilu Grčiji napredujejo in da niso tej državi odpovedali niti enega posojila. Poročilo o odpovedi posojil Grčiji v višini 20 milijonov dolarjev izvira iz Stockholma, kjer je švedski komite za osvoboditev Grčije. ARETACIJE OFICIRJEV — DJAKARTA. Reuter poroča, da so aretirali funkcionarja indonezijskega generalštaba polkovnika Sihika in nekatere druge oficirje. Obtoženi so, da so pomagali komunističnemu gibanju. ZAVRNJEN PROTEST — NEW DELHI. Indijska vlada je zavrnila kitajski protest zaradi konfisciranja določenega števila izvodov kitajske knjige »Misli Mao Ce Tunga«. Knjige naj bi zaplenila indijska carina. SELITEV MILIJARD DOLARJEV — KAIRO. »Al Ahram« objavlja poročlo svojega dopisnika iz Kartuma, kjer tudi piše, da so Saudska Arabija, Kuvait in Libija obljubile, da bodo postopoma vzele svoje devize iz bank tistih držav, ki so pomagale Izraelu med arabsko-izrael-skim spopadom. Po nekaterih podatkih, pripominja časnik, gre za približno dve milijardi osemsto milijonov dolarjev. POLYOMIELITIS — CUAY AQUIL Ministrstvo za zdravstvo Ekvadorja je sporočilo, da je v deželi v zadnjih dveh mesecih umrlo zaradi polyomieiitisa 40 otrok. Doslej so zabeležili skupaj 272 primerov obolenj. GRŠKI KRALJ SKOZI STRANSKA VRATA — TO-KONTO. Kralj Konstantin in njegova soproga sta prispela iz New Yorka v Toronto na krajši zasebni bisk. Skupina Grkov — demonstrantov — je sprejela kraljevski par pri vhodu na letališče s protetsnimi transparenti, s katerimi so zahtevali ukinitev diktature v Grčiji Da bi se izognila srečanju z demonstranti, sta grški kralj in kraljica zapustila letališče skozi stranski izhod ŠALIZl SE JE VRNIL IZ ŽENEVE — KAIRO. Šef misije združenih narodov za arabski jug Abdel Satar ša-lizi je prispel iz Ženeve v Kairo S predstavniki fronte osvoboditve arabskega juga kot tudi s funkcionarji ZAR se bo pogovarjal o bodočnosti južne Arabije. SPOPAD Z GVERILCI - GVATEMALA V spopadu med gverilci in policijskimi silami blizu parlamenta sta padla dva gverilca, dva policaja pa sta bila ranjena. TRGOVSKI SPORAZUM — AKRA. Gana in 'ZAR sta podpisali nov sporazum o trgovini in plačevanju Tako so — kot so izjavili v neuradnih krogih. — opravili revizijo sporazuma iz leta 1961 v skladu s priporočili mednarodnega monetarnega sklada. Pa še to AZIL — Skupina zagrebških turistov je ondan ponoči zašla v Bolu na Braču v zapor Gostje nikjer niso mogli najti prenočišča, pa so navdušeni sprejeli miličnikov predlog, naj prespijo v zaporu. Preiskave ne bo. Vreme 27 avgusta 1967 ob 13. uri OAE o Biafri? LAGOS, 27. avg. Kot poroča AP je vlada Biafre zahtevala, naj bi obravnavanje razmer v Nigeriji vključili v dnevni red sestanka organizacije afriške enotnosti, ki bo prihodnji mesec v Kinshasi. Vodja režima v Enuguju, Edzukvu, je poslal poročila sekretariatu organizacije afriške enotnosti in vsem šefom afriških držav. Izrazil je mišljenje, da kriza v Nigeriji zahteva razpravljanje v organizaciji afriške enotnosti. Nigerija je odločno nasprotovala zahtevam Biafre ter poudarila, da je konflikt v Nigeriji interna zadeva države. ob 07 13 Ljubljana 16 24 Planica 10 — Brnik 13 24 Maribor 17 24 Slovenj Gradec 16 22 Celje 17 Novo mesto 16 24 Koper 20 25 Kredarica 4 8 Reka 20 26 Pulj 20 25 Split 20 27 Dubrovnik 23 28 Zagreb 16 25 Beograd 18 23 Sarajevo 13 25 Titograd 24 32 Skopje 18 32 Celovec 13 21 Gradec 15 24 Dunaj 16 22 Milano 18 26 Genova 21 26 Mllnchen 14 22 Zlirich 13 21 Benetke 19 25 VREMENSKA SLIKA: Nad srednjo m zahodno Ev-ropo se zadržuje področje vi sokega zračnega pritiska. Hladen zrak se počasi umika na vzhod, nad naše kraje pa 1e oričel dotekati toplejši zrak NAPOVED ZA PONEDELJEK: SLOVENIJA: Pretežno sončno bo. Najnižje nočne temperature bodo okoli 10. v Primorju 17, najvišje dnevne med 24 m 28 stopinjami C. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. JUGOSLAVIJA: Pretežno sončno bo, v notni, njostl države vmes zmerne po oblačitve s krajevnimi nevih lami, predvsem v vzhodnih krajih. TEMPERATURE: Popoldne Je bila temperam, ra zraka v Kopru 26. morja pa 25 stopinj C. ........... I I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA I Dinamo : Beograd Maribor Sarajevo Radnički Vojvodina Partizan 1:1 (0:0) Zagreb 1:5 (1:2) Proleter 3:0 (1:0) Vardar 2:1 (2:1) Velež 1:0 (0:0) Olimpija 2:3 (0:1) Rijeka : Željezničar 2:3 (1:1) C. zvezda : Hajduk 3:2 (2:1) 1. Željezničar 2 2 0 0 8:2 4 i 2. Zagreb 2 1 1 0 5:1 3 1 3. Maribor 2 1 1 0 4:1 3 i 4. Crvena zvezda 2 1 1 0 5:4 3 I 5. Rijeka 2 1 0 1 4:3 2 I 6. Velež 2 1 0 1 3:2 2 I 7. Dinamo 2 0 2 0 3:3 2 I 8. Hajduk 2 1 0 1 3:3 2 1 9. Partizan 2 0 2 0 1:1 2 1 10. Olimpija 2 1 0 1 3:4 2 | 11. Sarajevo 2 1 0 1 3:4 2 1 12. Radnički 2 1 0 1 1:5 2 ! 13. Vardar n 0 1 1 2:3 i ! 14. Proleter 2 0 1 1 0:3 1 I 15. Beograd 2 0 1 1 1:5 1 1 16. Vojvodina 2 0 0 2 2:4 0 1 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Hajduk Dinamo, Olimpi- | ia — C. zvezda, željezničar Vardar — Radnički, Proleter Partizan — Beograd. — Vojvodina, Velež — Rijeka, f Sarajevo, , Zagreb - — Mariboi, | H. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Bratstvo - Leotar 2:0 (0:0) Split : BS« 3:1 (1:0) Osijek : Lokomotiva 0:1 (0:1) Čelik : Borac 6:0 (1:0) Varteks : Borovo 5:2 (2:0) Rudar (L) - Rudar (K) 5:0 (2:0) Šibenik : Famos 0:3 (0:3) Trešnjevka : Belišče 0:1 (0:1) Sioboda : Aluminij 5:0 (3:0) 1. Sioboda 2. Split 3. Belišče 4. Čelik 5. Rudar (L) d. Famos 7. Varteks 8 BSK . 9. Bratstvo 10. Lokomotiva 11. Aluminij 12. Rudar (K) 13. Osijek 14. Borovo 15. Borac !6. Trešnjevka 17. Leotar 18. Šibenik 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0 0 o o o 0 1 1 1 1 3 1* 1 1 1 2 o 2 7:1 5:1 3:0 6:0 6:1 4:1 7:5 4:3 3:2 1:2 5:8 3:7 0:1 2:5 0:6 3:6 0:5 0:5 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Aluminij — Bratstvo, Belišče — Sioboda. Famos — Trešnjevka, Rudar (K) — Sibe-Borovo — Rudar (L). Borac — Varteks, Lokomotiva — Čelik, BSK — Osijek, Leotar — Split. | 11. ZVEZNA LIGA - VZHOD i Trepča : Radnički (S) 3:0 (3:0) | Bregainšca : Bor 0:0 Sutjeska : Borac 3:1 (2:1) 1 Budučnost : Bačka 3:0 (1:0) 1 Sioboda - Lovčen 3:1 (1:1) 1 Crvenka : Srem 2:3 (1:2) I Voždovački : Spartak 6:2 (3:0) 1 Sloga : Radnički (K) 2:0 (1:0) ■ Pobeda : Priština 2:3 (1:2) 1. Trepča 2. Voždovački 3. Budučnost 4. Srem 5. Bor 6. Sioboda 7. Sutjeska 8. Priština 9. Bregalnica Spartak 1. Sloga (0 12. Lovčen 13. Radnički 14. Bačka 15. Borac 16. Radnički 17. Pobeda 18. Crvenka 5:0 8:4 3:0 5:4 1:0 3:2 3:2 3:3 0:0 7:8 4:5 2:3 1:3 1:2 1:3 0:3 3:5 2:4 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Bor - Trepča. Radnički (S) — Pobeda, Borac — Bregalnica, Beka — Sutjeska, Lovčen — Budučnost, Srem — Sioboda, Spartak — Crvenka, Radnički (K) — Voždovački, Priština — Sloga. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Ruder : Koper 1:8 (1:2) Siavija : N. Gorica 1:0 (1:0) Ljubljana : Železničar 2:3 (1:2) Kovinar : Svoboda 2:1 (1:1) Mura : Gelje-Kiadivar 4:0 (0:0) Hrastnik : Triglav 1:2 (1:2) 1. Koper 2. Mura 3. Železničar 4. Kovinar 5. Triglav 6. Siavija 7. Ljubljana 8. Hrastnik 9. Svoboda .". Nova Gorica 11 Cel je-Kladivar 12 Rudar 0 0 0 o o 0 1 1 1 1 1 1 8:1 4:0 3:2 2:1 2:1 1:0 2:3 1:2 1:2 0:1 0:4 1:4 P ARI PRIHODNJEGA KOLA: Koper — Triglav, Celje — Kladi var — Hrastnik, Svoboda Mura, železničar — Kovi nar, N. Gorica — Ljubljana, Rudar — Siavija. 4 D ZCNL ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA Tabor : Nanos 3:1 (1:1) Siovan : N. mesto 1:1 (0:1) Zagorje : Kamnik 3:0 (2:0) B. Krajina : Tolmin 1:0 (0:0) Ilirija : Litija 1:0 (0:0) Izola : Piran 0:2 (0:0) 1. Zagorje 2. Tabor 8 Piran 4 B. Krajina 5. Ilirija 6. N. Mesto 7. Slovan 8. Litija 9. Tolmin 0 Nanos 1. Izola 2 Kamnik 3:0 3:1 2:0 1:0 1:0 1:1 1:1 0:1 0:1 1:3 0:2 0:3 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Nanos — Piran, Litija — Izola, Tolmin — Ilirija, Kamnik — B. Krajina, N. mesto — Zagorje, Tabor — Slovan. AD VCNL VZHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA Peca : Grafičar 2:1 (1:0) Branik : Šmartno 5:5 (1:4) Velenje : Fužinar - preloženo Drava : Žalec 7:2 (2:2) Na*ta : Steklar 2:1 (2:0) Olimp : Partizan 3:4 (1:3) 1. Drava 2. Partizan 3. Nafta 4 Peca 5. Branik 6 Šmartno 7 Olimp 8 Grafičar 9. Steklar 0 Žalec Velenje Fužinar 7:2 4:3 2:1 2:1 5:5 5:5 3:4 1:2 1:2 2:7 PARI PRIHODNJI A-A K — Olimp, Žalec — Nafta, Fužinar lenje, Peca — Branik. A G;, Tičar — Partizan, SteklaT — jr&va, Šmartno — Ve- UllIllillllllilillllllllllllllllllilllllllljllllillljillljllilllllllllllljlliliiillihmiillliii.Mi ..........iiiiiiii-ifMimiiiiiiiuiiimMHBliiMiiiMmiijiiiiiiiiii! Pod žarometi — kot prerojeni Borbena in tehnično dopadljiva igra Olimpije zagotovila NOVI SAD, 27. avg. Igrišče Vojvodine v Novem Sadu, gledalcev 7.000 sodnik Vladan Stankovič iz Beograda. Strelci: 0:1 — Zagorc (22), 0:2 — Bečejac (66), 0:3 — Bečejac (68), 1:3 — Djorlev (83), 2:3 — Trivič (85). OLIMPIJA: Škulj, Djorlev, Bačič, Ceh, šoškič, Nikolič, Frančeškin, Zagorc, Bečejac, Jovanovič, Oblak. VOJVODINA: Zeljkovič, Zemko, Radovič, Nešticki, Brzic, Aleksič, Stanič, Savič, Trivič, Radosav, Rakič (Djordjič). V Novem Sadu se je zbralo kakih 7000 gledalcev. Zadnji del prvega polčasa in drugi polčas so igrali pod žarometi. Tekma se je začela s pobudo Vojvodine, vendar je prvi strel na vrata usmeril šele Savič — v 3. minuti. Zletel pa je mimo vrat. Kljub rahli premoči Vojvodine, bi lahko prišla v vodstvo Olimpija, toda Zagorcev strel je zadel enega od domačih branilcev in se odbil v kot. Ljubljančani so se danes odločili za oprezno in bolj defenzivno taktiko. Zato so tudi nekoliko spremenili enajstorico s prejšnje tekme proti Rijeki. V napadu so igrali Frančeškin, Zagorc in Oblak, pomagali pa so jim Bečejac, Ceh in Jovanovič, ki so imeli nalogo držati sredino igrišča in čim-več pomagati svoji obrambi. Vsaj v prvem polčasu se je t.o Olimpiji povsem posrečilo in Zagorc jo je v 22. minuti povedel v vodstvo. Ljubljančani so streljali kot z desne strani, žoga je padla neposredno pred vrata, kak meter pred golovo črto. Domači vratar jo je čakal, ne da bi trenil. Pritekel je Zagorc in jo potisnil v mrežo. To je domačine, ki so se vedno bolj izgubljali, še bolj zmedlo in Ljubljančani so izvedli še nekaj nevarnih napadov. Enkrat je Oblak po prodoru Frančeškina in po veliki gneči pred vrati Vojvodine zadel vratnico, dvakrat pa bi Jovanovič skoraj ukanil danes nezanesljivega domačega vratarja. Seveda je bilo nekaj kritičnih položajev, predvsem pa velike gneče tudi pred ljubljanskimi vrati. Najlepšo priložnost pa je imel Trivič, ko je v 15. min. neovirano z glavo streljal čez gol. Drugi polčas se je začel z različnimi željami. Ljubljančani so želeli obdržati vodstvo iz prvega dela, domači- ni pa so hoteli na vsak način čimprej izenačiti. Toda Olimpija je še naprej igrala dobro. Bila je celo boljši nasprotnik kar do 15. minute drugega dela. Potem so domačini prevzeli pobudo. Pred Olimpijinimi vrati je bilo ne kaj kritičnih situacij, najbolj pa tista, ko je šoškič napravil napako in dovolil Trivi-ču, da je ušel v kazenski prostor. šoškič ga je še ujel, vendar zrušil. Stankovič je dosodil enajstmetrovko. Toda Aleksič kazni ni izvedel najboljše in Škulj je žogo odbil v kot. Nepričakovana dobra igra Olimpije in neuspešen strel Aleksiča z bele točke so povsem zbegali igralce Vojvodine. Ljubljančani so izkoristili priložnost in še podvojili svoje napade. Sredi polčasa se je izkazal Bečejac, ki je igral vse drugače kot pred tednom v Ljubljani. V nekaj, minutah je zabil dva gola, ki sta odločila zmagovalca. Žogo je imel Oblak, ki jo je popeljal nekaj korakov in opazil pred vrati Vojvodine prostega Bečejca. Rreprezen-tant se je v hipu znašel in zatresel mrežo. Komaj so domačini krenili s srede igrišča že je imel žogo Zagorc. Hitro je stekel proti nasprotnikovim vratom, vendar jo je tako ne- zmago 3:2 ((1:0] spretno brcnil, da je priletela do vratarja, ki jo je odbil v polje. Tu se je znašel Bečejac, ki ni niti za hip okleval. Močno je streljal in Oimpija je že vodila 3:0. Ljubljančani se niso zadovoljili z doseženim, še naprej so silovito napadali. S hitrimi nasprotnimi napadi so ustvarjali nevarne položaje pred vrati Vojvodine. Potem pa je počilo! Domačini so prodrli do kazenskega prostora Olimpije in streljali na vrata Ljubljančanov. Žogo, ki bi sicer šla mimo vratnice, je Djorlev zadel tako nesrečno, da je obtičala v šku-ljevi mreži. Ta zadetek (83.) je sicer za trenutek omajal vrste Olimpije, vendar je bila prednost Ljubljančanov tolikšna, da se zaradi tega gola niso preveč vznemirjali. To bi se jim lahko maščevalo. Trenutno nepremišljenost obrambe gostov je izkoristil Trivič in v 85. minuti zmanjšal na 3:2 Od tega trenutka pa do zadnjega sodnikovega žvižga Olimpijinih igralcev ni bilo več videti na te-so napadli z vsemi silami in renu. Nogometaši Vojvodine skušali rešit vsaj točko, vendar je Ljubljančanom uspelo očuvati mrežo do konca tekme. MIRKO STREHOVEC i novincev vijoličastim Strelci za Maribor: Krajnc v 41,, Arnejčič v 84. in Binkovski v 90. minuti MARIBOR, 28. avg. Na stadionu v Ljudskem vrtu pred 7.500 gledalci je tekmo vodil Petrušič iz Splita. MARIBOR: Grloci, Bolfek, Fuček, Sizgoreo, Grubišič, Klančnik, Kranjc, Maraš, Arnejčič, Prosen, Binkovski. PROLETER: Babič, Bajac, Seleš, Rus, Tatič, Doležar, Bjekovič, Kanački, Miškov (Mičič), Hameršmid, Eskič. Strelci: 1:0 Kranjc 41.), 2:0 Arnejčič (84.), 3:0 Binkovski (90.). Bilo je kot v kotlu, ko je sodnik Petrušič pripeljal enajsterici Maribora in Pro-leterja na igrišče v Ljudskem vrtu. Raglje, trobente, petarde in drugo navijaško orodje so pridno uporabljali tisoči navijačev vijoličaste enajsterice, ki so tako proslavili prvoligaški debut Maribora na domačem terenu. Domačini so takoj napadli. Nezadržno so prodirali pred vrata gostov, ki pa so se na trenutke branili tudi z osmimi igralci. Prvi pritisk Maribora je popustil že po nekaj minutah. Gostje, ki so se predstavili kot zelo hitri nogometaši, so krenili v napad po desnem krilu. Tatič je preigral branilca Pučka in že je kazalo, da bodo igralci iz Zrenj anina zabili vodilni gol. Petrovič ni okleval, temveč je žogo podal Ha-moršmidu, ki je bil takrat sam in neoviran pred domačim vratarjem Grlocijem. Toda Hameršmid je bil na moč nespreten, saj je v tako ugodnem položaju zgrešil — žogo. Nekaj minut pozneje je Seleš streljal kakih 40 m oddaljen od vrat Maribora. Prava »bomba« je zgrešila vrat- nico kak centimeter. V tem delu igre je bila še posebej nevarna desna stran napada Proleterja, ki je s hitrimi nasprotnimi napadi nenehno spravljala obrambo Maribora ; v zagato. V prvih 30 minutah igre so i bili Mariborčani nenehno v premoči, vendar kaj več kot šest kotov niso znali izsiliti. V 38. min. je Grloci prvič posredoval. Močan Eskičev strel je dobro obranil. Tri minute pozneje pa so mariborski navijači naposled slavili. Binkovski je streljal kot. žoga je zletela prek številnih igralcev v kazenski pro štor Proleterja in kazalo je, da bo odšla v aut. Takrat pa je pritekel Arnejčič in žogo zaustavil ter jo hip nato podal pred Babičema vrata. Tu se je znašel Kranjc in jo z glavo neobranljivo poslal v levi zgornji kot. Takoj v začetku drugega polčasa je Bjekovič preigral Fučeka, vendar je Grubišič v zadnjem trenutku rešil svoja vrata. Mariborčani so sicer napadali še naprej, vendar je bila njihova igra medla in neučinkovita. To je začelo vznemirjati gledalce, ki so vijoličastim priredili pravi žviž-galni koncert. Zadnjih 15 minut pa so domačini spet zaigrali z vso silo. Hitri napadi in točne podaje ter nevarni streli so zmedli obrambo gostov, ki pa se je uspešno upirala vse do zadnjih šestih minut tekme. V 84. min. igre je žogo v kazenskem prostoru Proleterja dobil Arnejčič in brez oklevanja streljal. Babič je sicer posredoval, vendar žoge ni mogel ujeti. V zadnji minuti igre je Binkovski še enkrat premagal Babiča in tako zagotovil Mariboru lepo in zasluženo zmago. PETER KANCLER Slaba igra v Maksimiru DINAMO : PARTIZAN 1:1 (0:0) ZAGREB — Stadion v Maksimiru, gledalcev 25.000, sodnik Kostovski iz Skopja. Vreme lepo. DINAMO: Skorič, Grača- nin, Brnčič, Belin, Ramljak, Blaškovič, Cerček (Novak), Pirič, Zambata, Gucmirtl, Rora. PARTIZAN: Curkovič, Paunovič, Damjanovič, Vukelič, Rašovič, Lj. Mihajlovič, Bajič, Djordjevič, Hasanagič. | Pirmajer, Radakovič. Trener Horvat m bil zadovoljen z igro svojih varovancev, saj je Dinamo po uvodni premoči populil in odtlej je bil najboljši mož na terenu vratar Skorič, ki je zapovrstjo branil bombe Paunoviča, Vukeliča in Hasanagiča. Partizan je obdržal premoč do konca prvega polčasa. Partizan je v drugem delu tekme popolnoma zavladal na igrišču in bi moral odnesti z Maksimira dve točki, toda pred njim je bila nepremagljiva ovira: junak tekme, vratar Dinama Skorič. Najboljši napadalec Partizana Pirmajer ob pomoči kriiske vrste, Rašoviča in Damjanoviča ni uspel premagati sijajnega vratarja. Partizan je pokazal, kako je treba igrati v gosteh. Pohvaliti je treba trenerja Bobeka, ki je z nekaterimi spremembami (Vukelič je šel iz obrambe naprej) v noštvu povečal homogenost igralcev. Dinamo ni pokazal nič posebnega, ee seveda ne upoštevamo škoriča, ki je rešil točko. S. PIRSL Zaslužena zmaga Sarajeva SARAJEVO : VARDAR 2:1 (2:1) SARAJEVO — Stadion na Ko-ševu, gledalcev 5000, sodnik Zeče-vi<5 iz Beograda. Vreme oblačno, teren ugoden za igro. Strelci: 1:0 — Musemič (12), 1:1 — Eftimovski (20), 2:1 — Antič (41). SARAJEVO: Sirčo, Fazlagič, Blaževič, Jesenkovič, Bajič, Prljača (Delalič), Prodanovič, Siljkut, Matič, Musemič, Antič. VARDAR: Mutibarič, Dro-bac, Srebrov, Georgijev, Plač-kov, Mečkarov, Eftimovski, (Dimitrovski), Bogdanovič, šulinčevski, Dončič, Spasov-ski. Kljub temu, da je bil Vardar precej boljši nasprotnik, je lanski državni prvak prvi prišel v vodstvo v 12. minuti po kombinaciji Antiča in Musemiča. Vardar je izenačil v 20. minuti, ko je Eftimovski poslal žogo prek neprevidnega Sirca v gol Sarajevčanov. Tik pred koncem polčasa je Antič poslal odbito žogo mimo Mu-tibariča — 2:1 za Sarajevo. Drugih 45 minut je minilo v znamenju velike premoči Sarajeva, ki je bil dotlej boljše goste iz Skopja potisnil v obrambo, toda napadalci Antič, Musemič in Prodanovič so zapovrstjo zapravljali idealne priložnosti za povišanje, tako da Je obveljal rezultat iz prvega polčasa. Sarajevčani so zasluženo premagali Vardar, saj so ga v drugem polčasu popolnoma nadigralo. Skoda je le, da napadalci niso mogli izraziti premoči v golih. Vardar je bil zlasti v prvem polčasu močan nasprotnik, ki pa mu je v drugem delu pošla sapa. K. KAMERIC Tesen rezultat v Beogradu C. ZVEZDA : HAJDUK 3:2 (2:1) BEOGRAD — Stadion Cr-vene zvezde, gledalcev 45.000, sodnik Tešanič iz Varaždina. Vreme sončno. Strelci: 1:0 — Lazarevič (23), 1:1 — Hlevnjak (11 m) (36), 2:1 — Lazarevič (44), 3:1 — Ostojič (70), 3:2 — Nado veza (90). Crvena zvezda: Dujkovič, Djorič, Miličevič, Pavlovič, Dojčinovski, Rakič, Ostojič, Antomjevič, Lazarevič, Miha j lovič, Djajič. Hajduk: Vukčevič, Bego- vič, Ristič, Kolzer, Cuzzi, Zilja, Mušovič, Sliškovič, Na-doveza, Hlevnjak, Perič. Ponovno se je na Igrišču Crvene zvezde zbralo nad 40.000 gledalcev, ki so bili priče dokaj nervozni igri. V 23. min. je Mihajlovič lepo premagal Holzerja, streljal na gol, odbito žogo pa prepustil Lazareviču, ki mu m bilo težko zadeti v črno. V 36. min. je Miličevič na pravil prekršek nad Holzerjem, Hlevnjak pa je raliziral enajstme trovko. Iniciator dragega gola za Crveno zvezdo je bil ponovno Mihajlovič, strelec pa Lazarevič z glavo. Crvena zvezda je v igri, ki m zadovoljila gledalcev, premagala nogometaše Hajduka. Domačini so bili boljši v prvem polčasu, v drugem pa je prevladoval Hajduk, kljub temu pa so prvi gol v tem delu dosegli Igralci Crvene zvezde. Hajduk je končni rezultat dosegel v zadnjih sekundah igre. Takoj po pričetku drugega polčasa je bilo videti, da želi Zvezda po vsi sili obdržati vodstvo iz prvega dela igre. Hajduk je stalno napadal, vendar pa je v 70. min. Zvezda povišala na 3:1. Tik pred koncem sodnik ni dosodil enajstmetrovke v korist domačinov. Gostom pa je prav v zadnjih sekundah uspelo rezultat znižati z golom, ki ga je dosegel Nado veza. V. ILIČ Brez Osima ne pojde RIJEKA : ŽELJEZNIČAR 2:3 (1:1) REKA — Stadion na Kan-tridi, gledalcev 8000, sodnik Canak iz Beograda, vreme sončno. Strelci: 1:0 — Rabac (24), 1:1 — Derakovič (41), 2:1 — Žepina (46), 2:2 — Sprečo (83), 2:3 — Bukal (87). RIJEKA: Jantoljak, Mile- voj, Mugoša, Devčič, Bmjac, Vrankovič, Srok, žepina, Bursač, Rabac, Vuko j e. ŽELJEZNIČAR: Radovič, štaka, Hadžiavdič,, Bratič Katalinski, Bajič, Jelušič, Bukal, Osim, Sprečo, Derakovič. Domačinom je pripadal skoraj ves prvi polčas, dočim so bili gosti boljši v drugem delu igre. Ves čas tekme pa so bili napadalci željezničarja mnogo nevarnejši del nasprotnimi vrati. Prvi gol so dosegli domačini v 24 minuti, strelec pa je bil Rabac. Čeprav so bili domačini v premoči pa so gostje v 41. minuti v enem svojih nevarnih protinapadov izenačili na 1:1- Strelec tega zadetka je bil Derakovič. V prvi minuti nadaljevanja so domačini znova povedli. Ko so vsi gledalci pričakovali, da bo njihovim ljubljencem uspelo obdržati prednost, pa so gostje predvsem po zaslugi odličnega Osima zaigrali kot prerojeni in prek Sirca in Bukala dosegli dragoceno zmago. M. PEROVIČ Poletna igra mladih RADNIČKI : VELEŽ 1:0 (0:0) NIŠ — Stadion na Čairu, gledalcev 6000, sodnik ško-rič iz Beograda. Vreme sončno. Strelci: 1:0 — Mitrovič (82). RADNIČKI: Kneževič, Ve-ljovič, Z. Milenkovič, Radi-vojevič, Ilič, čolakovič, An-djelkovič, Mitrovič, Cvetkovič, Jankovič, S. Milenkovič. VELEŽ: Horvatič, Primo- rac, Alajbegovič, Selimokič, Šestič, Karamehmedovič, Ha-lilhodžič, (Djafič), Glavovič, Bajevič, Mujič. Gostom iz Mostarja v Nišu ni uspelo, da bi z borbeno igro do konca tekme obdržali neodločen rezultat. Mlado moštvo domačfega Radničkega, v katerem je bilo kar 5 novincev, je 8 minut pred koncem uspelo zagotoviti dve dragoceni točki. Tekma se je pričela z ostrimi napadi gostov, ki so hoteli iz Niša odnesti kar najboljši rezultat. Vendar niso uspeli doseči kakega zadetka. Tudi v drugem polčasu je kazalo, da nobeno moštvo ne bo doseglo gola. To pa je v 82. minuti vendarle uspelo mlademu napadalcu Radničkega Mitroviču, ki je s pravo bombo s 25-metrov ukanil sicer odličnega vratarja gostov Horvatiča. Verjetno bi bil lahko rezultat še višji, če bi bili domači igralci iznajdljivejši. A. HAD2AJLR2 Vzhodna conska nogometna /iga Tesna zmaga NAFTA : STEKLAR 2:1 (2:0) LENDAVA, 27. avg. — Igrišče Nafte, gledalcev 150, sodnik Barun iz Maribora. Strelci: 1:0 — Belan-tič (17), 2:0 — Palič (40), 2:1 — Horvat (80). NAFTA: Dominko, Tivadar, šu-lenka, Tiveršmit, Bači, žilavek, Koprivec, Gone, Palič, Balantič, Horvat. STEKLAR: Sporec, Trenski, Tva-šek, Valič, Kovačič, Boroš, Tučan, Canak, Horvat, Ko res, Lorder. Sprv je kazalo, da bodo domačini visoko zmagali, saj so igrali poletno in lepo. Rezultat tega sta bila tudi dva gola. Po odmoru pa se je stanje na igrišču spremenilo. Domači igralci so Igrali mlahavo in raztrgano, kar so izkoristili sicer nevarni gostje in zmanjšali rezultat. D. JANKOVIČ Po odmoru boljše DRAVA : ŽALEC 7:2 (2:2) PTUJ — Igrišče Drave, gledalcev 250, sodnik Kološa iz Murske Sobote. Strelci: 1:0 — Viru (avtogol 10), 1:1 — Ulaga (11), 1:2 — Bizjak (14), 2:2 — Tkalec (17), 3:2 — Teodorovič (60), 4:2 — Tkalec (64), 5:2 — Tkalec (70), 6:2 — Perger (82), 7:2 — Tkalec (84). DRAVA: Kolarič, Ljubeč, Gereč-nik, Kostanjevec, Vulatič, Lipovšek (Zmazek), Teodorovič, Perger, Tkalec, Planjšek. ŽALEC: Jazbinšek. Viru, Perov-šek, Dolinšek, Šorla. Brglez. Glu-šič (Perger), Antloga,. Bizjak, Plevčak, Ulaga. Domačini so se kmalu otresli pritiska gostov in so že v 10. minuti izsilili avtogol. V naslednjih sedmih minutah smo bili priča trem golom. V drugem polčasu so domačini zaigrali mirneje in tako zasluženo zmagali. ORNIK Novinec presenetil BRANIK : ŠMARTNO 5:5 (1:4) MARIBOR — Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 200, vreme sončno, sodnik Bojnec iz Murske Sobote. Strelci: 1:0 — Pristovnik (1), 1:1 — Bole (15), 1:2 — Bole (16), 1:3 — Polak (26), 1:4 — F. Podgoršek (34), 2:4 — Pristov- nik (53), 2:5 — Polak (54), 3:5 — šumandl (6), 4:5 — Pristovnik (77), 5:5 — šumandl (81). Branik: Lipnikar (Rajzman), Bačnik, Kresnik, Markovič (La-dič), Matjašec, šranc, Bolko, Kološa, Sumandl, Pristovnik, Bogne Šmartno: A. Podgoršek, Turnšek, Drev, Pokorni, Berdnik, Pokleka, Hofer. Polak, Adžič, F. Podgoršek, Bole. Novinec v vzhodni conski nogometni ligi Šmartno je v Ljudskem vrtu pripravil pravo presenečenje, ki pa bi bilo ob večji izkušenosti gostujočih nogometašev lahko še večje. Igralci iz' Šmartnega ob Paki so vodili že s 5:2, potem pa so se potegnili v obrambo in tako hoteli obdržati izredno ugoden rezultat. — Prav zaradi tega je domačinom uspelo devet minut pred koncem izenačiti in osvojiti vsaj točko. Nekaj sekund pred koncem tekme je imel Branik celo izredno priložnost za zmago, ki pa je bila neizkoriščena. Kljub temu je delitev točk najbolj pravična rešitev. Z. V. Domačini presenečeni OLIMP : PARTIZAN 4:3 (3:1) CEUE — Igrišče Olimpa, gledalcev 50, sodnik Švajger iz Maribora. Strelci: 1:0 — štefančevič (11), 2:0 — Pavšek (30), 2:1 — Kvartič (35), 3:1 — Pavšek (36), 3:2 — Lovretič (70), 4:2 — Kranjc (80), 4:3 — Pečnik (89). OLIMP: Kasač (Bevc), Conradi 1, Ažman, Motoh, Conradi II, Ske-delj, Lovretič, Holnik, Kvartič, Ko-koteč, Jelen. ŠOŠTANJ: Sepeljnik, Podojster-šek, Latinšek, Bukovec, Novak, Talnik, Pavšek, Hladin, Stevanče-vič, Cimperman, Kranjc. Nogometaši Šoštanja so presenetili domačine, ki so bili prepričani o zmagi. Gostje so igrali tehnično bolje. Skozi vso tekmo ao imeli terensko premoč in tako zasluženo zmagali. K. JUG PREMIERA VIJOLIČASTIH DOMA. S srečanja novincev v I. zvezi’ ligi Maribora in Proleterja. Na sliki: akcija na sredini igrišča. V ozadju vrata gostov. Točki zasluženo v Maribor Nogometaši Železničarja premagali Ljubljano 3:2 (2:1) LJUBLJANA — Stadion Ljubljana v Šiški, vreme sončno, gledalcev 400, sodnik Kalin iz Ajdovščine. Strelci: 0:1 — Rupnik (13), 0:2 — Muhič (37), 1:2 — Papec (43), 2:2 — Papec (65), 2:3 — Muhič (85). LJUBLJANA: Istenič, Frič, Hrastnik, Jalševec, Sipčič, Rotar, Poženel (Jalševec II.), Škufca, Daneu, Mastnak, Papec. ŽELEZNIČAR: Kitek, Planko, Kranjc, Virt, Polege, Munda, Šket, Rupnik, Muhič, Malek, Polner. Po prikazani igri so Mariborčani nedvomno zaslužili zmago in prvi točki v novem nogometnem prvenstvu. Bili so tehnično boljši, igrali so enostavneje in nevarneje oblegali Isteničeva vrata. Zmago so si skoraj zagotovili že v prvem polč?.su, toda Šket je napravil nepotrebno napako in udaril nasprotnika, ko ni bil pri žogi, za kar ga je sodnik upravičeno izključil. Kljub temu in izenačenju domačih nogometašev pa je Železničarju le uspelo zmagati. Igra se ni niti prav razmahnila, ko je Rupnik po preprosti akciji že premagal Isteniča. Ljubljančani so sicer poskušali vse, toda z zapletenimi akcijami in z željo, da prodrejo skozi sredino, niso mogli uspeti Gostje so nadaljevali pravilno taktiko, katere rezultat je bilo vodstvo 2:0. Sele tik pred koncem polčasa je Papec prvič premagal nerazpoloženega vratarja gostov. Kljub temu, da so Mariborčani Igrali z igralcem manj, se niso potegnili v obrambo, marveč še naprej igrali odprto. Seveda so imeli tako domačini več možnosti In Papec je res sredi jJolčasa izenačil. S tem pa boja še ni bilo konec. Gostje, kot je bilo videti, niso bili zadovoljni samo s točko, In hitri nasprotni napadi so vseskozi pomenili ve^ko nevarnost za Isteniča. Le pet minut pred koncem je Rupnik odvzel Žogo Sipčicu, preigral še vratarja, toda njegov strel se je odbil od vratnice. Na pravem mesliu pa se je znašel Mušič, ki je z natančnim strelom zapečatil usodo domačinov. Zaslužena zmaga KOVINAR : SVOBODA 2 : 1 (1:1) MARIBOR, 27. avgusta. Igrišče Kovinarja na Teznem, gledalcev okoli 400, sodnik Goleš iz Celja. Strelci: 0:1 — Osterc (5), 1:1 — Pavalec (27), 2:1 — Kotar (avtogol, 60). Kovinar: Škerjanc, Žunko, Vlado Jurančič, Bazina, Cule, Gobec, Branko Jurančič, Pavalec, Horvat (Peršulja), Mlakar in Nikolič. Svoboda: Kos, Fečur, Kadunc, Tišler, Kotar, Oblak (Vasic), Štajner, Osterc, Velkavrh, Župančič in Strmečki. že kmalu po začetnem udarcu so gostje iz Ljubljane prišli v vodstvo. Z roba 16-metrskega prostora Je Osterc izvedel prosti strel tako močno in silovito, da je bil domači vratar Škerjanc brez moči. Domačini so zaigrali poletne-Je šele v sredini prvega polčasa, ko so po Pavalecu rezultat tudi izenačili. Drugi polčas je pripadal domačinom. Že v 50. minuti je Nikoličev strel z glavo zadržala vratnica, deset minut kasneje pa Je vrsto nenehnih napadov domačega moštva zaključil Peršulja z ostrim strelom po tleh, žoga je udarila Kotarja v nogo in se na nesrečo gostov odbila v mrežo. Do konca je imel Kladivar še nekaj izrednih priložnosti, Pavalec ln Mlakar pa se v odločilnih trenutkih nista izkazala. Kovinarjeva zmaga je zaslužena. Posebno v drugem delu igre, ko je Ljubljančanom pošla sapa, so bili domačini popolni gospodarji na igrišču. Sijajno je igral ftrilec Bazina, pri Svobodi pa je pokazal še največ borbenosti vratar Kos. Sodnik Goleš iz Celja je opravil delo prav-dobro. P. KANCLER Katastrofa Rudarja RUDAR : KOPER 1 : 8 (1:2) 1 : 8 (1:2) TRBOVLJE - Igrišče Rudarja, 250 gledalcev, sodnik Lukežič iz Ljubljane. Lahko bi bilo še lepše PECA : GRAFIČAR 2:1 (1:0) ČRNA — Igrišče Pece, gledalcev 350, sodnik Cvirn iz Maribora. Strelci: 1:0 — Cugorovič (24), 1:1 — Pučko (54), 2:1 — Cogoro-vič (62). PECA: Taran, Jug, Povšnik, Ple-sec, Petrič, Drul, Sogorovič, Vu-kojevič, Ošlak, Grubešek. GRAFIČAR: Turner, Sebjan, Martinuzzi, Šegula, Purger, God-mal, Kozar, Pučko, Skodlar, Bezjak, Nova. V 24. minuti je bil storjen prekršek nad domačim Igralcem v bližini kazenskega prostora in Cogorovič je mimo živega zidu z ostrim strelom povedel domačine v vodstvo. Gostje so izenačili s hitrim prodorom Pučka, končni rezultat pa je postavil prav dobri Cogorovič. Tekma je bila lepa, domačini so bili vseskozi vpremoči in zasluženo zmagali. M. PEČOVNIK Po domačih krajih ČRNA — V prvenstveni tekmi mariborske odbojkarske podzveze je Črna premagal TOBI s 3:1. M. P. SOMBOR — Na avtomobilskih in motornih dirkal za prvenstvo Srbije so amagali: avtomobili — Kneževič (Bgd), motorji — 50 ccm: Serka (Zren), 125 ccm: Bižič in 175 ceha: MarfČevid (Bgd). Strelci: 1:0 — Skofca (15), 1:1 — Backovič (30), 1:2 — Seliko- vič (33), 1:3 — Horvatin (51), 1:4 — Pinterič (59), 1:5 — Backovič (62), 1:6 — Mal koč (67), 1:7 — Salikovič (85), 1:8 — Malkoč (89). RUDAR: Kalšek (Grablič), Zalokar, (Pišek), Lapornik, Izlakar, Novak, Gorišek, Mak, Breznikar, Skofca, 2ibret, Vodenšek. KOPER: Nenadič, Horjak, Kle-cin, Prašnikar Pertič, Milenkovič, Salikovič, Vižintin (Pavletič), Malkoč, Pinterič, Backovič, Horvatin. Novinec v slovenski nogometni ligi Koper je pripravil presenečenje domačinom. 2e prve minute so pokazale, da bodo imeli gostje več od igre. Čeprav je napad Rudarja pogosteje prehajal na polovico gostov in tudi prvi dosegel zadetek, so bili gostje hitrejši in ko je v 51. minuti Pinterič prejel žogo v sredini igrišča ter preigral celotno obrambo in tudi botroval tretjem zadetku, so domačini popustili. Po tem golu so gostje prevzeli pobudo in dobesedno pregazili Rudarja. Medtem ko so se gostje predstavili kot dobra in homogena ekipa, so domačini na igrišču le statirali. J. SAVŠEK Nespretni domači napadalci HRASTNIK : TRIGLAV 1 : 2 (1:2) HRASTNIK, 27. avg. — Igrišče Hrastnika, gledalcev 800, sodnik Paus iz Maribora. Strelci: 0:1 — Pucalo (8), 1:1 — Volavšek (15), 1:2 — Vukotič (18). HRASTNIK: Pufler 1, Pufler 2, 2veglič, Šmit, Krafogel, Majcen, Premec (Stopinšek), Oberčkal, Ocepek, žlindra, Volavšek. TRIGLAV: Vagaja, Ugrica, Ajdovec, Kožar. Nosan, Prestar, Kitič, Klemenčič, Bučalo, Vukotič, Golič Domači igralci so se dokaj trudili, da bi dosegli prvo zmago v SNL toda nespretnost tako napadalcev kot tudi obrambnih igralcev se je maščevala. Domači so takoj v začetku prvega polčasa silovito napadli in že v 3. minuti imeli izredno priložnost za gol, toda obramba gostov je odlično posredovala. Po zelo slabi intervenciji domače obrambe so gostje pet minut pozneje dosegli vodstvo. V 15. minuti se je Hrastničanom posrečilo izenačiti, že čez tri minute pa so gostje ponovno izkoristili vrzel v obrambi in dosegli vodilni gol. V drugem polčasu je bila igra raztrgana in nezanimiva. V začetku so sicer domačini skušali izenačiti s silovitimi napadi, vendar so gostje odlično krotili domače napadalce. V 50. minuti je imel Majcen izredno priložnost, toda strel se je odbil od prečke in žoga je obtičala v kotu. Proti koncu drugega polčasa so igralci večkrat igrali ost ro in včasih tudi precej grobo. J. GREBEL Moštvo Aluminija je doživelo visok poraz v Tuzli. Ta poraz pa bi bil še mnogo višji, če bi bili domači napadalci spretnejši in bi izkoristili vse priložnosti, ki so si jih ustvarili. Prvi zadetek so igralci Slo-bode dosegli že v tretji minuti, ko je Gogič izkoristil napako vratarja gostov Bo-žanka, ki je žogo nespretno odbil in jo poslal v mrežo. Le pet minut kasneje je Je-vremovic s kakih 16 m poslal močan udarec na vrata, toda Božank spet ni bil na mestu. Sioboda je vodila 2:0. Gogič je dosegel še en zadetek v 34. min., ko je med dvema obrambnima igralcema Aluminija spretno potisnil žogo v mrežo. V zadnjih minutah prvega polčasa pa bi Aluminij vendarle lahko rezultat znižal, vendar je prosti strel vratar Slo* bode s skrajnimi napori odbil v kot. V drugem polčasu Je Slo-bodma zaigrala odlično in dosegla še dva zadetka. Oba je zabil Jusič. Domačini pa bi lahko dosegli še en gol, vendar v 64. min. niso izkoristili dosojene enajstmetrovke. Moštvo Aluminija na tej tekmi ni pokazalo ničesar. Slabo so igrali pravzaprav Skromno, a zasluženo SLAVIJA : N. GORICA 1 : 0 (1:0) VEVČE — igrišče v novem športnem parku v Vevčah, vreme sončno, gledalcev 200, sodnik.Bra-daška iz Kranja. Strelec: 1:0 — Rant (16). SLA VI JA: Šuler, Makovec, Ni- količ II., Dežman, Nikič, Nadj, Rant, Manču, Šubic, Poljanec, Kozamernik. N. GORICA: Leban, Kogoj, Faganel, šušmelj. Fon, Krajnik, Humar, Pribič, Lincinaer, Vranješ, Gulili (Cigoj). Kljub temu da je Igralce motila precejšnja vročina, so bili domačini večidel tekme v premoči, toda točki so osvojili le s skromno zmago. Gostje so igrali mirno in zanesljivo, tako da je bila tudi tekma v celoti zelo fair. Domači nogometaši so imeli sicer precej lepih priložnosti, ki pa jih nespretni strelci niso znali izkoristiti. Zmaga je sicer zaslužena, toda kaj lahko bi tudi Novogoričani osvojili eno točko Nove moči pri Slaviji, Nikolič in Dežman v obrambi ter Šubic in Kozamernik v napadu so se še kar izkazale Slednji je bil ves čas zelo nevarer za Lebanova vrata, toda njegovi ostri streli so se oo navadi končali v outu ali v Le-banovih rokah. Edini goi tekme so domačini dosegli v 16. min. Poljanec je preigral nekaj gostujočih igralcev, lepo podal prostemu Rantu, ki je z bližine potresel mrežo. Tik pred koncem je imel tudi Manču izredno priložnost, toda ko je hotel žogo poslati čez vratarja, io ie le-s precej sreče ujel. T 2IDAN Dobra igra domačih MURA : CELJE-KLADIVAR 4 : 0 (0:0) MURSKA SOBOTA — Stadion Mure, gledalcev 1.000, sodil Jovičič iz Ljubljane. Strelci: 1:0 — Kukanja (51), 2:0 — Koblencer (75), 3:0 — Reberca (80), 4:0 — Reberca (84 enajstmetrovka). MURA: Pihler, Sečko. Tkalčec, Horvat, Puškar, šomen, Gregor, Koblencer, Reberca, Kukanja. Miloševič. CELJE — KLADIVAR: Gobec, Kačičnik, Perpar, Reberšar, Ferme, Letner, Perc, Hribernik, Ubo-vič, Topčič. Dobrajc. Začetek tekme Je prinesel zelo nemirno in raztrgano igro. Obe enajsterici sta mnogo grešili v podajah Domačinom se je ponudila lepa priložnost v 28. minuti, ko je igralec Mure prišel sam pred nasprotnega vratarja, vendar je streljal prek vrat. V nadaljavenju je burja nekoliko popustila, gostje bi lahko izenačili. Najidealnejšo priložnost je imel Perc, ki pa je iz neposredne bližine streljal mimo vratnice. V zadnjih minutah je Mura zopet zagospodai-ila na igrišču in dosegla tri gole. Srečanje je bilo izredno zanimivo in borbeno. Medtem ko so bile v prvem delu moči na igrišču bolj izenačene, pa je drugi del zasluženo pripadal domačim, ki so slavili visoko zmago. V predtekmi je mladinsko moštvo Mure premagalo mladince Celje-Kladivar 9:0 (3:0). F MAUČEC vsi, zlasti slab je bil vratar Božank. Edini, ki bi ga lahko pohvalili je bil Tolič. Pri Slo-bodi pa lahko pohvalimo skoraj vse igralce, še posebej pa velja to za napadalno trojko. Sodnik Aradski iz Subotice je sodil avtoritativno. D. MINIC VODNO SMUČANJE Naslovi v Ljubljano in Maribor MEDVODE, 27. avg. — Državno prvenstvo v smučanju na vodi, ki je bilo včeraj in danes na Zbiljskem jezeru pri Medvodah, je končano. Prvaki: moški — liki: Kčberl (Sidro Mrb) 410, Soss (Lj.) 300, Tršič (Lj) 200. Tekmovalci so vozili s trik-smuč-mi na 259 m dolgi progi in so morali v razdobju 20 sekund narediti čimveč likov, ki so jih sodniki ocenjevali . . . Slalom — ženske: žlindra (Lj) 24, Pristav (Lj) 3,5, Mežek (Bgd) 3, Soss (Lj) 3, Djuklič (Bgd) 3. Slalom — moški: Soss (Lj) 22, Detiček (ELAN) 15.5, Kbberl (Mrb) 15. Mušič (Lj) 14, Gornik (JLA) 13. V finalu moškega slaloma je nastopilo 8 tekmovalcev, ki so bili med seboj dokaj izenačeni. Drugačen pa je bil položaj v ženski konkurenci. Zmagala je Majda Žlindra, članica ljubljanskega kluba za vodno smučanje, ki je to tekmovanje tudi organiziral. Odlično so opravili svoje delo tudi sod-ntid na kopnem in v čolnih. J. KOPTTA3 Aluminij Je IzgobiS Sioboda je zmagala v Tuzli kar 5:0 (3:0) TUZLA — Stadion Slobode, gledalcev 1500, sodnik Arački iz Subotice. STRELCI: 1:0 Kogič (3.), 2:0 Kogič (4.), 3:0 Jevremo-vič (8.), 4:0 Jusač (59.), 5:0 Jusič (87.). SLOBODA: Selimovič, Fazlič, Jovovič, Altarac, Sehič, Gerum, Subašič, Jevremovič, Jusič, Gogič, Nalič. ALUMINIJ: Božank, Kneževič, Satler, Tolič, Muršec, Slavkovič, Breznik, Vodušek, Špehonja, Sovrovič, Pekič. Portorož Veliko tekmovanje padalcev za V. jadranski pokal je končano. Portorož je doživel teden dni nepozabnih bojev, ki so zadovoljili tudi naj večje sladokusce. Sicer ni manjkalo tudi nevarnih položajev, vendar se je tekmovanje še po tej plati končalo srečno, brez hujših poškodb. — Na slikah — zgoraj: skok člana bolgarske ekipe z višine 2500 m z zadržkom; levo: zmagovalna vrsta CSSR in češkoslovaški padalki Zdenka Zarybnička (levo) in Helena Tomšikova, ki se jima je zapletlo padalo, a sta se rešili; čisto spo- daj: skoki v vodo; spodaj: Dragovič je bil najboljši Jugoslovan. Foto: š V ABIC Pogovor »gledalec tedna«« Jože Bezlaj aratonec : »športnik tedna«« Ivo Daneu Start za štafeto »Dela-sport« je dal prejšnjo nedeljo na stadionu za Bežigradom med tekmo nogometašev Olimpije in Rijeke naš fotoreporter Edi šelhaus, ko je pritisnil na sprožilec svoje »leice«. Na sliki, ki smo jo objavili, je bil tudi Jože Bezlaj iz Zgornjega Kaš-ija, ki je kot »gledalec tedna« (najhitreje je poslal brzojavko) izkoristil svojo pravico in pozval v naše uredništvo na pogovor o športu, športnikih in še marsičem drugem slovitega košarkarja in kapetana jugoslovanske reprezentance Iva Daneva. Kakšno naključje! Navijač nogomet ašev v čmo-belih dresih je iz bral za partnerja za triurno kramljanje sicer košarkarja Olimpije, ZFto pa vnetega privrženca vijoli-častega nogometa. Ivo Daneu je Mariborčan in kot sam pravi, Ljudskega vrta in športnikov iz tega gnezda ne bo nikoli zapustil »Vedno bo vsaj tretjina mojega srca bila za Maribor in njegove športnike, pa čeprav bi morda igral za moštvo z južnega pola. . .« Jože Bezlaj (52-letni uslužbenec papirnice v Vevčah) je eden izmed veteranov slovenskega nogometa, atletike in hokeja. Začel je z nogometom (igral je tudi za Pri- morje), vendar ga je avstrijski trener Otto Klein, tedaj delujoč v Ljubljani, pregovoril m ga usmeril med atlete. Toda ne tiste, ki tekmujejo na stezah po stadionih temveč med maratonce. »To so bili časi. Dvakrat tedensko smo pretekli 42 km dolgo progo po makadamski cesti od Ljub ijane do Lukovice in nazaj. Nekoč so mi za 42 km namerili 2 uri in 28 minut . . .« »Kolikor se spoznam na atletiko, je to zelo dober čas,«« se je v pripovedovanje »gledalca tedna« vmešal Ivo Daneu. »Morebiti ta čas tudi ni bil čisto točen, drži pa vsekakor, da so me prav takrat uvrstili med kandidate za državno reprezentanco, ki je pa le nikoli nisem videl. Za strupitev na nogi, malodane so mi jo morali odrezati, je preprečila vse moje atletske ambicije,« se je spominjal mladih let naš gost. »Po tisti nesreči sem se posvetil hokeju, ki sem mu ostal zvest do današnjih dni, ko sem trener moštva Slavije iz Vevč. Moja velika želja je, da bi tudi v tem delu Ljubljane dobili umetno drsališče. Trudimo se z vsemi silami, vendar sami ne bomo zmogli vsega.« 3d medu do milijonov »Bili so to lepi časi. Vadili smo [ivakrat ali največ trikrat teden sko.« je nadaljeval Bezlaj. .Žana-erado smo po treningih včasih pred pomembnejšimi tekmovanji maratonci dobili po 2 kg medu. »Nekaj več kot 2 kg medu danes že dobimo,« je nadaljeval pogovor Daneu. Toda košarkarji smo v primerjavi z nogometaši doma in drugimi športniki v tujini še vedno pravi amaterji. Hranarine in morebitna prehrana v ljubljanskih hotelih je vse, kair dobijo študentje, ki praviloma študirajo dalj časa kot njihovi vrstniki. Tudi zaposleni ne napredujejo enako hitro kot bi sicer. Marsičemu se mora danes športnik odreči, vendar so vsi napori pozabljeni, kadar dosežeš uspeh ali ti na evropskem ali svetovnem prvenstvu celo obesijo kolajno okoli vratu.« »Vos denar, ki so vam ga tjonujali v tujini, ni nikoli zamikal?« je vprašal Bezlaj Da neva. »Imam vse, kar si mlad Cio vek lahko želi,« je bil hiter odgovor »modre 10«. »Katjo (soprogo), stanovanje, službo, avtomobil. Vsak dan sem lahko s prijatelji tu doma, v Ljubljani, Mariboru, Sloveniji ... Ni denarja, ki bi lahko poplačal domotožje. Nekaj pa me vendar jezi. V časopisih so po našem uspehu v Montevideu objavili, kolikšne nagrade so po pravilnikih predvidene za drugo mesto na sve- ALKO NAGRADIL »GLEDALCA TEDNA«. Med pogovorom »gledalca tedna« ■n »športnika tedna« v našem uredništvu, sta bila oba izbranca tudi nagra-jena. »G.eoaJec tedna« Jože Bezlaj je diobdl kolekcijo proizvodov znanega ljubljanskega podjetja »Alko«, »športnik tedna« Ivo Daneu pa si je želel tehtnico — in jo tudi dobil: »Ko se bom nehal ukvarjati s športom, bom moral paziti na linijo,« je bil njegov komentar. Foto: šelhaus Maribor XXII. državno teniško prvenstvo v mariborskem Ljudskem vrtu je bila množična ni kvalitetna prireditev, ki se je zaradi dežja končala šele včeraj. Zadnji dan sta najuspešnejša kluba na prvenstvu Split m mariborski Branik dobila še najžlahtnejša naslova — Splitčani s Piličem med posamezniki in Mariborčani s Pipanovo med članicami. Na slikah: finale žensk je končan: Pipanova (levo) in Kokeza si podajata roke; Pilič (detsno) in špear (finalista med moškimi) prihajata na igrišče. In tako lepe nagrade (levo) so čakale najboljše: pokal in zares imenitne plakete so delo znanih mariborskih kiparjev — zakoncev Tihec. Foto: Busič i"« tu. Prejeli pa smo samo polovico obljubljene vsote, čemu torej objavljati neresnične podatke?« »V akademskem športnem društvu Olimpija ste skupaj profesionalni nogometaši in košarkarji. Kako se razumete?«, je bilo kočljivo Bezlajevo vprašanje. »Kluba razen imena nimata ničesar skupnega. Tudi družba z dotacijami ni znala pravilno oceniti pomena in uspeha vsakega kluba. Drugače pa se nogometaši in košarkarji dobro razumemo.« »Nogometaši prejemajo za igranje milijone, ki včasih presežejo tudi proračun vašega kluba. To se dogaja, čeprav vam še zdaleč kakovostno niso dorasli,« je nadaljeval debato o profesionalnem no gometu Bezlaj. »Jugoslovanski nogomet ie poglavje zase in bo tak, dol: ler bo imel »botre« na visokih položajih. Milijoni, izplačani za prestop iz kluba v klub, so degradacija jugoslovanskega športa v celoti. Menim pa, da brez profesional n ih metod nogometašev ne bi mogel nihče ukrotiti .. .« Tudi športniki kaj popijejo Ponudili smo gostoma Šilce bran dyja. Oba sta sicer odklonila, saj sta od mladega vzgojena v šport nem duhu, vendar Je bil ta pri petljaj vzrok, da sta gosta ured ništva začela razpravljati o alko holu in športnikih. »Vedno sem bil nasprotnik alko hola. Ne pijem In ne kadim. Sli šal pa sem že, da tudi nekateri vrhunski tekmovalci kdaj pa kda.i tudi pogledajo v kozarec.« je pri povedoval Bezlaj. »In še kako radi.« se Je vmeša) Daneu. »Spominjam se banketov po svetovnih in evropskih prvenstvih. Večmesečnih napornih tre ningov, satntoodrekanja, naporov tekmovanja — je konec. Fant.je so se sprostili In pogledali precej globoko v kozarec. Omeniti pn velja, da so bile njihove moči ta krat že precej izčrpane, pa je bilo delovanje alkohola še hitrejše kot bi bilo sicer. Osebno popijem po tekmi zelo rad stekleničko piva, včasih morebiti tudi Šilce dobrega konjaka* Kdo je boljši; Olimpija ali Maribor? »Ni vsak gledalec športnik in tudi ne vsak športnik gledalec,« smo se vmešali v pogovor in ga tako skušali speljati na drugi tir. Prvi je spregovoril Bezlaj: »Sem navijač. Rad hodim na tekme. Nogomet, košarka, hokej in drugi športi me privlačujejo Doslej še nisem zamudil nobene pomembnejše prireditve v Ljubljani, posebno pa ne tekem za Beži gradom. Rad vidim, da Olimpija zmaguje. Kadar čmo-belim ne gre, se sicer skupaj z drugimi gledalci jezim in zaklinjam, da me ne bo več na stadion. Toda drugo nede Ijo sem spet 'tam z upanjem, da »bomo« tokrat zmagali. Taki smo mi, navijači!« »Najraje gledam košarkarske tekme, ker lahko ocenjujem vsako akcijo,« dejal košarkar Daneu. »Tudi na nogometni stadion grem rad, vendar se nikoli ne razvnamem kot se na primer Katja. Ona je vsa» vijoličasta« Preteklo nede ljo smo na primer bili v Bohinju in smo hiteli v Ljubljano, ker je Katja hotela na centralni stadion. Poslušali smo radijske prenose. Ko je Mito Trefalt povedal, da je Maraš v Skopju izenačil, je Katja kriknila kot pravi »kibic« in za krilila z rokami, da sem skoraj izgubil oblast nad avtomobilom.« Seveda se kramljanje ni moglo končati brez razprave o tem, kdo je boljši — Olimpija ali Maribor. Tokrat je Imel »glavno« besedo Mariborčan: »Ljubljanski navijači so za nas iz Ljudskega vrta pravi »lerpube-ci«. Ko se bosta v 13 kolu pomerila v Mariboru vijoličasta in črno-bela elita, bodo zmagali Ma riborčani,« je napovedal Daneu, nekoliko bolj tiho pa je pristavil. »Vsaj upam, da bo tako!« Morebitno nagrado bosta delila Pred slovesom sta gosta uredm štva še izpolnila stolpca za šport no napoved. Domenila sta se, da bosta morebitno nagrado delila Za slovo sta si segla v roke in dejala: »Se vrsto let uspešnega igranja za Olimpijo,« je želel Bezlaj Da-nevu, ki pa je bil še konkretnejši: »Upam, da me boste kmalu lahko povabili v Zalog, da bom lahko drsal na vašem umetnem drsali šču « M. DERMASTIA J U G O S LO V E N S K A LUTRIJA ! 35. •] flft j -V 9. 1»67. O I SPORTSKA PROGNOZA OVAJ LISTIČ JE BESPLATAN “12 TAKMIČARSKIH PAROVA i 35. kolo 3. 9. 1967. 2 D. 4 D. 6 D. 8 D. TAKMIČAR 1 . TAKMIČAR 2' 1 II III IV V VI VII Vlil 1 HAJDUK - DINAMO A O 2 OLIMPIJA— CRVENA ZVEZDA O A 3 ŽELJEZNIČAR -VOJVODINA A A Li VARDAR — RADNIČKI- A A 1 5 PROLETER - SARAJEVO 2, 2, 6 ZAGREB - MARIBOR O O 7 VELE2-RIJEKA ‘ A O S PARTIZAN - BEOGRAD A A 9 BELIŠČE —SLOBODA (TZ) X A 10 BORAC (BL) — VARTEKS A A 11 BSK - OSIJEK o A 12 LOVČEN - BUDUČNOST ± A Tako sta naša gosta izpolnila listek »Športne napove di« za 35. kolo; prvi stolpec je izpolnil Ivo Daneu, drugega pa Jože Bezlaj. Celje Letošnje republiško atletsko prvenstvo za člane in čla. niče je bilo v Celju in je domačinom tudi navrglo največ prvih mest. V središču pozornosti je oila spet Celjanka Marjana Lubej, ki je osvojila nič manj ko štiri posamične naslove m tekla v dveh zmagovitih štafetah, pri čemer je dosegla tudi odlične rezultate. Naš zgornji posnetek jo kaže (na skrajni desni i med tekom na 80 m z ovirami, spodaj pa je med skokom v daljavo, ki ga je dobila z letošnjim najboljšim izidom 710 cm. Spodaj: Lubejeva med proglasitvijo zmagovalk z zastopnikom IO AZS Zoranom Naprudnikom. Levo: Celjan Važič je z zelo dobrim časom 3:47,0 zmagal v teku na 1500 m. Foto: šelhaus piltltl!lllllllj|l!l!ii!lllllllllllllll!llll!llllillll!ll!!ll!!lll!llllllillllilllil!ltll|[ll!ll!llill!liill!;il]|liljl|jlii]llllll||lil|||||i!llil|lllij|jj||ji||}||j|||||||||||l||||l[l|Ji||||]|Jll|]i^l I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Dinamo ; Beograd Maribor Sarajevo Radnički Vojvodina Partizan 1:1 [0:0) Zagreb 1:5 (1:2) Proleter 3:0 [1:0) Vardar 2:1 (2:1) Veiež 1:0 (0:0) Olimpija 2:3 (0:1) Rijeka : Željezničar 2:3 (1:1) C. zvezda : Hajduk 3:2 1. Željezničar 2 (2:1) 2 0 0 8:2 4 2. Zagreb 2 1 1 0 5:1 3 3. Maribor 2 1 1 0 4:1 3 4. Crvena zvezda 2 1 1 0 5:4 3 5. Rijeka 2 1 0 1 4:3 2 6. Veiež 2 1 0 1 3:2 2 7. Dinamo 2 0 2 0 3:3 2 8. Hajduk 2 1 0 1 3:3 2 9. Partizan 2 0 2 0 1:1 2 10. Olimpija 2 1 0 1 3:4 2 11. Sarajevo 2 1 0 1 3:4 2 12. Radnički 2 1 0 1 1:5 2 13. Vardar 2 0 1 1 2:3 1 14. Proleter 2 0 1 1 0:3 1 15. Beograd 2 0 1 1 1:5 1 16. Vojvodina 2 0 0 2 2:4 0 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Hajduk — Dinamo, Olimpi- zvezda, Željezničar — Vojvodina, VeJež — Rijeka, — Radnički, Proleter — Sarajevo, Zagreb — Mariboi, ia — C. Vardar Partizan — Beograd. I H !!. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Bratstvo - Leotar 2:0 (0:0) Split : BSK 3:1 (1:0) Osšiek : Lokomotiva 0:1 (0:1) Čelik : Berač 6:0 (1:0) Varteks : Borovo 5:2 (2:0) Rudar (L) - Rudar (K) 5:0 (2:0) Šibenik : Famos 0:3 (0:3) Trešnjevka : Belišče 0:1 (0:1) Sloboda : Aiumšnij 5:0 (3:0) ?■ 1. Sioboda 2 2 0 0 7:1 4 2. Split 2 2 n n 5:1 4 3. Belišče 2 2 0 0 3:0 4 4. Čelik 2 1 1 0 6:0 3 5. Rudar (L) 2 1 1 0 6:1 3 6. Famos 2 1 1 0 4:1 3 7. Varteks 2 1 0 i 7:5 2 8. BSK 2 1 0 i 4:3 2 l?. Bratstvo 2 1 0 i 3:2 2 10. Lokomotiva 2 1 0 i 1:2 2 11. Aluminij 2 1 0 i 5:8 2 12 Rudai < K) 2 1 0 i 3:7 2 13. Osijek 2 0 1 i 0:1 1 14. Borovo 2 0 1 i 2:5 1 15. Borac 2 0 1 i 0:6 1 16. Trešnjevka o 0 0 o 3:6 0 17 Leotar 2 0 n 2 0:5 0 i n Šibenik 2 0 0 2 0:5 0 I-ARI PRIHODNJEGA KOLA: Aluminij — Bratstvo . Be- i^če — Sloboda. Famos — Trešnjevka, Rudar (K) — Sibe- s. Borovo l:k. BSK Osijek, Leotar — Split. gf i 1 ii. ZVEZNA LIGA - VZHOD "repca : Radnički (S) 3:0 (3:0) Bregalnica : Bor 0:0 Sutjeska : Borac 3:1 (2:1) Budučnost : Bačka 3:0 (1:0) Sloboda - Lovčen 3:1 (1:1) Crvenka : Srem 2:3 (1:2) Voždovački : Spartak 6:2 (3:0) Sloga : Radnički (K) 2:0 (1:0) Poheda : Priština 2:3 (1:2) 1. Trepča 2 2. Voždovački 2 ;i. Budučnost 2 4. Srem 2 3. Bor 2 6. Sloboda 2 7. Sutjeska 2 8. Priština 2 9 Bregalnica 2 ;) Spartak 2 11. Sloga 12. Loveen 2 . ; Radnički (K) 2 Bc clnieki (S) nka PARI PRIHODNJEGA KOLA: Bor _ Trepča. Radnički (S) Pobed H »rac — Bregalnica. Bčka — Sutjeska, Lov* Budučnost, Srem — Sloboda, Spartak — Crvenka, Inički . N Mesto 7. Slovim 8 Litija 3. Tolmin 0 Nanos .1 Tzola 2 Kamnik 3:0 3:1 2:0 1:0 1:0 1:1 1:1 0:1 0:1 1:3 0:2 0:3 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Nanos — Piran, Litija -Izola, Tolmin — Ilirija, Kamnik — B. Krajina, N. mesto — Zagorje, Tabor — Slovan. AD VCNL I c a == ■ VZHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA Peca : Grafičar 2:1 (1:0) Branik : Šmartno 5:5 (1:4) Velenje : Fužinar - preloženo Drava : Žalec 7:2 (2:2) Nafta : Steklar 2:1 (2:0) Olimp : Partizan 3:4 (1:3) 1. Drava 2. Partizan 3. Nafta 4. Peca 5. Branik 6 Šmartno 7. Olimp 8. Grafičar 9. Steklar 10 Žalec Velenje Fužmar 7:2 4:3 2:1 2:1 5:3 5:5 3:4 1:2 1:2 2:7 PARI PRIHODNJEGA KOLA-.Grafičar — Partizan, Steklar - Olimp, Žalec — Nafta, Fužinar — Drava, Šmartno — Ve- lenje, Peca — Branik. nillllllli!l!llllli!i!llllllll!l!lllllllliillllllllll!lllllllll!ll|l!!lll!!lill!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!lllllllllllllil!lllll!!llllllllllllllllll!ll!HII»llllllll!IIUIIIIIIIIIII!lll!!l!l Pod žarometi — kot prerojeni iorbena in tehnično dopadljiva igra Olimpije zagotovila zmago 3:2 ((1:0] NOVI SAD, 27. avg. Igrišče Vojvodine v Novem Sadu, gledalcev 7.000 sodnik Vladan Stankovič iz Beograda. Strelci: 0:1 — Zagorc (22), 0:2 — Bečejac (66), 0:3 — Bečejac (68), 1:3 — Djorlev (83), 2:3 — Trivič (85). OLIMPIJA: Škulj, Djorlev, Račič, Čeh, šoškič, Nikolič, Frančeškin, Zagorc, Bečejac, Jovanovič, Oblak. VOJVODINA: Zeljkovič, Zemko, Radovič, Nešticki, Brzic, Aleksič, Stanič, Savič, Trivič, Radosav, Rakič (Djordjič). V Novem Sadu se je zbralo kakih 7000 gledalcev. Zadnji del prvega polčasa in drugi polčas so igrali pod žarometi. Tekma se je začela s pobudo Vojvodine, vendar je prvi strel na vrata usmeril šele Savič — v 3. minuti. Zletel pa je mimo vrat. Kljub rahli premoči Vojvodine, bi lahko prišla v vodstvo Olimpija, toda Zagorcev strel je zadel enega od domačih branilcev in se odbil v kot. Ljubljančani so se danes odločili za oprezno in bolj defenzivno taktiko. Zato so tudi nekoliko spremenili enajsterico s prejšnje tekme proti Rijeki. V napadu so igrali Frančeškin, Zagorc in Oblak, pomagali pa so jim Bečejac, Ceh in Jovanovič, ki so imeli nalogo držati sredino igrišča in čim-več pomagati svoji obrambi. Vsaj v prvem polčasu se je to Olimpiji povsem posrečilo in Zagorc jo je v 22. minuti povedel v vodstvo. Ljubljančani so streljali kot z desne strani, žoga je padla neposredno pred vrata, kak meter pred golovo črto. Domači vratar jo je čakal, ne da bi trenil. Pritekel je Zagorc in jo potisnil v mrežo. To je domačine, ki so se vedno bolj izgubljali, še bolj zmedlo in Ljubljančani so izvedli še nekaj nevarnih napadov. Enkrat je Oblak po prodoru Frančeškina in po veliki gneči pred vrati Vojvodine zadel vratnico, dvakrat pa bi Jovanovič skoraj ukanil danes nezanesljivega domačega vratarja. Seveda je bilo nekaj kritičnih položajev, predvsem pa velike gneče tudi pred ljubljanskimi vrati. Naj lepšo priložnost pa je imel Trivič, ko je v 15. min. neovirano z glavo streljal čez gol. Drugi polčas se je začel z različnimi željami. Ljubljančani so želeli obdržati vodstvo iz prvega dela, domači- ni pa so hoteli na vsak način 'čimprej izenačiti. Toda Olimpija je še naprej igrala dobro. Bila je celo boljši nasprotnik kar do 15. minute drugega dela. Potem so domačini prevzeli pobudo. Pred Olimpijinimi vrati je bilo nekaj kritičnih situacij, najbolj pa tista, ko je šoškič napravil napako in dovolil Trivi-ču, da je ušel v kazenski prostor. šoškič ga je še ujel, vendar zrušil. Stankovič je dosodil enajstmetrovko. Toda Aleksič kazni ni izvede! najboljše in Škulj je žogo odbil v kot. Nepričakovana dobra igra Olimpije in neuspešen strel Aleksiča z bele točke so povsem zbegali igralce Vojvodine. Ljubljančani so izkoristili priložnost in še podvojili svoje napade. Sredi polčasa se je izkazal Bečejac, ki je igral vse drugače kot pred tednom v Ljubljani. V nekaj minutah je zabil dva gola, ki sta odločila zmagovalca. žogo je imel Oblak, ki jo je popeljal nekaj korakov in opazil pred vrati Vojvodine prostega Bečejca. Rreprezen-tant se je v hipu znašel in zatresel mrežo. Komaj so domačini krenili s srede igrišča že je imel žogo Zagorc. Hitro je stekel proti nasprotnikovim vratom, vendar jo je tako ne- spretno brcnil, da je priletela do vratarja, ki jo je odbil v polje. Tu se je znašel Bečejac, ki ni niti za hip okleval. Močno je streljal in Oimpija je že vodila 3:0. Ljubljančani se niso zadovoljili z doseženim, še naprej so silovito napadali. S hitrimi nasprotnimi napadi so ustvarjali nevarne položaje pred vrati Vojvodine. Potem pa je počilo! Domačini so prodrli do kazenskega prostora Olimpije in streljali na vrata Ljubljančanov. Žogo, ki bi sicer šla mimo vratnice, je Djorlev zadel tako nesrečno, da je obtičala v šku-ljevi mreži. Ta zadetek (83.) je sicer za trenutek omajal vrste Olimpije, vendar je bila prednost Ljubljančanov tolikšna, da se zaradi tega gola niso preveč vznemirjali. To bi se jim lahko maščevalo. Trenutno nepremišljenost obrambe gostov je izkoristil Trivič in v 85. minuti zmanjšal na 3:2 Od tega trenutka pa do zadnjega sodnikovega žvižga Olimpijinih igralcev ni bilo več videti na te-so napadli z vsemi silami in renu. Nogometaši Vojvodine skušali rešit vsaj točko, vendar je Ljubljančanom uspelo očuvati mrežo do konca tekme. MIRKO STREHOVEC i ^ svinčev vijoličastim Strelci za Maribor: Krajnc v 41., Arnejčič v 84. in Binkovski v 90. minuti V znamenju rekordov Jubilejne moto dirke AMD Gorica pred 20.000 ljudmi NOVA GORICA, 27. avg. — Hrušč motorjev se je polegel šele pozno v noč, ko so bile zaključene letošnje že tradicionalne mednarodne motociklistične dirke, ki so potekale letos tudi prvič za »pokal treh pokrajin«. To nagrado so organizatorji namenili najboljši petčlanski ekipi sosednih treh pokrajin Avstrije, Italije in Jugoslavije. Letošnja deveta uprizoritev novogoriških dirk v jubilejnem, dvajsetem letu AMD Gorica, se je ob zelo ugodnem vremenu odvijala v znamenju rekordov. Nastopilo je 77 tekmovalcev, med njimi 10 Avstrijcev, 15 Italijanov, ostali pa so bili Jugoslovani. Že dopoldanski trening je prinesel velike hitrosti, že dopoldne je v kategoriji do 125 ccm kar 34 uspelo izboljšati najboljšo dosedanjo znamko. To pa je bilo tudi najboljše jamstvo za gledalce, ki so se popoldne v velikem številu (bilo jih je okoli 20.000) zbrali ob 2.800 m dolgi progi. Po pozdravnih besedah predsednika AMD Gorica, prizadevnega organizatorja avto-moto športa na Goriškem Bojana Ožbolta so se dirke začele. Prvi so nastopili tekmovalci z motorji do 50 ccm. V tej kategoriji je BemetiČ takoj potegnil, v boj za njim pa so se pognali Italijan Parlotti in Jugoslovana Seljak in Rožič. V drugem krogu se zaporedje ni bistveno spremenilo, le, da je zaradi okvare moral odstopiti odlični Jugoslovan Stefe. V naslednjih krogih je Ber-netič vztrajno pridobival na prednosti. Na polovici proge — do cilja so morali prevoziti 10 krogov — je moral zaradi okvare odstopiti Bernetičev najnevarnejši tekmec Italijan Parlotti. Beme-tič je bil tako tudi že na polovici proge premočen zmagovalec. Navzlic temu pa Je v šestem krogu izboljšal svoj lanski rekord v tej kategoriji in postavil novo znamko 78.882 km /h. V kategoriji do 250 ccm so bili dopoldne najboljši Parlotti, Polin- ghi, Hofer in Pintar, popoldne pa je Parlotti takoj silovito začel. Skupino za njim je vodil Leon Pintar. V drugem krogu je Parlotti z odličnim povprečkom 92.165 km/h, kar je bolje od dosedanjega rekorda — še povečal svojo prednost. Po četrtem krogu se je moral Pintar umakniti na četrto mesto, čeprav je bil še vedno tesno za Italijanom Vencen-zijem in Avstrijcem Hoferjem. Prvo mesto je bil tako že zagotovljen Parlottiju, med drugimi pa se je začel hud boj za drugo mesto. Italijan Vincenzi je bil vztrajnejši in hitrejši, tako da so Italijani slavili v tej kategoriji kar dvojno zmago. Najboljši Jugoslovan Leon Pintar pa se je uvrstil na četrto mesto. V kategoriji do 125 ccm, v kateri so morali prevoziti 12 krogov, je povedel Jugoslovan Bemetič. V četrtem krogu se je Bemetičeva prednost zmanjšala, medtem ko je v petem krogu že vodil Italijan Ringhini. V naslednjem krogu se je pokazalo, da se bosta Ringhini in Bemetič še borila za prvo mesto. Toda štiri kroge prd koncem je bil Ringhini zanesljiv zmagovalec, Bemetiča pa je nepričakovano prehitel Italijan Polinghi, ki se Ima odlični vožnji v zadnjem delu (11. krog je prevozil z 89.403 km/h, kar je bolje od dosedanjega rekorda), zahvaliti , da je zasluženo zasedel drugo mesto. Italijani pa so s tem dosegli že drugo dvojno zmago na današnji prireditvi. Bemetič pa se je moral zadovoljiti s še vedno odličnim tretjim mestom. Kategorija nad 250 ccm: zmagovalec letošnjih opatijskih dirk, Italijan Grassetti tokrat ni imel prave konkurence. Vseh 16 krogov, kot so jih morali tekmovalci v tej kategoriji prevoziti, je vozil sam, iz kroga v krog večal prednost in tako povsem zasluženo zmagal. Kategorija prikolic: v tej kategoriji so se v desetih krogih občinstvu predstavili z izjemo inž. Boška šnajderja, ki je zadnji hip odpovedal udeležbo, domala vsi najboljši jugoslovanski prikoličar-ji. Odlična Salobir in Arčan sta potegnila takoj od cilja in zanesljivo zmagala. Ob koncu letošnjih, že devetih mednarodnih dirk »Gorica 67«, lahko povemo, da je prireditev vseskozi lepo uspela, kar je najlepše priznanje prizadevnim organizatorjem. Kot dokaz za to lahko služijo kar trije novi rekordi in to v kategoriji do 50 ccm, do 250 ccm in nad. 250 ccm. Dopoldan pa je na treningu Italijanu Grassettiju sicer neuradno uspelo popraviti tudi dve leti veljavni absolutni rekord 2800 metrov dolge novogoriške proge, ki ga je držal Jugoslovan Janko Stefe. REZULTATI: 50 ccm: Bemetič (Slov.), tomos D-5, 22.35.4, 2. Seljak (Slov.) temos D-7 23.42.0, 3. Sever (Hrv.) honda 23.42.3; do 125 ccm: Renghini (Ital.) moto B. I. 24,51.3, 2. Polenghi (Ital.) mon-dial 24,54.2 , 3. Bemetič (Slov.) bultaco 25.10.4; do 250 ccm: 1. Parlotti (Ital.) ducat ti 29,39.2, 2. Vincenzi (Ital.) bultaco 30.59.0, 3. Hoffer (Avstr.) puch 31.05.0; nad 250 ccm: 1. Grasetti (Ital.) bianchi 30,33.0, 2. Vicenzi (Ital.) aeromacchi 31.59, 3. Suspize (Ital.) aeromacchi 32.27; prikolice: 1. Salobir, Arčan (Slov.) 22,02.4, 2. Jelen, Antonič (Slov.) 22.55. 3. Majerič, Spende (Slov.) 23.14. A. FRANKO SOMBOR — Na avtomobilskih in motornih dirkal za prvenstvo Srbije so zmagali: avtomobili — Kneževič (Bgd) motorji — 50 ccm: Serka (Zren), 125 ccm: Bižič in 175 ccm: Maričevič (Bgd). Točki zasluženo v Maribor MARIBOR, 28. avg. Na stadionu v Ljudskem vrtu pred 7.500 gledalci je tekmo vodil Petrušič iz Splita. MARIBOR: Grlcci, Bolfek, Fuček, Sizgoreo, Grubišič, Klančnik, Kranjc, Maraš, Amejčič, Prosen, Binkovski. PROLETER: Babič, Bajac, Seleš, Rus, Tatič, Doležar, Bjekovič, Kanački, Miškov (Mičič), Hameršrmd, Eskič. Strelci: 1:0 Kranjc 41.), 2:0 Arnejčič (84.), 3:0 Binkovski (90.). Bilo je kot v kotlu, ko je sodnik Petrušič pripeljal enajsterici Maribora in Pro-leterja na igrišče v Ljudskem vrtu. Raglje, trobente, petarde in drugo navijaško orodje so pridno uporabljali tisoči navijačev vijoličaste enajsterice, ki so tako proslavili prvoligaški aebut Maribora na domačem terenu. Domačini so takoj napadli. Nezadržno so prodirali pred vrata gostov, ki pa so se na trenutke branili tudi z osmimi Igralci. Prvi pritisk Maribora je popustil že po nekaj minutah. Gostje, ki so se predstavili kot zelo hitri nogometaši, so krenili v napad po desnem krilu. Tatič je preigral branilca Fuč-ka in že je kazalo, da bodo igralci iz Zrenj anina zabili vodilni gol. Petrovič ni okleval, temveč je žogo podal Ha-meršmidu, ki je bil takrat sa.m in neoviran pred domačim vratarjem Grlocijem. Toda Hameršmid je bil na moč nespreten, saj je v tako ugodnem položaju zgrešil — žogo. Nekaj minut pozneje je Seleš streljal kakih 40 m oddaljen od vrat Maribora. Prava »bomba« je zgrešila vrat- nico kak cen: imeter. V tem delu igre je bila še posebej nevarna desna stran napada Proleterja, ki je s hitrimi nasprotnimi napadi nenehno spravljala obrambo Maribora ! v zagato. I j V prvih 30 minutah igre so j bili Mariborčani nenehno v premoči, vendar kaj več kot šest kotov niso znali izsiliti. V 38. min. je Grloci prvič posredoval. Močan Eskičev strel je dobro obranil. Tri minute pozneje pa so mariborski navijači naposled slavili. Binkovski je streljal kot. žoga je zletela prek številnih igralcev v kazenski pro štor Proleterja in kazalo je, da bo odšla v aut. Takrat pa je pritekel Arnejčič in žogo zaustavil ter m hip nato podal pred Bal eva vrata. Tu se je znašel Kranjc in jo z glavo neobranijivo poslal v levi zgornji kot. Takoj v začetku drugega polčasa je Bjekovič preigral Fučeka, vendar je Grubišič v zadnjem trenutku rešil svoja vrata. Mariborčani so sicer napadali še naprej, vendar je bila njihova igra medla in neučinkovita. To je začelo | vznemirjati gledalce, ki so vi- | joličastim priredili pravi žviž- j galni koncert. Zadnjih 15 minut pa so domačini spet zaigrali z vso silo. Hitri napadi in točne podaje ter nevarni streli so zmedli obrambo gostov, ki pa se je uspešno upirala vse do zadnjih šestih minut tekme. V 84. min. igre je žogo v kazenskem prostoru Proleterja dobil Arnejčič in brez oklevanja streljal. Babič je sicer posredoval, vendar žoge ni mogel ujeti. V zadnji minuti igre je Binkovski še enkrat premagal Babiča in tako zagotovil Mariboru lepo in zasluženo zmago. PETER KANCLER Slaba igra v Maksirrsiru DINAMO : PARTIZAN 1:1 (0:0) ZAGREB — Stadion v Mak-simiru, gledalcev 25.000, sodnik Rostovski iz Skopja. Vreme lepo. DINAMO: Skorič, Grača- nin, Brnčič, Belin, Ramljak, Blaškovič, Cerček (Novak), Pirič, Zambata, Gucmirtl, Rora. PARTIZAN: Curkovič, Paunovič, Damjanovič, Vukelič, Rašovič, Lj. Mihajlovič, Bajič, Djordjevič, Hasanagič, Pirmajer, Radakovič. Trener Horvat ni ou zadovoljen z igro svojih varovancev, saj je Dinamo po uvodni premoči populil in odtlej je bil najboljši mož i \ Škorič, ki je za* povrejo branil bombe Paunoviča, . . je obdržal premoč do konca prvega polčasa. Partizan je v drugem delu tekme popolnoma zavladal na igrišču in bi mora; odnesti z Maksimira ’ve točki, toda pred njim je bila nepremagljive ovira: junak tekme, vratar Dinama Skorič. Najboljši • pat ili • Partizana Pirmajer ob pomoči kriiske vrste, Rašoviča in Damjanoviča rn uspel premagati sijajnega vratarja Partizan je pokazal, kako je treba igrati v gosteh. Pohvaliti je treba trenerja Bobeka, ki je z nekaterimi spreri močmi (Vukelič je šel iz obrambe naprej) v noštvu povečal homogenost igralcev. Dinamo ni pokazal nič posebnega, če seveda ne upoštevamo škorica, ki je rešil točko. S PIRSL Zaslužena zmaga Sarajeva SARAJEVO : VARDAR 2:1 (2:1) SARAJEVO — Stadion na Ko-ševu, gledalcev 5000, sodnik Zeče-vič iz Beograda. Vreme oblačno, teren ugoden za igro. PLAVANJE Pionirsko prvenstvo Gorenjske BLED, 27. avg. — Na pionirskem prvenstvu Gorenjske v plavanju so nastopile štiri ekipe, ki so dosegle naslednje število točk: L Triglav 332, 2. Radovljica 139, 3. Bled l2;j. 4. Jesenice 91. Rezultati — pionirji — 100 m mešano: štibelj (Tr) 1:25.7, 50 in prsno: Hribar (Jes) 38.9; 50 m prosto: Štibelj (Tr) 33.9; 200 m prosto: Kašman (Tr) 2:58,0; 50 m delfin: Hribar (Jes) 37.1; 50 m hrbtno: štibelj (Tr) 41.0; 4x50 m prosto: Tri;,lav 2:29.4; 4x50 m mešano: Triglav 2:51.0; pionirke — 100 m mešano: Zegelj (Tr) 41.0; 50 m prsno: Pajntar (Tr) 46.7; 50 m prosto: Bajželj (Tr) 38.5; 200 m prosto: Bajželj (Tr) 3; 11.2; 50 m delfin: Verbič (Tr) 44.8; 50 m hrbtno: Zegelj (Tr) 43.5; 4x50 m prosto: Radovljica 2:52.4, 4x50 nu:šano: Triglav 2:55.2. J. PRETNAR Olimpija : Rudar 6:2 TRBOVLJE, 27. avg. V pokalni nogometni tekmi jo mladinsko moštvo Olimpije premagalo domačega Rudarja in si priborilo mladinski pokal ljubljanske podzveze. Pokal za Rudarja TRBOVLJE, 27. avg. Urednik slovenske izdaje »Šport skih novosti« Drago Krajnc je danes izročil pokal fair playa nogometni ekipi Rudarja za minulo sezono. Pokal je sprejel kapetan Breznikar. Strelci: 1:0 — Musemic (12), 1:1 — Eftimovski (20), 2:1 — Antič (41). SARAJEVO: Sirčo, Fazlagič, Blaže vič, Jesenkovič, Bajič, Prljača (Delalič), Prodanovič, Sil j kut, Matič, Musemic, Antič. VARDAR: Mutibarič, Dro- bac, Srebrov, Georgijev, Plač-kov, Mečkarov, Eftimovski, (Dimitrovski), Bogdanovič, šulinčevski, Dončič, Spasov-ski. Sarajevčani so zasluženo premagali Vardar, saj so ga v drugem polčasu popolnoma nadigralo, škoda je le, da napadalci niso mogli izraziti premoči v golih. Vardar je bil zlasti v prvem polčasu močan nasprotnik, ki pa mu je v drugem delu pošla sapa. K. KAMERIČ Tesen rezultat v Beogradu C. ZVEZDA : HAJDUK 3:2 (2:1) BEOGRAD — Stadion Cr-vene zvezde, gledalcev 45.000, sodnik Tešanič iz Varaždina. Vreme sončno. Strelci: 1:0 — Lazarevič (23). 1:1 — Hlevnjak (11 m) (36), 2:1 — Lazarevič (44), 3:1 — Ostojič (70), 3:2 — Nadoveza (90). Crvena zvezda: Dujkovič, Djorič, Miličevič, Pavlovič, Dojčinovski, Rakič, Ostojič, Antonijevič, Lazarevič, Mihajlovič, Djajič. Hajduk: Vukčevič, Bego- vič, Ristič, Holzer, Cuzzi, Za-ja, Mušovič, Sliškovič, Nadoveza, Hlevnjak, Ferič. Ponovno se je na Igrišču Crvene zvezde zbralo nad 40.UGO gledalcev, ki so bili priče dokaj nervozni igri V 23. min. je Mihajlovič lepo premagal Holzerja, streljal na gol, odbito žogo pa prepustil Lazareviču, ki mu ni bilo težko zadeti v črno. V 36 min. je Miličevič napravil prekršek nad Holzerjem, Hlevnjak pa je raliziral enajstmetrovko. Iniciator drugega gola za Crveno zvezdo je bil ponovno Mihajlovič, strelec pa Lazarevič z glavo. Crvena zvezda je v igri, ki ni zadovoljila gledalcev, premagala nogometaše Hajduka Domačini so bili boljši v prvem polčasu, v drugem pa jo prevladoval Hajduk, kljub temu pa so prvi gol v tem delu dosegli igralci Crvene zvezde. Hajduk je končni rezultat dosegel v zadnjih sekundah igre. Takoj po pričetku drugega polčasa je bilo videti, da želi Zvezda po vsi sili obdržati vodstvo iz prvega dela igre. Hajduk je stalno napadal, vendar pa je v 70. min. Zvezda povišala na 3:1. Tik pred koncem sodnik ni dosodil enajstmetrovke v korist domačinov Gostom pa je prav v zadnjih sekundah uspelo rezultat znižati z golom, ki ga je dosegel Nadoveza. V. ILIČ Brez Osima ne poide RIJEKA : ŽELJEZNIČAR 2:3 (1:1) REKA — Stadion na Kan-tridi, gledalcev 8000, sodnik čanak iz Beograda, vreme sončno. Strelci: 1:0 — Rabac (24), 1:1 — Derakovič (41), 2:1 — Zepina (46), 2:2 — Sprečo (83), 2:3 - Bukal (87). RIJEKA: Jamoljak, Mile- voj, Mugoša, Devčič, Bmjac, Vrankovič, Srok, žepina, Bursač, Rabac, Vukoje. I ŽELJEZNIČAR: Radovič, štaka, Hadžiavdič,, Bratič Katalinski, Bajič, Jelušič, Bukal, Osim, Sprečo, Derakovič. Prvi gol so dosegli domačini v 24 minuti, strelec pa je bil Rabac. Čeprav so bili domačini v premoči pa so gostje v 41. minuti v enem svojih nevarnih protinapadov izenačili na 1:1. Strelec tega zadetka je bil Derakovič. V prvi minuti nadaljevanja so domačini znova povedii. Ko so vsi gledalci pričakovali, da bo njihovim ljubljencem uspelo obdržati prednost, pa so gostje predvsem po zaslugi odličnega Osima zaigrali kot prerojeni in prek Sir* ča in Bukala dosegli dragoceno zmago. M. PEROVIČ Poletna igra mladih RADNIČKI : VELE2 1:0 (0:0) NIS — Stadion na Cairu, gledalcev 6000, sodnik škorič iz Beograda. Vreme sončno. Strelci: 1:0 — Mitrovič (82). RADNIČKI: Kneževič, Ve-ljovič, Z. Milenkovič, Radi-vojevič, Ilič, Colakovič, An-djelkovič, Mitrovič, Cvetkovič, Jankovič, S. Milenkovič. VELE2: Horvatič, Prirno- rac, Alajbegovič, Selimokič, Šestič, Karamehmedovič, Ha-lilhodžič, (Djafič), Glavovič, Bajevič, Mujič. Gostom iz Mostarja v Nišu ni uspelo, da bi z borbeno igro do konca tekme obdržali neodločen rezultat. Mlado moštvo domačega Radničkega, v katerem je bilo kar 5 novincev, je 8 minut pred koncem uspelo zagotoviti dve dragoceni točki. A. HAD2AJLIČ Zahodna conska nogometna Siga Slaoa igra obeh ILIRIJA : LITIJA 1 : 0 (0:0) LJUBLJANA, 27. avg. — Igrišče Ilirije v Zgornji šiški, vreme sončno, 200 gledalcev, dobro je sodil Grbec iz Golnika. Strelec edinega gola Dermastia v 46. min. ILIRIJA: Jeroič, Plestenjak, Marič, Erjavec, Vrhunc, Filip, Dermastja, Rojina, Toni, Judež, Si-movec, Burger, Prelovšek. LITIJA: Gešek, Savinšek, Najedli J., Novak, Pavlica M., Rink, Cvetežar, Pavlica I., Gradišk, Ne-jedli B., Dragar. Kljub obojestranski slabi igri je nogometašem Ilirije v drugem polčasu le uspelo dati odločilni gol. Enajsterici sta igrali dokaj nepovezano. Kljub temu, da so imeli igralci na eni in drugi strani dovolj možnosti za dosego zadetkov, jim to nikakor ni uspelo. Spodbuden začetek B. KRAJINA : TOLMIN 1 : 0 (0:0) ČRNOMELJ — Stadion v Loki, gledalcev 200, sodnik Solner (Lj). Strelec: 1:0 — Kopanja (75). B. KRAJINA: Žunič I., Žunič II., Mavrin, Gweriss, Karin, Ralič, Pu-ljak, žunič III., Dimič, Kopanja. TOLMIN: Djurič, Nikolič, Manfreda, Golob Berinčič, Zorzut, Rajkovič, Golob II., Vugošič, Grun- tar, Veličkovic. Domačini kot novinci v tej konkurenci, so se kmalu otresli začetne nervoze in prvi prešli v napad. Posebno v prvi polovici drugega polčasa so imeli nekaj lepih priložnosti in med drugim dvakrat zadeli vratnico. Ko je že vse kazalo, da se bo dolgočasna tekma končala remi, je Kopanja po lepi podaji Žuniča III. zadel v črno. J. SPLIHAL Dobro samo v začetku TABOR : NANOS 3 : 1 (1:1) SEŽANA — Igrišče Tabora, 300 gledalcev, sodnik Repi na (Ljubljana). Strelci: 0:1 — čelič (11-metrovka 38), 1:1 — Rešeta (11-metrovka 42), 2:1 — Rešeta (52), 3:1 — Cebohin (85). Tabor: Uršič 1, Meden, Trebes 2, Belizajmovič, Trebes 1, Rešeta, Ukmar 1, Tavčar, Ukmar 2, Uršič 2, Cebohin. Nanos: Brecelj, Pišljar, šimšič, Čehovin, Cehič, Atanasijevič, Furlan, Devrič, Barešič, Madič, Sirar. Novinec v ligi se je uspešno branil le prvi polčas in pri tem pokazal dokaj solidno igro. Zmaga Tabora je povsem zaslužena, izkupiček golov pa hi bil lahko še večji, če ne bi bili igralci Tabora kar Štirikrat zadeli prečko. R ŠTOLFA Domači v premoči ZAGORJE : KAMNIK 3 : 0 (2:0) ZAGORJE — Igrišče v Zagorju, gledalcev 200, sodnik Janežič iz Ljubljane. Strelci 1:0 — Mitič (26), 2:0 — Železnik (40), 3:0 — Kordiš (90). ZAGORJE: Dragar- Borštnar I., Prosenc, Mitič, Borštnar II., Fro-te, Ocvirk, Starc, Kordiš, Zmrzlak. KAMNIK: Košir, Pelikan, Traven, Rutar, V. Kos, J. Kos, Torkar, Koželj, Medmeš, Mali, Stop-liičar, Fišer. Ves čas tekme so bili domačini v premoči. Lahko bi dali še več golov Kamniku. Tekma je bila fair in gledalcem Zadetka bolj po naključju SLOVAN : N. MESTO 1 : 1 (0:1) LJUBLJANA — Igrišče Slovana, gledalcev 150, sodnik Romih iz Ljubljane. Strelci: 0:1 — Velagič (341. 1:1 — Potrata (80). Slovan: Gornji, Supan, Cečelič, Suhač, Krstalič, Radovan I, Coš, Štraus, Potrata, Radovan II (Kobilica), Popovič, Novo mesto: Retelj, Murn, Košir, Velagič, Turk, Stojanovič, Nogometaši Železničarja premagali Ljubljano 3:2 LJUBLJANA — Stadion Ljubljana v šiški, vreme sončno, gledalcev 400, sodnik Kalin iz Ajdovščine. Strelci: 0:1 — Rupnik (13), 0:2 — Muhič (37), 1:2 — Papec (43), 2:2 — Papec (65), 2:3 — Muhič (85). LJUBLJANA: Istenič, Frič, Hrastnik, Jalševec, šipčič, Rotar, Poženel (Jalševec II.), Škufca, Daneu, Mastnak, Papec. ŽELEZNIČAR: Kitek, Planko, Kranjc, Virt, Polege, Munda, Šket, Rupnik, Muhič, Malek, Polner. Po prikazani igri so Mariborčani nedvomno zaslužili zmago in prvi točki v novem nogometnem prvenstvu. Bili so tehnično boljši, igrali so enostavneje in nevarneje oblegali Isteničeva vrata. Zmago so si skoraj zagotovili že v prvem polčasu, toda Šket je napravil nepotrebno napako in udaril nasprotnika, ko ni bil pri žogi, za kar ga je sodnik upravičeno izključil. Kljub temu in izenačenju domačih nogometašev pa je Železničarju le uspelo zmagati. Zaslužena zmaga KOVINAR : SVOBODA 2 : 1 (1:1) MARIBOR, 27. avgusta. IgTišče Kovinarja na Teznem, gledalcev okoli 400, sodnik Goleš iz Celja. Strelci: 0:1 — Osterc (5), 1:1 — Pavalec (27), 2:1 — Kotar (avtogol, 60). Kovinar: Škerjanc, Žunko, Vlado Jurančič. Bazina, Cule, Gobec, Branko Jurančič, Pavalec, Horvat (Peršulja), Mlakar in Nikolič. Svoboda: Kos. Fečur, Kadunc, Tišler, Kotar, Oblak (Vasic), Štajner, Osterc, Velkavrh, Župančič in Strmečki. Ze kmalu po začetnem udarcu so gostje iz Ljubljane prišli v vodstvo. Z roba 16-metrskega prostora je Osterc izvedel prosti strel tako močno in silovito, da je bil domači vratar Škerjanc brez moči. Domačini so zaigrali poletne-Je šele v sredini prvega polčasa, ko so po Pavalecu rezultat tudi izenačili. Drugi polčas je pripadal domačinom. Ze v 50. minuti je Nikoličev strel z glavo zadržala vratnica, deset minut kasneje pa Je vrsto nenehnih napadov domačega moštva zaključil Peršulja z ostrim strelom po tleh, žoga je udarila Kotarja v nogo in se na nesrečo gostov odbila v mrežo. Do konca je imel Kladivar še nekaj izrednih priložnosti, Pavalec ln Mlakar pa se v odločilnih trenutkih nista izkazala. P. KANCLER Katastrofa Rudarja RUDAR : KOPER 1 : 8 (1:2) 1 : 8 (1:2) TRBOVLJE — Igrišče Rudarja, 250 gledalcev, sodnik Lukežič iz Ljubljane. Strelci: 1:0 — Skofca (15), 1:1 — Backovič (30), 1:2 — Seliko- vič (33), 1:3 — Horvatin (51), 1:4 — Pinterič (59), 1:5 — Backovič (62), 1:6 — Malkoč (67), 1:7 — Salikovič (85), 1:8 — Malkoč (89). RUDAR: Kalšek (Grablič), Zalokar, (Pišek), Lapornik, Izlakar, Novak, Gorišek, Mak, Breznikar, Skofca, Zibret, Vodenšek. KOPER: Nenadič, Horjak, Kle-cin, Prašnikar Pertič, Milenkovič, Klemenčič, Maksimovič, Mrvar, Nnjac, Močele. Strelci se n:so odlikovali. Gostje in domačini so zapravili vrsto ugodnih priložnosti, oba gola pa sta bila bolj plod naključja, kot resnejše in nevarnejše akcije napadalne peterke. ^ Dve točki v dveh minutah IZOLA : PIRAN 0:2 IZOLA — Igrišče Izole, gledalcev 130, sodnik Zec iz Kopra. Strelci: 0:1 — Jovanovič (48) iz enajstmetrovke, 0:2 — Miiller (49). IZOLA: Fermo, Cma, Jugovac, Pantolovič, Šenk, Božič, Grbec, Sosič, Pandeu, Terbižan, Jerman. PIRAN: Chavalon, Tomšič, Kr- stič, Ulčnik, štibilj, Jovanovič, šuto, Peroša, Morato (Miiller), Simonovič, Požar. V primorskem derbiju je zasluženo zmagal Piran, ki je brez težav premagal krajevnega tekmeca. Prvi polčas je potekal v Izenačeni igri brez zadetkov. V začetku drugega polčasa pa so gost je v pičlih dveh minutah dosegli dva zadetka in tekma je bila odločena. Prvi gol je bil dosežen iz enajstmetrovke, medtem ko je drugi zadetek dosegel razpoloženi Miiller. Srpava domačini niso športno prenašali vodstva gostov, vendar se je tekmi proti koncu umirala. N.VAREŽIČ Salikovič, Vižintin (Pavletič), Malkoč, Pinterič, Backovič, Horvatin. Novinec v slovenski nogometni ligi Kopei je pripravil presenečenje domačinom. Ze prve minute so pokazale, da bodo imeli gostje več od igre. Čeprav je napad Rudarja pogosteje prehajal na polovico gostov in tudi prvi dosegel zadetek, so bili gostje hitrejši in ko je v 51. minuti Pinterič prejel žogo v sredini igrišča ter preigral celotno obrambo in tudi botroval tretjem zadetku, so domačini popustili. Po tem golu so gostje prevzeli pobudo in dobesedno pregazili Rudarja. Medtem ko so se gostje predstavili kot dobra in homogena ekipa, so domačini na igrišču le statirali. J. SAVŠEK Nespretni domači napadalci HRASTNIK : TRIGLAV 1 : 2 (1:2) HRASTNIK, 27. avg. — Igrišče Hrastnika, gledalcev 800, sodnik P&us iz Maribora. Strelci: 0:1 — Pucalo (8), 1:1 — Volavšek (15), 1:2 — Vukotič (18) HRASTNIK: Pufier 1, Pufler 2, žveglič, Šmit, Kr af o gel. Majcen, Premec (Stopinšek), Oberčkal, Ocepek, Žlindra, Volavšek. TRIGLAV: Vagaja. Ugrica. Ajdovec, Kožar. Nosan, Prestar, Kitič. Klemenčič. Bučalo, Vukotič. Golič Domači so takoj v začetku prvega polčasa silovito napadli in že v 3. minuti imeli izredno priložnost za gol, toda obramba gostov je odlično posredovala. Po zelo slabi intervenciji domače obrambe so gostje pet minut pozneje dosegli vodstvo. V 15. minuti se je Hrastničanom posrečilo izenačiti, že če2 tri minute pa so gostje ponovno izkoristili vrzel v obrambi in dosegli vodilni gol. V drugem polčasu je bila igra raztrgana in nezanimiva. V začetku so sicer domačini skušali izenačiti s silovitimi napadi, vendar so gostje Končane tekme jadralcev v Kopru KOPER, 27. avgusta. V koprskem zalivu se je danes končalo državno prvenstvo jadrnic razredov sloka in L-5 ter odprto republiško prvenstvo jadrnic razreda zvezda. V današnji zadnji regati je v razredu sloka zmagal Koundžič na Gami, drugi pa je bil Koprčan Cok na Slavici. Naslov državnega prvaka je po pričakovanjih osvojil evropski prvak Antun Grego z Reke, drugi v skupni uvrstitvi pa je domačin Cok. Novi državni prvak Grego si je že po štirih regatah zagotovil prvo mesto in je danes odstopil. Prijetno presenečenje pomeni uvrstitev Čoka na drugo mesto, saj koprski jadralci letos sploh niso trenirali. V razredu L-5 je v zadnji regati zmagal Rožič iz Trogira z jadrnico Mimo. Rožič je tudi osvojil naslov državnega prvaka v tem razredu. Zelo dobro se je uvrstil tudi Ljubljančan Bogič. Na današnji regati je osvojil drugo mesto, v skupni razvrstitvi pa je četrti. V razredu zvezda je na današnji regati zmagal Splitčan Marušič, ki si Je s tem zagotovil tudi prvo mesto na odprtem prvenstvu Slovenije z jadrnico Pod-gorka, ki si je s tem zagotovil tudi prvo mesto na odprtem prvenstvu Slovenije. Nova republiška prvaka pa sta postala Koprčana Janko in Mirko Kosmina z jadrnico Koper, ki sta v skupni uvrstitvi zasedla drugo mesto, šele na tretjem mestu v skupni uvr- (2:13 odlično krotili domače napadalce. V 50. minuti je Imel Majcen izredno priložnost, toda strel se je odbil od prečke m žoga je obtičala v kotu. Proti koncu drugega polčasa so igralci večkrat Igrali ostro in včasih tudi precej grobo. J. GREBEN Dobra igra domačih MURA : CELJE-KLADIVAR 4 : 0 (0:0) MURSKui SOBOTA - Stadion Mure, gledalcev 1.0U0, sodil Jovičič iz Ljubljane Strelci: 1:0 — Kukanja (51), 2:0 — Koblencei (75), 3:0 — Reberca (80), 4:0 — Reberca (84 enajstmetrovka). MURA: Pihler, Sečko, 1’kalčec, Horvat, Puškar, Šomen, Gregor, Koblencer, Reberca. Kukanja. Miloševič CELJE - KLADIVAR: Gobec, Kačičnik, Perpar, Reberšar, Ferme, Letner, Perc. Hribernik. LJbo-vič, Topčič, Dobrajc. F. MAUCEC Skromno, a zasluženo SLAVIJA : N. GORICA 1 : 0 (1:0) VEVČE — igrišče v no ven. športnem parku v Vevčah, vreme sončno, gledalcev 200, sodnik Bra-daška iz Kranja. Strelec: 1:0 — Rant (16). SLAVIJA: Suler, Makovec, Ni- količ II., Dežman, Nikič, Nadj, Rant, Manču, Šubic, Poljanec, Kozamernik. N GORICA: Leban, Kogoj, Faganel. Sušmelj, Fon, Krajnik, Humar, Pribič, Lincinder, Vranješ, Gulin (Cigoj). Kljub temu aa je igralce motila precejšnja vročina, so bili domačini večidel tekme v premoči, toda točki so osvojili le s skromno zmago. Gostje so igrali mirno in zanesljivo, tako da je bila tudi tekma v celoti zelo fair Domači nogometaši so imeli sicer precej lepih priložnosti, ki pa jih nespretni strelci niso znali izkoristiti. Zmaga je sicer zaslužena, toda kaj lahko bi tudi Novogoričani osvojili eno točko. Nove moči pri Slavi ji, Nikolič in Dežman v obrambi ter Šubic in Kozamernik v napadu so se še kar izkazale. Slednji je bil ves čas zelo nevamr za Lebanova vrata, toda njegovi ostri streli so se po navadi končali v outu ali v Le-banovih rokah. stitvi je tržaška jadrnica Maja 2 s krmarjem Dequalom, ki je bila v petih regatah dvakrat prva in trikrat druga. Tržaška jadrnica se je slabše uvrstila, ker je bila včeraj diskavilificirana. JOŽE KLANJŠČEK VODNO SMUČANJE Naslovi v Ljubljano in Maribor MEDVODE, 27. avg. — Državno prvenstvo v smučanju na vodi, ki je bilo včeraj in danes na Zbiljskem jezeru pri Medvodah, je končano. Prvaki: moški — liki: Koberl (Sidro Mrb) 410, Soss (Lj.) 300, Tršič (Lj) 200. Tekmovalci so vozili s trik-smuč-mi na 259 m dolgi progi in so morali v razdobju 20 sekund narediti čimveč likov, ki so jih sodniki ocenjevali Slalom — ženske: Žlindra (Lj) 24. Pristav (Lj) 3,5, Mežek (Bgd) 3. Soss (Lj) 3, Djuklič (Bgd) 3. Slalom — moški: Soss (Lj) 22, Detiček (ELAN) 15,5, Koberl (Mrb) 15. Mušič (Lj) 14, Gornik (JLA) 13. V finalu moškega slaloma je nastopilo 8 tekmovalcev, ki so bili med seboj dokaj izenačeni. Drugačen pa ie bil položaj v ženski konkurenci. Zmagala je Majda Žlindra, članica ljubljanskega kluba za vodno smučanje, ki je to tekmovanje tudi organiziral. Odlično so opravili svoje delo tudi sodniki na kopnem in v čolnih. J. KOPITAR T. ZIDAN Aluminij je izgubil Sloboda je zmagala v Tuzli kar 5:0 (3:0) TUZLA — Stadion Slobode, gledalcev 1500, sodnik Arački iz Subotice. STRELCI: 1:0 Kogič (3.), 2:0 Kogič (4.), 3:0 Jevremo-vič (8.), 4:0 Jusiič (59.), 5:0 Jusič (87.). SLOBODA: Selimovič, Fazlič, Jovovič, Altarac, Sehič, Gerum, Subašič, Jevremovič, Jusič, Gogič, Nalič. ALUMINIJ: Božank, Kneževič, Satler, Tolič, Muršec, Slavkovič, Breznik, Vodušek, spehonja, Sovrovič, Pekič. Po domačih krajih SREČANJE BORCEV ŠTAJERSKE BRIGADE VDV NA VRHEH — Na Vrheh nad Trbovljami, kjer je bila formirana prva revirska partizanska četa, je bilo včeraj zborovanje preživelih borcev III. štajerske brigade VDV. Po prihodu partizanskih patrulj je bila na Vrheh proslava, katere so se udeležili tudi številni okolišni prebivalci. Foto: P. Burkeljc JOHN DENVER-FRENK SPET V SLOVENIJI — Včeraj je prispel na enomesečni obisk v Slovenijo John Denver-Frenk iz Nove Zelandije, ki se je med vojno boril kot slovenski partizan v Šercerjevi brigadi. Foto: M. G. ŽIVAHEN TEDENSKI ODDIH OB SLOVENSKEM MORJU — Minulo soboto in nedeljo so lepo vreme in številne prireditve privabile k obalam slovenskega Jadrana veliko domačih in tujih turistov. Ko so si ogledali padalsko prvenstvo, regato jadrnic z mednarodno udeležbo, bili vesele priče Titovega obiska Portoroža ipd., so se seveda dodobra okopali v še vedno toplem morju. Foto: B. Finžgar Nadaljevanje s tretje s trani ZSSR nudi jamstvo Dunaju. Potem ko je izjavil, j da je proti dejanju privilegi- j ranega statusa katerikoli dr- ; žavi, je Roščin dejal, da se j Sovjetska zveza zavzema za j enoten sistem, ki bi ga pri ■ znali in sprejeli vsi. Mi ne že j luno uničiti Evroatoma, ven- i dar tudi ne želimo, da bi se j lahko katerakoli država izog j nila splošnemu nadzoru, je j rekel Roščin. Sovjetski predstavnik je i pripomnil, da je sistem nad ; zora mednarodne agencije za ; atomsko energijo soglasno • sprejelo 100 držav, pa tudi j zvezna republika Nemčija Upajmo, da bo pod pritiskom svetovnega javnega mnenja sprejela sistem nadzora, ki j ga podpirajo skoraj vse drža j ve. tudi zvezna republika Nemčija, je rekel Roščin Poglavar rimsko-katoliške i cerkev Papež Pavel VI. je da ! nes pozdravil sovjetsko-ameri j ški projekt sporazuma o ne j širjenju nuklearnega orožja \ ter izrazil upanje, da bo orno | gočil tudi »druge pozitivne korake«. Padala, jadra, Slaki, fantje iz Praprotnega, I sonce . . . Samo na območju piranske j občine je 110 počitniških do- j mo v. in njih nekaj tisoč na , ših delovnih ljudi. To soboto j zvečer jih je počitniška skup i nost Alpe Adria razveselila z j nastop n znanega narodnega ; ansambla Slak in lantov s 1 Praprotnega. Ob mraku se je začelo. Le j pa planjava tik nad morjem j nikdar ni imela v gosteh toli- ; ko ljudi m toliko avtomobi lov kot ta večer Ljubljanska • počitniška skupnost Alpe ! Adria očitno uvaja v naša i tiružoena rekreacijska pnza devanja prepotreben poslovni stil, ki smo ga doslej na tem : področju pogrešali. Na Beli Križ je prišlo poslušat Slake in Fante s Praprotnega več kot 2000 ljudi. Tudi mnogo domačinov, saj je ta popuiar ni ansambel prvič gostoval na Primorskem. V primerjavi s cenami v Portorožu in drugih letoviščih so bile cene vrh te ga na Belem križu to soboto zmerne in o običajnem leto viškem dolgčasu na slovenski obali ni bilo ne tiru ne sledu B. FINŽGAR Streli ob sueškem prekopu TEL AVIV. 27. avg. (Tanjug). — Sinoči je na območju Sueškega prekopa, 7 km južno od Ismailije prišlo do puškarjenja ‘med egip-iansklmi in izraelskimi enotam:. V Tel Avivu trdijo, da so začeli s .reljati egipčanski vojaki. Incident je trajal eno uro. Ob tem v Tel Avivu pripominjajo. kot poroča AFP — da sporazum, ki so ga podpisali pred mesecem po posredovanju šefa opazovalcev OZN generala Bulla o prekinitvi ognja tn prepovedi plovbe za egipt.ske in izraelske ladje po sueškem pre- j .topu velja samo še danes j n da uradno danes ni ob- ; no vi jen. N^sprniemliiva zahteva ZDA RTFNIKO 27 avg. (Tanjug ) Mehiški minister za zunanje zadeve Antonio Ca-rillo Flores je odločno zavrgel izjave v ameriškem kongresu o nekakšni »pravici Združenih držav Amerike, da v primeru obroženega napa da na katerokoli državo La tinske Amerike vojaško intervenirajo po svoji razsoji in brez pesvetovanja z regio nalnimi organi«. »Nobena država si ne more enostransko prisvajati pravic za obrambo druge drža ve. če za takšno pomoč ni bila izrečena izrecna zahte va« je rekel minister. Izjava State Departmenta o »pra vici ZDA na intervencijo«, v aterikoli državi tega kontinenta je izzvala val ostrih reakcij v mnogih latinskoameriških državah. Ponesrečenec umrl v bolnišnici LJUBLJANA. 27. avgusta. V ljubljanski bolnišnici je včeraj umrl 55-letni Jože Križman. Ponesrečil se je, ko e šsl peš s Turjaka v dolino v petek pozno z,večer. Za njim je pripeljal doslej še neznani tovornjak, ki ga je zadel z levo stranjo in ga zbil po tleh. Voznik ni ustavil ampak je po nesreči pobegnil. Hudo ranjenega Križmana so odpeljali v bolnišnici dr. Petra Držaja v šiško, kjer je osem ur po nesreči umrl. Urugvaj je ustavi! ves uvoz Obstajajo predlogi, da bi razglasili moratorij nad tujimi dolgovi MONTEVIDEO, 27. avg. (Tanjug). — Urugvajska vlada je sklenila suspendirati ves uvoz, razen uvoza najvažnejšega blaga. Ta ukrep j je posledica težke finančne S krize v državi. Urugvaj mo- I ra v naslednjih 20 dneh od- I plačati 20 milijonov dolar- | jev dolga v inozemstvu, do 1 konca leta pa še 45 milijo- j nov dolarjev Predsednik Ge-stido pa je pred nedavnim izjavil, da ima vlada na voljo devizne rezerve v vrednosti 35 milijonov dolarjev. Vlada je tretjič v zadnjih 5 mesecih uradno devalvirala nacionalni pezos. Zadnja devalvacija je določila tečaj, po katerem velja ameriški dolar 99 peaov, kar pomeni, da se je vrednost urugvajske valute zmanjšala za 12®/ii. Zaradi pomanjkanja dolarjev pa kljub temu plačujejo na črni borzi za dolar od 110 do 115 pezov. Vlada je sklenila poiskati nova posojila v inozemstvu. Obstajajo predlogi, da bi razglasili moratorij nad tujimi dolgovi, vendar se vlada še ni odločila za ta korak. Urugvajski dolgovi v inozemstvu zdaj znašajo več kot 500 milijonov dolarjev. Zato je Gesti do apeliral, naj ves narod sprejme politiko varčevanja in žrtvovanja, da bi državo rešili »katastrofalnega poloma«. Opozoril je ljudstvo, da je situacija že sedaj »zelo kritična«. Boji v N:karagvi MEXIKO. 27. avg. (Tanjug) Oblasti v Managvi, glavnem mestu Nikaragve, so sporočile, da je zadušen poizkus ustvarjanja »gverilske fronte« na severu te največje central-no-ameriške države. Po sporočilu ministrstva vojske so vojaški odredi uničili tri odrede gverilcev in ubili 25 upornikov. To so prva poročila o gverilskih borbah v Nikaragvi. Ameriške bombe na južnovšefnamske policaje SAIGON, 27. avg. (AP). -Ameriško poveljstvo v Sai gonu je šele danes sporočilo, da je v južnem delu demilitarizirane cone pred kratkim izgubilo življenje 11 južno-vietnamskih policajev. Policaji južnovietnamskega režima so bili ubiti med bombardiranjem ameriških bombnikov B-52 južno od reke Ben Hai, ki deli Severni Vi etnam od Južnega. Enota ubitih policajev je bila v bli žini mostu poimenovanega »most svobode«, ki ga uporabljajo pri zamenjavi ujet, nikov. OAE o Biafri? LAGOS, 27. avg. Kot poroča AP je vlada Biafre zahtevala, naj bi obravnavanje razmer v Nigeriji vključili v dnevni red sestanka organizacije afriške enotnosti, ki bo prihodnji mesec v Kinshasi. Vodja režima v Enuguju, Edzukvu, je poslal poročila sekretariatu organizacije af riške enotnosti in vsem šefom afriških držav. Izrazil je mišljenje, da kriza v Nigeriji zahteva razpravljanje v organizaciji afriške enotno sti. Nigerija je odločno naspro tovala zahtevam Biafre ter poudarila, da je konflikt v Nigeriji interna zadeva države. Predlog KP Kolumbije Zavzema se za sklic konference vseh revolucionarnih delavskih partij Latinske Amerike RIO DE JANEIRO, 27. avg. (Tanjug). Uradno glasilo KP Kolumbije »Vos Proletario« piše, da so komunistične partije Brazilije, Argentine, Venezuele in Kolumbije predlagale sklic vseh revolucionarnih komunističnih in delavskih partij Latinske Amerike. Cilj tega kontinentalnega zasedanja bi bil — kot piše časnik, ugotoviti stališča komunističnih partij v revolucionarnem boju in obravnavati razmere v mednarodnem delavskem gibanju. Zadnje zasedanje komunističnih partij Latinske Amerike je bilo leta 1964 v Havani. »Vos proletario« poudarja, da je sedaj izredno pomembno ustvariti enotnost revolucionarnih sil, toda na temelju spoštovanja načel, avtonomnih stališč in politike vsake partije, ki mora določati sredstva in taktiko revolucije, ustrezno konkretnim razmeram v vsaki državi. Glasilo KP Kolumbije se zavzema za uporabo cele zakladnice revolucionarnega boja in meni, da je napačno vztrajati le pri oboroženem boju za ljudsko oblast v Latinski Ameriki. Ta partija zato obsoja vse desi-dent.ske skupine, ki si prizadevajo, da bi izzvale razcep v kontinentalnem revolucionarnem gibanju, zahtevajoč gverilski boj in odbijajoč vse druge načine. Voditelji gverilskega gibanja na severu Kolumbije, ki se imenuje »Armada nacionalne osvoboditve« (F.LN), pa so ostro napadli vodstvo komunistične partije Kolumbije z generalnim sekretarjem Gil-bertom Viero na čelu earadi »izdajalskega revizionističnega in maiomeščansko-buržoazne-ga stališča« ELN združuje tisti gverilske skupine, ki menijo, da je možno samo z orožjem osvojiti oblast v državi. Zato so te dni v prvem javnem dokumentu obsodili komunistično partijo Kolumbije. »Edina pot, po kateri lahko ljudstvo prevzame oblast, je oborožena revolucija,« piše v tem dokumentu ELN. Centralni komite KP Kolumbije pa obtožuje »paktiranja z vladno oligarhijo«. Komunistična partija K lumbije m obsodila gver: skega boja vendar pa le sm tra, da to ni glavno, niti ec no sredstvo kolumbijske i volucije. Pod vodstvom k munistične partije Kolumbi deluje gverilsko gibanje »Ob rožene sile kolumbijske rev luči je«, ki predvsem združ jejo nezadovoljne kmete boju za zemljo in novo o last, vendar to gibanje ni organski zvezi z ELN. Praznovanje v sežanski občini V Senožečah so odkrili spomenik padlim borcem NOV SENOŽEČE, 27. avg. — V okviru številnih prireditev ob sežanskem občinskem prazniku se je občinska skupščina danes popoldne sestala v Senožečah na slavnostno sejo. Na njej so obudili spomin na slavno narodnoosvobodilno borbo in povojno graditev v občini. Na seji so sklenili, da bo lani zgrajena šola v Herpeljah odslej nosila ime znanega primor- j skega partizanskega voditelja. nedavno umrlega narodnega heroja Dragomira Benčiča—Brkina. Senožeče, kraj na razpotju nad obalnim in srednjil Krasom, se je dostojno pripravil na praznik. Občani so naselje prenovili in v tako svečanem vzdušju sprejeli številne goste, ki so prišli na odkritje spomenika padlim borcem. Spomenik je izdelal akademski kipar Marjan Keršič—Belač. Po govoru zveznega poslanca Jožeta Eržena je spomenik odkril prvoborec tega kraja Jože Može. K prazničnemu vzdušju j sta prispevala postojnska \ godba na pihala ter gori- j ško gledališče, ki je uprizorilo pravi partizanski miting in z njim navdušilo vse navzoče. Popoldne pa so se v Senožečah srečali nekdanji borci tega območja G. G. Nov gasilski dom v Ajdovščini AJDOVŠČINA. 27. avg. Danes so tu odprli nov gasilski dom. Sredstva je deloma prispevala novogoriška zavarovalnica, deloma pa so ajdovski gasilci najeli kredit. I. S. Plesni turnir v Rogaški Slatini ROGAŠKA SLATINA, 27. avgusta. — V veliki dvorani zdravilišča Rogaška Slatina je bila sinoči osrednja turistična zabavna prireditev sezone — velik plesni turnir Med številnimi plesnimi pari je požel največje priznanje in dosegel tudi prvo mesto plesni par iz Maribora. F. K. Brazilski peterčki umrli CAMPINA GRANDE, 27. avg (Reuter). Peterčki, ki so se rodili v brazilskem mestu Campina Grande, so 24 ur po rojstvu umrli. Njihova mati 25-letna Maria Luisa dos San tos ni v nevarnosti. Saigonski režim bi se rad pogajal z osvobodilno fronto SAIGON, 27. avg. Šef sai-gonskega vojaškega režima general Nguyen Van Thieu je danes izjavil, da je južno-vietnamska vlada pripravljena pogajati se z osvobodilno fronto Južnega Vietnama. Kot poroča Reuter, je general Thieu dejal, da so predstavniki Saigona pripravljeni sestati se s katerimkoli predstavnikom osvobodilne fronte, ne bodo pa pošiljali nobenega vabila. Saigonski vojaški režim je v preteklosti trdovratno odbijal vsako možnost neposrednih pogajanj z osvobodilno fronto. Dovoljeval je samo možnost, da predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte sodelujejo v okviru delegacije DR Vietnama na morebitnih mirovnih pogaja-njih. Partizansko slavje na Vrheh Z zbora lil. štajerske brigade VDV TRBOVLJE, 27. avg. — Številni Zasavčani so dopoldne prisrčno pozdravili na partizanskih Vrheh nad Trbovljami borce III. štajerske brigade VDV, ki so se danes zbrali na I. zboru brigade. Slovesnosti so se udeležili u-di zvezni poslanec Bogo Gorjan, sekretar revirskega komiteja ZKS Marjan Orožen in številni gostje. Nekaj po deveti uri dopoldne so prišli na Vrhe s Partizanskega vrha in Mrzlice borci revirske, kozjanske, koroške in pohorske patrulje, ki so v treh dneh obiskali partizanske kraje, bojišča m postojanke VOS na nekdanjem operativnem območju omenjene brigade. Komandirji patrulj so raportirali nekdanjemu namestniku komandanta brigade Zdravku Gomazeli ju—Janezu. Osrednja slovesnost pa se je začela ob 10. uri dopoldne, ko je podpolkovnik Zdravko Gomazeli predal raport predsedniku ibčinske skupščine Trbovlje Jožetu Lazniku. V krajšem govoru je pri tem orisa! nastanek, naloge in akcije III štajerske brigade VDV, ki ie bila za svoje zasluge odlikovana z Redom bratstva in enotnosti I. stopnje ter 7. vojaško zastavo. Zvezni poslanec Bogo Gorjan je nato v svojem govoru omenil pomen delovanja enot VDV. katerih del je bila omenjena brigada. Nato je poudaril, da morajo biti nekdanji borci povsod tam, kjer živijo in delajo, aktivni in prizadevni tako, kot so bili v najtežjih dneh naše revolucije Borci III. štajerske brigade VDV so z današnjega zbora poslali pozdravno pismo vrhovnemu komandantu JLA maršalu Titu. P. B. John Denver-Frenk prispel na obisk LJUBLJANA, 27. avg. — Danes popoldne je dopotoval na ljubljansko letališče John Denver-Frenk iz Nove Zelandije, slovenski partizan iz leta 1941 in častni major JLA. Ob prihodu so gosta pričakali njegovi bojni tovariši — šercerjevci, ki se bodo z njim udeležili proslave 25-let.nice ustanovitve brigade v Slovenjem Gradcu 17. septembra. Med svojim enomesečnim bivanjem v Sloveniji bo obiskal tudi prizorišča borb šercerjeve brigade, predvsem Krvavo peč pod Mokrcem, kjer je bil ranjen kot komandant 2. bataljona v boju z Italijani in Nemci konec avgusta 1943. Jutri bo gosta sprejel predsednik RO ZZB Franc Lesko-šek-Luka. G. Avtobus se je prevrnil KRANJ, 27. avg. — Pri srečanju s tovornim avtomobilom je danes okrog 13. ure na stari cesti Kranj—Jesenice zdrsnil s ceste avtobus FAP, ki ga je vozil 26-letni Karel Colnarič, šofer avtobusa je bil pri nesreči hudo ranjen, laže ranjena pa sta bila njegova žena Marija in dveletni sin Pavel. Nesreča se je zgodila na odseku ceste med Podbrez-jem in Posavcem. Colnarič je peljal avtobus last jeseniške enote Ljubljana transporta proti Posavcu. Na blagem ovinku mu je nasproti pripeljal tovornjak znamke mercedes, ki ga je vozil 30-letni zasebni prevoznik Franc Markelj. Colnarič se je tovornjaku umaknil in s kolesi zapeljal na neutrjen rob. Potem se je prevrnil na levi bok in zdrsel še deset metrov po cesti. Škode na avtobusu je za približno dva mdliijona starih dinarjev. Obtožen uboja na Hrušici Kaže, da je pojasnjen skrivnostni uboj Jožeta Gorjanca KRANJ, 27. avg. — »Kdo je bil ubijalec?« so se spraševali po Jesenicah in okoU-ci, ko so letos, 5. maja zvedeli za skrivnostni uboj na Hrušici nad Jesenicami Tisto jutro so namreč našli mrtvega 65-letnega Jožeta Gorjanca v njegovi sobi. Po kojnik je bil samski in o nje govem osebnem življenju lju dje v vasi niso veliko vedeli Zato je bila tudi raziskava dokaj težja. Preiskava je takrat ugotovila le to. da Gorjanc ni umrl naravne smrti, marveč da i e bil zadavljen. Okrožno javno tožilstvo iz Kranja je uvedlo preiskavo, ki jo je te dni zaključilo. Zaslišali so 13 prič in upoštevali ugotovitve treh izvedencev. Našli so tudi pr stne odtise in drugo dokaz no gradivo. Na podlagi vsega tega so osumil, in priprli delavca jeseniškega gradbenega podjetja Ljuba Subotiča iz Bos. Gradiške. Razpra va bo pred Okrožnim sodiščem v Kranju septembra Od lanskega oktobra je to na območju tega sodišča že sedmi naklepni uboj, ki so ga raziskovali. Prav tako pa so na sodišču zaskrbljeni zaradi velikega števila smrtnih nesreč na cestah. V juliju in do 20. avgusta so prometne nesreče na gorenjskih cestah terjale že 12 smrtnih žrtev, med temi največ meč inozemci K. M. Smrtna nesreča mopedista NOVO MESTO. 27. avgusta. Na avtomobilski cesti v bližini naselja Hmeljčič se je danes opoldne z mopedom smrtno ponesrečil 50-letni Anton Gričar, doma iz Nemške vasi pri Trebnjem. Mopedista je podrl osebni avtomobil, s katerim je Mariborčan 56-letni Josip Kos prehiteval kolono drugih vozil v trenutku, ko je nasproti pripeljal mopedist. Avtomobil je s tako silo treščil v Gričarja, da je tega vrglo v jarek, kjer je obležal hudo ranjen Ponesrečenca so odpeljali v novomeško bolnišnico, vendar je že med prevo zom umrl. Na ovinku ga je zaneslo KOZINA, 27. avgusta. V Ga-berku pri vasi Materija sta se danes okrog 15. ure ponesrečila zakonca Zaccarelli iz Gorice. Aldo Zaccarelli je z osebnim avtomobilom peljal iz Kozine proti Reki, ko ga je na ovinku zaneslo in se je zaletel v obcestno drevo. Pri trčenju sta se Aldo Zaccarelli in njegova žena Elda huie ranila in so ju odpeljali v Italijo v goriško bolnišnico. škode na njunem vozilu je za nekaj manj kot pol milijona starih dinarjev. Nezgoda z brusilnim strojem IVANČNA GORICA. 27 avgusta. Danes okrog 8. ure zjutraj se je v podjetju strojno mizarstvo Šentvid, v obratu Stična, ponesrečil 34-letni Anton Omejc iz Stične 56. Skupaj s tovarišem Adolfom Megličem ie montiral brusilno napravo Ko 1e bilo delo opravljeno. ie Omejc ostal pri stroju, Meglič pa je vključil stikalo. Stroj je stekel, nekaj trenutkov za tem pa je en del stroja odletel stran in zadel Omejca v trebuh. Ponesrečenca so hudo ranjenega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Komisija je kasneje ugotovila, da je bil brusilni stroj že precej izrabljen, razen tega pa še pomanjkljivo zavarovan. Zadnje vesti V torek konferenca šefov arabskih dežel KARTUM, 27. avgusta. — Konferenca šefov arabskih dežel se bo začela v torek popoldne. To so uradno sporočili nocoj, ob zaključku sestanka ministrov za zunanje zadeve arabskih dežel. Na tem sestanku so sprejeli tudi dnevni red konference. Na unevnem redu sestanka šefov arabskih držav bo utrjevanje skupne akcije pri odstranjevanju posledic izra-e.ske agresije na vojaškem in gospodarskem področju. Analizirali bodo tudi hibe in razhajanja med arabskimi deželami, ki so omogočila agresijo, pa tudi razvijanje bolj učinkovitega sodelovanja med arabskimi deželami. — Razpravljali bodo tudi o ukinitvi tujih baz na arabskem ozemlju in pripravili nadaljnjo strategijo na političnem, vojaškem in gospodarskem področju. Iz egiptovskih virov je slišati, da so ministri za zunanje zadeve arabskih dežel ocenili dolgotrajni spor med ZAR in Saudsko Arabijo zaradi Jemena kot eden najbolj pomembnih problemov. ki razdvajajo arabski svet. Zato so pozdravili napovedani sestanek med predsednikom | Naserjem in kraljem Fejsalom, na katerem se bosta pogovarjala o podrobnostih izgladitve tega spora. Gospodarski pogovori Jugoslavija — ZAR KAIRO. 27. avg. (Tanjug) — V Kairu so še začeli gospodarski pogovori med Jugoslavijo in ZAR. Našo delegacijo vodi sekretar za zunanjo trgovino Vasil Griv-čev, delegacijo ZAR pa minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino Hasan Abas Zaki. Naša delegacija se je pogovarjala tudi z egiptovskim ministrom za plan El Kajsunijem. Delovne skupine gospodarskih strokovnjakov ZAR in Jugoslavije analizirajo posameznosti gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Po prvih pogovorih so sporočili, da so obravnavali tri vprašanja: trgovinsko menjavo med Jugoslavijo in ZAR v letu 1967 v luči izra elske agresije' na arabske dežele, možnost industrijskega in tehničnega sodelovanja ter znanstvene pomoči, ki bi jo Jugoslavija nudila ZAR in vprašanje investicijskih del. ki so jih v Egiptu opravila nekatera jugoslovanska podjetja. Pogovori se bodo jutri nadaljevali. Protesti ob manevrih NATO RIM, 27. avgusta (TASS) Protestna gesla proti atlant skemu paktu ter za svobodo Vietnama in Grčije so se pojavila v mestih in vaseh v severni Italiji, kjer so se včeraj začeli manevri sil NATO. Nacionalno združenje italijanskih borcev odpora, generalna konfederacija dela in mladinske organizacije so v Udinah razobesile velik lepak zoper atlantski pakt. Na pobudo italijanske KP so v mnogih industrijskih podjetjih bila protestna zborovanja. Pristaniški delavci v Trstu so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo zoper manevre atlantskega pakta in zoper zborovanje rezervnih oficirjev atlantskega pakta, ki je napovedano v tem mestu. Napad na portugalska letala DAR ES SALAM, 27. avgusta (AP). Osvobodilna fronta Mozambika je sporočila, da so njeni borci z minometalci napadli neko letališče in na njem uničili tri portugalska letala. Taiearami NAPAD BREZ”ŽRTEV — VIENTIANE V soboto ponoči so vrgli dve bombi v štab garnizije Patet Lao v Vien-tianu. Poročajo, da ni bil nihče ranjen. Napadalcev niso odkrili. SMRT NA CESTAH IN V VODI — VARŠAVA. Zaradi avtomobilskih nesreč je bilo na Poljskem letos 1543 mrtvih, utonilo pa je 1094 oseb. Med žrtvami je veliko otrok, mlajših kot 14 let, GRČIJA BO DOBILA KREDIT - W ASHIN GTON. Mednarodna banka je demantirala poročilo, po katerem naj bi pretrgali pogajanja o posojilu Grčiji Predstavnik mednarodne banke je izjavil, da pogajanja o posojilu Grčiji napredujejo in da niso tej državi odpovedali niti enega posojila. Poročilo o odpovedi posojil Grčiji v višini 20 milijonov dolarjev izvira iz Stockholma, kjer je švedski komite za osvoboditev Grčije ARETACIJE OFICIRJEV - DJAKARTA Reuter poroča, da so aretirali funkcionarja indonezijskega generalštaba polkovnika Sibika m nekatere druge oficirje Obtoženi so, da so pomagali komunističnemu gibanju ZAVRNJEN PROTEST - NEW DELHI Indijska vlada je zavrnila kitajski protest zaradi koniisciranja določenega števila izvodov kitajske knjige »Misli Mao Ce Tunga«. Knjige naj bi zaplenila indijska carina SELITEV MILIJARD DOLARJEV — KAIRO >A1 Abram« objavlja poročlo svojega dopisnika iz Kartuma, kjer tudi piše, da so Saudska Arabija, Kuvait in Libija obljubile, da bodo postopoma vzele svoje devize iz bank tistih držav, ki so pomagale Izraelu med arabsko-izrael-skim spopadom Po nekaterih podatkih, pripominja časnik, gre za približno dve milijardi osemsto milijonov dolarjev. POLYOMIELITIS — CUAYAfcjUIL Ministrstvo za zdravstvo Ekvadorja je sporočilo, da je v deželi v zadnjih dveh mesecih umrlo zaradi polyomielitisa 40 otrok Doslej so zabeležili skupaj. 272 primerov obolenj. GRŠKI KRALJ SKOZI STRANSKA VRATA — TORONTO Kralj Konstantin in njegova soproga sta prispela iz New Yorka v Toronto na krajši zasebni bisk Skupina Grkov — demonstrantov - je sprejela kraljevski par pri vhodu na letališče s protetsnimi transparenti, s katerimi so zahtevali ukinitev diktature v Grčiji Da bi se izognila srečanju z demonstranti sta grški kralj in kraljica zapustila letališče skozi stranski izhod ŠALIZl SE IE VRNI1 IZ ŽENEVE - KAIRO Sef misije združenih narodov za arabski jug Abdei Satar ša-lizi je prispel iz Ženeve v Kairo S predstavniki fronte osvoboditve arabskega luga kot tudi s funkcionarji ZAR se bo pogovarjal o bodočnosti južne Arabije SPOPAD Z GVERILCI - GVATEMALA V spopadu med gverilci in policijskimi silami blizu parlamenta sta padla dva gverilca dva policaja pa sta bila ranjena TRGOVSKI SPORAZUM - AKRA Gana in ZAR sta podpisali nov sporazum o trgovini m plačevanju Tako so — kot so izjavili v neuradnih krogih opravili revizijo sporazuma iz leta 1961 v skladu s priporočili mednarodnega monetarnega sklada. '•*a še to AZIL — Skupina zagrebških turistov je ondan ponoči zašla v Bolu na Braču v zapor Gostje nikier niso mogli najti prenočišča pa so navdušeni sprejeli miličnikov predlog. naj prespijo v zaporu. Preiskave ne bo. Vreme 27 avgusta 1967 ob 13 uri P ^LJUBLJANA .ZAGR/ koper /• Xr ji%k SONČNO ^ DELNO OBUCNO OBLAČNO NEVIHTE "V.V. DE 1 Vz// *** DUBROVNIK V SNEG — MEJE VREMENSKIH PODRtClJ i emperatura ob 07 13 Ljubljana 16 24 Planica 10 — Brnik 13 24 Maribor 17 24 Sloveni Gradec 16 22 Celje 17 Novo mesto 16 24 Koper 20 25 Kredarica 4 8 Reka 20 26 Pulj 20 25 Split 20 27 Dubrovnik 23 28 Zagreb 16 25 Beograd 18 23 Sarajevo 13 25 Titograd 24 32 Skopje 18 32 Celovec 13 21 Gradec 15 24 Dunaj 16 22 Milano 18 26 Genova 21 26 Mtinchen 14 22 Zlirich 13 21 Benetke 19 25 Prognoza . Ki ; M » INSK A SLIKA: Nad srednjo in zahodno Ev 'opo se zadržuje področje vi sokega zračnega pritiska Hla 1en zrak se Dočasi umika na vzhod, nad naše kraje pa ie oričel dotekati toplejši zrak NAPOVED ZA PONEDELJEK SLOVENIJA: Pretežno sončno bo. Najnižje nočne temperature bodo okoli 10, v Primorju 17, najvišje dnevne med 24 in 28 stopinja mi C Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla JUGOSLAVIJA: Pretežno sončno bo, v notranjosti države vmes zmerne po oblačitve s krajevnimi nevih tami, predvsem v vzhodnih kra-lih. 1 TEMPERATURE: Popoldne Je bila temperatu ra zraka v Kopru 26, morja pa 25 stopinj C. t