A""fri$k/i Domovima
NO.
Ar.yb.
H tPfWT
mm« in i^ouam omi
IVgWg/»IU—HOIWF
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 17, 1968
SLOV6NIAH
MOmtlNO N€WSPAPift
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Političen cilj obiska Clifforda v Saigonu
Obrambni tajnik C. Clifford je v Južnem Vietnamu, da bo od blizu proučil položaj in nato o njem poročal predsedniku L. B. Johnsonu, ko bo ta koncem tedna prišel v Honolulu na razgovore s predsednikom Južnega Vietnama van Thieu-jem.	,
SAIGON, J. Viet. — Na frontah državljanske vojne v Vietnamu vlada relativno zatišje, s tega stališča obisk tajnika za narodno obrambo ni ravno ne-obhodno potreben. Mora imeti tudi političen pomen in namen, kar je razumljivo samo po sebi. Saj je Clifford član Johnsonovega kabineta, torej tudi političen človek.
Političen namen svojega potovanja je Clifford izdal že na svoji prvi tiskovni konferenci. Rekel je, da bo naša administracija dala saigonski vladi vse podrebno moderno orožje tudi takrat, kadar bi to ne šlo v račun potreb po orožju in municiji, ki jih imajo ameriške čete v Vietnamu. Do sedaj so imele pred nost dobave ameriškim četam, sedaj bodo deležne prednosti saigonske čete.
To napoveduje veliko taktično spremembo v saigonskem vojskovanju. Ako bodo saigonske čete imele prednost pri dobavah orožja in municije, bodo imele tudi dolžnost, da nosijo vse breme vojskovanja s HoČiminho-vimi divizijami. Ali bodo to dolžnost tudi hotele prevzeti? Ali so ji tudi dorastle? Verjetno je saigonska vlada dala Cliffordu pritrdilen odgovor.
S tem bo razgovor med Clif-fordom in saigonsko vlado končan, nadaljeval ga bo pa predsednik Johnson na Tihem oceanu. Tudi tam mu bo saigonska vlada zatrjevala, da se zaveda svoje dolžnosti in da jo bo tudi Vršila. Petletno vojskovanje v Vietnamu je Johnsona naučilo, da je treba biti oprezen. Opreznost mu bo pa narekovala, da Pove saigonskim politikom, kako se bo Amerika obnašala, ako sagonska vlada ne bo vršila svoje dolžnosti. Okoli te Johnsonove izjave se bo odvijal glavni Johnsonov razgovor s člani saigonske vlade.
Podrobnosti o tem razgovoru bomo zvedeli pozno, morda šele potem, ko bo Johnson v pokoju zunaj Bele hiše. Razgovor bo hiorda usoden za našo saigonsko Politiko. Cliffordov obisk v Saigonu mu je le pripravil pot.
Novi grobovi
Frank J. Barski
V ponedeljek ob petih pop. je preminul v Euclid General bolnišnici Frank J. Barski, star 58 let in rojen v Clevelandu. V Ge-nevi, Ohio, je živel zadnjih 13 let. Delal je pri Cleveland Graphite Bronze Co. Zapušča ženo Vero, roj. Mišmaš. Spadal je k Dads Club of Veterans of Foreign Wars, Fraternal brothers of Eagles in Tri-County Grape Growers Association. V Clevelandu zapušča mačeho Mrs. Stanley Barski, sina Aliena F. v Wickliffu, Ohio, Stanleya pa v U.S. Army, brata Johna in An-thonyja ter pet sester (v Clevelandu in Genevi). Pogreb bo v petek ob 11.. uri v Assumption cerkvi v Genevi, Ohio. Pokopan bo na Mechanicsville pokopališču v Austinburg, Ohio. Truplo leži v Belding Webster pogrebnem zavodu, 175 South Broadway, Geneva, Ohio. Obiski so nocoj od 7. do 9. ure, jutri pa od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zvečer. Jutri, v četrtek, zvečer ob sedmih bodo ob mrtvaškem odru molili sv. rožni venec.
Johnson lagoiovil Izraelu podporo ZDA
Ameriški poslanik pri ZN George W. Bali je izroči predsedniku vlade Izraela sporočilo, da bodo ZDA vstrajale pri svojem seda njem stališču glede Srednjega vzhoda.
t)e Gaulla dež ni ustavil
PARIZ, Fr. — Na narodni Praznik, na Dan Bastille je bila v glavnem mestu vsakoletna velika vojaška parada. Kljub hudemu dežju se je vozil predsednik republike gen. De Gaulle v odprtem avtomobilu na čelu sprevoda, nato pa s pokritega Prostora na tribuni gledal spre-vod, ko je šel mimo njega. Ko-^aj je bila parada dobro končala, se je zjasnilo in je posvetilo sonce.
SHOWERS
Deževno, soparno. Naj višja temperatura okoli 88.
Andrew Valencie
Včeraj je umrl na svojem domu na Skyline Drive 81 let stari Andrew Valencie, rojen v Javorju na Notranjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1906 in bil zaposlen do svoje upokojitve leta 1953 pri N. Y. Central železnici. Bil je vdovec po 1. 1926 umrli ženi Johanni, roj. Šavs, oče Mrs. Frances Zaller (vdovi Daniela Zalarja, umrlega lani v januarju) in Mrs. Carl (Josephine) Kaminski, 6-krat stari oče, 6-krat praoče. Zapustil je tudi enega brata v Sloveniji. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla.'
Frank J. Maclvor
V Richmond Hts. General Hospital je umrl včeraj 72 let stari Frank J. Maclvor s 13605 Othello Avenue, zaposlen pri mestu Clevelandu, mož Elsie, oče Mrs. John (Betty Jane) Scharf in Roberta, 3-krat stari oče. Zapustil je tudi 5 bratov in 1 sestro. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.45, v cerkev sv. Jerama ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
JERUZALEM, Iz. — Položaj na Srednjem vzhodu se je začel zategovati, od kar so Rusi znova opremili arabske države z modernim orožjem, ki so ga te lani izgubila v vojni z Izraelom. Nekatere od teh držav kažejo znova bojevitost in voljo do novega merjenja moči z Izraelom. Naserjev Egipt je še nekam zadržan, Sirija pa kaže pravo bojevitost. Jordanija se zaveda, da vojaško ne pomeni veliko in da se Izraelu ne more postaviti uspešno nasproti. Njo pri vsem posledice zadnje vojne najbolj teže, ker imajo Izraelci najro-dovitnejši in najbogatejši predel Jordanije zaseden.
Arabske države bi nemara tvegale nov vojni spopad z Izraelom, če Li dobile v tej smeri kako podporo Sovjetske zveze. Zato je bil pretekli teden tudi Naser v Moskvi. Tam za novo vojno niso prav nič vneti in so to Naserju tudi kar naravnost povedali. Zavedajo se nevarnosti, da bi jih taka vojna utegnila zaplesti v neposredni spo-' pad z Združenimi državami. Tudi v Washingtonu se hočejo takemu spopadu izogniti, če je le mogoče.
Predsednik L. B. Johnson je preko poslanika G. W. Balla poslal predsedniku izraelske vlade Eshkolu spomenico, v kateri ga zagotavlja, da stoje ZDA še vedno na znani izjavi petih točk od lanskega junija. To sporočilo naj bi na eni strani pomirilo Izrael, na drugi pa tudi arabske države.
Združene države se skušajo zavarovati pred nujnostjo neposrednega posega v morebitni vojni spopad na Srednjem vzhodu tudi s tem, da so dale Izraelu nekaj novega modernega orožja. Ta je dobil znane Hawk protiletalske rakete, rad pa bi na vsak način dobil vsaj še 50 ameriških jet lovskih letal vrste Phantom. Washington se za to doslej še ni odločil.
Svetovni svet cerkva za pomoč Biafranom
UPSALA, Šved. — Svetovni svet cerkva, v katerem so povezane protestantovske in pravoslavna cerkev, je na svojem tukajšnjem zasedanju znova pozval vse svoje člane, naj pomagajo nabrati nove 3 milijone dolarjev za pomoč stradajočim Biafranom. Istočaspo se je obrnil na razne vlade in jih prosil, naj pomagajo, da bo mogel živež v Biafro, kjer stradajo milijoni žena in otrok.
Svetovni svet cerkva je zbral že v preteklem marcu 3 milijone dolarjev in tem dodal nato še $800,000 za prevoz pomoči v Biafro, nekdanjo Vzhodno pokrajino Nigerije. Vsa pomoč gre sedaj v Biafro še vedno le po zraku. Vozijo jo letala, ki imajo oporišče v Lizboni na Portugalskem.
Velika Britanija je v preteklih dneh iskala možnosti ustvaritve posebnih prehodov skozi ozemlje, ki je pod nadzorom nigerijskih čet, za prevoze živeža pod nadzorom Mednarodnega rdečega križa. Nigerija je pristala na to, pa zahtevala, da pristane na to tudi Biafra, predno 30 mogoče načrt izvesti. Biafra se za ta korak še ni odločila, izjavlja, da je bila doslej hrana, d je prišla v Biafro preko Nigerije, zastrupljena.
Kennedyjevi delegati bodo ostali še skupaj
HURON, S. D. — Delegati, ki so bili izvoljeni ali so drugače podpirali pokojnega senatorja R. F. Kennedy j a, so na sestanku tu sklenili, da bodo ostali sku-kaj, dokler ne vidijo na demokratski konvenciji, kako se bo položaj razvijal. Ta sklep utegne preprečiti izvolitev H . H. Humphrey j a pri prvem glasovanju in omogočiti bolj “odprto” konvencijo.
Splošno prevladuje mnenje, aa ima podpredsednik H. H. Humphrey na svoji strani že dovolj delagatov za imenovanje, toda do konvencije je še več kot dober mesec časa in položaj se dotlej lahko še spremeni. Skupina delegatov, ki so bili vezani na pokojnega sen. R. F. Kenne-dyja, hoče s svojim sklepom spremembo olajšati, če že ne naravnost omogočiti.
9
PRAGA "ZAVEZNIKOM1 PUSTITE NAS V MIRU!
Vojni minister gen. Martin Dzur je izjavil glavnemu glasilu Komunistične partije ČSR “Rude pravo”, da je osnovno načelo Varšavske zveze neumešavanje v notranje zadeve drugih držav. Istočasno je poudaril trdno pripadnost ČSR Varšavski zvezi in “socialističnemu bloku”. — Varšavsko “pismo” vstraja na skupnem posve-
tu, ki ga je KP ČSR pretekli teden odklonila.
PRAGA, ČSR. — Vodniki komunistične Češkoslovaške so zelo previdni in zadržani v svojih izjavah, prav posebno še odnosih do sosedov in Sovjetske zveze. Kljub vsemu je tako gen. Prchala v ponedeljek, kot vojni minister gen. Dzur včeraj povedal jasno, kaj sodi o pritisku ZSSR in njenih satelitov na vlado in partijsko vodstvo v ČSR. Gen. Prchala je dvodnevni posvet v Varšavi označil za “obžalovanja vredno dejanje”.
Včeraj je vojni minister gen. Martin Dzur izjavil zvestobo ČSR Varšavski zvezi in komunističnemu bloku, pa istočasno poudaril, da sloni zveza na načelu nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, članic Zveze. Izjava je bila objavljena dan po končanju varšavskega posveta, s katerega so vodniki ZSSR, Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske in Bolgarije poslali v Prago pismo s svojimi svarili in izrazi “zaskrbljenosti”. O vsebini pisma ni bilo sicer nič objavljenega, toda iz poročila o posvetu samem je očitno, da se ZSSR et Co. boje, da bi bil ali pod vplivom tujine ali od znotraj napravljen konec komunističnemu režimu v ČSR.
Ni izključeno, da so za tak slučaj predvideli možnost vojaškega posega v ČSR in da je gen. M. Dzur na to posredno odgovoril, naj se ne mešajo v notranje zadeve ČSR, ampak naj se brigajo za svoje lastne posle.
Da položaj le ni čisto brez nevarnosti posega v ČSR, dokazujeta izjava Tita, da v ZSSR “niso tako kratkovidni”, da bi se vmešali v notranje zadeve ČSR in izjava vodnika Romunije Ceausesca, da Varšavska zveza ne daje nikomur nobene pravice poseganja v notranje zadeve drugih držav, članic Zveze.
Hočiminhova propaganda še zmeraj nadkriljuje ameriško?
CLEVELAND, O. — Nerodno je človeku postaviti to vprašanje, pa ga mora stvarnosti na ljubo. Ako gledamo na poročila o vojskovanju v Vietnamu s političnega stališča, dobimo namreč sledečo sliko:
Pobuda za vojskovanje je prešla na komunistično stran. Vsaj začasno je pokopan načrt general Westmorelanda: sovražnika iskati in ga uničevati. Ta sprememba v ameriški taktiki je očitno plod sedanjega političnega položaja v naši deželi. Smo sredi volivne kampanje, vsi vemo, da vojskovanje v Vietnamu ni priljubljeno. Treba ga je torej omejiti, kar se da, da ne bo prevelikih zgub. Temu cilju je treba prikrojiti tudi taktično vojskovanje. Zato smo v notranjosti Vietnama opustili nekatere vojaške postojanke, ki smo jih preje smatrali za važne, na primer znano postojanko Khe Sanh.
Ho Či Minh se je hitro znašel v novem položaju. Svojih
čet ne pošilja na napade na ameriške postojanke, kar jih je še. Zato je pa naročil svojim terencem in partizanom, da na komunističen način “pacificirajo” notranjost Vietnama. Žal o tem zvemo veliko premalo. Le evropsko časopisje poroča o tem, pa še to le od slučaja do slučaja.
Zato je Ho Či Minh vzel na piko glavno mesto južnega Vietnama Saigon. Ker ni naletel na odpor, ga je obdal vsaj s simboličnim napadalnim pasom. Na zunaj je seveda razvpil svojo taktiko kot priprave na mogočen napad na Saigon. Kaj je hotel s tem doseči? Da bo ves svet mislil, da so komunisti zasedli že vse vietnamsko podeželje in da je le še Saigon tisti otok sredi rdečega vietnamskega jezera, ki se upira rdečemu pritisku. Tega sicer na verjame svobodni svet, pač pa ves komunističen in ta je dosti velik, večji, kot navadno mislimo.
Pokazalo se je, da Ho Či
Minh noče napasti Saigona, kot nam je bilo to napovedano v poročilih iz Saigona. Poročila trdijo naenkrat, da so nekatere rdeče čete celo zapustile saigonsko okolico.
Marsikomu je to nerazumljivo. Je pa lahko razumljivo tistemu, ki gleda na vojskovanje v Vietnamu s Hočimin-hovimi političnimi očmi. Ho Či Minh naravnava vojaške operacije po političnih ciljih. “Obleganje Saigona” mora torej imeti političen cilj, tega pa trenutno ni. Obisk tajnika za narodno obrambo Clifforda in napovedan izlet predsednika Jonnsona na Tihi ocean nista politično toliko vredna, da bi Hanoi žrtvoval zanje svoje vojake in svoje orožje. Bliža se dalje čas republikanske konvencije. Ta bi bila za Ho Či Minha že vredna vojaške akcije, ako bi bil prepričan, da bodo v novembru zmagali republikanci. Sicer pa: kakšna razlika naj bo za Ho Či Minha, ako bo za republikanskega kandidata iz-
voljen Nixon ali Rockefeller? Ho Či Minh ne zaupa nobenemu kaj prida.
Do demokratske konvencije je še nekaj tednov. Za obleganje Saigona ni še torej nastopil primeren čas. Kdo ve, ali bo pa sploh nastopil. Saj predvideni junak na demokratski konvenciji Humphrey ne bo spremenil taktike, ki se je zanjo odločil Johnson. Ho Či Minh misli lahko, da že ve, da mu od demokratske konvencije ni treba pričakovati nobenega presenečenja in ne razočaranja.
Političnega povoda za obleganje Saigona torej ni. Že govorice o njem so pa dosegle svoj cilj: svet zunaj naše dežele misli, da so vietnamski komunisti politični gospodarji (ne pa zmeraj upravni) vsega Vietnama izven Saigona in da je saigonska vlada postala le mestno županstvo za Saigon in njegovo okolico. To pa Ho Či Minhu zaenkrat zadostuje.	LA.
“Tovariši” vztrajajo na zahtevi po sestanku
DUNAJ, Avstr. — Vesti iz Prage trdijo, da vztrajajo Sovjetska zveza, Poljska, Vzhodna Nemčija, Madžarska in Bolgarija na zahtevi po skupnem sestanku z vodniki Češkoslovaške, ki ga je ta pretekli torek odklonila, češ da trenutno zanj ni nobene prave potrebe. Ker ČSR ni marala takega sestanka, so se njene zaveznice zbrale same in v nedeljo ter ponedeljek razpravljale o položaju v ČSR. Svoje sklepe so poslale v Prago v posebnem “pismu”.
To pismo ni bilo objavljeno, toda zanesljive vesti trdijo, da vztrajajo rdeče zaveznice ČSR na zahtevi po sestanku. Popustile so le v toliko, da so sprejele ponudbo Prage po dvostranskih razgovorih, katerim pa mora v teku “dveh tednov” slediti skupni sestanek vseh petih in ČSR.
Živčna vojna se nadaljuje: ZSSR, Vzhodna Nemčija in Poljska, v manjši meri Madžarska in Bolgarija pritiskajo na liberalne vodnike Češkoslovaške, da ne bi šlo v svojih reformah predaleč, da ne bi dali Čehom in Slovakom preveč svobode, ker ji bil to slab zgled in huda vaba za podložnike v drugih komunističnih državah. Antonin Novotny, bivši vodnik ČSR, je bil v zadnjem času baje dvakrat na skrivaj v Moskvi, kjer je tamkajšnje partijske tovariše prosil pomoči pri poskusu vrnitve na oblast.
Javno mnenje na Češkem in Slovaškem se med tem vedno bolj trdno postavlja za nove vodnike in novo, večjo svobodo, ki jo je moralo tako dolgo pogrešati. Dubček in tovariši se zavedajo podpore javnega mnenja in tudi večine članstva Komunistične partije, zato so se doslej tako pogumno postavili v bran pritisku iz Moskve, Pankowa in Varšave. Vprašanje je, ali bodo ohranili mirne živce in vzdržali, pa pri tem le toliko pomirili svoje rdeče tovariše, da jih bodo pustili pri miru. Čas do 9. septembra, ko je napovedan izredni kongres Komunistične partije ČSR, bo čas hude preskušnje, čas ostre živčne vojne.
Ob deževnici in surovih ribah vzdržal 18 dni
NEW ORLEANS, La. — Mehiški ribič, ki so ga nosili tokovi in vetrovi v njegovem čolnu 13 dni po Mehiškem zalivu, dokler ga ni rešila belgijska ladja Escaut in ga odpeljala v Galveston, je dejal, da se je ohranil pri življenju z deževnico in s surovimi ribami, ki se mu jih je posrečilo ujeti.
Iz Clevelanda ^ in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Po seji bo zabava.
Zadnje slovo—
Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue vabi nocoj ob sedmih članstvo v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od pok. Mary Yerman. Na pogreb—
Članice Podr. št. 10 SZZ so vabljene, da se udeleže pogreba pok. Mary Yerman jutri, v četrtek, ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Zadušnica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Marijo Gorše ob 1. obletnici smrti.
Nevihta napravila precej škode
V zgodnjih jutranjih urah je pridrvela nad mesto huda nevihta, združena z močnim ve-rom. Na večih krajih je prekinila električno napeljavo in ;eč tisoč domov je bilo v jutranjih urah brez elektrike. Naj-jolj prizadet je bil N. Olmsted. Včeraj je padlo nad en palec ležja.
Prevrat v Iraku
BEJRUT, Lib. — Radio Bag-jad je objavil, ha je “vojaški poveljniški svet” ponoči odstavil predsednika gen. Abdel Rahmana Arefa in ga poslal z letalom v tujino, kjer je bila že preje njegova družina. Prevrat je bil izveden brez prebivanja krvi, ker se skupini oficirjev, ki je prevrat pripravila in izvedla, ni nihče upiral. V preteklih dveh ietih je bilo napravljenih že več podobnih poskusov, pa so vsi prišli prezgodaj na dan in so zato propadli.
Gen. Abdel Rahman Aref je nasledil kot predsednik republike svojega brata Abdel Salerna Arefa, ki je bil vodnik upora proti kralju Fejsalu in njegovi vladi 14. julija 1958. Oblast je tedaj padla v roke gen. Karim el-Kassema, ki pa so se mu čez par let armadni oficirji uprli in ga ubili. Vodstvo republike je prevzel Salem Aref, ki pa se je pred par leti smrtno ponesrečil z letalom.
Vodniki včerajšnjega prevrata trdijo, da so tega izvedli z name n o m ohranitve pridobitev revolucije 14. julija 1958”, ko je bil pognan z oblasti kralj Fejsal II., in “revolucije od 8. marca”, ko je bila končana oblast gen. Kassema.
Petletni potni list
WASHINGTON, D.C. —Predstavniški dom je izglasoval zakonski predlog za veljavnost potnih listov za 5 let namesto sedanje 3. Podoben predlog je izglasoval tudi že Senat, zato je verjetno, da bo novi zakon stopil
Zasedanje ZN odloženo
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik ZN U Tant je dejal, da bo povprašal države-čla-nice ZN, kaj mislijo o odložitvi začetka jesenskega rednega zasedanja glavne skupščine. Če se bo večina izjavila za preložitev, se bo skupščina sestala 1. oktobra namesto 17. septembra ali pa celo kasneje.
— Prvo osebno dvigalo je bilo postavljeno leta 1857 v New Yorku.
v veljavo še letos.
Novi, pet let veljavni potni list bo stal $12, med tem ko stane sedanji le $10. Sedanji 3 leta veljavni potni list je mogoče podaljšati po sedanjih predpisih za 2 leti proti pristojbini $5.
#117 Sl. Clair Ave. — HXnderion 1-082* —- Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
I	NAROČNINA:
E* * Združene države:
I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.Q0 za S mcaaca Ka Kanado in deželo izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece
*	Petkova Izdaja $5.00 na leto
1	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 £or 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 136 Weds., July 17, 1968
Kontrola oboroževanja ne bo zaspala
Med najvažnejše mednarodne pogodbe, kar jih je bilo letos podpisanih in jih bo še do konca leta, spada pogodba o kontroli prometa z atomskim in vodikovim strelivom. Pogodba ni ravno dosegla vseh postavljenih ciljev, ni torej popolna. Poleg tega jo nekaj držav ni podpisalo, med njimi tudi Zahodna Nemčija. Ne bi mogli reči, da je bonnska vlada napravila to iz hudomušnosti, je res prepričana, da so njene pravice kot dežele, ki ne proizvaja atomskega streliva, premalo zavarovane. Poleg tega noče ničesar vedeti o pogodbi tudi rdeča Kitajska s svojimi sateliti, pa tudi s svojo lastno proizvodnjo atomskega orožja, kar dela največ skrbi mednarodnim politikom. Pogodbe ni podpisala tudi Francija, toda s tem še ni rečeno, da ne bo pristala nanjo, ko se francoska ekskluzivistična politika počasi unese.
Pa je treba pri vsem tem pogodbo toplo pozdraviti, kar je tudi storilo vseh 61 držav, ki so pogodbo podpisale in ji pripomogle do veljave. Ob tej priliki je bil narejen nov korak na poti do mednarodne kontrole oboroževanja. Ruski ministrski predsednik Kosygin je ob podpisu dal dolgo iz javo, ki je v njej predlagal nadaljevanje pogajanj v razoro žitveni komisiji ZN in zanjo nabral tudi gradivo v obliki kar 9 točk, ki vse obravnavajo različne možnosti in vidike kontrole oboroževanja.
Vodilo bi nas predaleč, ako bi hoteli navesti vsebino vseh devet točk. Kdor ne ve zanje, naj se ne boji! V prihodnjih mesecih jih bo razorožitvena komisija ZN obrav navala na dolgo in široko in jih skušala obledati od vseh strani. Debata o njih bo pa trajala cela leta. Veseli bomo ako bi se mogel vsako leto leto doseči sporazum vsaj v eni ali dveh točkah.
Tovariš Kosygin je seveda nabral samo take točke, ki Moskvo posebno zanimajo. To oddaljuje njegovo zbirko predlogov od stvarnosti, pa je vendarle dobro. Vsaj vemo kje Moskvo najbolj čevelj žuli.
Zato je treba nekatere točke smatrati bolj za ruske želje kot za predlog, ki bi se dal kmalu uresničiti. Splošna prepoved rabe atomskega in vodikovega orožja je gotovo lepa stvar, pa nedosegljiva. Spomnimo se le, kakor dolgo je trajalo, da so se v mednarodni politiki sporazumeli o prepovedi preskušanja atomske in vodikove sile, pa še dogovo rjena prepoved ne obsega preskušanja pod zemljo, ker se niso mogli sporazumeti, kdo in kako naj nadzira tako preskušanje. Tudi razgovori o kontroli prometa z atomskim in vodikovim strelivom so trajali dolgo, akoravno sta bila Moskva in Washington med prvimi državami, ki so idejo osvojile. Splošno prepoved rabe atomskega in vodikovega streliva ne smemo smatrati le za rusko željo, da bi prišla pod mednarodno kontrolo proizvodnja, vse zaloge orožja naj bi pa bile uničene.
Moskva želi tudi, da bi bilo treba prepovedati rabo atomskih raket in bombnikov na veliko daljavo. Tudi podmornice kot' naše Polaris naj bi ne smele priti tako blizu tujim deželam, da bi jim lahko uničevale promet in gospodarstvo. V Kremlju bi dalje radi videli, da bi bilo sklenjenih čim več regijonalnih sporazumov, ki bi preprečevali rabo atomskega in vodikovega streliva na dogovorjenih velikih področjih na primer v Afriki, Južni Ameriki itd. Kot je vesolje že pogodbeno izločeno iz vojnih operacij, tako naj bo izločeno tudi morsko dno.
Naštevanje ruskih predlog je lahka stvar, neizmerno težko pa je dognati, kaj vse se za njimi lahko skriva. To ni motilo predsednika Johnsona, da je napovedal, da bo tudi naša dežela predložila Združenim narodom svoj spisek predlogov, kolikor jih že ni. Johnson je opozoril, da je sam že 1. 1S64 predlagal omejitev proizvodnje atomskega streliva in da svojega stališča od takrat ni menjal.
Razorožitvena komisija ZN bo torej že letošnjo jesen bogato založena z gradivom za svoje poslovanje. Obilica gradiva naravno ne pomeni, da ga bo lahko tudi hitro obdelala. Pri vsaki točki se bo zgodilo to, kar se je do sedaj: najprej sta morali priti do sporazuma ameriška administracija in ruska vlada, šele potem je komisija ZN lahko nadaljevala in uspešno končala svoje delo. Tako je bilo do sedaj, tako bo tudi naprej.
Pogajanja ne bodo lažja, bodo verjetno še težja, kot so bila. Ne da bi Amerika in Rusija hoteli za vsako ceno druga drugi nagajati. Obe imata strah pred rdečo Kitajsko, ki jima postaja na tem področju zmeraj nevarnejši tekmec, obenem pa tudi zavit v nepredirno meglo. Morda je tudi mogoče, da bo ravno ta strah nagnal Moskvo in Washington, da se bosta pogumnejše lotevala iskanja poti do sporazumov. Na to možnost nam ne bo treba dolgo čakati.
Naša dežela je že davno opozorila Moskvo, da je treba misliti na pogodbo, ki bi omejila stroške za obrambo proti sovražnim raketam. Saj je res lepo, da naše atomske in
vodikove rakete lahko dosežejo vsako točko na ruski zemlji, toda ravno tako pa lahko ruske rakete zadenejo vsako točko v naši deželi. Ako bi v slučaju atomske vojne med nami in Rusijo prišlo do take “izmenjave raket”, bi bili uničeni obe deželi. Res bi obramba proti raketam prestrigla pot marsikateri sovražni raketi, toda ne vsem. Strokovnjaki računajo, da bi morda kar tretjina raket prodrla skozi obrambno mrežo napadene države. To se pravi: napadena država bi bila že prvo uro v nevarnosti, da zgubi vojno, kot šo jo lani Arabci v izraelsko- arabski vojni. S tem bi bile investicije v obrambo proti raketam na mah uničene. Znašale bi pa na bilijone dolarjev. Za našo deželo gredo samo ocene nad znesek $20 do $100 bilijonov.
Johnson bi se rad ognil tem stroškom, zato je povabil Moskvo na razgovore o obrambi proti raketam. Ni bilo veliko upanja, da bi se Moskva spustila v take razgovore. Ne morda, ker se boji hinavščine z ameriške strani, ampak radi tega, ker ve, da bi kitajski tovariši smatrali taka pogajanja z Ameriko kot očiten dokaz, da je Moskva “izdala” komunizem. Kot se vidi, so v Moskvi ta strah premagali in so sedaj pripravljeni za razgovore. To je vredno ravno toliko, kot njihovi predlogi za kontrolo mednarodnega oboroževanja z atomskim in vodnikovim orožjem.
I. A.
BESEDA IZ NARODA
Vesel obisk pri društvu “Triglav” v Milwaukeeju
Gary, Ind. — Kdor je bil v nedeljo, 23. junija, na pikniku, ki ga je priredilo milwausko Slovensko kulturno društvo Triglav v Triglav parku, se je gotovo prepričal, da je to društvo ena sama vesela, velika družina. Kdor dvomi o tem, mu priporočam, da gre na prihodnji društveni piknik, na katerega ste že sedaj vabljeni. Komur je Milwaukee predaleč, naj prečita ta članek do konca in mi bo gotovo priznal, da je res tako.
Pred nekako šestimi leti, ko sem bil na obisku v Milwaukeeju, mi je prijatelj Ivan, ki je član tega društva, razkazal 30 akrov gozda in polja, katere so ravno malo prej kupili. Ugajala mi je lega ali nisem si mogel misliti, kako bi se iz tega zarast-iega gozda mogel napraviti park. To je veliko podvzetje za tako malo društvo. Ker sem poznal nekaj članov tega društva in njihovo odločnost in pridnost pri delu, sem bil prepričan, da jim bo to tudi uspelo.
Ko je bila priložnost in sem si že dolgo želel spet iti pogledat v Milwaukee, sva se z ženo odpeljala tja. Triglav park smo zelo lahko našli, ker so zelo dobro označili pot z napisi. Ko sem prišel tja, sem bil zelo iz-nenaden, čeprav sem vedel, da so ti ljudje tako pridni. Res nisem toliko pričakoval.
Najprvo smo se pozdravili s prijatelji in znanci, potem sem našel dovolj časa za opazovanje, ker so vsi moji znanci bili zaposleni s postrežbo jedi in pijače. Park je od glavne ceste oddaljen najmanj pol kilometra. Pri vhodu v park je velik travnik, primeren za razne igre. Pot do parka je bila poprej slaba in mehka, sedaj pa je lepa nova cesta. Zelo sem se razveselil, ko sem videl novo prostorno dvorano, ki je izgledala od zunaj kot bi bila zgrajena iz hlodov. Pred dvorano je velika lopa, pred njo pa še terasa iz cementa.
V dvorani je bila takoj pri vhodu moderna točilnica ali bara, za njo pa par veselih obrazov, ki so šaljivo stregli žejnim gostom. V bližini dvorane je tudi nova lepa kuhinja in dobro opremljena z vsem potrebnim. Seveda, najlepša oprema so bili veseli obrazi triglavskih kuharic, ki so nam postregle z izvrstno hrano. V bližini kuhinje je tudi odprta peč, kjer so se pekle mlade in stare piške pod nadzorstvom milwauškega strokovnjaka. Jih zna tako lepo in dobro pripraviti, da jih je še prezgodaj zmanjkalo. Po pesku naokoli so postavljene mize. Nedaleč od dvorane je tudi dvojno igrišče za balinanje.
Od tukaj dalje je gozd, ki je bil poprej tako zaraščen, sedaj pa izgleda kot krasen park. Visoka drevesa so lepo razredčena in očiščena. Malo valoviti svet
je tudi lepo očiščen in povsod raste trava, ki je bila ravno pokošena. Na kraju parka je jezero kjer imajo nekateri člani društva tudi svoje čolne. Po gozdu je postavljenih kakih šest hišic, ki so zgrajene tudi iz hlodov. Lepo se vijejo stezice po celem parku od hišice to hišice in tudi do takozvanega “trailer” voza, ki je bolj proti koncu gozda, da ima več miru in tišine. Tudi elektrika je speljana povsod. Res sem se moral čuditi vsemu temu. Na kraju velikega travnika sem našel tudi vinograd, ki so ga zasadili in bo letos že grozdje zorelo v njem.
Na lepem kraju, precej oddaljeno od dvorane, so postavili lepo kapelico v spomin na žrtve komunistične revolucije, katere slika je bila pred časom tudi objavljena v tem časopisu. Naj omenim še to, da se bo tukaj vršila proslava 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric v začetku septembra, katero bo priredilo Društvo slovenskih protikomunističnih borcev “Tabor.”
Ko sem sedaj v glavnem opisal, kaj sem vse sedaj tam našel, mi boste verjeli, da sem bil res presenečen. Isto presenečenje in tiho priznanje društvu sem opazil tudi na obrazih obiskovalcev iz Chicaga in drugod. Kdor ve, da Slovensko kulturno društvo Triglav nima veliko aktivnih članov, se mora res čuditi temu ve-likemu napredku. V tem parku je vloženih tisoče in tisoče ur težkega dela. Zato vsa čast aktivnim članom društva Triglav, ki so napravili iz tega gozda košček krasne slovenske zemlje in se ne strašijo nobenih žrtev, da bi takega tudi ohranili. Ko sem tako opazoval, sem se začudil, da vsa mladina govori slovensko in ne samo odrasli. Ko sem to omenil prijatelju, mi je odgovoril: Seveda otroci med seboj govore večinoma angleško, kadar pa smo odrasli z njimi v parku, pa vsi govorimo samo slovensko. Zato pravim, dragi bralci, da je to košček slovenske zemlje, kjer se čutimo in obnašamo kot Slovenci.
Grozilo nam je nekaj dežja, pa se je vreme hitro zopet spre-vedrilo. Majčken spor radi muzikantov, ki so prišli kar na svojo roko, ni nič motil dobrega razpoloženja. Ko so nekateri male pokritizirali, da je muzika preveč glasna, so reditelji poskrbeli, da je hitro zopet odšla, pa je bilo spet vse v redu in sta nam dva odlična godca na harmoniko igrala slovenske melodije.
Veselo smo se zabavali in prepevali pozno v noč. Prespali pa smo v kočicah v parku. Zbudili smo se vsi najboljše vpije in smo takoj po zajtrku počistili dvorano, kuhinjo in park.
Težko sem nato zapustil ta prekrasen košček slovenske zemlje, kjer sem preživel naj lepši dan, odkar sem v Ameriki. Srečni ste, prijatelji, da imate ta košček prelepe zemlje in moram
priznati, da mi je kar nerodno, da mi slovenska govorica ne teče več gladko.
Čestitam vam k vaši skupnosti in prijateljstvu in daj Bog, da bi se nikdar ne zrahljalo. Naj vam Bog blagoslovi tudi še nadaljnje delo, ki ga imate še v načrtu. Bralcem teh vrstic pa priporočam, da čimpreje pridejo pogledat ta prekrasni košček slovenske zemlje. Triglav park ni nikdar prazen. Največ rojakov boste seveda našli tam ob sobotah in nedeljah, v poletnih mesecih pa tudi med tednom marsikdo tam preživi par dni, Člani društva Triglav naj mi oproste, če sem prepovršno opisal ta veliki uspeh njihovega dela in krasno ureditev njihovega letovišča. Želim iz srca, da bi ga srečni uživali oni in vsi Slovenci, ki potujejo tam mimo.
Prav lepo pozdravlja
Stanley Mrak.
njega jezera in po onih krajih, jgovor z njim, smo spoznali, da
IZ NAŠIH VRST
Timmins, Ont., Can. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za leto 1968-69. Z listom sem zelo zadovoljen in Vas vse lepo pozdravljam
Milko Božnar
*
Belleville, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam polletno naročnino za Ameriško Domovino, sicer malo kasno, toda temu so krive okoliščine.
Brez Ameriške Domovine ne bi hotel več ostati, ker prinaša toliko lepega in poučnega branja, povesti in veliko novic iz Jugoslavije.
Vedno sem mislil, da Vam bom enkrat kaj napisal iz našega živ' Ijenja tukaj, pa nikdar ne pridem do tega. Ravno 1. avgusta bo 20 let, ko smo stopili na kanadska tla v mestu Belleville. Takoj so nas razdelili po farmah v okolici mesta Belleville. Pred 20 leti je bilo v okraju Belleville 20 do 30 naših ljudi, sedaj smo pa še tri družine, ki smo si dobri prijatelji med seboj. To je družina Jože Peček, družina hčerke Janeza Pečjaka in moja družina. Poleg tega je v Bellevillu še ena hrvaška družina, pa so njeni člani raztreseni. Ob prvi priliki se bom zopet javil z obširnejšim poročilom. Za danes pa končam s prisrčnimi pozdravi gospej Debevec in vsem, ki delate pri A-meriški Domovini. Vaš 20-letni stalni naročnik
William Margan.
Gary, Ind. — Drago uredništvo Ameriške Domovine! Tu Vam pošiljam enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Vam želim mnogo uspeha še v naprej. Težko jo pričakujemo, ker jo vsi radi čitamo.
Frank Lozier
*
Kirkland Lake, Ont. — Cenjeno uredništvo! V prilogi Vam pošiljam ček za celoletno naročnino za Ameriško Domovino. Pozdrave vsem okrog “Domovine” in pa vsem Slovencem širom sveta.
Franc Marušič
Rock Creek, O. — Spoštovana Mrs. Debevec! Priloženo pošiljam enoletno naročnino za A-meriško Domovino, ker vem da mi bo kmalu potekla. Zelo rada jo čitam, čeravno že bolj slabo vidim, pa komaj čakam poštarja, da mi jo prinese. Za moja leta, kmalu jih bom že 89, sem hvaležna, da še toliko morem čitati. Vse lepo pozdravljam!
Kati Plemel
koder je hodil naš neutrudni Baraga. Nič koliko zanimivih motivov za kamero, pa tudi za spretno roko potujočega umetnika.
Ko smo se potem vzpenjali na naši poti dalje, smo se vozili skozi pretresljivo romantično pokrajino, skozi opuščene bakrene rudnike. Ghost Town — mesto strahov! Žal, se tam nismo ustavili; lahko bi se obogatili z novimi, nepozabnimi motivi. Zares, še danes mi je zato žal. Mrtva, toda veličastna priroda, ki je ne more človek pozabiti. Predno je tisti dan sonce “za božjo gnado šlo,” smo že dospeli v Mohauk, Michigan, kjer smo tisto noč tudi prespali.
! Tam smo se pozdravili z zavednim slovenskim rojakom Gerbcem, doma s Tržaškega; poročenim z rojeno Američanko. (Bil je več let v ameriški službi kot policijski načelnik v Govan-di, N.Y. Zadnja tri leta jev službi na tamkajšnjem sodišču). Deležni sbio bili njegove ljubeznive pozornosti; postregel nam je ■ s koristnimi informacijami. Po njegovem navodilu smo obiskali drugi dan tudi grob mons. Režka, od katerega je g. Zrnec naredil nekaj posnetkov, potopisec je pa vrgel bežno skico na svoj papir.
Nato smo poiskali tamkajšnjega župnika Rev. Donald La-londe-a, ki se nam je ponudil za vodiča in se je z nami ukvarjal cel tisti poldan in cel večer.
France Gorše
Iz Toimfa po Baragovi deželi
(Bežna podoba s poti po njej) (Konec.)
S hriba Assinins'je prekrasen razgled po vsej dolžini Gor-
Pod njegovim vodstvom smo obiskali še menda edino cerkvico od prastarih, ki je v rabi, imenuje se: Holy Redeemer v Eagle Harbor v bakreni deželi. Je lična za pogled in dobro ohranjena. Je nekaj drevja okoli nje, sicer pa je osamljena. Ko smo se jo od blizu od znotraj in zunaj dodobra nagledali, smo se podali na daljšo pot po Bakreni deželi še vedno pod skrbnim podstvom župnika Rev. Don Lalonde-a, dokler nismo dospeli do končnega cilja, do cerkve, ki jo imenujejo “Our Lady of the Pines”. Izmed vseh cerkva, kar smo jih videli doslej, je imela pravzaprav bolj svojski, praele-mentarni značaj. Njena značilnost je v tem, da je zgrajena iz samih hlodov v stilu nekakih lovskih koč. Stoji nekako skrita, kakor da bi bila sredi gozda in naredi na obiskovavca, moram priznati, zelo dober vtis. Pozna se ji, da je zgrajena v novejšem času, je v notranjščini povsem, šotorsko preprosta; zanimivo je da so po stenah nameščeni električni ogrevalniki. V ozadju smo si še ogledali sobo za čuvaja, in poleg prostor, ki velja za zakristijo. Ko smo se potem vračali, smo s hriba gledali na kanadsko stran, toda ni bilo več časa, morali smo pohiteti nazaj v Mohawk, da smo se najprej oskrbeli s prenočiščem. Še vedno nas je zvesto spremljal g. Don Lalonde, ki je v šaljivem razgovoru pripomnil, da je tudi v njem kakih 10% indijanske krvi. Pri njegovem župnišču smo opazili zunaj pred vhodom na tri čevlje visokem cementnem podstavku za en moški, srednje velik objem, težko gmoto, katere vsebina je: konglomerat, bakrena ruda, pomešana še z drugimi elementi. Vsekakor sam po sebi zanimiv objekt, ki mimo gredočim mnogo pove. Drugi dan zgodaj zjutraj smo se na hitro poslovili z obojestransko željo, da se ob letu zopet vidimo. Po maši in zajtrku smo se začeli vračati, toda imeli smo še obiskati: Sault Ste. Marie na kanadski strani, Goulays Bay ter Parry Sound.
V Sault Ste. Marie smo poiskali cerkev sv. Hieronima, nova, povsem moderna stavba z notranjo; Rambushevo opremo. V njej smo opravili nedeljsko dolžnost; nato pa smo si še ogledali te zelo zanimive, okusno ter praktično zgrajene cerkve. Ob tej priliki smo se srečali in seznali z mikavnim Američanom inženirjem Charlesom Lawren-ce-om. Ko smo se spustili v po-
je mož precej razgledan in da veliko ve. Posebno v pogledu Barage je vedel mnogo zanimivega povedati. Predno smo se od njega poslovili, nam je še pokazal pravilno smer, kako se pride na Goulays Bay.
Ko smo se spotoma v neki kitajski restavraciji izdatno pokrepčali, smo se usmerili naravnost na pobočje hriba Goulays Bay. Med potjo smo se zaradi zanimivosti motivov še nekajkrat ustavili, da je g. Zrnec vlo-vdl v svojo kamero več mikavnih posnetkov. Ko smo dospeli na cilj, je bilo že sredi popoldneva, pa je na žalost pričelo pomalem rositi. Pred nami je stala prastara Baragova cerkvica v vsej svoji resničnosti z ogrod-nim zvonikom in zvoncem; vse še iz prvotnega materiala. Brž sva šla oba na delo, g. Zrnec s kamero, potopisec pa s svojo skicirko. Toda, brez dežnikov ni šlo. Kmalu je nastopila druga težava: množični napad komarjev. Tudi prhanje proti njim ni bilo povsem izdatno. Končno smo se, potem, ko nam je prastari domačin prijazno odprl serkvena vrata, umaknili v njeno varno zavetje. V njeni notranjosti smo z živim zanimanjem jdkrili mnogo pomembne opreme, ki bi bilo pravo torišče za zgodovinarja. Najprej cerkev, mt stavba ki jo je Baraga sam postavil, stolp (lesen) kot zvo-iik ter cerkveni zvon, ki ga je jam oskrbel s pomočjo dobrotnikov. V notranjščini: Križev pot, lavirane risbe; okvirji, Baragovo lastnoročno delo; obhajilna miza in še marsikaj. Vse :o smo našli lepo na svojih mestih. Zares lepo in vzpodbudno zlasti, če gledamo iz zgodovinskega vidika na vsestransko skrb in Baragovo delavnost.
Tu smo srečali še prave — čistokrvne mlade in stare Indijance in Indijanke, ki so že vsi jolj ali manj civilizirani. Med nlajšimi Indijankami smo opazili nenavadno sramežljivost, ki ,e pa verjetno bolj znamenje nezaupljivosti. Ko smo pozneje z mladimi govorili (trije fantje n dve dekleti, bratje in sestre), so povedali, da se pišejo Roberts n da je štirinajst otrok v družini. Seveda smo jih ovekovečili s prostoročnimi risbami in s zotoposnetki.
Indijance je zanimivo poslušati s kakšno samozavestjo govorijo o Baragi, ko pravijo: on je bil naš škof in misijonar. To gre iz roda v rod, močna tradi-:ija, ki jim ohranja globoko krščansko vero, ki jim jo je on posredoval.
zadnji dan našega romanja 10. junija, ponedeljek, smo se zjutraj ustavili v Parry Sound-u, xjer smo v cerkvi Sv. Družine, skromne francoske fare, ki jo skrbno upravljajo francoski jezuit j e, prisostvovali sveti daritvi, ki jo je, kot zadnjo na našem romanju opravil g. Zrnec. Po maši smo se za malo časa ustavili, da smo se v tamkajšnji restavraciji pokrepčali. V restavraciji sami in zunaj na cesti smo srečah več starih in mladih čistokrvnih Indijancev; večina izmed njih je pa že z belci pomešana; vsi so pa tudi že bolj ali manj civilizirani. Z nekaterimi smo tudi govorili in g. Zrnec jih je še za spomin vlovil v svojo Kamero. Nato smo odhiteli proti iomu, kjer nam je bila globoka reka Blinde River na dolgi poti naša zvesta spremljevavka.
Ko smo se vrnili z romanja, smo med tem ugotovili, da smo bili mi v letu 1968 prvi slovenski romarji.
Ko v duhu gledam tiste kraje, kjer sem malo prej sam hodil, in na misijonsko delovanje Barage, vidim bogate sadove in še danes rast njegovega dela; tako mi stopi njegov lik pred oči v novi luči in veličini. Zato moram reči, da ga mi Slovenci pravzaprav sami še mnogo premalo poznamo, bodisi kot človeka, misijonarja, kot škofa, bodisi kot izvirnega kulturnega ustvarjavca.
Bogomir magajna:
GRANIČARJI
Meseci so minili, odkar so mu Ubili pobratima Alekseja in potem se je zgodilo še toliko drugega, toda on je moral molčati in molči tudi sedaj. Molče ga gleda Nataša s slike skozi okno razsvetljene karavle. Počasi, počasi se vleče noč naprej, Bog ve, kaj se dogaja po deželi onkraj. Zakaj je morala priti ta težka žalostna noč ...
“Ali je kje Bog?”
Kazanski je vprašal glasno. Graničarji so molčali, potem pa je le rekel tovariš, ki je ležal zleknjen po tleh:
“Seveda je nekje Bog. Toda zakaj pusti trpeti naš narod, zakaj pusti, da pode nedolžne ljudi iz domovine?”
“Morda nas bije, kakor je bil Joba, zato da bi nam bilo povrnjeno,” je pristavil drugi.
Kazanski je počasi odkimal z glavo.	. ^3^1;
“Ako je kje Bog, bi moral vse to videti, kar se dogaja. Kaj ni Vsega trpljenja že preveč in dolge jo že čez tisoč let in bi lahko široka reka tekla od gorja, ki nam je bilo dodeljeno?”
“Vendar je Bog prepovedal Vse nasilje in strašno se bo maščeval nad njim, kakor se je maščeval nad Jeruzalemom. Ali nisi nikdar slišal, kako se je maščeval nad Jeruzalemom, da ni °stal kamen na kamnu?”
“Seveda ni ostal kamen na kamnu,” se je oglasil Brko. “Poleg tega moraš vedeti, kako velik je svet in da pride vse le Polagoma na vrsto. Tine Sodja, ki je bral knjige, je povedal, da jo vsaka zvezda svet zase in da se krog vsake vrtijo nam še nevidni svetovi. Tako je na milijone in milijone svetov. Tine Sodja je rekel, da se nekateri šele porajajo, drugi se urejajo. Bog ve, ali je naš svet že urejen. Morda bo čez mnogo let vse brugače na njem. Kako naj pride Vse hkrati na vrsto.”
Kazanski se je zamislil. “Seveda verujem, da so vse Zvezde svetovi in da je tudi naša Zemlja zvezda. Ali misliš ti, Brko, da so potem še živi Nataša m Aleksej Milič in Gortan in Gorjan in drugi, ki so morali Umreti?”
“Seveda so še živi. Sicer nihče he ve, kje se nahajajo. Morda so blizu nas, morda so na kaki zvezdi, ali v prostorih, ki so razprostrti med svetovi. Kje so, ne ve hatanko nihče, niti Tine Sodja he — moraš vedeti, da je duša hekaj drugega kot telo. Toda ■Nataša, Aleksej Milič in drugi So še živi. Srečati bi jih pa mogel le če bi umrl. Potem bi tudi laže govoril z Bogom in ga poprosil, naj uredi naš svet, da he bo več zatiravcev na njem.” Luka Kazanski je strmel zdaj v ogenj pred seboj, zdaj v nebo, ha katerem je veter razganjal črne oblake in so se prikazovale Zvezde tuintam vsaj za hip nad hjimi, in premišljeval je:
“Da, tam nekje bi morda člo-^’ek lahko srečal Natašo in Alekseja Miliča in videl bi samega bloga in mu natanko povedal Vse. Saj take stvari, kot se do-§ajajo sedaj, bi se ne smele goditi še naprej.”
Dolgo je premišljeval. Nekateri tovariši so vstali in odšli Zamenjat straže, drugi so priha-lali, prisedli k ognju, ta ali pni Je zaspal, potem je zaspal tudi ■Nazanski sredi svojih misli, ki s° se izpremenile v sanje. Glava Se mu je povesila proti izbočenim prsim. Ogenj se je igral s Svojim sijem po njegovem ob-*azu, dokler ni zarja zasvetila 0ci vzhoda, kjer je bilo čisto hebo, in obarvala jesenskega bstja visoko nad njegovo glavo s krvavordečo barvo. Kazanski Je odprl oči, stresel z glavo, ^'stal, zadel puško na ramo in Se napotil daleč v gozd na stražo.
Šel je nekolikokrat tako v
mmmmmmsmmmm
široki gozd. Toda v hipu mu je postala sapa težka, začutil je silno bolečino ob srcu. Začudil se je, toda zamahnil je z roko ;in ni povedal nikomur, dasi se je ta ali oni zarl v njegove vro-čičine oči. Za vse na svetu bi se Kazanski ne dal preiskati zdravniku — on, orjak, ki ga nič ne 'premaga.
Tako se je napotil tisti dan na svojo zadnjo stražo prav tja v bližino orjaškega skalovja, kjer je ubil medveda. Tedaj se ga je polastila omotica. Spil je nekaj žganja iz butarice, toda omotica se je sedaj še povečala. Legel je na trebuh kakor po navadi. Puško je položil predse na tratico. Valujoča pljuča so mu enakomerno dvigala telo od zemlje in k zemlji nazaj. Slišal je tudi, kako mu udarja ob zemljo srce, da bi ga čutil, če bi položil roko nanjo. Vse je bilo sedaj nenadoma nenavadno krog njega.
“Nekaj se mora zgoditi, prav gotovo se mora zgoditi!”
Skoraj tik nad drevesi so se plazili težki, popolnoma temni oblaki in plahutali na vse strani kakor velike črne zastave.
“Nekaj se mora zgoditi, prav gotovo se mora zgoditi!”
Toda vse naokrog je vladala sama tišina. Niti blisk se ni prikazal med tiste črnine. Le nemo so se zibale te orjaške črne zastave, kakor da se igra z njimi nevidna sila. Kazanske-ga se je polaščala vročina in položil je glavo na hladno zemljo. Od gore navzdol so drevili proti skalovju drugi oblaki. Stegovali so jezike v dolino, kakor bi lizali po nečem.
“Vihar bo in oblaki se bodo spopadli med seboj.”
Tiščal je glavo na zemljo, skozi njegove možgane pa so začeli dreviti roji slik. Kar na mah so bile te podobe polne barv, vsaka je bila silnejša od druge — spopadale so se med seboj, grabile so se z neizmernimi rokami, grizle so se z velikanskimi čeljustmi — prikazala se je Nataša med temi prečudnimi podobami — lasje so ji vihrali v vetru in v viharju se je majala nad vso pokrajino plapolajoča zastava, ki jo je držala v roki. Luka Kazanski se je za-krohotal od radosti.
Zatulilo je med drevesi. Črni oblaki so se dotaknili vrhov, se zagvozdili med vejevje, nad katerim se je razlegla divja pesem. Drevesa so se spoprijela med seboj, vrhovi so bili v vrhove, vrišč je plaval med debli — Kazanski se je krohotal neprestano v neizmernem veselju in bil z obema pestema v zemljo. Ta hip se je izbočila zemlja tik njegove glave in mimo oči so švignile črne korenine v zrak. Kazanski je planil na noge. Drevesa so plesala krog njega. Oblaki so drevili proti njemu — zagrabil je puško in pričel streljati vanje, ne da bi se nehal smejati. Ko je izstrelil naboje, je sunil v prečko, da so zleteli medeni tulci na vse strani, nabil zopet puško in streljal neprestano in pričel kričati v divjem veselju, dokler mu ni bruhnila kri iz ust in se ni zvrnil na tla. In mahoma je hotela biti popolna tema. Oblaki so se poveznili prav na njegove prsi in ga hoteli streti ob zemljo. Zakričal je v bolečini, zagrabil z rokami vanje in jih hotel odriniti od sebe.
Tedaj so pritekli skozi vihar graničarji — Kazanski jih je videl. Nekdo je pobral dve veji. Naložili so ga nanji in bežali v viharju z njim skozi gozd med podirajočimi se debli. Kazanski je hotel kričati in se trudil, da bi zbežal z nosil — toda telo mu je ležalo na njih nepremično, kot bi bilo iz težke kovine.
(Dalje prihodnjič)
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIER0, 931 E. 248th St, Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts., O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O 44119
TIT Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119. Tel. IV 1-2344 ■
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103-
Rak |e nebrzdana delitev telic
Za zdaj je mogoče ozdraviti v povprečju le približno tretjino bolnikov.
Kak je pomemben družbeni problem sodobnega č 1 o veštva, saj je med vzroki smrti na drugem mestu, rak nekaterih organov (zlasti na pljučih) pa postaja predvsem v civiliziranih deželah čedalje pogostejši. Je tudi še nerešen medicinski problem, saj je zdaj mogoče ozdraviti v povprečju le okrog eno tretjino bolnikov. Rak je tudi biološki problem, saj napada praviloma vse mnogoceličarje.
Rak je bolezn, pri kateri se katerakoli celica organizma začne nebrzdano deliti, vdirati v zdravo okolno tkivo in delati zasevke tudi v oddaljenih delih organizma. V nekem pogledu spominja na zgodnje nezrelo stanje, v kakršnem je bila celica pred rojstvom. Izkušnje laboratorijskih delavcev in praktičnih zdravnikov govore za to, da pre-
hod iz normalne celice v rakavo ni en sam skok, ampak da gre za celo vrsto napredujočih sprememb; poznamo namreč predra-kava obolenja, dalje rake, ki se le počasi razvijajo, in tiste, ki so hudo zločesti in nezdravljeni u-more organizem v kratkem času.
Raka lahko povzročimo na živalih na razne načine. Lahko ga presadimo z bolne živali na zdravo. Izzovemo ga lahko s fizikalnimi dejavniki (z radioaktivnimi izotopi, z rentgenskimi žarki, z ultravijoličasto svetlobo), s celo vrsto kemijsko znanih snovi, izmed katerih jih civilizirani človek nekaj sam vnaša v svoje okolje, na primer produkte gorenja in kaj e cigaret. V poskusu na živalih lahko izzovemo raka iz virusi; tudi za človeka ni mogoče izključevati
tega vzroka. Rak lahko nastane zaradi delovanja notranjih dejavnikov, n. pr. iztirjene presnove, mutacij po pomoti in določene kombinacije dednostnih dejavnikov. Pri nastajanju in zdravljenju raka ne smemo pozabiti še na obrambne procese organizma; pravimo sicer, da rak nezdravljen praviloma vodi do smrti, vendar pozna svetovna literatura že okoli sto dokazanih primerov, ki prikazujejo samoodsebno ozdravljenje raka.
Številne teorije skušajo razložiti nastanek raka, vsaka izmed njih ima kak tehten razlog zase. Težavno je iskanje skupnega imenovalca, saj imamo toliko rakov, kolikor je tkiv, in poznamo ceo vrsto rakotvornih dejavnikov. Morda enotnega skupnega mehanizma niti ni?
Vse poti pa kažejo na celično jedro kot končno postajo, na kateri se sproži mehanizem za nastajanje raka. Učinek fizikalnih, kemijskih in virusnih rakotvornih dejavnikov lahko razložimo z učinkom na deoksiribonukle-insko kislino, ki jo najdemo v celičnem jedru. Možno je, da prvotna motnja ne zadene samega jedra, ampak najprej faktorje v citoplazmi, ki uravnavajo delovanje jedra.
Sodobno zdravljenje raka pozna kirurški nož in radioaktivno sevanje, v pomoč obema pa je še uporaba nekaterih zdravil (kemoterapija). Raziš kovalci napovedujejo velik napredek prav tej tretji metodi zdravljenja raka, ki je naj mlajša in najbrž še ni izčrpala vseh možnosti. Veliko si obetajo tudi od preprečevanja raka, ki bo postalo mogoče z učinkovito organizirano borbo proti že znanim navadam in razvadam, snovem in žarkom, ki utegnejo povzročiti ali sprožiti raka pri človeku, in s spoznavo nadaljnih rakotvornih faktorjev. Nadejamo se lahko, da bo rak še v tem stoletju potisnjen v tak položaj, kot je zdaj pljučna tuberkuloza, da torej ne bo več pomenil tako hudega družbenega zla kakor dandanes.
Kdo je, ki v meni kot ptička čudežna ves dan poseda, zvonko mi vriska in poje? Naša slovenska beseda!
M. Kunčič
Oglašajte v “Amer. Domovini”
..........
MODERNA KUHARSKA RAZSTAVA — Tole, kar drži pred seboj mlado dekle na sliki, je bolj podobno kakemu modernemu orožju, pa so vendar le elektronske tube za moderno elektronsko peč, v kateri bo mogoče pripraviti dobro pečenko namesto v urah v — minutah.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Tamara Bunke usodna ženska ia Guevaro
WASHINGTON, D. C. —Šele sedaj prihajajo na dan poročila o okoliščinah, ki so vodile do tragičnega konca znanega komunističnega voditelja Che Guevare. Vodilno vlogo pri tem je igrala mlada komunistka Tamara Bunke, rojena v Argentini, toda hči nemškega komunističnega imigranta. Seveda je postala tudi ona komunistka, kakor hitro se je njen oče preselil nazaj v Vzhodno Nemčijo.
Ker je bila nadarjena in je znala jezike, so se zanjo hitro zanimali nekateri rdeči spij oni. Vpregli so jo v svojo službo in poslali v Latinsko Ameriko z nalogo, da se tam vgnezdi v Guevarino okolico in špij onira za Moskvo, kaj Guevara dela. Tamara, ali s posebnim imenom Tanja-, se je hitro znašla v svoji dvojni vlogi. Še več: posrečilo se ji je, da je dobila službo v tiskovnem uradu predsednika bolivijske republike. Tam ni imela samo dostopa do vseh zaupnih poročil, ampak tudi do dokumentov, ki so jih komunisti rabili za svoja podtalna potovanja. Guevaro je poznala že v Nemčiji, znova je pa navezala stike z njim 1. 1967. Kot članica predsednikovega t i s k o vnega urada je imela možnost potovati neovirano po vsej Boliviji in pri tem prevažati — komuniste. To je bilo tudi povod za Guevarin tragični konec.
Tanja je namreč v marcu 1967 prepeljala v bližino Guevari-nega skrivališča dva odlična komunista. Svojega avtomobila ni pustila blizu skrivališča, ampak v mestu Camiri, 50 milj daleč od skrivališča. To je bilo v redu. Skrajna njena zanikr-nost je bila v tem, da je svoj avtomobil premalo’ skrila v Camiri in da je v njem pustila važne, zaupne dokumente. Pomanjkanje smisla za disciplino jo je dalje zapeljalo, da se je v Gue-varinem skrivališču držala kar tri tedne. Med tem so v Camiri postali pozorni na njen avtomobil in v njem odkrili dokumente.
Bolivijska policija je ob sodelovanju ameriških strokovnjakov kmalu odkrila vrednost dokumentov. Začela je sistematično loviti bolivijske komuniste in jim nastavljati pasti. V neko tako past je padla tudi skupina 17 komunistov, med njimi je bila tudi Tanja. Zajeli so jo pri prehodu čez neko reko in jo pobili do zadnjega moža. Tudi Tanja je takrat padla.
Nekaj mesecev pozneje je tudi Guevara sam zašel v zasedo in bil ranjen. Potem ga je pa smrtno nevarno ranil član bolivijske tajne policije.
Druge podrobnosti še niso bile objavljene, posebno ne o stikih med Guevarom in Tanjo.
-----o------
Korist dežele prvo!
WASHINGTON, D.C. — “Korist dežele je najvišji zakon!” so trdili stari Rimljani in za njimi večina drugih narodov. Tudi v naši deželi velja še vedno to načelo. Zato je človek malo iznenaden, ko sliši koga stavljati skupinske ali strankarske koristi pred splošne narodne.
Ko se vsi trezni ljudje ženejo za to, da bi bil v deželi uveden nadzor nad prodajo in lastova-njem orožja, se je eden od vodnikov Kongresa rasne enakosti — CORE Roy Innis izjavil proti temu, ker se boji, da bi se tak zakon ne izvajal nepristransko, ampak v škodo črncev. “Črno ljudstvo bi bilo razoroženo, belo , pa ne,”, je‘ trdil Innis.
' Dognati je : treba . najprej.' ali je učinkovit nadzor nad prodajo in lastovanjem orožja koristen ali ne. Če pridemo do zaključka, da je koristen — večina naše dežele je prišla do takega zaključka — potem se je treba za
uvedbo nadzora zavzeti.
V kolikor bi prišlo do pristranskega izvajanja zakona, je treba nastopiti proti temu, ne pa se pognati v boj proti uzakonitvi nadzora sumega.
-----o-----
Sen. Peli obiskal Prago
WASHINGTON, D.C. — Demokratski senator Peli je bil svoje dni uradnik našega državnega tajništva. Tam ga je tudi doletela služba pri našem poslaništvu v Pragi. Zato je sedaj šel za šest dni na obisk v Prago, da se sreča s svojim prijatelji med Čehi. O svojem obisku je poročal tudi državnemu tajništvu.
Zanimiv je pa njegov predlog, kako reševati spore med našo deželo in Čehoslovaško. Peli je proti temu, da bi ta posel vršili redni uradniki državnega tajništva. Je vnet za imenovanje posebnega “posredovalca”, ki bi skušal čim hitrejše izgladiti vsa trenja med nami in Prago.
Kot se vidi, senator Peli ne zaupa, da bi naši poklicni diplo-matje s potrebno hitrostjo reševali zadeve s Prago. Spornih zadev, ki bi zahtevale hitro reševanje, je pa menda že sedem, njihovo število bo hitro rastlo, kakor hitro preboli sedanji režim tovariša Doubčeka septembrsko krizo.
-----o----—
Japonke žive dalj
TOKIO, Jap. — Japonci dosežejo povprečno starost 68.9 let, Japonke pa 74.2 leti. To je naj-večja povprečna starost v vseh državah Azije.
Moški dobijo delo
Custodian
11-suite apartment. Lake Shore Blvd.; part rent free. Cali KE 1-8092.	(136)
Ženske dobijo deio
Službo dobi
Iščemo Slovenko s p r i j e t n o osebnostjo in izgledom, staro od 25 — 40 let, da jo izučimo kompletnega čiščenja bogatih domov v predmestjih Clevelanda. Prikladne ure, dobra plača in pogoji. Avto in znanje angleščine zaželjeno. Kličite za osebni sestanek 331-4048.	(x)
Delo za žensko
Iščemo žensko, 3 ure vsak večer, 6 večerov tedensko za lahko čiščenje v Euclid okolici. Dobra plača; od 11. zvečer do 2. zjutraj. Idealno za žensko ki dela drugo izmeno ali če njen soprog dela drugo izmeno. Izkušena ima prednost ampak ni potrebno. Kličite 943-3333.
(140)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, 5 sob, moderna kopalnica, preproge od stene do stene v sprejemni sobi in jedilnici, zavese. V fari sv. Vida. 881-9336.
—(17,19 jul)
Hiša naprodaj
Zidana ranch hiša, 3 spalnice, priključena garaža, preproge, 2 kopalnici, družinska soba, zasebna sobica. Lot 85 x 227. $23,900. Lastnik 731-1162.	—(140)
Lasrnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite ^ se. osebno a 1 i kličite 391-3720.'
(11,12,17,18,19 jul.)
Stanovanje v najem
3 neopremljene sobe in kopalnica na 1053 East 71. St. Kličite 361-0989 po 4:30 popoldne.
~ (15,17,20 jul)
V Lenki spet vzplamti spomin. Planila je takrat k teti Agati, se zagrebla v njeno široko nabrano krilo in v predpasnik, ki je vonjal po rožmarinu in lilijah, kakor vsa njena soba. Čutila je' takrat njene mehke prste v svojih kodravih laseh, vonjala je topli dih njenih ust, ki so skušale tolažiti, a niso mogle najti pravih besed. Šele tedaj so Lenko nezadržno posilile solze in je jokala tako, kakor je nekoč videla jokati mater. Spomin za trenutek ugasne. Lenka se je zbudila šele drugo jutro v tetini sobi. Sama se je zbudila, zeblo jo je, skrila se je nazaj pod odejo. Previdno je vstopila teta Agata, prinesla je vročega mleka. Lenka je srebala počasi, zdelo se ji je, da tudi mleko diši po lilijah in rožmarinu. Zdaj pa zdaj je vprašujoče pogledala teto. Tetine ustne so bile to jutro tako tanke in blede in se niso zganile.
“Ne morem več, teta,” je Lenka odklonila skodelo, ki jo je teta nagibala k njenim ustom.
In spet ni teta prav nič rekla. Lenko pa je tako težilo tisto vprašanje, ki ga ni mogla izdaviti iz sebe, da bi bila najrajši zakričala. Kako je vendar spadaj? Naposled se je posilila in zavekala:
“Jaz bi rada k mami!”
Tanke, blede ustna so se komaj za spoznanje premaknile: “Otrok ubogi...”
“Brž se oblečem,” je skočila Lenka iz postelje.
“Potrpi, Lenka, drugo obleko prinesem, pražnjo obleko ... Ljudje prihajajo...”
Bridka slutnja je prešinila dekliško glavico.
“Ali je mami hudo?” je vprašala Lenka.
“Nič več, dete.”
“Umrli?” je planilo iz otroka. “Umrli, ponoči.”
Besedi, ki jih je polglasno, toda odločno, odsekano izgovorila tetka Agata, sta švistnili in ranili kakor meč. Potem ...
Lenka se zdrzne, a predpasnikom si brž otare oči in obraz, obriše še lase nad čelom in jih poravna z obema rokama... ali se ni zdajle nekdo oglasil v veži? Lenka in teta se spogledata. Globok bas odmeva po hiši.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PLANO, ILL. — Route 34. Business on ground floor. 3 offices. 3 room deluxe apt. on 2nd floor. 3 yr. old bldg. Avail, now. $42,500. 553-7725.
(139)
BUSINESS OPPORTUNITY
GRILL & BILLARD ROOM — BY OWNER
Well established. Good location. North side. Operates 7 days. 334-9342
(136)
DEUCATESSEN — BY OWNER Good business in expanding Palatine, 111. Next to liquor store and parking lot.
16 S. Bothwell, Palatine.
It'.'i.-.	359-1848
(136)
»--—----------------------------
RESTAURANT —
OAK PARK AREA Established 22 years.
Mrs. K. at 332-0224
(136)
DRIVE-IN — By Owner Truck Stop. Southeast side. $35,000 or best offer.
RE 1-1548
PJ5BPWS*'	(138)
“Mir z vami! ... Mir z vami!” Resnica, gospod župnik je prišel.
Stal je v veži in si z velikim robcem brisal potno čelo in zardeli obraz. Suhljat in šibak je bil pred dvajsetimi leti prišel iz haloških krajev v Bele vode, tu pa si je opomogel, se zredil in postal hud in pravičen pastir svojim raztresenim ovcam. Rad
CHICAGO, ILL
MALE HELP
TOOL ANO DIE MAKERS
IMMEDIATE OPENINGS
Experienced on Progressive and Compound Dies.
Mandex Mfg. Go,, Inc.
2614 W. 48th St., Chicago
______________________(138)
MAINTENANCE MAN For candy plant.
Steady work. Good pay. 539-2700
(136)
NIGHT WATCHMAN — West side indust. bldg. Exped. only. $1.60 per hr. No age limit.
Mr. Horewitch FR 2-1891 ______________________036)
Set-Up Man Punch Press Dept.
IMMEDIATE OPENINGS
Experienced on Progressive and Compound Dies.
Mandex Mfg. Go., Inc.
2614 W. 48th St., Chicago
Sill; -i	(138)
HOUSEHOLD HELP
CARETAKER — Pensioner or middle-aged couple. Own furnished apt. Utilities paid. Small rent in exchange for gen. maintenance work for cor. house. References 252-8593.	(136)
COMPANION — Live in with elderly lady with poor vision. Chgo. .Apt. Hotel. 5 day wk. Must speak, read & write English. Local refs. $60 per wk. Call 432-0821 collect. ________________*_______036)
GENERAL HOUSEWORK — Experienced lady. Saturdays. Prefer stay, if necessary. References. Call 528-1000 — Room 1016 Mrs. McNeal	Mornings
(136)
REAL ESTATE FOR SALE Wisconsin
IN. the beautiful Chain-O-Lakes arča at Waupaca, Wisconsin: MODERN Homes; a clean place to bring up your children or to retire. V/rite for Brochure. One Lake Cottage. LUMBERYARD, large shop, also plumbing and electrical material; just the place where 2 or more young men can make a good living. Across the road a beautiful LAKE HOME, 225 ft. Lake front. Can be bought together or separately.
John M. Larson Realty Co., Waupaca, Wis. 54981 Ph. 715-258-7340
(136)
BENSENVILLE — By Owner — Deluxe 1-of-a-kind 4 bdrm. tri-le-vel.. Also, adjoining 100’ on Irving Park by 165’ w/ 5 rm. frame & 3 rm. cottage. 766-6596.	(136)
HOUSE on Fox river — Raising 7 children needs new owner. Pappa Bear transf. Mamma Bear desperate. Neighborhood children free. Slight charge for birds, squirrels, small animals, fish. $20,000. For info, call Averyt’s Funny Farm, 639-3609.
(136)
se zaganja v hribovje, obiskuje kmetije, tudi kadar ga ne kliče dolžnost. Prejšnje čase je večkrat prišel tudi k Artniku na obisk. Po smrti prve gospodinje pa je bil v hiši redek gost. Saj ni bilo prave priložnosti več. Smrt dobre gospodinje je dolgo ležala kakor črna senca na Art-nikovi domačiji. Ko se je Artnik vnovič oženil, preden so se meseci iztekli, je zaman vabil župnika na gostijo. Izgovarjal se je župnik s svojo obilnostjo in slabim srcem. 2e nekajkrat prej sta v župnišču trčila vkup. Potem se strogi župnik in ponosni Artnik nista več prijazno pogledovala. Ce nihče drugi, Lenka je to neprijetno čutila. Čeprav torej gosta od fare že dolgo ni bilo pri hiši, je lahko župnik takoj, ko je stopil v vežo in nekaj časa zaman čakal sprejema, razpoznal, da pri hiši nekaj ni v redu. Ko je naneslo, da je moral s popotnico na Smrekovec, bi se pač po nepotrebnem čudila vsa fara, ako se ne bi zglasil pri Artniku. Ne kaže, da bi se razvedelo naokoli: šel je tam mimo kakor skregan, ni se potrudil pod bahavo streho. In tako stoji zdaj za vežnimi vrati ves rdeč, ker je zmagal tolikšne klance, kar naprej si briše potno čelo in obraz in posluša, kako doni njegov bas pod oboki veže in kuhinje.
“Ste onemeli? ... Ste vsi na delu? ... Ali ste nemara zboleli?” vpraša vnovič v prazno.
“Nismo, gospod župnik,” mu prihiti po stopnicah naproti teta Agata. Grenkosladek je njen
Cleveland
Stokers
FOOTBALL
(SOCCER)
at the Stadium SAT. JULY 20, 8 P.M. CLEVELAND
VS«	^
ATLANTA
Bleacher seats	$1.00
Student tickets	$1.00
All lower deck	$3.00
Tickets on sale at the
stadium or Richman Brothers
V DOBRI KONDICIJI — Luna Deloney, 25 let stara učiteljica telovadbe, je pokazala svojo telesno čvrstost s tem, da se je povzpela na 140 čevljev visok radio stolp. Za nagrado je dobila 5000 “trgovskih znamk”.
nasmeh, ko se ponižno skloni k župnikovi roki, da jo poljubi.
“Že prav, že prav,” izmika roko gospod župnik, a je ne odtegne. “Pridna, tetka Agata! Vedno skrbna, vedno doma, zvesta straža te hiše!... Zdaj bi pa rad še gospodarja in gospodinjo pozdravil.”
“Oče so legli,” se oglasi Lenka, ki je pravkar stopila s stopnic v vežo.
“Kaj čujem? Črednika sem izpovedal, ker se siromak poslavlja in ne bo nikoli več vstal. In zdaj naj izpovem še Artnika, ki mi pri belem dnevu leže v posteljo? ... Ali kaj se šalim! Je bolezen, ali slabost?”
“Sami vam povedo,” je v zadregi odgovorila Lenka. Že sta z Agatko hiteli vabiti gospoda v gostinsko sobo. Bali sta se le tega, da ne bi pogledal v kuhinjo, kar je sicer rad storil. Tokrat ne bi utregel. Kajti ob ognjišču, prav tam, kjer je nekoč omahnila Lenkina mati, je še dalje zdel Peter. Kazalo je, da vdano uživa milost domače hiše. Nemara premišlja, kam ga bo spet gnala tista bolečina, o ka-
teri pravi, da je ne more utola-žiti ne v prsih ne v glavi. Zdaj je vse tiho, dom je spokojen kakor le redkokdaj, a morda le še trenutek in spet se bo razvnela burja s tisto silo, s kakršno se kdaj pa kdaj utrga vihar izza globeli za Smrekovcem. Še je dano Petru, da kakor izgubljena barka uživa kratko urico pristanka v domačem kraju. A že bo treba spet ven, bogve kam, bogve kam. Peter ždi ob ognjišču, rad bi bil spet enkrat ves pomirjen in zbran, tako priseben in bister kakor je mogoče biti le na lastnem domu. Toda že se mu zdi, da bo zdaj zdaj spet jezljivo planil gospodar iz izbe in pognal njega, Petra, nevšeč-nega brata, čez prag, da bo komaj ubiral svoje suhe, šklepetajoče, že tolikokrat premrle kosti... Ni drugače, moral bo spet odtod. Toda to uro še ne pojde. Mar se ni oglasil v veži prijazni, globoki glas gospoda fajmoštra? Ali ni zdajle stopil rejeni gospod v gostinsko sobo. O, postrežejo mu kakor se spodobi, in potem se bo gotovo še dolgo zadržal v pogovoru z gospodarjem. Kako

NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 17. junija 1968 v Gospodu preminula naša preljuba mama, stara in prastara mati
MARY URBAS
Pokojna je bila rojena 10. aprila 1890 v Velikih Laščah na Dolenjskem, Slovenija. V Ameriko je prišla pred 60 leti.
Pokopali smo jo 20. junija 1968. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je bila zanjo darovana pogrebna sv. maša, nato pa na pokopališče Kalvarija, kjer smo jo položili k poslednjemu počitku.
Iskreno se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom, ki so darovali sv. mašo in opravili svete cerkvene obrede. Prisrčno zahvalo izrekamo članicam in, članom podružnice št. 25 SŽZ, društva Danica št. 11 ADZ, ter vsem, ki so v pogrebnem zavodu molili skupno sv. rožni venec. Hvaležni smo vsem, ki so darovali za sv. maše in poklonili cvetje in vence in dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Zahvalimo se vsem, ki ste prišli kropit, vsem, ki ste bili pri sv. maši in Zlasti tistim, ki ste spremljali našo mamo do groba in z nami še molili za večni pokoj njene duše.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove. če bi kdo naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo oproščenja in naj sprejmejo tole našo zahvalo, ki jo izrekamo vsem, ki so mami storili kako dobroto, posebno v zadnjem času življenja, vsem, ki so jo ob smrti in slovesu počastili in sploh vsem, ki so pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Posebej se zahvalimo Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu, ki nam je uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Njeni blagi duši daj, Bog, svoj nebeški raj!
Žalujoči:
Hči MARY KOVELAN, sin JOHN W. URBAS, snaha in zet, 5 vnukov in 6 pravnukov.
Cleveland, Ohio, 17. julija 1968.
prav, — naj se le izpove gospodar! Obložena je njegova vest, treba je, da se pogovori z župnikom. Peter še ne pojde z doma, počakal bo do kraja. Ne prej kakor tedaj, ko se bo župnik odpravljal, stopi tudi on, eter, iz hiše. Pospremi ga v dolino. Potoži mu svojo bridko žalost, izpove se mu o vsem svojem zapravljenem, izgubljenem življenju.
Vrata v gostinsko sobo so odprta. Lenka je stopila v shram-30 iskat postrežbe. Sedeč na ši-
rokem gospodarjevem stolu, 2 vsem svojim obilnim životom zleknjen nazaj na naslonjalo gleda gospod župnik venomer predse in nekam nejeverno maje z glavo na nizkem vratu. “Legel da je, praviš, Agata?” “Legel.”
“A kaj se je zgodilo? ... Nekaj mi prikrivaš, Agatka!”
“Sama se pogovorita, gospod župnik. Ni težjega, kakor biti srednik med sprtima bratoma.” Agati je šlo na jok.
(Dalje prihodnjič)
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (patering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR iii SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors Furniture Dealers

NAPETA POZORNOST —- Japonsko dekletce posluša glasbo iz male škatlice z napeto pozornostjo. Vsak poteg-Ijaj za vrvico sproži pet minut dolgo melodijo v skrinjici.
V TUJINI — Želva, ki jo vidimo na fotografiji, je bila pred 30 leti ujeta na otočju Galapagos v južnem Pacifiku in prepeljana na Bermude, kjer si jo v tamkajšnj em živalskem vrtu radi ogledujejo odrasli in otroci.