Leto VI., ši. 124.
PeStntna plafana * gotovini.
V HlubSIani, v	2.	iMUžja	1922»
Posam. št. 73 p*
IIIPKEJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslaviie
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo‘20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise franldrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Naše politično življenje.
So na svetu ljudje, ki pravijo, da je Dojitika^ odveč, da bi bilo za proletariat ooljše. če bi bil en hlev in en pastir. Ta-K> liudje no navadi nimajo globokejšega Plimovanja o politiki, ali i>a so idealisti,
■'termi sc studijo politični boji.
, liyi kot drugi na so krivi, da so po-lit’!w'a nasPr°tstva tako ostra in da je po-nci T	tako ogabna, ker sc nočejo
e ^evati političnega življenja, social* pas je predvsem važno, kako se lidiiu ude-’stvuie,io v političnem živ
ciali? socialist, ki ne nosi svojega so-boJ • a, Samo na kravati, ve kako huje vrst-J* Rojevala stranka v svojih lastnih zabili i n' DriStaši so mnogokrat po-'ttora K-• S<) p,-istaši delavske stranke, ki
žavaf m Čista in ki sc mora sarna vzdr'
^o-kie ,asProtovali su redu in disciplini, ši tež.Lni b'^a stranka prisiljena. da izvr-l<ar • °peraeiio in izreže iz svoje srede. dH -ie ““O gnilega. Konstatirajmo tudi,
Gnilobe ravno Ljubljana središče te
ic ujj1*®* ie stranka- čista in njen član j mn organi 	_	-
Kom n	ki Priznava progresivni davek. stva. ker nima stikov s strokovnimi m
njej pisarjev in koritarjev ni več v J političnimi organizacijami. Centrala lovT;^=ranka se ie otresla tud pogubnega j--------------------------------------
nalog in zakaj ie socialna zakonodaja tako slaba.
Sami smo krivi, da nas buržoazija tene. Tožimo o slabili časih, pa se vendar odtujujemo poti, ki bi nam lahko prinesla zboljšanje.
Slovenci smo v politiki še otroci, ki se učijo hoditi. Zato pa smatramo politiko za ogabno, ker mislimo, da ie politika le zabavljanje. Dela ne poznamo v politiki — ali pa ne maramo delati.
Ker pa o politiki nimamo pravega pojma, zato nimamo politične moči. zato so tudi naše strokovne organizacije brez vsakega vpliva na zakonodajo.
Strokovne organizacije morajo biti izrazito socialistične, marksistične, Ce bodo nastale to. potem se bo izločil plevel iz pšenice in ostalo bo zdravo jedro.
Od naših izobraževalnih organizacij ne čuiemo ničesar. Menda vendar niso vnisane v zvezo Marijinih družb. Nekako neutralno se zadržujejo, d asiravno^ spadajo tudi one v izrazite vrste socialističnih organizacij. »Svoboda« nima član-
in
»Svobode« malo preveč spi in se boji zameriti se na levo in desno. Nekatere prav marljive podružnice pa so vsled tega navezane s atije na se in ni čudno, da izobraževalno delo pri nas ne napreduje. Z znaki:	»Naša moč ie v zavednosti« bi
morali iti funkcionarji oolitičnih. strokovnih, izobraževalnih in gospodarskih organizacij na delo.
Omeniino naj še megleno Ljubljano, ki tvori politično tudi za socialiste svet za se. Dobili bomo nov tednik, ki se bo nazival baje »Zarja« in ki bo obravnaval komunalno politiko. Izdajale ga bodo «žrtve«. ki iih i.e doprinesel red in disciplina v stranki. Progresivnega strankinega davka ne priznavajo, izdajali pa bodo svoi list. da s tem dokumentirajo, da se ne strinjajo s taktiko stranke. Stranki to ne bo škodovalo, ker hoče imeti v svojih vrstah le socialiste.
Prav oolagoma se zbirajo pod strankinim praporom ljudje, ki hočejo Čisto stranko. Treba pa je. da se združijo pod lem praporom vs£ štiri vršite organizacij. Kjer še ni pometeno, naj se pomete, da bouK> med seboj bratje z eno mislijo in enim delom. Pri vsem našem delu oa nai velja načelo:	Kdor	ai z nami. je proti
nam!
s,Sla„„v
se ie otresla tud pogubnega ■.	—.ov in le oni so v njenih vr-
Me |S° Socialisti v srcu. prostovoljno, uidi linrt- Zc^rav,‘lr|i socialisti pa imamo Dremal	se	ZH socialistični pokret
oreol-n0 .^nimajo. Morda smo nekoliko
i	Ki	mori rvrieloei i	7.JJ
O tobačnem monopolu.
rc(i in a nlef nristaši	j	eialistov	glede	na	ustanovo monopolov,
"ie za 3av~ napredek. vzbudili zanima- uai Mo ,e e kaDitalistične„a reda
■■'■juv napreacK. vzouuui zu seni o noii.tiC|n pokret. Pred kratkim Dr*hi.JOVoril s sodrugom. ki mi je rekel tudj ^'l0. tako-le:	Upal sem, da bodo
,okovničarji storili svojo dolžnost. j° ic.L besed, ki vsebujejo ogromno aJkci-vjg}' socialistični pokret dvignila na znati	kateri	bi	se	delavski	pokret
ker	°'ačil. Spekle so me te besede,
' |nora1 sem dati sodrugu prav.
Stii-^°Cia'izeni tie,i sv°ic organizacije v rrQ 1 Vrste in sicer v politične, strokovne, iii j. arske in kulturne. Ena organizaci-c‘e. D°T>oln.iu.ie drugo, vse štiri pa tvorijo Oa	kitične organizacije imamo, ali
j nnamo tudi strokovne, gospodarske 1 I n ^Iturne?
ne ^r°kovne organizacije so socialistie-ra' s° na premalo izrazite. V njih se ob-].. nava gospodarski položaj delavstva, liu iiC Da	tedaj, če bo imelo
tri astvo v rokah politično moč. Politične nori”1- na ne nikdar dobilo, če ne bo pupiralo političnih organizacij. Ni namen
(Govor sodr. dr. Kor u n a dne 26. maja v debati o interpelaciji g. Uroša Stajica o
tobačnem monopolu.)	/
Gospodje, znano vam je stališče so- govoriti o tem, vendar pa želim tudi ob
tej priliki opozoriti na to. da država kot
^ i. < . 1 * J U11 v l C-iii 11 U>
nfn Vnih organizacij, da se bo.iu.ici.Q_ sa-tudiZa meiiCk’ temveč da se proletariat
i - osvobodi kapitalističnega jarma, ka-hif?a se bo otresel zopet samo s prido-, rvijo politične moči. So ljudje v stro-°vnih organizacijah, ki pravijo: Ven s °Jitiko! Po navadi pa takoj pristavijo, akai poslanci ne izvršujejo boljše svojih
Mislim, da v državi kapitalističnega reda institucija monopolov lahko bolje jamči za potrebno ravnovesje posameznih čini-teljev gospodarskega življenja, kakor sama svobodna konkurenca. Vemo. da ni vsaka država tako razvita m da ni aparat vsake države sposoben za izvedbo monopolizacije in za upravo monopolov; mislim pa, da bi naša država lahko upravljala obstoječe monopole, kakoi^ bi bilo treba, in da bi se celo še kakšen predmet lahko monopoliziral v interesu producentov, kakor tudi v fiskalnem in teresn same države. Toda dosedanje izkušnje. kolikor smo iih imeli z ozirom na državne monopole, nam ka/.ejo, da \ladc, kolikor smo iih imeli doslej, niso bile dorasle tej nalogi. Do danes sc nismo prišli do izenačenja monopolskih zakonov, niti smo prišli do tega, da bi dobili nov. moderen zakon o državnih monopolih, temveč imamo šc vedno star in slab zakon, ki ga ie bilo treba za silo nekoliko nove-lizirati, in sicer v naglici in slabo. Vrhu-tega je tudi praksa izvrševanja tega zakona pokazala, da naša uprava ni sodobna in da ne opravlja svojih poslov tako, kakor bi morala, dobra uprava državnih monopolov ravnati. Tudi kot delodajalec ne postopa država napram monopol-skitn delavcem dobro. Ne mislim danes
podjetnik nikdar ni bila dobra delodajalka za monopolske delavce. Na drugi strani ni država kot upraviteljica državnih monopolov nikdar dovolj upoštevala potrebe konsumentov. Kar se^ tiče tobaka, mislim, da čutimo vsi. Splošno ie znano, da posamezni deli naše države še do danes niso oskrbljeni \'sai z naislabšimi nrodukti monopolske režije, tako. da bi ljudstvo moglo pokrivati svoje nr,frcbe.
Pri monopolu solj je stvar enaka. Celi deli naše države so čutili in čutijo še po cele mesece pomaiiikanje soli. Država ie pravila, da ne more uvažati dovolina množine soli. a.i>o so nekateri prosili za dovoljenje, da bi smeli uvažati sol. se jim ic reklo, da to po obstoječih predpisih n:kal<or ne gre. Vemo pa. da je to kljub obstoječim zakonom vendar šlo. Zal mi ic. da se danes oii razpravljalo o prvi interpelaciji. zakaj v debati o tej interpelaciji bi bili lahko slišali, ■kako se ic nekaterim liudem vendar posrečilo, da so upe-liali v državo nekoliko vagonov soli. To n! posamezen slučaj. JVleni je znan drug slučaj, v katerem ie tudi nekoliko privatnikov napravilo lep profit s tem, da so uneljavali sol v državo, medtem ko mi je na drugi strani znano, da ne morejo industrijski! nodjetia dobiti industrijske soh , no ceni. ob kateri bi mogli konkurirati s
fBpfitff	risTm^reJo	na	ftftfi	dbbTff'
dovoljenja za uvoz industrijske soli ob primernih cenah iz tujine. Zaraditega mnogo podjetij ne more delati s polno kapaciteto, in posledica ie ta. da delavstvo ni tako zaposleno, kakor bi moglo biti. Da se Da država v gospodarstvu državnih monopolov ne briga za interese malega producenta, ste danes lahko slišali iz ust skoraj vseh govornikov, ki so se oglašali v debati o današnji interpela-laciri.
Naše mnenje je. da bi morali čimprei dobiti modern zakon o državnih monopolih, na drugi strani ie na treba, da se pokaže monopolska uprava v izvajanju zakona boljše kot ie danes. Z ozirom na to mi je čast predlagati sledeči dnevni red:
»Narodna skupščina, ko ie slišala finančnega mini it ra in govornike o interpelaciji gospoda Uroša Stajica, kon stati-* ra. da niso niti po obstoje čili zakonih, niti' po praksi, ki se ie razvila, ne produ-1 centi tobaka, ae konsumenti dovolj zavarovani: za to zahteva, da predloži vlada Narodni skupščini čimnrej načrt modernega in interesom obeh delov ustrezajoč čega zakona o monopolu tobaka in o dr-* žavnih monopolih sploh. medtem na da se «redi praksa tako. da bodo interesi '-'-oducttiitov in konsumentov kakar tudi države same čim bolje zavarovani, ter prehaja na dnevni red.«
Nasprotno temu ie demokrat Wilder predlagal prost prehod na dnevni red. s čimer ie soglašal minister, in kar je nato tudi večina sprejela.
Politične vesti.
v + Da smo podkupljena stranka, smo
imeli priliko zvedeti v teh dneh od vsepovsod. Govorili so Jako kjgdkalci. ker smo Kocmurja potipali glede njegovih 5(k000 K iz bolniške blagajne. Pisali so tako liberalni mladiči, ker ne privoščimo 'Antonu Kristanu kupčevanja s socialističnimi organizacijami pri »Jadranski banki«. Narodnim socialcem so klerikalni fondi zapovedali podobno besedičenje; sa-mostotnežem bi mi. iedeesarsko kapitan-atvo na kurja, ali bolje rečeno, volovska
očesa stopilo, če bi molčati. In tako dalje. Prav prisrčno se radniemo, da se puli ves svet. da bi nas podkupil. .Tako so meščani vsaj enkrat soglasno priznali, da smo zlata vredni. Zdaj samo še čakamo, da se slovenska buržoazna antanta med sabo sporazume in odloči, kdo je pravzaprav med njenimi, člani imel to čast. da nas ie podkupil. Temn izrednemu počaščencu obljubuiemo eno stotinko podkupne vsote precej, ko io dobimo nakazano iz njegovih rok. Drugo stotinko razdelimo v enakih delih med one, ki bodo mi sporazumevanju propadli, da si bodo mogli nakupiti še nekaj iezer Črnila in par vlakov peres. Tp pa zato. da jim bo še nadalje mogoče napolnjevati cele naklade svojih žurnalov z vestmi o podkupovanjih, kar ie najsijajnejša rgklama za naše poštenje iti vrednost Ostalih 98 stotink porazdelimo med delavstvo. Pripominjamo pa. da podkup-no vsoto takoi nazai vrnemo, če ne bo vsai tako velika, kolikor znaša vse, kar , so omenjene buržujske stranke od svoje ga početka sem nagrabile iz žepov in žu IHev delovnega ljudstva. Pri tem sta všteti stotinki, ki smo tu namenili tem strankam za žurnalistični posel ropanja poštene časti poštenim ljudem, posel, ki so ga poleg ropanja ljudskega imetja še edino sposobne.
-r Belgraiska vlada se prt interpelacijah. ki ii niso všeč, vedno sklicuje na
vlade’ sosednjih’ držav. Kakor mamo dnevno iz poročil, so vi njih držav, čeprav so reakcionarne, veliko bolj napredne od naše. Tako na pr. je češkoslovaška vlada 31. maja t. 1. napovedala v narodni skupščini, da bo ukinila diplomatsko zastopstvo Dri Zvezi narodov v Ženevi. Ukinila pa ne bo samo to zastopstvo, temveč še več drugih, ki so manj važna, pa stanejo vlado mesečno ogromne vsote. In pri nas?
-r Škandali aktivnih ministrov so na dnevnem redu! 31. maja je vložil posla-> n ec Pragovič interpelacijo na predsednika narodne skupščine, v kateri povdarja, da se minister za šume in rude mnogo bnvi z zasebnimi kupčijami in da podeljuje koncesije svojini prijateljem. Poslanec je navedel več dejanskih primerov ter še omenil, da je uvedel minister v svojem področju tudi strankarsko politiko. Le kdai bodo ponehali škandali naših prečednih ministrov?
-f Parlamentarna anketna komisija, ki preiskuje grehe zloglasnega generala Zečeviča. ki je z božičnim vpoklicem rekrutov zakrivil smrt okoli 300 in obolenje 6000 vojakov, potuje od vojašnice do vojašnice ter preiskuje na licu mesta vse očitke opozieionalmh poslancev. Za vlado. kt izdaja letno okoli 6 miliard kron za vojaštvo, ie Zečevi če v a zadeva neizbrisna sramota, katere se sploh ne bo mogla otresti. Vlada, ki daie za prosveto letno samo 1800 milijonov kron in to za narod, v katerem je 80% analfabetov, ie vredna vsega obsojanja.
-f Člani zakonodajnega odbora nadaljujejo še vedno razpravo o načrtu volilnega zakona. Sprejeli so sistem kandidiranja po okrajih. V listah morajo biti navedena imena nosilcev liste in okrajnih kandidatov dotične stranke. Liste se morajo predložiti že mesec dni pred volitvami. Po posebnem količniku, ki še ni določen, bodo ugotovili, koliko kandidatov odpade na vsako stranko. Načrt vodnega zakona bo v kratkem popolnoma izdelan, nakar bomo več o njem izore-govorili.
-h Reparacrjska komisija je imela predvčerajšnjem svojo selo. na kateri je razpravljala o nemškem odgovoru glede plačevanja vojne odškodnine ter sklenila podaljšati if moratorij do konca leta. Londonski listi povdarjaro. da ie bila ta seja velevažna za razvoj francosko-nemških odnosa je v.
4- Nova avstrijska vlada je izjavila, da ie odločno republikanska in da bo skušala z vsemi sredstvi preprečiti gosoo-darski polom avstrijske republike ter živeti v prijateljskih odnošajih z vsemi sosednjimi državami. Novo vlado so sestavili krščanski socialci in Vclenemci. ki so si sledeče razdelili portfelje: zvezni kan-celar dr. Seipel, podkancelar in notranji minister Feliks Frank, zunanji minister dr. Alfred Griinberger. finančni minister Avgust Segur, trgovinski minister Emil Kraft, vojni minister Karel Vaugoni. pravosodni minister Leopold Waber. poljedelski minister Rudolf Buckinger, prometni minister Emil Schneider in socialni minister Richard Schmitz.
d- Svetovni kapitalizem je na višku, kajti povsod sc morajo boriti delavci za svoj obstanek. Stavke, ki trajajo mesece in mesece, imamo po vsem svetu. Zlasti se odlikuje stavka delavstva v Ameriki, katero skušajo zlomiti delodajalci z vsemi mogočimi sredstvi. Tako so spravili pred poroto že več voditeljev strokovnih unii. katerim .grozilo z vešali. Stavkajo i pa v velikem obsegu tudi na Angleško™,
M	Bosfte-	HSf- Te	S
ade	sosed-	ca maia t. 1. okoh 1,500.000.	^ržn0
vsa znamenja, ne bo moglo to nevza*
stanje še dolgo trajati	Kiievu
+ Kazen za brezvestnost. V K« «*
so vse imetje Mihajlovskega s ^ j zaplenili, ker so dosedanji lastni^	v
dragocenosti, katere bi	7a1)ienie-
fond za gladujoče ljudstvo- Vse »J« ne dragocenosti so sedaj rzT^\ izročili bit umirajočih ob Volgi, cer^v MadŠkof v neposredno uporabo vernikov.	.•
Tih™ Skof Aleksii in svečenik inQSSi
Tiboii škof Aleksii
so bili obsojeni na petletno ieco. —
Socializem in vera! Uolgo pricak^ vana brošura sodr. Zvonimira o Qjn. pravkar izšla. Stane brr!Sp^rajiJtslcenj
preda* iskat »
UČitei^
vezana 9 Din. Naroča se pri tajništvu SSJ. Ljubljana, postni 168. Tisti, ki io pridejo osebno dobe v Frančiškanski ulici 6,	nai
tiskarna«. I. nadstropje. Vsak soa ^ si to krasno in zelo poučno knjigo, teri bomo še poročali, nabavi	—•*
Dnevne vesti«
»Jutro« _ je postalo v
zadnje«1 pt.
zelo poredno in humoristično. T^^jpelo se je v svoji četrtkovi StevJ« ^ pride trditve, da so bili vsi hstu nesli poročilo o občnem zboru, ^poplačani! Pravi, da so *nara^ g-vmetiaro; ve groše prejeli tisti, ki so z?a strank«! vičeve oare izdali interese sv°J,. orinasa To si UDa. trditi tisto *J»tr0*vS0ne!-1*' o vsakem šmiru dolgovezne .^anke* šlo ie o občnem zboru »Jadraus ^encga tiskano poročilo in to s podn*?0® . razun’' ravnatelia!	deia-
generalnega
ra^ c s ie\
L nai ui — j mi razpravljali o bančnem škaI1^or
>;CIlcrdlIlc*;d	ulj**
liivo. da obravnavalo škan1n . jjanko-
1	^rvlofATli	Otwl	rftA\	tcu
1 ki so izdajali gristi
ma, v katere so zapleteni P« zaJttU1 -krati, vsi dnevni časopisi r 10. o y so obravnavani, nai bi izdajah^i^’ korj^
svojih strank?! Živimo v	se.if
nem času in prav gotovo J • vročin'; »Jutru« zmešalo v tej oezno . granib ki pritiska nani od vseh ‘ { se zna edinole na sledeči »Kakor je svoj čas užva.1 g. pt«8
francoskem	dalles
bonibo
roki svet z namenom.	f«	d*
Žerjava.« »Žalostno ie oaiboil ^o-tudi v Ljubljani toliko listov, g ^un gorskim bankiiiem na	v	res«lC
finim ovaduštvom se. oa »Jntro zelo otroško postavlja!	včet^'
V nedeljskem »Jutru« 111 ^ orga»l' njem »Narodu« objavlja »9r*JiLmv« sVO'
vič, ko ie blatil v 	.	Kn _
celim svetom Srba Pa&ca. ^ v S' uživa, da ie vrgel smrdliivojm g|0ireflff
njem »rsarouu« uujavu«. . ,iic+nV« zacija Jugoslovenskih Naciona . gjl5stvf jo izjavo, v kateri poklanja ^ ^etke '• med drugim tudj sledeče duhtei -	^o-
»ideali omladine so se uresn _‘ oStab-slavila ie tu, ona eksistira in m (VrTt|adiiia: Po osvoboienju je naciouaPn. najvecP ko .ie spoznala, da ie ustvan g0 se ideal, trenutno zaspala. Med'tj2	d£j<rovC
prikradli med narod temni hi ^ jjud ni elementi, ki So začeli roYa 'io prido^' stvom proti z dragoceno Ki	. 0mla'
Ijeni svobodni narodni državi.	j^aiu
dina sooznala. da nreti	j..	pofl°v.'
nevarnost, se ie zopet zbudim no začela svoje delo z 2f. f v«e neP mo, kar smo dosegli. u,lic popo111^ iatelie države hi ustvarimo id pa ’ narodnega edhistva. O^ie
m
nosiva.	/ifie	n |,j|
naletela ne le na zunanje, ti«8 ge zred iatelie. ampak kakor gadje, s	^0\.	L
na materinih prsiit notrauii ~ horbo pf
oniladinn ie započela zopet
k! rušijo narodno državo ?, uporab’ banjem liaieuerglčneišiii sredstev, boi. za nonolno zinago nacionalne ideje.« »Oriu-nasi« so tedaj spoznali, »da prati, njenemu idealu nevarnost« in »da so se zredili na nuiterinih prsih notranji sovražniki kakor Zelo lepo je, da imajo »Orjunaši« velepujno domišljijo, v kateri si predstav-aj° SV(>i ideal bržkone takole, kakor nam to razodeva četrtkova številka »Slovenca*:	»Ij Prešernost jugofašistov v
Ljubljani pjesega že vse meje. Dne 30. najmka zvečer sta dva organizirana Or-Dovzročila velik škandal, ki je znudii veliko pozornost ljudi. Za zidom Ku,bvega gradu sta nadlegovala neko aspodien0 -n Sj-a DriVabiIa policijskega raznika. ki ju je opozoril, naj se dostoj-obnajata. Oriunaša sta pa pričela kri-155 Policistom: »Mi smo Orjunaši. bom	^e^amo- karkoli hočemo! Mi
'Ort?.0 TT Pokazali, da boste morali nas ub(vw-S/ sm-°.°klast nad Vami. Policajem ^att.« Oriunaša sta nato odkorakala sta _t‘eY0redu proti mestu. V drevoredu kevn vsakega razloga nahrulila ne-hrri^DOC*a' ^ ie debelo gledal, kaj da ^olicho6 ■ s DJd*cajria oborožena mladiča, sta ga k ZODe* Posredoval, a fantička ratp bjHZOoct zmerjalau »Vsi policaji mo-bj^ sx nvarn Pokorni in ne mi niim!« Ra-dostoTtv Se ,^u^e Psovke, kakršne med je	fjndmi	niso navadne. Policist
I
no kaznfVn° pravdn>§tvo z eksemplarič-
ktevarmfabisal neotesana razgrajača^ Za-da takfL akademično oblast (juta 1Q n:
~n
ratkoma!o ne trpimo manir, kakr-
Vofa5i0l:‘ Ud iaKo aKademicno ornast uu-tiidi dr? Sta °^ia vseučiliščnika), kakor ho ka7^VriQ Pravdništvo z eksemplarič-^ugafats-11!0 nai,di mlada razgrajača vsem liani "kru!™ V svar'le11 zgied. da v Ljub-
sn n	'*c	ujjumj	manir. k
LfoMfe^dne med fašisti	v Italiji.«
iCnsknn diut banke s° naklonile bednim slogam ve&f? • ki študirajo na Češikoslova-kron.	^	obsegajo	skupno J08.000
9®lj Potrew!ri? 80 v svrho razdelitve med naj-*a*tacn v %> ’n sidrne dijake poslali našemu ,	naso’	Nam se zdi	to popolnoma
postava«,' obstajajo, kolikor vemo. na Cevasti	organizacije	jugoslovanskega in
!f°> kdo jJ^kosa dijaštva, ki pač najbolje ve-tvvf™.K~_ pojipore. Zdi se nam tudi, da
CelBe«
CeLje. Obrtniški pedagog m orale je občinski odbornik demokratske stranke g. Ivan Bizjak, krojaški mojster v Celju. V nedeljo, dne 21. maja .ie priredila tukaišnja obrtna nadaljevalna šola izlet oziroma ekskurzijo v Trbovlje v rudnik in Hrastnik v tovarno stekla. Pri tej priliki se je kar na »Štefane« nosilo pijače mladim, vajencem in vajenkam, na mizo: ..tudi cigaret ni manjkalo za fante in dekleta. Vrnili so se pijani v Celje. Alt ni to značilno za ljudi, ki so prevzeli odgovornost za otroke (vajence) z nalogo, da jih hočejo vzgojiti za dobre člane človeške družbe? Alj naj bo naša bodoča družba pijana druhal?. Kakšni pa bodo pomočniki in pomočnice, ki jih vodi voditelj slovenskega obrtništva? Besedo imajo prizadeti.
Organizacija stanovanjskih najemnikov v Celju in klika javnih demokratov nam grozi. da si bo ustanovila od socialistov neodvisno organizacijo. ker je baje omenjena org. po sestavi sedanjega odbora socialistična. Gospodje v svoji veledomištiavosti trdijo v »Novi Dobi«, da je velika večina najemnikov za demokrati in bi zaradi tega moral sedanji odbor demisiotitrati, ter prepustiti organizacijo gosp. prof. Mravljaku et consortes- Kako ste uajivmi in domišljavi! Namesto da bi se jezili na vaše pristaše, ki so vas na izrednem ohčnesm zboru pustili na cedilu, hočete sedaj cepiti organizacijo. Vidimo pač, la imate ravno vi oisto druge namene, kot pa jih Ima sedanja organizacija. Vas pač najbržc boli razredna tendenca, ki mora biti ravno v tej organizaciji vidna, če hoče biti org. res termi, o čemur je namenjena. Vi bi pa vendar najrajši videli, da bi bili v tej organizaciji interesi hišnih posestnikov, višjih državnih uradnikov zastopani. Motite se! Vsa javnost vam bo povedala, da se motite! Na javnem ljudskem shodu boste imeli priložnost, da nas obtožite, ali se pa boste obtožni sami sebe.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V torek, dne (5, junija. bo predaval narodni poslanec s. Zvonimir Berrrot »o državi«. Pričetek ob 20. Po predavanju ima vsak pravico do 5 minutne debate.
^jkaJror kS’’ ki i& razdelite med posameznike, .bočete »»C?® dosegli pravega namena. Če že j&iHe	djjaštMu	v irnostranstvu. poma-
a0v»iim	organizacijam,	menzam	in	stro-
biančno mScH001- bo imelo dijaštvo v tujini Jhzacju -V0**1® podprte in disciplinirane orga-Scdinv, **'	noben bedni dijak. Ta-
^brhtra«! mi‘ PoIe^ tega pa nam dade čisto bod0 iporik!? °l^anšzactja edino jamstvo, da se dino, ji«!o.uSre ‘'^delile med res potrebno mla-stva nam na P^^čno pripadnost. Tega jam-dseba ir»uPa Poedina, strankarsko eksponiratia ričaftt,jCžor ie naš poslanik, ne more nuditi.
da merodajni krogi v tem oziru ^10 vse, ne pravično-
UubUamat.
— -___________________________________
tfcbnič^z x v”? 0,5 IX^ Predavanje se vrši na ki. sohi » ('Prejšnja obrtna šola) v I. nadstnop-
10.	- Vodstvo šole.
)Jdele.;®*niovabH) streljanje dne S. junija 1922.
strelslte tekme opozarjamo, da lahko Cnpolri,, 0, s°bote. vštevšega 3. junija vsak dan ^Bttina »	4>	7-	,m	vojaškem	strelijišču.	Kot
8n i,-?4'1 shiži izkaznica Slovenskega lovske-^oč&lf ozdoma prijavnica. — Tarč, ki so hrM,we 28 tekmo, sc ne sme pri poskusnem ciranm porabljati. — Odbor.
Mani ;JnehlostTI0 zgodovinkn vodstvo po Ljub-
.VriSi v Petek dne 2. junija popoldne- Se-Sice«T iC to^n° °b 3. na dvorišču knezoškofij-*kev ,orca, Program vodstva:	Ogled škoflj-
“vorca magistrata In druglli starih ali iVofktr - pomembnih zgradb v Ljubljani. stavičL0 K združeno s kratkim nagovorom o on* zgodovini Ljubljane (dr. Fr. Stele). Vo-Stele ™*s;r- v- Steska in konservator dr. Fr. drtis+ ~~ Vabljeni so člani umetnostno zgod. tva m po Vpelja<ni gostje.
**adkor. Mestna aprovizacija prodaja v hi ži br°dajalnj na Poljanski cesti št. 15 kristal-ka rjdkor. Stranke ga dobijo do r> kg ,po 56 K 'eaogram.
Ik strank®,
Vič - Glincc. Seja kraj. p<d. org. SS.I se bo vršila v petek, dpo 2. Junija, ob 8. zvečer v Delavskem domu na Gllncah. Ker je dnevni red zelo važen, pozivamo odbornike kraj. politične org. In občinske socialistične odbornike, da se seje zagotovo udeleže.
Iz strok, gibanja.
Seja odbora podružnice kovinarjev se bo
vršila v četrtek dne 1. junija, takoj po delu v društvenih prostorih. Šelenbimgova ulica 6/ITI. Udeležba nujna!
W®$fnik Svobods,
Občni zbor ljubljanske podružnice »Svobode« je bil v sredo 31. maja v mestni posvetovalnici. Izvoljen je bil sledeči odbor:	predsednik
Angelo Cerkvenik, tajnik Anton Podbevšek, blagajnik Adolf Stresen in odborniki: Ivan Hladik, Štefanija Brezar in Kocmur Ivan ml. V nadzorstvo pa: Zvonimir Bernot, Josip Pastorek in Rudolf Kordelič. Nos1! odbor prične takoj energično delovati.
I redni občni zbor »Svobode« podružnice v Celju se -vtrši dne lil. t. m. ob 8. zvečer v hotelu pri »Kroni« z običajnim dnevnim redom.
Iz seje »Svobodo« v Celju. Spretieli so se člani: Mikic Fedor. Goimač Kristina. Pilih Karel. Pak Mihael, I -aik Hedvika, Hojnik Štefan, Peii^mik Arimund. Verificira se na novoustav-li^d odbor športaega odseka Ln mandat s. Paka, kot zastopnika športnega odseka- TaimburaSti odsek sc radi nerednosti lazpusti. G. Koštomaš se poživlja, da do L iun;^a opoldan odda inventar. Odobrile so se tekme, veselica športnega odseka za 11. junija in gosto\mnje dramatičnega odseka v Trbovljah dne 21. maja. Izposojnina za knjige se določi na pol Din za 14 dni potem pa za 100% od tedna do tedna več kazni. Nečlani plaičajo 100% več. Občni zbor se skliče za 11. junti ob 8. zjutraj v hotelu pri »Kroni«. Za zbor se povabi s. Cerkvenik. Bilanca se odobri. Rojnfk Anton se radi stavkokaženja izključi. — T ajnik.
Zabukovca pri Grižah. V nedeljo 28. maja je obhajala »Svoboda«, podr. Zabultovca, obletnico svojega obstoia. Sodrug Tratar je razložil veliki pomen izobraževalnega dela. ki se edino lahko doseže pri »Svobodi«, Izvedi! se je nato
rtov odbor- kateri obstaja sledeče. Predsednik Zupanc Iv-, namestnik Tratar Fr., tajnik Dolinar Fr. namestnik Bratec Urn., blagajnik Levsta Lrai.. namestnik Kolšek Andr., v odbor Golav-šek Fr.. Cočei Jak.. Bratec Mici. Cocei Mici, Veligošek Ant.. Gointnsck Iv., v nadzorstvo i r. Judec. Nori odbor obljublja, da hoče napet' vse svoje mlade moči. da se naša podružnica čini boli razvije in razcvete. Sestanki društva sc vršijo vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
L JAVNA TELOVADBA DELAVSKE TE-LOVADNE JEDNOTE »SVOBODA«. PODRUŽNICA JESENICE IN DELAVSKEGA TELOVADNEGA DRUŠTVA »SLOGA« IZ MARIBORA.
ki se bo vršila na Jesenicah
25. jnnlla 1932.
I. Ob 9. dopoldne sprejem dnšLih telovadcev »Sloge« na kolodvoru, nato odliod v »De-Javrski dom« na Savi.
II- Na telovadišču kratek pozdrav gostov, nato skušnja za proste vaje.
JAVNA TELOVADBA.
L Pozdrav telovadcev.
II. Izvajanje prostih vaj DTJ češkoslovaških za I. delavsko olimpijado v Pragi 1. 1921.
a) Moški šolski naraščaj z rdečimi proporci :
b) ženski šolski naraščaj;
c) proste vaje članic;
č) proste vaje Slanov.
III. Vaje na orodju:
a) Vaje članic »Sloge« ua bradK:
b) vaje obrtnega naraščaja »Svobode« na drogu;
c) orodne vaje članov »Sloge« in »Svobode«.
IV- Skupina,
Po javni telovadbi priredi gostil, in stavb-na zadruga domačo zabavo.
Vstopnina: 5 Din, 4 Din in 3 Din.
Igra godba kovinarjev na Jesenicah.
Kapitalizem na višku in obramba proti njemu. Deseto javno predavanje Zvonimirja Bernota. srlavnesa urednika »Napreia«: Kapitalizem na višku in obramba proti njemu. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek. 2. junija 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani točno ob 20-. konec najpozneje ob 22. — Cena vstopnicam običajna.
— Odlomek iz resničnega gledališča kot posledica obstoječega družabnega reda. Pred nekaj dnevi so našli v Londonu zadavljeno 231etm> igralko. V 48 urah jc našla policija * morilca ter ugotovila vse poedinosti uboja. Stara zgodba deklet, ki hrepene po sijaju velikih mest, sc je ponovila. Mlada igralka je bila Jz dobre hiše ua deželi. Z vso dušo pa je zahrepenela po slavi in po velikem mestu. Odšla je zaradi tega v London ter vstopila pri nekem gledališču za ko-rjsiflco. Toda ker je bila rejena igralska zmožnost majhna!, so Jo nekega lepega dne odslovili. Kakor je pri takih ubogih dekletih že veavadi, se je tudi ona udala slabemu življenju. Postala je Doulična deklica. Na usodepolni večer je šla, kakor je izpovedala njena prijateljica, z nekim »majhnim, debelim in dobro oblečenim gospodom«. Ta podatek je zadostoval, da je staknila polic rja v dveh dneh v sedemmiltjonskom Londonu morilca v osebi odpuščenega vojaka, ki ie čisto mirno priznal celoten svoj čin. Umoril ie dekle zato, ker se mu je pristudila. Ker pa jc si-lila še vedno vanj, jo je stisnil tako za vrat, da je bila takoj mrtva. Nikdar ni mislil, da se človeka tako lahko umori. Ko je deklico zadavil, ji je slekel nogavico in jo ovil okoli vratu, da bi izgledalo vse, kakor da sc jc sama zadavila. Seveda dejanja se prav nič ne kesa, temveč čaka udano na kaeen.
Ljubiteljem slovenske umetnosti! Pri velikih narodih prosipeva umetnost boljše nego pri majhnih narodih, a niti pri največjih narodih ue prosipeva vedno bnez mecenstva, zlasti pa ne prospeva brez njega pri majhnih narodih, kakršen je naš. A Slovenci nimamo mecenov. Nadomestiti bi Jih moril narod kot tak, nadomestiti b; jih morala država. Naša država pa je ob danih razmerah nesposobna, da bi sama vzdrževala umetnost in umetnike. Žrtvovati inore le drobtinice, nikakor ipa ne more gojiti umetnosti v zadostni meri, nikakor ne more podpirati umetrtt-
kov tolfko, kolikor bi bilo fes ipotretmo. Priskočiti bi mora! tedaj narod kot tak. In tu lahko trdimo: Ce že nimamo bogatili posameznikov. na-vaaliitjanili 7. ono veliko ljubeznijo za umetnost, ki rooi mecenstvo, pa imamo brez dvoma množico ljudi, ki ljubijo umetnost in ki bi radi podirali umetnike, ko bi se zavedali, da bo njih skromna pomoč v resnici kaj zalegla. Te »ljubi-te.je umetnosti« hočemo organizirati V »društvu ljubiteljev _ slovenske umetnosti« hočemo zbirati njih mesečne prispevke, ki se naj trajno stekajo v bogat zaslad, iz katerega bo zajemal društveni odbor 7. mecensko roko čim najfedataetfša pomoč slovenski umetnosti in slovenskim umetnikom- Wm večje število članov si bo društvo pridobilo in cim večji bodo njih denarni prispevki tt.ni veeja in tem koristnejša bo društvena no’ moc.
Namen »društva ljubiteljev slovenske umetnosti« naj ho v prvi vrsti vzbujanje in gojitev Juibezni do slovenske umetnosti. Cim več ljubezni do umetnosti, tem več potrebe zanjo; čim vec .potrebe, tem večji je preevit umetnosti Cini manj umetnosti je v aiarodu, tembolj je upravičeno zanj — očitanje barbarstva. Samo narod s procvitajočo umetnostjo je vreden in ponosen narod.
Namen »družtva ljubiteljev slovenske umetnosti« pa naj bo tudi — podpirati slovenske umetnike. Društvo se naj ozira na vse štiri panogeproiavalajocc umetnosti; — na književnost, na slikarstvo, na kiparstvo in na glasbeno umetnost. V dosego namenov naj mu služijo sledeča sredstva: a) društvena in informativna zborovanja^ b) gojitev stifcw z umetniškimi organizacija-nn m s .posameznimi umetniki; c) prirejanje predavanj, akadenri, recitacijskih in gledaliških ve-
čerov. razstav, koncertov itd.; d) zalaganje fn
nakupovanje umetniških del ali pomoč oziroma posredovanje Dri zalaganju in nakupovanju takih del; e) izdajanje revij, časopisov, almanahov, ka-'tniojrov, preinti itd.*, f) podeljevanje nagrad za umetniška dela in študijskih in potovalnih ustanov; g) .podeljevanje podpor. Gmotna sredstva naj bi bila društvu sledeča; a) vpisnina članov (no 20 Din); b) članarina (po 10 Din mesečno); c) razni drugi dohodki izvirajoči iz delovanja društva; d) darila-
Članstvo bi naj bilo lahko tudi večkratno, zato da bi mogli ulačevati bogataši, denarni zavodi itd. tudi večkratno članarino 111 seveda uživati tudi večkratno člansko pravico.
Po vsem tem ;e sanio ob sebi umljivo, da ■»društvo ljubiteljev: slovenske umetnosti« noče bit' morda konkurent društva "Narodna Galerija«, marveč le njegov soborilec in podpornik Pripravljalni odbor sc obrača tem potoni na vse ljubitelje slovenske umetnosti s prošnjo, da prijavijo čim najštevilnejše svoj pristop k društvu na naslov: Društvo ljubiteljev slovenske umetnosti v Ljubljani, Prešernova ulica S.
Ustanovni občni zbor bi se vršil v drugi polovici meseca junija.
Za pripravljalni odbor:
Dr. Tone Jamar, predsednik.
T)r. Jože Bohinjec, tajnik.
V Ljubljani, dne 26. maja 1922-
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu ookr. odb. SS.T).
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
lili fillSMSKd HLEB STB- 6
===== REGISTEOVIH ZMES Z OMEJEM =SSC' TSSK©t?SMl- ZA SOLE, ŽUPAN* mA IN URA9E. HB1MODB«' NEJSfe PLAKATE »N VABILA ZA SH«?©E 5M VE5EHCE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMO&5SKEJSA	Z*
TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, ITB.
STERE0TIPMA. MT©«****«*’
tovarna dvokoler, in otroških voiiik®^ Najcenejša dvokoles« in otroSki *a®,vC. raznih modelov. Sprejmejo se ttial kolesa in otroški vozički v poln# prt« emajliranje 7, ognjem in poniklanj • . ,inhli.‘in» linrSnvskfl cesta SteV. ■
r, z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 83 (^BALKAN )
s splošno izobrazbo se sprejme. Plača dobra. — Prednost ima organiziran socialist, ki priznava progresivni davek. Ponudbe sprejme Uprava ,Napreja‘.
3Q
Morska trava za modrece
v vsaki množini se dobi najceneje pri SE¥ER & KOMP ,
Ljubljana, Wolfova ulica St. 12.
se sprejemajo za trajno delo pri akordni plači, prostem stanovanju, razsvetljavi in kurjavi v
opekarni Lajter spergu pri
Mariboru.
Točaj
se sprejme
v restavraciji ®Bai?-kolodvora
V MubSJani.
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spiriluose, masi, slanina, mesni  ............. izdelki.	............
Telefon 830. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljfln Čekovni račun štev. 10.473.
is
I lil ISIS III
Vladimir y, ^Issrica
Kragujevac. GSavna ulica šf, 48
tiče
spretnega kroiaca
za mošUe in žessstse ©bleks. Plača po pogodbi in zmožnosti. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na gornji naslov najpozneje do 25. junija 1922.
povečane p° vSfl^' sliki, društven0
» iePfl
cije za železnica^
izvršuje najfineje po zmernih cenali
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hiStvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne ua
TONE MALGAJ
m gneii mt
Kolodvorska ulica it. 6
E
LJUBLJANA, Prešarnova ulica ši 5®,
v lastnem poslovi«.
zojauni naslov : KREDIT LJUBLJANA. - Tefefan S«. 40 in
457.
Obrestovanje vlog, na^5i! in prodaja vsako vrst* vrednostnih papirjev, u a in valut, borzna n'droClhl predujmi in krediti v®» vrste, eskompt iu m* menic ter kuponov, naK
v tu- in inozemstvo, 8 ? ; : -:	deposits	itd.