Štcu. M	t? Ljubljani, v M, M 20. junUo 1905.	LetO XXXIII.
yedniS""' ffiatS -	VlAliliMAH lini IM «1 AI]AM«bi M MM Ji >1 "P^Ktvo (• • K°pH"|wih	2 - ,
pomičen ust za siouensKi narod —sr:
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Inserati:
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 15"— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1-70
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta l 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Rumeno nevarnost.
Komaj se je začela vojska med Rusi in Japonci, že se je povsod govorilo o rumeni nevarnosti; nekateri so pretiravali, drugim pa ni bilo to vprašanje kaj mar, ker niso poznali kitajskih in japonskih razmer in napredovanja teh dežel. Sedaj pa, ko so japonski topovi v korejski cesti oznanili svetu, da se je v Aziji povzdignila velevlast, ki je kos vsem evropskim, sedaj zopet sili na dan problem o nevarnosti, ki preti Evropi «d mongolskih plemen. Ta nevarnost ni prazen strah: veliko večja je, kot se misli; podrla pa bo evropsko nadvlado v Aziji le polagema in s pomočjo gospodarskih faktorjev, V „Revue des deux mondes" objavlja Peter Leroy Beaulieu zanimive podatke o gospodarskem razvoju Kitajske, ki bo največ pripomogel do kulturne povzdige azijskih narodov.
Do leta 1895., ko se je s simonoseškim mirom končala kitajsko-japonska vojska, niso imeli tujci na Kitajskem druge pravice, kot to, da so smeli kupčevati po nekaterih prostih lukah; ker niso smeli v Kitajski sami ustanavljati produkcijskih naprav in izboljšati kitajskih produkcijskih sredstev, niso mogli vzbuditi med Kitajci večjega ekonomskega gibanja. Simonoseška pogodba je storila dvoje: odkrila je vse hibe Kitajske, obenem pa dala Evropcem mnogo pravic. Ugledni kitajski rodoljubi in državniki so jeli razmišljati o reformah, tujci so pa kazali pot, po kateri se dajo sile Kitajske prav porabiti in uravnati. Evropci so dobili dovoljenje, da smejo začeti z industrijalnimi podjetji p® prostih lukah in da smejo prodajati, kupovati, zamenjavati in dati v najem zaloge blaga po vsej Kitajski. Kmalu se je začel pravi lov za vsakovrstne koncesije, železnice, rudnike, pristanišča. Vstaja bok-serjev je bila reakcija na rapidno prodiranje tujcev; pokazala je, da v kitajskem plemenu živi mnogo samozavesti in da si ne da reform vsiljevati. Odtedaj je stopila na površje druga plodovitejša misel: reformo morajo na Kitajskem izvršiti Kitajci sami; s tem pa tudi evropski vpliv gineva. OJ leta 1895. do 1903 se je povišal kitajski izvoz za 50, uvez pa za 90 odstotkov. Toda trgovina in prorftet se nista samo razširila, temveč postala sta tudi raznovrstna, vedno več strok in podjetij se snuje po velikem kitajskem cesarstvu: mesto Sangaj je postalo azijski Manchester. Največji gospedarski preobrat pa se je izvršil na Kitajskem od leta 1895 s tem, da so jeli povsod graditi železnice. Evropci so si od kitajske vlade izposlovali dovoljenje, da smejo zgraditi progo 12 000 kilometrov. Od te proge je doslej zgrajenih 5100 km., vštevši 2650 km. mandžurske železnice; še to leto bodo otvo- i rili 1000 km., ostali načrt pa še vedno po- i pravljajo, spopolnjujejo in razširjajo.
Uspehi Kitajske se nam zdijo le zato manjši, ker jo nadkriljuje Japonska, toda pri tem ne upoštevamo posebnih razmer japonskih. Če izvzamemo Japonce, potem ga ni v Aziji naroda, ki bi tako hitro n pre-doval v teku devetih let, kot ravno Kitajska, dasi je obsežna in reforme kaj počasi prodirajo v vse sloje tega ogromnega državnega telesa. Napredek Japonske pa Kitajski tudi neizmerno koristi; vzlic vsem nasprotjem, ki obstoje med tema dvema narodoma, bosta edina, kadar se bo šlo za specifično azijske interese. Vse kaže, da se bo, kar se je jelo na Kitajskem uvajati, tudi izpeljalo in če bo kitajski promet, ki sedaj znaša 1800 milijonov frankov, rastel v istem razmerju kot je od leta 1895—1900, bo znašal leta 1930 devet miljard, to je veliko več, kakor znaša sedaj francoski. Tu pa moramo upoštevati še to, da bo sedanja rusko - japonska vojska izvila tujcem velik del prometa iz rok in položila kapital v domače roke.
Troje dejstev ustvarja za Fvropo posebno veliko nevarnust od strani Kitajcev: Kitajska moč je neizčrpna, če se vzdrami; ljudstvo je delavno, lokavo, zmerno in kakor
j nalašč ustvarjeno za trgovino; japonski j vpliv se širi, Kitajci pa, ki bivajo po Ev-, ropi, delajo na vso moč, da svojo domovino preosnujejo po modernem vzorcu. Toda ja-j ponsko prodiranje ni vplivalo samo na Ki-j tajce; vsi francoski listi so zadnje dni po-| ročali, kako se veselijo jabo^bfth^smag | Anaroci v Indo Kini.	grajal
j francoske socialiste, ki žcrJjpPes^r' |us-i kega poraza in jih je op6ztSril--n^;y*fhcist, ! ki vsled tega preti Francoski v vzhodni j Aziji. List piše: »Sedaj so ekstremne stranke ! na Francoskem vzradoščene, toda če bi j imele toliko patriotizma in zmožnosti kot i Viljem in toliko veselih nad, kot Indo-Kitajci, bi uvideli, da utegne Francoska v Aziji izgubiti v s e". Neizmerna sila počiva v Kitajski neporabljena. Polje obdelujejo z istim primitivnim orodjem ka kor pred tisoč leti, obrt gre svojo staro počasno pot. Le južne pokrajine cb obrežju pošiljajo svoje ljudi v Avstralijo, sprednjo Indijo, južno Afriko in severno Ameriko, da izpodrivajo belo pleme. Če se pa Japonski posreči zbuditi Ki ajsko in bodo uspeli i reformni poizkusi kitajskih državnikov, bo j Evropa in Amerika strepetala pred gospo-{ darsko močjo in ekspanzivno tedenco ru-menokožcev. Kitajska ima vse pogoje, ki so potrebni za gospodarski razvoj: vedi, premoga in železa; vrhtega je Kitajec praktičen in zmeren; v vseh mestih v z h o d n o - a z i j s k e g a obrežja je vsa trgovina v kitajskih rokah.
Taka je „rumena nevarnost". Preobrat se najbrže ne bo izvršil takoj, a gotovo. Morda je to migljaj, naj se Evropa jame sama preustrojevati in delati intenzivneje za svojo lastno povzdigo, mesto da nosi drugam s svojo kulturo vred tudi svojo go-spodstvaželjnost. Japonska pa je prva azijska država, ki je podrla konservativne tradicije Azijcev, in je kakor nalašč ustvarjena, da zdrami mongolsko in malajsko pleme, prava gospodarja Azije.
Državni zbor.
D u n a j, 19. junija
Lokalne železnice.
Ze v petek je zbornica pričela razpravo o vladnih predlogah glede nekaterih lokalnih železnic. Po teh načrtih se vlada pooblašča, da sme za sedem lokalnih železnic, ki jih zgrade delniške družbe, prevzeti za 3,680 000 kron glavinskih delnic. Za ozkotirno železnico Preworsk- B a h o f pa vlada prevzame še za 318.000 kron glavinskih delnic. Kakor kaže, vlada noče več prevzeti državne garancije za lokalne železnice Garancijo hoče prepustiti deželam ali delniškim družbam ter podpirati zgradbe lokalnih železnic le z delnim nakupom glavinskih akcij. Ako se udomači ta način državne podpore, bodo hudo udarjene posamezne dežele, ki pač no morejo prevzeti garancije za razsežno omrežje lokalnih železnic, katere so več ali manj dovodnice k državnim železnicam. Vendar pa je v odseku zatrdil sedanji voditelj železniškega ministrstva, da hoče vlada za posebno važne lokalne železnice še vedno prevzeti državno garancijo.
V	razpravi je poslanec P f e i f e r stavil naslednjo resolucijo: Vladi se naroča, da glede podaljšanja dolenjskih železnic preko Belokrajice (Crnomelj-Metlika) stopi v dogovor s kranjskim dež. odborom ter preskrbi potrebne priprave, da se sprejme belokranjska železnica v načrt železničnih zgradb.
Začasni proračun.
Jutri se prične razprava o začasnem proračunu za dobo od 1. julija do konca L 1905.
Kvotna deputacija.
V	kvotno deputacijo so bili izvoljeni: Abrahamovicz, Ba"mgartner, dr. Fiedler, dr. Foft, Kaiser, dr. Menger, Povše, baron j Schvvegel, grof Zedwitz.
Mo-japonsko vojska.
Stanje ruske armade. — Bitka se je pričela ?
London, 19. junija. „Central News" poroča iz Odese: Ruski častniki in moštvo resno pričakujejo sklepa miru. Opustili so že vs«ko misel za nadaljevanje vojske.
Berolin, 19. junija. Iz Peterburga poročajo: Vesti o sklepu premirja se nika- ' kor ne potrjujejo. Od ruske armade na bojišču se poroča, da so tja dospele vesti o miru napravile silen \tis. Ruska armada je sedaj bolj gotova zmage ko prej, ker se je iz sedanjih dogodkov v vojski veliko naučila, posebno se je razvila nova artilerijska taktika, nadalje so terenske razmere za j Ruse vedno ugodnejše in armada se hitro ! izpopolnjuje. Duh čet je pod novim povelj- i nikom izvrsten. Pod temi razmerami se je j manj bati zopetne japonske ofenzive ko pa i notranjih nemirov v domovini, ki morajo slabiti pogum vojakov in bi utegnili morda prisilili vlado proti njeni volji skleniti mir.
London, 19. junija. „Daily Telegraph" poroča včeraj iz Londona: Ruske I reserve so potisojene naprej, da ojačijo ! fronto. General Linevič se je v S pinkaju j razgovarjal s svojimi generali. Kurokijeve j predstraže stoje le 7 in pol milje oddaljene i od ruskih. Ruska sila pred Kurokijevo armado je baje močna eno divizijo z 20 topovi.
London, 19. junija. „Central Ncws" ! poroča iz Odese: Privatna poročila iz Har-| bina poročajo, da je stanje ruske armade ; žalostno in je vsaki dan resnejše. Upanja na ' uspeh je vedno manj.
Pariz, 19 junija. „Echo de Pariš" j poroča iz Peterburga, da se je pričakovana : bitka v Mandžuriji že pričela. Japonci j so pričeli z ofenzivo in Linevič je baje že j moral zapustiti svojo prvo obrambeno črto
N e w Y o r k , 19. junija. Vzhodnoki-tajska ali mandžurska železnica bo baje prevzela garancijo za vojno odškodnino. Glasi se, da Japonska nikakor ne vstraja pri zahtevi, imeti v ob'asti strategično precenjeni Port Attur, ako se ne oglasi zanj nobena velevlast.
Rusi v Mongoliji.
London, 19. junija. „Dai!y Telegr." j poroča iz Tokia: Opirališče konjenice so Rusi napravili v Pedui v Mongoliji. To je dokaz, da Kitajci ne morejo varovati nevtralnosti in izraža se bojazen, da bo Rusija zasedla Mongolijo, ko bo pregnana iz Mandžurije.
Za brambo lfladivostoka.
London, 19. junija. Sesti trdnjavski topničarski polk je prišel iz Kronštadta v j Vladivostok, kjer napravlja sedaj nove utrdbe ter še bolj utrjuje že obstoječe pozicije. Tudi ženijske čete so ojačene
Bolezen v Harbinu?
London, 19. junija. „Daily Telegr." poroča iz Tokia včeraj: Brzojavka poroča iz Cintava, da divja v Harbinu kolera in davica. Vsak dan zahtevajo te bolezni na stotine človeških žrtev. 56000 oseb je bolnih ali ranjenih. Zunaj mesta so napravili 18 izoliranih barak.
Port Artur.
C i f u , 19. junija. Japonci so evropske in ameriške tvrdke pozvali, naj zapuste Port Artur in odstranijo svoje blago.
Ojačenje ruskih čet na Sahalinu.
London, 19. juuija. Ruske čete na Sahalinu so ojačene s topništvom, od katerega je en del nastanjen v Korzakovu.
Zaradi potopljene ladje „St.
Kilda".
London, 19 junija. Reuterjev urad poroča iz Peterburga včeraj: Angleški poslanik je opozoril zunajnega ministra grofa Lamsdoiffa na slučaj parnika „St. Ktlda",
! ki ga je dne 5. t. m. potopila ruska pomož-j na križarica, ter na posled ice, ki bi lahko j nastale iz tega P.-slanik je zahteval pri-j merne odškodnine in odrede naj se nemudoma odredbe da se onemogoči ponavljanje takih slučajev. Grof Lamsdoiff je obljubil, da bo vso zadevo takoj predložil mornariškemu ministru, ter je pristavil, da ss je v zadnjem času dovolj storilo za varstvo nevtralnih ladij. Slučaj „St. Kilda" je osamljen in temelji najbrže na pomoti.
Naslednik Avelanov.
Peterburg. Car je sprejel Avela-novo demisijo. Avelanov naslednik bo baje admiral Čuknin.
Posledice odstopa velikega kneza Alekseja.
Pariz, 18. junija. Peterburška poročila poročajo, da se bodo z odstopom velikega kneza Alekseja in admirala A v e 1 1 a n a izvršile v ruski mornarici , važne reforme. Avellanov odstop je tu neprijetno dirnul, ker je bil Avellan eden onih, ki so ustvarili francosko rusko zvezo.
Pariz, 18. junija. Iz Peterburga poročajo, da pričakujejo v glavnem ruskem mestu, da bo Aleksejev ndstop znamenje za velike kneze, naj zapuste Rusijo. S tem bi bile ozdravljene notranje razmere in odstranjena bi I bila velika zapreka, ki ovira i reformo armade. A doslej je od carske rodbine le še veliki knez Aleksej voljan zapustiti Rusijo ter se preseliti v Pariz, kjer je njegova palača zanj že pripravljena.
Poročila o miru.
London, 19 junija. Pariški dopisnik „Daily Muila" trdi, da je nemški cesar po-prašal gotove vlasti, glede sklicanja mednarodne konference za ureditev vzhodnoazijskega vprašanja. Uspeh te akcije je odvisen od izida bližajoče se velike bitke v Mandžuriji.
Peterburg, 19. junija. Zunanji minister je včeraj obvestil tukajšnjega poslanika Zjedinjenih držav, da je Rusija popolnoma zadovoljna, da se določi Washington za sestanek pooblaščencev Rusije in Japonske.
Za nadaljevanje vojske.
„Svjet" priobčuje članek, v katerem razlaga, da mir. ako bo sklenjen, ne bo pomi-| ril Rusije. Japonska moč bo rastla od dne ; do dne. Japonska bo storila vse, da se ' dvigne i Kitaj ter se preporodi kakor Japonska. Zx Rusijo bo potem položaj vsako leto nevarnejši. Zikaj naj bi potem Rusija sklepala mir ob taki perspektivi? Čemu naj posluša domače in zunanje nasprotnike, ki ji žele le ponižanja in propada ? Ako so Japonci dovolj močni, zakaj ne zasedejo Koreje, ne anektirajo Mandžurije, naj se okrepe ob Amurju, zavzemo naj Vladivostok — nesreča ni večna, pride tudi naš čas! Ganili se bodo naposled tudi naši generali, naposled se bode pojavila sila, ki bo zahtevala od njih odgovornosti za njihove akcije. Naša vojska ne bo za vedno pozabila tradicij starih časov. Naposled se bo spomnila, da so naši generali prvi šli v boj in se niso skrivali pred svinčenkami. Mi v Rusiji še nismo izmučeni od vojske, in najsi zahteva šj toliko žrtev. Peterburg, Moskva in druga mesta niso poslala v vojsko še niti enega človeka, tudi o tem še ni-s m o nič slišali, da bi šli v Mandžurijo naši višji krogi in naši bogataši! Potrebno je, da se tudi oni pošljejo na bojišče! Sicer pa naša evropska vojna sila še itak ni izerp-ljena. Vsi nemiri po Rusiji so umetno aranžirani iz Peterburga in v organizaciji teh nemirov sodelujejo elementi, ki bi sami morali biti izvor reda in prava. Naš m notranjim neredom ni težko napraviti konca. S sklicanjem »Zemskega so-bora" bi bil položen temelj pomirjenju in rešene bi bile vse intrige.
Poslanec Baksa o položaju.
V Kolinu je poslanec Baksa izjavil, da Cehi ne bodo nikdar dovolili ustanoviti češko vseučilišče v kakem provincialnem mestu, kakor zahtevajo Nemci. Baksa je priporočal, naj se C-hi pogajajo z Mažari, a naj z vso pozornostjo slede državno-pravnim vprašanjem na Ogrskem, Češkem in osobito na Hrvaškem.
Gautscheva izjava.
Ker so vložili Schonerer in njegovi tovariši ugovor, da bi se izročila predloga o začasnem proračunu brez prvega branja odseku, namerava Gautsch pri prvem branju razviti svoje načrte. Ministrski predsednik namerava izjaviti, da se bo vlada pri imenovanju uradnikov za Češko ozirala na obe narodnosti in na potrebe prebivalstva. Na Moravskem namerava ustanoviti vlada dvoje vseučilišč in izpopolniti oba praška vseučilišča Končuo bo izjavil, da ne bo storila vlada ničesar ne da bi se sporazumeli obe narodnosti. Vse, kar bo storila vlada, bo izvršila na zakoniti način in ne namerava ničesar ukreniti po odredbah.
Težko, da bi se Cebi zadovoljili s tako površno izjavo.
^Narodni listi" izjavljajo, da Mladočehi nočejo od ministra glede češkega šolskega vprašanja in uradnega jezika akademiške izjave, ampak pozitivnih naredb, ki bodo Cehom zagotovile češko vseučilišče na Moravskem in češki notranji uradni jezik.
Češko vseučilišče na Moravskem.
»Lid Novi" izjavljajo, da se Gautsch ne more več izogniti zahtevi ustanovitve češkega vseučilišča na Moravskem Češki zastopniki morajo zdaj odločno zahtevati, da ustanovi vlada vseučilišče. Poročajo, da bo češko vseučilišče najbrže v Kromerižu. MCas" piše, da se češki poslanci ne morejo zediniti za kraj, kje naj bi se na Moravskem ustanovilo češko vseučilišče.
Ogrska kriza.
Konec nadvlade rodbine Tisza. Z odstopom Tisze je zaključena zgodovina malone 40 letnega vladanja kal-vinske papežke rodbine Tiszove na Ogrskem. Duša in središče ter pravi avtokratje nedavno še vsemogočne ogrske liberalne stranke so bili kalvinci Tiszove rodbine. Dasi niso vedno sedeli na ministrskih sedežih, so vodili vso politiko in narekovali, kdo li postani ogrski poslanec, minister in plemič na Ogrskem. Bolj nejevolja proti samovoljnosti Tiszov nego li kaj drugega je povzročila poraz liberalne stranke na Ogrskem. Kakor mora so tlačili liberalci ubogo ogrsko ljudstvo. Nikjer nt zadobilo judovstvo v raz-merno tako kratkem času tolikega vpliva, kakor ravno na Ogrskem. Ogromna zemljišča mnogih ogrskih plemičev so prešla v judovske roke in malt kmetič je zadolžena uboga para raznih judovskih pijavk. Da bi pa ljudstvo tega ne opazilo, je pa liberalna stranka skrbela, da je z vstrajnim zatiranjem nemadžarskih narodov odvrnila pozornost od judovskega oderuštva. Tudi proti-verska gonja z vpeljavo civilnega zakona je morala služiti temu namenu. Na OgrsKem veje zdaj svežejši duh. In te nove stranke bodo, ko dobe krmilo v roke, morale skrbeti i za socialno zakonodajo, razširjanje volivnega prava itd. V socialnem oziru bo gotovo za ogrsko ljudstvo boljše pod Ko-šutovo, kakor je bilo pod Tiszovo rodbino. Res je sicer, da nova Fejervaivjeva vlada ni nič drugega kakor poizkus, še nekaj časa vladati po liberalnih načelih. A Fejervary se ne bo vzdržal dolgo, ker nima večine. Sploh pa smemo pričakovati z Ogrskega še mnogo presenečenja in o tem, kako se razvijajo stvari na Ogrskem, nemore danes nihče ničesar vedeti.
Novo ministrstvo je sestav ljeno sledeče: F e j e r v a r y, ministrski predsednik, začasni finančni minister in minister a latere; Jernej pl. Lanyi, pravosodni minister; Ladislav pl. V o-r o s , trgovinski minister; Jožef p 1. Kristoffys, minister za notranje stvari; Frančišek Bihar, honvedni minister; pl. Lukacs, naučni minister; Andrej pl. Gyorgys, poljedelski minister; Štefan pl. Kovačevi c, hrvatski minister. Baron Fejervaryje obiskal včeraj voditelje opozicije, Damela Banffija in Košuta, ki pa ni bil doma. Lukacs je izjavil, da ne prevzame naučnega ministrstva, a ga je pregovoril Fejervaiy, da vseeno prevzame ministrstvo. Poročajo, da
namerava odstopiti več nadžupanov, ker ne marajo služiti Fejervaryjevi vladi.
F e j e r v a r y uradnikom. Ko so bili predstavljeni noremu ogrskemu ministrskemu predsedniku uradniki ministrstva za notranje stvari, je rekel Fejervary: Sprejel sem mesto ministrskega predsednika v svoji visoki starosti v teh težkih časih in razmerah zato, ker sem prepričan, da bi bilo težko dobiti kako drugo osebo, ki bi prevzela to nalogo. Upam pastem služiti kralju in domovini. V okvirju zakona hočem iz-
vrševati posle in upam, da si pridobim naklonjenost, ki mi bo omogočila poravnati nasprotja.
Liberalna stranka proti novi vladi. Izvrševalni odbor liberalne stranke je razpravljal včeraj o stališču ki naj ga zavzame stranka nasproti vladi. Upajo, da stranka ne razpade. „Pester Llvyd" poroča, da bo sklenila stranka resolucijo, v kateri izjaUja nezaupanje novi vladi, ki nima večine v zbornici. Ker je vlada ne-parlamentarna, jo stranka ne more podpirati. To je popolna nezaupnica, ki se le malo loči od stališča, ki so je zavzele opozicionalne stranke. A liberalci pograjajo tudi združeno koalicijo, ker je onemogočila imenovanje parlamentarne vlade in kralja prisilila, da je moral imenovati nestrankarsko ministrstvo.
Opozicija. Na Košuta je naredilo kraljevo lastnoročno pismo vtis, da želi kralj posvetovanja strank združene opozicije, ki naj bi sestavile svoj načrt. Iz kraljevega pisma je ra/vidno, da je kralj naklonjen Mažarom, a se ne more otresti predsodkov, ki so takorekoč izročilo vladarske hiše. Ti predsodki povzročajo, da kralj ne ugodi vojaški izpremembi, ki jo želi večina. Člani deželne kazine nameravajo predlagati, naj odbor izključi iz kazine Lukacsa, VorSs in Gyorgaja, ker so postali ministri v Fe-jervaryjevem ministrstvu. Vojni minister Pitreich in novi honvedski minister Bihar sta obiskala včeraj zborničnega predsednika Justha. Pitreich je rekel, da zdaj ne kaže rešiti vojaškega vprašanja vsled sedanjega evropskega položaja. Ugodni trenutek za rešitev vojaškega vprašanja bo, ko žavlada dobra volja za paritetno ureditev vojaških vprašanj. Justh je izjavil, da hoče v prihod nji zbornični seji z najostrejšimi sredstvi skrbeti za vzdržavanje reda. Upajo, da večina sprejme kraljevo pismo na znanje z onim dostojanstvom, ki pristoja večini. Ap-ponyi je izjavil, da kraljevo pismo prav nič ne izpremeni stališča, ki ga je zavzel.
Nova enciklika Pia X.
Danes so objavili okrožnico sv. očeta na italijanske škofe. Eiciklika kaže zopet, kako stoji cerkev vedno na višku časa in upošteva vse, kar pridobiva naš vek na kulturnem polju.
V tej okrožnici, poslani v prvi vrsti italijanskim škofom, govori sv. eče o n o v i politiški organizaciji katoličanov v glavnih obrisih. Papež namerava ustvariti v Italiji katoliški centru m po zgledu nemškega; socialno središče katoličanov naj bo , U n i o n e p o -p o 1 a r e " , kakor ga je zarisala „ C i -v i 11 d Cattolica", naslanjajoč se na nemški „Volksverein". Temu naj stojita ob strani »Unione delle i s t i t u z i -oni economiche" (nekaka »Gospodarska zveza") in „Unione elletto-r a 1 e ", volilna zveza. Papež hoče predvsem, naj se enkrat začno praktično izvajati katoliška načela in postavi versko in socialno preosnovo Italije na narodni temelj. Papež izjavlja, da se cerkev vedno lahko prilagodi potrebam časa in družbe in s tem ne zatajuje načela vere in nravnega reda, izročenega ji od Kristusa Katoličani pa morajo biti, kadar ustanavljajo večje so cialne naprave, če se dotikajo verskih načel, poslušni sv. stolici, drugače pa, kjer se gre le za posvetne zadeve, so popolnoma prosti in neodvisni. „ Volilna zveza" naj pripravlja katoličane za uspešno volilno ak-nijo, ki bo pripomogla italijanskim katoličanom do zmage.
Italijansko vseučiliško vprašanje
se reši, kakor poroča „Tiroler Tagblatt", še v tej sezoni drž. zbora. Italijansko pravno fakulteto nameravajo ustanoviti v Roveredu Vlada je zato, da se to vprašanje reši prej ko mogoče.
Rusija.
Ljudsko zastopstvo bo sklicano že meseca septembra, kakor poroča „Czas*. V kratkem izide tozadevni ukaz.
Gorki. Sodnijsko postopanje proti Gorkemu so potlačili popolnoma.
Prijeti prekucuhi. „Berliner Tageblatt" poroča, da so v Sivarskaji zaprli dva jako vplivna člana bojevne organizacije. Našli so v njujinem stanovanju osem izdelanih in nad sto še ne izdelanih bomb. — V Peterburgu so pa prijeli nekega mladeniča, ker so sumili, da namerava napad na Trepova.
Car sprejme zastopnike z e m s t e v. Car je povabil 18. t. mes. zastopnike zemstev v Petrov dvorec.
Izgredi in nemiri. Agitatorji so na delu, da povzroče v vilnski, kovnski in mohilevski guberniji protijudovske, v Tiflisu in Baku pa proti Armencem naperjene napade. V nekaterih krajih so bili krvavi boji med kmeti in vojaki. Stavkajo poštni uradniki v Moskvi. Izdali so oklic, v katerem naglašajo, da so se od 1. 1881. nadalje zvišali stroški za mornarico za 1,200000 rubljev vsako leto in se je izdalo poleg tega še dve milijardi, ne da bi bila imela država
kako korist. Na opravičene zahteve poštnih uradnikov se pa ni nikdar ozirala ruska vlada.
Izpred sodišča.
Slabo plačano svarilo. Dne 14. majnika je v Frkovi gostilni v Podmol-niku pilo več gostov. Ker se je neka delavka v krčmi nespodobno vedla jo je zato posestnik France Okorn posvaril. To dejanje pa ni ugajalo navzočemu delavcu Janezu Susterju, ki je s sekiro zamahnil proti Okornovi glavi, a ta mu je udarec s roko prestrigel vsled česar je dobil poškodbo na levi podlehti, nakar je obdolženec pobegnil. Ko je pa Okorn čez nekaj časa zapustil gostilno, priletel je Sustar z moti ko oborožen za njim, ter ga je ž njo na desno ramo tako vdaril, da se je zgrugil, na tleh ležečemu je pa zadal še tri vdarce. Obdolženec je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe.
„Ofreht", ki nekaj izda je pri šlo delati več domačih fantov posestniku Janezu Kozjeku v Brišah. Gospodar je dal fantom 2 litra žganja, katerega so tudi domači pili. Na gospodarjevo pripombo, da je njegov sin Janez pijan, vdaril je ta z roko ob mizo. Navzoči fantje so ga skušali pomiriti, a zastonj. Prišlo je do pretepa, kate rega sta se sosebno vdeležila posestnika sin Janez Kucler in mizarski pomočnik Franc Gabrovšek. Prvi se je oborožil s polenom, drugi s stolovo nogo. Pri tem pretepu je bil gospodar Janez Kozjek težko ranjen, pa tudi več druzih navzočih je prejelo lahke poškodbe. Sodišče je Kuclerja obsodilo na 2 meseca težke ječe, Gabrovšeka pa na 5 dni zapora.
Sleparski agent. M a t i j a Č e r -n i v c , agent pri tvrdki Jax v Ljubljani se je izučil za mesarskega pomočnika. V zadnjem času je bil agent za šivalne stroje. Nekega dne je oddal tvrdki narečilni list na ime šivilje Marija Capuder šivalni stroj, katerega se poplačati zaveže v mesečnih obrokih po 6 K. Ta šivalni stroj imel bi se postaviti v njeno stanovanje Radeckega cesta št. 2. To se je tudi zgodilo, razlika je bila samo ta, da to ni bilo stanovanje naročnice, marveč obdolženčevo, kateri je to naročilo samo fingiral in tvrdko Jax esle-paril za 170 K, kajti ta šivalni stroj je prodal, češ, da je njegova last neki Urši Capuder v Trzin in denar pa zase porabil. Ker le ni bilo plačila, je kasneje tvrdka zvedela, da ima Urša, a ne Marija Capuder stroj, ter je proti nji vložila tožbo na plačilo 160 K. Ta je pred sodiščem izjavila, da ne stoji s tvrdko Jax v nobeni zvezi ker je ona stroj le od Črnivca kupila. Slednji je pa lažnjivo pod prisego pri sodniji pričal, da on ni nikdar trdil, da je stroj njegova last; marveč Jaxova, kasneje se je pa le Cernivčeva goljufija odkrila in ga je zato sodni dvor obsodil na 6 mesece težke ječe.
Dnevne novice.
Blamaža nad blamažo. Edina želja naših liberalcev na tem svetu je menda še ta, da se vedno zopet blamirajo. Včeraj smo sporočili, s kako nepojmljivo neumnostjo so falzificirali vso obravnavo o kongrui in kako so „justificirali" slovenske poslance, kijih ni. Doslej so lagali vsaj toliko pametno, da je imelo nekaj videza resnice. Odslej pa bodo lagali s suverenim zaničevanjem vseh ozirov. — Včerajšnji uvodnik „Narodov" to dokazuje. Naslov mu je seveda „Klerikalna' taktika". Dr. Tavčar je „osebno častivreden nesebičen mož", ker se je pri Frančičevih gavgah intabuliral na posest ubogega črvička brez očeta in matere, na vsoto, ki je enaka nameravani celoletni kongrui za župnika in za kaplana. On je „nesebičen mož", - o teh duhovnikih pa piše, da ,žr6, žr6, žrd" .... On ima sam toliko dohodkov, kakor sedaj vsaj štirideset kaplanov — a ti so, ki „žr6*, ki -»izsesavajo* ljudstvo, on pa, ki še ni storil najmanjše javno koristne stvari, se izigrava kot dobrotnik ljudstva. Človek, ki je mastno plačan za delovanje, ki je vse kaj drugega, nego ljudstvu koristno, se drzne sramotiti može, ki služijo ljudstvu z vsemi svojimi silami. Pri vseh napravah, ki so v korist ljudstvu in namenjene, da dvigajo njegovo blagostanje, delujejo duhovniki b r e z p 1 a č-n o , dasi morajo prestati zato toliko preganjanja. Človek pa, katerega politični zistem je ves naperjen proti ljudstvu in ki brani še oderuštvo v naši deželi, se drzne napadati može, ki stoje tako visoko nad njim, da jih niti ne doseže strupeni duh njegovih ust, ki so včasih poželjivo hodile okoli farovške kuhinje. — „Slovenski Narod" se ni drznil priobčiti debate, ampak samo psuje po svoje. In izmed nemških listov je mogel najti le
dva, ki odobravata početje dr. Tavčarjevo; Socialnodemokraško »Arbeiter Zeitung" in judovsko „Neue Freie Presse". V priznanju teh dveh se zdaj solnči načelnik one liberalne stranke, ki je včasih svojima stricema obetal, da bo vsikdar branil vero in svetinje slovenskega naroda. Psovke „Slov. Naroda" padajo nazaj na njegovo glave.
Slovenci na Vesftfalskem. Munstrski škof na Vestfalskem je naročil nemškim duhovnikom v krajih, kjer bivajo Slovenci, da poskrbe za slovensko božjo službo Poslal bo dva klerika na Slovensko da se tu popolnoma privadita slovenskega jezika. In v Avstriji ?
Komedija se nadaljuje. So-botna „Laibacher Zeitung" prinaša ponovni razpis nadučiteljske službe v Dobrepoljah. Na prvi razpis, ki je potekel menda dne 15. marca, so se oglasili za to mesto štirje učitelji. Okr. nadzornik je predložil kvalifikacijsko tabelo kraj. nemu šolskemu svetu v Dobrepoljah. Raz-vrstil je kompetente tako le: Legat Štrukelj, Judnič, Jaklič Krajni šolski svet je ta red nekoliko preobrnil in predlagal: Jaklič, Štrukelj, J ud-nič, Legat. Dež. šol svet bi bil" lahko izbiral in se držal ali predloga svojega okr. nadzornika, ali predloga kraj. šol. sveta, ali pa bi bil izbiral samostalno iz .zlate srede". Toda naj je dež. šolski svet preobračal listino kandidatov, kakor je hotel, t e g a kar bi bil r a d našel, n i m o gel najti med njimi, namreč: vrednega naslednika sedanjemu nad učitelju Na tem mestu namreč ne zadostuje samo nadučitelj, ampak s tem dostojanstvom mora biti združeno pri sedanjih razmerah tudi dostojanstvo „rabeljčkae in očividno je, da izmed sedanjih kompeten-tov n o b e d e n ni za take prostaško dostojanstvo. Dež. šolski svet si je hotel kasneje pomagati na način, da bi bil koga k a-žensko poslal v Dobrepolje. Zakaj je to plemenito misel opustil, ve samo ožji krog. Vso hinavščino gotovih oseb pa kaže pristavek v razpisu: „Die fiiiher ein-gelegten Gesuche haben ihre volle Giltig-keit", ko mora vendar vsak vedeti, da je z zgoraj navedenimi kompetenti dež. šol. svet popolnoma obračunal. Radovedni smo, kdo izmed učiteljstva bo tako k o 1 e g i j a 1 e n, da se bo pogajal za ponujano mu „ d o -stojanstvo", oziroma, kateri »kreaturi" je deželni šol svet naročil, prositi za službo „rabeljčka" v Dobrepoljah, »Slovenska Matica". V včerajšnji odborovi seji „Slov. Matice" je bil izvoljen za predsednika zopet dež. šolski nadzornik g. Fr. L e v e c, za prvega podpredsednika g. Peter Grasselli, za drugega podpredsednika g. kanonik Ivan S u š n i k, za blagajnika pa g. dr. Jožef Stare. Ključarja sta gg dr. L. Požar in dr. Fr Z b a š n i k.
—■ Socialnodemokraške surovosti. Včeraj smo poročali o socialno-demokraškem napadu na poslanca dr. S c h e i -c h e r j a. Socialni demokratje so napadli dr. Scheicherja v Rohrbachu, ko je vstopil v voz, pobili na tla in ga suvali z nogami. Metali so nanj kamenje ter mu s kamenjem nosno kost močno ranili. Dr. Scheicher ima izbita dva zoba Zdravniki trdijo, da bo izgubil eno oko. V današnji seji državnega zbora bodo kršč. socialci vložili nujni predlog, v katerem se poziva, vse vlada storiti, da bodo v bodoče taki izbruhi socialnodemokraške „svobodoijubnosti" nemogoči.
— Zavarovanje za starost in onemoglost in nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah. V državnozborski seji dne 15. t. m. je odgovoril vodja pravosodnega ministrstva dr. Klein na tozadevno vprašanje sledeče: V seji visoke zbornice dne 2. decembra 1903. stavili so gospodje poslanci Zičkar in drugovi do prejšnjega vodja pravosodnega ministrstva vprašanje, ali je pri volji vplivati na to, da se zadeva glede zavarovanja za starost in onemoglost zasebnih uradnikov in uvedenja postavnega nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah reši. Deloma isti predmet zadeva vprašanje, katero so stavili na me gospodje poslanci Choc in drugovi dne 21 marca 1.1., če je vlada pri volji čimprej predložiti državnemu zboru načrt zakona zadevajoč uvedenje nedeljskega počitka skozi celo leto v pisarnah odvetnikov, notarjev, kreditnih zavodov, posojilnic itd. V sporazumu z gospodom ministrom notranjih zadev čast mi je, da odgovorim na to sledeče: Tikajoč se v prvi vrsti želje, da se vprašanje glede
pokojninskega zavarovanja zasebnih uradnikov in njihovih rodbin hitro reši, dovoljujem si, pozivajoč se na odgovor, dan v seji te visoke zbornice dne 10. junija 1901. na vprašanje gospodov poslancev dr Marchet in drugov ter dr.	in drugov, ponav-
ljati, da je napredovanje te zadeve odvisno od te visoke zbornice, oziroma socialno-političnega odseka, kateremu se je te zadevni vladni predlog v posvetovanje od-kazal. Preidoč na vprašanje glede uvedenja nedeljskega počitka v zgoraj navedenih pisarnah, čast mi je naznaniti, da se pravosodno ministrstvo že leta in leta trudi, uve-denju nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah po možnosti pota ugla-diti. Naredbe izdane v tej zadevi odvetniškim in notarskim zbornicam imele so tudi uspeh, ker je že sedaj v mnogih pisarnah omenjene vrste uveden nedeljski počitek. Čeravno so se pa tudi, kakor gospodje poslanci Cboc in drugovi v svoji interpelaciji povdarjajo, mnogoštevilne in med temi tudi dve največji odvetniški zbornici izrekli za uvedenje nedeljskega počitka, se žalibog še sedaj ne more dognati tista složni-st v izrazovanja zastopanja stanovskih koristi, katera bi pripuščala, da se postavno uvedenje nedeljskega počitka v teh pisarnah vzame resno v pretres. Ne glede na izjave nekaterih zbornic, ki so se zoper popolni nedeliski počitek, ali celo zoper vsako omejitev nedeljske službe izrekle, se je od mnogih zbornic dokazovalo, da bi prisilna omejitev pisarniškega dela, ne' da bi se istočasno nedeljski počitek uvedel tudi pri hranilnicah in posojilnicah, društvih ter drugih kreditnih zavodih povzročila ob čutljivo poškodbo pridobitnih interesov odvetniškega in notarskega stanu. Slednji ugovor, čegar upravičenost se pač ne dd. utajiti, in kar, mislim, da tudi gospodje Choc in drugovi priznavajo, bi se dal odpraviti, ako se istočasno uvede nedeljski peči.tek pri kreditnih zavedih. Z ozirom na znane živ-ljenske navade kmetskega prebivalstva dozdeva se pa za sedaj taka naredba za neiz-vršljivo, ker bi zaprti kreditni zavodi ob nedeljah to prebivalstvo prisililo, si po drugem potu svoje kreditne potrebe zadovoljiti ali za svoje vloge si drugod ugodnega mesta poiskati. Iz tega razloga torej vlada žalibog za sedaj ne more obljubiti, da bi kmalu mogla predložiti načrt zakona, ka-koršnega si gospodje interpelantje želijo. Prosim pa, da se sprejme pri tej priliki zagotovilo, da bo pravosodna uprava temu vprašanju posvetila slej ko prej svojo posebno pozornost in da ne bode zamudila nobene se ji nudeče prilike, da postanejo po sameznc še nasprotujoče zbornice in njih udje željam pisarniških uradnikov belj naklonjeni. Tako je pravosodno ministrstvo še le v novejšem času porabilo priliko ter z naredbo od 14. aprila 1905, št 5473 odvetniškim in notarskim zbornicam podalo navodilo, po katerem bi se dalo po njegovem mnenju željam pisarniških uslužbencev redno ustreči. Ker bodo zbornice istočasno imele priliko o tem sklepati, če in katera načela bi se dala tudi brez postavne ureditve kot obvezilno pravilo za izpopolnjevanje nedeljskega počitka postaviti in na kak način bi se za splošno izrševanje teh načel dalo poskrbeti, smem pač upanje izraziti, da se bode razsodni blagohotnosti odvetnikov in notarjev posrečilo, do postavne ureditve tega vprašanja vstvariti položaj, kateri bi opravičene zahteve uslužbencev tudi tam po možnosti upošteval, kjer se to dosedaj še ni zgodilo.
... ~	slovenskega gleda"-
IišCa na Češkem. Dne 24. t. m bodo igrali v smihovski areni v Pragi Maksima Gorkega igro .Na dnu življenja". Kot gostje nastopijo člani slovenskega gledališča v Ljubljani. Gdč. Ružena Noskova igra N a s t o , gdč. Otilija Spurna igra vlogo V a s i 1 i s e in gospod Oton B o 1 e š k a vlogo Satena.
—	Samoumor polkovnika.
Na Dunaju se je ustrelil polkovnik Reitz pl. Reitzenegg, poveljnik koroškega pešpolka št. 7.
—	Laško iredentovsko surovost in divjaštvo ostro osvitljuje nova poulična pesem tržaških in istrskih pomorskih pobalinov, ki proslavlja Frenota, ki je lani v starem mestu v Trstu za vratno zabodel policaja Nagodeta, ki je padel kot žrtev svojega poklica, umorjen od propalega mladeniča. Pesem pravi, da je Freno »ljubil svojo domovino Italijo". Pesem poje ves Jaški Trst, v prvi vrsti njegove „signorine«. Z Mostna priča tržaških razmer! Zakaj poli-tiška ©blast, v prvi vrati „slavni" ravnatelj tržaške policije, g. Busich, ne prepove takih pesmi ?
—	Mrlič v ognju. Iz Pulja poročajo, da je pri mrtvaškem odru 22letne Marije Monai padla sveča na rakev in užgala mrtvaški oder, ki je zgorel Pohištvo je tudi pogorelo. Truplo je skoro popolnoma zgorelo.
—	Shodi delegatov državnih uradnikov, ki se je vršil 18. t. m., je sklenil, da se prosi vlado, naj takoj postavno uveljavi, da se aktivitetna doklada všteje penziji in da vlada kmalu zniža službeno
dobo od 40 na 35 let. Organizacija državnih uradnikov v Avstriji obsega 45.000 oseb. ,. ~ Strela je udarila 17. t. m. v občinsko hišo v Kandiji pri Novem mestu.
—	Razpisana je učiteljska služba v Vrhovem.
—	Goreče železo v oči je
brizgnilo na Javorniku delavcu Greg. Žvanu ter ga nevarno poškodovalo.
—	Poročil se je g. Al. Jonke, želez, sprevodnik z gdč. Rozo P i t s c h n i g. —
V	Zalogu pri Postojni se je poročil posestnik in krčmar g. IvanStefinz gdč. Tončko Gnezda.
—	Samoumor. V Trstu se je zastrupil 23letni natakar Ljudevit K 1 e e -w e i n , doma iz Beljaka.
. ~ Izpremembe v misijonski družbi. C. g. Fr. K i t a k je prestavljen v Celja v Ljubljano, čč. gg. Urban Nežmah in Mihael Klančnik iz Ljubljane v Celje, č. g. A 1 o j z i j N a -stran iz Liubljane v Sch\varzach na Solnograškem. Novoimenovani superijor pri sv. Jožefu nad Celjem je č. g Mihael Klančnik.
—	Za domačo slamnikarsko obrt. Tudi časopisje v Bosni in Hercegovini priobčuje „Slovenčev" oklic za podporo slovenske slamnikarske obrti v Domžalah.
—	Osepnice in očesna bolezen so v rovtarski občini že močno poni hale
o. T. Letoviški list kopališča Bled je pričel zopet izhajati in izkazuje, da so bili na Bledu od 1. maja do 15. junija 103 tujci.
7 Nova tovarna v Zagrebu.
G. Filip R e i n e r iz Karlovca bo ustanovil v Zagrebu predilnico. Nova tovarna bo obsegala 5667 kvadratnih metrov.
~ KpePak sunek iz gostilne.
V	Celovcu so aretirali ključarskega pomočnika Arturja Raclca, katerega dolže, da je iz neke gostilne v Celovcu s toliko silo vrgel 461etno Terezijo Gartner, roj. Rauber, da je mrtva obležala na tlaku.
—	V zadevi tržaških bomb je potrjena prvotna obsodba. Prizivi proti prenizki kazni so odklonjeni.
—	f O. Ivan Zibrat. V Karlovcu je umrl 15. t. ra. frančiškan in umirevljeni gimnazijski profesor o. Ivan Žibrat v 78. letu svoje starosti. Kot redovnik je bil gimnazijski profosor v Novem mestu, potem je pa odšel v Karlovec, kjer je deloval nad 40 let. Ko je 1. 1901. daroval svojo zlato mašo, mu je karlovško meščanstvo z vsemi ondotni mi društvi priredilo sijajno bakljado in serenado. gotevo izredno odlikovanje za redovnika. Naj v miru počiva !
—	Domača umetnost. Tukajšnji tapetnik in zal pohištva g. D. Puc izumil je posteljo, ki se premeni v divan. — Za to iznajdbo podelil se mu je patent številka 33.004.
Štajerske novice.
š Prestavljeni so: Davčni prakti-kant g. S t e f a n S u c iz Slovenje Bistrice v Maribor, g. F r a n c Košar iz Maribora v Ormož, davčna adjunkta g. Franc R e s n i k iz Brežic v Maribor in g. U ba ld M e i x n e r iz Maribora v Marenberg, g. Alfred Drobnič pa iz Celja v Sent Lenart v Slov. Goricah, g. Ignac O r -v a t i č je iz Brežic prestavljen v Lipnico.
š Bombo so našli pred samostanom redemptoristov v Ljubnem Bomba je bila že prižgana, a je vsled nezadostne konstrukcije ugasnila.
š Silno točo, ki je uaičila skoro vse pridelke, so imeli v vzhodni Štajerski 18. t. m.	'
š Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu si je izvolila na prvem rednem občnem zboru dne 16. t. m. sledeči odbor: Predsednik cand. phil. Ivan Steblovnik ^Triglav"), podpredsednik stud. chem. Viktor Plehan (»Triglav"), tajnik stud. phil. Martin Malnenč („Zarja"), blagajnik stud. phil. Ve-koslav Mum (.Triglav«), odbornikov na-mestnik stud, iur. Janko Leskovec („Tabor").
Ljubljanske novice.
lj Domači pešpolk št. 17 — v Ljubljano! Kakor se sedaj v dobropo-ucenih vojaških krogih z gotovostjo zatrjuje, u t e g u e priti naš pešpolk št. 17 prihodnjo pomlad, to je meseca aprila 1. 1906 iz Celovca v Ljubljano.
lj Smrtna kosa. V Zagrebu je umrla gospa Leopoldina Brilli rojena S o -klic, rodom Ljubljančanka. - V Ljubljani je umrla hišna posestnica gospa Alojzija Z i 11 e r e r rojena N a p r e t — V Gornjem Dravogradu'je umrl upokojeni polkovnik Friderik Mars, ki je gimnazijo študiral v Ljubljani.
lj Ljudska veselica pevskega društva »Ljubljana*, katera se je vršila v nedeljo na Koslerjevem vrtu, privabila je kljub precejšni konkurenci jako lepo število občinstva. Na jako okusno dekorira-
nemu vrtu pričelo se je kmalu prav živahno gibanje, in med ubranimi udarci vojaške godbe se je pridno uporabljala šaljiva pošta, srečkanje in srečolov, metale so se serpentine in koriandoli. Poleg tega je bilo polno drugih zabav. Pevski zbor društva je pod eksaktnim vodstvom g. prof. D e k 1 e v a nastopil v treh zborih ter svojo nalogo rešil nad vse častno. Posebno ugajal je veliki zbor .Dolazak Hrvata«, kateri pa radi ne primernosti prostora ni prišel do iste veljave, katero bi zaslužil. Pri tej točki se je uvidelo, da društvo razpolaga z izbornim pevskim materijalom, in je posebno pohvalno omeniti soliste, namreč gg. Dachsa, Globel-n i k a , Polašeka, P a v š e k a Sl. in o u k š e k a, kateri zadnji je s svojim obsežnim glasom posebno impeniral. Otroške igre, katere so se vršile na travniku za vrtom, napravile sd mladini dokaj zabave in občinstvu izvabilo mnogo smehu. Moraličen in fiiancijelen uspeh veselice je bil jako povoljen in je društvu na tem uspehu le čestitati
U Gospa Verhunc, rodom Ljub Ijancanka, je angažirana na dvorne opero v Monakovem, kjer je te dni z velikim uspehom nastopila.
lj 45 jubilej svejega državnega delovanja obhaja 15. sept. sluga licealne knjižnice g. Franc Bole
lj Utopljenca so potegnili 12. t. m. iz bore pod vasjo Snožet v kamniškem okraju Utopljenec, kojega identiteta se še m dognala, je okrog 30 let star, srednje postave, dobro rejen, plavih las in majhnih brk. Oblečen je bil črno. Truplo je ležalo v vodi kakih 14 dni in ni bilo najti na njem nobenih znakov zločina.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Kranjcev in 32 Macedoncev, nazaj je pa prišlo 20 Kranjcev in 40 Hrvatov.
. 'i Kap zadela je danes ob pel 12. uri 38letno Antonijo Večerinovo. ženo mestnega policijskega nadstražnika. Bila je takoj mrtva.
lj Društvena godba priredi jutri zvečer koncert v restavraciji pri „L e v u". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 v.
lj Tatvina. V dnevih 13. ali 14 t. m. je do sedaj še neznan tat ukradel neki dami dva zlata prstana V enem je bil udelan safir, okrog katerega je bilo sedem briljan-tov, vreden 144 K. Drugi je liki kači z dvema glavama. V eni glavi je bil briljant, za oči pa dva rubina. V drugi glavi je bil smaragd, za oči pa dva mala briljanta, vreden 60 kron.
lj Otroke odpeljala. Včeraj je odpeljala 501etna tašča Marija Garvasova v Trstu tri otroke nekega železniškega uslužbenca. Tašča je bila pri njem na obisku. Ker je pa nekoliko slaboumna, je pobrala vse tri otroke in se odpeljala ž njimi preti Ljubljani. Otroci so v starosti od 8 mesecev do 6 let.
lj Ljubljanska plinarna je
imela v preteklem poslovnem letu čistega dobička 54.646 K 68 v.
Razne stvari. Najnovejše.
S i m p 1 o n s k i tunel. „Corriere della Sera" javlja, da mine najmanj še leto dni, preden izroče simplonski tunel prometu, ker gradnje zelo počasi napredujejo.
S fosforjem zastrupila je pri Budjevicah neka Antonija Hak svoje pasterko Albino Hak, ki je bila pri njej na obisku. Namešala ji je fosforja v mleko, ki ga je uživala pastorka po zdravnikovem nasvetu. Kmalu po zavžitju ji je postalo slabo in v malo trenutkih je umrla. Morilko so izročili okrožnemu sodišču v Budjevicah.
Kočijaži stavkajo v Brnu.
Radi ljubosumnosti je zabodel na Dunaju na cesti mesarski pomočnik Oleszuk delavko Slapeka ter je hotel tudi sebe zabosti, kar so pa mimoidoči preprečili.
stoletnico Schillerjeve smrti so slovesno praznovali tudi — Japonci.
500 ljudij ubitih. V Jusovki (gubernija jekaterinoslavska) je v nekem rovu pri neki nesreči bilo ubitih 500 ljudi.
Nesreča na železnici Iz Bal-timore poročajo: Na zahodni marylandski železnici je včeraj ponoči pri Westminstru osebni vlak trčil skupaj s premogovnim. — Pri tem je bilo mrtvih 23 oseb, skoro izključno železničarji.
Telefonsko ln brzojavna poročila.
Naši poslanci za pravice Slovencev.
Dunaj, 20. junija. Situacija se je danes v drž. zboru zopet poostrila. Z ozirom na agitacijo, da bi se zadeva laške pravne fakultete rešila še v tekoči poletni sezoni je »Slovanska zveza" sklenila, naj gre njen 1
jf
predsednik dr. Susteršičk min. predsedniku Gautschu ter naj zahteva od njega, naj poda pri prvem branju proračuna tudi glede Slovencev obvezno vladne izjavo za ustanovitev slovenskega vseučilišča. Gautsch je odklonil, da bi sedaj podal tako izjavo. Radi tega je v današnji seji načelnikov klubov izjavil dr. S u s t e r š i č , da ne pritrdi sestavljenemu programu in da si klub ohrani prosto roko. Načelnik ru-sinskega kluba Romanzcuk je podal izjavo v dr. Šusteršičevem smislu. N a čelnik liberalne slovenske drž a vno - zbors ke četvorice dr. Ferjančič ni podal nobene izjave. Dr. S u s t e r š i č je naznanil stališče .Slovanske zveze" dr. Pacaku in ostalim češkim voditeljem.
Dunaj, 20. junija. „Slevanska zveza" je danes v svoji klubovi seji soglasno izrazila ogorčenje proti popolnoma neresničnim obdolžitvam, katere je v petkovi seji drž. zbora zaklicil poslanec Stein proti poslancema Š u k 1 j e j u in Z i t n i k u ter je z ozirom na brezdvomno poštenost obeh poslancev izjavila, da ne smatra za pe-trebno, se še dalje ozirati na Steinove iz bruhe.
Dunaj, 20. junija. Nujni predlog krščanskih socialcev v zadevi napada na dr. S c h e i c h e r j a se je danes v državnem zboru zapoznil, ker je K 1 o f a č zahteval dobesedno čitanje došlih vlog. Klofač pravi, da bo to toliko časa zahteval, dokler vlada ne odgovori na njegovo interpel. v zadevi prepovedi sokelske slavnosti na Dunaju. Nato sta govorila Wohlmeier in Seitz potem Schuhmeier, ki je dolžil krščanske socialce, da so krivi socialnode-mokraških surovosti. Sprejet je bil konec debate. Za glavna govornika je zbornica izvolila krščanskega socialca dr. P a t a i a in socialnega demokrata S e i t z a.
Dunaj, 20 junija Zbornica je nujnost predlog krščanskih socialcev sprejela s potrebno dvetretjinsko večino in pričela meriterično razprave.
Dunaj, 20. junija. Dr. Scheicherju se je zdravje zboljšalo. Vida baje ne bo izgubil.
Budimpešta, 20. junija. V jutrišnji seji ogrskega državnega zbera bo predlagala ogrska koalicija nezaupnico Fejervarijevemu ministrstvu. Fejervarv bo nato podal ostavko, katere pa vladar ne bo sprejel. Tako se bo dobil modus, da se na zunanje kaže te ministrstvo kot ustavno. — Fejervary bo jutri predložil predlogi o indemniteti in o vojaških novincih in šele če bodo hudi škandali bo odgodil zasedanje.
Rim, 20. junija. Vsi italijanski listi povdarjajo, da nova papeževa okrožnica po-menja odpravo naredbe „non expedit", ker dovoljuje, da se smejo ital. katoličani udeleževati velite v, ustavnih sredstev in dostojanstev, ako škofje to dovolijo.
Peterburg, 20. junija. (Petr.^brz. agent.) Car Nikolaj je včeraj v Petrovem dvorcu vsprejel v privatni avdijenci de-putacijo moskovskega kongresa zemstev ter župana in zastopnike Peterburga. Knez Tru-beckej je imel na carja daljši nagovor, v katerem je slikal žalostne razmere na Ruskem. Knez je govoril pol ure. Njegov govor je napravil na carja globok utis. Potem je govoril Fedorov kakor zastopnik Peterburga. Car je v daljšem govoru omenil ogromnih žrtev, ki jih zahteva vojska, zlasti zadnjega poraza na morju.
Peterburg, 20. junija. Car je svoj govor deputaciji zemstev končal tako le: »Zahvaljujem se vam, gospodje, na čustvih, ki ste mi jih izrazili. Verujem vaši želji, da naj se ustvari podlaga za nov red stvari Moja vol|a, volja carska, je, da naj se skliče narodna skupščina, in ta volja se mora izvesti. Moja volja se bo izvršila: to lahko sporočite prebivalcem na kmetih in v mestih. Od današnjega dne naprej mi boste vi pomagali pri mojem novem delu. Narodna skupščina bo obnovila staro vez med Rusijo in carjem in bo ustvarila podlago za nov red, ustanovljen na rusko-narodnih načelih."
Peterburg, 20. junija. Zemstva in ruski inženirji so sklenili, da prično stavko,
če vlada ne čA garancij, da se res skliče ljudsko zastopstvo.
Varšava, 20. junija. V Libavi so z revolverjem smrtno ranili pastorja Gold-manna, ker je govoril proti terorizmu.
Peterburg, 20. junija. General Linevič poroča: Dne 16. t. m. zjutraj napadel je en ruski oddelek sovražnika pri Ljaojan-čunpenu Ur ga potisnil proti jugu. Naši oddelki so zasedli eno sele, a Japonci so se ob 6. uri umaknili. Japonske čete so zasedle pozicije pri Hlianče, a so razpršene. Sovražnik je potisnjen proti Konoenu in Buši.
Tokio, 20. junija. Danes je bila pri ministrskem predsedniku daljša konferenca Cuje se, da je bila predmet konference natančna sestava mirovnih pogojev.
Berolin, 20. junija. Linevič se bo umaknil v Harbin.
New York, 20. junija. Roosevelt poizkuša Japonce pregovoriti, da bi dovolili trimesečno premirje na bojišču. Med tem časom Rusija ne bi pošiljala čet na bojišče.
fHereoirologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
Pevski zbor »Glasbene Matice" javlja pretožno vest, da je njegova mnogoletna, prezaslulna članica in odliornica, gospica
Gusta Nolli
dnč 18. junija na Dunaju umrla.
Truplo preblage rajnice se bo prepeljalo v Ljubljano in z južnega kolodvora v sredo 2i. junija ob 6. uri popoldne spremilo k sv. Krištofu. Blag ji spomin!	1257
Častiti člani pevskega zbora, ženski in moški, se poživljajo, da se polnoštevilno udeleže pogreba.
V Ljubljani, dne 19. junija 190;.
Odbor.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm
Temperatura
po Celziju
VetroTi
Neb.
19
20
9. zveč. J 736 3 1+18 5 sl. svzh.
7. zjutr. 737'1 2. pop. i 737 4
+ 16 6 + 231
brezvetr. sl. jzah.
sk. obl.
Srednja včerajšnja temp. 4-19 3«, norm. +18 2°.
HlSpiS
sedaj službujoč v neki večji trgovini z mešanim blagom na deželi želi službo premeniti.
1259 3-1 Naslov pove upravništvo.
Janez Zupančič
iz Dol. Podboršta pri Trebnjem
se priporoča častitim župnim uradom
za popravila in uglasovanje cerkvenih orgel.
Jamči za dobro delo in primerno ceno. — Ugodna 1231 3 — 3 izpričevala so na razpolago.
Berite v svojo lastno korist oglase, ki bodo prihajali na tem mestu.
1194 104—4
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena nepozabna hči in sestra, gospodična
Gusta Nolli
dne 18. junija po kraiki bolezni, previ-dena s tolažili sv. cerkve na Dunaju mirno v Gospodu zaspala.
Predraga pokojnica se prepelje v sredo, 21. junija, ob C. uri popoldne od južnega kolodvora k Sv. Krištofu k večnemu počitku.
Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.	1258
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 18. junija 1905.
Srečko Nolli, oče; Marijana Nolli,
sestra.
V imenu vseh sorodnikov.

1215 2
Vse vrste
modnega blaga
radi konca sezone
po zelo znižanih cenah
priporoča
Ernest Sark, Dvorni trg 3.
Zahvala.
Povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne mamice, gospe
Marije Karlovšek
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas v bolezni in smrti preblage pokojnfce tolažili, najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, posebno visokočastitemu gospodu opatu, v. č. gg. oo. kapucinom, dalje slavnemu celjskemu pevskemu društvu za ganljivo petje pred hišo in na grobu, in vsem, ki so spremili drago pokojnico k zadnjeuu počitku. Iskreno se tudi zahvaljujemo za mnogobrojne krasne vence.	1261
C e 1 j e, dne 19. junija 1905.
t
lit llijisle oMice
raglstrovamia zadruga z neomejenim poroštvom
•t./''«!
V lastni MIN V bjubljani j y lastni M]
na DrinajsM cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 52-34
1
brez odbitka realnega davki., katerega posojilnica sama za vložnike
ie.
®8T Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlego sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V 7 a 9 4 71 ft Qn posojilnice znaša	& /»"^4'i
b,mn- K 7,651.915-41. K 32,039701-84.sadrr K 120.878*15.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hraniinifinega urada St. 828.406. — Telefon št. 185
Ernest Hammerschmidta nasledniki
Hladile Wufscher * K°
trgovina železnin in kovin,
— Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
poljedelskih strojev in orodja.
Velika zaloga
Nizke cene!
Zahtevajte pm nakupu
671 60-95
On« je
zajamčeno čisto "1B$
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
dilno
m znamka „ jelen"
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko »JELEN*
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini J gg |)0VS0(1!

•f Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kul>ntna z vrši te v naročil na borzi.
Meiijarična delniška družba
„^«2ki C Uit"
Wollzei!e 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—64