ni
K*
ftu
Št. 28 (1822) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 12. julija 1984
Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Še preveč vsaksebi
Dogovarjanje posavskih in dolenjskih šolnikov še premalo učinkovito, zato podvajanje programov
ZADOVOLJNI NA DELOVIŠČA — Brigadirji druge izmene (na sliki) nadaljujejo z delom, ki so ga pričeli njihovi predhodniki. Vsako jutro se zbero pred brigadnim avtobusom, da jih odpelje na delovišča. (Foto: J. Pavlin)
POSAVJE — Po preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje se je tudi pri posavskih treh srednjih šolah (sedaj programih!) v primerjavi s prejšnjimi poklicnimi znatno podaljšal čas teoretičnega in praktičnega pouka v šoli na račun časa praktičnega pouka oziroma prakse v delovnih organizacijah.
Ta primankljaj naj bi reševali s pripravništvom. V Posavju je bilo ukinjeno izobraževanje v dveh prog-
Brigadirji presegajo norme
Prva izmena za 42 % presegla normo — Druga izmena že na deloviščih
ŽUŽEMBERK — V petek popoldan je bila v brigadirskem naselju v Žužemberku slovesnost, na kateri so podelili priznanja, udarniške značke in trak akcije najboljšim brigadirjem in brigadam prve izmene ZMDA „Suha krajina 84”.
Za brigadirji, ki so se ta dan tudi poslovili z delovišč, je ostalo 2,5 km
PRIŠLI
BRIGADIRJI
STARI LOG PRI KOČEVJU —V ponedeljek, 9. julija, se je v Starem logu začela letošnja zvezna mladinska delovna akcija, v kateri sodelujeta brigadi iz Beograda in Bitolja. Mladinci dograjujejo vodovod za Stari log in čistijo kmetijske površine grmovja. Obe brigadi bosta delali tu štiri tedne, nato pa ju bosta za enako obdobje zamenjali dve novi. Ko bo čiščenje zemljišč na območju Starega loga končano, bodo s podobnim delom nadaljevali na območju Male gore.
položenega vodovoda in 7,5 km izkopanih jarkov. Opravili so kar 26.000 norma ur, kar je ocenjeno na 6,5 milijona din. S svojim delom so za 42% presegli načrtovano normo.
Od ponedeljka je na deloviščih že druga izmena 270 brigadirjev, združe-
PONOVNO LUDVIK ZAJC
LJUBLJANA — Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana okolica so za sekretarja ponovno izvolili Ludvika Zajca. Na seji so razpravljali tudi o delu sveta v minulem mandatnem obdobju in sprejeli programske usmeritve za naslednje obdobje.
Rudnik ne sme v stečaj
Sevniški IS podpira sanacijo rudnika na Blanci
SEVNICA — Ta teden utegne biti odločilen za blanški rudnik nekovin v ustanavljanju. Do torka so se morali namreč upniki in sovlagatelji pismeno izjaviti, kaj storiti.
Od vsega začetka ni bilo lahko. V rudarstvu začenjati nekaj domala iz nič, je izredno nehvaležno. Nekateri sevniški kolektivi so s posebnim konzorcijem omogočili prve raziskave velikih zalog surovin. Ko so na kraju vendarle izvrtali nekaj denarja in zgradili blizu blanške železniške' postaje separacijo, je bilo to za minulo poslovno leto prepozno, da bi na trgu lahko že takrat prodali kaj več peska. Večji potrošniki si namreč zagotovijo surovino že v prvi polovici leta. Seveda so po drugi strani že pričele teči obveznosti od nekaterih posojil. Vse skupaj je po zaključnem računu dalo okrog 30 milijonov dinarjev izgube.
Prizadevanja, da bi to pokrili pred koncem februarja, žal, niso uspela, podobno tudi ne vsi ostali dosedanji napori. Ko so minuli teden o vsem prizadeto razpravljali na seji občinskega izvršnega sveta, je bilo nedvoumno rečeno, da bi bil morebitni st-
ečaj rudnika hud udarec preusmerjanju gospodarstva občine. Kar rudnik ima, predvsem bianško separacijo (daje precej boljši izplen od načrtovanega), bi nedvomno hitro našlo kupca, če bi npr. moralo vse skupaj na dražbo za nižjo ceno. Pravijo, da nekaj podobnega gradijo na Hrvaškem, kjer bo to stalo najmanj 230 milijonov dinarjev. Gospodarstvenikom se zato odgovor po nuja sa m po sebi, za kaj namreč čez nekaj storiti križ, če bi vse skupaj ob boljšem razumevanju vseh lahko dobro delalo.
Sanacijski odbor predlaga odložitev posojil in obresti tja do leta 1987. Vmes bi rudnik lahko celo uspešno posloval in si iz svojega nabavljal še nekatere nujne stvari. Sedaj bi npr. potrebovali 1,5 milijona dinarjev, v skupni vrednosti naložbe torej bore malo, da bi na Blanco iz metalurškega inštituta pripeljali posebno pilotsko napravo. Z njeno pomočjo bi radi tudi na polindustrijski način potrdili, kar so že povedali laboratorijski preizkusi. Po njih je namreč ta mivka izrednih kakovosti celo za steklarstvo in livarstvo.
ALFRED ZELEZNIK
APRILSKO POLETJE — Pravega poletja, vročine,, kakršna bi morala biti ob tem letnem času, letos še ni bilo. Po dežju pride dež, če sonce že š e posije, nima prave moči, kot bi bili aprila in ne sredi visokega poletja. Še v Kolpi, naši najtoplejši reki, v kateri so se lani kopali od začetka junija do septembra, so se letos na hitro namočili le redki ..gorečneži”. Najbolj pa tako nestalno in hladno vreme prizadene kmete, zlasti ker je bila tudi pomlad deževna in hladna. Žetev se je zavlekla, trta krepko zaostaja v rasti, takih, ki so mrvo pospravili, ne da bi jim jo vsaj enkrat zmočilo, menda sploh ni. Štrucljevi iz Gribelj (na sliki gospodinja Anica) so prejšnji četrtek krepko poprijeli, da so vsaj za silo posušili seno na prostranem travniku pri Krasincu. Krme pa Štrucljevi potrebujejo veliko, saj imajo v sodobnem hlevu kar 35 glav živine. (Foto: A. Bartelj)
nih v brigadah: „lvo Lola—Ribar" iz Omiša, brigadi univerzitetne konference Beograd ..Titovi štipendisti", ORG ..Viktor Bubanj" iz Sarajeva, ORB ..Elpida Karamandi" iz Bitolja ter brigadi iz Gornje Radgone in Maribora—Tezna.
Brigadirji bodo nadaljevali z izgradnjo vodovoda Plešivica—Gradenc v dolžini 1700 m in vodovod v Lučah (KS Žalna), opravili pa bodo tudi dve agromelioraciji v Starem logu (77 ha) in v Ambrusu (25 f|a).
NAŠLI MINI
ŽUŽEMBERK — Ljubljančanka Tatjana Bregant je 3. julija obvestila miličnike v Žužemberku, da je pri svojem, vikendu y Podgozdu pri Dvoru našla dve mini. Strokovnjaki so ugotovili, da sta pripadali 40-milimetrskemu minometalcu. ki so ga uporabljali med II. svetovno vojno. Za nevarne ostanke je poskrbel pirotehnik.
ramih, zmanjša! pa seje obseg vpisa v 1. letnik. V Posavju izvajajo od 27 usmeritev 10 programov le iz 7 usmeritev, zato več kot kot polovica osmošolcev nadaljuje izobraževanje izven regije. Dogovarjanje z Dolenjsko oziroma Novim mestom ni učinkovito pri programih, kjer se zmogljivosti podvajajo (program učitelj in elektronika). Novo mesto kljub dogovoru vpisa za elektronike ni zmanšalo za 1 oddelek in ni 'razpisalo oddelka za elektroenergetike. Ostalo je po starem: 3 oddelki z 90 učenci elektronike.
Posavci priznajo, da ima Novo mesto pri dogovarjanju za pedagoško usmeritev program učitelj absolutno prednost, čeprav že več let vpisujeta šoli v Brežicah in Novem mestu enako število oddelkov in učiteljev. Tudi v Novem mestu za ta program nimajo letos zadostnega števila učencev, ker je ob splošnih vzrokih slabšega zanimanja za pedagoški poklic v Novem mestu tudi zelo pestra ponudba srednjih in skrajšanih programov iz 17 usmeritev za 1.470 učencev (y Posavju le za 540).
P. P.
Rakete razgnale točo
Uspešno razbili več hudih nevihtnih front, ki bi zanesljivo prerasle v hude ujme s točo
bila izstreljena že v trdni noči, ob 22. uri.
Stari ljudje ne govorijo zastonj o prestopnem letu tudi kot o ..kebrovem” letu, ko vreme ni nič kaj prida. Letošnja sezona toče se je pričela izredno zgodaj, že 6. maja. Do konca junija je imela raketna obramba 28 akcij, v katerih so izstrelili v nevarne oblake že 1.654 raket, na Štajerskem pa
SEVNICA — V začetku julija je bilo katastrofalno neurje s točo na Primorskem in tudi precejšnjem delu naše žitnice v Vojvodini. Zanimivo je, da v obelrteh pokrajinah še ne premorejo obrambe pred točo,
Le-ta letos prvič v polnejšem obsegu deluje na območju osrednje Slovenije (lani je bila pokrita le delno), medtem ko deluje že dlje časa na Štajerskem. Nas je ta obramba obvarovala pred najhujšim ob hudih neurjih 2. julija in 23. junija. Junija so se pojavile grozeče nevihtne gmote oblakov na celem branjenem območju od Maribora sem. Iz kar '53 strelnih mest so tisti dan izstrelili 427 raket. Izredno nevarno je bilo v ponedeljek, • 2. julija. Prvi znaki so se tokrat pojavili v Prekmurju, nakar so ti oblaki prijadrali še nad Bizeljsko in Belo krajino. Strelci so v tej nevihti izstrelili 408 raket. Zadnja raketa je
— Vse akcije usmerja novi radarski center na Lisci, po terenu vse osrednje Slovenije (tudi Dolenjske, Posavja in Bele krajine) je 65 strelnih mest.
1.000. Uspehi niso tako vidni kot morebitni neuspeh, zanesljivo pa so nas obvarovali precejšnje škode. Trenutno imajo na zalogi še dovolj raket, kar pa ne sme uspavati tistih, ki morajo za to obrambo prispevati. Nove rakete je namreč mogoče dobivati le s predplačili.
ALFRED ŽELEZNIK
IMV: čimprej do odločitve
Občinska stabilizacijska komisija zahteva čimprejšnjo odločitev glede usode IMV — Ugotavljajo, da obveznosti ne izpolnjujejo vsi sanatorji
NOVO MESTO — Vsa Dolenjska je v negotovosti, dokler ne pade končna odločitev o celotni sanaciji IMV. Ker je IMV tudi v republiških srednjeročnih dokumentih, ni mogoče odgovornosti za izhod iz sedanje krize naložiti le Novomeščanom, kot kažejo nekatere težnje.
V kolektivu IMV z raznimi akcijami skušajo vzdrževati vzdušje za delovno
KULTURA V SOŽITJU S KRAJEM — Predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc je med govorom na sobotni otvoritvi 7. salona jugoslovanskih samorastnikov poudaril, da bi se Trebnje ne moglo razviti v pomembno likovno središče, če bi v občini ne bilo toliko entuziastov in če združeno delo ne bi pomagalo. (Foto: L Zoran)
storilnost, ki je zadnje leto izredno napredovala. Imajo nemalo rezultatov pri varčevanju z materialom, energijo in izrabo delovnega časa, nad celotnim kolektivom pa negotovost za nadaljnjo usodo in sprotno izplačevanje osebnih dohodkov visi kot Damoklov meč. Tudi za širšo družbo je negotovost škodljiva, kajti tovarna nadaljuje z delom po starem programu, izguba pa je vsak dan večja.
Kot so ugotovili v občinski stabilizacijski komisiji, ne izpolnjujejo vsi sanatorji dolžnosti do že verificiranih in podpisanih sanacijskih programov. Edinole Ljubljanska banka se je držala dogovora, medtem ko vsi ostali sanatorji z republiškim rezervnim skladom niso dali tega, kar je v dokumentih predvideno. Dodatne težave pa nastajajo zato; ker so v IM V z referendumom izglasovali reorganizacijo v SOZD, niso pa še uradno registrirani. Končno pa tudi gradnja po sanacijskem programu ne poteka po načrtih. Če bo zamuda, ki pa ni odvisna le od izvajalcev del, tudi učinki novih investicij ne bodo pravočasni, vse to pa rentabilno poslovanje vse bolj odmika.
Člani komisije so ocenili tudi ure-sničevanjc"ukrepov za razbremenitev gospodarstva. V novomeški občini je bilo za 73,4 milijona dinarjev domačih razbremenilnih ukrepov, s čimer se je obremenjenost združenega dela pri-bjižala poprečnih slovenski, doslej pa je bila znatno večja. Kar pa zadeva uresničevanje celotnega občinskega stabilizacijskega programa, bodo izdelali poročilo za eno prihodnjih sej. Že zdaj pa se ve. da nekateri nosilci nalog iz tega programa precej kasnijo.
R. BAČER
Dokaz, da kultura ni breme
Na sobotni otvoritvi 7. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem govoril Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije — Na ogled 90 del 39 avtorjev — Razstava bo odprta do 24. avgusta
TREBNJE — V soboto, 7. julija, zadnji dan letošnjega, 17. likovnega tabora, na katerem je ustvarjalo prek dvajset udeležencev, nekaj tudi iz tujine, je Trebnje doživelo še eno kulturnoumetniško manifestacijo: otvoritev 7. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije v Galeriji samorastnikov. Na tej pregledni razstavi naše naive, ki bo na ogled do 24. avgusta, je izbor 90 slikarskih in kiparskih del 39 avtorjev iz malone vseh republik in pokrajin. Nastala so v zadnjih treh letih, po 6. salonu leta 1981.
likovnih in drugih kulturnih dogajanj.
Udeležencem otvoritvene slovesnosti je najprej zaigral pihalni orkester iz Novega mesta, nato pa je trebanjska kulturna prizadevanja na kratko očrtal predsednik občinske kulturne skupnosti Jože I alkner. 7. salon je nato odprl slavnostni govornik I rane Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. Med drugim je dejal:
..Vsakoletna taborska srečanja in likovni saloni imajo vsestranski pomen. Posebej izstopa njihov medrepubliški značaj, saj v Sloveniji ni med samorastniki tako odmevne prireditve. Z njimi je Trebnje stopilo v krog tistih slovenskih krajev, ki se ponašajo s pomembnimi kulturnimi spomeniki in umetniškimi stvaritvami, katere so ustvarili sodelujoči umetniki in s tem pomembno obogatili ta del slovenske pokrajine.**
1 rane Šetinc je pohvalil številne navdušence in privržence trebanjskih
pa tudi delovne organizacije kot mecene, saj bi brez njihovega truda in razumevanja kraj ne imel tega, s čimer se na kulturnoumetniškem področju lahko pohvali danes. Svojo misel o tem pa je nadaljeval: ..Lahko bi rekli, da sta tabor in salon kol sprva na
BORCI RAZVILI PRAPOR
PREDGRAD — Na dan borca, 4. julija, so na proslavi v Predgradu razvili prapor KO ZZB NOV Poljanska dolina. Na svečanosti je govoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kočevje Ignac Karničnik. V kulturnem programu so nastopili: domača godba na pihala, tamburaški zbor in recitatorji. Razen domačinov so se proslave udeležili tudi občani in gostje iz sosednjih KS s slovenske in hrvaške strani Kolpe,	......
videz lokalni manifestaciji prispevali k ustvarjanju večsrediščne usmeritve na tem področju, saj je dolgo časa prevladovalo mnenje, da to pripada samo enemu, in to največjemu centru in da tak kraj, kot je Trebnje, ne more bili pomembno slovensko središče umetniškega ustvarjanja.”
Zatem je govornik navedel, da je bilo med dosedanjimi 150 udeleženci taborov precejšnje število slikarjev in kiparjev iz tujine. Trebnje jih je sprejelo z velikim gostoljubjem in prijateljstvom, da so se počutili kot doma. Zato se je, po Šetinčevem mnenju, lahko zgodile), da sta si tu navdih tabora s salonom in neuvrščenost naše države — družeče se z vsemi narodi sveta, ki sta jim pri srcu mir in napredek — tako blizu, tako vzajemno se oplajajoča, da sta postala skoraj eno.
# I rane Šetinc je govor zaključil z mislijo, da je življenje prav v Trebnjem ponudilo dokaz, da kultura ni breme gospodarstva, temveč da je, nasprotno, premalo kulture največja ovira njegovemu zdravemu, organskemu razvoju.
- ~~	L ZORAM
TREBANJSKI TABOR VZOREC ZA EKVADOR?
TREBNJE — Med večdnevnim obiskom v Sloveniji se je prejšnji teden v Trebnjem mudil G. Her-nande/ Rodrigue/ Castelo, literarni in likovni kritik iz Ekvadorja ter sploh ugledna osebnost med ustvarjalci v tej južnoameriški državi. Zanimalo ga je zlasti delovanje likovnega tabora, ker bi rad po trebanjskem vzoru pripravil bienalna srečanja naivcev tudi v svoji domovini. Gost iz Ekvadorja si je s posebnim zanimanjem ogledal tedaj že postavljeno razstavo 7. salona v trebajski galeriji in si. več ur delal zapiske o tej galeriji, bržkone zato. da bi napisal kaj več o trebanjskih likovnih prizadevanjih in svoje kritiške vtise objavil v ekvadorskem časopisju oz. revijah. Castelo se je daljši čas zadržal tudi v Ljubljani, k jer si je ogledal nekaj galerij in obiskal Društvo slovenskih pisateljev.
AMERIŠKI PEVCI ZAPELI KOČEVCEM
KOČEVJE — V četrtek, 5. julija, je mešani pevski zbor ..Uspeh" iz. ameriškega Milvvaukeeja pripravil v Še.š-kovem domu v Kočevju koncert. Kočevci so petje zbora, ki ga vodi profesor glasbe Muškativec in ki deluje že pel let. lepo sprejeli. Prav prisrčen spre jem pa so gostom pripravili predstavniki kočevske izseljenske podružnice, harmonikar Cveto Križ s svojimi mladimi folkloristi ter članice noneta Rog iz Žežlja pri Kočevju. 39 pevcev iz Amerike, sicer tret ja generacija naših izseljencev, je na koncertu zapelo več slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter nekaj angleških.
V. 1.
V petek bo še sončno, v soboto ali nedeljo sledi poslabšanje z nevihtami.
Brigadirjev ni
Bodo v ribniški občini zbrali 50 mladincev za zvezno delovno akcijo?
RIBNICA — 6. avgusta naj bi na zvezno mladinsko delovno akcijo ..Partizanski put 84” odpotovalo 50 brigadirjev iz ribniške občine. Odhod brigade Frana Levstika na akcijo blizu Sremske Mitroviče pa zaradi premajhnega števila prijavljenih ni zanesljiv. Kje so razlogi nezanimanja za mladinsko prostovoljno delo?
Večina dijakov in študentov si med počitnicami raje poišče delo za plačilo. Poleg tega brigada prvič odhaja na takšno akcijo in po mnenju mladinskega vodstva mladi niso dovolj seznanjeni z raznolikostjo brigadirskega življenja.
Pred dvema letoma so ribniške delovne organizacije in krajevne skupnosti podpisale samoupravni sporazum o materialni in kadrovski podpori brigade. Glede izpolnjevanja materialnih obveznosti iz tega sporazuma ni težav, pojavljajo pa se pri zagotavljanju ustreznega števila brigadirjev. Če bi podpisniki sporazuma izpolnjevali svoje obveznosti, potem problema premajhnega števila prijavljenih ne bi bilo.
Letos je delovna organizacija Riko z 9 brigadirji izpolnila obveznost, Inleš pa s tremi udeleženci tega ni storil, če navedemo 'safno ta primer. Poleg tega se udeležbe na delovnih akcijah izbgibajo tudi štipendisti iz združenih sredstev.
Omenjeni problemi'‘so potrebni pod robn ejše' a ha I i ze. Odločitve drlefbšhjerh odhodu ribniške brigade na akcijo v Vojvodino^pa'še vedno hi.
M. GLAVONJ1Č
Še bolj prisluhniti delavcu
Je sindikat organizacija, h kateri se delavec obrača v stiski? — Delovna skupina ZSS se je o tem pogovarjala v novomeških delovnih organizacijah
NOVO MESTO — Vodstvo občinskih sindikatov je v novomeški občini dobro vpeto v dogajanje baze, pač pa je več hib v delu osnovnih sindikalnih organizacij. Tudi zaradi slabega kadrovanja.
PRIZNANJA NAJPRIZADEVNEJŠIM — Ob prazniku krajevne skupnosti Žužemberk so na Gor. Križu podelili vrsto priznanj. Priznanja občinske gasilske zveze so dobili gasilci Križev, ki so imeli največ zaslug pri gradnji doma. La je od nedelje ponos vseh prebivalcev vasi v tem delu krajevne skupnosti Žužemberk, (l oto: J. P)
Delovna skupina pod vodstvom Jožeta Sintiča, člana predsedstva republiškega odbora sindikatov, se je 5. julija ves dan mudila v novomeški občini. S predsedniki sindikatov vseh večjih delovnih organizacij so obravnavali delo sindikata v zaostrenih gospodarskih razmerah in skušali ugotoviti, kako se sindikat pri tem /najde.
Skupina gostov je obiskala tudi tovarno Krka in Labod, obisk pa so pozno popoldne zaključili s sejo predsedstva občinskega sindikalnega sveta, kjer so skušali podati zaključne misli in vtise. Kot so ugotovili, so sindikalne organizacije v novomeški občini aktivne, prizadevajo si razmere
Bogastvo prostovoljnega dela
Žužemberk in ZŠAM Slovenije slavila — Gornji Križ dobil gasilski dom
ŽUŽEMBERK — V spomin na 13. julij pred 42 leti, ko je bil prvič osvobojen Žužemberk z okolico, in na dan, ko je bila na Jami ustanovljena 1. partizanska motorizirana enota, praznuje svoj krajevni praznik Žužemberk skupaj z Zvezo šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Letošnja osrednja slovesnost je bila v nedeljo, 8. julija, v Gornjem Križu pri Žužemberku, kjer so ob tej priložnosti predali namenu novi Dom gasilcev, ki so ga krajani Vrhovega, Dolnjega in Gornjega Križa in Vrha v dobršni meri zgradili s prostovoljnim delom.
množic in kakšne uspehe je mogoče dosegati v slogi.	n	,mo..-o j
..Suhokranjski človek ni bil nikoli vajen razkošja, i/ skope zemlje pa je vedno znal iztrgati toliko, da je pre- j hranil sebe in družino in tako zlagoma I tudi napredoval. Marši Kij se je' v j zadnjem časuObrnilo rta' boljše, ob j tem pa imajo nemalo zasftig tudi bri-j gadirji." je sedanji trenutek'Suhe krajine označil govornik. .	’
Osrednje proslave pri novem gasilskem doniu so se udeležili mnogi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, brigadirji druge izmene ZMDA ..Suha krajina 84”, predstavniki ZSAM.gasilci.in krajani. Slavnostni govornik je bil Jože Kukec, predsednik zbora krajevnih skupnosti, ki je v'govoru poudaril bogastvo prostovoljnega dela krajanov v času. ki ni naklonjen novim in velikim pridobitvam. Novi gasilski dom je dokaz, kolikšna je moč ljudskih
Osrednji del slovesnosti je bil. ko je predsednica skupščine krajevne skupnosti Slavka Andrejčič predala ključe novega poslopja predsedniku gasilskega društva Križe Jo/cju Hribarju,
ki gasilce teh krajev vodi že od ustanovitve pred desetimi leti.
Na ustanovnem občnem zboru so se kra jani odločili za samostojno gasilsko društvo. Takoj so pričeli graditi dom in vložili vanj preko 10.000 prostovoljnih ur. k uresničitvi načrta pa so jim veliko pripomogla tudi domača podjetja, SIS za varstvo pred požari in KS Žužemberk. Danes šteje gasilsko društvo 52 aktivnih članov, v svojem sestavu pa ima tudi pionirsko desetino in pet žensk. Da je njegovo delo delo na preventivnem področju uspešno, dokazuje, da na svojem področju od ustanovitve še niso imeti požara.
Novi dom ni pridobitev samo za gasilce, tu bodo našle svoj prostor tudi razne krajevne organizacije in društvu. Velika zagnanost prebivalcev teh vasi je tudi porok, da bo društvo že prihodnje leto lahko razvilo svoj prapor, seveda pa tudi nabava svojega vozila ni neuresničljiv načrt v naslednjih letih.	j	PAVLIN
Priznanja borcem NOV
Ob 4. juliju svečanost s programom in podelitvijo priznanj — Borcem pozornost veliko pomeni
POZDRAV KARLOVČANOM — Po slavnostni seji ob 40. obletnici izhajanja Karlovačkega tjednika so v Adlešičih, kjer ima list tudi domicil, pripravili prisrčen program. Z recitalom so se predstavili adlešiški osnovnošolci, ki so izpisali geslo ..Republika-lito" (na fotografiji) ter s tem poudarili slogo narodov, ki so bili že med vojno in so'še danes na tamkajšnjem področju, (l oto: M. Bezek)
40 let vojnega tednika
Karlovački tjednik, katerega prva številka je izšla v Adlešič.ih, je 4. julija praznoval 40-letnico izhajanja
ADLEŠIČI — Adlešiči in okoliške vasi so med vojno dajali zatočišče številnim beguncem. Tukaj so v slogi živeli Slovenci, Hrvati, Srbi, zato ni čudno, da so že konec leta 1943 na tem področju delovale različne vojne in civilne institucije karlovškega teritorija. Kot rezultat potreb po kvalitetnejšem in obsežnejšem obveščanju pa je 24. februarja 1944 izšla v Adlešičih prva številka Karlovačkog tjednika, kije na dan borca v tem kraju praznoval 40. obletnico izhajanja.
List, sicer organ okrožnega narodnoosvobodilnega odbora /a Karlo-vac, je izhajal enkrat na teden na štirih straneh. Imel je pomembno propagandno vlogo, dajal je moralno podporo ljudem in bil najpomembnejši vojni časopis /a prebivalce Bele krajine. Pokuplja, Korduna in Zumbe-rka. Kljub številnim težavam, med katerimi so bile najbolj pereče po-
ZA DOBRIH 7 MILIJONOV DIN POŽAROV
DOLENJSKA — V preteklem letu je bilo na Dolenjskem evidentiranih 45 požarov, od tega 33 v zasebnem in 11 v družbenem sektorju in še I na inozemnem sektorju premoženja Požarna škoda znaša 7.5 milijona dinarjev, od tega 6,5 milijona dinarjev na škodo zasebnikov. Kot ugotavljajo strokovnjaki, so najpogostejši vzroki za nastanek požarov v otroški igri z. vžigalicami, udarih strele, zastareli električni instalaciji. -Večkrat zaneti požar tudi nemarno odvržen cigaretni ogorek, zagori v neustrezno grajenem dimniku, ogenj se bohoti pri zažiganju travišč itd. Najpogostejši požari so bili lani na stanovanjskih objektih in gospodarskih poslopjih, redkejši pa \ industrijskih objektih
DOLENJSKI LIST
manjkanje papirja in barve, je v letu dni izšlo 50 številk z naklado po 100 do 120 izvodov, ki so šli iz rok v roke. Pripravili so tudi kulturno prilogo pa posebno številko. Danes izhaja list na 20 straneh v nakladi 7.000 izvodov.
Na slovesnosti ob 40. obletnici Karlovačkega tjednika in Radia Kar-lovac so podelili zaslužnim pri izhajanju glasila nekdaj in danes ter predstavnikom družbenega življenja ohranjene številke tednika ter publikacijo o pregledu dela v štirih desetlet jih. V bogatem kulturnem programu pa so nastopili osnovnošolci, folklorna skupina in pevski zbor i/ Adlešičev, tamburaši i/ Rečice pri Karlovcu ter taborniki i/ Kranja, ki so na taborjenju v Adlešičih.
NOVO MESTO — 3. julija so v Novem mestu svečano podeliii priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo borcem legendarne 14. divizije s širšega dolenjskega območja, razen tega pa priznanja občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto udeležencem NOV, predvsem ob njihovem življenjskem jubileju.
Dobitniki posebnih priznanj 14. divizije so: Janez Klobučar, Mihael Kobe, Jože Rožič in Anton Tekavec iz občine Črnomelj. Martin Nemanič, Anton Pezdirc, Marko Stepan in Leopold Segina iz občine Metlika ter Anton Avguštvin. Stanko Boh, Janez Brus, Jože Darovec, Martin Dular, Stanko Ilovar, Martin Klobučar. Prane Križman. Jakob Kulovec,
brane Lenart, Aloj/ Mrgole, Lina Muser. Alojz Ribič in Alojz Vraničar iz novomeške občine.
Priznanja občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto pa so prejeli:
Ivan Kužnik. Rudi l aleskini, Jože Mede, Stefan Kovač, brane Klobučar, Jože Kralj, Ivan Janko, Alojz Florjančič, Valentin Dolinar, Ivan Logar, Nada Jakovljevič, Ivan Čuček, Malči Grandljič, Janez Turk, Alojz Bradač, brane Primc, brane Urbančič, Ignac bink, bani Černe, Štefan bifolt. Jože Gazvoda, Marija Jakše, Jože Šobar, Jože Brodar, Ivan Kristan, Marija Zupančič, Marija Kokalj, Stanko Goljul ter Jože Pekolj. Priznanje je posmrtno dobil Tone Valentinčič, posebno priznanje pa Dispanzer za borce v novomeškem zdravstvenem domu. -
Domicil Kočevskemu odredu
Zaradi tajnosti med vojno znani doslej podatki le za slabo tretjino borcev tega odreda — 7 narodnih herojev
zbirajo. Kaže, da je bil ustanovljen junija 1942 in da je ob ustanovitvi štel preko 800 borcev in bork. Po oceni je skoraj polovica borcev izgubila življenje med vojno, danes pa je živih še okoli 200 do 250. Doslej je znanih le 248 imen borcev Kočevskega odreda, od lega jih je med vojno padlo 67, 60 jih je umrlo po vojni, 112 jih še živ i, za 9 borcev pa je usoda neznana. Iz odreda je izšlo tudi 7 narodnih herojev: I ranc Avbelj-Lojko, Andrej Cetinski-Lev, Ione Marincelj-Janko, Jože Klanjšek-Vasja, Ivan Omerza-Johan. Jože Ožbolt-Stanko in Bojan Polak-Stjcnka.
Občinski odbor ZZB NOV Kočevje naproša vse preživele borce odreda pa tudi svojce ali znance padlih, naj mu pošljejo podatke o nekdanjih borcih tega odreda, ki bodo nato vabljeni na septembrski ustanovni zbor skupnosti borcev Kočevskega odreda oz. na prireditve ob prazniku občine Kočev je, ko bo odredu podeljen tudi domicil.
J. P.
KOČLVJL — V Kočevju potekajo priprave za ustanovitev skupnosti borcev Kočevskega odreda (ustanovljena naj bi bila septembra letos); za občinski praznik, 3. oktobra, pa bo temu odredu podeljen tudi domicil. Tradicije kočevskega odreda bo nadaljeval občinski štab teritorialne obrambe Kočevje.
Dokumentov o ustaovitv i odreda je malo. saj je bilo med vojno zaradi tajnosti prepovedano vsako javno evidentiranje. Podatke o odredu še
GRADAC OBISKALI AMERIŠKI DELEGACIJI — Obobisku v Sloveniji sta 4. julija obiskali Gradac delegaciji Slovenske narodne podporne jednote, ki praznuje letos 80-letnico delovanja, ter Organizacije progresivnih Slovenk v Ameriki, ki slavi 50-letnico obstoja. Obe organizaciji naših izseljencev v Ameriki sta dajali tako med NOB kot po vojni veliko pomoč domovini, pa naj je šlo za denar, učne pripomočke ali pomoč ob elementarnih nesrečah ipd. Zato ni čudno, da so se ob obisku v domovini odločili obiskati tudi muzej in postajo Rdečega križa Slovenije, ki so ju ob 40. obletnici obnovitve te organizacije pred nedavnim odprli v Gradcu. Ob tej priložnosti jim je predsednik skupščine RKS Ivica Žnidaršič (na levi) orisala delo Rdečega križa ter podelila jubilejna priznanja za krepitev solidarnosti in humanih odnosov med ljudmi. (Foto: M. Bezek)
SPOMINSKO OBLLEŽJE V ŠENTLOVRENCU
ŠENTLOVRENC — Dan vstaje slovenskega naroda bodo letos v Sentlovrencu počastili z odkritjem spominske plošče na hiši Janka Kotarja. V tej hiši je bil 9. septembra 1943 ustanovljen prvi rajonski odbor Ol /a to območje. Ploščo bodo odkrili 22. julija ob 15. uri. Na slovesnost v abijo vse sosednje krajevne organizacije ZZB, SZDL in krajevne skupnosti.
spremeniti, imajo pa ponekod precejšnje kadrovske težave, kar se kaže tudi v nesklepčnosti v občinskih zborih, v interesnih skupnostih pa tudi v občinskem sindikalnem svetu. To je pravzaprav ena poglavitnih slabih točk. medtem ko je očitno, daje materialni položaj, temu primerno pa tudi vzdušje, najslabše v IM V, v zdravstve-
nih delovnih organizacijah in v izobraževanju, kar ni le novomeška posebnost.
Tem sredinam in še vsem ostalim, ki jih sindikat zaradi slabih poslovnih uspehov, notranjih odnosov in nizkih osebnih dohodkov ocenjuje kot možna krizna žarišča, bodo posvečali še več pozornosti. Stališče s skupnega posveta sindikalnega vodstva pa je zahteva, naj se negotovi položaj IM V dokončno .reši.
R. B.
NAŠA ANKETA
Naloge za prihodnje leto
Čeprav velja Jugoslavija za evropsko turistično velesilo, iztrži v primerjavi z drugimi malo deviz. Naša turistična strategija je bila naravnana /e na morje. Tam smo zgradili največ hotelov, tja se stekajo reke tujeev. A turizem ni mogoč samo ob morju in tudi marsikatero marko bi lahko iztržili kar na ..kontinentu ". Nekaj poskusov pri oživljanju turizma na Dolenjskem je že bilo, a kaj prida sadov od lega ni. Marsikje se zanašajo na turistična društva, ki naj bi opravila vse listo, česar drugi ne zmorejo. In res so ponekod lahko veliko naredili, drugje spet čakajo na pomoč družbe. Resnici na ljubo pa je potrebno povedali, da društva sama v ozračju omalovaževalnega odnosa do turizma ne morejo dosti opravili. Da bo naše področje turistično zaživelo, bo potrebnega več dela tudi po občinah, v gostinskih organizacijah in še kje. Ta naloga pa nas čaka za prihodnje leto. saj se letos ne da več dosti narediti.
LOJZE ŠTERK. član črnomaljske posebne skupnosti za jurjevanje: „Zal se ne moremo pohvaliti, da Smo pripre v tjespi-jn a. turistično sezono. Dobro organizirana je le posebna skupnost Za jurjevanje, ki pa ima na skrbi le eno prireditev. Turističnih društev je bilo pred leti še pet, zdaj ne dela, nobeno več. Nekdanji ‘turist-biro je zdaj le še prometna pisarna. Lepote Bele krajine bodo tako tudi letos vee ali manj Ostale skrite. Mi bi se morali nad tem -zamisliti, saj je 'turizem lahko pomemben vir dohodka.”
VINKO DROBNIČ, predsednik turističnega društva v Sodražici: „Po dolgih letih mftvjla smo se zbudili. Travna gora bo postala,kar je že' bila. Tam pomo usposobili planinsko postojanko, ki je največja v zahodnem delu Dolenjske. Tudi na Izberju smo dali v najem lokal, kjer je dobro poskrbljeno za hrano in pijačo. Ko smo dajali te domove v najem, smo imeli v načrtu, da spodbudimo razvoj turizma.
SI ANE JAJTIČ, predsednik turističnega društva v Kočevju: „V občini si sicer želimo razvoj turizma, a smo zanj pripravljeni narediti zelo malo. Turistično društvo pa nima moči. Tako tudi letos ne bo posebnih novosti v' naši turistični ponudbi.
Sicer imamo turistični biro, organiziramo izseljeniške piknike, kaj več pa ne zmoremo."
SLAVKA GABRIJEL, podpredsednica turističnega društva v Trebnjem: „Pri nas samo govori mo, panič ne naredimo. Če bi bil turizem odvisen samo od društva, potem bi mogoče še kaj naredili. A turistično društvo samo ne zmore narediti nič. Primanjkuje mu denarja, občina pa za to dejavnost nima razumevanja. Hkrati boleče občutimo razdrobljenost. Vsa turistična društva bi se morala povezati v občinsko zvezo, ni pa nikogar, ki bi to opravil. V Trebnjem imamo že nekaj časa turistični biro, pa ne vemo, kdo bi v njem delal. Denarja ni tudi za take zadeve."
KAREL ADAM, upokojenec iz Novega mesta: ,.V Novem mestu je kup drobnih pomanjkljivosti. Zelenice okoli pošte in na Cesti herojev že lep čas niso bile pokošene. Pri Dolenjki in Elektrotehni raste v žlebovih trava. Včasih je na take drobnjarije opozarjalo turistično društvo, vendar se zdi, da ne deluje več. Ali pa ga nihče ne posluša."
Ir
r'\ s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
L
i; i!
S :
Sl
\
s
tl i1
s
s
I
s
I
s
I
s
Sl ANE KOČEVAR, predsednik turističnega društva v Sevnici: „V našem društvu bi morali izvoliti novo vodstvo. Nam se je mandat podaljšal v peto leto. V društvu ni mladih ljudi, starejši ne zmorejo več toliko dela. Odnos družbe do našega društva se kaže tudi v tem, da že pet let nismo dobili dotacije. Veseli nas edino to, da dobro dela hortikulturna sekcija v okviru zasavskega društva."
IONE OMERZEL. predsednik metliškega turističnega društva: ..Za naše društvo, ki sedaj šteje okoli 120 članov, je dela v metliški občini več kot dovolj. Društvo deluje od leta 1981, prej pa več let ni bilo nič. Gotovo se dejavnost turističnega društva pozna, jasno pa je. da ne more naše društvo reševati številnih problemov, ki so vezani na razvoj turizma pri nas. tako bi že pred leti integral moral urediti na metliškem kopališču avto kamp, pa še do danes ni nič.
 —-
S
I
s
J
-s n j
Št. 28 (1822) 12. julija 1984
kmetijstvo
Pripravljeni na žetev in odkup
Pri TOK Kooperacija brežiške Agrarie so se pripravili na žetev in odkup pšenice kot še nikoli doslej — Bodo odkupili celo 750 ton?
VEC SKRBI GOZDOVOM
METLIKA — Čeprav so na več kot tretjini metliške občine gozdovi, ti ne predstavljajo pomembnejše gospodarske osnove, kajti ti gozdovi so taki, da les uporabljajo v glavnem ljudje za kurjavo in za potrebe pri obnovi domačij. Kljub temu pa je gozdove' v tej belokranjski občini treba ohranjati in varovati tako zaradi ekološkega ravnovesja, kot za varovanje tal pred erozijo, ne nazadnje pa tudi zaradi videza pokrajine. Žal pa je vedno več površin, ki jih zarašča grmovje oziroma slab gozd. Take površine, neprimerne za k me-, tijstvo, bi morali načrtno pogozditi.
Sejmišča
NOVO MESTO — Promet s pujski je bil slab, saj je bilo sicer pripeljanih veliko živali, a je bilo malo kupcev. Naprodaj je bilo 75 prašičkov, starih 7 do 10 tednov, ter 144 prašičev, starih 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 106 živali, cena pa je bila za mlajše 4.000 do 6.000 din, za starejše pa 6.000 do 7.500 dinarjev.
BREŽICE — Na tedenski sejem so rejci pripeljali 317 prašičev, starih do tri mesece, prodanih pa jih je bilo 163, in sicer po 240 din kilogram žive teže.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek, 9. julija, so na novem delu mestne tržnice prvič na novih stojni-. h prodajali obrtniki. Vsekakor daje tržnica 7. asfaltiranim delom veltko sodobnejši videz kot prej. Sicer pa je bilo tokrat dobiti dovolj sadja in zelenjave. Jajca so bila po 14 din, banane po 250din, breskve po 140 dinarjev, krompir po 70 din, gozdne jagode po 250 dinarjev in kupčki gob lisičk po 100 din. Tržnica je bila dobro založena tudi z zelenjavo. prav tako s sadikami, za vrtičkarje.
BREŽICE — V brežiški občini je v proizvodnem letu 1983/84 v pogodbeno sodelovanje pri pridelovanju pšenice vključenih 311 pogodbenih proizvajalcev, ki so sklenili pogodbe za 230 hektarov površin in 620 ton tržnih količin pšenice.
Stanje posevkov je zadovoljivo. Oškrba z reprodukcijskim materialom, s semeni, gnojili in zaščitnimi sredstvi, je bila v tern proizvodnem letu boljša kot nekaj prejšnjih let, saj je potekala redno. ..Posebne intervencije pa so bile potrebne predvsem pri nabavi sta-bilana, ki pa smo ga vendarle dobili pravočasno. Pomembno je to, da je bilo zamenjanih dobrih 50 ton semenske pšenice za merkantilno, kar bo dobra osnova za kakovostno setev tudi v prihodnji sezoni," poudarja direktor Temeljne organizacije kooperantov .Kooperacija pri brežiški Agrarii inž. Jože Verstovšek.
K temu je naposled pomembno prispeval sklad za intervencije v pridelavi in porabi hrane v občini Brežice, s tem da je regresiral del razlike med ceno semenske in merkantilne pšenice. Skladje primaknil 9 din za kilogram semenske pšenice in tako omogočil menjavo 1 : 1. Pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti se je zataknilo pri dobavi koruze za zamenjavo za pšenico ter pri dobavi krmilne moke, oziroma otrobov. Koruza
Površine iz močvirja
SEVNICA — Znano je, da v občini ni več večjih zemljišč, ki bi jih lahko še pridobili za kmetijstvo. Vrsto let'so si prizadevali priti na vrsto za agromelioracije, kjer je to možno, v večjem kosu.
To je predel občine blizu avtomobilske ceste v krajevni skupnosti Bučka znan kot Čolnišček. Temeljna organizacija kooperantov pri (M) Kmetijskem kombinatu je končno lahko podpisala pogodbo o teh delih z Dolenjskim vodnogospodarskim podjetjem in sosednjo krško temeljno organizacijo kooperantov.
V prvi fazi naj bi meliorirali okrog 50 hektarov. S komasacijo naj bi zajeli še širše območje doline proti Bučki. Pod avtocesto naj bi bila dela končana že do jeseni, ostalo pa do spomladi. Že letos nameravajo vso dolino preorati.
Spomladi naj bi na vsej površini že valovila koruza. Zatem naj bi zemljišča parcelirali tako, da bi vsak lastnik na kraju lahko pobral svoj del koruze.
To bo doslej največji tak poseg v-sevniški občini. Nekaj let so doslej predvsem s pomočjo mladinskih delovnih brigad uspešno izsuševali manjše površine na kozjanskem delu občine. Na nekaterih od teh površin bodo v kratkem že želi pšenico.
NOV KOMBAJN
SEVNICA — Žetev 50 doslej vsako leto v bolj ravninskih predelih sev-niške občine opravljali z dotrajanimi zasebnimi kombajni. Temeljna organizacija kooperantov ima pri zemunskem Zmaju plačan večji kombajn, ki bo prišel prav za delo predvsem v dolinah. Pričakujejo ga že za to žetev. Na zalogi imajo dovolj vrvice in petroleja za kosilnice in snopovezalke.
Kmetijski
Ponujata se dve žetvi
Dve žetvi na leto omogočajo v naših razmerah samo strniščni dosevki, in kakor je ta možnost vabljiva,‘se pridelovanje še vedno ne •širi tako, kot bi želeli. Za nezaupanje je gotovo delno krivo tudi preslabo poznavanje agrotehnike in novih pridelovalnih možnosti. O tem v današnjem prispevku nekaj več besed.
Strniščne dosevke je moč sejati od konca junija do konca avgusta, odvisno od podnebnih razmer, predvsem pa od lastnosti posameznih dosevkov. Najzgodnejšo setev priporočajo za proso in ohrovt strženar. V juliju je najprimernejši čas za mnogocvetno ljuljko, krmno repico, krmno ogrščico, aleksandrijsko deteljo, jaro grašico, krmni grah, facelijo in še nekatere. Velja pravilo, da bo pridelek obilnejši ob zgodnejši setvi. Nekatere dosevke je mogoče s pridom sejati še tudi v avgustu, denimo facelijo in oljno redkev. Se kasneje pa pridejo v poštev ozimna grašica z ržjo, ozimna rž ali ozimna repica.
• Površinski sloj zemlje mora biti za setev zelo dobro pripravljen. Orač mora biti tako rekoč za žanjcem, da je strnišče čimmanj časa izpostavljeno poletnemu soncu. Za strnišnče dosevke se orje plitvo, zelo plitvo, od 1 do 4 cm globoko pa je treba sejati večino priporočenih poljščin. Medvrstne razdalje naj bodo med 15 in 20 cm. Če je zemlja presuha, je koristna uporaba valjarja. Ker je strokovno pravilno, da izdatno pognojimo predhodnemu posevku, je strniščnim dosevkom potrebno dognojiti le še z dušikom, seveda ne stročnicam, ki zmorejo same pridobivati dušik s pomočjo koreninskih bakterij iz zraka.
Če se povrnemo na začetek, naj še enkrat opozorimo na mnogo premajhno razširjenost pridelovanja strniščnih dosevkov. Naše kmetije so majhne, v povprečju ne dosegajo niti 3 ha obdelovalne zemlje. So pa s traktorji opremljene bolj, kot je gospodarno, zato kaže bolj intenzivirati poljedelstvo. Konec koncev nas v to silijo vse večje potrebe po hrani, ob tem ko se s pozidavo in drugimi posegi nezadržno in nepovratno zmanjšujejo obdelovalne površine. Slovenija je med tistimi deželami, ki imajo najmanj orne zemlje na prebivalca, tega pa se očitno še ne zavedamo dovolj.
Inž. M. L.
prihaja šele zdaj, toda učinek zamenjave za pridelovalce, ki jo potrebujejo za živinsko krmo, bi bil v zimskem času veliko večji. Brežičanom se zdi nerazumljivo in nesprejemljivo, da celjski Merx
I
I
Ž
5
Ž
s
5
*
\
*
Apnenje
izboljšuje
letino
Jože Mravino s Cerkvišč je za 6 hektarov porabil kar 6 ton apna
CERKV1ŠČE — Jože Mravinc, čisti kmet s Cerkvišč, sicer ni usmerjen, ampak proda kot kooperant kmetijske zadruge vse tržne presežke, ki jih pridela, tako krompir, pšenico, mleko, meso. Gozdnemu gospodarstvu tudi les. Čeprav ni povsem prepričan, da so danes primerni časi za preusmerjanje le v eno vrsto kmetijske proizvodnje, se Mravinc vse bolj nagiba k živinoreji. Sedaj ima v hlevu 16 repov, če pa ne bi imel težav zaradi pomanjkanja cementa, bi imel pod streho že nov hlev s 30 stojišči.
Jože, sicer vzoren kmet, je prepričan, da za kmetovanje ni dovolj dobra volja, temveč je potrebno še marsikaj. Med drugim tamkajšnjim kmetom veliko pripomore komasacija, ki je bila na 52 hektarih opravljena predlani. „Kar 9 parcel sem imel v komasacijskem obodu, sedaj pa imam le dve," pravi zadovoljno Mravinc in ne poza-
Jože Mravinc
bi omeniti prihranka goriva, časa in stroškov s kombajnom, ki jim jih je prinesla zložba.
„Ob komasaciji so analizirali tudi sestavo tal in ugotovili, da zemlji primanjkuje apna, kalija in fosforja. Naša zemlja je kisla, gnojenje z umetnimi gnojili ni učinkovito, čeprav smo jo pretekla leta tako gnojili, letina pa je bila zato slaba," pravi Jože. Letos je začela kmetijska zadruga Črnomelj akcijo apnenja tal. Kmetom je priskrbela apneno moko izskla-da za melioracijska dela, mnogi kmetje, med njimi tudi Mravinc, pa so kupili še dodatne količine.
„Za 6 hektarov njiv sem porabil 18 ton apna, od tega sem dve tretjini količin kupil sam. Ni mi žal. saj se apnenje že pozna na letini, ki je ponekod prav zavidljiva. Z apne-njem bi morali, nadaljevati vsaj še tri, štiri leta. Ali se bodo kmetje še odločali za nakup apna ali ne, je v veliki meri odvisno od stroškov, ki jih bodo ■imeli z apneno moko. Zaenkrat je cena še sprejemljiva, najpomembnejše pa je, da so ljudje spoznali koristnost novega načina gnojenja, saj jim navsezadnje tudi ni vseeno, kakšen bo njihov pridelek."
B. M.
nc dobavlja otrobov, čeprav bi jih v določeni količini (10 odst. od količine prevzete pšenice) moral vrniti proizvajalcem po zveznem odloku. Ta nedoslednost bo gotovo neugodno vplivala na prihodnjo akcijo jesenske setve.
Na obseg odkupa bo najbolj vplivala cena pšenice. Ob količkaj
Pri 'LOK Agrarie so letos bolje pripravljeni na odkup pšenice. Novi transporter v prevzemnem skladišču omogoča hitro odpremo prevzetih količin, s tem pa je omogočeno hitro prevzemanje pšenice, takoj po žetvi od kombajna. Akontacijo bodo izplačali v 10 dneh po oddaji pšenice, dokončni obračun pa bo ob koncu žetve, ko bodo zbrani vsi podatki o kakovosti oddane pšenice ter poračunana vlaganja v pridelavo.
spodbudnv ceni računajo na 750 ton odkupa. Za žetev je na razpolago dovolj žitnih kombajnov. Potrebno pa bo poskrbeti za popravilo nekaterih strojev zasebnikov, ki slabo opravijo žetev. Tako bi odpravili raztresanje zrnja in slabo čiščenje. P. P.
KOOPERANTI O DAVKIH
SEVNICA — Direktordav-čne uprave Kami! Krošelj seje udeležil zadnje seje sveta kooperantov pri temeljni organizaciji (M) kmetijskega kombi nata. V pregledno napisanem obvestilu so jedrnato pojasnjene morebitne olajšave za usmerjeno kmetijsko proizvodnjo, pri nabavi kmetijskih strojev in drugem. Če bi bilo to pojasnjeno na tak način že pred razpošiljanjem druge letošnje akontacije davka iz kmetijstva, bi bilo verjetno manj nejevolje.
RAZDROBLJENA
OBDELOVALNA
ZEMLJA
METLIKA — V metliški občini je okoli 4.600 hektarjev obdelovalnih površin, od tega kakšnih 2.000 ha zelo primernih za kmetijsko obdelavo. V tej belokranjski občini pride 0,58 ha obdelovalnih površin na prebivalca, kar je več, kot znaša republiško povprečje (0,38 ha), vendar so obdelovalne površine močno razdrobljene, saj je povprečna parcela velika le 0,17 ha.
EN
HRIBČEK
BOM
KUlNL^
Ureja: Tit Doberšek
Varovanje
praznih
sodov
(verigo) ali krtačo snažiti, tudi od zunaj naj se sod lepo osnaži. Potem se zvrne na pilko, da se vsa voda odteka. Ko se je to zgodilo, se sod še tisti ali vsaj drugi dan žvepla in trdo zamaši, da žvepleni dim v njem ostane. Sod zdaj lahko več mesecev leži in bo zmirom ovinjen ostal, tako da, kadar se spet potrebuje, ni treba druzega storiti, kakor sod s čisto vodo splakniti in lahkose v njega natoči vsako vino. (Opomba: žveplanje je treba vsak mesec obnoviti).
Kdor ne žvepla svojih praznih sodov, imel bo zmirom sitnobe z njimi ter bo v vedni nevarnosti, da se pokvarijo. Sode je varno vsakih 4 do 6 tednov žveplati, ker sčasoma vendar zunanji zrak v sode prodira.- Kdor bo svoje sode vselej po pretakanju (izpraznitvi), ko so lepo umiti, žveplal, nikoli ne bo imel v svoji kleti niti plesnivih, niti kislih (cikas-tih) sodov in pri pretakanju ne bo imel nobene skrbi zaradi dobrih sodov, ker bodo vsi ovinjeni, kakor do bi se ravnokar iz njih bilo vino pretočilo. Plin, kateri se razvije, ko se žveplo vžge, porabi v sodu kislec (kisik), brez kisleca (kisika) pa nobena žival ali rastlina ne more živeti ali rasti. Zato se v sodu ne more plesni vec delati, ker je njemu za rast kislec (kisik) potreben, tudi skisati se sod ne more."
V uvodu svoje knjige dr. Vošnjak pravi: ..Napake, ki so se ugnezdile pri napravljanju mošta, pri gleštanju (oskrbi) vina, sploh pri vseh kletarskih opravilih, te napake mnogokrat pokvarijo v kleti in v sodu, ker je prišlo dobro in zdravo iz vinograda. Naša nevednost in malomarnost v kletnih opravilih je.najbolj kriva, da naše vinotrštvo še ni dospelo do tiste stopnje, do katere bi se lahko vzdignili."
♦ Te besede so še po 111 letih resnične in veljajo tudi za današnji čas.
DT
Ker se mnogi vinogradniki zelo radi sklicujejo na izročila starih ljudi, bom glede puščanja ostankov vina in droži v sodu našim vinogradnikom posredoval nauk ene najstarejših kletarskih knjig v slovenščini — ..Umnega kletarstva" dr. Josipa Vošnjaka iz leta 1873 (Mohorjeva družba). Ta ljudski veljak je o tem že pred 111 leti v navedeni, poljudno pisani knjigi o shranjevanju starih sodov napisal tole:
„Ena najgrših napak naših vinorejcev je njih nemarnost pri oskrbovanju starih sadov. Ko vino pretakajo, komaj toliko, da sode po vrhu (površno) splahnejo, potem jih pustijo v kleti ležati ali jih zvalijo v kak kot, in se ne zmenijo zanje, dokler jih spet ne potrebujejo. Sod je med tem časom oplesnel ali se skisal, in če se potem še takodobroskuha, bo zmirom nevarno ga z vinom napolniti. Nekateri so -cela tako bedasti, da sodov nikoli popolnoma ne izpraznijo, ampak v njih pustijo drože in par pintov vina. To vse se skisa in vsako vino v tak sod napolnjeno se bo tudi s časom skisalo.
Mnogo jih odpira (pušča) sod na enem podu in ga puste se popolnoma izsušiti. Po tem načinu se sod, če se shranjuje na suhem kraji, vsaj ne skisa, niti plesni, vendar se mora s takim sodom skoro tako, kakor z novim ravnati, preden se s starino (vinom) napolni, sicer dobiva vino prav neprijeten okus po suhem lesu.
S starimi sodi se naj takole ravna:
Po odtakanju vina se sod sprazne, potem tako dolgo z vodo poplakne, da čista voda iz njega teče. Če je bilo v sodu dosti drož, ga treba s ketno
Prihodnost odvisna od sina
Na kmetiji Prosenikovih na Rožnem za delo premalo pridnih mladih rok
ROŽNCi — Kmetija Preseniko-vih na Rožnem ima poglaviten vir dohodka od prodanega lesa iz 14 hektarov gozdov, ki se razprostirajo v bližini domačije in nad vasjo. Tako bi pomislil vsak, kdor bi zvedel te številke. Toda na leto posekajo Prosenikovi 30 do 40 kubikov listavcev in iglavcev iz mešanega gozda. Zdaj postaja že bolj jasno, da se morajo tod ukvarjati še s pridelavo hrane, če hočejo znosno živeti. Štirje hektari obdelovalne zemlje pridejo Antonu in Antoniji Prosenik še kako prav, da na hektaru posejejo dovolj koruze za „šrot", saj je treba prehraniti šest glav živine. Anton in žena sta že precej v letih in le še stežka obdelujeta zemljo, saj ju pušča na cedilu tudi zravje.
Seveda jima je v veliko pomoč mehanizacija: traktor, v strojni skupnosti s sosedom Antonom Bohorčem imata obračalnik in nakladalko. Toda Prosenikova si najboj želita, dajbi tudi‘28-letni
sin edinec Jurij, ki je bil doslej šofer pri krški Preskrbi, imel več veselja do kmetijstva. „Rad dela z mehanizacijo, a vsega še dolgo ne bo moč strojno obdelati. Že pred leti bi verjet/io imeli telefon, če bi se lahko obvezala, da bomo opravili udarniške ure. A sama tega nisva mogla sprejeti. Zdaj' bo telefon veliko dražji," pravi Anton.
Štirje kmetje na Rožnem so močno prizadeti, odkar je ukinjen železniški prelaz in mora zdaj kombajn na polja s pšenico celo prek Blance. Če pa bi upoštevali, da imajo kmetje ob Savi tudi travnike, jih je zaprtje prelaza prizadelo osmero. Železnica pa ne kaže posluha, da bi vsaj ob žetvi pšenice začasno odprla prelaz, za kombajn.
P. P.
ZA BOLJ NAČRTNO IZKORIŠČANJE ZEMLJIŠČ
KOČEVJE — Te dni s« v kočevski občini dokončno izdelali osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje do leta 1985, ki temelji na opravljeni kategorizaciji kmetijskih zemljišč, ki je bila izdelana letos spomladi. Komite za družbeni razvoj kočevske občine je te dni posredoval osnutek krajevnim skupnostim, te bodo do 15. avgusta podale nove predloge in pripombe, pojasnila pa bo dajal tudi omenjeni komite. Namen kategorizacije in opredelitve kmetijskih zemljišč, ki je osnova prostorskega plana je, da se bo poraba prostora določala bolj natančno in manj na račun osebnih želja in izsiljevanj.
V. D.
Anton Prosenik: pridelali in oddali
pšenice.”
„Letos bomo okoli 500 kg
r
DOBRI POGOJI ZA OVČEREJO — Visoko, tik pod obronki Bohorja v Stranjah, imajo na kmetiji Kočevarjevih zadnja leta tudi okoli 20 glav drobnice. Na čudovitih področjih so dobri pašniki, tako da sploh ne bi bilo težko prehraniti tudi nekajkrat številčnejšo čredo ovac od sedanjih. Gozd pač ostaja poglavitni vir dohodka kmetije, zato za zdaj še nc kaže, da gre za temeljitejšo preusmeritev sicer vzorne kmetije. (Foto: Pavel Perc)
H.	28 (1822) 12. julija 1984
m
li
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
G
Draga voda ima več ozadij
V novomeški občini že 8 let skoroda ni investicijskega vzdrževanja pri vodni oskrbi — Ogromne količine vode se dan in noč iztekajo v zemljo
NOVO MESTO — Novomeška Komunala je med 51 komunalnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji, ki so v prvem trimesečju izkazale izgubo. Razmere pa so v novomeški Komunali še znatno slabše kot drugod iz več razlogov. Kaj je ugotovila komisija izvršnega sveta?
Da je v novomeški občini stanje v Komunali toliko bolj kritično, je krivo predvsem to, da smo prejšnja leta gradili in gradili vodovode po geslu: Vodo v vsako vas! Gradnje so bile izvedene čim ceneje, veliko število kilometrov novih cevovodov pa je potrebno vzdrževati. Toda ugotovljeno je, da že osem let vsa vodovodna mreža propada. Osem let je namreč ta komunalna dejavnost v izgubi in ta čas tako rekoč ni bilo investicijskega vzdrževanja. Podobno je pri kanalizaciji, le s to razliko, da na tem področju predstavlja čistilna naprava poseben problem in tako trd oreh, da ga „komunalci" z lastnimi močmi v nobenem primeru ne morejo streti.
Novomeški izvršni svet je celotno problematiko Komunale obravnaval 3. julija na osnovi poročila posebne komisije, ki jo je ta organ pred tedni imenoval in ji naložil, da osvetli razmere ter oceni stanje v tej delovni organizaciji.
Dejstvo je, da so med vsemi komunalnimi dejavnostmi v občini najtežje razmere na področju vodne oskrbe. Novomeška občina je najbolj razseljena v Sloveniji, zato ima 370 km pri-
Žužemberške vasi se praznijo
Bo sedaj mlade zadržalo doma drago življenje v mestih — Na delo v Metliko in Novo mesto
MAGOVCI — Pravzaprav pogovor z Nikolo Magovcem ni potekal v Magovcih, marveč na pokopališču pri cerkvi sv. Nikole nad to vasjo, od koder se odpira čudovit pogled na okoliške žumberške vasi. Nikola je kosil visoko travo na precej zapuščenem pokopališču, kjer pokopavajo prebivalce Ma-govcev, Priselev in Badovincev. Kmalu pa iz teh vasi ne bo več nikogar, ki bi ga pokopali na tem pokopališču. V Gornjih Badovin-cih ni več nikogar, v Dolnjih živi stalno samo ena družina. „V Magovcih pa je kakšnih deset naseljenih hiš," je povedal Nikola, eden redkih mlajših ljucji, kije ostal v domači vasi. „Nasploh malo mladih ostane v teh žumberških vaseh, ki so bile še pred dvajsetimi leti polne življenja, sedaj pa se neusmiljeno praznijo.
Nikola je zadnjih pet let zaposlen v Betini pletilnici v Metliki, prej pa se je na delo vozil v novomeški IM V, kjer je še vedno zaposlena njegova žena. „lz naše vasi se nas sedem vozi na delo v Metliko, v Novo mesto pa menda šest. Brez redne zaposlitve danes na tej skopi zemlji ne bi mogli živeti. Z ženo delava oba v izmenah.
m
Nikola Magovac: „Nekdaj polne žumberške vasi so se izpraznile.”
vendar sva si uredila tako, da je vedno eden doma, kjer dela nikoli ne zmanjka, saj imamo kakšnih 1.500 trt, sadimo krompir in koruzo, imamo tri krave, pri delu pa pomaga tudi moja mama. Plače v 1MV so slabe, jaz pa v Beti zaslužim okoli dva stara milijona, ampak je treba povedati, da se pri nas v pletilnici dobro dela," Nikola pravi, in tp res ni nobSna skrivnost, da od kmetije ni denarja. Kar dobijo, dobijo za grozdje, ki ga oddajo metliški Vinski kleti, in za mleko, ki ga vsak dan prihajajo iskat iz zagrebške mlekarne. ..Vse skupaj je pripeljalo do tega, da sc te naše vasi praznijo. Poleg tega smotukaj precej odmaknjeni. Najbližja štirirazredna šola je v Kaštu, v višje razrede pa otroke vozijo v Žakanje, Morda bo sedaj več mladih ostalo doma v vaseh, ko je življenje v mestih postalo tako drago."
A. B.
marne in sekundarne vodovodne mreže, 25 zajetij, 20 črpališč in 43 rezervoarjev. S pitno vodo pa se oskrbuje 80 odst. prebivalstva. Opreme za vzdrževanje tako obsežnega omrežja je zelo malo, kar pa je je, je 80-odstotno knjigovodsko odpisana.
Komisijsko je ugotovljeno, da stane kubik vode v letu 1984 dejansko 14,22 din, s podražitvijo vred pa znaša poprečna nova cena 11,08 din. Ker Komunala vodo še vedno prodaja pod ceno, bo konec leta samo na ta račun 8,9 milijona dinarjev izgube. Ob takih pogojih pa ni možno dobro gospodariti. Izvršni svet je sprejel vrsto predlogov za začasno rešitev stanja v Komunali, med drugim gre za izdatno pomoč iz sredstev komunalne skupnosti, vendar bo komisija delala še naprej in pomagala iskati trajne rešitve.
Pri kanalščini bo po mnenju komisije nova cena pokrivala stroške, povsem pa finančno ostaja odprta sanacija čistilne naprave, za katero je že strokovno ugotovljeno, zakaj ne dela, kot bi morala. Ta naprava je mnogo preobremenjena z organskimi in kemičnimi snovmi, ki jih vanjo spušča tovarna Krka. Ko bo znano, ali je možno sedanjo blatno gmoto, ki jo
kot odpadek na črno vozijo po 30 ku-bikov na dan v Žabjek, strjevati in v trdni obliki odvažati, bo določena tudi deponija za take nevarne odpadke. • Kot je na seji izvršnega sveta dokaj dramatično dejal direktor Komunale Jože Ucman, je stanje v novomeški ekologiji tako kritično, da lahko pride do zaprtja vode, epidemij in .možnosti zastoja pri odvozu odpadkov. In možno je, da začne iz čistilne naprave še bolj smrdeti.
Analiz in poročil je bilo v zadnjem letu izdelanih že na kupe, zato je v sedanji kritični situaciji potrebna v glavnem odločitev, od kod denar za pomoč Komunali in za sanacijo čistilne naprave. Ker pa je pri visokih stroških novomeške vode v ozadju tudi velika izguba vode, ki pod mestnim asfaltom v popokanih ceveh izteka, je potreben načrt za tovrstno sanacijo. Mesto bo prej ali slej potrebno prekopati, dotrajane vodovodne cevi zamenjati, sicer bo voda vedno dražja. Prej ko bi se tega neljubega posla lotili, bolje bi bilo. Med idejami, kako in kje ' priti do denarja za tako večjo skupno akcijo, pa je že nekaj konkretnih, na primer: da bi letošnja sredstva, zbrana v mestu za novi most, namenili sanaciji vodovodnega omrežja. Most namreč bo, če bo in kadar bo, vodno oskrbo pa je potrebno urediti takoj.
RIA BAČER
postrežnih trgovinah ni kvalitetno in ne vedno na razpolago. Morda pa so manjše tržnice potrebne še v Dol. Toplicah, Šentjerneju, Žužemberku in še kje?
Novi upravljalec tržnice naj bi to uredil z zainteresiranimi krajevnimi skupnostmi.
R. B.
Le ena tržnica ali več?
Osrednja novomeška tržnica naj bi prenovljena zaživela do septembra, ni pa še znano, kdo bo gospodar
NOVO MESTO — Verjetno v Novem mestu ni objekta širšega družbenega pomena, s katerim bi bilo toliko težav kot s tržnico. Leta in leta je bila v občinskem planu, kaže pa, da bo, malce skromneje urejena, vendarle zaživela do 1. septembra letos.
Novomeška tržnica ima že od vsega začetka zelo neprimerno lokacijo, ker gre tik o na tej lokaciji kakšna večja širitev ni možna. Zadnje tedne pa so urejali ..trikotnik", pod nekdanjimi kostanji, tako daje prostor po predpisih urejen za poslovanje tržnice.
Ni pa še rešeno vprašanje, kdo bo na tržnici gospodar. Od leta 1980 upravlja z njo Komunala, ki nima pravega interesa, ker dejavnost ni donosna, poprej je tržnico vodil poseben odbor.
Obe rešitvi pa nista to, kar naj bi tržnica bila po zgledu ostalih mest.
Pogovori tečejo z novomeško zadrugo, da bi tržnico prevzela, vendar je postavila občini tudi neuresničljive pogoje, zato še ni nič dokončnega.
Ker pa tržnica potrebuje za poslovanje tudi pokrit prostor za skladišča, pisarne itd., so kot najprimernejšo stavbo za tržnico predvideli hišo na Prešernovem trgu 15, last Šolskega centra za gostinstvo. Trenutno se dogovarjajo, da bi to stavbo prepustili občini za potrebe tržnice, v zameno pa bi šolski center za gostinstvo dobil drugo polovico stavbe na Bregu, kjer ima restavracijo in jo nameravajo obnavljati.
Znati »izmeriti” utrip
Ivo Longar, novi sekretar občinskega komiteja ZK Novo mesto, o najbolj aktualnih nalogah
NOVO MESTO — Diplomi-rani elektroinženir Ivo Longar jc 1. junija letos postal sekretar komiteja ZK v Novem mestu, kjer dela kot profesionalec, medtem ko je bil prej direktor Iskrine tovarne napajalnih naprav v Bršljinu. Sekretar Longar, ki sicer izhaja iz trebanjske občine, že od leta 1952 živi v Dol. Toplicah, kjer je od prvega dne aktiven družbenopolitični delavec, predvsem v krajevni skupnosti. Tudi izvolitev za sekretarja ZK zanj ne pomeni prve funkcije v občinskem merilu. Izkazal se je že v sindikatih in v izvršnem svetu.
kjer je položaj
Ivo Longar
Sredi julija na novomeškem občinskem komiteju ni nikakršnega počitniškega vzdušja, ker so razmere v občini preresne, novi sekretar pa je nanizal nekaj prvenstvenih nalog za novomeške komuniste:
„Ker so gospodarski problemi v ospredju, moramo biti komunisti sredi teh dogajanj. Razmere pa se zaostrujejo, pridobivanje dohodka je vse težje, zato moramo biti komunisti nenehno v akciji.”
— Ali ZK v novomeški občini obvladuje razmere tudi v delovnih
organizacijah, najtežji?
„Načelno da, ne znajo pa se v vseh takih sredinah tako organizirati, da bi bili kos položaju, zato moramo v komiteju predvsem takim pomagati. Ne bi si upal trditi, da znajo povsod tudi pravilno opredeliti vzroke za nastale težave in predvideti izhode. V nekaterih osnovnih organizacijah sami niso v stanju razrešiti problematiko”.
— Na kakšen način komite nudi pomoč in podporo organizacijam, ki so tega potrebne?
„Skušamo biti p 1 i ir včimveč sredinah. Delo članov komiteja prenašamo kar najbolj na teren. Stiki z osnovnimi organizacijami, zlasti pa s sekretarji, morajo biti tesnejši in stalni. Vztrajam pri stališču, da moramo v komiteju zaznati utrip v vsaki sredini in da pomagamo pri razreševanju težav. Ne smemo le odpirati probleme, marveč tudi nakazovati rešitve, sicer se razvijajo počezne kri-tizerske razprave, ki niso drugega kot strel v prazno. Po mojem pa je ena glavnih napak v tem, da je premalo kreativnega razmišljanja, preveč površno pripravljenih gradiv, ki nosijo naslov analize, pa premalo receptov, kako iz zagat.”
— Ali se občinska organizacija ZK številčno krepi ali nazaduje?
„Imamo kadrovanje na novo, pa tudi nekaj izstopov iz organizacije. Ni škoda, če ZK zapuščajo omahljivci, ki ne sodijo vanjo, pač pa je narobe, da imamo v naših vrstah premalo delavcev in kmetov. Moje mnenje je, da je za ZK in njeno delo ter vpliv, ne nazadnje pa tudi ugled, pomembnejše, da ima manj članov, pa tiste prave komuniste, kot pa veliko število ljudi, ki so le lastniki rdeče Knjižice."	R_	BAČ|	R
Razvoj do konca tisočletja
Pred javno razpravo o smernicah za dolgoročni plan metliške občine — Nosilec razvoja bo še naprej industrija, zlasti tekstilna
METLIKA — Na prihodnji seji zborov občinske skupščine bo med drugim tekla beseda tudi o smernicah za dolgoročni plan metliške občine do leta 1995, v nekaterih stvareh pa do konca tega tisočletja. O smernicah oziroma njihovem osnutku so medtem že dvakrat razpravljali v izvršnem svetu, dali svoje pripombe, tako da bodo te smernice za sedanji in bodoči razvoj te belokranjske občine lahko šle v javno razpravo.
Posebej proučujejo še možnosti za več malih tržnic na raznih koncih mesta in tudi občine. Za nekaj stojnic z zelenjavo in sadjem je interes v ..Plavi laguni”, verjetno pa bi jih radi še kje drugod, kajti tovrstno'blago v samo-
PARKIRNINA ZA KRUPICO?
Vse, k i so se radi hodili kopat na Primostek, je zbodla v nos vest, da je treba plačati za parkiranje reci in piši 00 din. Ljudje zdaj ugibajo, če je naš dinar res že tako malo vreden ali pa bi se „ gospodarica” Iskra iz Semiča rada rešila tečnih vsiljivcev, kajti delavci Iskre bodo lahko parkirali s posebnimi nalepkami. Morda pa gre le za pretanjeno prisvajanje dela Kolpe, kajti težko je verjeti, da bi bil kdo tako prismuknjen in bi tebi nič meni nič odštel sto dinarjev za to, da bi se mu avto ..cvrl” na travniku. Obstaja pa še druga pomisel: morda pa je semiška Iskra napela parkirnino tako na ostro, ker bo rabila denar za reševanje Krupice, ki jo je onesnažila tako, da nosi zastavo celo v Evropi. Nič se ne ve — toda 100 din za parkirni prostor je najbrž že malce več kot norčevanje. Iz ljudi in iz njihovih zaslužkov!
Ta dokaj zajetni dokument vsebuje osnovne značilnosti dosedanjega razvoja občine, probleme in omejitve ter njene prednosti, osrednji del pa je seveda namenjen dolgoročnemu družbenemu razvoju in usmeritvam posameznih dejavnosti in področij. Vsekakor drži ugotovitev, da je v zadnjem desetletju letna rast družbenega proizvoda več kot 27-odstotna. Za tako hitro rast ima glavno zaslugo industrija, ki je v tem obdobju veliko investirala v svoj razvoj.
Tudi do konca tega tisočletja bo industrija v metliški občini še naprej najpomembnejša gospodarska dejavnost, in to po zaposlenosti, družbenem proizvodu, izvozu in naložbah. Osnovna naloga metliške industrije v tem obdobju je usmeritev v intenzivno gospodarjenje, ki edino dolgoročno zagotavlja visok dohodek na zaposlenega in glede na vložena sredstva.
Pri načrtovanju razvoja jc seveda treba upoštevati, da metliška občina nima surovin in energetskih virov, zato je treba vlagati samo v take objekte in tehnološke sistem, ki ne zahtevajo veliko energije. Tako je za nadaljnji uspešni razvoj industrije izredno pomembna čimbolj racionalna poraba energije, surovin in reprodukcijskih materialov; takšno preoblikovanje zahteva velika vlaganja, tega pa ni brez poprejšnje krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva ter združevanja sredstev za prednostne naložbe.
• Od industrijskih panog si je v Metliki nedvomno ustvarila naj-
DRAZJE KOMUNALNE STORITVE
Ml TLI K A — Od L junija so sc cene komunalnih storitev v metliški občini povišale povprečno skoraj za 30 odst. Za 42 odst. se je podražila vodarina, zU 42 odst. kanalščina, /a 39 odst. pa smetarina. Se najmanj, za desetino, so dražje režijske ure komunalnih delavcev.
močnejšo pozicijo tekstilna, ki ima tudi najboljša izhodišča za nadaljnji razvoj. Metliška tekstilna industrija ima solidno mesto tako na slovenskem kot jugoslovanskem
tržišču, močno pa se je uveljavila tudi na zahtevnih izvoznih trgih. Za njen nadaljnji razvoj je izredno pomembno doseganje visoke kakovosti proizvodov, gibčnost, zmožnost hitrega prilagajanja potrebam tržišča in upoštevanje modnih zahtev, zato bo njen razvoj temeljil na novih prilagodljivih programih ter posodabljanju in avtomatizaciji proizvodnih procesov.
A. B.
Ni ji postlano z rožicami
Po smrti staršev morala pustiti službo, prevzela je veliko kmetijo in se zaposlila v metliški cvetličarni
METLIKA — V metliški cvetličarni ..Ikebana”, ki je last Julija Brinca, leto dni dela kot aranžerka Snježana Vrbos, 19-letno dekle, doma iz sosednje Vivodi ne. Snježana pa v cvetličarni ni samo za okras, kot bi morda kdo pomislil, ko jo prvič vidi. Naziva aranzerke ne nosi samo zaradi lepšega, marveč si ga tudi zasluži, strankam svetuje, pripravlja ikebane, tudi veliko vencev, ki jih v tej cvetličarni naročajo ljud je iz cele Bele krajine pa tudi iz sosednjih hrvaških krajev, je njeno delo.
„V to službo sem pravzaprav' prišla povsem slučajno. V Zagrebu sem hodila v poljedelsko šolo, aranžersjva smer, vendar bi me po končanem šolanju pot gotovo zanesla kam drugam. A sta mi drug za drugim umrla oče in mama — sestra živi v Zagrebu — in tako sem morala pustiti šolanje in priti domov, sicer bi veliko posestvo propadlo. Samo od dela na zemlji pa bi težko živela, zato sem iskala zaposlitev v bližini in prišla sem," je povedala Snježana.
lako je vse breme padlo na ramena komaj polnoletnega dekleta. ..Doma je veliko posestvo, skupaj z gozdom je kar 21 ha. in za vse sem sama. Se sreča, da sem od malega navajena skrbeti sama zase in mi to ni v breme. Imam traktiir in kosilnico, za delo pa
sem v glavnem sama, razen pri trgatvi. Seveda ne morem obdelovati vsega posestva in tudi živine nimam, imam pa veliko vinograda in to je vse obdelano. Grozd je prodam vinski kleti v Vivodini. Lani sem nekaj vina sama predelala, letos bom pa najbrž prodala vse grozdje.”
V službi, pravi Snježana jc zadovoljna. ..Naša cvetličarna je dobro založena, cvetje dobivamo iz čal,cškc Agrarie in ljubljanske Cvetličarne. Največ gre v prodajo rezano cvetje, od tega pa so na prvem mestu nagel jčki; imamo pa tudi ostalo cvetje: vrtnice, gla-diole, i ris. liatris, gerbere in drugo, poleg lega imamo na zalogi posode /a ikebane in peno za cvetne aranžmaje.”
A. B.
Novomeška kronika
PRAVIJO, DA SO SLABO NAREDILI — Nedavno urejanje mestne tržnice je vzbudilo kup prigovorov med krajani. Govorijo, da so bila dela zelo nestrokovno in slabo izvedena: da so kocke okrog kostanjev polagali v blato, da pod asfaltom ni prave podlage itd. Nadzorni organ pri gradnji bo moral dati strokovno poročilo". Zc prve strokovne ocene opravljenih del pa kažejo, da so govorice hudo pretirane. Ne prvič!
LJUBITE EKSOTIKO? — Na novomeški tržnici se je nekaj dni mudil prodajalec ptičev, ribic i n žel vic za akvarije. Prodajal jih je s kletkami vred ali brez njih, okrog njegove stojnice pa je bilo veliko več ..firbcev" kot kupcev. Papagajčke je imel po 800 dinarjev, eksotične ptiče po 2500 din itd. Po kupcih sodeč, pa imajo Novo-meščani ta čas v mislih druge nakupe, kot so papagaji in želve, saj mnogi zaradi draginje letos niti na dopust ne gredo.
KRKA JE VČASIH MODRA — Ni dolgo tega, ko so občani lahko z mosta gledali, kako je Krka strupeno modra. Iz. velikega kanala pod Uhlovo hišo je pritekala modra barva, ni pa bilo slišati, da bi se zaradi tega kdo razburjal. Bojda so tisti dan v IMV barvali modre avtomobile...
— Ena gospa je rekla, da zapora novomeškega Glavnega trga sploh ni tako nespametna reč. kot nekateri mislijo. Če drugega ne, zagotavlja delo sodniku za prekrške. Miličniki so jim že pripravili kar lep spisek tistih voznikov, ki jim je prometna pismenost opešala... ’
T'- y
Od 28. junija do 4. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Grubar iz Majega Bana — Jureta, Janja Zibert iz Smarjete — Tanjo, Marjanca Bratkovič iz Gorenjega Vrhpolja — Miha, Rozalija Zibert iz Trebnjega — Urško, Nada Cizrl s Senovega — Petro, dr. Ankica Car — Marjanovič iz Donjega Pokupi ja — Romano, Tatjana Podgoršek iz Krškega — Primoža, Marta Karlič iz Mokronoga — Suzano, Slavica Prise-lac iz Kamanja — Srečka, Darinka Birkelbach iz Čudnega sela — Veroniko, Ljubica Kocjan iz Potočne vasi — Marijo, Milena Hrovat iz Regerče vasi — Borisa, Olga Kambič iz Črešnjevca — Majo, Stanislava Oder iz Sadinje vasi — Maju, v Darinka Cugelj z Mirne — deklico, Živka Šubic iz Gorenje Straže — dečka, Zofija Hrovat iz Hinj — deklico, Branka Bobič iz Gotne vasi — dečka, Bariča Zorec iz Gradca — deUrco, Majda Žabkar iz Malih Poljan —dečka, Cirila Rožnik iz Velike Loke — dečka in Marjeta Pongeršič iz Bele cerkve — deklico.
IZ NOVLGA MESTA: Mira Mikač s Ceste herojev 22 — dečka, Nada Jeraj iz Kettejevega drevoreda 49 — Simona, Dragica Šuštaršič iz Kettejevega drevoreda 49 — Roka in Marija Skupek iz Levstikove 5 — deklico. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
V METLIKI VLADA PRAVA POLETNA KULTURNA SUŠA, /a- 1 radi katere pa nikomur ne sivijo lasje. Prejšnja leta je bilo zabavnejše, poskočnejše. Najbrž samo zaradi posameznikov, ki se jim je dalodelati. Ker so dobili za plačilo od stare kalile dno. so odnehali. Luč v tej temi je bil koncert metliške mestne godbe pred hotelom Bela krajina prejšn jo soboto. Metlika je oživela, natakarji so kasi-rali in spet se je nekaj zgodilo. Dogodek v mestu Gogi. bi temu rekel Grum.
OD 21. do 23. JULIJA bodo metliški folkloristi in tamburaši v Italiji. in sicer v mestu Loreta blizu1, Ancone. lam bo v teh dneh mednarodni folklorni festival. Udeležile se ga bodo foklornc skupine iz Italije. Španije, Portugalske. Francije, Grčije. Pol jske. Jugoslavijo pa bodo zastopali Metličani. Potne stroške si bo plačala skupina sama, vse drugo pa organizatorji. Mladi Metličani bodo pokazali Italijanom in vsem drugim belokranjske plese, tako kot pred dvema letoma Nen.-em v l.auter-bachu.
PRAVEGA POLETJA KOT DA SPLOH ŠE NI BILO. in redki so Metličani, ki se radi pohvalijo,da so se že kopali v Kolpi. Kopališča so več ali manj prazna, ob jutrih in ob večerih se odevajo ljudje v jopice ali puloverje., Prejšnja leta so potovale skozi Metliko kolone tujih avtomobilov, zdaj tega utripa ni čutiti. K temu je veliko pripomogla obvoznica za sv. Rokom, vendar tudi , pred Hotelom Bela krajina ni običajne poletne gneče.
DOM HPtHf IJtiV
št 28 (1222
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
NAGAJIV.O V R L M K — Muhasto vreme, ki se ga, kljub temu da smo zaga/ili že globoko v poletje (vsaj koledarsko), še ne moremo otresti, rado zagode tudi prirediteljem veselic in podobnih prireditev na prostem. Venela/ mnogi v upanju, da bo njim vreme prizaneslo, veselico kljub vsemu pripravijo, dež pa jim potem popolnoma osuši blagajno. Nemalo veselic se je letos že končalo z izgubo, razočarani pa šobili tudi Tribučam, ki so preteklo soboto vzorno, pripravili tradicionalno srečanje Tribučanov, ki so raztepeni na vseh štirih straneh sveta. Dež j5ač ne dela razlik med veselicami, srečanji, kulturnimi prireditva mi...
SPET BREZ TAJNIKA — Občin ski telesnokulturni in kulturni skupnosti Črnomelj spet grozi, da bosta ostali brez tajnika. Sedanji tajnik, kije bil na tem delovnem mestu le dobrega pol leta, odhaja na novo dolžnost Upajmo le, da skupnosti ne bosta ostali brez tajnika spet toliko časa, kot sta, dokler ni prišel sedaj odhajajoči tajnik.
Ribniški zobotrebci
STARA MAMA BI UMRLA — Ribniški mladinci, ki bi se morali udeležiti mladinske delovne akcije v Sremski Mitroviči, naštetavajo vsa mogoča opravila. Najbolj izvirno seje opravičila neka mladinka, ki je napisala, da je zelo navezana na staro mamo, ki pa je že od jeseni v bolniški postelji. Ločitev med .brigadirko" in staro mamo bi slednjo tako prizadela da bi od žalosti umrla.
MEDVEDJE RAZSAJAJO — Na kočevsko-ribniškem področju se kar vrstijo napadi medvedov na ljudi. Čeprav je med krajani največ lovcev in gozdarjev, že dolgo časa ni padel niti en, medved. Pravijo namreč, da je zaščita medvedov tako popolna, da bi lovec dobil višjo kazen za odstrel medveda, kot pa če bi ustrelil človeka.
ARKO V ČRNUČAH
_ ČRNUČE — V galeriji Ceneta Stuparja v Črnučah so 3. julija odprli razstavo del kočevskega slikarja Janeza Arka, ob tej priložnosti pa je bral svoje pesmi tudi kočevski delavski pesnik Nebojša Ignjatovič. Razstava bo odprta še ves julij. To je že četrta letošnja samostojna razstava mladega slikarja, skupno pa je doslej od leta 1980 samostojno razstavljal po raznih krajih Slovenije že 10-krat.
Drobne iz Kočevja
NEZADOVOLJNI DELEGATI — Delegati zborov občinske skupščine Kočevje niso zadovol jni z odgovori, k i jih dobe,na svoja delegatska vprašanja. Zahtevali so, naj bo v bodoče v odgovorih navedeno, kdo, kdaj in kako bo zadevo rešil oziroma jo je rešil.
BOMO SPET KEGLJALI IN BALINALI? — Kegljišče Name je že dolgo zaprto. Zdaj ga bo prevzela občinska ZTKO in bo spet na voljo kegljavcem. Hkrati nameravajo poleg njega, se pravi tudi v športnorekreacijskem parku .Gaj, obnoviti nekdanje balinišče, ki je bilo pred leti kar dobro obiskano. ZTKO pa ima še več načrtov, saj razmišljajo, da bi spet uredili čolnarno in izposojali čolne za čolnarjenje po Rinži, ki seje tu že razmahnilo pred 20 do 30 leti. Potem pa so zaradi onesnaževanja Rinže z gnojnico, silažnimi sokovi in drugim najprej zaprli kopališče, nato pa še čolnarno.
	[SS
	ll|(M
	
	
	KM ;
	euheeb
— Po čem sklepaš, da se je turistična sezona začela?
— Ker je poleg bazena, kegljišča" in še nekaterih drugih objektov zaprta tudi turistična pisarna.
Trebanjske iveri
VEČ GODBENIKOV KOT POSLUŠALCEV — Zadnje čase je v Trebnjem opaziti, da se vedno manj ljudi pojavlja na javnih prireditvah in manifestacijah. Tako je bilo tudi ob dnevu borca, ko se je na promenadnem koncertu občinskega pihalnega orkestra zbrala le peščica poslušalcev in je bilo godbenikov skoraj več kot prvih. Zato pa je tem več ljudi na veselicah in podobnih prireditvah, kjer se je in pije.
PRAŠIČE REDIJO V MIŠI — Saj je res, da je meso drago, toda kar si privoščijo nekateri, je pa le od sile. Tako menda neka družina v Mokronogu redi prašiče kar v opuščeni stanovanjski hiši. Prašiči sicer nimajo nič proti udobju, ki so ga deležni v hiši, zato pa bodo kaj rekli okoličani, ki jim vonjave in glasovi ščetinarjev prav gotovo niso hudo po godu.
m
lil
IZ NKŠIH OBČIN
Izhod v izdelkih z manj cementa
Neredna dobava cementa, prenizke cene betonskih blokov, dolga zima — poglavitne težave IGM Kanižarica pri sanaciji — Poudarek na proizvodnji plošč
KANIŽARICA — Gokov tozd IGM iz Kanižarice, kije lani uspešno uresničeval sanacijski program, saj je imel ob koncu leta le nekaj 10 starih milijonov dinarjev izgube, je letos zopet v težavah. Pestijo ga pomanjkanje cementa, nizke cene betonskih blokov, večkrat polomljeni stroji v kamnolomih. Vendar predvidevajo, da izguba konec leta ne bo večja od lanske, polletni primanjkljaj, ki ga še niso dokončno izračunali, pa je predvsem sezonskega značaja.
Od začetka aprila IGM neredno dobiva cement, tako da so bili prisiljeni iti v remonte ali na dopuste. Samo junija so bili skoraj 14 dni brc/cementa.
Poleg ' ga pri betonskih blokih, za katere je izredno povpraševanje, zavestno delajo izgubo. Cena največjim blokom brez davka je 39,61 din. to je cena, ki je v veljavi od 1. julija in je za 20 odst. večja od lanske avgustovske. Samo stroški izdelave pa veljajo IGM 53.87 din.
Zato so se v Kanižarici odločili, da se bolj naslonijo na peskokope oz. kamnolome in izdelavo omnia beton-
skih plošč, za katere potrebujejo manj • ••'men?:! Prav za le plošče se je letos v nasprotju s preteklimi leti zelo povečalo povpraševanje na trgu, zlasti na reškem področju. Tako st) v prvem polletju presegli izdelavo planiranih 8.250 kv. metrov plošč, medtem koso betonskih blokov naredili nekaj nad milijon in je načrt uresničen le okrog 65-odstotno.
V IGM so poiskali tudi novo lokacijo peskokopa v Hrastu pri Vinici kot nadomestilo Nerajcu. kjer gre material h koncu. Pesek v Hrastu je tudi boljši, sipek, tako da bodo prihranili pri energiji, težav e pa se bodo pojav ile
Sporni sklepi delegatov?
Na skupščini izobraževalne skupnosti so bili sprejeti sklepi, ki bodo še burili duhove v občini
TREBNJE — Gradiva za sejo skupščine občinske izobraževalne skupnosti je bilo malo, prav tako je bilo malo razprave. Vendar pa so delegati trebanjske izobraževalne skupnosti sprejeli take sklepe, ki bodo verjetno še burili duhove.
Delegati se na seji, ki je bila pretekli četrtek, najprej niso strinjali z znižanjem prispevne stopnje i/ bruto osebnih dohodkov. Po mnenju delegatov ta stopnja ne bi zadostovala niti za izvajanje rednega programa, kaj šele za dodatne dejavnosti. Kaj bo zdaj ukrenil trebanjski izvršni svet, ki je tudi predlagal /nižanje? Internat za šolo s prilagojenim programom na Mirni poslej ne bo več samo skrb občinske izobraževalne skupnosti, ampak ga bodo skušali financirati v dogovoru s skupnostjo socialnega skrbstva.
Medtem ko je celodnevna šola v trebanjski občini precej časa burila duhove, že pred njenim začetkom v Mokronogu in tudi potem ob njenem neslavnem koncu, so zdaj delegati sprejeli odločitev, da naj bi v trebanjski občini izvajali celodnevno šolo malo drugače. Učinki bodo skoraj enaki ali le malo manjši kot v ..klasični” celovnevm šoli, zato pa bo taka šola cenejša in tudi nekaj denarja naj bi kapnilo v blagajno občinske izobraževalne skupnosti iz republiških solidarnostnih virov. Sk-ratka, delegati trebanjske izobraževalne skupnosti še kako močno občutijo denarne zadrege šolstva, zato tudi skupaj z njim
iščejo rešitve za čim manjšo okrnitev programov.
Vendar pa se zdi, tla gredo v tej vnemi včasih tudi malo predaleč. Na seji skupščine so namreč sprejeli tudi sklep, da se otroci iz sosednjih občin (čeprav so od šole in občinske meje oddaljeni le nekaj metrov) ne bi smeli šolati v trebanjskih šolah. V vsesplošni stiski z denarjem je prišlo celo do tega. da so se šolniki ui šole zaprli za že tako tesne občinske meje.
Kam vodi taka politika, ni potrebno dolgo razmišljati« Zdi pa se, da se rojeva i/ stiske in iz velike potrebe -po seznanjanju javnosti o težkem položaju, v katerem so se-znašle družbene dejavnosti.
J. S.
pri sanaciji opuščenega peskokopa. Proizvodnjo bodo pocenili tudi v kamnolomu Suhor, kjer bodo kupili močnejši bager, saj so dosedanji prc-
• V IGM Kanižarica bodo predvidoma 1. avgusta odprli prodajalno, v kateri bo poleg njihovih izdelkov moč kupiti tudi gradbeni material in izdelke drugih delovnih organizacij. Pred kratkim so se začela tudi zemeljska dela za gradnjo trgovskega poslopja.
slabi in prevečkrat prihaja do siroje-lomov.
V Kanižarici predvideva jo, da bodo v bodoče, če bo tako pokazalo povpraševanje. razširili proizvodnjo betonske galanterije še na robnike, betonske ograje, gredice in druge izdelke.
B. M.
NOV ZOBOZDRAVNIK
SEMIČ — 2. julija je začel v scmiškcin zdravstvenem domu delati zobozdravnik Bori voj Sokolie, ki bob mesecev nadomeščal odsotnega dr. Tonija Muca. V črnomaljskem zdravstvenem domu Upajo, da se boSokolič lahko bolj posvetil pacientom, saj za razliko od dr. Muca, kije imel številne funkcije. Sokoliča razen delovnih ne bremenijo nobene druge obveznosti.
/
f ranc Moljk
Flekov mlin — dom ribičev
V obnovljenem domu bo ribarnica, prostor za opremo in drugo
ČRNOMELJ — Med na j večjimi in najbolj delovnimi društvi v črnomaljski občini je ribiška družina. ki združuje 400 članov, 26 članic. 40 mladincev in 30 pionirjev od petega do osemdesetega leta starosti. Društvo bdi nad Do-bličico. Krupo, Kolpo od Dola do Krasinca ter Lahinjo od izvira do Via novice v.
Pri delu jim ne manjka težav, saj se morajo borili proti krivolovcem, porušili so se jezov i na Kolpi in Lahinji in letos načrtujejo, da bodo obnovili na v saki reki po enega. In
končno: društvo nima primernih prostorov za sestajanje in delo, saj je sobica v enem izmed črnomaljskih blokov že zdavnaj pretesna. Zato so se odločili, da bodo obnovili Flekov mlin v Črnomlju ter tako prišli do ribiškega doma, njihove davne želje. A pri tem niso mislili le nase, ampak tudi na to, da bi Belokranjce navadili na ribjo hrano, zato bodo v domu uredili tudi ribarnico, pozneje še prodajalno ribiškega in lovskega pribora ter prostore za šah, namizni tenis, balinanje.
„Računamo,da bomo začeli obnavljati mlin avgusta ali septembra. Ker bo investicija veljala okrog 3 milijone dinarjev, toliko pa iz članarine ne moremo zbrati, smo zaprosili za pomoč delovne organizacije, ki so že prispevale ali pa so obljubile material ali denar," je povedal predsednik družine brane Moljk. Seveda bodo člani obnavljali v glavnem sami, udarniško, česar so navajeni, saj mora vsak ribič oprav iti letno vsaj 10 delovnih ur.
..Prenovljeni mlin oz. dom bo odprt prihodnje leto. Zastojev pri adaptaciji gotovo ne bo, saj bodo mnoga obrtniška dela opravili ribiči — obrtniki, ki so obljubili tudi material. Da pa je naša odločitev upravičena, pove že to, da bo, po predhodnih ugotovitvah, ribarnica samo za družbeno prehrano prodala na mesec 4 do 5 ton rib," pravi ribič Moljk.
B. M.
Več kot upravičena naložba
Tekstilna tovarna v Jurjeviči je letos povečala proizvodnjo za tretjino — Naložba 300 milijonov dinarjev se bo bogato obrestovala
JURJEVIČA — Sukno tozd Tekstilna tovarna v Jurjeviči je med proizvodno in poslovno najbolj uspešnimi v ribniški občini. Produktivnost so letos povečali za več kot tretjino, dohodek domala za petkrat, veliko pa so \ ložili tudi v sklade, /.daj se pripravljajo na naložbo, s katero bodo ob skoraj enaki zaposlenosti bistveno povečali proizvodnjo, zlasti pa izvoz na konvertibilne trge. Na 100 dinarjev vloženih sredstev se bo izvoz, povečal za več kot šest dolarjev.
SPOSOJENO TRNJE
— Čeprav imamo v Jugoslaviji nešteta zdravnikov,, pa med njimi ni nikogar, ki bi lahko uspešno zdravil naše gospodarstvo.
Direktor tozda Tone Bojc pra-■vi. da so takšne uspehe lahko dosegli le zaradi izboljšane organizacije dela, svoje pa je opravila tudi dovolj nazorna informiranost delavcev. Ti se zavedajo, da so osebni dohodki le rezultat dela. Z boljšo proizvodno učinkovi-
V Iskri kar 117 štipendij
V semiški Iskri pride na 13 zaposlenih en štipendist — Letos prvič ugotavljali dejanske potrebe po kadrih
SEMIČ — V semiški Iskri so letos prvič ugotavljali potrebe po kadrih za daljše obdobje, torej za obdobje petih let, tako da je razpis kadrovskih štipendij zares odraz dejanskih potreb. Za prihodnje
JOŽE FURLAN: Radi bi zvedeli, zakaj je SAP ukinil sobotno avtobusno progo do Novega mesta.
Manj bodo gradili
V KS Stara cerkev pogrešajo samoprispevek
STARA CERKEV — ..V za-tl nji h šestih letih smo v naši krajevni skupnosti asfaltirali skoraj vse ceste. Naredili smo več kot prej v desetletjih. Zdaj bo denarja manj, zato bomo manj gradili, povsem pa se razvoj le ne sme ustaviti." pravi Jože Furlan, predsednik sveta krajevne skupnosti Stara cerkev priaKočevju.
Ker so skoraj vse pomembnejše ceste že asfaltirali, so zdaj na vrsti
druga dela. Začeli i so graditi mrliško vežico, ki bo veljala 6 milijonov dinarjev, obnavljali bodo večnamenski dom v Mlaki..Vse to pa bodo krajani, gradili s prostovoljnim delom in dodatnimi denarnimi prispevki. Ko je še bil občinski samoprispevek, je šlo marsikaj lažje, zdaj tega denarja ne bo več, ker se v občini očitno niso-mogli odločiti za podaljšanje. „Zato bodo štiri vasi v krajevni skupnosti še vedno brez javne razsvetljave, tudi čistilne naprave v Gorenju ne bo. Prihodnje leto pa se bomo lotili gradnje kanalizacije med Staro cerkvijo in Slovensko vasjo, še letos naj bi bil s pomočjo mladinskih delovnih brigad zgrajen tudi vodovod med Hinjami. Smuko in Starim L.ogom. Žal za ta vodovod ne bo nič prispevala kočevska ZKGP. ki ima v Starem Logu okoli 300 glav živine, tam živijo tudi vsi njeni delavci." pripoveduje Furlan.
Krajani Stare cerkve ne razumejo, zakaj je bila ukinjena avtobusna zveza z Novim mestom ob sobotah in nedeljah. Mnogi krajani nimajo avtomobilov, bencin je vedno dražji, zato bi se radi peljali v Dolenjske Toplice ali na obisk k svojcem v bolnišnico vsaj z avtobusom. Toda SAP na to vprašanje krajevne skupnosti ni odgovoril, prav tako ne pristojno telo pri kočevski občinski skupščini. Radi bi zvedeli vsaj razloge za tako ukinitev avtobusne proge, zato bo krajevna skupnost terjala odgovor od republiških organov.
J. S.
šolsko leto so razpisali 51 štipendij, 8 več kot preteklo leto, ter bodo imeli, če bodo oddane vse štipendije, 117 štipendistov, kar pomeni približno enega štipendista na 13 delavcev.
Za prihodnje šolsko leto so v Iskri razpisali štipendije za nekatere povsem nove profile, pri tistih, kjer se že pojavljajo presežki, pa so jfh opustili. Eako za III. stopnjo razpisov ni več,-pri IV. pa se znova boje premalo prijav za kovinarje — brusilce, na novo pa so razpisali štipendije za mizarja, obratovnega elektrikarja, vrtnarja. Na V. težavnostni stopnji so dali poudarek na elektrotehnika—elektronika. na novo pa potrebujejo računalniške tehnike, knjižničarja oz. arhivarja in zobotehnika. Na VI. in VIL stopnji dajejo poudarek na elektro, strojno in ekonomsko smer, na novo pa so razpisali štipendije za organizatorje dela in zobozdravnika.
Po izkušnjah iz preteklih let sodeč, se v Iskri boje, da bodo imeli preveč pri jav za študij na V. stopnji, premalo pa IV. in VIL Že doslej so poskušali učence preusmeriti, a zamant upajo pa, da bodo imeli letos več uspeha, saj postaja štipendija vse bolj porok za zanesljivo zaposlitev, in ne le socialna pomoč. Prav Iskra pa je znana potem, da zaposli vse svoje štipendiste ne le kot pripravnike, ampak tudi za nedoločen čas.
B. M
PREVIHARILI PREHODNO OBDOBJE
TREBNJE — Minulo lelo je bilo prehodno pri financiranju in vzdrževanju cest. Prihodki občinske skupnosti za.ceste v trebanjski občini so bili zbrani \ t išini 103 odst., žal najeda blagajno primanjkljaj iz prejšnjega leta. O delih na cestah v občini in načrtih za letos bodo lahko spregovorili delegati obeh zborov skupnosti za ceste na seji skupščine, ki je sklicana za danes ob 13. uri.
tostjo so dosegli, da imajo zdaj najboljše osebne dohodke v vsem Suknu,. osebni dohodki pa spet povratno vplivajo na produktivnost.
Če smo včasih zanemarjali geslo, da je treba vlagati le tam, kjer so za to ekonomski razlogi,je v primeru tekstilne tovarne v Jurjeviči upravičenost naložbe več kot očitna. Naložba bo veljala 300 milijonov dinarjev, polovico njene vrednosti pa bodo zavzeli stroji. Samo nekaj malega več kot desetinO*bodo porabili za zidove. Polovico denarja bodo prispevali sami skupaj s sovlagatelji — to so Oprema iz Kočevja, Almira iz Radovljice in Koto iz Ljubljane. Vse kredite bodo dobili pod dokaj ugodnimi pogoji, domače z 20-odstotno obrestno mero, tuje s 7-odstotno mero.
Poleg tega, da bodo s samo šestimi na nov:o Zaposlenimi delavci izdelali veliko več tkanin, bodo dosegli tudi precej večje izvozne učinke. 2 dosedanjih 400 tisoč dolarjev bodo povečali izvoz na 2 milijona dolarjev, kar je tri in polkrat več kot doslej.
• Da njihovi izvozni načrti niso gradovi v oblakih, kažejo tudi dosedanji izvozni uspehi. V Irak, kije glavni kupec njihovih odej in tkanin, so lani edini v Jugoslaviji uspeli izvoziti vse količine, ki so jih načrtovali, hkrati pa so bili tuji kupci tudi zadovoljni z njihovimi izdelki.
Marca prihodnje leto, ko bo tovarna dograjena, se bo tekstilna tovarna uvrstila med najmočnejše ribniške izvoznike. Z nabavo švicarskih strojev Sultzer bodo dopolnili svoj proizvodni program tudi s tehničnimi tkaninami, po katerih je vse večje povpraševanje na domačem trgu. Ne nazadnje se bodo tako prilagodili razmeram na trgu, kjer kupna moč pada in bo tudi povpraševanje po tekstilu manjše.	J.	S.
Starost j	e ovi	ra	
Jože Bojc iz Nemške vasi pogreša pospeševalce — Neusklajene cene prizadevajo kmete			
NEMŠKA VAS — ..Vse življenje garam, pa ne vem za koga. Saj bi še šlo, ko bi imel potomce, tako pa se vedno bolj sprašujem, ali mi je Sploh potrebno delati na kmetiji. Z borčevsko pokojnino bi z ženo lahko živela. Joda navezanost na zemljo, na domačijo, me še vedno priganja k delu.” pripoveduje Jože Bojc iz. Nemške vasi.
Že vseskozi je kooperant KZ Ribnica. Živino, nekaj pšenice in podobno proda zadrugi, nekaj krompirja pa drugim kupcem. Pravi, da z zadrugo ni najbolj zadovoljen. Že vsa dolga leta. kar kmetuje, se pri njem še ni pojavil pospeševalec. Po njegovem bi lahko iz zadruge prišli vsaj na pogovor, če že ne zaradi posla. In tak odnos zadruge do kmetov ga boli. Kajti tudi Bojc je prepričan, da se pri nas o kmetijstvu vse preveč govori in piše, naredi pa bore malo.
.Najhuje je s cenami. Kmetje se lahko ubijamo na zemlji od jutra do noči. pa ne bomo ujeli dirke cen. Saj se tu in tam popravi cena, recimo mleka, a je to še zdaleč premah) v primerjavi z rastjo cen za gnojila in stroje.” pravi Boje. Prav zato mu je včasih žal.da je ostal na kmetiji. Kakšen je položaj kmetijstva pri nas. kaže po svoje tudi odnos mladih do njega. Nečake
ima in včasih je računal, da bo •hotel kdo izmed njih prevzeti kmetijo. A kot kaže, se Bojcu ta želja ne bo izpolnila. Doslej se za ka j takega še nihče izmed njegovih ni
JOŽE. BOJC: O kmetijstvu se preveč piše in govori, naredi pa bore malo.
odločil S kakršno koli službieo si bodo nečaki zagotovili boljše življenje, kot bi si ga na kmetiji.
Kljub vsemu Boje vztraja in odda na leto po tri do štiri glave plemenske živine, sejal je tudi pšenico, pa mu jo je pojedla pozeba. Kako bo prihodnje leto, pa ne ve. Pravi, da bo kmalu star sedemdeset let in kmetovanje ni za tako stare ljudi.
Št. 28 (1822) 12. julija 1984
DOLENJSKI LIST
5
IZ NKŠIH OBČIN	IZ	NkŠIH	OBČIN	(j
Majhni po številu, veliki po dejanjih
V KS Krška vas pred krajevnim praznikom izglasovali samoprispevek
KRŠKA VAS — Z blizu 500 krajani in več kot 170 delavci spada krajevna skupnost Krška vas med manjše v brežiški občini. Toda po zavzetosti ljudi, da s svojim delom in prispevki spreminjajo podobo svojih krajev, bi bila lahko zgled marsikateri večji KS. Pravšnji uvod v praznovanje krajevnega praznika, ki so ga povezali z Dnevom borca, je bil uspel referendum 19. junija. S tem so se krajani odločili, da bodopet let plačevali samoprispevek za ureditev asfaltne preproge skozi vas, pločnikov, avtobusnega postajališča in javne razsvetljave.
Pločnike in postajališče bodo uredili še letos, podobno
načrtujejo za javno razsvetljavo. Asfalt naj bi letos prekril več kot 6.000 kvadratnih
Pridnost krajanov poplačana
Nagel razvoj KS Dobova, ki že četrtič obhaja svoj praznik
metrov površin.
Krajevni praznik so popestrili z veslaško regato na Krki, prejšnjo soboto pa s kolesarskim tekmovanjem amaterjev iz raznih krajev Posavja. Na slavnostni seji vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti so podelili priznanja KS Ivanu Baškoviču, Mimici Les, Milanu Gorišku, Mariji Jamnikar, Jožetu Poldanu in Športnemu društvu „Krka” Krška vas. Bronasta znaka OF pa so izročili Alojzu Mustarju in Francu Jamnikarju.
P. P.
DOBOVA — V spomin na vrnitev izgnancev praznujejo krajani Dobove 7. julija že svoj četrti krajevni praznik. Prejšnji teden so se zvrstile številne kulturne in športne prireditve. Tudi s temi so obeležili živahen utrip življenja v krajevni skupnosti z okoli 3.000 prebivalci, ki je z okrog 1.000 zaposlenimi drugo industrijsko središče brežiške občine.
Krajani Dobove so že doslej pokazali veliko posluha za hitrejši na-
V krajevni skupnosti Dobova se zadnja leta naglo razvija tudi obrt. Krajani so veseli razvoja tozda za vzdrževanje voz ZG Ljubljana, saj se uresničujejo načrti o pridobitvi nove proizvodne hale, na dobri poti za povečanje proizvodnih prostorov pa so tudi v Beti. V fazi predpriprav je večnamenski objekt, kjer bo KS poleg nekaj stanovanj, pridobila še prostor za pošto in mesnico. Tega vsega ne bi bilo, če ne bi imeli posluh na brežiški občinski skupščini, izvršnem svetu ter samoupravni stanovanjski in komunalni skupnosti.
si s tretjim samoprispevkom naložili skrb za asfaltiranje poldrugega kilometra ceste skozi vas. Drugod so krenili pri zagotavljanju denarja za'ureditev nekaterih komunalnih, infrastrukturnih objektov še po krajši poti: zbrani denar so povsod večkratno oplemenitili z udarniškim delom. Ena največjih prodobitev zadnjih let je gosto telefonsko omrežje v Posavju. Od 840 gospodinjstev ima že skoraj vsako svoj telefon, natančni statistiki so izračunali, da pride v KS Dobova telefon že na 4,3 prebivalca.
Vaščani Mosteca so letos omogočili položitev zaporne plasti asfalta, hvalevredna pa je tudi njihova skrb za
brod čez Savo. Z občinskim samoprispevkom bo letos ob občinskem prazniku v Dobovi odprta nova šola pomočjo krajevnega samoprispevka pa bodo še letos končali komaj začeto izgradnjo mrliške vežice.
V razvejeni krajevni samoupravi se odlikujejo mnoge družbene organizacije in društva. Brez gasilcev, ki dajejo streho široki fronti, bi si delo težko zamislili. Letos so tri gasilska društva ju bilanti, in sicer praznuje GD Veliki Obrež 80-letnico, GD Mihalovec 60 let, prav tak jubilej pa te dni zaokrožuje G D Mostec. V Gaberju obnavljajo gasilski dom. Prizadevno je tudi Turistično društvo Dobova, ki seje v soboto spet izkazalo s Kmečkimi igrami in cvetlično razstavo. Z raznimi akcijami se izkažejo še mladinci v Selah prosvetno društvo in klub za borilne veščine v Dobovi.	P.	P.
predek svojih krajev. Plačujejo dva samoprispevka, vaščani Rigonc pa so
Manjša naročila niso donosna
Obrtna zadruga Resa v Krškem dobro posluje — Načrti celo preseženi?
KRŠKO — Proizvodne in storitvene zmogljivosti 109 članov Obrtne zadruge „Resa” Krško so zvečine dobro zasedene. Toda žal gre le za manjša naročila, kar draži končno ceno in vpliva tudi na rezultate poslovanja.
Pomanjkanje vseh vrst repro-materialov na tržišču neposredno vpliva na rast zalog v fizičnem
TONE LAPORNIK — „Briga-dirji so nam izkopali jarek za cevovod po najtežjem terenu.”
Bratska pomoč
Prištinčani kopali za loški vodovod — Slovo
ŽIROVNICA — V krajevni skupnosti Loka pri Zidanem mostu so prvič v sevniški občini sprejeli brigadirje z delovne akcije Kozjansko 84. Brigadirji iz Domžal in iz brigade Djemali Ibišija iz Prištine so kopali nov cevovod pod vasico Žirovnica.
Domačin Tone Lapornik, sicer hišnik v loškem Trubarjevem domu, ki je .skrbel za strokovno pomoč brigadirjem, je bil zadovoljen z njihovim delom. ..Izkopali so okrog 600 metrov jarka po izredno težavnem terenu, v hudem blatu in ilovici,” jih je hvalil ob slovesu minuli petek.
Endžet Selmani, ki je imel na skrbi politično delo v prištinski brigadi, je bil zadovoljen tudi z. ostalimi stiki z domačini. Mladina iz Loke je z ramo ob rami delala z brigadirji. Ob dnevu borca so jim pripravili miting z bogatim kulturnim programom, kjer je pel tudi loški mešani pevski zbor.
Novi cevovod povezuje bogato novo vodno zajetje s starim zajetjem. Konec tedna vse delo še ni bilo končano, pomoč brigadirjem so potrebovali še v tem tednu. Brigadirji te akcije so v ponedeljek pričeli podobno delo na drugem koncu občine v krajevni skupnosti Blanca.
ENDŽEL SELMANI — „Pri nas ne poznamo nepopolnih brigad. Slovenija nam bo ostala v lepem spominu."
smislu, hkrati pa nenormalni skoki cen povečujejo vrednost zalog in požirajo dohodek. Politika obrestnih mer je zelo podražila denar, zato tudi v krški „Resi" po daljšem času ugotavljajo negativno bilanco na tem področju. Velik je pritisk na plačevanje z nekvalitetnimi menicami in pritisk na menične obresti. Ostalo združeno delo se preveč postavlja v vlogo močnejšega, kar tudi zmanjšuje uspeh poslovanja.
Naročniki največkrat zahtevajo
fiksne cene do izpolnitve naročila, vsak spor pa običajno pomeni izgubo dela. Kljub tem težavam kažejo prve ocene polletnih rezultatov gospodarjenja zadruge, da bodo načrti ne le uresničeni, marveč celo preseženi. Spodbujajo hitrejše obračanje zalog, člani pa so tudi soudeleženi v poslovnem skladu zadruge v določenem odstotku od prometa, ki so ga ustvarili od leta 1981. Od tod si kooperanti lahko obetajo brezobrestno posojilo, predvsem za pokrivanje zalog.	P.	P.
BREZOVO: NOVA KANALIZACIJA
BREZOVO — V nedeljo slavi krajevna skupnost Blanca svoj krajevni praznik v spomin na napad na šolo med vojno. To pomlad so bili izredno marljivi krajani Brezovega.—V nad 2.000 udarniških urah so si zgradili kanalizacijo.
NA OGLED ZASNOVA URBANISTIČNEGA NAČRTA
KOSTANJEVICA NA KRKI — V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki je v okviru prostorskega dela družbenega plana razstavljena idejna zasnova urbanističnega načrta mestnega jedra Kostanjevice. Krajani dajo lahko v salonu tudi pripombe na zasnovo, ker pa bo le-ta razstavljena le še do 15. julija, morajo z ogledom pohiteti.
POSAVJE — V torek se je končalo 17-dnevno obrambno usposabljanje mladine, ki ne obiskuje šol usmerjenega izobraževanja. 145 16-letnih mladink in mladincev si je skušalo v zelo strnjenem programu pridobiti teoretična in praktična znanja, kijih v srednjih šolah mladi absolvirajo šele v dveh letih.
V teoretičnem delu so mladi spoznali zasnove in sistem SLO,
tudi s komandantom tabora Branetom Jancem.
..Ocena je dobra," je dejal. „ Zadovoljni smo z rezultati, pridobljenim znanjem in tudi socializacijo mladih. Pridobili smo 60 mladincev — prostovoljcev za enote teritorialne obrambe, kar se primerilo v vseh letih
Obrambna vzgoja mato drugače
Usposabljalo se je 145 mladincev iz Posavja
varnosti in družbene samozaščite, posebej pa sojih pritegnile teme o oborožitvi. Tabor so imeli mladi kar v krškem Dijaškem domu Milke Kerin, usposabljanje mladine od Bizeljskega do Šentjanža pa je potekalo tudi v brežiški in sevniški občini.
Vrhunec je bilo sobotno streljanje z vojaško puško na strelišču na Radni, kjer smo se pogovarjali
obrambnega usposabljanja. To je posledica dobrega dela. Odmaknili smo se od klasičnih vojaških metod in z večjodemokratičnostjo pridobili mlade, da so z veliko volje dobro opravili zaupane naloge."
Mladi so si ogledali Celulozo, Labod in lmperial, se seznanili s perečimi gospodarskimi vprašanji Posavja.
„Tudi obiski staršev so potrdili, da smo delali prav, saj so se starši razveselili večje samostojnosti in discipline svojih sinov in hčera. Pohvalim lahko tudi celotni komandni kader, posebno maljšo oficirko Cvetko Tomin iz Brežic, absolventko katedre za SLO na Ljubljanski FSPN, ki je bila mladim kot mama." je še povedal kotnandant Janc.
P. P.
Vedno dovolj posluha
PRELOŽILI PODRAŽITEV STANARIN
SEVNICA — Zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti je odložil predvideno podražitev stanarin za letošnje drugo polletje. Delegati so menili, da bi morebitna podražitev utegnila marsikomu zagreniti predvideni dopust. Kljub temu podražitve ne bo mogoče odlagali v nedogled. Po vsej verjetnosti se bodo delegati s predlogom srečali ponovno že septembra. Takrat verjetno ne bo pomagalo tarnanje, da je treba tokrat kupovati ozimnico.
Občinska organizacija RK v Brežicah ima že 6.792 članov — Razvita socialna dejavnost
DOBOVŠKA PRIZNANJA
DOBOVA — Ob krajevnem prazniku Dobove so na svečani seji vodstev krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev podelili priznanja KS: trem gasilskim društvom — jubilantom: GD Veliki Obrež ob 80-letnici, GD Mihalovec in GD Mostec ob 60-letnici, ter Marjanu Vučajnku in Antonu Kra/narju. Bronaste znake OF pa so dobili Turistično društvo. Klub za borilne veščine, Rdeči križ, Anton Deržič in Veronika Požar.
BREŽICE — Občinska organizacija Rdečega križa v brežiški občini spada med prizadevnejše v naši republiki.' Dobro delo aktivistov Rdečega križa se kaže tudi v tem, da število članstva nenehno raste. Še leta 1980 je bilo 5.227, lani pa že 6.792 članov!
Tako je skoraj vsak četrti občan član organizacije Rdečega križa. Toda -v vodstvu se zavedajo, da to še ni zadnja beseda pri krepitvi vrst Rdečega križa, saj prizadevne organizacije na šolah in v krajevnih skupnostih
Gospodarstvo je pričakovalo več
Razbremenitev gospodarstva naj bi bila cičinkovitejša — O vzgojnih ukrepih ZK
SEVNICA — V četr';k so se pred dopusti še enkrat sestali člani občinskega komiteja OK ZK. Nabral se je kar obsežen dnevni red.
Uvodoma so s člani občinskega komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito obravnavali poročilo občinskega štaba teritorialne obrambe. Na uspešno delo ni bilo posebnih kritičnih pripomb. V bodoče morajo predvsem v mladinski organizaciji storiti več pri delu z mladimi na obrambnem področju.
Predsednik občinskega IS Janko Rebernik je seznanil komite s stabilizacijskimi ukrepi in predvideno razbremenitvijo gospodarstva. Polletno poslovanje je večina kolektivov zaključila brezi/gub. Poudaril je, daje predvsem gospodarstvo pričakovalo več od razbremenitve. Nadrobno sestavljeno poročilo sc dotika domala
vseh področij. Tako so stopnje prispevkov za samoupravne interesne skupnosti res znižali skupno za okrog 0,90 odstotka, računajo pa, da bi potrebne valorizacije programov terjale dvig stopenj za najmanj 3 odst.
Proučili so tudi sklepe seje CK ZKS o političnem sistemu. V analizi pred to sejo so tudi v Sevnici bolj izhajali iz
Pester gasilski dan
60 let boštanjskih gasilcev
BOŠTANJ — Občinska gasilska zveza prireja vsako leto dan gasilcev sevniške občine v drugem kraju.—V nedeljo je bil ob 60-letnici društva v lent kraju.
Vrli boštanjski gasilci so ob lanskem občinskem prazniku slavili veliko delovno zmago. S prostovoljnim delom so povečali svoj dom.To in ono je bilo treba na lepem objektu Se postoriti, to so opravili sedaj. Času primerno to ni bil le shod številnih gasilcev ob jubileju društva, temveč v marsičem delovno srečanje.
V novi orodjarni je bila razstava gasilske opreme Pohorja z Doba. Pred samo slavnostno prireditvijo je bila v Bnštanju tudi gasilska vaja s prikazom
dela s sodobnimi pripomočki. Krška poklicna gasilska brigada je pokazala opremo sodobnega posebnega gasil-^ skega avtomobila s številnim orodjem in pripomočki za reševanje, svoj avto je pokazala tudi krškajedrska.avtoza gašenje s prahom pa sevniški gasilci.
V mimohodu je prikorakalo s se\-niško gasilsko godbo na čelu 14 praporščakov, med njimi predstavniki pobratenega društva Brezje pri Ljubljani. Kar 33 gasilskih častnikov iz vse občine je prejelo diplome. Nasploh raznih priznanj zaslužnim ni manjkalo. V kulturnem delu sporeda, je nastopila tudi boštanjska folklora.
•Obravnavali so tudi informacijo z republiškega tovariškega razsodišča. Na predhodno izrečene partijske kazni sedmim članom
00 ZK Jutranjkinega tozda Motiv se je na ta organ pritožilo šest članov. Razsodišče je imelo sejo konec junija. Eno izključitev iz ZK so potrdili, medtem ko so drugi pritožbi delno ugpdili, saj so ta najhujši ukrep nadomestili z zadnjim opominom pred izključitvijo, en zadnji opomin so nadomestili z opominom, en opomin pa so brisali.
1 e partijske kazni so se nanašale na primer ..Stopar”.
pomenijo nenehni vir za obnavljanje te humanitarne organizacije. Bogastvo, vsebina dela zatorej ostajajo prostovoljnost, humanost in množičnost kot krona plemenitih ciljev.
Poleg mladih članov RK na osmih osnovnih šolah dobro sodelujejo pri neposrednih akcijah, kot so zbiranje obleke, tudi mladina Šolskega centra. Socialna dejavnost je v minulih štirih letih privabila k sodelovanju številne krajane v krajevnih skupnostih Brežice, Zakot, Krška vas, Šentlenart. Skopice, Dobova, Cerklje in Jesenice. Čeprav so v razvitosti teh krajev velike razlike, so se vsi, tudi tisti, ki nimajo veliko pod palcem, imajo pa veliko srce, pridružili zbiranju oblačil, obutve, posteljnine in pohištva ali kako drugače pomagali osamelim, ostarelim in bolnim ljudem. Res pa je, da zbrane količine še vedno ne zadoščajo za pokritje občinskih potreb.
Ob pomoči solidarnosti prebivalcev Ljubljana-Šiške zadostijo tudi tem potrebam. V minulih štirih letih so tako brežiški aktivisti Rdečega križa razdelili ljudem skoraj 24.000 kilogramov teh zbranih rabljenih stvari, čeprav so samo v omenjenih KSzbrali okrog 4.000 kilogramov oblačit, obutve... Zbranega so bili deležni krajani Cerkelj. Mrzlave vasi, Pišec, Pečic-Križ, Bizeljskega, Kapel, Sromelj in Globokega.
P. P.
POSAVSKI PIONIRJI SPET BRIGADIRJI
slabosti pri samem izvajanju tega sistema. Vprašanje idejnopolitičnega izobraževanju je stalna naloga. V Sevnici nameravajo zanj spodbuditi več zanimanja med člani z obravnavo akttialnih tem. spodbuditi želijo tudi samoizdbraževanje komunistov.
A. Z.
A. ŽELEZNIK
DOBRAVA PRI GLOBOKEM — Prejšnjo soboto se je 30 pionirjev, povezanih v posavsko pionirsko delovno brigado 14. divizije, marljivo lotilo urejanja okolice spominskega območja v Dobravi pri Podbočju, kjer so padli prvi talci na Slovenskem. Pionirjem so o krških skojevcih, ki so jih Nemci,zajeli na Roralt pri Krškem in potem ustrelili, spregovorili tudi borci. To je bila prva akcija pionirske brigade, ki pojde v začetku avgusta na republiško MDAGoričko 84. Prihodnji teden načrtujejo še 3-dnevno delovno akcijo na Sevniškem gradu.
Novo v Brežicah
KONEC TURIST BIROJA? — Po dolgih razpravah in zapletih je lani v kiosku na Čatežu le pričel delati Turist biro. V Termah so že dlje časa ugotavljali, da od tega biroja nimajo kaj prida haska, in so ročno prestavili kiosk k bazenom. Zdaj s prodajo vročih hrenovk in drugega zaslužijo več starih milijončkov v precej krap šem času. Recepcije Petrolovega motela, Term in hotela Turist v Brežicah, bi že morale odtehtati Turist biro in njegove informacije. Te so že bile in bi bile še dražje, če naj bi se biro razvil, to pa pomeni, da bi moral zaposliti vsaj dva delavca.
BODO NEKATERI ODGOVORI ZNANI ŽE PRED DOPUSTI? -Brežičani se upravičeno hudujejo na investitorja spodnjesavske verige hidroelektrarn. Ko ’ so mu postavili samo nekaj bolj konkretnih vprašanj, predvsem o vplivu elektrarn na okolje, so ..zmrznili", kot da ni pred nami dolgo vroče poletje. Morda prav zato. ker še ni pravega poletja, predstavniki investitorja niso bili dovolj ogreti za sicer „vroče" teme.
VIDEZ VARA — Tisti, ki se v teh časih ukvarjajo s tako pogumnim dejanjem, kot je izgradnja stanovanjske hiše, nemalokrat tarnajo, kako se je podražil material in da, denimo, strešnikov skoraj ni moč dobiti. Pri Kerametalu pravijo, da strešnike dobavljajo šele tistim, ki so jih že lani naročili in delpo plačali. Kupi strešnikov pri železniški postaji ali kakšni trgovini so zato za nove kupce kot lata morgana.
11 BR€2lŠK€,/ry
ROR0DNI$NIC£V*'e
Od 23. do 29. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Marjeta Kovačič iz Osredka — Ivana, Gordana Ramič iz Samobora — Rajka, Marija Kovačič iz Artič — Alijo, Bernarda KostrevciZ Sp. Pohance — Katjo, Magdalena Rožman iz Glogov broda — Simono, Tatjana Stjelja iz Brežic Roka, Jelka Debeljak iz Sevnice — Miha, Jožica Krulc iz Kapel — Aleša, Ksenija Bogovič iz Krškega — Mitja, Željka Bodiš iz Brežic — Ivo inštefica Jurčin iz Noršič sela — deklico. Čestitamo! ;
Krške novice
..GUBČEVCI" SPET NA GORJANCIH — Mladinska delovna bri-i gada „Matija Gubec", ki jo sestavljajo, mladi iz raznih krajev krjike občine/ bo konec tega tedna spet pošteno zavihala rokave. Brigadirji bodo namreč nadaljevali dela na gorjanskem vodovodu, ki je zaradi številnih okvar skoraj presahnil, poleg tega bodo skušali v petek, soboto in nedeljo odpraviti nekaj grozečih plazov.
SPEEDWA Y IMA ŠTEVILNE PRIVRŽENCE — Sobotna dirka za republiško in nedeljska za državno prvenstvo speedwayistov je privabila na Štadion Matije Gubca v Krškem okrog 4000 ljubiteljev tega privlačnega športa. Opazili smo tudi nekatere transparente, enega so prinesli navijači lanskega državnega prva ka Jožet3: Ziberta iz Brezovega pri Studencu. Razen take spodbude pa je potrebno za končni uspeh ob dobrem stroju in znanju še posebej športne sreče. Nekaterim je manjkal vsaj drobec vsakega od teh elementov, zato so bili tudi dokaj številni padci in odstopi.
ZANIMIVA ZADNJA ŠTEVILKA ..NAŠEGA GLASA" — Delegatsko glasilo. Naš glas v zadnji; številki odmerja osrednjo pozornost rudarskemu prazniku. Za tiste, ki bodo še kdaj sodelovali na udarniški akciji s senovskimi „knapi", bo še kako dobrodošel ..slovarček" pogovornega jezika rudarjev, za tiste, ki bodo šele prvič letovali na Cresu ali Lošinju, pa prgišče informacij o najboljših zvezah in turističnih zanimivostih...
Sevniški paberki
SPET STANOVANJA — Grad-; binci so pokrili novi blok v Šmarjuf odbor za solidarnost stanovanjske, skupnosti pa razpisuje natečaj za nova solidarnostna stanovanja. Sestaviti morajo namreč prednostno listoT Razen enega dvosobnega stanovanjav Naselju heroja Maroka 23 je deset) ostalih stanovanj v Šmarju. Vloge j sprejema strokovna služba stano; j vanjske skupnosti do vključno 20. ulija, kjer izdajajo tudi potrebne, tiskane obrazce.
V NEDELJO NA POKLEK — Vrstijo se slovesnosti gasilskih društev. Tako bodo v nedeljo slavili pokleški gasilci, ko bodo svečano izročili namenu novo brizgalno. Hkrati bo to osrednja prireditev ob blanškem
krajevnem prazniku. ŠE
ENO PRIZNANJE — Poročali smo že, da je sevniško turistično društvo izročilo zlati znak za lepo urejenost okolice osnovni šoli „Ana Gale”. Enako priznanje je dobila osnovna šola Sava Kladnika. Učenci te šole so v številnih akcijah v minulem šolskem letu poskrbeli za lepšo podobo mesta, lep zgled pa je samo okolje šole.
GRADIJO TOPLOVOD
SEVNICA — Novi bazen bo imel dogrevano vodo. Trenutno gradijo delavci parovod iz kotlovnice v Kopi* »rni. Le-ta lahko v toplejših mesecih idstopa paro, saj jim takrat ni treba >grevati delovnih prostorov. Sicer pa tovarna pripravlja gradnjo nove kotlovnice.
DOLENJSKI LIST
t. 28 (1822) 12. julija 1984
tura
i
n
bra-
anje
Gradac živi s kulturo
gradaško kulturno življenje so vključeni vsi krajani, od najmlajših do najstarejših
GRADAC — „Odkar pomnim, je za kulturne programe na proslavah v Gradcu skrbela mladina," pravi Marta Malešič, ena tistih gradaških mladink, ki so se z vso zagnanostjo lotile dela na področju kulturnega življenja v njihovem kraju zlasti, še potem, ko je bilo pred tremi leti ustanovljeno •kulturno-umetniško društvo „Oton Župančič”.
Marta Malešič: „Skrb za kulturno udejstvovanje se začne v Gradcu že pri prvošolčkih.”
Tako je Gradac prav gotovo tu-; di po veliki zaslugi mladih začel preraščati v eno od kulturnih središč v metliški občini. V vseh skupinah, razen v pevskem zboru, so mladinci v večini, ali pa so skupine sploh povsem mladinske. In Marta ne sodeluje le v rock ansamblu »Mama Dolores”, je članica sku-
pine za sodobni ples, reditatorske in igralske skupine ter vodi dramsko-recitatorsko skupino osnovnošolskih otrok.
Prav pri slednji, kiji Malešičeva posveča največjo pozornost, je osnova za uspešno nadaljnje delo gradaških kulturnikov, saj osnovnošolci pomenijo kontinuiteto za delovanje v kulturno-umstniškem društvu. Veliko izmed njih se jih po končani osnovni šoli vključi v sekcije društva. Tako pri njih ni bojazni, da bi kulturno življenje potem, ko bi z delom zaključila ena od uspešnih generacij, zamrlo. „Z otroki sem začela delati povsem slučajno.. V zadnjem letniku gimnazije smo imeli obvezno prostovoljno dejavnost in odločila sem se za takšno obliko dela. Z osnovnošolci vadim že štiri leta, zagnanost pri njih pa je vedno večja. Vključeni so skoraj vsi šoloobvezni Gračani — okrog 25 jih je — program pa izbirajo sami: folkloro, igre, recitacije, ples,” je zadovoljna Malešičeva, ki kljub študiju v Ljubljani ni nikoli pripravljena reči „ne”, ko gre za kulturo v njihovem kraju.
Sicer pa v Gradcu delajo iz veselja. Naj gre za katerokoli skupino, nikjer niso razdeljeni na vodjo in ostale člane, povsod upoštevajo mnenja in predloge vseh. In tudi v tem, da imajo vsi možnost kreativno sodelovati, je skrit del uspeha gradaških kulturnikov.
B. M.
MOTIV S 17. TABORA — Učilnice nekdanje trebanjske osnovne šole, kjer so slikali udeleženci letošnjega taborskega srečanja, so čez dan večkrat opustele za nekaj ur. Tako je bilo tudi 5. julija, ko so organizatorji tabora samorastnike popeljali na ogled mirenskih znamenitosti. Za edini živi fotografski prizor je lahko poskrbel le tedaj »dežurni” slikar, domačin Lucijan Reščič. (Foto: Ivan Zoran)
Samorastniki so se razšli
V Trebnjem se je v soboto končal 17. likovni tabor — Vseh prijavljenih udeležencev, žal, ni bilo — Obogaten fond galerije
TREBNJE -— Letošnji, sedemnajsti likovni taborv tem dolenjskem kraju se je iztekel. Minulo soboto so udeleženci še zadnjič vzeli v roke slikarske čopiče in kiparska dleta, da so dokončali stvaritve, ki so tu nastajale deset dni. Vsak od njih je eno svoje delo zapustil Trebnjemu — za fond Galerije samorastnikov, kajpak brezplačno. Na zaključni slovesnosti so dobili tradicionalna priznanja za sodelovanje, prisostvovali skupščini tabora in otvoritvi 7. salona ter se razšli.
Tudi-tokrat so samorastniki delali v prostorih nekdanje trebanjske osnovne šole: kiparji na dvorišču, slikarji v Učilnicah. Zlasti v učilnicah je bilo vse
Kje dobiti manjkajoči milijon?
Ob polletju trebanjska kulturna skupnost še brez finančnega načrta za letos —  _________Bodo	prisiljeni	rezati	še	to,	kar	imajo?
dni živahno, saj so ob slikanju ves čas. tekli pogovori. Zdaj se je beseda sukala o splošnih vprašanjih umetnosti in ustvarjanja zdaj o posebnostih tega ali onega ustvarjalca. Cesto so ^likarje v pogovor zapletali obiskovalci. Zanimalo jih je tako rekoč vse: kako te
IREBNJE — V tukajšnji občini je bilo financiranje kulturnih dejavnosti vroča tema že v tistih obdobjih, ko bitka za dinar ni bila tako trda in razmere ne tako nenaklonjene kot danes. Še celo takrat, ko je bila ta občila na v klubu manj razvitih in je pomoč trebanjski kulturi prihajala iz repu-0 blike, ni šlo brez dvigovanja temperature. Se je že kje zataknilo, pri delitvi , sredstev ali pri čem drugem, da razprave niso povsem mirno minevale.
Tako na tesnem z denarjem kot letos pa v trebanjski kulturi še niso bili.
Sredstev ni dovolj niti za redno dejavnost, za že tako in tako okleščene programe, kaj šele za kaj drugega. Najprej so jim jo zagodili splošni stabilizacijski ukrepi, nato pa še ukrepi v sami občini oziroma delitveni ključ skupnega zajetja za sise, ki je dal prednost drugim, »potrebnejšim” dejavnostim.
To so razlogi, da trebanjska kulturna skupnost ob polletju še ni mogla sprejeti finančnega načrta za leto 1984 in da poteka še vedno začasno financiranje »upnikov”. Naj so številke še tako prevračali, črtali in usklajevali, je ostajal finančni načrt vselej za milijon dinarjev prekratek. In dokler tega milijona, tako nujnega za minimalno pokritje programov, ne bodo »izvrtali ', toliko časa bo v veljavi začasno financiranje. Slednje pa temelji na podatkih minulega leta in seveda ne more biti ugodno.
Manjkajoči milijon bi v okviru same kulturne skupnosti »pričarali” tako, da bi še globlje zarezali v programe kulturne dejavnosti, vendar bi to za marsikoga pomenilo golo životarjenje. Zato si nadaljnjih posegov v
Pester spored 32. festivala
Do septembra v Ijubljan-; skih Križankah okoli 40 i različnih prireditev
Ljubljana — v ponedeljek,
J 16. julija, se bo tu začel že 21. med-:. narodni poletni festival, v okviru katerega se bodo 31. avgusta, kose 60 ta tradicionalna prireditev ko-bčala, zvrstilo okoli 40 nastopov domačih, se pravi slovenskih in jugoslovanskih, ter tujih izvajalcev.
Prireditelji so tudi tokrat poskrbeli ; m pester spored, tako da si bodo obiskovalci lahko ogledali vrsto gledaliških, folklornih, baletnih in podobnih predstav ter prisluhnili večerom zborov kega in opernega petja, orkestralne glasbe, literarnim in glasbenim recitalom ter muzikalom.
Letošnji festival bo začelo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo »Don Kihota” M. Bul-gakova. Že naslednji večer bo nastopil Pevski zbor Rož iz Šentjakoba • na Koroškem, dan kasneje pa kot prvi tujec norveški pianist Hinar Steen — Noekleberg. Potem si bodo julija sledili med drugim še: večer predklasične glasbe, ki ga bo izvajal beograjski ansambel Renesans, nastop skupine Black ballet jazz iz olimpijskega Los Angelesa, mladinski pevski zbgr iz 'Toronta, gostovanje grškega gledališča To Asketiko Teatro iz Aten z Molierovim »Nerodo” itd.
programe ne morejo dovoliti niti v program ZKO niti knjižnice in ne tabora ter programe institucij, ki za trebanjsko občino opravljajo z zakonom predpisana opravila s področja kulture. Če bi, denimo, knjižnici odtegnili sredstva za nakup novih knjig, bi ji bralci prej ko slej obrnili hrbet, saj iščejo v njej čedalje bolj literaturo, ki je za njihov žep predraga.
0 Na srečo imajo v občini kar lepo število mecenov — delovnih organizacij, ki do zdaj niso odrekle soudeležbe pri izpeljavi najrazličnejših akcij in prireditev. Zlasti
likovni tabor in salon sta bila do zdaj v nemajhni meri odvisna od teh mecenov. A se tudi dobrota mecenov zlagoma zmanjšuje, saj morajo delovne organizacije reševati v prvi vrsti lastne probleme, teh pa v kriznih časih za proizvodnjo nikakor ni malo.
Pri vsem tem še posebej trpi vzdrževanje kulturnih prostorov po krajevnih skupnostih. Kulturna skupnost v ta namen nima denarja, sami kulturni domovi pa tudi ne petičnih očetov. Če naj bi v prihodnje kulturni amaterizem deloval vsaj v takem obsegu kot zdaj, za tb pa bo potreboval ustrezno vzdrževane prostore, bo treba poiskati način, da bi to dokaj zamotano vprašanje za amaterizem ugodno rešili.
I. Z.
PRVIČ BREZ „SREČANJ ”
IREBNJE — Trebanjska ., Srečanja” prekinjajo tradicijo vsakoletnega izhajanja in jih letos prvič ne bo med bralce. Uredniški odbor te (tiskane) pionirske literarne revije, ki jo izdajata občinska izobraževalna in občinska kulturna skupnost, je namreč presodil, da prispelo gradivo ne ustreza kvaliteti in vsebinski zasnovi »Srečanj”. Spisi so preveč na ravni šolskih nalog in premalo literarno zasnovani, zato uredniški odbor ni mogel sestaviti številke, ki bi bila kvalitetno podobna prejšnjim. O tem, zakaj letos ne morejo izdati »Srečanj”, bo govor na posebnem posvetu z mentorji šolskih glasil, kjer bo beseda tudi o tem, kakšni so obeti za to revijo v prihodnje.
roke, ki običajno držijo ročke pri plugu, stiskajo oblič, grablje in sekiro, vdevajo čevljarsko nit in se ubadajo še s tisoč vsakdanjimi neslikarskimi opravili, mešajo barve, potegujejo čopič po papirju, platnu ali steklu, da potem nastanejo tiste živobarvne podobe — tisti prizori iz. narave, vasi, ulic, iz 'življenja, kot se ga »spominja” njihov notranji — slikarski klic.
Vpogled v ta atelje, kjer je dišalo po sveže pripravljenih barvah, se bleščalo od svetlobe, ki je nenehno lila skoz velika okna, in žuborelo v najrazličnejših jezikih, je bil vsak trenutek drugačen — kot je sicer v življenju. Toda vtisi so si bili podobni, poskušali so »ponoviti”, kar je nekoč povedal Srečko Kosovel: »Zemlja izraža svojo lepoto v rožah, človek v umetnosti.” Z vsem — z zemljo, rožami in lepoto — se je obiskovalec lahko srečal v tej samorastniški delavnici. Zgovorno je to odsevalo s slik vseh letošnjih udeležencev tabora.
Škoda le, da nekaterih slikarjev in kiparjev, ki so bili najavljeni in sojih pričakovali, ni bilo na 17. tabor.
1. Z.
Metropol spet slikarski atelje
V novomeškem hotelu že tretjič poteka republiška nadaljevalna izobraževalna kolonija — Pod vodstvom akademske kiparke Dube Sambolec dela deset slikarjev iz raznih krajev Slovenije
NOVO MESTO — Mali sejni sobi novomeškega hotela Metropol, v katerem že tretjič gostuje nadaljevalna izobraževalna kolonija Združenja likovnih skupin Slovenije, sta se spet za deset dni spremenili v slikarski atelje. Kolonija, ki se od drugih razlikuje po tem, daje izrazito študijska in mentorska, seje začela minuli petek, iztekla pa se bo v nedeljo, 15. julija. Dan poprej bo v hotelu Metropol tudi posvet predsednikov likovnih skupin in društev o likovnih kolonijah in ekstemporih.
Pod vodstvom mentorice, akademske kiparske Dube Sambolec, ki opravlja to vlogo že drugič zapovrstjo, si v letošnji nadaljevalni koloniji pridobiva novo znanje deset udeležencev. To so: Danilo Jakovčič in Mihael Frass iz Ljubljane, Jožica Medle iz Novega mesta (oz. Šentjerneja), Andreja Pe-klar iz Kamnika, Mojca Vilar iz Domžal, Miroslav Hajnc iz Radelj ob Dravi, Andrej Krevzel iz Velenja, Andrej Perko iz Škofje Loke, Zdenko Krpan iz Ajdovščine in Jure Godec iz Celja. Nekateri med njimi se nadaljevalne kolonije udeležujejo že drugič.
Ob tem je treba povedati, da se nadaljevalnih kolonij ne udclcžujco zače-
tniki oziroma slikarji z nekaj »vajenske” dobe, marveč ustvarjalci, ki imajo za seboj že leta trdega dela, nekateri tudi že več samostojnih razstav, in so si bolj ali manj izbrusili tudi svoj slog in izraz. V teh kolonijah pasi pod mentorskim vodstvom širijo izobrazbeno in ustvarjalno obzorje ter utrjujejo zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Vsega znanja v tako kratkem času kajpak ne morejo dobiti, čemur pa kolonija tudi ni namenjena. V njej morejo praktično in teoretično členiti le probleme, na katere ustvarjalci najpogosteje naletevajo, torej lahko osvojijo le nekaj temeljnih napotkov za kasnejše individualno reševanje likovnih problemov.
9 Delo letošnje kolonije poteka pretežno v ateljeju, udeleženci pa se ukvarjajo predvsem s hitrim risanjem, velikim aktom, različnimi tehnikami, z oblikovanjem v glini in podobnimi rečmi.
I. Z.
--------------------------------------
RAZSTAVE NA CAST JAKČEVI 85-LETNICI
LJUBLJANA, NOVO MESTO — V počastitev bližnje 85-letnice akademika Božidarja Jakca so v ljubljanski Mali galeriji prejšnji teden odprli skrbno pripravljeno razstavo Jačevih grafik in pastelov. Izbor petnajstih del, ki ga je pripravil Lev Menaše, kaže slikarjev pogled na Ljubljano od leta 1941 dalje. V ljubljanski galeriji v SkabernetOvi hiši pa so pripravili razstavo Jakčevih del na temo »Bolnišnice in ruševine iz NOB.” V Novem mestu gredo h koncu dela za Jakčev dom s stalno razstavo v devetih sobah, ki naj bi ga odprli 16. julija, na rojstni dan Božidarja Jakca.
Sloves dolenjskih izkopanin____________
Novomeški arheolog spet predaval v tujini — Obisk arheologov iz Nemčije
NOVO MESTO — Na povabilo Inštituta za arheologijo univerze Erlangen — Nu-ernberg je arheolog Tone Knez iz Dolenjskega muzeja imel na univerzi-v Erlangenu v minulih dneh dve predavanji, in sicer: 10. julija »Arheološko raziskovanje v Sloveniji" in v sredo, 11. julija, oziroma včeraj »Novo mesto v prazgodovini in antiki”.
V prvem predavanju je Tone Knez seznanil poslušalce z organizacijo in načinom financiranja arheoloških raziskav pri nas ter z varovanjem naših arheoloških spomenikov. V drugem je z diapozitivi predstavil bogato arheološko dediščino Novega mesta, ki slovi daleč prek meja ožje domovine.
Tone Knez, arheolog Dolenjskega muzeja, je že večkrat predaval v tujini o arheološkem bogastvu Dolenjske.
Prihodnji teden si bodo študenti arheologije iz Er-langena na strokovni ekskurziji pri nas pod vodstvom prof. dr. Konrada Špindlerja ogledali nekatera pomembna arheološka najdišča na Dolenjskem in obiskali v Novem mestu Dolenjski muzej in v Brežicah Posavski muzej.
Znamenite arheološke najdbe na Dolenjskem so tako privlačne in zgodovinsko pomembne, da jih vsako leto obiskujejo poleg siceršnjih domačih in tujih obiskovalcev tudi udeleženci arheoloških seminarjev iz raznih-evropskih univerz.
Ni odstopa od kvalitete
Na podelitvi nagrad 7. salona govoril Zoran Kržišnik
TREBNJE — V soboto, 7. julija, je bila tu — uro pred otvoritvijo 7. salona v Galeriji samorastnikov — skupna seja častnega odbora, umetniškega sveta, organizacijskega odbora in žirije občinstva 7. salona, na kateri so podelili nagrade letošnjega salona samorastnikov Jugoslavije. (O dobitnikih smo poročali prejšnji teden). Na seji je govoril predsednik umetniškega sveta Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani.
Ko je govoril ,o nehvaležni in težki nalogi umetniškega sveta, ki je določal, katero delo bodi nagrajeno in zakaj, je Križišnik
poudaril, da je bilo to spričo dejstva, da je Trebnje že prej postavilo kriterije za dobro in za slabo, nekoliko laže. Kriteriji niso bili mili, marveč poostreni.
»Nikakor ne gre,” je dodal predsednik umetniškega sveta, ,. da bi pri naivi, ki ne porneni več sociološke, temveč likovno kategorijo, dopustili ohlapnosti, površnosti in -za .stilnimi prijemi’ skrivajoče se neznanje.... Prav zato, ker so bili že ob prvih samorastniških taborih in ob vzpostavitvi galerije uveljavljeni ti kriteriji , je dobilo trebanjsko središče zven kvalitete.”
Negodovanje se širi iz »kuvert”
Povprečni osnovnošolski osebni dohodek na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju lani še precej pod 20.000 dinarjev, sicer pa le korak ali dva pred povprečjem v gospodarstvu, v krški občini celo za njim
DOLENJSKA, POSAVJE — Če je res, da je osebni dohodek eno glavnih meril za določanje družbenega položaja posameznika in za ugled poklica, ki ga opravlja, potem slovenski učitelj na razvrstitveni lestvici ne more stati pretirano visoko. Prej bi mogli trditi, da stoji zelo nizko, v nemalo primerih celo za poklici, za katere ni potrebno desetletje in pol drgniti šolskih klopi, njegov klavrn družbenoekonomski položaj pa se pokaže že iz najpreprostejše primerjave »plačilnih kuvert”.
Za lani je statistika izračunala, da je bil povprečni mesečni osebni dohodek v slovenskem osnovnem šolstvu 18.929 din. V to vsoto so seveda vračunani tudi prejemki snažilk, ki sodijo v kategorijo slabše plačanih, indohodki ravnateljev kot bolje ali najbolje nagrajevanih članov šolskih kolektivov. V istem obdobju so zaposleni v gospodarskih delovnih organizacijah dobivali povprečno po 17.957 dinarjev na mesec, pri čemer je treba upoštevati
tudi razpone od najslabših do najbolje plačanih opravil in nalog.
Iz povedanega je razvidno, da je bil šolski osebni dohodek vsega za slabega tisočaka večji od gospodarskega in da gre za razliko, ki sama po sebi ne vzbuja nikakršne pozornosti. Pomembna postane šele, ko začnemo nekoliko temeljiteje obravnavati med sabo primerjani področji. Pri členjenju se med drugim pokaže, da imamo na eni strani, to je v šolstvu, opraviti z ljudmi, ki imajo pretežno višjo ali visoko šolo, medtem ko je povprečna izobrazba v gospodarstvu komaj na ravni poklicne šole ali pa še to ne. (Če bi pri nagrajevanju upoštevali samo izobrazbo, bi morale biti učiteljske »plače” vsaj za deset tisočakov večje od sedanjih).
š
In kako je po ..naših” občinah? V letu 1983 so povprečni osnovnošolski osebni dohodek republike presegli v novomeški (19.318 dinarjev), črnomaljski (19.286) in kočevski občini (19.222), nekako vštric z njim so bili v ribniški (18.781), metliški (18.470). krški (18.453) in sevniški občini (18.690), precej pod povpreč-
jem pa v trebanjski (17.378) in brežiški občini (17.545).
0 Od navedenih občin je bila krška edina, kjer so bile lani povprečne osnovnošolske »plače” manjše od gospodarskih (za okoli 800 din). Sicer pa so bile šolske »plačilne kuverte” od gospodarskih v teh občinah debelejše: v brežiški za okoli 1.400 din, črnomaljski za 3.100, kočevski za 2.000, metliški za 3.700, novomeški za 2.800, ribniški za 1.700, sevniški za 2.200 in trebanjski za 1.400 din.
Tako je bilo še pred pol leta. Toda čeprav se letos pojavljajo druge številke in bodo povprečja ob koncu leta večja od omenjenih lanskih, saj so v letošnjem prvem polletju osebni dohodki tudi v šolstvu že porasli,pa se razmerjt\ — in za to gre — med osebnimi dohodki šolstva na eni in gospodarstva na drugi strani bržkone ne bodo bistveno spremenila, Učiteljske »plače" ostajajo še naprej dokaj nizke, to pa je tudi glavni razlog za že kar stopnjevano negodovanje oziroma nezadovoljstvo šolnikov.
1. Z.
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
r I 1	A Letovalo 60 otrok
Starši odšteli za desetdnevno bivanje na morju največ 3.900 dinarjev	
Pri občinski Zvezi prijateljev mladine iz Kočevja lepo skrbijo za otroke, ki iz zdravstvenih ali kakršnihkoli drugih vzrokov potrebujejo letovanje na morju. Dolgoletni predsednik Stane Jajtič je povedal, da bo v času od 20. do 30. julija v rekreacijskem centru JDRC v Pulju letovalo 160 kočevskih otrok.
Za letošnje letovanje, ki bo že 14. po vrsti, bodo starši odšteli največ 3.900 dinarjev, dejanski stroški pa bodo znašali 9.400 dinarjev na otroka, zato bo krila razliko občinska Zveza prijateljev mladine s pomočjo sredstev, kijih bodo prispevale različne samoupravne interesne skupnosti. Na ZPM v Kočevju si prizadevajo, da bi odšlo v kolonijo čim več otrok, ki so najbolj potrebni klimatskih sprememb, žal pa se starši teh otrok kljub brezplačnemu letovanju ne morejo odločiti, da bi dali otroke v kolonijo, ker ne bi zmogli dodatnih stroškov letovanja zaradi nizkih osebnih dohodkov.
V letošnjo letoviško skupino je vključenih tudi 35 predšolskih otrok, pripravljeni pa so jih sprejeti še več, saj imajo dovolj vzgojiteljev.
VILKO ILC
Kočevje
%
Sili
TUDI IZVIRNOST NI ZANEMARLJIVA — Težko je najti vse razloge, zaradi katerih so gradaški kulturniki uspešni, njihov kraj pa prerašča v eno izmed kulturnih središč metliške občine. Prav gotovo gre tudi za izvirnost, kakršno so s pomočjo Francke Malešič in Malči Plut pokazali mladi recitatorji na nedavni proslavi ob 40. obletnici obnove Rdečega križa. Zanje ni pomembna le beseda, temveč tudi izraz, gib. (Foto: M. Bezek)
Včasih so delali zastonj
Igrišče v Predgradu, odprto leta 1959, je zgradilo tamkajšnje prebivalstvo z udarništvom
Ob 40. obletnici KPJ in SKOJ so prizadevni Predgrajci s pomočjo šolske mladine leta 1959 zgradili na razvalinah nekdanjih grajskih hlevov, kjer je bilo odlagališče smeti, športno igrišče. Kljub temu da je bilo težko razbiti ostanke zidovja gradu, so delo končali v rekordnem času.
Poleg šolske mladine so v delovni akciji največ udarniških ur opravili odrasli. Delo na igrišču je zaživelo posebno zvečer, ko so domačini nehali z delom na polju. Izčrpani od poljskega dela so vsak večer ob 9. uri prihajali na igrišče in delali do polnoči ali še dlje. Z delom *So začeli spomladi, poleti pa je bilo igrišče že odprto.
Opravili so 3.408 delovnih ur in 170 ur
s konjsko in volovsko vprego. Pri agitaciji in propagandi je bil takrat najbolj prizadeven 85-letni predsednik šolskega odbora Jože Smalcelj iz Predgrada.
Otvoritev igrišča je bila zelo slavnostna. Govornik je bil predsednik OK SZDL Nace Karničnik iz Kočevja. Nastopile šo šolska mladina iz Predgrada, domača folklorna in tam-buraška skupina ter mladina iz Kočevja.
Vse to sem napisal zato, da bi tudi današnja mladina, ki ima v Predgradu danes sodobno igrišče, nekoliko razmislila o delovni preteklosti svojih .prednikov, šla po njihovih stopinjah in storila kaj zastonj.
D. K.
Kolesarstvo je star šport
Oražmov dnevnik govori o prvem kolesarskem klubu v Ribnici, ki so ga ustanovili
pred 85 leti — Predhodniki Sokolov
RIBNICA — Kolesarski šport ima priča podatek, da je bil prvi kolesarski 85 leti.
Ključavničarski mojster Jakob Ora-žem, ki je bil vnet zagovornik sokolske ideje in kasneje lastnik tovarne telovadnega orpdja z imenom JOR, je vestno pisal dnevnik o ribniških dogodkih. Izvleček iz dnevnika, ki ga sedaj hrani družina Oražem v Kočevju, nam lahko precej pove tudi o kolesarstvu v tistem obdobju.
..l em 1899 je bilo osnovano kolesarsko društvo t' Ribnici. Imenovalo se je .Klub slovenskih biciklislov ribniške doline Obstanek kluba je visoka e. kr. deželna vlada z odlokom z dne 18. maja 1900 št. 1931 potrdila.
Članov kluba je bi/o do 41 Prirejali smo izlete ob nedeljah, in to v Velike
v Ribnici dolgo tradicijo, o čemer klub v tem kraju ustanovljen že pred
Lašče. Ortnek. Sodražico in drugam, kjer smo se dostikrat imenitno imeli. Prirejali smo jourji\e. kolesarske veselice in različne zabave. Akoje kak član umrl. je dobil venec od kluba. Ko se je pa leta 1906 ustanovilo v Ribnici Sokolsko društvo, se je klubovo premoženje uporabilo za nakup telovadnega orodja. Potem se je klub kolesarjev razpustil. Torej je bil ta kolesarski klub nekak predhodnik Sokola in njegovo premoženje prva baza za nakup telovadnega orodja novega društva. -	.	.	,
Tako. piše o kolesarskem klubu z začetka stoletja v svojem dnevniku Jakob Oražem.
O zmogljivosti takratnih kolesarjev priča tudi zapis o stavi med kolesarjem Francem Križmanom in Jurijem Pickom, ki je bil v Ribnici na obisku pri svojem bratu. Stavila sta, kdo bo prej v Strugah pri cerkvi. Picek je šef peš preko Male gore proti Strugam, medtem ko se je Križman istočasno odpeljal s kolesom preko Ortneka. Velikih Lašč, Raščice in •Velikega polja v Struge. Ko je Picek ves zasopel prišel v Struge, ga je kolesar Križman že čakal čil in svež na klopi pod vaško lipo pri st ruški cerkvi.
Koliko piva za pogasitev žeje, ki ga je moral plačati Picek, so potem popili, pa v dnevniku ni zapisano.
ANDRL.I ARKO
Kako do boljšega sprejema?
Dodatne aparature nad Ortnekom bi okrepile televizijski signal
RIBNICA — Kar precej časa bo verjetno preteklo, preden bodo televizijski gledalci v Ribnici in ostali Jugoslaviji lahko spremljali program satelitske televizije. I)o takrat pa skušajo ljudje na svojih sprejemnikih ujeti čimveč sedaj obstoječih programov.
Televizijski naročniki v Ribnici lahko zaenkrat spremljajo 1. in 2. program ljubljanske TV brez posebnih motenj, precej slabši pa je sprejem
zagrebškega in koprskega programa.
Meritve so pokazale, da bi namestitev dodatnih aparatur ha obstoječem oddajniku na Ortneku omogočila boljši sprejem obeh omenjenih pro-gra mov.
LOŠKEMU POTOKU SE ODPIRA OKNO V SVET
Skoraj neverjetno je. vendar resnično. da bodo prebivalci Loškega potoka šele 39 let po vojni dobili sodobno cestno povezavo z ostalim svetom. Kljub temu da se v tem kraju že dalj časa razvija različna industrija, je bil kraj povezan le z makadamsko cesto. Sprašujem se. kako je bilo mogoče tako napreden, obljuden in gospodarsko močan kraj toliko časa obdržati odrezan od glavnih cest. Posodobljena cesta bo odprla okno v svetu tudi Dragarski dolini vse do Trave incelodoČabra. Napredni Potočani se zavzemajo tudi za gradnjo bencinske črpalke, ki bi bila v tem kraju zelo potrebna, saj morajo sedaj po gorivo v 18 kilometrov oddaljeni Žlebič.
D. K.
Krajevna skupnost Velike Poljane je dala soglasje za načrtovano akcijo in odstopila hišico za aparfure nad Ortnekom. Celotno akcijo naj bi prevzela KS Ribnica, ker bi dodatni programi pokrivali predvsem njeno območje.
BILI SMO NA KOSOVU
Vestni dopisniki Pionirskega tednika Radia Ljubljana smo bili nagrajeni z devetdnevnim letovanjem, ki ga je letos organiziralo uredništvo Radia Priština. Iz vsake republike in obeh pokrajin se ga je udeležilo popetdopi1 snikov. i.etovali smo v Brezovici, v hotelu Narcis, od koder smo hodili na krajše in daljše izlete. Ogledali smo si dečanski samostan, patriarhat v Peči. prišlinsko knjižnico, marmorno pečino in več spominskih obeležij, povzpeli pa smo se tudi na vrh Šar planine, ki je v tem času še pod snegom.
Iz Slovenije smo bili na nagradnem letovanju štirje dopisniki. Na srečanju z dopisniki iz drugih delov Jugoslav ije so nas združevale kulturne prireditve, ki smo jih sami prirejali, najrazličnejše igre in podobno. Za nas je bila posebno doživetje vožnja z letalom DC 9. saj smo se kar trije peljali prv ič.
SAMO PETELINU OŠ* bratov Ribarjev Brežice
V KS Ribnica trdijo, da so RTV Ljubljana na začetku leta poslali dopis z zahtevo po razširitvi oddajnika, vendar RTV kljub obljubi o 3-6 mesečnem roku namestitve aparatur tega še ni storila. Potrebne so menda še dodatne meritve. Obenem velja povedati, da KS Ribnica za to investicijo nima denarja. Vseeno menijo, da sredstva niso problem, saj hj del stroškov krila Komunalna skupnost, ostala sredstva pa bi prispevali občani na tem področju. Tako bi zagotovili sredstva za kritje stroškov, ki v predračunu znašajo nekaj več kot 1 milijon, v njih pa niso všteti stroški rednega vzdrževanja. Kl jub težavam torej denar ne bi smel zavirati izvedbe načrtovane akcije. Očitno se razlogi za neučinkovitost skrivajo drugje.
Kot vse kaže, bodo neučinkovite Ribničane prehiteli prebivalci Loškega potoka. Med občani namreč poteka zbiranje prostovoljnih, prispevkov za izgradnjo TV oddajnika za Zagreb in Koper. Glede na prejšnje uspehe bo verjetno uspešna tudi ta akcija Potočanov.
M. GLAVONJIČ
POVEZATI TUDI MIRENSKO DOLINO
SliVNlCA — Občinski izvršni svet podpira načrt gradenj daljnovodov na Dolenjskem in v Posavju, kjer bi v bodoče kljub velikim energetskim ‘objektom lahko ostali lačni energije. V*načrtih pogrešajo povezavo daljnovoda iz Mirenske doline na boštanjsko razdelilno transformatorsko postajo, da bi bila tako pentlja zaokrožena.
TELEVIZIJSKI
SPORED
13. VIL
petek
1
17.55 — 23.40 TELETEKST
18.10 POROČILA
18.15 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Vilija Petriča
18.45 TRNOV GRAD. madžarska otroška nadaljevanka
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 MODROST TELESA, angleška dokumentarna serija
20.55 NE PREZRITE
21.10 MARLONVE, angleška nanizanka
22.00 DNEVNIK
22.15 ZMEDENI BOLNIČAR, ameriški film
Zgodba o bolničarju, ki bi rti d postal zdravnik, a mu to preprečuje občutenje' bolečine, ko posluša tegobe pacientov, jcenostavna- in grajena na običajnih žanrskih zapletih. Pravzaprav film ne bi bil nič posebnega, če ne bi bilo nekaterih mojstrskih prizorov, med njimi bolničarjevega „ trpljenja" ob tegobah bolnikov in veličastnega finala, v katerem je režiser dodal že znanim komičnim situacijam in dirkanju, polnem nepričakovanih preobratov, še nekaj izvirnih domislic, ki s svojo neverjetnostjo in zabavnostjo razveselijo gledalca. Glavno vlogo igra znani ameriški komik Jerry Levvis.
DRUGI PROGRAM
17.40 lest — 17.55 Dnevnik
18.15 Avtogrami (otroška serij
— 18.45 Zabavnoglasbena oddaj
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Glti boni magazin — 20.45 Poročila!
20.50 Krleža v video medijih: Gli dališče na ekranu. Legenda 21.45 Nočni kino: Trinajsti ju (jugoslovanski film)
ZAGREB I
15.50 Video, strani —	16.0 Poletno popoldne: Gore s vol (dokumentarna serija) — 17.0 Rob Roy (serijski film) — 18.(N Poročila — 18.05 TV koledar
18.15 Avtogrami — 18.45 Mostarske kiše" (zabavnoglasbi na oddaja) — 19.30 Dnevnik 20.00 [jerrek (serijski film)
21.05 Zabavnoglasbena oddaja
21.50 Dnevnik — 22.05 Kultu srca
14. VIL
sobota
1
15.40 — 22.35 TELETEKST 15.55 POROČILA
16.00 CICIBAN, DOBER DAN: Na Rožniku
16.15 ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poluhec prevaral Hana 16.30 ZGODBE IZ NEPRIČA-VE, otroška serija
17.00 MODROST TELESA, angleška dokumentarna serija 17.50 ŽENSKA ZA PULTOM, češkoslovaška nadaljevanka
18.40 ČUDEŽI NARAVE; Ame-
riško živalstvo, kanadska poljudnoznanstvena serija 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 ŠE VELIKO DELA ME ČAKA, ameriški film
21.20 ZRCALO TEDNA 21.40 VEČER Z DJORDJEM BALAŠEVIČEM, zabavnoglasbena oddaja
22.30 POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.20 Štetje ovac (češkoslovaški film) —	18.00	Ježeva	hišica
(otroška predstava) —	18.40
Nemogoča hiša — 19.00 Narodna
glasba — 19.30 Dnevnik — 20.0* TV kaseta: Mato Došcn (zabav neglasbena oddaja) — 20.3 Ljudje iz marmorja —junaki dela (dokumentarna reportaža) 21.15 Poročila — 21.20 Športni sobota — 21.45 Kennedy (angle ška nadaljevanka) —22.35 Poezija
ZAGREB 1
15.30 Poletno popoldne — 17.30 I V dni — 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Mali konccfl — 18.30 Medtem (kulturna c#*' duja) — 19.30 TV dnevnik 20.00 Steklena hiša (ameriški film) — 21.30 Dnevnik — 21.45 Za konec tedna
15. VIL
nedelja
1
8.55 — 13.05 TELETEKST 9.10 POROČILA 9.15 ŽIV ŽAV, otroška matineja 10.00 TRNOV GRAD, madžarska otroška nadaljevanka 10.30 VELIKO MESTO, nadaljevanka
11.45 625, napoved tedenskega sporeda
«•
1-2.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA
15.30 — 22.25 TELETEKST 15.45 PRIMER GOJŠIN, dokumentarna oddaja
16.30 POROČILA
16.35 TV TEKA —‘ 1959 — TV DRAMA
17.35 BULDOGI IN ČEŠNJE, zahodnonemški film .
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 KOMEDIJANTI, nadaljevanka
21.20 NADNACIONALNE DRp ŽBE: Svetovna veleblagovnica 21.50 ŠPOR TNI PREGLED 22.10 POROČILA
DRUGI PROGRAM
18.25 Kulturne zakladnice: Kul' tura jugozahodne Srbije — 19.1* Turistični kažipot — 19.30 Dnevnik — 20.00 Operni večer — 22.3* Diamanti na nebu (angleški dokumentarna serija) — 23(2* Poročila
16. VIL
ponedeljek
17.55 — 22.20 TELETEKST 18.10 POROČILA 18.15 ZGODBE IZNEPRIČAVE, otrbška serija
18.45 ZDRAVO. ML.A Dl, glasba za mlade
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
f
20.00 A. Christie: PAJKOVA MREŽA, angleška drama 21.25 DOKUMENTAREC MESECA: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 22.05 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.55 Dnevnik — 18.15 Zgodba pradeklici — 18.30 Zarzuela (j del otroške predstave) — 183 • Nekaj domačih popevk — 19.1 Telesport — 19.30 Dnevnik 20.00 Znanost in mi — 20.50 Po očila —- 21.00 Dinastija — 223 Zabava vas Zdravko Čolič
17. VIL
torek
1
17.40 — 23.00 TELETEKST 18.00 ZGODBE O POLUHCU: Kako so so dih siromaku 18.20 IZROČILA, glasbena oddaja
18.50 PISANI SVET: Palčki prihajajo
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME 20.00 A. Kalinin:
CIGAN, sovjetska nadaljevanka
21.45 MEDNARODNA OBZORJA
22.45 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.55 Dnevnik — 18.15 Mi in v (otroška oddaja) — 18.45 [ rart eija skozi šanson (zabavnoglas bena oddaja) — 19.30 Dnevnik ^ 20.00 Top lista nadrealistov (n<* rodna glasba) — 20.45 Žrebanj* lota — 20.50 O življenju in s mu narodnega heroja Josipa Kraša 3* 21.35 Poročila — 21.40 Jazz i; studia — 22.25 Odprta knjiga
18. VIL
sreda
1
18.20 — 23.20 TELETEKST 18.35 POROČILA 18.40 CICIBAN, DOBER DAN: Čebelica leti z neba
18.50 OSVAJANJE MORJA: Kapitani, viharji in brezvetrje 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK /
19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: REBECCA, ameriški film 22.10 DNEVNIK 22.20 OMIZJE
DRUGI PROGRAM
17.55 Dnevnik — 18.15 Gusar, kapitana Kavlja (otroška serij*1 — 18.45 Ohrid: Balkanski festiv! folklore 84 — 19.30 Dnevnik -20.00 Pred olimpiado — 22.0 Poročila — 22.05 Poletni les ti Vi resne glasbe
19. VII.
četrtek
1
17.45 — 22.30 TELETEKST 18.00 POROČILA 18.05 TRAPOLLO HH 33: Obisk z Garm Gamelopardali, ponovitev mladinske nadaljevanke
18.45 DELEGATSKA TRIBUNA
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 LOV ZA ZAKLADOM: LUXOR, kviz francoske TV 21.04 ŽIVLJENJE VERDIJA, italijanska nadaljevanka
22.15 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM:
17.55 Dnevnik — 18.15 Junašld rod (otroška serija) — 18.45 Spf' mini na ..Mladino”— 19.30 DneV' nik — 20.00 Umetniški večer Poročila (do 22.35)
VRTEC V SODRAŽICI DO KONCA LETA
SODRAŽICA — Republiška komisija za obravnavo naložb je že dala soglasje za gradnjo vrtca v Sodražici. Sicer pa bodo sredstva za gradnjo te prepotrebne ustanove prispevali krajani sami, ki od maja lani plačujejo samoprispevek. V vrtcu, ki bo dograjen do konca tega letu, bo prostora za 60 malčkov.
PODRL PEŠAKIN.IO
ŠMAR.II — 5. julija oh 16.15 se je Stanislav Kovač i/ Sevnice peljal z osebnim avtom po cesti med Bosta njem in Sevnico. Pri Šmarju je kakih 50 metrov pred vo/ilom stopila na cesto 81 -letna Pavla Jene i/ Sevnice. Očitno pa se je ženička, ki jo je hotel Kovač obvoziti, zmedla, saj je nenadoma stopil korak nazaj proti sredi cestc\tako da jo je avtomobil zadel in zbil po tleh.
Hudo ranjeno so prepeljali v celjsko bolnišnico.
TRIJE NOVOMEŠKI ATLETI V REPREZENTANCI
NOVO MESTO -- V soboto bo v italijanskem mestu Pescari atletski troboj mladinskih in reprezentanc mlajših članov Italije, Jugoslavije in Španije. V jugoslovanskih reprezentancah so tudi tri jv: člani Atletskega kluba Novo rtiesto. V mladinski reprezentanci bosta nastopila Igor Primc v metu diska in Gorazd Gabrijel v teku na 400 m ovire, med mlajšimi člani pa Robert Šikonja v teku na 800 m.
8
DOLENJSKI UST
Št. 28 (1822) 12. julija 198*
CVETLIČNA GREDA
■	V:.'
Prišel je glas: Strugo, ta stari gradič nad Otočcem, so dobesedno razgalili. Drevje, ki je že košček večnosti obdajalo častitljive zidove, je zaječalo pod zobmi motornih žag in obležalo kot okostenela trupla. Oskrunjen je zaščiteni del narave ob Krki, nekdo je samovoljno posegel v estetske vrednote naše doline gradov. Tak glas je prišel do odgovornih ljudi prepozno, saj gozdni nasad ni cvetlična greda, ki si ob letu opomore. Prav zato to
dejanje ne sme ostati brez osvetlitev in glas ne brez odmeva.
Kdo je to storil, zakaj in kako je bil mogoč tak prekršek pred nosom javnosti?
Za prepovedani golosek, kot temu pravimo, je obtožena KZ Krka — TOZD Brazda. Vse osti pa so naperjene v upravnika Hermana Mlakarja. Običajno ima prvo besedo sodnik in šele nato obtoženec. Naj bo tokrat obratno.
„Gre za sklop nepoznavanja predpisov, odlokov tako z naše kot s strani ustreznih ustanov in podjetij,” je odkrito povedal upravnik Mlakar. „Struga z okolico je bila vrsto let naša last. Veliko je naša delovna organizacija storila za gradove, ki stoje na naši zemlji. Lep primer je grad Draškovec. Tudi za Strugo smo imeli vedno, kadarkoli je bilo potrebno, posluh. Obnavljali smo dele strehe, da je bilo zavarovano dragoceno pohištvo. Tudi za okolico nam ni
I
nikoli zmanjkalo dobre volje, saj je naš vrtnar pomagal pri urejevanju parka in cvetličnih gred. Do omenjenega goloseka pa je prišlo, ko smo izvedeli, da bo grad prešel v last Krke — tovarne zdravil. Prav tedaj smo bili v nemajhnih težavah zaradi uničenih hmeljevih nasadov. Izkupiček poseka na Strugi se nam je zdel dobrodošla rešitev.”
Ob očitku, da se tovariš Mlakar za svojo odločitev ni posvetoval s pristojnimi organi kar z nikomer, je bil odgovor takle: „Sečnjo smo nameravali začeti z odkazilom revirnega gozdarja. Ko je prišel, smo skupaj ugotovili, da je zemljišče vpisano kot travnik, in v takem primeru je odkazilo nepotrebno. Torej smo posekali z občutkom, da smo storili vse po ustreznih pravilih. Svojo krivdo moram priznati le v nepoznavanju odlokov o zaščitenih območjih reke Krke. Pripominjam pa, da je bilo veliko dreves napadenih od lubadarja, precej jih je načel snegolom itn.” Toliko upravnik Mlakar v zagovor in delno priznanje.
Starost posameznih dreves, obolelost in snegolom je deloma potrdil tudi novomeški inšpektor za gozdarstvo dipl. ing. Jože Kru-Ijac. V njegovem zapisniku pa stoje tudi stvari, ki KZ oziroma Brazdi ne štejejo v ponos. Strogo je namreč obsojeno naravoskrunstvo in tudi samovoljno odločanje, ravnanje zadruge. Golosek v tako vidnem turističnem predelu je nedopustljiv in neodpustljiv. Storjena je globoka rana v zaščitenem predelu območja Krke, ki se dolgo ne bo zacelila. Če je drevje že bilo zapisano počasnemu umiranju, bi ga morali odstranjevati postopoma, manj opazno in sproti zasajevati mladike. Taka sanitarna sečnja bi ne izpremenila okolja. Tako pa sta Brazda in Mlakar kriva za neodgovorno početje. Poleg posledic, ki jih bodo nosili v Brazdi je njihova dolžnost posekani gozd obnoviti v jesenskem roku pogozdovanja. Neizbrisno zapisano je tudi, da je KZ ravnala kot brezobziren lovec na dobiček, pa naj je šlo za takšne ali drugačne vzroke in pobude.
Obsojanja in zgražanja je bila kmetijska zadruga deležna tudi od ljudi, ki skrbe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Mira Ivanovič, biologinja pri tem zavodu, je bila resnično prizadeta in ogorčena.
»Le kako so mogli tako grdo kršiti odlok, po katerem je tudi ta predel Krke strogo varovano območje (Skupščinski Dolenjski list 21/69)? Naj citiram delce drugega člena odloka o varstvu Krke in njene okolice, ki je izšel v Skupščinskem Dolenjskem listu: Namen zaščite in varstva Krke po odloku je varovati in ohraniti naravno stanje, pokrajinske lepote, ohraniti favno in floro... Prepovedani so vsi posegi, ki bi povzročili spremembo in škodo na izgledu in stanju vodnega toka in okolici!
Mi ocenjujemo to dejanje kot podlo in neodgovorno. Tozd Brazda bi moral naš zavod seznaniti z namerami, saj je šlo za poseg na območju kulturnega spomenika, ki propada. KZ je zadnjo minuto pred polnočjo, kot se takim stvarem pravi, z izkupičkom posekanega lesa rešila kos svojega gmotnega problema. No, če je že moralo priti do tega, bi bila sredstva bolj pravično uporabljena za obnovo gradu.”
Za poprejšnjo podobo zdaj gole Struge žalujejo vsi, ki spoštujejo dragocenosti narave in naše kulturne zapuščine. Ko takole zaman poslušamo zvonjenje po toči, se nam vsiljuje vprašanje: Mar v usodnih trenutkih res ni bilo prav nikogar, ki bi pravočasno pritisnil na alarmni gumb in preprečil grešniku greh?
JANJA KASTELIC
12. 7. 84
131 PRILOGA
V neobvezen premislek
DESET LITROV SUPRA IN LITEFf VINA
V začetku julija je delovna organizacija Petrol, tozd Trgovina na drobno Brežice, ustreznim oblastem poslala vlogo, v kateri zahteva nič manj in nič več, kot da ji na bencinskih črpalkah v dolenjski in povsavski regiji dovolijo „prodajo žganih pijač in vina v nepovratni embalaži”. Po mnenju Petrolovih strategov naj bi to trgovsko Kolumbovo jajce krepilo turistično ponudbo in oskrbo na naših cestah. Tako Petrol.
Čeprav močno dvomim, da bodo tuji in domači turisti po naši lepi deželici zaradi žganja in vina na bencinskih črpalkah rajžali raje in v večjih jatah, je stavek o krepitvi turistične ponudbe in oskrbe vsekakor zanimiv. Čeprav ne pove nič, se s svojo bedno in prekratko odejico trudi prekriti nekatera druga dejstva.
Sprašujem se namreč, zakaj Petrol v svoji vlogi za ,,popoldansko obrt” ne omeni podatka, da so v zadnjih petih letih pijani udeleženci v prometu povzročili 7 odstotkov vseh nesreč. V stabilizacijskem letu 1983 se je delež nesreč zaradi pijanosti kljub redkejšemu prometu in manjšemu skupnemu številu nesreč povečal še za petino!
Mar vodilni možje pri Petrolu res ne vedo, da so v Jugo-.slaviji vsa prizadevanja naravnana tako, da bi vozniki vozili trezni in ne obratno? Republiški zakon o varnosti cestnega prometa med drugim izrecno prepoveduje na sedežu poleg voznika prevažati pijane potnike, po drugi strani pa naj bi bencinskim črpalkam dovolili postati prvo in zadnje pribežališče oboževalcev in ljubiteljev alkohola?
Kaj če bi, dragi petrolovci, vino in žganje raje še naprej pustili gostincem? Kar dovolj jih je in pijače res nikomur ne odrečejo. Dovolj najrazličnejšega stekleničja je tudi v naših trgovinah. Ste že kdaj slišali govorice, da bo v kratkem zmanjkalo žganice, najrazličnejših cvičkov, rizlingov, merlotov, rebul in hal-ožanov? Vesoljna Jugoslavija je vedela, da se bo alkohol podražil, vendar ga trgovci za razliko od kave, olja in sladkorja niso skrivali po skladiščih.
Pri nas o turizmu zares veliko pišemo, vendar še nikoli nikjer nisem zasledil pripombe, da se je tuji ali domači popotnik pritožil nad slabo jugoslovansko oskrbo in ponudbo z vini in žganji.
Ce še tako praskam po spominu, se ne spomnim, kdaj mi je kakšen črpalkar nazadnje obrisal vetrobransko steklo. Prav nič me ne bi motolo, če bi bilo steklo čisto v imenu ..krepitve turistične ponudbe in oskrbe na naših cestah”.
MARJAN BAUER
cS**
•d o
2 ti ti*«
O ®
u
cS:* ©
a
Pravkar objavljena statistika dokazuje, da določajo ameriška sodišča ljudem, ki jih je po krivici prizadelo .novinarsko pero, večje odškodnine kot žrtvam neodgovornih zdravnikov. V Jugoslaviji tovrstnih statistik žal ne vodimo, rezultat pa bi bil najbrž enak.
Pazniki v kaznilnici Alamos v Mehiki so med najbolj budnimi na svetu. Zadeve ni težko razumeti, če vemo, da mora dežurni stražar odsedeti vso kazen, ki je preostala pobeglemu zaporniku.
V Ameriki so zabeležili doslej največjo pocenitev v zgodovini avtomobilske industrije. Ceno modela ..Corniche”, ki ga izdeluje angleški Rolls Royce, so zmanjšali za 18.000 dolarjev. Po tej res drastični pocenitvi ugledno vozilo še vedno prodajajo po 150.000,dolarjev.
Davčna uprava v Hongkongu je poslala glasbenemu oddelku avtorske agencije zahtevo, naj ji vosmih dneh pošljejo naslove komponistov, katerih dela so minulo leto izvajali v Hongkongu. Dvakarji so naslove potrebovali zaradi davka, ki bi ga naložili skladateljem. Govor je bil predv-
sem o nekem Johannu Sebastjanu Bachu, Camilleu Saint-Saensu in Jacquesu Ibertu. Avtorska agencija je izobraženim gospodom z davkarije odgovorila, da je Bach umrl leta 1750, Saint-Saens leta 1921, Ibert pa leta 1962. Njihovi trenutni naslovi da so neznank
V romanih in delih z Divjega Zahoda poleg revolverja na šest strelov pogosto omenjajo tudi sombrero, v katerega naj bi natočili po 10 galon tekočine. Galona je prostor-ninska mera, odgovarja približno evropskim štirim litrom. Potemtakem bi imeldesetga-lonski sombrero prostornino 40 litrov. Zaradi takih in podobnih nesporazumov je dala znana tvrdka Stetson, ki izdeluje najboljše sombrere, že pred 20 leti v javnost sporočilo, daje dejanska prostornina desetgalonskega sombrera „le”, tri četrt galone.
•
Legenda pripoveduje, daje irski narodni svetnik Sv. Pa-
tciciicya utur\a p i
nal kače. Toje samo legenda, čeprav na Irskem res ni teh plazilcev. 'Kač pa ni tudi na nekaterih drugih otokih, ki nimajo z omenjenim svetnikom nobene zveze. Tako ni teh hladnih živalic na Kreti, Novi Zelandiji, Malti, Islandu in Havajih.
Stuart Kelly, kanadski voznik tovornjaka, je dobil ni loteriji nagrado 11 milijono' dolarjev. Službo je takoj pustil, enako je ravnala njegovt žena, ki je delala v kemičn čistilnici. Omenjena vsota pa je v zgodovini loterije komaj druga po velikosti. Skupina Špancev, ki je kupila 10 srečk, je na eno od njih zadela dobitek, ki je, prevedeno v dolarje, veljal 85 milijonov zelenih bankovcev.
Najdaljša ulica na sveti (pogoj je, da teče samo skozi eno mesto) je Figueroa Ave1 nue Los Angelesu. Dolga ’ 45 kilometrov.
m
VOJAŠia KOTIČEK
LAHKA IN UČINKOVITA
čji varnosti in zanesljivosti ter izboljšavi streliva.
V oboroženih silah naše države imamo kot osebno orožje več vrst pištol. Pravzaprav jih glede na namen delimo na bojne in signalne, med bojnimi pa imamo pištole, izdelane doma, in pištole tujega izvora. Tokrat bo beseda takla o brzostrelni pištoli z oznako M-61, ki je češkoslovaškega izvora.
Medtem ko sta naši domači pištoli M-57 in M-70 (Crvena zastava) polavtomatski, je pištola M-61 avtomatska. To pomeni, da je s pištolo mogoče streljati rafalno ali posamično. Ker prihaja pri rafalnem ognju do veliko večjega razsipanja zadetkov, so brzostrelne pištole opremljene z dodatnim delom — kopitom. To kopito je bodisi preklopno, torej ga uporabljamo le v primerih, J<o streljamo z rafalnim ognjem, bodisi nepremično. Vse to pomeni, da so sodobne avtomatske ali brzostrelne pištole orožje, ki je po svoji moči in zmogljivostih med polavtomatskimi pištolami in brzostrelkami.
Tako so posadke posebnih vozil in orožij, ki so bile poprej oborožene s pištolami, dobile z brzostrelnimi pištolami novo, sodobnejše in zanesljivejše orožje, ki jim omogoča uspešno obrambo pred nenadnimi napadi sovražniko-
vih diverzantov in skupin. Zato zasledimo med oklepnimi, raketnimi in drugimi posebnimi enotami in posadkami po armadah vse več brzostrelnih pištol, vojaki takih enot v naši armadi pa so oboroženi z brzostrelno pištolo M-61, kalibra 7,65, ki je, kot smo že zapisali, češkoslovaškega izvora.
Tudi pištola M-61 kot brzostrelna pištola je namenjena predvsem oborožitvi pripadnikov posebnih enot v sestavi oboroženih sil. Gre namreč za tiste specialne enote, ki imajo sicer druga težja orožja, ali za posadke specialnih vozil, ki jim tako orožje pride prav pri obrambi in zavarovanju, ne morejo pa imeti ob sebi močnejšega orožja. Ker je brzostrelna avtomatska pištola lahka in ima lastnosti tako pištole (po teži) kot brzostrelke (po ognju), pride še posebej do veljave v nenadnih spopadih z diverzanti, v bojih v naseljih, gozdovih itd. Brzostrelna pištola je prav primerna oborožitev diverzantov, saj jih ne ovira pri njihovih nalogah, je izredno lahka, po drugi strani pa dovolj učinkovita.
Ogenj iz brzostrelne pištole je lahko rafalen ali posamičen. Rafali so kratki (do pet nabojev) ali dolgi (do 10 nabojev). Najbolje se strelja iz roke — do 50 metrov, če pa imamo
Med lahkim pehotnim orožjem so pištole najbolj priljubljeno orožje za boj iz neposredne bližine in osebno obrambo. Zato so si strokovnjaki že od nekdaj prizadevali, da bi vojakom in starešinam dali v roke kar najbolj lahko, vendar dovolj zanesljivo orožje, s katerim se posameznik lahko brani ob neposredni nevarnosti, lahko pa izvrši tudi napad. Tako so pištole postale priročno orožje, polavtomatsko ali celo avtomatsko, ki ga lahko spravimo v žep in v kar najkrajšem času pripravimo za uporabo. Že dolgo časa pa dobro in smotrno izdelanemu tovrstnemu orožju ni moč dodati kaj posebno novega, zato se največ pozornosti posveča ve-
SESTAVNI DELI PIŠTOLE M-61:
A — cev, B — zaklepišče, C — muha, D — merek, E — preklopno kopito, F — gumb utrjevala okvira, G — okvir, H — sprožilec, I — branik, J — regulator
Streljanje s pištolo kleče: dodatno oporo za stabilnejšo držo daje komolci, naslonjeni na koleno.
oporo s kopitom, prislonjenim ob rame, tja do 200 metrov. Brisani domet pištole je do 175 metrov pri streljanju na cilje, visoke do pol metra, ali 235 pri streljanju na cilje, visoke meter in več.
Brzostrelno pištolo polnimo z okvirom. Imamo okvire z 10 ali 20 naboji. Praktična hitrost streljanja s posamičnim ognjem je do 35 nabojev v minuti, z rafalnim ognjem pa tja do 100 nabojev v minuti.
Za brzostrelno pištolo M-61 uporabljamo naboj kalibra 7,65 mm. Masa pištole (teža) je 1100 gramov, začetna hitrost streljanja 310 metrov v sekundi. Poleg normalne opreme je v kompletu pištole M-61 za posebne namene tudi dušilec zvoka.
Naboji v obeh vrstah okvirov so zloženi v dveh vrstah, v ležišče naboja pa jih spravlja prinašalo nabojev z vzmetjo kot pri drugih podobnih orožjih.
Kot vsako orožje ima tudi brzostrelna pištola M-61 pribor za vzdrževanje in čiščenje. Med pribor prištevamo tudi torbico za dolge in kratke okvire. Pištola ima seveda tudi tok za prenašanje po bojišču, in sicer dve vrsti: tok za prenašanje pištole pod pazduho (za specialne naloge) in običajno klasično futrolo.
10 {I1
priloga	dolenjsk
mmm
priloga dolenjskega lista	[23	11
Porušeno ravnotežje
BO KOLPA
NEPRIMERNA
TUDI
ZA KOPANJE?
Voda — ena izmed osnov življenja na našem planetu. Pokriva tri četrine zemeljskega površja, vendar čiste vode že primankuje. Razen v sušnih predelih sveta jo je vse manj v razvitih, industrializiranih deželah. Na eni strani narašča povpraševanje po čisti vodi, na drugi pa se zaradi onesnaževanja količine pitne vode iz dneva v dan zmanjšujejo. Tudi Slovenija, sicer bogata po količini vode, žal, ni izjema. Vse večje slovenske reke so več ali manj onesnažene, posamezni vodni tokovi pa postajajo odvodni kanali odpadnih voda. Strokovnjaki so izračunali, da so slovenske reke tako onesnažene, kot bi ob njihovih bregovih živelo najmanj sedem milijonov ljudi, in ne le nekaj več kot dva milijona.
Z vodo smo ravnali (in pogosto še ravnamo) kot z neizčrpnim virom, jo onesnaževali in nepremišljeno trošili. Posamezne akcije za smotrno gospodarjenje z vodnimi viri so se zgubile v še vedno prevladujočem mnjenju o vodi kot poceni ali celo brezplačni dobrini. Vsak izgovor nam pride prav. Najprej smo trdili, da je potrebno plačati ..napredek” zonesnaženo vodo, sedaj pa se zgovarjamo na stabilizacijo. Ali se bomo lahko tako izgovarjali tudi pred rodovi, ki prihajajo. Pogosto nas namreč šelp kričeči primeri onesnaženja, ogroženost nas samih, prisilijo, da začnemo na vodne vire gledati nekoliko drugače. Tako je tudi z belokranjskimi vodnimi viri, kjer so problemi v zvezi s Krupo opozorili na nujnost pretehtanega planiranja rabe vodnih virov. Poskusil bom v kratkih potezah prikazati po količini in kvaliteti osnovne značinosti vodnih virov Bele krajine, ki vse bolj postajajo razvojni (in obenem omejitveni) faktor regionalnega razvoja.
Oglejmo si najprej nekaj potez površinskih vodnih tokov. Zaradi kraških značilnosti površja je rečna mreža redka. Na površini so ostali le najbolj bogati vodni tokovi, ki so si zarezali slikovite struge v apnenčasto površje. Skupna dolžina stalno tekočih belokranjskih voda znaša 135 km, od tega ima Kolpa v Beli krajini 71 km in Lahinja 33 km, skupaj torej kar dve tretjini površinskih voda. Rečna mreža Bele krajine je podobna okleščeni drevesni krošnji, reke pa imajo zelo skromen strmec, kar zlasti v ekološko zelo občutljivem kraškem svetu pomeni zmanjšano samočistilno sposobnost. V povprečju znaša namreč stmec le 0,50 do 1,0 promila kar pomeni, da je stmec le 50-100 cm na 1 km vodnega toka.
Po vodnatosti in dolžini je največja belokranjska reka Kolpa. Srednji pretok Kolpe pri Metliki je kar 75 m3/s, pretok Lahinje pri Gradcu pa nekaj nad 6 m3/s. Največ vode je v jesenskih in spomladanskih mesecih, najbolj izrazit pa je pc -letni nižek. Navedena značilnost velja zlasti za Lahinjo, kjer je poleti pogosto tudi v spodnjem toku manj kot 0,5 m3/s vode (najmanjša zabeležena količina Lahinje pri Gradcu je celo le 30 l/s), kar seveda močno zmanjšuje samočistilno sposobnošt ob večji obremenitvi z onesnaženo vodo. Tudi za ostali dve večji reki, Dobličico in Krupo, je značilen izrazit poletni nižek. Vendar je tudi ob najbolj kritični poletni suši v Kolpi pri Metliki še vedno najmanj 60001/s vode. Z vidika celote ima torej sicer kraška Bela krajina zadostne količine vode iz površinskih vodnih tokov. Zgolj za primerjavo: leta 1980 je bila količina načrpane vode za potrebe Bele krajine 75 l/s. Po količini ima torej Bela krajina za vodno oskrbo naselij in potrebe industrije velike zaloge, problem pa je kvaliteta vode.
NESNAGE ZA 40.000 LJUDI
Zaradi skromnih poletnih množin vode, majhnega strmca ter skromnega čiščenja odpadnih voda ob pronicanju v kraško podzemlje (skromna debelina prsti) so samočistilne sposobnosti zelo skromne. V belokranjskem porečju Kolpe živi okoli 25 000 prebivalcev (42 prebivalcev na km2), značilna je razpršena poselitev in manjši delež mestnega prebivalstva, ki pa postopoma narašča. Industrializacija se je pričela kasneje kot v ostalih slovenskih pokrajinah. Zato sklepamo, da znaša skupna količina organskega onesnaževanja 35000-40000 E, kar pomeni, da je količina takšna, kot bi v Beli krajini živelo okoli 40.000 prebivalcev. V primerjavi z ostalo Slovenijo je torej delež industrijskega onesnaženja pri organskem v Beli krajini zaradi nižje stopnje industrializacije manj poudarjen. Skupna količina organskega onesnaženja glede na površino Bele krajine (600 km2) sicer ni velika, vendar poteka v ekološko izredno občutljivem kraškem svetu s skromno samočistilno sposobnostjo. V
tem je poglavitni vzrok, da je kvaliteta belokranjskih voda veliko slabša, kot bi pričakovali zgolj po količini in stopnji onesnaženosti odpadnih voda. Onesnaženost belokranjskih voda se spremlja le občasno (izjemo predstavljajo zajetja), zato lahko podamo le okvirno oceno na osnovi zbranih in dopolnjenih (v okviru mladinskih raziskovalnih taborov v Semiču, Vinici in sedaj na Suhorju pri Metli i) podatkov. Ker je stanje najbolj kritično ob nizkem poletnem stanju vode, bomo poskusili oceniti stopnjo onesnaženosti belokranjskih voda na osnovi kemičnih in bioloških analiz (Zbrani podatki so na voljo pri avtorju prispevka) Naj pripomnimo,.da gre žal le za občasne meritve. Verjetno bi sistematične analize pokazale, da je stanje glede onesnaženosti še bolj zaskrbljujoče, zlasti poleti.
Kolpa se uvršča med tiste belokranjske reke, kjer onesnaženost s tokom postopoma narašča (progresivni degradacijski tip). Z izjemo Metlike in Kočevja ostala naselja v približno 2000 km2 velikem zgornjem Pokolpju nimajo čistilnih naprav (Čabar, Brod, Stari trg, Severin, Vinica itd.). V belokranjskem toku se poleti uvršča med zmerno onesnažene vode s povečano biokemično porabo kisika, večjim številom živih klic in koliformnih bakterij. Do Vinice sodi v 1. — 2. kvalitetni razred, med Vinico in Primostkom pav
2.	kvalitetni razred. Po sotočju z Lahinjo pa ob kritičnih poletnih nižkih občasno že prehaja v 2. — 3. kvalitetni razred. Sicer že tako skromno samočistilno sposobnost še zmanjšuje propadanje številnih jezov (bilo jih je okoli 50), kjerse
je voda prezračevala. Če ne bo prišlo do ustreznih ukrepov, bo Kolpa pod Vinico, zlasti pa po sotočju z Lahinjo, v nekaj letih bakteriološko po normah neprimerna za kopanje. Že sedaj pa po zakonodaji ni primerna za javno oskrbo prebivalstva s pitno vodo brez predhodnega čiščenja (v toku pod Učakovci pri Vinici)! Ker v bližnji bodočnosti bržkone ne bo mogoče popolnoma preprečiti onesnaževanja Kolpe, je tudi njena trenutna poraba kot vira pitne vode (Vinica) kljub kloriranju vprašljiva. Spodbudno je dejstvo, da je 1.1982 pričela v Metliki obratovati čistilna naprava, čeprav celotni učinek čiščenja, zlasti pri biokemični porabi kisika, še ni popolnoma zadovoljiv.
ČETRTINA PREBIVALSTVA PIJE KAPNICO
Lahinja se uvršča v kolebajoč degradacijski režim, saj se njena stopnja onesnaženosti potoku spreminja. Zaradi neurejenega čiščenja odpadnih voda Črnomlja, Kanižarice in drugih naselij ima Lahinja v Črnomlju (analize je opravila dipl. biologinja Valetnina Turk vokviru MRTSemič) po bioloških kazalcih poleti značilnosti, ki jo uvrščajo v 3. kvalitetni razred (od štirih), kar velja tudi za spodnji tok Dobličice. Šele po sotočju s Krupo se stopnja organske onesnaženosti nekoliko zmanjša. Po rezultatih kemičnih in bioloških analiz sta Dobličica med Kanižarico in sotočjem z Lahinjo in Lahinja (zlasti med Črnomljem in Vojno vasjo) najbolj organsko
onesnažena belokranjska vodna tokova, katerih osnovna in vse bolj edina vloga je odvajanje odpadnih voda, ki povzročajo tudi povečano onesnaženost Kolpe pod Primostkom. Če k temu prištejemo še Krupo s specifičnoobliko onesnaženosti (pa tudi organsko), lahko na osnovi podatkov sklepamo, da so večji površinski belokranjski vodni tokovi poleti delno, v posameznih odsekih pa celo zmerno do močno onesnaženi. Zato so za vodno oskrbo prebivalstva najbolj pomembni izviri.
Vendar so tudi večji izviri delno onesnaženi, njihova voda pa brez predhodnega čiščenja ni primerna za vodno oskrbo prebivalstva. Skupna poraba pitne vode v Beli krajini stalno narašča, saj se je v zadnjih dvajsetih letih podvojila in znaša okoli 1,7 milijona m3 na leto. Kljub velikim naporom in vloženim sredstvom zaradi razpršene poselitve (v Beli krajini je nad 230 naselij) je še vedno okoli 120 naselij in četrtina prebivalcev (zlasti v črnomaljski občini), kjer se oskrbujejo s pomočjo kapnice. V nekaterih naseljih z vodovodom pa vse bolj redno prihaja ob sušah do pomanjkanja vode (okolica Semiča, Suhorja pri Metliki itd).
Količina načrpane vode v belokranjskih izvirih Dobličica, Obrh v Metliki (zaradi lege sredi mesta je črpanje vode ekološko vprašljivo) je preskromna, 25 —30% vode prihaja iz sosednjih zajetij v ozeljski in kočevski občini (Dolski potok). Največji porabnik pitne vode je industrija, ki porabi 65 — 70% vse načrpane vode, največ pa tovarna Beti iz Metlike. Ker tudi v bodoče pričakujemo, da se bo potrošnja povečala, postaja torej možnost črpanja kvalitetne vode vse bolj upoštevanja vreden dejavnik načrtovanja regionalnega razvoja Bele krajine. Razen vodne oskrbe bi bilo potrebno za celovitejšo osvetlitev prikazati tudi naravovarstveno, rekreacijsko-turistično, energetsko, prometno in namakalno vlogo belokranjskih voda. Vendar o tem kdaj drugič.
Očitno postaja kvaliteta, ne pa količina vode, omejitveni faktor regionalnega razvoja Bele krajine. Nujno postaja široko zasnovano reševanje vodnogospodarskih dilem vsega Pokolpja, izhajajoče iz temeljite raziskave in ocene vodnih virov in njihove smotrne rabe. Stopnja onesnaženosti belokranjskih voda je resno opqzori-lo, da je onesnaženje že doseglo stopnjo, ko postaja tudi ekonomsko vprašanje (vodna oskrba, turizem-kopanje). Zato je resnično skrajni čas za hitro, a pretehtano akcijo.
Preden poskušamo podati nekatere sugestije za reševanje, si poglejmo nekaj sod" francoskega ..levičarja” A. Gorza (Politika in ekologija) o onesnaževanju okolja. Gorz sodi, da krizo, ki se kaže tudi v vse večji onesnaženosti življenjskega okolja, lahko premagamo le s takim načinom proizvodnje, ki bo v nasprotju z bolj „ekonoms-ko” racionalnostjo zasnovana tudi na varčevanju z naravnimi viri.
PRIMER ..RENAULT — IMV”
V navedeni knjigi me je boleče zbodel zapis, kjer avtor pri naštevanju neenakopravnega odnosa med razvitimi in manj razvitimi državami, ki se po njegovem mnenju kaže tudi v premeščanju zastarele in „umazane” industrije iz razbitih v manj razvite dežele, izkoriščanju naravnih virov in poceni delovne sile, navaja tudi primer sodelovanja ..Renaulta” in jugoslovanske industrije, torej IMV. Za samoupravno socialistično deželo bi moralo biti še toliko bolj nesprejemljivo, da s sestavinami okolja, naravnimi viri ravnamo tako ali pogosto še slabše kot v kapitalističnem svetu! Argument več za nujnost smotrnega gospodarjenja tudi z-vodnimi viri Dolenjske in Bele krajine! In še nekaj: ne smemo se izogioati odkriti, javni, na osnovi argumentov zasnovani razpravi, ki naj postane zdrava osnova za izbor dolgoročno zasnovanega gospodarjenja tudi z vodnimi viri. Nobenega dvoma pa ni, da smo že eksistenčno prisiljeni vložiti več naporov in sredstev za ohranjanje in izboljšanježivljenjske-ga okolja.
Sodim, da so na poti k smotrnejšemu gospodarjenju z vodnimi viri Bele krajine potrebni zlasti naslednji ukrepi:
•sistematičnejše spremljanje kvalitete vode večjih površinskih voda' in izvirov z občasnimi specifičnimi analizami
•naravovarstveni ukrepi, zlasti v zaledju večjih izvirov (Krupa, Dobličica) in celotnem zgornjem Pokolpju,
• manjše povečanje črpanja vode iz izvira Dobličice, saj večje preprečuje možnost ogrožanja biološkega minimuma, in zmanjšana samočis-tilna sposobnost Dobličice, zlasti poleti, proučitev možnosti čiščenja vode izvira Krupe in črpanja v zaledju izvira s pomočjo vrtanja, dolgoročno je Krupa osnovni vodni vir Bele krajine, saj predstavlja polovico vseh količin izvirnih voda
•postopno nadomeščanje uporabe pitne vode iz vodovoda v industriji z vodo površinskih voda (Metlika—Kolpa, Črnomelj—Lahinja, Dobličica)
• uvajanje kombinirane vodne oskrbe (vodo-vod-kapnica) pri individualnih hišah podeželskih naselij
• posodobitev in širjenje vodovodnega omrežja, proučitev možnosti črpanja za gradnjo krajevnih vodovodov, zlasti pri izvirih ob Kolpi
• vzdrževanje izvirov, ki so pomembni za SLO
• čiščenje odpadnih voda, predvsem v Črnomlju (za pribl. 10 000 E/, pa tudi v Semiču in Vinici z ureditvijo kanalizacije.
Mag. DUŠAN PLUT Oddelek za geografijo FF Univerze v Ljublani
Sovražna letala so divizijo bombardirala in jo spremljala. To je pomenilo, da s konspirativnostjo zbiranja brigad na Notranjskem ni bilo nič. Toda Nemci verjetno le niso mogli ugotoviti, čemu ta zbor 15. divizije. Ko je namreč 15. brigada še bila na pohodu, seje med partizani raz.širila vest, da gredo v Istro k Angležem. Ker je med pohodom precej partizanov iz brigade odšlo na domove ali kam drugam in jih je nekaj sovražnik tudi polovil, je na ta način bržKone dobil obvestila o namenih brigade. Tako je do sovražnika prispela lažna vest in je verjetno prispevala k temu, da ni mogel vedeti za cilje partizanskega pohoda, saj tudi v brigadah vest o napadu na Štampetov most ni bila razširjena. To je eden od redkih primerov, da so partizanska poveljstva z lažnimi vestmi prikrila svoje namene.
11.	junija 1944 zvečer je bil v štabu divizije sestanek poveljnikov in štabnih oficirjev, na katerem so bila dana točna navodila o akciji in usklajeno sodelovanje enot. Šele 12. junija zjutraj so se vrnili poveljniki in politični komisarji v svoje enote.
Načrt 15. divizije za akcijo na Štampetov most je predvideval, da bo glavno nalogo, tj. rušenje mostu izvedla Cankarjeva brigada s tremi bataljoni in artilerijsko skupino 1. slovenske artilerijske brigade. Premagati bo torej morala najprej sovražnika in nato neposredno zavarovati ožje področje akcije. Inženirci iz divizije in drugih enot bodo most zaminirali. Desno od Cankarjeve bo 15. brigada na odseku proge od Štam-pet.ovega mosta do Borovnice zavarovala področje napada Cankarjeve brigade, levo pa se bo postavila Gubčeva, da bi zavarovala levi bok Cankarjeve in onemogočila vmeševanje sovražnih čet iz Logatca. Področje okoli Rakeka so zaupali v zavarovanje Notranjskemu odredu. Vse enote v zavarovanjih so morale uničevati progo na svojih odsekih.
Posebno pozornost je moralo poveljstvo Cankarjeve brigade posvetiti.izbiri ognjenih položajev za tri topove. V soglasju z artileristi in drugimi poveljniki so se odločili, da bodo rešili ta težaven problem na ta način, da bodo topove postavili od 200 do 400 metrov daleč od postojanke kar na cesti, ki pelje iz Logatca na Vrhniko pod mostom. To je bila drzna odločitev, toda upravičena, kajti artileristi so imeli od tu izredno preglednost, kar je bilo važno za zadevanje ciljev na mostu.
V akciji je sodelovalo 190 borcev in bork Cankarjeve brigade, ki so bili oboroženi zdvema težkima minometoma, 4 težkimi mitraljezi, 21 puškomitraljezi in z drugim orožjem. Tako so dosegli zadostno premoč nad obrambo Štampetovega mosta.
Dne 12. junija 1944 ob 19.45 se je začel napad. Vse enote 15. divizije in Notranjski odred so prispeli na svoje položaje ob določenem času. En sam dogodek je vnesel med partizane nekoliko vznemirjenosti, to je bil spopad z domobransko patruljo. Potem so topovi - odprli ogenj na utrdbe. Najprej je bil za boj pripravljen poljski top, ki se je lotil, kakor je bilo načrtovano, kamnitega bunkerja. Toda ko so partizani začeli postavljati top na položaj, so jih že zagledali domobranci in začeli streljati nanje. Toča svinčenk je zaropotala po ščitu, kakor poroča Borivoj Lah v monografiji „Prva slovenska artilerijska brigada". Merilec pri poljskem topu je hitro postavil merilno napravo in nameril. Ko je bila cev napolnjena, so ustrelili. Prve tri granate pa niso zadele cilja. Medtem so topničarji pred seboj porivali tudi havbico 100 mm in se skrivali za njenim ščitom. Postavili so se okoli 100 m pred poljskim topom. Na bunker na vzhodni strani mosta je meril komandant diviziona Darko Marin. S tretjim strelom je bil bunker zadet in zbrisan s površine. V istem času je tudi gorska havbica 75 mm razbila bunker na levi strani mosta. Le glavni betonski bunker je še nekaj časa kljuboval topovom. Poljski top je izstrelil vanj več kot 30 granat, daje končno zadel strelno lino in ugnal posadko. V tridesetih minutah topniškega obstreljevanja
je bila pot na most odprta. Cankarjevci so nemudoma izvedli juriš. Domobranci so vse vprek bežali proti Vrhniki, topničarji so za njimi izstrelili še nekaj granat. Most je bil kmalu zavzet.
Miniranje je bilo zelo zahtevno opravilo, saj minerska skupina, ki so jo sestavili iz vseh treh brigad 15. divizije in iz minerske enote 1. slovenske artilerijske brigade, ni natančno vedela, kako je z minskimi komorami v stebrih. Ko so pod. varstvom 1. bataljona Cankarjeve brigade prišli do stebrov, so opazili, da so komore zazidane oziroma zabetonirane. Odprli sojih zminami po 2 kg. Toda komore so bile takozatrpanez raznim materialom, da jih ne bi mogli kmalu očistiti. To bi akcijo preveč zavleklo in povečalo možnosti za sovražnikove posege in stem za propad operacije. Zato so se odločili, da bodo porušili le en steber s prislonjeno mino. Napravili so torej prislonjeno mino iz 500 kg razstreliva „Nobel" in 490 kg eksploziva PH 2, skupaj 990 kg razstreliva. Ko so mino vžgali, je porušila steber in dva oboka. Silen udarec eksplozije je tako poškodoval sosednja dva stebra, da nista bila za rabo. Ko je bilo miniranje na splošno veselje partizanov končano, so se enote začele umikati s področja Štampetovega mostu.
V zavarovanjih je bilo najbolj vroče pri 15. brigadi. Iz Ljubljane je namreč kmalu pripeljal oklepni vlak. Mi-nerci so minirali prekratke odseke proge in vlak je zavozil kar prek poškodovanih mest. Bilo je zelo nevarno, da bo oklepnik prispel k Štampetovemu mostu. Tedaj se je znašel borec 2. bataljona, ki je z rusko protitankovsko puško poškodoval lokomotiyo in vlak seje moral ustaviti. Vojaki so poskakali iz vagonov in vnel se je boj. Kasneje je pripeljal še en oklepni vlak, kije prizadel 15. brigadi precej izgub. Vlak je obstreljeval tudi okolico Štampetovega mostu ter oviral premikanje in akcijo Cankarjeve brigade in artilerijske skupine. Gubčeva brigada je po načrtu demonstrativno napadla Logatec in.minirala progo. Notranjski odred pa se je na podoben način lotil Rakeka in proge ob njem. Tudi 18. divizija, ki so ji pridelili 12. brigado 15-divizije, je posredno sodelovala v tej operaciji, takod8 je napadla domobransko postojanko v Šentvidu pd Stični.
Petnajsta divizija je s pomočjo artilerijske skupine dosegla izreden uspeh. Akcija je bila dobesedno bliskovita. Partizanske enote in posamezniki, ki so v njej sodelovali, so bili pohvaljeni in čestitk je bilo veliko-Zavezniki so lahko iz prve roke izvedeli za uspeh napa-da na Štampetov most, kajti v akciji je bil navzoč šef angleške vojne misije pri glavnem štabu Slovenije podpolkovnik Moor v spremstvu generala Jaka Avšiča. Zavezniška poveljstva so dobro razumela, kaj pomenijo zanje akcije slovenskih partizanov na železnice. Tako je poveljnik zavezniških sil za Bližnji vzhod general Wilson poslal vrhovnemu štabu Jugoslavije brzojavko, v kateri pravi, da ga zadnji uspehi, zlasti v Sloveniji navdajajo z občudovanjem. Uspehi s o nadvse pomembni, „saj je bilo prekinjeno delovanje življenjsko važnih sovražnikovih prometnih žil”.
Promet je bil na tem delu železniške proge prekinjen 22 dni. Artilerija je izstrelila 139granat. Omeniti je treba edino slabost te akcije, ki ni bila nepomembna. Poveljniki in minerji namrečniso zadosti razmislili o vseh možnostih, ki jih bodo doletele pri miniranju mosta. S seboj so vzeli premalo razstreliva, kar je povzročilo, da niso razstrelili več podpornih stebrov in s tem napravili še več škode. Upoštevati je namreč treba, da so bil' napori za izvedbo operacije rušenja Štampetovega mostu tako veliki in sredstva tako ogromna, da bi zaslužili večji rušilni učinek.
f---------------------------- —----------------------------------------------
Iz knjige Lada Ambrožiča —
Novljana: PETNAJSTA DIVIZIJA
v 	J
Pred Dnevom vstaje
Nekoliko več pozornosti moramo posvetiti odredbi 7. korpusa za operacijo na tržaški železnici. Glavni štab je v njej dal dobra navodila za akcijo in se je spuščal v podrobnosti, ki bi jih sicer moral urediti štab 7. korpusa. Glavni štab je namreč odredil število enot za akcije na posamezne cilje in priložil precej podrobna navodila otehnični izvedbi rušenja mostov. Za rušenje Štampetovega in litijskega mostu je takole določil enote: Štampetovega bo minirala 15. divizija, litijskega pa Dolenjski odred skupaj z enotami 15. divizije in IV. operativne cone. Vsekakor je bila odredba za rušenje litijskega mostu preuranjena, saj so to akcijo lahko izvedli šele v drugi polovici septembra 1944.
štampetov most je bil zavarovan s posebnim obrambnim sistemom. Za neposredno obrambo so Nemci zadolžili del posadkovne čete slovenskih domobrancev, kakih 40 mož, pod nemškirh poveljstvom. Posadka je bila na mostu v 4 zidanih bunkerjih, ki so bili postavljeni okoli neke trdne in utrjene zgradbe. To je bila glavna opora obrambe. Zavarovali so jo z bodečo žico in minami na važnejših pristopih. Nekoliko oddaljene od mostu so bile stanovanjske barake. Drevje ob mostu in ob vsej progi je bilo posekano. Posredna obramba mostu se je opirala na oklepne vlake, ki so prišli na most lahko z obeh strani. Ti oklepniki so bili po večini le preurejeni vagoni in lokomotive, ki so bili zavarovani pred ognjem pehotnega orožja in so imeli učinkovito oborožitev, tj. težke mitraljeze, topove in minomete. Nadalje moramo v posreden sistem obrambe mostu prišteti vse posadke v okoliških krajih, ki niso bile daleč od Štampetovega mosta. To so bile Vrhnika, Borovnica, Verd, Logatec in Rakek. Najbližja je bila vrhniška posadka, ki je lahko posredovala v dveh do treh urah. Najbolj je bila oddaljena posadka v Rakeku. Posebno težavo je načrtovalcem akcije na Štampetov most povzročala zelo neugodna lega mostu na skrajnem severnem delu železniškega loka Borovnica—Rakek. Tudi pristop na most je bil namreč težak zaradi grap in kamnitega terena, še težje pa je bilo to, da nikakor ni bilo lahko postaviti topov na ognjene položaje, od koderbi lahkozaneslji-vo zadevali bunkerje in utrdbo na mostu. Pod mostom je peljala cesta iz Logatca na Vrhniko po globoki grapi, od koder tudi ni bilo dobrega pregleda na most.
Glede na to, kar smo povedali, ni težko uganiti, kakšen načrt za obrambo Štampetovega mostu so imeli Nemci. Posadka mosta bi morala vzdržati v obrambi in ne bi smela dovoliti partizanom, da bi se objektu približali na jurišno razdaljo. Ovirati bi morala postavitev topov na primerne ognjene položaje. To bi bila prva faza obrambe. V drugi bi nastopili oklepni vlaki, ki bi preganjali napadalce vzdolž proge in ob mostu. Tretja faza pa bi bila končana s tem, da bi prispele čete iz bližnjih postojank na pomoč in pregnale napadalce.
Na progi je bil še poseben sistem zavarovanja. Gozdovi vzdolž proge so bili posekani. Na vsakih 200 metrov je bil bunker. Na postajah so bile postojanke skupin za zavarovanje železniške proge. Vse posadke za zavarovanje železnice, vključno s posadkami na objektih, na postajah in v bunkerjih so štele okoli 200 mož. Sestavljali pa so jih večinoma slovenski domobranci.
Iz že omenjene direktive za rušenje Štampetovega mosta spoznamo, da glavni štab ni vedel, ali je most pripravljen za rušenje in če ima minske komore. Zato je dal tehnična navodila za vsa možna stanja, v katerih bi minerji našli most. Petnajsta divizija je poneslazato s seboj okoli 1000 kg eksploziva, karbi zadostovaloza vse načine miniranja.
Petnajsta divizija je morata rešiti mnogo zamotanih problemov za uspešen zaključek operacije. Najvažnejši so bili:
— v najstrožji konspiraciji je bilo treba izvesti koncentracijo vseh enot, da bi bila zagotovljena tajnost in presenečenje,
— operacijo bi bilo treba izvesti hitro, torej iz premika;
— poiskati bi bilo treba ustrezne ognjene položaje za topove;
— najti bi bilo treba najboljše možnosti za miniranje mostu, tako da bi s količino eksploziva, ki sc ga minerji imeli s seboj, porušili čim več mostovnih polj.
Navajamo podrobnejše podtke o Štampetovem mostu: dolžina 150 m, višina 22 m. Na osem podpornih stebrov je naslonjenih 7 lokov. Stara jugoslovanska vojska je pripravila Štampetov most za miniranje tako, da je na srednja stebra vgradila po dve minski komori. Vse komore pa so bile med okupacijo zazidane.
Petnajsti divizijlje 7. korpus pridelil tri topove iz tretjega divizona 1. slovenske artilerijske brigade: havbico 100 mm, gorsko havbico 75 mm in poljski top 75 mm Štab 1. slovenske artilerijske brigade, zaščitni bataljon in inženirska četa so s topovi odšli na pomoč 15. diviziji. Tej artilerijski skupini se je priključil tudi del 2. diviziona artilerijske brigade. V koloni artilerijske skupine 15. divizije je bilo 278 borcev in 75 konj. V transportu so bili topovi, vozovi z municijo, kuhinja, hrana za ljudi in živali, razna oprema za zvezo in razstrelivo. Lahko opazimo, kako veliko partizanov in prevoznih sredstev je bilo potrebno za prevoz 3 topov in minerskega materiala. To je bila najdaljša kolona v sestavi 15. divizije in seveda tudi najpočasnejša, zato pa najbolj občutljiva za sovražnikove napade. Njenemu pohodu so zato posvetili največjo pozornost, za njeno zaščito so morali najbolj poskrbeti. Do Kompolja jojevarova-la 15. brigada, ki se je tam ločila od nje in odšla po svoji poti proti Notranjski. V Zdenski vasi pa je odgovornost za artilerijsko kolono prevzela Gubčeva brigada. Najbolj nevaren del potovanja je bil med Ponikvami in Robom, toijti Rašica, skozi katero je šla kolona, je bila le kakšna 2 km oddaljena od velikolaške postojanke. Kolona je srečno prispela do Roba, kjer se ji je pridružila Cankarjeva brigada.
Cankarjeva brigada je namreč odšla s trebanjskega področja, tako da je v noči na 30. maj 1944 lahko demonstrativno napadla ribniško posadko, kar je bila podpora 10. brigadi (..Ljubljanski") pri napadu na Tržišče. Brigada se je nato nekaj časa zadrževala na jugozahodni strani kočevske proge in je imela nekaj bojev. Dne 7. junija zvečer je na lastno pobudo napadla postojanko Ig pri Ljubljani. Upala je, da bo domobrance presenetila in jih porazila. Vdrla je v postojanko, uničila s posadko vred največji bunker, proti jutru pa je morala akcijo prekiniti, ker se je sdvražnik močno upiral. Devetega junija 1944 se je nato pri Robu priključila koloni 15. divizije. V predelu Kožljeka na Notranjskem sta se brigadi ustavili in se poskrili po gozdovih, kajti sovražnik je zaslutil njuno prisotnost in poslal v akcijo letala. Blizu Kožljeka se je skupini 15. divizije priključila tudi 15. brigada.
Javni promet
Na postajališču mestnega avtobusa pri Novolesovi trgovini pohištva v Novem mestu je že nekaj dni na ogled in v uporabi zavetje za potnike, kakršne izdeluje Novolesov tozd Sigmat iz Brestanice. Zavetju so dali ime Euromodul, arhitekt Saša Machtig ga je zasnoval kot odgovor na vprašaVije, kako poskrbeti za večje udobje tistih, ki se iz dneva v dan prevažajo z javnimi prometnimi sredstvi, kako urediti prostor za čakajoče na najbolj prometnih mestnih ali primestnih točITatj po sodobnih načelih industrijskega oblikovanja, ne dj bi ob tem kršili zakonitosti urejanja okolja. Na zadnjem mednarodnem BIO 9 je bil sistem takšnih postajali-ščnih zavetij nagrajen z zlato medaljo.
Po besedah dipl. ing. arch. Saše Machtiga, ki se je naloge lotil v okviru projektantske organizacije Studio MSSV, je snovanje tega na videz preprostega proizvoda potekal« dalj časa. Zavetje na postajališčih javnega prometa je objekt, brez katerega mesto sicer lahko shaja, če pa že je, če ščiti potnike pred zunanjimi vplivi, povečuje privlačnost in udobje mestnega prometa. 2 večjim udobjem in urejenostjo javnega prometa samodejno sprevračamo razmerje med javnim in osebnim prometom v prid prvega. To pa je v eri energetske stiske in varčevanja edino smiselno.
Euromodul je streha iz poliestra z značilnim vencem, na katerem je prostor za oznake postajališč, V lamelni strop je mogoče vgraditi svetilna, informa-
cijska in grelna telesa. Streha leži na konzolah z jeklenima stebroma, ki sta privita na betonske temelje. Stranice je mogoče zastekliti z lamelami iz varnostnega stekla. Zavetje se da opremiti s sedeži, košem za smeti in celo javne telefonske govorilnico.
Zavetje za potnike je zasnovano po načelih industrijskega oblikovanja in po načelih urbanističnega urejanja in oblikovanja okolja. Euromodul je načrtovan tako, da je mogoče iz njega sestaviti poljubno velika postajališča. Lahko služi tudi kot prodajno mesto, kolesarnica, pripravljajo posebno izvedbo za javne telefonske govorilnice. Sistem postajališčnih zavetij je po Machtigovih besedah lesegmentizširšesistemske zasnove montažnih modulov, ki jih potrebuje sodob-
no mesto. Sistem je preprost odgovor na vprašanje, kako je mogoče prekriti poljubno veliko površino. Pokriješ jo po sistemu opek, s sestavljanjem strešnega modula kot osnovnega gradbenega elementa.
Večje ali manjše zavetje nastane s sestavljanjem enakih enot — modulov po vzdolžni ali prečni osi na več vnaprej domišljenih načinov. Tako je mogoče doseči kar največjo prilagodljivost potrebam neposrednih uporabnikov, zahtevam naročnika in okoliščinam, ki jih postavlja konkretna lokacija.
Oblikovalci so poskrbeli, daje Euromodul mogoče vključiti v vsa okolja, je navtralen in nevsiljiv. Ker pa so postajališča hkrati tudi shajališča ljudi in objekti na najbolj prometnih mestih, je Novolesovo zavetje za
potnike kaj primeren kraj za najrazličnejša sporočila in obvestila. Zavetje za potnike lahko oživimo in obogatimo z informacijami o kraju.
Seveda pa se je načrtovalec Euromodula zavedal, da zavetje za potnike kljub precejšnjim ambicijam skoraj ni prispevek k arhitekturi, ampak le dodatek k udobju javnega prometa. Zato zavetje ni vsiljivo, ne tekmuje z arhitekturo, zaradi svoje nevtralnosti je primerno za mesto in vas, staro mestno jedro in sodobno spalno naselje. Postajališča so le točke na naši poti, od njih pričakujemo le malo udobja in kakšno informacijo, sicer pa naj bodo taka, kot da jih ni.
M. B.
Pripomočki
GLAVA ZA VSAK VIJAK
vijač, križni izvijač in nastavek za mali pribor ključev gedore. Mali vrtalni strojčki so kos vijakom do navoja M 8.
In kako vse skupaj dela: V glavi je skrita torna sklopka. Kako nastaviti primerno silo zatezanja, ugotovimo izkustveno, vaja tudi v tem primeru dela mojstra. Delavca, ki bi se spravila nameščati letvice za navadni opažni strop, eden s tem pripomočkom, drugi brez, bi se kajpak znašla v sila neenakopravnem položaju. Da je povsem navaden vijak dobro privit je treba okrog 40 ovojev. Še tako spretni prsti tega ne opravijo prej kot v
dveh do treh minutah. Če predpostavimo, da ima vrtalni stroj okrog 560 obratov v minuti, je z njim vijak privit že v petih, največ desetih sekundah! Ni nevarnosti, da bi strojček trgal plastične vložke, saj je mogoče vrtilni moment nastavljati.
Za delo s to glavo lahko uporabljamo navaden električni vrtalni strojček. Primernejši je seveda elektronski, ki sam prilagaja hitrost od 0 do nastavljenega števila obratov. Še primernejši je tisti, kjer lahko spreminjamo smer vrtenja od desne do leve. Vijake lahko na ta način ne samo hitro privijamo, temveč tudi odvijamo.
Rupret zaenkrat izdeluje te glave z nastavkom za Iskrine vrtalne strojčke. Za sodelovanje se dogovarja tudi z Black and Deckerjem iz Grosupljega. Razumljivo, da spremlja tudi tujo ponudbo. Tovrsten Boschev priključek je npr. precej hrupen, Rupretov dela tiho, če ne štejemo hrupa strojčka samega. Avtor se poteguje tudi za patentno zaščito priročne glave.
Tudi ta primer v našem drobnem gospodarstvu oziroma obrti dokazuje, koliko je še možnosti.
A. ZELEZNIK
Prav gotovo ste se že znašli pred nalogo priviti več lesnih vijakov, pri sestavljanju pohištva na primer. Z navadnim izvijačem ste se kar namučili, če niste celo staknili žulj. Kaj dosti bolje ni šlo niti, če ste si pri mizarju izposodili durgelj. Kaj storiti?
Med orodjem je danes nepogrešljiv ročni vrtalni strojček. S številnimi priključki smo brez posebnih težav kos prenekateremu opravilu. Naše tovarne, Iskra in grosupeljski Black and Decker, kar dobro držita korak s tujo ponudbo. Primer sevniškega strojnega tehnika Ulriha Ru-preta ml. pa kaže, da se tudi naš zasebnik lahko kosa s tujci ali celo dene v koš tuje izume.
V svojem konstrukcijskem biroju je ta mladi obrtnik razvil tako imenovano moment glavo, H pod tem imenom je tudi že na tržišču. Privijemo jo na električni vrtalni strojček, na mesto, kjer je običajno privita glava za svedre, tej je tudi močno podobna. Je pa seveda prilagojena funkciji vijačenja. Na glavi nato odvijemo varovalno matico na ohišju za nastavitev sile zatezanja, ki jo poljubno izbiramo. Z glavo prodaja Rupret tudi troje izmenljivih orodij: nastavek za navadni iz-
ŽIVLJENJE
NA
KNJIŽICO
Gradcu, kjer se je rodil sin, potem več let na železniški postaji v Straži. Tam se je rodila hčerka. V Novo mesto smo se preselili leta'1935, največ zavoljo otrok, ki sta hodila v šolo."
Bernetova družina, odvisna le od enega zaslužka, uradniškega, je pravzaprav tip značilne uradniške družine predvojnega časa. Vse so živele domala na enak način.
..Najceneje smo živeli v Straži, v mestu pa so bila stanovanja tako draga, da smo dajali četrtino celotne moževe plače za skromno podstrešno stanovanje. Čutili smo se utesnjene, zato smo varčevali, da smo kupili hišico pri kandijski železniški postaji. 2e povojni smo jo prodali ter kupili večjo hišo pod Grmom, ki
Človek, ki ima družbo rad, jo najde, kjerkoli žt ie. Tak tudi na jesen življenja manj tarna nad osamelostjo, ki je nekaterim dana že od mladih nog. Dragica Berne, 79-letna Belokranjica, ki pa je tri četrtine življenja preživela na tleh novomeške občine, je tip zelo komunikativne ženske. ’
Še prejšnja leta, ko je vsak dan dopoldne hodila v mesto na kavico v kavarno, ji družbe nikdar ni manjkalo. Tudi zdaj, odkar so jo bolne noge prignale v dom počitka v Šmihelu, ji je v svoji sobi redkokdaj dolgčas. Vsaj tarna ne nad osamelostjo. Če pa jo skriva, dela to zelo spretno.
„Doma sem iz Dola pri Metliki. Pri sestrah v Šmihelu sem končala meščansko šolo v internatu, potem trgovsko šolo v Novem mestu, a kot mlado dekle ža dlje časa zares zaposlena nisem bila nikdar. Komaj 19 let mi je bilo, ko sem se poročila z Metličanom, železniškim uradnikom. Sprva smo živeli.v belokranjskem
pa se je morala umakniti IMV. Vse uradniške družine smo pred vojno navadno kupovale v eni trgovini, in to „na knjižico”. Ves mesec smo nabavljali brez denarja, tudi otroke smo pošiljali s knjižico v trgovino. Trgovec je vpisal, kaj smo vzeli, vsakega prvega v mesecu pa smo naredili obračun in trgovcu plačali. Mi smo kupovali pri Turku, kjer smoob poravnavi mesečnega računa vselej dobili še kako steklenico ruma ali škatlo kek-sov'za povrh.
Ker je bilo vse tako drago, denarja pa malo, smo morali biti iznajdljivi tudi pri oblačenju. Konfekcije sploh nismo kupovali, pa tudi ponujali je niso. V navadi je bilo, da so uradniške družine vsako leto najele šiviljo na dom za kak teden dni. V tem času je šivilja, ki je delala
ves dan, dajali pa smo ji tudi hrano, naredila vse, kar je bilo potrebno: zašila staro, prenaredila iz maminif oblek garderobo za dekleta, iz očetovih hlač naredile deške, pa tudi iz novega blaga je taka šivilja vse nared ila. Šivilja na domu je bila zelo poceni, pač pa je bik precejšnja investicija šivalni stroj. Marsikdo je kupi starega ali pa novega na obroke.”
Bernetova pripoveduje, da v času poletnih dopuste meščanom še na kraj pameti ni padlo, da bi sanjarili.« dopustu v kakšnem obmorskem letovišču. „Mi smr hodili k staršem v Belo krajino, ker pa smo imeli želez ničarji tudi režijsko karto (prosto vožnjo po vsej Ju goslaviji), smo šli nekajkrat tudi na daljše izlete. Take smo si lahko ogledali Beograd, Bled, Vrnjačko Banjo, Split. Prav ta režijska karta je bila velika prednost zaposlenih na železnici, saj ostalo uradništvo te ugodnosti ni imelo.” Dragica Bernetova, poprej Popovičeva, je šla v službo zares šele po vojni. Leta 1947 se je zaposlila najprej na državnem posestvu, potem na grmski šoli, najdlje pa je bila v sprejemni pisarni novomeške bolnišnice, vse do upokojitve.
Svoje največje potovanje v življenju je doživela.šelf po moževi smrti. 2e priletna se je odpravila v Kanado, k sestri na obisk. „Tam je za nas drug svet. Ljudje iz starega kraja se radi družijo med seboj, zelo lepo sprejmejo vsakega iz domačih krajev, vabijo po domovih, sozelo gostoljubni. Lepo — toda ostala nisem, kar so morda pričakovali. Po letu dni življenja v sicer lepi Kanadi me je tako dajalo domotožje, da sem morala nazaj. Dobro vem, da se mi novomeški Glavni trg še nikdar ni zdel tako lep kot takrat, koso me domači z letališča peljali domov."
Bernetova, ki ji je vojna vzela sina in bolezen moža, živi v skrbi za hčer. Lastno bolehen povsem lahko prenaša, hčerino pa težko. „V domu nas je pet sošolk iz meščanske šole. Diužbo si nšjdem. Nimam pritožb saj so vsi prijazni. Grem pred hišo, na balkon. Kvačkam, berem. Skušam se zamotiti, da mine dan. To je glavna skrb vseh nas, ki živimo pod to streho. Da mine še en dan!
RIA BACER
Predolimpijski dnevi
POSTAVIL PET SVETOVNIH REKORDOV V ENI URI
Toplo sonce, jasno nebo in lahen vetrc so pozdravili tekmovalce zadnjega dne prvenstva Desetih velikih (Big 10) v kraju Ann Arbor, v zvezni državi Michigan. To je bil eden od tistih dni, ko se atleti počutijo še posebej dobro. Toda vsaj za enega atleta vemo, d a se je zjutraj 25. maja 1935 počutil prav slabo. Pet dni predtem se je Jesse Ovvens za šalo metal s prijateljem in oba sta se zvrnila po stopnišču. Ovvensa je tako bolel hrbet, da ves teden ni mogel trenirati.
Študent iz Ohia si ježelel dober prvi nastop na prvenstvu Big 10. Po uspešni srednješolski karieri na clevelandski East Tech, kjer je dosegel tudi nikdar priznanih 9,4s na 100y, jeta rezultat še enkrat ponovil kot študent prvega letnika univerze. Le teden dni pred srečanjem Big 10 je ponovno pretekel 100y v 9,4s, 220y na stezi brez zavoja pa v času 20,7s.
Toda 25. maja ga je vse bolelo. Pozno je zajtrkoval vhotelu vYpsilanti, potem pasejepo-skusil sprostiti na kavču v hotelski sprejemnici. Hrbet mu je otrdel in tako ga je bolelo, da so mu morali trener in nekaj atletov pomagati, da se je dvignil in se nekako spravil na zadnji sedež avtomobila. Odpeljali so se na stadion.
Tam so mu morali pomagati izavtomobila in v slačilnico, nato pa je legel v kad z vročo vodo in se pol ure ..mehčal”. Prebil se je skozi petkove kvalifikacije v tekih na 100,220,220y z ovirami in v skoku v daljino. Toda danes je bilo drugače. Nič bolje ni bilo, ko so mu pomagali iz kadi. Leta 1980 umrli atletski nesmrtnik se je spominjal: ..Prijatelji iz moštva so mi pomagali natakniti opremo. Maser mi je položil na hrbet velik zavitek tkanine, prepojene z mazilom, ki je močno grelo, in pomagali so mi obleči najtoplejšo trenirko. Šel sem ven na stezo in upal,da se bom bolje počutil po običajnem ogrevanju, ki je bilo 400m lahkotnega teka in razgibavanje. Todasa'j nisem mogel niti teči, kaj šele, da bi poskušal delati gimnastične vaje.”
Ovvens je sedel na tla in naslonil boleči hrbet na drog zastave, ki ie vihrala na enem koncu igrišča Ferry Field. Po vsej odlično pripravljeni stezi iz ugaskov so se ogrevali tekmovalci. Ovvens je sklonil glavo na kolena in trener Snyder ga je vprašal, če naj prekliče njegov nastop. „Ne, počakajmo, da bo mimo prvi start!” je odgovoril. Komaj se je postavil na noge in odšel na startno črto teka na 100y. Tega se tedaj ni zavedal, toda dejansko je stopal v zgodovino.
NAJLEPŠI DAN V ZGODOVINI ATLETIKE
Petinštirideset minut potem, ko se je dvignil izpod zastave, je Ovvens dosegel nekaj, kar ves
Konjereja
POSAVJE SE VRAČA V ZNAMENJE PODKVE
Pobudniki ponovne oživitve konjskega športa v posavski regiji, združeni v konjeniškem klubu ..Posavje”, so v zadnjem letu močno okrepili svoje članske vrste. Veseli so, ker konjereja in konjski šport dobivata spet večjo veljavo, kar se kaže tudi v tem, da je med okrog 200 člani kluba več uglednih mož, med njimi narodni heroj Miha Butara—Aleks, in da šo naposled le prodrli z načrti za ureditev hipodroma na Bregah na Krškem polju.
Vzreja in vzgoja čim bolj kakovostnih konj in vozačev je slej ko prej eden prvih ciljev članov kluba, med katerimi so številni'konjerejci. Ob splošnem popisu leta 1981 so v brežiški občini popisali 529 konj, v krški 482 in v sevniški 388. Pretežno so to konji tipa hrvaški hladnokrvni konj, nekaj pa je tudi toplokrvnih, ki jih redijo predvsem za konjski šport. Po mnenju kmet. inž. Ivana Doberška in mag. vet. Miroslava Mikelna z medobčinskega inšpektorata za Posavje pa nista zadovoljiva niti starostni sestav črede niti število plemenskih kobil v njej. Preveč je namreč konj —kastratov in starih kobil, premalo pa dobrih plemenskih kobil, ki bi redno žrebetile.
Izboljšavo starostne črede in rast števila plemenskih kobil naj bi spodbudili razni ukrepi, med njimi premiranje ženskih žrebet. S tein so v Posavju pričeli predlani, ko so odbrali in popisali kvalitetne kobile. Žrebičke, potomke teh odbranih kobil in priznanih licenciranih plemenskih žrebcev, so že ali še bodo
svet priznavaza edinstven in najlepši dan vatlet-ski zgodovini — začel jez izenačenim rekordom 9,4s na 100y, nadaljeval z edinim .skokom v daljino (813 cm), ki je veljal za svetovni rekord kar četrt stoletja, pa z rekordom na 220 yardov dolgi stezi brez zavoja (20,3 s) in končal še z najboljšo znamko na 220y z ovirami (22,6s). Ob tem pa je dosegel še rekorda na metrskih razdaljah obeh daljših tekov. Tako je v manj kot eni uri dosegel 5 svetovnih rekordov in enega izenačil.
Morda pa bi bil lahko še boljši, če pri vsaki disciplini ne bi bilo vsaj ene nenavadne okoliščine.
— 3:15,100y: „Upal sem samo, da bom razdaljo pretekel,” se je spominjal Ovvens. „To so bili časi, ko še ni bilo startnih blokov in smo si morali sami skopati jamice za stopala. Ko sem si kopal svoje, me je hrbet bolel že kar neznosno. Toda ko sem se postavil na startno mesto in je starter poveljeval „Pozor!" je vsa bolečina nenadoma zginila. Nič več nisem čutil. Tega si nisem mogel nikoli razjasniti."
Ovvensa je njegov mehki, sproščeni korak ponesel do rekordnih 9,4s in do zmage nad Bobom Grievom, ki je bil desetinko za njim.
Dve desetletji pozneje je nastal spor zaradi načina, kako so v Michiganu merili čas v tekih. T o metodo nekateri obsojajo, češ da je Jesseju „ukradla” dve desetinki. Dr. Phil Diamond, tedaj glavni časomerilec, jo opisuje takole: Ko sem meril čas, nisem nikoli videl takača v zadnjih 20m teka, razen na ciljni črti. Pogled sem usmeril na ciljno črto, dokler ni noga, ki je nosila tekačevo težo, prečkala cilja. Toda če se je tekač pred ciljem močno nagnil in je bila glavna telesna masa še za črto, sem počakal, da je prišla čeznjo druga noga, in šele tedaj pritisnil na uro. Tako smo v Michiganu merili čas več desetletij.”
Nasprotniki te metode pa so poudarjali, da pravila zahtevajo,naj se ura ustavi, kociljnočrto prečka tekačev trup, o teoriji ..telesnega težišča” pa v pravilih ni ne duha ne sluha!
REKORD ZA ČETRT STOLETJA
—3:25, skok v daljino: tistega dne, ko si je Ovvens poškodoval hrbet, je michiganski trener Charles Hoyt rekel svojemu pomočniku Kenu
sprejeli v B-rodovnik. Rejcem teh žrebičk pripada letos premija 14.000 dinarjev, če zagotovijo vsaj triletno vzgojo žrebice in njen pripust pod priznanega žrebca. Te žrebice in njihovi potomci bi lahko zagotovili nadaljnje širjenje kakovostnega slovenskega hladnokrvnega konja tudi v Posavju.
Za vzrejo dobrih žrebet in konj je poleg odbranih kobil osnovni pogoj še zadostno število prvovrstnih plemenskih žrebcev. Preteklo plemenilno sezono je bilo v Posavju pripuščenih več kot 450 plemenic. Za uspešen pripust bi potrebovali vsaj deset žrebcev, toliko pa naj bi jih v Posavju žrebilo že letos. Lastniki osmih priznanih plemenskih žrebcev so v vseh treh občinah. Željko Jurač iz Sele v brežiški občini ima dva žrebca, Jože Pacek iz Jelš tudi dva žrebca, Silvo Vrisk iz Ravni, prav tako v krški občini, pa ima enega žrebca. Franc Požun iz Lončarjevega dola in C'ril Tratar iz
»one h ~ ne* a v s. seo6»*ti 195 J
MONETA — po zmagi na jugoslovanskem kasaškem derbyju v Beogradu leta 1952. Na levi predsednik KZ Jugoslavije, na desni pa Jože Krainer st. — lastnik. Obe kobili, BAJNA in MONETA, sta bili po takratni navadi skupno z lastnikom in kmetijo vključeni v obdelovalno zadrugo.
Dohertyju: „Owens je bil prejšnji teden zelo dober v skoku v daljino, zato bi morali pripraviti skakališče pred glavno tribuno.”
Običajno skakališče na tem stadionu je bilo skoraj 100m stran od glavnih tribun, zato so v ponedeljek pred srečanjem Big 10 pred njimi skopali jamo za doskok, travo nazaletišču pa do tal pokosili in jo povaljali ter postavili tudi odskočno desko. ..Potrudili smo se, kolikor je bilo mogoče,” se spominja trener Doherty, „toda prizorišče skoka v daljino je bilo daleč od popolnega.”
Po teku na 100y so miting prekinili, da bi se Ovvens lahko pripravil na skok v daljino. V doskočišče so na rekordno znamko Japonca Na-mbuja (798cm) položili bel robček. Ovvens se je pognal v svoj kratki, 108 stopal dolgi zalet in se odrinil z deske. V skoku je dosegel nenavadno višino in pristal v pesku precej za robčkom. V svojem edinem skoku tistega dne je za 15 cm premaknil svetovni rekord in skakalcem postavil tarčo za naslednjih 25 let WillisWard je bil drugi s 766 cm.
„Skoka v daljino nisva dosti trenirala,” pravi Snyder. „Jesse je največkrat skakal s 5 ali 6 koraki zaleta in treniral doskok.” Toda Ovvens je tedaj poskusil nekaj novega. Jzbral sem si človeka, ki je stal ob jami in je bil visok približno 180 cm, in poskusil sem preskočiti njegovo telesno višino.”
Hrumeče pozdravljanje s tribun pa tudi-navdušenje tekmovalcev in sodnikov je trajalo več minut. Bob VVright, pozneje trener v Illinoisu, se tistega dne ni uvrstil v finalni tek z ovirami in je sedel na koncu doskočišča za skok v daljino ter gledal. „Videli smo, toda težko je bilo verjeti, da se resdogaja. Poskokuvdaljinosose ljudje spogledovali in govorili, ,Saj ne more biti res’, toda vse to smo v resnici pravkar videli.” — 3:45,220y: Ovvensov hrbet ni popustil niti v odmoru med skokom v daljino in tekom na 220y. „Od starta na 100y do konca teka z ovirami nisem čutil bolečine. Pravzaprav je bilo edino, na kar sem mislil, naslednja disciplina. O rekordih nisem razmišljal, kaj šele da bi poskušal katerega doseči v naslednji dirki! Želel sem le prebiti vsak naslednji nastop in v njem narediti vse, kar je bilo tedaj v mojih močeh.”
Trščine sta s po enim žrebcem znanilca pretapljanja preko noričana v slovensko hladnokrvno pasmo na območju sevniške občine. Vsi omenjeni žrebci so čistokrvne noriške pasme ali pa potomci čistokrvnih noriških žrebcev in najboljših kobil slovenskega hladnokrvnega konja. Pretapljanje hrvaškega hladno-krvenga konja v slovenskega hladnokrvnega konja ima precej prednosti, saj so žrebeta slednjih hitroras-tna, večja in težja ter primerna za pridelavo kakovostnega mesa. Možni so dnevni prirasti tudi več kot za kilogram, kar pomeni seveda večji dohodek za rejca.
Kot kaže, je doba zapostavljena konjereje verjetno dokončno minila. V pospeševanje konjereje pa bo treba vložiti še precej več dela in sredstev kot doslej. Posavski organizatorji živinorejske proizvodnje bodo morali kaj storiti tudi za organizacijo strokovno
MODETA — z Jankom Šepetavcem na mednarodni dirki v Zagrebu 1981 — III. mesto.
Na ravni, 220y dolgi progi je bil Ovvens povsem brez tekmeca že po nekaj prvih koi akih, zmagal pa je s prednostjo štirih desetink pred Andrevvom Dooleyem in s tri desetinke boljšim časom od prejšnjega svetovnega rekorda Ralp-ha Metcalfa.
—4:00,220y z ovirami: Ovvens na ovirah ni bil tehnično dovršen in jih je prestopal precej višje, kot je bilo nujno. Njegov rezultat na ovirah je bil za 2,3s slabši od rezultata na progi brez ovir. Najboljši oviraši pa so bili tedaj le približno sekundo slabši kot na čisti sprinterski progi. Podobno kot v prejšnjem teku je tudi tu ves čas vodil. Eden od tekmecev je dejal, „Ko je Jesse zdivjal mimo, me je hotelo kar posrkati!” Drugouvrščeni Phil Doherty je bil 6 desetink sekunde za njim, Jesse pa je presegel svetovni rekord za 4 desetinke.
Ovvens je morda tekel celo hitreje od uradnih 22,6s. Glavnega časomerilca Diamonda je pri startu nekaj zmotilo, zato je dejal pomožnemu merilcu, da bo on tretji uradni časomerilec. Prva dva sta namerila rezultat 22,4s, tretji pa 22,6s, toda Diamond ni hotel priznati nobenega drugega rezultata razen najslabšega izmerjenega, „ker je šlo za svetovni rekord.”
Toda ne glede na to je Ovvens še enkrat v isti uri postal svetovni rekorder. Nato so mu pomagali pod prho, oblekel se je in prijatelj novinar Jack Clovvser ga je odpeljal domov v Cleveland na družinsko praznovanje njegovih dosežkov.
Ken Doherty se spominja, da ljudje sploh niso mogli dojeti, čemu so bili priče. ..Vzklikali so, kako mlad je še! Vse je dosegel na tako lahkoten način in kakšne rezultate bo dosegel šele, ko se bo do kraja razvil, itd.”
TA DAN JE BIL VRHUNEC
Toda Charlie Hoyt, trener olimpijskega prvaka v sprintu 1932 Edija Tolana, je dejal: „Takrat sem vedel, da je bil ta dan jessejev vrhunec. Rekorde je dosegel tako lahkotno in na videz brez naprezanja, da si nisem mogel predstavljati, da bi bil lahko še boljši.” Charlie Hoyt je dobro razumel vrhunski sprint in se ni zmotil.
Ovvens je nekoliko razmislil, ko so ga vprašali, kako je reagiral, ko je bil dan njegovih rekordov mimo. „V svojem prvem Big 10 prvenstvu sem si želel samo biti zelo dober. O rekordih nisem razmišljal, tudi pričakoval jih nisem.*	Niti
približno nisem pričakoval tistega, karsejezgo-dilo. Ko je bilo vse mimo, je biledini resnični pritisk, ki sem ga čutil, ta, dasem postal tarča vseh, človek, ki ga je treba premagati. Mnoga moštva so imela v disciplinah, kjer sem nastopal, sveže ljudi in vsak posameznik je meril name. Toda o tem ne sme razmišljati noben pravi atlet, osredotočiti se mora na to, da da od sebe v vsakem hipu vse, kar zmore.”
Ovvensov zgodovinski dosežek, ko je na olimpijskih igrah osvojil 4zlate medalje, je bil še pred njim. Včasih se zdi, da njegov veliki majski praznik svetovnih rekordov kljub vsemu nekoliko zasenčijo 4 zlate medalje iz Berlina.
„Rekordi so bili startna ploščad za olimpijske igre,” je dejal. „Zrnagati v olimpijskem sprintu so bile moje sanje od deških let naprej. Big 10 je bilo prvenstvo, kjer sem prvič spoznal, da lahko tekmujem z vrhunskimi atleti in dosegam uspehe. Toda Igre so bile dokončno, največje tekmovanje z najboljšimi.”
J. PENCA
pospeševalnih služb (morda po zgledu proizvajalcev mleka?) in ustanoviti odbora za konjerejo, v katerih bi izmenjavali izkušnje in prenašali znanje. Konje je moč uspešno uporabiti v kmetijstvu in za splošni ljudski odpor le, če imajo zdravo in pravilno oblikovano kopito. Žal pa v Posavju zavoljo poškodovanih okončin, ki so posledica zanemarjenih in slabo vzdrževanih kopit, večje število konj prehitro konča pri konjedercu ali v klavnici. Premalo je pač podkovskih kovačev, a še tisti redki so ostareli, zvečine brez naslednika, in niso kos težkemu delu. Na konjerejo v Posavju bi ob dobri podkovski službi verjetno ugodno vplivala tudi prodaja mesa. O tem, da je konjsko meso zdravo in da so konjski zrezki prav slastni, ne kaže izgubljati besed. V kakšni posavski mesnici bi morali vsaj poskusiti s prodajo konjskega mesa.
Konjeniški šport v Posavju ima 60-letno tradicijo, že leta 1925 pa s.o bile vžadovinku na Gmajni pri Krškem prve dirke. Vsako leto do druge svetovne vojne je bil 15. avgust pravi kmečki praznik, saj so kmetje s Krškega polja ob dirkah prikazali vsa kmečka opravila in pripeljali na razstavo živino. Na teh prireditvah ni smel manjkati tedanji minister za kmetijstvo, ali njegov namestnik. Po vojni je konjeniški šport zaživel na novem stadionu Matije Gubca.
..Konjske dirke so bile vsako leto po dvakrat ali trikrat vse do leta 1957, ko je Avto-moto društvo Krško začelo ob konjeniški dirkalni stezi graditi nasip in speedway stezo. Predloga Jake Avšiča, predsednika Konjeniške zveze Slovenije, in inž. Stanka Bloudka, znanega športnega projektanta, da bi speedway stezo nekoliko poglobili, predstavniki AMD niso sprejeli. Če bi takrat upoštevali predlog, bi našla na tem stadionu svoj prostor oba športa — speedway in konjeništvo. Z nasipi pa je bila konjeniška steza uničena in onemogočeno delovanje konjeniškega kluba. Prenehanju delovanja kluba je seveda botrovala tudi takratna družbena klima in odnos do kmetijstva ter vsega, kar je bilo v zvezi z njim. Na pohodu je bila motorizacija," se spominja predsednik Konjeniškega kluba Posavje Stane Nunčič, ki ima gotovo največ zaslug za ponovno oživitev konjeništva in kluba, ki naj bi po besedah podpredsednika krškega občinskega izvršnega sveta Nika Žibreta že prihodnje leto spet priredil dirko in sicer na novem hipodromu.
PAVEL PERC
14 O
priloga	dolenjske
5
prebrali smo
pomladna
jesen
Založba Kmečkega glasa že vrsto let uspešno zalaga slovenski knjižni trg s knjigami, ki obravnavajo življenje in usode na vasi in so torej v prvi vrsti namenjene našemu podeželskemu, kmečkemu človeku. V dozdajšnjih zbirkah je izšlo več povesti in romanov, ki sta jih pisateljem navdahnila dolenjska zemlja in dolenjski človek.
Od tovrstnih del so za nas še posebej zanimiva tista, ki so jih podpisali dolenjski avtorji, takih pa se je zadnja leta nabralo kar precej.
Za dolenjsko knjigo po avtorju in obdelani snovi vsekakor štejemo tudi roman Toneta Glavana ..Pomladna jesen”, ki jo je omenjena založba izdala pred nedavnim. Z njo je dal pisatelj, ki je po poreklu Dolenjec, doma pa iz Suhe krajine, našemu bralstvu pripovedno delo, v katerem so osrednja dogajanja postavljena v samo osrčje njegove ožje rodne deželice, med njegove Suhok-ranjce. S tem romanom, za katerega avtor pravi, da bi bil lahko tudi dnevnik, se je Tone Glavan oddolžil nenehnim mislim in spominom na rodni kraj, kamorse zdaj, ko je upokojen, sicer pogosto vrača. Hkrati je pričujoči roman prvo daljše delo izpod peresa človeka, ki je opravljal najrazličnejše poklice, od knjigotrškega in založniškega delavca do časnikarja, korektorja, lektorja' in prevajalca, in tako slovenski tiskani besedi posvetil večino svojega življenja.
V romanu ..Pomladna jesen” se pisatelj torej vrača v rodno Suho krajino, k ljudem, ki jih je poznat iz mladosti in ki so mu za zmeraj prirasli k srcu. Zgodbo o teh ljudeh je spletel okrog slikarja Resnika, ki je doma s kmetov, v Ljubljani pa je končal slikarsko akademijo in poskušal kot slikar uspeti. Delo pa mu ni šlo najbolje od rok, zato seje vrnil v domači šuhok-ranjski kraj. Tam je poskušal zaživeti ustvarjalno, kar se mu je naposled tudi posrečilo, moč pa je črpal iz ljubezni do poročene učiteljice, ki jo je srečal med svojimi ljudmi. Prav to, da se je Resnik kot slikar na
podeželju ponovno ,,našel”, pa je tudi temeljno sporočilo te Glavanove pripovedi.
Roman je pisatelj zasnoval tako, da je zgodbo položil na jezik slikarja Resnika, pri čemer ta govori v prvi osebi. S tem je avtor dosegel svojsko neposrednost in iskrenost. Nekje je zapisal, da bi to lahko bil tudi dnevnik, da bi moral vnesti le še datume teh dnevniških zapiskov. Vendar je zgodba dovolj zaokrožena in nikakor ne učinkuje kot mozaik vtisov, povezanih pod skupnim naslovom, kar bi bilo sicer značilno za dnevniško popisovanje. Iskrenost izpovedi, tekoče pripovedovanje in dokaj ljudski jezik so, seveda poleg zanimive zgodbe s slikarjem Resnikom, torej Glavanovim literarnim dvojnikom, za knjigo zadostno napotilo in priporočilo bralcem, še posebej Glavanovim suhokranjskim rojakom.
I. Z.
spolne
radosti
Na Slovenskem je izšlo že veliko priročnikov, ki z različnih gledišč obravnavajo spolnost. Obsežni enciklopediji seksualnosti, pregledu spolnosti skozi stoletja, slikovnemu prikazu ljubezenskih položajev, knjigi o seksualnih odklonih pa psihološko ali sociološko zasnovanim delom, ki kažejo vlogo in pomen spolnosti v zakonu oz. med žensko in moškim sploh, tem in drugim knjigam, da ne naštevamo naprej, se je pridružila še ena.
„Spolne radosti” je urednik Alex Comfort podnaslovil z
Kot človekova potreba je spolnost zelo blizu hrane in pijače, zato je.Comfort navodila, ki temeljijo na raziskanih navadah ljubljenja, podal na način, kakršnega poznamo iz kuharskih knjig. Najprej je opisal tvarino, se pravi vse, kar je potrebno za izvedensko ljubljenje, in nakazal smoter receptov, če naj tako imenujemo vsebino, ki sledi. To pa so risbe, ki kažejo, kako se je treba lotiti posla, da bi obvladali umetnost ljubljenja, in številni krajši zapisi o domala vsem, kar zajema tako širok pojem, kot je spolnost. Besedila so po abecedi razvrščena v štiri poglavja, od katerih prvo obravnava začetni tečej, drugo glavne jedi, sledijo začimbe in posladki, v četrtem poglavju pa izvemo, da pri spolnosti tudi problemov ni malo.
Izgubili bi se v naštevanju, četudi bi hoteli opozoriti le na glavne vsebinske sklope, kakor jih o spolnosti razčlenjuje pričujoča knjiga, ki posredno govori tudi o tem, da užitkov polnega seksa ni brez ljubezni.
Delo se nikjer ne spogleduje z obscenostjo, seks obravnava kot igro, „ki se je v samouresničevanju udeležujejo nezavrti ljudje”. Tako pravi Comfort v spremni besedi, iz katere povzemamo podatek, da gre za knjigo, ki jo imajo zdravniki po čakalnicah, ponekod io predpisujejo celo na recept, saj uspešno odpravlja dvome, ki ljudi pestijo glede opravila, brez katerega bi človeštvo izumrlo.
D. R.
mozart
napotkom o sproščenem uživanju ljubzeni, delo pa je za Pomursko založbo poslovenil Branko Gradišnik.
Z jubilejno 50. knjigo iz zbirke Veliki ljudje so pri založbi Obzorja predstavili W. A. Mozarta. Knjig, ki bi v skrbno urejevani življenjepisni zbirki očrtale življenjsko pot velikega skladatelja, je izjemno veliko, odločitev pa je padla za tretjo, zelo razširjeno inačico knjige, ki jo je švicarski pisatelj Wolf-gang Hildesheimer spisal po predavanju iz leta 1956, ko je svet slavil dvestoletnico Mozartovega, rojstva.
Odločitev najbrž ni bila naključna, saj Hildesheimerjeva knjiga velja za prvo delo, ki brez izmišljenih, potvarjajočih, napačnih ugotovitev slika Mozartovo podobo, kakršno je mogoče spraviti skupaj na osnovi stvarnih podatkov. Mnogim pred Hildesheimerjem je
iz izložbe
Danilo Lokar, nesporni starosta slovenskih književnikov, saj je že dodobra zakoračil v deseto desetletje življenja, še zmeraj premore nenavadno literarno svežino, nazadnje jo je izpričal s knjigo „Samogovorniki”, ki je izšla v zbirki Bela krizantema pri Cankarjevi založbi. To, da je pet od šestih novel nastalo po piščevt devetdesetletnici, lahko preseneča samo tiste, ki ne vedo, da je Lokar prvo knjigo izdal v letih, ko večini že pešajo ne le ustvarjalne, ampak življenjske moči nasploh, on pa je prav na starost prispeval slovenski književnosti dolgo vrsto novelističnih zbirk.
Kot za domala vse prejšnje tako tudi za pričujoče novele velja, da jih je Lokar oblikoval na moč pazljivo, brez morebitnih odvečnih primesi, ki bi odtegovale pozornost od bistvenega, to je tenkočutno podajanje duševnih stanj junakov. Za razliko od precejšnjega kosa dozdajšnje Lokarjeve literarne tvornosti, ki je tematsko dokaj raznovrstna, je v zadnjih besedilih mogoče zaslediti nekak skupni imenovalec, ki je ob upoštevanju pripovednikovih let po svoje samoumeven: to je poskus doumevanja človekove nepreklicne končnosti.
Smrt za Lokarja ni nekaj strašnega, vsaj popisuje je ne temačno. Kakor druga, včasih tako rekoč nezavedna stanja, ki krojijo usodo junakov, je tudi smrt danost, ki doleti človeka, razloček je le v tem, da na marsikaj pred njo človek lahko vpliva s svojimi početji, ob koncu za vekomaj pa je nemočen. Življenje je teklo in se izteklo npr. takole: „Nato pa je zahropel z vso silo nemški rafal in jo pokosil.” (Zvodnica) — Ali: „Tako ali drugače, strel je dal le rahel odmev, in v katero smer je šel, ni bilo lahko določljivo.” (Benjo) — Pa: „Kdo ve... morda za Kristinom ne bo ne spomina ne spomenika. Ali bo pustila njegova včerajšnja norost kakšno sled za sabo? Kakšen pomen je imelo vse to delo in nehanje? Kdo ve?” (V Trst) — Tega zadnjega vprašanja Lokar ne pusti brez odgovora, razviden je iz celotnega toka pripovedi: smrt je za posameznika resda pot „v večni Nič” (Benjo), a za slehernim ostane sled v življenju tistih, ki so ostali.
Kot rečeno, premišljanje o smrti je le povezovalna nit med pričujočimi novelami, sicer pa so te polne raznovrstnih podob o pehanju, ne samo o nehanju ljudi. Dokaj literarno no-vatorska je zlasti zadnja novela Pismo, v kateri pisec podaja, kako je kot sopotnik dojemal življenjsko in ustvarjalno rast pa konec neimenovanega naslovnika,^ katerem zlahka prepoznamo pisatelja Ivana Preglja. Tako je Lokar na svojevrsten način počastil rojakovo lansko stoletnico rojstva.
D. R.
šlo za to, da bi genialnega skladatelja obvarovali pred vsakdanjostjo, pri idealiziranju pa jim je šlo na roko dejstvo, da je ohranjenega malo gradiva o tem, kakšen je bil Mozart „kot človek”. Zato je bila domišljija,
s katero je bilo mogoče prekriti vse, kar je metalo slabo luč na skladatelja, celo zaželena.
Hildesheimer se je torej prvi „upal” z Mozartove podobe postrgati navlako dveh stoletij.
To opravilo kajpak ni bilo lahko, a ker je Mozartovemu življenju in ustvarjalnosti sledi! brez vnaprejšnjega hotenja, kakšnega skladatelja bi rad
prikazal, je nastalo delo, v katerem zaradi genialnih zmožnosti niso zamegljene povsem človeške lastnosti, ampak je eno in drugo močno prepleteno. Pisec v uvodu priznava, da s tem še zdaleč ni opravil vsega, kajti dostopnega gradiva ni mogoče razčleniti tako, da bi se prikazal Mozart, kakršen „je res bil”, manjkajo ..glasovi njegove podzavesti, njegovih gonov, nagibov, zahtev, nujnosti, torej tisti glasovi, s katerimi lahko sklepamo na vodilo in gibalo njegovega življenja”. Manjkajoče Hildesheimer samo nakazuje in pušča bralcu možnosti, da sam presoja, kolikšna je ..oddaljenost med Mozartovim notranjim svetom in med našimi pojmi o tem, kakšen je bil ta svet in kakšne razsežnosti je imel”.
V primerjavi z drugimi živl-jenjepisci je Hildesheimerjev Mozart zagotovo najmanj ponarejen. Mnogim pred njim je zadoščalo, da so le namignili, da je bil tudi Mozart človek s svojimi protislovji, Hildesheimer pa je protislovjem skušal, če le mogoče, priti do dna. Zato so tisti, ki bi radi še naprej častili neomadeževano, poveličano podobo genialnega skladatelja, pričujočo knjigo žolčno obsodili. Na Slovenskem se zoper njo najbrž ne bo dvi-
gal prah, tudi Mozarta ne bomo poslušali nič manj, prej narobe.
Knjigo je poslovenil Marijan Lipovšek, ki je prispeval tudi spremno besedo in ponekod dopofnil piščeve opombe, sicer pa najdemo v knjigi tudi nekaj slikovnih prilog, časovno preglednico Mozartovega življenja in dela pa seznam med besedilom omenjenih skladb.
D. R.
dvajset let pozneje
Pred kratkim smo pisali, da so pri založbi Obzorja vnovič izšli Alexandra Dumasa (očeta)
DVAJSET LET POZNEJE
bodo kmalu spet na odru?
m
Štiri desetletja je tega, karse jezače-la Katica Švajger iz Butoraja pri Črnomlju ukvarjati s kulturno dejavnostjo. Povod za to so bili obiski partizanov, ki so v njihovi gostinski sobi prirejali mitinge sskeči. Navdušili so jo s svojo iznajdljivostjo, izvirnostjo in odločila se je, da tudi sama poskuša pripraviti za sovaščane kakšno igrico.
Iz skromne želje se je razvila kar dve uri trajajoča partizanska igra Aki, prva, ki jo je po občutkih ter s pomočjo igralske in režiserskežilicezrežirala Katica Spominja se, da takrat, v vojnih časih, v vasi ni bilo moških/tako da so ženske igrale tudi vloge nasprotnega spola. ,,Ob večerih smo se pripravljali. V repo smo izdolbli luknjo, vanjo nalili mast, prižgali nitko v njej in tako ob bledi svetlobi prebirali tekst. In kakšna volja in zavzetost sta bili v tistih ljudeh!" se spominja leta 1944 Švajgerjeva. Prav uspeh prve igre ji je ostal najbolj v spominu, saj so prišli ljudje gledat predstavo tudi uro hoda daleč.
Potem so v vasi pripravili igro vsako leto, navadno za 3. marec, ob novem letu pa vesele večere. Čeprav je buto-rajska krajevna skupnost najmanjša v črnomaljski občini, saj štejejo tri vasi le okrog 220 krajanov, pa je vendar uspeh, da so, tako trdi Katica, prav vsi
prebivalci Butoraja, Velike Lahinje in Zorencev od tretjega do sedemdesetega leta starosti vsaj enkrat stali na odru. Kako tudi ne, saj je bilo obilo priložnosti: Katica je zrežirala 25 iger, od tega 15 večjih, napisala vrsto skečev. Vse od vojne je bila hrbtenica kulturnega dogajanja v vasi, poleg igralske je vodila še recitatorsko skupino, v vasi pa je deloval tudi pevski zbor, ki se je pozneje pridružil dragatuškemu.
Švajgerjeva velika hiša sredi vasi je bila vsa ta leta središče razgibanega butorajskega življenja. Nikoli ni odrekla gostoljubnosti. Kljub temu da je bila Katica zaposlena — takoj po vojni na okraju, pozneje pa v Beltu, kjer se je upokojila — da imajo doma veliko kmetijo, pa ji časa za delo s sovaščani ni nikoli zmanjkalo. Spominja se, da je pozimi hodila iz službe tudi po celo uro, marsikdaj pa so jo doma že čakale sosede, ki jih je učila šivati. „Do 10. ure zvečer smo imele tečaj, ob štirih zjutraj pa sem vstala in šla na delo. Ni mi bilo težko, kajti imela sem neizmerno voljo in v sebi sem čutila zadovoljstvo že ob misli, da lahko pomagam,” pove Katka.
Švajgerjeva nikoli ni igrala, če odštejemo tiste skeče, ki so jih pripravili ob koncu kuharskega in šiviljskega tečaja v Črnomlju še pred vojno. Zato pa se je toliko bolj posvetila režiserskemu delu, ki je slonelo na lastnih
občutkih, izkušnjah in presoji. Prve strokovne nasvete je dobila šele, ko je že poldrugo desetletje postavljala na oderdrame, veseloigre, skeče... T akrat se je namreč v Črnomlju udeležila tečaja,, ki so ga pripravili s pomočjo Kulturne zveze Slovenije.
Katice občutki niso nikoli prevarali, kar so potrdili tudi gledalci po vsej Beli krajini. Sama je izbirala dela, prav tako igralce, saj je dobro poznala vsakega vaščana in vedela, katera vloga mu bo najbolj ležala. Zaupali so ji in veseli so bili, da lahko igrajo.
„Nočem lastne hvale, saj smo delali vsi skupaj,” pravi Katica v preteklem času, kajti danes, po štirih desetletjih plodnega, razgibanega kulturnega življenja, vlada v Butoraju mrtvilo. Leta 1956 so začeli nastopati v novozgrajenem kulturnem domu na mizah, ker niso imeli odra, leta 1980 ji m je oder postal premajhen in so ga razširili, leto pozneje pa so na njem predstavili zadnjo igro. Poskusili so še dvakrat, a zaman, kajti 8 fantov je odšlo k vojakom, a tudi izmensko delo je onemogočalo vaje. Letos pa so zaradi razprtij utihnili še pevci. „Težko mi je, ko gledam vse to," pravi Švajgerjeva, a upa, da bodo igralci s pomočjo mlade učiteljice kmalu zopet na odru, zlasti še, ker si igranja močno želijo.
M.BEZEK
„Trije mušketirji”. Ta romantični psevdozgodovinski roman, ki kljub številnim piščevim izmišljijam podaja duha burnega 17. stoletja, je le prvi del trilogije, zato je bilo nekako samoumevno, da bomo slej ali prej lahko ponovno segli še po romanu ..Dvajset let pozneje”.
To se je zdaj tudi zgodilo, medtem ko bo za ..Vicomta de Bragelonna” založbi najbrž zmanjkalo sape.
Središčno delo t. i. muške-tirske trilogije je dostopno v prevodu Tomaža Šalamuna. V njem se spet srečujemo s poročnikom D'Artagnanom pa mušketirji Athosom, Portho-som in Aramisom. Dve desetletji starejši junaki so še zmeraj pripravljeni na vsakršno pustolovščino, da bi razkrili politične spletke in nakane, ki grozijo njihovemu kralju, pri tem pa postane jasna tudi marsikatera skrivnost z njihovih življenjskih poti.
priloga dolenjskega lista
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
KRUH ZA LJUBI KRUHEK
tizane, komj štirinajstinpolletni Marjan pa mu je sledil po italijanskem razpadu. Ko so se partizanske enote umikale pred premočno nemško ofenzivo, se je v Bršljinu priključil artilerijskemu bataljonu Štirinajste devizije, potem ko je partizanom pomagal rešiti še štiri mitraljeze, ki so bili v tistih časih zelo dragoceno orožje. Očeta in mater so takrat belogardisti zaprli in ju držati v priporu kot talca vse do konca vojne.
Marjan Osolnik je najprej partizanil na relaciji Mirna peč, Dobrič, Žužemberk. Ker je bil mlad, uren,in iznajdljiv, so ga uporabi predvsem za kurirja, bil pa je tudi predan mladinski aktivist. Tudi na šolo že v tem času ni pozabil. Takoj po vojni je dokončal peti in šesti razred novomeške gimnazije, nato še sedmega, osmega pa v Novem mestu ni mogel opraviti, ker takrat, edinik-rat v več kot dvestoletni zgodovini novomeške gimnazije, ni bilodovolj učencev. Tako je moral v osmo gimnazijo v Ljubljano. Mladina je takrat vsa gorela v zanosu graditve porušene domovine in v ustvarjanju novih odnosov med ljudmi. Tako se je tudi Marjan udeleževal mladinskih delovnih akcij ob gradnji prog Brčko — Bano-viči in Šamac — Sarajevo. Na eni takih delovnih akcij je padla odločitev, ki je preokrenila njegovo življenjsko pot: prijavil se je v diplomatsko šolo v Beogradu, in ko jo je 1951 končal, se je pričela njegova diplomatska kariera, kateri je ostal zvest do današnjih dni.
Njegovo prvo delovno mesto v tujini je bilo na naši ambasadi v Indiji. Tam se je seznanil tudi z drugimi azijskimi državami in postal sčasoma strokovnjak za azijske probleme in za države v razvoju. Hkrati se je ukvarjal z novinarstvom in fotografijo. Tako je bralce v domovini v besedi in sliki seznanjal z lepotami daljnih dežel, z njihovimi znamenitostmi in s problemi, ki jih tarejo.
Težko bi našteli vse znamenite osebnosti, ki jih je Marjan Osolnik srečal v svoji dolgoletni diplomatski karieri, in vse države, ki jih je obiskal. Vsako srečanje, pa naj je bilo povezano s težkimi diplomatskimi problemi, in vsaka nova dežela mu je pustila nepozaben vtis in novo spoznanje o svetu, ki gradi človeka in ga osvobaja. ..Predvsem pa mora biti človek svoboden sam v sebi. Zavedati se mora svojih korenin in jih spoštovati. Samo tak človek lahko enakopravno sodeluje z drugimi ljudrhi, ne glede na njihovo narodnost, jezik ali kulturo.” Tako opredeljuje Marjan svoje življenjsko spoznanje, ki je hkrati lahko napotek za življenje slovenskih izseljencev v svetu, s katerimi se je vsepovsod srečeval, kot tudi izhodišče za pomembne mednarodne konference, na katerih se odloča o miru in sožitju med narodi.	^
Sedaj je Marjan Osolnik jugoslovanski ambasador na Švedskem. Njegove dolgoletne izkušnje bodo vsekakor koristile konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki poteka te dni v Stockholmu, prav tako pa tudi našim delavcem, ki jih je v tej nordijski državi veliko.
TONE JAKŠE
Pred vojno, ko je Novo mestoštelo kakšnih 3.500 prebivalcev, je za njihov vsakdanji kruh skrbelo kar sedem zasebnih pekarn. Adolf Mavrovič, star Novomeščan, sedaj že lep čas upokojeni pek, jih nššteje lepo po vrsti: Vovk, Foršek, Pavčič, Grm, Goleš, Kastelic, še en Vovk. „ln kakšen kruh smo takrat pekli, pa kifeljčke, žemlje, kajzerice!” se spominja Mavrovič, „ne pa tako kot danes, ko je tisto, čemur pravijo žemlja, tako, kot bi kdo prej na njem sedel. Takega kruha, kot ga kupujemo danes, v tistih časih ne bi prodal niti kile!” Pri tem obujanju spominov mu z veseljem pomaga žena Albina, tako, kot mu je nič kolikokrat pomagala pri delu in peki, ko je Dolfi, kot ga še danes ljubkovalno kliče, prevzel Forškovo pekarno na novomeškem Glavnem trgu. „Če žemlja ni hrustala, je ni hotel nihče kupiti. Kako je dišalo iz pekarne zjutraj, ko so nehali peči! Ampak smo res delali kifeljčke z mlekom in maslom,” pripoveduje Albina. ..Kolikokrat se je zgodilo, da so fantje ali možaki, ki so krokali, prišli k nam po sveže pečene žemlje, in takrat se je veliko krokalo.” Posebno rada se Mavrovičeva spominjata, kako je nekoč krokarska družba novomeškega zobozdravnika dr. Ogriča prišla iz kavarne na Glavnem trgu in pokupila prav vse sveže pečene kifeljčke.
Takih kupcev si je takrat želel vsak novomeški pek, kajti za stranke se je bilo treba hudirjevo potruditi. „Kaj vse smo morali narediti, toliko da se strankam nismo klanjali in jih na rokah nosili! Seveda smo en dan star kruh prodajali ceneje, tako je sveža žemlja stala dinar, staro smo pa dali tri za dva dinarja. Pavčič, ki je bil premožnejši pek — oni so imeli takrat enega redkih avtomobilov v Novem mestu — pa si je lahko privoščil, da je kruh prodajal tudi po vaseh v novomeški okolici,” pripoveduje Dolfi. „Tako si je en njegov uslužbenec vsak dan na rame oprtal koš, poln kruha, in se s kolesom odpravil do Gabrja, drugi pa je kruh z vozičkom peljal do Straže in se vračal nazaj skozi Prečno. Ja, ja, ob štirih zjutraj od doma, ob petih, šestih popoldne pa nazaj. Vse za ljubi kruhek.”
Mavrovič se je za peka izučil pri Vovku v Kandiji, potem je bil nekaj časa pomočnik pri Pavčiču, od tam je šel k Foršku, in ko je ta umrl, je bil nekaj časa mojster in poslovodja pri štirih Forškovih hčerah, potem pa je sam prevzel pekarno. Ko je prišef delat k Foršku, je v njegovi hiši na Glavnem trgu dobil tudi stanovanje. To je bilo pred pol stoletja in od takrat z ženo stanujeta tam. „Tu sva ostala tudi potem, ko so Forškovi hišo prodali Kobetu. Pred leti bi se lahko preselila v blok, pa nisva hotela, tukaj sva se navadila, sredi mesta sva, a v takem blaženem miru, pa Kobetov vrt tik ob Krki je tako lep...” pravita Mavrovičeva.
Stari Novomeščani poznajo Mavroviča ne samo kot peka, ampak tudi kot vnetega in izvrstnega telovadca in kolesarja. Pa tudi številni mlajši prebivalci mesta se še dobro spominjajo suhega sivolasega človeka, ki se je še lani po mestu in bližnji okolici vozil z izvrstnim češkim dirkalnim kolesom. -„ Telovadit sem začel že v osnovni šoli, nazadnje pa sem nastopi! na akademiji v novomeškem Sokolskem domu leta 1948.
star že skoraj 40 let. Paše potem sen, hodil k vajam, odnehal sem šele, ko sem si zlomil roko.” Mavrovič se pohvali, da je telovadil v prvi novomeški sokolski vrsti, skupaj z olimpijskim zmagovalcem Leonom Štukljem. „V prvi vrsti smo bili: Leon Štukelj, Jože in Pavle Splihal, Andrej Jarc, Tone Mišič, Emil Pureber in jaz. Najraje sem telovadil na drogu, krogih in bradlji. Poleg telovadbe pa sem tudi kolesaril, pa ne samo tako, za hec, ampak sem redno treniral in se udeleževal tudi večjih dirk. Nič kolikokrat se je zgodilo, da sem šel zjutraj takoj po delu s kolesom na Gorjance, popoldne sem vadil v telovadnici Sokolskega doma, preden sem šel zvečer v pekarno, pa še enkrat na Gorjance. Pa mi ni bilo nič težko, v gostilne nisem nikoli hodil, šport mi je bil pa največje veselje in tudi žena mi tega ni nikoli branila. Spominjam se, ko sem — bilo je seveda pred vojno —sodeloval na dirki po Hrvaški in Sloveniji. Zadnja etapa je bila dolga kar 201 km in je vodila od Zagreba do Karlovca, preko Metlike, Novega mesta, Brežic, Samobora nazaj do Zagreba, in to je bil skoraj sam makadam. Ko smo v Samoboru prišli na asfalt, smo mislili, dasmo v devetih nebesih. Kolo pa sem kupil pri Riflovi Petrini na obroke, stalo je okoli 2.000 dinarjev, kar je bil takrat velik denar.” Zadnje kolo, češko specialko, je Mavrovič prodal pred nekaj meseci. „Dolgo so me razni ljudje nagovarjali, naj ga prodam. Sedaj mi je pa že kar žal in imam že ugledanega drugega.” Žena je sicer močno proti temu. „Ni več zdrav, leta so tukaj, 75 jih je že izpolnil, lahko se zgodi nesreča.” Dolfi jo blago posluša in mirno pravi: „0, še se bom vozil.” Kruha pa Mavrovičeva ne pečeta doma. „Za dva se ne splača,” pravita. „Ampak tak, kakršnega smo mi pekli, pa danes ni kljub vsem strojem. Danes je vse na hitro."
A. BARTELJ
DOLENJEC — SVETOVLJAN
Spomin na Krko je ostal neizbrisen.
Zelena lepotica, ki se je vila v dolini neposredno pod njegovim domom v novomeški Koloniji, mu je že v zgodnji mladosti nudila čudovite možnosti za igro in spoznavanje prvih zakonitosti narave. V tem malem kotičku Dolenjske jo je vzljubil in to ljubezen je nosil s sabo po vseh kontinentih in v večino držav našega lepega, vendar tako zapletenega in nemirnega sveta. Dala mu je notranji mirin skladnost, ki sta temeljni vrednoti človeka, ki je svoje življenje posvetil prizadevanjem za mir, za razumevanje med narodi. Je ambasador Jugoslavije, glasnik njene neuvrščene in miroljubne politike in star Novomeščan — Marjan Osolnik.
Njegovo odraščanje je povezano z Novim mestom in Krko v času italijanske okupacije. Spominja se poletnih dnevov na Krki, polni kopalcev. Italijani, ki so se že ustrašili močnega odporniškega gibanja v okolici mesta, so kopalcem prepovedali plavanje preko Krke in so jih iz svojih postojank strogo nadzorovali. Z bratom Bogdanom sta pozabila na prepoved in sta pogumno koračila po deroči vodi preko jeza. Italijani so jima klicali, naj se vrneta, ker bodo sicer streljali, vendar jih zaradi deroče vode nista slišala. Šele obupno mahanje ostalih kopalcev ju je opozorilo, da je nekaj narobe. Obrnila sta se v zadnjem trenutku, ko so Italijani že namestili težki mitraljez, da bi ju pokosili. Morda bi to tudi storili, če bi vedeli, da bi s tem spravili s poti zavedna skojevca, ki sta jim, organizirana v novomeški skojevski skupini, povzročila že veliko nevšečnosti.
T udi oče — bil je uradnik na novomeškem sodišču — je že od leta 1941 sodeloval z OF, vendar je to svojo dejavnost tako skrival, da tudi sinova nista vedela zanjo. Marjanov brat Bogdan, ki je bil dalj časa prisiljen živeti v ilegali na različnih koncih Novega mesta, je leta 1942 odšel v par-
NAGRADA V KOČEVJE
ALEŠ ŠUMEČ iz kočevja. Roška 2-4. je naš tokratni nagrajenec. Zanj smo pripravili Toneta Clavana ..Pomladna jesen”, roman o slikarju, ki je doma s kmetov. Pripavljena je tudi že knjižna nagrada za prihodnji teden. Rešitev današnje male nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom: KRIŽANKA. Morda bo sreča tokrat izbrala vašo pravilno rešitev.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
DOMAČE TRNJE
— Medtem ko ‘nekateri ribarijo v kalnem, si velike ribe nabirajo kapital.
— Včasih so o tatvini rekli: leva roka — desni žep, danes pa: desna roka — trezor švicarske banke...
— Volk dlako menja le takrat, kadar želi menjati stolček...
— Naše gospodarstvo je kot avto: lahko vozi samo z vzvratno prestavo. Razlika je le v tem, da avto tudi tako kam pride.
— Za nogometaše, pevce zabavne glasbe in še ko-
§a 13 ni nesrečna številka, e posebej pa ne za tiste, ki imajo 13 (starih) milijonov dnevnega zaslužka.
DREVESNI
ZAJEDALEC
KRILO RIM.
LEGIJE/
VESCAK V
DL
ZAVETIŠČE
IT. LUKA
SOKRATOV
TOŽILEC
FR. R0-MANT. KNJIŽEVNIK
JAP.
VELEMESTO
IT.
TERME
EKSTAZA
NADAV/ SARENICA V OČESU
DIVJI
KOZEL
DL
ZVRST
GLASBE
SUMERSKI BOG NEBA/ EINSTEIN ALBERT
SLIKARSKA
DEŠČICA
LAZARET/
NOČNO
ZABAVIŠČE
OL
SNEŽNI
ZAMET
ORG. ARO MAT. SPOJ./ BRAZII VELEMESTO
KOSILO/
BOLEZEN
(ERIZIPEL)
ISTRSKO
LETOVIŠČE
ASTR.
KOTOMER
RADIJ
NOETOVA
BARKA
DL
KOPANJE
FILIPINSKI
VULKAN/
BOMBAŽ
TKANINA
GEOL DOBA /SLOV. RAC. REVIJA
GORSKI
VZPON/
0KAY
TUL/ TELE VIZIJA TITOGRAD
PREDLOG I ZA OPORNIK KANDIDATA
RAOIONAVI-
GACIJSKI
POSTOPEK
P0N0S-
NOST
DL
NEM.
RLOZOF
V ponedeljek zamuja narava
Zamenjava dneva in noči lahko pri žuželkah in miših za petino skrajša življenje Človek se je med dolgo evolucijo prilagodil 24-urnemu ritmu
V starih časih je bilo jasno, naj človek živi v skladu s 24-urnim ritmom vrtenja Zemlje okoli Sonca, naj torej dela podnevi in spi ponoči. Od izuma žarnice naprej pa nismo več odvisni od naravnega menjavanja svetlobe in teme. V Ameriki dela že petina delavcev ponoči, zaradi spremenjenega ritma spanja imajo velike težave. Pogoste so nervoze, izguba teka, nespečnost, motnje v koncentraciji itd.
Zunanji ritem življenja družba lahko spremeni hitro in na videz učinkovito, biološki ritmi posameznikov pa-so bolj trdovratni. Posledice porušenega naravnega dnevnega ritma pri človeku so za zdaj še bolj slabo pognane. Nekaj vemo o psiholoških težavah, ki jih lahko povzroči vsiljeni ritem, o organskih posledicah pa ne vemo tako rekoč ničesar. Pri žuželkah in tudi pri miših zamenjava dneva in noči lahko skrajša življenje za 5 do 20 odst.
Vsekakor ne bi smeli zanemarjati dejstvo, da se je človek v dolgotrajni evoluciji prilagodil 24-u; n.cmu ritmu in da se ne more preprosto prilagoditi na nov ritem, kaj šele na neurejeno menjavo spanja in bedenja. In
kasneje in se bomo naslednje jutro tudi kakšno uro kasneje prebudili. Neprijetne posledice tega premika se pokažejo v ponedeljek zjutraj, ko je naš notranji ritem premaknjen že za dve do tri ure in je torej ob sedmih zjutraj po sončnem času za nas v bistvu šele četrta zjutraj. Ponedeljkova slaba volja in jutranje zamujanje sta potemtakem naravna pojava.
Na temelju vzporedno in neodvisno potekajočih ritmov telesne aktivnosti in telesne temperature predvidevajo, da obstaja vsaj še en ritmovnik (imenovan X rit-movnik), čeprav ga še nis:o lokalizirali. Ta ritrtiovnik skrbi za ritmične pojave v telesu, kot so spreminjanje telesne temperature ali pa količine hormonov v krvi. Pri ljudeh, ki so živeli v popolnoma izliranem okolju brez kakršnihkoli informacij o normalnem 24-urnem ritmu, so ugotovili, da se ritem, spanja in ritem telesne temperature prej ali slej desinhro-nizirata.
Oba ritmovnika skupaj urtfvha-vata spontan začetek in dolžino spanja. Hipotalamični ritmovnik omogoča daljše neprekin jeno spanje, ki se začne vsak dan ob približno istem času. X ritmovnik pa vpliva na prebujanje in s tem na dolžino spanja, kar je povezano s spremembami telesne temperature. Normalno je telesna tempe-
ratura naj višja pozno, popoldan, potem pa v času noči upada do najnižje vrednosti v zgodnjih jutranjih urah. Zjutraj, v predstopnji prebujanja, začne telesna temperatura postopno naraščati in pri določeni temperaturi se spanec prekine. Tega temperaturnega ritma praktično ne moremo spreminjati, vsaj ne v krajšem obdobju, zato. se zjutraj običajno prebudimo ob istem času, tudi če smo šli spat zelo pozno in smo spali le dve ali tri ure. Prav tako je kasneje zjutraj po prebedeni noči, ko telesna temperatura že naraščg. skoraj nemogoče zaspati. Zaspanost običajno nastopi šele pozno v popoldanskem času, ko telesna temperatura začne upadati. Če gremo tedaj spat, bomo normalno spali sedem do osem ur, če pa nam uspe zaspati v času najvišje telesne temperature, bomo spali vsaj 14 ur.
Čeprav so biološki ritmi zelo togi, jih vseeno lahko postopoma spreminjamo. X ritmovnik se na primer v spremenjenem zunanjem ritmu dneva in noči začne premikati za kakšno uro na dan in v nekaj dnevih se človekov ritem spanja uskladi z zunanjimi dražljaji. To spoznanje je važno za ustrezno načrtovanje delpvnih izmen in urnikov, saj vrnitev v čase, ko se je ponoči spalo, podnevi pa delalo, verjetno ni več mogoča.
Zobna ščetka nima tradicije
Krpa za zobe
Kitajci so uporabljali in poznali zobne ščetke s seveda pravimi ščetinami že ob koncu 15. stoletja, Evropejci pa so se s to higiensko napravo • srečali šele okoli leta 1700. Čeprav zobna ščetka v svoji današnji oblikj nima tradicije, tega ne bi mogli trditi za higieno ust. Grški filozof Aristotel, ki je živel v četrtem stolet ju pred našim štetjem, je svoje učence prepričeval, naj zobe vsako jutro dobro očistijo z laneno krpo. Tudi Rimljani so zobe loščili z. mehkimi krpami. Na Kitajskem so našli dokument iz. leta 272, ki v smislu današnjih reklam priporoča prašek za čiščenje zob, ki je „bel kot sneg". Koran, sveta knjiga islama, uči, da morajo muslimani zobe negovati s prožno leseno paličico, ki je na enem koncu razcepljena v nekakšen čopič. V srednjem veku so zobe negovali s krpami, posutimi s praškom za zobe, zoper zadah iz. ust pa so uporabljali dišave iz drevesne skorje.
Rakasta morska obala
Španci so med prvimi na svoji koži občutili, da ima izkoriščanje priobalnega pasu svoje meje
Morje v španskem Sredozemlju razžira obalo in prodira vse dlje na kopno. Primorske občine, ki žive pretežno od turizma, tarnajo, Tla je njihove obale načel rak. Naj-boij ogrožena je obala od Coste Bruye do Coste del Sol. Strah pa raste tudi v tistem delu te sončne dežele, ki jo obliva Atlantski ocean. Pri Huelvi je v dolžini 50 kilometrov v morju izginil dvajsetmetrski peščeni pas. Kaže, da se morje človeku maščuje za brezobzirne posege v naravno ravnotežje.
I ernando Palao, ki ima v ministrstvu za javna dela na skrbi obale in pristanišča, odkrito priznava, da je prispelo plačilo obresti za nesmotrno izkoriščanje obal. In zares morske obale nikjer na svetu ne izkoriščajo bolj kot v Španiji. Če drugega ne. se po njej vsako leto izdivja okoli 55 milijonov domačih in tujih turistov. Pesek z obale je poleg tega prišel prav za gradnjo neštetih hotelov in vil; še zdaj vsak dan odpelje s španske obale na tisoče tovornjakov s peskom. Španci, ki so vse do pred nekaj leti težili za
Revolucionarna
avtomobilska
obutev
Izidi Štiriletnih prizadevanj st) naravnost osupljivi, med preskusi st) nove Continentalove gume zagotavljale za 10 odst, boljše vzmetenje, lego na cesti in pojem-ke na mokrem cestišču, za 25 odst. boljše lastnosti glede akvapla-ninga. za K) odst. večjo trajnost in za 15 odst. manjši kota lil ni upor.
Predvsem pa je nova pnevmatika zares nova. saj opušča nekaj desetletij uporabljano zamisel, po kateri naj pnevmatika s primerno ojačenimi robovi sedi na zunanjih robovih platišča. Nova Continen-talova pnevmatika namreč platišče objame in se nanj prilega z notranje plati.
Zamisel, ki je kol vse izjemne ideje neznansko preprosta, prinaša vrsto prednosti. Ne nazadnje bodo nove pnevmatike stale manj kot dosedanje. Novost ima veliko bolj enakomerno porazdeljeno prožnost, zalo odlično sedi na cesti. Obrablja se veliko manj. Prpv zaradi te lastnosti so se lotili izdelave novega profila, ki je lahko znatno nežnejši, daje zato boljši oprijem in bolje varuje pred akva-plgningom. Morda najvažnejša vrlina* nove pnevmatike pa se pokaže, ko jo predremo. da iz nje uide zrak. Pri sedanjih pnevmatikah-to zlasti pri večjih hitrostih ni brez nevarnosti. Nova Continen-talova guma pa se le sesede, oblo platišče se kotali po cesti' vmes pa je plast izpraznjene pnevmatike. S praznimi Continentalovimi novimi pnevmatikami so preizkusni vozniki pri 80 km na uro prevozili po nekaj sto kilometrov, pa se ni gumam potem prav nič poznalo.
življenjem v notranjosti, silijo vclaj na obalo. Že /daj živi in del na obali 40 odst. španskega prebi \alstva. leta 2000 bo ob morji živelo že 20 milijonov Špancev kar bo polovica prebivalstva. ' bližini morja je 65 odst. vs španske industrije, predvsem tež ke in kemične.
Čeprav so ekologi že /davna opozarjali na današnje posledice so jini prisluhnili šele 5 minut pret. dvanajsto. Sedanja vladaje pri ki i cala nazaj v domovino vse znan stvenike, ki se ukvarjajo z razi skovanjem morja. V Španiji do slej zanje skorajda ni bilo dela Ena prvih nalogje preprečiti izke riščanje in odvažanje peska. Pro blem je tudi v tem, da „svež pesek” po rekah sploh več n. pride do morja. Zaustavijo ir zadrže ga jezovi akumulacijski ! jezer.
Seveda se da z veliko denarj; marsikaj spet postaviti na svoj! mesto. Prvi tak primer obnovijo nega ravnotežja med morjem obalo in ljudmi je zalivček pr Malagi, kjer zaradi luke in indust rije niso več poznali plaže. Ekolo gi so s pomočjo drugih znanstve ni kov in tehnologije tako reke naredili novo peščeno plažo, k meri 40.000 kvadratnih metrov Seveda to tudi nekaj stane. Vlad* je samo za program preprečeva nja uhajanja peska v morje name nila 12 milijard pezet.
(Vir: Der Spiegel
Stroj za delanje glasu
Doslej nema mladenka govori s pomočjo elektronske naprave
Petnajstletna Angležinja 1 raeev Bates bo v kratkem govorila s pritiskom na gumbe aparata. Njen glas bo glas nekega drugega dekleta. Tračev je zaradi virusne infekcije že kot otrok ostala brez glasu. Zdaj so ji naredili žepni elektronski stroj za ..delanje glasu". Skupina strokovnjakov pri centru za komunikacijske pripomočke v Wesl Bromvvichu reda leč od Birminghama je mislila celo na to, da stroj govori z naglasom okoliša, kjer živi doslej nema mladenka.
Bioinženir dr. Clive Thurs-field, ki je vodil skupino, je izjavil, da bi bilo za Tračev psihološko najbol jše, če bi glas vzela za svojega. Zelo veliko truda so porabili za iskanje primernega glasu s pravim naglasom. ..Stroj za glas" premore besednjak, sestavljen iz 250 najbolj pogostih in uporabnih besed. Tračev izbira besede s pritiskom na številčnico. Seveda je mogoče tvoriti tudi preproste stavke.
Janez Trdina
V
Črtice in povesti	iz	n
Minili so časi, ko je bila noč za spanje, dan za delo.
' vendar celo v nekaterih zelo odgovornih službah, kakršne so na primer v letalstvu ali pa pri vzdrževanju raznih naprav, tega ne upoštevajo dovolj. Nesreča z reaktorjem na Otoku treh milj se je zgodila ob štirih zjutraj, ko je človekova budnost najmanjša in ko sta spregled ali počasno reagiranje na svarilne signale najbolj verjetna.
Človek pač ni stroj. Ne moremo ga izključiti in vključiti tedaj, ko bi kdo želel, in ne deluje v vsakem trenutku dneva enako učinkovito. Vzrok za to so prirojeni ritmovni mehanizmi, ki ohranjajo notranji, 'približno 24-urni ritem. Za uravnavanje spanja imamo dva ritmovnika. Prvi leži v hipotalamusu, nad mestom križanja vidnih živcev. V odsotnosti vidnih dražljajev uravnava spanje na 25-urni ritem. Uro, ki gre navzkriž, uravnava organizem po posebnem živčnem snopu med mrežnico in hipotalamusom.
Nagnjenje k premiku vsakodnevnega ritma spanja in bedenja postaja očitna ob vsakem koncu tedna. Če se osvobodimo budilk in zgodnjih jutranjih obveznosti, bomo spontano šli spat nekoliko
JANEZ KLEŠČAR
Oče je izvedel od drugih ljudi, da se je bil Janez zaljubil v Boltežkino Miciko; zdaj je mislil, da si je izbil sin to prazno muho iz glave. Za šalo mu je rekel enkrat: „Micika ni trapasta, ne, verjamem, da ji diši naš gruntec. Saj se poznamo, vem, da še pet goldinarjev ni imela nikoli v skrinji — to se pravi, če jo še ima — ne ta tvoja precartana Micika ne nje pikasta mati in brljava stara mati — coprnica — in tudi vse tri skupaj ne z možmi in brati vred.”
Janeza so hudo zabolele take surove besede, vendar se premaga in praša, smehljaje se, čez nekaj časa očeta: ..Slišite, ali boste res mož beseda in mi boste dali privoljenje, če vam pripeljem nevesto s pet sto goldinarji dote?
„Tu je moja roka,” odgovori starec nekoliko nejevoljno, „jaz sem mož, ne pa stara baba, ki ima vsako uro deset misli, samo nobene pametne in trdne.”
Janez se je zdaj popolnoma umiril. Čez nekoliko dni reče očetu, ko sta bila sama: ,,Oče, za nekaj bi vas prosil, pa ne bodite hudi. Toliko fantov gre zdaj na Hrvaško v šume, ali smem iti tudi jaz?”
Ves osupnjen jeclja Jakob: „Kam — naHrrrvaško? Kaj te ni sram, kaj takega ziniti?" Ali kmalu ga začne lomiti jeza, kar tresel se je: „Spaka, doma si se upijanil kruha, kajne? Pa bi se klatil rad po svetu. Zastran mene pojdi, kamor hočeš, čeprav med Cigane ali Kočevarje. Jaz ti ne branim, toda spravi se kar precej; doma nisi našel pameti, pa jo pojdi iskat
po svetu, morda jo srečaš tam doli med hrvaškimi ušmi in prašiči."
Janezu je bilo bridko pri srcu, da še nikoli ne tako, ali čeprav je očeta ljubil in spoštoval, ni mogel na noben način odnehati od svojega namena. Jakob se je dal grozno težko sprositi, da je podal sinu roko v slovo. Cel teden po ločitvi je pijančeval in preklinjal. Ker je bil sicer surov človek, zraven pa vendar poštenega in dobrega srca, ga ni trla togota ravno dolgo, marveč se mu je začelo po sinu tožiti. Ves vesel tedaj odpre njegovo pismo, pisano iz slavonskih Našic, štirinajst dni po odhodu iz domačije. Janez je dobil brez truda dober zaslužek v gozdih bogatega plemenitaša Pejačeviča. V pismu je razodeval tako ganljivo resnične občutke svoje otroške ljubezni, da je stari Jakob dobil solze v oči, ali se je kmalu zopet premagal in zarenčal: „Šema, kaj pa si se potepel, če me imaš tako rad, ti falot ti, ti hinavec ti? Pa je že prav, boš že skušal, kaj se pravi jesti ljudski kruh." Vendar mu je morala prebrati list bratova hči več ko desetkrat, dokler si ni zapomnil prav natanko vsake besedice. Čez mesec dni je pisal Janez zopet in tako tudi pozneje, če ne vsak, pa vsaj vsak drugi mesec. V vsakem dopisu je hvalil Boga za zdravje, gospodarja za pošteno plačilo in obilni zaslužek, očeta pa za vse dobrote, katere je bil prejel v domači hiši. Vselej je starec komaj čakal, da dobi list, ali odgovoril mu je malokaterikrat in vselej po svoji navadi na pol zabavljivo.
Večkrat mu je poslal sin tudi kak dar ali spomin s Hrvaškega, posebno je razveselila starca gorka
prelepa kučma, kakor jih nosijo v Gornji granici. Videlo se je očitno, da ima sina kaj rad, ali to pa ne, da bi ga bil kaj nagovarjal ali prosil, da se povrne. Za noben denar bi se ne bil hotel trdovratni Jakob tako ponižati. Nejevoljno je zamrmral včasi: „Kadar se bo naveličal ljudskih zapovedi, bo že pricapljal nazaj in še rad, še bog, če ga bom hotel vzeti zopet pod streho.” Skrivaj pa je za trdno upal, da bo Janez prišel domov z drugimi fanti vred, to je spomladi, enkrat po svetem Jožefu.
Spomlad pride, prehaja, mine, drugi fantje so se povrnili skoraj vsi, ali Janeza ni in ni. Starca se loti huda otožnost. Šel je k župniku in ga prosil, da bi mu pisal on nekoliko vrstic in ga nagovarjal tako od daleč, seve, ne naravnost, naj pride za božjo voljo že vendar enkrat domov, saj ve kam, in da mu ne bo manjkalo ne kruha ne drugih potrebnosti. Obenem prosi gospoda, naj ne pove za to pismo nobenemu človeku, da ne bodo ljudje mislili, kakor da stari Kleščar ne more prebiti brez trmastega paglavca.
Župnik se smeje in piše. Čez osem dni pride odgovor. Janez poroča, da ga zato ni domov, ker jev šumi prav poleti največ zaslužka; ker je delavcev veliko manj, se plačuje tistim, ki ostanejo, skoraj še enkrat toliko. Vendar se povrne iz srca rad, če mu oče obljubi, da se bo smel poročiti — z Boltežkino Miciko.
Ta list razdraži starca nepopisno. Zopet je cel teden popival in preklinjal. Cel mesec seje rotil, da bo zavrgel Janeza in dal premoženje bratovim otrokom.
POTA
IN STUf
EETRTK0V INTERVJU
dežurni •f		■
po	rncuj	v
SPOSOJENO TRNJE
— Dogodki v nekaterih manjših delovnih organizacijah spominjajo na film „Sola za obrekovanje”.
Velik uspeh novomeškega zastopstva v jugoslovanski reprezentanci na balkanskem prvenstvu v Grčiji — Vsi z medaljami
oh OLJNO ČRPALKO — 6. julija neti 7. in 8. uro je neznanec iz ovornega vozila črnomal jskega GOK »tivil oljno črpalko za prekucnik in jo »dnesel. Črnomaljci so oškodovani za koli 50 tisočakov, storilca pa tačas še neto iščejo.
MORAL BO PEŠAČITI — Nez-tanec je 6. julija ukradel kolo z notorjem znamke Tomos APN 4. last Darka Umeka i/ Mladetičev 7. Umek e oškodovan za 30.000 din. pa še kak »ar čevljev več bo obrabil.
ŠE ENKRAT KOLO — Brez ;olesa z motorjem je ostal tudi Frane Šuštaršič z Gorenjega vrha. S krajo ozilca je ob najmanj 20.000 dinarjev.
KONEC REKREACIJE — Novo-neščan Borut Pavlič je 2. julija ostal »rez športnega kolesa, vrednega pol-retji stari milijon. Storilca še iščejo.
Po nesreči nezavesten ležal do jutra
Avgust Poglajen.iskal zdravniško pomoč šele drugi dan
RUMANJA VAS — V soboto, ekaj pred 1 L uro zvečer, je prišlo na »kalni cesti med Dolenjskimi Topli->mi in Vavto vasjodo hude prometne esreče. 31-letni Avgust Poglajen iz tlikega Riglja seje tisti večer peljal z .ebnim avtom skozi Rumanjo vas, trn pa ga je v desnem ovinku zaradi jevelike hitrosti zaneslo na levo ban-ino in preko te po hribu navzdol. Pri tem se je avtomobil večkrat fevrnil, dokler ni obstal naslonjen na revo. Voznik Poglajen je med prev-Ičanjem padel iz vozila in obležal tzavesten. Šele proti jutru se je pre-udil iz kome in odšel do bližnje hiše ntona Zupančiča, vendar zdraviš ke pomoči takrat ni iskal. V popol-tnskih urah 8. julija pa so ga (cpeljali v novomeško bolnišnico. ier so zdravniki ugotovili hude »škodbe.
Materialno škodo so-ocenili na 40 jtočukov.
PO DOLENJSKI DEŽELI
%
Miličniki ta čas še pridno iščejo 'tolovaja, ki si je v noči na 2. julij privočil pustolovščino v Lmonmi trgovini v Vinici. Najprej je naredil pravo razdejanje po mizah in predalih in se na koncu zadovoljil s skromnimi trinajstimi stotaki, Več pa je pričakoval od vloma v bližnji bife in mesnico. Začuda so \ iseča svin jska stegna ostala nedotaknjena, zato miličniki storilca iščejo med muslimanskim življem.
Neki samozvani mehanik se je 'odločil, da si za obrt potrebna osnovna sredstva pridobi na doka j čuden način. Brežičanu Savi Rističu je v Novem mestu iz avta pobral dinamo z jermeni, razdelilec s kabli in regulator, Novomeščanu Janezu Peterlinu pa je odvil vplinjač.
Kokošji tatovi so sc preselili na trebanjski konec, kar je za novomeške rejce seveda veliko olajšanje. Tako se vsaj da sklepati po zadnjem poročilu miličnikov, ki. govori o tem, da je iz kokošnjaka Elizabete Pernik iz Trebnjega izgi-jrilo 6 mesnatih kokodajsk, ob 5 prebivalcev pa je bit tudi bližnji zajčnik.
S TOVORNJAKOM V GOZD — jubljančan Andrej Flander je 2. julija tljal tovornjak po magistralni eesti mti Zagrebu. Med vožnjo po klancu tvzdol je pri Medvedjeku zapeljal v linku na desni rob vozišča, nekaj sa vozil po njem, nato pa čez trav-ti nasip zdrknil v gozd in se s sprc-ijim delom vozila zaril v kolovozno ft. Na srečo je nastala le materialna joda, ki so jo ocenili na 400 (očakov.
Kolesa so, lastnikov ni
Kolikor koles ukradejo, toliko jih tudi najdejo, vendar je veliko teže ugotoviti lastnike — Vse več kraj v Dinosu
S tremi medaljami iz Aten
Verjetno ni težko uganiti, da je največ kraj koles in bencina?
..Poleti, ko je sezona kolesarjenja. je tatvin, ra/umljivo, največ. Začuda pa se naši občani nikakor ne morejo navaditi večje previdnosti ali pa vsaj tega, da bi si zapisali osnovne podatke o svojem kolesu, saj bi bilo tako veliko laže najti lastnika. I ako pa se nam sedaj dogaja celo. da ukradena kolesa povečini sicer najdemo, nikakor pa ne moremo najti lastnika, ki bi lahko na kakršenkoli način dokazal,daje kolo resnično njegovo.
No. ob kolesih in bencinu pa je zadnje čase vse več tudi kraj rezervnih delov, največ takih, ki jih ni v trgovinah ali pa so predragi, Najbolje občutijo to lastniki avtomobilov P-126 in katrc."
Zadnje časfc je slišati veliko tudi o krajah odpadnih surovin, še posebej v Dinosu.
..Resnično vse kaže, da so Romi namesto zbiranja zdravilnih zelišč pričeli zbirati odpadne kovine. Že to, da smo še predlani v Dinosu zabeležili vsega 2 kraji, lani 6, letos pa že na polovici leta 18, kaže. da se bodo morali v Dinosu za preprečitev teh kraj bolje organizirati. Resda so vse tatvine doslej že raziskane, največ po zaslugi ohča-nov, ki nam javijo vsakič, ko opazijo skupino Romov, namenjenih proti Dinosu. Tako se velikokrat dogaja, da tatove kar pričakamo v Dinosu. Vse to pa seveda ne more biti razlog, da v Dinosu še danes nimajo čuvajske službe in je varnost skladišča bolj ali manj prepuščena očem tamkajšnjih krajanov."
B. B.
Ni bilo sreče ne denarja
Kdo sta prebrisani Romki, ki sta ljudem obljubljali srečo, zanjo pa jemali denar, zlatnino in posteljnino?
NOVO MESTO — V torek se je iz Aten vrnilo novomeško zastopstvo, ki je konec minulega tedna sodelovalo v preprezentanci Jugoslavije na balkanskem kolesarskem prvenstvu. Papež med člani ter Glivar in Lavrič med mladinci sta tudi tokrat obdržala tradicijo, saj se domov vračata kar s tremi medaljami. Še posebej dragocen sijaj ima odličje Sandija Papeža, saj je prav on najzaslužnejši za bronasto odličje naše pomlajene članske vrste v konkurenci olimpijskih reprezentanc Bolgarije, Romunije, Grčije.in Turčije.	.
Najprej so bile na sporedu posamične vožnje članov, kjer je Sandi Papež s 5. mestom dosegel najboljšo jugoslovansko uvrstitev, poleg tega pa v sprintu le za nekaj stotink sekunde izgubil tudi medaljo. Zato pa je za veselje v, jugoslovanskem taboru posrbel Tahmajster, ki je v mladinski konkurenci posamično prikolesaril srebro, medtem ko je Lavrič pristal na 11., Glivar pa na 29. mestu.
Kot že rečeno, je bilo največ veselja prav zadnji dan prvenstva, ko smo v obeh konkurecah stali na zmagovalnih stopnicah. Najprej mladinci Glivar. Lavrič, Tahmajster in Pagon, ki so bili nekaj časa celo povsem enakovredni favoriziranim Bolgarom, vendar so morali na koncu le priznati njihovo premoč in se zadovoljiti s še zmeraj odličnim drugim mestom. Na
KOČEVSKIM NOGOMETAŠEM NI USPELO
NAKLO — V odločilni kvalifikacijski tekmi za igranje v zahodni skupini SNL so domači nogometaši opravili z enajsterico Kočevja z 2 : 1 (I : 0). Kočevci so imeli v tem srečanju veliko smole, saj so v 2. polčasu pokazali neprimerno boljšo igro od domačinov, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo. Edini zadetek za Kočevje je dosegel Rajšelj, V prvi tekmi v Kočevju so bili domačini boljši in so zmagali s 4 : 3, vendar gre končna zmaga Naklu zaradi več danih golov v gosteh.
pragu še večjega presenečenja pa je bila pomlajena članska vrsta, naslednica današnjih olimpijcev, za katero so vozili Papež, Trampuš, Marn in Cubrič. V ekipni vožnji na !()() kilometrov dolgi progi so si namreč že po prvem krogu priborili 7 sekund prednosti, vendar je ta na njihovo smolo ob Marnovi okvari kolesa skopnela. Da je bila nesreča še večja, je 40 kilometrov pred ciljem odstopil še Trampuš, tako da je vse breme padlo na Sandija Papeža. Po poročilih iz Aten je prav Papež v zadnjih 30 kilometrih z vožnjo na čelu ekipe prispeval največji delež, da je naša ekipa še osvojila bornastoodličje pred
DOPISNIKI
JAVLJAJO
• LVD Partizan iz Leskovca je bil organizator streljanja z vojaško-puško. Prepričljivo je zmagal Drago Imperl s 192 krogi, 2. je bil Zokalj s 180, 3. pa Salmič s 163 krogi.
• V počastitev praznika KS Drnovo je bila organizirana kolesarska dirka, na kateri je med 26 tekmovalci zmagal Bregar i/ Loga, 2. je bil Gorjanc iz Novega mesta, 3. Podbršek iz Drnovega.
• Leskovčani so v počastitev dneva samoupravljalcev pripravili rokometni turnir veteranov, na katerem je bila 1. Dobova, 2. Krmelj, 3. Lcsko-
najboljšo olimpijsko vrsto Romunije, ki je za našimi zaostala domala štiri minute, medtem ko je le slabih 30 sekund delilo Papeža in tovariše do srebra, minula pa do zlate medalje, ki bi ob malo večji sreči tokrat nikakor ne bi bila nedosegljiva.
B. B.
Novomeški atleti drugi po 1. kolu
V soboto je bilo v Ljubljani 1. kolo ekipnega prven- stva SRS_____________________
LJUBLJANA — Po številnih zapletih — enega so ..prispevali" tudi novomeški atleti z grožnjo o nenasto-panju zaradi nekompletnc ekipe —je bilo v soboto v Ljubljani vendrle na sporedu L kolo‘ekipnega prvenstva Slovenije v atletiki. Novomeška vrsta je startala zelo dobro, saj so fantje po
I. kolu z48 točkami na 2. mestu za Velenjčani, ki so zbrali 55 točk, in pred Ljubljano (45). Gorico, Mariborom (oba po 43,5) in Olimpijo (35 točk), medtem ko so dekleta s 26 zbranimi točkami na 5. mestu.
Zagotovo je v soboto najbolj prijetno presenetil Novomeščan Darko Cujnik, ki ne leda je zmagal v metu kopja s 66,96 metra, pač pa je bil prvi tudi v teku na I00 metrov s časom
II,0, ki jeza bežigrajsko stezo po mnenju strokovnjakov izredno dober. Od boljših dosežkov novomeške vrste naj omenimo še 2. mesto Gabrijela na 400 metrov z 52,2, Sikonja je bij prav tako drugi na 800 metrov z 1:53,5, medtem ko je Primc zmagal v metu diska s 46.26 metra.
Omerzel novi republiški prvak
5. dirko DP v Krškem v speedwayu dobil Horvat (Lendava) in ujel Pavlica
KRŠKO — Na sobotni zadnji dirki za republiško prvenstvo v speedvvavu na Stadionu Matije Gubca v Krškem je bilo več kot 1.000 gledalcev priča več padcem in okvaram motorjev, zato je bila dirka s precej preobrati toliko bolj zanimiva. Čeprav je domačin Krešo Omerzel padel na uradnem treningu in se lažje poškodoval, je vendarle nastopil in si s srčnimi vožnjami priboril zmago na zadnji dirki in s tem tudi naslov republiškega prvaka z vsemi možnimi 45 točkami.
Drugi Krčan Zvone Gerjevičsi je s 3. mestom priboril v končni razvrstitvi naslov podprvaka s 36 točkami, v soboto drugouvrščeni Radgončan Kocmut pa je na koncu republiškega prvenstva pristal na 3. mestu s 34 točkami.
Na nedeljski dirki za državno prvenstvo je novi republiški prvak Omerzel v neposrednih obračunih premagal doslej vodilnega v DP Pavlica in tudi lanskega državnega prvaka, sicer klubskega tovariša Jožeta Žiberta. V nedeljo pa seje odlikoval Horvat iz—Lendave, ki je premagal vse tekmece in zasluženo osvojil I. mesto, za točko pred Omerzelom s 14 točkami, 3. Pavlic pa je zbral 11 točk. To je Pavlicu zadoščalo le. da je ostal vodilni tekmovalec po 5. dirki DP s 60 točkami, kolikor jih je zbral tudi nedeljski zmagovalec v Krškem Horvat. Tretji. Kocmut, ima 58 točk. od 4. do 6. mesta pa sledijo trije Krčani. Omerzel (57). Žibert 152) in Gerjevič (50 točk). Boj za državnega prvaka bo očitno silno zanimiv!
P. PERC
Zdravko Črv: „Še zmeraj velja, da je struktura kaznivih dejanj v največji meri odvisna od razmer na trgu.”
datkov. Kajti mirno lahko trdim, da kaznivih dejanj ni prav nič manj, nekatera pa so celo skokovito porasla, denimo tatvine, ki jih je bilo v teh šestili mesecih 446. kar je verjetno rekordna številka.”
NA SREČO BREZ ŽR I EV — Zaradi nepravilno naloženega tovora seje pred dnevi v Novem mestu v križišču pri Krki prevrnil tovornjak. V ovinku je tovor zdrsnil na eno stran in avto se je znašel na boku. Tokrat na srečo ni bilo ne žrtev ne ranjenih.
nekaj kosov posteljnega perila in celo nekaj zlatnine.
Res. da časi niso postlani z rožami in da marsikoga zanima, kaj ga čaka jutri, pa zato vendarle ni treba nasedati zvijačam prerokovalcev. Verjamete ali ne. omenjeni Romki sta od občanov jemali denar, perilo in zlatnino z izgovorom, da bosta vse to shranili do' naslednjega dne in preko teh predmetov zagotovili lastniku in hiši srečo in zdravje. Ni jih bilo malo, ki so jima zaupali in ostali dolgih nosov potem, ko so ugotovili, da sta ženski izginili z blagom in denarjem vred.
Po doslej zbranih podatkih sta Romki iz sosednje republike, ena je stara okoli 50, druga pa 25 let. Delavci novomeške UNZ prosijo vse. ki bi ju opazili, da to sporoče najbližji postaji milice ali UNZ Novo mesto, prav tako pa prosijo še vse morebitne oškodovanec. ki so nasedli zvijači in goljufiji, da sc javijo postaji milice ali UNZ.
DVORANA ZAPRLA VRATA ŠPORTNIKOM — Vsega 7 let stara novomeška športna dvorana pod Marofom je morala prejšnji teden zapreti vrata športnikom. Vzrok: dotrajana in ponekod že kar gnila parketna tla, ki jih bodo morali zamenjati z novimi. Vprašanje je le, ali bodo dela končana do 15. avgusta, ko naj bi rokometna zveza dvorano registrirala za igranje tekem v drugoligaški konkurenci. Upajmo, da ne bodo ponovno najkrajše potegnili nič krivi športniki. (Loto: B. Budja)
TURNIR ZA PRAZNIK
ŽUŽEMBERK — Na tradicio- -nul nem odbojkarskem turnirju v počastitev krajevnega praznika Žužemberka so se 7. julija pomerila ekipe Partizana iz Mokronoga, Pionirja.in dveh ekip Partizana iz Žužemberka. Številne gledalce je še posebej navdušila linalna tekma med ekipo Pionirja in domačini, ki so kljub težkim pogojem pokazali pravo borbeno odbojko. Turnir so dobili igralci prve ekipe Partizana Žužemberk, Pionir je bil drugi. Partizan Mokronog tret ji in ekipa Žužemberka II zadnja.
Zmagoslavje Novomeščanov
Kolesarske dirke po Beli krajini se je udeležilo 150 kolesarjev — Tudi iz Hrvaške in BiH
ČRNOMELJ — V sredo, 4. julija, se je v vožnji jjo Beli krajini s startom in ciljem v Črnomlju pomerilo 150 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in I lercegovine. V drugi dirki po Beli krajini in prvi za memorial Dušana Reščiča so nastopili mlajši in starejši pionirji, mlajši in starejši mladinci ter člani. Med njimi gre pohvaliti vzoren nastop Novomeščanov, a tudi Metličani, ki so v tekmovalnem kolesarjenju šele začetniki, saj trenirajo komaj nekaj mesecev, so dokazali, da je z njimi že moč resno računati.
Kolesarji so najprej vozili na krožni progi Črnomelj — Gradac — Semič — Gaber ter po partizanski magistrali v Črnomelj. V vsakem krogu je bil gorski cilj v Gabru ter leteča cilja v Semiču in Črnomlju, popoldne pa je bila za mlajše in starejše mludince ter člane dirka na kronometer na 5
kilometrov dolgi progi. Omeniti velja, da Novomeščan Smole, kije bil drugi v članski ekipi, zaradi bolezni ni tekmoval v dirki na kronometer ter Novak, ki je v dirki na kronometer med člani zmagal, pa je imel na krožni progi smolo, saj je padel.
Rezultati: pinirji A (23 km): I. P. Judež, 2. Zaletelj, 3. R. Judež (vsi Novo mesto), pionirji B (23 km); L Bole (Astra), 2. 2 mm (Metlika). 3. Falič (Astra), mlajši mladinci(52 km): L Bonča (Sloga Idrija), 2. Štraus (Astra), 3. Štangelj (Novo mesto), starejši mladinci: 1. Ugrenovič (Rog), 3. Papež D. (Novo mesto), 5. Božič (Novo mesto), člani (104 km): L Povirk (Astra), 2. Smole (Novo mesto), 3. Durak (Bihač).
V dirki na kronometer je pri starejših mladincih osvojil 2. mesto Novomeščan Božič, Novak pa je bil pri članih prvi. Na letečih ciljih je pri starejših mladincih osvojil največtočk Darko Papež (NM),,pri članih pa Brako Bojane (NM).
NOVO MESTO — Tudi prvih šest mesecev letošnjega leta je prineslo novo potrdilo ugotovitvi, da strukturo kaznivih dejanj v veliki meri odrejajo razmere na trgu. Kako si drugače razlagati trditev Zdravka Črva, pomočnika komandirja novomeške postaje milice, da beležijo letos rekordno število tatvin koles, koles z motorjem in seveda bencina.
..Številke za letošnje prvo polletje kažejo sicer, da se je število kaznivih dejanj splošne kriminalitete zmanjšalo, saj jih imamo za lanskoletno enako obdobje v pisanih 899, letos pa le 751, vendar greto na račun letos nekoliko drugačnega vodenja statističnih po-
ZARADI PREHITRE VOŽNJE NA LEVO
SREBRNIČE — 23-letni Marjan Metcljko iz Črnomlja se je 3. julija peljal z osebnim avtom po regionalni cesti od Straže proti Novemu mestu. Pri Srebrničah ga je zaradi prevelike hitrosti pričelo na mokrem vozišču zanašati, pri tem pa je zapeljal na levo stran ceste in trčil v avtomobil, ki ga jg nasproti pripeljal Ljudevid Jelonjič iz Travnika. V hudem trčenju so se huje poškodovali voznik Metcljko, njegova sopotnica Elizabeta Metcljko in sopotnik v Jelonjičevem avtomobilu Vlado Kepic iz. Travnika. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju. Materialne škode je za 250 tisočakov.
ČRNOMELJ — Res smešno naivni znajo biti dandanes še nekateri! Dokaz temu je primer iz Črnomlja, kjer sta pred dnevi dve prebrisani Romki izvabili od tamkajšnjih prebivalcev več gotovine.
S KOLESOM PADEL PO CEST I — Jože Gerzetič iz Kvasice se je 7. julija peljal na kolesu z motorjem iz C momlja proti Kvasici. Pri romskem naselju v Kanižarici mu je z desne strani zavil na cesto Janez Potokar iz Lokev, ki je vozil proti Črnomlju.
Potokar je Gerzetiču zaprl pot. tako da ta navzlic zaviranju trčenja ni mogel preprečiti, marveč je padel in se poškodoval.
IIK PRED S TARTOM_ — Kolesarske dirke za memorial Dušana Reščiča s st.1Jr,0.n? c'*icm v Črnomlju se je udeležilo 150 tekmovalcev. Novo-meščani in tudi Metličani (v ospredju) so dokazali, da so v dobri telesni pripravljenosti in kos ostalim slovenskim kolesarjem (Eoto: M. Bezek)
ZLETEL S CESTE
CEROVEC — 35-1 etni Fehrat Diz-darevič iz Volčjega potoka se je 8. julija okoli 19.30 peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Cerovcu je v desnem preglednem ovinku prehiteval drugo vozilo, pri tem pa je zapeljal na levo bankino in čeznjo se je vozilo po strmem bregu večkrat prevrnilo. Pri nesreči so se poškodovali voznik in sopotnika Zaril' Bečirovič in Marat Čovič. Materialno škodo so ocenili na 500.000din.
8
DOLENJSKI UST
Št. 28 (1822) 12. julija 1984
SMRT KOLESARJA NA TIRIH
ŠENTLENA RT — V nedeljo okoli 16. ure se je na železniškem prehodu v Šemlenartu smrtno ponesrečil 57-letni kolesar Mihael Urek iz Brežine 108 pri Brežicah. Urek seje tistega dne peljal s kolesom med Brežino in Sentle-ntfrtom, na železniškem prehodu pa ni upošteval spuščenih polzapornic, pač pa je zapeljal mimo njih na tire. Takrat je iz smeri Dobove pripeljal vlak, ki je kolesarja zadel, tako da je bil ta na mestu nesreče mrtev.
TRIJE RANJENI V TRČENJU
BRESTANICA — 18-letni Anton Kozole iz Kremena pri Krškem seje 5. julija ob 21.15 peljal z osebnim avtom iz Krškega proti Senovemu. Pri elektrarni v Brestanici je zavil na levo stran vozišča v trenutku, ko je nasproti s kombijem pripeljal Jože Župevc iz Gorice pri Brestanici. V trčenju se je Kozole hudo poškodoval, laže pa voznik Župevc irt sopotnica Ivanka Zupevc. Obstaja sum, da je KoZole vozil vinjen. Materialno škodo so ocenili na 100.000 din.
ife, -- *
Brigadirji čistijo pašnike
ALI JE KAJ TftDEN MOST? — Če to vprašanje velja za most čez Lahinjo pri Geršičih, je odgovor: ne! Ne samo da ni trden, marveč se tako rekoč podira in vsaka vožnja z avtom čezenj je nevarna pustolovščina. Most je zaradi dotrajanosti že leto dni zaprt za ves promet, vendar ga ljudje iz te vasi še vedno uporabljajo, saj bi sicer morali do Podzemlja, kjer je šola, trgovina, avtobusno postajališče in še kaj, daleč okoli. Očitno je, da se bo most slej ko prej podrl in kaj lahko pride do nesreče. Edina rešitev je gradnja novega mostu, ta pa bi po predračunu iz lanske pomladi stal 17 milijonov dinarjev. Tega denarja pa nima ne metliška komunalna skupnost, kaj šele krajani KS Dobravice.	'•j*
Pripravljeni na žrtve tudi danes
Posavski predvojni komunisti in spomeničarji v Krškem o sedanjih razmerah in napakah v polpreteklosti, ki jih ne bi smeli ponoviti
KRŠKO — Borci razumejo naš položaj, zaostrene gospodarske razmere, precej pa je kritike, ker še nihče ni bil klican na odgovor. Borci odločno zavračajo, „da smo vsi krivi za tako stanje. Naša nadgradnja bi morala vedeti, do kod bi lahko šli!”
Te in še bolj klenp besede so prišle iz ust petih posavskih predvojnih komunistov in spomeničarjev, ko so se pred dnevom borca 2. julija udeležili v Kršk em tovariškega srečanja, kijih je zanje pripravil Medobčinski svet Zveze komunistov Posavja. Sekretar MS ZK Valentin Dvojmoč je v krajših uvodnih besedah orisal poslovanje posavskega združenega dela v letošnjem prvem trimesečju, pri čemer je med drugim poudaril, da zalog gotovih izdelkov v Posavju praktično ni. To pa je dobro, saj je najslabše, če ni dela.
• Ni mobilizacije brez javne informacije. To so poudarili predvojni komunisti in spomeničarji iz Posavja Dušan Deja-novič, Jože Rakuša, Marija Rebršak^ Marjan Seliškar in Dušan Zunič na srečanju v Krškem. Javnost dela in informacij je za mobilizacijo širokih množic slej ko prej nuja.
Predsedniki občinskih odborov ZZB NOV in predstavniki občinskih komitejev ZK so se lahko znova prepričali, da predvojni komunisti in spomeničarji dobro poznajo družbenogospodarske razmere in da so za premostitev sedanjih težav znova pripravljeni na veliko odrekanja. Pripombe borcev v preteklosti marsikdaj niso bile upoštevane, zato tudi Obrov-ci, Feniji, Ina—Nafta Lendava in njim podobni ..prosluli" gospodarski giganti niso potegnili našega voza napredka naprej, ampak so ga celo močno zavrli. Brez takih povsem zgrešenih, bolj političnih naložb bi bila lahko Jugoslavija vrt, ki bi dajal trikrat več hrane kot zdaj. Tozdiranje je marsikje izmaličeno, saj so tozdi postali delovne organizacije, ki ne poznajo nobene solidarnosti, so povedali borci. Ni prav, da nenehno zahtevamo stabilizacijo od delavca, ne preverimo pa, kaj počne podzemlje špekulantov — bogatašev, ki bogati na tuj račun.
Prelivanje sredstev za priznavalnine borcem v Sloveniji je nujno, res pa' je tudi, da je kljub enotni ugotovitvi, da
ugled borčevske organizacije raste, borcem prizadejal nove rane novi zakon o invalidskem zavarovanju borcev, namesto da bi pomagal zaceliti stare rane iz časov revolucionarnega delovanja in osvobodilnega boja.
P. PERC
35 let Avta Kočevje
KOČEVJE — V soboto, 7. julija je delovna organizacija Avto Kočevje praznovala 35-letnico obstoja. Osrednja proslava je bila v Seškovem domu. Na njej je o razvoju delovne organizacije govoril direktor Danilo Vučič, v kulturnem delu programa pa so sodelovali Marjan Kralj, Ladko Korošec, Rajko Koritnik, Boris Kralj, Milena Morača, Silvester Mihelčič in kočevski moški pevski zbor.
Na svečanosti, ki so ji poleg članov kolektiva prisostvovali še predstavniki 'domačih in tujih poslovnih partnerjev ter drugi gostje, so podelili tudi jubilejne nagrade. Za 30 let dela pri Avtu sta ju prejela Pavle Trobec in Polde Kusterle; za 20 let dela je bilo podeljenih 6, za 10 pa 19 nagrad. Nadalje sta prejela Mercedesovi znački za milijon prevo-
CRNOMALJSKI BRIGADIRJI V NEDELJO NA GORIČKO
ČRNOMELJ — V nedeljo, 15. julija, bo odšla v drugo izmeno M DA Goričko 84 mladinska delovna brigada Milke Šobar-Nataše iz Črnomlja. Čeprav je v začetku evidentiranja kazalo, da brigada ne bo popolna, so se odgovorni zelo potrudili, tako da je sedaj brigada s 43 brigadirji več kot popolna. Brigadirji — največ med njimi je srednješolcev — bodo na akciji širili ceste in urejali bankine. Ker bo večina med njimi odšla-na delovno akcijo prvič, so v Črnomlju pripravili zanje usposabljanje: preteklo soboto so prebili na trasi skupaj z udeleženci MDA Bela krajina 84.
NOGOMET ’ V BIRČNI VASI I
BIRČNA VAS — Nogometni klub Birčna vas prireja v nedeljo, 15. julija, ob 8.30 uri nogometni turnir za prehodni pokal. Vabijo vse nogometne klube Dolenjske, da se prijavijo do nedelje do 8. ure na igrišču. Za sodelovanje je treba vplačati 600dinarjev, in to ob prijavi na igrišču. Za ljubitelje nogometa pa bo.ob igrišču poskrbljeno /a hrano in pijačo.
Z BALKANSKEGA PRVENSTVA
ATENE— Papež med člani ter Glivar in Lavrič med mladinci, ki so konec minulega tedna nastopili v dresu z državnim grbom na balkanskem kolesarskem prvenstvu v Grčiji, so sc v torek vrnili domov kar s tremi medaljami. V mladinski konkurenci sta namreč Glivar in Lavrič prispevala odločilen delež k ekipnemu drugemu mestu Jugoslavije za Bolgarijo ter pred Romunijo, Grčijo in Turčijo, mtjdtem ko je bil Sandi Papež v članski vrsti tisti, ki je po poročilih iz Aten najzaslužnejši za bronasto odličje jugoslovanske vrste.
KRŠKI ROKOMETAŠI BREZ TRENERJA
KRŠKO — Po ukinitvi medrepubliške »rokometne lige so se krški rokometaši znašli v precejšnjih škripcih. Ne le, daje več igr-ralcev zaprosilo za izpisnico, pač pa je tudi trener Kovač z zadnjim kolom minulega prvenstva prenehal voditi ekipo. Krčani se tačas dogovarjajo z Janezom Simončičem, trenerjem Sevnice, ki sc je po reorganizaciji lig znašla v najnižjem tekmovanju, da prevzame njihovo ekipo. Če bodo razgovori uspešni, so v Krškem prepričani, da se jim prihodnjo sezono ne bo potrebno bati za obstanek v republiški ligi.
J. ARH
Mladinske delovne brigade bodo letos očistile 10 ha pašnikov
STARI LOG, KOČEVJE — Mladinske delovne brigade, ki sicer sodelujejo na zvezni delovni akciji Suha krajina 84, bodo že tretje leto zapored sodelovale pri čiščenju pašnikov v okolici Starega Loga. Letos bodo očistili 10 hektarov pa-»šnikov, vseh za pašo uporabnih površin pa bo poslej okoli 90 hektarov.
Kot je povedal Aloj/ Vidic, direktor tozda Govedoreja, bodo brigadirji opravili zelo zahtevna dela. Posekali in sežgali bodo grmičevje, mlado grmovje pa bodo celo izkopali. V Govedoreji pravijo, da bodo na ta način za kmetijstvo usposobili okoli 90 hektarov pašnikov. Zdaj je na teh pašnikih že 300 glav živine, prihodnje leto pa jih bo že 400. Poleg del na pašnikih bodo brigadirji sodelovali tudi pri gradnji rezervoarja, vodovoda in napeljavi vodovodnega omrežja po naselju in med kmetijskimi objekti. Samo vrednost del na pašnikih bo višja kot poldrugi milijon dinarjev.
Seveda pa bo še največ vredno, da bodo te površine spet uporabne za kmetijsko pridelavo. Ruša se z gnojenjem vse bolj kultivira, tako da bo po dveh letih popolnoma uporabna za pašt>. Proizvodnja, oziroma prireja mesa pa je na ta način veliko cenejša. Gre namreč za celodnevno pašo, pri kateri ne uporabljajo dodatnih krmil. Pri kilogramu prirasta imajo kar 70 dinarjev ostanka čistega dohodka. Mala živina pa pridobi na teži sleherni dan po 60 dag.
Prihrankov je še več, kot jc videti na prvi pogled. Pri takšnem načinu reje živine je namreč potrebne manj delovne sile. Zdaj za čredo 330 glav živine skrbita le dva živinorejca, medtem ko jih je bilo prej pet. Seveda takšno usposabljanje pašnikov ni čisto zastonj. Potrebno je bilo zgraditi ograje, gnojiti z umetnimi gnojili. Končni učinki pa bodo seveda veliko večji, kot so bili stroški. In kar je najbolj zanimivo, za tak način reje živine se zanimajo tudi zasebni kmetje, ki že posnemajo družbeni sektor.
J. S.
ženili km Milan Rep in Jože Canjko, za petsto tisoč prevoženih km je bilo podeljenih 28 značk, za sto tisoč km pa 10 značk.
Za izredno prizadevno in vestno delo so prejeli za nagrado ročne ure Nada Kozina, Franc Miklič, Anton Goreč, Ludvik Slak, Martin Kajfež, Slavko Novak, Franc Kordiš in Mirko Vukovič.
Pisna priznanja in plakete za dosedanje uspešno sodelovanje so podelili devetim posameznikom in firmam, od tega štirim domačim in petim iz tujine.
J. P.
PRAZNIK ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
ČRNOMELJ — V počastitev praznika šoferjev in avtomehanikov in v okviru praznovanj 40. obletnice I. zasedanja Snosa bo v soboto. 14. julija, v Črnomlju regijska proslava združenj šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM). Poleg dolenjskih ZŠAM so povabljeni tudi predstavniki tovrstnih združenj iz vse Slovenije. Ob 1,7. uri bo izpred osnovne šole v Zupančičevi ulici krenila parada v jurjevanjsko drago, kjer bo na svečanosti govoril sekretar zveze ZŠAM Slovenija Zvone Kržišnik. Po kulturnem programu, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor Bell, folklorna skupina Zeleni Jurij in godba na pihala, bo tovariško srečanje.
NA PREHODU ZA PEŠCE ZBIL OTROKA
KRŠKO — V ponedeljek, nekaj čez
10.	uro, je Krčan Roman Mehelin na prehodu za pešce na Cesti 4. julija z avtomobilom zbil 9-letno Natalijo Levičar. Dekletce se je ob tem hudo poškodovalo in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Kot kaže, je do nesreče prišlo nekaj zaradi prevelike hitrosti avtomobila, nekaj pa zaradi premajhne pazljivosti Levičarjeve, ko je stopala na cesto.
Elektroinstalacije Nikola Hren, elektroing. 68330 Metlika Mestni log 3
Izvajam elektroinstalacije v hišah, industrijskih prostorih, stanovanjskih blokih. Garantirana kvalitet^ in rok.
489/28-84
Dom počitka Impoljca Sevnica
objavlja
prosta dela In naloge
1. treh negovalk
(za nedoločen čas)
2. strežnice
(za določen čas)
Pogoji za sprejem:
Pod 1: končano dveletno usmerjeno izobraževanje za bolničarje
Pod 2: končana osnovna šola in dve leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Dom počitka Impoljca, 68290 Sevnica. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po objavi.
487/28-84
POPRAVEK Vzgojnovarstvena organizacija Novo mesto, p. o. Ragovsaka 18
Oglas, objavljen 6. 7. 1984, za prosta dela in naloge
1. vodja zdravstve-no-higienskega režima
in
2. pedagoški vodja
se dopolni: „zaželen je opravljen šoferski izpit B kategorije".
486/28-84
Št. 28 (1822) 12. julija 1984
Osnovna šola 29. oktober Šmarjeta
razpisuje dela in naloge za nedoločen čas
— učitelja za angleški jezik
— učitelja za likovno
— tehnično vzgojo —• učitelja za glasbeno vzgojo
Pogoj: končana PA ustrezne smeri.
Rok prijave 8 dni po objavi razpisa.
Stanovanj ni!
475/28-84
Labod tovarna oblačil Novo mesto TOZD Temenica Trebnje
objavlja
prosta dela in naloge
1. tehnologa-kontrolorja
2. brigadirja šivanja
3. kurjača-vzdrževalca strojev
4. vzdrževalca strojev
5. več tekstilnih konfekcionarjev
Pogoji:
1. za tehnologa-kontrolorja:
VI. stopnja strokovne izobrazbe konfekcijski inženir in 1 leto delovnih.izkušenj ali V. stopnja strokovne izobrazbe konfekcijski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj,
2. za brigadirja šivanja:
V. stopnja strokovne izobrazbe tekstilno-konfekcijski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj na delih brigadirja šivanja ali IV. stopnja strokovne izobrazbe krojač in 3 leta delovnih izkušenj na delih brigadirja šivanja,
3. za kurjača-vzdrževalca strojev:
IV. stopnja strokovne izobrazbe poklicna šola kovinarske smeri in izpit za kurjača parnih kotlov,
4. za vzdrževalca strojev:
IV. stopnja strokovne izobrazbe poklicna šola kovinarske smeri in 1 leto delovnih izkušenj na področju vzdrževanja konfekcijskih strojev,
5. za tekstilnega konfekcionarja:
III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe krojač ali delavec, ki si je z delom pridobil delovne izkušnje za šivanje konfekcije.
Za vsa razpisana dela in naloge bo poskusno delo trajalo 3 mesece, delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Labod, tovarna oblačil, Novo mesto, TOZD Temenica Trebnje, Stari trg 50, Trebnje.
478/28-84
Osnovna šola XV. SNOUB Belokranjska v Metliki
razpisuje javno licitacijo
za prodajojdostavnega osebnega vozila
kombi ZASTAVA 435 K, letnik izdelave 1980, 850 ccm, rdeča barva, registriran do 17. 9.1984, vozi ga lahko voznik amater.
Izklicna cena: 100.000 din
Licitacija bo v torek, 17. julija 1984, ob 8. uri zjutraj v šolski zbornici. Zasebniki morajo pred začetkom licitacije položiti v tajništvu šole polog v višini 10% izklicne cene. Ogled vozila bo možen v ponedeljek, 16.7., in eno uro pred licitacijo na dvorišču za šolr. Prodaja bo izvršena po načelu „ogledano-kupljeno” in poznejših reklamacij ne bomo upoštevali”.
480/28-84
PETROL
Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na debelo PE Novo mesto
razglaša
prosta dela in naloge
samostojnega prodajnega referenta v skladišču Kočevje
Pogoji:
— štiriletna srednja šola
— zahtevana triletna praksa
Dela in naloge se združujejoza nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 8 dneh po objavi tega oglasa na Upravo poslovne enote Novo mesto, Cesta herojev 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
477/28-84
1			1
Mercator			
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije Mercator — Preskrba, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o. Krško,
objavlja
prosta dela in naloge natakarja
v posl. št. 40 Gostilna Krško za nedoločen čas.
Pogoji:
kvalificiran natakar poskusno delo 30 del. dni
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi i dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
476/28-84
'f
- Vi
DOLENJSKI LIST
SGP PIONIR NOVO MESTO, TOZD MKI
vam nudi v nakup rabljene poslovne prostore, zgrajene na Adamičevi ulici v f Novem mestu, komunalno urejene in takoj uporabne. Lokacija je tako rekoč v središču mesta in odmaknjena od glavnega prometa.
Opis:
— stavbišče hiše v izmeri 503 m2
— 2 zgradbi v skupni izmeri 190 m2 ‘
— dvorišče v izmeri 1432 m2 ali skupaj 2125 m2
* Prostori in lokacija so primerni za
— poslovne prostore, servisno dejavnost, skladišča, opravljanje obrti itd.
Vse informacije dobite na našlov: SGP PIONIR, Kettejev drevored 37 (oddelek lastnih investicij) ali po telefonu 21-826 interna 392 POKLIČITE NAS!
EXPRESS COLOR
Novo v Novem mestu
— Razvijanje vseh vrst barvnih negativ filmov
— Izdelava barvnih fotografij vseh formatov v zelo kratkih rokih
— Če proces razvijanja dovoljuje dobite film in fotografije v 24-tih urah
Na razvijanje sprejemamo tudi filme poslane po pošti. Fotografije pa pošiljamo po povzetju.
V ateljeju fotografiramo v barvah:
— poročne fotografije
— družinske fotografije
— portrete
— barvne povečave
— fotografije za dokumente
Kvaliteta zagotovljena! Se priporoča COLOR LABORATORIJ FOTO „ADI"
Vrhovčeva 5, 68000 Novo mesto
telefon: (068) 21-928
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n. sub. o., DSSS
objavlja
prosta dela oz. naloge:
— vodenje knjigovodstva kupcev
Pogoji:
— ekonomska srednja šola
— 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerja bo sklenjeno za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gubčeva 15, z oznako: ..Komisija za medsebojna razmerja".
479/28-84
ABC Pomurka delovna organizacija „TABOR”
61290 Grosuplje, Adamičeva 14 Trgovina, gostinstvo in turizem n. sol. o.
telefon: (061) 772-315, 772-120
objavlja
prosta_ deta in naloge
več kuharjev in natakarjev za poslovne enote na območju Grosupljega.
Možnost zaposlitve v strežbi nudimo tudi pripravnikom, ki so končali program usmerjenega izobraževanja za trogovinsko dejavnost ter so se pripravljeni preusmeriti. Osebni dohodek je okrog 20.000,- din. Kandidatom nudimo možnost stanovanja v samskih, oziroma skupinskih sobah.
Ponudbe sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi.
DO Varnost, o. sub. o.,
TOZD Varovanje premoženja Kočevje,
0. sub. o.
vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil
1. varnostnika — več delovnih mest za območje občine Kočevje, Ribnica in dela Cerknice
2. varnostnice — dve delovni mesti
Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. dokončana osnovna šola (za varnostnice poklicna ali srednja izobrazba)
2. primerne moralno-politične kvalitete
3. uspešno opravljen preizkus znanja
4. izpolnjevanje pogojev po pravilniku o organizaciji službe varovanja materialnih dobrin v organizacijah, združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti OZD ki opravljajo storitve varovanja (Uradni list SRS št. 41/83).
Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen , po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitevsredstevza osebne dohodke in skupno porabo. Rok prijave je 8 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja Kočevje, Kidričeva št. 8. Prijavljen^ kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh.
483/28-84
Hišo gradimo le enkrat
Informacije: SGP PIONIR, Ljubljanska c. 3, Novo mesto, tel. (068)23-686
Pokličite nas!
Gradnjo spremlja vrsta težav, ki sepričnožez nabavo in izbiro gradbenega materiala.
Zaupajte nam svoje želje!
SGP PIONIR iz Novega mesta vam nudi v nakup zaprte lokale zgrajene do 4. faze v naselju Cesta herojev za razne uslužnostne namene in sicer:
— 2 lokala v velikosti 150 m2 oz. 1 lokal v izmeri 300 m2,
— 1 manjši lokal v velikosti 25 m2.
Posebej želimo opozoriti, da imamo na zalogi celoten program termoizolacijskega materiala (Novoterm, Tervol, Perlit, Termon), betonsko železo različnih profilov, 8-valne salonitne plošče, dimnike za centralno ogrevanje, steklene prizme, samokolnice in drugo.
V našem servisu lahko hitro in ceneje zamenjate rabljeni avto iz
programa IMV RENAULT.
Vse informacije v Avtoservisu Pionir Ločna 48 tel. 23-421, 21-243
POKLIČITE NAS!
Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst gradbenega materiala iz našega prodajnega programa. Kupcem nudimo brezplačen izračun količin potrebnih posameznih materialov na osnovi načrtov.
Vse od temeljev do strehe v prodajalni gradbenega materiala.
Organizirana dostava na gradbišča
■p OPEKARNE ZALOG p o.
BBS NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22 - 291
AVTOSERVIS
STARO ZA NOVO
hitro in ceneje do novega avtomobila
Mora
DOLENJSKI LIST
Št. 28 (1822) 12. julija 1984
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre
NEŽKE ANDREJČIČ
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali med njeno hudo boleznijo. Zahvaljujemo se sestram iz Škocjana, ki ste ji bile vedno v pomoč. Prisrčna hvala duhovniku za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem!
Komljaneevi: sestra Marija z otroki, Ivan, Lojze, Mari, Stane, Franci z družinami
.V SPOMIN
15. julija bo minilo tri leta, odkar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak
LOJZE
UDOVČ
z Malkovca 10
Nekatere rane tudi čas ne zaceli, Spomin nate, Lojze, bo vedno ' živ. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
TONETA VALENTINČIČA
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste našega Toneta spoštovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni predobrim sosedom iz ulice Nad mlini, borcem Gorjanskega bataljona, ZZB, DU, Sob Novo mesto, kolektivoma SŠPTNU in SSGT, govornikom, pevcem in godbi.
Valentinčičevi Novo mesto, 7. 7. 1984
ZAHVALA
V 95. letu je za vedno odšla od nas k večnemu počitku naša draga in skrbna mama in stara mama
IVANKA HORVAT
iz Tanče gore 20
Zahvaljujemo se sosedom za vso pomoč in prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala vsem za cvetje, ki ga je pokojna vedno tako ljubila. Lepa hvala pevcem iz Dragatuša in župniku Rusu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Fani z družino in ostalo sorodstvo
Z A 11 V A L A
V 79. ietu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
NEŽKA DRČAR
iz Podgore 31
Zahvaljujemo se vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, za drovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala DO Novoles tozd TVP in LB TDB Novo mesto. Iskrena zahvala vsem trem župnikom za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Tone, Ivan in Stefan z družinami ter ostalo sorodstvo
Umrl je
JANEZ
KREGULJ
borec od leta 1943
Žalujoči: brat Franc, Jože, sestre Marija, Nežka, Ivanka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zahrbtna bolezen nam je iztrgala iz naše sredine — komaj v 52. letu starosti — našega dragega možu, očeta, brata in starega očeta
FRANCA GRUBARJA
Veliki Ban pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu očetu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi 1MV tozd Podgorje Šentjernej, ISKRI I NN Novo mesto in Tekstil — Commercu iz Ljubljane za darovane vence in izrečeno sožalje. Hvala tudi kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujočj: neutolažljiva žena Tončka, sinovi Jože, France, Martin in Štefan z družinami ter bratje in sestre z družinami
Z A II V A L A
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric
PETER DURJAVA st.
iz Šentjerneja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno Selakovim in Škalevim, kolektivu Dolenjka, IMV, ZZB Šentjernej, Konjeniškemu klubu. Gasilskemu društvu, obrtnikom iz Šentjerneja in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli tolažilne besede in sožalje, darovali toliko prelepega cvetja ter v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo Zdravstveni postaji Šentjernej, posebno dr. Baburiču za lajšanje bolečin, govornikoma tov. Verbiču in tov. Močivniku za lepe in ganljive besede slovesa, praporščakoma, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
ANTONA ORAŽMA
Iz Lipovca 4
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spoštovali in imeli radi, ki so mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Ribnica in dr. Cilenšku. Zahvaljujemo se lovcem, gasilcem, pevcem, govornikom in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
KIT KZ Črnomelj, n. sub. o.
TOZD Živinoreja, n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela in naloge
dveh traktoristov
za upravljanje s kmetijsko mehanizacijo v lastni kmetijski proizvodnji.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo opravljen strokovni izpit za upravljanje s kmetijsko mehanizacijo F kategorije
Pismene prijave z dokazilom o strokovni usposobljenosti naj kandidati pošljejo na naslov: KIT KZ Črnomelj, TOZD Živinoreja, Črnomelj. Kolodvorska 39—za komi-sijo za delovna razmerja, v roku 8 dni po .objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasheje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. S
488/28-84
Novoles, lesni kombinat w	Novo mesto — Straža, n. sol. o.
novoles Delovna skuppost strokovnih služb
Za dela in naloge pri uvajanju in razvoju integralnega informacijskega sistema, pripravo in izdelavo aplikacij, raziskovalno delo in uvajanje matematičnih metod opti-miranja vabimo k sodelovanju
— Tehnike raznih strok, ki imajo veselje za programiranje
— Strokovnjake s končano VI., VIL, ali VIII. stopnjo zahtevnosti na področju ekonomije, elektrotehnike, organizacije, matematike in fizike, lesarstva ali strojništva
nudimo:
— dinamično, kreativno in teamsko delo v službi za informatiko
— možnost dodatnega izobraževanja, specializacije, dodiplomskega ali podiplomskega študija
— stimulativne OD
— organiziran prevoz
— pomoč pri reševanju stanovanjskih zadev
zahtevamo:
— strokovnost
— delavnost
— samoiniciativnost
— smisel za teamsko delo (projektni način dela)
— znanje tujih jezikov
Izkušnje pri delu z računalnikom so zaželene.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovsko-socialni službi in službi za informatiko.
Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. TOZD tehnično-energetske storitve Delavski svet TOZD TES
razpisuje
prosta dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Vodenje centralne priprave dela
z naslednjimi pogoji:
— visoka strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne kvalitete, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Novoles — lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
Živilski kombinat Žito TOZD Pekarna in slaščičarna Novo mesto, Ločna 21 Začasni poslovodni organ
razpisuje
prosta dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Vodje delovne enote v Črnomlju
iH
Kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev, določenih s 511. čl. zakona o združenem delu, še naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
— da ima visoko izobrazbo s triletnimi delovnimi izkušnjami ali višjo izobrazbo s petletnimi delovnimi izkušnjami živilske, kemijske ali druge smeri
— da ima organizacijske in samoupravne sposobnosti vodenja-in koordiniranja v temeljni in delovni organizaciji
— da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki.
Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako „Razpis”. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
21
buiainlaiU Uali
VMmvjk
111 ?
Četrtek. 12. julija — Mohor Petek. 13. julija — Henrik Sobota. 14. julija — Just Nedelja, 15. julija — Vladimir Ponedeljek. 16. julija — Dan tankistov Torek. 17. julija — Aleš Sreda, 18. julija — Miroslav Četrtek. 19. julija — Zlata
LUNINE MENE
13. julija ob 3.20 — ščip
JCUI
BREŽICE: 12. in 14. 7. francoski Ulm Emanuela II. 15. in 16. 7. hongkonški film Nora akcija. 17. in 18. 7. hongkonški film 13 sinov rumenega zmaja. 19. 7. ameriški film Oficir in gentleman.
ČRNOMELJ: 12. in 15. 7. jugoslovanski film medeni mesec. 13. in 15. 7.
film Orožje proti ugrabiteljem. 17. 7. ameriški lilm Plava laguna. 18. 7. film Lov za izgubljenim zakladom. 19. 7. film Junak divjine.
DOLENJSKE TOPLICE: 13. in 15. 7. ameriški film Tootsie. 18. 7. ameriški film Močni in zločinci.
KRŠKO: 13. 7. ameriški film Ncw York 1997. 15. 7. francoski film Tudi bankirji imajo dušo. 18. 7. ameriški filtri Edini moški na svetu. 19. 7. ameriški film Viktor Viktorija.
KOSTANJEVICA: 14. 7.avstralski film Cestni bojevnik 11. 15. 7. ameriški film Prihaja jezdec. 18. 7. nemški film Prekletstvo črnega rubina.
NOVO MESTO — DOM KUL-IURE: 12. in 13. 7. francoski barvni film Kralj zapeljivec. 14. in 15. 6. ameriški bar vili,film Šest tednov. 17. in 18. 7. ameriški barvni film Vaba. 18. 7. matineja — ameriški barvni film Nenavadni pes čuvaj. 19. in 20. 7. ameriški barvni film Človek z Boga rtov im obrazom.
SEVNICA: 12. 7. ameriški film Ninočka. 13. in 14. 7. ameriški film Peklenski angeli. 15. 7. ameriški film Imperij vrača udarec. 18. in 19. 7. angleški film Psica.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ sprejmem samostojno kuharico od 15. julija do 30. septembra, lahko je tudi upokojenka. Hrana in stanovanjc V hiši, plača 35.000,00 din. Fani Kovačič, Bife Slovenija, Filip Jakov, Dalmacija.
IŠČEM kakršnokoli honorarno delo (izmensko) v dopoldanskem in popoldanskem času. Ponudbe pod šifro _ PRIDEN".
Motorna vozila
Z 101, letnik 1977, prodam. Telefon 20-342, popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1977, ugodno prodam. Potov vrh 4, Novo mesto.
RENAULT 4 G TL, december 1982, prodam. Telefon 22-716.
Z 750, letnik 1981, prodam. Piletič, Dol. Maharovec 11 a, Šentjernej.
ZASTAVO 750, letnik 1976, obnovljeno, registrirano do 12. junija 1985, prodam. Tioha, Brezovica 13, Šmarješke Toplice, telefon 84-993. .
R 4TLS, letnik 1983, prodam. Cena 37 M. Marjan Bolite, Vinja vas 38, Novo mest o.
R 4 TL, letnik 1978, prodam. Marijan, . Danila Bučarja 18/6, Novo mesto. .
ZASTAVO 101 po zelo ugodni ceni prodam. Marjan Makse, Rdeči kal 26, Dobrnič.
Z 101 L, letnik 1977, ugodno prodam informacije na telefon 21-445 od 8. do 10. ure dopoldne.
FIAT 126, letnik 1980, prodam. Pokličite na telefon 72-030 od 12?" d o 18. ure.
Z 750 SC, letnik 1979, prodam. .Telefon 44-226, interna 20, do 14. ure.
LADO, letnik 1972, registrirano do 15. junija 1985. prodam. Peterlin, Kristanova 28, Novo mesto.
ZASTAVO 1300, letnik 1977, prodam. Ivan Rozman, Vavta vas ^4, Straža.
126 P, letnik 1979, prodam. Vinko Kulovec, Vavta vas 69, Straža.
MAT 126 P (850 K), letnik 1980, prodam. Pokličite po telefonu popol-dne 22-639.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Čretnik, Šmihel 65, Novo mesto.
PRODAM registriran TAM 2000 ter neregistrirano ŠKODO 1000 MB v voznem stanju. Tone Matkovič, Črmošnjice 4, Semič.
126 P, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Kastelec, Skalickega 7 a (Grm), Novo mesto.
ZASTAVO 750, staro 7 mesecev, prodam za 29 M. Ogled popoldne. K Roku 83, Novo mesto.
ZASTAVO 101 comfort, prodam. Telefon 22-858.
Z 101, letnik 1974, ugodno prodam. Stanislav Mikolič. Smolenja vas 59 b (Blatniki).
ZASTAVO 750, letnik !974(karose-rija obnovljena v juniju 1984, motor obnovljen L 1983). prodam. Janko Lenič, Malkovcc 17 b. Tržišče.
NSU 1200, ohranjen, preurejen, prodam. Zvone Uhernik, Otočec 48.
126 P, letnik 1980, dobro ohranjen, registriran do junija 1985, prodam. Telefon 22-344, dopoldne.
Z 101, letnik 1979, z originalnim fiatovim motorjem prodam. Informacije na telefon 25-490.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam za 10 M. Prodam šasijo za War-tburg, vse v dobrem stanju. Bradač, Dol. Polje 7/a, Straža, telefon 84-530. interna 254.
DIANO, letnik 1977, popolnoma obnovljcno_, prodam. Cena 110.000 din. Jože Šinkovec, Regerča vas 48. Novo mesto. Ogled vsak dan.
ZASTAVO 750, letnik 1976 in 1980. prodam. Ogled popoldne na Koštialo-vi 9, Novo mesto.
126 P, letnik 1977. in DIANO, letnik 1977, ugodno prodam. Roman Lešnjak, Šmarje 15. 68310 Šentjernej.
VW 1200, letnik 1972. generalno obnovljen, prodam za 16 M. Telefon (061) 219-475.
VJV 1300.1, letnik 1969.obnovljeno, ugodno prodam. Telefon (061) 319-902.
Z 750, letnik 1975. prodam. Kovačič, Ragovska 3. Novo mesto.
FIAT 750, letnik 1978, prodam. Telefon 21-789.
R 4 TL.S, Tetnik 1977. prodam. Franc Zabukošek, K Roku 77, Novo mesto.
R 12/76 prodam. Kulovec, Vavta vas 79, telefon 58-273 do 14. ure. 84-560 popoldne.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc! Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje,'Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100—620—970—257300 —128—4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650din. Vsak mali oglasdo 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnicei SDK v Novem mestu 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, ^jubljana.
ZASTAVO 750 SL, letnik 1979. prodam. I one Novak. Srednje Grčevje KI, Otočec.
ITAT 750 l)elux, letnik 74, registriran do junija 85. prodam. Branko Murn, Poljane 21, Dolenjske Toplice.
Z 101 comfort, letnik 1980. karamb-olirano, prodani, flančič, Koštialova 14, Novo mesto, telefon 22-924.
R 4 (ITI., avgust 1982, prodam. Zaveršnik, Ragovska 9 a. Novo mesto.
COLE GL. letnik 1981, prodam Telefon 24-596.
AUDI 100, letnik 1969. vozen in registriran, po zelo ugodni ceni. Informacije vsak dan na naslovu Jože Gobec, Ljubljanska 7, Kostanjevica, telefon 69-702.
126 P, letnik 1982. ugodno prodam. Informacije po telefonu (068) 44-552, po 19. uri.
ZASTAVO 750, letnik 1978. prenovljeno, prodam Cekuta, Mihovica 21, Šentjernej.
DIANO, letnik 1978, registrirano do julija 1985, prodam. Telefon 22-782.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, prodam. Cena po dogovoru. Franc Zibert, Zgornje Skopice 10, Krška vas.
PRODAM CITROEN GSX 1,2, letnik 1978 ali zamenjam za Jugo 45, oziroma Z 101. proti doplačilu. Šcgova 89, Novo mesto, telefon 25-707 (popoldne).
Z 750 S, letnik 1978, ugodno prodam. Trbojevič Velko (pri Resnik), Krško, Ilirska 8.
R 4, letnik 1974, prodam. Franci Humek, Irča vas 18. Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 1980. Informacije na tel.: 24-572.
PRODAM ČZ 250 ENDURO. Peric. tel. 21-501.
Kmetijski stroji
PRODAM traktor Ursus (35 KM) in kosilnico Figuro z vozičkom v dobrem stanju. Franc Zupančič, Ime-nje 2, 68310 Šentjernej.
PRODAM ENOOSNO traktorsko prikolico, dvo- in enobrazdni plug in planimo desko. Franc Novak. Trnje
4. 68212 Velika Loka.
PRODAM traktorsko Irezo Hovard 135 cm, obračalnik Maraton za BCS in diatonično harmoniko, vse malo rabljeno. Telefon (068) 56-174.
PRODAM bočno traktorsko kosilnico. novo, za IMT. Janez Pavlin. Vel. Slatnik 18. Novo mesto.
NOVO traktorsko bočno kosilnico IMT in motorno žago Homelite prodam. Telefon (068) 46-541.
TRAKTOR IMT, 700 delovnih ur, prodam. Ivan Gorenc, Hrastno 5, 68232 Šentrupert.
SNOPOVEZALKO BCS prodam. Anton Gorenc, Zalog II, Škocjan. Ogled samo popoldne.
PRODAM traktor TORPEDO 6006
5, s kabino, nov. Naslov: Alojz. Jordan, Dobrava 8 Kostanjevica.-
PRODAM
PRODAM prikolico ADRIA 450 spccial s hladilnikom in predšotorom. Kličite telefon 32-043!
PRODAM kolo, skoraj nov poni. Stane Košmrlj. Na Lazu 21, Novo mesto, telefon 22-020.
DESKE ZA OPAŽENIE, enkrat rabljene (colarice) in 100 punt prodam. Tel.: 21-025, proti večeru.
4 PRODAM garažo na Mestnih njivah. Telefon 23-125.
PRODAM pod v Dolenjskih Toplicah. možnost preureditve za vikend. Telefon (068) 85-822.
FOTOAPARAT ZENIT IM in HI—I I zvočne omarice 80 AV prodam. Branko Benčin, 4. julija 66, Krško, telefon 71-219.
PRODAM mlado kravo, brejo 8 mesecev. Bojane, Gor. KartelIjevo 18, Mirna peč.
PRODAM bukovo oglje. I rane Turšič, Ostre' 4. Kostanjevica.
I ROEAZNI elektromotor (4,4 KAV) ugodno prodam. Mihovica 21, Šentjernej.
ŠTTRITONSKO frajtonarico, skoraj novo, prodam. Franc Kekič. Gornja Prekopa. Kostanjevica.
PRODAM TOMOS 4, kratka os. v ji pora bi 17 ur ter otroško kolo. Informacije po telefonu (068) 2.3-472, med 14. in 16. uro in po 22. uri po 16. juliju.
ZELO UGODNO prodam VAMA-IIO 3,5, motor za čoln. rabljen eno se/ono. Cena po dogovoru. T elefon 23-662. popoldne.
PRODAM ovna in jagenjčka za • zakol. Štine, Gor. Sušice 24, Uršna sela.
PRODAM nov kamin. Bajec, Smolenja vas 62 (Petelin jek). Telefon 25-096.
PRODAM kozolec na 2okni (polto-plar) in obračalnik za BCS avtomalik (italijanski). Franc Rataje. Liikovek 5, Trebnje, telefon 44-654.
BAGER I.IBIIER 911 na kolesih ugodno prodam. Franc Humek, Irča vas 18, telefon 24-496.
PRODAM dve gumi za prikolico s platišči. Jablan 15. Mirna peč.
PRODAM kravo, staro 5 let. brejo 8 mesecev. Marija Muhič, Orkljevec, Mirna peč.
PRODAM kozolec(6oken) ingumi voz (16 col), primeren za traktor.
I ranc Lušina, Bela cerkev 13, Šmarješke foplice.
PRODAM gumi vozove. Dobava takoj. Ivan Urbič, kovaštvo, Mirna.
PRODAM dvomanualne orgle Far-lisa z 140 W bas,boxom ter kitaro zna in kg Ibanez. Telefon (068) 69-824
PRODAM malo rabljen betonski mešalnik (100-litrski), trifazni, in elektro gradbeno dvigalo (do 200 kg). Telefon (068) 74-735 po 15. uri.
UGODNO PRODAM 800 kosov rabljene strešne opeke Kikinda. Zupančič. Stranska vas 8, Novo mesto.
PRODAM čoln Maestral 18 za 1,5 M. Telefon 24-436.
POCENI prodam omaro, kavč in fotelje. Abazovič, Drska 20. Novo mesto.
PRODAM črnega konja, starega 12 let, težkega 650 kg (dober voznik), in voz prikolico za traktor, nosilnost do 5 ton. Ivan Venetič, Vrčice 3, Semič.
POCENI prodam čistokrvnega nemškega volčjaka z rodovnikom, starega 10 mesecev. Marija Rodič. Stranska vas 15. Novo mesto.
POMIVALNI STROJ Iskra prodam. Telefon 21-751.
UGODNO PRODAM belo žensko pore-no obleko številka 42. Telefon 24-558.
NOVO kolo Maraton in šotor za dva prodam. Košak, Kolarjeva 7, Novo mesto.
PRODAM sesalec, pralni stroj, masko za 101. dele za NSU in nov avtoradio. Telefon 20-363.
PRODAM tele, težko 120 kg. Janez Radej, Blanca 54, 68283 Blanca.
ZARADI bolezni prodam konja z. opremo, starega 7 let, zapravljivček gumi voz (15 col), cirkular z elektromotorjem, motorno žago, dva soda, kad, mlin za grozdje, letve 3x5 (50 kosov), moško in žensko kolo. Matija Kastelic. Vse informacije se dobijo pri Antonu Simoniču, Vinji vrh, n. n.. Semič.
JARČKE, rjave, pasme hiseks, stare 3 mesece, prodajam vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, telefon 44-389.
PRODAM klavirsko harmoniko (120 basov), na novo uglašeno. Zvone Uhernik, Otočec 48.
PRODAM 3-faznidvotarifni števec po nabavni ceni. Gerbec, Zagrebška 13, telefon 25-788.
PRODAM telico za rejo. brejo en mesec. Naslov v upravi lista (3978/84).
MLADIČKE dalmatince, rodovniške, oddam. Cvitkovič. Mej vrti 4. Novo mesto.
PRODAM motorno žago Husguar-na z rezervnim listom in verigo. Naslov v upravi lista (3979/84).
PRODAM nov stereo-radiokaseto-lon, z dvosistemskimi zvočniki 12 W, firma Aristona — Filips. Naslov v upravi lista (3980/84).
GUME, traktorske, prodam. Naslov v upravi lista (3981/84).
KUPIM
KUPIM vprežni plug /a izkopavanje krompirja, lahko tudi predelan za traktor. Ivan Venetič, Vrčice 3, Semič.
KUPIM dobro belo vino. Telefon 20-315.
POSEST
PRODAM hišo v Sevnici, Cesta na grad 42. Informacije: Cesta na Grad 11 ali po telefonu (068) 81-916.
PRODAM s tanovanjsko hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem v Brestanici. 300 m od železnižke postaje. Ugodno za obrtnika! Informacije po telefonu (068) 72-320.
V DOBOVI pri Brežicah prodam družinsko hišo z vrtom (bližina Čate-ških Toplic). Informacije na telefon (068) 67-018.
PRODAM nekaj parcel za vikende pri Velikem Gabru. Poleg je elektrika, telefon in asfalt. Naslov v upravi lista (3977/84).
a) na Studencu pri Sevnici. Milena Mrgole. Studenec 46. 68293 Studenec pri Sevnici.
RAZNO
VDOVEC, 62 let, želi gospodinjo do 55 let, upokojenko, ali tako, ki se želi poročiti, naj se javi na upravo lista pod šifro: „LEPA JE DOLENJSKA \
INŠTRUIRAM angleščino za vse stopnje. T elefon 22-428.
IZGUBIL sem pokrovček od rezervoarja za VW 1200 J. Proti nagradi javite na telefon 22-880.
7. ulija 1984 seje med Češnjica mi in Otočcem izgubila samokolnica. Pošten na jditelj naj sporoči na Otočec 65.
IŠČEM mlajšo upokojenko za nego in skrb starejše ženske na deželi. Ivan Šašek, Mali Orehek 9, Stopiče.
IŠČEM žensko od 35 do 40 let za ha manjšo kmetijo. Otrok ni ovira, ločene so izključene. Šilra: „SREČA".
VDOVA, ki živi sama v hiši, nudi trezni upokojenki brezplačno opremljeno sobo za pomoč v gospodinjstvu. Škulj, Črnomaljska 3. Kočevje.
SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaj, se kaj učila ali zaposlila, ji pomagam. Martin Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
DNE 3. julija sem od Pionirja v Ločni do Žabje vasi izgubil rezervno gumo tip 6,70-15. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov ROLE-TARSTVO MEDLE, Žabja vas 47, Novo mesto, tel. 23-673.
JfflOJChss
FRANC KELHAR iz. Brezja 16, Globoko, izjavljam da nimam nobenega povoda trditi, da mi je Franc ZEVNIK iz Brezja II, Globoko, kradel nafto iz traktorja, kot tudi ne, da bi mi ukradel prečko/obračalnika, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe, in obljubljam, da ga bom v bodoče pustil pri miru.
. JOŽE STOJNIČ, Hlebčeva 12. Črnuče, uradni skrbnik Frančiške STOJNIČ iz Gor. Brezovice 28, opozarjam Vsakogar, ki bi kupoval „ premičnine ali nepremičnine" od BORISA POTOKARJA.začasno stanujočega na Gor. Brezovici 28, da ga bom sodno preganjal.
I RANC VIDIC, Hudourniška pot 16. Ljubljana, prepovedujem na svojih parcelah na Zajčjem vrhu vožnjo, pašo ali vsakršno drugo možno škodo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Danes praznuje rojstni dan REZI PARKELJ iz Prečne, Za praznik ji želimo vse lepo, ter izpolnitev vseh želja vsi, ki jo imamo radi.
MIRI NOVAK I/. Ljubljane, Na jami 7, za 80. rojstni dan čestitajo otroci Franko, Marjanca, Janez in Metka z družinami, vnukinjami in pravnuki, ludi v bodoče ji želimo vse najlepše, predvsem pa zdravja.
leti FRANCKI PERPAR iz Krušnega vrha za 70. rojstni dan iskreno čestitajo, predvsem pa želijo veliko zdravja, Železnikovi.
OBVESTI LA ■
GOSI ILNA KAZINA prireja VELIKO VRTNO VESELICO v Šent-lovrencu v soboto. 14. julija. Zabaval vas bo ansambel VESELI ZASAVCI.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo slaščičarna zaradi dopusta od 18. julija do 31. julija zaprta. Prosim za razumevanje in se priporočam! Majda GOLOB,_sjuščičarna, Šentjernej.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo I OTOATELJE LUJO HERCI-GON.IA. Ragovska I, zaradi letnega dopusta zaprt od 23. julija do 13. avgusta. Se priporočamo!
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo mlin v Škocjanu od 15. julija do 15. avgusta zaradi letnega dopusta zaprt. Jože FER-KOLJ, Hrastulje 20, Škocjan.
Pri zahvali za MARIJO BON, rojeno Višček, z Mirne, kije bila objavljena v številki26, je bila pomotoma izpuščena zahvala ZB Mirna za vso izkazano čast pokojni. VSI NJENI.
. Pri zahvali za FRANČIŠKO ŽVAB s Sel pri Otovcu, kije bila objavljena v prejšnji številki, sta bili med žalujočimi pomotoma izpuščeni Marija in Pepca.
PRI ZAHVALI pokojnega ALOJZA PROGARJA iz Dol. Kamene je nastala neljuba pomota, ker je bilo izpuščeno' Gasilsko društvo KAMENČE, za kar se opravičujem. Članom GD Kamence pa se iskreno zahvaljujem za udeležbo pri pogrebu. Jožica Ribič, Dol. Kamence 28.
Kataster z dolgo brado
Kako posodobiti zemlji ški kataster?
Večina načrtov tako imenovanega zemljiškega katastra je namreč starih že 160 let. To pomeni, da so še krepko iz časov „črno-žolte monarhije", ko se je začela ta služba postavljati na noge. Zadnja revizija katastskih kultur je bila opravljena pred 15 leti. Na terenu mnogokrat ugotovijo, da je v naravi povsem nekaj drugega kot v mapah. To se seveda otepa pri odmeri davkov in tudi setvenih načrtih. Pri .slednjih namreč še vedno računajo z njivami, ki jih že zdavnaj ni več. Na geodetski, upravi vidijo tudi nove naloge. To so namreč predvidene komasacije v občini, kjer imajo ravno zemljemerci pomembno vlogo.
So seveda tudi še druge stvari, na primer podeljevanje
hišnih številk. Nekatere vasi, npr. Blanco, Log. Loko in še kalero, je treba povsem pre-numerirati.
Veliko zanimanje občanov sta pritegnili pregledna karta občine in njena planinska enačica. Kmalu sta bili razprodani, denar od tega pa se je izgubil v občinskem proračunu. Geodetska uprava še vedno moleduje za elektrooptični razdaljemer, s pomočjo katerega bi lahko hitreje razmerili večja območja občine. Ludi v geodeziji so že uveljavljeni računalniki ali vsaj terminali. Sevničani bi bili veseli, če bi si lahko kupili vsaj namizni računalnik z izpisovalnikom. Izvršni svet je na zadnji seji podprl prizadevanja te službe.
A. Ž.
Tvoj dom je prazen, tvoj (lom je lih, odkar odšel si, dragi Janez, za večno na oddih.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi brat in stric
JANEZ NEMANIČ
upokojenec borec C ankarjeve brigade i/. Lokvice 22 pri Metliki
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju pl jučnega oddelka Novo mesto za skrb in nego v zadnjih dneh življenja. Hvala sorodnikom, prijateljem ter sovaščanom, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa ter pokojnika pospremili do preranega groba. Najlepša hvala za darovano cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni članom GD Lokvica za častno stražo in članom ZZB za podarjene vence ter spremstvo s prapori do groba. Lepa hvala metliški godbi na pihala, kaplanu za opravljeni pogrebni obred ter govornikom pred hišo žalosti ter ob odprtem grobu za ganljive besede slovesa. Vsem vam, ki z nami sočustvujete ter se našega pokojnika spominjate s toplo mislijo, naša iskrena zahvala!
V tihi žalosti: brat Jože z družino
22
DOLENJSKI LIST
I sn sreča je pri nas minila, ko tebe. drag/ ati. ze.nlja je pokrila.
I se bali osamljene naše so poli. odkar v temnem grobu počivaš, ljubi ati. li.
Rad si božal otročičke svoje, omahnile so za vedno pridne roke tvoje.
\ikoli le ne bomo pozabili, na grob tvoj bomo rožice nosili.
/ A II V A 1. A
V 3(i. letu starosti nas je za v edno tragično zapustil naš dobri mo/, oče in
brat
VINKO KRZNAR
i/ Osredka 14, Šentjanž
Zahvaljujemo se vsem znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem. ki so nam kakorkoli izrazili sožalje, darovali vence in cvet je. Se posebna zahvala zdravniku iz Sevnice za prvo pomoč. Hvala tovarišicam OŠ Šentjanž. KS Šentjanž za požrtvovalno pomoč ter tov. Šuštaršiču za govor ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Anica, otroci Vinko, Ksenija, Damjana in Pavle, sestre Tilka, Pavla in lončka z
družinami
Draga mama. za vedno si nas zapustila.
Ko se spomladi v vinograd nč boš več vrnila, za teboj bo vinska trla solzo potočila.
Z A II V A L A
V SO. letu nas je zapustila naša draga mama
TEREZIJA BRODARIČ
roj. Nemanič
iz. Kosalnic 35 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo OOZZB Rosalnice, delovnima organizacijama Beti in Komet za podarjene vence, metliški godbi ter govornikoma za poslovilne besede. Hvala za vsestransko skrb in pomoč med boleznijo tudi sosedi Slavici Adlešič ter osebju Zdravstvenega doma Metlika. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Tone, hčerki Rezka in Martina z družinami Rosalnice, Metlika, Črnomelj
Kje si ljubi mož in ali.
kje tvoj mili je obraz.	*
kje so tvoje skrbne roke. ki skrbele so za nas'.'
Z A II V A 1. A
Mnogo prezgodaj nas je komaj v 38. letu zapustil naš ljubljeni mož. ali. sin. nečak, bratrance, zet in svak
TONE STAREŠINIČ
i/ Klasinca 44
Zahval j u jemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, k i ste nam pomagali y težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji jioti. Posebno se zahvaljujemo 1)0 Beti Metlika to/d Konfekcija, njegovim bivšim sodelavcem, OS Podzemelj. (II) Krasincc. Ccrkvišče in Podzemelj, govornikoma za ganljive besede, pevcem iz (iribelj, zdravstvenemu osebju iz ZI) Metlika in internega oddelka bolnišnice Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Peter, Janko, l onček in Tinko, mama, stric, tete in ostalo sorodstvo
Z A II V A I. A Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE VIRC
roj. Grandljič
i/. Gor. Kamenja 6
sc /a izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in delovnim organizacijam Dolenjski velc^naiski zavod Novo mesto, SčiP Pionir Novo mesto, Krka—Hotel Cirad Otočec, OsnoiiJa IM V, Novo mesto in Cestno podjetje Novo mesto. Iskreno se zahvaljujemo tiRiji/dravni.škčnui in strežnemu osebju internega in urološkcgVi oddelka bolnišnice Novo mesto, posebno dr. Janezu Kramarju, dr. Bogomiru Vodniku, sosedom, župniku za opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Nepričakovano nas je v 56. letu starosti zapustil mož, oče, brat in stric
ALOJZ NOVAK
Ob Težki vodi
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem,,znancem, ki so pomagali, nam stali ob strani in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam: Gradbenemu podjetju ŽGP Ljubljana, Novoteksu Novo mesto in Tovarni zdravil Krka za podarjene venec in govornikom za poslovilne besede. Lepo se zahvaljujemo tudi domačemu kaplanu za opravljeni obred in pevskemu zboru za petje.
Žalujoči: žena Marija z otroci, bratje Jože, Jule, Tone, Martin in Stane ter sestra Martina / družinami
■ M
im. . :
Zjutraj ne veš. kam bodeš tlrevidegel. ne kdo te vzdrami, ko za preš oko. kadar si svojini dragim v roka segel, nemara si za vedno vzel slovo.
ZAHVALA ,| a , . - v . .
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice iii sestre
: ALOJZIJE LUZAR
Potov vrh 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih bolečine in nam izrazili sožalje. I Ivala vsem, k i ste našo ljubljeno mamo v življenju cenili, spoštovali in jo imeli radi. Zahvalo smo dolžni delavcem restavracije Triglav iz Ljubljane, delavcem 1)0 Novoteks ter Ribiški družini Novo mesto. Skromno in iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč in Maleji za poslovilne besede.
Žalujoči: sinova in hčere I one, Jožko, Rezka, Mimi, Martina, Štefka, Anica ter sestra lončka Novo mesto, Ljubljana, Nova Gorica, 9. 7. 1984
Črni dan je moral priti.	"
bridkosti dan. oj dan solzun.
Težka bila je ločitev.
ves jok. vse solze so bile zaman.
ZAHVALA
12.	junija je v 88. letu starosti prenehalo biti plemenito srce dragega
ANTONA ZAJCA
iz Krškega
Prisrčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in darovali prelepo cvetje. Posebna hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, zlasti družini Šule in Martine, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, Zdravstvenemu domu Krško za pivo pomoč, zdravnikom in sestram intenzivnega oddelka Brežice, vsem nekdanjim sodelavcem, kolektivu in učencem OŠ Senovo, kolektivu Stillesa, godbi Celuloze,govornikoma in župniku. Hvala vsem, ki ste nam lajšali bolečine v najtežjih trenutkih.
V tihi žalosti: vsi njegovi
Ko zjutraj si odšel od doma. od doma šel si daleč proč. dragi Toni. nismo slišali le več. le bral. ko klical zvečer si na pomoč.
Z A 11 V A^L A
S pekočo bolečino v srcu smo sprejeli vest, da je tragično preminil, star komaj 25 let, naš dragi
TONI ŠTUBLAR
s Pugleda 2 pri Semiču
Zahvaljujemo sc vsem, ki so nas obvestili o tragični nesreči, a niso mogli spregovoriti, da ga ni več, dokler nismo zagledali srebrne krste, v kateri je počival. Hvala vsem, ki so mu pomagali na železniški postaji v Semiču, mu lajšali bolečine in karkoli pozneje storili zanj. ga obiskovali v njegovi rojstni hiši, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in vence, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo soseddm, tovarni Iskra Semič za organizacijo pogreba, številnemu pevskemu zboru Iskre Semič, godbi na pihala iz Metlike, govornikom Martinu Plutu, Stanetu Voglarju in Ivanu Avpiču Posebna hvala GD Kot za opravljeni pokop in za številno spremstvo sotovarišem, hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Neutolažljivi: ata, mama, brat Slavi, sestri Anica z družino in Mileni, stara mama, tete in stric ter
ostalo sorodstvo
Kaj bi storil, kaj bi dat. da bi srček ne zastal?
Ko živela večno bi. bi presrečni bili mi.
Rože prelepe si vedno ljubila, naj ti posuta, bo z njimi gomila.
ZAHVALA
V 70. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mame, stare mame
'KATARINE ŠTREKELJ
rojene MUC
Vranoviči 25
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, posebno sosedom, sovaščanom, sorodnikom, osebju ZD Črnomelj in Splošne bolnice Novo mesto, pevkam iz Gribelj in župniku, vsem, ki ste našo mamo zasuli scvetjem, iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 78. letu starosti je prenehalo biti srce našemu možu, atu, staremu atu, bratu, stricu in svaku
JAKOBU
RANGUSU
iz Čadraž 5
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom, pri-, jateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za podarjene vence in cvetje, kolektivu Hotel Grad Otočec. Delikatesi, Lmoni in SKB Ljubljana ter ZB Šentjernej. Posebna zahvala kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Pepca, sin Cvetko in sin Slavko / družino, hči Vida in Marinka z družinama, sestra in ostalo sorodstvo
- i
L.v« sreča je pri nas minila, ko tebe. draga mama. zemlja je pokrila, vse bolj osamljene naše so poti, odkar v temnem grobu počivaš, ■ ljuba mama. ti.
A
V SPOMIN
10. julija je minilo leto od smrti naše nepozabne mame in stare mame
MARIJE
KERIN
iz Mikot 15. Raka
Dom je brez tebe ostal prazen in tih, v srcu pa neizmerne bolečine in težko spoznanje krute resnice, da si za vedno odšla. V našem spominu boš večno živela. Hvala vsem, ki se je še spominjate.
Žalujoči: vsi njeni
Št. 28 (1822) 12. julija 1984
DOLENJSKI UST
'23
tiste,
doma.
PROF.	ROMANA
Čeprav šolarji že nekaj tednov uživajo ■ zaslužene počitnice, kanec pouka za učitelje ne pomeni brezdelja. Tista, kako je učitelj gospod z dvema ali več meseci prostega na leto, namreč ne drži. Pr oj. Romana Ivačič na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika ima v svojem kabinetu razgrnjene matične in ostale anketne liste. ..To so stvari, za katere je med šolskim letom bolj malo časa. terjajo pa od učitelja vso skrb. saj morajo zaokrožiti sliko o učencu kot razvijajoči se osebnosti, sledijo strokovni sestanki po predmetnih skupinah, razprave o letnih učnih načrtih, knjižnica in še marsikaj. ’’ našteva Ivačičeva za dokaz zoper zakoreninjeno pojmovanje. Prizna pa. da učitelj • lahko šele zdaj malo bolj sproščeno zadiha in nekako ' začuti, kaj je običajni delavnik' brez pisanja priprav doma in popravljanja šolskih nalog.
Ivačičeva je prišla v Sevnico iz Gornjega Leskovca ali Sv. Antona, doma pa je iz Preslad-ola med Blanco in Sevnico. Poleg angleščine poučuje na sevniški šoli neobvezno tudi nemščino. ki so jo kot jezik naših sosedov marsikje preveč izrini-
li.	Strinja se z ugotovitvijo, da so za pouk. tujega jezika najbolj dovzetni najmlajši. Zato se nemščine na sevniški šoti učijo že učenci tretjih razredov. Od JI)
jih je opisno oceno v spričevalu dobilo le 24. Prof. Ivačičeva nasprotuje določilu šolskega zakona — o tem je zadnje čase brati v časopisju vse več ugovorov — o napredovanju v višji razred z negativno oceno iz tujega jezika. ..Pri učenju jezika je potrebna predvsem pridnost s tem določilom pa smo razvrednotili sleherno spodbudo. " pribije.
Učiteljev se že od nekdaj drži obilo funkcij. Ivačičeva je članica občinskega izvršnega sveta, drugo mandatno dobo je v vodstvu občinskega društva DPM. Pravkar se ji izteka tudi druga mandatna doba kot predsednici sveta občinske Zveze pionirjev. V mladinski organizaciji cenijo njeno mentorsko delo, zalo so jo ob letošnjem dnevu mladosti poklicali v slovensko skupščino po zlati znak. Ob koncu šolskega leta je sledilo še državno odlikovanje — medalja dela.
Ivačičeva je zadovoljna, da poleg vsega lahko dela še v dejavnostih. do katerih čuti nagnjenje. to sta hortikultura in varstvo okolja. K hortikulturi seje na sevniški šoli ..priglasilo" kar 160 učencev. Šolska zadruga je zaživela, to pomlad so prodajali že tudi paradižnikove sadike. Pri ..zeleni straži" so se zadnje leto lotili pravcate raziskovalne naloge-. Pregledali so vse potoke in studence v sevniški krajevni skupnosti. Rezultati so. žal. porazni. Še tako odmaknjeni studenčki so v strugah polni smeti in nesnage. Pisali so sevniškint kolektivom, ki najbolj onesnažujejo okolje. Otroci in mentorica cenijo to, da so jim vsi vsaj odgovorili.
Kadar je bila res prosta in ko še ni bilo depozitnih ovir, je rada potovala po tujih deželah. Najdlje jo je pot pripeljala v' Mongolijo in Sibirijo. Rada seže tudi po dobri knjigi, kjer vedno najde kaj zase.
Aid RED ŽELEZNIK
ZENSKA LEBDELA V ZRAKU — Čarodeji so na morkonoški „Kresni noči" prika/.aii množico neverjetnih trikov. Domačin dr. Ivo Pavšič je navdušil s čarovniško palico, Vlado Mikck pa z ženo, kije lebdela v zraku. (Foto: J. Pavlin)
Svet coprnij v Mokronogu
Uspela prireditev 8. dolenjska „Kresna noč” — Čarovniki navdušili
MOKRONOG — Čarodeji z magijo ..Kresne noči” so minulo soboto nekako le uspeli pričarati nekaj ur vedrega vremena in spraviti že preloženo 8. tradicionalno turistično prireditev Dolenjske, ..Kresno noč”, pod streho. V objemu ruševin mokronoškega gradu seje v mrzli noči zbralo skoraj 700 obiskovalcev. Ti zagotovo pri sebi niso imeli praprotnega semena kot pravi ..kresovalci”, ki še verjamejo, da bodo tako na kresno noč izvedeli, kje je skrit zaklad, kot pravi izročilo.
Prireditev je začela Bariča Kraljevski. učiteljica z Mirne, ki je povedala nekaj zanimivih na račun domačih podjetij in njihovih direktorjev, zatem pa sta se predstavili dve skupini domačega kulturnega društva Emil Adamič: moški pevski zbor in folklorna skupina. Osrednji del večera je bil nastop čarodejev Marjana Drofe-
nika (grarid priv Lipica'82), Vlada Mikeka (grand prix Lipica 83), I ranca Zupanca (zlata plaketa Magija 84). Veliko zanimivih trikov je gledalcem pokazal tudi. domačin dr. Ivo Pavšič, ki sta mu dobro asistirala sin Ivo mlajši in hčerka Elizabeta tor dokazala, da trdno stopata po očetovih „ čarovniških” stopinjah.
Kar s puško nad otroke
Nedolžna otroška igra z žogo je Franca Vogrinca iz Bukovška tako razjezila, da je pograbil puško
BUKOVŠEK — Dogodek, do katerega je prišlo 5. julija popoldne v vasi Bukovšek pri Brežicah, je precej vznemiril tamkajšnje krajane. Nekaj po 14. uri seje namreč na brežiški postaji milice oglasila skupina otrok, ki so miličnike obvestili, da je med tem, ko so se
Struga bo konjeniški center
Konjski šport, novo razvedrilo za obiskovalce Struge — Dela so se lotili prostovoljno — Deset konjev za začetek
STRUGA — Hotel Grad Otočec si že nekaj let prizadeva ob gradu Struga, v prelepem okolju ob Krki, nuditi konjeniške storitve svojim gostom in drugim, ki jih zanima konjeniški šport. Letos so se, čeprav že nekoliko pozno, temeljito lotili priprav in kot kaže, bo že v naslednjem tednu vse pripravljeno za to vrsto razvedrila na Strugi.
K uresničitvi te ponudbe je v veliki meri s.oj delež prispevala tudi peščica zagnanih ljubiteljev konjeniškega športa iz Novega mesta, ki se je dela na Strugi lotila resno s prostovoljnim delom. V tednu dni so uspeli urediti zanemarjene in zapuščene prostore in jih z obilico iznajdljivosti spremeniti v
NOC NA KOLPI
Letos bo Noč na Kolpi, ta največja belokranjska poletna Ješla. kol že po običaju v Gribljah na tamkajšnjem kopališču. Zvezda večera bo pevec Tomislav Ivčič. ki ga poznamo zadnje čase po Italijanski plošči. Spremljal ga bo ansambel Meleori iz Zagreba. Belokranjski živelj bo tlrvel v Griblje 21. julija. Ese skupaj se bo pričelo že ob 18. uri. Pripravljala Noči na Kolpi obljubljajo super modno revijo delovne organizacije Beti z manekenkami, ob katerih bo slehernemu zastal dih. Da bodo na razpolago belokranjske specialitete z ražnja. je škoda izgubljati papir, da se bodo točila najboljša vina, pa tudi. Zabava bo trajala do konca, se pravi, da si lahko vsakdo sam določi uro odhoda. Organizatorji ne prevzamejo nikakršne odgovornosti za izve
sedlarnico, garderobo, ogradili so prostor Za izpust konjev in uredili mali hlev. Velika prostovoljna delovna akcija mladih iz Otočca in vojakov garnizije ..Milan Majcen" pa je bila minulo soboto. S skupnimi močmi so uspeli dodobra popraviti makadamsko cesto Otočec—Struga, ogradili so prostor za manežo in temeljito pospravili veliki hlev. V naslednjih dneh nameravajo urediti še prostor za bife, galopsko stezo in sprehajalne poti za konje.
Nanovo ustanovljena jahalna sekcija Struga—Hotel Grad Otočec naj bi z delom pričela že ob koncu tedna.
SMRT OB CESTI
KOČEVJE — Na cesti Kočevje— Dvor se je 27. junija pri vasi Gorenje zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 27-letna Miranda Kovačič izželjn pri Kočevju. Do nesreče je prišlo, ko je 37-letni Polde Hudorovič iz Željn zapeljal v levem ovinku s ceste na bankino, nato v jarek in zadel v leseno ograjo ter polomil več prečnih drogov, en izmed njih pa je prebil sprednji del avtomobila in se zaril Kovačičevi v prsi, daje bila takoj mrtva. Voznik ni bil ranjen, v Klinični center v Ljubljano pa so prepeljali enoletno Lilijano Kovačič, ki je bila ob nesreči na zadnjem sedežu avtomobila.
Sedaj imajo v hlevu štiri čistokrvne konje Jožeta Antončiča, hlev pa bixlo že v naslednjih dneh napolnili še s petimi jahalnimi konji in ponyjem. Učitelji jahanja bodo gostom ponudili terensko ježo z vodičem, skupinsko učenje v maneži, vožnjo s kočijo po okolici, v načrtu pa imajo tudi pripravo konjeniških piknikov, konjeniških iger, parad, skratka, Struga naj bi čez leta postala pravi konjeniški špor-tni center.	.j.	PAVLIN
MEDVED V MESTU
ČABAR — Poročali smo že, da sc po Cabru, ki je občinsko središče na Hrvaškem, leži pa na sami meji s kočevsko občino, sprehajajo medvedje. Te dni pa je Antona Copa iz Čabra pred domačo hišo napadla medvedka in bi skoraj izgubil življenje. Čop se je vračal iz gozda, ko ga je pri domači hiši iznenada napadla medvedka, ki je bila z mladičema. Skočila je nanj in ga težko ranila, da se je privlekel do domače hiše šele uro in pol po napadu. Težko ranjenega Čopa so prepeljali v reško bolnišnico, kjer so mu opravili tudi plastično operacijo. Nebo odveč previdnost tudi na slovenski strani Čabranke. saj je znano, da tu prehajajo medvedje med kočevsko in čabransko občino in prav na lem območju je prišlo že do več napadov medvedk na ljudi.
SPET „KOSTANJEVIŠKA NOČ”
KOSTANJEVICA — Kostanjevi-Sko turistično društvo in vselej prizadevni šelmarji družno prirejajo v soboto. 21. julija, tradiconalno Kos-tanjeviško ali, kot ji tudi pravijo. Beneško noč. Zanimivo bo tekmovanje čolnov C 2 in K 1 vseh kategorij, stari domači čolni bodo okrašeni z lampijončki, pestro dogajanje pa bodo ..začinili" še z ognjemetom in promenadnim koncertom ..pleti muz-kc" Prjoreenhauza — na splavu...
NA LOKI TOMAŽ DOMICELJ
Glasbena zadruga iz Novega mesta nadaljuje s sedaj že rednimi Večeri na Loki. Jutri, v petek, 13. julija, bo v gosteh Tomaž Domicelj s svojim ansamblom. Prvi del njegovega nastopa, vzet iz programa Glasbene mladine Slovenije, bo nosil naslov Od bluesa do beatlov. Glasbeniki bodo z besedo in glasbo predstavili del razvoja popularne glasbe, poučnemu delu večera pa bo sledil še spored naj večjih .uspešnic Tomaža Domicelja, ki je na Loki z velikim uspehom nastopil že lansko poletje, (divi)
V BUTORAJU TRADICIONALNO ŠPORTNO SREČANJE
BIJTORA.I — Športno društvo Butoraj pripravlja za nedeljo, 22. julija, na vaškem igrišču športno srečanje v malem nogometu, streljanju z zračno puško, metu bombe in vlečenju v rvi. Srečanje, ki postaja tradicionalno, je znano po velikem številu udeležencev s te strani in one strani Kolpe, saj je lani samo v malem nogometu nastopilo 18 ekip. zato društvo tudi letos vabi športne ekipe ne le iz Bele krajine, ampak tudi širše Dolenjske, naj se udeležijo srečanja. Prijave sprejema Jože Barič iz Buto-raja pri Črnomlju.' udeleženci pa sc lahko prijav i jo tudi tik pred začetkom tekmovanja, torej v nedeljo, pred 8. uro zjutraj.
..Kresna noč" se je uradno končala z velikim .ognjemetom in nastopom domačina Iranca Videčnika, kije na oder kot Krjavelj prišel natanko opolnoči in mnoge do solz nasmejal. Žal na prireditvi letos niso nastopili solisti ljubljanskega baletnega ansambla, kot je bilo najavljeno, ker so zaradi bolezni odpovedali nastop.
Prireditev, katere pokroviteljica je bila mokronoška Iskra, se je ob zvokih ansambla ..Amidi” zavlekla pozno v noč.
J. P.
Iz belih polomih noči
Novinarja Dolenjskega lista sta se vrnila z Nordkappa — Sever je pokazal zobe — Avtodom se je obnesel
NOVO MESTO — Iz krajev, kjer poleti sije polnočno sonce in kjer sc pasejo severni jeleni, sla se preti dvema dnevoma vrnila v domovino novinarja Dolenjskega lista A. Jakše in M. Markelj. Na več kot 1 1.000 kilometrov dolgo pot ju je ponesel prototipni izdelek novomeške IM V avtodom.
Vozilo je test dobro prestalo, novinarja pa sta tudi. nekako bila kos preskokom iz milih dolenjskih, tlncvov in noči v bele noči onkraj polarnega kroga. Na najsevernejši točki Evrope, Nordkappu, kamor za čuda potuje veliko ljudi, se je izkazalo, tla zimske bunde v njuni popotni garderobi niso bile odveč. Sever je namreč kljub poletju pokazal zobe in butal ledene sape v 307 metrov visoki obalni previs, ' na vrhu katerega je ždel avtodom, v njem pa malce premražena novinarja. Misel na domovino ju je grela tiste ure, ko naj bi bila noč. pa je ni bilo, saj sonce poleti tako daleč na severu sploh ne zaide in se še opolnoči vali po obzorju.
Na dolgi poti je bilo marsikaj videli. Naključna srečanja z ljudmi, med njimi tudi z našimi rojaki, ki si režejo v skandinavskih deželah vsakdanji kruh, pa so navrgla nekaj zanimivih izkušenj, kijih bo Dolenjski list kmalu začel objavljati.
igrali z žogo, nekdo nanje streljal.
Razumljivo, da so miličniki takoj pričeli s poizvedovanjem. Izkazalo se je, da so se otroci, vsi v starosti od 12 do 13 let, doma iz Bukovška in Brežic, igrali blizu hiše 69-letnega Franca Vogrinca. Izkazalo se je tudi, da je Vogrinc član brežiške lovske družine in da ima puško, za katero pa ima tudi dovoljenje. In kako je prišlo do spornega dogodka?
Otrokom je med igranjem žoga padla na dvorišče Vogrinčeve hiše, kar pa je lastnika tako razjezilo, daje pograbil palico in hotel otročad prepoditi. Ti se možakarja očitno niso ustrašili, zato je Vogrinc odšel v hišo, pograbil lovsko puško in se z orožjem v roki pojavil pred otroki. Fantje so se seveda ob pogledu na puško ustrašili in pričeli bežati proti gozdu, takrat pa je Vogrinc iz razdalje kakih 100 metrov za njimi streljal. Na srečo do najhujšega ni prišlo. Vogrinc je celo zatrdil, da je ustrelil samo enkrat, pa še to v zrak. Navzlic temu so miličniki Vogrincu puško seveda zasegli, zoper njega pa bodo napisali kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu.  ’ B. B.
IZSELJENCI NA OBISKU V KOČEVJU
KOČEVJE — Kočevska podružnica Slovenske izseljenske matice pripravlja za v nedeljo, 15. julija, pri skibaru (brunarici) v Dolgi vasi pri Kočevju izseljenski piknik s kulturno-zabavnim programom, plesom in srečelovom. Za ples bo poskrbel ansambel Veterani. V ponedeljek. 23. julija, pa se bo v Kočevju pod \odstvom C irila Sovšaka predstavila 25-članska folklorna skupina ..Nagelj” iz Toronta.
SUHOR — Prvi teden v tem mesecu je 26 srednješolcev iz cele Slovenije preživelo na mladinskem raziskovalnem taboru na Suhorju pri Metliki. Mladi raziskovalci so teden dni delali v geografski, zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski skupini in pod vodstvom osmih mentorjev sistematično, po ustaljenih metodah posamezne discipline, proučevali Suhor in okoliške vasi.
To je bil že peti mladinski raziskovalni tabor v Beli krajini, vendar prvi v metliški občini, prej sta bila po dva v Vinici in Semiču. Letošnjega je v veliki meri omogočila tudi metliška raziskovalna skupnost, mladim raziskovalcem oziroma gibanju ..znanost mladini" pa so po svojih močeh pomagali še metliška osnovna šola, zlasti podružnična šola na Suhorju, Belokranjski muzej in seveda prijazni, gostoljubni in ustrežljivi prebivalci teh krajev.
Geografska skupina je preiskovala vodne vire v metliški občini in delno
MEDNARODNI ZBOR MOTORISTOV — Člani trebanjskega AMD so 7. in 8. julija pripravili L mednarodni zbor motoristov, ki so se ga poleg slovenskih in hrvaških udeležili gostje iz Italije, Avstrije in Nemčije. Na dvodnevni prireditvi se je zbralo 171 lastnikov jeklenih konjičkov, ki so poskrbeli za zanimivo turistično poživitev. V soboto so poskrbeli za turistično vožnjo do Novega mesta. Šentjerneja in nazaj, in nekaj 100 metrov dolga kolona je privabila pozornost vsepovsod, kamor je prišla. V nedeljo popoldan so imeli udeleženci tekmovanje v spretnostni vožnji, ki si ga je ogledalo več slo domačinov, (loto: lože SIMČIČ)
O DELU MLADIH RAZISKOVALCEV — Udeleženci enotedenskega mladinskega raziskovalnega tabora na Suhorju so v soboto pripravili razstavo o svojem delu in izsledkih, ki si jo je ogledalo precej ljudi iz teh krajev. Na sliki: vodja tabora, metliški etnolog Andrej Dular razlaga obiskovalcem rezultate etnološke skupine.
Mlada znanost na Suhorju
Mladinskega raziskovalnega tabora se je udeležilo 26 srednješolcev
tudi v sosednji ozaljski jn pripravila predlog za zavarovanje teh virov, drugi del le skupine pa je pripravil prostorske osnove za dolgoročni plan KS Suhor. Mladi zgodovinarji so zbrali precej pričevanj udeležencev NOB iz teh krajev, zlasti pa njihove spomine na napad na I Irast in italijanski požig te vasi, bombardiranje Drag in na partizansko šolo v Dragah. Umetnostnozgodovinska skupina je popisovala in zbirala podatke o sakralnih umetnostnih spomenikih v tem delu metliške občine, etnološka pa je zbirala gradivo o zgodovini peskokopov in kako so peskokopi oblikovali način življenja domačinov, ki jim je bil to dodatni vir zaslužka.
V soboto so pripravili razstavo o življenju in delu na raziskovalnem taboru ter prebrali poročila o rezultatih svojega dela. o tem nameravajo izdati tudi posebno publikacijo, zbrani material pa bodo v glavnem dali Belokranjskemu muzeju.
A. B.