Z83. Številka. V Ljubljani, v soboto 11. decembra I9Z0. Lin. leto tatafa torak aaa popoldne, tameaaii nedelte la praznika. rfi t Prostor \ m/m X M m'n za male oglase do 77 mm viSine 1 K, od 30 m/m visine dalje kupčijski In uradni oelasJ t m/m K 2*—, notice, poslano, prckfld, Izjave in reklame 1 m/m Ki—. Poroke, zaroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—* Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. BprMmistro „Slov, naroda* ia „Narodna TIskarna*1 Snaflova ■lica st 5, prlUićno. — Telefon it 304. „Slovenski Narod' velja a Makljaat la po potil s v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno 90 — 3 mesečno ....... 45*— 1 ■ ........ 15 — V iaeaacaatvo: celoletno K240*-~ polletno 120-— i mesečno ..,...„ 60*— 20"— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačat!. Novi naročniki nai pošljete* v prvtč naročnino vedno Tasy po nakaznici. Na samo olsmem naročili brez noslatve denaria se ne moremo ozirati. Uredništva Naroda41 Krtallova nlioa tU B, U nadstropja« Tolefoa stav. 34. Dopise apre| la podpiaaae bi zadostno fraako Rokopisov ne vrača, Posameina Številka valja 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. H— Demokratskim tiolllcem o ljubljanskem okroilsa. Drugod fn pri nas. Dolžan sem Vam izreči iskrcao zahvalo, da ste svoje glasove naklonili listi« ki sem ji bil nosilec Jaz. Storil bom svojo dolžnost napram jugoslovenskemu narodu in državi, kakor tudi napram svojemu okrožju do skrajnosti svojih moči. Program naše stranke je znan in mi ni potreba ponavljati, da se bom po njem ravnal v vsem delu. Ker uvidevam, da bo državi v največjo korist, če se povzdigne nas kmetski stan. bom v prvi vrsti zastopal njegove Interese. Pri tem pa ne bom niti trenutek izgubil zavest da je od povzdige naše Industrije, obrti in trgovine zavisna usoda zlasti naše ožje domovine, ki si more le tem potom odpreti pot do novih dohodkov. Naša mesta in trgi, in v njih bivajoči sloji ter tndustrijalna sre- dišča potrebujejo krepke pomčoi, da se razvijejo. V stvareh obče narodnega značaja, kjer gre za koristi splošnostl, 6rez razlike stanov vabim vsakogar, ki je dobrih misli, da se z zaupanjem obrača name. V stvareh deloma ali povsem osebnega značaja se izvolijo somišljemki na strankine poslance obračati le preko naše politične organizacije. Pri tem bom v okviru splošne dolžnosti prav posebno rad v stiku z občinami, ki so me v velikem številu počastile s svojim zaupanjem. Zlasti dobrodošla so verodostojna poročila, ki nam omogočijo efektivno kontrolo javne uprav. V Ljubljani, dne 6. dec 1920. Dr. Gregor Žerjav poslanec na ustavotvorni skupščini. Vladi In nouim poslance; Ko je do izidu nesrečnega koroškega plebiscita zahtevala antanta. da izpraznimo Koroško, smo nieni zahtevi takoj ugodili, in sicer v vseh podrobnostih. Nismo storili tega radi, ali zavedali smo se. da nas na5a čast m naš podpis na senžermanskl pogodbi silita k temu. Bili smo mož-beseda, Na senžermanskl pogodbi oa nI samo naš podpis, ampak tudi podpis zastopnikov Nemške Avstrije, ki te ravno tako. kakor mi. obvezana, da se ravna po določilih posrodbe. Nemška Avstrija pa tega ne dela, necro prezira vse določbe senžermanske pogodbe, ki se tičeio varstva manjšin, med katere spada brezdvomno onih vrlih 15.000 Korošcev, ki so kljub terorju in kljub sleparijam glasovali za nas. Nikakor ne moremo smatrati, da bi bilo naši pokrajinski m naši osrednji vladi neznano, da preganjajo na Koroškem naše iiudl z nasiljem, kakor ga ne poznalo niti fašisti. Našim Hudem oožleato hiše. ubijalo fhn živina aničtiieio noflske pridelke, na ulici napadalo Nudi. da ne sme nihče na ulico, tudi če se dela šele mrak. Slovenske šole se ne otvarjalo In germanizacija cvete kakor v slavnih iožeftnskih časih. Vse to pa prekaša še nafnesram-nejša kršitev zakona, da so pričeli s preganjanjem onih. ki so pred plebl- . scitom delovali za nas. Naši vladi ! kličemo v spomin, da ie naš delegat na posledmi seji plebiscitne knrms;v* svečano izfavll. da kraljevina SHS onih 15.000 Slovencev nikdar ne zapusti. Že samo ta iziava obvezu ?e našo vlado, da stori n?ienergičueiše korake v zaščito naših liuđi. Če smo morali doživeti ranall-sko pogodbo, ker ie nam bila nasproti velesila, tedai absolutno ni potreba, da doživimo nekaj sličnega napram faiitni Avstriji! Pasivnost naše, vlade !e ne-oprostliiva in skraini čas ie. da novi poslanci dosežeio v tem pogledu te-meliit preobrat. Ali bodo Nemci do uičice iznolnieval? vse določbe senžermanske pogodbe, ali na odločno zahtevamo revizno plebiscita. To mora biti naše geslo in to mora biti deviza vlade. Na novih ooslancih pa ie. da to uvelfaviio In da vržeio vsako vlaio. ki nima srca in smisla za zatirance. Osobito ie to niihova dolžnost tudi zategadelj, ker zahteva naša čast. Ca transe one, V' so na*e krvi in ki so se Izpostavljali zaradi n?.s! Pristopalie k „ luoo-slouenskl matici!" Žalostna resnica je. da ne znamo niti ceniti niti varovati svoje svobode, ki stoji in pade z državo. £e po dveh letih je marsikomu državni interes deveta briga in še do d veli letih se pri nas dovoljujejo napadi na državno misel. Na Štajerskem deluje Heimatsdienst odkrito in prikrito, razni Mravlagi briiejo ne-ženirano norce iz vseli naših oblasti, nemškutarii se vedno bolj vseda-jo na topla mesta in nemška trgovska podjetja lezejo bolj in bolj na naša tla. . Na drugi strani pa se tlači marsikje ravno najboij državno zavedni element. Tuja ban k okra ti i a je vsak dan močnejša, vsi avstriiakanti in nemškutarii sede na gorkern. v resnici naši lindje pa so tem podrejeni. In ko je nekoč napisal odločen in pošten mož. da imej Slovenec vedno prednost pred tujcem, so planili nani. da šovinistično razlaga ravnonravnost. Na Dolenjskem in po Gorenjski se vrši sistem ^ična protidržavna agitacija, a nikd;.r ni nihče kaznovan. A kako skrbe v drugih državah za državno misel! Celo v falimi Avstriji, v socijalno demokratičnem Pu-naju, bi se mogli mno.?o naučiti. Na vsakega, ki govori v tulem jeziku, so vsi pozorni. Takoi odleti v zapor, če bi pričel z razlago kakih nrotidr-žavnili misli. Nobenemu tujcu se on-di ne dovolijo trgov, ali druge koncesije in varstvo domače obrti ie povsod izvedeno. Na sodniii iz,zubi vsak tujec, osobito pa Jugosloven. brezpogojno proces, in v Gradcu razsoja neirški sodnik neženirano v kričečem nasprotju s senžermansko pogodbo. Po vseh državah se v zadnjem Času opaža, kako skrbno se nadzirajo vsi tuici. da se v kali zatre vsaka protidržavna misel. Samo mi delamo izjeme in smo nadalje še eldorado vseh nemškutarskih uradnikov, vseh tuiih f»rm in bank in vseh laških ve-rižnikov. In ne zgane se niti javnost in niti uradi! bode smo! V resnici, narod svo- Jiigoiljuifa is poifsitem čsscpi&fii. Zadnje čase postajajo zveze med nami in Poljaki nekoliko tesnejše. Znamenje in posledica tega dejstva ie tudi večje zajilmarie. ki sta polisko časopisje posveča Jugoslaviji. Zelo simpatično pisan ie članek, ki ga je priobči! »Dziennik Poznani-ski* v 253. številki; živahno slika le-noto in bogastvo naših pokraiin ter kaže. kako bi se dale trgovske zveze zasnovati med Poljsko in Jugoslavijo, (Članek ie pcdm'san: J. N.) Največ zaslug za normlarizira-nie Jus*os!ovenstva v poljskem časopisju pa ima sedaj dr. T. Lubacze\v-ski. mlad Poliak. prvi tainlk poljskega generalnega konzulata v Zagrebu. Njegovo pero sem opazil letos ftmifa meseca v tistih dneh. ko je re> gent posvetil Zagreb in Ljubljano. Dne 30. oktobra 1920 le »Kurjer Lvowski« priobčil njegov članek: »Komunistični pokret med Tuiroslo-veni«. V članku sc naglasa, da razni nezadovoljniku ki včasi zgrabilo za ostrejše orožie. še niso boljševiki. ker o bob'ševiški teoriii nlmaio često niti pojma: take mase je ločiti od organiziranih komunistov, a tu ie zopet razlika med Bosno in Srbijo na eni strani in med Hrvatsko in Slovenllo na drugi: tam so komunisti izobraženci, tukai pa delavci. — Dne 8. novembra je isti pisatelj v »Kurjeni Lvowskem« napisal članek: »Po odločitvi na Koroškem«. datiran Iz I Ljublane: »Žalost .Tasostovenov zaradi Koroške,« pravi avtor, »nailaze ž njimi delimo mi Poljaki, ki nas ie podobna usoda plebiscita zadela pred kratkim v Varmiji.* Pri tem konstatira: >RezuItat (vsiljenega) plebiscita je bil naprej določen: nI se namreč moglo mislit!, da bi Liud-stvo. ki je bilo izza 1000 let pod nemškim jarmom, še imelo toliko narodnega čuta. da bi se iziavilo za svoio domačo stvar, za državo, katere prav nič ni poznalo in katero ie avstrijska agitacija predstavljala kot kaos. kot zlepek brez prihodnosti itd.« Veliko niogo so pa pri tem imeli tudi italijanski milijoni. Italijanom ie bilo več do tega. da bi Jugosioven! izgubili igro, nego Avstrijci sami — šlo jim ie za direktno zvezo z nemškim zaledjem za Trst.* — Dne 11. novembra je v »Kurjeni Lvo\vskem« izšel članek Lubaczcwskega: »Kmet- ski opori na Hrvatskem^: tu so na* tanko opisane grozote, kako so kmetje nastopali takrat v belovar-skem okraju — sram nas ?e tc^a pred svetom — a opisana ie tudi debata o tej stvari v Narodnem predstavništvu. Pisec, ki sicer piše povsem nepristransko, tu pritrjuje demokratom, ki so trdili, da dogodkov niso (oliko krivi kmeti.. I akor domači in tuf? agitatoru in da ie naša naloga, poučevati liudi. da danes niso več sužnji, ampak državljani svobodne države. — Dne 15. novembra je v istem listu izšel članek Luba-czeu/skega »Pred konsthuanto«, fci točno informira o pripravah za volitve v konstituanto, »ki bodo odločile ne samo o konstituanti in državnih zakonih, ampak o vsei bodi Ono-sti Jugo&loveustva«. Dr. Fr. T. * Takrat ie Jugoslavija govorila prezirno o Poljakih, češ. nič ne veljajo, zato so plebiscit izgubili: a doživeli smo mi sami kmalu svoio VarmUo (Varmiia ie pokrajina na vzhodnem Pruskem, ki je bila stoletja pod pruskim gospodstvom). * Ta Članek je posnela »Tribuna «. varšavska revija (št. 39). — Pristali JDS v Ljubljani, ki so bili izpuščeni iz volilnega imenika, da niso voliti pri volžtv&b v ustavotvorno skupščino, naj se blagovolijo »glasiti v tajništvu JDS, Narodni doni I. ruulstr. = Kukavičje jajce v bee.irradski »Tribuni*. Neverjetno je. kako neinformirani so nekateri Ijeo^radski Usti o slovenski politiki in kakšno članke $ar dajo vtihotapiti. BeosrLtdska >Tribun;!--z due 8. t. ni. prinaša Političke prilike v ^lo\eoijK t> opazko ua je ta članek »objektiven sud jednog Slovenca« iz 1 Ljubljane. Cian-kar je silno navdušen za genijalnost in orgiurizatorno silo drju ^usteršiea tm* poje himne klerikalni stranki; pred ©tavlja jo z največjo nesramnostjo kot pravo jugoslavensiko stranko, ki ima največ za^lu« za populariziranje jugo-slovenske ideje v Sloveniji. Z nez;.slišano predrznostih trdi ljubljanski (lan kar. da je dr. Susteršica v hujskanji] pioti Sroiji in v navdušenju «a vojno proti JSrboia podpirala tudi libcrsTria. struja drjji Tavčarja. Dovoljuje si trditev, da jo bila dr. Tavčarjeva politika obrnjena proti jugoslovanski struji dr. Kreka, dr. Rvbafa, dr. Mandica in drugih tor da sta bila dr. Krek in dr. Korošec dolgo easa edina nositelja ideja edinstva jugoslovenskr-a, naroda. Dr. Krek je proglasil načelo: Izdajstvo, storjeno na drž.tvi in na korisf naroda, ni izdajstvo, toda — pi=v >Tribuna^ — oficijelna politika liberalno stranke s* ni mogla odkrito izjaviti ta program, posebno zaradi iei:a, ker liberalci — dr. Tavčarjevega krila — niso hoteli priznati duševnega vodstva narodovega v osebah duhovnikov drja Kreka in đrja Korošca. — Popolnoma odveč jo zavračati tako infamije. Vaa količkaj informirana jugosloven^ka javnost ve prav dobro, da t=o klerikal- Fran Govekar: Idi Suffanie. (Dslle.) »A ti s!1 največji hinavec! Na. dobro znaš zaviti! Kar všeč si mi, Grega! Res. neumen nisi!« »Tako obračati plašč po vetru ne zna kdorsibodi. vrag te vzemi! Za advokata bi bil moral iti študirat, ne pa za brivca!« Samozavestno se je režal Dane, a se branil: »Nič ni res! Vesta, da lažeta! Dane je bil. je in ostane zvest kranjski patri3ot! Hvala Bogu. res je, neumen nisem. Zato pa mi tudi ne more nihče blizu.« »Prav imaš! In nič se ne bol! Midva te bova povsod zagovarjala, če bo treba!« »Saj ne bo. Nič bati se! Ampak če bi bi bilo treba, na vaju se lahko sklicujem: povedal sem vama zdaj razločno, kakšna le resnica! Rezflca, cel bokal ga prinesi: danes je praznik! Še par dni sem samec, potlej pa se vrne mola ljuba ženica!« »Ojoj. Grega, že sedaj se treseS pred njo!« »Nasprotno: komaj čakam, da se spet vrne!« je znova presenetil prijatelja zgovorni brivec. Zopet sta se mu zakrohotala, on pa je vztrajal: »Nič se ne režita! Resnico govorim. Sa« no da se omakne hrvaški kordon izpred Treb* nJega, pa pojdem takoj sam po svoto ženo. Ver-jemlta: ni je skrbnejše žene od nle. Zda i šele vidim, da je živlienie brez nje pravi pekel.« »A kai si počel zaradi Verderbcrice!« ga 'e opozoril rokavičar. »Saj si koprnel po nJi kot mladenič!* ga spominjal krojač. »O, grešnik, nikar se delaj nedolžnega!« Dane pa se je zaničlilvo namrdnil: »Zapomnita si: Dane je zvest, pošten zakonski mož! Ce sta razumela kdai moje šale >n dovtlne drueače. vaiu le obžalmem! Z vsako žensko znam biti prijazen. Toda mč več. Ker žena Je pa le žena in zakon ie sveta reč!<« Prijatelja rokavičar in krojač sta se nemo spogledala, zmagala z glavo, pila in se smehljala. Potem pa je dejal Dominik: »Tič pa si. Orega. tiči Malo takih. Ampak Še enkrat rečem: prav imaš! — In nič se ne boj: midva sva s tabo. kakor doslej! Če bo treba.—« »Saj ne bo! A če bo. zanašam se —!« In izpili so bokal in Se enera . .. In pili so. saj se je razburjala, veselila Sn jezila vsa Ljubljana ter pila. pila... Tiste dni je bilo življenje v Lfubliani kakor morje, ki narašča, hrumi, pljuska in buči. a zopet pada, se izgublja in izginja v nedogled: danes preplavljena po vojaštvu, ki ie odbaialo proti KranHi. v Gorico, v Trst ali v Celie ter celo proti Novemu mestu, se je jutri Izpraznila, da ni bilo videti nikjer nobene uniforme več ter je zavladala tišina kakor na vasi A zopet se je utrgal človeški oblak in je žalil vse ulice in trge; grmeli so bobni, orili so se rogovi, bobneli topovi, hrzali so konii. rožlialo je orožje in tisoč in tisoč težkih nog ie koračilo do mestu ob vsaki uri podnevi in ponoči. Odkod? Kam? Cemu? Zakaj? — In vedno enaki polki, vedno enake uniforme! Ali so vedno isti ali vedno drugi ? Kaj se godi? Kaj se pripravlja? Kaj je resnica, kaj bosa govorica? Kurir teče za kurirjem, ali nosijo vojno ali mir? Tisočero vesti, vsaka drugačna, vsaka vznemirljlveiša, je krožilo od ust do ust. Ali se sklepa mir ali se je že sklenil? — Vse se je razdrlo! Buonaparte je že v Gradcu, toda prednja armada prodira že proti Dunaju! Vse je izgubljeno! ^— Ne, cesar in Buonaparte sta se oopolnoma pobotala in vse ostane pri starem! Toda Kranjci se priklopiio Italiji, ker Trsta Francozi ne izpuste več Iz pesti in Slovenci ostanejo pod francosko republiko... In ljudje so ugibali, ugibali ter pili. pili... Dr. Repiča pa ni vznemirjalo in zanimalo nič več. Skoraj da se ni genll z doma. Iz nekdanjega pohajkovalca, ki je begal ves dan po mestu in zbiral novice, fe postal zapečnjak, ki se mu je zdelo doma najlepše. Posedal je v svoji sobi. čitat kniige, reševal akte, ki so se mu nabrali tekom minolih tednov, ko se mu ni liubilo lotiti nobenega dela, se bavil z Lovrenčkom ali pa kramljal z Mari-janico. In čutil se je čudovito mirnega in srečnega. Zdai šele se je zavedel, kako prazno in pusto je bilo vse njegovo prejšnje življenje. In moža nevredno! Samo v Marijaničine oči se U moral zazreti in postalo ga je sram nekdanjega razuz^ danstva in neznačainega pustolovstva. ->Ce me prevaraš, urem!« mu jc dejala. Enkrat samo! In verjel je za vselej. Moral je verjeti, ko je videl vzdihljai nienih usten in prebledelost nienih lic. »Nikdar!« je vzkipel. In objel je njeno gia-» vico ter jo polji'bil. Ni mu vračala poljubov. Samo gledala ga: je globoko, z bolestnim strahom in drgetom. »Zakaj me ne poljubiš, Marijanica? »Bojim se.. .cr »Cesa?« »Da bi se morala kdaj sramovati...« »Ah. veruj, veruj, žena! Ljubim te, kakor nisem ljubil še nikoli! Ljubim, kakor sam nisem niti slutil, da bom kdaj ljubil!« Padel je prednjo na kolena, jo objel okoli pasu. naslonil glavo na njeno srce ter ječal: »Veruj! Veruj! Prisegam ti! Do smrti tvoj!« In govoril je brezkončno ves plameneč in vendar ves srečno nesrečen, da dvomi, da se ga boji še vedno... po vsem, kar se je zgodilo... po vsem. kar veže za večno..« 2. stran. .SLOVENSKI NAROD-, dne 11. decembra liT2i)> 28T štev. al listi in klerikalni prvaki še leto dni pred polomom gonili odkrito protisrb-Sko in protislovansko ter odločno habsburško germanofilsko politiko. Med |em ko so bili slovenski napredni listi od početka vojne in že davno pred vojno odkrito srbofilski in slavofilaki. Nešteto naprednih listov je bilo med vojno po avstrijski cenzuri popolnoma zatrtih, napredni Usti so bili skoraj vsak dan konfiscirani in slovenski napredni časnikarji ter dopisniki slovenskih naprednih listov so morali prestati tekom vojne najstrašnejša preganjanja. Bili so internirani, konfinirani bestijalno pretepeni, pošiljani na fronto, v smrt ter so se vrnili kot pobaljencL V dunajskem državnem zboru pa je napredni poslanec dr. Pavnihar kot gost Češkega kluba že davno pripravljaj ju-goelo vensko deklaracijo po vzoru češke deklaracije. Solidarno z dr. Kre kom so dr. Ravnihar in ostali sloven aki poslanci sestavili besedilo jugoslovanske deklaracije, ki jo je končno dr. Krek, kot najvplivnejši slovenski poslanec - duhovnik, preči ta l v avstrijskem parlamentu. Za to deklaracijo se je potem izjavila vsa slovenska javnost, v največjem številu pa baš na prodne korporacije, napredna društva In predvsem napredno ženstvo pod vodstvom ge. dr. Tavčarjeve, Jugoslo-Jvenska ideja je živela in se udejstvo-vala v slovenskem naprednem časopis Ju, jugoslovenski napredni beletriji, na shodih in sestankih naprednih kultur ltfh delavcev in delavk že davno pred vojno ter je zahtevala v naprednih vrstah mnogo žrtev. Naprednjaki so bili samo srečni, da so se končno pod dr. Krekovim vodstvom tej ideji pridružili tudi pristaši Slovenske ljudske stran ke in drugih strank; zato pa je brez-primerna nesramnost da se upa še danes kdo poročati v Beograd nekaj ravno nasprotnega. s Sprememba v hrvatski vladi ra-(81 Radieevih avantur? Beograd. 9. decembra. Na včerajšnjem ministrskem svetu je poročal minister notranjih za dev Dražković o položaju na Hrvat skem z ozirom na ruvanje Radićevcev. Po njegovem poročilu se je preči tal a tudi izjava bana dr. Laginje. V politič nih krogih se zatrjuje, da bo v najkraj Sem času prišlo do sprememb v hrvat ski vladi, ker se ban Laginja ni držal instrukcij, ki so bile dane od centralne vlade zagrebški vladi. Ministrski svet je naroČil banu, da njegovi komisarji na Radičevi skupščini ne dovolijo čitanja resolucij, ki niso bile preje pred ložene hrvatski vladi v odobritev. Ne ve se še, kdo bi začasno prevzel mesto bana, dokler konstituanta ne reši def i nitivno tega vprašanja. Govori se, da Radičevi poslanci ne pojdejo v Beograd in da bodo vsled tega njihovi mandati anulirani. V tem slučaju bi se razpisale nove volitve, da se popolnijo ta mesta. je »Država močnejša od utopije.« Sagreb. 9. decembra. >Rijeć SHS.« prinaša pod zgornjim naslovom daljši uvodnik, v katerem se bavi z Radićem Sn njegovo skupščino 8. t m. ter pravi med drugim: Radićeva skupščina in njegove avanture niso ničesar spremenile na faktičnem položaju. Oni zaslepljeni in zavedeni njegovi pristaši, ki so menili, da bodo 7. t m. spali še v kraljevini SHS.. 8. t. m. pa se bodo zbudili V >Seljački hrvatski nevtralni republiki«:, so bili bridko razočarani. Danes že poteka življenje ravno tako mirno, kakor da bi Radlčeve skupščine sploh nikdar ne bilo. Sicer je pa stvar povsem jasna. Hvala bogu, da je naša država tako trdna, da se ji ni bati ro varjen j a 49 zastopnikov Rad i 6e ve republikanske Stranke, katerim stoji nasproti ogromna večina naših državnih zastopnikov v konstitnanto, 419 poslancev, ki bodo znali varovati interese ogromne večine naroda proti tej manjšini Radić in njegovi tovariši so bili izvoljeni v konsti-tuanto naše kraljevine, ki je priznana kot taka od vseh velesil, na temelju volilnega reda, ki ga je izdelal začasni parlament naše kraljevine. Popolnoma nelogično je torej, če sedaj Radić zahteva, da se prizna zastopstvo hrvatskega državnega sabora. — >Rijeć> pravi dalje, da se danes že jasno vidi, da je Stojan Protič s svojim podpiranjem hrvatske zajednice podpiral direktno protidržavno pobtiko. To mora prenehati če hočemo res trdno in jako državo. — Ob koncu svojih izvajanj dostavlja >RJje6 SHS.<: Naša država je tu, to si naj zapomnijo vsi in tudi gosp. Radič, ker se bodo na tem temelju izdelali zakoni, ki bodo veljali za vse, torej tudi zanj. Ako Radić noče sodelovati pri nalogah konstiruante, ki so ji stavljene in katere si bo še sama stavila, potem je jasno, da morajo avtomatično ugasniti tudi njegovi mandati. Če pride za teh 49 mandatov potem do no vih volitev, je gotovo, da se bodo zanje potegovale vse stranke in gotovo je tudi da Radić in njegova stranka iz tega boja ne bodo izšli tako močni, kakor so sedaj. Našo državo so priznale malo drugačne velesile kakor je Radić, in je gotovo, da tudi njemu ne bo nreostajalo drugega, nego jo priznati. Ce pa te^a nikakor ne bo hotel storiti in bo nadaljeval svojo brezglavo politiko, potem sam sebe in svojo stranko postavlja izven zakona, kar bo le na škodo one mase, ki se je dala od njega zapeljati na kriva pota. asa Kdo stoji za Radičem? Beograd, 9. decembra. Kakor povsod, tako se Je tudi tu razdelilo občinstvo v dva tabora. Eni so za ta da vlada z najostrejšlml sredstvi nastopi proti Radiću in njegovim zanlečnikom bana Lagjnii ter ministroma Drinkoviču ta Kovaceviču. dru«ri pa so zonet za to. da bi vlada dovolila Radiću, da za-*teCorriere del-la Sera« pa poroča, da so poslali tudi milanski frontni vojaki D' Annunziju prošnjo naj ne izvede svolih načrtov. — D' Annunzio in Italija. >Neue Zurieher Ztc« poroča iz Milana, da so ukreni italijanske vlade proti D* Annunziju prvi in najvažnejši korak za izvedbo rapaliske pogodbe, neizoeriben že radi tega, ker bo to ugodno vplivalo na stališče jugoslovenske konstiruante. Italijanska vlada namerava predvsem udejstviti z rapallsko poerodbo združeno neodvisnost Reke de facto. Brez-dvomno gre za obveznost, ki jo je Gio-litti v Rapallo prevzel ustmeno. Končno pa bi se lahko tudi Jnoosiovenom poverila naloara, da udejstvijo neodvisnost R^ke, kar bi ne bilo dobro za D' Annunzija. Italijanska vlada hoče izvršiti na bolnem D' Annunziju operacijo kolikor mosroče brez bolečin. TV Annunzio odredil sploSnn mobilizacijo! Z Reke poročajo, da je D' Annunzio mobiliziral na Baki .vrne mo- litvi dr. Mihael ttainiseh z Klasovi krščanskih socialcev in velenemcev izvoljen za zveznesra predsednika, ki ga ie predsednik dr. Vveiskirchner zaprisegel. Dr. VVeiskirchner ie v svojem pozdravnem govoru zveznemu predsedniku poudarjal, da je najvažneiSa in najnujnejša naloga republike, pridobiti oziroma okrepiti simnatiio tujih držav in narodov za avstrijsko republiko. Novi avBtni. predsednik dr. Hai-ni*eh Mihael je roj^n leta 1858. v Aue pri Glosrnitzu. študiral je v Lipskem in Berolinu, služl>oval pri avstrijski finančni prokuraturi. potem v naučnem ministrstvu. Politično ni nikdar deloval. Dr. Uainisch je nacionalističnega duha. jas Vsen/»mša propaganda. V Berlinu ima svoj sedež >Verein fur dna Deutschtum im Auslande«; častni predsednik mu je general Hindenburg To društvo ima 500 krajevnih skupin ter šteje nad 70.000 Manov. Društvo ustanavlja nemške šole, nemške knjižnice in nemške časopise v inozemstvu, predvsem v uovih narijonalnih državah, kjer živi več «1 i manj Nemec Društvo daje denarne podpore nemškim dijakom v inozemstvu, da moro studirati v Nemčiji Do sedaj jo izdalo društvo okoli 6 milijonov mark za nemške svrhe v inozemstvu. Ustanovilo oziroma rodpiralo je nad 1500 nemških šol. Društvo de!uje brez ozira na politične in ver?ke razlike ter rma svoje glasilo >Volk und Ileimatc. Iste namene ima novi vsenemški tednik >Der Reiehs-wart«. ki ga izdaja in urejuje znani grof Ernst zu Reventlow. Vsenemški imperijalistu-ni duh skuša na vseh koncih in krajih razširiti svojo zlomljene peroti. V Nemčiji je sistematični vpliv vsenemške propagande vedno vetji in se kaže posebno v sovraštvu nedelavskih slojev proti republiki. Ker imajo Nemci na razpolago veiika denarna in dnr^a uspešna sredstva, nastopajo zelo predrzno in so prepričani, da bodo preje ali pozneje zopet obvladali nemški narod. = Tajna vojaška organizacija v Berlinu. »Berliner Tageblatt« poroča z ozirom na uradno objavo berlinskega policijskega ravnateljstva o odkritju tajne vojaške organizacije red imenom »Heimatverbarid«, da so v to zadevo zapletene znane osebe, kakor polkovnik Reinhard in stotnik fiostel-mann, ki je pravočasno pobegnil, in drugi znani oficirii bivše državne brambe. Za podpredsednika švicarskega narodnega sveta je bil prvikrat iz-volien socialdemokrat, bivši bernski predsednik Gustav Mfiller. Aretiran komunistični poslanec. V Monakovem so pretirali komunističnega poslanca Rcmmelena, brata baden-skesra notranjega ministra, ker je propagiral nasilno izprercenitev sedanje državne uredbe. =r Francoska vlada za pomilostitev madžarskih komunistov. Na socialističnem zborovaniu v Parizu sta sporočila socijalista Blum in Boncom, da je ministrski predsednik Levgucs na podlagi interpelacijo poslal madžarski vladi brzojavko, v kateri prosi za pomilostitev na smrt obsojenih komunistov. — Izgube ameriške vojske v svetovni vojni. Po poročilu generala Ire-landa znašajo izerube ameriške vojske v svetovni vojni 34.249 mrtvih in 224.089 ranjenih. ss Wilsonova podanica kongresu, ki jo jo predsednik "VVilson poslal kongresu, ne omenja zveze narodov. Omejuje se le na to, da bo kongresu pojasnil da je treba določiti program za>-konodajsva. ki bo postavil Židinjrne države na Čelo demokratskemu ciba-nju sveta. Da se dospe do tega cilja, je potrebna pravica in pravičnost nasproti vsem državam. Zrra nakupa. Finančni minister dr. Grimm ie obrazložil finančne razmere. Zvezni kancelar dr. Mavr je izvajal po izja-vah resortnlh ministrov, da more vlada nositi oc1 rovornost za poslovanje v se 'nnji hudi krizi le tedaj, ako bo pravočasno dobila kredite, ki jih ie pred^c^'a reparacijska komisija. Poslaniki so obljubili, da bodo svojim vladam sopročili prošnjo zveznega, kancelarji za pospešitev akcije. VPRAS\NJE MADŽARSKEGA KRALJA. i— d Budimpešta, 9. dcc. Stranka ojrrskera kraljestva ie včerai so-ejasno sprejela sklep, s kate-i^i iziav-lja. da bi bilo razmotrivnn'c vprašanja jrlede kralja v sedanjem č;.su inte-resom dr/ ve škodljivo in nevarno. Stranka stoji na stališču državnopravne kontinuitete in meni. da so vprašanje kralja ne sme prei rešiti, dokler ni poiasnieno razmerje med ustavno kronanim kraliem in narodom. POLOŽAJ POLJSKE. — d Varšava. 9. decembra. Ministrski predsednik \Vitos je iziavil za* Stopnjkom tiska, da ie položaj Poljske še vedno zc^o resen, da Poljska želi miru in da bi le prisiljena mislila na nadaljevanje vojne. Šestletna vojna je na Poljskem ustvarila razmere, da nobena vlada ne more odstraniti posledic. P< Ijska potrebuje podpore dmsrih držav, podpora pa je odvisna od miru v deželi. Dlllfla — Takole delajo koroški Nem< i. Pišejo nam: Dober Slovenec pišo, da je hotel dobiti v Celovcu potno dovoljenje za potovanje v Jugoslavijo; bil je pripravljen plačati 400 nemško-avstrij-skih kron. Toda njegovo irne je disa*o preveč po slovenščini in gospodje okro;r 2>IIeimatdiensta v Celovcu bo najprej informirali, jeli prosilec .C1 -venec Ker niso dobili povoljn~«ra odgovora, so mu naročili, naj prinese potrdilo od oVinrfkoira >Heimatra& . da je >verlasslieh< in dr. je — Nemec! — Koroški trpin vzklika: >Torej moram biti Nemec da dobim potno dovoljenje v Jugoslavijo! Ne vera, kako postopate z Nemci v tem ozlm v JugosIaviji.< Odgovarjamo: Mi se Nemcem klanjamo, ker so bili še včeraj n^i gospodarji; mi nemškim verižnikom dajemo najlepša stanovanja, ker Slovenec lahko spi v podstrešju ali v vagonih; mi redimo nemške odvetnike in uradnike, žigosane veleizdajalee. da pripravljajo tla za mogoče bodočo nemire: mi posili amo čez koroško mejo dnevno cele vlake živil, da Vašim biričera ne omahnejo pesti. Z eno best-do: dobričine smo! Dobro je, da nas tepo Nemci in Lahi, ker brez njih bi docela zaspali! Upajmo, da napravi red nova konstituanta! — Kdo podpira D' Amuinzila? Odgovor je podal nedavno italijanski ministrski predsednik Giolitti. ko ie pokazal — na ju^oslovenske tihotapce živil. Neko uradno poročilo Javlja, da so iz Metkovića na ladjah odpeliaM 1232 vagonov raznih živil, naslovljenih na zasebnike po dalmatinskih krajih, in 6S0 vaconov živil, določenih za dalmatinsko pokrajinsko vlado. 7'a o^ornna količina živil ^a ie na ladjah izginila v Italijo, oziroma na Reko. — V Zadru vlada velika nez^ dovoljne st z županom dr. Ziliotiom, ki je bil pred kratkim imenovan italijanskim senatorjem. Ko je hotel iti v Rim kot senator na zaprisego, ^o so protivili temu >popolani<:. češ, da ne pjznnjo več Rima, kaferi fih jo izdal in zaduriL Dr. Ziliotto jih je tolažil, da prre v Hira sfimo radi te^a, da bo slovesno protestiral proti rapallski pogodbi. Ziliotto je oušol skrivoma v Šibenik in od tam se je odpeljal v Italijo. >Popolani« kar besnijo od jeze nad n]im. Zadrani ee bojijo, da jim uide tudi admiral Milio. Admiral je bolan in ne prihaja iz svojega sranovenja, >Popohmi< pravijo, da je to politična bolezen in da morda nastane potreba, da pojde v Rim h kakemu specialistu. Zato sti*ažijo njego* vo hišo, da bi jim kar nenadoma ne iz« giniL V Ljubtjam, 10 — Rccentov rofctni dsn. Dne 17. t. m. praznuje Nj. V. regent Aleksander svoj rojstni den. Ministrski svet je proglasil 17. december za državni praznik. Regent prestolonaslednik je bil rojen 17. decembra leta 1888. na Cetinju. — Odhod slovenskih poslancev v Beograd. V sredo zvečer sta se odpeljala z brzovlakom poslanca dr. Ivan Tavčar in dr. Žerjav, sinoči pa so sc odnehali večinoma vsi kranjski poslanci SKS; na Zidanem mostu so se iim pridružili štajerski tovariši. Poslanca NSS so odpeljeta danes, ostali pa jutri. — Stodvajsettetnico Prešernovega rojstva so proslavili dijaki ljubljanske realke. Dne 3. t. m. je odšla deputacija v Kranj in položila na Prešernov £rob len venec. Nedeljo na so priredili v telovadnici akademijo, ki je dobro uspela. O mladini, ki se ie sama od sebe tako leno poklonila velikemu našemu geniju, smemo pričakovati, da bo tudi v bodočnosti posvetila svoje moči višjim ciljem. — Plebiscitne znamke. Po tukajšnjem časopisju se je opetovano nami-iravnlo na plebiscitne znamke. Zato smo se na komDetenrnem mestu informirali, kaj je s tozadevnim fondom. Dosmali smo. da je bil plebiscitni fond, t. j. skuniček za razprodane plebiscitne znamke, pod posebno čekovno številko oddan Jadranski banki v Ljubljani na razpoka vo deželni vladi, o Čemer le bila vlada obveščena, čuicmo. da se ta fond uporabi za oođnoto Slovencev v neodređeni naši zemlji. — Promocija. Na zagrebškem vse-učiU5^i je bil dne 4. t. m. promoviran ff. MMivoj L en s tek za magistra farmacije. — Nov knr^n^k! zf^ovornTc. V Imenik kazenskih zagovornikov je sprejet dvorni svetnik in bivši predsednik okrožnega sodišča v Novem decembra 1920. mestu g. Fran GarzarolH pl. ThurrH lack. — Imenovan* a. Okrajni komi Far Kajko M u 1 a č e 1", nrideljon okrajnem glavrstvu r Mariboru, je imenovan za vladnega tajnika; gimnazijski profesor Julij Nar d i n je imenovan za profesorja na državni obrtni šoli v Ljubljani; Gustav Šilih in Fran Škof sta imenovana za redna učitelja na državni trgovski .^oli v Mariboru. — Višji šolski svet. To smrti kanonika Majcna iz Maril ^ra, ki je bil zastopnik cerkve v višjem šolskem svetu, jo bil na njegovo mosto imenovan Maksimilijan. Vraber, tudi kanonik v Mariboru. — Kako bi raukiniloc še tisto pičlo odškodnino za dvojno gospodinjstvo, tako da so ti reveži popolnoma izročeni bodi. Ce ne bo hitre in Izdatne pomoči, bodo ti trpini primorani zapustiti Zagreb in oditi domov za peč. Ni izključeno, da nastane iz >saobračaja< >pre-obračajc. — Caveant eonsules! B. — Po§tnl nameščenci, člani dobrodelnega društva »Vorsicht« se I jenje. v Izogib nepotrebnim reklamacijam in mučni bolezni. Zapušča vdovo in že sedaj na to opozoriti, da poštna dva otroka- N« v m p-! uprava po poštnem redu ne jamči za i Priloga. Današnji list Ima prilogo vsebino pisem, temveč so manipuli- dr. Gj. Bogojevića v Beogradu gle-rajoci uradniki sami za vso Škodo . de državne razredne loterije. odgovorni. — Direktor pošte in br- zojava za Slovenijo: Dr. Debeliak. — Velikansko tihotapstvo s tujo valuto. V zadnjem času, zlasti po ra-pallski pogodbi, se ie silno razpaslo tihotapstvo dolarjev v Italijo. V Zagrebu. Ljubljani, Splitu, Bakru, sploh ob vsej demarkacijski črti se plazijo tihotapci valute. Ker glavna carinarnica v Ljubljani strogo kontrolira razne ekspresne in brzovlake, so eJe-gantni tihotapci opustili vožnjo z vlaki ter se sedaj večinoma vozijo skri- Kultura. Bepertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Petek, 10. dee.: Pohujšanje v sentflorl- janski dolini, red C. Sobota, 11. dec.: Bobrov kožuh, red A. Nedelja, 12. decembra, Figaro se ženi. Izv. af'iun. Ponedeljek, 13. dec: Bobrov kožuh, red a Opera: — Velika tatvina sladkorja. Na le* lezniški postaji t Laz ah sta 191etni železničar Ivan Bizjak in 201etni Jote Dimic dne 16. junija t. L iz železniške« ga voza ukradla dva zaboja sladkorja v vrednosti 7200 kron. Dimic je sploh >sladkorni tate. Po tej tatvini se je Di» mic, ko je bil pobegni] orožnikom, po* tepal po ljubljanski okolici. Spal je na polju v krompirju, prenočeval po kozolcih in dne 3. julija se mu je zopet posrečil lov na sladkor. Na zaloški po* staji je >vjeU kar tri zaboje sladkorja, vrednega 10 800 K, ter 10 škatljie ciga-iotnega papirja, vrednega 2400 K. Dimic je vodil po ljubljanski okolici pravcato >rokomavharsko življenjem Ol)orožen je bil celo s samokresom. Ob* toženca tatvino priznavata. Porotniki so vprašanje krivde potrdili. Na podr lagi soglasnega porotniškega krivdo-reka sta bila obsojena: Ivan Bizjak na 15 mesecev in Jože Dimic na pet let težke ječe. Oba sta s sodbo podražila moka in ker ni magistrat ugodil njihovim zahtevam. — Varstvo ptic. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o varstvu koristnih ptic, ki ie nabit po mestu. — Narodna banka v Mariboru ne sprejema več avstrijskih bankovcev. Iz Maribora nam poročalo, da tamkajšnja podružnica Narodne banke ne sprejema več 10-, 2- in 1 kronskih bankovcev ter da zamenjuje le bančni denar in nove državne bankovce. Svoje stališče motivira banka baje s tem. da ona ni naslednica bivše a v s tro-odrske banke in da zato ni dolžna zamenjavati bankovce, ki lih je izdala ta banka. Med občinstvom, ki ima še mnojro teh bankovcev v prometu, vlada veliko razbur- opozarjajo, da svoje zaostanke na članarini v avstrijski veljavi poravnajo potom Jadranske banke v Ljubljani. — Sefa mariborskega mestneca sosveta. Seja mariborskega mestnega sosveta se vrši danes. 10. t m„ z običajnim dnevnim redom. — Tajništvo društva »Gosoo-svetskl Zvon« Ima uradne ure samo od 4. do 6. popoldne, V tem Času se tudi vpisujejo člani. — Videmski nemčurji. Videmske nemčurje opozarjamo naj nikar ne švabčarijo po naši slovenski vasi, ker sedaj ni več Avstrije, amnak smo v Jugoslaviji. Nemčurčki, spomnite se. da vas je rodila slovenska mati! — Videmski fantje. — Pozor, vinotržei! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo prodajala iz zapuščine pokojnega dr. Georga izvrstno vinsko kapljico (starino in novo vino) na javni sodni dražbi dne 13. t m, v Makolah v gorici Jelovec, na kar opozarjamo vinske trgovce. Kaj več je posneti iz dotičnega oklica v našem lisfn. — Iz Rožne doline in GHnc nam I — Blamirani »Hrvat«. Iz Maribora nam poročalo: Te dni le prinese! zaerebški »Hrvat« pod naslovom »Velik požar v Mariboru« notico, v kateri poroča, da je uničil požar remizo mariborske električne cestne železnice in da je zgorelo pri tem 8 vozov. Škoda znaša baje 1.000.000 kron. Mariborčani so to notico brali z obžalovanjem, kajti še preden ie dobil Maribor električno cestno železnico, že mu ie pogorela remiza in 8 vozov. Bos: ve, kateri Maribor ie bil to. o katerem je »Hrvat« oo- — Nemška predrznost. Iz Maribora poročajo: Centrala nemškega društva »Der Naturfreund« na Dunaju pošilja svoje reklame tudi v Maribor, in sicer pod naslovom* »An alle Ortssrupnen des Vereines in Deutschosterreich«. — Krvav preteo ob priliki vofa-Škega nabora. Iz Maribora nam poročajo: Danes so se vršili v Mariboru vojaški nabori. Po naboru so se na povratku stepli v Meliu fantje iz Sv. Petra pod Mariborom. Pri tepe- poročajo, da prinašajo neke mlekarice žu- kf se ^a ie udeležilo nad 40 fan-lz Vnanjih goric in dobrovske fare j tov. je bilo več lažie in težje ranie-mleko, ki je zelo, zelo kr§čeno. Neka j nih. Nekaj starejših ljudi in delavcev gospodinja trdi, da je bila pretekli te- ! iz tovarne Ježek, ki so hoteli pomir-den v mleku tretjina vode. Svetujemo j jevati. lih je pri tem pošteno skupi-gosoodinjam. naj energično nastopijo lo. Težko ranjene sopreoeliali v ma-proti takim mlckaricam.notem se bodo [ rlborsko bolnišnico viničaria Frana že odvadile prodajat, slabo mleko za Hartla. Frana Baumana, ključavm-dobro. S potrpljenjem se jim daje po- ;_ fToxol. \1 AnfrtH, tubo. Ljudski pregovor pravi, da ie 1 eŽcT „*" Ant0™ potrplienje sicer božja mast ali gorje KnKiča. voznika iz Sv. Petra, med-tistemu, ki se ž nio maže! £em ko s£ Janeza Drozecra in Kon- —- Preureditev selske službe ori i stantina Toplaka iz Sv. Petra le poštnem uradu Sv. Tomaž pri Ormožu, j prevezah in poslali nato domov. Ostali ranjenci in pretepači so po-bejmili. ko je dospela policfiska m vojaška patrola. Zadnje deianie te traeične Šaloiere se bo vršilo seveda pred sodnijo. — Osrednje društvo poštnih in brzojavnih nastavljenrev za Slovenijo v I.jnbljani izjavlja, da ni udeležen noben nižjih uslužbencev pri aferi s tatvino ameriških pisem na glavni pošti v Ljubljani. Prosimo slavno občinstvo, naj to upošteva in naj ne sramoti nižjih uslužbencev, ki opravljajo svojo težko službo, z raznimi neumestnimi opazka- Z dnem 16. t. m. se preuredi pri poštnem uradu Sv. Tomaž pri Ormožu dostavljanje poštnih nošib'k r»o selškem pismonošu v sledeči hkraiih: T. okrai: Makovci, Trnove!, Mezgove!. Scn-Čak. Bucmanci, Savci, Rratonečicl, Se-janci. Mala vas; II. okraj: Senik, Ln-povec. KIjučarovcL Grm, Hranjigovci; III. okraj: Korački vrh, LahonSčak. — severni del Pršetinci, Koračiće. Dostavljalo se bo v I. in ITT. okrabi vsak to^ek, četrtek in soboto, v II. okraju vsak ponedeliek, sredo in petek. Z istim dnevom se izloči krajevni de! Besniak Iz poštnega okraja urada ™ 2 n * > Vsv mi kot se sedaj redno dogaja. Ni meta- Sv. Tomaž pn Ormožu ter se prtdeh I r• „ -f • I^^^^n,_ * : r , , , , _ ». . . i ti poltenih in nenostenin v en kos. I. selškemu okraju poštnega okraia \ m? * « n «. t Ljutomer — ^ vestem o špoliranfu amerl- Tovarišl obrtnik! pol. okraia ' ^'fJn nisem na Imbl?anskl elavni do- štL Iz časopisnih poročil v ravnokar preteklih dneh ie občinstvu znano, da se je na ljubljanski fflavui pošti nekaj mlajših uradniških moči. ki so pr>dlegle vplivu vojne in življenja v večiem mestu, spozabilo in si prisvojilo pisem, ki prihajajo iz Amerike v Jugoslavijo, denarno vsebino in pa deloma tudi pisma sama. Stvar preiskuje sodnija in poštna uprava z vso intenzivnostjo. O nsoehu preiskave bo iavnost svojčas obveščena. Da se ne ponovijo take in slične manipulacije z ameriškimi pismi, se ustanovi pri liubtianski špedicij poseben oddelek, kier se bo prejemala in odpraviiala ameriška pošta, odde-lieno od druee tuzemske pošte. Pozi vtfamo istočar.no vsakogar, ki bi imel v rokah kakšno nismo Iz Amerike, da ne bi bil predel v pismu naznačenoga zneska, da v svrbo dafi-nje^ra preiskovanja tako pismo pošlje poštn. fn brzojavnemu ravna-tejjstvu. .Vendar maramo občinstvo Kamnik! V nedeljo, dne 12. decembra ob 10. dopoldne se vrši ustanovni občni zbor obrtnega dništva za politični okra? Kamnik v restavraciji Pode v Kamniku. Vabljeni #b vsi tov. obrtniki, komur ie mar le stanovska korist. — Pripravljalni odbor obrtn. društva. — Novi kovan? droMž. Finančno ministrstvo Je izdalo naredbo, po kateri se stavila v promet novi kovan! drobiž po 5, 10 in 20 par. Državnim bfaeamam in uradom Je na-reK^no. da morajo ta drobiž sprejemati. — JJnnetno p^dra^en^e jrppmopa. Pred kratkim so list! pisali, da je tr-bov^»!l?ka prer^osrnkonna dnižba od po-krnlinske vlade znhtevala. da jej dovoli povijati cene prernoam. k^r delavci zahtevajo povi^nnje plač. Na to se je menda neka onketn posvetovnla jeli ta znbteva onravičena ali ne. Nismo pa se nikjer čitali, da bi bila deželna vlada zahtevi trboveljske premogokop-ne družbe ugodila. A imenovana družbe vaj do meje. Tam izginejo po gozdnih stezah in potih čez mejo v Italijo. Ve- p^tek 10 dee • saprto liki organizirani tihotapski družbi so Sobota, li. dec.: Tosca, red D. prišli zdaj na sled. Ta družba je teti- Nedelja, 12. dec: Dalil>or. izven, hotapila baje nad milijon dolarske Ponedeljek, 13. dec. zaprto. vrednosti Da so odkrili te tihotapce, _ Prva anietniška razstava v Ma- I zadovoljna gre velika zasluga Klavni carinarnici riho^ v veliki dvorani bivže kazine v Borovnici in nje ekspozituri na Ver- jc bila 8 t m otvorjena prva umetni- du. Ker je pa obmejna straža zelo fka rozstava v Mariboru. Navzoče go- slaba, je jasno, da se tihotapcem se 8tGt katerih je bilo nad sto, mednjimi vedno posreči iztihotapljenje Sedaj mnOff0 po8pe, nculalje knezožkofa dr. so prijeli že več glavnih tihotapcev. ; Najstnika, zastopnike državnih avto- Tako so zaplenili v Ljubljani in v Bo- nomnih ln vojaških oblasti, raznih po- i ženieriev in arhitektov, sekelia rovnicl tihotapcu rjnzuu iz Sarajeva utičnih, kulturnih in strokovnih dru- i Ljubljana, vabi svole člane na prija- vehko množino dolarjev v vrednosti zvenih organizacij in korporacij itd. teljski večer v soboto. 11. t rn « preko 1 milijona dinarjev, da je Za- i je pozdravil predsednik pripravljal- hotel Slon (k) grebčanu Flelschhackerju okoli lOOo nega odhora g0neral Maister. V svo- — Društvo slušateljev filozofske dolarjev. Posebno drzna tihotapska . jeft] povoru je posegel nekoliko v pre- \ fakultete proslavi dru-o obletnico Iv- tolpa pa je dražba AIka!ay & Komp : tekloat Maribora, nato pa prešel na \ Cankarjevo smrti v soboto 11. t. m. ob iz Zagreba. Dobickanosni tihotanski ■ novo dobo na^e;,a severnega branika , 8. zvečer na univerzi. Predaval bo g, posli z valuto JO menda tudi nekatere ; Ju<^lavenstva, kjer se je razvilo v } dr. L C. OMak: O Cankarju, elovea- elegantne Liiibllancane zvabili na va- kratkem razdobju dveh let po oevobo- ekom človeku, predsUvitelju narodna lutne tihotapske transakcije . . .Ljub- . jc.nju jiiko živahno kulturno življenje. ! duše ljrmčanu Antonu Krlsperju iz Kožne : Kot pnp^a Ittpp/1 varnih noe-oiev to- I _ n,-^..^ ^v«.>. E?m*wmz ficsti In prfraditue. — Udruženje hicoslovenskfh ln- Ijnncanu Antonu ^^sperJu iz Kožne i Kot enefra izired važtljn pogojev te- ulice so zaplenili te dni 1000 dolarjev. ■ ^ kulturnega gibanja omenja govor- r ?HPe5e?Jf,JW5b,?kl- i nik Fetlanio umetniško razstavo. Po Mlado dekle je Milka. Videla je. da vse ; idejah zaanovanih ^ akademičnem eh-nervozno pričakuje Miklavževega. , kariu prof rjotiču, ki mu gre glavna Ona, ona edino ne bo obdarjena. Sred- zaRjllga za to prireditev, so dobili pr-stev nima. Brez posla je Oče strog in votni načrti konkretno obliko in se pošten. Toda ona bi vendar rada imela j razviH y razptav0< na katere ^ Maribor za Miklavža novo svileno lepo obleko, j ,ahko ponc>sen> Nato jfl povornik v nov klobuček, nove čeveljčke in nove kratkih besedah seznanil pričujoče z nogavice. V misel ji pade nesrečna j imenl rBzstavljajočih umetnikov in se ide.ia. Pri sosedu zna, da hranijo^ lepe ; dotakniI ^di tehnike posameznih. Genove*. Ko bi dosegla te novce izpol- i nera, Maister je naposled izjavil, da njene so njene želje. Fes! Neki dan • otvaria razstavo z željo, da imela mno-ima priliko splaziti se potihoma, neo- j uspeha. Nato so navzoči med zvoki ne. Takoj začne begati od trgovine do , ranih in z zelenjem okragenih dvoranah trgovine, pod pazduho nosi že nebroj j nahaja razstava obsegajoča 183 umet- raznih zavojčkov in zavitkov. V manu- , ^ med niim| §tiri kinarska dela> Za fakturni trgovini si kupi novo lepo razstav0f na katero je poslalo svoja obleko. Potem pa vse previdno spravi, i deIa 2g vlada ^vo zani- Bliža se Miklavž. Naivno priskače k ■ manje sosedovi gospodinji ter ji gostoU: j J Milftn PllJrelj: Naga leta< Zna. >Veste za Miklavža bom Imela novo j rf prip0vednik. M. Pugelj je izdal v r.blftlrn m nov« čevelieke. Vsa bom no- i____ i ^, . « ______•* 1 t_______ a_ s^moložbi pod gorenjim naslovom iz- va< - Miklavža je praznovala v za- i ^ gv().ih naiboli§ih novel. Knj!ga ob. porih ... I----_ - j —il _-t *— --- 1 sega nad 11 tiskanih pol ter stane - Velika ta^dra^ri^eir tajalo* j ,^|jei|a pri avtorju 28 kron, z ovo- v Zagrebu, ta Zagreba javljajo, da Jo ; jem fa ožtnlno , K 50 v. ye6[ Narofa \ , bilo v torek 30. novembra zr-eSer vlom- i ^ rf ^l8atelju. LlubHana. Koncresnt klavža 1&Z£%^4.Y&* Knt I Za **> V* Palica, P-am^egj ea}. 1 „^.QT1 . ^l««*,« » o Kviii-onfom* poročamo! ga pohvalil in obdaril, vsaj je vedef sel: 1 prstan Iz platina z 2 bn lian t oma, i 7.~h«,^j eiA^Hai,«M I _______i_. «___V»i _Z Osrednja zveza javnih nameščencev ima v soboto dne 1L t m. ob 20. uri v običajnem lokalu nujno sejo širšesra odbora. Dnevni red: Mi in konstituanta. Pridite vsi. k — Sestanek trgovcev. Gremiju tr^-govcev Je bilo prinosiano zadnji čom pritožb glede carinikih zadev in pn glede nakupovalnega razmerja napram Nemški Avstriji ln Italiji. Da se U ne-do sta tki odpravijo, sklicuje se za soboto, dne 11. t m. ob pol 7. zvečer v mestni dvorani sestanek, katerega so naj zanesljivo udeleže vei trgovci, osobito pa manufakturisti, koniekcijonar-ji, galanteristi, modisti in trgovci s zlatnino in urami. Ta sestanek je s* vso trgovstvo v Sloveniji velikega pomena, zatorej se pričakuje poino&tevii* ne udeležbe. Žensko telovadno društvo V Ljubljani je priredilo t nedeljo 5. t rana Mladiki Miklavžev večer za člantf otroškega telovadnega oddelka in prvega plesnega tečaja, ki je vsestran* sko dobro uspel. Ubrani akordi so sa-»* doneli po dvorani, ko je nastopil Miklavž s sijajnim svojim epremstvonik, da so zažarela lička naših malčkov in se zasvetila njih očka. Mala Ksenija je dr a vila s prisrčnimi besedami MJk nakar je po lepem nagovoru ™V pr^nl5.Piatln«B 2 br1llJa*tomi1' i - Zemljevid slovenske** ozemlja, Vred/^ l2°^°irKt JVT ITtt7' W ga izda .Slovenska Matieac v Ljub-vrednih 33.7o0 K, turške lire 4000 K, | ^ se ravnokar ttgka- Ve8 zemlie. srobrae^deuarja po 1 2 in 5 k, vred- yiđ ^ w sirok fa m M ^ nega 15.000 K. VkoI^lB%5S«£ ^ n^ žtirUl li?tin- ki se lakk^ ra" sen s 3 bnljanti, vreden 100.000 kron > tq mezno M se dajc zlepitt zlata žepna ura. katera je od strani v^akhod SHrih dclov ^ gta, s^da. opremljena z datumi, meseci in vremen- nfth str03kih Podcć 20 kron, torej crl(>. skim znakom, vredna 15.000 K, 1 zlate - zemlievid go kron brez najepijenja. častniška verižica s priveskom dolar- 1 skega cekina, vredna 6000 K, 1 torbica iz krokodilovega usnja, vredna 2000 K, Naročnino sprejema Matica takoj in sicer 80 kron (poštnina posebej) na račun enega izvoda. Če bodo stroški nemškega denarja 100 mark, vrednega | «. . * . ,Q. ^,.oH j_ _ _ ahm tt i_____tJ A~-n-;- unnnK- ve?)i. kar pa ni pričakovati, bodo mo- nja, vredna 2880 K. Skupna škoda zna- j ^uvoJno- Ta plaČibi *° Matica ^ I 5a 327.830 K. Tat bo skušal v drugih J cunaja- vse vrline, vse napake. Pozabil tudi nI marljivih vaditeljic in požrtvovalne načelnice. In pristopila je zopet iS mnogoštevilnega venca mladine mala Mi len ca, da se zahvali Miklavžu za le* pe darove, ki je nato no vzpodbuja jo« I čem slovesu ob godbi odSel v svoje kra*j ljestvo. — Društvo Je pogostilo §e mladino s pecivom, ki ga ie najbolja pripravila Gospodinjska sol«! na Mladiki — Bil je lep večer, vredeii nedolžnih otroških src! Poleg drugih odličnih gostov je počastila večer tudi rodbina g. generala D o k i ć a. k Gospodarske nestl. mestih dragocenosti spraviti v denar. — Pnjet tat zimskih sukeni Iz i ževni obliki j0 pravkar pri naslednjih i knjigo Maribora poročaio, da je bilo bane- ; ljubljanskih tvrdkah izšel: Ig. pL ! konj v nemu uradniku Juvančiču v neki ka- ! Kleinmavr in Ferdinand Bamberg. Ju- j magLst imajo. — g Izvoz tobaka. Ker so je v vsej državi doslej največ rabil tobak slabše vrste in ker se je doslej pridelalo največ tobaka boljše vrste, vsled česar Polnokrvni plemenski konji — slovenski pisarniški koledar za i Ministrstvo za kmetijstvo In vode na^ leto 1921 v tedenski skladni in v knji- | merava sestaviti državno matično > vseh polnokrvnih plemenskih v državi. Zato poživlja mestni strat vse one posestnike, ki ima- vaml ukradena zimska suknla in j goslovanska knjigarna, Ij. Schwentner, j jo take konje, da jih do 13. decembra! dežnik. Mariborski ooliciji se ie rx>- , Narodna knjigarna! M. Tičar. A. j 1920 priglase pri gospodarskem ura-srečilo DriJeti tatu na kolodvoru rav- , Zeschko, Ivan Gajsek in Vilko Weixl * da mestnega magistrata ob navadniK no V trenutku, ko je hotel vstopiti \ v Mariboru. Obe izdaji za ceno po 2S ! uradnih urah in naj seboj tudi prlne-V vlak fn D0bei7nftl S plenom ! ^ron 6ta prav okusno opremljeni in j so izvirno potrdilo o rodu, ako nt — Tihotapstvo konj. Iz Maribo- : jih toplo priporočamo._ ra nam poročajo: V noči od sobote j WTfliri»ii Cflffl£J*2f na nedeljo so naSe straže pn\Kamnici mZ*$ 2*111313>fc.«a* nrijele družbo tihotapcev, klso sku- S IZPRED POROTNEGA SODIŠČA. Šali spraviti 7 koni iz naše države j proti odgovornima urednikoma j razpolaga uprava monopolov s veliki-preko meje v Nemško Avstrijo. Ti- ^Slovenca« in »Večernega lista« ie ; mi zalogami predelanega tobaka boljše hotapstvo v Kamnici je v zadnjem vložil gospod minister prosvete Sve- ! vTste. je odrejeno, da se dovoli izvon času silno vzcvetelo ln so zlasti ti- tozar Pri bi Če vi č po g. dr. Franu ' tobaka do 100 vagonov. Izvoz je opro- hotapstva konj na dnevnem redu. j Novaku obtožbo radi pregreška zoper \ ščen v«*ake carine in se more tobak ln« — Tatvine v Stopanji vasi so silno ! varnost časti radi člankov, priobče- \ važati v poljubnih množinah, ki pa ne množe. Tstovi - postopači kradejo ubo- j nih v navedenih listih dne 6^ oziroma ; smejo prekoračiti določenega kontuv gim kočaricam čevlje in blago. Kočari- j 9. septembra 1920 in je bila določena ' gen ta. —d ci I. M. 60 odnesli tri pare ženskih cev- j glavna razprava pred porotnim sodi- j —g Prepovedan Izvoz amerf?kfh ljev in moški dežni plašč. Skoda 1100 ščem v Ljubljani na dan 15. decembra i trt. Ministrstvo za poljedelstvo in vode kron. — Kočarici - perici J. G. so od- i 1920. V včerajšnji številki sta ured- j objavlja: Finančni odbor je na seji 23* nesli veliko množino perila, zlasti srajc ništvi »Slovenca« in »Večernega B- j novembra sklenil, da se prepove vsak in rjuh. v skupni vrednosti 4680 kron. 1 sta« podali naslednjo iziavo: »V na- • izvoz ameriških trt in čepov, ki se mo* — It nlžav Kolodvorske ulice. Po sem listu 5t. .?04 je bil priobčen dne rajo porabiti izključno samo za rege-gostllnah Kolodvorske ulice se je kla- ; 6. septembra 1920 (oziroma 9. sen- ! neriranje domačih vlnosrradov. tila večja tatinska družba, ki se je do- tembra 1920) članek, ki smo v niem _ g Kompetenca finančnega mlmV govarjala za velik vlom v neko gra- reproducirali članek beograjskega ; strsfva glede trgovskih pogalanj ie ščlno pri Mariboru. Družba je raz- dnevnika »Balkan«, v katerem se oči- , prenehala ter ie vodstvo teh pogajanj kosno popivala ter snovala načrt za talo gospodu ministru prosvete Sveto- zopet prešlo na ministrstvo za rrgovt- dober plen. Govorili so samo o bri- j zarju Priblčeviču podlosti iz njegove- ^ ^ industrijo Uantih, zlatnini in draguljih. V neki ra političnega in zasebnega življenja, gostilni je neki dolgin izvlekel kelih Ker so trditve beograjskega dnevnika ter začel kričati: »Sedaj bom pa iz izrms"h"ene, knkor smo se kasnele nre- keliha pil.« — Policija je tri člane te pričali. ob*aln!emo In preklicuiemo družbe aretirala. vsebino dorlčnegn čla^kn. ki Je bil — Umrla Je pri Mali Nedelji mati priobčen brez vednosti našega odgo- 149. Newyork ček 145..V>—1165.50. Pa-slovenskepra ministra dr. V. Kuk o v- vornega urednika in popravllamo s ! riz 858—875. Praea 166—168, Švica ca g%. Ana Kukovčeva. Naše so- s tem g. ministru Pribtčevlću storjeno I 2050—0. Dunaj 2.o— 2"S.25. Valute: Do* faljel krivico. Odgovora urednika sta se j l««1i 144—146. avstrijske krone 28—2^ — TTnvia je dne 4. t. m. v "Le«kov- zaveznla plnčati kot prostovoljno gla- I bolgarski levi 0—165. češkoslovaške cu uri Krskeni gospa Marija Butko- ho vsak no r7w K za Tugoslovensko 1 krone 160—0. angleški funti 470—0, v i č. roj. V r e z e c, ki je bila v vsej Mat»co Mi«is*er PriMčevIČ se ie s tem frnncoski frnnki 840—0. napoleondor okolici splošno nrillubljena. N. v m. p\! zado?^enicm zadovolill. vsled česar 468—475. nemške marke 193—195, ro» — Umrl Je Fran Ivane, nadučitelj odpadeta na 15. decembra 1920 dokv , munski leii 205—210, italijanske lire I pok., v Kranju, dne 2. t. m. po dolgi * Ceni porotni razpravi 610—514. turske lire v zlatu 606—a BORZEb —3 Zagreb. 9. decembra. Deviis^ Berlin 196—19S. Italija 518—522, London 505—510. Newyork kabel 147 do flajnooelša poročila. ITAJLUA ČAKA PRIMERNEGA TRENOTKA. Rim, 9. decembra. Giolitti je sprejel parlamentarno komisijo, ki se je vrnila z Reke. Poročali so mu prav natančno in Giolitti je sledil poročilu naj pozor ne j še. Končno je rekel, da kadar senat odobri rapallski sporazum, bo vlada vzela v pretres reško vprašanje. Poslanci so zatrjevali Giolittiju, da v vsej D* Annunzijevi akciji ni ni-kakega osebnega nasprotstva proti Giohtrlju. on se trudi samo za ta da bi rešil Reko za Italijo, in imenoval bo Goilittija ^odrešiteija domovine«, ako se mu posreči, da privede reško vprašanje do ugodnega zaključka. Gaspa-rotto je vrgel Giolitiju v lice očitanje, da bi se bila Italijanska vlada lahko izognila sedanji mučni situaciji, ako bi se bilo o pravem času nastopilo prijateljsko napram D Annunziju. Giolitti je odvrnil, da to ni bilo mogoče, ker bi Evropa s tem ne soglašala. Glede dogodkov s torpedovkama je rekel Giolitti, da obsoja tudi častnike, ki se ne bi smeli udati. Glede Raba in Krka ie Izvajal: Mi smo otoka okupirali kot zastopniki en ten te in ju moramo izročiti Jugoslaviji. Poslanci so poudarjali, da kaže položaj na Reki, da sicer Re-čani hrepene po miru in da bi se tudi pridobili za rapallsko pogodbo, ali ako bi se vprizoral kak nastop proti D* Annunzijn, so pripravljeni vsi, iti zanj vboi hi zanj umreti. Poslanci so se zavzemali za to, da bi vlada vendarle začela pogajanja z D* Annunzijern, kakor so to druge vlade storile s Kolča-' kom in Vranglom. Gioiitti ie kratko odvrnil: Mi ne moremo storiti ničesar. Dokler nI pogodba odobrena, se mo- remo razgovarjati samo potom generala Caviglio. ki ga edini zastopnik italijanske vlade. Camerini je pripovedoval cpisodo s torpedovkama in dostavil, da bi bilo nevarno, nastopiti proti D' Annunziju, na kar je Giolitti pripomnil: nihče nima namena in Interesa, da bi spravil D' Annunzija z Reke. Dve državi sta garantirali neodvisnost Reke: Jugoslavija in Italija. Ta garancija se bo držala in nihče se ne bo dotaknil D* Annunzija. vAmpak on noče za vedno ostati na Reku, so pripomnili poslanci. Giolitti je odvrnil: Že verjamem, da ni prijetno, biti sin-daco na Reki. Zaključil je, da upa na dober izid, najprvo pa se mora izvršiti rapallska pogodba, potem bomo videli! — Politični krogi se vedno bolj zjedinjujejo v misli, da trenotno ni rnoisOče ničesar storiti, treba počakati. — Trst. 9. decembra. Italijanski politični krogi sodijo, da bo italijanska vlada vlekla reško vprašanje na dolgo, kolikor toliko sporazumno z D* Annun-zitem, ker M rada doživela v Jugoslaviji za državo neugodne notranje dogodke povodom zborovanja konstitu-ante. Hotela bi potem pograbiti primeren trenotek m rešiti reško vprašanje po D* Annunzijevi zahtevi, ki se sklada z željo vseh italijanskih politikov. TE2KI UTISI. — Rim. 9. decembra, fz Francije in Anglije prihajajo poročila o težkih vtisih, ki Jih ie napravit upor dveh tor-pedovk pred Reko. Italijanska vlada se svari, naj naredi konec uporu in prepreči nameravane pustolovščino, naperjene proti Jugoslaviji. Giolitti je imel zbog tega daljše pogovore z zunanjim in vojnim ministrom. Danes pa fe sprejel nman ijminister Storža zastopnika reške države, čemur se pripisuje velik pomen. TUDI VATIKAN RCŠUJE REKO. — Roka. 9. decembra- Kardinal Gasparri je poslal na župana Giganteia pismo, ki nasvetuie mirno rešitev reškega vprašanja. Pravi, da je Javnost mučno alarmirana vsled resistenčnih sklepov, ki bi utegnili oovročiti nove boli in solze ter prelivanje braske krvi. 2unsn Gigante ie odgovoril, da ne onusti nobenega koraka za mirno rešitev rcškeea vprašanja, italiianska vlada ra nai porna pravico prebivalstva, da se združi z italijansko domovino Drugače pa je Reka pripravljena na skrajni odpor do zadnjih posledic. BARAN1SKA RFPUFLTKA. Biififmoešt*. 9. dre. Na pornefla listov, da vodi Bela Lrndtner v Bcch STad1? oo^a'ania radi ustanovitve ba-ranisse r<*pi,M;v© prd protektoratom kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, bo mad-Mrska vlada zahtevala, da se nad?»iim> hnfskanie ustavi in bo vz'rnfa'a ori tem. da se rudi jucroslovens.Va vlada drži določ mirovne PO^ovlbe v vseh podrnbriost'h. JoemsTovenstcf poslanik v Budimpešti Miloiević je izfavil. da so omenjene Vr\sti brer nodla°*e. V baranjskom vnrasanju sti>ii vl*da kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev na stališču podpisnnih mirovnih pmrodb. fe-dai tudi trfanonske mirovne pogodbe. MIN. PRFDSFDNIK TFI FKY NOČE VEČ PREDSEDOVATI. BndinrDešta. 9. dec. Ministrski predsednik Telekv je danes med av-dijenco pri državnem upravniku za- prosil, nai se pri designiranju novega ministrskega predsednika ne ozirajo na njegovo osebo. Pod predsedstvom Telekvia se začno v petek popoldne vaina gospodarska poeajania. ki se bodo bavila tudi s finančni vprašanjem. Ministrski predsednik zastopa stališče, da je to vprašanje v zvezi z najvitalnejšimi interesi države. Ne sme se zavlačevati vzlic krizi. PREKI SOD V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 9. dec. Po prekem sodu je bil obsojen na smrt na vislicah Atila Rumbold. ki ie bil obdf I-žen. da je v hotelu »Britannia« mučil 801etnega tnrovca Davida \Veissa in mu izsilit 150.000 K. — l°Ietni žepni tat Arpad \Veiss pa ie bil obsojen na tri leta ječe zapora in 15 batiu. To ic prvi slučaj, da se je Izvršila kazen z battnami. ZA BOLGARIJO IN DRUGIH DRŽAV. Ženeva, °. dec. Peta komisiia le na podlasi dopolnilnih določb sklenila predlagati skupščini, da se Bolea-riia sprejme v zvezo narodov. Francija se ie trlasovania vzdržala. Komisija je dalje sklenila, da se danes Še ne more izjaviti za sprejem Fston-ske. Latiške, Georgiie in Armenije, da pa se more zveza narodov izreči za njihovo vrimistHcv k tehničnim organizacijam. Sprejem Litve se bo obravnaval jutri. HOJI S KOMUNISTI V PRAGL Prag%, 9. decembra. Komunisti Fe ni>50 hotoli odzvati zahtevi sodnije. da morajo izročiti Delavski dom večinskim socialistom. Prišla je polioija, da zase- de Delavski dom. Komunisti so sprejeli policijo « kamenjem. Prišlo jo do boja* končno je pol!ciji. da jo odda proti nagradi v uprav. >Slov. Narodac — Izgubil se je v torek popoldne briljantni uhan od glaimcga drevoreda do po£te in od pošte v Sipko. Polten nnjditetj se naproša* da ga odda proti primerni nagradi v uprav. >S1. Naroda«. — Izgnbila se je S. t. m. zvečer zla* ta verižna zapestnica od Križevnišk« ulice po Vegovi, skozi Zvezdo, po Se-lenbnreovi, Aleksandrovi ce^ti. v operno gledališče. Ker je zapestnica drag ppomin, se prosi, da jo najditelj i7roei ua upravo vSlov. Naroda«. — Izrabila se Je dne 9. t. m. ob 11. dr poldne od trgovine Jager do kavarne Zvezda črna usnja ta, s srebrom okovana denarnica z vsebino nekaj čez 900 K in več malenkostmi. Posten najditelj se naprosi, da jo prinese proti nagradi v upravni^tvo >Slov. Naroda«. Glavni urednik: Rasto P u s i o s I e m š o k. Odgovorni urednik; Božidar V o d e h, P. s.: Leco"s francaises -ruskije uroki 25££c »» it 5 pri r. RusoveJ. 91$2 lea aH i Miljo f MI i ile Milili za irtmar. Slov. Naroda pod »Stanovalk/9151«. Hrana perzijska preproga se proda. Naslov pore upravništvo Slovenskega Naroda. 91G0 Zamenja ie M Jlroie Mojloo nudi tvrdka K, at* Bragar, LJubljana rose Prela s uiti z vrtin k*pSfve pri lastniku KavaC Simon. JeZa 16 pri CraeČai, posta Jezica pri Ljabljani. 9122 Na prodal 1?£ ST (hov od 20—60 I. nekaj hraamfh sodov isbflenIh od 15 do 30 hI ter nekaj kadi me 10 do 15 hI. Sprejme se tudi konjski hlapec pri fraaa iapajne, Ko*t 9113 Jtipi se železna blagajna. Ponudbe z opisom in ceno pod »Bla-raini §144« na opravo Slovenskega Naroda. 9144 Notar dr. Kuhar Išče v Ljubljani rrimemla prostorov za pisarno. Ponudbe na Gledališka uitea št. 4/1, ali pa na notarja dr. Katarji t Utijo. 9107 lepo s ta no" vanie 2 so; bi, kuhinja in shramba s orltiklinami — z enakim ali manjšim. ZcJeaa iaaia It 1» 916 l Q0A#J ^ m a dobro ohranjen riOQci otroSki voztfek. Karoftte* Soiterttć, H«?f Vadaat it 108. 9165 Ženitna ponudba! Želim poročiti Inteligentnega, okoli 50 let starega uradnika a!) trgovca. Imam trgovsko naobrazbo in premožen e v blagu. Oziram se le na resne ponudbe do 30. decembra 1920 na upravn>$tvo Slov. Naroda ped .Pridne roke 0117«. Lekarna v veCjem mei'u v Srbiil. ki obstoji že 25 let. se odda v najem ali proda cd ofodniml poboji. Ponudbe pod .lekarna n Srbiji 0176" na upravo Slov. Naroda. 9176 Mro mm tiWM Valvasor »TPnrli Vpraša se: Pol a nafta cesta plOli«]. stev. IS L ad 12-3. nre 9174 Zenit na ponudba! 30 letni višji uradnik, visokošolske naobrazbe, posestnik, z nekaj tisoči dinarjev mesečne plače, želi spoznanja inteligentne gospice od 17—24 let. Pisma s sliko pod .GERNAV, poste re-stante, Sarajevo, glavna pošta. Proda se zeJo* lep, težak potovalni kožah. Cena 6.500 K, Naslov pove oprava Slov. Naroda. 9085 Baterije V na debelo in na drobno priporoča 10 M. V 0 K, Lfnbljaca, Sodma ulioa 7. Na prodaj %dlZ ski .?.ai: novo-modnl in krasna pelerina s smičem (zMurmel) po j s ko nizki ceni pri Bota, krmarju, araditte it 7 9173 Proda se v Mnlbora h!5at ki le2l ob Dravi in e prikladna za vsa obrtna podjetja. Natančne informacije daje iz naklonicnosti g. Radtlf ItfTfinara. stathe- cik. Maribor. 9172 Mm m danili M v>M Naslov pove usravaištvo Slo-iu. venskega Naroda. 9T69 liče se Maiir ali pianfng i wM. Naslov: #rcrXa', poštno leteCc L obltana 9168 av^Cr ii i f billea pohlevna, pridno vozi, se proda. Več nove upravntštvo ->\ov. Naroda. 9166 Preda n ni pisalii stro] amer:kanskega sistema .Ollver*. Več se poizve Pred Skafljo 0'U. 9128 Opravilna Stev. A 27-V20/30. 9075 Dražbeni oklic Na prošnjo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani kot de dinje po gosp. dr. Josip Georgu, odAetniku iz Šmarja, se bo vršila dna 9., 10. In 11. daoamtira 1920, vsakokrat ob 9. uri dopoldne v hiši štev. 3 v Smarji pri Jelšah prostovoljna javna dražba: a) v zapuščino spadajoče premičnine (pohištva, obleke, perila, itd.) ki jo morajo dražitelji takoj plačati, prevzeti in odstraniti; b) v zapuščino spadajočega posestva pod vložno Štev. 85 d. a. Šmarje s nišo št 3 v Šmarji in zemljiščem v izmeri 60 a 39 m* v cemlni vrednosti 156.300 K, ki je ob enem izklicna cena. Vsak ponudnik ima pred začetkom dražbe položiti 10% iz-klicne cene kot varščino. Največji ponudek je tekom 4 tednov po ponudbi po podelitvi domika s 5 % obrestmi od dneva domika dalje plačati v sodne roke. Prodajalka si pridržuje pravico, da v teku 14 dni po podelitvi domika dražbo odobri ali ne. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču. Oki*. sotfiMa v Smarji pri Jeliah odd. I. dne 3. decembra 1920, Oglas. Na din 21. decembra t. 1. ob 11. uri pred poldne se vrši v Intendanturi dravske divizije — Kasino I. nadstropje — draga atartalna lialtaolfa sa oddala aioaa aa llablfaasko garal-silo ta ftaa Od L Januarja do 31. J nali a 1921. Ponudbe se lahko stavijo tudi za krajši čas — za eden do iri mesece. — Kavcija 500.000 oziroma 250.000 kron. Podrobnosti in pogoji so razvidni is Uradnega lista deželne vlade št. 132 od 17. novembra t L — Komada dravske divizije E. broj 9743. aaapottao 1 5#5B d. d. a lagroam trati dirigenta ca MOJO padrotnlea n^SuM^ — Jj2ffi£rt\ SS Statenberp s hišo št. 28, kočo št. 58 in z gospodarskimi poslopji in zemljišči (vinogradi, polja, gozdi) v skupni izmeri 35 ha 30 a 74 mT v skupni cenilni vrednosti 235 565 K 84 v, ki je ob enem izklicna cena, toda brez gospodarskih potrebščin, ki se bodo ob islera času toda posebej prodajale v smislu točke A) tega oklica. Prodajalka si pridržuje pravico, neposredno pred dražbo izjaviti, ali se bode zgorajna nepremičnina prodajala skupno kot celota, ali pa po parcelnih skupinah; v siedmem primerijaju se podeli domik posameznim najboljšim ponudnikom fe ledaj, če se nazadnje za vse nepremičnine kot celoto ne doseže večji ponudek. Vsak ponudnik ima pTed začetkom dražbe položiti 10% b> klicne cene kot varščino v roke sodnemu komisarju. Največji ponudek je tekom 4 tednov po podelitvi domika s 5% obrestmi od dneva domika dalje plačati v sodne roke. Prodajalka si pridržuje pravico, da v teku 14 dni po podelitvi domika dražbo odobri ali ne. Ostali dražbeni pogoji se lahko upogledajo pri podpisanem sodišču. Okrajno aodlšže v Sms rit pri Jaliaht odd. I. dne 3. novembra 1920. Opravilna Številka A 275/*20 80 9076 Oklic. Dodatno k tusodnemu dražbenemu oklicu z dne 3. dec. 1920 A 275^20 30 se odredi, da se bodo premičnine prodajale dne 9. in 10. decembra, nepremičnina pa dne 11. decembra 1920 vsakokrat ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Šmarji pri Jelšah v hiši številka 3. Okraj, sodišče v Smarji pri Jelšah, odd. I., dne 3. decembra 1920. Pozor! Prodala čeulšeu po zelo znižani ceni pred Božičem pri lurdhi Int. binir. Mestni trg št. 26.