PRIMORSKI DHEYNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje IX. . Štev. 293 (2603) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. V nedeljo 13. t. m. ob 15. uri bo polaganje vencev no openskem strelišču na k*raju ustrelitve P. Tomažiča in tovarišev TRST, petek 11. decembra 1953 Cena 20 lir Mije mogoče? | JUGOSLOVANSKI KOMENTAR PELLOVEGA GOVORA V SENATU jo minilo pet let, \J odkar so slovesno progla-j resolucijo o človečan-iro Travicah; pred dvema I ev°>na pa sta minila dva . sec“> odkar sta dva od °Blaševalcev teli načel z VRnooktobrskim diktatom ' tiiT'10 osemletno teptanje teh kronala in še enkrat >» potuho in nagrado prav emu, ki je nad nami pri-“mleimi in tržaškimi Slo-četrt stoletja, a j “ beneškimi Slovenci čez stoletja, naravnost Jtsicen primer teptanja člo-■*™skih pravic. KjCRrai ie govoril tudi pred-j rimske vlade, tiste Be t- na Goriškem in v I s teptanjem člove- k, } Pravic nadaljuje in .i,5e je z rokami in nogami t« osmooktobrskega dik-, o ter povedal, da kot mo-S* Shylock zahteva kos 1 J>oslovanskega ozemlja, ker šr*t°no' ki 9a ie dobil P red »i» kot nagrado za gegov imperialistični apetit, i moglo zadovoljiti, temveč p le apetit še povečalo, til štirimi dnevi je mi-4ož' rnesec dni, odkar smo razbesnelo divjanje Jtič organizirane faši- ttn?e *°^Pe P° naših ulicah, n c ;~r sm° Poslušali izzival- pe p sramotilne poulične politi t'- ^roH vsemu, kar ni Ca stlcnega in iredentistične-tenPJcti vsemu, kar je slo-^ Kega in jugoslovanskega; i k- S° xa Podivjani hitlerjan-tržnii • n na najprometnejših 90r Sj- klicah in trgih za-rečih fašistični kresovi go-it-p knjig in pohištva trzaje demokratične politične ip.^faoijc in zažganih za-*o avtomobilov, in ko jn, razbojniške horde posku->ka' udre*i v slovensko ti-pr j”0 ter grozile s pogromi Slovencem Ju 5e te dni in tudi danes s0j.3u.tr‘ se nadaljuje farsa 'inh,311 Pičlega števila areti-tuš tn v ogromni večini iz-fašistov pred voja-h§7'1 sodiščem, pred katerim *olf* • n* ,n šovinistični ad-prepotentno dvigujejo glas v obrambo nadaljc-ia CCu fašističnega terorja, M njimi celo sam trža-t. fašistični federale, med-ti!?.kn. ra dva slovenska an-f!g ^stična odvetnika še ved-iitiJ>elia .prepoved, da pred-wX^di?čem ne smeta niti tttn , branitelja samo ker sta pred petimi leti itn,,; , sodiščem zahtevala l|Q °; da smeta govoriti v "Venskem jeziku. kkt*0 T',nski Shylock spričo čo . ,e?a stania v Trstu, spn-taksne nezaslišane potuhe itnt-,n°krastjanskemu ire-trn,!Zmu' temveč pravemu l>2t. catemu fašizmu tako hntain°. zakteva obljubljeni našega mesa. In zakaj ne bi? Saj mu ta potuha omogoča prikrivanje ne samo j gospodarske in socialne degradacije v lastni deželi, temveč tudi v Trstu, kjer 20.000 i brezposelnih ni problem, ko j so vendar v perspektivi novi tisoči brezposelnih in go- | spodarsko uničenje našega mesta. Zakaj ne bi? Saj vendar Včintertonov najbližji sodelavec izjavlja svetovnemu tisku, da se bo z Italijo ob prepuščanju naše cone pogajal o zajamčeni bodočnosti policajev, o jamstvih pravic tržaških Slovencev pa mu še na misel ne pade, da bi se pogajal; on nas prepušča Italiji na milost in nemilost kljub podpisu, ki sta ga vladi ZDA in Anglije dali pod jasne določbe v mirovni pogodbi o enakopravnosti Slovencev z Italijani. In ko ta svetovni tisk samo namiguje o možnosti postavljanja jugoslovanske zahteve, da bi morali biti kot pogoj za konferenco — če Italija in tisti, ki ji daje potuho z delitvijo ozemlja, ki ni njihovo, na takih pogojih trmasto vztrajajo — vključitev v upravo cone A in Trsta tudi jugoslovanskih funkcionarjev, če Italija zahteva 'vključitev novih italijanskih, se ta zahteva s prezirom in zgražanjem odklanja Odklanjajo se jugoslovanski funkcionarji, čeprav bi moralo vse naše ozemlje biti v celoti pod jugoslovansko suverenostjo, čeprav ne bi nikoli smelo priti do monopola lokalne civilne oblasti najhujših iredentistov, čeprav bi morali v Londonu meše-tarjenje in ilegalne funkcionarje rimske vlade iz ZVV že zdavnaj nagnati tja od koder so prišli, saj mirovna pogodba ni prisodila niti koščka Tržaškega ozemlja v upravo Italiji, a tisti njegov del, ki ga je prisodila Jugoslaviji, upravljajo ljudski od- j bori, v katerih so funkcionarji italijanske narodnosti sorazmerno zastopani z razporeditvijo prebivalstva, medtem ko se v tržaških uradih ne sme slišati slovenska beseda. kjer bi morala biti zaposlena najmanj tretjina vsega uredništva slovenske narodnosti in kjer ni niti enega. In če. so že pred le- vztrajanjem na osmooktobrskem diktatu in plebiscitu dokazuje Pella, da noče konference POSLEDICE NEVZDRŽNEGA SOCIALNEGA POLOŽAJA V ITALIJI KLJUB PRIZADEVANJU VLADE danes stavka dri uslužbencev Vlada nadaljuje s kombinirano metodo prilizovanja in gro- Beograjska „Politika“ piše: „Po njihovem mnenju bi se morala jženi ' Neofašistični sindikati so sklenili podpreti Pellovo ■ ■■ vlado in se vzdržati stavke - Diskusija o amnestiji še traja Jugoslavija odpovedati vsemu, kar ji pripada, zato da bi ji v Rimu ploskali - Tega pa Jugoslavija ne more in ne bo storila“ Ključ konferenčne sobe je v Pellovem žepu BEOGRAD, 10. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu Srdjan Priča je prispel danes v Beograd na redno poročanje v državnem tajništvu za zunanje zadeve. V Beogradu bo ostal nekaj dni. Jjjm dni tu-itilrkli iz Rima 21 funkcionarjev, bi bi- t . . . , i. :___________ oziroma njene dele. tem ver v rimskih h že takrat morali imenovati vsaj eno tretjino jugo-slovanskih. Toda ne! Zr ob samem namigu o možnosti naših funkcionarjev se zgražajo. Ali je mogoče po tej poti potuhe beraškemu imperializmu, po poti vztrajanja na izvajanju diktata v Rimu in tudi Washinglonu in Londonu, po poti teptanja človečanskih pravic, reševati tržaško vprašanje? (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — Nekajdnevno zatišje v italijanskem tisku, ki so ga mnogi tolmačili kot pripravljenost Italije za popuščanje, je bilo v resnici samo manever, da bi se prevaralo svetovno javno mnenje. To dokazuje ne samo pisanje italijanskih listov, ki menijo, da bj bodoča konferenca morala samo uveljaviti tristransko deklaracijo m sklep od 8. oktobra o izročitvi cone A Italiji, temveč tudi nocojšnji govor predsednika italijanske vlade v senatu. Na številne jugoslovanske predloge in tolikokrat izraženo voljo, da se tržaško vprašanje reši na miren način, italijanski tisk, ugotavlja ((Politika«, enostavno odgovarja: »Jugoslavija s svojim nepopustljivim stališčem ponovno onemogoča sestanek petih«. Po njihovem mišljenju, zaključuje ((Politika«, bi se Jugoslavija morala odpovedati temu, kar ji pripada, zato da bi ji na oni strani Jadrana ploskali. Na njihovo žalost tega Jugoslavija ne more m ne bo storila Nocojšnji govor predsednika italijanske vlade v rimskem senatu je pokazal, poudarjajo v Beogradu, da je bila popolnoma upravičena rezerviranost in opreznost, s katero so v Beogradu sprgjeli pristanek Italije na umaknitev čet z meje. Jugoslavija ni proti razpravi na morebitni konferenci o celotnem ozemlju STO. toda ne v smisju, kot to želi Itali-la, namreč da dobi cono B smislu, da se Italija na konferenci javno odpove vsem zahtevam na cono B in da zahodne . sile jasno izjavijo, da v bodoče ne bodo podpirale morebitnih italijanskih zahtev na cono B in ostale jugoslovanske kraje. Prav tako Jugoslavija soglaša s pogojem gospoda Pel-le, da je konferenco potrebno prej dobro pripraviti in zagotoviti njen uspeh. S tem JfUPRAVE NA BERLINSKO KONFERENCO ŠTIRIH Zahodnonemški parlament za združitev Nemčije B, evauov tednik «Tribune» v svojem komentar ju ostro napada nske * ICUIA1IV V, Aiiuuuv/t v »vujvuiiu j« ” — — j^ririudsko poročilo in ga dolži, da ouemogoča uspeh berli °nferenee - Skeptični komentarji v Parizu - Francija in ev vojska - Churchill, Eden in Lauiel odpotovali z Bermudov evrop- ski 10. — Zahodnonem- Jt>u“Un priložnosti kon- štirih zavzame za zdru- 4i V °di» «v miru in svo- ^Oluciji izraža Bundes-lh,5ltuPanje, da bo bližnja ber-® konferenca prispevala, t>rjv °° približal čas onega k«!j |a miru, ki si ga vsi na-forpj “zhoda in Zahoda tako Man® želijo«. Resolucija po-nem. oato «voljo vsega io , Uudstva da obnovi svo- Vndrzavno in nacionalno '0nr=,?st 'b da služi kot ena-5 član združene Evro- * 'tovnemu miru«. Mtla ‘očija zahodnonemškega tije T^bta omenja nato prejš- k’ iih ie 1Z* Nin« . ln k’ zahtevajo svo- * v v splošne volit- Si ^ Nemčiji, da se usta-Mit,aVseriemška vlada, ki bo * itirii^ki^čena pogajati se w 1ITli okunariisWimi silami. Ur Su°lN ,veli avna in učin *%, nza vse nemško ljud-*ahtev ci ja zaključuje z k4’ d« u"ai Sl vlada prizade: , iitičv,' t>ili izpuščeni vsi dročjuJetn'ki na sovjetskem Berlinu pa je t°tieiv,suK Predsednika vzhod-ficht ■ ■ vlade Walter Ul- * n-?1 okupacijskimi silami, •ZarUVa nato Vlado, naj si da bodo načela Li- j" _ izjavil da njegova N ZsK zad°vo!jstvom spreje-t. .. ?dni sklen n nristanku , konf 1 sklep o pristanku Alnjj, orenen Žttvlh ^tinaniih renco štirih zunanjih rt.‘DriehtV v Berlinu. Nato je h1 «sah_iC'’tozd Adenauerja, «,r|j(. n? lra napore za zmanj. ii'vOW v Nemčiji_ in Dlsi »i v, A na) se takoj raz-z=, bič ’i!,ve v vsej Nemčiji, btski drusega kot udiver- siti “'uavga bbanever«. ^predlog0 da, nie*^.neda^: Vol 5 d 1 m Jliuiž*0?« se medtem na-Ndski . komentarji o ber-sjlJU k konferenci in o skli-h. opa bference štirih, 8a*‘ 8'asn „ tednik «Tribu-a. kril- i.Bevanovega leve-kičpjg laburistične stranke bilo izdano na koncu bermudske konference, za «najbolj bedasti diplomatski dokument modernega časa«. List nadaljuje; »Kot sledi iz poročila, mora ostati vsa zahodna politika nespremenjena. Oborožitev Nemčije s pomočjo evropske vojske mora še vedno imeti absolutno prednost v zahodnem katalogu predvidenega razvoja. Ni torej noben čudež, če je kancler Adenauer dal svoj blagoslov temu dokumentu, katerega vsebina ustreza točno onemu, kar je naročil. Se enkrat so se zahodne sile z monumentalno norostjo združile, da bi povečale njegov ugled in okrepile njegov položaj v Evropi Vendar ve ves svet. da je vsak sporazum s sovjetskimi voditelji podrejen zavrnitvi Adenauerjevih zahtev, katerih izpolnitev je odvisna od ohranitve hladne vojne«. «Vse daje misliti, — pravi nato ((Tribune« — da Churchill na Bermudih ni zagovarjal prav nobene britanske politike. Ce imajo besede zaključnega poročila kak smisel, potem je to ta, da so na Bermudih pokopali upe, ki jih je ministrski predsednik vzbudil lj. maja, ko se je zavzemal za diskusijo na najvišji ravni med Rusijo in Zahodom«. V Franciji so zlasti opazili članek nevtralističnega tednika «L’Observateur» ki sodi-da je bila bermudska konferenca za J rancijo ((nekoristna in nevarna« in da je bil njen prvi rezultat ta, da je škodovala usodi bližnje berlinske konference O diskusiji o Indokim na Bermudih pravi (d/Ohscrva-teur«, da Bidault ni najpri-mernejtši zagovornik premirja, ki mu je osebno nasproten, in da napoved nove ameriške finančne in vojaške pomoči Franciji očitno ni uvod v premirje, temveč v zaostritev sedemletne vojne- ((Ameriška po. moč — piše tednik — je postala tako meč. ki visi nad Francijo«. O končnem poročilu z danes poročilo, ki je i Bermudov pa pravi «L’Ob3er- vateur«, da je ((brezpogojni prikaz ameriških tez v vsem njihovem obsegu«. Končno piavi list, da miroljubni aspekti Eisenhowerjevega govora o atomski energiji nikakor ne odtehtajo negativnih rezultatov bermudske konference. Medtem so se razširile nepotrjene vesti, da je Bidault na Bermudih povedal Eisen-howerju in Churchillu, da Francija ne bo mogla ratificirati pogodbe o evropski vojski v sedanji obliki. V Bonnu so te vesti povzročile veliko nezadovoljstvo in očitke, da B’rancija sabotira evropsko združevanje, Laniel se je medtem toliko popravil, da je lahko odpotoval z Bermudov. Odpeljal se je skupno s Churchillom in ostalimi člani angleške delegacije z osebnim letalom angleške kraljice «Canopus». Svečana izročitev Noblovih nagrad OSLO, 10. —■ Danes so na univerzi v Oslu ob navzočnosti norveškega kralja Haako-na izročili Noblovo nagrado za mir za leto 1952 in 1953, ki je bila priznana francoskemu zdravniku in filozofu Albertu Schvveitzerju in ameriškemu generalu Marshallu. V Stochkolmu na Švedskem pa je kraij Gustav Adolf izročil Noblovo nagrado za fiziko, kemijo in medicino za leto 1953. Churchillovi ženi pa je izročil Noblovo nagrado za literaturo, ki je bila priznana VVinstonu Churchillu. Nagrado za fiziko je dobil Nizozemec Fritz Zernike, nagrado za kemijo nemški profesor Herman Staudinger, nagrado za medicino pa sta dobila Anglež Hans Ad°lf Krebs in Američan Fritz Lipmann. LONDON, v — Moskovski radio je javil, da je bil voditelj sovjetske delegacije v OZN Višinski odlikovan z Leninovim redom. je gospod Pella potrdil pravilnost in upravičenost jugoslovanskega predloga o pripravljalni konferenci, ki so ga zahodne sile in z njimi vred tudi Rim dosle, ignorirale. Maršal Tito je nedavno ponovno jasno izjavil, da ima petorna konferenca smisel samo v primeru predhodne zagotovitve njenega uspeha. Po. navijanje starin zahtev o rešitvi tržaškega vprašanja s plebiscitom in vztrajanje pri izvedbi sklepa od 8. oktobra pa dokazuje, da Italija ne želi niti konference niti sporazuma. Gospod Pella sam izjavlja, da je potrebno zagotoviti uspeh konference Ce italijanska vlada misli uspeh v smi- slu, da bj konferenca potrdila sklep od 8. oktobra, potem bi bile vse diskusije in napori odveč in z njimi vred tudi sama konferenca. Ce pa gospod Pella misli na uspeh konference v smislu sporazumne rešitve tržaškega vpra. šanja. tedaj ima ključ, ki odpira vrata konferenčne sobe, v svojem žepu B. B. Konferenca o Trstu šeie prihodnje leto? LONDON, 10. — Uradni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil danes na tiskovni konferenci na vprašanje, ali je Jugoslavija zares odklonila predlog zahodnih sil o tržaški konfe- renci, da ne more ničesar povedati o vprašanju Trsta. Na drugo vprašanje, ali so prejeli kako jugoslovansko sporočilo giede Trsta, oziroma jugoslovanski predlog, se je omenjeni predstavnik omejil samo na odgovor, da je britanska vlada še nadalje v tesni zvezi z vladama Italije in Jugoslavije. V londonskih krogih zatrjujejo, da še ni videti nobene bližnje perspektive za konfe B.1M, 10. — Jutri bo po vsej | omejena, se je pojavilo vpra- Italiji stavka javnih uslužbencev, ki se je bo po vseh računih udeležilo skoraj milijon nameščencev v javnih službah. V osnovnih panogah bo stavka enotna, predvsem na železnicah in v poštni službi. Ponekod drugod so se danes pojavile razbe izjeme. Tako se stavke ne bodo udeležili člani sindikata bolniškega osebja v sklopu sindikalne organizacije UIL, stavkali pa bodo člani ostalih sindikalnih organizacij. V podržavnih službah bodo člani CISL stavkali samo pol ure, ostali pa ves dan. Končno je stavko odpovedala cela vrsta združenj neofašističnega sindikata CISNAL: ta sklep bo v renco petih o Trstu, ker sta rozni.h panogah in uradih bolj obe strani se daleč od sporazuma o osnovi za pogajanja. Zaradi tega mislijo, da ni upanja, da bi bila konferenca sklicana še to leto in da se bo v najboljšem primeru lahko začela v drugi polovici januarja; toda tudi glede te možnosti niso zelo optimistični. ali manj občuten, pač v sorazmerju s številom odkrito fašističnih elementov, ki jih je ponekod v državnih službah ni malo. Po včerajšnji brzojavki prometnega ministra Mattarelle načelnikom železniških odsekov, naj «signorie loro« poskrbijo, da bo stavka čim bolj PELLA O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU V ITALIJANSKEM SENATU SVETOHLINSKO PONAVLJANIE IMPERIALISTIČNIH ZAHTEV Pella -vztraja pri izvedbi diktata od S. oktobra, pri plebiscitu in pri diskusiji o celotnem STO, skrajno jugoslov. popustljivost pa označuje za zavračanje normalizacije odnosov z Italijo (Od našega dopisnika) RIM. 10. — Danes je italijanski ministrski predsednik in zunanji minister Pella ponovno. načel tržaško vprašanje v govoru pred italijanskim senatom, in to prav v trenutku, ko se pripravlja doslej največia stavka italijanskih javnih uslužbencev, ki se je bo udeležilo približno milijon pripadnikov italijanske birokratske armade, železničarjev, poštarjev itd. Formalno utemeljuje Pella svoje ((sporočilo senatu« z ((dolžnim spoštovanjem« višji zbornici, ker je o zunanji politiki v zadnjem času (19. no. vembra) že govoril v poslanski zbornici, senatu pa še ne. V prvi vrsti pa gre verjetno za izkoriščanje dvojnega psihološkega momenta: pogreva nje tržaškega vprašanja v trenutku, ki je za vlado v notranjem področju kritičen, in učinek tega pogrevanja v svetu v zvezi z vestmi o stav. kah in težavah vlade. Pellov govor o zunanji politiki se v štirih petinah u-kvarja s tržaškim vprašanjem, v ostali petini pa odpravlja bolj mimogrede trenutna aktualna svetovna vprašanja, pa se tudi tam mimogrede vrača na Trst po že starem izsiljevalskem sistemu italijanske diplomacije Govor o Trstu je vsekakor mojstrski primer hinavsko priliznjenega imperializma, vreden Pellove jezuitske šole. Pella je začel s tem, da so mu opravki v inozemstvu preprečili, da bi lahko ob istem času kot v zbornici govoril tudi v senatu o tržaških dogodkih v začetku novembra; zaradi tega danes ne bo v podrobnostih ponovil prikaza tržaških dogodkov, ki ga vsebuje njegov govor v zbornici. vendar pa ((bistvena ute. meljenost italijanskih trditev in zaključka italijanske vlade nikakor ni bila omajana s kasnejšimi informacijami in preiskavami o tržaških dogod. kih«. Nadaljeval je s trditvijo, da se je italijanska vlada silno trudila, da bi dosegla zmanjšanje napetosti in izboljšanje položaja in da je že dosegla ((določeno razjasnitev ozračja«. Tu sledi eden izmed prvih primerov Pello-vega hinavskega zavijanja dejstev; jugoslovansko-italijanski sporazum o istočasnem umiku čet z meje med obema državama «pomeni uspeh pobude italijanske vlade«, ki baje kljub jugoslovanski nepopust. ljivosti nikoli ni izgubila poguma in se še nadalje trudila, da se doseže normalizacija na meji (pri tem se samo postavlja vprašanje, zakaj je Italija sploh začela z vojaškimi provokacijami na jugoslovanski meji). Pella je še izrazil zadovoljstvo ((zaradi sprejema, ki so ga tokrat italijanski predlogi doživeli pri jugoslovanski vladi« Ozračje je zdaj relativno boljše, je dejal Pella, in to je »pozitivno in koristno«, ne pomeni pa še, da je ((relativno izboljšanje ozračja že zadosten razlog, ki bi opravičeval preveč optimistična predvidevanja, ki so se v teh dneh pojavila v delu mednarodnega tiska«. Da ta optimizem res ni upravičen, dokazuje sam Pella s ponavljanjem štirih pogojev za reševanje tržaškega vprašanja, ki jih je postavil že v govoru v zbornici in ki jih je zdaj še nekoliko točneje formuliral; ((Prvič mora iti za iskanje sevanja tržaškega vprašanja z rešitve, ki bj se tikala vsega Tržaškega ozemlja; Italija še posebej ne more dovoliti proučevanja. ki 'ji bilo omejeno na usodo cone A ali pit kate. rem bi zlo za način izvedbe sklepov od 8. oktobra Drugič vztraja italijanska vlada, čeprav ne izključuje drugih formul, pri plebiscitu kot pri najprimernejšem sredstvu, «da se v posebnem primeru Tržaškega ozemlja (za to fineso tiči Južna Tirolska!) doseže pravična dokončna rešitev. Tretjič mora ostati sklep od 8. oktobra v vsakem primeru neprekl.iicljiv. Končno je potrebna zadostna priprava, da bi se preprečile negativne posledice neuspeha morebitnega kolektivnega poskusa reševanja tržaškega vprašanja«. Teh načel, je dejal Pella. se je italijanska vlada držala tudi v svojem odgovoru na sodniranje 13. novembra. Podrobnosti o tem sondiranju, je dejal Pella, vsaj v tem trenutku ni mogoče izdati; nadaljeval je s še enim priznanjem; «Lahko pa zelo jasno in s popolnoma mirno vestjo rečem, da je bil naš pozitivni odgovor mogoč zaradi ugotovitve, da zavezniško sporočilo ni bilo v nasprotju z našim stališčem in da je bilo takšne narave, da je popolnoma pomirilo upravičene dvome, ki smo jih prej izrekli«. Na italijansko stališče, .ie nadaljeval Pella, pa so vplivali tudi «razlogi v mednarodnem interesu«, o katerih da je govoril tudi na nedavni konferenci v Haagu. Tam je povedal, da je bila Italija tako dobra, da je 21. novem- odkritimi kartami ob konferenčni mizi in po pogojih, ki so jih predlagali zavezniki 13. novembra«. Tega pa Jugoslavija ne bo dosegla «s taktičnimi ali propagandističnimi diverzijami« in «šc manj s postavljanjem pogojev, ki so očitno nesprejemljivi za zaveznike in za Italijo«; tako tu. di «ne bo razpršila dvoma, da dejansko nima interesa na normalizaciji svojih odnosov z Italijo«. Skratka, samo s pristajanjem na italijanske zahteve lahko Jugoslavija po Pellovem mnenju dokaže, da (ihoče prispevati k okrepitvi miru in varnosti, da hoče zares ponuditi svoje sodelovanje zahodnim državam in da je resnično prepričana o vzajemni in splošni koristnosti sodelovanja z Italijo«. Pella .je nato govoril o svojem obisku v Ankari, o balkanskem paktu (ki da ga je Italija z veseljem pozdravila), o svojem obisku v Haagu in o razgovorih, ki jih je imel pri *e.n. Ni pozabil ponoviti, da bi rešitev tržaškega vprašanja po italijanskih željah «olajšala» ratifikacijo pogodbe o evropski vojski in sploh evropsko združevanje. Končno je še na kratko omenil berlinsko konferenco, zasedanje zunanjih ministrov atlantskega pakta in Eisenhowerje-ve predloge o atomski energiji. Ko je končal, sta mu desnica in del centra vneto plo-■ skala. Po prejšnjem dogovoru je nato za vsako parlamentarno skupino govoril po en sena- in vzbujajoče zaskrbljenost« in nato zahteval «večjo avtonomijo v okviru atlantske politike«, ker da njegova stranka ne zahteva «popolno zanikanje atlantske politike«; končno je dejal, da njegova skupina ni zadovoljna s Bellovimi izjavami. V imenu demokristjanov pa je senator Cingolani dejal, da' ne odobrava pesimizma ostalih govornikov, in zlasti poudaril Pellove štiri pogoje za konferenco petih. BEOGRAD, 10. — V Beogradu je bila nocoj akademija ob dnevu človečanskih pravic, ki so ji prisostvovali predsednik jugoslovanskega društva za Združene narode Vladimir Simič. predsednik srbskega republiškega društva Ninko Petrovič in državni podtajnik za zunanje zadeve dr Aleš Bebler. O dnevu človečanskih pravic je govoril dr Jože Vilfan, glavni tajnik predsednika republike. šanje, kako se bo to zgodilo, ko bodo vendar tud-i «signorie» stavkale v skladu s sklepom sindikata vodilnih državnih funkcionarjev (DIRSTAT). Danes pa se je to vprašanje nekako salomonsko rešilo: «si- gnorie loro« so si samo podaljšale jutranje spanje, ker bedo stavkale od 8. do 10. ure, ostali čas pa bodo morda porabile za borbo proti stavki... Med ministri, ki poskušajo vsak dan zlepa in zgrda prepričevati javne uslužbence, naj ne stavkajo je prišel danes na vrsto zakladni minister Gava. ki je v dolgem pozivu najprej našteval — kot na primer včeraj minister Scoca — kaj je vlada v.s,e dobrega naredila za državne nameščence in kai bo še storila, končno pa pozval prizadete, naj «tudi jutri dokažejo, da se še vedno čutijo oni del. ki je izvoljen, da služi narodu«. Bistvo Gavove izjave pa so tile stavki, tudi sestavljeni po metodi «zlepa in zgrda: ((Vlada zaupa, da bo zdaj, ko so znani obrisi vprašanja, prevladala zdrava pamet in zato poziva državne uslužbence, naj dajo dokaz svojega razu-mevatija in tradicionalnih državljanskih vrlin. Poskušali so spraviti državne nameščence v oistro polemiko z vlado zaradi sankcij, ki so bile napovedane. Vlada je te sankcije napovedala s trdno odločenostjo, da jih uresniči, če bo potrebno — ker je bila to njena dolžnost, dolžnost pa je treba izvršiti, tudi če je to povezano z obžalovanjem in bolečino«. O stavkah državnih uslužbencev pa modruje Gava tako: ni si mogoče zamisliti, da bi ((učitelji za nedoločen čas Poslanska zbornica nadaljuje še vedno z diskusijo o amnestiji. Pri tem je vlada doživela danes še en poraz: z večino štirih glasov je zbornica odobrila predlog, ki mu je vlada nasprotovala, da se vključijo v amnestijo tudi ob. sodbe zaradi klevetanja v tisku. Zanimiv pa je bil izid glasovanja o nekaterih kategorijah zločinov, ki naj se izključijo od amnestije. Desničarska koalicija z demokristjani je tako odločila, da bodo amnestirani tisti, lci so bili obsojeni zaradi ((sramotenja republike in ustavnih ustanov«, da pa ne bodo amnestirani obsojenci zaradi »sramotenja oboroženih sil« (kaznivo dejanje, ki je posebno v zadnjem času v Italiji zelo v modi), ((sramotenja zastave«, ((sramotenja italijanske nacije« in podobnih grehov, ------- Še vedno zastoj v Panmunjomu PANMUNJOM, 10. — Pogajanja v Panmunjomu se niti danes niso pomaknila z mrtve točke. Predstavnik združenega poveljstva general Dean je ponovno pozval severne predstavnike, naj sprejmejo njegov načrt. Vztrajal je, naj bo Sovjetska zveza na politični konferenci vključena med udeležence, ki bodo ime. li glasovalno pravico, in ne med nevtralne države, ki ne bodo glasovale. Dean je kritiziral tudi sistem glasovanja, ki ga predstavljajo severni predstavniki Na podlagi tega predloga bi bila potrebna soglasnost med članj posamez- zapustili svoje delo vzgojite- skupin, predeti bi prišlo ljev otrok ljudstva, da bi zdravniki zapustili svoje mesto v času epidemij; da karabinjerji ne bi hoteli aretirati zločincev, pazniki v zaporih pa jih ne bi stražili, da sodniki ne bi hoteli soditi zapornikov itd.«. Tajništvo krščansko-socialne sindikalne organizacije CISL pa je izdalo poročilo, ki opozarja, da se je njeno stališče v vprašanju javnih uslužbencev vedno razlikovalo od stališča vseh ostalih sindikalnih organizacij. Nato CISL «zavra_ ča karakterizacijo upora proti državi, ki jo hočejo nekateri politični krogi pripisati stavki državnih nameščencev«. Iz vsega pa je razvidno, da je vlada izgubila bitko z državnimi uslužbenci, predvsem pa bitko za svoj prestiž, v katero se je nekoliko zaletavo spustila — kolikor niso točne hipoteze, da Pella namenoma izziva krizo. do glasovanja. Izjavil je, da bj^ v takem primeru vsakdo lahko govoril za nedoločen čas in s tem sabotiral konferenco. Dean jc tudi izjavil, da mu je ameriški državni tajnik Dulles tako, po bermudski konferenci poslal navodila, naj napravi vse mogoče, da se skliče politična konferenca o Koreji Po sestanku je Dean novinarjem izjavil, da Dullesova navodila ne vsebujejo nobenih novih predlogov. Pripomnil je, da bo skušal jutri govoriti v Seulu s Singmanom Rijem, ki »ni pre. pričan, da je pametno ali potrebno povabiti nevtralne na konferenco«. KAIRO, 10. — Egiptovska vlada je danes poslala britan. skemu poslaništvu noto, v kateri protestira zaradi napada nekaterih britanskih tankov na vas El Querein na področju Sueškega prekopa. Bohlen posreduje v Moskvi v zvezi z Eisenhower jevimi predlogi V Wasliiugtonu menijo, da negativna reakcija Moskve še ne predstavlja dokončnega uradnega stališča tor. Lussu (PSI) 'je dejal, da 1 učiti , , , je v tržaškem vprašanju edi- bra sprejela vabilo za sodelo- no pozitivno dejstvo spora-vanje na konferenci petih tu-, zum me(J Rimom in B(Pg di zato. da bi «se enkrat do- j dom 0 umiku eet nato 6 ■ PARIZ, 10- — Dopisnik AFF javlja iz Moskve, da je bil Eisenhowerjev govor sprejet z zanimanjem v sovjetskih krogih, ki so mnenja, da je treba ta govor temeljito pro- zahtevami. Kominformist Pastore je označil Pellove izjave za «prazne kazala svoje prepričanje, da , o£jtal pelln da Je za tu vse se ne sme zanemariti noben , svoje pozicije, zlasti pa da napor za utrditev in varnost j ne govori več o tristranski svobodne Evrope«, m ker je 1 izjavi. V imenu MSI je goža varnostni sistem na evrop- vorji senator Ferretti ki ie skem jugovzhodu osnovni po- dejal, da njeg0va sk;Upina „e goj normalizacija odnosov med b , več podpirala vlade v zu-Jugoslavijo in Italijo. | nanj. politiki, če tržaško vpra- Sledi višek Pellovega govo: j šanje ne bo rešeno v skladu ra, v katerem se v najvecji j z italijanskimi meri meša hinavščina s stru-' penim izsiljevanjem in z arogantno vzvišenostjo; «Videli smo torej v tej konferenci sredstvo, da bi skupno, torej tudi s sodelovanjem Francije, j Velike Britanije in ZDA, na-' ših atlantskih zaveznikov. pre_ skusili, kakšni so resnični nameni beograjske vlade do Zahoda in do obrambnega sistema, ki ga je Zahod ustvaril za Evropo.« Italija je torej dala 21. novembra »konstruktiven odgovor, ki so ga tudi zavezniške države tako ocenile«. Nasprotno pa je vodila Jugoslavija politiko, o kateri Pella «da- ske stranke ^ Gschniteer “id nes noce izreci nobene sod-!ip __„n Kl be, da ne bi škodoval razvoju j „.1V - jem diplomatskih etikov« Vendar j južnotiroiskega prebivalstvi na se mn «zdl. da lahtn rocpa 1 . - , marveč tudi kot pristaš evropske rešitve tržaškega vprašanja, je poudaril v parlamentarni razpravi, da Italija že WASHINGTON, 10. — Predstavnik državnega departmaja Henry Suydan je danes spo. ročil, da je ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen dobil nalogo opozoriti sovjetsko vlado «o posebnem značaju predlogov predsednika Eisen-howerja». Gre namreč za Ei-senhowerjeve predloge, ki jih je dal pred glavno skupščino OZN za ustanovitev mednarodnega poola za atomsko energijo v okrilju OZN. Predstavnik je ponovil izja- pa se mu «zdi, da lahko reče« da «reakcije beograjske vlade doslej niso imele pozitivnega značaja in da v celoti vzele gotovo ne pomenijo pristajanja na zavezniške predloge«. Jugoslovanski odgovori, je de. jal Pella, so takšni, da so zahtevali «ono razjasnjevalno akcijo, ki so jo zavezniki te dni začeli v Beogradu in ki še traja«. Italija zdaj pričakuje, je dejal pella. da bo Jugoslavija »dala dokaz o dejanski želji po sodelovanju, s tem da bo pristala na to, da se loti re- Italija sistematično raznaroduje Južne Tirolce Izjave poslanca avstrijske ljudske stranke Gschni tzerja in neodvisnega poslanca Ebenbichlerja J-®., - Poslanec ljud- rolske ne samo stvar Tirolske, marveč tudi vse Avstrije, kakor tudi Evrope. Zaključil je z besedami; «Južnotirolsko vprašanje je rešeno danes manj. kot kdaj koli poprej, ker mi nikdar ne bi mogli mirno gledati na takšen razvoj, kakršnega si žele italijanski nacionalistični krogi.« Tirolski poslanec Eben-bichler. ki pripada zvezi neodvisnih, je opozoril na dejstvo, da je leta 1910 živelo v Južnem Tirolu pri skupnem številu 242.000 prebivalcev komaj 6000 Italijanov, Sedaj pa je od skupnega števila 334.000 prebivalcev narastlo število Italijanov kar na 120.000. Tako se nadaljuje potujčevanje Južnega Tirola, več let izvaja sistematično raz. narodovanje v Južni Tirolski' Kritiziral je sporazum med Gruberjem in De Gasperijem iz leta 1946 o avtonomiji Južne Tirolske ter izjavil, da je poln pomanjkljivosti. Dr, Gschnitzer je poudaril, da zeva med smotri tega sporazuma in italijanskim pojmovanjem globok prepad. Dr. Gschnitzer je izrazil prepričanje, da je vprašanje Južne Ti. ve, ki jih je načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty podal v zvezi s tem vprašanjem: «ZDA gojijo še mnogo upanja, da bo sovjetska vlada sprejela predloge za ustanovitev svetovnega a-tomskega poola za take. kakršne so, in da bo v njih videla prvi resen in izvedljiv ukrep za sklenitev miru na atomskem področju«. Hagerty je dodal; «Nismo mnenja, da takojšnja reakcija na Eisen-hotverjev predlog predstavlja premišljeno odločitev sovjetske vlade. Konec koncev je predsednik Eisenhovver vedno priznal, da njegov predlog terja temeljito proučitev, in zato lahko sleherna reakcija, izražena v 24 urah po predsednikovem govoru s strani sovjetskih uradnih osebnosti ali s strani propagandne službe velja samo kot začasno stališče«. Suydan je nato pripomnil, da bo Bohlen izvršil svojo nalogo takoj in verjetno jo je že izvršil. Dodal je nato, da če je bila naloga, ki je bila poverjena poslaniku Bohlenu, še posebno poudarjena, «ima to svoj pomen«. V ameriških uradnih krogih izjavljajo tudi( da so besedilo F,isenhowerjevega govora poslali vsem diplomatskim zastopstvom v tujino. Načelniki teh zastopstev bodo na govor opozorili vlade, pri katerih so akreditirani. Ta postopek so uvedli tudi za Eisenhowerjev govor od 16. aprila, v katerem je predsednik obrazložil pogoje, pod katerimi bi ZDA pristale na pogajanja s Sovjetsko zvezo o odpravi vzrokov mednarodne napetosti. V zvezi z včerajšnjimi izjavami Višinskega ugotavljajo ameriški izvedenci v ZDA, da teh izjav ni mogoče imeti kot prvo sovjetsko uradno reakcijo na Eisenhowerjeve predloge. pripominjajo, da gre bolj za ponovitev teze Sovjetske zveze o atomskih vprašanjih. Na vsak način se v New Yor-ku sprašujejo, kakšen naj bi bil vzrok tako nagle reakcije s sovjetske strani. V zahodnih krogih OZN postavljajo v zvezi z izjavo Višinskega in s komentarjem moskovskega radia domnevo, da so sovjetski voditelji čutili potrebo pobijati Eisenhowerjeve predloge, preden bi ti dosegli svoj učinek v nevtralnih državah. V teh krogih pa dodajajo, da Eisenhowerjevi predlogi niso bili omejeni na atomsko področje, in da je zato obžalovati, ker jih je Sovjetska zveza v celoti zavrnila. V washington-skih uradnih krogih sodijo, da je moskovska reakcija slabo znamenje za prihodnjo konferenco štirih. V washingtonskih diplomatskih krogih zopet govorijo o sovjetskem izolacio-nizmu in o moskovskem vztrajanju na znanih predlogih o atomskem orožju. V Parizu poudarjajo, da je agencija TASS oddajala preteklo noč nepopolno besedilo Eisenhowerjevega govora ne glede na dejstvo, da ga je oddajala s 36 urami zamude. V Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva v zvezi s sovjetsko reakcijo izjavil: «Gre za reakcijo, ki je razočarala, če upoštevamo, da so Eisenhowerjevi predlogi konstruktivni«. Na vprašanje o vesteh, da je na Bermudih prišlo do trenja med britansko in francosko delegacijo, je predstavnik zunanjega ministrstva odgovoril, da ne izhaja. da bi bil Churchill ((izvajal pritisk« na Francoze. Belgijski zunanji minister Van Zeeland je izjavil, da bo Belgija (ki je največja proizvajalka urana) «toplo podpirala Eisenhotverjev, načrt«, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 11. decŽ5S*» 1953 SPOUHiiKI 1>MEV1 Na današnji dan je leta 191* umrl slovenski pisatelj Ivan Cankar. Ji 1® DANES, petek 11. decembra Damarij, Gojica Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 11.06 in zatone ob 21.4». JUTRI, sobota 12. decembra Maksencij, Siroslav DANES STAVKA DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV IN KRAJEVNIH USTANOV ZA IZBOLJŠANJE PREJEMKOV in za sindikalne svoboščine 24 ur ne bodo vlaki vozili, zaprte bodo šole ter državni, občinski in pokrajinski uradi - Tudi sindikat poštnih uslužbencev pozval svoje člane na stavko Opolnoči se je pričela 24- urna stavka državnih uslužbencev in uslužbencev krajevnih ustanov. Stavke se u-deležujejo železničarji, nameščenci državnih uradov, pošte in brzojava, uslužbenci občine, pokrajine, občinske podporne ustanove (ECA), osebje bolnišnic ter učitelji, profesorji in upravno osebje italijanskih šol. Državni uradniki v Trstu se stavke ne udeležujejo strnjeno. Medtem ko je sindikalni koordinacijski odbor državnih nameščencev v Trstu pozval vse nameščence, naj se stavke udeležijo, pa je tržaška podružnica italijanske zveze nameščencev državnih uprav izdala proglas, v katerem pravi, da duhovno pristaja na sindikalne akcije v Italiji, hkrati pa poziva svoje člane, naj gredo na delo. da ne bi se s stavko spričo posebnega položaja na tem področju o-koristili sovražniki Italije, Tudi med poštnimi ’ uslužbenci so nekateri hoteli izraziti samo «moralno» solidarnost s stavkajočimi iste kategorije v Italiji ter dejali, da je treba iti na delo zaradi nacionalnih interesov. Zvečer pa je večina uslužbencev na skupščini izglasovala sklep, da se stavke udeležijo tudi vsi poštni uslužbenci. Danes bomo videli, koliko uslužbencev se bo tega sklepa držalo in koliko bo stavkokazov. Na splošno zahtevajo vsi državni uslužbenci: izboljša- nje plač od I. julija 1953 dalje; združitev plačnih postavk vštevši draginj sko doklado, toda z 20-odstotnim poviškom; pokojnine, ki bodo znašale devet desetin zadnje poenotene plače; pravično ureditev klasifikacije; ureditev periodičnih poviškov; 5000 lir poviška za najnižjo kategorijo in sorazmerno zvišanje plače za ostale kategorije. S stavko hočejo državni nameščenci tudi protestirati proti zakonu o pooblastilih italijanski vladi ter proti poskusom, da se državnim nameščencem prepove pravica do stavke. S posebnim proglasom je pozval k stavki svoje člane tudi sindikat nameščencev krajevnih ustanov UPDEL Nameščenci krajevnih ustanov izražajo s svojo stavko solidarnost z nameščenci te kategorije v Italiji v borbi proti zakonu o pooblastilih vladi, hkrati pa pomeni njihova stavka v Trstu tudi protest, ker jim še niso priznali izredne doklade (indennita d’emergenza) kakor državnim nameščencem. Glede državnih nameščencev je zanimivo, da jih je pozvala, naj se pridružijo stavki čelo Delavska zbornica, ki je v svojem pozivu poudarila, da gre za stavko s čisto ekonomskimi zahtevami in da je zato vsak izgovor na politične momente popolnoma odveč. Prav tako je pozval državne nameščence, naj stavkajo tudi demokrščanski sindikat železničarjev (SAUFJ), ki se običajno stavk ni udeleževal. Zato je oportunizem nekaterih državnih nameščencev v Trstu vreden še toliko večje obsodbe. Ostali uslužbenci jih obsojajo, ker bodo stavkokazi prav tako deležni mezdnih izboljšanj, če jih bo- do državni uslužbenci s svojo borbo dosegli. Zaradi stavke ne vozijo vlaki, so zaprte italijanske šole in razni državni, pokrajinski in občinski uradi; bolnišnice pa opravljajo le najnujnejšo službo. Državne železnice so kakor po navadi tudi to pot poskrbele za nekaj izrednih prevozov z avtobusi. Včeraj so se člani raznih odborov strokovnih zvez in tovarniških odborov ter zaupniki Enotnih sindikatov sestali na skupščini, na kateri so potrdili sklep vodstva ES, da pristanejo na stavko vseh industrijskih delavcev in nameščencev Danes seja obč. sveta repentaborske občine Danes popoldne ob H. uri bo na županstvu na Colu prva seja občinskega sveta repentaborske občine v rednem jesenskem zasedanju. Seja je javna. Dones ne bo seje tržaškega občinskega sveta Danes bi morala biti redna seja tržaškega občinskega sveta, ki pa bo zaradi stavke nameščencev javnih uradov odložena na torek 15. t, m., ko bodo razpravljali o raznih upravnih vprašanjih Občutno zvišanje železniških tarif Včeraj so zvišali cene voznim listkom na vlakih za 25 odstotkov. Cene tedenskim a-bonmajem za delavce in nameščence, ki se peljejo na delo in v službo, so zvišali za 15 odstotkov. Nespremenjene pa ostanejo cene za vožnje, dolge nad 800 km. Peronske karte so zvišali od 20 na 25 lir. ^ Cene za prevoz prtljage znašajo 10 odstotkov več. Tarife za prevoz blaga do 15 ton so zvišali za 10 odst., od 15 ton naprej pa za 5 odst. Končno so pdvečali tudi pristojbino za shranjevanje prtljage na 6Q ltr za kos za dobo 24 ur. NOVA PROTISLOVENSKA DISKRIMINACIJA PREDSEDSTVA CONE Razpis, ki praktično onemogoča namestitev slovenskega zdravnika v slovenskih občinah Razpis natečaja za mesto občinskega zdravnika za tri slovenske ob čine cone A zahteva, da je prosilec opravil vojaško službo v italijanski vojski, s čimer so avtomatično izključeni vsi mladi kandidati s Tržaškega Pričujoči faksimile predstavlja spremno pismo, s katerim je tržaški conski predsednik dr. Miceli razposlal razpis natečaja za mesto občin, skega konzorcial_ nega zdravnika za tri slovenske občine: Devin-Nabreži-na, Zgonik in Re- ; pentabor na naj- mmruRA di trieste Ifa, h* i t 4«. Se s seje, zgoniškega občinskega sveta ZA 68 MILIJONOV LIR RAZNIH DEL t 13. gospodarskem načrta zgoniške občine Občinski odbor si bo prizadeval, da bo dobil čim več potrebnih kreditov - Dela v okviru SELAD - Ugodno rešeno vprašanje prevoza otrok v otroška vrtca Na zadnji seji zgoniškega občinskega sveta je poročal odbornik Milič o javnih delih v tej občini, in sicer v času od zadnjega zasedanja občinskega sveta, ki je bilo 2. avgusta t. 1. V tem času so dovršili cesto Zgonik-Gabrovec, za katero je bilo v drugem obroku odobrenih 7 milijonov 500 tisoč lir. Ker pa so cesto dovršili le do železniškega viadukta pri Gabrovcu, so v gospodarski načrt vnesli postavko v vrednosti 500.000 lir, s katerimi bodo cesto dokončali. Za otroška vrtca v Gabrovcu in v Zgoniku je bilo odobrenih po 6,500.000 lir, vendar so morali za vrtec v Zgoniku zahtevati še nekaj naknadnih kreditov, in sicer v višini 800.000 lir. Vrtca sta bila pred nedavnim slovesno otvorjena. Poleg tega so tudi razširili in uredili cesto od križišča ceste Zgonik - Salež proti Koludrovici za odobrene 4 milijone lir. Čeprav je občinski svet zahteval za razna dela splošne koristi v okviru 12. gospodarskega načrta 49,500.000 lir. je bila v tem načrtu odobrena le minimalna vsota, in sicer v višini 3,500.000 lir. Od tega bodo porabili 2 milijona lir za ureditev vrtov in obzidja okoli obeh otroških vrtcev, en milijon lir za drvarnico in shrambo pri občinski hiši v Zgoniku ter 500.000 lir za popravilo zvonika pri farni cerkvi, ki pa se bo zaradi birokratske počasnosti nadrejenih organov zavleklo najbrž do pomladi. K temu je treba dodati še izreden kredit 600.000 lir. in sicer za razširitev in asfaltiranje ceste od Brišči-kov proti Opčinam. Oddelku za javna dela pri ZVU je upravni odbor zgo-niške občine predložil predlog za gospodarski načrt št. 13, ki predvideva za 68 milijonov raznih del splošne koristi. Tako je v tem načrtu predvidenih samo za cestna dela 34 milijonov lir stroškov, za gradbena dela 26 milijonov lir in za ostala javno koristna dela 8 milijonov lir stroškov. Skupni znesek je precej visok in si občinski odbor ne dela utvar, da bo v celoti sprejet. Toda odbor je menil, da je treba v načrt vnesti vse važnejše postavke, tako da seznani nadrejene oziroma pristojne organe o potrebah zgoniške občine. Iz gospodarskega načrta št. 11 je ostal še neizkoriščen kredit v višini enega milijona lir za razne vodovodne napeljave. Ustrezne načrte so že davno predložili civilnemu tehničnemu uradu v odobritev. vendar se je rešitev teh načrtov kljub vsem intervencijam zelo zavlekla, takr> da je bil načrt šele pred kratkim odobren. Poleg javnih del iz posebnih kreditov se v občini izvajajo še dela v okviru SELAD. Za pomoč brezposelnim v okviru te ustanove je občina v drugem polletju prejela 5,893.532 lir. Največji mesečni prispevek so dobili v decembru, in sicer 1.281.600 lir. S temi krediti izvajajo v občini najnujnejša dela. Tako so nadaljevali z delom pri urejevanju športnega igrišča, kar pa so morali začasno prekiniti, v Briščikih so uredili trg pred ljudsko hišo in popravili poti, v Malem Repnu so uredili kanalizacijo v sredi vasi, v Zagradcu so dogradili zid pri napajališču in popravili poti, kar so storili tudi v Zgoniku in Saležu. Vsa o-stala dela. ki so bila sicer v načrtu, pa so morali začasno odložiti, ker se je bilo treba nujno lotiti del za popravilo po septembrskem neurju nastale škode. Podžupan Vodopivec pa je še posebej govoril o občinskih otroških vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu. Ker smo o vrtcih že pisali, naj omenimo le nekatere podrobnosti. Vrtca obiskujejo otroci iz vseh vasi občine, razen iz Devinščine, ker je tamkajšnjim otrokom bliže do vrtca na Proseku. Vrtec v Gabrovcu obiskuje 24 otrok, onega v Zgoniku pa 38 otrok. Poseben problem je bilo vprašanje prevoza otrok iz oddaljenih vasi. Najprej se je u-pravni odbor zanimal in skušal zadevo urediti z lastnikom avtobusnega podjetja Božič, kar pa iz raznih razlogov ni bilo mogoče storiti. Zato se je občinska uprava dogovorila s svetovalcem Miličem iz Briščikov, ki sedaj s svojim tovornim avtomobilom prevaža otroke v vrtca in nazaj. Poslovanje otroških vrtcev je zvezano z ogromnimi stroški. Za enkrat starši ne prispevajo ničesar, toda vprašanje je, ali bo to tudi v prihodnosti mogoče. Občinska uprava bo skušala doseči. da bo tudi nadaljnje obiskovanje otroških vrtcev popolnoma brezplačno, vendar je to odvi»no od nadrejenih organov. Podžupan Vodopivec je svoje poročilo zaključil z u-gotovitvijo^ da je otvoritev dveh otroških vrtcev vsekakor lep napredek zgoniške občine ter da bodo imeli korist od tega vsi občani. različnejše naslove v italijanski republiki in sicer: vsem italijanskim prefekturam, zdravstvenim uradom v pokrajinah Agri-gento, Enna, Cal- \t! f, Fm-mn-RK jsmja Rejn-mtc* ARH ISFFShl PHOVJKVIAl 1 JAVITU p!’!»Rl K A 4i •.OtrtlFVid _ „ CJtTAJKfSFlTA — < 4T4NIA MFS štNA — ptuuni« - tucfbu tjf.tPAVf „ sirai rs,i ai m-m&m om t »mo«* «414 »uma m. PFF Motajo S4.JUA vAi, muim M, t im comnuom (,a moka j, !)g! inoavo. 41,M 4BK-& mJ'/?., STT’ *u/aj čdfcssssAa) vtd m u sards*** Messma Palermo, »BHK80SS SkOPiS-tiJI SEUA tožiti A' HtUftlOl Ragusa, t rapam,Si- mM Siam racusa, dalje pred. AU’0«f>mK OH »BUtCt sedniku siciljske pokrajine, pred- : «■ P" «•«»»» sedniku francoske- t*FS L’IgltAF E 1A J\MT.t 1’tnSlU* ga avtonomnega A1M flMUASA sveta Doline Ao. E -SUi&ACAn - f.UU. - Vi* s j* sta, vladnemu ko- 4LI.1 tmDIM rKoVl*kl*j.; trttl MFbit.l misarju za pokra- »miLATl 60 l,\VAl.l»t Ut. Ut'Ek F A jino Trentino - Al- AU WEjM 5843108*46 ut (a Ul«4 to Adige (Južna AU*«5tK3A2»8«. SAklOSAES omumm 6 iHRKt Tirolska >, komi-sur ju za Sardini- tTJT*U.4 jo, ravnateljstvom »APPkKatNT*.'«!* PSOVJKCtALf ftXU.«k»;8i hAZtoVU* zdravstvenih ura- HVDLATI *3> 41 »Ul »1 CtLflkA Bt UORtktA 6 (;31N£ dov in v vednost AltE FFtrtt»A2«»*{ FkOVtNClAlj CMS»4TTE,NT1 6 vsem. mogočim or_ . Srt 60*121*. E BtHNF ganizacijam bojev- *E OOttETTUJO Wtm(kUk »El U>M3W« v„ AhMIt nikov, povratni- AWPFUgmTTATI POUTJC! kov, vojnih revežev itd,, po vsej Italiji. Iz tega je raz- , vidno, da se lahko za mesto občinskega zdrav ni- « lamerm t>«». a j., ka v naših treh T**’’ Z**"*??!* * 1 * o«,,, $***«« „ *** 1 slovenskih občinah 2 v coni A STO, to- “ V * rej izven italijanskega državnega ■ območja, poteguje- , jo kandidati-zdrav- i niki iz vse Italije ... in kot kažejo gornji naslovi, | damo sam razpis natečaja, ki še posebej iz njenega skrajne- ga objavlja zadnji Uradni list ga juga. Ce pa točneje pogle- ■ ZVU št. 23-bis, potem vidimo, ?<’*» riJft Rtumt> ifisT I rtu.\ru i. iUUKt mm m stitH rtov« mm /Klil I Rtm. < tom vsa 10x0 sm Ml/rCfi i ftott,i it mmuttrn: mu. m* d*«. Mmtnr ŠHnt, MERfl.l KI ZAH TEU AJD HHIJlVIEKfl POJflSUlLA Nekatere nepojasnjene okoliščine o gradnji nove ceste nad Čedasom Kako to, Ha so nesto, ki gre po zasebni lastnini, gradili delavci SKL/K)? Kdo je dal ukaz za gradnjo te luksuzne ceste, ki je zahtevala izredne izdatke? l\aivna provokacija Včeraj je prišlo, naslovljeno na naše uredništvo, pismo s tržaškim poštnim pečatom od S■ t. m. V pismu je bila kopija s pisalnim strojem pisanega sporočila nekakšne «črne roke» »Zvezi demokratičnih Italijanov» (UDI) v Nabrežini, ki vsebuje kopico otročje naivnih šovinističnih fraz, ki jih nima smisla po-natiskovati. Pač pa ima smisel ugotoviti, da gre tudi v tem primeru za dokaj neumen — in ne prvi — poskus provokacije krogov, ki jih pismo zaradi nekaterih svojih značilnosti prav dobro izdaja. Predvsem je značilno, da se pismo začenja z tjgoto-vitvijo, da predstavniki UDI (stranke, ki naj bi predstavljala italijanske iredentiste devinsko-nabreitnske občine) niso bili povabljeni k otvoritvi nove šole v Nabrežini, torej z ugotovitvijo, ki se je pojavila pred tem v klerofa-iistiinem listu «Giornale di Triestes. Druga značilnost naivnega poskusa zamaskira-nja sledi je namerno slaba italijanščina v pismu, kakor tudi dostavek eDalla centrale di Belgrado, Sezione del Li-toralen in končno še običajna napaka v naslovu, ki jo dosledno delajo Italijani, da pišejo namreč poleg «Primorski» tudi «dnevniku z veliko začetnico. Toda tudi če bi vseh teh zgovornih znakov o izvoru pisma ne bilo, bi ne bilo težko ugotoviti, kje je nastalo, saj se je posebno ob novembrskih fašističnih izgredih pokazalo kdo je prisiljen segati po provokacijah, da z njihovo pomočjo doseže to, kar mu zaradi pomanjkanja stvarnih argumentov ni mogoče doseči z odkritim in poltenim nastopom. Zaprta cesta Občmu javlja, da je taradi obnavljanju odtočnih kanalov na Šalita Zugnano, ta zaprta za promet od U. t. m. do zaključka del in sicer na odse- IZPRED ZAVEZNIŠKEGA ¥0JA£KB8ft SODlSCt IREDENTISTIČNI ŠKVADRISTI za odvetnike nedolžne ovčke Obramba izkorišča sodno dvorano za politične govorance - Za njih so policijske priče lažnive Ne več major, temveč podpolkovnik Grabb bo odslej naprej predsedoval razpravi, ki traja že več dni in med katero sodijo fašistične razgrajače novembrskih dni v Trstu. Grabb je kot major zapustil opoldne dvorano in se popoldne vrnil že s činom podpolkovnika: med popol- danskim odmorom je namreč dobil vest o napredovanju. Včeraj je obramba nadaljevala z govori in vsi brez izjeme so v zaključkih zahtevali, da sodišče obtožence o-prostl bodisi ker «niso izvršili« dejanja, bodisi iz opravičenega dvoma« o njihovi krivdi, kar pomeni, da bi se zadovoljili tudi s formulo o-prostitve zaradi pomanjkanja dokazov. To je zahteval odv. Pagnini za svojega nečaka Pagninija, za Ruggera in za Prodija, odv. Strudhoff za Leonija, odv, Sblattero za Va-scotta, odv. Sardos ml. za Tramontana, odv. Coen za Orlandinija, odv. Presti za Si. gona, Conta, Terminija in Štirna in končno odv, Sferco za Corettija. Medtem ko je Pagnini, ki je izjavil, kakor vsi ostali odvetniki, da se strinja z govorom odv. Gefter-Wondricha, hotel prikazati policijske priče kot dvomljive, čej da so pričale o dogodkih, ki jih niso osebno videle, je odv. Sardos trmoglavo, kljub večkratnemu prekinjanju s strani tožilca in predsednika, vztrajal na opisovanju demonstracij 4. novembra. Predvsem pa si je odvetnik zadal nalogo ovreči trditve maj. Haywarda, da so bile demonstracije organizirane, kar se mu seveda ni posre- čilo, še posebno, ker ga je tožilec opozoril, da njegov varovanec ni obtožen sodelovanja pri organiziranih pač pa pri nedovoljenih demonstracijah. Na vsak način, je pribil tožilec, maj. Haywarda obramba ni zaslišala, kar pomeni, da je sodišče, ker ni pač nihče zanikal, sprejelo majorjeve izjave kot resnične in zapisnik teh sprejelo med akte. Končno, ker je odvetnik stalno govoril o majorju Haywardu, ga je tožilec ponovno prekinil in ga opozoril, da ni Hayward pač pa maj. Williams aretiral njegovega varovanca Tramontana. To temo neorganiziranih de. monstracij so kasneje premlevali vsi odvetniki in zavračali krivdo za izgrede na policijo, ki je razganjala «0-troke« (predsednik je odvetnika Prestija opozoril, da so njegovi «otroci» stari 18, 19 in 22 let) užaljene zaradi žalitve zastave. Vsi brez izjeme so hoteli prepričati sodišče, da so izjave obtožencev (vsi zanikajo obtožbe) resnič. ne, izjave policijskih agentov pa lažne. Čeprav je že prvi odvetnik, ki je spregovoril na tej razpravi obljubil, da ne bo o-bramba skušala vnesti v sodno dvorano politiko (med svojim govorom se je večkrat namenoma zarekel), so vsi za. govorniki tudi včeraj vnesli v svoje govore visoko doneče patriotske fraze. Posebno se je izkazal odv, Sardos, kar dokazuje ravno dejstvo, da ga je predsednik ob zaključku jutranjega dela razprave, ko je njegov govor prekinil, opozoril, da sodna dvorana ni kraj za javne govore. Pred nekaj dnevi so nekateri jugoslovanski listi objavili vest agencije «Jugopres» v zvezi z gradnjo ceste od glavne obmorske ceste pri Ce-dasu do zgornje avtomobilske ceste, ki pelje iz Trsta na Kontovel. Poleg tega je bila omenjena tudi gradnja nekaterih zasebnih stanovanjskih hiš ob tej novi cesti. Gre za podatke, ki jih naš list ne more dobesedno objaviti, ker se govori o milijonskih zneskih javnega denarja, ki naj bi bili baje izkoriščani v zasebne koristi. Stvar pa ni tako nova in smo o njej tudi mi pred meseci nekaj pisali. Poleg tega pa so vprašanje gradnje omenjene ceste omenili tudi drugi tržaški listi. Kljub vsemu temu pa niso pri. stojni uradi dali še nobenega pojasnila, zakaj in v katero korist je bila ta cesta zgrajena in zakaj se gradnja ceste ni končala. Zato ne bo odveč ponoviti nekaj podatkov v zvezi z gradnjo te ceste in drugih podrobnosti, ki so javnega značaja, niso pa bile še prikazane naši javnosti. Tisoči Tržačanov, ki so se v zadnjih letih sprehajali ob barkov-ljanski obali proti Miramaru, so videli med barkovljansko carinarnico in kontovelskim portičem, na desni strani ceste proti Miramaru, napisno desko, ki je označevala dela v teku v režiji SELAD. V začetku so dela precej hitro napredovala in trasa nove ceste, od obmorske do tako imenovane «stare ceste«, ki pelje iz Barkovelj na Kontovel, je bila v kratkem začrtana. Kdo je dal ukaz za gradnjo te ceste nam ni še znano, kot nam ni znano tudi, v kakšne koristi naj bi bila ta cesta zgrajena. Zemljišče, po katerem je bila trasa ceste začrtana, je bilo last znanega tržaškega milijonarja Janežiča, ki ima v bližini tudi veliko vilo. Po načrtih in po izdelani trasi, bi se morala cesta viti nazgor skozi Janežičev hrastov boršt, ki mu Kontovelci po domače pravijo «Kutavec». Toda dela na novi cesti so se že lansko leto naenkrat ustavila. Cesta je bila zgrajena samo nekaj metrov naprej od železniškega viadukta. Ob prvem delu na novo zgrajene ceste je skoraj istočasno zraslo nekaj vil, ki so bile sezidane pod firmo «Gradbene zadruge uslužbencev urada za delo« in »Gradbene zadruge Erigenda« uslužbencev urada za javna dela. Ti dve zadrugi sta tudi vpisani v zemljiški knjigi, kot lastnici zemljiških parcel, na katerih so bile zgra. jene štiri od do sedaj sezidanih vil v tem okolišu. Omenili smo že. da je bila cesta končana samo do železniškega viadukta. Do tu je cesta asfaltirana in res lepo urejena. Rekli bi lahko, da so graditelji ceste gledali tu di na umetniško plat, ker so zgradili tudi umetne vodne padce, kot se to dela v javnih parkih in vrtovih. Pri gradnji zidov prednjači predvsem klesan kamen in ne navaden beton, kar je gotovo zahtevalo visoke denarne stroške. Kjer se urejena cesta končuje pa je postavljena ograja iz bodeče žice in napis «Prepovedan vstop — zasebna lastnina«. Od tu naprej in do »Stare ceste«, ki pelje iz Barkovelj na Kontovel, se nadaljuje razorana trasa, ki gre po «zasebni lastnini«, to je, po zemljišču, ki je last gosp. Janežiča. Znano pa je, da so to traso delali delavci SELAD. Zaradi tega se nam upravičeno postavljajo naslednja vprašanja: Kdo je dal ukaz za gradnjo omenjene ceste, ki pa do sedaj ni bila še končana? Kako je mogoče, da so traso ceste, ki gre po zasebni lastnini, delali delavci SELAD, ki je javna ustanova in finansirana z javnim denarjem? Kako je to, da so se pristojne oblasti odločile za gradnjo te ceste še preden so bile sezidane vile «Gradbene zadruge uslužbencev urada za delo« in ((Gradbene zadruge Erigenda« uslužbencev urada za javna dela? Za kakšno posebno korist so oblasti smatrale gradnjo gornje ceste skozi Janežičev hrastov boršt, ko je znano da so drugi predeli mesta, kjer živi na tisoče ljudi, potrebni nujnih javnih del? Vsa ta vprašanja se nam zdijo danes še bolj nujna in važna, ker smo zvedeli, da bodo baje z novimi denarnimi nakazili za SELAD nadaljevali gradnjo ceste po zasebnem zemljišču gosp. Janežiča. Vsem Tržačanom je znan dosedanji postopek oblasti glede gradnje cest, kjer so zasebniki začeli zidati zasebna stanovanja. Poznan je primer zidanja malih zasebnih hišic nad vodovodom na Greti, kjer so družine, ki so si tam zgradile hiše, mesece in mesece čakale na napeljavo najnujnejših uslug, to je, vode, plina in električnega toka, da ne govorimo o cesti. Poleg tega je znano tudi, v kakšnem stanju je nova mestna četrt pri Sv. Soboti, kjer je bilo sezidanih na stotine ljudskih stanovanj in kjer niso še uredili kanalizacije in drugih nujnih del. Zato ponovno poudarjamo, da je nujno, da pri. stojna oblast pojasni, zakaj je bilo potrebno potrošiti milijonske zneske za gradnjo ceste pri Cedasu, namesto da bi ta denar potrošili za bolj koristna javna dela. Spor v konopljarni pred uradom za delo Funkcionarji urada za delo so predvčerajšnjim obema strankama postavili svoje predloge ^ za rešitev spora v konopljarni, zaradi katerega so delavke ves teden stavkale. Danes se bodo predstavniki ravnateljstva konopljarne in delavk zopet sestali na uradu za delo ter se pogajali o teh predlogih. TELEFONSKE ZA PRIMER ŠTEVILKE NUJNOSTI Rdeči kri?: 66 66 Gasilci: 2 - 22 Pollclla 2 - 23 vrsta nezgod na delu 40 do 50 dni bolnice zaradi nesrečnega padca z lestve Nezgoda električarja v delavnici «ACLI» - Železen drobec v oko - Nezgoda v pristanišču Včeraj se je zgodilo nekaj nesreč na delu, ki pa niso imele hudih posledic. Ob 8.45 so pripeljali v glavno bolnico na ortopedski oddelek 34-letnega tesarja Viktorja Fondo iz Ul. D. Chiesa 97, kateri je izjavil, da je malo prej padel z lestve z višine dveh metrov med delom v neki novi zgradbi na Korzu Cavour 4. Pri padcu si je zlomil levo nogo; ozdravel bo v 40-50 dnevih. Pol ure pozneje so pripeljali na ortopedski oddelek 16-letnega električarja Bruna Terčona s Proseka 151. Med delom v delavnici «ACI-1» v Istrski ulici 57 se mu je spodrsnilo in je padel; zlomil si je levo roko in se bo moral zdraviti približno 4p dni. Ko je 30-letni električar Er-manno Fioranti iz Ul. E. de Amicis s kladivom udarjal po neki železni cevi, mu je kos železa zletel v desno oko ln ga ranil. Takoj so ga odpeljali v glavno bolnico, kjer se bo moral zdraviti skoraj mesec dni, če ne nastanejo komplikacije. Med delom v hangarju št. 71 v novem pristanišču je 46-letm Antonio Motta iz Ul. Ponziana 18 nerodno padel na kup drv in si pri tem olupil levu nogo. Ozdravel bo 'v dobrih dveh tednih. V bolnico so ga pripeljali z avtom policije. da je enostavno onemogočena kandidatura za to mesto vsem mladim zdravnikom s stalnim bivališčem na Tržaškem Med ostalimi pogoji zahteva namreč razpis od prosilcev tudi potrdilo o opravljeni vojaški službi (se razume v italijanski vojski) ali pa vsaj dokument. ki potrjuje, da je bil-prosilec pred naborno komisijo. Z na no pa je, da na Tržaškem za prebivalce ni ne obvezne in niti prostovoljne vojaške službe. Tako je praktično odvzeta možnost kandidiranja za mesto zdravnika v naših treh občinah celi vrsti mladih zdravnikov, ki so dokončali študije po vojni in ki iščejo sedaj zaposlitve. In med temi je tudi večje število Slovencev, KI BI MORALI IMETI ABSOLUTNO PREDNOST pri namestitvi iz več razlogov, predvsem pa zato, ker obvladajo jezik domačinov, t. j. slovenščino, kar je neob-hodno potrebno za uspešno o-pravljanje službe občinskega zdravnika v omenjenih treh občinah Toda vse kaže, da je ravno v tem vzrok, da se je predsedstvo cone odločilo za gornji razpis. V coni A je namreč kar ii nezasedenih mest občinskih zdravnikov oz so na njih le provizorični zdravniki, ki pa so (kot je to primer v Dolini) izključno Italijani. Edino konzorcij za o-menjene tri slovenske občine je pred časom imenoval slovenskega zdravnika, kar pa conskemu predsedstvu po vseh znakih sodeč, ni po volji. Zato je izdalo razpis za natečaj samo za to mesto (ne pa tudi Za ostala), ker vidi v tem zanesljiv način, da se iznebi sedanjega slovenskega zdravnika in ga zamenja z italijanskim. Spričo tega se upravičeno vprašujemo, ali ve sploh gen. VVintertofl, ki se celo sam hvali, da je občan ene izmed o-menjenih treh slovenskih občin, kakšne nezaslišane stvari se objavljajo v njegovem Uradnem listu? In če ve, kako more dopustiti, da se tako nesramno krat ijo Slovencem njihove nesporne pravice! Vprašamo se, kaj bi naredili Italijani, če bi njim kdo delal podobno krivico. Ali ne bi zagnali huronski vik m krik in se pozivali na vse mogoče avtoritete in forume. In kaj bi rekli recimo rojaki gen. Wintertona samega, če bi se jim na njihovih rodnih tleh godile podobne krivice? Ali ne smatra gen.. Winter-ton spričo tega za svojo dolžnost, da razveljavi omenjeni diskriminacijski razpis natečaja, katerega edini namen je na »legalen« način odstraniti slovenskega zdravnika in posaditi na njegovo mesto italijanskega. Dodatki za vozovnice za Zimsko pomoč" Finančni oddelek ZVU naznanja, da se bodo pobirali pribitki na potne listke, ki so bili že določeni za nedeljo. 29. novembra 1953, tudi naslednje nedelje: 13. decembra 1953, 10. in 24. januarja, 7. in 21. februarja. 7. in 21. marca in 11. aprila 1954. Ljudska proz. v uta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV bo imela danes ob 18. url sejo ■ odilnega odbora na sedežu v Ul. I Roma 15. Dva neporavnana računa Pred petdesetimi leti, leta 1904. sta bila dograjena tržaški Narodni dom in Trgovski dom v Gorici. O obeh piše ob petdesetletnici eJadranski ko-ledars za leto 1954. Oba članka obtožujeta in terjata, oba članka pričata, da je kljub oficialnemu uničenju fašizma fašistični rop še vedno v veljavi. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 12. decembra 1953 ob 20.30 uri gostovanje na KONTOVELU s Cankarjevo farso ,,7)6llufoan{e 11 dolini ienlilbfaMiiL" Pevski zbor prosveinege drušfva v Barkovljah pod vodstvom Milana P e r t o t a priredi v petek 18- t. m. ob 21. uri v dvorani Avditorija O K N C E R T umetnih in starih tržaških narodnih pesmi Zenski zbor nastopa ob tej priliki v okoliških narodnih nošah Vstopnice po 150, 100 lir ter po 50 lir za dijake dobite od srede 16. t. m. dalje v Ul. Roma 15/11. Prosimo vas, da sporočite vašim prijateljem in znancem. V nedeljo 13. dec. 1953 ob 17.30 uri v VELIKEM REPNU KONCERT j sodelovanjem mladinskega zbora iz Velikega Repna, moškega zbora iz Sv. Križa in tržaškega vokalnega kvinteta. Vljudno viabljeinli! Razna obvestila TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes ob 20. uri izredna seja upravnega odbora. V nedeljo, 13. t. m. bo od 9. do 12. ure sestanek za zamen lavo znamk vseh držav. Odbor obvešča vse člane, ki se zadnjih sestankov niso udeležili, da se pripravlja medčlanska razstava, ki bo prve dni meseca februarja 1954. Vsi člani, ki bodo razstavljali bodo Prejeli nagrado; podrobne informacije na vsakem sestanku. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. decembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok je bilo 12, umrlo pa je 14 oseb. POROČILI SO SE: upokojenec Gaston Sancin in gospodinja Lud-milla Grimmer, agent CP Serglo Dal Grande In prodajalka Pia Verginella, slikar Viktor Križman-čič in gospodinja Giovanna Calzi, mizar Giuseppe Marlon in šivilja Marija Cerneka, industrljalec SeV-gio Mallardl In uradnica Carme-la Ascrizzi, uradnik Giuseppe Cer-dueni in uradnica Ondina Batti, doktor kem. Giorglo dr. Giudici in učiteljica Maria Lulsa Gelli-ni, uradnik Edoardo Šerpo in šivilja Annamaria Setzu, pek Bruno Antonini in gospodinja Lilia-na Pedreili, pometač Giordano Kermolj in gospodinja Marija Kovačič, učitelj Adalberto Corsi-ni in učiteljica Maria Armani, uradnik Pietro Luis in baristka Fioretta Scher. UMRLI SO: 76-letni Giuseppe Benes, 45-letna lole Cavestro por Frausin, 65-letna Maria Višin vd. Slradella. 79-letna Kristina Mozetič vd. Škerl, 74-letni Tommaso Kaccariotto, 53-letni Mario Hono-ra, 75-letni Ivan Doljak, 72-letna Ivanka Uršič por. Doljak, 48-letni Marcello Lutmann, 33-letn! Am-brogio Zuppin, 77-letna Ana Ke-ruz vd. Smrekar, 88-letna Antonia Premuda vd. Premuda, 60-let-nl Giuseppe Battlstutta, 71-letna Maria Calligaris vd. Dibarbora. Rosaettl. 16.30: «Tajni sokriv«'. J. Mc Crea, B. Hale. Excelsior. 15.30: »Jetnik Ze™°' S. Granger, D. Kerr. . Nazionale 16.00: »Lukrecija o™ gia», M. Carol, P. Armendara. M. Serato. „,1,, FUodrammatico 16.00: «Ena 0W’ Toto, Fabrizi, De Filippo. Mla doletnim prepovedano. . Arcobaleno. 15.30: «Gusar», ** Hayward, P. Medina. Astra Rojan. 16.00: »Pravočas"1 beg«, D. Niven, T. Wright. Auditorium. 1.6.00: ((Operacija « ' R. Mitchum, A. Blyth. ., Grattacielo. 16.00: «Mi kanibali'. S. Pampanini, Alabarda. 16.00: »Vrnitev u?' Camilla«, Fernandel, G. cerv. Ariston. 15.00: «Caroline Cnerie ' M. Carol. Mladoletnim prepove dano. . c Aurora. 16.00: ((Pesmi, pesmi», Pampanini, A. Sordi. Armonia. 15.00: «Sijajna šala«. Grant, G. Rogers. Garibaldi. 15.00: ((Ognjeni skobcu. G. Tierney, P. Foster, J. Ideale. 16.00: «Tragična saraD«« da«, S. Granger. ,,, Im pero. 16 .00: «Odkar si m0Ja ' M. Lanza. ... g. Italia. 16.00: «Soprog po si«». ’ Taylor, L. Parks. u o*. Viale. 16.00: »Živeli bodo«, “• ^ gart, J. Allyson. _ .„»-1. Kino ob morju. 16.00: »Sovra« ca«, E. Cegani. , n, Massimo. 16.00: «DiVja strast«, Peck. ^ Moderno. 16.00: »Vrnitev ma*J valcev«, R. Grene, P. Savona. 15.00: ((Oprosti mi«, Vallone, A. Lualdi. Vittorio Ven«to. 16.00: žival in čednost«, Toto, O. w Azzurro. 16.00: »Otok orkan*«. HatI- vik? Belvedere. 16.00: »Njegova v'" kost se poroči«, J. ' fl, Marconi. 16.00: »Mata Hab’. Garbo. J. Novo cine. 15.30: »Mirni ib0**’ Wayne. Odeon. 16.00: «Haitski Uporf; Radio. 16.00: «Hollywood cavo de«, Don Ameche. PETEK, 11. decembra l*53- JireosLOVASsK* C O A A T 11 Hi A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 19.00 in 23.30. . prt- 7.10 Jutranja glasba: '•■'cimfo- gled tiska; 11.00 J. Haydn:J’»"iia nija št. 101 v d-molu «SiiW p0i. zvonov«; 14.30 Obzornik; 1’ ,-ana; ka je ukazana, tla so namai za. 17.00 Zabavni orkester Ra?A jstr-greb vam igra za ples; '"jCLjntet ske narodne pesmi; 17.43 K’, 0(j. T icinclri nnia Hnlmnf inčkC " ne pesmi; 18.00 Poročila ščini; 18, ljubljenih opernih uvertur m šna igra; J. ZeSlka' nwu.vi.i,ct'; 22.00 Pisana . pjc-nica zabavnih motivov; gobavi' nos olesneaa sporeda iz.za,.,oč Lisinski poje dalmatinske --...j. '; 18.00 Poročila v nr 15 Večerni konceb v-j. 1 opernih uvertur in> 21.00 Slušna igra: J. z Vi Iga-»Odločitev«; 22.00 Pisana,0 prt-nica zabavnih motivov; “■•"ujvi-nos plesnega sporeda iz. z 23®® šča «Slon» v Ljubljani; Zadnja poročila v ltaliJan 23.10 Glasba za lahko nov. Tli s r 11. 306.1 m ali 980 kc-flek p 11.30 Lahke melodije; i,2-"Vn» vsakega nekaj; 14.00 "LriiiK’ glasba; 14.15 Kulturni 0“'7;go?" 17.30 Plesna glasba; 18.00 ciL\ir skl: Koncert za violino in10(itj«; ster; 19.15 Priljubljene 20.00 Šport: 20.05 Zbor Siov^. filharmonije; 21.00 Tržašk' ^ turni razgledi; 21.15 Delid^-gie-palachia, cantata; 22.15 I? . juo-ških koncertnih dvoran; 23.uv pinove balade._________ ZVEZA PROSVETNIH DELAVCb*^ Zveza prosvetnih delavcev,^ redi v enem izmed dni nieu.rUje# 30. dec. 1953 poučni izlet z gledališko predstavo v bi sgr ni. Na ta izlet vabi vse slo» do šolnike. Prijave se sprejem-i uk 20. decembra na sedežu Roma 15, MOTOKLUB SKEDENJ organizira 25. In 26. motociklističen izlet v L-' hniej<1' in na Bled. Odhod čez 0 ■ dne blok pri Fernetičih ob 8. usedežu 25. t. m. Vpisovanje na ,0 it. vsak dan od 18. do 20. ur«udeieže decembra. Izleta se lahko člani vseh motoklubov Ljeju. Informacije se dobe na s® -SMUČARSKI TEČAJ P udel cone, Planinsko društvo organizir5nu*- od 28. t. m. do 6. januarja n> -čarski tečaj. Vsa pojasnil« i3veli dežu društva v Ul. M,ac - •'r0' 13, II, vsak dan med 18. 1954; TRGOVCI, OBRTNIKI j ln GOSTILNICaB Novoletna štev'11 ^čsljana teče nekoli-V tint^611 obalnega pasu bolj « *ara,?njosti K^sa). aj n strmine Že od nek-?asell? niem ni bilo večjih »Cm razen na položnej-žita ,zapadnem delu, kjer le-Stiv- ev'a ln mnogo manjši dely ',ter čisto na vzhodnem ^°lož leze na nekoI'ko blag. u111 obah Barkovlje. Le t sto let sem, so se ‘ujsk. z močno naraščajočim Jovišuj” prometom graditi le-i«tliaia'gostinske zgradbe v blaru Ui, ‘n P1' gradu Mira-bliloie se posebno naglo aelu ° posebno v vsem prebeli Miramara do Bar-r«di kjer lastniki vil. za-"tebiv« mesta večjidel v l»tn,vst leto, ne samo l0viški dobi. “Paštnb Sa lm.°bmorsko poliočje Kra-jjebjp milo sredozemsko pod- btetip z?t-> so gu slovenski ia’ beri, st"'ki tega nabicž-« iovaii* ze*° intenzivno ob-Podzid..,,po ozkih terasnih. bili« ib njivicah — «pa5t-Predvsem z vinogradi in oljko To težko tisočletno obdelovanje je pustilo globoke sledove v slovenskih krajevnih ledinskih imenih te o-bale, Po vzponu tržaške luke in industrije v Trstu, ter po preveliki italijanski konkurenci. se je tu začelo zanemarjati kmetijstvo, ki je ta očitno v propadanju, posebno vinogradništvo, oljke pa so po dveh izredno ostrih zimah, leta 1885 in 1929 »pomrle«. V obratni meri pa je rasla gostinsko-letoviška vred. nost te prelepe, slikovite in sem in tja divje romantične obale s kraško-mediteransko vegetacijo nad kristalno čistim, modrim Jadranom. Zaradi strme obale se v tem predelu ni razvila tudi nebona pomembnejša luka, pač pa ima vsaka obalna vas svoi «portič» za ribiške čolne; Barkovlje imajo svojega, Kon-tovel svojega v Cedazu, v Gr-ljanu-Miramaru pa skupno s Prosečani, Križ pa Nabrežina in Sesl.ian vsak svojega. Devin, ki je imel v preteklih stoletjih močno tržišče in svo. jo luko, je uporabil tudi Sti-van kot pristajališče pri mlinih in pri riževi luščilnici na bregovih Timava, V Devinu je še majhen portič, združen s kopališčem, v Stivanu pa ni več sledu o njem. Ribištvo je bilo nekoč poleg kmetijstva najvažnejši go. spodarski činitelj v življenju slovenskih obalnih vasi O starosti in tradicionalni zakoreninjenosti ribištva med našimi obalnimi vasčapi ne dokazujejo le mnoga krajevna imena, marveč še posebno domača oblika ribiškega čolna, «čupe», izklesanega iz enega samega debla, oblika ki je bila v rabi posebno na tej obali, dasi je ugotovljeno, da je bila tudi v Skednju. To je častitljiva folklorna, naravnost predzgodovinska ostalina tu v srcu Evrope. Bilo jih je nekaj v rabi še celo v prvih časih italijanske okupacije v kriškem por-tiču. Prav v bližini Mula, na-brežinskega portiča, je še danes kraj z imenom pri Cu-pah, kjer so vlačili na suho te primitivne ribiške čolne, ko so se vračali domov vzato takrat pristanov-porti-čev niso še rabili) Tudi stoletna dejavnost slovanskih ri. bičev na tej obali je pustila globoke sledove v topono-mastiki. Na tej obali, ki nima drugega imena kot Breg, kot ga enotno nazivajo vsi obalni slovenski vaščani, ki so njegovi lastniki, pa naj bo to Openski Kontovelski, Prose-ški, Križki ulj Nabrežinski Breg je živelo in delalo od pamtiveka t. j. od naselitve pred 1300 leti le slovensko in nobeno drugo prebivalstvo kot slovensko. Veljavnost te trditve čisto nič ne zmanjša okolnost fevdalne, cerkveno latinske, nemške politične oblasti in njih sledov v jeziku m zunanjem obličju zemlje. Kajti sledov takih vplivov imamo po vsem slovenskem ozemlju, kakor tudi po vsem svetu, enako kot na pr. v Italiji sledov germansko-got-skihrnormanskih oblastnikov. Tudi nas ne smejo motiti izrazi iz morsko-obalnega življenja in sveta, kj ga naši predniki niso poznali pred naselitvijo in so ga torej v neki meri našli v novi domovini in njegovem obličju: por-tiči, školji, punte, itd., ki jih imamo po vsej jugoslovanski obali ali celo sredozemski. Utemeljenost te trditve nam sledi že iz imen glavnih naselij te obale ali iz neposredne bližine; Barkovlje, Konto-vel, Prosek, Grljan, Miramar, Sv. Križ ali Križ kot domačini kraj nazivajo, Nabrežina, Devin, Stivan (iz Sent — Sveti Ivan), Timav Ni moj namen spuščati se v filološko-lingvistična razmotrivanja, u-gctavljam le že iz prvega videza slovenski značaj večine teh imen kot so: Prosek, Križ. Nabrežina, Grljan. Devin, Stivan. Tudi Barkovlje ni italijanskega izvora kot bi se zdelo, ker nima etimologija besede nič posla z barko, mar. veg izvira, kot znanstveno izvaja dr. Petar Skok (v «To-ponomastičnih problemih« v časopisu Istoriskog instituta Srbske naučne akademije, knj. III., Beograd 1952), iz longol bardske besede «balco» odnos, no iz njene latinske pomanj-ševalne oblike (pomeni senik, skedenj) «balcola», ki je zgodovinsko potrjena. Miramar grad pri Trstu tudi ima ime, ki ni italijansko. Dal ga je zgraditi habsburški nadvojvoda, »cesar« Mehike, Maksimiljan leta. 1856. ter mu dal ime po španskem kraljevskem gradu v Biskajskem zalivu blizu San Sabastiana. Konto-vel nosi menda le ime italijanskega fevdalca, ki je imel grad v vasi, Na Gradu, tam kjer so še danes vidne njegove ruševine (Nadaljevanje sledi) FOSFOR V ŽIVLJENJU Človek lahko živi brez zraka samo nekoliko minut, brez vode samo malo dni, brez hrane nekai več dni-, brez fosfora si lahko ohrani zdravje samo nekaj mesecev - Fosfor mu je neogibno potreben za njegove kosti in druge fiziološke funkcije Moderna kemija skuša uporabo fosfora, ki je bila že od nekdaj mnogoštevilna, še povečati. Od leta 1947 dalje na primer, je postal fosfor važen činitelj v človekovih prizadevanjih za snago. Najdemo ga v vseh novih čistilnih sredstvih', ki jih izdelujejo v Združenih državah. Fosfor se z lahkoto združuje z drugimi prvinami v številne spojine. Zelo važna je njegova združitev s kisikom in vodo, ki ji pravimo fosforna kislina. Ta kislina je izhodišče za izdelovanje mnogih fosfornih spojin ali tako imenovanih fosfatov, poleg tega pa nam tudi kot kislina sama služi v mnoge namene. Fosfoi se v naravi ne na- sfor, je med vsemi industrijskimi pridobivanji fosfatov na prvem mestu pridobivanje natrijevih fosfatov. Njihova uporaba je .zeLo - mnogostranska, še vedno pa jih uporabljajo največ za izdelovanje čistilnih sredstev. Drugi natrijevi fosfati mehčajo vodo in so zato v indu-stiiji zelo dobrodošli, ker preprečujejo, da bi se v kotlih tvorile apnenčeve obloge. Terciarni natrijev fosfat uporabljajo pleskarji pri pleskanju sten. Enega natrijevih fosfatov, in sicer pirofosfatno kislino, dodajajo moki, da se iz n.ie zamešeno testo dvigne, ne da bi mu bilo treba do- dati kvas. Poleg tega služi tu-, . , - , di za izdelovanje pecilnih pra- nrivJ k6r ie ! škov. Druge rabijo kot emul- V nhbbi Zl.iska sredstva pri izdelova- v obliki kalcijevega fosfata. Ce hočemo dobiti čisti, ali kot ga imenujejo ((elementarni fosfor«, ga moramo pridobiti s pomočjo kemičnega postopka iz fosforita. Ce je količina kalcija majhna, dobimo primerni kalcijev fosfat, ki ga potrebujejo zlasti za izdelovanje pecilnih praškov. Ce je pa več kalcija, dobimo sekundarne in terciarne kalcijeve fosfate, ki jih uporabljajo v zobnih kremah in praških, raznih živilih, soli in sladkorju ter v zdravilstvu. Natrij se spoji s fosforom prav tako naglo kot kalcij, in razen pridobivanja fosfatov, ki Služijo za gnojila in za katera ni potreben čisti fo- nju nekaterih vrst sira, za izhlapelo mleko, za zmanjšanje lepljivosti blata petrolejskih vrelcev, za izdelovanje emajla, za lošč lončenih izdelkov, pri izdelovanju farmacevtskih izdelkov, fotografskega materiala, kovinskih lo-ščev. barv in kopelnih soli, pri čiščenju surovega lesa in izdelovanju težkih tkanin. Kalijeve fosfate rabijo pri pridobivanju penicilina in drugih zdravil kot agense, ki pospešujejo fermentacijo, ’ pri čiščenju olja, kot dodatek k milu in pri izdelovanju sintetičnega gumija. Amonijeve fosfate uporabljajo pri izdelovanju negorljivih snovi, kva- ________________________________ „ sa in slada, kot rastlinsko ra. Ce merimo produkcijo gnojilo in pri izdelovanju zobnih krem. Poleg pravkar omenjenih imamo še razne druge fosfate, katerih uporaba pa je manjša. Z železnimi fosfati povečajo odstotek železa v kruhu in drugih živilih, aluminijeve fosfate uporabljajo pri izdelovanju keramičnih izdelkov, bakrove fosfate kot sredstvo za zatiranje lesne gobe in cinkove fosfate pri izdelovanju barv. Fosforno kislino, ki je sorodna fosfatom, uporabljajo pri pridobivanju antibiotikov in v kovinarstvu. Najdemo jo tudi v nekaterih umetnih brezalkoholnih hladilnih pijačah, želatinah, sredstvih za čiščenje kovin in za preprečevanje rje. Celo čisti ali elementarni fosfor ni ves enak. Tako imamo rumenega, rdečega, vijoličastega in črnega. Rumeni fosfor se vžge, čim pride v dotik z zrakom in ustvarja goste oblake belega dima. Uporabljajo ga za umetno meglo, svetilne izstrelke in zažigalne bombe. Rdeči fosfor pa uporabljajo za vžigalice. Skupno imajo Združene države približno 15 milijard ton fosforita, to je približno 30 odst. vseh znanih rezerv sveta Francoski Maroko, ki ima 20 milijard ton, je obdarovan z naj večjimi ležišči te rude. Fosforna industrija se deli v dva glavna dela, in sicer v izdelovanje gnojil in v produkcijo elementarnega fosfo- SETON WATS0N IN TRST Tržaško vprašanje je v zadnjem času večkrat obravnavano v raznih člankih angleškega dnevnega in periodičnega tiska. Med angleškimi pisci je brez dvoma izrazil eno najbolj tehtnih in objektivno pisanih mnenj znani publicist Hugh Seton-Watson. Vendar pa je njegov daljši članek v tedniku ((Manchester Guardia-nu» pod naslovom ((Zaledje Trsta« izzval mnoge nasprotujoče glasove, zlasti iz italijan. skih uradno-diplomatskih krogov. Eden takih je bil tudi, o mnogih italijanskih »žrtvah« govoreči članek italijanskega diplomata iz zunanjega ministrstva v Rimu g. Canolija, na katerega pa je Hugh Se-ton-Watson ponovno odgovoril. V pismu uredništvu ((Manchester Guardiana« Seton-Watson uvodoma poudarja, da se sicer strinja z ugotovitvijo g Canolija, da je ((tržaško vprašanje delikatno in zapleteno« zaradi česar tudi sam v svojem prvem članku ni določno pokazal na nobeno konkretno rešitev, ampak samo prizadeti stranki«. — «Pri tem«, nadaljuje v novem članku Seton-Watson, «ne morem smatrati za tako rešitev niti izročitve mesta Trsta Jugoslaviji, niti dodelitve obeh con Italiji. Diplomacija mora najti neko rešitev, ki bo vmes. Seveda pa ta formula mora poleg jugoslovanskih in italijanskih interesov upoštevati tudi Avstrijo, ki če drugega ne — lahko vsaj izrazi svoje poglede, kot tudi Madžarska in Cehoslovaška, ki danes sicer ne moreta izraziti svojega mnenja, ki pa gotovo ne bosta ostali za vedno koloniji stalinističnega imperija. V o-stalem moja naloga ni bila v iskanju teh rešitev, ki jih je v sedanjem stanju najbolje prepustiti prizadetim Vladam, pač pa v tem, da sem opozoril na posledice italijanske politike na Jadranu med 1915 in 1943 Moje mnenje o italijanski politiki ni nujno zgrešeno že samo iz enostavnega razloga, ker je to tudi mnenje večine Jugoslovanov — še vedno hranijo prijateljske občutke do Italije. G. Canoli naravno popolnoma upravičeno v svojem odgovoru pribija, da je Italija po letu 1943 napredovala v smeri k demokraciji. Čeprav je bil ta uspeh dosežen ob precej širokogrudni pomoči iz inozemstva in čeprav so se sovražniki demokracije prav nevarno spet močno postavili na noge, smo občudovanje seveda še vedno dolžni izraziti. Ona tretjina italijanskega naroda, ki res trdno verjame v demokratične vrednote, vsekakor zasluži našo pomoč, — toda ne do take mere, da bi teptali interese drugih narodov. Seveda tudi stvar z Jugoslavijo ni brez slehernega madeža. Toda če so Jugoslovani morda slabo ravnali z italijansko manjšino, so Italijani ne samo napadli, ampak tudi razkosali Jugoslavijo ter postavili na oblast Paveliča, ki je organiziral umor kralja Aleksandra leta 1934, temu pa je med vojno sledil množični pokol stotisočih Jugoslovanov bodisi katolikov ali pravoslav nih, komunistov ali konserva-j Očitki g. Canolija o zločinih abstraktno poudaril, du mo- livcev, vključno nemajhno šle-. na račun Jugoslavije so goto-rajo «zahodne sile najti reši-!vilo onih, ki kljub vsemu |vo dvomljiv dokaz. Človek tev, ki bo sprejemljiva za obe | trpljenju, ki so ga prestali, i utegne razpravljati glede uso- de Italijanov v Pulju od leta 1945 dalje, oziroma glede spremenljivih statistik v gibanju italijanskega in jugoslovanskega prebivalstva v Julijski Benečiji med 1918 in 1953. Toda pri vsem tem italijanski dolg ostaja. In z italijanske strani bi morala priti pobuda za spravo. Italijansko-jugoslovanski antagonizem je nekaj globjega in važnejšega, kot samo vprašanje Trsta. Oni italijanski državnik, ki bi znal sebe zgraditi in učiti ostalo italijansko javno mnenje, kako je treba ustvariti veliko prizadevanje vživeti se in razumeti to, kar položaj zahteva, ’ bi zaslužil resnično bogato nagrado. Britanski pisatelj, ki izraža svoje prijateljstvo tako do Italije kot do Jugoslavije ter svoje upanje, da bosta na neki način prišli do neke rešitve, lahko danes pričakuje od mnogih rojakov g. Canolija samo cinično zaničevanje. Toda, čeprav Italijani lahko morda s prezirom odbijejo vsak britanski nasvet, jim bodo njihovi lastni interesi miru in varnosti na vsem Sredozemlju vendar mogoče pomogali, da pogledajo bodočnosti jasno v obraz«. tonah, je industrija gnojil mnogo večja. Leta 1951 so spremenili v gnojila okoli 6 milijonov ton fosforita ali 56 odst. celotne produkcije. Približno petnajst odstotkov so porabiti'" za pridobivanje elementarnega fosfora in fosfornih spojin. Ker je fosfor bistveno potreben za življenje človeka, živali in rastlin, je prava sreča, da je fosforit najti po vsem svetu. Posebno v Združenih državah ga je mnogo. Ob sedanji uporabi bi te naravne zaloge zadostovale za mnoga stoletja. Največji ameriški posamični ležišči sta v državah Idaho in Floridi. Sodijo, da ga je v vsakem več kot pet milijard ton. Zgodba fosfornih gnojil je zgodba življenjskega ciklusa samega. Za ohranitev življenjskih procesov človeka, živali in rastlin so potrebne razne prvine. Glavne so kisik, ogljik, dušik, kalij, kalcij in fosfor. Rastline dobivajo fosfor iz fosfatov skupno z drugimi snovmi, ki jih črpajo iz zemlje. Človek in živali jedo rastline in njihovo telo dobiva z njimi kalcij ter fosfor, ki nista potrebna samo za kosti in zobe, ampak tudi za druge fiziološke funkcije. Podobno izpira tudi voda raztopljive fosfate in jih prenaša s seboj v morje, kjer jih skupno z drugo hrano uživajo ribe in mehkužci, katerim je fosfor potreben za kosti odnosno školjke. Ta enosmerni tok fosfora pa bi seveda ne mogel trajati v nedogled. Ce rastline črpajo fosfor iz zemlje, ga je treba nadoknaditi, kajti sicer bi življenjska iskra v njej ugasnila. Na srečo pa ima človek fosfor na razpolago v številnih ležiščih fosforita. To pa seveda še ne pomeni, da je fosforno gnojilo najti že pripravljeno v naravi sami. Fosforit drobno zmeljejo in prepojijo z močno žvepleno kislino. Tako pripravljena gmota potem počiva toliko časa, dokler se ves fosforit ne pretvori v obliko, ki je raz-topljiva v vodi. Ta produkt, v katerem je superfosfat in kalcijev sulfat, zmeljejo in prodajajo kot gnojilo. Ena postranskih snovi, ki jih najdemo v fosforitu. iz katerega pridobivajo gnojilo, je v zadnjih letih postala neprecenljivo važna in sicer — uran. Ameriška komisija za atomsko energijo se seveda zelo zanima za uran, ki ga lahko pridobijo kot stranski produkt fosfata in fosforne kisline. Fosforit v Floridi in zahodnih ameriških državah vsebuje od dve do štiri desetine funta urana na tono in šest milijonov ton fosforita, ki jih nakopljejo vsako leto, utegne postati koristen vir te razstavljive snovi, ki v kmetijstvu nima nikake vrednosti. Na Reki bodo gradili velike oceanske ladje Jugoslovanska ladjedelnica «3. maj« na Reki je začela pripravljati gradnjo treh velikih prekooceanskih ladij s 10.000 ton nosilnosti. Sodijo, da bo ta ladjedelnica prihodnje leto začela graditi ob sodelovanju ladjedelnic v Pulju in Splitu še sedem takih ladij po planu Prva izmed teh ladij naj bi bila dograjena leta 1955. To je pravzaprav začetek uresničevanja pred kratkim izdelanega desetletnega programa za napredek jugoslovanske trgovske mornarice, ki med drugim določa tudi zgraditev 35 prekooceanskih ladij z nosilnostjo po 10.000 ton. Hkrati bodo s tem jugoslovanske ladjedelnice prvikrat gradile tako velike prekooceanske ladjo, {JTTTTTTnTTTTTTTTtTTTITnTTTTTTnTTTTi R Srečni so ljudje, ki a e: lahko doiivbajo stvari, 3 S vredne opisovanja, ali 3 C ki pišejo dela, vredna 3 e branja, pitnii mlajši a c a ^uuuituuuuuuuuuuuuual posebno jasna po reviziji madžarskega petletnega načrta v januarju 1951. s katero se je poudarila nujnost potenciranja težke industrije na račun proizvodnje ostalih vej gospodarstva. Za primer bomo navedli nekaj podatkov iz tega »revidiranega« načrta. Po madžarskem projektu petletnega načrta bi morala Madžarska proizvesti v letu 1954 960.000 ton surovega železa. Toda sovjetski strokovnjaki so to količino dvignili kar na en milijon 280.000 ton. Surovega jekla pa bi, po madžarskih načrtih, morala proizvesti v istem letu 1,600.000 ton. Toda ta količina je bila za sovjetske »strokovnjake« premajhna ip so jo dvignili na 2,200.000 ton. Permoga bi morala izkopati v prihodnjem letu 18 milijonov in pol tone, toda po sovjetski «reviziji» načrta se je ta številka povzpela kar na 27 milijonov in pol tone: električne energije bi morala proizvesti v istem času 4 milijarde 250 milijonov kilovatnih ur, Ker pa sovjeti tudi s tem niso bili zadovoljni, so ji naložili kar 6 milijard in 50 milijonov kilovatnih ur. Vsakemu gospodarstveniku ali kateremu koli strokovnjaku ter celo laiku je jasno, da so te količine tako velike, da se z enostavnimi ukrepi ne dado uresničiti Za uresničenje teh načrtov so potrebni izredni napori, ki gredo seveda na račun druge industrije in v tem primeru seveda na račun lahke industrije, to je industrije, ki proizvaja za široko potrošnjo. To pomeni, da hi se moral načrt v težki industriji razviti na račun življenjske ravni. In to se je dejansko tudi dogajalo. Življenjski stroški so neprastano rastli, dočim so plače zaostajale. Navedli bomo nekaj podatkov. Ce vzamemo življenjske stroške v letu 1939 in jih označimo s 100, ter če vzamemo dnevnice in prejemke iz istega leta in jih označimo tudi s številko 100, opazimo, da so se življenjski stroški v letu 1946 dvignili na 449. dočim so se prejemki dvignili le na 254, Dve leti pozneje so se povprečni življenjski stroški dvignili na 655. dočim so se prejemki dvignili le na 558. V letu 1951 so bili življenjski stroški že 948, dočim so bili prejemki le 857. V naslednjem letu, to se pravi v času, ko so se morali izvajati načrti petletnega plana Pa je ta razlika postala že porazna,,kajti življenjski stro. ški so se povzpeli kar na 1.763, dočim so se nominalni prejemki dvignili le na 1.036.. Posebno zadnje številke nam najbolj drastično dokazujejo, da se je industrija razvijala r.koraj izključno na račun življenjske ravni, na račun ((blagostanja« madžarskega delovnega ljudstva o katerem so do nedavnega trdili, da se razvija z neverjetno naglico. Najbolj žalostno prj vsem tem pa je dejstvo, da se madžarski, kakor tudi drugi satelitski voditelji še danes ne upajo pogledati resnici v oči in morajo še vnaprej gojiti med svojim ljudstvom ((zaupanje« v «modrost» svojega «velikega sovjetskega vzornika«. Pa četudi vedo, da je ta «vendarle škodljiva«, kakor je to razvidno iz Rakošijevega poročila v madžarskem parlamentu, Operna u Ernesta Blocha Svojevrstno osebnost med operisti prvega desetletja tega stoletja predstavlja Ernest Bloch, švicarski skladatelj židovskega rodu, čigar edina opera «Macbeth» ni le plod vplivov Wagnerja, Musorske-ga in Debussyja, kakor bi radi trdili nekateri muzikologi , marveč je idealna z družitev dotedanjih dognanj operne tvornosti z njegovim filozofskim gledanjem. Ce trdimo, da je Bloch ((osebnost«, ne mislimo pri tem, da je na pr. postavil temelje novi glasbeni smeri, pač pa vrednotimo tisto iskrenost in neposrednost, ki veje iz njegovega dela, ter čut resnične odgovornosti do glasbene u-metnosti, Značilna je zanj obdelava dramatsko močne snovi, kar se sklada z njegovim nemirnim, često pesimističnim, a tudi religioznim značajem. Njegov umetnostni ideal je na splošno odkrivanje židovske glasbene motivike. Na tej osnovi so nastala Blochova dela: Zidovska rapsodija iiSche-/omč« za čelo in orkester, številni «Psalmi«, epska simfonija «Izrael» itd. Izmed drugih Blochovih del pa so znani Klavirski kvintet, Concer-to grosso, simfonična pesnitev «Zima in pomladv, rapsodija «Amerika» za zbor in orkester, v kateri prevladujejo folklorni elementi narodov Severne Amerike itd. V operi «Macbeth» se Bloch ni bistveno oddaljil od Shakespearove tragedije, Ce je v glavnem skoraj idealno rešil z glasbo problematiko tragedije, so mu poleg nedvomno odlične tehnične pripravljeno. st i in globokega muzikalnega čuta bila v oporo tudi Wagnerjeva dela, Musorgske- ga «Boris« itd. Glasbeno najmočnejši se avtor pokaže v interludijih, kjer pride moč njegove bogate invencije posebno do izraza. Tržaško premiero «Macbeth» je pripravil eden najboljših italijanskih opernih dirigentov Francesco Molinari Pra-delli. Njemu gre zasluga, da je izvedba Blochovega dela v gledališču «Verdi» odlično uspela. Solisti, zbor in orkester so sestavljali res homogeno, harmonično celoto. Orkester je bil pravilno doziran, a se je uveljavil posebno v simfoničnih interludijih. Morda je bil premočan v II, sliki 1 dejanja, kjer je mestoma nekoliko dušil zbor. V naslovni vlogi je nastopil baritonist Ugo Savarese. ki ga odlikuje poleg dobre scenske igre izvrsten glasovni material, Odličen lik Lady Macbeth je podala Gianna Pe-derzini, izrazita interpretinja dramatsko močnih vlog. Pevka s svojo muzikalnostjo in čutom za pravilno scenično oblikovanje vloge prekrije razmeroma šibki glasovni material. Sicer pa ji vloga La-dy Macbeth ne daje možnosti, da bi se prvenstveno pevsko uveljavila. Dobro je bil vpet tercet čarovnic (Liljana Hus-su, Aurora Cattelani, Bruna Ronchini), V ostalih vlogah so se uveljavili še Ugo No-velli, Ottavio Šerpo, Guido Mazzini, Virgilio Carbonari in drugi. Zborovske vložke je naštudiral Adolfo Fanfani Režiser Livio Luzzatto se je pri svojem delu potrudil ■in uspel primerno podčrtati psihološke momente Shakespearove tragedije, pri čemer se je poslužil efektnih scenskih prijemov. —m « II lij E 'remcn5ka napoved za danes: ‘ Napovedujejo pretežno oblačno vreme z možnostjo manjših padavin. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13 stopinj; najnižja 11.3 stopinje. TRST, petek 11. decembra 1053 PRIMORSKI DNEVNIK RA IIIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.43: Kvintet Lisinski poje dalmatinske narodne pesmi. 21.00: Slušna igra: J. Zemljan »Odločitev«. — Trst II-: 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 18.20: Beethoven: Sonata v C-duru. pispini lissifc i: illi .-si.vr DRUGA VELIKA STAVKA V TEM LETU ZA ZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA STANJA KLJUB VLADNIM GROŽNJAM danes starta državnih nslnžbeneev Stavkah bodo telegrafski, poštni in državni uslužbenci, sanitetni uslužbenci, profesorji srednjih šol in učitelji - Sledila bo splošna stavka industrijskih delavcev zaradi trmoglavega stališča Gonfindustrije Začenši ob polnoči so danes v Gorici kot po vsej Italiji začeli stavkati državni uslužbenci. Stavka bo trajala do petka opolnoči. Najbolj opazna bo stavka železničarjev, za kar bo kljub vožnjam avtobusov precej oškodovan promet. Stavkali pa bodo tu di telegrafski in poštni uslužbenci, sanitetni uslužbenci, profesorji srednjih šol, učitelji in državni uslužbenci. To bo v letošnjem letu druga ve. lika stavka, zaradi vedno slabšega ekonomskega položaja zaposlenih, katerih pravic vlada noče upoštevati in nezadovoljstva uslužbencev ni mogla zadovoljiti niti z zakonom o pooblastilu, ki ga ti smatrajo za skrajno nezadovoljivega. Znano pa je. da bo današnji stavki sledila še splošna stavka industrijskih delavcev v vsej republiki, katerih skromne zahteve o poenotenju plač noče sprejeti Confin-dustria. Ce pa ne bodo v doglednem času rešena ta pereča vprašanja, napovedujejo v svojih poročilih vse sindikalne organizacije v Italiji, ki so tudi današnjo stavko skupno organizirale, več zaporednih gibanj v mesecu januarju. Ena izmed sindikalnih organizacij, CISL, je po svoji sekciji v Gorici izdala poročilo, v katerem najavlja stavko vseh uslužbencev javnih služb in vzroke. Največji vzrok bi bil slab položaj, v katerem so stavkajoči zaradi nesprejemljivosti njihovih niti najmanjših zahtev od strani vlade. Zakon o pooblastilu ne upošteva niti dveh najosnovnejših njihovih zahtev, in sicer: 1. nobene skorajšnje rešitve perečih problemov, 2. nobene garancije za primer stavke državnih uslužbencev. Poleg tega se sekcija pritožuje zaradi pretenj vlade državnim uslužbencem, ker se s tem krši tudi ustava in sramoti socialni čut. Sindikat, v katerega so vključeni profesorji srednjih šol, je s tremi točkami objasnil vzroke stavke svojih članov. V prvi točki profesorji srednjih šol zahtevajo pregled dosedanjega njihovega zaslužka v odnosu do drugih manj važnih kategorij državnih u- Seja pokrajinskega upravnega odbora Pod predsedstvom prefekta dr De Zerbija se je v sredo zvečer sestal pokrajinski upravni odbor. Na seji so proučevali in odobrili razne ukrepe, ki so jih podvzele občine v pokrajini. službencev; drugič zahtevajo enoten kriterij za poviške v odnosu na dosedanjega. Tretja zahteva profesorjev pa je, da se zajamči nestalnim profesorjem stalna služba, če imajo vsaj eno leto službe. Avtobusi namesto vlakov Ker je za danes napovedana stavka železničarjev in je zaradi tega ustavljen promet po železnici, bodo nekatere vožnje nadomestili z avtobusnimi vožnjami. Odhodi avtobusov bodo izpred glavne postaje tako v Trstu kakor v vseh drugih postajah med vožnjo. Vozne listke si lahko vsak preskrbi pri blagajni železniških postaj, kakor tudi pri raznih agencijah in potnih uradih. Listke bodo prodajali tudi v avtobusu. Vsaka vožnja avtobusa bo nadomestila vožnjo z vlakom in bo odhod izpred avtobusne postaje. Vozni red za avtobusno progo Trst . Videm je sledeč: Odhod iz Trsta: 6.50. 12.35, 17.25; odhod iz Vidma: 10-00, 18.10, 22.10. Avtobusi, ki bodo nadomestili vlake na progi Trst - Videm, bodo vozili skozi Gorico in bodo imeli iste postaje kot vlak. V nadomestek delavskega vlaka bo še ena vožnja na progi Videm-Trst skozi Gorico z odhodom iz Vidma ob 5.28 in prihodom v Trst ob 8. uri. Za to progo so določeni štirje avtobusi. blem primernih prostorov za r sirotišnica iz Ul. Baiamonti domovanje onemoglih. Znano | preselila v prostore, kjer je je, da so reveži in onemogli za delo, ki jih oskrbuje omenjena ustanova, sedaj nastanjeni v prostorih pri sedežu občinskega podpornega društva v Ul. Baiamonti, ki niso primerni, da bi nudili revežem in celo bolehnim ljudem vsaj nekoliko udobno življenje. Po tolikem času pa je občina le poskrbela za to rešitev. Cez nekaj tednov se bo sedaj dekliška šola na Kateri-nijevem trgu, šola pa se bo preselila v nove prostore industrijske šole v Ul. Boschetto. Prostori, ki jih bodo izpraznili so namenjeni upravnim uradom podpornega društva (ECA), in bodo trenutno služili za začasno domovanje revežev in onemoglih, dokler se ne bo našlo 'kako drugo stavbo, ki bo povsem primerna. Goriški Slovenci so gotovo zadovoljni z mJadranskim koledarjem» za leto 1954. Saj se v njem bere o vsaki briški vasi, o Podpori in Standrežcih, o Sovodnjah in Sovodenj-cih, pa še o marsičem, kar zanima naše gori-ške rojake. Zato pa so že razpečali med gori-škimi Slovenci več koledarjev kot lansko leto in še so naročili nove. Ker pa je tudi na Tržaškem interes za koledar mnogo večji kot lani, se utegne zgoditi, da bi bilo ponovno naročilo iz Gorice zaman. Zato naj vsakdo pohiti z nakupom «Jadranskega koledarja» za leto 1954, da mu ne bo žal, če bo ostal brez njega. zanNja TEKMa jesenskega dela pri/ensti/a Hajduk komaj znala! (1*0) z avtogolom Spartaka Ah lestvici je Hajduk tretji, če ue bo Zveza ugodila Spartakovi pritožbi Dieppa-Faillace Preselitev sirotišnice na Katerinijev trg Vodstvo občinskega podpornega društve (ECA) ima že več let v programu rešiti pro- USPELA PROSLAVA 90-LE1NICE R0JS1VA HRABROSLAVA VOLARIČA Prec ter lavanje o c izvajanje i lelu in živi, nekaterih j jen ju jesmi Besede profesorja Glasbene šole Antona Severja ter nastop altistke Jožice Tomšič in sopranistke Mele Komel - Ivo Ala-rinčič o svetlem liku socialističnega borca Etbina Kristana 14.50, 17.40, 19.15 Ob prisotnosti precejšnjega občinstva je bil v sredo zvečer v prijetnih prostorih ZSPD v Gorici kulturno - glasbeni večer, posvečen 90. obletnici primorskega skladatelja Andreja Hrabroslava Volariča. Pred pričetkom programa je spregovoril nekaj besedi o umrlem Etbinu Kristanu novinar Ivo Marinčič. V jedrnatih besedah je prisotnim orisal borbeno življenjsko pot velika borca za socializem, ki je bil obenem tudi velik rodoljub in ljubitelj nove Jugoslavije. O življenju in delu Skladatelja Hrabroslava Volariča pa je občinstvu, ki je pozorno sledilo zanimivemu predava- SEJA OBČINSKE GRADBENE KOMISIJE ODOBRENO VELIKO NOVIH GRADENJ Seja občinskega upravnega odbora V sredo zvečer ob 18. uri se je v občinski beli dvorani sestal občinski upravni odbor, ki mu je predsedoval župan ar. Bemardis. Na svoji redni tedenski seji je odbor proučeval razna vprašanja ter pod- j Carlo Pod predsedstvom župana 1 novanjske or. Bernardisa se je ta teden priani. v beli občinski dvorani sestala občinska gradbena komisija, ki je odobrila sledeče načrte: Jožef Bregant — obnova stanovanjske hiše v Ul. S. Giusto štev. 5 v Podgori; Federieo Devetak — razširitev hleva in senika v Ul. Aquileia štev. 28; Soc. Veneto Giuliana — načrt za gradnjo stavbe v industrijski namen ter preureditev poslopja, v katerem bodo nastanjeni uradi v Ul. Trieste; Leopold Godina — načrt za preureditev in gradnjo stavbe za trgovino in stanovanje v Ul. Brigata Pavia, vogal Ul. Gelsi. Nadalje je komisija izrazila svoje ugodno mnenje o sledečih načrtih: Giuseppe Zulli — gradnja stavbe v industrijski namen v Ul. P. Diacono; Arduino Pa-scotto — razširitev in preureditev stavbe v Ul. Pitteri št. 3; Illicher — gradnja ga- hiše v Ul. L. Ci- vzel ukrepe, ki so povečini raže v Ul. Trento; Augusto upravnega značaja. Sanso — načrt za gradnjo sta- i* BmeUhe iflouomjo Sovaščanke in hiša i* Trtmuna, Trinkove rojstne vasi. OBVESTILO PREFEKTURE Ukinitev prepovedi lova v obmejnem pasu Goriška prefektura sporoča, da je od včeraj 10. decembra preklican odlok št. 2816 od dne 28.11.1953, s katerim je bil prepovedan lov in uporaba vsakovrstnega strelnega orožja v obmejnem pasu goriške pokrajine. Se vedno deževno in vlažno vreme Vlažno deževno vreme in megla po kotlinah še vedno trajata na Goriškem. Brez dežnika človek skoraj ne more iz hiše, saj se od časa do časa ulije in dežja ni konca. Ce. ste, posebno v okoliških vaseh in v predmestju, so v obupnem stanju; polne so luž in blata, ki pešcu sega skoraj do kolena Vreme je sicer toplo, toda zelo neprijetno in nevarno za prehlad. Marsikdo si želi prave zime, seveda če ima pri hiši dobro zalogo drv. O prodaji tobaka v javnih lokalih Dne 31. t. m. zapadajo dovoljenja za prodajo tobaka za dobo dveh let, ki jih je izdal urad v Vidmu (Ufficio Compartimentale per i servi-zi Commerciali e Fiscali di Monopolio di Stato) javnim lokalom v goriški pokrajini. Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča zato vse prizadete, ki nameravajo še nadalje obdržati dosedanji obrat, da poskrbijo za obnovitev obrtnice s tem, da odpošljejo do 31. t. m. na urad v Videm prošnjo za obnovitev dovolilnice za dobo 1954-55, ki naj ji priložijo potrebne listine. Zapadle obrtnice, za katere ne bodo lastniki prosili obnovitve, bodo odvzete in uničene. nju govoril profesor glasbene šole Anton Sever. Prezgodaj umrli skladatelj Volarič je učiteljeva! in obenem komponiral po raznih krajih Primorske, kamor ga je vodila službena dolžnost. Spoznal je svoj narod in njegove običaje ter mu posvetil svoje lepe skladbe, ki se danes pojejo vsepovsodi. Nekatere njegove znane in tudi manj znane pesmi sta zatem zapeli Jožica Tomšič in Hela Komel ob spremljavi klavirja. Poslušalce so ganile pesmi Volariča, ki so bile odpete z občutkom; posebno so bile všeč pesrnj «Oj rožmarin« Tomšič, ((Dekliška tožba » ter dvospev «Divja rožica«. Poslušalci so se razšli z upanjem, da bo Ljudska čitalnica kaj kmalu zopet nudila tako prijeten kulturni večer, in z željo, da bi se vabilu čitalnice, ki se precej trudi za pripravo podobnih večerov, odzvalo večje število Goričanov, predvsem pa mladine. ifitiie m citajte Ptimotoki dmtmikl PROSTA CONA Razdeljevanje odrezkov za gorivo proste cone Pokrajinsko ravnateljstvo EAM sporoča vsem avtoprevoznikom, da razdeljujejo odrezke za tekoče gorivo proste cone, in sicer od danes do 29. t m. od 8 do 12. ure. Ravnateljstvo sporoča nadalje, da bodo 31. decembra odrezki za gorivo proste cone za leto 1953 izgubili veljavo 12.30, 13.25, in 21.30. Odhod iz Podgore ob 7.30, 8.30, 11.15, 12.50, 14.15, 15.15, 18.10, 19.40 in 22.10. Ob nedeljah in praznikih: odhod s postaje ob 8.45, 12.40, 14., 15., 16., 17., 18., 19.15, 20.40 21.40 in 23.30. Odhod iz Podgore; ob 9.35, 13.15, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20., 21.10, 22.10 in’ 0.20. Prihodnji mesec bodo to avtobusno progo spremenili v toliko, da bo avtobus iz Podgore vozil samo do Travnika, potniki za postajo, pa bodo lahko dobili prestopni vozni listek. SOVODNJE Ob delavnikih: s Travnika v Sovodnje; ob 6.45 (samo s postaje), 7.30, 8.15, 11., 11.30 13.30 in 19.10. Odhod iz Sovodenj: ob 7., 7.50, 8.50, 11.30, 14.30 in 19.30. Ob nedeljah in praznikih: s Travnika v Sovodnje; ob 14., 15., 17., 19. in 21. Odhod iz Sovodenj; ob 14.30. 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. K I Štipendije za agrarne diplomirance Kmečko in gozdarsko ministrstvo je razpisalo natečaj na podlagi izpitov za podelitev 10 štipendij za usposobljenost v entomologiji za študij v pripadnih opazovalnicah za bolezni sadik ter pri iskalnih m poskusnih zavodih. Štipendija bo trajala 2 leti, začenši s 1. novembroih 1953, v znesku 540 tisoč lir na leto. Natečaja se lahko udeležijo diplomiranci v agrarnih, naravoslovnih ali bioloških vedah. Interesenti morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 200 lir z vsemi predpisanimi listinami kmečkemu in gozdarskemu ministrstvu, generalno ravnateljstvo kmečke proizvodnje (Di-rezione Generale Produzione Agricola), do 13. januarja 1954. Razpis natečaja je na vpogled pri pokrajinskem kmečkem nadzorništvu. N O CORSO- 16: «Salome», barvni film, R. Hayworth in S. Granger. VERDI. 16: »Krhkost«, variete. Film: «Dve resnici«, A. Fer-rero in M. Auclair. CENTRALE. 17: «Kapitan Fan-tasma«, barvni film, F. La-timore in M. Sandri. VITTORIA. 17: »Traviata 53». MODERNO. 17: »Moški opra-ščajo«, R. Roman in S. Co-chran. Pred zaključkom jesenskega dela nogometnega prvenstva Jugoslavije je moral Hajduk odigrati še tekmo s Sparta-kom. V sredo sta nasprotnika opravila medsebojno dolžnost. Toda če sedaj vprašamo, kako se je stvar končala, bomo prejeli kaj čuden, skoraj neverjeten odgovor: zmagal je Hajduk v zadnjih sekundah tekme z Spartakovim avtogolom. Tekma ni bila ne lepa. ne zanimiva. Padal je dež in od Hajdukovih igralcev se skoraj nikomur ni posebno ljubilo. Spartakovci so več napadali in bi prej zaslužili zmago. Toda v zadnji minuti je Vukas pred Spartakovim golom dobil žogo. Vratar se mu je vrgel pod noge, vendar se je žoga že kotalila po rahlem strelu proti golu, ko je pritekel Spartakov branilec; zdelo se je, da je nevarnost že mimo, toda nesrečnemu branilcu se je ponesrečilo: brcnil je tako čudno, da je šla žoga naravnost v gol. Sodnik je takoj zatem od-žvižgal konec. Spartaku seveda tak zaključek tekme ne gre nič kaj preveč v račun, pa je zato vložil pritožbo, češ da je g(U padel, ko je bil že prekoračen regularen čas. Vrh tablice je torej sedaj tak, da ima Partizan 21 točk (iz 13 tekem). Dinamo in Hajduk po 20, Crvena zvezda 19, Vojvodina 18, Spartak 15 itd. Devet tekem Partizana v Južni Ameriki Razpored tekem na turneji Partizana po Južni Ameriki se je spremenil v toliko, da bo moštvo imelo dve tekmi v Paragvaju namesto v Peruju. Razen tega bo imel Partizan še dve tekmi v Urugvaju (Pe-narol). Argentini (Boca Ju-nior in Racing), Cilu (Colo-Colo) in eno tekmo v Colum-biji (Milionarios). Partizan bo odpotoval po tekmi s «Sarajevom» v Sarajevu, ki bo dne 20. decembra (ZDA-Arg.) ; (Kol.) 6:0, 6:2. četrtfinale - moški: Larsen (ZDA) : Burroughs (ZDA) 6:4, 6:4, 7:5. Morea (Arg.) : Pala-fox (Mehika) 6:4, 6:0, 6:1. četrtfinale - ženske: Hart (ZDA) : Herrera (Guatemala) 6:0. 6:0. Levvis (ZDA) - Todd (ZDA) 6:3, 9:7. Mitri zopet zmagal MLADA ANGLEŠKA REPREZENTANCI MOGOČE MAJA V LJUBLJANI Pred dnevi je v Ljubljani zasedal razširjeni izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije, ki se je lotil reševanja nekaterih perečih problemov, predvsem priprave nogometašev in to še posebno mladine. Posebna zanimivost tega sestanka pa je bila novica, ki bo še posebej razveselila ljubitelje nogometa v Ljubljani, seveda če bo šlo vse po sreči. Nogometna zveza Slovenije je dobila namreč sporočilo iz Beograda, da namerava Nogometna zveza Jugoslavije organizirati prihodnje leto 16. maja v Ljubljani mednarodno nogometno srečanje med mladima (ne mladinskima!) reprezentancama Anglije in Jugoslavije, in sicer na stadionu Železničarja v Šiški. Seveda MILAN, 10. — Na boksarski prireditvi v Teatro Nazionale je danes zvečer Tržačan Mitrij se bo Nogometna zveza Slo-premagal v Francoza Michela Aubignata skega športa še ni bilo tekme. Kot je zagotovljeno, b° tudi jugoslovanska nogometna reprezentanca — kolikor se o» sploh udeležila svetovnega^ P1* venstva v Švici — trenirala Ljubljani pred odhodom prvenstvo. Uspešen frening Reprezentanca - Rapallo 9^ (4:0) — Nov reprezentant " Ricagni ____ GENOVA 10. Po današ- njem treningu je tehnični ko- po točkah v 19 rundah kateri bo italijanska reprezen tanca nastopila v nedeljo P10 češki reprezentanci: Costagliola; Magnini, Cerv>‘ i to; Chiappella, Rosetta, Seg**.1 srednji kategoriji , veni je zavzela pri vsehodgo-j Muccinell|, Ricagni,_ Bonipef; vornib gospodarskih činfteljih! Dandolfini, Frignani. ~~ Ljubljane in pri republiških 2erve: Buffon, Bertuccelll, forumih, da bodo podprli dokončno dograditev tega stadiona s finančnimi sredstvi, tako da bo lahko sprejel 25.000 gledalcev. Prav gotovo bo ta tekma posebna atrakcija venijo, saj v zgodovini slovem Novinarka Pomela Martin je dosegla nov svetovni hitrostni rekord v letu okoli zemeljske oble z rednimi potniškimi letali. Odpotovala je iz Chicaga preko Londona, Rima, Ranguna, Manile in Tokia ter ponovno prispela v Chicago v 90 urah in 58 minutah. Prejšnji rekord je bil 99 ur in 16 minut. NICA, 10. — Evropsko košarkarsko prvenstvo bo 1. 1954 po vsej verjetnosti v Nici. kFr TUDI TRIFUNOVIČ VERUJE v Pirčevo zmago z (iligoričein ri, Martegani. Na stadionu Marassi, bo v nedeljo tekma, je bil e, nes trening izbrancev za prezentanco. Proti reprezen za Sio- livnemu moštvu je nastop' moštvo Rapalla. Reprezenta so nastopili v poatavi, kot J zgoraj objavljena, le names Pandoifinija je bil na tem stu Martegani. V moštvo * palla pa je Czeizler vkl,Ufia Buffona, Bertuccellija, ^ar in Pandoifinija. Igrali so dva polčasa P° in 39. minut. Gole so Ricagni, Boniperti, Martč=_f in Muccinellj v prvem in gnani, Boniperti (2), Marte® ni in Ricagni v drugem času. Presenečenje je izzval3 Madžari odlikovani Namestnik ministra za šport na Madžarskem Sebes je bil odlikovan z redom «RdSče zastave«, nogometaši, ki so v Angliji zmagali, trener in ra-diokronist pa z »Redom dela«. Teniški furnir v Kolumbiji BARRANQUILLA (Kolumbija), 10. — V tretjem kolu mednarodnega teniškega turnirja, ki se ga udeležujejo igralcj desetih držav, so bili doseženi v tretjem kolu naslednji rezultati: Larsen (ZDA) : Faccini (Kolumbija) 6:1, 6:2. 6:2. Patty (ZDA) : Behar (Kol.) 6:2, 6:1, 6:3. Golden (ZDA) : Garrido (Kuba) 7:5. 6:1, 6:3. Burrotvs (ZDA) : Moss (Kol.) 6:4, 6:3, 6:4. Mulioy (ZDA) : Zeppend-felt (Kol.) 6:0, 6:2. 7:5. Pala-fox (Mehika) : Shea (ZDA) 6:3. 4:6, 7:5, 7:5. Zenske: Hart (ZDA) : Ryes (Kol.) 6:0, 6:0. Todd (ZDA) Orozco (Kol.) 6:2, 6:0. Lewis (ZDA) : Mericades 6:3, 6:1. Wright (Ecuador) : Thorton 6:3 6:4. De Herrera (Guatemala) : Stewart 6:3, 6:4. Moški v dvoje: Mulloy-Mo-rea (ZDA-Arg.) : Rosenthal- Arnold (Kol.) 6:3, 6:0. Mešane dvojice: Fry-Morea NEPRIJETNOST OB POGREBU SOVODENJCA LUKMANA KAPLAN PREPOVEDAL PETJE POSLOVILNIH PESMI V CERKVI Najprej so cerkveni pevci in pevci domačega pro svetnega društva zapeli žalostinko pred hišo žalosti * Nezadovoljstvo vaščanov zaradi prepovedi Vozni red avtobusov v Podgoro in Sovodnje ZIMSKI VOZNI RED Ob delavnikih: odhod z železniške postaje ob 7., 8., 10.45, Odkar nas je zapustil naš pokojni dobri župnik Butko-vič, je pri cerkvenih obredih vedno manj občanov. Temu je kriv sam kaplan, ki je s svojimi neupravičenimi zahtevami pomagal razdreti tudi prejšnji cerkveni pevski zbor, kar vsekakor ni vasi v čast. Da pa ta izkušnja ni pomagala in da razkroj med verniki in cerkvijo še narašča, je dokazal tudi dogodek, ki se je pripetil v sredo v naši vasi. K zadnjemu počitku smo spremili 77-letnega Ivana Lukmana, ki je bil znan po svojem delu in poštenem življenju ter je bil zato tudi priljubljen Pred hišo žalosti mu je domači mešani zbor, v katerem so bili pevci prosvet- nega društva, kakor tudi cerkveni pevci, zapel nekaj žalo-stink in je to isto hotel napraviti v cerkvi, kar se je doslej tudi vedno dogajalo. Zakaj se je g. kaplan temu hvalevrednemu dejanju uprl, ni znano še vsem, toda napravil je nekaj, kar je povzročilo razburjenje med vsemi farani in tudi med najbolj vnetimi verniki. Sovodenjci se zatorej upravičeno sprašujejo, kdaj bo njihova župnija dobila župnika in bo prenehala biti kaplani-ja, kar že dolga, dolga leta ni več. Vsi se z žalostjo spominjamo pokojnega župnika in želeli bi, da bi čimprej dobili v našo faro podobnega dobrega pastirja. Po 56. potezi ponovno prekinjena partija med Pircem in Gligoričem, ki se bo nadaljevala šele v soboto, povzroča vsem jugoslovanskim šahistom naravnost vročično radovednost. Pirc je kuvertiral 57. potezo. Po Gligoričevem mnenju Pirc ni najbolj točno igral v nadaljevanju po prvi prekinitvi; Vendar vsi komentatorji priznavajo, da ima Pirc šanse za zmago. Partija je bila prekinjena v naslednjem položaju: Beli (Pirc): Ke2, Tal, Lel, Ld3, c4, e5, f4, §5. Crni (Gligorič); Kg7, Lb4, I.c6, Sb2, a3, b7, c5, e6. g6. Pirc sam še vedno upa, da bo zmagal. Trifunovič trdi, da bo Pirc sigurno zmagal. Po njegovem mnenju mora Pirc s tekačem Lel vzeti konja Sb2, potem pa premakniti stolp z al na a8. -k v v Kako igrajo razni igralci na tem turnirju? Janoševič igra zelo ostro, izbira pol korektne variante v otvoritvah in sumljive zaplete v srednji igri. A ravno njegove partije najbolj privlačijo publiko. Neredko gleda vsa dvorana na desko, ki prika-zunje njegovo partijo. Po svoji fizični zunanjosti je bolj športnik kot pa šahist. Redko kdaj sedi dolgo ob šahovnici. Intuicija, ki je ima še preveč, ga brž pripelje do cilja. V svoji notranjosti pa je izrazito anti-šahovsko usmerjen. S svojo igro na šampionatu je zadovoljen «Zame je šampionat drugi letni oddih. Oh, ne, nikdar se preveč ne trudim pri partiji. Ni mi sicer vseeno, katero mesto bom zavzel, toda če se bom znašel v »spodnji hiši«, bom vsekakor lahko mirno spal. In tako na šampionatu počivam-Uživam pa kadar «spodnesem» kakega velikega mojstra. Nikakor nočem pustiti v Zagrebu vseh svojih živcev!«. Zagrebški mednarodni mojster Rabaj- je pravo nasprotje Janoševiča. Slaboten in občutljiv, nežne konstitucije, vsak poraz ga močno deprimira. Pred dvema letoma je postal šampion, toda lani se je zelo slabo plasiral, kar je spravilo zagrebške šahiste gotovo v slabo voljo. Rabar je profesionalni šahist, šahovski publicist in urednik strokovne revije »Šahovski vjesnik«. Vera v samega sebe mu mnogo pomaga, da premaga fizično slabost. A njegov obraz kaže vedno prikrit strah pred izidom partije sprotnikovim kraljem, je Rabar rekel svojim navijačem. «Ce najde pravilni odgovor, se bom takoj vdal!«. Milič je pol ure strmel v pozicijo, naposled je potegnil in pognal uro. — Rabar je ves bled pristopil k mizi in — -se nasmehnil Milič ni videl ničesar potegnil je celo zelo slabo potezo. Rabar je takoj pokazal, kaj bi se lahko zgodilo. Miličev obraz je dobil osupel izraz. Prišlo je do psihološkega preobrata in Milič se je brž znašel pred matom in predal partijo. Gledalci so nagradili Rabarja s ploskanjem, ki je bilo v zaprti dvorani prav tako močno, kot je ploskanje desettisočev rok na športnem stadionu. * * * Na turnirju nikoli ne manjka gledalcev, tako da ima šahovska organizacija vedno dovolj preglavic, ko pripravlja prvenstveni turnir, kje dobiti dovolj veliko dvorano tudi za gledalce, ki jih je vedno več. Med njimi so uslužbenci, delavci, študenti, dijaki, vojaki, pa tudi ženske je videti. O opazovalcih se lahko reče, da so nepristranski in da privoščijo zmago tistemu, ki jo najibolj zasluži, Toda med razburljivimi borbami občinstvo n> vedno sposobno, da bi obrzdalo svoj temperament. Ko napoči odločilna poteza, je v dvorani često slišati glasove. Gledalci pozabljajo, da to ni nogometna tekma, marveč turnir, kjer je tekmovalcem potreben mir. Toda tudi gledalce je treba razumeti. Posamezniki bi veliko dali zato, če bi mogli priti med mojstre in opazovati položaj na šahovnici, po zaključeni partiji pa slišati komentarje. Gledalci opazujejo tudi mojstre kot nekakšno vrsto šahovskih figur. Po njihovih kretnjah sklepajo, kako uspevajo v igri. Kako čudovito je bilo opazovati v IX. kolu Fuderer-ja. ko je proti Mariču zasnoval odločilni napad: pc^ožil je pesti na mizo in zdelo se je kot da se pripravlja na skok. Skok je res izvedel na šahovnici in Maričev kralj se .ie znašel v matni mreži. Fu-derer je demantiral Pirčevo izjavo, izrečeno v šali, češ da je dvajsetletni Andrija v šahu estarel in da zato remizira. Nova Fudererjeva zmaga v IX. kolu je napovedala, da se mladi mojster pripravlja tudi na nove skoke. Nj potrebno študirati demon- pfl' is* ključitev Marteganija v koT'[^ Pandoifinija, Vendar se z^i, se je Czeizier odločil za * n, njega zaradi tega. ker ie A dolfini bolj prikiaden za J Dvojica Ricagni — Alarte'Sna-bi se vrgla popolnoma v . pad in bi naloga zaV‘ra'!l3 čeških napadov ostala sarn0.n-krilcih. Splošno so teptet tantje dobro igrali, zlasti na stran napada. GENOVA, 10*— Ob 21-$ prispeli češki reprezentant-' ■ spremstvom v Genovo. JstJ, dopoldne si bodo ogledal'- . dion in popoldne bodo ,r rali. Objavljena B-reprezenfanca za današnjo lekmo s Tu^i0 ISTAMBUL, 10- Dane5 j« ka' bila objavljena postava, * g. teri bo nastopila italijan^^ reprezentanca jutr; poP°‘. r0 v tekmi proti Turčiji. sestavljajo igralci: Ghezzr comazzi, Ballacci, Nert, - n, Vitali. Gra-Be. rio, Piccinini, Galli, Ciccarelli, Pesaolp :i zerve se: Pin (vratar). ^ turi (branilec), Arcadio 'e (stranski krilec). PARIZ. 10. — Argen^,,; moštvo Boca Junior je 3l)o premagalo s 6:3 (5:2) lZ moštvo Pariza. Avstrijski smučal1 trenirajo v inozenistv^ DUNAJ. 10. — Danes je avstrijska smučarska -j sporočila, da bodo iett,S:| tre' morali avstrijski srnU!'arc(i f0' nirati v inozemstvu manjkanja snega v aVS Ttalij°' Alpah. Odšli bodo ^ . jn s« Trening bo trajal 1° 'jtioli’’ ga bodo udeležili vS' n Avstrijci, in sicer: moški: Othmar Anderl Molterer, Chrisd da (Valter Schuster, f-rit* Sen-ger, Martin Strcls, gail-Huber, Toni Spiess, ^°gevltar ier, Ernst Oberaigner, Hillbrand ter ženske: rue** — Lotte Blattl. Putzi RaI1 ^jtnef' se Jaretz, Thea tfot-1 (0val3' odP°,.,erzi' •in? ženske: Rikki Ma * ^ui' u»‘v‘ Ker uživa veliko spoštovanje stracij!-kih desk. da bi vedeli, med zagrebškimi šahisti, gleda j kako kak mojster »stoji«. Ka-vsako njegovo potezo vseh 2001 dar so zadovoljuj potem se gledalcev, ki jih sprejme turnirska dvorana. Le v partiji z Miličem je napravil večjo napako Odgovoril je na nasprotnikovo indiferentno potezo nerazumljivo slabo. Premeteni Milič bi lahko s svojo potezo takoj razbil nasprotnikovo po. žici jo. Rabar je takoj opazil da je napravil siabo potezo, vstal je od mize in se priče! razburjeno sprehajati po dvo- rani. Medtem se je Milič «vle gel« na šahovnico, tako da so j skraja zavrne: sam bile njegove oči tik nad na- j Kaj pa nisi pazil! venomer kretajo okrog drugih miz in veselo opazujejo gledalce. Ce pa jim igra ne gre od rok pa potlačeno sede na stolih in na šahovnici iščejo rešilno bilko. Jadikovanje tiistih, ki partijo izgube, gre navadno poslušalcem na živce. Tudi sedaj je že prišlo v navado, da kadar kak j udeleženec začne tožiti, kako j je zapravil dobljeno ali remi pozicijo, ga poslušalec že koj si kriv. it*' Trude Kleeker bo ker je zaposlena z tetno diplomo. Letošnje tekmovanje zav(,n' goslovansko državno b° vStvo v namiznem , v sabot’: 26. in 27. decembra po Tekmovali bodo da s« samezniki. bodo prvenstva najboljši igralci. Pričakujejo, vSi uc’elczlJ se klasificirala za stvo v rokometu, v Oslu premagala 26:11 (15:6)-__ mubnchen. io. čiji so =• llcji po Zabod’"c -riboni* — Na tur' si boksarji naspr*4; m:krt°jemb>'a rep‘TlentpV Wolfenbitcla Zm*«al 1^. tizan prepričll tom 12:8. 44-638, — Postni predal 502. — UPRAVA: uuca av. khanciska st. zu — reietonsK« stevima f-t-J« — u-unsi; oo o. ao iz.su in uu 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtilne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLHJ za vsak mir, širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podriitn Gorica Ul. 8. Pellico 1-11 Te' 33-82 — Rokopisi se ne vračalo. Odgovorni ureduik STANISLAV RENKO - UREONISTVO: ULICA MONTECCH1 št. 6 IH. nad. - Telefon številka 93-808 In 44-631 predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 r- Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 1 210 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, ™ založba sloV*' Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska, J ^ ^ ^oZ - Trs nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega s