Letos je jesen že prvi koledarski dan pokazala svoj pravi obraz. Ponedeljek, 23. septembra, je bil najhladnejši dan v zadnjih desetih letih. Sneg je pobelil hribe vse do višine 4600 metrov. V dolinah pa se je jesen začela z dežniki. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 75 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 27. 9. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Samoupravni organiziranosti tudi vsebino Pred dnevi so bila po vseh pokrajinah v Sloveniji posvetovanja s predsedniki koordinacijskih odborov za spremljanje in uresničevanje ustave. Na pobudo izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in izvršnega odbora RK SZDL so na njih razpravljali o uresničevanju nalog sedmega in desetega kongresa zveze komunistov, ki se nanašajo na uresničevanje ustave. V Kranju je bilo takšno posvetovanje v ponedeljek popoldne, udeležili pa so se ga predsedniki koordinacijskih odborov z Gorenjske. Na Gorenjskem je sekretariat medobčinskega sveta ZK že maja letos ocenil uresničevanje določil ustave v delovnih organizacijah. Takrat so ugotovili, da je bil postopek za formiranje temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela povsod končan do roka. Zaradi dokaj kratkega roka pa so marsikje postopek speljali le formalno. Zato so sklenili, da morajo koordinacijski odbori v prihodnje posvetiti skrb predvsem vsebinskim vprašanjem nove organiziranosti delovnih organizacij. Podobne so bile ugotovitve tudi za novo samoupravno organiziranost v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Prav zato so pri koordinacijskih odborih ustanovili posebne komisije za posamezna področja. Ponedeljkov posvet v Kranju je pokazal, da je bil na-Gorenjskem na področju nove samoupravne organiziranosti napravljen velik korak. To velja posebno za temeljne organizacije združenega dela, kjer zadnje čase razpravljajo o vsebinski plati nove organiziranosti. V jeseniški Železarni so na primer izdelali podrobno analizo o delu v temeljnih organizacijah združenega dela. Podobne ocene pripravljajo v večjih delovnih organizacijah tudi v drugih občinah. Skoraj povsod pa ugotavljajo, da bi bilo treba bolje opredeliti vlogo zborov delavcev, kot najvišjih samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Največ nejasnosti je v tistih delovnih organizacijah in enotah, kjer je sedež podjetja zunaj občine. Ponekod imajo takšne delovne organizacije status temeljnih organizacij združenega dela, veliko pa je primerov, ko imajo takšni kolektivi le status poslovnih enot. Največ takšnih primerov je v radovljiški občini na področju trgovine in gostinstva. Na posvetu so zato menili, da bi morali to vprašanje posebej preučiti in če ne drugače sistemsko rešiti. Veliko manj kot v delovnih organizacijah je bilo pri uresničevanju ustavnih določil narejenega v krajevnih skupnostih. Tu so bili ustvarjeni le pogoji za izvSlitev delegacij za zbore krajevnih skupnosti. V večini krajevnih skupnosti pa se zdaj začenjajo razprave o statutih. V Kranju so izdelali več vzorcev statutov za manjše, srednje in večje krajevne skupnosti. V tržiški občini pa bodo o tem pripravili poseben seminar. Računajo, da bodo razprave o statutih krajevnih skupnosti povsod na Gorenjskem končane do konca oktobra. Približno enaka je ocena tudi za samoupravne interesne skupnosti. Tu čaka odgovorne še precej dela, saj sta po delegatskem načelu v večini občin organizirani samo samoupravna stanovanjska skupnost in temeljna telesnokulturna skupnost. Vse ostale interesne skupnosti pa b(xlo morale to nalogo opraviti najkasneje do konca leta. Na posvetu so opozorili tudi na nekatere nejasnosti na-področju samoupravnega organiziranja. Tako v krajevnih skupnostih ni rešeno vprašanje financiranja. Ponekod razmišljajo o združevanju in razdru-ževanju krajevnih skupnosti. V delovnih organizacijah je več odprtih vprašanj glede vloge zbora delavcev, v interesnih skupnostih pa bo treba rešiti vlogo in sestav posameznih delegacij. Ugotovitev, ki velja za vse, pa je, da ne moremo biti zadovoljni Zgolj s političnimi ocenami o dosedanjem uresničevanju ustave. Te ocene morajo biti le osnova za temeljito vsebinsko delo. Za to pa niso odgovorni le komunisti, marveč tudi nove občinske skupščine in izvršni sveti v občinah. ■ A. Žalar Skupina obtoženih carinikov pred sodiščem — Včeraj malo pred 13. uro se je v Britofu pri Kranju zgodila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila, 19-letna Marija Alič iz Vira pri Domžalah je peljala v smeri proti Kranju in se malo pred levim ovinkom zaletela v avtobus, kije peljal šolarje iz Kranja. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avtomobil odbilo nekaj metrov nazaj. V nesreči sta se huje ranila Marija Alič in sopotnik, 5-letni Darko Ulčar iz Domžal. Do zaključka redakcije še nismo mogli izvedeti vzroka nesreče. — Foto: A. Žalar Uvoz brez carine se ni obnesel Senat okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnika Antona Zitka je v sredo sklenil preložiti sodno obravnavo proti Petru Jankoviču in še petim carinskim uslužbencem, potem ko je sprejel predlog obrambe drugoobtoženega Bogdana Stojakoviea. Ta naj bi dan poprej grozil priči, in sicer Erni Jankovič, ženi obtoženega Jankovića. Zaradi tega je sodišče za Stojakoviea odredilo pripor, priči pa zagotovilo miličniško zaščito. Obramba je menila, da je s tako (Klločitvijo senata padla senca na moralni lik obtoženega Stojakoviea. Senat bo po mnenju obrambe lahko le takrat pravilno razsojal o njegovi krivdi, če se glavna obravnava prekine, medtem pa ugotovi, ali je Stojaković res grozil priči Erni -Jahkovič. Sodišče je sprejelo ta predlog in obravnavo preložilo na 2\. oktober letos. Organizacija vlaka bratstva in enotnosti Prejšnji petek so se v Velenju sešli Predstavniki občinskih konferenc s<" lalist ične zveze iz 27 srbskih in 26 p&venskih občin, ki sodelujejo v ,,,(,šnji organizaciji vlaka bratstva 111 enotnosti. Podpisali so skupni "Ogovor o sodelovanju in nrganizaci- Vlaka bratstva in enotnosti. Sicer je osnovno načelo dogovora s"lfnje in utrjevanje bratstva in ('""t iiost i ter' prenašanje izročil ^(>H na mlajše so podpisa osnovno in utrjevanje prenašanje rodove. Vse občine, dogovor, so se obvezale, da bodo vsaki dve leti izmeniČrld organizirale vlak bratstva in enotnosti ter druge oblike sode lovan ja. Zavzeli so se tudi, da bi vsaka občina navezala stike z eno od občin. Izrazili pa so tudi željo, da bi navezali stike tudi z občinami v Hrvatski ter v Bosni in Hercegovini, kamor so bili med zadnjo vojno prav tako pregnani številni izseljenci iz Slovenije. Doslej so organizirale vlak in obiske v Srbijo le štajerske občine. Letos pa se prvič vključujejo v to veliko manifestacijo tudi vse gorenjske občine. Iz vseh petih gorenjskih občin bo z vlakom 19. oktobra odpotovalo na obisk k svojim gostiteljem v Srbijo !<)() bivših pregnancev in njihovih svojcev. Spremljale pa jih bodo tudi uradne občinske delegacije z .Jesenic, iz Kranja in Tržiča ter pevski zbor iz Zabreznice. JR Tako 'bo še nekaj časa ostala nejasna krivda ali nekrivda Petra -Jankovića, carinika brez zaposlitve, Nikole Maričića, carinskega nadzornika pri carinarnici Jesenice, Bogdana Stojakoviea, uslužbenca carinarnice, Leopolda Drmote, ekonomista pri carinarnici, Hermana Kamška, carinskega uslužbenca in Srbobrana Sirnica, carinskega nadzornika pri carinarnici Jesenice. Jankovič je obtožen kaznivega dejanja prenašanja blaga čez carinsko črto, ne da bi plačal carino, in pa podkupovanja. Pri jeseniški carinarnici je bil Jankovič zaposlen do srede 1973, nato pa je bil suspendiran. Odkrili so namreč, da je carinske dajatve, ki jih je zaračunal potnikom na vlakih, spretno poneverii in jih vtaknil v svoj žep. Za to dejanje je bil januarja letos že obsojen pred okrožnim sodiščem v Kranju na eno leto in šest mesecev zapora in sedaj kazen tudi prestaja. Ker je Jankovič vedel, da poneverba, ki jo je zagrešil, vsekakor ne bo pozabljena in da ga čaka prostostna kazen, je verjetno hotel to vsaj za nekaj časa odložiti. Z ženo sta odpotovala v Zah. Nemčijo. Tu-je Jankovič v Hamburgu naletel na Jožeta Skulja in Rolfa Cimmermana. Govorili so o možnosti uvoza osebnih avtomobilov v Jugoslavijo brez carine. Avtomobile bi uvozili tako, da bi jih prepeljali prek meje kot da so turisti, nato pa bi s po- Nadaljevanje na 12. str. Jutri v Iskro Pisali smo že, da si bodo jutri vsi, ki jih zanima delo in organizacija proizvodnje v Iskri Elektromehaniki Kranj, lahko ogledali posamezne Iskrine obrate. Podobno kot pred dvema letoma bodo tudi tokrat od 9. do 1J. ure posebni vodniki — strokovnjaki vodili skupine po posameznih obratih. Občani si bodo jahko ogledali proizvodnjo v Iskri Elektromehaniki Kranj v Savski loki, v tovarni na Laborah, v obratu stikal v Kranju, v tovarni mehanizmov Iskra Lip-nica, v obratu telekomunikacij na Blejski Dobravi pri Jesenicah, v tovarni Vega v Ljubljani in v 'tovarni inštrumentov Iskra v Otočah. Delovni kolektiv Iskre vabi vse občane, še posebno pa šolarje, da jih jutri obiščejo. A. Z. VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Kranj KOMUNISTIDELAVCI NA SEMINARJU — Občinska konferenca ZKS Tržič je v sodelovanju s tržiško Delavsko univerzo organizirala v ponedeljek, torek in v sredo v Domu pod Storžičem seminar za člane aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev. Seminaristi so razpravljali o uresničevanju resolucij kongresov ZKS in ZKJ, o uresničevanju načel nove ustave, družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju, delavski kontroli, osnovah ekonomike ter o oceni stabilizacijskih prizadevanj v občini, republiki iz zvezi. Po končanem seminarju je bila pod Storžičem seja aktiva neposrednih proizvajalcev, pri spomeniku prvim tržiškim žrtvam pa so pripravili komunisti-delavci krajšo komemoracijo, (jk) — Foto: F. Perdan Drugi krog za Kozjansko V sredo popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in razpravljal o predlogu urbanističnega programa kranjske občine in o urbanističnem načrtu mesta Kranja. Obravnavali so tudi delovni program organizacije socialistične zveze do konca leta in rebalans finančnega načrta občinske konference socialistične zveze. Imenovali pa so tudi iniciativni odbor za ustanovitev občinske zveze za telesno kulturo. Pri občinski skupščini se je v sredo popoldne na prvi seji sestal svet za družbenopolitični sistem. Obravnaval je izdelavo statutov krajevnih skupnosti. A. Z. Radovljica Danes popoldne bo četrta seja občinske konference zveze mladine Radovljica. Razpravljali bodo o delovnem programu občinske konference od oktobra letos do septembra prihodnje leto. Izvolili pa bodo tudi delegate za deveti kongres zveze socialistične mladine Slovenije. Danes popoldne se bodo sestali tudi sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, svetov zveze komunistov in stalnih ter interesnih aktivov ZK. Pogovorili se bodo o izvajanju nalog sedmega in desetega kongresa zveze komunistov, o delu v jesensko-zimskem obdobju, o akciji pomoči za Kozjansko in o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih. . £ V Škof j i Loki je za ponedeljek ob 16. uri sklicana druga seja koordinacijskega odbora za pripravo praznovanja letošnjega tedna otroka, ki bo od 7. do 13. oktobra. Posvet sta pripravila občinska zveza prijateljev mladine in konferenca za družbeno aktivnost žensk. Udeleženci seje bodo še enkrat spregovorili o sklepih zadnjega sestanka, nato pa se bodo pogovorili o programu letošnjega praznovanja. -jg Škofja Loka Tržič Dane,s bo v Tržiču 5. zasedanje občinske konference ZKS, na kateri bodo ocenili osnovna izhodišča za integracijska gibanja v tržiškem gospodarstvu ter razpravljali o ustavnem položaju združenega dela in vplivu delovnih ljudi na oblikovanje samoupravnih odnosov. Na konferenci bodo razpravljali tudi o usposabljanju komunistov za uresničevanje sklepov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS. V okviru priprav na kongres slovenske mladine predstavniki občinske konference ZMS Tržič še naprej obiskujejo mladinske aktive. V ponedeljek so predstavniki občinske konference obiskali aktiv v tovarni kos in srpov ter aktiv Mercatorja, v torek mladinski aktiv Lepenke in v četrtek mladinski aktiv na Ravnah, ki je bil pred nedavnim šele ustanovljen. -jk V Križah od spomenika do spomenika Bandaranaike odpotovala Predsednica vlade Sri Lan-ke Sirimavo Bandaranaike je v ponedeljek končala obisk v naši državi in odpotovala v Atene. V skupnem poročilu o obisku in pogovorih je rečeno, da je povabila predsednika ZIS D jemala Bi jed ić a naj pride na uradni in prijateljski obisk v Sri Lanko. Povabilo je bilo z zadoiHiljstvom sprejeto, datum obiska pa bo določen po diphunatski poti. Nafta na južnem Jadranu V začetku prihodnjega leta bo -Jugopetrol iz Kotora poskušal na južnem Jadranu, nekaj 10 kilometrov stran od obale, najti nafto. Lani je podjetje z dvema ameriškima podjetjema sklenilo pogodbo o vrtanju. Podjetji sta že opravili seizmološke in biofizikalne preiskave in pripravili vse potrebno za poskusno vrtanje. Minić pri Kissingerju Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić se je v Neiv Yorku sestal z ameriškim zunanjim ministrom Henrvjem Kissin-gerjem. Miloš Minić, ki vodi jugoslovansko delegacijo na zasedanju generalne skupščine OZN, se je pogovarjal tudi z za h odn onem š kim zuna njim ministrom Genschcrjem. libanonskim zunanjim ministrom N a fah om, m a i re tonskim zunanjim ministrom Uldmouk-nassom ter perujskim kolegom Va/lom. Za 5,8 kilometra bliže Novi Gorici Prihodnje leto se bodo začela dela na novem odseku prve avtomobilske ceste med * Razdrtim in Postojno. Cesto dolgo 5Ji km naj bi zgradili v dveh delih. Po sedanjih ocenah bodo dela veljala 240 milijonov dinarjev. Denar za prvo fazo je že zbran. Cedenbal na obisku Prvi sekretar mongolske narodne revolucionarne partije in predsednik mongolskega prezidija -Jumžagin Cedenbal se mudi na obisku v naši državi. Prvi dan obiska se je sestal s />redscdnikom Titom, ki mu je priredi/ tudi svečano kosilo. V Beogradu pa so se začeli prvi uradni jugoslovansko mongolski pogovori. V torek paJt Cedenbal obiskal Četi nje in nato še Dubrovnik. V sredo se je mudil v Sarajevu, potem pa se je vrnil v Beograd, kjer so se nadaljevali politični pogovori. Himna konec meseca Zirija,,ki jo je predsedstvo skupščine SFRJ imenovalo zato, da hi izbrala besedilo za novo jugoslovansko himno, se bo znova sestala konec meseca. Verjetno se bodo takrat dokončno od/oči/i, katero besedilo naj bi skupaj z melodijo makedonskega skladatelja Ta kija Hrisika tvorilo novo jugos/oransko himno. Maja letos je žirija izmed prispelih besedil izbrala pet najbolj primernih. Takrat je sporočila, da so vsebina in .pesniška vrednost teh besedil elementi, na podlagi katerih je mogoče izdelati primemo besedilo za himno SFH-f. France Popit v Halozah France Popit je obiskal ptu/sko občino. Njegov obi sij je bi! na ni enjen seznanjanju s haloško prohlcmutilto. l'o pogovoru s predstavniki krajevnih skupnosti v Halozah so predsednika slovenskih komunistov izčrpno seznanili s pro hlcmatiko Haloz in S/oven skih goric. V Manišperku pa si je ogledal proizvodne obrate Konusa, k/er izdc/u/ejo usnjeno konfekcijo. Nato pa se je seznanil tudi z dosežki tovarne i ofnrnih izdelkov. Ta tovarna v Halozah ima 4H0 zaposlenih in bo v prihod////h dneh odprla novo predilnico. Petek, 27. septembra 1974 Radovljica Radovljiška občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala o poteku solidarnostne akcije zbiranja pomoči za prizadete na potresnem območju na Kozjanskem. Po podatkih občinskega koordinacijskega odbora so do 23. septembra v radovljiški občini zbrali 1,350.000 dinarjev. 1,025.000 dinarjev je prispevalo 72 delovnih organizacij, ki imajo sedež v občini. Prispevke pa so nakazale" tudi tiste temeljne organizacije združenega dela, ki imajo sedež zunaj občine. Razen tega je v občini 300.000 dinarjev nakazal v sklad pomoči stanovanjski solidarnostni sklad, občinska skupščina pa je iz rezervnega sklada nakazala 25.000 dinarjev. Iz poročila je nadalje razvidno, da le 27 manjših delovnih organizacij (predvsem s področja družbene obrti in drugih družbenih dejavnosti) še ni nakazalo prispevka v sklad pomoči. Delegati so ocenili, da je tako imenovani prvi krog solidarnostne akcije v občini dobro uspel, saj je bilo predvideno, da morajo v občini zbrati 1,2 milijona dinarjev. Zdaj bodo pozvali še vse tiste v občini, ki se še niso vključili v akcijo. Sicer pa bodo z zbiranjem končali konec tega meseca. Tržič ani v Valjevu Občinska konferenca Zveze mladine Tržič je organizirala pretekli teden za najaktivnejše mladince izlet v Valjevo, ki je slavilo 30. obletnico OSVOboditv«. Obiska v Valjevu se je udeležilo 21 Tržičank in Tržičanov, ki so jih gostitelji izredno lepo sprejeli. Tržičani so bili gostje na proslavah ob 30. obletnici osvoboditve mesta. Kazen tega so si ogledali mladinski klub, ekonomsko šolo, valjevsko pivovarno, taborniško na-elieltd. T. R Franc Braniselj, novi predsednik RIS Skupščina republiške izobraževalne skupnosti je na svoji zadnji seji namesto dosedanjega predsednika dr. Avguština Laha, ki je bil zaradi izvolitve na mesto peni predsednika republiškega izvršnega sveta na svojo prošnjo razrešen že junija, izvolila za novega predsednika skupščine izobraževalne skupnosti SR Slovenije sedanjega generalnega direktorja LTH iz Škofje Loke Franca Branislja. -jg Volitve v JLA V preteklih dneh se je mudil na obisku V ljubljanskem armadnem področju član predsedstva ZK-J iti sekretar komiteja konference ZK V •JI.A generalpodpolkovnik D/enul Šarac Z razširjenim političnim aktivom se je pogovarjal o uresničevanju sklepov X. kongresa ZKJ tsf 0 pripravah na volitve v osnovnih organizacijah ZK v enotah, poveljstvih ter vojaških ustanovah, (iost je obiskal še nekatere enote ljubljanskega armadnega področja. Med obiskom se je sestal tudi s sekretarjem CK ZK Slovenije Francem Šetincem -jg Hkrati pa so opozorili, da se bo v občini v kratkem začel tako imenovani drugi krog solidarnostne akcije. Po podatkih republiškega koordinacijskega odbora bo namreč od potrebnih 220 milijonov dinarjev za odpravo najhujših posledic škode zmanjkalo okrog 90 milijonov dinarjev. To pa je toliko kot so doslej v republiki prispevali delovni ljudje. Zato bo akcijo treba ponoviti. V radovljiški občini so se odločili, da bodo poleg delovnih organizacij v akcijo vključili tudi zasebne obrtnike in druge občane. A. Ž. Jesenice V akciji zbiranja pomoči za prizadeto Kozjansko se je pred meseci med prvimi odzval jeseniški Univer-sal — trgovsko podjetje s kurivom in gradbenim materialom. Ze tedaj so zaposleni v tem podjetju prispevali več kot znaša enodnevni zaslužek. Tokrat je v jeseniški občini spet Universal prvi prispeval, in sicer znatno več kot znaša enodnevni zaslužek zaposlenih. V teh dneh so prispevali ponovno 10.000 dinarjev in 10 ton cementa in 80 tako prvi začeli jesensko akcijo zbiranja pomoči. S tem je 73-članski kolektiv jeseniškega Universala pokazal svojo visoko stopnjo zrelosti, humanosti in solidarnosti. Pri jeseniškem Universalu se dobro zavedajo, da je hitra pomoč učinkovita in v jesenskem času za Kozjansko še kako dobrodošla in potrebna. D. S. Letošnje zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov, 29. po vrsti, poteka — kot že nekaj prejšnjih, — v okoliščinah, ki ne zbujajo ravno pretiranega optimizma. Rekordnih 110 točk so uvrstili na dnevni red, kar dokazuje, da število problemov, s katerimi smo se prisiljeni spoprijemati, ni nič dosti skromnejše kakor pred dvema desetletjema, v obdobju najbolj zagrizene hladne vojne. In še dve ugotovitvi bodeta v oči: Zemlja postaja majhna, sami smo priče pospešeni »internacionalizaciji« zapletov, tudi takšnih, ki navidezno ne preraščajo ozkih lokalnih okvirov; sprejemanje novih članic (Bangladeš, Gvineja-Bi-ssau, Grenada) pomeni postopno, a zanesljivo širjenje manever-skega prostora OZN. OZN med včeraj in jutri Ce skušamo najprej opredeliti pojem internacionalizacije zapletov, je treba poseči nazaj, v povojno zgodovino mednarodnih odhOSOV. Dokler je bil naš nesrečni planet razklan na »ruski« Vzhod in »ameriški« Zahod, so različni »krajevni« pretresi le zelo redko izzvali reakcijo onkraj železne zavese. Osrednja skrb vodstev obeh taborov je veljala globalni vojaški in gospodarski konfrontaciji, ki spričo svojih razsežnosti ni trpela vtikanja v »malenkosti«. Toda potem so znani procesi razbili togo bipolarnost: prej homogena bloka sta razpadla v bistveno drugačne strukture in upravičeno lahko govorimo o razkroju V počastitev 30. obletnice požiga vasice Gozd bo organiziral taborniški odred Kriška gora iz Križev v soboto in v nedeljo, 5. in 6. oktobra, orientacijsko tekmovanje od spomenika do spomenika. Letošnjega, že sedmega tekmovanja, se bodo udeležile ekipe šolskih športnih društev, taborniških odredov, planincev, vojakov, partizanskih enot in milice. Ekipe bodo razdeljene v dve starostni skupini. Mlajši bodo tekmovali v Prebivalci krajevne skupnosti Sen turska gora +>odo v nedeljo praznovali krajevni praznik kot spomin na tragičen dogodek, ki se je odigral 3. oktobra leta 1944 na Sidražu. Takrat so belogardisti nepričakovano napadli kurirje postaje G-21, nekdanjih stremljenj in hotenj. Kot samostojna, Sovjetom prav nič naklonjena sila, nastopa pred človeštvom Mao Ce Tungo-va Kitajska, nastopajo mlade bivše afriške kolonije, nastopa nadvlade ZDA sita Zahodna Evropa, nastopajo Arabci, nastopa vroča Južna Amerika in — ne nazadnje — v industrijskega orjaka prerasla Japonska. Meje izginjajo, monopolnih območij je zmeraj manj, točk, kjer se križajo interesi poglavitnih avtorjev geopolitične slike sedanjosti, pa nič koliko. Vrv, katere konca sta nekoč trdno držala v rokah VVashington in Moskva, je razcefrana v pajčevino s sto in sto oprijemki na vseh petih kontinentih. Kadar zaškriplje, denimo, v Argentini, so v Tokiu, Pekingu ali Londonu vznemirjeni bolj kot v sosednjem Peruju. Vplivi posameznih dežel ali skupin dežel segajo neskončno daleč, čez dve, tri celine. Vloga OZN zato nujno raste, kajti opisane razmere dobesedno narekujejo obstoj določenega telesa, ki js dvignjeno nad pridobitniške račune prizadetih strani in sposobno, da deluje pomirjevalno, da brzda apetite in sproti razpihuje goreče oblak«-. Kar zadeva širjenje manever-skega prostora OZN, so zadnja leta prinesla znaten napredek. Nenavadno dosti je namreč na zemljevidu »belih lis« oziroma teritorijev, ki ne spadajo pod neposredno »komando« nobenega od svetovnih kanda rje v. K njim strokovnjaki prištevajo nekdanje evropske prekomorske posesti, osvobojene kolonialnega jarma, nadalje »družino« ne* uvrščenih ter Bliinji vshod. Seveda so nevtralne cone nenehno izpostavljene odkritim ali prikritim poskusom podreditve, vendar varnost in obstoj gigantov niti ob morebitnem »žrtvinemu padcu v nasprotnikovo soboto za pokal občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Tržiča, v nedeljo pa bodo nastopile ekipe starejših. Tekmovalna proga bo zahtevna in zanimiva obenem. Končala se bo v partizanskem Gozdu. Pokrovitelj letošnjega tekmovanja so kriške družbenopolitične organizacije, prehodni pokal za zmagovalca pa je prispevala občinska konferenca ZMS Tržič. J. K. ubili Avžlekarjevega očeta, njegovo ženo pa hudo ranili. To je bil eden najstrašnejših dogodkov minule vojne v vaseh pod Krvavcem. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku bo v nedeljo ob 14. uri pred osnovno šolo na Šenturski gori. -an naročje nista resnično prizadeta. Posegi OZN v takšnih trenutkih po navadi obrodijo pričakovane sadove, kajti zakulisani spletkarji drug drugega držijo v pat položaju. Primorani so privoliti v kompromis, primorani so odstopati od hegemonističnih planov, katerih izpeljava bi bila povezana s prehudim tveganjem. Smešno nebogljena pa je OZN v situacijah, ko zaprasketa v predelu, ki si ga posamezne velesile lastijo izključno zase; resolucije, pozivi in obsodbe ne prinesejo zaželenih rezultatov. Načrtovalci surovih oboroženih posegov kvečjemu objavijo sporočilo o »odstranjevanju nesporazumov v domači hiši« in opozarjajo, da bodo kakršnokoli posredovanje razumeli kot »vmešavanje v notranje zadeve suverene države«. Značilen primer sta, recimo, vietnamska avantura »Strica Sama« (šaljiv naziv za ZDA — op. p.) in sovjetska invazija na Češkoslovaško (1968). V isto kategorijo smemo uvrstiti tudi bratomorno klanje v Nigeriji (Biafra), i ndijsko-pa kista nski spopad, rasistični teror v Rodeziji ter, kakopak, Čilsko tragedijo. Protagonisti naštetih dogodkov so OZN preprosto ignorirali. K sreči je pozneje, v i/.ra-elsko-arabskem konfliktu in V: ciprski krizi, dokazala, da le ni /goij opredmetena iluzija pacifistov in da utegne biti izjemno vaften instrument gašenja po/arov. Hkrati pa so redna zasedanja generalne skupščine izvrstna priložnost za soočanje in usklajevanje stališč, ki se tičejo razreševanja energetske zagate, prenaseljenosti, lakote, nepravične razdelitve naravnih dobrin itd. Slednje bo v perspektivi terjalo usklajeno, pretehtano akcijo kozmopolitskih razsežnosti, sicer utegne že prihodnji generaciji ljudi presneto trda presti« I.Guzelj zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar Na Šenturski gori bodo praznovali Tehnična kultura v samoupravni interesni skupnosti Pretekli petek je bilo v Klubu gospodarstvenikov v Kranju gorenjsko posvetovanje predstavnikov občinskih svetov in /ve/, organizacij za tehnično kulturo (nekdanja organizacija Ljudske tehnike), sklicano na pobudo republiški' organizacije za tehnično kulturo. Posvetovanja 80 se razen Ločanov udeležili predstavniki vseh gorenjskih organizacij za tehnično kulturo (tudi iz Kamnika), predstavniki republiške organizacije ter predstavnik občinske konference SZDL Kranj. Udeleženci so menili, da so dosegle gorenjske organizacije za tehnično kul--turo velik napredek in povečale članstvo (samo kranjska zveza ima prek 4()(K) člapov, od tega več kot 1000 mladih), da pa pičla materialna sredstva ovirajo še boljše delo. Stalna borba za dinar je marsikateremu aktivistu in privržencu tehnične kulture že vzela voljo, kar ne vpliva spodbudno na razvoj in trdnost družbeno pomembne organizacije. Na kranjskem posvetovanju so poudarili, da se mora tehnična kultura združiti v samoupravni interesni skupnosti, zagotoviti stalnejše, vire financiranja ter prenehati s stalnim lovom za prepotrebnimi in osnovnimi sredstvi. Organizacija za tehnično kulturo je že postala kolektivni član Zveze mladine Slovenije, še tesnejše stike pa želi navezati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, društvi, organi za splošni ljudski odpor itd. Pomembnejše mesto bo morala dobiti tudi v statutih občin, ki so' organizacijo za tehnično kulturo prezrli. Organizacija bo le samoupravno interesno organizirana in združena lahko uresničevala cilje. •jk Predlog kulturne akcije v delovnih kolektivih Na prvi seji na novo ustanovljene komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica so ocenili dosedanji potek in rezultate kulturne akcije v delovnih kolektivih. Ocenili so, da so bila skupna prizadevanja sindikatov in kulturne skupnosti v minulih treh letih usmerjena v širjenje in poglabljanje kulturne dejavnosti med delavci in da so bila uspešna. To se najbolj kaže v vse večjem številu Obiskovalcev gledaliških in kulturnih prireditev, večjem številu amaterskih kulturnih skupin, |>evcev, glasbenikov, plesalcev, igralcev in likovnikov. Zanimivo je. da se pobude za širše kulturno življenje rodijo prav v delovnih organizacijah in da večino amaterskih skupin sestavljajo prav delavci. Kulturna akcija v radovljiški občini se je pred tremi leti začela s skromnimi, a z zahtevnimi cilji. Glavni namen je bil predvsem zbuditi zanimanje za pravo kulturo in umetnost. Temu so bili prilagojeni tudi programi. Tako se je začelo z gostovanji osrednjih slovenskih gledališč, nadaljevalo pa s predstavami polpoklicnih in amaterskih skupin ter z. občasnimi nastopi glasbenih in literarnih skupin. Sindikati, kulturna skupnost in zveza kulturno prosvetnih organizacij so torej uspeli uveljaviti zastavljeni koncept kulturne akcije do tolikšne mere, da je kultura že postala enakovredna drugim dejavnostim našega družbenega in gospodarskega življenja. S tem pa so se precej približali tudi novim ustavnim načelom. ' Komisija je na podlagi takšnih ocen razmeroma lahko zasnovala okvirni program akcije tudi za naslednje leto. Menili so, da morajo sindikati na podlagi sklepa aktiva komunistov — kulturnih delavcev še ta mesec v vseh osnovnih organizacijah imenovati komisije oziroma poverjenike za kulturo. Le-ti bodo poskrbeli za dosledno uresničevanje kulturne akcije za letos in prihodnje leto. Sicer pa je predlog programa kulturne akcije za prihodnje leto precej obširnejši tako glede izbora prireditev kot glede nastopov v delovnih organizacijah. Predvidenih je najmanj 20 predstav, ki jih b(xlo z gostovanji uprizorile poklicne in polpoklične gledališke skupine. Dve domači amaterski skupini bosta uprizorili H do K) dramskih del. Lutkovno gledališče se bo predvidoma predstavilo s 5 predstavami. V |)etih ali šestih delovnih organizacijah, kjer imajo ustrezne prostore, bodo priredili po eno ali dve likovni razstavi. Prvič pa bodo imeli delavci v štirih večjih delovnih organizacijah v občini priliko slišati znane slovenske umetnike. Nastopili bodo na samostojnih koncertih opernih arij. Seveda pa v programu niso upoštevane prireditve amaterskih .in drugih skupin, ki jih bodo prirejala kulturna društva v okviru svoje dejavnosti oziroma po programu zveze kulturno prosvetnih organizacij. Predlog kulturne akcije bo komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu poslala v javno razpravo vsem osnovnim sindikalnim organizacijam v občini. Hkrati pa ga bo predložila v potrditev tudi kulturni skupnosti Radovljica. JR Vključevanje mladih v vrste komunistov Ob nedavnem obisku v tovarni Iskra v Železnikih sem se zapletel v pogovor s sekretarjem osnovne organizacije ZK v podjetju Viktorjem Potočnikom. Sprva me je zanimalo predvsem, zakaj v njihovi delovni organizaciji ni niti enega mladinca — komunista. Nazadnje pa se je beseda zasukala pravzaprav v prvi vrsti o nasploh majhnem številu članov ZK med zaposlenimi. »Res je, v našem kolektivu je trenutno le šestnajst članov ZK,« je dejal sekretar Viktor Potočnik. »Vendar število še ni in ne more biti dokaz, da ti ljudje niso aktivni. Dejstvo je, da so prav ti Žitopromet Senta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vse sobote od 6. do 12. ure. Delavski svet proizvodno trgovskega podjetja Peks Škofja Loka razpisuje na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in 60. člena statuta podjetja prosto delovno mesto direktorja podjetja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, j — da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri, — da imajo •'{, (i ali 10 let prakse, od tega •'{ leta za visoko in višjo izobrazho ter 6 let za srednjo izobrazbo na vodilnih delovnih mestih, — da so moralno in politično neoporečni, — da predložijo program raZVOJa podjetja. Kandidati morajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa, na naslov Proizvodno trgovsko podjetje Peks Škofja Loka, Kidričeva 53 — splošna služba. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh od dneva izbire. člani najbolj angažirani v podjetju in okolju, kjer žive.« •Vendar pa med člani ZK ni mladih ljudi, ki bi to delo lahko nadaljevali? »Trenutno to drži! Toda tudi tu bomo v bodoče skušali nekaj ukreniti. Prav zdaj smo izbrali izvršni odbor mladih, katerega člani naj bi po končanem seminarju, ki ga bomo pripravili skupno z občinsko konferenco ZK Škofja Loka ter škofjeloško delavsko univerzo, vstopili v vrste ZK. Še pred tem pa smo se trdno odločili, da ni pomembno število sprejetih članov, ampak bodo v naše vrste lahko vstopili le ljudje, ki bodo pripravljeni v bodoče aktivno delati na tem področju. Med kandidati bomo izbrali mlade z resnično ustreznimi kvalitetami.« Kakšen je med mladimi odziv za udeležbo na seminarju? »Na žalost precej slab! Menim, da bomo morali ukreniti marsikaj, da se bo stanje izboljšalo!« Kje je dejanski vzrok takega stanja'.' »Vzrokov je v resnici več. Med izredno močnimi je vpliv religioznosti. Posamezniki pa se boje vstopiti v vrste ZK tudi zato, ker so prepričani, da bodo potem dobivali naloge, ki jim ne bodo kos. To pa še zdaleč ni res.« Je problem majhnega članstva v organizaciji ZK opaziti le v vaši delovni organizaciji ali je to širši krajevni problem? »Lahko rečem, da problem majhnega članstva zavzema širše razmere. Nekoliko bolje je v zadnjem času le v tovarni Alp-les. V drugih delovnih organizacijah je stanje še slabše kot pri nas. Vzroke je treba iskati približno tam kot v Iskri.« Komunisti v Iskri Železniki so torej trdno odločeni pridobiti v svoje vrste čimveč mladih aktivnih članov, ki naj bi z vestnim delom v organizacijo ZK skušali pritegniti še ostale člane kolektiva. R. Prosen 12 novih članov ZK V tovarni harv in lakov Color Medvode so v torek na sestanku svečano sprejeli V članstvo ZK 12 novih članov. Sestanka se je udeležil tudi član sveta federacije Miha Marinko, ki je novim članom v daljšem nagovoru zaželel čimveč uspehov pri njihovem bodočem delu. Poudaril je, da morajo ostati zvesti delavskemu razredu in uresničevati načela ZK v vsakdanjem življenju. Le z večjo produktivnostjo se bomo lahko uspešno borili proti inflaciji, neposredne proizvajalce pa moramo primerno nagraditi, vendar se boriti proti uravnilovki. V nadaljevanju so sprejeli program dela. v katerem je predvsem poudarjena še nadaljnja krepitev članstva iz vrst delavcev ter ideološko izobraževanje. -h /O ljubljanska banka Morda niste vedeli Naša poslovna enota »HRANILNICA« pri Globusu sprejema v hrambo: — vrednostne papirje, — umetnine, — dokumente, — zlatnino in podobne predmete. Pristojbina za najeti sef znaša: — din 150,00 do 250,00 na leto, odnosno — din 15,00 do 25,00 na mesec. Občani, v vašem interesu je, da imate dragocenosti varno shranjene. Obstajajo tudi drugi načini shranjevanja — vendar predno se odločite, vprašajte Ljubljansko banko. Zdravljeni alkoholiki o bodočem delu Pred dnevi je bila v Škofji Loki redna letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov dr. Viktorja Kocjančiča. Skupščini v galeriji na škofjeloškem gradu je prisostvovalo prek 150 udeležencev. Med njimi so bili člani kluba, njihovi svojci, udeleženci seminarja o alkoholizmu, ki ga je prav tiste dni spremljalo osemdeset slušateljev iz vse Slovenije v škofjeloškem hotelu Transturist, predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij iz občine, terapevti, socialni delavci, predstavniki združenja zdravljenih alkoholikov SR Slovenije in Gorenjske ter drugi. Na srečanju so bila najprej podana poročila o delu kluba ter terapevtske skupine, nato pa se je predstavil zdravljeni alkoholik — član škofjeloškega kluba. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili zdravljeni alkoholiki iz Škofje Loke sami. Ob koncu so bila podeljena priznanja. Priznanja za enoletno abstinenco je prejelo sedemnajst članov, za triletno abstinenco pa združenje ni podelilo še nobenega priznanja, ker klub še ne obstaja tako dolgo. Na skupščini je bilo izrečenih precej pohvalnih besed na račun dela Vaja partizanskih enot Na področju Tomaža in Križne gore v Selški dolini je bila ob koncu minulega tedna dvodnevna vaja nekaterih partizanskih enot teritorialne obrambe občine Škofja Loka. V tem (asu so bili pripadniki teh enot, kot med zadnjo vojno partizani, gostje nadvse gostoljubnih domačinov po teh krajih. Obnovljene so bile vezi, skovane v najtežjih dneh Zgodovine, z domačijami, raztresenimi po selških hribih, posebno z Ježen-kovo in Blejcevo. Vaja je pokazala, da je bila poprejšnja priprava starešin nanjo izredno koristna in uspešna. Prav zato je tudi dvodnevna preizkušnja na Tomažu in Križni gori popolnoma Uspela.. Obenem bo vaja pomenila dragoceno izkušnjo za bodoče delo pri usposabljanju rialnih enot. Praviloma pismeni odgovori Na sredini seji radovljiške občinske skupščine so bila nazadnje na dnevnem redu še delegatska vprašanja. Predsednik občinske skupščine inž. Polde Pernuš je pojasnil, da so tokrat delegati in delegacije naslovili na skupščino kar 25 različnih vprašanj. Ugotovili so, da bi zaradi tolikšnega števila vprašanj razprava v skupščini trajala še nekaj ur. Zato so delegati sklenili, da bodo v prihodnje na delegatska vprašanja praviloma dajali pismene odgovore, le o nekaterih (predvsem pomembnejših) vprašanjih bo razpravljala tudi skupščina. A. Z. te rito--.i K škofjeloškega Kluba zdravljenih alkoholikov dr. Viktorja Kocjančiča. Hkrati pa so bili vsi enotnih misli, da bo to tudi v bodoče možno le ob dobrem delu socialne službe in terapevtske skupine. Trenutno ima klub velike težave s prostori. Treba je namreč priznati, da so se mnogi šele na skupščini zavedli, kakšen je namen kluba, kaj pomeni zdravljeni alkoholik in delo z njim. Zato je brez dvoma treba pozdraviti zagotovilo škofjeloških družbenopolitičnih organizacij, ki ga je bilo mogoče slišati v galeriji škofjeloškega gradu, da bo prostorski problem že v najkrajšem času rešen. Tako bo trideset članov škofjeloškega kluba in prav toliko njihovih svojcev že v kratkem dobilo možnost za še boljše in uspešnejše delo. Vse kaže, da bo oddelek kluba zdravljenih alkoholikov dr. Viktorja Kocjančiča iz Škofje Loke v kratkem zaživel tudi v Zireh. Za zdaj so Zirovci še pod enotnim vodstvom, čeprav se potrebe po ustanovitvi podobne skupine v kraju kažejo že dolgo časa. Veliko razumevanje za reševanje tega problema so v Zireh pokazala podjetja, prav sodelovanje delovnih organizacij je pri tem izredno pomembno, še posebno tovarna obutve Alpina, ki je kot prvi in doslej edini kolektiv v občini klubu dodelil dotacijo. Precejšnje težave nastajajo le v zvezi s sestavo terapevtske skupine, a vse kaže, da bo oddelek kluba zdravljenih alkoholikov dr. Viktorja Kocjančiča v Zireh ustanovljen še letos. J. Govekar V Tržiču sprejeli družbeni dogovor o kadrovski politiki Delegati zborov občinske skupščine Tržič so na torkovi seji potrdili družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v tržiški občini. Dokument je začel nastajati pred dvema letoma na občinski konferenci SZDL, javna razprava pa mu je dala dokončno obliko. Za pripravo predloga družbenega dogovora je bila zadolžena posebna komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina, predsedoval pa ji je Vladimir Krjavšek. Tržiški družbeni dogovor natančno opredeljuje planiranje kadrov, pogoje sprejemanja in razvrščanja delavcev, vlogo kadrovskih služb, štipendiranje, položaj pripravnikov, pomen vodilnih in vodstvenih delovnih mest, pogoje za pridobitev izobrazbe itd. Družbeni dogovor zavezuje podpisnike, da morajo pol leta po podpisu dokumenta izdelati srednjeročne načrte kadrovske politike, in sicer na osnovi svojih razvojnih programov, seveda ob upoštevanju razvojnih programov občine in republike. -jk Dobri rezultati gospodarjenja Periodični obračuni gospodarstva gorenjskih občin nam kažejo nenormalne finančne rezultate. Tako se je v občini Škofja Loka v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani celotni dohodek povečal za 39 odstotkov, od 1,164.725.000 na 1,620.637.000, na Gorenjskem pa za 46 odstotkov.. Podatki za prvo tromesečje so' izkazovali 31-odstotno povečanje. Vzrok tolikšnega porasta seveda v nobenem primeru ne gre pripisati večji proizvodnji, povečanemu številu zaposlenih ali zvišanju vrednosti osnovnih sredstev. Število zaposlenih se je namreč povečalo za vsega 3 odstotke, vrednost osnovnih sredstev pa za 9 odstotkov! Glavni razlog za povečanje celotnega dohodka je predvsem stalno naraščanje cen. Medtem ko se je na Gorenjskem ekonomičnost poslovanja znižala, pa to ne velja za škofjeloško občino, kjer je celotni dohodek naraščal hitreje od porabljenih sredstev. Dajatve iz dohodka so sicer vedno večje, vendar je začasna delitev dohodka za gospodarstvo še vedno ugodna. Pogodbene obveznosti so se v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 17 odstotkov (Gorenjska 22 odstotkov), in zakonske obveznosti kar za 121 odstotkov (Gorenjska 113 od- Prodajamo traktorje in vse ostale kmetijske stroje Prav tako prodajamo tudi beljakovinsko krmo, in sicer: — oljne tropine po 2,70 din za kg — sojino moko po 5,70 din za kg Krompir za ozimnico: — cvetnik po 1,50 din za kg — igor-desiree po 1,40 din za kg Lepa jabolka iz kmečkih sadovnjakov po 2,50 din Se priporoča KZ ^/o^^Kranj, tel. 23-995, 23-866 stotkov). Iz dohodka je bilo za osebne dohodke izplačanih 13 odstotkov več sredstev kot v enakem obdobju leto poprej. Ostanek dohodka pa se je v občini povečal za 145 (Klstotkov, od 31,658.000 na 77 milijonov 626.000 din. Kljub tako velikemu ostanku dohodka se je likvidnost gospodarstva močno zmanjšala. Znižujejo se denarna sredstva na žiro računih, vse pogostejše so njihove blokacije, obveznosti do dobaviteljev pa so se povečale za 48 odstotkov: v gradbeništvu za 164, obrti za 107, stanovanjski in komunalni dejavnosti za 89 in industriji za 53 odstotkov. Obveznosti do dobaviteljev so se zmanjšale le v kmetijstvu za 3 odstotke. Omeniti je treba, da so tudi terjatve narasle za 34 in so v absolutnem znesku celo za 53 odstotkov višje od obveznosti. V prvem letošnjem polletju so celotni dohodek povečala vsa področja gospodarstva. Organizacije združenega dela so dosegle skupno 39-odstotno povečanje. Iz strukture celotnega dohodka po posameznih področjih lahko ugotovimo, da so nadpovprečno stopnjo rasti dosegli: obrt, stanovanjska in komunalna dejavnost z 59 ter industrija z 48 odstotki. V celotnem dohodku je bila udeležena industrija s 65, kmetijstvo s 13, trgovina in gostinstvo z 8 ter obrt s 7 odstotki. Med posameznimi organizacijami združenega dela na področju občine je v zvezi z naraščanjem celotnega dohodka treba omeniti predvsem Jelovico s 164-, EGP s 155- ter Termopol s 133-odstotnim porastom. Padec v primeri z lanskim prvim polletjem so zabeležili le Iskra iz Reteč (6), Šešir (3) ter Kroj (2 odstotka). Škofjeloško gospodarstvo je povečalo dohodek od 255.153.000, tolikšen je bil v prvem polletju lani, na 378.480.000 din v enakem obdobju letos, kar pomeni 48-odstotno zvišanje. Vzroki za porast so v glavnem enaki onim, ki so vplivali na povišanje celotnega dohodka. Po posameznih področjih gospodarstva je dohodek najbolj naraščal v stanovanjski in komunalni dejavnosti (85), obrti (73), industriji (48) in najmanj v kmetijstvu (25 odstotkov). CENTER ZA REHABILITACIJO IN VARSTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE Škofja Loka razpisuje delovno mesto računovodje NOV TERMOSILOS V NAKLEM — Cestno podjetje iz Kranja je postavilo v asfaltni bazi v Naklem nov 400- tonski termosilos. Zaradi novega silosa se je proizvodnja v bazi povečala od nekdanjih 1000 ton asfaltne mase v šestnajstih urah na 1300 ton. V novem termosilosu asfaltna masa lahko počaka naslednjega dne, saj se ohladi le za eno stopinjo na uro. (jk) — Foto: F. Perdan Osebni dohodki na knjižici V jeseniški Železarni se že dalj časa pripravljajo, da bi tako kot v drugih dveh, slovenskih železarnah ter v drugih delovnih organizacijah po Sloveniji izplačevali osebni dohodek zaposlenih na hranilnih knjižicah. Tako izplačevanje osebnega dohodka ne prinaša koristi le zaposlenim, temveč tudi vsemu kolektivu in celotni družbi. V teh jesenskih mesecih IhkIo v Železarni začeli s sistemom izplačevanja na hranilnih knjižicah, in sicer najprej v sektorjih skupnih služb. Ljubljanska banka, podružnica Jesenice bo v Železarni odprla posebno službo, ki naj bi poskrbela, da bi delavci 1500 dinarjev še vedno prejemali v gotovini, ostali del osebnega dohodka pa bi se prenesel na hranilno knjižico. S tem v jeseniški Železarni tudi ne bo več predujmov, ki so jih zaposleni prejemali prvega v mesecu. Ljubljanska banka bo nedvignjeni del osebnega dohodka na hranilni knjižici obrestovala s 7,5-odstotnimi obrestmi od izplačilnega dne. D. S. 4 €% 1 Petek, 27. septembra 1974 9» Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: 1. ekonomska fakulteta prve stopnje ali višja ekonom-sko-komercialna šola in 5 let delovnih izkušenj ali ekonomska šola in 9 let delovnih izkušenj ali popolna siednja šola in 10 let delovnih izkušenj; 2. da zoper kandidata ni uveden preiskovalni postopek 3. da ni bil obsojen za kazniva dejanja Poleg vioge s kratkim življenjepisom in z dokazilom o dosedanji zaposlitvi naj kandidati predložijo še dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Prijave je treba vložiti v 20 dneh od objave razpisa na gornji naslov z. oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh od izteka razpisnega roka. Stanovanja zavod nima. V gospodarstvu v občini Škofja Loka je bilo prvo polovico letošnjega leta zaposlenih 11.722 občanov ali tri odstotke več kot lani v enakem obdobju. Ta podatek je nastal na podlagi izračuna vkalkuliranih ur. Dejansko pa je bilo zaposlenih le 11.174 ljudi. Zaradi večje zaposlenosti je dohodek naraščal z manjšo dinamiko kot doseženi dohodek. Pri 48-odstotnem povečanju dohodka je dohodek na zaposlenega porasel za 43 (Klstotkov. Na delavca so izplačani čisti povprečni osebni dohodki porasli mesečno v obdobju januar-*-junij s 1923 din lani na "2289 din letos oziroma za 19 odstotkov. Zakonske obveznosti v občini so porasle na 40.939.000 din ali za 121 odstotkov glede na enako obdobje lanskega leta. Pogodbene obveznosti pa so se povišale na 31.541.000 din, kar pomeni 17-odstotni porast. Organizacije združenega dela so v prvem delu leta 1974 obračunale za 88.083.000 din amortizacije. Od tega odpade 30.118.000 din na amortizacijo po predpisanih stopnjah (29-od-stotni dvig) in 57.965.000 din na amortizacijo nad predpisanimi stopnjami (8 odstotkov več od lani). Razlog za porast amortizacije je deloma v povečanju vrednosti osnovnih sredstev, po drugi strani pa v dejstvu, da si gospodarstvo tako zagotavlja večjo možnost za obnavljanje in modernizacijo le-teh. Lastni viri poslovnih sredstev so se v prvem polletju v primerjavi z lanskim obdobjem povečali le za 13 odstotkov, zaradi česar je njihov delež v skupnih virih upadal. Za povečanje obsega poslovanja je gospodarstvo uporabljalo predvsem tuje vire. Največje povečanje udeležbe lastnih virov je opaziti v Inštalacijah (45), Tehtnici (44), Etiketi (44), Šeširju (43) in Iskri iz Železnikov (43), najmanjše pa pri KZ, Peksu, Dom-opremi Železniki, Gorenjski predilnici, LTH, Kmetijskem gospodarstvu ter Transturistu. Po začasni razdelitvi dohodka je ugotovljenih 77.626.000 din ostanka sredstev. Pri končni delitvi bo ta najbrž prenesen na sklade, namenjen pa bo tudi za druge obveznosti, ki se poravnajo iz doseženega dohodka po sklepnem računu. Ostanek dohodka v prvi polovici leta je letos za 145 odstotkov večji od lanskega. Ostanek se je najbolj povečal v stanovanjski in komunalni dejavnosti, obrti in industriji. V industriji sta na prvem mestu Jelovica s 17 odstotki celotnega ostanka dohodka v občini ter v Alplesu z 19 odstotki. Gledano v celoti je bilo torej gospodarjenje v prvi polovici letošnjega leta v škofjeloški občini dobro, čeprav SO nastali pomembni premiki v cenah surovin, polizdelkov in nekoliko manj pri že gotovih izdelkih. Osebni dohodki so se gibali v mejah dobrega gospodarjenja, saj so le-ti naraščali počasneje kot celotni dohodek. Treba pa je priznati, da je po splošnih ugotovitvah proces povezovanja med temeljnimi organizacijami združenega dela in organizacijami združenega dela precej prepočasen, če upoštevamo slabše napovedi za prihodnje obdobje. Vzrok je najbrž treba iskati v mišljenju, da združevanje dela ni potrebno, če to ni gospodarska nuja. J. Govekar Ekonomska srednja šola v Kranju razpisuje vpis v 1. razred oddelka za odrasle (večerna šola) za šolsko leto 1974/75. Vpisovanje bo od 30. septembra do 4. oktobra 1974. Podrobne informacije na šolski razglasni tabli ali po telefonu št. 21-116 med 9. in 12. uro dopoldne. Hotel Park zaprt V ponedeljek zjutraj so na Bledu zaprli enega najstarejših hotelov — hotel Park, ki je zadnja leta posloval v sklopu Viatorjevih hotelov na Bledu. Zadnji gostje v hotelu so v ponedeljek dobili še zajtrk, nato pa odšli. Takoj zatem so delavci začeli odstranjevati Se uporabne predmete, ki jih bodo zdaj uporabili v ostalih hotelih ali prodali. Predvidevajo, da' bodo hotel izpraznili do začetka oktobra* potem pa ga bodo podrli. Na istem kraju bo v dveh letih zrasel nov sodoben hotel z večjim številom postelj. Predstavniki Viatorjevih hotelov na Bledu pravijo, da s podiranjem ne bo posebnih težav. Več težav imajo trenutno tisti, ki so imeli svoje lokale in poslovne prostore v hotelu. To so turistično društvo, agencija Kompas, Državna založba Slovenije fan še nekateri. Leti zdaj iščejo druge prostore. A. Z. dogovorimo se Delovni program skupščine in IS Delegati vseh treh zborov kranjske občinske skupščine bodo na sredini seji med drugim razpravljali tudi o delovnem programu občinske skupščine in izvršnega sveta do konca leta. Iz predloga programa je razvidno, da čaka tako skupščino kot izvršni sVet do konca leta še veliko dela. Predvideno je, da se bo skupščina do januarja sestala še štirikrat in razpravljala kar o 37 vprašanjih. Izvršni svet pa se bo pogosteje sestajal. Po programu je predvideno, da bo imel do konca leta še osem sej, na katerih bo obravnaval kar 55 različnih vprašanj. Dobršen del vprašanj, ki jih bo obravnaval izvršni svet, bo potem obravnavala tudi skupščina ali posamezni zbor skupščine. Praviloma pa bo izvršni svet o vseh vprašanjih, ki bodo tudi na dnevnem redu skupščine, razpravljal mesec dni pred sejo občinske skupščine. Seja kranjske občinske skupščine Predsedniki vseh treh zborov kranjske občinske skupščine so za prihodnji teden v sredo, 2. oktobra, ob 15. uri sklicali tretjo sejo vseh zborov. Vsi zbori bodo na skupni seji obravnavali pet točk dnevnega reda, na ločeni seji pa bo zbor združenega dela obravnaval še dodatnih pet točk, prav toliko tudi zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor pa bo razpravljal še o štirih točkah. Na skupni seji bodo delegati vseh treh zborov med drugim razpravljali o gospodarjenju v občini v prvem polletju, o polletni realizaciji dohodkov in izdatkov proračuna občine za letos in o štipendijski politiki v občini ter o pristopu k družbenemu dogovoru in priporočilu za sprejetje samoupravnega sporazuma. Na ločeni seji bo potem zbor združenega dela razpravljal o predlogu za prenos pristojnosti s področja cen z občinske skupščine na izvršni svet. Obravnaval bo program dela občinske skupščine in izvršnega sveta do konca leta in razpravljal o zagotovitvi sredstev iz rezervnega sklada za odpravo posledic in Škod, ki so nastale v neurju junija letos. Nazadnje pa bodo na dnevnem redu zbora še volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja. Enak je dnevni red tudi za ločeno sejo zbora krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor pa bo na ločeni seji razpravljal o vseh navedenih vprašanjih, razen o zagotovitvi sredstev iz rezervnega sklada za odpravo posledic in škode, ki jo je povzročilo neurje. ^ g j Številni razstavljalci na sejmu obrti V Kranju bo od 11. do 20. oktobra sedmi mednarodni sejem pbrti in opreme, na katerem bodo prikazani dosežki obrti družbenega in zasebnega sektorja. Domači in tuji razstavljavci bodo prikazali tudi opremo ih orodja za obrt. Na letošnjem sejmu ne bo poudarka pnedvsem na nakupih, marveč si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi različne razstave. Tako bo deset strokovnih šol prikazalo dela gojencev posameznih strok. Poslovno združenje obrti in male industrije SR Slovenije bo sodelovalo s kolektivno razstavo svojih članov. Pri teni pa bodo sodelovali tudi domači in tuji dobavitelji opreme za obrt, komunalo in manjšo industrijo. S kolektivno razstavo bo na sejmu sodelovalo tudi poslovno združenje ESA za obrt in trgovino Julijske krajine. To združenje zastopa 24 italijanskih obrtnikov, ki bodo prikazali razno opremo za dom. Sicer pa bodo na sejmu poleg tujih razstavljavcev iz Zahodne Evrope prikazani tudi izdelki obrti iz štirih dežel v razvoju. Organizator sejma obljublja, da bodo ti izdelki še posebno privlačni za kupce. Po podatkih uprave Gorenjskega sejma bo na letošnjem sejmu obrti in opreme sodelovalo prek 120 razstavljavcev, od tega okrog 40 iz tu- jine. Ker pa celoten razstavni prostor zaradi velike površine ne bo v celoti zaseden z izdelki obrti in opreme, bo del prostora namenjen tudi razstavljavcem z drugim blagom za široko potrošnjo (pohištvo, gospodinjski aparati, akustični aparati, konfekcija, motorna vozila in drugo). Tako kot prejšnja leta pa bo tudi letos na tem sejmu modna revija. Poleg razstave desetih strokovnih šol bo nedvomno zanimiva tudi posebna razstava gob, ki jo bo pripravila gobarska družina Kranj. Ti razstava bo v hali B. Člani gobarske družine pa bodo poskrbeli tudi za pripravo jedil iz gob. A. Zalar Tržiška tovarna kos in srpov Tržič proda TOVORNI AVTOMOBIL TAM 4500. Vozilo je v voznem stanju. Ogled in informacije vsak dan v upravi podjetja. JELOVICA. Odbor za medsebojna razmerja Temeljne organizacije združenega dela stavbno pohištvo, organizacije združenega dela Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, vabi k sodelovanju nove sodelavce, in sicer: nepriučene delavce — delavke za delo na delovnih mestih: lepljenje tesnil, pomočnik razžagovalca Osebni dohodek: 1600 do 2000. Pogoj: starost .nad 15 let. priučene delavce — delavke za delo na delovnih mestih: izžiganje smole, ročno krpanje, ploskovno brušenje, brazdanje, kitanje podsestavov, brušenje barve, polivanje vrat, emhaliranje in transportna dela. Osebni dohodek: 1700 do 2300. Pogoj: starost nad 15 let. kvalificirane delavce za delo na delovnih mestih: kontrola elementov,-popravljanje podsestavov in potapljanje. Osebni dohodek: 2300 do 2800. Pogoj: poklicna šola lesne smeri Osebni dohodki so odvisni od vrednosti delovnega mesta, preseganja norm in od poslovnega uspeha temeljne organizacije združenega dela. Nudimo vam dobre delovne pogoje, možnost dodatnega izpopolnjevanja in sodelovanje na samoupravnem področju. Vabimo vas, da vložite svoje ponudbe v 15 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka — za kadrovsko socialni oddelek. Če pa želite dodatne informacije vas vabimo na razgovor. Nevidna sila me vleče v planine • • • Bohinjski kravji bal je vsakoletni praznik vse redkejših bohinjskih planšarjev in planšaric, majeric in majerjev. Zadnji bal ni bil izjema. Žene in možakarji, večina jih je starejših, ki po pet mesecev vsako leto prežive v planinah, so v Ukancu —,, na prireditvenem prostoru bala — posedli za obloženo mizo, si nazdravili ter zaželeli, da bi se prihodnje leto spet srečali v bohinjskih planinah in da bi se jim pridružil še kak mlajši Bohinjec ali Bohinjka ... Takšna je vsakoletna želja planšarjev in majerjev, vendar se izredno, izredno počasi uresničuje. Vrzeli, ki iz leta v leto nastajajo v planšarskih vrstah, Bohinjci komajda sproti zamašijo. Tako pravijo planšarji sami, tako pritrjujejo predstavniki zadruge iz Srednje vasi, takega mnenja so bohinjski turistični delavci in kmetje itd. Vendar planšarija ne sme umreti in utoniti v pozabo. Tako izzveni vsakoletni kravji bal in takšna je obljuba staroste bohinjskih planšarjev Franca Cvetka-Ukca! Janez RAVNIK je najstarejši bo- Marjan Fikfak iz Radovljice je že W leta oskrbnik lovske koče lovske "družine Lesce na Taležu na Jelovici- Poleg lovcev kočo radi obiščejo f«di Številni izletniki z Gorenjske in Ljubljane. Odprta je namreč vsak dan razen v zimskih mesecih, kadar ccstn ni prevozna. Marjan Fikfak. *ije znan po tem, da dobro postreže vsakega prišleka —posebna specia-"teta je pravi kraški pršut, ki ga tukej vedno dobite — pa je tudi Cober gobar. Ce le so gobe, potem Jlh bo Marjan zagotovo našel. Za Mošnjo gobarsko sezono pravi, da i(' bila dobra. Posebno r zadnjih dneh je vsako jutro nabral veliko ffo6. Vendar ostali gobarji za to }fiiso bili nič prikrajšani. »Minuli teden je vsak dan prišlo na Jelovico tudi po petdeset avtomobilov in U*akdo je nabral najmanj pet kilogramov gob,« je povedal. Ven-jfar pa se Marjan res lahko kosa z v*<'>ni. Letos sta z ze.no že vložila F»~ek HO litrov gob. Večino bo ponu sr obiskovalcem lovske koče na Taležu. — A. Z. — Foto: F. Perdan Jesenski izlet izžrebanih naročnikov Glasa Planšar Janez Ravnik v družbi planšarice Angele Zadravec iz Jereke na nedeljskem kravjem balu v Ukancu — Foto: J. Košnjek hinjski planšar in majer. Rodil se je leta 1897 v Bohinjski Bistrici in kot šestletni fante prvič odšel v planino. Na planini Nemški rovt je varoval in skrbel za tri molzne krave. Od takrat pa do danes se Janez planšar-stvu ni več odpovedal. »Šest let sem bil na Nemškem rovtu,« mi je pripovedoval na nedeljskem kravjem balu. »Potem sem se preselil na Selško planino in kasneje na Blejsko planino, kjer sem majaril celih 31 let. Sam sem siraril in delal maslo. Pred dvajsetimi leti sem prišel v Bohinjsko Srednjo vas. Od takrat dalje pa majarim na Uskovnici in Konjščici. Letos skrbim za 25 krav, od katerih je deset molznih. Tudi sir trapist naredim kar na planini. Veste, s kravjim balom letošnjega majarjenja še ni konec. Še slab mesec, do 25. ali 28. oktobra, bom še ostal na planini, potem pa bom z živalmi vred prišel v dolino.« Janez Ravnik mi je nato pripovedoval, koliko zasluži kot planšar in kaj je v planinah tako vabljivega, da jih že desetletja obiskuje in preživi v družbi repatih prijateljic lep kos svojega življenja. »Rad imam živino. Že kot šolarček sem samo krave risal in jih zrezoval. Moja ljubezen do planin in živine pa se je z leti še povečala. Nič kolikokrat sem jeseni samemu sebi in drugim zatrdil, da me spomladi ne spravijo več v planine! Vendar, ko pride pomlad, me neka nevidna sila premami in potegne v planino. Ce bi moral živeti v mestu, v Ljubljani na primer, ne bi zdržal... Pa nikar ne mislite, da je planšar brez dela. Zjutraj je treba urediti staje, odvoziti gnoj, pripraviti nastilj, molzti itd. Še posebno veliko dela je z mlekom. Povrhu vsega sem se postaral. Ne vem, kako bi vzdržal, če bi moral na primer skrbeti za 100 glav kakor včasih na Blejski planini ... Po zaslužku me vprašujete! Petnajst starih tisočakov zahtevam za molzno kravo in deset od jalove. No, pa hrano seveda. Če bi živel samo od tega, bi bilo moje življenje zelo skromno ali celo nemogoče. Na srečo imam še kar dobro pokojnino...« J. Košnjek (Nadaljevanje in konec) Z visokega Roga se bomo spustili v dolino pri Dolenjskih Toplicah. To je kar velik kraj, znan posebno po zdravilnih učinkih svojih toplic. DOLENJSKE TOPLICE Če se bomo na Muljavi in na Rogu urno zasukali, bo utegnil biti daljši postanek v tem kraju prav prijeten — kdor si bo zaželel, se bo v topli vodi zunanjega ali notranjega bazena osvežil od »naporne« dosedanje poti. Dolenjske Toplice so med bolniki znane zaradi svoje radioaktivnosti, visoke temperature (37—28 stopinj Celzija) in zdravilne moči (zdravi revmatizem, sklerozo, ženske bolezni, srčne hibe in podobno). Voda vsebuje mnogo ogljikove kisline. Izvira iz več tisoč metrov globokih zemskih razpok — torej kar res iz osrčja zemlje! Dnevno privre iz globin nad 3 milijone litrov vroče vode! V Dolenjskih Toplicah imajo velik zdraviliški dom, zunanji bazen z Raport iz kraljestva gob Jurčkov smo nabrali bolj malo, dragih, še boljših (čeprav »ta narodnih«) sort pa kar 25 kilogramov ■ Glas je šel po gobe! No, dragi bralci, ne jemljite si tega preveč k srcu. Konec koncev smo še zmeraj živi in zdravi, še zmeraj pišemo in še zmeraj izhajamo. Res pa je, da smo šli po gobe. Prejšnjo soboto namreč. Ni nas motil dež in mraz, ki sta pošteno začinila nastop jeseni. Tudi bisernic in turkov in marel in ježkov in golobic in črnih trobent in maveljnov ni motil, kajti gozd ob Drulovki jih je bil prepoln. Ja, na desni breg Save smo jo mahnili. Domačinom, ki so že od ranega jutra »rešetali« gmajno, se je naš prihod sprva najbrž zdel podoben izbruhu nelojalne konkurence. »Zastonj iščete. Nobenih jurčkov ni,« me je poučila zlovoljna gospodinja, mahajoča okrog sebe s skoraj praznini cekarjem. Jurčkov smo res našli zelo malo, zato pa so čajne in vrečke kmalu postale pretesne, da bi sprejele vase vso neznansko množico manj razvpitih sort gob, ki predstavljajo prvorazredno kulinarično specialite-to, med mikologi cenjeno znatno bolj kakor slavni ajdovčki in lisičke. »A ste čisto neumni? Tistole vendar ni za jest!« je vzkliknil petnajst- ali šestnajstletni fant, ko sem previdno tlačil v polivinil prekrasen vzorec bisernice. Očitno ga je zamenjal s panterico, eno najbolj zahrbtnih zastopnic pritlikavih prebivalcev boste. Jaz in moji kolegi pa smo že natanko dve uri vedeli, da so bisernice bisernice in da ustrezno »obdelane« prekašajo sleherno pečenko. Važno smo povzdigovali gla- *an G D Kranj Vlado Torkar obiskovalcem razlaga, kakšne so značilnosti P°sameznih razstavljenih primerkov, kje rastejo in po čem jih ločimo od arugih podobnih vrst. — Foto: L G. Stanko Toplak pri čiščenju gob ni nič manj spreten kot pri nabiranju in sortiranju. — Foto: I. G. sove in ob vznožju smrek organizirali improvizirana predavanja, kakršnega nam je uvodoma priredil Stanko Toplak, predsednik gobarske družine Kranj in nesporno vodilna osebnost Glasovega izleta v prirodo. Njemu sem tudi nosil kazat številne »sumljive« najdbe, ki se jim super-amaterji mojih kapacitet ponavadi previdno izogibajo. »Brž jo spravite! Naravnost v lonec spada,« je pokimal mojster. In ker ne gre, da bi človek podvomil v strokovnjakove zaključke, sem zatrl neprijeten občutek ter zamolklo vijoličasti primerek odločno potisnil v malho. Debeli dve uri kasneje smo pred gostilno Aleš na Bregu ponosno pregledovali plen. Neočiščen in neprebran je tehtal blizu 25 kilogramov. Pisano zbirko raznobarvnih betov in klobukov so potlej naše punce — ob budnem nadzorstvu in nasvetih prekaljenega Toplaka, kajpak — temeljito »analizirale«, izločile kak ducat neužitnih plodov, ostalo pa obrezale, ostrgale, olupile in sploh pripravile za kuho in peko. Štiri zajetne sklede iz. hišnega arzenala krčmarice Lojzke smo napolnili. Ko je sosedova stara mama slišala, da sta od trinajstih različnih vrst gob, ki so sestavljale vsebino posod, le dve »ta pravi«, se je v grozi pokrižala in izjavila: »Najpoznej' juter zjutri boste odplul ,na veke', vam pravim. Pol stoletja zahajam u grme, pa še nis'm falila. In zakva? Zato, ker zaupam sam' jurčkom, lisič- kam in sivkam. O, s'm poznala en'ga mužakarja vaš'ga kova! U košu je vlaču domu gobe. Bel' so b'le čudne, rajš jih je nabirov. Nazadne, že bliz' 90 let je mov', so djal' žlahtniki, je snedu nekakšno sterpeno svinarijo in umeru. Trma, kva češ, trma ket ste vi.« Tolažili smo ženičko in jo prepričevali, da je strah neumesten. Ampak zaman. Ni in ni verjela. Le odkimavala je z glavo in skrivoma opazovala akviziterja Vlada Torkar-ja, tudi člana GD Kranj, ki si je dajal opravka okrog miz, nameščenih pod slamnato streho odprtega Aleševega paviljona. On in kolega Franc Vrhovnik sta ravnokar pripravljala minirazstavo 75 najpogostejših tipov mikosadežev, ki poganjajo iz gorenjskih tal. Vsakega posebej sta skrbno označila in »morilcem« v osebno izkaznico narisala dva ali tri rdeče križce. Prav ko smo sedli k mizam v stranski sobici in je brhka natakarica prinesla tri ogromne porcelanaste skodele dišeče juhice, so se zunaj zečeli zbirati radovedneži. In ko sta juhici sledila zvrhana pladnja ocvrtih bisernic ter na žaru »popaca-nih« sivih golobic, Vlado ni več utegnil niti za hip uiti zvedavim obiskovalcem. Sem morda kaj pozabil? Mislim, da ne. Akcija je sijajno uspela, dobrote smo pospravili kot bi mignil, razstavljeno zbirko pa so vaščani hodili občudovat domala v procesiji. Jeseni 1975 bo Glas spet »šel po gobe«, je sklenilo uredništvo. Množično ekskurzijo v naravo načrtujemo. Toda o slednjem kdaj prihodnjič, saj so obljube tvegana zadeva, zlasti če segajo leto dni v bodočnost. I. Guzelj Povabilo na pojedino V gozdu pri Šenčurju namerava Gobarska družina Kranj jutri, v soboto, 28. septembra, od 13. ure dalje prirediti gobarski piknik. Poleg članov nanj vabijo vse vnete nabiralce, ki so pripravljeni vpisati se v njihovo organizacijo. Seveda je zaželeno, da obiskovalci prinesejo s seboj čim več svežih gob, ker bodo strokovnjaki po uvodnem sestanku opravili javno determinacijo zbranih sadežev. GD tudi načrtuje veliko razstavo, ki naj bi bila na Gorenjskem razstavišču v Kranju od 11. do 21. oktobra letos. K sodelovanju vabi najširši krog občanov, saj potrebuje veliko količino raznih primerkov gob. Prinašalci bodo seveda imeli prost vstop. (I. G.) olimpijskimi merami, bazen v stavbi in več posameznih kopalnic. Poznali pa so te toplice že v 13. stoletju. Kot urejeno zdravilišče s stanovanji in kopelmi za bolnike pa so bile Toplice odprte šele 1. 1767. V času NOB je bila v zdraviliški stavbi dlje časa partizanska bolnišnica. V okolici Toplic pa so se bili hudi boji z Italijani in Nemci. Toplice (kraj) so bile tudi močno bombardirane. Zato ima vas tudi svojo krajevno muzejsko zbirko s spomini na osvobodilni boj. NOVO MESTO Naša pot nas bo poslej spet vodila ob Krki in mimo hmeljnikov, ki so si jih podjetni Dolenjci tu uredili. Le zakaj naj bi le v Savinjski dolini raslo »zeleno zlato« in živele »hmelj-ske princese«? (Tako so včasih rekli hčeram bogatih lastnikov hmeljskih nasadov v Savinjski dolini; pač zato, ker so prinesle v zakon tako lepo doto, kot kake prave princese!) Novo mesto se je v prejšnjih stoletjih posili imenovalo Rudolfo-vo, ker je kraj v mesto povzdignil habsburški cesar Rudolf IV. Bilo je to 1. 1365. Dolenjci pa so kraj imenovali slej kopre j le Novo mesto. Saj pa je bilo nekoč tudi res imenitno: bilo je na Kranjskem prvo največje mesto takoj za Ljubljano. Danes so ga po številu prebivalstva sicer presegla že druga mesta, toda po razvejanosti svojega gospodarstva je Novo mesto še vedno pomembno. Saj ima eno največjih jugoslovanskih tovarn zdravil Krko, avtomobilsko tovarno IMV, znano tekstilno tovarno Novoteks, tovarno konfekcije Labod in še celo vrsto podjetij; npr. gradbeno podjetje Pionir, prevozniško podjetje Gorjanci idr. Slikovito lego Novega mesta sta večkrat poveliČala na svojih umetninah domačina — slikarja Božidar Jakac in Vladimir Lamut. V kapiteljski cerkvi visi v glavnem oltarju podoba sv. Miklavža, delo svetovno-znanega beneškega slikarja J. R. Tintoretta (iz druge polovice 16. stoletja). Tudi sicer krasi mesto več spomenikov (Janez Trdina, Drago-tin Kette, Boris Kidrič). Novo mesto je bilo naseljeno že v bronasti dobi in vse do pozne antike. Tu so živeli Iliri, za njimi pa Kelti. O tem pričajo številne arheološke najdbe. Sedaj pa ima Novo mesto tudi niz kulturnih ustanov, da omenim le Dolenjski muzej z lepo Galerijo, Študijsko knjižnico in staroslavno kmetijsko šolo na Grmu. Morda bo marsikoga zanimal tudi podatek, da je v letih 1850—1864 v Novem mestu živela Prešernova Julija Primčeva kot soproga predsednika okrožnega sodišča Jožefa pl. Scheuchenstuela. Pokopana je na šmihelskem pokopališču. OTOK IN STRUGA Tako je naslov idilični povesti Ivana Tavčarja, ki je opeval lepe kraje ob Krki, le nekaj kilometrov Milo je zelo zmečkano. Kolesar ni bil previden. Voziti se je naučil šele pred štirinajstimi dnevi, zato je bil pred avtomobilom tako zbegan, da ni znal ustaviti. To je mlad očka dveh otrok, doma iz Bosne. Mi na avtomobilu nismo imeli večje škode, samo vdrtine in praske. Pavle Novak, 4. h r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Rojstvo junijskega dne Junijski dan se je />očasi prebujal iz spanja in se kot starec, ki bo zdaj zdaj omahnil sredi dolge poti, trudil, da bi se postavi/ na noge. Sonce je še vedno sanjalo. Speče polje /e umivala rosa. Travniška odeja je bila prepletena z njenimi hišen. Vsa ;emlja je mirno spala in r snu čaka/a. da se bo zdaj ;esem, mršrl drevesa, hrumel okoli hiš. Mogočni hrasti so dajali o/)i>ro svojim sinovom in brezam, ki so nedolžno zelenele. Petelini so začeli peti svoj jutranji slueospcv in budi/i iz spanja kokoši in ljudi, ki so se zgodaj namenili na izlet. Kokoši so mi/o gledale HVOJe glavar/c, kimale | glavo, ceš samo malo, pa bo vsa družina na oliedu. Neka putka je stopila k petelinčku in rekla: »Petelinček, ti n.oj sinček, kdo te :l)udi tako kmalu, da nas ob pravi uri pokličeš?« »Nič lažjega, mene tVttdica zbudil ki kin ki. zvezdica daniva, moja jutranja pomočnica,« je hitel ra:lugati petelinček. Mati je pog/e dala na nebo in -ugledala zvezdo jutranjico, ki je pomagala njenemu sinu iz toplega ležišču. ' Cvetke so odpirale svoje ruzku strune glavice soncu, du jim />ošlje zlati/i žarkov m tih ogreje s svojo toploto. Marjetica si je likala pomečkane liste in radovedno ški lila na že nekoliko svet/e/še nebo. Regrat si je Ogledoval, če je s svojim zlatim nakitom /te dovolj posul travnik. ■I a blune so si rasčesafe svoje telfne lasulje in prOttile sonce, na/ jih ogreje. Struga potoka se je vlekla v daljavo kot srebrna m/. Oddaljeni hribi so Zaiareti v jutranji zarji m ogenj je :aje/ vso pokrajino. I.as/o vičke so si t vnemo iskale hrano. Murni so začeli gos/i m razveseljevati mruvlie. Sonce kot žareče mlin sko kolo pa se /e vrtelo in ndelo žl/o do zatona. liila sem vesela, da sem Ujela nastajanje sončnega jutra. Milena Žarni/;, 82.30 din za i vas Oglašamo se dopisniki iz Tržiča Začelo se je novo šolsko leto in vsi upamo, da nam bo šlo tudi to leto VSe dobro, tako učenje in šolske naloge kot tudi pisanj«- za vaš časopis. Tudi to leto se bomo potrudili, da bomo ledno pošiljali prispevke naše šole in podružničnih šol na vaše uredništ vo. VARUJMO NARAVO IN NASO OKOLICO Živim v majhnem mestu Tržič. Leži v kotlini med visokimi hrbti gora poraslimi /. gozdovi. Narava okoli mesta se spa|a / zidovi hiš in blokov. Vendar vse ni tako, kakor človek vidi na pivi pogled. Na marsikaterem delu starega mesta iu novegil predmestja se vrstijo neljubi prizori: star papir, zaboji, steklenice, celo star kavč, hladilnik, vrečke, stare posode . . ., čeprav |e Komunalno podjetje pripeljalo polno smetnjakov, ki so dostopni vsakomur, kljub temu da se naši pometači trudijo počistiti odpadke. Ljudje so, kakoi' ——KARIBSKA SKRIVNOST Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) 24 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobilj za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Zakaj?« »Zato, ker je nekaj zagledal,« je odvrnila Jane Marplova. »Sumim, da je nekoga videl. Obraz mu je zalila temna rdečica; hitro je stlačil posnetek nazaj v list nico in začel govoriti o nečem drugem.« »Koga je videl?« »Veliko sem premišljevala o tem,« je rekla Jane Marplova. »Sedela sva pred mojim bungalovom. Major je sedel nasproti mene — in to, kar je videl, je bilo za desno ramo.« »Nekdo je prihajal proti vama na vaši desni strani torej — to se pravi po poti, ki vodi od potoka in parkirnega prostora . . .« »Da.« tJe kdo prihajal po stezi?« »Gospod in gospa Dyson ter polkovnik Hillingdon z ženo.« »Še kdo?« »Kolikor vem, ne. Seveda je bil tudi vaš bungalov v liniji njegovega pogleda . . .« »Aha. Torej bomo vključili — recimo — Esthero Walt ersovo in Jacksona. Prav? Nekdo je morda stopil iz bungalova in se vrnil vanj, ne da bi ga vi videli.« »Da, lahko,« je rekla Jane Marplova. »Nisem se namreč takoj ozrla.« »Dysonova dva, Hillingdonova, Esther, Jackson. Eden od njih je morilec. Ali pa seveda — jaz,« je še dodal, kar je bil očitno zapoznel domislek. Jane Marplova se je bežno nasmehnila. »Major je govoril o morilcu, o moškem, ne o ženski?« »Da.« »Dobro — to izključi Evelvno Hillingdonovo, Lucky ter Esther VValtersovo. Če predpostavljamo, da je vse to za las privlečeno ugibanje resnice, je morilec Dvson, Hillingdon ali moj gladkojezični Jackson.« »Ali pa vi,« je pripomnila Jane Marplova. Rafiel je pripombo preslišal. »Nikar me ne dražite,« je rekel. »Povedal vam bom, kaj se mi je takoj čudno zdelo pri tem in na kar vi očitno sploh niste pomislili. Če je morilec eden izmed teh treh, zakaj za vraga ga ni Palgrave že prej prepoznal? Hudič — saj so cela dva tedna posedali okoli in buljili drug v drugega. To mi je povsem ne-razu mljivo.« »Mogoče pa ne,« je rekla Jane Marplova. »Pa mi povejte, kako naj človek to razume.« »Vidite, major Palgrave ni nikoli sam srečal tega morilca. Zgračiča iz Tržiča imeli »očišče-v'»lno« akt •ijo, ki je zavzemala vse Okoliške planine. Pobrali smo papir-•!*•'• konzerve, vrečke itd. Naša akcija J° bila uspešna, saj smo s skupnimi 2>0čmi očistili Bistriško planino, £*Obrčo in še nekaj drugih postojank *<)t tudi okolici) nase Sofe. ()pisala sem vam, kako skrbimo v "i|si občini za zdravo okolje. Želim J*j da bi naši potomci živeli v JMravem okolju, zato čuvajmo na-avo, ki je del nas vseh. Vem, da Hoje vrstice ne bodo spreobrnile malomarnih ljudi, ampak vseeno kličem ljudem: »Varujmo naravo, taj bomo tako ohranili sebe!« Milena Fomazarič, 7. h r. POLETI SEM VESLALA Le|X'ga nedeljskega jutra smo se odpravili s starši na Bled. Poiskali smo primeren prostor za celodnevno bivanj«' ob jezeru. Z očetom sva (xlveslala proti otoku, mamica pa se je kratkočasila z ročnim delom na obali. Najprej sva si ogledala otok, nato sva ga še ohveslala ter si ogledala grad, železniško postajo, hotele in spreha jališče oh Titovi vili. Ko sva veslala ob sprehajališču pod Titovo vilo, sem opazovala bele, rdeče in roza lokvanje, kateri so se odpirali v ju-t ranjeni soncu. Tega pogleda ne bom izgubili iz spomina. Po večni nem veslanju sva odveslala proti obali, kjer nama je mamica pripravila malico. Ker sem bila zelo utrujena od veslanja in plavanja, sem se položila na biazino in prevzel me je spanec. Zbudila sem se, ko se je sonce že nagibalo proti zatonu. Odšli smo proti domu. Andrejka Slat nar, 5. r. Trenutek sreče Ležem. Vsa preplašena sem, saj se je očka pravkar vrnil iz bolnišnice. Iz premišljevanja me zdrami rezek glas telefona. Zdi se mi, da moje srce tone v žalosti. Le kaj naznanja ta, v dno duše segajoči klic? Skočim pokonci, a očka je že tam, že govori, njegov glas drhti. Odloži slušalko, a vidim, da ga je zelo strah, a že v naslednjem trenutku njegove oči razjasni nekaj svetlega, tako lepega, da si želim, da bi imel vedno take oči. Čakam. Le zakaj je tiho? Mar premišljuje? Pove mi: »Bratca si dobila!« Ne vem, kaj se je zgodilo potem. Nekaj časa sem strmela, nisem se takoj zavedla te sreče, nato pa sem z vso težo padla okrog očkovega vratu. Dolgo časa nisem razumela, da sem še pred ne- kaj trenutki imela samo mamico in očka, zdaj pa je življenje dahnilo svoj šepet tudi v to stvarco in zdi se mi, da je ne bom nikoli nehala ljubiti. Kaj pa, če bo šepet tako tih, da ga lahko veter nese naprej, stran od te »štruce«? Tako majhna je, le toliko tehta kot kruh, ki ga dobiš za osem dinarjev. Ne! Vem, da bo to bitje Živelo, saj si želim tega bolj kot vse na svetu. Zasanjala sem se, že se vidim ob mamici, neskončno sem ji hvaležna za to, kar mi je dala, za to telesce, ki je zavito v belo odejico, iz katere gleda dvoje modrih oči. Zvedavo strmijo vame in me sprašujejo nekaj, kar zelo dobro razumem. Vem, ta sreča mora trajati! Irena Znidaršič, 8. a r. osn. šole kokrškega odreda, Križe Kako sem se naučil plavati Moj najlepši del počitnic sem preživel na morju. Dvajset dni sem bil s kolonijo na Stenjaku. Z zanimanjem in malo zavidanja sem gledal druge, kako plavajo. Poskusil sem. Najprej sem naredil dva zamaha, potem pa sem se potopil. Vendar je šlo vedno bolje. Čez nekaj dni se mi je posrečilo prepla- vati že kakih pet metrov. Nato pa je šlo vsak dan bolje. Proti koncu počitnic sem že dobro plaval. Moja največja želja je bila, da bi se naučil plavati. Zelja se mi je uresničila. Boris Jerina, 4. h r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Poročila poslušajte na PRVEM PROGRAMU vsak dan ob 4.30, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 7.25, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23,00 in 24.00, ob nedeljah pa ob 6.05, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00; na DRUGEM PROGRAMU ob delavnikih vsako uro od 9.30 do 18.30, ob nedeljah ob 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.15, 15.30, 16.30, 17.30 in 18.30; NA TRETJEM PROGRAMU pa vsak dan ob 19.00, 20.30 in 23.50 sobota, 28. septembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Iz mladinskega glasbenega albuma, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.40 Paleta melodij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Instrumenti v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 S knjižnega trga, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča, 20.00 Glasbena parada Tri srca, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.15 Zabavna radijska igra: Inspektor Jones pripoveduje, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.(X) Radi jih poslušate, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Poletni ročk leksikon, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Za prijetno razvedrilo, vmes ob 16.00 Pet minut humorja, 16.40 Popevke z jugoslovanskih festivalov zabavne glasbe, 17.40 Svet in mi, 17.50 Vodomet melodij, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Slovenski pevci zabavnih melodij Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Georges Bizet: Iskalci biserov — opera v treh dejanjih, 21.15 Sobotni nočni koncert. 22.55 Iz slovenske poezije NEDELJA, 29. SEPTEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — M. Marine: Robogen, kar je vmes — in konec, 8.40 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Iščemo popevko poletja, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 V nedeljo popoldne, 18.05 Radijska igra — a. Maro-dič: Rušilec Zagreb, 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film — opereta — musical. I4.(X) Pet minut humorja, 14.05 Iz naših in tujih koncertnih dvoran, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Izbrali smo za vas, 20.35 Smrtni dogodki dneva. 20.45 Arije in monologi, 21.45 V jjaviljonu za vrtom, 23.(X) Ralph Vaughan Williams: Londonska simfonija, 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 30. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Orkestri in zabavni /.bori. 10 15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.:«) Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na kom črtnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 KonCMl po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, ; 18.20 Ob lahko glasbi, 19.40 Minute z ansam- " blom Mihe Dovžana, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 C« bi globus zaigral, 22.20 Popevke iz ju- [ goslovanskin studiev, 23.05 Literarni nokturno, I 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Kai VVarner, 16. ()kno v svet, 16.10 V svetu operete, Ki.40 Glasbeni stereo studio: Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim ur kestrom RTV Ljubljana. IH.(X) Popevke na tekočem traku, 18.40 Evropa pleše Tretji program 19.05 Večerni roncertino, 19.50 Sodobni literarni portret: Marko Kistić, 20.10 Sprehod po renesančni vokalni literaturi, 20.35 Mednanxlna ladijska univerza. 20.15 Glasbeni dnevi — Budva 1974, 21.40 Tomaso Albinom Dvanajst koncertov za violino in orkester, op. 10, 23.55 Iz slovenske |x>czi je PETEK, 4. oktobra 4.30 Dobro jutro, H.10 Glasbena matineja, 9.05 Kadilska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Narodne pesmi narodov Jugoslavije, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljaki 16.50 Človek in zdravje. 17.20 Popoldanski simfonični koncert, 18.05 Ogledalo našega ('asa, 18.15 Signali, 19.40 Minute s Štirimi kovači, 19.50 Lahko noč, otroci. 2<). Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnoc-jo Drugi program 9remiera amer. komedije špank) in olio - bisera smeha ob 20. uri .'jo. septembra amer. komedija stanio in olio - bisera smeha ob 16., 18. in 20. uri Tržič 27. septembra ital.-amer. barv. krim. cosa nostra ob 18. uri 28. septembra ital.-amer. barv. krim. cosa nostra ob 18. in 20. uri 29. septembra amer. barv. krim. škorpijon ubija ob 15., 17. in 19. uri 30. septembra amer. barv. krim. škorpijon ubija ob 18. uri Kamnik DOM 27. septembra amer. barv. vvestern veliki jake ob 18. in 20. uri 2H. septembra franc. barv. krim. SIN ob 16., 18. in 20. uri 29. septembra franc. barv. krim. sin ob 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 27. septembra angl. barv. drama ljubila sem prevaranta ob 18. in 20. uri 28. septembra amer. barv. akcij. peklenska steza indianapolisa ob 18. in 20. uri 29. septembra amer. barv. akcij. peklenska steza indianapolisa ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 27. septembra amer. barv. akcij. peklenska steza indianapolisa ob 20. uri 28. septembra angl. barv.'drama ljubila sem prevaranta ob 20. uri 29. septembra amer. barv. glasb. črnska glasba ob 18. in 20. uri Radovljica 27. septembra franc.-ital. barv. vvestern arizona kolt ob 20. uri 28. septembra ital. barv. krim.tajni vikend ob 18. uri, nem. barv. krim. in jimmy gre k mavrici ob 20. uri 29. septembra angl. barv. vojni zadnji dnevi hitleria ob 16. uri, nem.barv. krim. in jimmy gre k mavrici ob 18. uri, ital. barv. krim. tajni vikend ob 20. uri 30. septembra franc. barv. film ameriška noc ob 20. uri Jesenice RADIO 27. septembra franc. barv. film bulevar ruma 28. septembra franc.-ital. barv. film korzi-ško maščevanje 29. septembra franc.-ital. barv. film KOR-zlško maščevanje 30. septembra amer. barv. film zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš Jesenice PLAVŽ 27. septembra amer. barv. cs film mali in veliki Človek 28. septembra amer. barv. film zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš 29. septembra amer. barv. film zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš 30. septembra franc.-ital. barv. film korzi-ŠKO maščevanje Kranjska gora 28. septembra amer. barv. film romba iz kansas cityja 29. septembra franc. barv. film bulevar ruma poročili so se V KRANJU . Gerkman Martin in Brcar Pavla, Stare Janez in Gole Pavlina, Bremec Anton in Babnik Ljubica, Bregar Pavel in Novak Jožefa, Nunar Jožef in Bevc Hermina, Vrtač Ivan in Orehar Marija, Pergar Zdenko in Tomažič Marija VTRZlCU Kališnik Franc in Kolar Zdenka umrli so V KRANJU Kompoš Peter, roj. 1908; Lampič Ciril, roj. 1901. Koz jek I ,ovrenc, roj. 1912. Pičman Lo-renc, roj. 1893, Pičulin Slavko, roj. 1924, Hostnik Pavla, roj. 1H88 VTRZlCU Perko Marija, roj. 1M87, Studen Anton, roj. 1902 tržni pregled Kranj CEN TER 27. septembra amer. barv. akcij. POSLEDNJI JUNAK ob 16. in 18. mi, predpremiera ital. JESENICE Solata 5,80 din, korenček 3,20 din. slive 7 din, jabolka 4 din, limone 13,80 din, česen 1H din, čebula 3 din, fižol 14,50 do 17 din, pesa 2,50 din, paradižnik 5,60 din. ajdova moka Mi,92 din, koruzna moka 3.95 din, jajčki 1,15 do 1,20 din, surovo maslo 46,30 din, suni ana 21,2 I din, orehi 49 din, klobase 12 din, skuta 12,70 din. sladko zelje 2.50 din. kislo zelje 0 din, cvetača 8,50 din, paprika 6 din, krompir 1,80 do 1,70 din KRANJ Solata I do 5 din, špniača 8 din, korenček 4 din. sliv«- 8 din, jabolka 4 din, limone 14 din, česen 20 din. ('(■bula 6 do ti din, fižol 12 din, pesa I din. kaša 12 din. paradižnik 15 do 6 din, med 10 din, lubenice 5 din. gobe 30 do 50 din, grozdje 10 din. hruške 8 din. žganje 30 din, ajdova moka 13 din. koruzna moka 1 din. jajčka 1,50 din, surovo maslo 35 din. smetana 18 din, orehi 5/0 din, sku ta 16 din. sladko zelje t do I din, kislo zelje 7 din. kisla repa 5 din. cvetača 8 do 10 din, paprika 5 din, krompir 2 din Solata 5 din. špniača 7 din, korenček 6 din, slive 5 do 7 din, jabolka 5 din, limone 12 do 15 din. česen 20 din, čebula 6 din. fižol 0 do 7 din, pesa R din, kaša 12 do 13 din. paradižnik ti din. sir 14 din. banane 8 din, hruške 7 do 8 din. breskve 8 din, grozdje 8 do 10 din, lige 10 din, aidova moka 14 din. koruznu moka 5 (lin. jajčka 1,30 din. surovo maslo 10 lin, smetana 20 din, orehi (celi) 30 din. suhe klobase 80 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje li din. krompir 2 din 28. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli, 16.15 Košarka Slovenija : Srbija — prenos (Sa), v odmoru ob 16.50 Obzornik (Lj), 17.50 Nogomet Jugoslavija : Italija — barvni prenos (Zg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 Don Juan — barvna zabavno glasbena oddaja, 21.20 Finlandisation — barvna oddaja, 21.35 Columbo — serijski barvni film, 22.45 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.45 Vaterpolo Partizan : Mladost — prenos, 20.45 Candida — TV drama, 22.20 Dokumenti v času, 22.50 Otok rdečih ptic (Bg II) El NEDELJA, 29. SEPTEMBRA 9.15 E. Zola: V kipečem loncu — barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Sa), 11.00 Traktor v prometu — barvni film, 11.15 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti — barvna filma, 12.10 Poročila, Nedeljsko popoldne: Naši zbori: Grafika iz Ljubjane, Rokomet Lokomotiva Radnički — ženske, Košarkarski finale v Sarajevu, 18.05 Poročila, 18.10 Moda za vas, 18.20 Dan, ko se prevesi sonce — slovaški barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.35 Večer z igralcem (Bg), 21.25 Mesta: Jajce — oddaja TV Beograd (Lj), 21.55 Športni pregled (Zg), 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa), 20.30 Kratek film, 20.50 Celovečerni film (Bg ii) PONEDELJEK, 30. SEPTEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 T V v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TVD (Bg), 17.40 S. Jeličič: Fant in očala, 17.55 Risanka, 18.05 Obzornik, 18.20 e. Grieg: Koncert za klavir in orkester, 18.50 Žareči krater vulkana Alaid — barvni film, 19.00 Železarna Jesenice — aktualna oddaja, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 l. N. Tolstoj: Moč teme — nadaljevanje in konec predstave SG Trst, 21.15 Sodobna oprema, 21.25 Kulturne diagonale, 21.55 Mozaik kratkega filma: Turčija — barvni film, 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.46 Poročila, 17.45 Otroški spored, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Branje (Bg). 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg ii), 20.30 Dokumentarna oddaja, 21.00 Celovečerni film, 22.30 24 ur (Bg ii) TOREK, 1. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05, 16.35 Madžarski TVD (Bg), dež u rn i veterin ar j i od 27. 9. do 4. 10.: BEDINA Anton, dipl. vet. Kokrica, Be-tonova 58, tel. 2:5-518; od 4. do 11. 10.: TERAN Janez. dipl. vet., Kranj, Va-ljavčeva 6, tel. 23-71*3 in 21-798; od 11. do 18. 10.: RUS Jože, dipl. vet. Ceklje, tel. 42-015; od 18. do 25. 10.: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994. loterija 20 90 250 82810 64020 03080 516810 l 71571 80181 83601 98951 345941 82 (M)72 03552 474882 276002 a 03763 40553 08373 65153 01 193 7l(HiJ 184403 74 04 92084 02144 064944 279994 010154 "3 j* •o i 08 j N XI S ■§ 30 30 100 6(X> 6 5.000 10 800 600 8(X) «X) 10.000 20 2 Duplje 51 6032 Prodam dobru ohranieno SPALNICO. Rozman, Zg. Bitnje 16 6033 Prodam AVTOMAT, premera o Wrn, letnik 1961. Telefon 064-41-018 Prodam 4 ODOJKE, stare 6 ted-nov. Poizve se Britof 176 6132 t Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK z vložkom, «Obro ohranjeno. Zaplotnik, Tene-M$e 49 6035 L Nudim vam CISTERNE iz brez-gvnih cevi iz 7 mm debele pločevine, ™ 1000 mm, tri in štiri kubične nietre. Tel. 831-302. Kuret Franc, Matija Blejca 9, 61240 Kamnik (5036 ■ Razprodaj amo eno leto stare KOKOŠI nosnice. Cegelnica 1, Naklo Prodani smrekove DESKE, macesnov« PLOHE in pocinkan SOD litrov ter MAGNETOFON s ka-^'taini. Šenčur, Mlakarjeva 48 6038 Po zelo ugodni ceni prodam eno »to star štedilnik. Ogjed v popoldanskih urah. Krajne Feliks, keace, Ul. kokrškega odreda 22 6039 L Ugodn« prodam K LI N K Eli — 10 ]kv- m, električni štedilnik, peč Qa olj,- potez. Bizjak, Šmidova 7, Cirr,. 6040 TERMIKA Ijubijarvi. kamniška 25 Kvalitetni beli krompir CVETNIK v vsaki količini iz lastne proizvodnje po 1,70 din za kg v vrečah lahko dobite vsak dan od 7. do 17. ure na našem delovi-šču VRTNARIJA Zlato polje. Sadje za ozimnico — hruške in jabolka prodajamo po dnevnih cenah vsak dan od 14. do 18. ure v plantažnem nasadu v PREDDVORU. Ugodno prodam spalnico TINA. Milan Trstenjak, Naklo 89 Prodam težko KRAVO s teličkom ali brez. Repnje 33, Vodice 6041 Prodam PRAŠIČA, 90 kg težkega, za rejo. Korošec Janez, Milje 3, Šenčur 6042 Zaradi bolezni prodam dva mlada dobra KONJA. Hotovlje 30, Poljane Prodam 10 plemenskih PRAŠIČEV po izbiri. Teža od 60 do 80 kg. Bizjak, Zg. Bela 20 6044 Prodam večjo količino HRUŠK moštaric in tepk. Cena po dogovoru. Zupan Milan, Kovor 28, Tržič 6045 Prodam težko KRAVO za zakol. Sp. Bela 11 6046 Prodam PIANINO — črn. Kupim plastičen ČOLN. Kranj, Gosposvet-ska 6, telefon 22-717 6047 Prodam raznovrstno SADJE po 1,50 din. Trebar Anton, Britof 44, Kranj 6048 Prodam 24 m pocinkanih vodovodnih CEVI, 3/4 cole, in PISALNI STROJ, nov, znamke MARITSA 13. Novak Jože, Podreča 6 6049 Prodam suha smrekova DRVA in strešno OPEKO špičak. Zg. Bitnje št. 19 6050 Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo, ki bo tretjič telila. Rete-če 23, Škofja Loka 6080 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom. Tavčar, Čabrače 7, Gorenja vas nad Škofjo Loko 6081 Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ GORENJE. Sovine, Medetova 14, Kranj 6082 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka 6083 Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Jenko, Zg. Brnik 93, Cerklje - 6084 Prodam beli semenski KROMPIR in igor. Lahovče 57, Cerklje 6085 Prodam SLAMOREZNICO in MLIN za sadje, oboje na električni pogon. Sp. Brnik 27 6086 Prodam 16 kub. m suhih BUKOVIH DRV. Apno 7, Cerklje 6087 Prodam KROMPIR za ozimnico po 1 din za kg. Lipar, Sp. Brnik 28, Cerklje 6088 Prodam večjo količino hlevskega GNOJA. Poženik 36, Cerklje 6089 Prodam TELICO — sivko po izbiri, ki bodo oktobra teletile, rabljen KOTEL za žganjekuho na dve cevi, male PRAŠIČKE in jedilni KROMPIR igor. Grad 43, Cerklje Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Šmartno 11, Cerklje 6091 Prodam dve OVCI, težki 40 in 60 kg. Praprotna polica 19, Cerklje 6092 Prodam pet mesecev starega ZREBIČKA. Jagodic, Lenart 2, Cerklje 6093 Prodam RADIO, kasetni magnetofon SCHAUB-LORENZ. Cerklje 26 6094 Prodam KRAVO s teletom in dva PUJSKA, osem tednov stara. Sp. Brnik 66 6095 Prodam 1200 kg CEMENTA, 1000 kosov rabljene cementne in 600 kosov karo STREŠNE OPEKE. Zg. Brnik 52 6096 Prodam PRAŠIČA, 50 kg težkega. Stiska vas 3, Cerklje 6097 Prodam rabljeno POMIVALNO MIZO. Breg ob Savi (56, Kranj 6098 Prodam KRAVO s teletom in BIKCA za rejo, težkega 250 kg. Špruk, Komenda 52 6099 Ugodno prodam skoraj novo TERMO AKUMULACIJSKO PEČ 2,26 kVV. Klančnik Danilo, Žeje 19, n. h., Duplje (i 100 Prodam dve OKNI — železni, zastekleni, 2 x 2 m za garažo ali delavnico in GAJBICE. Naklo 67 Ugodno prodam OMARO MINI KUHINJO. Kalan, Voklo 14 6102 Prodam ZIMSKA JABOLKA, kg 3 din. Tršič, Vrbnje 14, Radovljica Prodam dva PRAŠIČA, težka po 70 kg. Miklav, Vodice 66 nad Ljubljano 6104 Prodam HRUŠKE moštarice in MOPED, preurejen za motokros, VE 14. Luže 6, Šenčur 6105 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in 4 malo rabljene RADIALNE GUME GOOD-YEAR za zastavo 101 ali simeo 1100. Dolenc, Kidričeva 10, Kranj, tel. 22-432 6106 vozila Prodam RENAULT 4, letnik 1966. po delih. Jerala, Stražiška 15, Kranj 5911 Ugodno prodam avto OPEL COMMADORE, letnik 1967. Ogled in prodaja v soboto, 28. t. m., popoldan v Lescah, Alpska 30, Megušar Prodam FIČOTA za 7000 din. Ul. mladinskih brigad 5, Kranj 6051 . Prodam CITROEN 2 CV 6, neregistriran, nov. Stepan Sašo, Valjav-čeva 12, Kranj 6052 Prodam ŠKODO 100 L letnik 1973, stalno garažirano ter ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, primeren za v avto. Ogled vsak dan popoldan, v nedeljo ves dan. Šorlijeva 5, Kranj, stanovanje 2 6053 Prodam FIAT 1300, letnik 1963, registriran do maja 1975. Cena 6000 din. Mohorič, Zg. Besnica 105 6054 " Prodam ZASTAVO 750, letnik 1962 in razne dele za ZASTAVO ter betonsko ŽELEZO 10 in 8 mm. Srednja vas 34, Šenčur 6055 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Informacije po tel. 24-219 6056 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1967. Januš Jože, Pristava 24, Tržič Prodani KOMBI ZASTAVA 850, letnik 1971, dobro ohranjen. Rado Ferlan, Groharjevo naselje 53, Škofja Loka 6058 Prodam MOTORNO KOLO BMW R 51/5, letnik 1955. Gorjanc Darko, Tomšičeva 6, Kranj 6059 Ugodno prodam WF 1300, letnik 1966. Kavčič Dare, Šempetrska 50, Kranj, tel.23-877 6060 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1968. Jeler Stane ml., Visoko 48, Šenčur 6061 Ugodno prodam FIAT 750, ohranjen. Ogled popoldan. Predoslje 28 ZASTAVO 750, starejši letnik, generalno popravljena karoserija in motor z radiom in zimskimi gumami, nujno ugodno prodam. Miščevič Jaro, Nazorjeva 10, Kranj 6063 Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1971, prevoženih 51.000 km za 15.000 din. Rogelj Polde, Zg. Jezersko 137 R 4, letnik 1965, poceni prodam. Ponudbe pod »Poceni« 6065 Ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1970. Oman Jože, Gorice 9, Golnik 6107 Prodam MOPED s prikolico. Gali-čič, Stara Loka 48, Škofja Loka KOMBI KESONAR IMV 1000, letnik 1967, v voznem stanju z rezervnim strojem in menjalnikom ter 'še z drugimi rezervnimi deli poceni prodam. Vuga Pavle, Zapuže 19, Begunje na Gor. 6109 Prodam dobro ohranjeno LADO. Rudi Jevšek, Britof 292, Kranj 6110 Prodam avto SIMCO 1000 LS. Ogled 28. 9. 1974 od 12. do 16. ure v Babnem vrtu 9 pri Trsteniku ali telefon 24-766 6111 Prodam dele od SPAČKA. Skvar-ča, Demšarjeva 17, Škofja Loka Prodam blok MOTORJA NSU tip 110. Zg. Brnik 85, Cerklje 6113 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, registrirano in tehnični pregled do 25. 6. 1975 leta. Nahtigal Ivan, Potoče 15, Preddvor 6114 Prodam R 4. Hotemaže 4, Preddvor 6115 Prodam VW 1200 po delih. Kokrica, Betonova 3 6116 Ugodno prodam avto CITROEN furgonete, letnik 1968. Naslov v oglasnem oddelku. 6117 Prodam dobro ohranjen FIAT 850 sport coupe. Ogled v petek popoldne in v soboto ves dan. Cof, Cesta 1. maja 9, Kranj 6118 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Cena 7500, Trboje 9 6119 dopoldan. Župunski Cecilija, Kura-tova 44, Kokrica, tel. 24-702 6129 Sprejmem kakršnokoli honorarno delo. Šifra »Popoldne« 6130 kupim Kupim MEŠALEC ZA BETON in pločevinasto sedečo BANJO. Naslov v oglasnem oddelku. Kupim dva raztegljiva KAVČA in prodam EKSPRES za kavo. Telefon 50-334, Golnik 6066 Kupim PEČ kupersbuseh in ŠTEDILNIK. Telefon 24-533 v večernih urah 6067 Kupim trajno začrečo PEČ in PEČ na drva za kopalnico. Vunšek, Pot za krajem 20, Kranj 6120 Kupim termoakumulacijsko PEČ 2,5 ali 3 kW. Andolšek, Oprešniko-va 13, Kranj 6121 Kupim rabljeno KRUŠNO PEČ. Žagar Janez, Dovje 37, Cerklje 6122 stanovanja Oddam SOBO dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku 6123 Zaročenca iščeta SOBO, po možnosti s souporabo kopalnice v okolici Kranja, Radovljice. Cenjene ponudbe pod »Redna plačnika« 6068 Fant in dekle nujno potrebujeta enosobno STANOVANJE. Naslov: Anica Čebulj, Mlakarjeva 25, Šenčur 6069 STANOVANJE oddam dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 6070 Študentki iščeta SOBI v Kranju. Kržišnik Zvonka, Podobeno 1, Poljane nad Škofjo Loko 6071 ' Št udentka išče SOBO v Kranju. Langbauer Mojca, Suhi vrh 20, Radlje ob Dravi' 6072 zaposlitve Iščemo ČISTI LKO za čiščenje dveh stopnišč, dvakrat tedensko. Oglasite se pri Božič, Šorlijeva 14, Kranj 6073 Zasebni AVTOPREVOZNIK z lastnim kamionom, nosilnost 5 do 8 ton s kiperjem, išče stalno zaposlitev. Heberle Valentin, Tavčarjeva 4, Radovljica 6074 Fant ali ženska dobi delo za nekaj ur dnevno, dopoldne. Kranj, Titov trg 8 6075 VAJENCA sprejmem v u k za previjanje elektro motorjev, telefon 061-310-119 6126 Takoj zaposlim KV slikopleskar-ja. SLIKOPLESKARSTVO Kočnik Stane, Šenčur, Štefetova 34 6127 Iščem službo za ŠOFERJA B ali F kategorije. Naslov v oglasnem oddelku. 6128 Iščem dobro in skrbno gospo za VARSTVO otroka 3-krat tedensko posesti Prodam 1 ha NJIVE in 2 ha GOZDA. Poizve se v gostilni Likozar, Visoko 6124 Prodam staro STANOVANJSKO HIŠO, primerno za weekend. Naslov v oglasnem oddelku. 6125 obvestila Opravljava razne PREVOZE S KOMBIJEM. Satler Drago in Jože, Kranj, Oldhamska 14. Se priporočava. Telefon 23-504 5937 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 V hotelu Bor plesna glasba vsak petek in soboto. Igra ansambel Modrina. lokali FRIZERSKI LOKAL za ženske, primeren za popoldansko obrt, oddam v najem. Bergant Janez, Komenda 28. 61218 Komenda 6076 izgubljeno Na cesti Lesce—Radovljica izgubil CERADO. Pošten najditelj naj sporoči na naslov proti nagradi: Jenko Ivan, Vodice 9 nad Ljub-< ljano 6133 Izgubil sem OČALA od Luznar-jeve do Partizanske. Prosim najditelja, da jih vrne na naslov: Gril Franc, Luznarjeva 28, Kranj 6134 Svetlo plav PAPAGAJČEK je ušel. Vrnite proti nagradi. Rozman Aleksa, Kranj, Smledniška 62 6078 najdeno Našla se je DENARNICA na Orehku. Naslov v upravi Glasa 6077 ostalo Fant, star 20 let, išče kmečko dekle zaradi poroke. Ponudbe pod »Resno« 6079 prireditve Ansambel Rudija Jevška prireja vsako nedeljo ob 18. uri v dvorani MLADINSKI PLES v Poljanah nad Škofjo Loko 6131 PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem proda na javni dražbi, ki bo v sredo, 2. oktobra, ob 10. uri na dvorišču ekonomije bolnice, 21 sodov in 10 kadi za jabolčnik in namakanje sadja. Interesenti morajo pred začetkom javne dražbe položiti 10 9f varščino kot pogoj za udeležbo na dražbi. Sporočamo žalostno vest, da je v 71. letu starosti preminil naš dragi oče in stari oče Franc Hribar upokojenec, Golniška 32 Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 28. 9. 1974, ob 8. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Kokrici. Žalujoči: žena Marija, sinovi Franc, Andrej, Stane in hčerka Marija z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, 26. septembra 1974 perlit za izdelavo izolacijskih ometov in lahkih betonov Kako lahko štedite z energijo za ogrevanje, da boste vseeno imeli ugodne bivalne temperature v vašem stanovanju. Izolirajte zunanje stene s perlit-ometom, tla in stropove pa s perlit-betonom. Perlit odslej v zadostnih količinah v naši maloprodaji in trgovinah z gradbenim materialom. KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 • TELEX: 25 252 YU ULJTES Mesec talnih oblog, zidnih tapet in preprog 10% NIŽJA CENA V SEPTEMBRU Naročila in nakup možna tudi v prodajalnah: v Kranju, Cesta JLA 2 na Jesenicah, Titova 33 in Tavčarjeva 6 Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica 51500 Kranj razglaša za šolsko leto 1974/75 2 štipendiji za študij na ekonomski fakulteti Kandidati za dodelitev štipendije morajo prošnjo vložiti na obrazcu št. 1,65 — Prošnja za štipendijo, ki se dobi v vseh knjigarnah, in priložiti zadnje šolsko spričevalo. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo študenti višjih letnikov. Prošnje sprejemamo do 10. oktobra 1974. Združena lesna industrija Tržič razpisuje prosti delovni mesti: 1. referenta prodaje finalnih izdelkov 2. analitika finančnega poslovanja Pogoji: pod 1.: višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 3 leta ustrezne prakse ali srednja izobrazba in 10 let ustrezne prakse; pod 2.: ekonomska fakulteta I. ali II. stopnje ali višja ekonomska šola — finančne smeri in 3 leta prakse. Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite do 10. oktobra 1974. Osnovna šola France Prešeren razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto učiteljice v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli Kokrica. hišnika na centralni šoli Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Obstal na strehi V ponedeljek, 23. septembra, ob 19.10 se je na Kidričevi cesti na Jesenicah, pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Klančar (roj. 1947) iz Most pri Žirovnici je zavijal s ceste na Stražo na Kidričevo cesto. Ker pa se cesti stikata skoraj vzporedno, je zavijanje v desno proti Jesenicam oteženo. Zaradi tega je voznika Klančarja pri zavijanju zaneslo na levo stran Kidričeve ceste, kjer se je prevrnil 15 metrov po strmini. Avtomobil je obstal prevrnjen na streho. Voznik in sopotnik sta bila v nesreči le lažje ranjena, škode na vozilu pa je za 10.000 din. Izsiljevanje prednosti V sredo, 25. septembra, popoldne se je v križišču Kidričeve ceste in ceste, ki pelje na Sp. trg v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Jereb (roj. 1952) iz Kranja je zavijal s Kidričeve ceste pri Petrolu na levo proti Sp. trgu. Pri tem je izsilil prednost pred voznico osebnega avtomobila Ireno Zadnikar (roj. 1954) iz Škofje Loke. V čelnem trčenju je bila Zadnikarjeva lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 8500 din. Ni se izognil V sredo, 25. septembra, ob 19.30 je na cesti v Zg. Gorjah voznik mopeda Alojz Bizjak (roj. 1948) z Bleda vozil od Zg. Gorij proti Sp. Gorjam z neprimerno hitrostjo glede na stanje ceste in vremenske razmere. Zaradi tega se mopedist ni mogel izogniti Mariji Krapeš (roj. 1899) iz Zg. Gorij, ki je prihajala nasproti po levi strani ceste. Zadel jo je, tako da sta oba padla. Krepešovo so huje ranjeno prepeljali v jeseniško bolnišnico. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Umrl v ognju V torek, 24. septembra, okoli 17. ure je Jože Savinc (roj. 1936) iz Tenetiš zažgal svojo hišo. Najprej je zanetil skladovnico butar na podstrešju, nato pa na drugi strani še seno. Kljub prepričevanju ljudi, ki so pritekli na njegovo vpitje, naj se reši, jih očitno vinjen ni poslušal ter se je vrgel med plamene. Hiša je pogorela do zidanega dela in je škode za okoli 150.000 dinarjev. ZAHVALA Ob pretežkem slovesu naše dobre in nenadomestljive sestre in tete Angele Kokalj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo tolažili v njeni težki bolezni, nam stali ob strani in sočustvovali. Iskrena hvala kaplanu Ivanu Trnovcu za poslovilne besede pred hišo žalosti in župniku Romanu Kavčiču za poslovilne besede v cerkvi. Prav tako se zahvaljujemo vsej ostali duhovščini, sosedom, dr. Berniku Karlu in dr. Gregorčiču Bojanu za zdravljenje, pevcem za zapete žalo-stinke, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in jo tako številno spremljali na zadnji poti. Žalujoči: brat Franc z ženo, brat Jože, nečak in nečakinje z družinami. Podgora, 23. septembra 1974 Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat Anton Studen Na zadnjo pot smo ga spremili v četrtek, 26. 9. 1974 ob 15.30 iz Ziganje vasi na pokopališče v Križe. Žalujoči: hčerke Marica, Tončka, Francka z družinami ter ostalo sorodstvo. Ziganja vas, 25. septembra 1974 gozdno gospodarstvo bled razpisuje javno licitacijo pisarniške in stanovanjske opreme pri Gozdnem obratu Radovljica in Gozdnem obratu Bohinjska Bistrica. V seznamu prodaje pri Gozdnem obratu Bohinjska Bistrica je razen pisarniške in stanovanjske opreme predvidena prodaja 2 mopedov — 0OLIBR1 in razni deli od demontiranih žičnic. Licitacija pri Gozdnem obratu Radovljica bo 30. septembra 1974 ob 8. uri. Licitacija pri Gozdnem obratu Bohinjska Bistrica bo 1. oktobra 1974 ob 8. uri. P