Štajarski deželni zbor. Našim bralcem je zaaao., da je večiaa v deželaem zhoru v Gradci aa straai aemakib ia aapeto nemških poalaacev. Koaaervativai aemški ia pa aaši aloveaski poalaaci so v maajšiai ia je torej vae, kar le-ti spravijo v dež. zbor, uaim tra v peti. Nasproti pa aemška večiaa lebko vse skleae, kar ji je ljubo in ako kateri aaših poslaacev ugovarja, aa to se malo ozira aemška večiaa. Vsled tega pa užeae liberalaa veciaa sem ter tje kako, ki ima bolj podobo burke, kakor pa besede resaih mož. V dokaz tega aam aluži lehko 10. aeja dež. zbora v poaedeljek dae 10. septembra. D& aam pa ae pore6e kdo, da pretiramo, podamo v aasledajib vrstah aašiai bralcem, kar piše o tej nčudoviti" seji ,,Slov. Narod". Na daevaem redu, piše nNarod", bilo je med drugim deželnega odbora poročilo o deželai aadjarski ia viaarski šoli v Mariboru.Glede aje je deželaega glavarja aameataik dr. Radey predlagal: 1. Deželaega odbora poročilo o tej šoli vzame ae na zaaaje. 2. Učaega črteža preaiembi v zmialu poljedelskega miaisterstva aaredbe z dae 2. marca št. 10.972 se pritrdi. 3. Deželai odbor se pooblaača, da brezplačao oddaje ameriškia trt revaim viaogradaikom ia pa da splob zaiža ceao tem trtam. Nihče bi ae bil mialil, da bode v teh ediao gospodarakih predlogih kdo kako dlako aašel. A našla se je ter celo cepila z veliko slaatjo. Poalaaec dr. Wuader dal je duška vzaemirjeaoati avoji, ker so aa Mariborski strokovai šoli uapehi pri poučevaaji aemščiae maajši, kakor so bili prejaaja leta. Zatorej aapravil je doatavek: Deželai odbor aaj z vaemi (!) sredstvi dela aa to, da poučevaaje aemsčiae ae bode zaoatajalo za uspehi prejšajib let. Utemeljujoč predlog svoj, tožil je dr. Waader, da gibcaa in svojega smotra zavedaa aasprotaa (sloveaska) atraaka aemškega jezika doaedaaje območje v mešaaih okrajih, v uradih ia šoli ia v jav- nem življeaji vedao bolj krči ia aazaj potiska. Ker pri sedaajih razmerah v zboraici poslaacev ai zaščite aemškemu jeziku. aemškim iateresom, aastala je za Nemce v deželaib zborib jezikovao meševitih dežel dolžaost. da čuvajo aemštvo ia aemške iaterese, bodi posamičai slučaj ae tako aezaatea. Deželaega odbora poročilu o delovaaji ajegovem posaamem, da ao se učeaci aa sadjaraki ia viaaraki šoli v Mariboru maaj aemški učili, aego prejšaja leta. Utegailo bi se ugovarjati, da je za aemški aarod vae jedao, je-li učai uapeb 40—50 učeacev aa sadjarski ia viaarski aoli v Mariboru sedaj ali pa v bodočaosti večji ali pa maajai, a pomaiti treba, da se iato delo — ,,krčeaje ia zožeaje aemakega jezikovaega ozemlja" — aa sto ia sto krajih vrši z žilavo -vztrajaostjo ia z raravljiajo marljivostjo, da avstrijaki Nemci izgubljajo prostorček za proator6ekom. Tako tožil je dr. Wuader ia izražal svojo skrb za poaemčevaaje Mariborske šole, katero je ¦vaem Nemcem jako pri srci. Zategadel smo ae zelo začudili, ko je za Wuadrom povzel beaedo poalaaec Morrž, rekoč, da je oa gotovo dober Nemec, a da je prepričaa, da aemajo Nemci aiti aarodaib aiti gospodarakih koristij, ako se Sloveacem sili aemščiaa. S tem ae samo maoži atevilo koakureatov. Sloveaci, aemščiae zmožai, bodo jediai spoaobai za izprazajeaa mesta v meševitib okrajih, ker ae aii druzega deželaega jezika aečeaio učiti. S tem smo ae sami izdali. Obžalovaaja vredao je, da ai sloveaakega vaeučiliača ia da ao torej bloveaci priailjeai, pohajati aemška vaeučilišca. Mi moraaio Sloveace kolikor možao ovirati, da se aemški ae aauče, braaiti seveda jim tega ae moremo. Poelaaec Mojrrč je potem še jedeakrat poudarjal aemško miŠjfeaje avoje ia izjavil, da aema osobao aičeaar proti sloveaakim deželaim poslaacem, da pa miali,,:da ae mora z vsemi parlameataraimi sredstvi. delati aa to, da Sloveacev tako dolgo ae bode v deželaem zboru štajarskem, dokler ne bodo Nemci iz Čeake zastopaai v deželaem zboru v Pragi. Naaproti tera odkritosrčaim, a baš zaradi tega razžaljivim besedam oglasil ae je poslaaec Jermaa, poudarjajoč, da Sloveaci v deželaem zboru aiao sprožili aarodaega vprašaaja ia da morejo Sloveaci Wuadrov predlog prištevati oaim razžalitvam, ki se od zasedaaja do zasedaaja poaavljajo. Predlog (Wuadrov) stavil ae je z ozirom aa predstojeee deželao-zborske volitve, da bode možao pred volilci poaašati se s to zaslugo. Ko bi Sloveaci ostavili deželai zbor atajarski, bil bi ,,exodua" aemških poslancev iz Ceške biatveao prikrajšaa. Sadjarska in viaarska šola v Mariboru ai zavod za ponemčevaaje ia zaradi miru bilo bi umestao, da ae Wuadrov predlog odkloai. Poslaacu Jermaau pridružil se je tudi doktor Schutz. Rekel je, da mu je mučao, dohajati k deželaega zbora sejam ia da bi veliko rajši doaia opravljal ataaovake dolžaosti svoje. Ne bo ae posrečilo, da bi Sloveace potisaili aazaj; koloaije, ki so to poskuaale. poaikaile so vse v visoki plimi. Nemcem ae jemlje ae aičesar, aaj ae tudi Sloveacem aičesar ae jemlje. Odkritoarčao mora izjavljati, da se je Sloveacem bolje godilo, ko je bilo še aemško miaisterstvo aa krmilu, ker ae je to aekako balo, žaliti alovaasko prebivalatvo. Ko bi ae odkloail dr. Wuadroy predlog, bilo bi to zaameaje spravljivoati. Navzlic tem oaaovaaim ugovorom bil je Wuadrov predlog z veliko večiao vsprejet ia germaaizacija aa aadjarski ia viaar8ki šoli v Mariboru bode zopet aadaljevala se z večjim pritiakom. Glaa poslaacev aloveaskib bode še aa dalje glas upijorega v aemški puaeavi ia v Gradci bodo aaa jedaako pritiakali aa ateao, kakor to praktikujejo ,,italiaaiaainii" v Poreči. V stajaraki ia istraki zboraici veljaza Sloveace ae vedao ,,Lasciate ogai aperaaca !" to je: Dajte slovo vsemu upaaju!