Stev. 1418.
<7 Liublfam, torek, 4. jttlija 1922,
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POSTI:
za celo leto Din 90*— za pol leta Din 45*—
UrsdaištH ib dpravniitvo « Ko. Bitsruvi ulici St«. S — telefon uredništva Ste.. 90 — Telefon na upnvnlStva Ste«. 328 mm
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7*50
V upravi stane mesečno Din 7'— GHasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
mm
Za IKacedmiiSo.
Nobena laž ne drži dolgo. Belgrajski velesrbski centralisti so se trudili, da utaji«) slovenski in hrvatski narod, češ, da smo vsi eno, ne da bi se pri tem Srbi odrekli svoje narodnosti. Na ta način se hoče v naši državi, ki naj bi bila svobodna sporazumna državna zveza vseh v njej bivajočih narodov na podlagi demokracije, enakopravnosti in socialne pravičnosti, zagotoviti nadvlada enega samega naroda, pravzaprav ene klike, ki živi od zatiranja, gospodarskega izžemanja in zapostavljanja drugih.
To se je podrlo najprej pri Hrvatih, 'Id so izprevideli, da se pod firmo narodnega edinstva gospodarsko izrabljajo in politično zapostavljajo ter hočejo podvreči nadvladi belgrajske porodice. Rekli so: Ne! in bodo tako dolgo vztrajali, dokler se država ne preosnuje na temelju sporazuma enakih z enakimi. Na isto stališče je pognala brezobzirnost režima tudi Slovence. Danes se bije boj za svobodo, narodno in gospodarsko enakopravnost ter socialno pravičnost proti kliki, ki se smatra za osvajalca v državi SHS združenih dežel in narodov ter jih hoče popolnoma podvreči svojemu diktatu. Tako imamo kljub nasprotnemu zatrjevanju raznih Pri-bičevičev, Jovanovičev in Markovičev hr-vatsko in slovensko vprašanje.
Zdaj pa imamo tudi še ma-cedonsko vprašanje,
Macedonijo smatrajo belgrajski oblastniki istotako za podjarmljeno deželo. Pred Evropo jo predstavljajo za srbsko in njene prebivalce za pristne Srbe. Toda mace-donsko prebivalstvo se od pamtiveka čuti Za samosvoje, teži za avtonomijo, naj bo potem narodno opredeljeno, kakor so ma-cedonski Bolgari, Grki in Albanci, ali pa samo versko opredeljeno. Zahtevo po samoopredelitvi in avtonomiji so Macedonci postavili že pred najmanj pol stoletjem in jo danes ponavljajo na vsaki evropski konferenci. Tega glasu belgrajski centralizem ne more zadušiti.
Macedonci bi se bili z državo spopri-jaznili, da bi bili dobili pošteno, nepodkupljivo in pravično upravo. Bili bi gotovo zadovoljeni, da je dobila naša država ustavo na široko avtonomistično-federalistični podlagi, ne pa vidovdansko centralistično velesrbsko ustavo. V tem slučaju bi v naši državi videli svojo osvoboditeljico od stoletnega suženjstva zdaj pod Bolgarijo, zdaj pod Srbijo, zdaj pod Grčijo.
Mesto tega je režim poslal v Macedonijo najslabše tipe kot okrajne načelnike, jo preplavil z žandarji, sam organiziral teroristične bande, vlada z batinami, zatira politično življenje in tako muči in tlači ljudstvo, da je celo belgrajsko časopisje vsak dan polno poročil in tožba o teh barbarskih razmerah.
Ni čuda, da so se Macedonci končno trprli korupciji, batinanju in nasilstvu. Režim je sklenil obsedno stanje, pošilja v Macedonijo polke vojaštva in preki sod bo vsemu svetu pričal, da v Jugoslaviji ni miru, zadovoljnosti in reda. Seveda ga tudi s prekim sodom ne bodo ustanovili. Pravica se ne da zadušiti z bajoneti, to naj si zapomnijo režimci v Belgradu in njihovi pomagači!
liSIbufM kitsliihi shod.
V nedeljo, dne 2. t. m. se je vršil v Šmarju pri Jelšah katoliški shod za šmarsko in rogaško dekanijo. Shod je pokazal moč katoliške misli med štajerskimi Slovenci. Prireditvi je prisostvovalo približno 15.000 ljudi. Zjutraj so zborovale mladinske organizacije, nato so vdeleženci v veličastnem sprevodu bdšli proti cerkvi sv. Roka, kjer se je vršila služba božja. Cerkveni govor je imel na odru pred cerkvijo dr. J e-r o v š e k iz Maribora. Po službi božji se je začelo zborovanje, ki mu je predsedoval prof. Vreže. Govorila sta dr. M. L a v r e n -č i č o pomenu katoličanstva v javnem življenju in prof. Vesen jako krščanski šoli. Nato je nastopil dr. K o r o š e c, ki je govoril o zmagovitosti krščanskih načel. V svojem govoru je napovedal, da se bomo katoličani nasproti državi obnašali tako, kakor se bo ona nasproti nam. Nadalje je naglasil, da kliče dolžnost organizirane
Spor med hrallen in nlado.
Belgrad, 4. julija. (Izv.) Razvoj spora, ki je nastal med vlado in kraljem, jasno kaže, da ne gre samo za pomilovanje atentatorja Stejiča, temveč da je kralj porabil to priliko, da je mogel izraziti nezadovoljstvo
nad celokupno vlado Nikole Pasica. S tem svojim korakom je pričel pripravljati teren za novo politično kombinacijo. To prav dobro uvideva vlada in zato vstraja na svojem stališču, da se Stejič ne pomilosti.
S^alslffflžje odredbe profl macedonsfeim
tomitašens.
ds*M®wGIaR$i%© v©l§?@.
Belgrad, 4. julija. (Izv.) Včeraj popoldne se je v parlamentu Vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je v prvi vrsti razpravljalo o odredbah proti bolgarskim ko-mitašem. Vojni in notranji minister sta poročala o gibanju teh komitašev in podala sliko razmer v južni Srbiji in Macedoniji. Iz teh poročil teh dveh ministrov bi sledilo, da so se nekako po zimi pričeli komitaši organizirati in je bilo njihovo delo posvečeno predvsem poglobitvi lastne organizacije, zato jim naša vlada ni posvečala velike pozornosti. Sedaj, ko so se do dobra organizirali, so pričeli nastopati in stopili v akcijo. Stanje v teh krajih je po opisih obeh ministrov naravnost strašno in preti izbruhniti državljanska vojna. Orožništvo in vojaštvo se sicer hrabro bori proti tem razbojnikom, vendar je njihovo število premalenkostno,
da bi mogli z uspehom nastopati proti njim. Ministrski svet je sklenil, da podvzame najstrožje korake in da proglasi obsedno stanje v vseh onih krajih, kjer se bodo pojavili komitaši. Dalje je sklenil, da se bo zakon o zaščiti države izvrševal na najbolj strogi način ter da pošlje v te ogrožene kraje dva polka vojaštva. Sploh se je ministrski svet postavil na stališče, da bo nastopal proti Bolgarom najenergičneje. Vojnemu ministru so bili dovoljeni posebni izredni krediti za vzdržavanje vojaštva, ki bo odposlano v te kraje. Dalje so bili dovoljeni vojnemu ministru še razni drugi krediti med temi 7 miljonov dinarjev za nabavo postelj in 3 miljone dinarjev za nabavo šivalnih strojev. Manjši krediti so bili dovoljeni tudi ministru za šume in rude.
EtemSilfa tir. Žerf spreleta.
Belgrad, 4. julija. (Izv.) Na svoji včerajšnji seji je dem. klub konečno definitivno sprejel demisiji ministrov dr. Marinkoviča in dr. Žerjava, vendar pa se še vedno ni mogel odločiti za njuna naslednika. Ma-
rinkovič je na seji zahteval, naj se ga takoj reši dolžnosti in da je pripravljen izvrševati ministrske posle samo še en dan. Med demokrati so mišljenja glede imenovanja Ljube Davidoviča zelo podeljena.
Radi amertlfeega posojila.
Belgrad, 4. junija. (Izv.) Zanimivo je,
da je pričelo skoro vse amerikansko časopisje napadati državo SHS, čim so pričela pogajanja za posojilo. Med drugim piše to časopisje, da se nahaja Jugoslavija pred revolucijo in da so razmere skrajno napete. To pisanje očividno podpirajo Angleži, ker ni bilo posojilo najeto v Angliji, in tudi Italijani.
Belgrad, 4. julija. (Izv.) Včeraj je ministrski predsednik Nikola Pašič sprejel ameriškega poslanika in se z njim razgo-varjal skoraj dve uri. Pašič je zahteval, da naj ameriška vlada dovoli izvoz dolarjev, dočim je ameriški poslanik zahteval garancij, da bo posojilo v parlamentu v resnici sprejeto.
krščansko misleče Slovence v prvi vrsti na delo za najbednejše in najbolj tlačene: v borne koče, rudnike in tovarne. Osvoboditi je treba izpod kapitalističnega suženjskega jarma delavca, malega kmeta, obrtnika in sploh vse, ki jih režejo spone kapitalizma. Pri tem pa nam je treba discipline in neomajne zvestobe do cerkve in sv. očeta, od katerih se za nobeno ceno ne damo ločiti. — Za dr. Korošcem je urednik Smodej govoril o važnih in obsežnih nalogah naših mladinskih organizacij; poslanec Žebot pa o katoliškem tisku. — Ko so se prečita-le resolucije, so zborovalci v mogočnem zboru zapeli zahvalno pesem in se s pomlajeno voljo za nadaljno delo razšli.
Za stole®«
Belgrad, 4. julija. (Izv.) Med radikali in med demokrati je nastal hud spor radi zasedbe mest v državnem svetu. Med ministrskim svetom in med kraljem je prišlo do sporazuma, da imenuje kralj 6 članov, ostalih 18 pa vlada. Popolniti je namreč še 24 mest, dočim jih je 6 že zasedenih. Od teh naj bi dobili radikali in demokrati po 9 in muslimani ter samostojni po enega člana. S to razdelitvijo pa niso zadovoljni demokrati, ki pravijo, da imajo radikalci že med temi člani 4 svoje pristaše in morajo zato demokrati dobiti pri sedanji razdelitvi več članov. S tem niso zadovoljni radikali in je prav težko, da bi pristali na demokratski predlog.
Narodna skupščina.
Belgrad, 3. julija. Otvoritev današnje seje se je vsled malomarnosti večinskih poslancev zavlekla za celi dve uri. Opozicija je odločno protestirala. Ko so posamezni ministri podali odgovore na nekatere interpelacije, je skupščina vzela v pretres poročilo o izpremembah in popol-nilih civilnopravdnega reda, tičočih se odredb za časa sodnih počitnic. Pri glasovanju je bil zakonski načrt s 157, proti 16 glasovom sprejet,
$©§*©§ na EHiribcu.
Lep, prijazen hribček pod Škofjo loko. Gori prijazna cerkvica. Do nje vodi pot z vsemi postajami križevega pota. — Malokdaj tako kot včeraj mi je poletel spomin tja gori, spomin nazaj na več nego dvakrat deset let. — In v duhu sem zrl tole sliko: Četa ponosnih Sokolov koraka po tej poti v cerkev do oltarja. Svečana služba božja se prične, in dva Sokola — sta li še med živimi? — dva Sokola, čast in dika poznejše generacije, strežeta mašniku pri sv. maši v polnem kroju. To je bilo takrat, ko je hodil Sokol še na Hribec, prijazen hribček pod Škofjo loko. Takrat je bil Sokol drug, nego je danes.
Dovolite, gospod urednik, par vrstic temu spominu. Zakaj? Za to: Ko sva šla včeraj s prijateljem po naši ljubi Kravji dolini, srečala sva dvoje četic »nadebudne« mladine, cvetočih lic brez srajc in hlač ob zgodnji dopoldanski uri, korakajoče na telovadišče tik cerkve — na telovadišče — zgrajeno le v ta namen, da odvrača mladino od nje. Pa pravi prijatelj: Kaj meniš, kje je bila ta mladina pri mašit 0, žalostna nam majka, ko pa pozitivno vem, da nikjer. Zato si res ne morem kaj, da bi se ne spominjal nazaj na tisto dobo, ko si je štel Sokol v čast, da je pri svojih izletih — dovolite mi spomin na Hribec, ki ga je čislal tudi gospod dr. Tavčar — storil prvi korak v cerkev. Danes ta Sokol ni več oni nekdanji Sokol, zato mu ljudstvo, naše pošteno ljudstvo po deželi obrača hrbet, 1 e 1 j u b 1 j a n-ljanski stariši so še toliko zanikani, da puščajo svojim otrokom zastrupljati nežna srca po tej kultumobojni organizaciji pod vodstvom »pedagogov«, res dičnih vzgojevalcev mladine. O urbem venalem! Toda o tem — o stariših — če mi bodete dovolili, gospod urednik, in o direktnem vplivanju š o 1 e na mladino radi Sokola, se oglasim še enkrat.
i Mralfe za »Novi čas«
macedooska upraša-
nje.
(Izvirno poročilo.)
Belgrad, i. julija.
Naša država s priključitvijo Macedo-nije ni znala rešiti macedonskega vprašanja. Namesto da bi bila poslala doli, če že ni imela apostolov in svetnikov, vsaj najboljše in najpoštenejše može, ki bi bili z veščo in rahlo roko skušali zaceliti globoke rane, ki so jih tamošnjemu prebivalstvu neusmiljeno sekala dolga desetletja, a posebno zadnje dobe, — je poslala nad to nesrečno pokrajino trope propadlih ljudi in surovih oboroženih krdel, ki so prinesli nad deželo nepopisno novo gorje. Morda so belgrajski državniki mislili, da bodo v Macedoniji z ognjem in mečem v par letih iztrebili vsako morebitno sled protivnosti nasproti novemu režimu, ne da bi za njihove metode zvedel ali se zanje brigal širši svet. Toda zelo so se ukanili in le dokazali, kako malo so dorasli nalogam v novi državi.
Dne 18. m. m. je zboroval v Sofiji kongres macedonskih takoimenovanih dobrodelnih društev. Predsednik izvršilnega odbora Zveze, g. Karandžulov, je v svojem poročilu pojasnjeval korake, ki jih je napravil odbor o priliki genovske konference. Na konferenco se je poslala spomenica o vprašanju etuiških manjšin v Macedoniji. Spomenica se je izročila delegatom vseh dežela. Razen tega je odbor poslal v Genovo svojega tajnika Tomalev-skega, da bi tamkaj branil macedonsko stvar. Tomalevsky svoje naloge ni zane-marjal, Ko je jugoslovanski minister Ku-manudi protestiral proti čičerinovim izjavam glede zatiranja macedonskih in črnogorskih manjšin v Jugoslaviji, je naslovil Tomanovsky na Kumanudija odprto pismo, v katerem je navedel močne podrobne dokaze o moralnih in fizičnih mukah, katerim so izpostavljeni prebivalci Macedonije, ki niso srbske narodnosti, To pismo se je tiskalo in razdelilo delegatom in časnikarjem iz inozemstva.
Dalje je poročal Karandžulov, da je odbor skušal doseči, da bi smel poslati lastnega zastopnika na kongres Društva narodov v Pragi, kar so pa politični ozki preprečili. Pač pa je macedonska Unija prejela oficielno povabilo, da pošlje svoje zastopstvo na kongres Mirovne lige, ki se vrši 23. julija t. 1. v Londonu.
Nato je dr. Rumenov podal predlog, da se med macedonskimi begunci priredi enketa, da se zbero potrebni podatki za kongres v Londonu,
Tako je poskrbljeno, da pridejo sramotni čini naše vlade in njenih hlapcev v Macedoniji pred internacionalni forum. Razen tega se je pa tudi bolgarska vlada sama — spričo zadnjih skupnih odredb Jugoslavije, Rumunije in Grčije — obrnila s pritožbo na Društvo narodov v Ženevi. In društveni svet je pritožbo vzel na zjta-nje ter za 15. t. m. sklical sejo, na katero so pozvani zastopniki vseh prizadetih držav. Sedaj bomo videli, kako bo g. Pašič pred licem cele Evrope branil svoje ma-cedonske metode in dokazal, da so po-vzročevalci rnemhov v Macedoniji bolgarski četaši, ne pa morda njegovi valpti. Vse se zdi, da bo Evropa rešitev macedonskega vprašanja znova vzela sama v roke.
Danainša predborza-
Zagreb, 4. julija. (Izv.) Budimpešta 29.75, Berlin 78, Italija 14.85—14.90, London 1412, Newyork 309—810, Pariz 26.40 —26.50, Praga 608, Dunaj 1.56, Švica 60.
Zurich, 4. julija. (Izv.) Pešta 0.475, Berlin 1.21, Italija 24.65, London 23.30, Newyork 526.50, Pariz 43.95, Praga 10.10, Dunaj 0.025, avstr, krone 0.0275, Sofija 3.40, Zagreb 1.625, Varšava 0.11, Holandsko 203.
Dunaj, 4. julija. (Izv.) Pešta 19.25, Berlin 48, Italija 1000, London 950, New-york 21500, Pariz 1800, Praga 417, Švica 4150, Bukarešta 123.50, Zagreb 65. Varšava 4.35,	8400.
Stran 2,
3*olttlčnl dogodki
•Mm.
'-f Naivni so gospodje okoli > Jutra«. Ker je »Jugoslavija« pod svojo novo firmo proglasila, da smo Slovenci samosvoj narod kakor so Srbi samosvoj narod in kakor so Hrvati samosvoj narod, se >JutnK zelo razburja in dostavlja: »To je celo več nego si upajo trditi naši klerikalci«. Na bodite vendar smešni, dragi prijatelji. To je čisto samo po sebi umevno, da smo Slovenci samosvoj narod. Prvič vsi to čutimo, od malega šolarčka, ki še platno prodaja, pa do rektorja ljubljanske univerze, to tudi mi vsi hočemo biti in se nočemo niti s Srbi niti s Hrvati zliti skupaj, ampak ostati, kar smo, in se še bolj kot Slovenci razviti. Zato tudi zahtevamo čim večjo samostojnost, da ne bodo ne Srbi ne Hrvati nad nami komandirali. Kdo neki govori, mi smo »slovensko pleme«? Srbom še'v glavo ne pade, da bi se imenovali >pleme«. Če bi kdo rekel »hrvatsko pleme«, bi se mu krave smejale. Mi smo se združili v eno jugoslovansko jlržavo, nismo pa postali :kak nov jugoslovanski narod niti sprejeli nov poseben jugoslovanski jezik, ker to sploh ne eksistira razun v par zmešanih slovenskih demokratskih glavah. Naše fedinstvo je demokratično državno edin-stvo, h kateremu spadajo tudi Bolgari, ki tudi ne bodo nehali biti Bolgari, ko se pridružijo jugoslovanski državi. Mi res ne yemo, odkod je »Jutro« vzelo, da si »klerikalci« tega ne upajo povedati... Mi smo jod nekdaj to rekli, da hočemo biti in ostati, kar smo, in da smo stvorili eno državo, :v kateri hočemo biti priznani kot samosvoj narod, enakopraven srbskemu in hrvatske-mu in svoboden, ki mu ne bodo ne Srbi ne Hrvati diktirali svoje volje.
JDnevni dogodki.
, r— Sv. oče se zahvaljuje za zbirko v pomoč stradajočim v Rusiji. Lansko leto je ljubljanski g. knezoško! dr. Jeglič odredil pobiranje darov za stradajoče v Rusiji po Jrseh cerkvah ljubljanske škofije. Denar slovenskih katoličanov je g. knezoškof poslal apostolskemu nunciju v Belgrad, ki je vsoto že odposlal dalje. Sedaj je g. knezo-§kof prejel iz Rima od papeževega državnega tajnika sledeče pismo: »Presvetli in prečastni gospod! Dobrotni darovi, ki ste jih, presvetli in prečastni gospod, poslali po apostolski nuncijaturi v Belgradu nesrečni Rusiji v pomoč, bodo prinesli kruha lačnim, obleke nagim, a so že donesli sladko zadoščenje in veliko veselje srcu Njega, ki je za Benediktom XV. blaženega spomina dedoval najvišjo službo, dedoval pa tudi globoko usmiljenje in neizčrpno ljubezen Hvaležen za plemenito delo krščanske solidarnosti, ki je bednim v pomoč, a obenem pred narodom druge verske izpovedi v visoko čast katoliški Cerkvi uprav v oni reči, ki je zanjo najlepša in najdragocenejša, — v ljubezni Jezusa Kristusa, — se sv. oče srčno zahvaljuje vsem, ki so prispevali za blagi namen in v poroštvo blagoslova iz nebes podeli vsem s posebnim veseljem in z očetovsko dobrohotnostjo apostolski blagoslov. S čuvstvi resničnega in odličnega spoštovanja sem, presvetli in prečastiti gospod, Vaš služabnik Peter kardinal Gaspari.«
i— Položnice smo poslali vsem, ki še tflmajo plačane naročnine do konca junija. Poslužite se istih takoj, sicer ustavimo list S 1-5. t. m.
i Utonil je v Blejskem jezeru pred fičmi lastnih staršev abiturient Miško Kopač, sin poslanca Kopača.
r— Strašne posledice stekline. Na Forminu pri Sv. Marjeti je pretekli teden od pasje stekline podivjal posestnik Peter Plohl. Morali so ga zvezati in odpeljati. Ugriznil ga je pred šestimi teedni domači pes. Tudi cela rodbina je morala na opazovanje, Hišo so žandarji uradno zapečatili, dokler se ne vrne rodbina. Dobri znanci in sosedje oskrbujejo polje in živino, Nesrečni Plohl skoraj gotovo ne bo ozdravel, ker je prepozno.
— Znižanje delavskih mezd na Češkoslovaškem. Generalna komisija za ureditev delavskih plač v Bratislavi je te dni sklenila, da se znižajo plače kovinarskemu delavstvu za 7%, to pa le v slučaju, ako presega tedenska plača 200 kron,
— Splošna stavka tiskarjev v Berlinu. Berlin, 3. jul. (Izv.) Zaradi splošne stavke tiskarjev danes zjutraj ni izšel noben list. Izšel je le en list s poročili, ki ga izdaja komisija strokovnih organizacij. List objavlja program demonstracije, ki se vrši v torek popoldne, Ta program so sestavile strokovne organizacije in vse tri berlinske socialistične stranke. Ta manifestacija bo tokrat v zapadnem delu Berlina.
— Železniška nesreča v Ameriki. Na železniški progi Philadelphia—Reading se je pripetila velika železniška nesreča. Brzo-vlak je z brzino 110 kilometrov na uro zavozil na premikalni tir in zadel z vso silo v tovorni vlak. Devet oseb je bilo ubitih, 75 pa težko ranjenih.
— Hajduški davki. Oblasti razpisujejo velike svote na žive in mrtve glave hajdukov, hajduki so pa začeli sedaj ocenjevati in obdačevati cele vasi. Po poročilu belgrajskih listov so se pojavili taki hajduki v kolubarskem srezu v Srbiji ter poslali daruvarski občini pismo, kjer pravijo, da so se po vsestranskem premišljevanju odločili obsoditi občino na plačilo 108.000 dinarjev. Da se občina ne bi mučila z razdeljevanjem tega »davka«, so ga hajduki sami razdelili ter določili, koliko odpade na razne občilnarje. Hajduško »naredbo« je podpisal neki Tihomir Stojkovič s pristavkom: »mi smo blizu«.
— Vprašanje vojaške službene dohe ! na Francoskem. V francoskem parlamentu j se še vedno vrši boj zaradi vojaške služ-
bene dobe. Vlada je za dveletno službo, nekatere skupine za 18 mesečno, druge pa za eno leto. Vlada namerava menda x tej stvari izzvati vprašanje zaupanja.
£jubljanski dogodki.
lj Nova sv. maša. Danes ob 8. uri je opravil v lepo okrašeni frančiškanski kapelici novo sv. mašo P. Otmar Smole. Novo-mašniku prav iz srca želimo skorajšnjega ozdravljenja in obilo blagoslova božjega!
lj Poroka. 5. t. m. se poroči na Bledu predsednik Zadružne gospodarske banke dr. Josip Mohorič z gdč. Marijano Pogačar iz Olševka. Bog daj srečo!
lj Ljubljanski dnevnik ^Jugoslavija« je prešel v last »Jugoslovanskega novin-skega delniškega društva«, ki izdaja zagrebško »Slobodno Tribuno« in za katerim stoje Avramovič, Banjanin, dr. Rybar, dr. Gregorin i. dr. Zvezno tiskarno in hišo na Marijinem trgu je pa kupila Jadranska banka.
JCaša društva,
d Redna mesečna seja zveze uradniških udov se vrši v sredo 5. t. m. ob 3. uri popoldne v navadnih prostorih. Vse odbornice se naprošajo, da se zanesljivo udeleže seje.
d Slov. kršč.-soc. zveza ima jutri, 5. t. m., ob osmih zvečer v Jugosl, tiskarni, I. nadstr., važno sejo, h kateri so vsi gg. odborniki, namestniki in zastopniki odsekov uljudno vabljeni. — Predsednik,
d Vič. Prireditev 2. julija je dobro uspela. Štirje odseki društva: Orel, Orlica, pevski odsek in godba so nastopili javno. Tudi udeležba občinstva ni bila preslaba, če pomislimo, da je bil ta dan tabor v Dravljah, v Ljubljani čebelarska veselica in da je udeležba ljubljanskih društev, Orlov in Orlic, ki so večinoma odšli v Tržič, popolnoma izostala. Upoštevajoč, da so odseki nastopili brez vsake tuje pomoči in sodelovanja, moramo priznati, da je uspeh prireditve — če že ne v gmotnem — pa vsaj v moralnem oziru res lep in velik. Ne vem, če je še kje na deželi društvo, ki bi
lahko tako lepo samostojno in brez tnjn
pomoči izvedlo takšno javno prireditev. Vičani so lahko ponosni na- syoje delo
OA	mi	i	XI-, ▼ o 9
20 letnici društva!
IZJAVA.
Ker razne osebe, z akademsko izobrazbo in brez nje, med temi tudi nekateri pristaši SLS, raznašajo o meni različne vesti, ki nikakor ne odgovarjajo resnici, ter me na podel način blatijo ter mi kradejjo čast in spravljajo ob dobro ime, se mi zdi naravnost potrebno in umestno da — ne v svojo obrambo — temveč v razjasnitev javnosti, osobito številnim prijateljem in tovarišem iz vrst JSZ, kakor tudi ostalih naših organizacij, v katerih sem deloval zadnja leta in v nekaterih zavzemal vodilna mesta, nekaj ukrenem, da spozna javnost moje »prijatelje« ter da izve za moje grehe. Vsled tega bom potrebno ukrenil da dobim celoten prepis disciplinarnega spisa od predpostavljene mi oblasti. Po prejemu istega skliče JSZ shod, na katerega bo vsakemu prost dostop in kjer bom na podlagi zapisnika ozir. prepisa discipl. spisa naštel vse svoje grehe in dal na iste tudi pojasnila. Dan in čas shoda se bo pravočasno razglasil. Že sedaj vabim vse svoje osebne in politične nasprotnike, vse obrekovalce in kradljivce moje časti, da se sigurno udeleže shoda in me zopet česa obdolžijo. Upam, da se bodo vabilu vsi odzvali, če še sploh imajo kaj poštenja v sebi. Vabljeni pa so tudi vsi tisti visoki in nizki gospodje, ki se toliko zanimajo za mojo osebo, ter z vso vnemo z vilami in grabljami pometajo pred mojim pragom, če ravno bi bilo bolj potrebno, da bi svoj prag očedili, da pridejo na shod. Vsem pa v opomin: Lahko je bližnjemu škodovati in oropati ga časti, a krivico popraviti je težje. Pa brez zamere.
Maribor, 1. julija 1922.
Anton Krepek.
»Novi čas« v vsaRo hišo!
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Odgovorni urednik Jožef Rutar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
n
a
S
ii; Novi čas? | s
Si;
B
B
B
H
Ali sle že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
Tovariši!
Pomnite I List krščanskega delovnega ljudstva
NOVI ČAS
je odvisen le od Vaše pomoči in Vašega sodelova-njal »NOVI CAS« |e glasilo krščanskega delovnega ljudstva in Vaš list!
Delujte neumorno, da se razširi m da se po njem razširijo ideje krščanskega socializma v vsako kočo I Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika?
	m
s !. B	o [g
:: b a	!□
:: b :: b	isl
:: S i! S	m
:: ■ • • B	Id
: S i: S	m
!: S	E
i::	is
s	15
:: s	!□
l :: ■	is
:: b S	m
:: b b	is
"	!□
i: S	!□
!: S	!□
i! S	la
:: ■	|n
i! S	m
	IS
< ►	isi
Jadranska banka - Beograd.
Deisalifea glaonica: Oiss 30,000.000*—. Rezeroa: Din 15,900.000’—.
Podrninlce:
Csife, Caotaf, DnbroDnIk, Ercegnoul, Jelša, Korčula, Kotor, Krati), LJnbllnna, laribar, EHIetMč, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. j§j
Naslov za brzojaoe: Jadranska.
HfiHrani zaood:
FRHNK SMSER STATE BHNK
82 Cortlanii Street
Heu) Yorh Cit*
m
Tunel.
81
Roman. Spisal Bernhard KeOermann. —i Poslovenil Peter Mlakar.
Allanov glas je Woclfa opogumil, videl je spet luč, loda kot leden curek mi je namati spolzelo po hrbtu, ko ga je Allan nazval samo »Woolf in ne »Mr. \tfoolf«. [Ta zaupljivost je bila nekoč ena njegovih najskrivnejših želj, zdaj se mu pa ni zdela dobro znamenje
Stokajoč se je sunkoma spustil na stol, odgrinjal novo cigaro, da je sklepnil z zobmi, ier si jo prižgal.
»Kaj pravile o Razmussenu, gospod Allan?« je začel boreč se za sapo, vihtel užigalico v zraku, da je ugasnila, ter jo vrgel na tla. »Tako izredno nadar-jen človek! škoda ga je! Lahko nam bi bil krasno stvar namešal pri Bogu! Kakor sem že brzojavil, jaz jamčim za Rasmussena!«
Premolknil je, kajti zadel ga je Allanov pogled. Ta pogled je bil mrzel, nič drugega. Bil je tako brez vsakega človeškega sočutja, brez vsakega človeškega zanimanja, da je bil žaljiv in S. WooIfu v hipu zamašil usta.
»Rasmussen je poglavje zase,« je odgovoril Allan s poslovnim glasom ter dvignil kopo brzojavk z mize. »Ne bova delala ovinkov in takoj govorila o Vas,
Woo}f!«
Okoli Woolfovih ušes je žvižgal leden piš.
Nagnil se je, prsnil ter pokimal kakor človek, ki posluša grajo ier priznava svojo sramoto. Potem je segel globoko po sapo ier dejal z resnim, žarečim pogledom: »Br/ojavil sem Vam že, gospod Allan, da ta čas nisem imel srečne roke. Bombaž sem prodal teden dni prezgodaj, ker sem se pustil po svojem liverpoolskem agentu, tem tepcu, ugnali v kozji rog. Cin
prepozno. Obžalujem izgube, a vse se da popraviti. Nobena zabava ni priznali, da ima človek godno v glavi, verujte mi!« je zaključil, se stokaje zravnal na stolu ier se rahlo smejal. Toda smeh, ki bi naj obtoževal samega sebe ter prosil prizanašanja, se mu ni prav posrečil.
Allan je nestrpno zganil z glavo. V njem je vrela razjarjenost in ogorčenje. Morda ni še nikoli nobenega človeka bolj sovražil kakor tega kosmatega, tuje-plemenskega astmatika v tem hipu. Zdaj, po enem letu — klaverno izgubljenem letu — ko je s skrajnim naporom spet vse spravil na soliden tir, je moral ta zlo^ činski borzijanski mešelar iznova vse prekucniti! Ni imel nobenega vzroka, da bi ga rahlo prjemal, zato je moža brezobzirno in naglo podrl na tla. »Zato ne gre,« je odvrnil mirno kakor prej in le nozdrvi so mu zaplale. »Sindikat si niti minuto ne bo pomišljal, da Vas krije, ako imate izgubo v službi družbe. Toda —« in Allan je spustil mizo, na kateri je slonel, se zravnal ter uprl v Woolfa svoje oči, ki jih ni bilo drugega kakor pun-i čica in brzdana želja po moritvi — »Vaša lanska bilanca je bila humbug, moj gospod! tiumbug! špeku-. lirali ste na lasten račun ier sedem milijonov dolarjev poneverili!«
S. Woolf je padel kakor hlod. Posivel kot zemlja. Njegove poteze so bile kot lice mrlveca. Zagrabil se je za srce ier loveč sapo omahnil nazaj. Njegove ustne so brezsvestno in ohlapno zijale in njegove krvavo pod-plule oči izstopile iz duplin.
Allan je menjaval barvo; bledel in rdel je od napora, da sc premaga. Nato je dostavil z istim mirom in hladnostjo: Saj lahko sam pogledate!« In vrgel je Woolfu kopo brzojavk nemarno pod noge, da so trfcn tale po tleh,
S. Woolf. je loveč sapo še vedno ležal na stolu. Tla so mu ginile izpod nog, noge so mu postajale oblaki, rožljajoče sopenje se mu je zdelo v lastnih ušesih kakor bučanje slapa. Bil je lako presenečen, tako omočen po tem padcu kakor iz stolpa, da ni niti malo občutil razžaljenja, ko mu je nemarno vrgel brzojavke pod noge. Sive trepalnice so se povesniie čez oči kakor pokrovi. Ničesar ni videl. Videl je noč, vrtečo se noč, mislil, da bo umrl, želel si smrti... in potem se je spet prebudil in začel razumevati, da n’ več laži, ki bi ga rešila na kopno.
»Allan — ?« je zajecljal.
Allan je molčal.
S. Woolf se je spel potopil v vrtinec, zahropel spet ter slednjič odpri oči, vdrle oči, vtrohnele kakor pri ribah, ki dolgo leže. Nato se je hropeč zravnal na stolu. »Vaš položaj je bil obupen, Allan,« je jecljal in prsa so se mu zaradi pomanjkanja zraka sunkoma dvigala, »hotel sem denarja —. denarja za vsako ceno —!«
Allan je razljučeno planil pokoncu. Pravico do laži ima vsak obupanec. Toda on sam ni imel nobenega sočutja s tem možem, ni ničesar občutil zanj, ničesar, ničesar drugega ko resno sovraštvo. Hotel je ž njim na kratko obračunati in potem proč ž njim! Ustnice so mu od razburjenosti bledele kot sneg, ko je dejal: »Pri Budimpeštanski banki ste založili poldrugi milijon na ime Wolfsohn, v Petersburgu en milijon in mimogrede v Londonu in belgijskih bankah dva do tri milijone. Sklepali ste kupčije na svoj račun ter si slednjič zlomili tilnik. Dam Vam časa do jutri zvečer do šeslih. Nili minulo prej nili minulo pozneje ,V,as ne dam prijeli.«
«DalJe.)