Poftntna platana v cena. pvh r- Liuhliani. torek 23. iuliia 1940 Lato Slav. 166 Predsednik romunske vlade in zunanji minister povabljena v Nemčijo Romunija ždi od Ncmčifc varstva proti Sovjetom in proti Madžarski Napovedi o začetku preurefdnja na evropskem jugovzhodu Berlin, 23. julija, o. »United Press« poroča: Nemški zunanji minister Ribbentrop je povabil predsednika romunske vlade Gigurtua in zunanjega ministra Manulesca na uradni obisk v Nemčijo. Posvet med nemškim zunanjim ministrom in romunskima državnikoma bo najbrž v Salzburgu, kamor bosta Gigurtu in Manulescu odpotovala v petek. Pri tej priliki bodo razpravljali o vseli vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo v zvezi z Romunijo. Bukarešta, 23. jul. AA. Rador: Nemški zunanji minister je povabil predsednika vlade Jona Gi-gurta in zunanjega ministra Mihaila Manulesca, naj bosta v petek 26. t. m. gosta nemške vlade v Salzburgu. Berlin, 23. julija, m. Berlinski uradni krogi Poudarjajo, da bosta predsednik romunske vlade Gigurtu in zunanji minister Manulescu konec tega tedna prispela v Nemčijo. Pred tem obiskom romunskih državnikov je v Berlinu živahno delovala romunska diplomacija, ki je želela glede odprtih vprašanj med Romunijo in Madžarsko dobiti podporo nemških uradnih krogov za obrambo ozemeljskih nedotakljivosti Romunije. Zadnje dni je romunsko časopisje objavilo celo vrsto naročenih člankov, v katerih so posamezni pisci prosili Nemčijo, naj ne dovoli nadaljne okrnitve romunskega državnega ozemlja v korist Madžarske. Romunsko časopisje je tudi poudarjalo, da so v Berlinu vedno z velikim nezadovoljstvom spremljali stališče madžarskih vodilnih krogov do manjšinskih vprašanj. Obisk romunskih državnikov Gignrtua in Manulesca, je izredno važen z ozirom na dejstvo, da je to prvi uradni obisk romunskih odgovornih mož pri zastopnikih Nemčije po obisku romunskega zunanjega ministra Galenca v Berlinu leta 1939. Pri zadnjem obisku ministra Gpfpnca v Berlinu so romunskemu državniku sporočili, da Nemčija z dvomi spremlja prizadevanja Bukarešte za zvezo med Romunijo in zahodnimi demokratičnimi državami. Tedaj je nemški zunanji minister von Ribbentrop sporočil Gafencu, da bi Berlin raje imel nevtralno stališče Romunije, kakor pa njeno prošnjo za dvomljivo angleško varstvo pred morebitno nevarnostjo. Dogodki zadnjih mesecev so poka-z&li, da je med tem Nemčija izvedla razmejitev koristnostnih področji s Sovjetsko Zvezo. Po koraku Sovjetov proti Besarabiji in severni Bukovini, so iz Berlina opozorili Madžarsko, da Nemčija ne želi nobenih nadaljnih za-pletljajev na evropskem jugovzhodu, zapletlja-jev, ki bi mogli spremeniti sedanje stanje v tem delu Evrope. Vlada Gigurtua je zasnovala svojo zunanjo politiko na tem, da računa, da bo pri urejanju odnošajev z Madžarsko pridobila naklonjenost Nemčije za obrambo svojih koristi pred madžarskimi zahtevami. V Berlinu so pred nekaj dnevi izjavili, da je vprašanje o ureditvi ev- ropskega jugovzhoda manj važno in da ga bodo upoštevali šele po končani vojni z Veliko Bri-* tanijo. Obisk romunskih državnikov pa kaže, da je vprašanje evropskega jugovzhoda brez ozira na položaj na zahodu, že zdaj začelo reševati. Nemčija želi v zvezi s tem rešiti vprašanje madžarsko - romunskih odnošajev. Gigurtu in Manulescu bosta v Berlinu imela dovolj priložnosti, nemškim vodilnim politikom obrazložiti stališče romunske vlade glede raznih ozemeljskih in drugih vprašanj v zvezi z madžarskimi zahtevami. Po tem sestanku bo vsekakor prišlo do končne ureditve odnošajev med Romunijo in Madžarsko. Politični krogi v Berlinu poudarjajo, da se v zvezi j obiskom romunskih državnikov v Berlinu po- stavlja na dnevni red vprašanje o ureditvi odnošajev na vsem evropskem jugovzhodu. Bukarešta, 23. julija, o. »Associated Press« poroča, da je do sklepa o obisku romunskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Nemčiji prišlo zaradi novega pritiska, ki ga Sovjetska Rusija izvaja proti Romuniji in zahteva, da mora sedanja desničarska romunska vlada odstopiti ter narediti prostora »ljudski« vladi, ki bi bila sestavljena iz ljudi, določenih po Sovjetih. Ni dvoma, da bi v tem primeru tudi v Romuniji šel razvoj podobno, kakor je šel v baltiških državah: lepega dne bi taka vlada iz-avila, da se Romunija pridružuje Sovjetski usiji. Vesti 23. julija ia R Priprave za končno razmejitev med Nemčijo in Francijo Berlin, 23. julija, m. Medtem ko položaj glede nadaljnjega zadržanja Anglije, kakor tudi začetek nemškega napada na Veliko Britanijo, vsa svetovna javnost spremlja z napetostjo, v Nemčiji v popolni tišini pripravljajo gradivo za končno razmejitev med Nemčijo in Francijo. Čeprav je malo verjetno, da bi prišlo do razmejitve Nemčije in Francije že prej, predno bi bila končana vojna z Britanijo, so v Nemčiji že zdaj začeli pripravljati vse potrebno za rešitev tega vprašanja. Zaradi izdelave načrta za novo razmejitev Nemčije in Francije je imenovana posebna komisija, ki jo vodi bivši nemški pooblaščenec za Avstrijo Biirckel, razen njega pa tudi znami nemški strokovnjak za mednarodno pravo, prof. dr. Grimm. Govor ameriškega zunanjega mlnfctra na vseamerllki konferenci v Havani Združene države zahtevajo skupne obrambne ukrepe za varstvo Amerike Havana, 23. julija, o. Ameriški zunanji mini- | ster Hull je na prvi seji vseameriške konference j imel dolg govor, v katerem je dejal, da Združene države soglašajo z načrtom, naj bi ameriške republike prevzele skupno varstvo nad evropskimi posestvi na zahodni polovici sveta, ker ne morejo dopustiti, da bi se s tem ozemljem morebiti plačevali računi iz sedanje evropske vojske, ali pa celo, da bi se to ozemlje spremenilo v bojišče. Ker grozi vojna nevarnost tudi Ameriki, morajo vse ameriške države sprejeti takoj skupne varnostne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti in nedotakljivosti ameriških držav. Ti ukrepi ne bodo imeli napadalnega značaja. Razen tega morajo na tej konferenci ameriške države sprejeti ukrepe za olajšanje gospodarskega položaja v Ameriki. Italijanska, nemška in angleška vojna poročila Nekje v Italiji, 22. julija. Poročilo vrhovnega poveljstva italijanske vojske pravi: Po točnih obvestilih, je ugotovljeno, da so bile v Angleški zunanji minister zavrača Hitlerjevo mirovno ponudbo Razlike med Angijo in Nemčijo v zamislih o novem redu v Evropi zakon za usodo ljudi in narodov, bodisi, da ti marajo za to ali ne — ker so ljudje po sodbi narodnega socializma, bitja, ustvarjena za pokorščino. Dolžnost Angležev, ki so krščanski narod, je, da se bore proti Nemčiji z vsemi, ki ljubijo resnico, pravičnost in svobodo. Svobodni ljudje in ne sužnji, svobodni narodi in ne podložniki, družina narodov, ki prosto sodeluje za blagor vseh, to so stebri novega reda, ki ga hoče uvesti Anglija. Nemčija lahko zasadi svoje zastave povsod, toda če ne poruši temeljev Anglije, bo njeno cesarstvo stalo na pesku. Nemški napad se bo ob angleški trdnjavi razbil. V tej križarski vojni za krščanstvo, prosi Anglija Boga, naj »■* pomaga in blagoslovi njeno stvar. London, 23. julija, o. Angleški zunanji minister je imel snoči v radiu govor, v katerem je odgovarjal kanclerju Hitlerju in njegovim mirovnim ponudbam. V govoru je med drugim dejal: Hitler pravi, da ne misli uničiti angleškega svetovnega cesarstva. Toda v njegovem govoru ni nobene omembe o tem, da mora mir temeljiti na pravičnosti in da imajo tudi drugi narodi v Evropi pravico do svobodnega življenja po samoodločitvi, ki jo je Hitler tolikokrat omenjal v korist Nemčije. Njegov govor je imel namen z grožnjami vzbuditi strah v Angliji. Nova Evropa po nemški zamisli bi bila v tem, da bi Nemčija vladala nad vsemi narodi, katerim je vzela svobodo. Naša zamisel, kakor sta jo povedala Roosevelt in Smuts, je svobodna družina svobodnih držav. Zaradi te bistvene razlike nas grožnje ne ganejo. Ker je Hitler jasno povedal, da pripravlja •»a Anglijo napad z vso svojo silo, je tudi vsa Anglija prežeta z duhom nepremagljive odločati za boj proti sili* Če Hitler zmaga, bo ko-»ec vsega kar nam dela življenja vredno ziv-Jen je, Te vrednote so vredne sleherne zitve. hli vojne nikdar nismo hoteli. Nihče » An-ne želi da bi trajala samo en dan dalie jc treba Toda ne bomo prej odnehali, °kler ne bo popolnoma zagotovljena^svoboda (>am jn drugim narodom. Živeti hoccin .resfan0 Je lastno življenje, da nam ^0*?. .! k g|an treba gledati, če kje ne pnslu®^^n j„i,n nemške tajne policije. Želimo sluziti Bogu » kakor mi hočemo. Svoji verski svobodi, K1 l..' melji na svobodi vesti, se ne bomo odpovedan. Zakaj, vesti ne moreš izročiti komur koli. samo v Nemčiji lahko narod vest izroča Hitlerju, s čimer se je spremenil v stroj, ki izpolnjuje zapovedi brez presoje, ali so dobre, ali so slabe. Nemški kancler je v začetku razlagal, da mu gre samo za blagor Nemčije, da pa nima nobenih zahtev do svojih sosed. Danes pa si že lasti vlogo vrhovnega varuha nad vso Evropo. Nova Evropa, kakor si jo zamišlja Nemčija, bi bila v tem, da bi na severu vladal Hitler, na iucu pa Mussolini. Nemška moč naj postane Pogajanja o Neme h v Sovjetski Besarabiji in Bukovini London, 23. jul. o. Reuter poroča iz Moskve: V Moskvo je odpotovalo posebno nemško odposlanstvo, ki se bo s sovjetskimi oblastmi pogajalo o usodi blizu 100.000 Nemcev, ki so po zasedbi Besarabije in Bukovine prišli pod sovjetsko oblast. ii Nemci so povečini kmetje. Ni znano, ali bo ta nemška manjšina preseljena v domovino, kakor je bilo to z Nemci na Estonskem, Letonskem in Litvi. Objava novih listin o angleških in francosk-h vojnih načrtih Berlin, 23. jul. o. Italijanski radio poroča: Nemško zunanje ministrstvo je objavilo nadaljnjih šest važnih listin, ki so jih Nemci našli v vlaku francoskega vrhovnega poveljstva. Listine vsebujejo naslednja odkritja o angleških in francoskih načrtih: 1. Dokaze o pripravah za uničenje petroleiske industrije ter črpalnih naprav v Romuniji. bojih od 9. do 13. julija na morju britanska ladja-nosilka letal »Are Royalt, dve bojni ladji vrste »Warspite« ter križarki »Gloucester« in »Arethusa« resno poškodovane. Ugotovljeno je, da je bilo mnogo človeških žrtev. Italijanska lovska letala so sestrelila en britanski bombnik. En britanski častnik se je spustil s padalom v morje in je bil ujet. V vzhodni Afriki so italijanska letala bombardirala zbrane angleške čete pri Duni in At Saierju. Tu je bilo zbito na tla eno sovražno letalo. Vsa italijanska letala so se vrnila. Sovražnik je poskušal bombardirati Asmaro, toda brez uspeha. Berlin, 23. julija. »DNBt: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala so izvedla uspešne napade na pristanišča, industrijske naprave in letališča v Angliji. Opaziti je bilo več eksplozij. V Kanalu se je nemškim letalcem f'osrečilo potopiti nekaj trgovskih ladij in pa adij-cistern, skupaj za 40.000 ton . London, 23. julija. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da so močni oddelki angleških bombnikov nadaljevali z napadi na nemške vojaške naprave na Holandskem, na skladišča v Gelsenkir-chenu in Rotterdamu, kakor na rezevoarje tekočega goriva, ladjedelnice v Bremenu, na tovarne letal v Rotenburgu, Kasselu in Gotingenu ter na več tovornih postaj. Izvedeni so bili napadi na ladje v We»erskem prekopu ter na letališča v Franciji, Belgiji in Nemčiji. Eno naše letalo se ni vrnilo. Letala obalske obrambe so ob danski obali bombardirala sovražno ladjo, ki je imela 14.000 ton. Letala istega poveljništva so izvršila napad in zažgala rezervoarje petroleja v Gantu. Ob tej priliki so izginila tri letala. V včerajšnjih zračnih bojih nad našo obalo so bila zbita štiri sovražna letala, mi pa smo izgubili dve lovski letali. 2. Načrte o pripravah za eaprtje Donave in onemogočitev plovbe po njej. 3. Zahteve francoskega vrhovnega poveljstva, naj angleška in francoska vojska zasedeta Belgijo, od koder bi bal organiziran napad na Nemčijo. 4. Načrte za zavezniško akcijo proti Solunu s pomočjo Weygandove armade. 5. Navodila za maskiranje angleške pomorske akcije v Egejskem morju. 6. Protest predsednika francoske vlade Rey-nauda pri predsedniku angleške vlade, ker so se angleške bojne ladje umaknile iz postojank, iz katerih naj bi podpirale akcijo Weygandove vojske proti Solunu. Francoska vlada bo sprejela le dni zakon, po katerem bo odslej prepovedana delitev kmečkih posestev zaradi dedšcine. Prepoved bo veljala za vsa kmečka rosestva do 400.0000 frankov vrednosti. Sovjetski poslanik v Belgradu, Plotnikov je včeraj položil na Oplencu venec na grob pokojnega kralja Aleksandra, na katerega so jugoslovanski komunisti leta 1921 naredili atentat. Na vencu je napis: »Minister Sovjetske Rusije — kralju Aleksandru.« Nemški zunanji minister Ribbentrop se je po poslaniku v Belgradu, Heerenu zanimal za zdravje našega obolelega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča, ki se mu je za to pozornost lepo zahvalil. Predsednik Roosevelet je imel včeraj več posvetov z ameriškim poslanikom v Franciji, Bul-littom, Bullitt je po teh posvetih izjavil, da vlada med novo Francijo in Ameriko staro razmerje ter da ni razloga, zakaj bi se on ne vrnil več kot poslanik v Francijo. Angleški izvoz je letos v juniju padel za 25% v primeri z junijem lanskega leta, pravi uradno poročilo agencije Reuter. Vendar pa industrija, ki dela za izvoz, lahko dobi surovin kolikor jih potrebuje. Vrhovni sovjetski svet bo te dni sklican na sejo, da odobri 6 primerno komedijo »prostovoljni« vstop treh baltiških držav v Sovjetsko zvezo. To vstopanje je organiziral v baltiških državah podpredsednik sovjetske vlade Višinski, ki stoluje že mesec dni v prestolnici Litve. Višinski je znan iz slovitih generalskih in drugih procesov, pri katerih je kot državni pravdnik vodil čiščenje. Republikanski kandidat za predsednika Združenih držav Wilkie, je izjavil, da bo 17. avgusta imel prvi govor, s katerim bo začel volivni bo' proti Rooseveltu. Sklepom, ki naj jih sprejme vseameriška konferenca v Havani, se bo najbrž upirala Argentina, ki pravi, da noče sodelovati pri ničemer, kar bi utegnilo poslabšati njene trgovski zveze z Nemčijo in Italijo. Argentinski zastopnik Mello je sicer na seji izjavil, da je Argentina popolnoma solidarna z drugimi ameriškimi državami in da veže svojo bodočnost na njihovo usodo, da pa jih svari, naj ne sprejemajo sklepov za daljšo dobo, ker bi taki skiepi utegnili biti prenagljeni. Tako poroča agencija United Press. Novi japonski vojni minister Tojo je izjavil, da je danes položaj Japonske zelo resen. Zaradi {ega morata biti fronta in domovina enako mobilizirani in izvedeni morajo biti takoj uspešni koraki, da se vojna na Kitajskem čimprej konča. Angleška vojna mornarica je z minami zaprla vse morje okoli Irske, zlasti pa Vstop v Bristolski preliv med Irsko in Anglijo, kjer so najvažnejše angleške trgovske luke. Posebna boljševiška odposlanstva iz Letonske, Litve in Estonske so danes odpotovala v Moskvo prosit, naj Sovjetska Rusija sprejme priključitev teh držav. Bivši dolgoletni predsednik francoske vlade, fra-masonski voditelj Chautemps, je odpotoval v Ameriko, poročajo radijske postaje ameriške družbe Columbia. Nemški vojaški poveljnik Pariza je včeraj z vsemi častmi sprejel bivšega vrhovnega poveljnika bolgarske vojske v svetovni vojni generala Zekova. Generalni guverner belgijskega Konga je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da bo Kongo ostal na strani Anglije do končne zmage in ji dal na razpolago svojo vojsko, svoje surovine in vso delovno moč. Glede priključitve baltiških držav k Sovjetski Zvezi, izjavljajo v Nemčiji uradno, da se to vprašanje tiče samo teh držav in Rusije in da nemške koristi s tem niso prizadete. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da je bil potopljen rušilec »Dragon«. To je 27. rušilec, ki ga je Anglija izgubila v sedanji vojni, podmornic pa je bilo potopljenih 11. Ameriška vojna mornarica je nenadno zapustila oporišče na Havajskih otokih in odplula v neznano smer. Italijanski zunanji minister groi Ciano je poslal nemškemu zunajemu ministru brzojavko, v kateri se zahvaljuje za gostoljubje, ki ga je b i deležen pri zadnjem obisku v Nemčiji ter zadovoljstvo, da se je lahko udeležil seje nemškega državnega zbora, ko je govoril kancler Hitler. Dva madžarska narodnosocialist&na poslanca bo- 6ita izgubila poslanstvo, ker sta dala vladi predlog o ureditvi položaja raznih narodnih manjšin. Vlada meni, da ta predlog hudo škoduje madžarskim koristim. Govor angleškega zunanjega ministra je razpršil vise dvome o tem, ali bo Anglija sprejela Hitlerjevo mirovno ponudbo, ter pokazal, da se Angleži mislijo vojskovati do konca, sodi danes ameriški tisk, kakor poroča agencija Reuter. Neko britansko lovsko letalo je s strojnicami začelo obstreljevati blizu Malte posadko italijanskega letala, ki se je moralo spustiti. Italijani so potem sestrelili Angleža, od katerega se je rešil samo en član posadke. Tega so Italijani ujeli in nato vprašali svoje vrhovno poveljstvo, kaj z njim. Odgovorjeno jim je bilo, da naj ravnajo z njim tako, kakor da bi bil to sam angleški kralj — piše posebni dopisnik agencije Stefani. Podkarpatska Rušita -madžarsko vojvodstvo Budimpešta, 23. jul. m. Europa Press poroča: Predsednik madžarske vlade grof Teleky bo na današnji seji madžarske poslanske zbornice predložil zakonski osnutek o ustanovitvi avtonomnega vojvodstva Podkarpatske Rusije. Besedilo tega predloga bo znano šele, ko bo o njem povedal svoje mnetjie tudi parlament. Poudarjajo, da je izraz »vojvodstvo« v zvezi z madžarsko preteklostjo in da to vojvodstvo ne bo imelo kakega državno-pravnega značaja. Avtonomna Podkarpatska Rusija bo živela tudi v bodoče v okviru splošnih madžarskih državnih zakonov. Imela pa bo sama svoje krajevne postave v okviru delne avtonomije. Mariborski otroci so se v »evakuaciji" dobro počutili Maribor, 22. julija. Vojna ja tudi nam nevtralcem prinesla marsikaj, česar poprej nismo poznali. Tako smo včasih pošiljali iz Maribora otroke v otroške počitniške kolonije, kjer so se na zraku in soncu ter pri dobri hrani okrepčali, letos pa smo jih poslali v »evakuacijo«. Te dni so se vse tri skupine otrok — 200 po številu — vrnile zopet nazaj iz evakuacije v Maribor k staršem. Pri povratku smo videli, da se je mariborskim malim evakuirancem dobro godilo. Vsi so prišli nazaj zdravi, rdečih, debelih lic, vsi so pridobili na teži in vsem se je tako dobro godilo, da jim je bilo žal, ker je mesec letovanja na kmetih tako kmalu minil. Po nalogu banske uprave so morala letos naša mesta izvršiti poskusno evakuacijo mladine, da se pridobijo izkušnje za primer, da bi se morala takšna izpraznitev v resnici izvršiti. Prva je izmed slovenskih mest izvedla to evakuacijo mariborska občina. Za mariborske otroke so bili določeni kraji v šmarskem okraju, in sicer za dečke Šmarje pri Jelšah in Sv. Peter na Medvedovem selu, za deklice pa je bilo bolj imenitno preskrbljeno — preživele so ves mesec v našem najlepšem zdravilišču in kopališču — v Rogaški Slatini. Letovalo je v vseh treh kolonijah sto dečkov in sto deklic, vse samo otroci revnih staršev, ki drugače sploh ne bi prišli na deželo čez počitnice. Stroške je kakor druga leta tudi letos nosila mestna občina mariborska, ki je imela v te namene v svojem proračunu določenih 60.000 din. Mestni otroci so na deželi spoznali življenje kmečkih ljudi, kar je vsekakor velikega vzgojnega pomena. Povsod so se otroci in učitelji, ki so kolonije vodili in otroke nadzorovali, zelo dobro počutili ter so jim ljudje v vseh krajih Sli zelo na roko. Vodstvo kolonij je pridobilo dragocena izkustva, ki bi znala v primeru potrebe — česar si nihče ne želi — dobro služiti. Banovina je zahtevala od občine, da vse tri evakuacijske kolonije še nadalje en mesec obdrži. Občina pa nima v svojem proračunu dovolj sredstev ter je pripravljena obdržati kolonije samo pod pogojem, če ji banovina povrne stroške — to je 60.000 din. Čim bo prišel pozitiven odgovor od banovine, bo sestavljena nova skupina 200 revnih otrok, ki bodo šli za en mesec na letovišče v šmarski okraj. Ljubljana od včeraj do danes Včeraj je kmalu popoldne že močno kazalo, da bomo dobili nevihto. Proti večeru, ko je postalo jasno, da za ta dan dežja ne bo, da pa utegne nastati danes mokro vreme, je vsak pričakoval, da se bomo davi prebudili v pustem, sivem, vlažnem jutru. In res je zgodaj sprva kazalo, da bomo kmalu dobili dež. Nebo je bilo oblačno, zdaj zdaj naj bi začelo iti. Zgodilo pa »e ni nič podobnega. Ni trajalo dolgo, ko je veter razkadil oblake, sonce je posijalo a» dan je postali lep, prijeten. Verjetno, da ve« dan ne bo dežja. „Ali je kaj novega!" Takole se dane« sprašujejo znanci in prijatelji, kadarkoli se srečajo in ob kateremkoli času, zlasti pa ob urah, ko se je nadejati kakšnih novic. »Ali je kaj novega?* je sicer vprašanje, ki je staro kakor zemlja, vendar pa ga menda v zadnjih stoletjih prav za prav že nihče ni več jemal hudo zares. Kar takole iz navade smo ga izgovarjali tudi zadnje čase, prav do nedavnega. Letos pa »o se stvari spremenile, vprašanje je dobilo svoj točno opredeljeni značaj in vsebino. Prej smo si pod »novim« predstavljali neikaj neopredeljenega, karkoli že. Zdaj pa natančno vemo, kam to vprašanje meri, kakor hitro je izgovorjeno. Danes si predstavljata tisti, ki ga izgovori, in tisti, ki je ž njim ogovorjen, čisto določno, za kaj gre. To je vprašanje po novih vesteh o politični situaciji in po novih dogodkih na bojiščih v zraku, na kopnem in na morju. Ljudje prežijo na novice — prav zares, da so se že razvadili, zakaj zlepa jih že ne utegne več kakšna 6tvar, ki bi jih bila prejšnje čase spravila popolnoma s tira, oi'ti vsaj Koliko toliko razburiti. Če čez noč ne izgine spet kakšna država, se sploh ne splača pogovarjati — se jim dandanašnji že zdi. Novica mora biti že senzacionalna, da je omembe vredna — in tako se šele lahko sprejme kot nekaj zares novega. oriKi. Čemu fe pa spet to potrebno! Zdajle poleti se na cestah nabira prah, od asfalta žehti vročina in mestna občina, ki misli na vse, tudi tega dejstva ni prezrla. V želji, da bi svojim občanom tudi v poletnih mesecih poskrbela za čim prijetnejše bivanje med mestnimi zidovi, ukazuje, da njeni uslužbenci ob vročih dneh škrope mestne ulice. In ti uslužbenci izvečine tudi opravljajo ta svoj posel vestno in lepo, tako da ljudi, ki hodijo po ulicah, prav nič ne nadlegujejo. Če gre kdo mimo njih tačas, ko škrope, lepo skrčijo curek, da ga n« bi omočili in spravili v nejevoljo. Velika večina uslužbencev je obzirnih in pametnih, tu pa tam pa se dobi tudi kakšen »Jur s pušo«, ki nalašč nagaja. Če gredo ljudje mimo, prav nič ne skrajša curka, ampak ga nasprotno še zveča, tako da so pasanti popolnoma mokri. Ljudje se nad nekaterimi v resnici povsem upravičeno pritožujejo. Če tč le vrstice ne bodo zalegle, bomo ob prihodnji priliki tak slučaj čisto natančno popisali: koliko je bila številka voza, kje se je incident dogodil im ob kateri uri. Nemara da bo potem že zaleglo. Čisto prav bo, če bodo takim nesJancem tisti, ki jih imajo »čez«, nekoliko »navili uro«. iZa take bedaste dovtipe v službi ni mesta. Če je že kdo »užigo-vec«, potem naj ga uživa takrat, kadar ni v službi. Neka| novih nesreč in poškodb V ljubljansko bolnišnico so spet pripeljali nekaj novih ponesrečencev, ki so postali žrtve nesrečnih slučajev. Pozna se, da smo v poletju, ko so ceste lepe in ko se je prijetno voziti okrog s kolesom, kajti dan za dnem prihajajo v bolnišnico novi gostje, ki so pri vožnji s kolesom doživeli nesrečo. Tudi včeraj jih je prispelo precej, vendar pa ne bomo za vse navajali imen. V naslednjem naštejemo nekaj včerajšnjih ponesrečencev: Krojaški pomočnik Albin Zalaznik s Homca pri Kamniku se je peljal s kolesom, pa je izgubil ravnotežje, padel ter 6e precej hudo poreaal po rokah na nekih črepinjah in steklenih drobcih. S samokresom je imel opravka posestnik Jože Gregorič iz Vidma-Dobrepolj. Orožje pa se mu je nenadoma sprožilo in strel mu je šinil v levo roko. Sporekla sita se sin posestnika od Sv .Vida nad Cerknico, Franc Korošec ter neki Lojze Zalar. Zalar je bil tako hud, da je Korošca mahnil 6 kodom po glavi. Tudi Ivanka Velkavrh, postrežrvica iz Ljubljane, je v prepiru doživela nesrečo. Skregala se je z neiko Marijo Zupančič, katera jo je močno udarila po glavi. Mizar v umobolnišnici Franc Hribar je doživel nesrečo. Nekdo ga ja napadel ter ga otolkel po glavi in po hrbtu. Ene reči pa letos skora) ni videti na ulicah Prejšnja leta ob tem času, ko je postalo vroče in ko so si ljudje jemali dopuste, smo dan za dnem gledali na ljubljanskih ulicah značilen pojav. Pred vsemi malo bolj znanimi gostinskimi in stanovanjskimi obrati so se ustavljali zaprašeni avtomobili z znamkami vseh mogočih držav. Na naših ulicah si lahko slišal ob tem času toliko različnih jezikov, kolikor bi jih bil, če bi bil prisoten pri zidanju babilonskega stolpa. Po senčnih vrtovih je bil pravi živžav, ko so si lačni in žejni turisti privezavali omagujoče duše. Dan za dnem so švigali skozi mesto ti avtomobili, ki so vozili oddiha željne tujce zlasti k Jadranskemu morju. Ljubljanski gogtinski podjetniki so jih bili prav veseli, saj se je v poletni sezoni dalo prav lepo zaslužiti, kajti tujci so s seboj vselej prinašali pravo svetopisemsko lakoto ter so znali pospraviti z mize naravnost čudovite količine dobrot. Seveda so potem tudi pustili čedne denarce. Letos vsega tega ni. V mestu je avtomobil s tujo znamko postal prava redkost. Po letoviščih pa, čudno, skoraj nič ne tožijo nad kakšnim manjšim obiskom. Stvar je tudi povsem razumljiva: v ta letovišča zdaj zahajajo naši domači petični ljudje, ki so prejšnja leta preživljali svoje dopuste v tujini, ker se jim doma za njihovo imenitnost ni zdelo prav nikjer zadosti dobro. Letos pa se jim zdi kar v redu, lastnikom penzionov pa tudi. V f,Salonu Kos" razstavljajo Gaspari, Vavpotič in Smerdu V prehodu »Nebotičnika«, kjer se gnetejo sicer samo naši najmlajši ob deževnih dneh, je v zadnjem času postalo življenje živahnejše. Zasluga gre brez dvoma lastniku »Salona Kos«, g. A. Kosu, ki je pridobil naše likovne umetnike za stalne razstave v svojem salonu. Trenutno razstavljajo v salonu slikarja Maksim Gaspari in Ivan Vavpotič ter kipar France Smerdu. Gaspari, čigar originalnost je naši publiki dobro znana, razstavlja tokrat nekaj prav posrečenih stvari (Belokranjec, Sv. Elija nad Cerknico, Vesela svatba, Snubača, Ljubimkanje), vse sami pristni slovenski motivi. Pristni slovenski sta tudi obe Madoni z Jezusom {manjši in večji format). Tudi mojster Ivan Vavpotič razstavlja tokrat v zelo nežnih barvah izdelano Madono. Oba mojstra sta s tem dokazala, da naša publika neupravičeno trdi, da naši umetniki ne nudijo — ne izdelujejo podob Matere božje. Vavpotič je poleg tega izvesil še Medno in več rož, od katerih so najbolj vabljive Gladiole in Tulipani. Gaspariju in Vavpotiču se je s svojo plastiko 1000 din je ponujal za smrt svojega tasta Maribor, 23. julija Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je danes razprava proti 40 letnemu viničarju Janezu Zorku iz Čagone. Mož je prišel na zatožno klop zaradi težke obdolžitve, da je nagovarjal neke ljudi k umoru. Obtožnica mu očita, da je hotel spraviti svojega tasta Matija Šamprla na drugi svet. Spomladi I. 1935 je v Čagoni nagovarjal pokojnega Franca Kovačiča, da mu tasta usmrti. Dne 6. aprila 1959 je v Cerkvenjaku nagovarjal Karla Brunčiča, da ustreli starega šamprla, jeseni istega leta pa je spet prišel s podobnimi ponudbami k Vinku Pilingerju v Čagoni. Vsem je ponujal 1000 din za izvršitev zločina. Brunčiču je dejal, da mu preskrbi samokres in municijo. Kakor že neštetokrat, so tudi v tem primeru v ozadju spori zaradi prevžitka. Matija Šamprl je leta 1938 izročil svojemu zetu Janezu Zorku posestvo za 80.000 din in prevžitek. Komaj pa se je zet vgnezdil na posestvu, so nastali med njim in tastom spori. Zorko je s tastom zelo surovo ravnal ter mu ni hotel dajati prevžitka, zaradi česar je prišlo do tožb. Končno je prišlo tako dalečt da je stari šamprl iztožil svoj izgovorjeni delež na posestvu, zaradi česar je prišlo posestvo na boben. Izdra-žil ga je Šamprl, ki je nato hotel nagnati zeta od niše. Ta pa se ni dal, temveč je tasta večkrat pretepel ter je bil zaradi tega že 4 krat obsojen pri okrajnem sodišču v Št. Lenartu na zaporno kazen. Končno je začel Zorko o tem razmišljati, da bi se tasta z zločinom iznebil. Ker sam ni imel korajže, je nagovarjal zgoraj omenjene sosede, da bi dejanje izvršili. Ponujal jim je za umor 1000 din ali pa kravo. Seveda mu niso šli na lim, pač pa so njegova prizadevanja prišla na dan in tako se je Zorko znašel danes pred sodniki mariborskega velikega senata. Mož sedaj vse odločno zanika. Razprava ob času poročila še traja. Cel jske neme Blagoslovitev prapora mladcev v Celju. Mlad-čevsko gibanje v celjskem okrožju je po zaslugi agilnih delavcev zadnja leta zelo napredovalo in rodilo lepe uspehe. To so pokazali notranji mladinski nastopi, mladinske tekme in druge mladinske prireditve. V nedeljo je bila v mladinskem salezijanskem domu v Gaberjih izredna slovesnost. ZFO — celjsko mladčevsko okrožje — je dobilo nov prapor, dar od neumornega predsednika celjskega okrožja g. Vančija Vrabla. Prapor je naredila gdč. Pavla Sluga. Ob dveh popoldne so se mladci udeležili slovesnih večernic, nakar je g. Jože Vošnjak iz Petrovč po lepih besedah o pomenu zastave izročil in blagoslovil mladcem krasen prapor. Pri tekmah posameznih odsekov so dobili parpor kot prehodno darilo najboljši mladci iz Petrovč. Sled za vlomilci v Rogaški Sltaini. O veliki tatvini v hotelu Aleksandrov dom v Rogaški Slatini, kjer je bilo ukradeno bivšemu ministru Petru Pešiču in njegovi soprogi mnogo zlatnine in denarja v skupni vrednosti 30.000 din, smo že pred dnevi poročali. Po opisu ministrove gospe je bil vlomilec visoke in sloke postave, star okrog BO let, oblečen v sivo obleko. Oblast je mnenja, da sta bila na delu dva vlomilca, izmed katerih Je eden najbrž stražil pod oknom, drugi pa vdrl v sobo. Sumijo nekega F. Kr. in njegovega pajdaša Fr. Ka. Prvega so videli v sobi, vendar se mu je posrečilo še pravočasno pobegniti. Orožniki domnevajo, da sta vlomilca pobegnila proti Hrvatski, drugi pa mislijo, da se skrivata v okolici Ljubljane. Upamo, da bosta storilca kmalu v rokah pravice. pridružil kipar France Smerdu. Devet del razstavlja, dvoje del (Glava deklice in Deklica z rožami) je izdelanih v marmorju, nekaj pa v tera-hoti (Akt, Rimljanka itd.), eno v lesu in »Toaleta« v vosku. Smerdu mnogo obeta — kolikor nam je znano, ima za seboj zagrebško akademijo — saj je v podajanju nežen, kaže mnogo resnosti in ne išče nikakih efektov. Zanimivo bi bilo videti kaka večja dela iz rok imenovanega. H koncu naj pripomnimo še to, da bodo vsa dela razstavljena do konca tega meseca. Priporočamo cenjen, občinstvu ogled razstavljenih del v »Salonu Kos« najtopleje, saj take prilike se nudijo malokdaj. * Seznam davčnih osnov ljubljanskih davčnih zavezancev, o katerih bo razpravljal davčni odbor, je razgrnjen na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. Ker bo seznam razgrnjen samo do vključenega 28. julija, opozarjamo vse davčne zavezance, da si ga o pravem času ogledajo. Sedaj so razgrnjeni seznami davčnih osnov za zdravnike, zobozdravnike in dentiste, za notarje in odvetnike, za inženirje, arhitekte in geometre ter za brivce in za čevljarje, za druge davčne zavezance pa mestno poglavarstvo še ni dobilo seznamov davčnih osnov. Divjačina dela škodo v celjski okolici Celje, 22. julija 1SM0. Prav ganljivo so te dni pisali listi o dveh srnicah: prva se je zatekla kar v mariborske ulice, drugo pa so našli oglodano, najbrž od psov volčjakov. Komu bi se živalici ne smilili, saj sta se smilili celo lovcem, ki se čutijo oškodovane in zato od časa do časa napišejo kako ganljivo zgodbico, da bi zabrisali resnične in upravičene pritožbe zemljiških posestnikov. V okolici Celja se je že zaredila taka čreda srn, da je obdelovanje zunaj vrtov še sploh brez pomena; srnice, ki so sicer res ljubke in srčkane živalice, so v družbi z zajci pozimi uničile na stotine sadnih dreves, v zgodnji spomladi odščipnile na najboljših trtah prve poganjke in sedaj delajo škodo na njivah. Sedaj, ko je toča celjsko okolico tako grozno upostošila in grozi poleg draginje še lakota, je še bolj občutiti škodo, ki jo povzroča divjačina ob gozdnih obronkih pa vse do sredine polj. Kmetje se pritožujejo in obupujejo, pa ni pomoči; le rahlo upanje še obstoja, da se bo našla pravica tudi za tiste, ki zemljo obdelujejo, ne pa samo za tiste, ki hodijo po njej na lov le sebi v zabavo. Drobne fzpod Konjiške gore Požar. Pred kratkim je izbruhnil požar v viničarskem poslopju posestnika Vivoda v Ga-brovniku, kjer je stanoval delavec Franc G poseli. Vnele so se v dimniku saje. Na mah je bila v objemu plamenov vsa hiša, ki je bila lesem in e slamo krita. Takoj se je na kraju nesreče »»bralo precej ljudi, katerim pa je bilo zaradi pomamjka-nja vode gašenje onemogočeno. Grosku je »gorelo vse pohištvo, razen postelje, obleka in neMaj živeža. Mož trpi veliko škodo. Vivod pa ima škodo delno krito z zavarovalnino. Pomagajte po toči prizadetim! V 162. števci našega lista smo poročali o hudi toči, ki je preteklo sredo oklestila mnogo naših vasi. Ker so pridelki uničeni, jih bodo kmetje podorali in zemljo posejali z ajdo, repo, ovsom in drugimi semeni, da se bodo vsaj na ta način zavarovali pred stisko, ki jim je sicer neizogibna, ako ne bo oblast priskočila na pomoč. Vsakemu kmetu je treba vsaj delno z denarjem povrniti škodo, treba jih je založiti tudi s semeai. Razpiše naj se tudi kako večje javno delo. Begunje pri Lescah Nemški poslanik v on Heeren v Begunjah na Gorenjskem. Včeraj je prispel na letovanje v Begunje nemški poslanik von Heeren s svojo družino. Nastanil se je v gradu, last baron* Leona Bailouja v Dvorski vasi. Z družiino hodi na izlete v btiiojo okolico. Na Begunj ščici kna lovišče, last gospodarskega odbora Planinca iz Begunj, kjer je najrajši med svojim odmorni. Tujski promet v Begunjah. Krasno vreme zadnjih dni je privabilo v naše lepe Begunje mnogo tujev iz vseh krajev Jugoslavije. Po v«6ini so tujci iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Celja in celo iz daljnega Dubrovnika so prispeli. Seveda »o tudi iz drugih krajev. Inozemskih gostov to kito zaradi izrednih prilik ni. Vsi se prav dobro počutijo in v miru uživajo svoj odmor, ker Begunje imajo vse pogoje za tujski promet Velik poset tudi beležijo planinske koče, tako Smučarska koča Draga in Roblekov dom na Begunjščici, kamor pelje zložna pot. Do Smučarske koče se lahko tudi pride z avtomobilom, ker je pot temeljito popravljena. Pripomnimo še, da se tujca lahko kretajo braes vsaike ovire po Gorenjski. Priporoča 6e pa, da ima vsaJtdo «..»»boj legitimacijo, posebno kadar misli rti na obmejne gore, ki so za obisk dovoljene brez izjeme. Nesrečna smrt nemstenika Maribor, 22. jwh^a Dne 19. julija zvečer ob pol 10 je v Gu-štanju odjeknil strel, ki je ugasnil življenje jeklarniškega uslužbenca Avgusta Dretnika. Dretnik je bil po ugotovitvah zdravnikov nevrastenik, poleg tega pa je imel tudi neozdravljivo želodčno bolezen. Vse to ga je dovedlo do sklepa, da si sam vzarae življenje. Še malo pred samomorom je bil v družbi svojih tovarišev, med drugimi z Ivanom Dretnikom. Ta se je za kratek čas poslovil in odšel v trg. Ko se je vrnil, je na dvorišču hiše, v kateri je stanoval Avgust Dretnik, slišal strel. Takoj je pohitel na dvorišče, kjer je opazil Avgusta, sedečega na klopi. Nekajkrat je še vzdihnil, nato pa umrl. Ivan mu je razgrnil takoj srajco in na prsih zagledal rano, ki mu jo je nri-zadjala smrtonosna krogla. Poklicali so takoj zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti ]e srar*. Dosedaj še niso mogli ugotoviti, kje je Dretnik dobil samokres. Tudi lendavskim goricam ni bilo prizaneseno. Letošnje muhasto vreme s stalnimi nevihtami je tudi Prekmurje že večkrat obiskalo. Poleg Sobote, kjer je toča napravila precejšnjo škodo, je pred kratkim naredila prav občutno škodo v lendavskih goricah. K sreči je toča zajela le del goric, kjer_ je trsje popohioma oklestila. Najvecjo škodo je toča naredila vinogradnikom, ki so že vršičkali. Vinogradi, ki niso bili vršičkani, so dosti manj prizadeti M ZGREŠENI STREL || Odvetnik mu je razložil določila oporoke. Slad si je nekaj zapisal v arvojo beležnico, nato pa ostro vprašal: »In ti sorodniki »o po vsem tem sedaj dediči celotnega imetja, ali ne?« »Da, gospod. Hubert ne zapušča nobenega pravega dediča in po določilih oporoke preide vse imetje v roke otrok njegovega strica.« Gospod Towley se je zasukal, kakor da bi ga s šilom zbodel. Spomnil se je, kaj je njegova hčerka izgubila, kajti on je poznal na tem svetu samo eno silo: de-nar. »Zelo zanimivo, gospod,« je končal nadzornik Slad. »Sodeč po vsem tem bi nazadnje vsak izmed gostov pokojnega Huberta lahko postal morilec. Ali veste kaj več o posameznih gostih?« Sorodnike mislite? Gospod Towley, njegova hčerka in jaz emo bili prav tako gostje pri večerji.« Odvetnik se je bil ledeno nasmehnil. »Da, mislim na sorodnike,« je odgovoril Slad, ne da bi se mu obraz količkaj zganil. »Torej...« Staridge je zataknil palca svojih rok za telovnik. »Kaj malo vam morem povedati o njihovih osebnostih. 10 Moja pisarna je najela neki detektivski urad, da je vse sorodnike izvohal. Kolikor 6e spominjam, se je samo v enem primeru pojavilo nekaj zanimivega. To je bil primer Edwtna Ruvana.« Tu je odvetnik obstal m čakal na nadaljnja vprašaoja, toda Slad mu je takoj odgovoril: »Vem da je bil v zaporu. Sicer nič drugega?« »Nič drugega,« je odgovoril odvetnik hladno. Naslednje vprašanje je presenetilo tovarnarja konzerv. »Od kdaj je vaša hčerka zaročena s pokojnim Hubertom?« »Od pred pol leta. Toda, kakšno zvezo ima to ,. . tristo zlodjev ...« »Dovolite mi, gospod, da jaz zastavljam vprašanja! Ali je prišlo v zadnjem času do prepirov med njima?« »Za vraga, kaj neki to...?« Towley se je jezil, pa se je hitro pomiril. »Seveda jih ni b*lo,« je končno užaljen odgovoril. »Hvala In sedaj mi vi, gospod Staridge, povejte nekaj o Življenjskih razmerah pokojnika. Kot družinski odvetnik ste razmere prav gotovo poznali?« Staridge je bfl zelo presenečen. Ni razumel cilja tega vprašanja. »Ako mislite na njegove premoženjske razmere, potem so bile take, kakršne si vsak človek želi. Ruvan je bil zelo bogat. Toda če bi radi kaj drugega izvedeli, na primer o zasebnih družabnih odnosih gospoda Ruvana, 'pa je najboljše, če se obrnete na njegovega tajnika.« »Gospoda, jaz se vama zahvaljujem,« je rekel detektiv. »Zalibog vaju še ne morem pustiti oditi. iZnabiti vaju bom moral kasneje ponovno zaslišati. Morilec se, kakor se mi zdi, še vedno nahaja pod isto streho z nami. Zavoljo tega moramo biti dvakrat oprezni. To bi bilo za sedaj vse, gospoda.« Onadva sta odšla. Slad je pogledal v svoje zapiske. Katerega bomo sedaj?« je vprašal Calam. »Bancona ki Peela, oba lahko istočasno zaslišujemo,« je prebral Slad iz Ca-lamovega seznama. Ban con se je pojavil prvi s Usnjenimi zobmi in z obrazom, ki je kazal precejšnje vznemirjenje, čez nekaj minut je prišel v bralnico tudi Peel. »Vidva oba sta stregla pri miri,« je začel Slad izpraševati. »Da,« je odgovoril z ne preveč trdnim glascm Peel. »Kam ste odšli, ko ste zadnjič stopili iz obednice?« »V kuhinjo, gospod,« je odtSovnril stari etrežaj. »Skupaj ?« »Da, gospod.* »Kje pa sta bila vidva v trenutku, ko je zadonel prvi krik?« »V kuhinji, gospod.« »Ali je kdo od vaju ta čas zapustil kuhinjo in se potem spet vanjo vrnil?« »Jaz sam, gospod,« je odgovorili Ban-con. »Odšel sem za nekaj minut v svojo sobo. Šele, ko sem se bil vrnil v kuhinjo, sva slišala prvi krik.« »Ali ste opažih pri povratku koga na stopnicah?« »Ne, gospod« »Ali niste nikjer spotoma srečali sobarice?« Strežnik je nekoliko okleval. »Ne, gospod,« je poitem odločno odgovoril. Slad se je zagledal v 6Voje zapiske, nato pa polglasno zamrmral, kakor da bi govorni sam selx: »Morebiti pa je bila vendar zmota.« Toda strežaj se ni ujel v past, in detektiv je začel zastavljati druga vprašanja. »Vi ste že dolgo v tem gradu, Peel?« »Da, goosta nakupila večje količine koruze. Pri nas se čuti pomanjkanje koruze, zlasti za prehrano v pasivnih krajih. Zaradi tega je vlada sklenila kupiti 1000 vag. koruze v Bolgariji. Doslej je Bolgarija poslala 800 vagonov, zaradi ostalih pa se bodo še pogodili. Ce bi pa nastopil primer, da bi Bolgarija ne mogla dobaviti vse količine koruze, Pa bo vlada bržkone odredila zaplembo vseh odličnih zalog koruze tam, kjer je blago še na zalogi. Zagrebška občina še sedaj nima urejenega Pforačuna za letošnje proračunsko leto. Spremenjeno razmere v magistratu in kasno imenovanje ?h6inskih svetovalcev so razpravljanje o prora-Vunu odložile na poznejši datum, obenem pa se J.e javljala tudi huda opozicija, ki je poudarjala, ?? je mestni proračun po osnutku, kakor ga je *• predložil župan Starčevič, previsok m da bo baloiil davkoplačevalcem nova težka bremena. Sedaj pa poročajo, da bo občina vendarle dobila svoj redni proračun v višini 166 milij. din. To je zgolj proračun za mestno upravo, niso pa upoštevana mestna podjetja z visokimi proračuni. Dvodnevni evharistični kongres je bil v nedeljo in ponedeljek v Cazmi na Hrvatskem. Udeležila sta se ga tudi zagrebški nadškof dr. Stepi-nac in bivši dubrovniški škof dr. Carevič. V Cazmi se je zbralo ogromno ljudstva, prišel pa je tudi zastopnik dr. Mačka profesor Miljutin Majer. Kraj je bil slovesno okrašen. Kongres je lepo uspel. Vsi govorniki so poudarjali pomen 1300 letnice prvih stikov Hrvatske s Sveto stolico. Zborovalci so poslali brzojavke sv. očetu in dr. Mačku. § NI Slavni pevec TINO ROSSI v filmu Pesem Pariza DANES ZADNJIKRAT« Ostali igralci: Michele Alfa. Rajmond Cordy, Conchita Montenegro Predstave ob 10., 19. in 21. uri KINO UMIOH, telefon 22.21 Oiepšavanje in regulacijska dela v Dolenjskih Toplicah Gostje toplic so letos prijetno presenečeni, ker je turističen odbor skupno z zdraviliško komisijo poskrbel za preureditev parka in sprehajališč. Vse poti v krasnem iglastem gozdu blizu Toplic, ob potoku Sučici, so lepo očiščene trave in posute s svežim peskom. Prav tako je tudi precejšnje število klopi in miz popravljenih, postavljene pa so tudi nove klopi z betonskimi podstavki, slične onim v Ljubljani na gradu. Te klopi dajejo prav lepo lice vsemu parku. Gostje najdejo tu prav lep počitek in se lahko do mile volje naužijejo svežega in čistega zraka, vsega prepojenega z vonjem iz smolnatih gozdov. Prav posebno dobrodošel je ta zrak onim, ki prihajajo semkaj iz slabega mestnega vzdušja. Se to: Nove klopi, ki nekoliko ožgane od sonca žarijo kot vosek po sprehajališčih, so ostale še vedno čiste in nedotaknjene, čeprav stoji že nekaj tednov. Ce bi jih postavili kje v Ljubljani, bi bile gotovo takoj prve dni počečkane z vsemi mogočimi opazkami in slikami mladostnikov, kakor smo to opažali celo po betonskem zidu na gradu. Tudi tu živi mladina, le da je v primeri z mestno veliko manj pokvarjena in na take stvari nima časa misliti, ker jo dan za dnent od zore v trdo noč veže težko delo za vsakdanji kruh. Naj bi se nekateri mestni mladi postopači in lenuhi zgledovali po kmečki mladini! Tukaj se je začela prav živahna trgovina z malinami. Kupci so te dni pripeljali več voz praznih sodov na teren v velike gozdove proti kočevski strani. V prihodnjih dneh, ko bodo rdeči sadeži dozoreli, bodo na terenu tudi kupci, da sproti stehtajo, kar nabiralci prinesejo. Značilno je to, da se zanima za naše maline precej zastopnikov belgrajskih tvrdk, ki potem tekmujejo z našimi slovenskimi kupci. Cena prvih malin je določena na 3 din za kilogram. Pošta. Tu se slišijo vedno bolj pogoste pritožbe, da ljudje ne prejemajo v redu poštnih pošiljk: tako pisemskih kot tudi časopisov. Nekateri so sobotno številko »Slovenca« (13.VII. 1940) prejeli šele v ponedeljek (15. VII. 1945), »Slovenskega doma« pa v sredo (17. VII. 1940) sploh ni bilo. Ker nekateri dobivajo vse v redu, mislimo, da bi se krivce, ki povzročajo nered, dalo ugotoviti. Prosimo, da bi odgovorni faktorji poskrbeli za red in za vestnejše poštno poslovanje — vsaj v času glavne sezone! Turistični odbor skupno z zdraviliško komisijo si na vso moč prizadeva, da bi bile Toplice čim bolje urejene in na bi že na prvi pogled dobili gostje dober vtis. V prvi vrsti prihaja v ftoštev regulacija ptotoka Sušice, ki teče sredi Toplic. Del piotoka je že reguliran in je obrežje betonirano; te dni pa so začeli poglabljati strugo, da ne bo voda zaostajala in odlagala prav sredi Toplic vse navlake in umazanije. Lepo urejeno javno kopališče za gradom in betonski most tamkaj zraven čez Su-šico je prav lepa pridobitev. Prav tako je hvale vredno, da so odstranili gasilski dom, ki je stal tik pred vhodom na most in je zdaj postavljen na drug, bolj primeren prostor, tako je na istem mestu možno izvesti zdaj še nadaljna dela. Edino, kar še kvari zunanje lice tega dela Toplic, je Sokolski dom, ki stoji še neometan. Pa upajmo, da bo tudi ta kmalu skril svoja gola rdeča rebra! — Vodstvo za regulacijo Sušice in Toplic ima v rokah g. inž. Kunc, ki s svojimi nasveti lepo pomaga urejevati in izboljševati ta lep zdraviliški kraj v osrčju Dolenjske.. Stroške pa krijeta turistični odbor in zdraviliška komisija ter razne podpore javnih oblasti. Želeti bi bilo, da bi prispevalo tudi kopališče, ki žanje od vsega tega največ sadov, svoj obolos! — Novomeški cestni odbor je že pred tremi leti dvignil cesto, ki vodi skozi Toplice in mimo šole. Takrat je deloma zasul in opustošil čedno kapelico, ki stoji pred šolo. Do danes pa se še nihče ni spomnil, da bi kapelico spravili v prejšnje stanje in namestili v njo spet svete podobe kot so bile prej. Tako stoji kapelica že tri leta prazna in zanemarjena, kakor bi se bili spravili nad njo Turki. Ljudje, ki ste jo zanemarili, popravite jo že vendar! Gostje se zgražajo nad izropano in prazno božjo hišico! — Še nekaj na grbo novomestnega cestnega odbora: Kdaj pa se bo zgradila varnostna ograja ob cesti pred šolo? Kakih 10 m globoko zija prepad navpično proti Sušici, pa ni ob njem nobene ograje ali obcestnih stebrov, ki bi ljudi, predvsem voznike, opozarjali na nevarnost. Le kak pedenj visok betonski zid stoji. Ker je odboru dobro znan ta nedostatek, bi bil že čas, da se stvar uredi! Rame zgodbe iz sodne dvorane Za malenkostno tatvino 1 leto - Pravde zaradi stanovanjskih odpovedi - Zanimivosti iz zemljiške knjige Ljubljana, 23. julija. Počitniški kazenski senat treh sodnikov pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je sodil poklicnega tatu in pohajkovalca Toneta Malija, po rodu Ljubljančana, 26 letnega mizarskega pomočnika, ki je vrgel mizarski oblič v stran, zapustil mizarsko delavnico in se raje klati po mestu in deželi. Marijanu Kosu je 6. aprila ukradel 200 din vredno žepno uro, Čez dva dni pa Josipu Žnidaršiču in Tonetu Bolhi razno obleko v vrednosti 2600 dinarjev. Mali je zelo nevaren tuji lastnini. Kar vidi, ukrade kakor sraka. Bil je že večkrat kaznovan. Pred sodniki je omenjene tatvine priznal. Izgovarjal se je samo, da ga je prilika zapeljala. Bil je po kratki razpravi obsojen na eno leto strogega zapora. športne vesti Boris Smerdu — zmagovalec teniškega turnir* ja v Planici. Pri sobotnem in nedeljskem teniškem turnirju v Planici, katerega eo se udeležila najboljši slovenski in srbski teniški igralci. Pni turnirju je zmagal Boris Smerdu, ki je v finalu premagal srbskega teniškega prvaka Milana Branoviča. Tudi v igri dvojic je bil najuspešnejši par Smerdu-Bogda-novič, ki sta premagala dvojioo Branoviča-Bojo* vdča. V ženski konkurenci pa je zmagala Belgraj-čanna Matičeva, Single: Bogdanovič-Bojo vdč 6:2, 6:4, Smer d u-Bogdanovič 6:1, 6:2, Branovič-Blanke 6:2, 6:4. Finale: Smerdu-Bramovič 2:6, 6:4, 6:3. Double: Smerdu-Bogdamovič proti Blanke-Mar-kovi 6:1, 6:1, Šivic-dr. Smerdu proti Albaneže* Blanke 6:3, 6:4, Branovič-Bojovič proti Luckman-Milavec 6:3, 6:3, Branovič-Bojovič proti šivic-dr. Smerdu 6:3, 3:6, 6:1. Finale: Smerdu-Bgodanovič— Branovič-Bojovič 6:0, 6:2. Dame: Mitič-Semec Malre 7:5, 6:2. Plavalni dvoboj Nemčije in Madžarske v Budimpešti. V soboto in nedeljo je bil v Budimpešti plavalni dvoboj madžarske in nemške reprezentance. Pri tem dvoboju so hili doseženi naslednji rezultati: Štafeta 4X200 m: Madžarska 9:16.2, Nemčija 9:28.2. 200 m prsno: 1. Balke (Nemčija) 2:43.6, 2. Fabian (Madžarska) 2:52.6. 400 m prosto: 1. Plath, (Nemčija) 4:57.2, 2. Tatos, (Madžarska) 5:01. Na 15000 m prosto je zmagal v novem madžarskem rekordu Tatos s časom 19:37. V vvaterpolu je Madžarska premagala Nemčijo Z 7 Še neka) nedeljskih prireditev. Druga polfinalna tekma za vstop v srbsko ligo med Jugoslavijo (Jabuka) in (Hajdukom) (Sarajevo) v Pančevu se je 8 končala z zmago domačinov v razmerju 4:1 (2:1)-Sarajevski Hajduk torej odpade iz nadaljnjega tekmovanja. Ostala sta še Skopljanski športni klub m Jugoslavija, la dva kluba igrata še dve kvalifikacijski tekmi, enkrat v Pančevu, drugič pa v Skoplju. Zmagovalec v teh dveh tekmah pride takoj v srbsko ligo, do čim bo moral premaganec igra ti še dve kvalifikacijski tekmi z Baskom. Vredno pa je pripomniti, da je nedeljski tekmi v Pančevem prisostvovalo 4000 gledalcev. Ligaška plavalna tekma med dubrovniškim Jugom in splitskim Jadranom v Dubrovniku se je končala z visoko zmago Juga v razmerju 63:46. (Zmagovalci v posameznih točkah so dosegli naslednje uspeh: 400 m prosto; Žižek (Jug) 0:07. 100 m prosto, ženske: Beara (Jadran) 1:15.8. 100 m hrbtno, moški; Marčič (Jug) 1:14.7. 200 m prsno, ženske: Poznijak (Jug) 3:26.4. 100 m prosto, moški: Štakula L. (Jug) 1:02.9. 100 m hrbtno, ženske: Beara (Split) 1:30.2. 200 m prsno, moški: Barbieri (Jug) 2:55.2. štafeta 4X100 m, ženske: Jadran 5:31.8. Štafeta 4X 200 m, moški; Jug 9:48.3. Waten>olo tekma ee je končala z zmago Juga v razmerju 5:1. Veliki senat se bo prihodnje dni sestal k razpravi o umoru Horjulčana Hribernika. Letos februarja je vzbudilo splošno in veliko senzacijo odkritje umorjenca, zakopanega v gnoj nekega posestnika pri Savljah. Ježenskim orožnikom se je v nekaj dneh posrečilo, da so izsledili zasnovatelja umora in morilce Hribernikove. Glavni organizator umora je bil bivši narednik Fr. Slopšak, ki je stanoval na Posavju. Ze kot aktivni narednik je zašel na stranpota ter je iz vojaškega skladišča odnesel 31 velikih vojaških revolverjev. Slopšak z dvema tovarišema je obtožen zločinstva roparskega umora, kajti Hriberniku so zločinci pobrali, ko so ga zvabili na Ljubljansko polje in umorili, najmanj 5000 din. * S stanovanjskimi odpovedmi in s pravdami, ki slede iz teh odpovedi, so veliki križi in težave. Mnogi gospodarji v svojih vlogah na sodišče, s katerimi odpovedujejo stranki stanovanje, navajajo kot razloge okolnosti, ki so žaljive za najemnika. In najemnik hitro porabi priliko. Vloži proti gospodarju tožbo zaradi žaljenja časti, najame še odvetnika in hišni gospodar ima nato same sitnosti in tudi znatne stroške, ker najemnik se ne da kar tako poravnati in sporazumeti. Letos so se stanovanjske sodne odpovedi napram lanskemu letu izredno pomnožile. Lani je okrajno sodišče zaznamovalo v prvih šestih mesecih 808 odpovedi, letos že 1154, torej kar za 346 odpovedi več. Da se odpovedi tako množe, je poučna tudi okolnost, da na odpovedi močno vplivajo naraščajoče špekulacije s hišami, ko novi gospodarji starim strankam sodno odpovedujejo, ker velja načelo, da kupna pogodba raz-dere najemno pogodbo, ali kratko: »Kup razdere najem.« * Tudi julij zaznamuje živahne špekulacije z zemljiškimi parcelami in hišami. Zemljiška knjiga je do 20. t. m. zaznamovala že 80 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 8,266.025 din. Ljubljanska univerza namerava na Mirju in ob Gradaščici zgraditi moderen zoološki in botaniški zavod z vsemi napravami, ki bodo omogočile miren in natančen študij gotovih zooloških in rastlinskih pojavov. Univerza Kralja Aleksandra I. je kupila z dvema kupnima pogodbama že pozimi dve veliki zemljiški parceli v k. o. Gradiško predmestje od priorata križevniškega reda v Ljubljani. Kupna cena za ti parceli je bila 300 odnosno 350 din za kvadr. meter. Obe parceli merita skupno 3112 m3. Celotna kupnina je znašala 1,010.750 din. Univerza je dalje kupila od vrtnarja g. Šimenca večji vrtnarski kompleks ob Gradaščici Kupna pogodba glede nakupa tega kompleksa pa še ni potrjena od prosvetnega ministra. Davčni urad za mesto Ljubljano je bil s finančnim zakonom pred tremi leti razdeljen v dva samostojna urada, in sicer v davčni urad za desni breg in davčni urad za levi breg Ljubljanice. Izvedena je bila sicer delitev poslov in njih prenos na oba nova davčna urada, toda za novi urad niso mogli najti primernih uradnih prostorov. Kakor sedaj zatrjujejo, se bo davčni urad za levi breg Ljubljanice kmalu preselil v svoje nove prostore. Državni za-klnd kraljevine Jugoslavije (finančna direkcija v Ljubljani) je kupil nekdanjo Wettachovo vilo, ki je bila sedaj last trgovke Mete Sossove in ležeče zapuščine po trgovcu Karlu Sossu, zn 2,6'00.000 din. Vila je bila pred vojno zgrajena kot nekaka pred-trdnjava prodirajočega germanstva in tudi v primernem germanskem slogu. Po vojni je dolgo časa uporabljala vilo TPD za svoje uradne prostore. Zelo poceni je bil prodan svet ob južni železnici na Masarykovi cesti tja proti Ranzingerjevim skladiščem. »Društvo železnice Donava—Sava—Jadransko morje« je prodajo okoli 1730 m* po 10 din kv. meter neki železničarski organizaciji, drugi organizaciji pa prav tako po 10 din m2 svet s poslopji v obsegu 2973 m3. Poznavalci realitetnega trga so mnenja, da je ta svet mnogo in mnogo več vreden. So pač še druge špekulacije. Kljub počitnicam in ker se bliža doba kislih kumar, so špekulanti z zemljišči in hišami že vedno živahno na delu. Vremensko poročilo »Slov. doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura s U' n a > > _ II »7 1 * C C •0 5= cj P Veter smer, in kast i Pada- vine . £ “S £ «š O | m/m vrsta Ljubljana 761-4 26-0 15-4 90 10 0 — — Maribor 760-7 20-0 14-0 80 5 0 — — Zagreb 762-3 25-0 17-0 80 6 0 — — Belgrad 761-1 28-0 18-0 80 5 NNWt — — Sarajevo 760-2 26-0 17-0 80 10 0 — — Vis 7600 25-0 19-0 60 0 NW, — — Split 759-6 H-0 21-0 60 0 NW, — — Kumbor 758-4 29-0 22 "0 80 2 SE« — — Rab 760-8 25-0 2iri; 70 2 0 — — OBUraiBID 758 2 27-0 18-0 70 0 NE, — — Vremenska napoved: Delno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Koledar Danes, torek, 23. julija: Apolinar. Sreda, 24. julija: Kristina. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi 25. julija (četrtek) izlet v Grosuplje, Ga-tino, Boštanj, Žaljno, Višnjo goro in Drago. Zglasiti se je v prodajalni Podkrajšek do četrtka ob 11. Odhod s Kongresnega trga ob 2 poftoldne Avtobus 25 din. Gajeva ulica bo od ponedeljka 22. julija dalje deloma ali vsa zaprta za vozni promet zaradi utrjevanja vozišča z valjanim asfaltom. Delo bo trajalo kakih 10 dni. Ker bodo asfaltno zmes pripravljali na prostoru gradnje, prosimo bližnje stanovalce za potrpljenje z morebitnim ropotom in prahom, česar se pri takem delu ni mogoče izogniti. 1 Vodstvo po razstavi načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah bo imel v Jakopičevem paviljonu danes ob 17.30 ing. arh. France Tomažič, ki je kot član razsodišča podrobno in temeljito preštudiral vse projekte. 2e pri otvoritvi razstave jo ing. arh. Tomažič obiskovalcem razložil vse značilnosti in prednosti prav vseh projektov na tak način, da je bila njegova ocena užitek za strokovnjake, hkrati pa popolnoma razumljiva in poučna tudi za lajika. Zato še prav posebno opozarjamo na to predavanje vso našo javnost, ki se zanima za velike nove socialne zavode našega mesta, prav tako pa tudi vse one, ki se vesele naglega napredka slovenske arhitekture, saj prav na tej razstavi jasno vidimo, kako naglo smo napredovali in kako silno smo se razmahnili na polju lastne arhitekture odkar imamo univerzo. Tako na razstavo kakor tudi na predavanje seveda ni vstopnine. »Propaganda«. Treznostno društvo v P. je priredilo veliko projtagandno manifestacijo po mestu. Čez nekaj ur je sinček znanega odvetnika pritekel domov ter pripovedoval o manifestaciji in da se je udeležil sprevoda. »Dobro,« reče oče. »Ali si se zabaval?« »Se razume,« reče deček navdušeno. »Krasno je bilo. »Kaj si pa del«),? : poizveduje oče. »Oblekli so me v zelo raztrgano obleko in mi nataknili tablico z napisom: ,Moi oče je velik pijanec* in tako sem korakal po mestu,« Kmetijska šola v Sv. Jurju pri Celju prične letos svoj celoletni tečaj 15. septembra. Vanj se sprejmejo kmečki fantje, ki se žele izobraziti v dobre kmečke gospodarje. Predpogoj je starost najmanj 16, največ 25 let. Mesečna vzdrževalnina je tako nizka, da jo zmore vsak kmečki gospodar, ki želi svojemu sinu, zlasti tistemu, ki ga je določil za svojega naslednika, priskrbeti potrebno kmetijsko izobrazbo. Prošnje je treba vložiti čitnprej, najkasneje do 5. avgusta. Sprejemne pogoje, kakor vsa potrebna pojasnila daje na željo ravnateljstvo te kmetijske šole. — Kmetje, dajte svoje sinove v kmetijske šole! Razpis. Na podlagi § 21. zakona o banski upravi razpisujem pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na progi banovinske ceste II. reda štev. 209, Dravograd—Libeliče—državna meja od km 0.000 do km 8.681. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz Čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkova-ninii prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventuelna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 18. avgusta 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Šah Rabar - prvi mofster Hrvask Šahovski turnir v Borovem, ki se ga je ud leževalo šestnajst hrvaških amaterjev, je zdaj ko: čan. Prinesel ni velikih presenečenj, kakor tudi i pomeni presenečenja dejstvo, da si je prvenstvo j tem turnirju osvojil mladi nadarjeni Zagrebčt Rabar. Tega igralca, ki je šele pred kratkim p ložil maturo na zagrebški Trgovski akademiji, p znamo kot odličnega šahista že z nekaterih prej njih turnirjev, kjer se je nepričakovano dobro d žal. Začeli so ga že tedaj imenovati nekakega »jug slovanskega Keresa«. Tudi na letošnjem turnirj v Borovem mu je bila sreča mila, v kolikor p šahovski igri sploh smemo govoriti o sreči. Osvoj si je prvo mesto in s tem postal prvi mojster Hrv: ške. Tisti, ki so od blizu zasledovali ta šahovski bi v Borovem, pravijo, da ši je prvenstvo osvojil Čis' zasluženo, kar so posebno dokazale njegove zadn; partije tega turnirja, ki jih je odigral v slogu pr: vega mojstra. Po turnirju je bilo razdeljenih osem nagra Dobili so jih: prvo (1000 din) Rabar, član šah. klut Zagreb, drugo (800 din, poleg tega pa še 500 di; ki jih je namenil g. Maksimovič za najboljšega Bi rovčana na tem turnirju) inž. Feuer, tretjo Lici (600 din), četrto in peto nagrado (500 din) si delil Horvat in Schreiber, šesto (450 din) Savič, sedm (850 din) Filipčič, zadnjo nagrado (300 din) pa s si razdelili kar trij-e, in sicer Bogateč, Muždeka i Weiss. Končno stanje turnirja v Borovem je naslednje Rabar 13 točk (od 15 dosegljivih), Feuer 12.5, Lici 11.5, Horvat in Schreiber 9.5, Savič 8, Filipčič 7.! Bogateč, Muždelka in Weiss 7. Kovačič 6.5, Bese in Seibel 6. Bencet, Zivkovič in Urenčanski pa p 7 točk. v -> ' i t' $ London v pričakovanju hude ure Če se uresničijo napovedi nemškega časopisja, da se bo London spremenil v prah in pepel, že pri britanskih odločujočih osebnostih ne zmaga zdrav razum, tudi temu delu britanske prestolnice, kjer stoji slovita katedrala sv. Pavla, ne bo prizaneseno Italijanska stremljenja v Afriki in Arabiji Nemško mnenje: če bi Italija zavzela angleško trdnjavo Aden, bi bilo doseženo popolno ravnotežje Že tedaj, ko se je Italija vojskovala z Abesinci, se je posluževala v bojih na suhem po veliki večini askarskih domačinskih čet, ki so se dobro obnesle pred vsem zaradi tega, ker poznajo tamkajšnji svet in so se že davno prilagodili tudi vremenskim razmeram, ki vladajo tam. Italija je pri tem dobro računala. Ni nobenega dvoma, da se tudi v sedanji vojni vojskujejo askarski domačini na italijanskih posestvih v Afriki. Egipt je tista pokrajina v Afriki, ki so ji Italijani v sedanji vojoi posvetili morda največjo pozornost. Dobro se zavedajo, da tu lahko največ škodujejo svoji sovražnici An- fliji. Italijanska vojska ne stoji samo ob za,-odni egiptovski meji, pač pa tudi na južni, v Abesiniji, saj neprestano beremo o italijanskih napadih od te strani. Italijani so v abesinski vojni osvojili tudi pokrajino okoli jezera Tana, ki je za Egipt še prav posebnega pomena. Tisti, ki ima v svojih rokah to jezero, lahko ogroža egiptsko poljedelstvo, ker ima možnost usmeriti Nil drugam. Predvsem stremi Italija menda za tem, da bi si osvojila severni del angleško-egiptskega Sudana in na ta način spojila ozemlje Libije z Abesinijo. Ob lilfijski-egiptski meji so, kakor pravijo itali-iflnska poročila, zbrani močni vojaški oddelki. Egipt se dane« še ne vojskuje in zato ni nič Rudnega, če so Egipčani z angleško pomočjo ltthko organizirali obrambo, ki vsaj v neki meri spominja na utrdbe na evropskih zahodnih bojiščih, čeprav je popolnoma drugače zgrajena. Fašisti v Egiptu, Palestini in Siriji Ttalija želi po=tafi zaščitniea Arabcev in se zato po svojih fašističnih organizacijah, ki jih ima med priseljenimi Italijani ob vzhodnih obalah Sredozemskega morja, prizadeva, kako bi pridobila arabsko prebivalstvo za fašistično stvar. Italijani so številčno in kulturno najmočnejši tujci v Egiptu. Vojaško pomorsko opo-rišče Aleksandrija je delno v rokah italijanskih gospodarstvenikov, ki jim od časa do časa pomagajo tudi številni Grki. Kljub temu pa niso dosegle fašistične organizacije pomembnejših uspehov med domačini v Egiptu, čeprav so nekatere egiptovske stranke prevzele tu pa tam to ali ono iz fašističnega programa. Drugače je v Siriji in v Palestini, ki nista tako samostojni državi kot Egipt. Tam so imeli italijanski priseljenci kot nositelji fašizma med Arabci že precej uspeha. Ni dvoma, da je za Italijo dosti večjega pomena, če more učinkovito vplivati na egiptsko javno življenje, kajti Italija trdno upa, da bo nekoč zagospodovala nad Egiptom, ali pa da bi z Angleži vsaj delila oblast nad Sueškim prekopom in Rdečim morjem Če pomislimo tudi na to, nam postane sedanja italijanska vojna v Afriki morda bolj jasna. Uresničenje arabskih teženj Svojčas je pokojni italijanski maršal Balbo pri neki priložnosti dejal v Tripolisu pred arabskimi poglavarji, da Italija lahko uresniči vsaj del arabskega programa. Glavni cilj, za katerim teže Arabci, pa je ustanovitev samostojne arabske države, ki bi segala od Sredozemskega morja do Indijskega oceana in od Sueškega prekopa do Perzije. To področje bi bilo vsekakor dosti obširnejše kot pa Arabski polotok. Res se morda zdi, da bi Italija mogla pomagati Arabcem, ker da sama ni prizadeta na tem ozemlju. Italijanska prizadevanja v Jemenu ter v Omanu, kakor tudi pogajanja z Ibn Saudom, do katerih je prišlo pred nekaj leti, in končno zgraditev italijanskih postojank ob Rdečem morju na Arabski strani, pa jasno dokazujejo, v katero smer gre italijanska politika na tem področju. Sicer pa so ta italijanska prizadevanja čisto razumljiva, če upoštevamo, da ima Italija ob Rdečem morju velike kolonije, ki jih hoče na vsak način zavarovati. Rada bi zaščitila pred vsem pot do svojih pristanišč Asaba in Massaue. Poleg tega pa bi Italija, če se ji posreči stopiti na obal Arabskega polotoka, lahko ogrožala tudi angleška oporišča v Adenu, na otoku Sokotri in francoski Džibuti, ki je maršalu Petainu odrekel pokorščino. Neki nemški časnikar je zapisal tudi značilne besede: »Če bi Italija zavzela Aden, bi bilo doseženo popolno ravnotežje. V tem primeru bi se Italija odpovedala Sjiezu, kajti s posestvijo Adena bi lahko zadržala angleške ladje, ki bi hotele v južni del Rdečega morja in dalje v Indijski ocean, seveda v primeru, če n. pr. Angleži ne bi dovolili italijanskim ladjam proste poti skozi Sueški prekop.« Nemci poudarjajo svoje prepričanje, da bi takšna razdelitev najvažnejših oporišč v tem delu sveta olajšala položaj tudi na Sredozemskem morju. V Litvi ne mislijo ustanavljati kolhozov Ustanovitev kolhozov bi se smatralo za izzivanje kmečkega prebivalstva Litvanska poslanska zbornica se je danes sestala na svojo drugo sejo in razpravljala o tretji točki včerajšnjega dnevnega reda, to je o rešitvi agrarnih vprašanj. V svoji izjavi je kmetijski minister obrazložil potrebo po novi načelni ureditvi agrarnega vprašanja v Litvi. Predlagal je, naj vse zemljišče, gozdove itd. prevzame država v svoje roke. Kmečka posestva morajo ostati v kmečkih rokah, nobena kmetija pa ne sme obsegati več kot 30 ha zemlje. Zgradbe, živi in mrtvi inventar pa se smatrajo za zasebno lastnino. Na ta način bo možno okoli 560.000 ha zemlje razdeliti na 10.000 kmetov, ki doslej zemlje niso imeli. Kmetijski minister je nato dejal, da v Litvi ni aktualno vprašanje ustanavljanja kolhozov in da bi se vsaka agitacija za ustanovitev kolhozov smatrala kot za izzivanje, ki bi bilo tudi v nasprotju z voljo kmečkega prebivalstva. Vse podrobnosti glede nove rešitve agrarnega vprašanja se bodo uredile z zakonom o agrarni reformi. Končno je kmetijski minister stavil poslanski zbornici predlog, naj se odpišejo vsi davki, dajatve, dolgovi in druga bremena kmečkega prebivalstva. Izjava glede tega je bila sprejeta soglasno in z odobravanjem. Vlak, ki ga je podaril Hitler Mussoliniju Ministrski predsednik Mussolini se je včeraj vozil ob obali Tirenskega morja s posebnim vlakom, ki ga mu je poklonil nemški kancler Hitler. Ta vlak je tako zgrajen, da je človek v njem popolnoma varen pred letalskimi napadi. Opremljen je s šestnajstimi močnimi topovi, s katerimi je možno zelo hitro in učinkovito streljati. Ob navzočnosti predsednika Mussolinija so bile včeraj izvedene tudi zelo uspešne vaje. Mussolini je imel pri tej priliki kratek govor, v katerem se je zahvalil voditelju rajha za to darilo ter ponovno podčrtal italijansko-nemško bratstvo orožja. Poroke med Judi in kristjani - prepovedane Romunsko ministrstvo za vere je prepovedalo sklepanje zakonov med judi in kristjani. Od včeraj dalje morajo vsi, ki se nameravajo poročiti, dokazati, kakšnega rodu so bili njihovi starši, dokazati pa morajo tudi versko pripadnost. Hvala za toplo juho, kruh in siri Pariški časopis »Derničres Nouvelles de Pariš« objavlja odprto pismo zastopnic žena brezposelnih delavcev in otrok iz 18. pariškega mestnega okraja na »Narodno socialistično organizacijo za socialno politiko«. V omenjenem odprtem pismu stoji med drugim: Matere, žene in otroci mobiliziranih vojakov, nesrečnih in brezposelnih delavcev iz pariškega IS. mestnega okraja se zahvaljujejo vzorni organizaciji za socialno politiko za odlično toplo juho, kruh in sir. Globoko smo ganjeni nad tolikšno pozornostjo, ki je ne bomo nikdar pozabili. ♦♦♦♦♦♦♦♦» Smrt zaslužnega romunskega profesorja V 65. letu starosti je umrl znani germanist in dolgoletni rektor univerze v Jassyju, prof. Bratu. Mnogo let je sodeloval v bivši kmečki stranki. Pokojni profesor Bratu je bil tudi predsednik senata. Pred nekaj leti je bil nanj v Jassyju izvršen atentat, ki so ga uprizorili nacionalistični študentje. Pri tej priliki je dobil več ran. Prliadevanfe za obnovo prometa v Franc ji švicarsko časopisje piše, da je francoski prometni minister Pitrin v svojem zadnjem govoru omenjal nered in škodo, ki jo je povzročil francoski prometni sistem za časa vojne. Samo uničenih mostov je nad 700. Glede načrta za obnovo je prometni minister dejal, da se bodo začela vsa potrebna dela za ponovno zgraditev porušenih mostov in prog. Obnovitvena dela bodo trajala več mesecev in bo pri njih zaposlenih nad 100.000 delavcev. Zatem je deial, da se je prometno osebje začelo vračati na delo in da se bo osrednja uprava v kratkem preselila v Pariz. Največja naloga — je dejal minister — bo v tem, da se vrnejo begunci in demobilizirani vojaki v domovino, to se pravi, vrnilo naj bi se okoli 6 milijonov ljudi. Za prevoz tako velikega števila ljudstva je potrebnih nad 5500 normalnih vlakov. Končno je prometni minister govoril o zboljšanju prometa na francoskih železnicah kakor tudi o zboljšanju telefonskega prometa ter poudaril, da od svojih podrejenih ljudi zahteva najintenzivnej-še delo. Nova odkritja nafte v Rusiji Rutki listi poročajo o posebni sovjetski ekspediciji, kii se že nekaj let mudii na skrajnem severu Sibirije, ob izlivu Jtriifceja, kjer razis>kuje ozemlje glede nahajališč petroleja. Začeli so vrtati v zemljo, in sicer 800 metrov globoko. Listi trdijo, da bodo še leto« pričeli redno spravljati petrolej na dan v tem ozemlju. Poročna darila pri mušicah Opazovanja novejšega datuma so dognala, da imajo neke muhe, zlasti one iz rodovine Empis, zelo čudne svatbene običaje. Kadar se poda samec 6mubrt nevesto, nikoli ne pride k njej praznih rok. Navadno ujame prej kako mušico, ki jo prinese kot poročno darilo 6voji izvoljenki. Najbolj imenitni ženin pa je samec rodu Hilara, ki svojo darilo lepo zamota v Učno pajčevino. Tu pa tam je poročno darilo umetno spredena — prazna vreča! Zdravljenje duševnih bolezni z električnim tokom Modema medicina hodi nova pota. Pri nekaterih boleznih se je umaknilo konservativno zdravljenje aktivnejšemu, ki skuša z večjimi dozami zdravil doseči izrazitejše uspehe. Nedavno so poročali zdravniki o uspehih z inzulinskim šokom. Sedaj pa poroča rimski zdravnik Kalinovsky o ponovnih uspehih z elektrizranjem bolnikov. Električni tok se usmerja skozi glavo in vse zdravljenje je znos-ljivejše za bolnika, a prijetnejše tud« za etražništvo. Kar pa je najvažnejše, je to, da tako zdravljenje duševno bolnih ne povzroča noben škode. Radio Program radio Ljubljana Torek, 23. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Valčkovi kralji (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 N^pft; vedi — 13.02 Ruske narodne poje Fagans^t JU pri klavirju Venturini — 14 Poročila — 19-Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Kql«jde, Dodole in Križari — narodni običaji slavonske Posavine, II. del (M. Markoval, Zgb) — 19.40 Objave — 20 Gospodarski pregled (L) Potočnik) — 20.10 Psihološka dinamika mas (dr Emil Hrovat) — 20 30 Violinski koncert ge. Fanike Brandl-Jevdjenijevič, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 21.15 Koncertni plesi (plošče) — 22 Napovedi in poroiila — 22.13 Dve harmoniki (Emil in Janez Malgaj). Drugi programi Torek, 23. julija: Bclgrad: 20.10 Zab koncert — Zagreb: 20 30 Maja Strozzi poje. — Bratislava: 20.40 Slovaške pesmi. — Praga-Brno: 22 20 Solistični koncert. — Sofija: 20 Harfa in orkester. — Beromiinster: 21 Švicarske narodne. — Budimpešta: 20.15 Beethovnove sonate — Stockholm-Horby: 19.30 Lahka glasba. — Trst-Milan: 22.10 Večerni koncert. — Rim-Bari: 20 30 Simf vokalni koncert. — Kodanj: 17 Belgrad, vrata orienta — 21 15 Kino r orgle. — Sottens: 20 30 Igra. Belgrnjska kratkovalovna postaja: Yua, Yub (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — Yub, Yug (16.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko t(ft n. r«wi hkdFJSSm mmuBk Ob desetih dvajset smo preleteli luči Mannheima in ob enajst petnajst milijone luži v velikem mestu Koln. Razen odhoda je bil to ta večer edini dogodek. Ko je bil Koln za nami, je večina potnikov ^la v kadilnico in pila na zdravje poveljnika Eckenerja in kapitana Lehmana. Drugi so šli v posteljo ter postavili čevlje na hodnik kakor na krovu ladje. Časnikarski poročevalci so prišli s pisalnimi stroji v salon in tipkali priložnostna poročila, ki jih je radio oddajal naravnost v Združene države. Pred zoro smo dospeli do ustja Rena, zapeljali v Rokav in videli od daleč bele strmine pri Doverju. Ker Angleži niso »Hindenburgu* dovolili, da bi preletel Anglijo, se je držal kakih dvajset kilometrov od obrežja nad morjem. Ko smo drseli vzdolž južnega angleškega obrežja, sto petdeset kilometrov na uro, je vzhajajoče sonce osvetljevalo južne angleške pokrajine kakor vzbočen zemljevid. Morje je bilo mirno in potniki so spali vsi, razen dopisnikov. Kmalu po šesti uri sem se naslonil na promenadno okno in opazoval zadnjo zemljo, ki smo jo videli v šest tisoč kilometrov poti. Počasi se je umikala od nas — ali vsaj zdelo se mi je tako. To je bila skrajna točka La n d s Buda, južnozahodne konire Anglije. Bele liiše, rdefe čeri in sveža zelena polja so se svetila v zgodnjem jutranjem soncu. Ko je izginila čer Lands Buda in smo začeli leteti čez šest tisoč kilometrov valujoče vode, sem šele doumel vso romantiko in pri-godovitpst tega poleta. ; Dopoldne smo ure in ure leteli nekaj sto metrov visoko nad morjem gostih, kosmičastih oblakov, tako belih, da v bleščeče iskreči se sončni luči ni bilo mogoče gledati nanj. Ostra, temna eigaretasta senca »Hindenburga« je švigala čez snežno ravan, včasih so jo obdajali trije istosrednji krogi svetložarečih mavric. Ob 8.30 so se potniki zbrali k zajtrku, ki ga je tvorilo sadje, klobase, marmelada, prepečenec in kava. Mize so bile okrašene z vazami in svežim cvetjem, na njih je bil razpostavljen izbran sinje bel porcelan. Nenadoma smo zagledali parnik >Staatendan«, ki nas je pozdravil s tulečimi sirenami. Potniki so se gnetli po krovih in mahali z robci. Na vsej vožnji smo srečali sanio kakega pol ducata parnikov, čeprav smo nekaj časa vozili nad redno parniško progo. Sir Hubert Wilkins, sloviti tečajni raziskovalec, je podnevi delal pri svojih načrtih za podmornico, s katero j« mislil v letu dni odpeljati sc pod ledom do Severnega tečaja. Dejal je: »Dal bom narediti posebno podmornico, ki nas bo peljala pod ledom v tečajnem predelu iz Evropo v Ameriko. Mislim odpotovati s Spitsbergov, severno od Norveške in voziti pod ledom 2400 kilometrov daleč od rta Barrova na Alaski čez Severni tečaj s povprečno hitrostjo 120 kilometrov na dan. Pri prejšnjih poskusih pod ledom pri Spitsbergih, sem ugotovil, da je to docela izvedljivo. Enkrat na dan sc bomo dvignili izpod ledu, da bomo izvedli znanstvena in vremenoslovska opazovanja, oddali brezžične brzojavke ter spet napolnili baterije. Moje dosedanje skušnje ob Severnem In ob Južnem tečaju so pokazale, da je led redko kdaj dalje kakor 50 kilometrov brez velikih razpok, skozi katere bi se lahko dvignili. Če ne bomo našli razpok, kadar bi se hoteli dvigniti, bomo led predrli. Imam poseben postopek za vrtanje z vročino, ki nam bo omogočil, da prevrtamo šest metrov debel led. in sicer v treh minutah meter. Skozi te luknje se bomo lahko dvignili. Prepričan sem, da bomo blizu Severnega tečaja našli največjo globino vode na vsej zemlji. Merili bomo neprenehoma. Mislim, da je zemlja oblikovana nekako tako, kakor jabolko ter v pokrajini okoli Severnega tečaja sploščena na široko. To pot bom naredil v zvezi s svojim načrtom o svetovni vre- menoslovski organizaciji. V času letalstva je taka organizacija potrebna. Na vreme po svetu zelo vplivajo veliki zračni tokovi, ki izvirajo iz tečajnih pokrajin. Polagoma se bo pokazala potreba za ureditev stalnih vremenoslovskih opazovalnic v tečajnih pokrajinah. To pa je mogoče po mojem samo s pomočjo podmorniških zvez.« Kapitan Ernst Lehmann me je peljal po notranjščini zračne ladje. Spomnil sem ga, da je pred 20 leti poveljeval Zeppelinu, ki je bombardiral London. Rekel sem mu: »Jaz sem bil štiri kilometre pod vami in sem «p umikal vašim bombam.« Nasmehnil se je: »No, od tega je že dolgo.« Po brvi, široki 30 cm, sva romala skozi notranjščino ladje »Hindenburgu« od glave do ogromnega repa. Notranjščino ladje je skoraj docela polnilo 16 velikih celic za vodik. Vsebovale so skoraj 300.000 kubičnih metrov plina, desetkrat lažjega od zraka in tako vnetljivega, da bi bila zadostovala iskra in v trenutku razgnala vso zrafrio ladjo — kar se je zgodilo s »Hindenburgom« tri leta pozneje, 1938 nad letališčem v N'ewyorku. Tedaj je bilo konec »Hindenburga« in njegovega poveljnika Lehmanna. Ogromni obroči iz lahke kovine, ki so tvorili ogrodje »Hindenburga«, so bili zvezani z zapletenim sestavom močnih, za prst debelih žic. Na obeh straneh brvi so ležale velike posode, ki so vsebovale 70.000 kilogramov olja za Dieselove motorje, posode za vodo, shrambe za živila, tovor in pošto ter prostori za častnike in moštvo. Ko sem tekel po brvi, sem se boječe prijemal za nosilce in žice. Bal sem se, da me ne bi napačen korak vrgel skozi tenko mrežo v Ocean, kilometer pod nami. Lehmann, ki je opazil strah na mojem obrazu, je dejal: »Ni treba nič skrbeti. Mreža je močna dovolj, da vzdrži težo možaka. Če bi zdrsnili tu, ne bi padli skoznjo.« Videl je moj nejeverni pogled in rekel: »Tu, pokazal vam bom.« Skočil je z brvi v mrežo, ki je bila debela manj kakor centimeter. Obdržala ga je lahkotno, čeprav ni bila v obsegu treh metrov nikjer zvezana z ogrodjem ladijskega telesa. Povedal mi je, da je mreža neverjetno močna, zakaj naredili so jo bili z veliki stroški samo za ta poseben namen. Z« jugoslovansko tiskarno , Ljubljani. Jože Kramarič - Izdajatelj: Ini Jože Sodja - Uredniki Mirko Javornik - RokftplM« ne vračamo. »Slovenski dom. IzbaJa vsak delavnik ob 12. Meseina naročnina 12 din, Ea Inozemstvo 25 dia Ureduiitvo. Kopitarjeva ulica 6 IIL feleloD it 4001 do »005. Uprava; Kopitarjev« ulica 6.