Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 30. aprila 1936 štev. 99. Leto X. (XVII.) ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK MradnMtvo m uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 > Telefon uredništva 3440, uprava 3466 Izhaja rum nedelj« in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Valja masažno prajaman v upravi aH p« poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po oonlku / Oglasa tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni raCun St. 11.409 99 JTTTRA 99 Svojevrstna Amerika nam že spet nudi Pojav, ki ga moremo uvrstiti med močne so c i a 1 n o - ek o n omske pokrete. Zamislil si Sa je zdravnik dr. Taunzend, ki je bil dalj časa nezaposlen. S svojim 66. starostnim letom se je lotil proučevanja gospodariva in končno razmišljal tako-le: Celokupen blagovni promet Amerike je bil I- 1929 939 milijard dolarjev. Tam pa živi 10 milijonov državljanov, starih preko 60 let. Tem bi se lahko pomagalo na način, da se celoten promet obdavči v višini od kar bi zneslo letno okrog 20 milijard dolarjev. Iz te vsote bi mogli vsi preko ^ let stari dobivati mesečno pokojnino °d 200 dolarjev. S svojimi prijatelji je pred nekaj leti za-cei s to akcijo in organiziral »Taunzend Mube«. Trdi se. da je danes v Sev. Ameriki nad 6500 takih klubov z nad 10 milijonov članov. Vsaki član plača 25 centov za propagando v obliki raznih brošur '■ raznimi zmčicami in naslovom »Mladim delo — starim pokoj«. Po 2%no obdavčenje prometa, ki bi dalo okrog 20 milijard dolarjev, bt tvorilo petkratni s ek proračuna Sev. Amerike ali 40% eelotnega državnega dohodka. Te milijar ^e, razdeljene med 10 miMjofiov ljudi bi 1)0 Taunzendu poživile ameriško gospodarstvo. kar pa bi odpravilo nezaposlenost, odpravilo 10 milijonov nad 60 let starih ljudi z delovnega trga in v prilog milijonom ljudi izpod 60 let. Tako bi kila starost »zlata jesen namesto črne in Krožne zime«. Razumljivo je, da ima ta Taunzendova akcija protiviiike v močnih kapitalistih, ^ io skušajo proglasiti kot nezakonito. ^ Pokret gre dalje, ima vedno več pristašev in je že tako močan, da pritiska na predstavnike v parlamentu, da se ta na-Crt uzakoni. Pokret bo nedvomno vplival Na Predstoječe volitve predsednika Ameriške unije in ni izključeno, da se bo po-'eš obstoječe demokratske in republikanske stranke stvoril^ tretja na osnovi -aUnzendovega sooialno-ekonomskega Programa, ki bi sc ji priključilo okrog 25 bilijonov pristašev. Da je to število zelo Pomembno, se lahko vidi iz tega, da je Se.danji predsednik Rosvelt dobil pri zadkih volitvah 22.8 milijona glasov. Škornja bodočnost nam bo objavila, ge je aunzendizem realen in mogoč, ali je le 1]°v utopistični primer. SPREMEMBE. . Imenovani so: za pomočnika drinske *anovine Dušan Raškovič, dosedaj pod-311 vrbaske banovine, za pomočnika ba-la vrbaske banovine sekcijski načelnik v 'otranjem ministrstvu Nemanja Ljubisav-jpvič, za pomočnika bana savske bano-.x!le dosedanji upravnik zagrebške police Sta noje Mihaklžič. Upokojena sta po-aH^--ik baua savske banovine dr. Stevan ‘ 'dži Ji, načelnik upravnega oddelka molske banovine Vladimir Hajduk-Velj-jImenovana sta za upravnika Beo-„.‘1^ Milan Ačimovič, za upravnika zaloške policije pa dr. Vragovič, dose-v4!lJi Policijski inšpektor banske uprave Ogrebli. SPAHO V BUKAREŠTO. tl n ,r?"letn' minister dr. Spaho odpotuje kui|- niaia v Bukarešto, kjer sc bo do- jjrelcn° rešilo vprašanje gradnje mostu ■ 'O Donave, ki bo vezal Jugoslavijo in *u>r** ■* Avstrija na bruhajočem vulkanu NEKAJ SE PRIPRAVLJA. — INTENZIVNA IZMENJAVA MISLI MED LONDONOM IN PARIZOM. — V PARIZU NERVOZNOST, V LONDONU MOLK. — KONCENTRACIJA AVSTRIJSKE VOJSKE OB NEMŠKI MEJI. - ODSTOP TREH AVSTR. MINISTROV. PARIZ, 30. aprila. Navzlic še vedno velikemu zanimanju za abesinsko in porenjsko vprašanje posveča francosko in angleško časopisje cele predale avstrijski situaciji, ki postaja vedno bolj nevzdržna. S tem v zvezi povdarjajo londonski listi, da je bilo poročilo S. A. Chamberleina, ki je bil na poučnem potovanju na Dunaju in Pragi, zelo pesimistično. V angleških krogih so prepričani, da je priključitev Avstrije k Nemčiji samo vprašanje nekaj dni. V Berlinu prav nič ne prikrivajo, da se v Avstriji pripravlja preobrat. Schuseh-niggov reižm se maja ne samo radi opozicije nacionalnih socialistov in marksistov, marveč tudi radi tega, ker se je Starhemberg s Heimwehrom postavil v oster afront proti vladi. Po informacijiah londonskih časopisov bo Nemčija avstrijsko mejo hermetično zaprla, da si na ta način zajamči v Parizu in Londonu potreben alibi za nevmešavanje v notranje avstrijske razmere. Ob upoštevanju nevzdržnega položaja dunajske vlade je Chamberlain nujno nasvetoval avstrijskim vlastodrščein, da se sporazumejo z Nemčijo, da bi se na ta način vpliv poedinih sil na Avstrijo izravnovesil. V obratnem slučaju pa naj Avstrija proglasi popolno nevtralnost, da se na ta način reši laškega protektorata, ki povzroča v Berlinu in Parizu ljubosumnost in vznemirjenje. Radi težkega notranjega političnega stanja v Avstriji se vrši med francosko in angleško vlado intenzivna diplomatska izmenjava misli. Francoska vlada zahteva od Anglije takojšnjo intervencijo za shičaj, ako bi bila avstrijska neodvis-dost od strani Nemčije na kakršenkoli način ogrožena. Angleška vlada nj dala doslej na francosko zahtevo nikakšnega točnega odgovora. S tem v zvezi se naglasa, da hočejo Heimwehrovci nasilno izzvati spremembo v vladi, da se vsi v »Phonixovi« aferi prizadeti poženejo iz avstrijskega javnega življenja. BUDIMPEŠTA, 30. aprila. Svoječas.-.i avstrijski podkancler major Fey se razsovarja v Budimpešti z madjarskimi državniki. Vsebina razgovorov je avstrijsko notranjepolitično nevzdržno stanje. DUNAJ, 30. aprila. »Weltblatt« omenja razne vesti, ki se sirijo v inozemstvu glede vojaških priprav Avstrije na nemški meji. Pri tem priznava, da so se dejansko izvršile ob nemški meji nekatere spremembe, ki pa so neznatne. Deli čete, ki so bili doslej na Gradiščanskem, so se za 14 dni premestile v gorate predele vzdolž nemške meje, da tamkaj vežbajo. DUNAJ, 30. aprila. Agencija Stefani poroča, da so podali ostavko finančni, poljedelski in socialni minister. PARIZ, 30. aprila. Havas poroča, da se demantira vest francoskega vojnega ministrstva, da bi sc na Dunaju nahajala delegacija frncoskih general-štabnih oficirjev, da prouči način izvedbe zakona o vojni dolžnosti. AkA&dslu sokkdGmsii MtitoutUG i&idm-edev lUdi{e k Dtuštva Muodov RIM, 30. aprila. Po poročilih iz Londona pišejo tukajšnji listi, da so pričeli britanski sankcionlsti pod vodstvom lorda Cecilla veliko protilaško kampanjo. Deputacija britanske unije v Društvu narodov bo prihodnji teden pose-tlla zunanjega ministra Edena in mu izročila resolucijo z zahtevo, da se proti Italiji proglasijo petrolejsko sankcije, da se italijanskim transportom zapre sueški prekop ter da se Italija izključi Iz Društva narodov. »Ata«'" se je LONDON, 30. aprila. Reuter poroča: Po vesteh, ki jih je sprejel Lloyd iz Dovera, je jugoslovenski parobrod »Mrav« trčil pri Folkesonu v Rokav-skem prelivu z estonskim parobrodom »Mary«, pri čemer se je »Mrav« potopil. Vso posadko »Mrava« je sprejel parobrod »Mary«. »Mrav« je plul iz Rotterdama v Sušak. »Mrav« ima 3780 bruto registrskih ton. Zgradili so ga leta 1905 in je last »Oeeanie«. Posadka »Mrava« se nahaja v Doverju. Sovjeti ketefo števMa tusltega ftte&ivai- slUH i*/iAuniiii LONDOlV, 30. aprila. Moskovski dopisnik »News Chronicle« poroča, da prij>ravlja sovjetska vlada 35-letko za podvojitev prebivalstva sovjetske Rusije. Ta načrt naj bi se izvedel do leta 1970. Sovjetska unija naj bi dotlej dosegla 300 milijonov prebivalcev. Sfutks(U OMttkisti imotiti toueAokske^a BARCELONA, 30. aprila. Policijski sef Miguel Radia in njegov brat sta postala žrtev komplota anarhistov. Oba sla bila ustreljena sreda mesta. Po-litičui umor je zbudil ogromno senzacijo. NJ. VEL. KRALJ PETER II. POKROVITELJ. Maršal dvora Nj. Vel. kralja Petra 11. je obvestil upravo Savez-a Sokola kraljevine Jugoslavije, da je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel pokroviteljstvo nad sokolskim zletom, ki bo na Vidov dan v Subotici. SKUPŠČINSKI FINANČNI ODBOR es sestane danes popoldne k seji in bo razpravljal o pogodbah, ki jih je vlada sklenila z radijsko družbo d. d. v Beogradu in Zagrebu. POSLANSKI KLUB JNS bo imel jutri v petek popoldne v Narodni skupščini v Beogradu svojo sejo. DR. PLOJ PRI PATRIARHU VARNAVl. V Sremskih Karlovcih je posetil srbsko pravoslavnega patriarha Varnavo podpredsedniku senata dr. Miroslav Ploj, ki se je zadržal s patriarhom v daljšem razgovoru. Patriarh Varnava ie dr. M. Ploja zadržal pri obedu. IMENOVANJE V KRALJEVI GARDI. Za načelnika štaba poveljstva kraljeve garde je imenovan polkovnik Vladimir Petrovič, adjudant Nj. Vel. kralja Petra II. SESTANEK JNS V SPLITU. V Splitu je bil te dni sestanek pristašev JNS, na katerem se je izvolil sreski odbor JNS. V vodstvo so se izvoliti lekarnar Nikola Bonetti za predsednika, Šime Lisieič in Marin Marastovič podpredsednika, dr. V. Radiča tajnik, Nikola Markov blagajnik. Kot virilni člani so ko-optirami v odbor senator dr. Grga Andje-linovič, narodna poslanca Paštrovič in Maštrovič, nadalje dr. Uroš Desnica, Don Frane Ivaniševič in dr. Ivan Majstoro-vič. DR. M. VUJIČIČ UMRL. Včeraj popoldne ob pol 2. je umrl v sanatoriju Vračar bivši minister in znani prvak bivše radikalne stranke dr. Milo-rad Vujičič. MIŠA ZOPET V BEOGRADU. V Beograd se je vrnil staroradikalski prvak in bivši minister Miša Trifunovič, ki je za časa svojega bivanja v Zagrebu navezal stike s prvaki koalicije SD. Poselil je tudi dr. Vladka Mačka ter z njim delj časa konferiral. Tudi se je sestal z dr. S. Budisavljevičem in V. Vilderjem, s katerim si je tudi ogledal zagrebško okolico. G. M. Trifunovič se bo najbr-že odpeljal v Knjaževac, da tamkaj poroča Aci Stanojeviču o rezultatih zagrebških dogovorov v cilju formiranja bloka izven-parlamentarnih opozicijskih strank. SIVE LEGITIMACIJE. Generalna direkcija državnih železnic je razglasila, da morajo imeti radi kontrole števila potovanj upokojeni ministri in ministri na razpoloženju ter upokojeni bani in člani njihovih družin kakor tudi člani rodbin aktivnih ministrov in aktivnih banov sive, železniške legitimacije. SRBSKI PRIMAS DR. DOBREČIČ IN SOKOL. Beograjsko »Vreme« poroča, da je srbski prim as in barski nadškof dr. Nikola Dobrečič dal Sokolskemu društvu v Baru 500 dinarjev. V zvezi s tem piše omenjeni list: »Srbski primas dr. Nikola Dobrečič je iz kolegialnosti podpisal svoj-čas znano poslanico katoliških škofov proti Sokolu, toda ta poslanica se v katoliških cerkvah na teritoriju barske nadškofije ni nikdar prečitala.« 9000 m PLATNA. Poštno ministrstvo bo nabavilo okoli 9000 m platna za izdelavo novih poštarskih letnih uniform. Resnica o črnem cesarstvu v luči trditev in dokazov žive priče Kaj je včeraj v Ljudski univerzi zanimivega povedal bivši negušev zdravnik dr. Širokov o negušu, negušinji ter Abesiniji Včeraj zvečer je bilo, kakor znano, v j. demizirati in ji zajamčiti obstoj z upo-iukajšnj: Ljudski univerzi izredno poučno'rabo in uvajanjem vseh izsledkov sohi zanimivo predavanje, ki ga je imel v nabito polni dvorani Ljudske univerze večletni bivši osebni zdravnik abesinskega ueguša aHila Selassija dr. Jordan Širokov. Uvodoma je odličnega gosta pozdravil s prisrčnimi besedami predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec, ki ve navezal svoja pozdravna izvajanja na ugotovitev, da pripada dr. Širokov tisti struji bratskega bolgarskega naroda, ki si želi čimprejšnje gospodarske, kulturne in politične združitve vsega južno slovanskega naroda. Viharno pozdravljen je nato dr. Širokov v dveinpolurnih izvajanjih nanizal obilo zanimivega gradiva, ki so nanaša na zgodovino in obstoječe družabno, socialno, gospodarsko in politično stanje abesinske neguševine. Iz njegovega predavanja povzemamo v preglednih obrisih sledeče glavne misli in trditve: »Položaj Abesincev je treba presojati objektivno ter je ravno v tern vprašanju veliko sufliranja in veliko zaviranja. ' Prikazovanje Abeslnije kot države ■barbarizma je skrajno neresnično in krivično, saj je Abesinija država, ki obstoja že 3000 let in ki lahko s ponosom zre na svoje ustaljene tradicije in običaje. Koliko meri pravzaprav ta abesinska zemlja, ni točno znano, ker se izmera ni vršila. Tudi ljudskega štetja dejansko ni bilo v polnem obsegu, ampak je znano le število prebivalstva po večjih naselbinah, ne pa v goratih in hribovitih predelih. Računa se pa, da ima abesinsko cesarstvo okoli 14 do 18 milijonov prebivalcev. Abesinija ne vsebuje samo enega naroda, ampak biva na tem ozemlju več narodnosti, sredi katerih se posebno odlikujejo Amharci, ki se radi izrednih sposobnosti in vrlin pritegujejo k vsem vodilnim državnim in gospodarskim službam. NEGUŠEV A OSEBNOST IN NEGUŠINJA Markanten predstavnik abesinske tvornosti in življenjske sile je sam negtiš ne-gesti Halle Sclasije. Na lastno oko in uho se je mogel dr. Širokov prepričati o mnogih zanimivih okolščinah, ki prepletajo neguševo in dvorsko življenje. Neguš sam je zelo sposoben človek ter široko naobražen. Ima za seboj univerzo in obvlada glavne evropske jezike. Je pa tudi spreten diplomat, sila previden in nezaupljiv. Le s to svojo diplomatično spretnostjo je mogel na čelu mlajši oficirski generaciji zrušiti konzervativne tendence starejše struje, ki je proti njemu rovarila. Haile Selasije je velik reformator abesinske države. Postavil si je za cilj svojo državo po evropskem načinu mo- Htmvi Monaka! —• Drugi dan so naju prignali na raport k poveljniku mesta, uglednemu konjeniškemu generalu De Maien. Ta osiveli, odlični vojščak, je bil napram nama Ijubez-vilv, toda njegova navada ni bila, da kaznuje vojake z zaporom, ten.več. da jih pošilja v bojujoče se kolone v Maroku. -- Hotela sva ga še bolj razjariti s tem, da sva mu takoj vse priznala. Dejala sva mu, da ni najina navada delati nemire, da sva pa to storila le zato, ker nisva našla drugih možnosti, da prideva na fronto. Sivolasi vojak se je nasmejal in velel: — -če je tako. sta izbrala najboljšo pot,« — Tri dni pozneje naju' je voz odpeljal v Golombechar, odkoder sva morala nadaljevati pot do jezera Tsad. Tukaj se je nahajala napadalna kolona saharskega področja, čigar formaciji sva bite dodeljena. Golombechar je 40c svinčenk, za kar ni mogel nihče določno reči, odkod prihaja. Streli so padali kakor toča. Gotovo je bilo iki tisoče puškinih cevi, ki so neumorno izstreljevale ogenj na naša neodpočita telesa. Strašna nevarnost nas je dohitela prav v sredini nekega klanca, kjer so ligionarji popadali kakor v igri, iz katerega nismo mogli niti naprej, niti nazaj. Napad je bil tako nagci in nepričakovan, da je zbegal vse, razen starih legionarjev, ki so se takoj pričeli vzpenjati po stenah, da sc spuste v borbo z Beduini in da zavarujejo ostale preplašene vojake. tastično poceni. Za 25 dinarjev dobite pitano kravo, za 5 dinarjev 100 jajc, za 4 dinarje sodček masla, za 5 dinarjev kilogram in četrt kave. Poceni so tudi kože . raznih divjih zveri. Koža leoparda stane do 30 dinarjev. Nizke cene in pa dejstvo, da nimajo abesinski pridelki tujih trgov so vzrok, da je kmetijstvo n« tako nizki stopinji. Velik vir dohodkov vrže Abe-sineem bombaž. Toda tudi v tem pogledu jih izkoriščajo Japonci, ki jim je abesinska vlada dovolila, da smejo zasaditi z bombažem nad milijon hektarjev abesinske zemlje. Zelo mnogo pa pridelujejo1 Abesinci paprike, čebule, krompirja, koruze in ostalih žitaric. Paprika je silno ostra in jo z največjo naslado uživajo Abesinci. MIROLJUBNI - HRABRI. Po svojem značaju so Abesinci miroljubni ljudje. V svojih življenjskih zahtevah so neverjetno skromni in potrpežljivi. Vkljub temu pa jih diči občudovanja vredna hrabrost, odpornost in vztrajnost, ki povzroča italijanski vojski tako mnoge težave. Že v mladosti se vzgojijo za izvrstne strelce in jim ta lastnost pride tudi v vojni prav. Po naravi so zelo nadarjeni in dobrosrčni ljudje. Naprarn tujcu, ki nima slabih namenov, so neverjetno postrežl.iivi. Lahko hodijo bosi preko najostrejših skal. Predavatelj je nato prikazal Abesimjo v mnogih slikali, ki so vzbujale veliko zanimanje. Ob zaključku svojega predavanja je spregovoril kot Bolgar bratskemu jugoslovenskemu narodu s povdarkom, da se razprostira Jugoslavija od Triglava do Črnega morja in da se zedinjenje slo* vanskih narodov na Balkanu že svita na horizontu. Številno občinstvo je z ogromnim zanimanjem sledilo predavanju odličnega predstavnika bolgarskega naroda in ga za njegova izvajanja nagradilo z viharnim aplavzom. G. dr. Jordan N. Širokov je predaval v bolgarskimi tako razločno, da ga j® razumela pretežna večina poslušalcev. V kolikor pa ga nekateri niso razumeli, ju tolmačil predavateljeva izvajanja v slovenščini g. prof. Šedivy. V nedeljo zopet za točke. Prihodnjo nedeljo, 3. maja, se bo pričela borba z& naslov prvaka LNP. Dva ljubljanska kluba. in sicer SK Ljubljana in SK Hermes ter SK Železničar in Cakoveeki SK se bodo borili za prvenstvo našega podsa-veza. V Mariboru se bo vršila tekma med SK Železničarjem in SK Hermesom, v Ljubljani pa se bosta srečala SK Ljubljana in ČSK. Ljubitelji nogometnega športa bodo že v nedeljo imeli priliko prisostvovati tekmi, ki bo prilično dokazala moč ljubljanskega nogometa. Obenem pa se bomo lahko prepričali, ali ima SK Železničar izglede, da si pribori letošnje Pr' venstvo. Tekma, ki se bo vršila ob vsakem vremenu, bo na stadionu ob Tržaški cesti. phjisltf uAuito Odbor za izobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja v Ptuj« vabi na predavanje bivšega osebnega zdravnika abesinskega Neguša g. dr. Širokova, ki bo predaval v petek f. maja ob 20. uri v dvorani »Mladike«. Vstopnine ni! Na Dravskem polju je zopet gorelo* Preteklo sredo zjutraj je ob 7. mri nenadoma začelo goreti gospodarsko posiopJc Elizabete Valentan, posestnice v Njiy®r' cfh, občina Slovenja vas. Požar se ie '!‘ veliko naglico razširil na sosedno gosP°7 darsko poslopje Terezije Korez. Gas»c iz Hajdine in Gerečje vasi so požar oWe' jili in ogenj pogasili. Škoda pri Valentov znaša okrog 15.000 Din, pri Korezov! P*1 10.000 Din. Samomor. V Gerečjj' vasi je izvršil PelIj zijonist Peter Pečnik samomor. so ga našli na podstrešju tik dimnika obešenega. Pokojnik je bil strasten aikob° lik. Lj toliko si je prihranil, da si je kuP vrv, s katero se je obesil. ri Kino. V soboto 2. majnika ob 20. 111 in v nedeljo 3. majnika ob 18.30 in - se predvaja film »Smaragdna ogrlica1 Spomnite se CHP* Kako idealno je življenje v Abesiniji, so najboljši dokaz cene življenjskim potrebščinam. Življenje je v Abesiniji fan- tikuifotske Ut Matičke MMite Vasja Pirc, Stupan in Konic med prijatelji kraljevske igre Kakor smo 2e poročali, so se v zad-“jem času vršile pomembne šahovske Prireditve, in sicer v Novem Sadu, Ljub-feni in Mariboru, ki so se vse končale s krasnimi uspehi mariborskih šahistov, °2iroma članov Mariborskega šahovskega kluba. V čast zmagovalcem je Mariborski šahovski klub priredil sinoči pri tNovem svetu« intimno svečanost, ki se je je udeležilo lepo število prijateljev kraljevske igre. Večer je otvoril predsednik Maribor-skega šahovskega kluba in vneti propa-Sator kraljevske igre g. Rudolt Golouh. Najpreje je pozdravil slavljence gg. Pir-Ca, Konica in Stupana, nato pa v vzneše-n'h in jedrnatih besedah orisal krasne Pspehe, ki so jih dosegli naš velemojster Vasja Pirc v Novem Sadu, Konic v Ljub-jiani in prof. Stupan v Mariboru. Omenil !e> da so uspehi, ki so jih dosegli omenjeni šahisti v ostri konkurenci, dokaz, ie prizadevanje Mariborskega šahovskega kluba, katerega člani so slavljenci, kronano z lepimi zmagami. Nato je velemojster g. Vasja Pirc predaval o poteku šahovskega turnirja za prvenstvo države v Novem Sadu. V svojem govoru, ki je bilo silno zanimivo, je orisal razna dejstva, ki pričajo, pod kako težkimi okolščinami si je priboril prvo mesto pri omenjenem turnirju in naslov državnega prvaka. Spregovoril je tudi o posameznih udeležencih turnirja. Za svoja izvajanja, ki so bila zelo poučna, je žel naš velemojster živahno odobravanje. Sledilo je nato poročilo g. Konica, ki je poročal o poteku šahovskega brzoturnirja za prvenstvo Dravske banovine v Ljubljani. Naposled je spregovoril še prvak Maribora g. prof. Stupan. Vsi prvaki so v svojih govorih pokazali tupatam tudi humoristično noto, tako da poročila niso bila samo poučna, marveč so tud; pokazala, da imajo naši šahisti tudi smisel za humor in šegavost. Požrtvovalni tajnik Mariborskega šahovskega kluba g. prot. Sila je končno seznanil navzoče prijatelje kraljevske igre z bodočim programom Mariborskega šahovskega kluba. Najbližja prireditev bo simultanka in predavanje bivšega svetovnega šahovskega mojstra dr. Aljehina, ki bo v torek v veliki kazinski dvorani. Rette: Vid te. kar dejansko ne vidne, ne vidite, kar mislite, da ste videli i Pred jutrišnjim večerom iluzij, okultističnih in spirštistič-nih eksperimentov v unionski dvorani Poročali.smo že, da je prispel v Ma-‘ibor največji svetovno znani iiuzijonist, I»Hgik in jasnovidec g. Retta-Obradovič s svojo ženo go. Fattimo, s katero bo 'Pstopij jutri, dne 1. maja zvečer na sen-Zacfonataem večeru iluzij, okultističnih in spiritističnih eksperimentov v veliki PPionski dvorani. Odlična reklama obeh letnikov, ki sta v vsem širnem svetu "a glasu kot najboljša okultista in ihrzijo-"jSta, je opravičeno vzbudila ogromno žaganje za njuno jutrišnjo prireditev, na Kateri bosta v naglem tempu, v treh urah fcz pavz. demonstrirala svoje original-"e' najnovejše kreacije v panogi moderna iluzijonizma poleg nenadkriljivih pobili in znanstvenih eksperimentov v jasnovidnosti, mentalni telepatiji in v či-apjii ter prenašanju misli. ^etta in Fattima sta že pred leti natopila v Mariboru in se kmalu nato po-ia|a na uspešno turnejo širom sveta. Se-K’ nastopata zopet v svoji domovini in j® žela v Zagrebu in Ljubljani triuni-^.ue uspehe. Povsod sta nastopila kot Edinstvena mojstra iluzijonista in okulti-a, da je navdušeno občinstvo videlo in SLOVESU GOSPODA T. MAJERJA. Včeraj zvečer so se zbrali v prostorih ‘edavracijo »Mariborski dvor« številni rriiatelji in znanci našega popularnega ^stavraterja g. Toma Majerja, ki je sko-‘I Pet let vodil v splošno zadovoljnost Cenjeno restavracijo in hotel. Bil je poza veder na čast g. T. Majerju, ki J'dušča Maribor in ki se hoče posvetiti Polnonia prospehu kolodvorske restav-v Zidanem mostu. Med navzočnimi y “ili tudi mnogi mariborski odličniki. PoteSe'eni razld°žeiiju, pri katerem so se s, Kazale tople vezi iskrenega prijatelj-v,ya- ki je družilo g. Toma Majerja s šte-Pimi predstavniki mariborskega javne-ni stanovskega življenja, je potekel ta žh večer. V posebni sobi pa so se jr3*' mali harmonikarji prof. g. Sehwei-Šem krasno ter ob splošnem navdu-iiavf ?.dsvira,i Preko 30 pesmi in s tem i navzoče. To ljubko harmonikar-zla ru'žino, ki je s svojo pesmijo hotela in ' vzeti slovo od svojega ljubljenega vkrtv rja v harmonikarskih spretnostih, ,s5ic s°jca g. Toneta Majerja, je s sla-tuka3”1'. in peciv°ni obdaroval poveljnik ih**1*® artilerijskega polka g. pod-vnik Maksim Erič. Ko se g. Tomo Kel svoje odlične sposobnosti uveljaviti za prospeh in procvit restavracije v Zidanem mostu. dožviljalo na sporedu stvari, nad katerimi je doslej samo neverno zmajevalo z glavo. Jutrišnji spored g. Rette in ge. Fatti-me se deli v dva dela, v zabavnega, na katerem bo Retta predvajal nad 100 sijajno posrečenih čudes, v katerih se vidi to, kar se stvarno ne vidi. in ne vidi ono, kar se misli, da se je videlo, ter znanstvenega, na katerem bosta Retta in Fattima demonstrirala navdušujoče uspele poizkuse iz telepatije in jasnovidnosti. Naj omenimo Sc. da je priredil največji okultist in iiuzijonist današnjega časa Fregoli Retta-Obradovič s svojo ženo Fattimo v pariškem Empi.ru in Olimpiji 120 predstav in da je bil odlikovan z zlato kolajno »Meus et mantis« (duh in roka), na tekmi iluzijonistov vsega sveta v Parizu pa z veliko kolajno mesta Pariz. G. Retto-Obradoviča je odlikoval tudi naš blagopokojni kralj ob priliki nastopa na dvoru pred vso kraljevo rodbino. Napisal pa je g. Retta-Obradovič obširno in zanimivo knjigo o hipnotizmu, telepatiji in magični umetnosti. Danes zvečer ob osmih! je pri Po vodniku v Jurčičevi ulici občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev. Vsi! »Nanos«. Zastava, ki jo bo razvilo društvo dne 14. junija, je stara 71 let in krasno ročno delo. V četrtek 30. t. m. ob 20. uri si jo pri sestanku lahko vsak ogleda. Razgovor o prireditvi 14. junija in važno poročilo predsednika. V nedeljo, dne 3. maja izlet k Sv. Duhu na Ojstrem vrhu. Odhod z avtom ob pol 6. uri na Koroški cesti pri Strmi ulici. Kinokavarna, Kinobar od 1. maja dalje senzacionalen spored: Joe Jarsky, čudoviti komičar, fin, takten akrobat, Hilde Hilton, ekscentrična plesalka, Sonja Ja-rovskaja, Berti Mahi itd. Solidna postrežba, zmerne cenc, dnevno od 8. ure dalje koncert.' Priprave za nedeljsko otvoritev novega, modernega gostilniškega vrta v Pekrah so v polnem teku. 0 ietH Ut OMHi Prihodnja številka našega Usta izide radi jutrišnjega prvomajskega praznika grafičnega delavstva Sele v soboto dne 2. maja ob običajni uri. Pred produkcijo dr. Aljehina bo igral na. velemojster Vasja Pirc simultanko s šahisti srednjih šol. Dne 10. maja se bo vršila medklubska tekma med šahovskim klubom Blau-Weiss iz Gradca in Mariborskim šahovskim klubom. Za časa Mariborskega tedna pripravlja Mariborski šahovski klub večjo prireditev, prav ta-; ko sta projektirana dvomatcha Split: Ma- j ribor in Celovec : Maribor. V kratkem se j bo vršil v Mariboru tradicionalni šahovski turnir za pokal MŠK. ki se ga bodo udeležili vsi mariborski in okoliški klubi. Vse v vsem: iz programa, ki ga je razvil g. prof. Sila, je razvidno, da je Mariborski šahovski klub med najaktivnejšimi klubi v naši državi. { Večer mariborskih šahistov je ves čas j potekel v znamenju dostojanstva kraljevske igre. Uspehi, ki so jih dosegli posa-^ mezni igralci, so končno uspehi našega mesta, radi tega se lahko veselimo vsi, ki imajo količkaj smisla za kraljevsko igro. Vrlim zmagovalcem ter Mariborskemu -šahovskemu klubu pa kličemo: Naprej po tej poti lepih uspehov! Diplomirali so na tehnični fakulteti v Ljubljani gg. Avgust Vivod in Božidar Vrstovšek iz Maribora, Ivan Čuček iz Srdišča in Fran Lah iz Loč. Iz poštne službe. Upokojena sta nadzornika pošte v Murski Soboti Antonija Korče in višji nadzornik pri pošti Maribor I. Ljudevit Podgornik. Iz vojaško sanitetne službe. Sanitetni major tukajšnje vojaške bolnišnice dr. Lazar Jovanovič je premeščen za upravnika vojne bolnišnice v Otočcu. Na njegovo mesto pride sanitetni kapetan T. klase dr. Radovan Cirkovič. Iz poslovnega sveta. V sredo, dne 28. aprila se je vršilo pod predsedstvom g. Sax-a v lovski dvorani hotela »Orel« predavanje gosp. prof. Rud. Rakuša o temi »Umetnost prodajanja«, katerega se je udeležilo mariborsko trgovstvo v precejšnjem številu. Referat je bil nekaka psihološka študija, kjer je predavatelj strokovnjaško obravnaval vsa mogoča svojstva kupca, kot tudi zahteve, ki se stavijo do dobrega prodajalca v odnošaju do kupujočega občinstva, da bo čimveč uspeha, vendar — kar je glavno — v obojestransko zadovoljnost. Ob koncu se je razvila o temi kot takšni debata odnosno razgovor, v katerega so posegli gg. Sas, Majer, Mejovšek, Anderle, Ma-cun, Rosina, Weixl, Jakob Preac, Biide-feidt, tajnik Skasa in drugi, ki pa je sko-ro pri vseh govornikih izzvenel v upravičeni želji, da se to predavanje čimprej ponovi pred trgovskim naraščajem. Gledališke novice. Erika Druzovičeva gostuje samo enkrat kot Madeleine v opereti »Ples v Savoyu« v soboto 2. maja. Odlična umetnica, ki je ljubljenka zagrebškega občinstva, je baš v omenjeni partiji dosegla enega svojih največjih uspehov, ki jih je bila tudi deležna ob mnogih gostovanjih v »Plesu v Savoyu« po jugoslovanskih odrih. Maribor jo je vzljubi po gostovanjh v »Vijolici z Montmartru«. Rezervirajte vstopnice! — Zadnja uprizoritev Zweigove drame »Siromakovo jagnje« bo to nedeljo zvečer po znižanih cenah. To delo je eno najmočnejših nemške dramatike in prevzema gledalca s pretresljivo dramatiko. Novo štirinadstropno palačo bo, kakor smo svojčas poročali, pričela graditi v kratkem na voglu Aleksandrove ceste im Kolodvorske ulice, Ljudska samopomoč. Mladini neprimerno. Tukajšnja šolska vodstva so prepovedala šolski mladini po set Krajnčeve drame »Direktor Čampa«. Ljudska univerza. Naznanja se, da je g. -univ. prof. Dayre iz Zagreba zadržan in vsled tega odpade predavanje dne 1. maja 1.1. Prihodnja prireditev je 8. maja in sicer sc predvaja film »Naše Ko-JSONOc. REPERTOAR. Četrtek, 30. aprila ob 20. uri: »Direktor Čampa«. Red A. Petek, 1. maja: Zaprto. Sobota, 2. maja ob 20. uri: »Ples v Savova«. Gostuje Erika Druzovičeva, članica zagrebške opere. Nedelja, 3. maja ob 20. uri: »Siromakovo >gnje«. Zadnjič. Znižane cene. GRAJSKI KINO. Danes premiera vele-iilma, ki ie žel in še žanje po celem svetu, ogromne uspehe »NOČ LJUBEZNI« Znamenita pevka Grace Moore poje v tem prekrasnem velefiltmi »Traviata«, »Carmen-, »Butterfly«. mi i mm ——————r——i—ra i Kino Union. Danes sijajni veleflim zabave in petja, ljudska veseloigra »Marta« (Poslednja roža). V Rušah stavkajo delavci Vlahove tekstilne tvornice. Tango letošnje sezone ie »Kakor kita cvetja« iz operete »Hmeljska princesa«, spisal in uglasbil Gobec Radovan, učitelj v Laškem. Tudi pri nas ga dobite za Din 5.— v trgovinah V. Weixl in J. Hbfer. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Savostova in Minafikova lekarna. jutri v petek Albaneževa in K6-nigova. Naši polži za Francijo. V Prekmurju sc nabavljajo velike količine naših polžev, ki so namenjeni za Francijo. Samo tvrdka Bouvier v Gornji Radgoni bo poslala v Francijo tri vagone polžev. Cena polžem je Din 250 za kilogram. Desetletno Tatjano L jaškov o, ki je dne 1. aprila utonila v Dravi pri malih Benetkah, je sedaj Drava naplavila v bližini Zavrča. Deložirajo. Iz vagonarske kolonije je moralo na sodno odpoved mestne občine osem družin. Baje bodo sledile še druge. Kot vzrok deložacije se navaja nepristojnost v Maribor, č ujejo pa se tud j drugi zanimivejši komentarji. Usoden padec. Včeraj popoldne je padel 781elnj prevžitkar Jože Kraut iz Morja pri Framu tako nesrečno z voza, da si. jc zlomil desno nogo v kolku. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnišnici. Uta je zgorela posestniku Maksu Pu-herju v Rošpohu. Ogenj je zanetil neki viničarski otrok, ko.se je igral z vžigalicami. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, je precenjena na 15.000 dinarjev. Krita je /. zavarovalnino. Gozdni požar. Iz doslej še nepojasuie-nih vzrokov ie nastal včeraj na gozdnem kompleksu posestnika Ivana Gradišnika v Velikem Boču pri Selnici ob Dravi požar. Uničil je pet joh mladega smrekovega, bukovega in brezovega nasada. Posestnik Gradišnik trpi okrog 3000 dinarjev škode. Ogenj so lokalizirali in pogasili domačini. Napad v niagdalenskem parku. Preteklo noč sta doslej še neizsledena napadalca navalila na 361etne*a mesarskega pomočnika Ivana Majca s Tezna in ga z udarci po glavi pobila na tla. Zavedel se je šele v bolnišnici, kamor so ga prepeljali reševalci. Tam je Maje tudi ugotovil, da sta mu napadalca ukradla 300 dinarjev. Svaka med seboj. Snoči so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 25letnega posestnika Antona Kaiserja iz Šikol pri Pragerskem, ki ga je njegov svak v prepiru s tako silo vrgel ob tla, da si je zlomil desno nogo v gležnju. h žiutjekja 'm aveto RR. Švedski list MAditiken« piše, da se je v Nemčiji osnovala tajna teroristična organizacija pod imenom RR (Rohniš Ra-cher — maščevalci Rohma). Člani te organizacije IroČejo maščevati kapetana Rbbma ter njegove tovairiše, ki so bili ubiti pri znanem čiščenju v vrstah SA. Maščevanje :bi se moralo izvršiti nad pristaši Gbbbeisa hi Gormga. Člani omenjene organizacije pribeiežajo na svoji žrtvi črki »RR«, da tako naznačijo, zakaj je tbU dotiotk Mb*. Stran A. Mariborski »Večeru ?k« Jutra / Mar i troir u, dne 30. IV. 1936. GH&E'NIJ Sfo&tmOV: HUtSteuauk utMAešMššA Jtftfoiift v & ^ IPVlrVinFVVnr w • ROMAN »Kdo ste? Odkod? Kakšno letalo je to?« je vprašal vidno vznemirjen pilota. »Dovolite, da vam odgovorimo šele v vaši pisarni in da se tudi šele tam predstavimo, je odgovoril namesto pilota in-ženjer Atanazij Gal. »Potem izvolite z menoj!« je velel poveljnik. »Jaz sem krženjer Atanazij Gal, to je moja zaročenka gospodična Apolonija Kabajeva, to pa pilot gospod Bonifacij Urban,« je predstavil inženjer trojico, ko je sedela v mehkih foteljih poveljniku nasproti, in dostavil: »Povejte mi pa najprej, če je tu dovolj varno, da moremo govoriti popolnoma odkrito, ne da bi nas slišal kdo drugi razen vas?« »Bodite brez skrbi,« je odgovoril poveljnik. »Samo nikakor ne razumem, zakaj bi morali biti tako previdni?« »Razumeli boste takoj, čim vam povem, od kod prihajamo,« je dejal inženjer. »Od naše previdnosti je odvisna u-soda vsega človeštva.« »Menda vendarle ne?« je vzkliknil poveljnik začudeno. »V resnici. Prihajamo z Maklena.« »Z gradu dr. Servacija Evarista.« »Da.« »In?« »Pobegnili smo.« »Pobegnili, čemim?« »Ker drugače nismo mogli.« »čudno.« »Gotovo veste, kakšna usoda je zadela Italio.« »Vem. Napadle so jo pošasti, ki sojih poslali nad njo Francozi. Imeniten, genialen način vojskovanja. Ves svet govori samo o tem.« »Prav to je velika zmota, gospod poveljnik. Pošasti niso poslali Francozi.« »Kdo potem?« »Nr. Servacij Evarist.« »To ni mogoče. « »Zakaj naj ne bi bilo?« »Kje bi jih vzel?« »Vzgojil jih je v svojih posebnih vzre-jevališčih na Maklenu.« »O tem smo nekoč že slišali. Pripove- Idoval nam je neki Kitajec. Kako mu je bilo že ime?« _ »Dr. Vang-Čeng.« i »Da, dr. Vang-Ceng. Mož je bil goljuf ali norec.« »Ne prvo ne drugo. Vse, kar je povedal, je bila žal čista resnica.« »Katere pa ni mogel dokazati.« »Ne po lastni krivdi.« »Sam sem se udeležil policijskega poleta na Maklen. Dr. Vang-Čeng nam je pripovedoval, da stoje južno od gradu ve liikanska vzrejevališča za pošastne živali, ko pa smo prileteli tja, ni bilo v njih ne duha ne sluha. Tam, kjer naj bi stala opisana vzrejevališča, so se širili samo nedolžni travniki in logi.« »A pod njimi so bila še pravočasno pogreznjena tista zaman iskana vzrejevališča. Ves Maklen je mehanizem, kakršnega si doslej ni izmislila niti pravljica.« »Vzrejevališča so bila pogreznjena? Kdo naj vam to veruje, gospod inženjer?« »Gospod poveljnik,« je vzkliknil Gal vznemirjeno, »to, kar pripovedujem, vam lahko s prisego potrdita tudi moja zaročenka, ki je sama hčerka iznajditelja vzrejanja pošasti, in Evaristov pilot g. Bonifacij Urban.« »Da, res is,« sta vzkliknila literatu Apolonija in Urban. »Pošasti je vzgojil maklenski graška* s pomočjo profesorja Kabaja,« je nadalje' val inženjer, in 011 jih je tudi poslal nat Italijo.« »In?« »Ne razumete?« »Kaj naj bi razumel? Stvar je preč«1 preprosta. Ako ni res, kar govorite, nam itak ni treba razburjati, ako je Pa res, potem je naša sveta dolžnost, da m* česar ne ukrenemo, marveč da molčimo kot grob. Naša država v vojno ni vpletena, ako bi pa sedaj naenkrat povedali, da se je izvršil napad na sosedno državo z našega ozemlja, ki je ali bi vsaj moralo biti najstrožje neutralno, se sami vpletemo v vojno. V našem interesu je zato. da o tem ne govorimo javno. Naj Italija'" le še dalje mislijo, da so pošasti prisl1-i/ Francije.« »Gospod poveljnik,« je dejal inženjef in od razburjenja vstal, »tu ne gre za napad na samo Italijo, marveč za napad na vse človeštvo. Dr. Servacij Evarist 111 poslal svojih pošasti preko meje zato. d3 pomaga Francozom v boju proti Italija' nom, ampak zato. da uničijo po Italijani'1 tudi Francoze, Nemce, nas in vse člo'e' štvo.« (Se bo nadaljevalo.) PRtD GRADNJO PLANINSKEGA DOMA NA BOČU. V soboto se je vršil občni zbor podružnice SPD Poljčane. V vseh teh letih agilna podružnica ni mirovala. Skoro vsako leto si je nekaj postavila. Tako sloviti stolp vrh Boča, restavracijo pri Miklavžu 111 kočo v sedlu Boča tik pred vrhom. Na letošnjem občnem zboru pa si je zastavila novo nalogo: v najbližji bodočnosti zgraditi sredi idiličnega okolja ličen planinski dom. Občni zbor je zato potekel v tem znamenju ‘in prav živahno. Predsednik dr. Hronovsky je omenjal najvažnejše momente društvenega gibanja o preteklem letu, ki so ga poživili na novo vstopivši odborniki. Zelo izčrpna so bila poročila ostalih funkcionarjev tako tajnika Rito-nje, blagajnika Zeilhoferja, predsednika gradbenega odbora Šerbeca in gospodarja Finžgarja. Stolp, ki je stal 72.000 Din in je privabil v teh letih nad 20.000 obiskovalcev, ie odplačan in ima podružnica že skromen kamenček za bodoči planinski dom. Glede stavblšča sc je podružnica obrnila na ruško podružnico, ki ima na Boču primerno parcelo. Prošnja za odstop parcele je bila naslovljena tudi na bansko upravo. Lep načrt doma je izvrši! g. Kamnikar iz Ljubljane. Podružnica je uvedla velikopotezno nabiralno akcijo in je upati, da bodo naša podjetja in tvrdke z razumevanjem priskočila s primernimi podporami na pomoč. Poljčanski podružnici SPI) čim lepših uspehov! Nočni požar. Že tretjič ,ie v kratkem jazdobju nastal ogenj radi slabo zgrajenega dimnika. Tokrat je zgorela viniča-rija posestnice gospe Terezije Kugler, ki ima svoj vinograd na Pečici; — V leseni in s slamo kriti viničariji je stanoval 801etni starček Josip Počivavšek, ki si je to pot malo bolj zakuril kakor običajno. Iz primitivnega dimnika so švignile iskre na slamnato streho in jo vžgale. Nesreča se je zgodila v torek ponoči, ko je bil nadležni starček že v postelji. Zdramili so ga šele klici sosedov. Odnesli so ga še pravočasno iz hiše, ki se je kmalu nato sesula v žalostno pogorišče. Razen drugega inventarja je zgorela tudi stiskalnica. Poleg sosedov sta prihiteli na pomoč tudi gasilski četi iz Poljčan in Kostrivnice. Poskusen samomor. Tukajšnji občinski sluga je že nekaj dni nekam čudno raztreseno hodil okoli. V obtipnem stanju se je odločil, da si vzame življenje. V nedeljo popoldne si je v neki gostilni v Peklu prerezal žile na levi roki. Ranjencu so gostje nudili prvo pomoč, nato pa je bil z avtom prepeljan v tukajšnjo bolnico. V zvezi s tem se je močno poškodovala tuk. zdraviliška pomočnica gdč. G. K. Na poti v ordinacijo, je padla s kolesa tako nesrečno, da je brez moči obležala in so jo morali odnesti domov. Hoteč nuditi pomoč bližnjemu, jo ;e kmalu sama potrebovala. tUmu ia tkateuieefa Vest z meje. Pod okriljem podružnice CMD pri Sv. Treh Kraljih nad Maren-bergoin, tik državne meje, se bo ustanovila javna knjižnica za obmejne Slovence. Prosimo vse, ki imajo na razpolago kake knjige, ki ležijo doma po ko-teh, naj jih poklonijo tej novoustanovljeni podružnici. Darujte obmejnim Slovencem ki čuvajo naši? mejnike na Kozjaku. Razno NA DOBRO DOMAČO HRANO sprejmem več ossb. Koroška cesta 32, pritličje, 2090 Ne pozabi naročnine! Mali oglasi Stanovanle SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in hrano. Trg svobode 1. nad mlekarno. 2091 Sprejmem boljšega GOSPODA na hrano in stanovanje. Aleksandrova 33-1. 2097 ŠIRITE »VEČERNIK«! GOSPODA sprejmem na stanovanje tu hrano. Aleksandrova ccsta 64, vrata štev. 1. 2112 Kupujta svoja po* trabitlna pri nailh inaarantih 1 Nižja najemnina! Manjši stroškiI NAZNANILO! EkSPOrtna Niša *«Llina** se preseli s 1. majem na Giavm trg 24, zraven tvrdke »Singer". — Cenjene stranke, ki pridejo v smeri od Glav^ga kolodvora, se naj poslužijo mestnih avtobusov in jim pri nakupu vrnemu denar na podlagi voznega listka. Na pozabita na novi naslovi V korist kupcavi ABONENTE sprejme na dobro uomaeo hrano, tudi dostavlja na dom, gostilna pri »Večernem so!n-cu«, Splavarska 5. Sc priporoča Marija Drčar, prejšnja gospodinja Javne kuhinje. 2110 ___________________ POZOR MIZARJI! Rezan les, smreka, uopoino-ma suh, vsakovrstne deske itd.. Din 300.—, za 1 m" dobite samo v lesni trgovini Albin Celi, Maribor, 1’etnav-ska cesta 4. 2113 Posest Prodam 2lA tonska »OPEL« ŠASIJA v zelo dobrem stanju, dobre gume, pripravna za gasilce, takoj na prodaj za 12.000 Din. Vzamem tudi vino sli hranilne knjižice v račun. Gostilna »Novi svet«, Studenci pri Mariboru. 2100 Moderni, dobro ohranjeni OTROŠKI VOZIČEK z madtačko za Din 4&0.— ih gramofon naprod-ti. Naslov v upravi »Večernika«. 2096 PRODAM KUHINJSKO KREDKNCO mizo, omaro s 4 predali, gu-j galni stol, malo garnituro (zofa, dva iotela 111 nii/.ioa). Maistrova 13-111, vrata S. 2109 ENONADSTROPNA HIŠA Taborska 9, 9 stanovanj, delno parketirana, iako dobička-nosiia. Ponudbe za prodajo prevzame posredovalnica »Rapid«, Gosposka ulica 28. 2105 Lokal DVORIŠČNI LOKAL svetel in suh, velik 16Xs, z električno razsvetljavo ln jakim tokom, pripravljen za delavnico ali skladišče, takoj oddam v najem. Vprašati Koroška cesta 11. 2C95 Službo dobi SAMOSTOJNA KUHARICA ki opravlja tudi druga otV' se sprejme. Vprašati Stri-p'" ieva 17. trgovina Verstovse 2106 Sobo odda SOBO S HRANO oddam. Vrbanova 28. ^‘1 tličje. desno. II dne 1. maja M e | r « v f hrb D • r n j a »»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦m Vabilo na občni zbor Jugoslovanske hranilnice in posojilnice r. z. z o, z. v Maribo* ki sc bo vršil dne 14. maja 1936 ob 19. uri v Hotelu »Or* dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Sprememba pravil. 5. Nadomestne volitve. 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje Jj občili zbor, ki sklepa brez ozira na število članov. j. j fl * ^ Naznanilo otvoritve. Podpisana vljudno sporočam cenjenemu občinstvu, da otvorim s 1. majem t. 1. v svoji hiši na Aleksandrovi cesti štev. 19 trgovino PREJE 99 tf LUN* «# z galanterijo, pleteninami (tudi lastnega izdelka), nogavicami, čipkami, vezeninami, krojaškimi potrebšči nami i. t. d. Prevzamem tudi plisiranje, ažuriranje, entlanje, pred-t iskan je, izdelavo vsakovrstnih gumbov iz blaga in usnja. Prizadevala si bom cenjeno občinstvo kar najbolje in najtočneje s popolnoma novo zalogo najceneje postreči ter prosim isto, da me s cenjenim obiskom blagovo ' počastiti in si ogledati mojo bogato zalogo vsakovrstnih modnih predmetov. Se priporoča z odličnim spoštovanjem „LIA“ - Amalija Tischler Maribor, Aleksandrova cesta 19 .102 Izdaja konzorcij >'.hitra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za lnseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Maribor'-’"' '• -Hrna d. d- ,ir stavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.