3 nč. 30. številka. Izdanje za torek lO marca 1896 (v Trstu, v torek zjntraj dne 10 marca 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden t fieatik i»-danjih ob torkih, četrtkih in aobotnh. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, vežemo pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : za jeilenmecec . t. 1.—, ir.ven Avntrlje t. 1.50 tri mnsec. . „ 3.— , , • 4,50 za pol leta . . , 6.— » » ta v«* leto . . . 114.— . > »I" — Naročnino je plačevati naprej *a naročb« brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične Številke «e dobivajo v pro-dftjalnieah to bul: a V Irntu po 3 nrč,. izven Trata po 4 nri. EDINOST Oglasi no račune po tnrifu v petitu; 7,a naslov«1 z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obae^a navadnih vrntie. Pošlima. osmrrnire in javne zahrale, domači oglasi itd. hp računajo po pogodbi, ,V«i dopisi naj bo pošiljajo uredništvu: nlica Canerina S*. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana na ne »nrejamajo. Rokopisi se no vračajo. Naročnino, reklamaciju in oglasa spro-jotoft uprnvniit.ro ulica Moiino pic* rolo hftt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase j« plačevati loeo Trst. Odprt« reklama oite t« prosto poštnine. GI ,f eMnotU je ih«P'. Narodni ponos. Zadnja številka „Soče* priobčila je pod tem naslovom prekrasen Članek, kojega smo čitali pravo naslado. To so zvoki, ki prihajajo od srca in segajo do src, zvoki, kakoršnih je čuti le red-kokedaj med nami v današnjih dneh žalostne borbe za — osebe. Tako, kakor v tem članku zvenela je pač struna, dokler je med nami plapolal plamen prvega preporoda, plamen idejalne in devi-tke ljubezni do svojega rodu in vseobčega navdušena za bodočnost naroda; tako je zvenela Btruna, dokler naše narodno delo ni jelo imponovati nasprotniku, zbok česar je le-ta vrgel med nas iskrico medsebojne zavisti in prepira, iskrico, ki je vzplapolala, žal, v plamen, požigajoči naše nade in vero v bodočnost naroda; tak« je zvenela struna, na kratko bodi povedano: dokler niso bili ie — politiško pokvarjeni v naši osrednji pokrajini, po zaslugi dobro računajočega nasprotnika. Pojm „narodnega ponosa" izginil je polagoma iz našega slovarja, po nekod je prišel cel6 na indeks. In vendar: kaj je narod brez ponosa ?! Kaj je narod, ki ne pozna svoje lastne cene in ki nima toliko samozavesti, da bi povzdignjeno glavo in jasnim čelom naglašal in branil to svojo ceno pred vsem svetom in p roti vsakomur?! Nič, igrača T rokah vsakogar! Dobro so računali naši in vsega avstrijskega slovanstva nasprotniki, ko so najprvo zastavili sekiro, da podro bujno in košato drevo narodnega ponosa slovenskega. Vedeli bo, da narod, izgubivši svojo samozavest, bode še sam gladil pot svojim nasprotnikom. In res : od tistega hipa, ko so jeli proglašati med nami sleherni pojav narodnega ponosa grešnim .radikalizmom" in ko so proglasili cel6, da je odločna borba za ohranitev svoje narodne individuvalnosti le ostalina grdega poganstva, torej v nasprotju z nauki naše svete vere : od tistega hipa, ko je jeden del naroda Sel na to zvito nastavljeno limanico, jela je rasti moč našim nasprotnikom m se je v dobi par let razvila tako, da je postala malone odločilen činitelj f kulturnem centru naroda slovenskega! Toda ne, o tem nismo hoteli govoriti danes, PODLISTEK. Slovo in vrnitev. »p. Srečko. Teden po otvorjenju dolenjske železnice je bilo. Na malem kolodvoru je bilo vse polno ljudi. Dasi je imel vlak oditi še le ob šesti uri, zbirali so se ljudje še pred peto. Fantje so odhajali v vojake, od tod tudi izvenredni prizori. Z vsakim mladeničem prihajal je kdo domačih, da mu nosi prtljago, potrebno obleko in kar je skrbna mamica dodala za med zobe. Tega je spremljala sestra, tolažeča ga po svoji skromni moči; druzega iz-praševal je mlajši brat, kedaj se vrne domov, če bo kaj lep, in o drugih zanimivih stvareh! Pri tretjem je stal oče, učeči ga, naj bode štedljiv, poslušen, ter naj se dobro vede. Četrtemu je zapovedovala mati solznih oči, naj naglo piše domov in naj ne pozabi Boga! Vge je vrvelo, vse se j« križalo. Fantje so kričali, peli, vriskali, da si udušč s tem notranji nemir, ki se jim je pojavljal, odhajajočim v tujino, med neznani syet. Na kolodvor sta dospela med drugimi tudi dfa visokorasla mladeniča; jeden je nosil potni ktr hočemo govoriti drugi pot, jasno in odločno, trezno in vendar rezko, kakor morajo govoriti zaresni ljudje v kritičnih trenotkih. Za danes smo hoteli le izreči svojo zahvalo goriški „Soči", da je ubrala zopet enhrat struno, zares — narodno 1! Tako treba pisati narodu, ako hočemo, da bode veroval v svojo bodočnost; tako treba narod moralno jačiti za borbo za prava naroda in domovine. Ponosni moramo biti na svoje rojstvo, in možje moramo biti, vsikdar pripravljeni za ljuto borbo za pravo svojega rojstva. „Soča* piše : Žalostna je v obče preteklost slovanskih narodov, a najžalostnejša med njimi je — naša. Po smrti kralja Sama nismo bili več samostojni: zdaj je gospodoval jeden, zdaj drugi, a naši očetje so potrpežljivo — hlapčevali. Vrhu tega se je pripo-dilo v naše zemlje nebroj lačnih tujih vitezov, grofov in baronov, kjer jim je med krotkim in delavnim ljudstvom vsevetela pšenica v bogato klasje. Na najlepših holmih in varnih pomolih so si zgradili trdne gradove s pomočjo naših očetov, katere se potem v zahvalo bičali in gonili kakor živino na trdo delo. Tujec je postal gospod, domačin pa hlapec, še hujše — suženj. In laški pritepenci so res označevali to suženjstvo s psovko — 9 č a v i. Toda kolo časa se vrti neprestano dalje, in zgodovina nas uči, da so narodi prihajali na svetovno pozorišče, kjer so se vzdržali nekaj časa, tudi nekaj stoletij, potem pa so propadli, večinoma cel6 kar izginili skoro brez sledu. Kje so Feničani, Egipčani, Grki, Latinci, da ne imenujem drugih? — Za Latinci, ki so zadnji med temi nastali in zopet izginili, prišla so na vrsto razna romanska plemena in za njimi — Germani. Nekateri teh so že zopet padli, drugi padajo, a nekateri se mogočno šopirijo na ošabnem vrhuncu, na kar bo pa gotovo sledil — padec: gotova znamenja ga že oznanjajo. Kaj pa potem? Kaj potem? To vprašanje je rojilo že desetletja in roji še danes po glavah mogočnim oblastnežem, ki so menili, da bodo narekovali usodo celim narodom in prostranim deže- kovČeg, drugi pa le na roki ogrinjačo. V ta hruŠč in trušč nista hotela kreniti, marveč ostala sta v ozadji, „Na, kupi mi vozni listek!", nudil je starejši mlajšemu. Le-ta je ubogal, urno skočil k blagajnici in kupil, kar je želel oni. Na to se je vrnil zopet v ozadje. Naslonila sta se na ograjo vrta in molčala Nobenemu se ni ljubilo govoriti. Brata sta bila. Starejši odhajal je k vojakom, kako bi mogel biti vesel ? ! Mlajšemu pa tudi ni bilo dobro, ko je spremljal brata na tej žalostni poti. Solnce se je skrivalo čim dalje bolj za gore, jeseni so krajši dnevi. V mraku je prižigal kolodvorski sluga svetilnice. Vsem, kojim jo bilo oditi, postajalo je tesnejše okolo srca. Tam v gnječi med hripavo množico stali sti dve postarni devici, došli le radi tega sem, da bi opravljali ljudi in mogli trositi v svet nevažnih novic. „Ti glej, mizarjev Matije se menda tudi težko loči", rekla je prva, stegnivši svojo glavo, nasajeno na dolgem, suhem vratu in vziši naša znanca, sloneča na ograji. lam.] Toda varali so se sami sebe in slepili druge, kajti zakon narave je — odločil drugače! Tudi „oni* so že spoznali, da za padajočimi narodi prihajajo na vrhunec tisti, ki so bili doslej sploh in povsod — zadnji. Tudi na te „zadnje* je prišla vrsta, ne le, da se otresejo dosedanjega mučeništva, marveč da bo veljaven, mogočen njih glas, da bodo tudi oni samostalni gospodarji v svoji hiši, da se bodo tudi pred njimi, pred nekdanjimi „ščavi" ponižno klanjale ošabne glave sosedov. Ali pretiravamo? Ah se udajamo sladkim sanjam, ki se razprše v prazen nič, ko se zbudimo P Vsa znamenja kažejo, da to ni le sladek sen, marveč resničen pojav, ki je deloma že zmagal, deloma pa — zmaguje, dan za dnem čedalje bolj in bolj. Zares: Slovan gre na dan! Zadnji je prišel na vrsto, ali prišel je: kolo Človeške usode se vrti dalje, in prišel je na vrhunec, deloma pa še prihaja, če tudi — zadnji ! Ali nič ne dć, ako je zadnji; to je gotovo bolje, nego da bi bil predzadnji. Tak6 smemo gojiti vsaj trdno upanje, da ostane na vrhunca dolgo, morda za vedno, dokler bode živel človeški rod. Na vzhodu, v dveh delih sveta, se visoko ceni slovanska beseda; ves zapad nekako zavidno zr6 na to veljavo, na tolik ugled, na toliko inoč, a mora delati še lep obraz in k večjemu v žepa stiskati sovražno pest. Ali tudi na zapadli, ali bolje: tu v sredi Evrope se gibljejo slovanski rodovi, — oni ustajajo in „nje" je strah. To so znamenja, ki nam ulijajo hladilnega olja na pekoče rane, katere nam je sekal zakleti sovražnik skozi stoletja. To so jasne zvezde na nebu, ki oznanjajo slovanskim rodovom veselejšo človeštvo. Da, vse kaže, da najslavniše, človeko-Ijubniše naloge reši Slovanstvo. Zato pa glavo po koncu, srca kvišku! Od te zlate prihodnosti slovanske mora pasti kaka mrvica tudi nam Slovencem, dasi smo le najmanjša vejica na mogočnem slovanskem deblu. Ali da smo čvrst narodiček, vreden slovanskega imena torej tudi njega prihodnosti, to spričuje občudovanja vredna borba v kratki dobi našega narod- „Prav mu, kaj pa je letal za poštarjevo Pavlo. Pomisli, on, skoraj da ne rečem, revne be-račice sin, a ona — o čisto prav se mu godi, da mora od tu*, hitela je druga migati z urnim jezičkom. „Kdor visoko leta, nizko sede". So pač gotove vrste ljudje, ki ne privoščijo človeku nič, razven slabega. „Dolgo je ni*, povzel je slednjič na ograji sloneči, v pogovoru nazvani „Matije*. „Res je, ali obljubila je, da gotovo pride !* Na to sta obmolknila zopet oba. Po cesti sem od vasi je bilo čuti ropotanje starega poštnega voza. V klanec je vlekel konj počasi, umerjeno. Iz ovinka za hribom začulo se je zategneno piskanje železničnega stroja. Poštnega konja ovil seju bič po vsem životu, da se je neprijetno „presenečen" spustil v dir. Na kolodvoru seje ustavil, kočijaž je stopil s kozla in se spustil v giiječo, kakor bi koga iskal. Zagledal je Matijca, potegni! ga za roko in mu šepnil na uho: „Pojdi sem, v poštnem vozu sedi Pavla in tudi sestra je ž njo*. Odprl je vratca in potisnil Matijca notri. (Dalje prih.) nega preporoda. Uklenjeni v krute tuje spone, zasraraovani na vseh straneh, ovirani na najsilo-vitejše načine v naravnem teženju po dušnem in gmotnem napredovanju, smo se vendar enkrat zbudili iz tisočletnega dremanja, iskra slovanske zavesti in žilavosti se je vzbudila, vsplamtela in izvršila prava čuda v kratki dobi nekaterih let. Vse, kar imflino, smo dosegli kljubn vsem oviram, kljubu srditi jezi nasprotnikov, a kar je glavno, dosegli smo s svojo močjo, le mogočna iskra slovanske zavesti nas je ogrevala in bodrila na delo. To spoznavajo tudi drugi narodi; nočejo sicer vselej glasno pripoznati, ali občudujejo nas, mnogi pa se boje, češ, da bomo vračali s tako mero, s kakoršno smo dobivali. Taki pogledi v tužno preteklost, v sedanjo srdito borbo in v nadepolno prihodnost morajo vzbuditi v srcih naših neko sladko zadovoljnost, da smo to, kar smo. da smo sinovi Slave, ki je skupna slavna mati ogromnemu stomilijonskemu narodu — prihodnosti. Zat6 le po koncu glave, ljubi rojaki ; bodimo pono8ni na svoje slovensko imč, na svoj lepi, bogati jezik, na svoje šege in navade, na svojo zemljo! Ne zatajujmo vsega tega nikdar, pred nikomur! Pokažimo s ponosom pri vsaki priliki, kaj smo in kaj hočemo ostati! Govorimo doma v javnosti le v svojem inilozvočnem jeziku, v tujin-ščini pa le tedaj, kedar sporazumljeuje drugače sploh ni mogoče. Kdor pride med nas in hoče tu živeti, naj se priuči našemu jeziku. Dajmo mu občutiti, da je to zanj neobhodno potrebno. Posebno ti slovensko ženstvo, izvršuj v tem pogledu svojo — narodno dolžnost! Lepa ti je dana rast, prijazen in vabljiv ti je obraz, da se lahko ponašaš pred tujkami, pazi, pazi, da boš imelo vedno pred očmi čast slovenskega imena! Ponosno povej vsakomur, da imaš zahvaliti le slovensko mater za vse prednosti, katere imaš pred tujkami. Ponosno glave po konci, da bode mogel vsakdo citati .na lepem čeln pomembne besede: Slovenka sem, Tak6 je mati djala, Ko me je dete pestvovala; Zatorej dobro vem — Slovenka sem 1 Upamo, da toliko za danes zadošča! Od daleč, sub rosa smo povedali, kar nam je dolgo ležalo na srcu. Dal Bog, da bi ne bilo treba govoriti se jasneje ! Naši šolski odnošaji. Govor slov. poslanca dra. Gregor ca v seji poslanske zbornice dne 17. februvarja 1896. (Konec.) Gospčda moja! Dokazal sera na podlagi statističkih podatkov in nepobitnih dejstev, da slovenski manjšini na Koroškem in Štirskem nimati pričakovati nikakega pravičnega poštevanja od strani sedanjih deželnih šolskih oblasti. Po takem smo primorani v obrambo in varovanje svojega narodnega življenja, nastopiti ono pot, kojo je nastopila nemška manjšina na Češkem, kamor jej je sledila tudi vlada. Češki deželni šolski svet v Pragi se je razdelil. Nemci so dobili svoj nemški oddelek in svoje lastne šolske nadzornike. Na to pot smo siljeni tudi mi Slovonci na Koroškem in Štirskem. Gospoda moja! Nobena družina, koji je kaj do lastnega ugleda, n- bode dopuščala, da bi jej v stvareh vzgoje otrok ukazovala koja sosednja, bodisi še takč izobražena rodbina. V tem pogledu dovoljujemo dober svet, dober vzgled, nikar pa ne ukazov. Le ti smatrajo se in odklanjajo vsikdar kakor neopravičena utikanja in uzurpacija. Istotako je in mora biti tudi v narodni družini, ako hočemo narodno živeti in nadalje obstati. V šolskih stvareh, zlasti v stvareh ljudske šole, imelo naj bi vsako avstrijsko pleme nekako narodno avtonomijo. Nobenemu plemenu naj bi ne bilo dovoljeno posezati v to območje, sicer ne bode miru in pokoja med nami. Mislim, da se vlada ne pokaže nenaklonjeno našim stremljenjem v tem pogledu. Kajti isti vzroki, ki so se navajali za varstvo nemške manjšine na Češkem, imajo svojo popolno veljavo tudi za slovensko manjšino na Koroškem, in še v veči meri na Štirskem. Sicer je vladi, dokler ne dobimo narodnostnega zakona, zakona o kurijah v varstvo manjšin, izvrševalnega zakona členu XIX. državnega temeljnega zakona, odprta jedina ta pot, da blaži ostrost šolskega piepira ter gladi pot tistemu miru med avstrijskimi plemeni, kojega želeti ima vse vzroke sleherni pattijot že iz ozi-ruv na skupno državo. Moj resolucijski predlog se glasi (čita): nVlada se pozivlje, čim preje ukreniti potrebno za razdeljeuje deželnih šolskih svetov na Komškem In Štirskem v nemški in slovenski oddelek ter namestiti posebnega šolskega nadzornika za učiteljišča, izpraševalne komisije, ljudske in srednje šole na Koroškem in Štirskem, v kolikor iste služijo Slovencem." S tem sklepam. (Dobro! Dobro !) Političke vesti. V TRSTU, dne 9. marca 189«. K položaju. Ni še prišlo do pravih parlamentarnih bitk in že se menda nekaj ruši v hiši, ki jo je sezidala „železna roka". Tudi »železne hiše" se včasih podirajo. Razni in sosebno mlado-češki listi — ki so se pokazali dosedaj dobro poučenimi o dogodkih v ministerstvu Badeoijevem — trd 6, da je prišlo do resnih sporov v ministerstvu samem. Vzrok tem diferencam daje iskati v zadevi osnutja železniškega ministerstva in pav postopanju ministra za poljedelstvo, ki je poprej pritrjal predlogu posl. Pernerstorferja radi rudniških delavcev, potem pa se mu je protivil. V ministerstvu da se je že zaresno mislilo na odstop mini-nistrov Glanza in Ledeburja. Tako poročajo listi. Morda stvari niso dozorele tako daleč, vendar pa je zelo verojetno, da niso prav „dobre volje" gospoda v ministerstvu, ako pomislimo, da je njega predsednik izven parlamenta imel beležiti poraz za porazom zlasti v deželnem zboru češkem, posebno pa ob dunajskih volitvah. In le čudno bi bilo, ako ne pride rlo diferenc tttdi sedaj, ko se bode trebalo odločiti o vprašanju župana dunajskega. GrofBadeni bode morda hotel biti .dosleden", mi pa sine moremo misliti, da bi vsi členi tega ministerstva hoteli odobravati doslednost, kakoršne konečni efekt bi bil le : suspendiranje ustave v prvi občini države M Je že tako: vse — tudi usoda Ba-denijeva — bode zavisno od tega, da-li bode imel isti toliko moralne sile v sebi, da odločno ostavi dosedanjo pot, kojo je bil nastopil, ker ni prav poznal razlike med Lvovom in Dunajem. Kriza t Italiji. Vsi oni listi, ki ne zajem-Ijejo svojega prepričanja iz Berolina sem, kjer so si menda utepli v glavo, da treba vzdržati Francesco Crispia tudi proti jasno izraženi volji vsega naroda italijanskega, soglašajo v menenju, daje prišel sedaj dan zasluženega plačila glaso vitemu Fran-cescu, koji jedini je pravo za pravo kriv na nesreči, ki je zadela italijansko vojsko in italijansko državo doli v Afriki pri Aba Garimi. Tako piše „Politik", da sramota kapitulacije Baratierija pred bojnimi vrstami Menelikovimi zadevlje v prvi vrsti in osebno — Francesco Crispija. In ta je dobro vedel, zakaj je tiral Italijo doli v Afriko. Dasi najbolj sovražljeni mož v Italiji vedel si je pomočjo brezpnmerno volilne korupcije prislepariti ogromno večino v zbornici. Dobro vedi, da vsi prsti Italije kažejo nanj kakor glavnim krivcem v strašni finančni in gospodarski korupciji, pogodil je Crispi, da ima pred seboj le dve poti: pot do minister-skega fotelja, ali pa v b a g n o, v zapore. Zbral si je prvo pot in drznim Čelom je kluboval javnemu menenju. S tako veČino, kakoršno si je je izsilil iz naroda, je bito nemogoče vsako vspešno delo, kakoršnega treba Italija v svoji neizmerni bedi. Italijanska zbornica je le zbornica paslušuih mamelukov, a nesposobna je za ogromno nalogo, kojo treba rešiti, ako hoče Italija kedaj še doživeti svoj zopetni gospodarski preporod. Sani in osebno kompromitiran pred deželo in s povsem nesposobno zbornico na strani, moral je Crispi misliti na to, kako bi odvrnil pozornost naroda od njega lastne bede. Tako se je nadaljevala kolonijalna politika Italije: sijajnimi vspehi v Eritreji in v Abesiniji je hotel zamašati oči lastnemu narodu. Narod je res jel sanjariti o zlatu, ki se bode kar sipalo iz Afrike v Italijo. Toda le prehitro je prišel dan plačila intelektuvelneuiu pro-vzročiteljn groznih porazov italijanskega orožja. Francesco Crispi se je hotel rešiti iz blata bance romane in zašel je v pogubo v propadu gorovja v Tigreju. Do i v Adtii je za vedno pokopana slava in moč Francesca Crispia. Za vedno pravimo, kajti posledice bi utegnile postati nepreračunljive tudi za sedanjo vladno obliko, ako se posreči prijate-Ijem in zagovornikom kolonijalnega pustolovstva vzdrževati tega moža na krmilu. Ali so res še tako nespametni doli v Italiji, da bi se vso silo obešali na vrat, nesrečniku, kojega peha narod — v propad. Dan plačila je prišel za Crispia, a to ne le za to, kai je zagrešil na lastnem narodu, ampak tudi za to, da je brez vsakega povoda izzivljal komplikacije na zunaj in in se tako uprav frivolno igral z mirom v Evropi. Kdo se ne spominja, kako je Crispi neprestano izzival Francoze, da bi jih zavel do nepremišljenih korakov in potem do velike, morda evropske vojne ?! Ob evropskih homatijah naj bi Italija ne videla, kar je delal in kar dela Crispi doma. Na srečo so bili Francozi bolj pametni, nego je bil Crispi zloben. In ko mu Francozi nikakor niso hoteli na lim, lotil se je Rusije. Žaba je kvakala in se napenjala poleg vola. Posebno je Crispi na Bolgarskem roval proti Rusiji. „Korajža" Crispia nasproti Rusiji je pa imela svoj vzrok posebno še nekje drugje: v zemljepisni legi Italije in Rusije. Ta hrabri Crispi si je mislil, da ga roka Rusije ne more doseči, ker je tako daleč. V Rusiji so moškim ponosom in v zavesti svoje lastne moči moško prezirali kvakajočo žabo, to je: ostali so hladni do dna duše. Ali beležili so vendar vestno za bodoče račune. In došlo je do obračunjenja doli na bojnem polju afričanskem. Saj je jasno vsakomur, da ima Menelik zahvaliti po velikem delu Rusijo in Francijo na sijajnih politiških in vojnih vspehih. Kakor stvari stoje sedaj, ne privoliti nikdar ti dve državi, da bi Abesinija zašla v zavisnost od Italije. To je posledica, ker je Crispi toli frivolno in brez vsakega pametnega razloga ter v jednomer izzival in žalil Rusijo in Francijo. Le napuhu in domišljavosti Crispijevi se mora zahvaliti narod italijanski, da se zastonj preliva toliko italijanske kvvi na afričnr.skih tleh ter da Italija stoji danes kraj propadaše svojim gospodarstvom. Crispi je provzročil, da je Italija danes komproniiiovana in blamirana pred vso Evropo in padec Crispijev — sedanja kriza ▼ Italiji — je le sad neodpustnih grehov tega lokavega in intrigantnega državnika. O krizi javljajo iz Rima, da je sedaj najbolj verojetno ministerstvo Saracco, ker bi menda isto najbolj ugajalo kroni kakor nadaljevanje ministerstva Crispijevega brez osebe Crispijeve. Za tako rešenje krize so začeli tudi pritiskati iz Berolina doli in ta berolinska želja odmeva danes tudi v dunajski »N. Fr. Presse", koji poslednji list je še pred par dnevi pisal baš nasprotno, kakor piše danes. Pred par dnevi je še trdil, da Italiji ne kaže drugače, nego da se umakne iz Afrike, v včerajnjem listu pa piše — gotovo po berolinskih navodilih — da Italija mora nadaljevati vojno že zaradi „časti'. Mi razumemo bero-linske kroge, zakaj jim je toliko ležeče na tem, da se vzdrži Crispijev sistem in da ne pride dt spremembe sistema v Italiji. Vedo namreč, da pri vsaki spremembi v notranji in vnanji politiki mora priti do prijateljskih odnosajev med Italijo in Francijo. To smrdi Nemcem in zato zastavljajo ves svoj upliv, da ostane na krmilu ali Crispi sam ali pa kojt mož Crispijevega duha. In minister Saracco je baje že podpisal program Crispia: da se vzdrže dosedanje zveze, da se v Italiji ustroji 12 vojev in da se nadaljuje vojua v Afriki. No, zadnja današnja poročila trde zopet, da se je razbila kombinacija z Saracco, ter da sestavi novo ministerstvo ali lludiui ali Riccotti. Sicer pa je zatrjajo tudi ta poročila, da je kralj Vmherto stavil glavni pogoj vsem državnikom, s ko jim i se je pogajal, da se mora ohraniti dosedanja smer v vnar nji politiki — sedanje zveze in vojna v Afriki. Italija v Afriki. Danes nam ni zabeležiti novih dogodkov z bojišča v pogaženi Eritreji. General Baldissera, dospevši v Masavo, izdal je v našem listu že omenjeno povelje do vojaštva in oklic do domačinov, s katerim jih poživlja, da naj se pokore naredbam prijateljskih italijanskih oblasti. Ne znatno sicer, v kojem jeziku je bil razglašen ta oklic, kajti dvomimo, da bi si bili Šoanci prisvojili že toliko njim povsem nepotrebne „h vite colture", da bi razumeli .la favella del dolce si". Nadalje je odposlal general Baldissera majorja Salsa k Meneliku, da ga poprosi, da bi smeli Italijani pokopati svoje v bitki dne 1. t, m. padle vojake in da Menelik blagovoljno pove število in imena italijanskih ujetih. V bitki pri Aba Garimi bilo je po najnovejših poročilih 580 častnikov, o l katerih se jih je doslej vrnilo le 218, Manjka jih torej 362, ki so ali ujeti, ali so padli. Med ujetimi je, kakor že omenjeno, tudi Galliauo, nekdanji poveljnik utrdbe Makale. Italijanska vlada nikakor ne mara slišati o miru z Abesinijo, ker kralj Umberto baje želi nadaljevanje vojne, a boji se tudi, da bi utegnil staviti Menelik težkih pogojev, ker ima mnogo ^jetnikov. — Dne 8. t. m. dospel je v Masavo general Heutsch s svojo divizijo, ki šteje 12 tisoč m6ž. General Baldissera bode imel torej na razpoloženje do 40.000 m6ž, s katerimi si upa braniti severno ozemlje Eritreje, a nikakor ne misli na napad, in to tem manj, ker nameruje cel6 izprazniti Kasalo in umakniti tamošnjo posadko, da ne bi bila vojska Italijanov preveč raztresena. Do tega sklepa pa sili Baldissero tudi došlo poročilo, da se bliža Kasali vojska dervišev, broječa najmanj 10.000 mož. Do jeseni, t. j. do oktobra meseca, ni torej misliti, da bi mogli Italijani, ki nikakor nočejo miru, preiti v ofenzivo. A tudi pozneje jim bode to sila težko, tudi v tem slučaju, če Italija pošlje vso svojo stalno vojsko v Afriko. Tej vojski bi stavil nasproti Menelik izvestno še mnogo večo, izvrstno oboroženo vojsko. A pomisliti nam je tudi, da so Abesinci takorekoč rojeni vojaki, možje, ki so utrjeni v bojih in navajeni na vse neugodnosti podnebja, v tem ko more Italija tem izkušenim možem staviti nasproti večinoma golo-brade mladeniče, ki še nikdar niso slišali žvižgati krogi je. Ako pa Italija kljubu taki alternativi vedno še ponosno, prevzetno kliče: ,,L'Italia fara da se", potem bode imela seveda tudi pripisovati sami sebi posledice svoje prevzetnosti. Vsa Italija vre že dandanes. To vrenje je po sebno resnobnega značaja v južni Italiji in pa po raznih večih mestih severne in srednje Italije. Na stotine ptujcev je v očigled tega vrenja pribežalo iz Milana, Genove, Turina itd. na fraucozko južno obrežje, toliko tujcev, da so h krati in nepričakovano napolnjeni vsi hćteli. Ker pa že govorimo o begunih, omenimo naj še, da je tudi v Trst pribežalo poslednje dni prilično število ljudij iz Ita-Ijje, toda ne tujcev, ampak takih italijanskih mladeničev, ki so se umaknili iz solnčne Italije v Trst, da ne bi jih pozvali pod orožje in poslali v boj proti strašnim Šoaucem. Slednjič zabeležimo še to, kar čitamo o pro-vzročitelju strašnega poraza pri Aba Garimi, o žalostnem junaku Baratieriju. Javno meuenje obsoja Baratierija zel6 strogo, kajti vsled nesposobnega vodstva menda ni bila v tak6 kratkem času še nikdar razdejana takč ponosua vojska, kakoršno se je smatrala italijanska v Afriki. No, vendar pa se Baratieriju bržkone ne dogodi ničesar hudega. Baratieri dospč v Rim menda proti koncu tekočega meseca. Gotovo je, da nova vlada, naj bode že kakoršna koli, ne nastopi proti Baratieriju tako ostro, kakor bi bila nastopila vlada Cri-spijeva že radi tega, da reši samo sebe in da zvali vso krivnjo na Baratierija. Pri takih razpravah se najdejo vselej bistroumni možje, ki znajo zasukati stvar tako, da se vse to, kar je bilo provzročilo toliko hrupa, — pokoplje popolnoma na tiho! Različne vesti. Vprašanje o novem Škofu za Trst. O tem vprašanju, za koje se toli živahno zanimajo oni, katerim bi moralo biti isto deveta biiga, namreč tržaški Židje, stoječi za hrbtom „Piccola", o tem vprašanju torej navajamo danes dve vesti, kakor nekakšen „kurjozum". Graška .Tagespost" prinesla je te dni dopis iz Tista z dno 5. t. m., v katerem je naglašeno, da sedanji škof v Poreču, msgr. Flapp, nikakor ne prevzame kandidature za škofovsko stolico tržaško, dasi je š I a vlada tej kandidaturi zelo na roko. Vsled te odpovedi pa, nadaljuj« dopisnik, nikakor še ni osigurana kandidatura goriškega prosta Jordana, pač pa da ima več nade kandidat, na katerega se je bilo mislilo prvotno. (S tem „kandidatom" namiguje dopisnik bržkone na škofa na Krku, msgr. Šterka. Uredn.) Drugo, zares kunjozno poročilo o tej stvari pa je prinesel včerajšnji .Mattino". Ne moremo si | kaj, da ne bi te zanimive vesti objavili v nje ce-' loti, zatorej jo prevajamo tu: „ Jeden naših dunajskih dopisnikov nam javlja , po telefonu: „Tekom prihodnjega tedna prično v palači knezonadškofa zopet škofovska posvetova-j nja. V teh posvetovanjih reSijo tudi vprašanje o imenovanju škofa za Trst. Kakor kandidata za ta ; škofovski sedež navajaj« državnega poslanca drja. ; Lavoslava Gregor ca in msg. Jordana, i Oba pripadata slovenski stranki*. Tudi „Mattino" hoče menda imeti za vsako j ceno svoje senzacijonalne vesti. V obrambo poltenega moža. Sedaj ko je italijanska časopisje zapričelo toli ljuto borbo proti šolskemu nadzorniku Dolinarju, ker isti prav ra-; zumeva svojo dolžnost: bdeti nad tem, da ljudska i šola bodi to, kar mora biti po svoji nravi — j učilnica in vzgojevalnica naroda, ne pa zavod za širjenje poznanih politiških „idejalov" in pa za raznarodovanje državi zvestih Slovencev — sedaj ; bi utegnilo zanimati naše čitatelje pismo, ki smo j je bili prejeli že lani, ko so pričeli prvi napadi na omenjenega nadzornika. Takrat nismo hoteli prijaviti tega pisma iz raznih vzrokov, danes pa je objavljamo v obrambo poštenega moža. Ista izjava, ; naslovljena na gosp. nadzornika Dolinarja, se glasu: »Ljubezen do resnice, za kojo se moramo potezati vsikdar, sili podpisane, da izjavijo nastopno. Povod tej izjavi je dal neki članek v italijanskem ; listu ,. Piccolo" od dn* 5. februvarja t. 1. V tem članku je izražena trditev, da je gospod nadzor-( nik Ivan Dolinar ob začetku šolskega leta i 1898(1894., povodom nadzorovanja ljudske šole v j Skednju, telesno kaznoval nekega učenca II. itali-; anskega razreda, položivši na istega svojo roko. Da pa pokažejo to stvar v pravi luči in v obrambo I resnice, izjavljajo podpisani, ki dobro poznajo vse dogodke na ljudski šoli v Skednju izza več let sem: Učiteljica Marija Peri, ki je bila takrat pri-| dodeljena italijanskemu oddelku šole v Skednju, ; ni vedela takrat in Se dnnes ne ve ničesar o tem, da ! bi bil gospod nadzornik kaznoval kojega učenca, ! kakor je tako rečeno v „Piccolu". To okolnost pa ! treba vendar upoštevati ob kritičnem presojanju take zadeve. Kdo se zanima bolj nego učitelj ali učiteljica dotičnega razreda za vsako vprašanje, j za vsako izjavo, dA, za sleherni pojav gibanja in j kretenja nadzornikovegaPIn takega čina, kakoršnega očita „Piccolo« gosp. nadzorniku Dolinarju naj bi : ne bila zapazila dotična učiteljica?! O tem ni dvomiti: ako bi bil gospod nadzornik Ivan Doli-; nar res na tak način pograbil kojega učenca, ka-: kor poroča „Piccolo", vedeti bi morala o tem v prvi vrsti razrednica sama, kar pa ni bilo. In recimo, da je razrednica Marija Peri iz katerega koli vzroka hotela zamolčati ali potajiti tako po-: stopanje gospoda šolskega nadzornika. Ali pa je mogoče, da ne bi bili otroci takoj razglasili in raznesli na vse štiri vetrove, ko so videli in čuli kaj tacega ? f To je argument v tej stvari, ki narav-; nost uničuje trditev „Piccolovo": da nijeden otrok , ni nikdar in do nobenega omenil o tem, kar očita ; omenjeni list nadzorniku Ivanu Dolinarju. To je j gotovo znamenje in kakor beli dan jasen dokaz, j da tudi res noben otrok ni videl tega, o čemer j trdi poročevalec „Piccolov", da je storil nadzornik j Dolinar. Po takem je to tudi gotovo znamenje, da je i g. nadzornik Ivan Dolinar popolnoma nedolžen v tem j pogledu. Po vsej pravici bi smeli tudi vprašati: Zakaj : je .Piccolo" izvlekel vso to stvar na dan šele po jednem letu in pol ? ! Saj ravno ta list navadno jako hitro poroča, kadar je izvedel kaj sličnega. Zaključek si napravi lahko vsakdo sam, kdor more le količkaj misliti. Pustivši na strani vse druge male argumente zaključujemo podpisani. Kakor rečeno, le iz ljubezni do resnice vrgli smo le to na papir mi podpisani, ki že več let prav dobro poznamo razmere na šoli v Skednju. Obžalujemo, da se komu, in celo uradni o.sebi očitajo stvari, o katerih dotičnik niti slutil ni. V Skednju dne lfi. februvarja 1895. (Slede podpisi.) Z dobrim ra-logotr bavimo se danes zopet s to zadevo, kajti slučaj nadzornika Ivana Dolinarja je tipičen v postopanju laške gospode proti vsem onim, koje hote ugonobiti. Ta ali oni brezvestni list objavi najprej kako izmišljeno poročilo o grozodejstvih dotičnika, za tem listom prično ščuvati tudi drugi listi in mestna oblast se čuti „primorano" postopati proti dotični ku. Tako je nastala tudi gonja proti nadzorniku Ivanu Dolinarju, ki se je zameril mestni gospodi s tem, da je malo stopil na prste izvestnim učiteljem, ki hočejo svojo pedagogisko in zasebno nagoto pokrivati s političkim hlapčevanjem gospodovalnemu sistemu. V tem grmu tiči zajec, vse drugo je le pretveza. In vse tisto „ogorčenje", ki je kažejo v svojih zborovanjih in v svojih spomenicah proti postopanju Ivana Dolinarja, je zgolj hinavščina. Ne zato morda, ker je Dolinar krivičen mož ali slab šolski nadzornik, ampak sovražijo ga le zato, ker hoče biti Šolnik, klanjajoči s« jedtno šolskim zakonom in pedagogiškim načelom in ker noče biti hlapec poznani politiški smeri; le zato ga ne morejo, ker se krčevito drži svojega meae-nja in ker nikomur ne prikriva tega menenja: da šoli bodi res šola — izobraževalnica, učilnica in vzgojevalnica ljudstva —, ne pa arena za pridobivanje lavorik v čast in slavo kojega komunalnega sistema. JI Piccolo" je na podlagi izmišljenih dejstev začel gonjo proti nadzorniku Ivanu Dolinarju in potem se je stvar razvijala dalje po določenem in starem načrtu. Ker so pa slednjič dobili odgovor, kakoršnega je ministerstvo moralo dati na take mahiuacije, in kakoršnega so zaslužili, je pa nedolžno napadeni — m a s c a I -zone!!! Taki odnošaji so pri nas. Udajmo se v božjo voljo iu|čakajmo mirno, da doživimo zopet koji slični slučaj. Dolgo itak ne bode trajalo, da najdejo zopet kakega takega .zlodejca". Stvar je jasna za vsakogar, ki ima oči, da vidi in ušesa da sliši: šolskega nadzornika Dolinarja hočejo strmoglaviti, ker hočejo dobiti na njega mesto — italijanskega agitatorja! Visokemu c. kr. namestništvu pa je dolžnost, ne glede na vso jezo iz vestni h krogov, skrbeti za to, da na mestu šolskega uadzornika ostane — šolski nadzornik. Razumel nas je, kdor nas je hotel razumeti. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti. Za dve prodani knjigi sta darovala g. G. in g. Alojzij Goljevšček vsak po eno krono. Darovi. O priliki veselice pevskega društva .Adrija" v Barkovljab, katera se je obdržavala dne 15. min. m., daroval: so sledeči gg.: Barkov-Ijan 2 gl., Rebek Anton 2 gl., N. N., Anton Pogorele, Svetko Martelanc, Auton in Franjo Ščuka, J. Turk po 1 gl., Ivan Škabar, J. Pertot, Mikelič, Bremic, Just PišČanc, Stržinar iu Treven po 50 nvč., Franjo Šmuc 70 nč, Barkovljan II. in Ivan Marija Ferluga po 20 nč. — Vsem darovateljem izreka odbor ntyprisrčnejšo zahvalo. Izgon. Italijanski podanik Riccioti de Bon-martini, najemnik in upravitelj IV. strani lista .L'Indipendente", dobil je od tukajšnjoga polic, ravnateljstva nalog, da mora tekom 14 dnij ostaviti dežele, zastopane v državnem zboru. Ta izgon je utemeljen na ozire javnega miru. Bonmartini, ki se je pred kakimi 20 letmi naselil v Trstu, uložil je proti tej naredbi utok na namestnistvo. Franki in lire, a krone nikakor. V svojem poročilu o poslednji seji mestnegu svčta tržaškega zabeležili smo, da so modrijani našega „liberalnega" mestnega zastopa dovolili 30.000 frankov za „mednarodno razsodišče", ki naj bi proučilo Barazer-Ducatijeve vodovodne načrte. Vsakakor ne moremo zatajiti svojega občudovanja nasproti izbornemu našemu občinskemu gospodarstvu, ki jemlje denar ce'o — iz kroničnega deficita. No, ob vsej tej genijalnosti našega občinskega upra-viteljstva, se ne smemo čuditi tudi njega prepričanju, da ne bi bilo častno za .liberalni" duh .italijanskega" Trsta, ako bi se pred izvestuo .javnostjo" računalo z avstrijskimi kronami za .mednarodne" potrebe (?). Mestni magistrat, zabeležil je zatorej služb eno in to službeno be- ležko obelodanila je nič manj službena „Adria", in ž njo oba naša poluslužbena dnevnika, da je mestni svet dovolil 30.000 frankov v omenjeni namen. To okolnost pa sta izkoristila, — Čemur se ne čudimo niti najmanje, — vrli naš „Indipendente* in vredni mu bratec „Piccolo", pretvorivša franke v italijanske lire. Temavelečastnima glasiloma ne smemo nikakor šteti v zl 37' — Bavre. Kara Santos good average ia febravar 80*25, za jaai 79.25. Hamburg. Santos good average za maro 46.78 za m^j 65.75 aa september 62.25. Dunajska boFM O. maro« ISoe. danes predvčeraj Driavni dolg v papirju .... 101.20 101.10 . „ v srebru .... 101.25 101.15 Avstrijska renta t zlatu . . . 122.35 122.40 „ v kronah . . . 101.50 101.50 Kreditne akoije....... 88050 380.25 London 10 Lat. . . .... 120.70 120.70 Napoleoni .........9.57^j «.58 20 mark .......11,80 11.80 100 italj. lir ... 48.10 43 — (C«m m raiumeje na debelo Ia • carino vred.) Domaći pridelki. Fiol: ........... Mandoloni..... avetlorudeći . . . . temnorudeči . . . . kanarček ..... bohinjski..... beli veliki..... » m»li..... zeleni, dolgi . . . . n okrogli . . . . mešani hrvatski . . „ Štajerski . . Kaalo fino štajersko . . . 7o6men it. 10...... • »...... „ 8...... Zelje kranjsko...... &«pa....... Krompir, štajerski . . . • Proso kranjsko ...... Leda, kranjska...... Špeh ogerski....... Jtast ogerska....... Kava Mooea....... Cejlon Plant. fina . . . Perl..... Java Malang . . . . Portoricoo . . . . . Guatemala..... San Domingo . . , . Malabar Plant . . . . „ native. , . . Laguajra Plant . . . „ native . . . Santos najfiniji . . . „ srednje fini . . * srednji . . . . , ordinar . . . . Hio oprani ..... n najfiniji..... a srndnji..... Slfdkor Centrifugal I. vrate Concassš ..... v glavah ..... razkosani . . . . Bit italijanski fini ... . „ srednji . . . Japan fini AAA . . . . , srednji . . . . Cena od for. do for. 100 K. 11.25 H * 10,— 10.35 n 9.50 10 — n 10.75 11.— 10.25 10.50 ti 9.7?» —.— • 10 25 — n H 7.75 8— » 8,— 8/J5 ■ 72,- 74.- 1» 9.25 —._ • 10.25 —.— n 12,— —._ n 7.25 7.50 R 5.75 6,- n 3.40 3.60 * 9.25 9.50 n 1» 57,- 58.— H 60. - 62— a 170. 171— 178.- 180— n 186- 188— n 156.- 157— * 184.— 18«— n 156,— 156— n • * 160 — 162'-- H a % 142.' 143— » 138.- 139.— ■ 126— 128— N 120 — 122— h » 143 — 144— n 185.- 187,— • 83.75 34,- n 35.-- 35.50 37.— 36.25 » 37,— 37.25 19,— 20— • 18.- 19— 16.50 —,— » 15 50 —.— Raugoon extra..................100 K. 12.— —.— I....................„ 11- II. ... ....... 9,— — Petrolej luski v sodih..............„ 20.50 —.— v zabojih od 29 kil. . . . „ 6.30 — Olje italijansko najfineji............„ 59.— 61.— » srndnjefino..........„ 54,— 56,— bombažno, amerik. ...... „ 30.— 32.— dalmatinsko..................„ 31.- 32 — Limoni Mesinski ................„ 4.50 5.— Pomaranče „ ........zaboj 5.— 8.— Mandeljni Dalmatinski I 100 K. —.— —.— . Hari . .} noT* „ f>9. — 71.- Plnjoll ..........................„ 90.— 94.- Boiičl Dalmatinski novi ...... „ _-— _._ PuljeSki....................„ 10. 10.50 Snokve Pulješke ................„ 18.25 12,50 „ Grške v vencih, nove ... „ 12.50 13.50 Saltanine nove....................„ 34. - 38 — VamnerU *......................„ 24,— 25.- Oibooe .........................., 29.- 81.— Polenovke srednje velikosti .... „ 42.— 43 — » velike ................„ —.— — » male ..................„ 43,— 44— Slanlkl v velikih sodih............„ —.— — n T Vi • • ............« • —• ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. ejJuinn ielamloa (Postaja južno železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD: 7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 2.10 popel. omnibus v Korinin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 8.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza a Pešto, Reko — Gorice in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do MUrzznschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Mfirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.80 „ mešani vlak ii Milana, Vidma, Nabrciine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak i Dunaja. 10.20 „ poštni vlak a Dnnaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak ii Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak c Dunaja. 7.38 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;— z Dnnaja zveza z Reko. (i Driavna ialamlo«. (Postaja pri sv. Andreju. Od dni 15. septembra 1895. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Puli. 440 „ r Herpelje, Divačo in Puli. 7.80 „ brzovlak v Pu\j, Divačo, Beljak na Dunaj. Lokalna vlaka ob praznikih: 1.20 popol. v Divačo 4.19 „ v Boršt. DOHOD: 8.05 predp. iz Herpejj. 9.50 „ iz P ulj s, Rovinja. 11.15 , iz Herpejja, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, ltovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinji. Lokalna vlaka eb praznikih: 7.29 popol. iz Boršta. 9.35 * . iz Divače. Posojilnica in hranilnica v Kopru Vabilo k rednej občne j skupščini, katera se bode obdrža-vala v Kopru dne 22. marca 1896 ob 10. uri predpoludne v zadružnem stanu (ulice Porta S. Pietro, blizo kapucinske cerkve, hiša Baldaasi št. 609) se sledečim dnevnim redom: 1. Sporočilo tajnika o delovanji zadruge v letu 1895. 2. Sporočilo nadzorstva o zadrnžnih računin za leto 1895. 3. Volitev upravnega odbora. 4. Volitev nadzorstva. Opomba, Co 22. marca ne pride k zborovanju postavno število udov, obdrževala se bode skupščina dne 25. inaroa ob isti uri in z istim dnovuim redem brez ozira na Število navzočih udov. Koper, 6. marca 1896. Odbor Stanovanje sestoječe iz dvorane, 2 sob, kuhinje, je oddati v prvem nadstropju hiše st. 29 na Greti. V hiši je vodovod. Pojasnila daje naše u-pravništvo. * 1 Nič več kašlja! H h 1 z a m s k i petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni PRAaMRRER „fti due Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatvo izvriajejo neutotromu. ili. 'f* Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij M i kota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.