Šier. 77. Naročnina r.a državo SHS: v na mesec ...... Din M ca pol leta..... „ 1M M cclo leto .... a 240 se inozemstvo: mesečna....... Dlc S$ Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 6t v Inozemstva.... . 80 T Lfaaiim T roucP, BR 3. ffpmfl RfZS. Posamezna flevfffta stane 3 B?n im LI prilogo ^Ilustrirani Slovenec Cene Inseratom^ Enostolpna petlto« vrst« mali oglasi po Din 1*90 ln Din 3-—, večji oglasi nad 45 mm rt Sire po Din 2"50, veliki po Din S'— In 4'—, oglasi v oredniSkera delu vrstica po Dla 6'—. Pri vsSjGm naročilu pspusi Iihai* vsak don izvzemfil ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri sjutrai Uredništvo Je v Kopitarjevi ulld 6/III. Rokopisi se ne vračajo: neiranktrana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva teleion 39, npravnlitva 528. ollfičen list za slovenski narti. Uprava Je v Kopitarjevi allcl 6. Čekovni rsčan: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dun«j 24,797. Greli! sedanje vlade nad Slovenijo. V proračunski debati je poslanec dr. Andrej G o s a r, nadaljujoč svoj govor, v imenu Jugoslovanskega kluba takole ožigosal v svojem govoru sedaj vladajoči režim: »Gospodje, v tej zvez! lahko razumete vse ono, kar se je tu govorilo o volivni borbi pri nas v Sloveniji. V tej luči so jasne zlasti vse pritožbe o verskem terorju in o nasilju, ki ga je baje naša duhovščina vršila nad našim narodom. Toda če že hočemo govoriti o tej stvari, je treba, da se najprej vprašamo, kaj sploh znači verski teror, duševno nasilje? Kdaj vobče moremo govoriti o terorju? (Klic v središču: Ali to nije na dnevnom redu!) Da, toda debato o tem so pričeli na vaši strani. O terorju moremo govoriti*samo tedaj, če obstoja kaka zunanja sila, ki more teror proizvajati. Govoriti o čisto verskem terorju pa je fik-cija, je nasprotje samo v sebi. Gospodjo, ali je to teror, ako pravi duhovnik, da mora dober katolik voliti poslance, ki so pošteni in verujejo v Boga? Kje je tu teror? Gospodje, ako imenujete to teror, koliko hujši teror je pa to, ko ste govorili, da smo mi protidržavni elementi? Cerkev nima žandar jev, da bi mogla ljudi siliti, naj se ji pokoravajo, država pa jih ima, da lahko vtaknejo v luknjo vsakega, ki ji ni ljub. Cerkve se ni treba bati, države se moraš! To je s teror, gospodje, in te vrste terorja je bilo pri nas veliko. Kdo je v resnici Izvajal teror. Dovolite, gospodje, da omenim samo nekatere stvari iz naše volivne borbe. Zloraba javnih oblasti je bila pri nas večja nego smo mogli to v naših neurejenih razmerah pričakovati. Naši okrajni glavarji so po nalogu velikega župana morali klicati naše župane k sebi in jim dajali navodila, kako naj pripravijo volitve in agitirajo za ►iko zvani nacionalni blok. Nad uredništvom so izvajali tak pritisk, da ni niti en konceptni uradnik, za katerega se je vedelo, da pripada naši stranki, ostal na svojem mestu. (Smodej: Ali je to teror ali ne?) Zandarmerija je dobila uraden nalog, da pri volitvah agitira za tako zvani nacionalni blok. Delavci so dobili od tajništva samostojne demokratske stranke obvestila, da so jim nakazane rente, ki jim po zakonu pripadajo — ker je zanje interveniral gospod dr. Žerjav. (Smeh na levici.) Sam gospod minister je šel na potovanje po deželi in prirejal slavnostne bankete, da bi na ta način rešil svojo stranko. Gospodje nam očitajo, da smo izvajali verski in strankarski teror. Temu nasproti moram ugotoviti sledeča dejstva: Ako je kdo v naši državi izvajal teror in zlorabe, potem so bile to javne oblasti in njihovi funkcijonarji. Javne oblasti pa niso izvrševale terorja samo direktno, marveč tudi indirektno potom organizacij, ki jih je državna oblast podpirala, jim dala svobodne roke, da morejo naše ljudi terorizirati. Tu se je že govorilo o Tiianem ljubljanskem slučaju, a tudi jaz sam sem doživel podoben slučaj, da je banda desetorice ljudi s hrnnoni onemogočila sestanek preko sto naših pristašev. A namesto da bi oblast razgnala razgrajače, je razgnala naše ljudi, ki so bili čisto mirni. Take stvari so se dogajale, gospodje! Sedaj pa nam očitate, da smo mi izvajali teror, dočim ste to delali vi sami! A ne samo, da se je pri nas izvajal teror- začasa volitev, marveč se teror nadaljuje tudi po volitvah. Naše uradništvo in r.iše učiteljstvo se mora seliti z enega mesta na drugo in to v popolnem nasprotju z zakonom, ker je že stalno nameščeno. Pa nc samo to, ampak posamezni naši ljudje se pošiljajo v pokoj, dasi imajo šele 35 do -10 let. Vse te stvari navajam zaradi tega, da zavrnem trditev, da smo mi izvajali teror, tlečim pa ie v resnici izvrševala državna oblast. Imam pa še neki poseben razlog, da to stvar naglašam: Naš narod je imel deslej vero v oblast; bil je navajen, da se pri oblasti zakon spoštuje in da se pri ob- lasti dobi pravica. Sedaj se pa ta vera v državno oblast zmanjšuje, izginja, tako da ni daleč čas, ko se naš narod ne bo več zanesel na javne oblasti, da bi pri njih našel pravico. Očitate nam, da nismo državotvorni element, da delamo proti državi. Vprašam vas, kaj pomenja tako delovanje oblasti, kakor sem ga opisal sedaj, za državo? Ali ni to prav posebno destruktivno delo, ki mora končno zrušiti celokupni red v državi? Gospodje, če se borite proti komunizmu in »klerikalizmu« v naši državi, potem je najprvo potrebno, da zrušite ta boljševizem od zgoraj! Za terorjem -- novi davki. Poleg vsega, kar ne je doslej pri nas delalo, je razvidno iz teh predlogov o dva-najstinali, da hoče iti vlada še nadalje po dosedanjem polu in da hoče nadaljevati gospodarsko uničevanje našega naroda. (Kobasica: Bog vam odpusti! O kakšnem uničevanju govorite, ko vam se ni nikoli boljše godilo nego sedaj! Za milijardo vina ste popili v Sloveniji!) A koliko ste vi popili rakije, gospodje? (Kobasica: Torej priznavajo; statistika govori!) Dotaknil sem se bil že glasovitega davka, ki nam ga hoče naložiti vlada, davka na žizično delo. Ta davek je tako nesocija-len, da ga ni mogoč: dovolj obsoditi. Posledice takega sistema bi bi'e strašne in draginja, ki nam uničuje vse gospodarsko življenje, bo tako narasla, da bodo naši industrijalci še bolj izpirali svoje delavce, naši delavci i.o bodo imeli zaslužka in ti davek bo potem prenehal sam po sebi. A ne samo to, marveč g. finančni minister hoče uveljaviti novo carinsko tarifo, ki gre popolnoma v isti smeri kakor omenjeni davek. Ta carinska tarifa bo, kol" or mi je znano, draginjo f?ko silno pcTcčala, da bo vse gospodarsko življenje popolnoma zastalo, kar ne bo uničilo samo naših delavcev in našega gospodarstva, nego tudi državo. Uničevanje nagega šolstva. Poleg gospodarskih težkoff, ' i nam. jih napravlja vlada, se vidi, da hoče svoj dosedanji sistem izvajati dalje tudi na polju prosvete. G. minister Pribičevič ne more dočakati Časa, da bi mogel naše šole, ki r.o bile na razrrronia visoki stopnji, ponižali tako nizko, da bi bile popolnoma enake šolam v najneklilturnejših krajih nnšo države. Zahteval je, da »se izenačijo vsi učni načrti, a ta zahteva odkriva težnjo, da uniči naše šolstvo. Toda ako je katera narodna ustanova taka, dn mora biti v skladu z razmerami, v katerih živi narod, potem je to šola. Naše šole so uspeh dolgoletnega razvoja, ono so zrasle z našim narodom; sedaj pa nam hoče prosvetni minister vso to uničiti in ponižati na stopnjo, na kateri smo bili pred 50 leti! Posledico takega dela bodo strašne — ne samo za nas, ampak tudi za celokup-noat. (Glas na levici: To je prosvetni boljševizem!) Kakor hočete na gospodarskem polju vedno izvajati proti nam komunhtič-no načelo, tako hočete v naši prosveti izvesti komunistično nivelacijo. Toda nivela-cija kulture pomenja uničenje kulture. Kultura se more razviti samo tam, kjer se razvija individualno v skladu z razmerami in kjer se spoštujejo individualne razmere vsake posamezne dežele in vsakega posameznega naroda. Brez ravnopravnosli ni sporazuma. V verifikacijskom odboru se je mnogo govorilo o sporazumu. Eni so govorili za sporazum, drugi pa so rekli, da sporazuma ni treba, ker je to že več ali manj za-vršena stvar. Zame in mojo stranko je to gotovo: sporazum je potreben. Ako vi nočete sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci kot narodi, potem je potrebno, da pride med nami do sporazuma vsaj kot med državljani, potrebno je, da se sporazumemo med seboj kot člani te države. Toda gospodje, po takih potih, po katerih sedaj hodi vlada in 3 takim programom, kakor ga prinašajo te dvanajstine, ne pridemo do sporazuma. Kajti po tem načrtu, po tem sistemu ne moremo postati ravnopravni, a dokler nismo ravaoDraviii. jc sporazum nemogoč! (Klic pri radikalih: Z vidovdansko ustavo Bte postali ravnopravni!) Na papirju! (Klic pri radikalih: Ne, nego v resnici; kakor je vam, tako je tudi nam.) Sklepam. Slovenci spoštujemo svojo narodno in kulturno individualnost. Za nas velja še danes geslo našega pesnika: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Zato zahtevamo zase popolno ravnoprav-nost v tej državi. Mi obsojamo vsako nasi- lje, naj že bo politično, kulturno ali gospodarsko. Gospodje! V narodni skupščini Imata večino in lahko si vzamete dvanajstine, kakor jih je predložila vlada. Toda ako hočete, da bo naša država, da bo nas narod uspeval, potem je treba soglasja med namL Soglasja in sporazuma pa ne bo, dokler v principu ne osvojite naših načel. (Odobravanje.) Pred rekonstrukcije vlade. DELO ZA KONCENTRACIJSKO VLADO. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Dočim je navidez v političnem življenju nastopil popoln mir po odhodu voditeljev bloka, se za kulisami med voditelji takozvanega nacionalnega bloka vrši hud boj. Z ene strani si skuša Pribičevič zagotoviti, da ostane v vladi tudi po izvršeni rekonstrukciji. Poleg tega da kolikor toliko ohrani svoj sedanji položaj v vladi za slučaj rekonstrukcije. Pašič sam se o rekonstrukciji še ni izrazil in daje na vse tozadevne intervencije številnih kandidatov za ministrska mesta nedoločne odgovore. Iz njegove okolice potrjujejo, tla se Pašič še vedno ni odločil niti glede rekonstrukcije niti glede nove orientacije. Nekateri krogi celo trde, da rekonstrukcije kljub temu, da je sedcvi portfeljev nezasedenih, 8e ni pri-čako ati pred velikonočnimi prazniki. Na vrup'i strani pa ravno radikali ponovno r ajo in obveščajo javnost, da jfre nova orientacija radikalne strarke v smi.-ri koncentracijske vlade in trde, da je koncentracija sprejeta kot '-ajresnejša kombinacija na vseh merodajnih mestih. Seveda mora biti v tej kombinaciji Nikola Pašič, ker brez njega danes ni mogoče računati na radikalno stranko. Glede same rekon- strukcije vlade pa je omeniti, da se mel radikali pojavljajo številni kandidati za ministrska mesta ter vsak v svojem listu forsira svojo kandidaturo. Pa tudi sedanji ministri niso vsi zadovoljni. Tako postaja položaj na zunaj in saj na videz nekoliko zapleten. Danes je dal ostavko na svoje mesto podpredsednik narodr.e skupščine Nikola U z u n o v i č , ker smatra, da je s tem, da jc prišel v predsedništvo skupščine, njegov položaj poslabšan. Zato zahteva, da postane zopet minister za javna dela. Njegova ostavka je bila sprejeta, in radikali trdijo, da bo Uzunovie res postal minister za javna dela. Viada je tekom današnjega dne imela dopoldne in potem večerno sejo, na kateri je razpravljala o včerajšnjem razgovoru Radiča s Pašičem. Pri tej priliki, kakor smo poročali o včerajšnjem razgovori', je Pavle Radič prosil rasiča. ua dela na to, ca se čim preje Stjepan Radič izpusti h zapora in ravno tako ostali zaprti Ra-dičevci. Vlada je danes razpravljala o tem vprašanju in o vprašanju obznare. Sicer pa ni nastopil noben nov moment. Položaj je popolnoma moten in stabilen. 3 »S wXa atefca politika po preokretu Zagreb, 4. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal z nekim voditeljem Hrvatske zajednice. Na vprašanje; »Kaj mislite, temelji !i nova orientacija Seljačke stranke ra I a k t i č n e m razpoloženju stranke?«, je odgovoril: »Ko je Seljačka stranka končala svoje organizatorično delo. je prešla k pozitivni, realni politiki in ona želi sodelovati pri najnujnejših aktualnih ljudskih potrebščinah. Hrvatski narod jc bil vsled šestletne abstinence izključen od vseh koristi mirnega državnega življenja in stranka želi izpolniti narodu dano besedo in za narod tudi kaj storiti. Seljačka stranka bi po volitvah čisto gotovo zavzela stališče, kakršno je zavzel Pavle Radič v parlamentu, kar v ostalem dokazuje tudi program bloka narodnega sporazuma. Stranka bi to stališče zavzela brez ozira na to, da je sedaj pod obznano in njen voditelj Radič v zaporu. Tako je dejansko razpoloženje v Seljački stranki. Zato se tembolj čuti nc-opravičenost postopanja vlade proti Seljački stranki, ki želi, da se odnošaji med strankami urede tako, da bo tudi Seljačka stranka z drugimi strankami mogla pričeti s pozitivnim parlamentarnim delom.« »Kaj mislite o z b 1 i ž a n j u med radikali in S e 1 j a č k o stranko?« ♦Vsi pojavi zbližanja zahtevajo, da se radikali potrudijo, kar je njihova dolžnost, da po govoru Pavla Radiča preštudirajo možnost fakličnega političnega dela s to stranko. Če je v tem prišlo do kakš' 'h konkretnih rezultatov, o tem za sedaj še ničesar ne vem.« »Ali danes obstoji kaka razlika med Hrvatsko zajednico in S e 1 j a č k o stranko ln ali se je ta razlika opazila v govoru dr. I.orkoviča?« »Ta stvar jc pojasnjena. Pavle Radič je izjavil, da je Lorkovičev govor izpopolnilo njegovega govora. »Samouprava« je korektno ocenila značaj enega in drugega tfovora. Pavle Radič je govoril o razmerju Seljačke stranke do države, dr. Lorkovič pa je zavzel stališče nanratn sedanjemu delu vlade in nodčrtal nekatera vnrašanja, ki jih Pavle Radii ni omenil. Razliko v govorih je hotel povdariti še g. Pribičevič, pa' je končno priznal, da oba govora v bistvu soglašata.« »Kako je z razmerami v bloku?« *V bloku je vse, kakor je bilo doslej, in ni prnio do nobenih formelnih sprememb.« Kcmentr »Jatarnjega lista« o politiki i-ISS. Zagreb, 5. apr. (Izv.) Današnji nedeljski »Jutarnji list;- objavlja od »posebne strani« članek pod naslovom: Na pravom putu. članek med drugim pravi: »Od zgodovinske roje narodne skupščine dne 27. marca, ko je sedanji eksponent Radičeve politike Pavlo Radič podal znano izjavo, so se morali vsi poslanci radikalne stranke, ki zdravo mislijo, zamisliti v to stvar. Ker se ta izjava v ničemer ne razlikuje od komunikeja vodstva HRSS cd 24. septembra 1924, razen da je bolj precizna, je to dokaz, kako ena in ista stvar v različnih časih različno deluje. Kdaj in kja naj se ta izjava poda, to je bil merodajefl določiti odgovorni nosilec politike HRSS, I in nihče drugi. On edini sme, četudi je v zaporu, uzurpirati sobi pravico, da pozna pulziranjo hrvatskega ljudstva, ki ga je po mnogoletnem dolu zbral okoli sebe. Politični dogodki, kakor so se od tega časa razvijali, nepobiino dokazujejo, da je naše po-i lilično življenje krenilo v čisto novo fazo, in to politično in taktično. Z veseljem ugotavljamo, da se stvar gleda z višjega interesa, in to za ljudstvo in za državo. V tem so že danes edini vsi merodajni faktorji in tako je došcl trenutek, da se začne akcija za realizacijo sporazuma? Na koncu pravi člankar: »Nihče od poklicanih zastopnikov večine Srbov, večine Hrvatov in večine Slovencev se ne izmika temu velikemu delu in vsi kažejo iskreno in pošteno voljo v tem, da se delo sporazuma likvidira. Mi verujemo, da se bodo do prihodnjega sestanka narodne skup" 'no koncentrirale vse prav; iiafodnc sile v tem pravilu«, Mata o najbolj reakcionarnem tiskovnem zakonskem načrtu na svetu. VEČINA MEHANIČNO SPREJEMA. Belgrad, 4. apr. (Izv.) Na današnjo sejo odseka za tiskovni zakon je prišel minister Za izenačenje zakonov Marko G j ur i čič. Govoreč o zakonskem načrtu je dejal, da je tiskovni zakon najvažnejši zakonski predmet, da je treba s tem zakonom poskrbeti za zadoščenje oklevetanim ljudem, da je to težavno, in da mora vsak za svoja kazniva dejanja sam odgovarjati in ne sme zvra-Čati krivde na druge osebe, kakor je bil to dosedaj običaj. To je bilo vse, kar je imel povedati v motivacijo zakonskega načrta, yeč pa ne more povedati, je dejal, ker je samo zastopnik ministra in se mora z načrtom v podrobnostih seznaniti (šele zdajl). Nato so pričeli z generalno debato. Prvi je govoril Milan G r o 1 (Dav. dem.) in kritiziral načrt, ki je diletantsko delo in ki ni v skladu z določbami veljavnih kazenskih zakonov. Že predložena oblika je taka, da je zakon težko citati in kaže na malomarno postopanje s tem zakonskim predlogom. Treba bi bilo dati vsaj par dni časa, da bi se načrt dobro preštudiral. Poslanec Franc Smodej poudarja, da bi bilo treba najprej ugotoviti načela, na katerih je zakon zgrajen, kar bi olajšalo razpravo o načrtu v podrobni debati. Za osnovo zakona služi člen 13 ustave, izključiti je pa 130. člen, ki je, kakor določa ustava, samo predhodne narave, tiskovni zakon pa je namenjen za daljšo dobo. Namenjen ni samo, da ščiti oblast in posameznike, ampak tudi, da varuje tisk pred zlorabo xl strani policijskih oblasti. Predloženi naert se tega načela ne drži in bo zakon tisku prinesel ogromno škodo, ako bi bil sprejet ,v predloženi sestavi. Da se tisku zagotovi svoboda, je treba odvzeti policiji kontrolo in jo dati sodiščem. Člen 13. ustave izključuje cenzuro razen v vojnem času. Člen 7. zakonskega r.ačrta pa vsebuje prikrito predhodno cenzuro. V smislu člena 13. ustave je treba izločati vse člene načrta, ki govorijo o prepovedi tiska po začasnih določilih člena 138. ustave. Odločno nasprotuje v členu 27. izraženemu načelu, da bi se morali zaplenjeni deli v novi izdaji i/polniti z novim gradivom, tako da ne bi bila vidna nobena bela lisa. To ne pomeni nič drugega kot prikrivanje postopanja kom-petentnih organov, kadar bodo preganjali časopisje. Bele lise so protiutež javnosti proti šikanam in neke vrste javno mnenje, ki se mora upoštevati v demokratični dobi. Določba v načrtu bo povzročala ogromno škodo, kar pričajo kršitve zadnjih dveh let, ko so se listi preganjali. Kazni, ki jih določa načrt, so tako težke, da bi mogle vsak POSLANEC DR. BESEDNJAK ZA GOSPODARSKO 0BP0M0Č NOVIM KRAJEM. Rim, 4. apr. (Izv.) Poslanska zbornica je včeraj odobrila vojni proračun in začela razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Tem povodom je nastopil poslanec dr. Besednjak za gospodarsko odpomoč prebivalstva novih pokrajin. Opisal je ,*e-Hko stisko, v katero je zašlo kmetsko prebivalstvo v Istri vsled vinske krize in oa vsled škode ob propadu bivše avstro-ogr-ske krone. Naglašal je nujno potrebo, da vlada dovoli naknadno zamenjavo kron za tiste, ki so to ob prejšnji zamenjavi vsled višje sile zamudili, pri čemer naj se upošteva tudi še nezamenjane avstrijske rente Potem je opozarjal govornik, kako se pri uporabi izkvarja vojnoodškodninski zakon na škodo prebivalstva, tako da so vse odškodnine v Julijski Benečiji praktično zmanjšane na polovico. Ta položaj je neznosen, tembolj, ker so prebivalci Julijske Benečije nasproti drugim državljanom prikrajšani na svojih pravicah. Končno se je govornik zavzel za to, da vlada prebivalstvu v novih pokrajinah vsaj deloma odpusti zaostale davke. MUSSOLINI VRHOVNI POGLAVAR CELOKUPNE VOJNE SILE. Rim, 4. apr. (Izv.) Včeraj je general Di Giorgio podal demisijo kot vojni minister. Mussolini si je pridržal odločitev, a ni dvoma, da bo demisijo sprejel. V pouče-bih krogih trdijo, da bo Mussolini zaenkrat sam vodil vojno ministrstvo in imenoval zopet načelnika generalnega štaba. Potem bo predložil parlamentu izpopolnjeni vojni red in ustanovil ministrstvo za narodno hrambo, v katerem se združijo upravni podi celokupne vojne sile na suhem, na morju in v zraku. Za narodnobrambnega ministra bo potem imenovan mož meščanskega stanu, ki mu bodo stali ob strani po en državni podtajnik za armado, mornarico in aeronavtiko. Farinacijeva >Cremona Nuova« je priobčila povodom nameravanih velikih izpre-ineinb v vojski članek, v katerem pravi, da mora biti danes edini pravi nepremagljivi poglavar vojnih sil Benito Mussolini, ki bo zagotovil Italiji najsi jajnejšo usodo in zru-"J narasilizem v armadi. list uničiti. Zato jih je treba spraviti v sklad z obstoječimi kazenskimi zakoni. Poglavje 5. zakonskega načrta odpira široko vrata popravkarjem, vladnim organom, pa tudi zasebnikom. Namen popravkom more biti le, da pride prizadeti do besede, ne pa, da bi se omogočilo proti navedbam, ki odgovarjajo dejanskemu stanu,, uvajati očite neresnice. V tem oziru je že pomanjkljiv avstrijski tiskovni zakon iz 1. 1862, dasiravno je boljši od predloženega načrta. Za popravke je treba določiti zastarelost, kakor je določena v kazenskem zakonu za kazniva dejanja. Govornik se pridružuje mnenju ministra za izenačenje zakonov, ki se je izjavil za individualno odgovornost, zato je proti kolektivni odgovornosti, ki jo določa člen 44 predloženega načrta. Predlog brani samo državno oblast in posameznika, tisku pa ne daje nobenega varstva in ne pospešuje tiska kot velevažnega kulturnega faktorja, marveč mu je v škodo. To je tem slabše, ker država časopisju nič ne pomaga. Ne nudi mu prednostnih taks. Dajati bi morala objektivna peročila, katerih mu sedaj sploh ne daje. Presbiro je slab informativni činitelj za inozemstvo. Listi si morajo sami skrbeti za informacije. Če pa ne dobi o važnih zadevah pravih informacij, se pa vlada pritožuje nad poročili listov. Govornik govori o neodgovornosti za resnična poročila o javnih razpravah v skupščini. Časnikar bo vedno v 3krbeh, kaj sme poročati o skupščinskih razpravah. Vasa Jovanovič predlasra konec debate, češ da bodo o Smodejevih izjavah razpravljali v podrobni debati. Pri podrobni debati so govorili Vasa Jovanovič, Velja Popovic, dr. Jani č , dr. K o j i e in Ž i v k o v i č, Prvih pet členov je bilo sprejetih brez večjih sprememb. Za šesti člen, ki izključuje publikacije s psevdonimom pisatelja in slikarjev, se je vsled Smodejevega protipredlopca vnela živahna debata. Večina je končno sprejela vladno formulacijo. Daljša debata se je vnela o členu sedmem, ki določa, da se mora dolžnostni izvod predložiti policiji po dovršenem tisku pred razpečavo. Poslanec Smodej je predlagal namesto besede >pr e d razpečavanjem« besedilo »i s t če si pogosto ne umijejo rok«). Luka 2, 14: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu povolji (prej dobre ali blage volje), ker ima grški izvirnik besedo, Id jo eksegetični filologi tako razlagajo. Jan. 6, 2: Je pa v Jeruzalemu pri Ovčjih vratih kopel (prej V Jeruzalemu je ovija kopel), kar jasno sledi iz grških tekatov, ali tudi iz popravljene vulgate v izdaji Wordswortha in Whitea: Est autem Hiero-solymis super probatica, piscina. Jan. 10, 16: in bo ena čreda, en pastir (prej: en hlev in en pastir), kakor imajo grški in starolatinski rokopisi. Apostolska dela 8, 37: Filip je rekel: »Če veruješ z vsem srcem, se sme zgoditi.« In odgovoril je: »Verujem, da je Jezus Kristus Sin božji.« Vse to je dano med oklepaj kot nepristno. Značilno je mesto Jan. 8, 25, ki se tu glasi: »Rekli so mu torej: »Kdo si ti?« Je* zus jim je odgovoril:' »To, kar vam tudi govorim od začetka.« Po vulgati še imajo stari prevodi kritični stavek: >Jezus jim je rekel: Začetek, kateri tudi z vami govorim.« Zidanšek, ki je izdal 1. 1918. v Mariboru novi zakon, I. del: sv. evangoliji in dejanje apostolov, in sicer prevod po vulgati, pa se je na tem mestu tudi že l^čil od vulgate, ker je občutil težavo z vulgato, ter prevedel: >Jezus jim reče: Prav to, kar vam tudi govorim.« Vulgatin izraz »začetek« se namreč po grških rokopisih ne da izpričati. Iz teh primerov sc vidi, kako kritično je prirejeno novo sv. pismo. Njegova posebna odličnost pa je tudi ta, da je prevod v krasni slovenščini, v duhu slovenskega jezika; zato se čita lahko in prijetno. Novo sv. pismo je v slovenskem slovstvi; važen spomenik, ki bo služil sveti po-božnosti, splošni verski izobrazbi ter znanstvenemu in slovstvenemu napredku. Dal Bog, da se srečno pričeto delo i nadaljuje ter dokonča s celim sv. pismoml ' Predsednik »Hrvatske 5« o politiki proti atentatu m Na sestanku zagrebškega kluba HPS, obdržanem 28. marca ob priliki priprav za zagrebške občinske volitve, je spregovoril tudi strankin predsednik Stjepan Bar 16, da označi stališče HPS do najnovejših dogodkov v hrvatski politiki. Rekel je med drugim: »Vam vsem je znano obnašanje naiih ljudi pred in tudi med vojsko, ko še nismo imeli HPS. Mi smo vedeli naprej, kako »e bo razvila evropska in hrvatska politika, zato nas konec vojske ni našel nepripravljene. Ko smo leta 1919 osnovali HPS, smo pretehtali vsako točko, ki smo jo sprejeli v svoj program. Mi naroda nismo hoteli varati, mi nismo marali biti sužnji predsodkov preteklosti, ampak smo poklicali hn vat3ki narod na boj za to, kar mu je v korist in kar se je dalo z modro uporabo hrvatske politične sile doseči. Stali smo na stališču parlamentarnega boja in smo poudarjali program avtonomistične ureditve Jugoslavije in avtonomistične organizacije Srbov, Hrvatov in Slovencev. In ko smo se v ustavotvorni skupščini približali uresničenju svojega cilja, ker nam je ponudil Protič kot bazo za pogajanja svoj načrt ustave z izrecno pripombo, da s tem še ni izrečena zadnja beseda, sporazuma nismo megli izvesti, predvsem radi tega ne, ker nam je za večino manjkalo približno 20 glasov, a gospod Radič, ki je imel 49 poslancev, ni hotel na vse naše prigovarjanje in rotenie, opustili pota, po katerem je tedaj že krenil. Da pridobi zase ljudstvo, je krenil Radič na pol demagogije. Vse one, ki so jo bojevali v skupščini, je imenoval izdajal- ce. Ljudstvu je obetal vb« mogoče in nemogoče stvari. Izmišljeval se je en fantastičen načrt za drugim. Govoril je tako, kakor da bi bilo treba hrvatskemu narodu 8a-mo nekaj zamisliti, in vstal bo ves svet, da to izvrši. Te dni se je doigral konec tega nerealnega boja. Nemogoč cilj in neumna sredstva so nas dovedla do tega, da ne le nismo dosegli tistega, kar bi lahko dosegli, ampak tak konec se zdi človeku, kakor da bi se hrvatski narod za vedno zgrudil. Potrebno je, da poiščemo vzroke. Avtonomije so bile radičevcem malenkosti in drobtine, mi pa smo jim bili in jim smo defetisti. Oni so zahtevali hrvatsko kmečko republiko; toda, ker niso našli sredstev v dosego iste doma, so začeli iskati opore in podpore v inozemstvu. Mi smo se razšli z Radičem radi tega, ker smo smatrali hrvatsko-srbski spor za nas notranji problem, pa so nas radičevski agitatorji pred ljudstvom opravljali, da smo izdajalci in da smo prodali Hrvate Srbom. Sedaj pa nas v skupščini tožijo in pravijo: Mi nismo pod vplivom inozemstva, mi nismo iskali opore v tujini; HPS stoji pod vplivom tujine! Ko nas je P. Radič napadel, se je obregnil tudi ob duhovščino in škofe. Toda ravno hrvatski duhovniki so dokazali v preteklosti in dokazujejo v se'-njosti, da imajo srce za svoj narod. Razumemo, zakaj je Radie napadel hrvatske škofe. Škofje niso pristali na potvorbo njegovega strica, ki noče priznati, da je bila naša samostalna hrvatska država pred 1000 leti kraljevina. ... Pri neki priliki me je St. Radič napadel trdivši, da je vsakdo izdajalec, kdor prizna, da obstoja vidovdanska ustava. Sedaj je pa izjavil P. Radič v skupščini: >Danes faktič-no eksistira tukaj vidovdanska ustava z dinastijo Karadjordjevičev na čelu, to je politično dejstvo, ki ga brezpogojno priznavamo in s katerim smo mi popolnoma edini.« Radičevci se niso odrekli samo svojemu republikanizmu, ampak oni gredo £e dalje, oni ne govore niti o konfederaciji niti o federaciji; oni so se spustili še dalje. Oni smatrajo, da tudi mi preveč zahtevamo, če zahtevamo avtonomijo, zato zahtevajo skromno in bojazljivo neko samoupravo. ... Radičevci so s svojimi izjavami začeli licitirati pod nas. ... Ponižali so se gospodje do skrajnosti. ... Posebej je dr. Superi-aa še izjavil, da so pokorni vsaki vladi. ... Človeku se gabi vse to tem bolj, čim ve, da je vse obnašanje radičevcev navdahnjeno od samega Stjepana Radiča. ... Mi sporočamo gospodi v Belgradu, da s Hrvati še niso prišli na konec. Radičevci so nizko padli, pasti morejo še nižje, gospoda lahko dobi nove izjavo od njih, toda radičevci niso pooblaščeni, da bi mogli tako govoriti. Hrvatski narod ne more iti ped program HPS. To je minimum, s katerim se more hrvatski narod zadovoljiti. Pot, po katerem so današnji mogočneži krenili, je grd, toda politika sile, ki tira klicitiranju, ne bo strla odpora Hrvatov proti katerikoli nadvladi. Kapitulacija radičevcev ne znaci kapitulacije Hrvatov.« Beležimo kot kronisti. ~ ~~ KDOR ~~~~ iolt Imeti poceni srajce, krava*«, oblek,-c in irugo blago, naj se obrne na tvrdko I. TOMiK, Ljubljana, Sv. Petra cesla Stev. 38. -f Narodno ujsdinjenje in obdavčenje v teoriji in praksi. O priliki včerajšnjega občnega zbora Ljubljanske Kreditne banke je v svojem bilančnem poročilu naglašal generalni ravnatelj dr. Tykač, da so bili slovenski bančni zavodi lansko leto od 46 do 80% dobička obdavčeni, hrvatski zavodi pa samo za 20 do 38%. -f Obupani samostojni demokratje. —-»Hrvate poroča i/, Belgrada: i Nek i član vlade ie izjavil vašemu dopisniku, da rekonstrukcije vlado ne bo brez ostavke vlade. Ostavka je pogoj za rekonstrukcijo, ker se bo Pašič zelo težko odkrižal nekaterih članov vlade. Samostojni demokratje so časnikarjem sicer zatrjevali, da je vsaka kombinacija brez Pribičeviča izključena, vsaj za seclai, a kaj bo pozneje, bodo šele videli. V rcsnici pa so samostojni demokratje zelo preplašeni in ena skupina njih je v hotelu >Excelsior<: r^lno nestrpno čakala na rezultat P. R«yliceve avdijence. Pribičevičev-ci so obupani, ker vedo, da je bila koalicija i. radikali njihova zadnja napaka. Kakor hitro bo konec koalicije med Pašicem In Pribičevicem, bodo samostojni demokratje izginili.« + Dobre informacije. Belgrajskemu »Palicami-?, ki je te dni zopet pogrel svojo star« trditev, da je bil radičevec dr. Nikič celo ure na sovjetskem poslaništvu na Du-na'u, je poslal dr. Nikič sledeči popravek: »Današnji zopet pogreva idejo o boPševiski politiki HRSS. Napad se opira no netočno dejstvo, da sem jaz bil U. marca nn Dunaju na sovjetskem poslaništvu, kjer som dobil baje navodila za nadaljnje držaje HRSS v parlamentu. Koliko pa so vredne informacije >Balkana«, i« razvidno i* dejstva, da sem bil 11. marca v Zagreba, odkoder sem se istega dne odpeljal na sejo verifikacijskega odbora, kar je razvidno iz sejnega zapisnika.« EXCELLA najboljši in vendar najtenejSi stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vso stroje. i. Goreč, LJubljana palača Ljubljanske kreditne banke. Dnevne novice, Dopisi. Blirna. Dne 29. marca so naši orjunci vpri-zorili v gostilni Vidmar okoli desete ure zvečer nov škandal. Dva znana orjunaša sta s pestmi obdelavala Franca Kordana, mu raztrgala obleko in ga vrgla iz gostilniške sobe na cesto. To je sijajna korajža. Dva pijana močna orjunska junaka skušata svojo surovost na majhnem in šibkem fantu, ki si ne more pomagati. Pa divjakom še ni bilo dovolj. Popisani prizor je videl naš somišljenik Lukek In s prijazno besedo povedal enemu izmed njiju, da se tako surovo ravnanje ne spodobi. Brez nadaljnjega sta se oba orjunca spravila na Lu-keka in ga začela pretepati in suvati. Zasledovala sta ga nato proti domu. Pred hišo jima je prišel na pomoč še tretji orjunec ter razbil svetilko in vpil: Le po njem, kar ubijmo ga! Pred gostilno je stalo še več članov Orjune, vsi oboroženi s koli. Tudi ti so preizkusili svojo moč na preganjanem Lukeku, ki je dobil na glavi 5 ran, in tudi drugod po telesu je ves pretepen. Dogodku je prisostvoval tudi učitelj. Napad na naše pristaše je bil pripravljen, orjunci so imeli isti dan dopoldne občni zbor, katerega se je udeležil osebno njihov načelnik Marko Kranjc. Sodišče bo orjuncem dopovedalo, da je pretepanje in pobijanje pri nas tudi zanje zločin. Raka. Finančni starešna Toros, goriški narodnjak, je prevzel s svojo milostno ne ravno hvaležno nalogo, da otme potapljajoči sc sokolski čolnič. Lojze, propadli kandidat, je postal starosta. Na Raki se menijo, da je dal takoj strog ukor učileljstvu, češ, da premalo dela. — »Najprej treba potolči sovraga, potem br samo ob sebi vse naše,« to je sedanja taktika reških liberalcev. Odtod strupeni napadi na naše organizacije in posebno na nekatere osebe. To jc stara in drugod že davno obrabljena liberalna metoda, ki pa izzove ravno nasprotni učinek. Drže sc tistega načela, ki ga jc izrekel star njihov učitelj: »Krepko obrekuj, nekaj se bo že prijelo,« toda prijelo se bo le njih, kajti vsakdo na Raki ve, od katerih obrekljivih jezikov izhajajo 1/iži po liberalnem časopisu. Zadnji dopis o raški pošti je sicer pren-umen, da bi kdo nanj resno odgovarjal, vendar opozarjamo, naj si domačini ogledajo natančno osebo, od kale.rc izhajajo dcnunciieeije. Mi samo opozarjamo naj nekateri voditelji liberalnih kricičcv nc pozabijo, da so državni uradniki in da imajo maslo na glavi. Ko pridejo druge razmere, se jim stopi, to jim garantiramo. — »Pa sem le precej kugeljc za Joškota in Lojze'.a na'ovil, i so sc pobahali Ančimrov oče, čuvar skrinjice. »Pa precej drage so bile, vsika najmanj cn liter,« sc dobili v odgovor. Mi pa vimo, da ga jc lilo treba celo 4 do 5 litrov, toda talce junake, ki za par litrov vina magari po krivem prisežejo, ali pa dr,šo prodajo, radi prepustimo demokratom. — Zoper protizakonite odloke gradbene direkcije glede poprave znane senuške ceste sta vložila raški in cerkljanski občinski odbor pritožbo na upravno sodišče v Celiu. UtijitLv^iSS IcJ&fc Lii jc v BOHINJ — FOTEL SV. JANEZ. Krasne ce-s'.c 7p. : -'omobiliste. 2230 Prosvetna zvezo. PSdoptično prodiranje ■•> Seneikah, kateie jo priredila Prosvetna zvesa sinoči v Ljudskem domu, je lepo izpadlo. Krasne in jasne so bile številne slike, ki so očarljivo vplivale na gle-davce. Te nerne spomenike, žive priče umetnosti, je mojsiersko razlagal g. Vurnik. Njegovo predavanje je bilo vsebinsko silno bogato. Koliko novih stvarij nam je odkril s svojim predavanjem. Tik'i estale točke so bile podane z vso preciznoEljo. Pesem o Čožolih jo postala živa ob izbornem prednašanju gosp. Stareta; poslušalec bi skoraj videl boj med slovenskimi ribiči in laškimi. Prav tako mojstrsko je zapel g. Močan, s svojim krasnim glasom arijo: Vendar Gospod (Mendelsohn— Bartholdy) in pa Beneško pesem istega skladatelja. Redki so solisti, ki bi razpolagali s takim glasom in n tako dikcijo kot je pokazal sinoči g. Močan. Tudi pianist je z vso spretnostjo izvršil svojo nalogo. Ljudska knjižnica sporoča, da bo za velikonočne praznike zaprta od četrtka do torka po veliki noči. Jesenice. Danes zvečer ob 8. se vrši v Kat. del. domu prosvetni večer. Lepo skiop-tično predavanje o francoski revoluciji bo zelo zanimivo. K obilni udeležbi vabi odbor. Moravče. Marijanska akademija, posvečena Mariji v umetnosti, se vrši danes popoldan ob 3. v Društvenem domu. Na sporedu so lepo Marijine pesmi, živa slika, deklamacija hi predavanje o Mariji v slikarski umetnosti. Predavanje bodo pojasnjevalo čtovilne skiop-Ufine slike. — »Klerikalci ia komunisti pozivajo aa poboje v Zagorja.« >Slov. narod« je snoči pod tem senzacionelnim naslovom naznanil, da danes »Orjuna« v Zagorju razvije svoj prapor. Ker pa se prebivalstvo Slovenije za to organizacijo čisto nič ne zanima, je bilo naznanilu o razvitju prapora v Zagorju treba dodati nekaj mesarije, da bo ja kdo bral. V ta namen naj služijo letaki, katerih vsebino objavlja >Slov. narod« in zraven z vso njemu lastno resnobo pripoveduje, da so te letake dali klerikalci, ki so se »zvezali z nekaterimi prifrknjenlmi komunisti«, natisniti v Zagrebu. Letaki so naslovljeni na »proletarijat v rudarskih revirjih«, kakor beremo v »Slov. narodu«. V njih se napada Orjuna, PP-režim, žan-darski bajoneti, Trb. družba, nadvlada srbske buržoazije ter se končavajo z besedami: »Živela samostalna delavsko-kmetska republika Slovenija!« In iz teh »šlagerjev« »Slov. narod« nedvoumno dokazuje, da so letak napravili »klerikalci«. Ne vemo, kdo je napravil letake, niti jih nismo videli, toliko pa vemo, da Imajo »klerikalci« z njimi toliko opraviti kot »Slov. narod« z resnico in dostojnostjol Nam se celo vsiljuje misel, da so ti letaki veliko prej produkt tistih ljudi, ki bi radi iz izleta Orjune v Zagorje napravili tako mesarijo, ka-koršna je bila trboveljska. In v ta namen je dobra najgrša mistifikacija. Iz pisarjenja »SI. Naroda« je jasno le to, da napoveduje za danes pohod Orjune v Zagorje ter rokako namiguje na eventuelne »dogodke«. Da pa ne bi v tem slučaju nihče prijel pravih krivcev, jih »Slov. narod« že vnrprej pere, zvračujoč vso krivdo na druge, ki za ia izlet do včeraj sploh vedeli niso. Zato poštenemu prebivalstvu Zagorja svetujemo, naj popolnoma ignorira to prireditev, da se izogne izzivanjem in provo-kacijam ter od nekaterih ljudi zaželjenim »dogodkom«. Ta slučaj b »Slov. narodom« pa nam vnovič dokazuje, kakih podlosti je sposobna danes žurnalistika, ki je v službi samostojne demokratske stranke na Slovenskem. Težko je najti pravi izraz za ogabno početje te falzifikatorske provokaterske družbe. — Predsednik Masaryk o katolicizmu. »Trager Presse« objavlja vsebino razgovora med predsednikom Masarykom in sotrudnikom »Češkoslovaške korespondence«. V tem razgovoru je predsednik Masaryk rekel o katolicizmu med drugim: »Ni dvoma, da se katolicizem danes duševno preraja, zlast' v Nemčiji, kjer stoji tudi intelektualno na višku. Avstrijski katolicizem je bil vedno dekadenten, kar najbolj dokazuje okolnost, da ni na bogo-s!" ~em polju verske filozofije nič pomembnega produciral, kar pa je bilo v njegovih vrstah večjih mislecev, so bili vsi vedDo opozi-cijonalni ali pa liberalni (?). Avstrijska hierarhija se jo vedno preveč zanašala Da držnvo. Katolicizem predsedniku ni antipatičen. On sovraži le indiferentizern in liberalizem v verskih r.r.devab ki jo tako silno vplival na avstrijsko katolike, da se to še danes čuti pri ! čoških katoIikib(?). Predsednik zahteva od v5»k®£nr prsgramntične jasnost, kar vfllja tudi «a mlariekateliske »trnje. Siat iit sunt aut nen nin11 Predsednik hoče res dobre katolike, kakor želi sploh popolne pripadnike vsakega svetovnega naziranja. Intelektualna višina nemškega katolicizma ima svoj vzrok v tem, da žive nemSki katoliki med drugoverci in morijo zato vedno stati na straži. Na miren način ir-ršena ločitev cerkve od države bi po nje-: govem mnenju plemenito tekmo med raznimi verstvi le dvignila. On želi izobražen«, zlasti | fc«gosl©vi)o visoko stoječo duhovščino in na višku fasa stoječe katoliško časepuje. Oj azar-jiel j™, kako visoko stoje v verskem in filozofskem oziru inozemski listi. Pri nas pa opazujemo šele začetke tega duhovnega preporoda. Razume, da katoličanstvo v verskih stvareh ne more sklepati kompromisov. V političnih rečeh pa je megoč odnehati. Meni, je dejal Masaryk, je zelo ljubo, da obstojajo katoliški rodovi, ki hočejo versko življenje poglobiti. Poglobljeuje in odkritosrčnost stremljenja je potrebna vsaki veri. Vnem konfesijam manjkajo danes močne vodivno osebnosti. : Moja bogovernost je tako trdna", — je dejal prezi-dent — »kakor ona vsakega pozitivnega kristjanu pnsnbno pa zaupanje v Božjo previdnost, ki ne vodi samo usode posameznikov, ampak tudi usodo narodov.« — Z ustavljanjem lista pričnemo nepreklicno sredi prihodnjega tedna. Kdor ima torej kaj zaostanka na naročnini, naj nemudoma odpošlje primerno vsoto, da mu moremo zagotoviti redno prejemanje »Slovenca«. Naročnina sc pri vseh časopisih plačuje naprej in zato tudi pri našem listu ne moremo delati izjem. Stroški za izdajo časopisov so v današnjih časih preveliki, da bi moglo časopisno podjetje čakati na plačilo naročnine eden ali dva ali morda celo več mesecev. Naročniki, ki morda še nimajo v rokah položnice ali so jo založili, naj isto takoj zahtevajo po dopisnici. — Naročnikom nedeljske izdaje sporoča uprava, da jc določena celoletna naročnina za leto 1925 na 60 Din za vse kraje Jugoslavije, za inozemstvo 80 Din, Manj kot četrtletne naročnine uprava ne sprejema od naročnikov na tedensko izdajo. Kdor pošlje manj, dobi le odpadlo število izvodov po prodajni ceni. — Inserate za velikonečno Številko sprejema uprava našega lista do četrtka zvečer. Le nujne oglase bomo mogli sprejeti 5<; v pe- tek dopoldne. Velikonočna številka izide v zelo pomnoženi nakladi in bo torej zelo priporočljiva za trgovsko in obrtno reklamo. — Ustavitev »Domoljuba«. Kakor smo že poročali, se je pravni zastopnik »Domoljuba« g. dr. Janko Brejc pritožU proti ustavitvi ne samo pri sodišču, ki jc njegovi pritožbi v obeh inštancah ugodilo, ampak za vse slučaje tudi pri upravnem sodišču v Celju. Pritožbi dr. Bejca proti odloku velikega župana ljubljanskega, s katerim je bilo ustavljeno izhajanje »Domoljuba«, jc ugodilo sedaj tudi upravno sodišče v Celju s svojim odlokom z dne 27. marca t. I. Proti temu odloku se lahko pritoži g. veliki župan na državni svet v Belgradu. Če bo ta njegovo pritožbo zavrnil bo mogel stari »Domoljub* zopet izhajati. A tudi če sc to ne bi zgodilo, kar pa smatramo za izključeno, je že razsodba celjskega upravnega sodišča hud moralen poraz za dr. Baltiča, — Pirkmayerjeva blamaža v Belgradu. Iz Belgrada nam poročajo: Veliki župan mariborske oblasti dr. Pirkmajer je imel v pravniškem društvu v Belgradu javno predavanje 0 oblastni samoupravi. To predavanje je postavilo ugled slovenskih pravnikov v očeh sr-bijansklh kolegov v slabo luč. Debata, katera se je razvila po predavanju, je bila za dr. Pirkmajerja porazna. Prvi se jo oglasil k besedi kot kritik njegov srbski kolega, ki je izjavil, da je današnje predavanje brez kritične vsebine, ker se je predavatelj omejil na razlago ustave in zakonov, svojih predlogov pa ni utemeljil z argumenti. Dvomi, da se je Pirkmajer učil samoupravnih naukov drugih narodov, n. pr. naroda angleškega. Vidi se, da nI čital tozadevnih del Slobodana Jovanoviča, ker sicer ne bi mogel priti do takih predlogov, kakor n. pr., da naj vršijo eksekutivno službo oblastni organi, državni uradniki. Glede Pirk-maje rjeve trditve, da ima veliki župan po zakonu pravico inhibiranja nad oblastnimi odbori, je kritik poučil Pirkmajerja, da ima oblastni odbor dva delokroga: samostojnega in prenesenega. Samo gledo prenešenega delokroga ima veliki župan pravico inhibiranja, kar so pa tiče samostojnega delokroga, smo sklep odbora suspendirati le, ako je nasproten zakonu, toda defiuitivno odločbo v takem j sporu izreče državni svet. To bi bil moral i povedati tudi veliki župan dr. Pirkmajer. — No morem razumeti, jo dejal kritik, da je Pirkmajer v svojem predavanju označil naredbe oblastnega odbora kot zakonodajno delo zakonodajne avtonomije, dočim je jasno, da gre iu le za administrativne odredbe na podlagi zakona. Takih hib tn netočnosti ne bi smel pravnik zagreSiti v znanstvenem predavanju v društvu pravnikov. To bi bil argument, sa oštarijo v pozni nočni uri. Predavanje je bilo skrajno klaverno. Dr. Pirkmajer je čital z negotovim glasom iz rokopisa. Govoril je neko mešanico, ki ni bi« ; la ne srbščina ne slovenščina. Smelo je se- 1 del za predavateljsko mizo. Ni se potrudil toliko, da bi uporabljal slovensko znanstvene izraze ali da bi celo govoril v slovenskem jeziku. Prisotnim Srbom in Slovencem jo je bilo mučno poslušati to mešanico. Nek prisoten Srb je dejal: »Bilo b! bnljo, da •:■«-vori slovencčki, fcao da nešta govori, m to ni je ništa!« Da popravi nekoliko to blamnžo Pirkmajerja, se jo oglasil dr. Vošnjak, ki je lomil in vezal otrobe, da so se prisotni čudili, kako more pravnik v znanstveni ete' ati tako govoriti. Dr. Vošnjak je v ostalem ' rli povedal, da jo dr. Pirkmajor v Mariboru via facti že ustanovil samoupravo brez volitev! — V Belgradu je bilo to drugo javno predavanje Slovenca. L. 1920. je govoril tedanji podpredsednik ustavotvorne skupščine Bib-uikar o Sloveniji in Slovencih. Tedaj se je njegovo predavanje prelevilo v humori -i ione predstavo in so se. poslušalci smejali do solz. Predavanje dr. Pirkmajerja pa je zapustilo pri vseh prisotnih mučen vtis v teh resnih časih. — SJabi dokumet;'!. Zagrebški listi poročajo, da so dokumenti, ki jih je vlada po prvi oprostitvi dr. Mačka in tovarišev predložila sodišču, skibi in da ne drže, vsled česar bodo dr. Maček in tovariši znova sodnijsko oproščeni. — Ros, najlepši pirb. Najlepši pirh je loterijska srečka Ljudskega doma v Ht. Vidu nad Ljubljano. In najugodnejši čas za nakup in prodajo srečk je velika noč. Kdor jih proda 25 dobi 2 zastonj, kdor jih proda 50 dobi 4 in kdor jih proda 100 dobi 10 srečk kot nagrado. Ne čakajte, ne odlašajte, velika noč je blizu m sreča se vam ponuja. —Vpeljava novega vlaka na progi Trebnje—Št. Janž. Pričenši od 5. aprila t. 1. dalje vozi na progi Trebnje—Št. Janž na Dol. dre v-no redno nov nadaljnji vlak za prevoz potnikov. Odhcd iz Janža ob J0.53, prihod v Trebnje ob 11.55 (zveza na opoldanski potniški vlak proti Ljubljani); povratek iz Trebnje-I ga ob 12.20, prihod v St. Janž ob 13.30. Natan« ! čnejši vozni red je razviden pri postajnih Ma-| gajnah. ffBBBBBBBBBSSBEBBaBBfrSEa« Prave nepotvor'ene opalo.rafske po- ^ trebščiue po starih ccnah. £ _ PRMC BOR, Ljubljana, Cankarlevo nabrežje 5 g — Kleparski tefcaj t Ljubljani. Drad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti v prostorih Srednje tehnične šole v Ljubljani kleparski tečaj, ki ga bo vodil načelnik zadrugo kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani, g. Alojzij SmerkoL Tečaja se lahko udeleže pomočniki in vajenci iz tretjega in četrtega letnika. Interesenti naj do-pošljejo svoje prijave najkasneje do 18. aprila t. 1. na naslov urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. Tečaj se prične v poudeljek, dne 20. aprila t. 1. ob 6. zvečer. Natančnejšo podatke dobe udeleženci v pisarni urada. — Promocija. Gospod Anton Slodnjak iz Bodkovcev v Slovenskih goricah je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije. — Razmere v invalidski organizaciji. Z ozirom na notico pod tem naslovom smo prejeli od ljubljanske podružnice Udruženja vojnih invalidov sledeče pojasnilo: V.Že prihodnji mesec bomo priredili v Novem Sadu veliko svečanost na letališču, katere se bo udeležilo tudi več članov vlade. Takrat se bo dvignilo v zrak 150 letal, ki bodo letela na vse strani države, da javno pokažejo našo moč iu silo tudi v zraku.« — Razsodbe v procesu dr. Ilcšifi — dr. Hondl. Na seji zagrebškega vseučiliškega zbora je bilo došlo do spopada med dr. Vodnikom in dr. Hondlom. Pri tem je pokrov voiivne žare odletel v glavo dr. Ilešiču in ga ranil. Dr. Jle-šič je proti dr. Hondlu vložil tožbo. 3. t. m. se je v tej stvari vršila na zagrebškem okrajnem sodišču druga razprava ter je bil dr. Hondl obsojen na deset dni zapora oziroma 1000 Din globe. Dr. Hondl je vložil priziv. — Bivši organist in občinski tajnik, vojni invalid, ki dobiva 77 Din 50 para na mesec pokojnine in ima ženo, katera je pravkar na porodu, prosi nujno za službo ali organista ali pa občinskega tajnika. Spričevala ima dobra. Živi v skrajni bedi in ga priporočamo, če je kje kakšna taka služba prosta. Naslov njegov se izve pri uredništvu »Slovenca«. — Zastrupljenje. Pred kratkem so našli zastrupljeno na Gornji Polskavi soprogo ključavničarja Šuntarja, Vsled raznih sumljivih okoliščin so sumili, da je bila žena zastrupljena. Zato so oblasti odredile kemično preiskavo krvi in so obenem tudi zaprle njenega moža. Preiskavo vodi sodišče v Slovenski Bistrici. Pri kemični preiskavi krvi so dognali, da je umria žena vsled zaslrupljenja po ogljikovem plinu. Preiskava se nadaljuje in moža 60 obdržali začasno šc v zaporu. — Za praznike sc je proskrbel. V noči od t. na 2. aprila je neznan tat pokradel preka-jeno mero 2 prešičev Luki Lengerju (p. d. »Smr.lr-ju -) v Begunjah. Splazil se je v kuhinjo skozi nezamreženo okno. — Obupana dekleta. Prčdvčerašnjem so Imeli v Zagrebu kar tri samomorilne poskuse ne še dvajset let starih deklet. Ena izmed teh jo 18 J'dna Frančiška Gračner iz Celja, služkinja. izgubila je službo, druge ni mogla dobiti; domov si ni upala. Sla je na Salato in izpila steklenico lizola. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je že izven nevarnosti. Va ulici ie umrl v Zagrebu Franc Pe-čniir. rodom iz Župeče vasi pri Krškem. Ko se je vrai rl zvečer z dola domov, mu je postalo na ulic! nenadoma slabo. Po par minutah se je zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap. — >Anfbiksc Zagrebški >JutarnJl list« je objavil notico z naslovom >Aufbiks«, kjer razlaga bratom Hrvatom, da je ta beseda nemškega izvora in je nastala iz nemškega >Auf die Wichse«, >na pretep«. Na koncu notice pristavlja za Hrvate opombo: »Dakle, kad 5u-jete >aufbiks« negdje u Sloveniji, ili sučite rakave ili — magla!« — Razno tatvino in vlomi. Posestniku A. Lešniku pri Sv. Lovrencu je bilo ukradeno iz zaklenjenega skladišča 30 kg razne slanine, vredne 800 Din. Istotam je bilo tudi vlomljeno v shrambo za jedila pri posestnici Ivani Furman. Njej je odnesel bržkone isti tat 20 kg mesa, okrog 40 klobas in 100 Din gotovine, tako da se je za praznike dobro založil. — V Logarovcih je bilo vlomljeno v delavnico usnjarja Franceta Drenan. Vlomilci so odnesli več perila in obloke, namizne prte, vse knjige in spise ter še 300 Din gotovine. — Izpred gostilne Valentina Lamotorčana na Sapu je bilo ukradeno trgovcu z živino Francetu Novaku iz Loga kolo znamke >Waffenrad« štev. 191.097, vredno 1300 Din. Kolo je ukradel neki okrog 20—-25 let star fant, precej velik, sivo oblečen, s športno čepico, in se je odpeljal z njim skozi Drenovgrič v smeri proti Pod peči, kjer je izginil. Pred nakupom se svari! — Če prodajate hiše, posestva ali karkoli, javite naslov > Posredovalcu«, Sv. Petra cesta 23. 323 HaJbolJM Šivalni stroj ia edino le HFKfflKM znamke iriizier in rt eb rodbino obrt in industrijo Iiiiijipa i- inftBJ I ura P">£ernotega jJlJLpomonilu. Pouk t vezenju brezplačen. Večletne garancije. malo. Delavnica sa uoprarlla. Iz 5 Poslanci Slov. ljudske stranke pincdijo ob velikonočnih počitnicah zbore zaupnikov po vseh sodnih okrajih. Prosimo glavne zaupnike, da poslana vabila izročijo zaupnikom po vseli občinah. š Prosvetni večeri, ki jih prireja v Mariboru Prosvetna zveza, so zelo dobro obiskani. V petek dno 3. aprila zvečer je prodava! gosp. prof. Prijatelj o Srbiji. Vrstile so se tudi ppv-ske in glasbene točke. Udeležba je bila zelo lepa. Posebno mnogo se udeležuje prosvetnih večerov delavstvo. š Konzistorinlaa svetovalca sta postala gg. Anton Cestnik in Jožef Kardinar, oba profesorja na gimnaziji v Celju. š Za dekana v Celju je imenovan g opat Peter Jurak. š Nova žrtev persekusij. Demokratski časopisi poročajo, da je na predlog velikega župana mariborske oblasti po členu 71. urad. zak. premeščen g. Mirko Lešnik, stalni šolski upravitelj šestrazredne osnovne šole z eno vzporednico in otroškim vrtcem v Marenbergii na šolo k Sv. Duhu na Stari gori. Imenovani je bil vnet narodni delavec v obmejnih krajih. Zato so ga tudi avstrijske oblasti preganjale. V vojnem času ga je orožništvo ovadilo kot srbofila ter ga spravilo preči vojaško sodišče v Gradcu. Tam je bil sicer oproščen, a pozvali so ga takoj brzojavno k vojakom. Ob preobratu je na poziv Narodnega sveta za Dr: -sko dolino zapustil svojo družino v Št. Vidu pri Ptuju ter organiziral tamkaj našo upravo in šolstvo. Njegovo šolsko delovanja je bilo po šolski oblasti vedno odlično ocenjeno. Ker se je bil nadučitelj Lešnik pri zadnjih volitvah odločil za listo Davidoviča, je štab SDS pri magnatu Paherniku v Vuhredu, odlikovanem z redom sv. Save, sklenil, da mora nadučitelj Lešnik na vsak način v »interesu narodne stvari« iz Marenberga. Ta sklep se jo sedaj izvršil, kljub temu, da je marenberško slovensko prebivalstvo brez razlike strank poslalo velikemu županu pismo, Ha naj se g. nadučitelj, ki se je toliko trudil za slovensko stvar ob meji, nc preme3ti. Da ima nadučitelj pot olrok, od katerih je eclen dorastel za srednjo šolo, demokratskih velmož ni gonilo, š Žrtev samostalno-demokratsko denun-cijacije g. profesor Ribarič odpotuje jutri na svoje mesto v Srbijo. Profesor Ribarič si je za časa svojega delovanja v Mariboru pridobil simptaiej ogromne večine prebivalstva. Znan je kot narodni borec in odličen pedagog. Kot politik je zastopal g. Ribarič vedno mirno, treznejšo smer. Ker ni brezpogojno prisegal samostojno-demokratski kliki in si je ustvaril svoje lastno mnenje, so vzornega rodoljuba Žerjavovci proglasili za antidržavuega in ga vrgli tja doli na Balkan. Znane so osebe, ki so denuncirale g. Ribariča. Denuncfjanti bodo dobili svoj čas svoje plačilo. Ves pošteni Maribor pa čuti z g. RibariČem in mu kliče: Vstrajajto! Žrtev, ki jo morate prenašati in preganjanje Vam bo dalo pred cclo pošteno javnostjo sloves, da ste mož, ki tudi v času udarcev no kloni svoje glave. Na težkem polu Vas spremlja posebno mladina, ki Vas je vzljubila kot svojega očeta. Ta mladina ne bo pozabila, kdo Vas je pregnal iz Maribora. S Profesor Franc Mravljak iz Celja je ime novan za »inšpektorja« srednjih šol pri veli kem županu v Mariboru. Profesor Mravljak je bil dosedaj plačani glavni dopisnik »Jutra« iz Celja. V Mariboru bo gotovo delal konkurenco dosedanjemu »Jutrovemu« poročevalcu. š Kozje. Pisarna tajništva Slov. ljudske stranke v Kozjem se nahaja od 1. aprila v poslopju glavne zaloge tobaka (Vahčič) ter ima uradne dneve: ob sredah, četrtkih in petkih celi dan in v soboto dopoldne. š 0 razpustu občinskega zastopa Sv. Krištof pri Laškem, o katerem smo poročali že včeraj, izvemo dodatno, da je to delo uslužbencev rudnika Huda jama. Med ljudstvom vlada nad tem neupravičenim razpustom veliko ogorčenje. š Iz trgovskega sveta. Trgovec z manu-fakturo g. Karel Worsehe je oddal svojo staro-znano trgovino v Mariboru v Gosposki ulici g. Antonu Macim iz Ptuja Kakor znano, je g. Worsche dosegel poravnavo s svojimi upniki. Ostala mu je hiša v Maribora in posestva v Dravski dolini. G. Worsche kot eden najstarejših trgovcev v Maribora sedaj popolnoma opusti trgovino. š Nova arto-zveza. Ustanavlja so družba, katera hoče upeljati avto-zvezo med Maribo-rom in Gornjo Sv. Kungoto. Avto bi prenašal tudi pošto. Na čelu akcijika drr/'^ je Fra-njo Senekovič, gof-i/IVčar pri Gornji Sv Kun-goti in bivši lastnik pogrebnega zar^n pri Sv. Lenartu. Avto bi imel tele postaje: Lajters-berg I. (tovarna Dervušek)- Lajtarsberg II. (gostilna Kos), Spodnja Sv. K n^oti (gostilna Prah) in Gornja Sv. Kungota. Po potrebi bo avto vozil tudi do Sv. Jurija ob Pesnici. š Stekel pes obgrizel celo drižino. Iz Središča ob Dravi poročajo: Pred poldrugim mesecem je pes narodnega poslanca g. Andreja Kelemina (Radičev) v Obrežu pri Središču ob-grizel v hlevu domačo kravo in bika. Kmalu nato je po-adel tudi domačo hčerko in sina. Krava je pr"a kazala sumljive znake steklosti. Začela je divjati in trditi. Iz gobca so ji padalo krvave pene. Gospodinja je uporabljala razna domača zdravila. Ko je zdravila kravo, se je ranila v roko in tako tudi sebe inficirala. Pred osmimi dnevi so morali kravo zaklati. Zivinozdravnik je zapovedal, da so morali meso izročiti konjedercu. Par dni nato je bik pogiuil. Tulil je tako, da so ga slišali pol ure daleč. Šele sedaj so se Keleminovi spomnili, da prihaja vsa nesreča od tega, ker je bil pes, ki je obgrizel kravo in bika — stekel. Živino-zd ravnila in zdravniki so izvršili natanko preiskavo ter dognali, da sta bila bik in krava stekla. Pri hčerki in sinu ter gospodinji se še sicer niso pokazali znaki steklosti, ali vendar po sosedje opazili, da je obnašanje vseh treh z?dnji čas nekam čudno. Radi tega sta morali hčerka in mati takoj na Pasteurjev zavod v Celje, a sina zdravi in mu daje injekcije domači zdravnik. Oče oziroma mož je o strašni nesreči zvedel šele v Belgradu ob priliki sej narodne skupščine. Ni izključeno, da nosi tudi on kal bolezni v sebi. š Poljske miši so se pojavile v veliki meri tudi ua Dravskem polju med Mariborom in Ptujem. Radovedni smo, ali bodo naši kmetijski strokovnjaki tu pravočasno storili potrebne korake, da se mišja zalega ugonobi. š Za potoTalni fond abiturijentov državne realke v Mariboru je darovala mariborska posojilnica 1000 Din. Srčna hvala! Posnemajte! — Odbor. c'Ti5 v: i? 1 pomladanskih oblek ia površnikov nudi ceno ^ Mjm, lilili 1 iz rrimorsKe. p Nova prepoved slovenskih učrib ksjfg. Didaktični ravnatelj v Nabrežini je izdal na vse podrejene ljudske šole okrožnico, s katero prepoveduje rabo vseh dosedanjih slovenskih beril, češ da ne odgovarjajo Gent.ile-jevi šolski reformi. Tako hočejo na ovinkar-ski način doseči, kar si naravnost ipak niso upali: odpravo slovenskih knjig iz šole. p Smrtna kosa. V zadnjem času so umrli: Peter Brumat, vpok. poštar v Šempetru pri Gorici; Maks Pctrovčič, gostilničar in posestnik v Gorici; Vincenc Černatič, jetniški čuvaj v pok. v Trstu in Bernard Godina v Skednju, "Uživati naslade ni Slovenka znala, dok' gt čskoisde ,,JVlitltn<< tli poznala. Iz Ljubljane. JUTR0VSKA UIGRALA. V polemiki radi volivnih letakov je s Jutro* z dne 3. aprila 1925 št. 80 napisalo tudi tele besede: »Povedali smo že, da bi mi letaka no tajili, ako bi ga tajništvo ali kdorkoli od SDS tiskal alt Siril, ker so iie bojimo ne papeža in no kardinalov, tera-rnaiij bi se nain bilo treba sramovati ieta-ka, ki bi bil — kakor navala »Slovenec« — naperjen proti politikujofi duhovščini.« Slovenci smo v javnem življenju že marsikaj doživeli, toda kaj takega, da bi vodilno glasilo stranke Izjavilo, da bi ee njegova stranka prav nič ne pomišljala izdati falzificiran letak, ker se tistih, čijib imena in izjave bi potvorila, pray niž na boji, je bilo rezervirano samo mladinskemu glasilu, in javno spričuje, da so mladini res to, za kar jih smatra slovenska javnost že par ,let sem. Znane afere, katerih ne bomo zopet posebič navajali, so dovolj posvetile v delovanje in nehanje gotove klike in razkrile neko miselnost, ob kateri se je slovenska javnost po pravici zgražala. Gospodom Ia klike to seveda ni bilo posebno všeč. Skušali so se delati nedolžne; lam pa, kjer se afere dejansko le niso dale s sveta spraviti z zanikanjem in zavijanjem, so proglasili svoje mahinaeije za narodno zaslužno dejanje in so mislili, da je zadeva s tem končana. Danes pa, ko imajo že vso oblast v rokah, so vrgli v kot še zadnje ozire in mislijo, da lahko že javno proglase moralo, ki jih je doslej vodila, pa so jo kolikor toliko tajili. Oni sedaj kratkomalo izjavljajo, da jih falzificiranje prav nič ne ženira, ker se jim ni treba bati tistega, čigar dobro ime bi zlorabili! S tem so gospodje proglasili za princip svojega političnega delovanja načelo, da človek sme vse, če se nima bati reke pravice. Sedaj razumemo, zakaj niti ogorčenost javnosti niti zgražanje lastnih pristašev teb gospodov ne more odvrniti od tega, da ne bi protizakonito premeščali državnih uslužbencev, razpuščali občinskih odborov in odstavljali županov ter nalagali kazni brez zakonite podlage. Vsak pa, kdor obsoja to moralo, ki jo je »Jutro« zdaj tudi javno proglasilo kot svoio in se je ne sramuje, je — protidrža-ven element! * * • Ij Za svobodo tiska! S sprejetjem projekta novega tiskovnega zakona, ki ga obravnava zakonodajni odbor in ki bo v kratkem predložen narodni skupščini, se bo popolnoma zadušila svoboda tiska. Z njim bo tudi ogrožen obstanek vseh onih, ki žive od knjige in tiska sploh. Dolžnost teh in vse javnosti je, da že v zadnjem trenutku dvignejo svoj glas in zahtevajo tali tiskovni zakon, ki bo zasigural popolno svobodo tiska, kakršna je zasigurana tisku v vseh ostalih kulturnih državah. V ta namen sklicuje organizacija grafičnega delavstva v Ljubljani za nedeljo, dne 5. aprila ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma javen protestni shod, na katerem naj v zadnjem trenutku zahtevijo vsi prizadeti popolno svobodo tiska in protestirajo proti nameri, popolnoma ubiti in onemogočiti svobodo tiska. Vsa javnost in vsi prizadeti naj se sigurno udeleže shoda in stopijo v obrambo tiskovne svobode. Savez Grafičnih radnika-ca Jugoslavije, podružnica Ljubljana. lj Minister dr. Šurmin se je včeraj mudil v Ljubljani po poslih svojega ministrstva. lj Umrli so v Ljubljani: Fani Šetina, vdova državnega pravdnika, 75 let. — Marija Gre-gori, zasebnica, 62 let. — Janez Medved, poljski dninar, 38 let. — Jakob Oblak, kočar, 78 let. — Štefan Lah, posestnik, 27 let. — Josi-pina Podgoršek, dninarjeva hči, 3 leta. — Fran Komar, pekov sin, hiralec, 16 let. — Bogomir Martinuč, zidarjev sin, 28 mesecev. — Ivan VVisjak, pečar, 68 let. — Flora Loboda, hči stavbnega risarja, 3 leta. — Alojzij Rupnik, redovnik, 43 let. lj Vse prijatelje mladine iskreno prosimo, da po možnosti darujejo za novoustanovljeno knjižnico v »Mladinskem domu na Kodelje-vem« kako knjigo. Na željo pošljemo po knjige tudi na dom; morebitne stroške dostave po-miemo. Vsem cenj. darovalcem že vnaprej najprisrčnejša zahvala. lj Izmišljen roparski napad na Sv. Petra nasipu. Prejšnjo soboto po noči okrog 12. ure so začuli prebivalci na Sv. Petra nasipu obupne klico na pomoč. Na cesti so našli moža brez suknjiča v spodnjih hlačah, ki je vpil/ »Roparji, roparji, pomagajte!« Silno jo zabavljal tudi na stražnike, češ če kdo le malo zapoje ali glasneje spregovori, ima takoj stražnika na vratu, tu pa ko človeka napadejo na cesti in ga slečejo in oropajo, pa ni nikogar blizu. Stražnik je peljal oropanega moža na policijo, kjer so ugotovili, da je to šofor Viktor Podk rajnik z Viclovdanske ceste. Mož je po vedal na policiji sledeče: Šel sem okoli pol enajste ure iz gostilne in sem se napotil proti domu. Bilo je precej temno. Ko sem prišel na Sv. Petra nasip, sta skočila kar naenkrat proti meni dva neznanca in zaklicala: »Novaca! Su-či hlače k Ko sem holel zaklicati na pomoč, sta dvignila nože in sta mi zagrozila z besedami: »Tažil Sleci se!« In prestrašen sem slekel usnjat jopič. Toda s tem lopova še nista bil« zadovoljna. Sleči sem moral še suknjič in po hlače, nakar sta roparja vse pobrala in zbežala. V suknjiču sem imel 2450 Din gotovine Ilotcl sem teči za njima, pa sta izginila. Nato sem tekel naprej in sem klical na pomoč. Policija je preiskovala ta čuden slučaj cel teden in zaradi tega tudi ni hotela dati v javnost nobenih pojasnil. Preiskavo je vodil policijski koncipijent g. Pole, ki se jo za zadevo res no zavzel in je dosegel tudi lep, toda nepričakovan uspeh. Ze pri prvih preiskavah se 11111 jo zdela cela ovadba precej romantična i» zdel se inu je nesrečni Podkrajuik precej sumljiv, dasi je v bistvu izpovedal vedno v smisl* prve ovadbo na stražnici. Končno pa je ugo- )a o 11 če 10 ovni sledeče: Podle rajnik je bil tisti večer ▼ eld gostilni na Ahacljevi cesti io je s tremi avalidi igral karte. Imel pa je smolo, ali pa slabše igral, tako da je zaigral ves denar, si pomaga iz zadrege, je prodal po daljf-em prigovarjanju gostilničarju svoj usnjati uknjič za 300 Din, toda pod pogojem, da ga ibko v 14 dneh za isto vsoto kupi nazaj. Brisane ee je bal nato iti brez suknjiča in dolarja domov, ker bi ga bila žena pošteno iir edfila, in si je zmislil že opisani roparski apad. Končno so res dobili usnjati suknjič omenjenemu gostilničarju, ostalo obleko je vrgel Podkrajnik čez zid na neko dvori-in so jo tam tudi našli. Tako je zašel ta nož iz dežja pod kap. Pošteno ga bo oštela ena, poleg tega pa ga bo prijelo tudi držav-pravdništvo radi varani« javnih oblasti, lj Neumestna aprilska šala. Aretirani Or-anci. Kot povzročitelji aprilske nočne šale z ronenjem plat zvona in s trobentanjem je retirala policija tri dobro znane orjunce. Ene-izmed aretiranih so po prvih preiskavah [pustili zopet na prosto, dva pa, in sicer Bol-avzarja in Macoratija pa sta še ostala v za-oru, ker se kopičijo vse indicije v dokaz nju-krivde. Svojci aretiranih so sicer prosili, bi fanta izpustili na prosto, obletali so vse nerodajne urade, toda zaman. Umesten odgovor, ki so ga dobili prosilci na najbolj narodajnem mestu in ki slove: >Če ne morejo iarši napraviti red, ga bomo pa mi!< lj Opoiarjamo na razstavo, ki jo priredi Isnes v vseh njenih prostorih tvrdka A. Šin-otoc, nasL K. Soss. Glej današnji inserat! lj Najnovejše bluze, otroško plaščke, ilekce priporoča Kristofič-Bučar, Ljubljana. Ij Krasen mlad lovski pes fermač, 9 mescev star, se ceno proda. Poizve se Kapitel-ka 6. lj Svetlo-lffeanje ovratnikov ter likanje »rila se najlepše izvršuje le v higijenični ralnici F. Šlmenea, Kolodvorska c. 8. irršuje tndi popravila perila. 1864 lj Tovarna Kozina razprodaja to dni «čjo množino ostankov parov čevljev po natno znižani ceni, na kar sa cenj. občinstvo ijndno opozarja. Prodaja samo na Aleksan-Irovi cestL J gmf. B (O. kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki palaEa »Lfabljanske kreditne banke« >n Gospo« svetska cesta 14. fd DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi! Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 29 zvečer. Nedelja, 5. aprila: Ob 15 popoldne: »Pepeluh« mladinska predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob 20 zvečer: »Llzistratac. Izven. Pondeljek, 6. aprila: >Mlsek. Red A, Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila: »Lizistrata«. Red E. Četrtek, petek, sobota: Zaprto. Nedelja, 12. aprila: »Golgota«. Izven. Pondeljek, 13. nprila: »Lizistratn.« Izven. Torek, 14. aprila: Zaprto. OPERA: Začetek ob pol M zvečer. Nedelja, 5. aprila: Ob 15 popo.: »Rigoletto«, ljudska predstava pri znižanih cenah. Iot. Pondeljek, 6. aprila: Zaprta Torek, 7. aprila: »Bohemec Red F. Sreda, 8. aprila: »Carmenc. Red D. četrtek, petek, sobota. Zaprto. Nedelja, 12. aprila: >Don Juanc. Izven. Pondeljek, 13. aprila: >Carmenc Izven. Torek, 14. aprila: Zaprto. Ljudski oder v LJubljani Nedelja, 5. aprila ob 3. uri popoldne, in torek, 7. aprila ob 8. uri zvečer (zadnjič v tej seziji: PASIJON ali KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SMRT. — Predprodaja vstopnic danes od 10—12. ure dopoldne in popoldne od pol 2. ure naprej. V pondeljek in torek pa od 5—8. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra in od 8—12. uro dopoldne in popoldne od 2—6. ure v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom I. nad str.). še je čas prKrek dr. Janez: Socializem. No-'& nespremenjena izdaja. 616 str. Cena 60.— to. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. So-ializem dr. Kreka je pred vsem zgodovina ncializma. V tem oziru je delo temeljno za edno. Zbranega je v njem toliko gradiva in skatera poglavja so tako dovršeno obdelana, a 6e bo moral sociolog zopet in zopet vračati temu delu. Socializem nosi tako pečat Kre-ove osebnosti, kakor nobena druga njegova njiga. Krek jo vso snov porabil samo kot redstvo. On si je ustvari! točen socialni pro-ram- Kot agitator, kot organizator in politik ) je za ta program boril. Vse tu obdelano gra-vo mu je služilo kot ponazorilno sredstvo, idilo mu dokaze za njegov program. Z glo-okim filozofskim znanjem je kritično presoja! norimo nabrano snov in jo prisilil v službo istnim načrtom. S tega vidika je treba presolil dr. Krekovo knjigo. V tem temelji tudi jena velika moč, odtod njen ogromni vpliv na iše javno življenje. Knjiga se naroča v Ju-»lovanski knjigarni v Ljubljani. pr Slovenski Učitelj št. 3,-4. je izšel z mimivo vsebino. V članku »Naša mladinska teratura« so kritični podatki o izobrazbi Jadine po mladinskem slovstvu. Pisateljica riha se kar nič ne boji utemeljevati, da mo-I biti naša mladinska knjiga več ali manj ndenciozna in ue kar »1' art frour 1'art«; ndenciozna kakor je pisal tudi Tolstoj, Zo-. Ibscn i. dr. Krepko lekcijo dobijo tudi oni, i pitajo otroke s tako otroškimi rečmi, da J že sami otroci nc marajo. V članku »O wem narodnem človeku« jc marsikako do-ro zrno. Učiteljica Angela Grčar jc pa poda svoje izkušnje iz ponavljalne šole. Ona e, da prizadeti činitelji članka nc bodo či-i, a ji odieže, da zlo potoži sotrpinem. Na-rednjaki šc vedno ne vedo, da bi s sedem-i osemletno vsakdanjo šolo morali marsi-ie otroci po 3 do 5 let biti v enem raz-oziroma oddelku; nekateri se nikakor ' morejo uživeli v to, ali naj imajo potem roci in starši za šolo še ljubezen aH srd. — »lovi mnogih naštetih člankov o nacionalni državni šoli, kažejo izredno zavest za na-duo vzgojo. V listku Fr. Valjavca »Ostrov-tij, ustanovitelj ruske drame« so poučni po-itki iz ruske literature, ki predstavljajo raz-i realizma in nekdanjo rusko kritiko. Tu "J ti o pojasnjeno, kako jc ruska cenzura kdaj za vsako besedo vohala hudoben na-'en, ter so bile še besede »družba, meščan, movina« prepovedane itd. — Zelo poučni vvirni so prispevki o kulturi, književnosti stanovskih zadevah. H : N HIL O za giispude in dnme, najmodernejše jrtne hhize, predpasnike, otroSkc oblekee ku. najceneje — ker je lastni izdelek — edino-le i F. in T. GORICAR, Ljubljana, Sv. PoUa c. 29. da imate za praznike novo, moderne obleka. Hitite in naročite si obleko is si'cde predplačil. C . ki trg je okupirala skoro docela Romunija, ki svoja velika skladišča ▼ Galacu dobro prazni. Ogrska, kjer jc nakup stavbenega lesa r. k-.m oživel, sta si osvojili Češka in pa Ren' ;r.ija, TJ;o nas izpodrivajo na vseh tržiščih, •i i t g JSratrČna seja Zadružne gospodarske i:. '.. , c*. d. v LiubliaaL V četrtek, dne 2. t. m. »e je vršila bilančna sej« Zadružne gospodarske banke ▼ sejni dvoraai lastne palače v Ljubljani- — G. predsednik dr. Mohorič je otvoril sejo in pozdravil navzočega vladnega komisarja sekc. svetnika dr. Fran Ratej-a in podal kratko poročilo o gospodarskih in denarnih razmerah v preteklem letu. — Nato je i ravn. dr. Ivan Slokar poročal o bilanci z dne 31. decembra 1924. Iz te bilance je razvidno, da je ta zavod znatno napredoval in da ee, kakor v prošlih letih, krepko in čvr-sto razvija. — Bilanca izkazuje sledeče glavne postavke! Aktiva: Blagajna 8,357.000 Din; valute 700.000 Din; menice 11,000.000 Din; vrednostni papirji 6,000.000 Din; dolžniki 160,000.000 Din (med njimi denarni zavodi 18,000.000 Din); inventar 1,200.000 Din; nepremičnine 6,400.000 Din. Pasiva: Delniška glavnica 12,000.000 Din; redni rezervni zaklad 2,990.000 Din (z letno dotacijo 3,093.000 Din); rezervni zaklad za dubiozne terjatve 150.000 dinarjev (z letošnjo dotacijo 430.000 Din); pokojninski zaklad 360.000 Din (s sedanjo dotacijo 460.000 Din); hranilne vloge na knjižice čez 40,000.000 Din; Upniki 136.000.000 Din (med njimi denarni zavodi 8,000.000 Din); čisti dobiček 2,060.000 Din. — Celokupni promet je znašal 7 milijard, tako da jc v proSlem letu napredoval za 40%. Vloge na knjižice so se dvignile od 23,000.000 na 40,000.000 Din, tako da so napredovale za ničmanj kot 74%. V preteklem letu je otvoril ta odlični zavod dve novi podružnici in sicer v Celju in Novem Sadu, — Zadružna gospodarska banka se posebno odlikuje vsled stalne velike likvidnosti svojih sredstev in si je pridobila povsod splošno zaupanje trgovskih in industrijskih krogov. — Na občnem zboru, ki se bo vršil 30. aprila v Ljubljani, se bo predlagala 12% dividenda. 2272 g Občni zbor ljubljanske kreditne banke. Včeraj se je vršil ob 3. popoldne ob veliki udeležbi občni zbor Ljubljanske kreditne banke, ki obenem praznuje svojo 25 letnico. Od nad 333.000 delnic je bilo zastopanih nad 262 tisoč. S pozdravom na navzoče delničarje je predsednik dr. Karel Triller otvoril občni zbor. Spominjal se je petindvaisetletnice ustanovitve zavoda in poudarjal slovenski značaj zavoda. Naglašal je, da se bodo vršili neobvezni razgovori za povečanje delokroga banke, toda o tem bodo sklepali še naslednji občni zbori. — Nalo je generalni ravnatelj Alojzij Tykač podal obširno bilančno poročilo za1* 'a in obrazložil bilanco zavoda. Nato je poroeai v imenu nadzorstva predsednik dr. Defrar schi. Poročilo je bilo vzeto na znanje in upravnemu svetu izrečen absolu-torij. Nato slede dopolnilne volitve v nadzorstvo in upravni svet. Nadzorstvo je ostalo staro. Od upravnega sveta se bi izločila Leo Sou-van in Vladimir Arko, ki je že preje odlcv.il svoj mandat Upravni svet je na novo predlagal v upravni svet Leona Souvana in mesto Vladimirja Arka generalnega ravnatelja Ban-que de pavs de 1' Europe Centrale gospoda Claudo de Seze. Ob tej priliki se je razvila živahna debata. Delničarja tiskarnar Hrovatin in dr. Dereani sta bila odločno proti temu, da bi se imenoval Claude de Seze za upravnega svetnika. Mesto Claude de Seze je predlagal g. Hrovatin g. T o s i p a Turka. Večina delničarjev je ta predlog odbila in izvoljena sta bila Leon Souvan in Claude de S <5 -z e. Nato je g. gerent Jos. Turk apeliral predsednika, naj banka prične z zgradbo stanovanjske hiše. Predsednik je obljubil, da bo ia predlog upravni odbor upošteval. Pri slučajnosti sta stavila g. Hrovatin in dr. Dereani resolucijo, naj se varuje slovenski značaj zavoda in naj se zavod ne fuzionira s Slavensko banko, odnosr.o Trboveljsko pre-mogokopno družbo. Nalo je predsednik zaključil občni zbor, g Tečaj dinarja v mesccu irsmi 1525 na newycrskl borzi. Povprečni tečaj dinarja na newyorški borzi v teku meseca marca 1925 je znašnl 1.61 napram 1.62 v mesecu februarju 1925 in 1.63 v mesecu januarju 1925. g Osnutek zakoca o gespedarski zbornici. Osnutek novega zakona o gospodarski zbornici, o katerem smo že poročali, jc predložen sedaj vsem zbornicam v državi in vsem gospodarskim organizacijam. Dne 26. t. m. se bo vršila še, kakor poročajo iz Pelgrada, kon- : fcrenca, ki bo izdelala končnovcljavni osrutek. I g Poštnočekovri prejet v mesecu februarju 1925. Dne 28. februarja t. I. je bilo poštnočekovnih računov v celi državi 11.474, koncem januarja pa 11.364. Vlog jc bilo dne 28. februarja t. 1. 234.465.468 dinarjev napram ! ?' 38.073 dinarjev dne 31. januarja 1925. — ' Vp"-čil je bilo v teku meseca februarja letos 327.244 v znesku 1.257,552.777 dinarjev, izplačil pa 155.012 v skupnem znesku i mili-milijarde 258,870.382 dinarjev, — Ce'okupni promet je znašal torej 2.516,423.160 dinarjev. — Kar se tiče ljubljanske podružnice Poštne hranilnice, je bilo 31 januarja 1925 4020 računov, 28 februarja 1925 pa 4054. Stanje vlog jc /.našalo 31. januarja 1925 42,575.984 Din. g Bedeča letina sladkorne pese v Evropi. Znani nemški statistik F. O. Licht v Magde« burgu Je objavil svojo cenitev površine posajene 9 sladkorno peso in sicer za Evropo. Po tej statistiki z dne 3i. marca t. i. je ieto9 posajenih (v oklepaju številke za lansko leto) s sladkorno peso v tisočih ha: Rusija 380 (391), Nemčija. 360 (35!), Čelkoslovaika 390 (303), Francija 185 (1%), Poljska 155 (168), Italija; 80 (136), Belgija 72.5 (81), Madžarska 70 (74), Holaadija 65 (71), Romunija 50 (58), Jugoslavija 40 (55), Švedska 40 (41), Danska 38 (37), Avstrija 18 (19), ostale neomenjene evropske države 122 (144); skupaj cela Evropa 1,966.000 ba napram 2,078.000 v letu 1924. g Ruska zunanja trgovina. V gospodarskem lttu 1923-1924, ki traja od 1. oktobra 1923 do 30. septembra 1924 je znašal uvoz v Rusijo 208 milijonov zlatih rubljev, izvoz pa 310 milijonov zlatih rublje*, tako da izkazuje ruska zunanja trgovina aktivnost v izvozu 132 milijonov zlatih rubljev. Borze. Due 4. aprila 1925. DENAR. Zagreb. V prostem prometu so notirall: Italija 2.545 (2.54-2.57), London 297.50 (295.50-298.50), Newyork 62 (61.50-62.50), Pariz 3.24 (3.175 -3.225), Praga 184.50 (1.82« do 1.858), Dunaj 8.74 (8.655-8.855). Curih. Belgrad 8.32—8.31, Italija 21.22 do 21.27 (21.80—21.375), London 24.78-24.30 (<..76 — 24.78), Nowyork 518.50 — 518.75 (518.30-518.80), Pariz 26.70—26.75 (24.76 do 24.78), Praga 15.38-15.38 (15.32-15.375). Dunaj. Devize : Belgrad 11.43, Kodanj 130.20, London 33.92, Milan 29.06, Newyork 709.35, Pariz 36.62, Varšava 136.25. Valute: dolarji 707.60, angleški funt 33.82, francoski frank 36.87, lira 29.10, dinar 11.38, češkoslovaška krona 20.98. Proga. Devize: Lira 138.50, Zagreb 54.375, Pariz 173.75, London lCt.675, iiewyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Zivuostenska banka 822.000, AI-pino 392.500, Greinitz 138.500, Trboveljska družba 453.000, Hrvatska eskomptna banka 118.000. Leykam 126.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 64.000, Gutmann 500.000, Slavonija 61.600. BLAGO. Kovi Sad. Pšenica amerfkanska fco Postojna 420, moka 0 650, otrobi foo Kelebija .190, ječmen 305, koruza za junij 195, za avgust 205, položaj nestalen. " Izpred sodišča. Slika ix občinske seje na Viča, Poslovodja »Mizarske zadruge na Viču« g. Lojk je tožil bivšega župana g. Galeta, čel da ga je ta strašno razžalil in to celo na občinski seji, ki se je vršila v občinski pisarni, Po-vodor- revizijskega poročila se je Lojk neprestano vtikal v poročilo in je navajal razne napake, katerih pa ni in jih seveda ni mogel dokazati. Gale sitnemu opozicijonalcu, ki je obenem njegov hud osebni in politični nasprotnik, ni odgovarjal, vendar pa je na neko drugo opazko rekel, da se tu ne dela kot v enem slučaju, katerega on pozna, ko se jc kupila lokomobila za 6000, zaračunala pa sc je za 8000. — Navzoči na to opazko niso prav nič reagirali in nikdo ni vedel, čc na koga navzočih leti. Lcjk jc na to tožil Galeta radi žaljer.ja. Pred obravnavo jc vprašal sodnik, čc je možna poravnava, nakar je Lojk začel naštevati svoje zahteve: oreklic v javni seji itdL Toda zastopnik Galeta ga je takoj prekinil, ko jc videl, kam plove, z besedami: »Prosim sodbo!* Razprava ni- trajala dolgo. Lojk je poskušal dokazati, da so Galetove besede merile na njega, priznal je da je kupil nekoč res lokomobilo, da pa jo je kupil in zaračunal za 8000 Din in da ni nič --profiti-ralc. Toda sodrik je Galeta oprostil iz razloga, da, dokler se ni Lcjk oglasil k opazki ni nikdo tega vedel, da Gale ni da! nobenega znaka, ki bi meril na Lojka in tudi ni imenoval »Mizarske zadruge«. Z ozirom ra. ta ugo-tovljena dejstva jc morala slediti oprostilna sodba. Vendar niso taki, kakor smo mislili, ameriški nogometaši namreč. Uruguayci so sicer potolkli Stade Bordeiais 4 : 0, Brazilci so pa v mestu Cetle morali beležiti prvi poraz v Evropi 0:1. — Velikansko senzacijo je zbudil poraz praških dveh prvakov Slavijo in Sparte; madjarski F. T. C. je zabil ob navzočnosti 25.000 gledavcev 1 goal, Slavlja nič; 20.000 gledavcev je pa videlo, kako je potolkel praški D. F. C. Sparto 2 : 1. V Luisvllle v državi Kentncky se je vršil boj za ameriško lahkoatletsko mojstrstvo v zaprtih prostorih. Junak dneva jo bil Osborne, ki si jo priboril kar tri mojstrstva: skok v daljavo brez zaleta 3JJ1 m, skok v višino brez zaleta 1-57 m, skok v višino z zaletom 1.94 m. Dve milji z zaprekami jo lotel Ritola v 9 : 59.4. Drugi rezultati niso taki, da bi jih omenjali. O Osboruu smo brali, da je skočil zven tekmo 2.03 m visoko; to bi bil, če priznan, svetovni rekord. Obenom poročajo, da je v Teksasu dosegel Osborne na prostem višino 2.0.'6, a se jo dotaknil pallcc in mu rekorda no bodo priznali. Sedaj jo torej s skokom v višino, z zaletom, takole: V zaprtem prostora Osborne 188.8 cm. n;i prostem Beeson 201.4 cm. Ta rekord jo šo iz leta 1914; torej ni priznan tudi oni od nas 5e prej poročani skok Osboruov 208.8 cm. _ Nurmi jo okrevaj in nadaljuje svoje aineri ško zmagoslavje. — Italijan Frlggerio j, vendarle enkrat hitreje hodil kakor aineri »ki rekorder Plant. Tekmovala sta na 10 ka in jih je prehodil Frlggerio v 44 minutah k 48 sek. (po drugih poročilih celo v 44 : 88) to je nov rekord, prejšuji Rasmussonov j( 45 : 20J. 55e v drugi polovici prvega kilo metra jo bil Frlggerio spredaj, Plant ni ®0 gel nič opraviti in jo kmalu odnehal. Rigoulot kar nič noče počivati. Pri nefcj slavnosti v Amiensn je. izboljšal svoj lastni rekord v dvoroenem potegu od 120-5 kg na 122 kg. - V spomin umrlega svetovne^ mojstra Viljema Turka so priredili dunnj. ski težki atleti veliko slavnost. Uspehj so bili odlični, dvoročni sunek 130 do 140 kg se je kar vrstil. Gliick (težka srednja teža) je potegni! z levo roko 81 kg, nov svetovni razredni rekord. Sol je tudi med Rigoulotov rekord v dvoroenem sunku, 141 kg, ko je bt| Rigoulot namreč šo v tem razredu, pa ni imel sreče. — Švedi so se dosedaj dosti bolj zanimali za lahko atletiko kakor za težko-to so vidi žc iz rezultatov. To dni so je vršilo tekmovanje za mojstrstvo in je napravi! Sv ensson (težka teža) z onoročnim potegom 78.75 kg in dvoročnim sunkom 130 kg dva nova švedska rekorda; prav teko Orest, v lahki teži z enoročmm potegom 67-5 kg, Orjaški bo k ser Romero Rojas iz Clii-le je podlegel Kanadcu Jackn Renault« v dvanajstrundnem boju po točkah; Šved Por-son in Holandec Van de Beer sta se borila 15 rund brez odločitve; Gene Tunney jo potolkel izbornoga Harry Greha v desetrund. nem boju po točkah (dve rundi za Greha, dve neodločeni, šest za Tunneya), s elmer ss pa Tunnoy še nikakor ni usposobil za boj z Dempseyem. Meseca maja ▼ Pragi zborujočenuj olimpskemu kongresu bodo predložili v po-trditev tudi več plavalnih rekordov; na primer Weissmueller 100 yardov 52.4, 100 m 57.8, 500 yardov 5 : 47.6; Charlton 880 yardov 11 : 05.2 in 10 : 51.8 (kakor bodo hoteli), 1000 m 13 : 19.6, 1500 m 21 : 11.4; Arne Borg 1000 y 12 : 16. 8, angleška milja 22 : 34 itd. Dragi svetovni avtomobilni kon-gre.s se bo vršil od 11. do 13. junija v Ncw yorku. Inozemski udeležniki si bodo obenem lahko ogledali newyorško avtomobilno razstavo, kar bo gotovo prav zelo zanimivo. — V Ameriki so napravili v letošnjem januarju 213.000 osebnih in 28.000 tovornih avtomobilov; lani so prinesli avtomobilni davki 133 milijonov dolarjev. — V krasnem avto dromu Montlhoru pri Parizu je znani angleški dirkač Eldridge s 300 HP Fiatom napravil sledeče tri nove svetovne rekordg^ 5 kilometrov je prevozil v 1 minuti 26.57 sck„ kar bi odgovarjalo 207.972 kilometrski hiferosti na 1000 m 13 : : 19.6, 1500 m 21 : 11.4; Arue Bore 1000 v 12 : 16. 8, angleška milja 22 : 34 itd, Vsakoletna veslaška tekma med Oi-fordom in Cambridgeom se je ponovila preteklo nedeljo že sedeminsedemdesetič. Ox fordčani so imeli smolo; bili so na slahti straui, morali so veslati z namestniki, v čoln je udrla voda in bi se bil potopil, če bi ns bilo za vse slučajo poskrbljeno, bil je mestoma čisto pod vodo. Zato je Osford odnehal ln je brez napora zmagal Cambridgc v 21 minutah in 51 sekundah; proga je dolga G838 metrov. V zadnjih sedmih letih je zmagal Cambridge šestkrat, Osford samo enkrat; v vseh 77 letih pa Oxford 40 krat, Cambridge 36 krat, 1 krat neodločeno. O športnem navdušenju Angležev nimamo prav no* benega pojma. Banke in pisarne, uradi in tovarne, vse se je spraznilo v soboto že eno uro prej kakor sicer, podzemska železnica je v štirih urah prepeljala pol miljona ljudi. Pocestni prodajalci in glumači so hiteli h vseh kotov Londona k Temzi, da hranijo in zabavajo gledavce, ki se jih je zbralo ob obeh bregovih na stotisoee. Govorijo o 600.000 do 1,000.000. Štiri ure so čakali, ledeno-mrzel veter je pihal od severa, najbolj drzni so v tem vetru vztrajali celc v železnem ogrodju mostov, in videli so samo, kako i smuknila čolna on i m o. Kajti povsod naenkrat niso mogli bitL Hašk v Ljubljani. Danes ob 15. uri bo nastopil zagrebški Hašk s kompletnim prvim moštvom v nogometni tekmi proti tukajšnjemu SK Hermcsu. Odveč bi bilo govoriti o kvaliteti Haškovega moštva, dovolj je v C iSii.r diterouon v 0 iiobo, vetrov faUATlO. v mm 3-/4. 21 h 732-8 --- 9-7 11 . v. jas. v 4./4. 7 b 782-4 6-4 0-7 jasno B - 4,/4. 14 o 728-9 11-9 2-1 jasno MALI Vsako drobna vrstica Diit 1'50 alt vsaka beseda SO par. NnJ manjil 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! VPOKOJENCII Malo posestvo zamenjam s stanovanjem v Ljubljani. - Poizve se A. LEVIČAR, Domžale štev. 68. Primarij bolnicc v Celju dr. L Watzke NE ordinira do 1. junija. l/oionpo z* kovaško VdlGlIld obrt, od 14 do 16 let starega, sprejme IVAN MEDEN, Rudnik pri Lfsbljani- 2241 Izprašan strojevodja s spričevali kot izučen ključavničar se sprejme v stalno službo. — Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Izprašan strojevodja« 2275. Upokojeni OROŽNIK oženjen, brez, otrok, vešč več jezikov v govoru in pis., išče službe kot obč. tajnik, skladiščnik ali kaj stičnega. Ponudbe pod »Zanesljiv« it. 2114 na upravo »Slovenca«. NAVIJALEC (Wlckler), ki zna popravljati elektromotorje in transformatorje, iiče službe. Naslov v upr. lista pod št. 2245. Cvetlični vrtnar spreten, se išče za skorajšnji nastop na gospodarstvo v bližini Sarajeva. - Ponudbe z prepisom spričeval naj so pošljejo v SARAJEVO, poštni predal 158. 2146 MEDICARNO ali SLAŠČIČARNO v mestu ali na deželi, vzamem v najem, event. tudi primeren prazen lokaL Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Medičar«. 2115 Proviz. potnike namreč zastopnike po vseh občinah, za prodajo šivalnih strojev in koles, sprejmem. Interesenti naj se nemudoma obrnejo na L. REBOLJ, Mloga strojev v Kranju. VAJENCA sprejmem. Franc AMBROŽ, sob. slikar, Rimska cesta 11, Ljubljana. Služba OBC. TAJNIKA m ODDA v večji občini v ljubljanski okolici. Obrazložene prošnje in informacije pri opravi »Slovenca« pod Itev. 2269. Plača po dogovoru, stanovanje prosto. Išče se dekla ki je vajena na polju in zna molzti. Starost 20 — 35 let, pridna in poštena. - Več se izve pri g. Ivanu SF.RŠENU, zid. mojstru, Domžale. 2176 Potnika za prodajo rULIlIKd elektrotehničnega materiala IŠČE za takojšnji nastop elektrotehnična veletvrdka. Državljanstvo SHS in znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi pogoj. - Ponudbe z navedbo življenjepisa in sliko je poslati na upravo »Slovcnca« pod itev. 2181. Orožnik lISe stalne in primerne tlužbe pri kakem večjem podjetju ali industriji v Sloveniji, nastopi lahko od 15. do 31. avgusta 1925. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 2281. Krojaški POMOČNIK za boljše delo se sprejme. Nastop takoj. — I. ARHAR, Dorlarji št. 17, p. Škofjaloka. SEDLARSTVA bi se rad izučil. — Cenjene ponudbe se prosi na upravo lista pod »Sedlar 2224.« Poštena in snažna KUHARICA katera opravlja tudi vsa druga dela, se išče za Ljubljano k 2 osebama. Ponudbe pod; »Poltena« 2287 na upravo. SOBO IŠČE šivilja in bi jo na željo tudi odslužila. — Ponudbe pod »Poštena« na upravo lista. GOSPODA sprejmem na stanovanje in zajtrk. — Naslov v upravi pod 2289. Na STANOVANJE in hrano sc sprejmeta 2 gospoda ali zakonski par brez otrok. -Ambrožev trg 1 — gostilna. Vodniake koplje in popravlja ter napeljava vodovod RUDOLF FRANTAR, Požc-k št. 36, Cerklje pri Kranju. 2196 Stanovanje °'f8'0i: in kuhinje, SE IŠČE kje na deželi. - Ponudbe na upravo lista pod »DEŽELA« št. 2246. Učenec 8 šrt večje rasti) se sprejme v trgovino z mešanim blagom. -Naslov v upravi pod št. 2188 2 novi omari iz mehkega lesa takoj poceni prodam. - Vpraša se HRENOVA ULICA 10. 2285 Stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje, se liže za 15. april ali 1. maj v novi ali stari hiši. -Ponudbe poslati pod »Maj« It. 2208 na upravo lista. PISARN. URADNIK" periektni knjigovodja in ko-respondent, zmožen vseh pisarniških del, želi menjati dosedanjo službo. Na raz-. polago prvovrstne reference, in prvovrstna izpričevala. Ponudbe pod: »Samostojen delavec« St. 2062 na upravo. Sploš. strunarska Izjava. za vsakovrstne lesne izdelke. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela n. pr.; električne lestence, električna stojala, ovalne rozete z rameni, ovalne okvirje po konkurenčnih eenah ter točni in solidni postrežbi. — Karol HLUPIČ, strugarski mojster v Ljubljani, Gosposvotska cesta št. 16. 2264 Enodružinsko HIŠO kupim v sredini mesta ali v najbližji okolici. Predpogoj: vrt, električna razsvetljava, vodovod in vse pritikline. Ponudbe nn Gospodarsko pisarno, Ljubljana. Wolf vn nlica 1/11. 2259 Izšel je I. »vezok »Slov. nar. pesmi za ritre in pelje,« v prenovljeni, pomnoženi in olepšani izdaji. Cena s poštnino 20 Din. Pošljite denar ali znamke. Povzetje jo za posamezne zvezke predrago. Zvezek II., enako prenovljen, izide po Veliki noči. — Priporoča se It. KIFERLE, Krojaška nI. 8/11 (gostilna Maček). 2191 »Kmetijska družba ia Slovenijo« je dosegla 14 krstno količ. semena s semenskim krompirjem »JUBEL«, ki ga je dobavila tvrdka Ernst 08IANDER, Gufitanj. Prekllcujem ih obžalujem, kar som o Angeli Klenha žaljivega govoril, kot neresnično. — Izjavljam, da ji ne morem ničesar očitati, ter se ji zahvaljujem, da mi je odpustila. — V Ljubljani, dne 1. aprila 1925. Joiel Koželj. Naprodaj je hiša s 5 sobami, 2 kuhinjama, vel. kletmi, v dobrem stanju, primerna za vsako obrt, z gostilniško opremo, dalje malim sadnim in zalenjadnim vrtom za 75.000 dinarjev. -3Vi orala sadnega vrta in vinograd posebej za 40.000 Din. Vprašanja pri lastniku Anton PRISSNIG, Vratji vrh št. 46 p. Apače pri Gor. Radgoni. Pozor les. trgovci! Naprodaj je pri Sv. Ožboltu v gozdu »Mlaka« okoli 900 kub. metrov JELOVEGA LESA razno debelosti; kupci naj so zglasijo pri g. Franca KER-2I.ŠNIKU, posestnik, Stanišo št. 7, p. Škotja Loka. 2228 OPREMLJENO SOB 0 s posebnim vhodom, najrajši z vso oskrbo, b'izu drame ali obrtne šole, išče mlad, soliden gospod. Ponudbe pod šifro »Soliden«. 2267 Vse vrste pristna VINA se kupi najbolje in najceneje pri vin posredovalnici Iran KLEMSCHE, Maribor, Aleksandrova cesta 12/11. Posredovanje proti najnižji proviziji. 2238 Javna zahvala. Zahvaljujem so vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali, da s°m mogel obiskovati in dobro zaključiti 3 letnike stavbno rok. šole v Ljubljani. Obenem vsem, ki so mi pomagali pri zgraditvi lastnega doma. Bog plačaj tisočero! - Vsem sem pripravljen za protiuslugo v kolikor bo to v moji moči. - Josip SKALAR, Domžale 158. 2119 za neveste, od priproste do najfinejše izvržbe, priporoča trgovina perila HED. ŠARC Ljubljana, Šclcnburgova nI. 5. Kdor želi fino izdelano obleko; računam 100—150 Din. deške znatno cenejše. Sprejmem tudi popravila. Krasni vzorci na izbiro. - Na željo pridem na dom. — Splošno krojaštvo TONKLI - Račna, p. Grosuplje. 2242 !>T v zelo prometnem kraju, 50 minut oddaljeno od Kamnika, oddam v najem z majem po ugodni ceni. V hiši je že več let vpeljana trgovina; reflektantu prepustim even-tuelno tudi koncesijo. Sicer jo pa pripravna tudi zn obrtnike ali podobno. Poizvo se: Frane PETERLIN. Komenda pri Kamniku. 2118 Kro;e (muštre) po najnovejši modi, poljubn? za gospod«, dame in otroke, razoošilja in Izdeh-je do meri KN>FF.LJ ALOJZIJ, s".rck. učitelj za kroja?tvo, LfuMja-na — Kviževniška ulica 2. HIŠO s sadnim vrtom prodam ali zamoniam v ljubljanski okol. za h'šo v predmestju ali v mestu Ljubltan*.. Naslov v upravi pod št. 2248. Enonadstropna HIŠA se zamenja za manjšo, pred vojno zidano. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 2249. |J]$A vlsokopriilična, po-niotl dobna vili, z lokalom, pripravna za obtrnika ali gostilničarja, z vrtom, ob katerem teče potok, na pro-, inetnem kraju, v tr^u Vthni- 1 ke, NAPRODAJ. - Poizvo sc i pri g. F. TRŠAR JU, Vrhnika. največji škodljivec sadnega drevja! - Zelo uspešno sredstvo proti temu zajedalcu in tudi drugemu mrčesu je Arliorin ki ga izdeluje tvrdka ! CHEMOTECHNA, Ljubljana, i Mestni trg štev. 10. 2207 Rani irprarnitve likala se proda več ši altih stro-; icv z motorji. 1 stroi za ! gumbnice z motorjem. 1 oma-i ra za b!a'o, nekaj rai? in stolov. - Natančnejše od 7 — 3 pop. v trgovini perila H^D ŠARC, Šelenburijova u;ica 5. POZOR AMERIKANCII Proda sc v m« stu na Gor., ob železnici, H:5A s ~ anii. . Polet? tnf fr;-; pg @i| f! AZPI3. m nojem m na drobno m debelo. ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, ceno prodam. Sikolja Loka 66 pri F. P. Občina SV. PAVEL pri Preboldu odda s 1. majem t. 1. GOSTILNO in MESARIJO za dobo tieh let v zakup. Obratni prostori so tik farne cerkve na promet, kraju, z inventarjem in pri-tikiinami vred. — Mesarji imajo prednost. - Ofertalne ponudbe se sprejemajo do 15. aprila 1925. KOPALNO NAPRAVO (banjo in peč), KUPIM v dobrem stanju. - Ponudbe z nav«dbo cene na upravo »Slovcnca« pod štev. 2169, f\ s ■Jui in ŠAMOT - MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR — Ljubljana, Dunajska c. 36, onefio I m U in prostor za ureditev PE-KARIJE na Vrhniki, IŠČEM. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2117. poučuje učiteljica. - Kje, povedo v upravi lista pod štev. 2076. (prettdelavec) SE IŠČE za čimprejfnfi nas!op v tovarni v 'ižini Kamnika. Biti mora popolnoma vešč .lela na vseh parketnih strojih, znati jih mora samostojno urejevati in adjustirati ter pripraviti si potrebna rezila. — Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod številko 2277. 2277 BF Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vls k vis hotela „Unlon"). Telefon St. 67 ln 470. Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080. Ptdrulnlot: CELJE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED, Kap Kal In rezerve skupno nad Din 15,000.000«—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje ln prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. 3M LOKOM OB IU WolI-Lang do 600 UP tovarniško novi ali generalno popravljeni 6 tovarniškim jamstvom tudi v najem motorji u sesalni plin, Diesel -motor SI brez kompresorja, motorji no surova oije. Generalno zastopstvo tovarna za motorje DARMSTAIJT mlinski siroll, transsnisije. Poglejte naše skladišče! Plažilne polajšave. Kompletna montaža. BrtFisierid. Zagreb. Pantorcak (b. Elektrotehnično podjetje A. ARHAR in drog, Spod. ŠiSka, Jcrnejeva c. 47 Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gradnje elektrarn ln Lnstalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih ccn;ib in točni postrežbi. Garancija! SHOKSKSSBKSK3SWSEI LJUBLJANA JURČIČEV TRG priporoča svejo bogato nalogo vsakovrstnih pletenin modnega blagi.', te- perila, potrebščin za šivilje — V3e po znižanih cenah. Pismena naročila točno z obratno pošto Čistilec oken se prodaja taruo v trgovini Emil O p^"' __.» »U04 PreSernsra Dobr e i vi s. U NOVI S Pomladanske robleke, površnike^ in druga oblačila nudi najugodneje J. Maiek Ljubljana Aleksandrova 12 Za Velikonoč trgovina z delikatesami Liubljana, Vodnikov trg Praške gnjati, vedno sveže hrenovke in vse vrste mesnih izdelkov; vse vrste sira; čajno maslo; marmelade, vse vrste koupotov in sadnih sokov; vina v buteljkah, čaj, rum, konjak, likerji, sveža, zaklana štajerska perutnina. Solidna postrežba. Konkurenčne cene. %/I|o V bližini mesta Ce-W lld» Ija, komaj 5 minut od kolodvora oddaljeno, v najlepši legi, so dve VILI K vrtom, stavbnim prostorom in gospodar, poslopjem --udi smrtnega slučaja takoj r a prodati. Objekti sc oddajo skupno ali razdeljeno. - Pojasnila daje posestnik hotela »PRI POSTI« v Celja. MODRA GALICA | toplo, rstljt h na umetna giojih 3SORA Sulic mavrohe m smitke tut>-ijeino. Kapei sme tudi ie. suhe gobe iurčke. Sever A Ko, Ljubljane. ris liv H H Vi| LJUBLJANA - Mirfe 2, izvrSuje vsa stavben« in galanterijska nova dela in popravila uirokovno in ceno. £ 'or Ustanovljena L 1842. Električni obrat. tu svetovno znani, v vseh modelih, po najnižji brezkon-kurenčni ceni v zalog!. Zn-t stopstvo in zaloga : O. ŽUŽEK Ljubljana — Sodna nlica It. 4 sob z vsem korafortom, v vili, se zamenja z večjim od 5—5 sob. . Ponudbe upravi lista pod »Zamenjava 2159«. dobre kakovosti ODDAJA v količinah od 50 kg naprej po najnižji cenj tvrdka Mie,ini i fii d. z o. z. Pleskarske In Žrkoslikarstvo Specijalna delavnica za imitiranje vseh vrsj lesa in marmorja. Igriška ulica štev. 6. (Poleg dramskega gleda- | lišča.) Etnport«Sksport Generalna agencija SaleSnIStvo Reklamno oglaševanje Pojasnila in nasveti vekosiav mame Bex156-fl. Hartford, Conn. U. S. Amerika. za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki Ka je dosegla reklama, naj bo uverjen, da ja temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške ia se obvaruje čežče večje škode. Merila „*!" tlite ■ Fin Ines i CEMENTNE CEVI prvovrstne kakovosti — ter vsakovrstna OPEKA vedno v zalogi po zelo nizkih cenah. IV. OGRIN, Ljnbliana, Graberfeve nabrežje 8. J. St ecuSin SSseS* priporoča boljše tamburice, etrnne.par S-Ste" titure tn vse potrebščine ea vsa glasbila PAVEL ŠETINA, kapo.tan I. klase, na-enanja pretužno vest, da je njegova iskreno-Iiubljcna mati, gospa vdova držav, pravdnika, dne 4. t. m. po kratki mučni bolezni mirno v Goipodu zaspala v starosti 78 let. Pogreb nepozabne rajnice bo v pondeljek dne 6. t. m. ob 4 popoldne Iz hiše žalosti, Slomškova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. aprila 1925. številne izraze iskrenega cmvciia. sočutja ob prebridki izgubi našega »rčno ljubljenega očeta in moža kakor tudi za častno spremstvo k večnemu počitku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Zlasti pa se zahvaljujemo prečastiti domači duhovščini, šolski mladini pod vodstvom učiteljstva, ccstnemu odboru višnjegorskemu, po.iebna gg. Erjavcu, Omahnu in Jos. Kova-čiču, gasihiemu društvu ter pevskemu društvu in vsi m, ki eo ga v tako obilnem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti ter njenim darovalcem prekrasr" Bog plačaj vsem stotero! Žalna, dne 1 aprila 1925. Rodbina PRIJATELJ. Ob prerani smrti našega nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda se najlopleje zahvaljujemo vsem za mnogobrojne izraze odkritega in iskrenega sočutja, vsem, ki so položili na njegovo krsto krasne vence in duiitečc cvetje, vsem, ki bo ga v tolikem številu spremili na zadnji poti. Globoko zahvalo pa Izrekamo še posebno premiloatnemu gospodu opatu, p. Avguštinu Kosfeleu, za tolažeče obiske med boleznijo In podeljena tolažila sv. vere ob smrtni uri ter čast it i m gospodom patrom, ki so blagega rajnega v tako častnem številu spremljali do groba. V Stični, dne 3. aprila 1925. ŽALUJOČ! OSTALI. f. LJablJana, Gosposvetska c. 3. Vsakovrstne KLOBUKE nakitene, od 120 Din n&orcj pri: STUCBLY - MASKE, Ljubljana, Židovska ulica. HIŠA t gospsd. poslopjem, velikim dvoriščem in vrtom, blizu mesta in kolodvora, ceno naprodaj, - Več sc iwc pri A. KOVAčie, pekarna, Tesno žtev. 12 pri Mariboru. prihranite, ako pred nakupom blaga za obleko, perila, »raje, cviainic, naglavnih rut, Serp, obrlsalk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega bla-ga ter usnja, obiščete trgovino. kjer ao najnižje ccna in sicer pri tvrdkl »DANICA« MAJZELJ & RA JŠELJ Ljubljane, Turjaški trg 8». 1. ^HBSSSm^uE4i T*. Ker nama ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu za vsestransko dokazano srčno sočutje ob priliki nenadne smrti najine iskreno ljubljene soproge in matere, gospe M.. oger rof. izrekava tem potom najino najglobljo zahvalo vsem onim, ki so nama izkazali »voje sočustvovanje, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo drage pokojnice na njeni zadnji poti ter za krasne vence in cvetjc. Posebno pa sa čutiva dolžna izrekati najino najtoplejšo zahvalo gg, prof. dr. Šlajmerju, dr. Krajcu in dr. Hoglerju, ki so storili vse, kar omogoča zdravniško znanstvo, da so blagi pokojnici olajšali trpljenje in da bi ji rešili življenje; nadalje preft. g. dr. Kotniku, ki je umirajoči podelil zadnja tolažila, ter usmiljenim sestram Leonišča za skrbno postrežbo. Iskreno sočustvovanje, kakor tudi ganljivi nam od toliko strani došli dokazi sožalja, k? svedočijo, v kaki meri je bila plemenita gospa vsestransko cenjena, nama olajšavajo neizmerno tugo, ki sva jo vsled izgube ljubeče in naj-ekrbnejže soproge in matere utrpela. Ivan Rflger iu sin. mmmmfflm ESefcnlSlca glavnica: 50,000.000 Din m ssalsladl ca. 10,000.000 Oln ^»■us&rssbh MOŠKO KOLO s svetilko na svečo, naprodaj zu 4500 K na Mlrju — Groharjeva e. 21, pri hišnici. VOZ ZAPRAVLJIVCEK prodam ali pa zamenjam za KOLO. - Ivan Miklarčič, sedlar, Cerklje pri Kranja. LESA po zelo ugodnih cenah dsbtie edino le pri ICN. VOK, LJUBLJANA, Scetoa ul. 7 Posestvo z in MLINOM, na prometnem kraju, se proda po ugodni ceni. . 1 onudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. ❖ iS za moderno tovarno čevljev na Hrvaškem, Id izdeluje boljše civilne in vojaške čevlje, se išče za takojšen nastop. Reilektira se samo na zares sposobnega, vestnega in spretnega veščaka, ki je že bil v drugih tovarnah z uspehom na takem mestu. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. Ponudbe z navedbo dosedanjega sluz-bovanja in plačilniii zahtevkov jo poslati na upravništvo tega lista pod šifro »Cvikmajsterc štev. 2180. +++* t»»W»»»«» l->~0 .,».!♦«.»;«) v modnem salonu K. STADLER, Ljubljana, Sv. Petra eesta 23/1 Svilene KLOBUKE od 150 Din naprej. — Istotam se PREOBLIKUJE, PREBARVA in OKINČA. 2202 .'HUlUMKJJi.j oisiefe ss« gospssle, dame, te um ŠelBiisargoii ulica 3 ^VCžrlcatr Mej@.c noin°veJ5« kroj # izdeluie in dobavlja Irsgr F. Scl^rEelier, Škofja Loka Konkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. uiE^Em; ■ «mi» K o i crvn ■ • • Iščemo v Sloveniji zveze z večjim lesnim podjetjem z lastno žago v svrho stalnega dobavljanja žaganega materiala za izvoz, v večjih količinah. Cenjene ponudbe izvolite nasloviti na »PUBLIC1TAS« d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva 11, poti »Za 470R Mlekarska zadruga na Vrhniki ima v zalogi polncmasten naffinejši SIR V HLEBIH 20 do 90 kg, ki ne zaostaja prav nič za pravim emendolccm. Blago solidno! Cene nizke! Centrala: odrulinlce: Brežice, Celje, Črnomelj, «c»ric;»„ Kran|, Maribor. ^•ff -E» 4 Lr C1; -*/£ ^lS.nl —- • -- « .JCA^,, U .Mp. .^ic- vop ajjutti;, nn,«. A©ertcljcs: Logatcc. Sp prfporoia T.a v«e v bonCncst rolio apndnloCe MrizojavnS naslov: Banka Lfntolfosia Telefon Stev.: 261, 413, 502, 503 in 504 IVAN JAX ID sin LiiklliH, iiuiitnttii cnti t N al b o t j 11 UtaIbI rtnUl in pletllBl »troji. — likom* konstrukcija ln •leguilna la-vrtita* ia tovarn« v Linoa. — UiUinoTljona 1.18«7 — Vaianja pouinjo nroaplaino. — Poaa-ineanl dali. — 10 letna garancija. — Ptaalni »troji , ADLKB' in .DUANIA'. Kolo.« ia prvih tovarn,DtiBKOPP .STVBIA,; ,WAFFKNRAD' in ,KAYSEE' Tkanine za pohištvo pili«, moqueta, afriqua, strune, peresa, gradla za mo-droce, rolete, jute, platna, žeblje in ostalih tapetniških in sedlarskih potrebščin nudi po najnižjih cenah I. OftERZO I DRUG ZAGREB :: Petrinjska ulica 3 — dvorišče. Telefon broj 21—83. Ha debelo! Na drobno! niiuiniHiitiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMnHMiiiiiiiiiniiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii lj KJE SE NAJBOLJE KITI, JE O 1 1. 2E BREZ DVOMA ZNANO ■ 1 „PsrB nizki cani" 1 v Ign. Zargi, Ljubljana | Sv. Petra cesta 3. 3 Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero po- § trebščin za krojače in šivilje, vseh prvo- | vrstnih svil, flora in vsake vrste damskih, = moških in otroških nogavic, jumperjev ter | raznega perila, svilene in pletene samo- | veznice itd. ita. = tirninimitiintmiiminniinininmiiimiiinnrrnmTmimiTmi!ii!u I« Knocti \mm za popu redno na skladišču fl. Lamprst Ljubljana firahov trg Stev. ID, Telefon iter. 247 Popolnoma varno naloitte svoj denar w Vzajemni posojilnici ▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo ftalugodfeiše. Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. ltajprigodnij! uskrsni J darovi! C ** i zkitno naliv pero »ABADIE« CIGARETNI PAPIR zopet stalno na zalogi. — A. Lampret, Krekov trg 10. Nova HIŠA s tremi sobami, tremi kuhinjami in prodajalno, UST" SE PRODA po zelo ugodni ceni. Oddaljenost 10 minut od Maribora. — Ponudbe in informacije daje uprava »SLOVENCA« v MARIBORU. 2237 Vsah. kdor potreftule nov MioM. naj si ga odslej kupi v bogati zalog) najmodernejših, najfinejših in pripetih klobukov pri los. Pole, nosi. A. lomnih. LluMMmn. Stari lrg. Pol cone je kot drugje. Velika zaloga 1» ijff m\u i i Najnovejši damski klobuki došli v modnem salona IDA ŠKOF- WANEK, NASLED. Ljubljana, Pod Trančo 2 Preoblikovanje ui predeiovan/e se točno izvrši. Priznano soudne eenet Priznano soudne cenef IfivH za gospode in dečke ter vsakovrstne čepice. Krajni Šolski svet t Spodnji Slivnici pri Grosupljem razpisuje zgradbo nove šole enorazrednice v 9p. Slivnici Natančne informacije dobe reflektanti pri krnjnem šol-Bkem svetu v Sp. Slivnici. Ponudbena razprava bo dn« 3. maja 1926 ob 15. uri v Sp. Slivnici na licu mest«. NOVOI NOVO I * ftiaffcffc zanimanj« vlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu wSEIDEtw ker jc zidanje v tem sistema tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo isosnlftl sistema ..SODU" kateri nadomeščajo lesene stropnike, ielezobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju JAKOB ACCETTO, sin Ing. Viktor Accetto in drag, Ljubljana, Tabor Stev. 2. Stopnjace - SEIDEL - ograje. Najcenejša ln največje skladiSče dvokoles, motorjov, otroSklh vozičkov. Šivalnih strojev. v«atovrstuih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emailiraniein nonifctanje dvokoles, otroških vozičkov, Stvačih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki ftanko. ,MM\ F. B. L. tovarna Mnta li otrošk h mita Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. *** «8fF ifudska pas© registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Iubijali obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vio£e vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 200 milijonov kron rerattiHMiiiBar ■5 a i < i i /. H*Jstax«Jia xa r.a|večja Apecl-l&liia trgovina v Jugoslaviji ■ pisalnimi, računskimi .n kopirniiaJ stroji, rsimDolsTsi. tlim. aparati, p nliko opramo ia s <*8«ml to&.dcvmml potreb '.fincml. Untocor. iftO«. Tolalon it, *sa POZOR ! POZOR t Kdor želi svoj auto za cpornlad pur,liti novo ličati ali tapecirati, naj se obrne na auto-Iičanje in tapetništvo — DOMŽALE, MODERNE DELAVNICE. NAJNIŽJE CENE I Modni salon ™™ Barborič- Završali L/ubijuna, Mestni trg štev. 7 prioorota reliko zalogo svilenih klobuka slamnikov in nakita po zelo nizkih cenah Slamniki od Din 80•— naprej. m cwato i na n i>aawr******** jjrarrti rmvsvr'mn>.vwi e>!ACUBS*C*Wtd.7KU* 9. 3»:«^ '.tUUMCIB -."tfBPBBeUft Ljubezen in zlato. 60 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Socialistični časniki so z veliko radostjo izrabljali te njegove besede, ki so jih v tisočih in deset tisočih letakih razširili po celem San Franeiscu. Časnikarji pa so mu zadeti v živo povračali z edinim sredstvom, ki so ga imeli v svoji moči — z zlorabo tiskarskega črnila. Napad je postal hujši kakor kdaj poprej. Cela zadeva se je pogreznila v najgloblje globine sovraštva in divjašlva. Ubogo revo, ki si je sama vzela življenje, so izvlekli iz groba in paradirali z njo na tisočih skladih papirja kot mučenico in žrtvijo divje Daylightove krute nasilnosti. Objavljali so resne, statistične članke, dokazujoč z njimi, da je pričel svojo pot s tem, da je ubogim rudarjem ropal kleimo in da je zaključni kamen za svoje premoženje položil z izdajsko kršitvijo zvestobe do Guggonham-merjev pri kupčiji za Ophir. Napisali so uvodne članke, kjer so ga nazivali sovražnikom človeštva, človeka, ki ima vse lastnosti in kulturo divjega jamskega človeka, podpihovavca in hujskača potratnih trgovskih neprilik, uničevalca mestnega prospeha v kupčiji in trgovini, anarhista pogubonosnih groženj; in neki uvodni članek je priporočal, da bi bile vislice edino zdravi nauk zanj in njemu podobne, ter je zaključeval v goreči nad i, da se mu neki dan njegov veliki avto razbije in on 7. njim vred. Davlight je bil podoben velikemu medvedu, ki n val na čebclni panj in ne oziraje se na pikanje Čebel trdovratno izkopuje med. Škrtal je z zobmi in udaril nazaj. Pričel je z naskokom na dve parobrodni družbi, ki se je razvil v 1 jut boj z eno mestno, eno državno in eno kontinentalno obrežno parobrodno družbo. Pa dobro; hoteli so boj in sedaj ga imajo. To je bas bilo, kar si je želel, in se ie čutil opravičenega, da je prišel iz Klondyka, kajti tu je igral pri večji mizi kakor na Yukonu. Z njim v zvozi je bil odvetnik Larry Herman, ki je imel sijajno plačo in knežje po-»vr.make dohodke. Hegan je bil mlad Irec, ki je bil ieie na polu do slovesa in čigar posebna bistroumnost je bila neznana, dokler se Daylight ni združil z njim. Hegan je imel keltsko domišljijo in drzovitost in lo v toliki meri, da je bilo treba hladne Daylightove razsodnosti, ki ga jo brzdala. Hegan je bil napoleonskega zakonitega duha, a brez ravnovesja, to ravnovesje pa mu jo dajal Daylight. Sam zase bi Irec no uspel, pod Daylightovim vodstvom pa je bil na ravni poti do bogastva in slave. Vrhu tega tudi ni imel več osebne ali javne vesli kakor Napoleon. Hegan je vodil Daylighla skozi vse zapletene skrivnosti moderne politike, organizacijo deiavcov in trgovsko in družbeno pravo. Hegan je bil, ki je v rodovitnosti in iznajdljivosti virov in nasvetov od r! Daylightu oči do silnih možnosti borbe dvajsetega stoletja, ki se mu o njih še sanjalo ni. A zopet je bil Daylight, ki je zavračal, vzprojemal, izvrševal, snoval borbe in jih vodil. Ze dve parobrodni družbi sta imeli vse izglede, da to borbo dobita, saj je bila obala Tihega oceana polna življenja in vrvenja od P. get Sun-da do Paname, in mesto San Francisco je bilo živahno središče. Vse je kazalo, kakor da mora Daylight počasi na kolena. Tedaj pa je on udaril — na obe parobrodni družbi, ra San Franci.^co in celo obalo Tihega morja. Tega udarca izprvn ni bilo tolikanj čutili. V Snn Franciscu se je vršilo zborovanje Društva krščanskega prizadevanja, unija (= društvo) št. 927 eks-presnih voznikov je zaradi ravnanja z majhno kopico prtljage pri Ferry Bruldingu vzdignila precejšen hnišč; nekoliko glav je bilo pobitih, nekaj tucatov ljudi aretiranih in prtljaga končno dostavljena. Nikdo ne bi mislil, da je bila za v«em tem malenkostnim prepirom fina irfka Heganova relta, ki ji je dalo moč klondyško zlato Burning Davlighta. V najboljšem slučaju je bila cela reč neznatna zadeva — vsaj vi lolo se je tako. Toda spor je vzela v roke zveza vomikov, za katero je stala cela delavska lcorporacija Obmorske fronte. Stopnjo za stopnjo se je pričel razvijati štrajk. Odklonitev kuharjev in natakarjev, da bi stregli štrajkolomnim voznikom ali delodajalcem voznikov je potegnila kuhnrie in natakarje za seboj v štrajk. Mesarji so se branili dajali me»o routa.ran- tom, ki so imeli stavkolomne kuharje in natakarje. Zdruiene zveze delodajalcev so sklenile skupno trdno Tronto, pa so zaznale, da jim stoji nasproti 40.000 organiziranih delavcev iz San Francisca. Nato so za-štrajkali peki restavrantov in vozniki pekov, za njimi pa mlekarji, mlekarski vozniki in klavci kurotine. Gradbeni obrtniki so v nedvoumnih izrazih izjavili svoje razmerje do štrajka in cel San Francisco je bil pokonci. Ampak še vedno se je to zgodilo samo v mestu Snn Franci"*co. Heganove spletke so bile mojslrske in Da. ii^htov boj so je neprestano uspešno razvijal. Mogočna U.rbona organizacija, poznana pod imenom Unija mornarjev pacifiške obale, se je branila delati na Ifldijnh, tako da so morali štrajkolomni pristaniški delavci in to\orni težaki nalagali tovore na ladije. Unija jo ?lau!a ultimat in potem poklicala ljudi na »trajk. To je bil ves čas končni cilj Daylightov. Unij- *ki uradniki so prišli na vsako obrežno ladjo, ki je prispela, in poslali njeno moštvo na suho. Mornarjem «0 se pridružili kurjači, strojevodje pa pomorski kuharji in natakarji. Z vsakim dnevom je naraščalo število praznujočih parnikov. Štrajkolomno moštvo je bilo nemogoče dobiti, ker so bili člani mornarske unije borci, izvečbani v trdi šoli na morju, in kadar so li nastopili, je grozila šlrajkolomcem kri in smrt. Ta položaj straika se je razširil ob celi pacifiški obali, lalco cla so bile vse luke polne praznujočih ladij in se je promet po morju docela ustavil. Pretekali so dnevi in tedni, in štrajk je trajal daljo. Coastvvise Steam Navigation Companyja in The IJavaeiion, Nicaraguan and Pacific M?xiran Stcamsbip Companyja sla popolnoma ustavili promet. Stroški za boj proti štrailcu «0 bili ogromni, pri tem pa družbi nista imeli nika-koršnih dohodkov, in tako se je položaj dan za dnem slabsul, dokler se ni pojavil klic: »Mir za vsako cono.« Pa miru še vedno ni bilo, dokler niso Dayllght in njegovi zavezniki izirroli vseh svojih kart, pobrali dobiček in pripustili, da je dobršen del eornmno.-ra ozemlja zopet prijel za delo. (IMIk deli.) I I ON ^ 1 k C3 « o r\ aa u •» TO -3 "o « . 'i, " - d «3 - «-5 5"» ~ 2 n C 2.3 »a. o. > •§ > OS H S1" oŠ l>J u > O as 2 Sls ij« •o W <; E Z > «51 > J f .■( n A J3i5 cu | P ° p;- s ■k'«« ,0 =3 s ■s, IU e o — in 3J k. "I o "O* a m- r,. f ' Ia FZ KO — a: ** 'Si o a ■i i £ Veseltnovšč & Mompe, Marmor, Gosposka m. 16 ie vellkonoino darilo S £*oasorT ml 3ou Ivanko na doni! Ta garnitura kuhiajskc posode je iz n a j b o 1 j 5 e g e a!umirifa, snežno - bels ie desetletja trpežna. — Dobavlja se prot; predplačil« ali pa oo povzetju. Kovinska industrija INŽ.J^H.BBMl.Maribor.Sm (X.twiMijstrt.) tlUMMs tati« l Ceaft brtiptoa«. - Initrit prltoM. - Akt K n (tajat«, se nme raieKljc nanj.. t»f». £«• Uho), ktr na temo, f« mr beti* rtaisre <««««111 ndrlatl tr.J»a to cjodno p«utfto Posode držijo in siccr gornja vrsta od leve na desno po ea 2H, Vi in iyt l, in spodnja vrsta po ca 1,1%, l % 1 yK I, _______ premer ponve 20 cm. ......—V JSZT-----—. --{H-T-&- it< naj«©«)©. naj&olj ekonoinfini nK^solIcSneiiii in najelesantnajšg* I Cena 4 sedežnemu vozu fr. 14.550'- franco Pariš. j ! Sssžepralk se Slovenijo: | | E, MMM, Ljubljana, Krekov trg it 10. | i in zeli iaeli Se zanesljivo suhega., izpod Triglavskega, prvOVržtJSe^a lesa po afa&( ceni, OKNA, VRATA, PORTALE, IZLOŽBE, VERANDE, STOPNICE »u sploh vso »barska dela, naj se obrne ca tvrdfco n. segala, sfr#|ii§ mizarstvo mu m\ _ Priporoča se posebno ta Orlovske in Ljudske domove, 2upni5Sa ia ctrkvene klopi. f* *, p M& y>pi IVI « vas«, M« Ljubljana, Dunajska ceste st. 35 Vodne turbin® za ose razmere s hltirauHfnn-tiMrcsf-nSisi? eSshfro-oiigtfsrnfagS rfrpSatolJ dobavlja: strojna tovarna in fivama J« M. Voith ST. POLTEN in Kctdleftfreim. Do sedaj je postavljenih Ux 8000 tarbla S ca. 3,700.? m h. s. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove vse stroje za papirnice in celulozne in bartou. tovarne, stroje za užigaHce, transmisije itd. Znano solidni proizvodi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621. Za velikonočne nraznike PRASKA SUNKA ter različne DELIKATESE, kakor: Ementkolski sir, sardine, različne konzervirane ribe, konjak, rum, čaj, čokolada, likerji vseh vrst, bu cljska in desertna vina, iampanjec itd., nudi tvrdka FR. MUM - nasproti hotela Union. ZNATNO ZNIŽANE CENE! -*Bc Radi dovrSitve gradbenih del takoj NAPRODAJ 2 rabljena bagerja (Loiielbagger) — izdelek >.MencL & Hembrock •. in et!» 140 KS, tri po 180 KS, 909 »m Širine, prvovrstni nemški izdelki. — Reflektantje naj se javijo pod giiros »I. I. 9678* na Rudolf Mosse, Berlin, SW. 19. mmimmmmm mu pri Zagrebu, zdravijo protin, revmatisem, iSias. ženske bolezni itd. S!alna vojaška godba, električna rszsvetijava, kino, lastna radio postaja in razne Bahave. Izven glavne sezone znatni popusti na ceni. — Pojasnila daje brezplačno Kopališka oprava Krajinske Topliec. 222(5 aicSistrjje, ptaskarfa, kakor vra S2Slovencac stavi) finr?nie pse feas-Ssss pasle ajtlu-fnele i" žss sasasfhsie Efesisaztifara: PreoaESe Srzcjaohc: Trsooska TeizfonE: !3B, 14®, 458 Odgovorni urednik: Viktor Cenčlč v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Liubljani.