o ta Leto III - Štev. 17 (65) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Piazzetta Terme Romane 9 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. septembra 1976 ; Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 I Izdaja H ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Po potresu težave za obnovo Na žalost bodo dejstva postavila na laž zagotovila in trditve, ki jih je podal notranji minister Cossiga kmalu po potresu 6. maja letos, češ da bo spravljeno pred zimo vse prizadeto prebivalstvo pod streho, da ne bodo postavljali barak in da se ne bodo ponovili žalostni dogodki v dolini Belice. Bliža se jesen in pri nas je jesen predsoba zime. Ne samo, da ni barak za žrtve potresa, ni popravljenih stanovanj, celo večina mora še vedno živeti pod šotori. V ponočnih urah je že začel pritiskati mraz in tudi vreme ni najboljše. K naravnim neprilikam moramo dodati še prepočasno pomoč ter birokratske postopke, proti katerim zaletava dobra volja naših ljudi po obnovi, ki zavirajo hitrejšo obnovo. K temu naj prištejemo še pomanjkanje gradbenih podjetij ter gradbenih delavcev, da bomo imeli žalostno sliko današnje situacije, sliko, ki nam obeta hudo in težko prezimovanje. (Naši delavci so po svetu in se ne upajo vrniti v negotovost, pod šotore). Komisije za ugotavljanje škode so bile ustanovljene po občinah s precejšnjo zamudo. Tudi sedaj gre komisijam delo težko od rok. V nekaterih občinah ni bilo še opravljenega niti polovico dela. V nekaterih krajih smo priča špekulacij in sleparij. Ocene so prenizke. Oškodovancem se ponujajo sredstva za polovico škode, ki so jo utrpeli. Oškodovane prepričujejo, naj sprejmejo prve ponudbe, ker bodo ponudbe druge stopnje lahko še manjše, ker sredstva so tista, ki so, in tako naprej. Imamo tudi primere, da so ocenjevali škodo po simpatijah. Na takšen način ne bomo obnovili naše dežele in če ne bo več dobre volje s strani predpostavljenih oblasti, čaka našo narodnostno skupnost dokončen propad, kar si gotovo želijo na tihem — pa tudi odkrito — nasprotniki našega narodnostnega preporoda. Če ni dobre politične volje pri oblasteh, jo je treba ustvariti. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da se ta dobra volja ustvari z močnim, organiziranim pritiskom, s skupnimi nastopi vseh demokratičnih sil. Nas čas pritiska, voda teče v grlo. Nujno je potrebno, da se zganemo, če hočemo obnoviti na-jše domačije in rešiti našo 'skupnost. Stari čakajo streho nad glavo in toplo ognjišče POVEZUJE NAS ISTA ŽALOSTNA USODA INAŠA SOLIDARNOST S KOROŠKIMI SLOVENCI Koroški in beneški Slovenci sta dva terpinčena dela slovenskega telesa. Nas in nje ne povezuje samo ista slovenska kri, pač pa tudi žalostna usoda in zgodovina, ki je prepolna bridkosti, preganjanja in, več in manj, odkritih načrtov za asimilacijo, če ne že za popolno uničenje narodnostnih skupin. Zato nas najbolj zaboli, kadar zvemo za nove in nove krivice, ki jim jih delajo avstrijske oblasti, ker vemo, kaj pomenijo krivice in preganjanja po lastnih izkušnjah, ker jih vsakodnevno izkušamo na lastni koži. Po drugi svetovni vojni, ko so bili osvobojeni evropski narodi izpod nacifašistič-nega jarma in začeli dihati zrak svobode, začeli graditi bolj demokratično in bolj človeško družbo, smo upali tudi mi in koroški Slovenci z nami, da bo konec prega- njanja, krivic in asimilacije, saj smo skupaj ogromno prispevali za zmago demokracije in svobode nad mračnjaštvom. Upali smo, da nam bodo vrnjene odvzete pravice, da se bomo svobodno razvijali v vseh vejah človeškega življenja. Na žalost pa ni bilo tako. Po osvoboditvi se je nadaljevala pri nas, kakor na Koroškem, stara asimilacijska politika in za preganjanja so se umislili nove, modernejše in večkrat še bolj učinkovite metode, kot sta jih izvajala fašizem in nacizem. Pri nas so stari in novi fašisti dvignili glavo in delali tako, kakor da bi ne bilo narodne osvobodilne borbe in nove demokratične ustave, ki se je iz te borbe porodila. Prav tako so dvignili glavo na Koroškem stari in novi nacisti in tam celo s podporo ta- POMAGAJMO ŽRTVAM POTRESA Na tekoči račun (Conto corrente) Novega Matajurja (Štev. 4415 pri Banca Cattolica del Veneto v Čedadu) so do sedaj poslali: Joško Kragelj -Lig- 5.740 Josip in Marjia Vertovec -Videm- 20.000 Marino in Grazia Vertovec -Videm- 20.000 Anton Chiabai -Čedad- 20.000 Predan Izidor -Ljesa- 20.000 Ob Poimenovanju Ricmanjske šole po I. Trinku 330.000 ............................... 50.000 10.000 12.810 20.000 10.000 20.000 9.680 161.000 2.308.000 N.N. (Beneška Slovenka, ki živi v Vidmu) Feletig Luciano -Topolovo-N.N. Tarčmun Ernesto Rucchin emigrant v Franciji Marija in David Marko Predan (emigrant v Belgiji) Legat Sonja - Ljubljana ND 220 Zalokar Jurij -Radovljica- ND 3500 Prosvetno društvo Prosek Skupno 3.017.230 Legat Sonja - Ljubljana ND 280 Akcija se nadaljuje. Pomagajmo nesrečnim ljudem! kozvanih demokratičnih strank. Nekateri njihovi demokristjani — kakor naši — se ne obnašajo preveč po krščansko do slovenske manjšine. Kar pa je pri njih še slabše je to, da se tudi socialisti, s Kraiskyjem na čelu, ne obnašajo preveč po socialistično. Zandarmerija socialističnega kancelirja tepe in zapira mirne slovenske demonstrante, kot se je pred kratkim zgodilo v Škocjanu in Sinči vasi na Koroškem. Vlada, ki ji predseduje socialist Bruno Kreisky, je pripravila zakon, s katerim nameravajo izvesti oblasti preštevanje manjšine na poseben način, kar je proti državni pogodbi in vsem človeškim pravilom. Tako si mislijo avstrijski skrajneži: «Najprej ugotovimo koliko vas je, potem bomo videli, kaj vam bomo dali». Mi mislimo, da se ne odmerjajo pravice po kvantiteti določene narodne skupnosti. Narodi in narodne skupnosti morajo uživati vse pravice, pa naj bodo še tako majhne. In bolj ko so majhne, več pravic bi jim bilo treba priznati, kajti še tako in tako morajo živeti v podrejenem položaju. Na Koroškem, kot pri nas, bi bila nujna samo ena vrsta preštevanja: prešteti bi bilo potrebno vzroke krivice in krivice, ki so zmanjšale obseg ter število slovenske manjšine. To bomo tudi zahtevali in s to odločitvijo pošiljamo našim sotrpinom — koroškim bratom — našo bratsko solidarnost, v upanju, da bomo nekoč — upamo kmalu — skupaj zadihali pravi zrak svobode. MARCINELLE 20 ANNI DOPO UNA TRAGEDIA DA NON DIMENTICARE ,20 anni fà le agenzie di stampa di tutto il mondo diffondevano la tragica informazione: in Belgio, una esplosione in una galleria della miniera del Bois du Cazier a Marci-nelle aveva fatto moltissime vittime. Per molti di noi, rientrati per le ferie, furono giorni di intensa preoccupazione. A Marcinelle erano rimasti parenti, amici, compagni di lavoro. Ad ogni comunicato il numero delle vittime aumentava: cinquanta, poi cento, duecento, duecentocinquanta... Tra questi il numero dei connazionali cresceva: venti, poi cinquanta, cento, centoventi, centotrenta... Dopo alcune settimane, un laconico comunicato: «l'incidente» aveva fatto duecento-sessantadue vittime di cui centotrentasei italiani. L’otto agosto 1976 l'Amministrazione comunale di Marcinelle dava particolare risalto alle cerimonie commemorative. Intervenivano l’Ambasciatore d'Italia in Belgio, il Console Generale d’Italia a Charleroi, sindacalisti, amici... Una volta ancora il lavoratore pagava con la vita la meccanica funzionalità di un sistema di lavoro inumano; una volta ancora il lavoratore era la prima e diretta vittima della logica dello sfruttamento. L’emozione fu grande. Le massime Autorità dimostrarono il loro interessamento, la loro sensibilità. Per ogni vittima fù concesso danaro «in riparazione». Un ampio movimento di solidarietà si sviluppò nel mondo del lavoro, che portò conforto morale e materiale alle famiglie colpite dalla tragedia. Una volta ancora fù invocata la fatalità. Una volta ancora iltempo ha cucito le ferite. Una volta ancora è stata nominata una Commissione. Ma una volta ancora una domanda è rimasta senza risposta, perchè? Domanda che è quesito ed accusa. Domanda che collegata con le centinaia, le migliaia di altre che segnano il cammino della classe lavoratrice, dei popoli sottomessi, delle nazioni negate o sterminate, fà crescere ogni giorno più la determinazione dei deboli, degli oppressi e apre la via al cambiamento. Ferruccio Clavora Aiuto e solidarietà al popolo palestinese La Segreteria dell’A.N.P.I. Provinciale di Udine di fronte alla tragica situazione politica e alla inconcepibile escalation militare che, nel vicino Oriente, assumono aspetti di vero e proprio genocidio, invita i friulani a dimostrare il loro spirito di umana e civile solidarietà nei riguardi del popolo palestinese contribuendo alla sua sopravvivenza con aiuti e interventi immediati, attraverso la urgente raccolta di generi di prima necessità e farmaceutici. L’A.N.P.I., venuta a conoscenza che nella nostra provincia Enti Locali, Organizzazioni Democratiche e Sindacali, Partiti Politici e Movimenti Giovanili, stanno operando per apportare un concreto aiuto alle popolazioni ridotte in condizioni disumane di vita, a causa delle ripetute incursioni devastatrici nei campi dei profughi palestinesi, invita le organizzazioni e le associazioni che già hanno preso o che intendano prendere iniziative di aiuto, a costituirsi in un Comitato di Solidarietà e di aiuto con sede presso l’ANPI di Udine (Via Del Pozzo - 36 - Tel. 206813) che si rende disponibile anche come centro di raccolta e di coordinamento a carattere provvisorio, al quale potranno essere inviati alimenti in scatola, materiale sanitario e farmaceutico, in specie medicinali non generici e vitamine per bambini. L’A.N.P.I., chiaramente consapevole delle difficoltà in cui i friulani ancora si dibattono per la ricostruzione del proprio Paese colpito dal recente sisma, e però certa dell’effettivo contributo che proprio questa nostra provincia manifesterà al popolo palestinese a dimostrazione della profonda coscienza civile e della maturità politica del popolo friulano. La Segreteria Provinciale dell’A.N.P.I. di Udine Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Sped. in abb, post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT * DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 STORIA Dl UN ALTRO MONDO di FERRUCCIO CLAVORA Le sei. La sveglia suona. Che sonno. Devo alzarmi. Mi vesto, mi lavo e scendo in cucina. La borsa è pronta, devo ancora infilarvi la borraccia del caffè. Fuori fà buio e freddo. Il freddo mi dà una voglia matta di tornare a dormire, ma non c'è niente da fare, devo andare. Vado. Una grande sala, con molti armadi bene allineati. E’ lo spogliatoio. Dalla borsa tiro fuori la camicia, la giacca, i pantaloni, gli scarponi. Piano piano mi vesto. Intorno a me si vestono con la stessa lentezza, quasi con pigrizia. Sembra che stiano gustando questi momenti. Che questa lentezza abbia un significato profondo; ripetere un rito, forse per l’ultima volta. Di tanto in tanto una voce rauca si alza: «Carmine, sembri stanco. Che hai fatto questa notte?». L’altro risponde con un brontolìo: «Che te ne f...» Spesso si sente tossire. Una tosse che fà paura. Fuori fà buio e freddo. Con un gruppetto mi avvicino ad uno stanzone di legno. Là mi danno una lampada da mettere sul casco ed una scatoletta rotonda. Pare che sia una maschera antigas. Di nuovo nel buio e nel freddo. Saliamo su per una scaletta di ferro. Ci ritroviamo su una piattaforma dove aspettano già parecchi altri. Alcuni giocano tra di loro, spingendosi. Altri, i più, sono appoggiati al muro, guardando in terra, in silenzio. Ecco, tocca a me. Entro in una gabbia di ferro, stretta. C’è posto per sei uomini. L’ultimo entrato chiude una porta interna. Qualcuno fuori sbatte con forza uno sportello che ci isola dal resto del mondo. Comincia la discesa, lenta, poi sempre più veloce. Ad un tratto, una luce che scorgiamo appena. Qualcuno mormora: settecento. Scendiamo ancora, scendiamo sempre più veloci. Il buio si fa sempre più nero. Mi sembra che il mio corpo pesi di più, le gambe mi si fanno pesanti. La corrente d’aria fredda si trasforma prima in un alito tiepido poi man inano che scendiamo diventa un soffio d’aria calda. Sento di entrare nel corpo della terra, nell'intimità del pianeta. In qualche secondo la velocità diminuisce fortemente. La nostra gabbia buia e fredda si ferma. Siamo a quota mille. Usciamo dalla gabbia e mi pare di ritornare alla vita. Ritrovo la luce. Una luce pallida ma che riscalda poiché testimone della presenza umana. Una galleria si apre di fronte a me. Ne vedo i primi metri. Al di là, un muro nero. So che dietro questo muro di buio si lavora. Accendiamo la nostra lampada e ci avviamo verso la galleria. Camminiamo in silenzio, lentamente. Di nuovo mi colpisce questa lentezza nel muoversi, nel reagire. Viviamo in un altro mondo, veramente. Qua il tempo ha un’altra dimensione. Siamo in fondo alla galleria centrale. Prendiamo a destra, per qualche decina di metri possiamo ancora camminare normalmente, poi ad un tratto bisogna piegarsi in due. Qualche metro ancora, e di nuovo possiamo rialzarci. Arriviamo ad un altro incrocio, c'è tanta luce. Luciano Stramare che mi precede si ferma e, voltandosi, mi dice: «Se ha fame o sete, Ferruccio, è il momento». Ci sediamo per terra, tiriamo fuori il bidone ed i panini, qui dicono le «tartines». Mangio e bevo, poco. Devo sforzarmi per mandare giù qualcosa, tutto sa di carbone. Masticando lentamente il pane al quale si mescola la polvere nera che ricopre le mie mani, penso a mio padre che per anni ha fatto questa vita, che per anni non solo ha respirato ma ha anche mangiato il carbone. L'ha fatto perchè in Italia non c’era lavoro per lui, e gli avevano detto che in Belgio si guadagnava bene. L'ha fatto perchè il capitale italiano non veniva investito nel suo Friuli. L'ha fatto perchè l'Italia aveva bisogno di carbone ed il Belgio di mano d'opera. Prendo la borraccia del caffè pensando che almeno questo non avrà il gusto della pietra nera. Invece no, intorno al collo del bidone si è accumulata tanta di quella polvere che in bocca mi sembra di avere fango. (Continua) Un libro di Da E’ uscito di Dario DONATI «IL VIAGGIO E ALTRI RACCONTI», una raccolta auto-biografica, dove vita e amore si intrecciano continua-mente. Lo scrittore, fiumano di nascita, ma cividalese di a-dozione, riesce a cogliere, con particolare raffinatezza poetica, i caratteri ambientali e la particolare psicologia, sia della popolazione del Carso che delle Vallate del Natisone. La vita semplice, legata alla natura, nel suo eterno divenire, viene sentita in tutta la sua immediatezza e sensibilità. Viene rievocato, con pagine veramente vibranti, il mondo della sua giovinezza, dove le antiche usanze della buona gente, quella semplice delle nostre campagne, permettono di superare certe situazioni pesanti, dove non vengono rispettati nemmeno i valori fondamentali della vita. Si tratta di gente semplice, che si è trovata immersa in gravi problemi esistenziali, soffrendo una guerra terribile, alla quale non sono riusciti a dare nessuna risposta organica. Chi è vissuto in quegli anni ed in modo particolare dal 43 al 45, ritrova tutto questo clima di angoscia e di speranze, in u-na visione talvolta surreale, ma nel complesso intimamente sofferta. Forse certe trasposizioni creano, in questo determinato momento della nostra storia, una visione troppo idilliaca in contrasto con una crudele realtà, tuttavia lo scrittore riesce sempre a ritrovare una felice sintesi, nella quale, pur con motivazioni ideologiche diverse, ognuno ritrova la sua dimensione umana. Le pagine che si riferiscono alle proprie esperienze giovanili, sono quelle in cui lo scrittore ci trasmette i suoi profondi sentimenti, legati ad una concezione spirituale della vita. I contrasti sociali, le lotte, le passioni, le atrocità della guerra, pur delineati con grande realismo e chiarezza di pensiero, non riescono mai a sconvolgere il suo animo, né a svuotare la sua personalità. In qualche racconto, il volume ne è composto da sette, traspare una velata superficialità, forse in contrasto con le problematiche che andavano sviluppandosi in quei tragici momenti, tuttavia subito ridimensionata dalla profondità della meditazione e dalla ricerca intima e intensamente sofferta. KANALSKA DOLINA Gradbeni les za potresence v Naborjetu Po zaslugi župana Antona Erlicha je Trgovinska zbornica iz Koroške podarila ko-munoma Naborjet in Ponta-belj 45,736 kubičnih metrov desk za popravilo od potresa poškodovanih hiš. Darovalcem so ljudje hvaležni in se jim iskreno zahvaljujejo. Gradnja vlečnice v Rablju V Rablju so pred nedavnim pričeli s prvimi deli za gradnjo vlečnice za smučarje na Jof del Lago. Vlečnica bo dolga 800 metrov in bo mogla prepeljati kar 600 ljudi na uro. Ta športna naprava bo brez dvoma mnogo pripomogla za razvoj zimskega turizma tega okolja, saj so tu prekrasne snežne poljane in sneg se obdrži do pozne pomladi. Zgoraj omenjeno delo bo stalo 60 milijonov lir, za katerega bo prispevala dežela 90%, ostalo pa bo v breme komunu. Il Comune di S. Pietro al Natisone ringrazia il Circolo ’lvan Trinko, Preg.mo Circolo di Cultura «Ivan Trinco» - Cividale CIVIDALE Trascorso il periodo di e-mergenza conseguente il terremoto, per incarico dell’Am-ministrazione comunale e qua le interprete dei sentimenti della popolazione esprimo la più profonda gratitudine per l’opera di soccorso effettuata in nostro aiuto nelle drammatiche giornate del maggio scorso. Il solidale slancio di generosità ci ha aiutato a superare sia sul piano materiale che morale e umano i più difficili momenti della tragedia che ci ha colpito. Preghiamo estendere i nostri sentimenti di gratitudine a tutti quanti hanno contribuito all’opera di soccorso organizzata da codesto Circolo di Cultura. Cordialissimi saluti. IL SINDACO (Gino Corredìg) NEME Zidane hišice za stare na Vizontu Te dni se je mudila v Furlaniji internacionalna ameriška delegacija sekcije Ben-sonhrst and Bay Kindge iz Brooklyna, ki jo je spremljal general Nimis od «Fogo-lar furlan» iz Milana, da je izročila nabrani denar za potresence. «Fogolar furlan» je predlagal, naj bi bili deležni podpore v prvi vrsti otroci prizadetih krajev in stari. Del vsote so zato namenili za gradnjo zidanih hišic za najbolj potrebne stare ljudi na Vizontu. dr. Bogo Grafenauer KANALSKA DOLINA (etnografski razvoj) III. Poznejši razvoj kažejo sledeče tabele; Uradna štetja 1880 1890 1900 Občina ri šotno >rebiv. Občevalni jezik domačega prebivalstva ri šotno >rebiv. Občevalni jezik domačega prebivalstva ri šotno »rebiv. Občevalni jezik domačega prebivalstva Nem. Slov. Nem. Slov. o. Nem. Slov. Lipalja ves 400 21 366 349 7 340 331 15 310 Naborjet 894 774 66 770 730 6 763 679 50 Pontabelj 684 642 734 626 12 804 744 12 Trbiž 2953 2735 137 3147 2759 287 3640 3262 223 Ukve 1023 21 994 985 43 940 903 82 817 Žabnice 913 33 866 859 52 806 856 162 693 Okraj Trbiž 6867 4226 2429 6844 4217 2391 7297 4944 2105 Bela peč 659 606 53 563 470 74 714 618 55 Skupaj 7526 4832 2482 7407 4687 2465 8011 5682 2160 Občina Uradno štetje 1910 1910 Prisotno j prebiv. j Občevalni jezik domačega prebiv. Slovensko privatno štetje Nemci Slov. Drugi 1) Nemci Sivo. Lipalja ves 367 48 308 5 361 Naborjet 781 695 40 25 319? 96 Pontabelj 917 807 17 10 704 120 Trbiž 3914 3480 93 198 2383 1190 Ukve 844 247 591 17 821 Žabnice 844 345 492 36 801 Okraj Trbiž 7667 5622 1541 233 3464 3379 Bela peč 947 775 141 Skupaj 8614 6397 1682 1) Večinoma vojaki, tujih državljanov 566 Nemci Slovenci Frakcije Uradno štetje 1921 1931 Prlsot. prebiv. Itali- jani Nemci Slo- venc! Tuji držav. Prlsot. prebiv. Bela peč 866 44 426 27 369 897 Lipalja ves 343 60 203 61 19 288 Naborjet 636 57 488 8 83 965 Pontabelj 702 315 352 6 29 786 Trbiž 4003 654 2917 251 426 4736 Ukve 771 33 179 548 11 771 Žabnice 903 44 525 205 129 912 Skupaj 8224 1207 4185 1106 1726 9355 Uradno štetje Privatno štetje 1846 1880 1890 1900 1910 1910 366 3096 2960 3895 7265 839 19.991 16.665 17.397 15.787 12.467 18.864 Podatki avstrijskih uradnih štetij slonijo na navedbi «občevalnega jezika» in so zaradi tega po priznanju avstrijske statistične komisije same pomanjkljivi v tem smislu, da v krajih z nemško večino kažejo premajhno število pripadnikov drugih narodov. Števni komisarji v 'krajih z nemško večino so se namreč postavili na stališče, da mora vsak, kdor v teh krajih prebiva, uporabljati v javnem življenju nemščino in da je torej ta njegov občevalni jezik. Prav iz Koroške izvira uradni akt, spisan leta 1890 na celovškem magistratu, v katerem se izrecno zastopa to stališče. Po uradnih določbah so vpisovali po manjših občinah (pod 3000 prebivalcev) pripadnost občevalnega jezika v vprašalne pole števni komisarji, ne pa prebivalci sami. Ker so bili števni komisarji predvsem nemško nacionalno usmerjeni učitelji, ki so imeli nalogo, našteti čim manj Slovencev, se pogosto pokaže v statistiki na Koroškem njihov očiten vpliv: redno so našteli v posameznih občinah več Nemcev, kakor jih je v resnici bilo. (Nadaljevanje prihodnjič) Sspi| m - / ,'T Isl M illPjSfiP ééIIjIìèé Slika nam kaže tragedijo v Marcinelle JUDJE OD TARBJA Beppino: Al ti so všeč judje od tele vasi? Annamaria: Ja. B.: Zaki? A.: Zaki dielajo puno. Nieso leni. Pa tebe Beppino te so všeč tele judje? B.: Ja, so barki, guorjo lepuo z nan. So gentil, ja, nieso žleht. An ti Tiziana, ki dieš? te so všeč tele judje? T.: Ja, zaki kajšan krat nan kupijo karamele an druge reči. B.: Mi včera smo jo kombinat fajno. A.: Ka sta napravli? B.: Smo šli gor po vasi s lančan ano smo tiruval kakuošan an ta na žena nas je vidla an ta je j ala njega možu an moš je paršu vekat an je jau, de mi smo metal kamanje kakuošan an dan priet pa pisu. Potle je jau, de drugo volto zapusti pas an če okoje kajšnega, nie rešponšabil on. T.: Če tel mož je veku, nies jezan? B.: Ne, jest niesan jezan, samuo ki nie ries, ki smo metal kamanje pisu, samuo kakuošan. A.: Sta se bal, kar je paršu mož vekat? B.: Ne, nismo se bal, ma samo smo se ustrašli. A.: Tele judje na pust jo mai njive zapuščene, ma jih koltivajo dok morejo an tuole mi se pari pru. B.: Skor vsi v teli vasi imajo krave an dielajo puno. Jih je malo, de niemajo kravo. Adni imajo tra-torje an imbalatrice za senuo an potada ki so narete bale, jih parnesejo damu. Že včera san vidu an mož, ki je paršu gor s kravan an voz tazad, kar je šu gouon, je biu prazan, potle je paršu doluon an je biu pun sena. A.: Kle so liepe planine za sieč travo an za dielat; so malo garmi, alora se more sušit lepuo senuo. Tle imajo kozouce an kazone za buojš dielat. Kar smo šli gor na Staro goro, po pot smo vidli puno tratorju z vozan tazad an puno judje, ki so dielal. So ble an falciatrici, ki so siekle travo. B.: So bli niešni judje, ki so trosil senuo uos loncah. A.: Ma miga so vsi kumet tle. B.: Ne, so niešni, ki hodijo dielat tu Manzan an tu saboto so fraj an gredo pomagat mami an tati tu njivah. A.: Vieš o ki za ni uri hodijo proč od duoma? B.: Gredo že o peti zguoda. Imajo makino pa ko-rierino za iti dol. An pridjo damu o šesti zvečer. A.: Ki ti je všeč buj živiet, tle na varh al du dolini? B.: Mene me je všeč bit dol v dolini, kier če niemaš makine, je huduo iti dol. A.: Ma tle se pardiela kiek, du Čidade so more vse kupit. Mene me je všeč buj bit tle. B.: Mene pa dol. MLADA BRIEZA (TELE DVJE STRANI SO NAPRAVLI OTROC OD MLADE BRIEZE) LA VITA TRIBIL Kada san bila majhana san otroke varvala, tada san nosila jest tu puoje, san hodila grabit, san prala an šivala, hodila u suolo. Tan doma se je djelalo puliciju, se je šlu kopat, sadit. An tada san se oženila an san pridila kle u Tarbi. Nel 47 san mjela nu čeču, nel 48 san mjela drugo, nel 53 san mjela puoba, antada su šli u šuolu an me na ku jezjo. Intervista od Sergia an Bruna Quest’anno «MLADA BRIEZA» è tornata a Tribil Infe-ricre dove circa un centinaio di bambini è stato ospite del paese. Ragazze e ragazzi di ogni età e di tutte le nostre vallale sono convenuti a questo annuale soggiorno culturale e ricreativo organizzato dal Centro Studi Nediža. I partecipanti divisisi in gruppi si sono subito interessati a varie attività utili alla composizione del giornalino. Noi, ragazzi più grandi facenti parte del gruppo «GO-SA’» (vespa), ci siamo interessati particolarmente alla vita del paese. Con l'aiuto di un questionario da noi precedentemente elaborato sotto la guida della nostra animatrice živa, siamo entrati nelle case a parlare con la gente del luogo. Abbiamo così potuto conoscere a fondo i loro problemi, la vita, le usanze, e il paese. Tribil è un paesino di montagna. La disposizione delle sue case è quella di tutti gli altri paesi della vallata. Queste sono tutte raggruppate e divise da strette viuzze di sassi. Le case mantengono la loro tradizionale struttura in pietra. Le più antiche conservano tuttora i poggioli di legno finemente lavorato abbelliti da moltissimi fiori e tutti quei soggetti tipici delle case rurali: le trecce di granoturco e cipolle, le panchine di legno, i forni per il cibo dei maiali. Altra caratteristica delle case di Tribil è di avere sopra la porta una treccia di margherite. Queste treccie sono fatte da una donna del paese alla quale vengono portati i fiori raccolti da ogni famiglia. E' un’usanza che si ripete ogni anno alla vigilia del 24 giueno festa di S. Giovanni e di cui non ricordano chiaramente il significato neppure i paesani data la lontana tradizione. Purtroppo molti di questi aspetti particolari stanno scomparendo per l’esigenza di rimodernare le case, mol- te delle quali sono ancora senza servizi. Queste modifiche sono più che necessarie e urgenti, ma non per questo devono essere intaccate le strutture originarie delle case. Si rischierebbe infatti di perdere le forme architettoniche tradizionali che caratterizzano l’ambiente paesano. Tribil conta circa un’ottantina di abitanti, di cui gran parte sono piuttosto anziani. I giovani preferiscono allontanarsi dal paese per studiare o lavorare, rinunciando alla vita dura e faticosa dei genitori nei campi. Comune a quasi tutte le famiglie eoe stato il fenomeno dell'emigrazione interna o estera. Quella interna si rivolge verso la grande città mentre quella estera interessa principalmente il Belgio e la Svizzera. Le persone che rimangono in paese conducono la normale vita di contadini. Ogni famiglia ha terreni propri e campi che coltiva principalmente a grano-turco patate e fagioli. Tutti allevano conigli, galline ed altri animali da cortile mentre solo alcuni, mucche e maiali. Le loro giornate festive non differiscono molto da quelle lavorative, eccezion fatta per la messa e la bevuta degli uomini. Nelle maggiori festività si rinnova l'usanza di fare i tipici dolci delle nostre valli: strucchi e gubane. La lingua comunemente parlata da grandi e piccoli è il dialetto sloveno che si mantiene in alcune sue caratteristiche forme espressive come il sopranominare ogni famiglia (es. Polisnjaki, Cvici, Cesa-rični). Al termine della discussione con i paesani abbiamo chiesto a tutti il loro parere su «Mlada Brieza». La maggioranza si è dimostrata favorevole a questa iniziativa, che è stata ritenuta positiva sotto tutti gli aspetti. Siamo riconoscenti agli abitanti di Tribil che ci hanno accolto con tanta simpatia. IL GRUPPO GOSA' Kaj so nam povedale žene od Tarbja Majhana san bila, še u šuo-lo nieso pustil hodit, san muorla iti po darva, san muor-la gnuoj nosit, smo muorli iti brat kostanj, smo muorli iti senu grabit, smo bral oriehe, če jih je Buog dau, smo miei čariešnje, smo spekli guban-co an muoj tata je nesu prodajat čariešnje tu Čedad an Špetar za Svet Petar. Ja ben, ma ne daržin vic na pamet, ben, smo hodil h dotrin, san miela osan liet. Gospud je biu star, anta tel gaspud usak an-kaj mu je paršla uoja za popit an bičerin žganja. Kar je piu žganje, ga je popiu use tu an žlah. Tist krat smo jedli sako sort: kompir, an burie, an polento, an kruh. Ankrat za osemdaset franku se je kupilo dno kravo. Tako je blua, moj otroc. An sada iman 87 liet. Intervista od Giovanne an Adriane NEDJEJA Mi druz poznamo puno maestru, so puno barki an nam dajo kajšan krat karamele. Beppino nam pride dajat busco vsako vičer. Lucia, naša sistent, je puno barka. Ona ima trideset liet, ist kar sam paršla, san misenla, de je miela dvejst liet. Puno krat gremo runat passeggiato, an videmo puno reči. Tle u Mladi briezi smo puno veseli. Puno krat gremo tu bar kupavat gelat an je puno dobar. Susi > Dolores g® wrwì: at Naš diretor Beppino Crisetig RICERCA SULLE PIANTE V GORENJEM TARBJU Un giorno siamo andati con Borut a raccogliere rami di ogni tipo di albero. Abbiamo preso rami di faggio, pino, castagno e molti altri. Dopo aver pulito i rametti li abbiamo arrotondati alle due estremità col pugnalino di Borut. Così abbiamo fatto una raccolta di rami, dove si vede bene la differenza tra la corteccia di alberi diversi. Siamo andati anche a raccogliere piante e fiori. Quando abbiamo raccolto le piante le abbiamo messe nell’apposita pressa; abbiamo fatto così; abbiamo messo e steso le piante su dei fogli di giornale, che abbiamo messo uno sopra l’altro e poi li abbiamo stretti nella pressa. Dopo due giorni abbiamo cambiato i giornali che erano diventati umidi. Le piante le abbiamo rimesse nella pressa ad asciugare. Per le piante di cui non conoscevamo il nome, andavamo a chiederlo alla gente del paese. Il nome lo abbiamo scritto su un foglio, che abbiamo messo vicino ad ogni pianta. Sul foglio abbiamo scritto anche dove, quando e da chi è stata raccolta la pianta. Questo lavoro è stato svolto da ragazzi e ragazze di gruppi diversi. Tra l’altro abbiamo usato anche il microscopio. Abbiamo guardato come sono fatte dentro le piante e abbiamo fatto i disegni di ciò che si vedeva. Abbiamo raccolto e trovato i nomi delle seguenti piante ed alberi: brieza - breza - betulla isen - jesen - frassino iauar - javor - acero dob - dob - rovere buor - bor - pino barovica, barovika - dobrovita - viburno drien - dren - corniolo bazovina - bezeg - sambuco trnj - glog - biancospino ouša - jelša - ontano tapu - topol - pioppo pokriva - kopriva - ortica iga - iva - salicone macesen - macesen - larice kostanj - kostanj - castagno gabar - gaber - carpino lipa - tiglio smreka - abete kostanjika - rdeči dren - sanguinella laza - srobot - vitalba mular - murva - gelso jabuka - jablana - melo Ijeska - leska - nocciolo gejda, jejda - ajda - grano saraceno Adriano, Roberto, Rosario Ki pasa od dvieh do treh ponob tu dni galeriji? (60 MINUT). Je dna rieč, ki je puna rin-ku in se na mai oéen. Ka je tiste? (KI ETN A) Buj se ulieče, buj se skrajša? (CIGARET). ROBERTA TERLICHER Učera, 8. avgusta v Tarbju je biu senjam an otroc od Mlade brieze smo šli v Tar-bij. Smo nesli grill an smo pekli klobase, bražole in polento. Kar smo paršel v Tar-bij, ist, Daniele in Romano smo šli pu drva du hišo od gaspouda an smo jih nesel du za Krasce, potle smo tiel zakurit oginj, ma smo imiel samuo dno farminantu. Kar smo paržgal farminantu, je paršu vietar an jo je umoriu. Potle smo muorli čakat, de pridejo te druz za de nam dajo farminante, kar so par-šli, so nama dal farminante an smo zakuril oginj. O da-najsti an pu je bla maša an te k je biu go s Tarbja, je muoru iti piet. Ist, Roberto, Romano an Albino smo bli gu dnim piču an kar smo sedenti, smo bli vsi stisnjen, v sred maše je biu ofar an vsi so bli povabljen iti bušavat mier. Kar je finila maša, je bla pracesja ukoule Brežine. Ta za Brežin so bli nar et dva utarji, kjer gaspuot je molu vangel, anta smo šli nazaj gu cierku an potle je finila maša. Kar je finila maša, vsi so le ti el du za Krasce. Ist an Ro berto smo ustal gu oštariji an smo paršel te zadnji jest. Kar smo paršel dol, smo uša-fal te zadnje klobase. Vsi so Je dan sod an not so dva sort vina. K a je tiste? (ICE) Ka je tista rieč, ki nie an človek, nie dna žvina, je na rieč an joče? (MAGLA KAR POSI J A DAS). DRECOGNA EDO Zidana Stala, bronova krava, želiezno tele, ima rep uoz varce: kaj je? (zvon). hitiel jest an pit za de bojo dobil še. Vsa host je vanjala od mesa na žaru, ist san snie-du dvie klobase, an ist an Roberto smo vzel dno steklenico oranžade an smo jo popil vso sami. Kar smo finii jest klobase, san šu dol damu an san vzeu no malo giornalinu an san popiu še no malo oranžade. Kar san šu nazaj du za Krasce, smo vzel vsak an kos gubance. Učera, potada ki smo snie-dli kosilo, puno otruok, Lucia Stanka an jest smo šli na Staro goro. Po pot smo bli usi trudni. Kar smo vi-dli kartel, ki je bluo pisano «Stara Gora km. 7», smo bli veseli an smo jal: «Sada je malo poti». Ma kar smo pasal še dan kartel, smo zastopil de an kilometro nie mikan. Po pot smo se meniaval, ka bomo kupil gor an nismo vidli uro Un giorno noi ragazzi del sesto gruppo «Slavceki» andammo a fare merenda in un prato. Decidemmo di fare una partita a caldo, alcuni vollero giocare e altri tre dissero che erano stanchi e si inoltrarono in un boschetto a lato della strada. Mentre noi giocavamo, quei tre accesero un fuoco fra dei sassi e si misero a parlare. Terminato l’incontro di calcio, andammo a raggiungerli nel bosco e ci mettemmo a parlare. Guardandoci intorno notammo uno spiazzo senza alberi, subito pensammo che quel luogo poteva essere utilizzato per trascorrere tutti insieme il tempo libero divertendoci. Parlammo con la nostra assistente sulla possibilità di fare qualche cosa. Anche O treh an pu je bla ura za iti nazaj. Ist san šu damu pu radio an san šaludli mamo, kar sam paršu gu vas, san se zmislu, de radio ima ška-rikane baterije an sam muoru iti kupavat. Potle san šu gu na Krasce an adni so šli tu makino, za de nas po-pejejo nazaj cja u Dolenj Tarbij. Kar smo paršli, smo šli du vilo an dole so pekli kruh. Dno uro buj potle so hodil par nogah. za prit, kar smo paršli smo šli pit an jest tu alberguna, potada smo kupil parstan, smo šli gledat zluodja an potada smo šli nazaj gu Tarbij an jest, Roberta, Dario, Beppino an Massimo smo nardil marčio longo. Kar smo paršli, dol sniedli, potada smo gledal film an smo šli spat usi trudni an veseli. Claudia Blasutig BOSCO lei era della nostra opinione, ma non voleva assolutamente che venissero tagliati gli alberi. L’indomani ci metem-mo d’accordo e nel pomeriggio partimmo con gli attrezzi necessari al nostro lavoro. All’inizio costruimmo una panchina, in seguito progettammo la costruzione di due seggioline e di una lunga scalinata per scendere dalla strada. Terminati i lavori, una sera, abbiamo invitato a cena nel nostro covo i nostri migliori amici. Abbiamo mostrato il covo degli «Slavceki» anche ai nostri genitori che sono stati molto contenti del nostro lavoro ed hanno apprezzato la nostra iniziativa. MAURO CONT G/6 IL COVO NEL Come ti trovi a Mlada Brieza ? Abbiamo deciso un giorno di fare delle interviste ai bambini degli altri gruppi per sapere come si trovano a MLADA BRIEZA. Li abbiamo cercati per la strada, nell'albergo, mentre giocavano e lavoravano. Ecco quello che ci hanno detto i bambini intervistati: MIRIAM gruppo VIEVERCE- «Mi trovo bene. Mi piaccono anche le lezioni di canto e di sloveno, mangio bene e penso di tornare. MARINA, gruppo SLEPIČ: «Mi piace qui, e sono contenta soprattutto per la festa di sabato; mangio e dormo bene, ma qualche volta piango perchè voglio la mamma. Nessuna critica. ADRIANO E ROSARIO, gruppo SLAVIČ: «Ci troviamo bene, andiamo in giro per i paesi, oggi abbiamo parlato con una donna che ci ha parlato dell’ultima guerra e dei partigiani qui nelle valli. MARIA, gruppo LISICE: «Mi trovo bene in questo gruppo perchè disegniamo, scriviamo e andiamo in giro per i paesi. MARIANGELA, gruppo MRUJE: «Nel mio gruppo tutto bene, di quello che facciamo mi piace soprattutto disegnare e giocare. Voglio tornare ancora. SANDRO E MICHELE Gruppo Mašice ?? GONALCE ?? SMO ŠLI NA STARO GORO HUMSKA STRI J A An krat je bila na štrija gu na Hume. An dan je paršu an puob, ki je godu piščalko. Kar je godu, štrija je paršla dou h njemu an je jala: «Me navadeš gost s piščalko», an tist fant je jau, de ja. Tist puob je jau, de se muora diet roke tu no jamo ud hloda. Kar štrija je diela roke tu hlod, fant jo je petačiu du nick prepad an takuo, nie bluo bedne štrije, de so hodile strašt judi. Luciano an Albino šport Parvi torneo Sv. Roka je šu u Gorenji Tarbi - na drugem mestu je Klodič, na trečjem Utana in na zadnjem Kosca DOMACI EMIGRANTI SO SE ZBRALI NA LOMBAJU Od kar je začela emigracija, ni bluo u Lombaju še tajšnega praznika, tajšne veselice, kot je bla u petak 20. avgusta zvečer. Umislilo se jih je kajšnih šti-ri-pet tistih, ki žive proč od Lombaja, a ga ne morejo pozabit, takuo kot ne morejo pozabit naših starih navad, ko smo se zbirali na sredi vasi in prepevali pozno v noč naše ljepe pjesmi. Lombaj je biu adna od nar-buj veselih vasi. Potle je par- šla emigracija in vas je utihnila, kot druge. Za mesec dni smo mislili, da smo se varnili u stare čase. Vas je spet oživela. Emigranti in njih družine so par-šli na kratak počitak. Hiše so ble spet pune ljudi. Spet se je oglasila naša pesem, a hitro se je bližu čas poslovitve čas, ko mora iti usak po svoji poti, še slabše kot lastovke. Tisti štiri-pet so pogrunta-li in sklenili, da se ne smje- mo takuo žalostno pustiti kot druga ljeta, da je po-trjebno napravit kajšno veselico, ki bo spominjala na stare ca j te. Adan se je umi-slu, da bi bluo trjeba cvreti klobase in pečenke na sredi vasi, drugi je poskarbeu za pijačo, trečji za muziko in takuo naprej. Nič ni manjkalo, kot na velikih sejmih. Ob ognju, na sredi vasi, kjer se je cvarlo in lepuo dišalo, se je zbrala usa vas, pa ne samuo usa vas. Muzika in pjesmi so partegnile ljudi še iz drugih vasi. Use se je veselilo, da kaj tajšnega še ni bluo. Aldo Gus, avokat, ki živi u Gorici, ko je pomislu na stare cajte in na naše vaške veselice, je jau: «Tudi tuole nam je odvzela emigracija. Trjeba bo spet znuova začet, tuole nam manjka!». Organizatorje je trjeba pohvalit. Jal so, da bojo na-pravli h ljetu še buj veliko veselico. PISE P ET AR MAT A J m SE JE VARNU IZ FERI J GORENJI TARBI - HLOCJE: 2 - 0 G. Tarbi: Predan - Chiabai R. - Drecogna G. - Dugaro -Bordon R. - Drecogna C. -Stulin L. - Stulin A. - Ipnotico - Stulin C. - Bordon P. HLOCJE: Predan - Chiuch - Rucli - Chiabai - Giro - Boni - Primosig - Vogrig B. -Vogrig G. - Bordon - Bianchi - Tambini. Sv. Ljenart, 15.8.76. šli smo gledat tel parvi torneo sv. Roka no malo smehe, ker smo se čakal pu-no ropotanja in malo nogometa, pa smo ostal začudeni, ker smo videl, da znajo tud gor jan cabat balon. če smo se čakal, da premagajo Hlocjan Utano, obe-dan nje imeu tu pamet, da bojo Tarbjan spravli h kraju Kosco. Tale je bla parva velika novica od torneja. Videli smo hitro, da so se Tarbjan parvadli igrat balon tu planji in pod vodstvom njihovega kapitana Dugara so lož-li trikrat Kosco tu žaki. Med Utano in Kosco je bla bitka za trečje mjesto zlo huda in Utanci so se spotil, da so ložli balon za harbat tistega «armarona», ki je Cernotta Remigio, kadar se najde na uratih. Za parvi mest se je začela bitka, ma Hločjan so preča začel stiskat pruot soncu, kjer je Predan (Tarbianu) — četud nje imeu dost dje- la — skaku od stebra (pala) do stebra. Pruot koncu parvih 45° minut so se Tarbjan njeko zbudil in so preložli žuh na drugo stran, pa parvi cajt se je konču, brez da bi se obedan grivu za svoje grjehe. Kar so se začel nazaj lovit po kampe, se je hitro videlo, da so bli Tarbjan buj dobre volje in so preča po-tačil balon za parvi goal za urata Predana iz Hlocja. Po telim parvim puntu so se Hlocjan zmedli, zgubil. Gledal so postrojit reči, kadar so poklical von Bordona an dali notar Bianchia, pa tud tuole nje nič pomagalo. Med drugim cajtom je še arbitro pošju damu Vogriča, ker je previč guoriu in je pru naredu, ker za igrat nogomet, nje trjeba nucat jezika. Preča je Tarbi še ankrat umjeru u mrježo in takuo se je končal torne j o, na katerem so Gorjan premagal Doljane. Kajšan je jau, da se bomo vidli h ljetu... Muo-ramo še povjedat, da je biu narbuojš igrač torneja Tambini iz Hlocja, narbuojš portier (vratar) Cernotta iz Kosce. Narbuj barka je bla Utana, ker je ušafala narvič cabat in jih najmanj varni-la. HLOCJE - UTANA: 2-1 TARBI - KOSCA: 2-1 UTANA - KOSCA: 3-2 GORJANI Eliaco Dusefante novi župan Na nedavnem zasedanju komunskega konsila v Gorjanih (Montenars) so med drugimi točkami dnevnega reda izvolili tudi novega župana, ker je prejšnji, Vittorio Fadini (PSI), iz zdravstvenih razlogov podal ostavke. Za novega župana je bil izvoljen 38-letni Eliseo Dusefante (PSI) z osmimi glasovi, dva svetovalca (DC) pa sta se vzdržala. Na istem zasedanju so zbrali tudi zemljišča, kjer bodo postavili montažne hiše za okoli 470 ljudi, ki so ostali brez strehe. šestdeset montažnih hiš, ki jih bo dala dežela, bo nameščenih v desetih zaselkih, kih. 50 milijonov lir za nov zdravniški ambulatori,] Ljudje iz našega komuna so z velikim veseljem sprejeli novico, da so uslužbenci pri «Cassa mutua aziendale SIP» iz cele Italije zbrali 50 milijonov lir za gradnjo novega zdravniškega ambula-torija, katerega je uničil potres 6. maja. Nabrani denar so ob prisotnosti deželnega odbornika za zdravstvo izročili županu Eliseu Duse-fantu. Obenem nai tudi poročamo, da so v Flipanu v 14 dneh porušili vse poškodovane hiše in v kratkem bodo iz Milana postavili devet prostovoljci «Claps furlans» monažnih hiš za najbolj potrebne. Nove telefonske številke (numeri) čedadskega spitala so: 70791 in 70796 Dragi brauci! Kot ste brali u zadnjem Novem Matajurju, sem biu šu na ferje, na počitek, želeti sem spet prevandrati Europo, po tistih deželah, kjer sem djelu, kadar sem biu mlad, kot djela donas na stuotke naših mladih in starejših djelucu. Pruzapru n j esani šu sa-muo na počitek. Šu sem z upanjam, s troštam, da bom videu po svjete naše ljudi, žlahto in parjatelje, da bom videu, kaj so novega nardili, kaj se je spremenilo po tistih deželah, kjer sem jast preživeti svojo mladuost, kjer so me martrali, izkoriščali (šfrutovali), kakor šfrutavajo naše današnje te mlade. Videu sem, da se je puno reči spremenilo. Zrasle so velike in luksuzne palače, zgrajene so velike fabrike, široke in lepe cjeste, električne centrale (dighe) in še puno drugih l j epih in gardih reči. Med garde reči po velikih mjestih spadajo: bordeli, konfužjon in kadiž, ki ti ne pusti še sapat ne, ki te duši, čjefa. Kadar sem videu lepe reči: velike fabrike, vile, palače, široke cjeste, električne centrale, sem s ponosom pomislu: tele reči so pomagal gradit tudi naši beneški djeluc, ki jih srečjaš v usa- kem evropskem mjestu. Kadar pa sem kašju od usmrajnega kadiža od automobili! po mjestih, od usmrajenega kadiža fabrik, sem se zmislu na naš dobar zrak (ajar), ki ga imamo u deželi pod M at a j ur jam in sem jau, da ga ni bttojšega na svjete. Škoda le, da imamo samuo dobar ajar in nič drugega! Če gledaš po velikih mjestih iz. kajšnega visokega balkona, vidiš na taužente automobilu, ki krožijo na tise strani, kot mruje u mruji-šču. Buj huduo je, če hodiš med njimi, če muoraš prestopit kontrado, al pa kajšno križišče, če njesi hitrih nog in če se ne varješ, te lahko ujamejo pod auto, kot puha pod pasco. Šu sem po svjete tud za-vojo tega, da bi pozabu no malo na potres in na druge nadluoge, ki martrajo našo deželo. Troštu sem se, da so po svjete buj srečni ku mi, pa ni takuo. Tudi po svjete imajo njih strašne nadluoge. V Nemčiji, Belgiji in Franciji je suš use požgala. Po-vjem vam, da imajo pravo katastrofo. Kumetje teh de-jžel so obupani in kadar vidiš, da njesi sam nesrečan, 'huj lahko preneseš tarplje-nje. Po europskih deželah sem jsrečju puno naših ljudi. V usjeh sem videu domotožje (nostalgijo) po naših dolinah in vaseh. Usi bi se radi varnili damu, če bi bluo doma d jelo in dobar zaslužek. Želj eli so vjedet, kakuo je z nami po potresu. Kadar sem jim pravu, kajšne strašne reči smo doživjel, kaj usega smo pasal, so se jokal in mi jal, da naj tarduo daržmo, da se ohranimo kot Slovenci, da se bojo mogli tudi oni enkrat varniti v njih staro, slovensko domovino. Objubili so nam uso njih pomuoč in solidarnost. Narbuj lepe dni sem preživeti u Franciji, če-glih me je boljelo moje ku-metuško sarce, kadar sem poslušu bulit krave, ker nje-so imjele kaj jesti, kaj pasti. Parjateu, ki je videu tole moje tarpljenje, me je povabit na Modro obalo (Costa azzurra). Dol sem šele videu, kakuo jih je suš partisnila in spra-vla u mizerjo. Videu sem ženske brez obljeke al pa so ble napu oblječene. (Tiste buj bogate). Potroštu sem se z našo mizerjo an pomislu, da par nas le ni takuo velika, da bi hodil ljudje nagi. Žalostan sem zapustu Modro obalo in se tiarnu na naše zelene trate. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Emigranti in njih družine, zbrani okuole mize, se «martrajo» s klobasami v Slika nam kaže nogometno igro za trofej sv. Roka v Škrutovem Štef Blažcju zvestuo podtika, kjer se cvrejo klobase KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Godba na pihala (banda) iz Corno di Rosazzo je poživela praznik sv. Roka SV. LJENART GRMEK NAŠE Smo že pisal o tradicionalni šagri sv. Jakoba u Klodiču, ki je bla 24. in 25. julija ljetos. Bluo je puno skarbi, pu-no djela an malo zaslužka, ker je daž use vederbu. PODPOLICA U Podpolici ob Nadiži, blizu Podbonesca so napravili tudi ljetos mladinci njih tradicionalni praznik, ki je biu u petak 6., soboto 7. an nedeljo 8. avgusta z lepo muziko an kulturnim programom. Use je šlo lepuo an gladko. Od usjeh organizatorju šager so bli tudi ljetos nar-buj srečni tisti, od sv. Roka, u Sv. Ljenartu. O tej šagri pišemo na drugem mjestu. Šagra sv. Jerneja u Dolenjem Barnasu Mladinci iz Dolenjega Bar-nasa so organizirali tudi ljetos, na sugestivnem kraju ob Nadiži, svojo tradicionalno šagro sv. Jerneja. Tuo je bluo 20., 21. in 22. avgusta. Parvi dan jim je škodovala in nadljegovala slaba ura, druga dva dni pa... šagra u Petjagu, ki je bla daleč sa- s v. Čepru ureme nje bluo po-punama dobro, je tud ljetos pasu lepuo sv. Rok. Organizatorji so napravli velik program in vas je steku ma-loman puntualno. Med drugim smo vidli in radi poslušal «Nediške puobe», ki so pod vodstvom Chiabudina zapeli njih bogat repertuar naših narodnih pjesmi, ki jih usi Benečani poznajo. Poslušali smo tudi vesele harmonike, med katerimi znanega Juša Liža iz Petja-ga in druge. Tradicionalno « Marcia longo » med cerkvami iz Sv. ŠAGRE muo par kilometru in le ob tistih dneh. PETJAG Ker smo že omenili praznik u Petjagu, naj povemo, da je šlo organizatorjem zlo lepuo. Usako večer so imeli puno ljudi. Morebit zatuo, ker so imjeli dobro muziko in ljep kulturni program. Od telih naših poljetnih šagrah naj povemo še tuole: so lepe in privlačne. Na njih se zmjeraj buj oživjajo naše stare navade, pa tudi naša muzika. Organizirajo se u ca j tu, ko je doma puno naših emigrantu, kateri parna-šajo na nje veselje, življenje in... denar. Pruoti slabi uri se ne more obedan boriti, se pa moremo boriti pruoti «konko-rencam», ki so čisto njeki drugega. Mladinci - organizatorji iz usjeh dolin bi se muorli usedent za mizo pred začetkom praznikov in se pogovoriti za «koledar šager», da ne bojo po dve-tri u razdalji 5. kilometru, kot se je do sada dogajalo, da so «kradli» ljudi adan temu drugemu, velikih dobičku pa ni imeu obedan. ROK Ljenarta je še enkrat dobiu Renato Simaz iz Dolenje Mjerse. Velik uspeh je imjela skupina «Beneško gledališče», ki je igrala majhan skeč Izidorja Predana «Manih in Cesar», predjelan iz stare prav-ce. Banda iz Corno di Rosazzo je poživjela praznik s svojimi Strumenti in trio Pakai je zaključu zadnji večer z velikim veseljem. Ne moremo in ne smjemo pozabit Keka in svojega kompleša «SSS», ki je lepuo godu za nas usako večer. GORENJA MJERSA Po neozdravljivi boijezni je umaru Pio Garjup, Guar-dianu, star samuo 43 ljet. Zapustu nas je za dobro ljeto dni po smarti njega mame, Trusgnach Marije, pridne gospodinje in zavedne Slovenke. Oba bomo ohranili u lje-pem spominu. Mala Erika Terlicher, ki se je rodila u petak, 16. julija, je razveselila uso družino in celo vas. Eriki želimo, da bi rasla zdrava in vesela. KOSCA U Mihjelovi družini se je rodila trečja čičica na dan 11. julija 1976. Srečna mama in tata sta: Paola Chia-bai in Paolo Tomasetig. No-vorojenki so dali ime Ka-tva, kateri želimo puno zdravja in sreče in., magično muoč, da bi parklicala med sestrice še bratraca. UTANA Za zmjeraj nas je zapustila pridna gospodinja Chia-cig Celesta, stara 76 ljet. Umarla je na dan 16. avgusta 1976. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. PODUTANA Na dan 15. julija se je ro-diu u Podutani ljep puobič. Imenuje se Gianluigi Duria-vig. Tatu in mami čestitamo, mlademu puobčju pa želimo puno sreče u življenju, ki ga ima pred sabo. Po vaseh manjka voda Usi vemo, da je voda nar-buj potrjeban element za življenje človjeka in u našem komunu imamo z vodo večni problem. Voda nam zmanjka ob usaki najmanjši suši. U mjescu avgustu so nar-buj tarpjele zavojo pomanjkanja vode tele vasi: Go-”* renja Mjersa, škratovo, Čemur, Dolenja Mjersa, Hlasta, Prehod in Kravar. Za Gorenjo Mjerso, Škrutovo, čemur in Dolenjo Mjerso ni bluo še takuo huduo, če so znali djelat z vodo ekonomijo, če so po-noč zaparli akvedot. Buj huduo je bluo za Hlasto, Kravar in Prehod, kjer je voda popunama manjkala, kamor so jim jo muorli voziti s privatnim kamionom na stroške (spese) od komuna. Komun se bo lahko otre-su telih stroškov, če bo na-pravu u omenjenih vaseh potrjebne vodovode (akve-dote). SREDNJE UMARU JE SIMONCIG VINCENZ U srjedo, 14. julija nas je za večno zapustu naš va-snjan Vincenz Simoncig -Jurac, star 81 ljet. Rajnik Vincenz je djelu u Ameriki cjelih 53 ljet. Kadar se je uarnu damu, je živel s svojim penzjonam pri navuodu. Njega pogreb, ki je biu u petak, 16. julija pri Sv. Pavlu, je biu zlo žalostan. še zvo-nuovi se niso oglasili, ker sta cjerku an turam zlo poškodovana od potresa. Družini an žlahti izrekamo naše globoko sožalje. PODSREDNJE: zapuščena vas Lansko leto je poskarbeu sredenjski kamun za napeljavo električne razsvetljave po usjeh vaseh, pozabu pa je na Podsrednje in Podgo-ro. Podsrednje pa ni poza-bjeno samuo zavojo javne (publik) električne razsvetljave. Podsrednje je še zmjeraj brez odtočnih kanalov (fognatur) in ima takuo slabo cjesto, da je nevarno uoziti po nji. Ob povodnjah se stjeka po nji u vas usa umazanija. Troštamo se, da bo napra-vu kamun konac telim neu-sečnostim, saj plačujejo tudi u Podsrednjem dajatve (tasse) u tisto kaso kot iz drugih vasi. ČERNETIČI Na dan 29. julija je umarla naša vasnjanka Margherita Predan - uduova Crise-tig. Stara je bla 77 ljet. Pobožno smo jo pokopali pri Sv. Pavlu u soboto, 31. julija. Buog ji daj večni mir an pokoj. ZVERINAC Praznik u Lazarjovi družini U torak, 27. julija se je zbrala na svetišču Stare gore velika Lazarjova družina. Usjeh jih je bluo 18. Ne mislite pa, da živijo usi kupe. Doma sta samuo tata in mama, Beppi Bucovaz in Lidia Floreancig. Okuole njih so se zbrale hčerke, sin, nevesta, zetje in navuodje, ki so paršli celuo iz Amerike. LJESA Na dan 26. julija se je ro-diu u čedadskem špitalu Dreszach Marko. Srečna mati in oče sta: Rucchin Gabriella in Dreszach Ettore. Novorojenček ni parvi sin. U mladi družini je dobiu še dva ljepa in zdrava bratraca: Federica in Denisa. Kadar je čakala Gabriella, so ji jale klepetave ženice «Do trečjega gre raduo. Gabriella pa jim je odgovarjala: «Naj bo puob al čičica, samuo da bo zdravo in lepuo!» In takuo se je rodiu trečji puobič prau ljep in zdrau. Če sta Gabriella in Ettore čakala čičico, naj ne obupata, bo pa u četarto. Oba sta mlada in kar korajžno naprej! Dante iz Polave se ni ustrašu, ne utrudiu: po devetih hčerkah se mu je deseti rodiu sin, ki ga je prau veseu. U četartak, 29. julija, sta pe poročila profesorca Lucia Bonini in prof. Tiberio Pagani. Prijatelji in žlahta jima želijo puno sreče u življenju. SEUCE Po dugi boijezni je umarla u pandjejak, 23. avgusta zjutraj u čedadskem špitalu Bucovaz Giulia - uduova Ipavic. Stara je bla 75 ljet. šla je hitro za možam, ki je umaru pred dobrimi sedmimi mjesci. Nje pogreb je biu na Ljesah u torak, 24. avgusta popudan. MALI GRMEK Trusgnach Lucia in Giorgio Crisetig sta si objubila večno zvestobo U soboto, 28. avgusta sta se poročila pri farni cerkvi na Ljesah Lucija Trusgnach- Praznovali so 27-letnico poroke svojih staršeu. Ob teli parložnost je Beppi uprašu Lidio: «Al me boš še dugo prenašala?». «Dok bom mogla!» mu je odgovorila. Potle sta se objela an povjedala usim, da se imata rada, ku kadar sta se poročila. Usi jima želimo, da bi ži-vjela kupe še puno veselih an zdravih ljet, da bi učakala navuode svojih navuodov. Cekova iz Malega Grmeka in Crisetig Giorgio iz Varha (Srednje). On ima 24, ona pa 21 ljet. Lucija je puno poznana, saj djela na društvu «Ivan Trinko» in na patronatu INAC v Čedadu. Prijatelji in žlahta jima želijo vse dobro u življenju, čestitkam se pridružuje tudi Novi Matajur. PODLAK Naša vasnjanka Zufferii Fiorinda - Funkjova se je poronila na Ljesah u soboto, 21. avgusta. Nje mož je Bol-zicco Gino, doma iz Fornalis pri Čedadu. Ona ima 30, on pa 32 ljet. Na njih ojcete se je zbralo puno žlahte in pa-je zbralo puno žlahte in par-j atei ju in jima želijo dosti nem življenju. KRUJOPETE Do parve velike uojske so ble šele u potoku pod Raunjakan pridne Krujopete. So pomagale kumetan an na uoznic uekale: «Ujik, ujik bazovik. Z čarnin tarnjan zapregik». Njih hiša je bla skrita tu host nad potokan. So jedle med, arbidince, duje čarješnje, jagodce an pile dobro uodo u Bleku. Imjele so navado se zbjerat na kuotisču kar zlata luna je svetila, za čakat dan. Kar so z.ačule garmjet kanone na Čarnin Varhu so se zastrašle an utekle u druge mjerne doline za druge j udi učit djelo an vole uklenit u parvo leseno drevuo. J. TRUSNJAK. Andreotti je obiskal Furlanijo. Sprejel delegacijo Slovencev. Več v prihodnji številki. Zbor «Nediški puobi» je prav lepo pel na sv. Roku Iz Predanovega skeča «Manih in cesar» na prazniku sv. Roka v škrutovem n,mi, - : Lazarjeva družina na štengah Stare gore