f ...............
Naj reč j i tlorenski dnevnik v Združenih državah
VeUa za rse leto . . •	$6.00
S Za pol leta - • • • •	$3.00
1 Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA m r
The largest Slovenian DmSb 'm die United States.
list slovenskih delavcev v Ameriki.
baaed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 188. — STEV. 188.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13, 1935. — TOREK, 13. AVGUSTA 1935.
VOLUME YT.TTT. — LETNIK YT.TTT.
ITALIJA NOČE SPREJETI ABESINSKIH KONCI i
ITALIJA PREIZKUŠA NA MANEVRIH LETALA, KI SE JIH BO POSLUŽILA V VOJNI PROTI ABESINCEM
V zameno zahteva dostop do morja in posojilo. — Mussolini se za ponudbo ne zmeni, ker ne vstre-za njegovim zahtevam. — Italija ima nove napadalne aeroplane. — Manevri na ^Brenner ju.
PARIZ, Francija, I 2. avgusta. — Havas časnikarska agentura poroča iz Addis Ababe, da je cesar Haile Selassie naznanil, da je Abesinija pripravljena Italiji odstopiti del svoje province Oga-den v zameno za dostop do morja in finančno pomoč.
"Naša vlada je vedno želela dobiti posojilo za razvoj dežele in pospešitev dela civilizacije," je rekel cesar. "Toda drugo sredstvo, ki bi pomagalo gospodarskemu razvoju dežele, je pristanišče za Abesinijo in če se izpolnijo te dve naši želji, tedaj se ne bi proti vili odstopiti del Ogadena."
RIM, Italija, 12. avgusta. — Poučeni krogi izražajo veliko nezadovoljstvo nad poročili iz Addis Ababe, da je cesar Haile Selassie pripravljen od; stopiti Italiji del Ogadena za finančno posojilo iti dostop do morja.
Uradni krogi so mnenja, da je abesinska ponudba zadnji poskus, ki naj bi zbudil zanimanje pri drugih narodih za 4 peščeno zemljo".
Medtem ko se mogoče drugi narodi zanimajo za ponudbo abesinskega cesarja, se Italija ne more zanimati za "peščeno zemljo" in za druge koncesije, ker ne vstrezajo Mussolinijevim željam.
RIM, Italija, 1 2. avgusta. — Javnost je izvedela, da so Mussolinijevi izvedenci iznašli posebno učinkovito zračno orožje v napadalne namene. Podrobnosti skrbno prikrivajo. Toda poučeni krogi trdijo, da se je to orožje "izborno obneslo" na mornariških manevrih, pri katerih je bil tudi Mussolini navzoč, in na manevrih visoko v Alpah. S tem oznani-lom je hotelo vojaško poveljstvo samo dokazati, da je italijanska vojska kos abesinski vojski, če tudi šteje 700,000 vojakov. Izvedenci trdijo, da so se napadalni in obrambi manevri vršili l 5,000 do 20,000 čevljev visoko v zraku. S tem je bila brezdvomno dokazana italijanska premoč v zraku.
Z veliko napetostjo čaka italijanski narod na poročila o velikih manevrih, ki so v teku ob avstrijski meji in pri katerih je 500,000 vojakov. Tudi o teh manevrih vlada stroga tajnost. Izvedenci pa pravijo, da italijanska vojska visoko v Alpah v velikem obsegu preiskuša aeroplane, artilerijo in kemična sred stva.
Z ozirom na nesrečo z aeroplanom v Egiptu, kjer je bilo ubitih 7 Italjanov, časopisje molči. — Najbrže so časopisi dobili naročilo od zgoraj, da naj ne izražajo svojih domnev. Vendar pa so ponatisnili londonska poročila, po katerih pri tej nesreči sabotaža ni izključena.
PARIZ, Francija, 12. avgusta. — Najbolj poučeni francoski krogi priznavajo, da abesinsko -italijanskega problema ni mogoče rešiti. Zatrjujejo pa, da je čas najboljše zdravilo. Konferenca, ki se prične prihodnji teden med Anglijo, Francijo in Italijo v Parizu in ki bo trajala najmanj tri tedne, pa bo še vedno v stanu doseči kak kompromis.
LONDON, Anglija, 12. avgusta. — Minister za Ligine zadeve, Anthony Eden, se je vrnil iz
Yorkshire v London, kjer se bo posvetoval z izvedenci zunanjega urada. V prvi vrsti bodo razpravljali o konferenci treh držav v Parizu. Minister Eden bo v četrtek odpotoval v Pariz.
Roosevelt bo odgovoril Hoovru
DRHAL PRETI _Z L1NČANJEM
Tretji policijski načelnik v Calliforniji ustreljen. Razjarjena množica je zagrozila, da bo osumljenca linčala.
Sacramento, Cal., 12. avgusta. — Tekom nekaj tednov so roparske krogle ubile že tretjega visokega policijskega uradnika v severni Californiji, ko so tatovi, katerim je bil na sle-du, ustrelili policijskega načelnika iz North Sacramento, Krški no G. Fisha. I n komaj so aretirali nekega osumljenca, ko je že šla govorica po mestu, da se razjarjena množica ne bo strašila, da vzame v svoje roke pravico.
Kot osumljen umora je bil prijet 27 let stari George O. Wallace. Prijel ga je nadomestni šerif G. K. Harder, katerega so sosedje poklicali na pomoč proti tatovom. Ne da bi vedel, da je Fish postal žrttev roparjev, je Harder pripeljal \Val-lacea v zapor. Pozneje sta bila kot osumljenca še aretirana Alfred Paine in Hugo F. Smith.
Pred kratkim so roparji ustrelili policijskega načelnika F. R. Dawa iz Dunsmuir in policijskega načelnika O'Neila iz Santa Rosa.
Kot je Wallace sam priznal, je stal na straži, ko sta dva njegova tovariša ropala neko trgovino z zelenjavo, ob kateri priliki je bil tudi prijet.
VOJAŠTVO STRAŽI ČRNCE
Abbeville, S. C., 12. avgusta. — Narodna garda straži 11 črncev, ki so bili aretirani, ker so napadli in grozili s smrtjo 40 let starega Jima Strickland iz Calhoun Falls. Strickland, ki so ga pretepli črnci, bo le težko okreval.
Ko-je šerif F. B. McLane izvedel, da koraka proti mestu kakih 300 inož, ki nameravajo naspočiti jetnišnico in črnce lin-čati, je brzojavil govemerju Olin D. Johnson, da pošlje narodno gardo.
ŠKODA P0V0DNJ1V OHIO
Zaqcsville, Ohio, 12. avgusta. — Prebivalci v dolinah vzhodnega dela države so se oddahnili, ko je pričela voda vpadati. Škoda, katero je povzročila po-vodenj na poljih, cestah in na poslopjih, cenijo na $6,000.000. Utonilo je tudi šest ljudi.
P02IGALCI
KOMUNISTI PROTI VOJNI IN FAŠIZMU
Nemčija hrepeni po Al-zaško-Lotarinški. — V Ameriki bo ustanovljena delavako-farmer-sko stranka.
Moskva, Sovjetska unija, 12.
avgusta. — Na sedmem kongresu komunistične interaacijona-le bo jutri objavljen svetovni program za preprečen je vojn in za boj proti fašizmu.
Znani publicist Kari Radek je danes v "Iz vest ji h" obdolžil Nemčijo, da namerava Sovjetsko unijo na razne načine uničiti. Kdorkoli se v Nemčiji priznava za komunista, se izpostavlja smrtni kazni.
Komunistični poslanec Frie-dricli iz Alzaško-Lotarinške, je danes poročal pred kongresom, da ima Nemčija v Alzaški in Lotarinški vsepolno agentov, ki agitirajo za odce.pl jen je teh dveh provinc od Francije.
Earl Browder, generalni tajnik komunistične stranke v Združenih državah, je rekel, da bo v Ameriki ustanovljena dela vsko-farmerska stranka, ki bo vodila boj proti vojni in fašizmu.
Nova stranka bo imela v programu sledeče točke: vlada naj zapleni vse tovarne, ki ne obratujejo; obdari naj kapital ter naj s tem denarjem skrbi za nezaposlene; najvišje zvezno sodišče naj izgubi svojo "posta-vodajno moč."
Nova stranka bo napela vse sile, da prepreči širjenje fašizma po Združenih državah.
VELIKI AMERIŠKI MANEVRI
Leningrad, Rusija, 11. avgusta. — Tukaj so bili obsojeni na smrt trije moški in neka ženska, ki so zažgali v provinci Novgorod kolektivno skladišče. Zažgali so baje iz maščevanja, ker jim je vlada zaplenila pre-- moženje.
Watertown, N. Y., 12. avgusta. — Armada Strica Sama se zbira okoli Watertowna k največjim manevrom i»o svetovni vojni. Tudi predsednik Roosevelt bo prišel iz Washingtona, da bo priča manevrov.
Vojaški avtomobili in posebni vlaki vozijo vojake v Pine Camp, 9 milj od Watertowna, prednja straža 45.000 vojakov pa že postavlja šotore. Manevri se bodo pričeli v soboto na 25 milj obsega jočem ozemlju in bodo trajali dva tedna. Vrhovno poveljstvo bo v Great Bend.
Poveljnik prve armaJc, generalni major Dennis E. Nolan je obvestil vse poveljnike, da morajo svoje skupine za dva tedna pripraviti na resnične vojne razmere, da takoj stopijo kot pravemu sovražniku nasproti.
Državna garda je pod poveljstvom stotnika Alberta B. Moore preiskala vse ozemlje, da odžene vse hazardne igralce in prostitutke.
Ozemlje manevrov meji na severu na Oxbow, N. Y., na vzhodu na Carthage, na jugu na Watertown in na zapadu na Ontarijsko jezero.
BERLIN IN DUNAJ SE ZBLIŽUJETA
Avstrija potrebuje prijateljico. — Pogajanja se bodo pričela.—Nemški posjSanik je prejel tajna navodila.
Dunaj, Avstrija, 12. avgusta. — Iz več krogov prihajajo poročila, da si boste mogoče Avstrija in Nemčija podali roke i in skončali oster spor dveh let.
Vsa znamenja kažejo, da ni-k<lar prej, odkar je med obema državama prišlo že skoro do preloma vsled nazijske vstaje, v kateri je bil ubit kancler dr. Engclbert Doll fuss, ni bilo boljšega izgleda za spravo, kot je sedaj.
Avstrija ravno sedaj potrebuje novo prijateljico, ker ne upa, da bi mogla dobiti prijateljstvo in varnost od nameravane podonavske zveze. Zato želi poravnati svoj spor z Nem-čijo.
Uradna "Wi«ner Zeitung" prijazno pozdravlja članek v 44Berliner Boersenzeitung," ki zagotavlja Avstriji, da se ji ni treba bati, da bi jo nemška armada napadla. " Wiener Zei-tun^** pravi, tla je članek navdihnila nemška vlada in da tvori podlago za pogajanja med obema državama.
Kot pravi dunajski list, je avstrijski pogoj zbližanja razpust avstrijske legije v Nemčiji, razpust avstrijske "pomožne zveze," ki ima na videz nalogo podpirati avstrijske begunce v Nemčiji, v resnici pa podpira tajne nazijske skupine v Avstriji.
Monarhisti pa so takoj dodali svoj pogoj, namreč da Nemčija dovoli obnovitev habsburške monarhije. Prepričani so, da bi s tem bilo premagano nasprotje Male antante, ki je zagrozila, da bo tudi, če treba, z vojaško silo preprečila vrnitev Habsburžanov na avstrijski prestol.
Nekateri krogi zagotavljaj^ da bi bila Nemčija pripravljena privoliti v vrnitev Habsburža-nov, da bi dobila večji vpliv v Avstriji. Nemčija bi mogoče zahtevala amnestijo za avstrijske begunce in trgovsko pogodbo.
Politični krogi polagajo posebno velik pomen na izredno živahno delovanje nemškega poslanika Franza von Papena, ki je pred kratkim imel dolg razgovor z gorenje-avstrijskim governerjem in je nato odpotoval v Nemčijo po posebna navodila.
Poluradna "Reichspost" pravi, da Avstrija od podonavske zveze ne more pričakovati nič dobrega ter kaže na vojne priprave Italije, vsled česar bi ji Italija pri pogajanjih za podonavsko zvezo ne mogla mnogo pomagati.
Advertise in "Glas Naroda'1 -
SENATOR BORAH BO NAJBRŽ
REPUBLIKANSKI KANDIDAT
WASHINGTON, D. C., 12. avgusta. — Pred-sednik Roosevelt bo kmalu pojasnil deželi svoje nazore o socijalnem in političnem položaju ter svoje načrte za bodočnost. Kakorhitro se bo kongres odgodil, se bo podal predsednik proti Zapadu ter bo v več mestih govoril. Pri neki priliki bo odgovoril bivšemu predsedniku Hoovru, ki mu je očital, da namerava izpremeniti ameriško ustavo. S svojim napadom na pred-
STAVKOVNO > GIBANJE V FRANCIJI
Francoski predse d n i k poziva narod.— Na zunaj vlada mir, toda pod površino vre.
Pariz, Francija, 12. avgusta. — Francija navzlic velikemu nezadovoljstvu nad odredbami za večjo varčnost in nad znižanjem plač kaže na zunaj miren obraz, medtem ko so smrtni slučaji v nemirih zadnjega tedna v Brestu in Toulonu z novim smrtnim slučajem v Brestu narasti i na pet. Predsednik Le-brun je pozval narod, da skon-ča politični boj.
V	Toulonu je množica 15.000 ljudi korakala za rdeče pregr-njenim vozom, v katerem ste se na svoji zadnji poti peljali dve žrtvi pristaniških nemirov v četrtek. V svečanem miru se je sprevod pomikal iz delavskega doma, kjer sta mrliča ležala na mrtvaškem odra, na pokopališče. Tekom sprevoda ni bilo videti niti enega orožfiika.
V	protest proti gospodarskim odredbam vlade so za 15 minut zastavkali električarji v Lille. Vojni veterani so se zbrali v Marseillesu in Nantesu v protest proti znižanju pokojnine; slično zborovanje v Toulonu pa so oblasti prepovedale.
Tisoč uradnikov je v Havre priredilo demonstracije v protest proti znižanim plačani. Po ulicah so peli internacijonalo. V Amions so kmetje protestirali proti zvišanju cen kruha in sladkorja.
Lebrun je pri odkritju nekega vojnega spomenika v Metzu rekel: — Dovolj so tres'i pesti in dovolj sovražnih besed je bilo rečenih. Naravno je, da pride v diktatorskih državah do spopadov, da ljudje zopet dobe izgubljene svoboščine. V Franciji pa, kjer državljani pod varstvom republikanskih postav uživajo popolno svobodo, ni ni-kakega povoda za agitacijo, ki vodi samo do nemirov in gospodarske bede.
sednika je Ilocver jasno dokazal, da hoče ponovno poskusiti svojo srečo na političnem po-lju.
(V bo imel kaj uspeha, je seveda drugo vprašanje.
Republikanski voditelji v kongresu niso ničkaj zadovoljni s Hooverovinii načrti. Kot predsedniški kandidat bi ne imel nobenega uspeha, ker je pri širokih plasteh naroda zelo nepriljubljen.
Demokrat je bi pa rarli videli, da bi Hoover kandidiral na republikanskem tiketu, ker bi bil prav gotovo strahovito poražen.
Kot republikanski predsedniški kandidat pride vpoštev senator Borili iz Idaho. Posebno so vneti zanj mladi republikanci, katere je ponovno očaral s svojimi govorniškimi zmožnostmi in doslednostjo.
Poskusno glasovanje, ki so ga vprizorili lokalni republikanski voditelji v petinštiridesetih državah, je pokazalo veliko zanimanje za Bomba. Edina ovira je njegova starost. Star je namreč že sedemdeset let.
ŽENA USTRELILA
MOŽA PO POSTAVI
Alexandria, Va., 10. avgusta. — Mrs. Nancy Lee Yakcl je varna pred obdolžbo umora, ker ji je bilo po postavi naravnost jlovoljeno. da umori svojega 58 let starega moža Geor-gea.
Ko je policija izvedela, da je Yakel svoji ženi grozil s srn rt -jo, ji je dala revolver, da se brani proti svojemu možu.
Mrs. Yakel, ki ima 5 let starega otroka iz svojega prejšnjega zakona, se je pred dvema letoma poročila s kontraktorjem Yakelom. Pa kmalu je spoznala, da je s tem napravila veliko napako. Pred osmimi meseci mu je izdala skrivnost, da bo postala mati. Yakel pa ni hotel biti odgovoren za to.
Yakel je odpotoval ter pred svojim odhodom ukazal svoji ženi, da se s svojo materjo in otrokom izseli iz hiše. Yakel je šel v Reno, Nev., in ker se žena ni izselila iz hiše, je brzojavil šerifu Eppa Kirbyju:
—- Poženi ženo iz hiše. Ako ne, jo bom jaz, tudi, če jo bo treba ubiti.
Na podlagi te brzojavke je policija ženi dovolila nositi revolver. Pred nekaj dnevi se je mož vrnil, in mlada žena je zbežala iz hiše. Skrila se je z revolverjem v roki v grmovju, katero je mož preiskoval z električno svetilko. Ko jo je našel, ga
je žena posvarila, naj se umakne. Ker pa je šel vedno proti njej, je žena ustrelila, in Yakel se je mrtev zgrudil na tla.
Policija jo je sicer aretirala, toda sodnik jo je izpustil in izročil v varstvo njenega zagovornika, _A_
_____
__
S4
^BLA.B V'A BOD A"

NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13,1935.
a
Glas Naroda



Wnmk SaJuer, President
Owned end PabUehed by
BLOVKMC PUBLISHING COMPANY 11 Corporation).
L Benedlk, Treat.
IMW.Uft Street.
•I tbe corporation nad Borough el Mnnhnttan
of above officer«: New York City, N. X.
"GLAS NARODA (Veto ef the Peepte)
Ih e* Me reUe en
irwy Day Except Snadayn end Holiday
t ». M .4
It pol Ml Ca Mit leta
»»•«.» • • • i
$3jQ0
Ea New lock n celo leto M.
Zft POl tetft eenaennnnnnnnnn«
Za InoMMtro m celo Mo ... Za pol leta.................
«7.00 $840 97.00
Bnbecriptlon Yearly 96.00
Advertisement on Acreemeat
"Glas Naroda" lakaja T«akl dan togjM nedelj ln pramlkov.
ktoplel brea podpisa In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli yeaujntl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCalkoT. prosimo, da ss nam tndl prejšnje bivališče naananl. da Hitreje najdemo naaloraJka.
"GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New Sack. N. X.
CHelstn I—S87*


THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. rA.
ABESMJ A IN NJENO BOGASTVO
DEPORTACUE
Slednjič ima Amerika vendarle priseljeniškega komisarja, ki iina srce na pravem mestu. To je Daniel W-MaeCormaok.
Skoro vsi njegovi predniki so gledalli na to. da je bilo pripuščamli v Združene države čimmanj priseljencev in da jili je bilo iz dežele čimveč izgnanih, dočim je MacCorniaek drugačen možak.
V letnem poročilu delavskega dcpartiueiVta je Mac-Cormackov članek, v katerem obžaluje, da ne more preprečiti deportacije dobrih in poštenih ljudi, ki nimajo ničesar drugega na vesti kot to, da so »prišli na nepostaveu način v Združene države.
Postava je namreč tako Stroga, da je izvršilni oblasti nemogoče delati razlike v posameznih slučajih.
Navzlic temu je pa iz poročila razvidno, da se je število deportaeij znatno zmanjšalo ter je dosti manjše kot se v splošnem doumeva.
Vpoštevalii je treba seveda, da so sedaj povsem drugačne razmere kot so bile naprimer pred nekaj leti. Gospodarski položaj Združenih držav se je tako poslabšal, da je razmeroma le i^ialo takih ljudi, ki bi brez potnega lista in vizeja silili in prišli v deželo ter prebivali tukaj v neprestanem strahu, kdaj bodo poslani nazaj.
Iz MaeCormaekovega poročila je razvidno, da je bilo v letu 1933-34 deportiranih le 8879 oseb Od teh jih je bilo poslanih v Evropo samo 2418. Največ jih je prišlo iz Mehike ali Kanade, kamor <so se morali tudi vrniti.
Prejšnja leta je bilo poslanih na Kitajsko na tisoče Kitajcev, ki so jih pognali Mehikanci v Združene države. To je sedaj ponehalo, kajti sosednja republika jih najbrž ne pušča več v deželo.
Nadalje je treba vpoštevati dejstvo, da so v ldtil: 1933-34 oblasti zapre tile z deportacijo skoro deset tisoč, osebam, Iki se mudijo nepostavno v Združenih državah.. Te ose^be niso bile deportirane, ampak se vrnile na svoje stroške v domovino ter se jim še vedno nudi prilika, da se postavno priselijo.
Med 8000 deportiranimi je bilo več kot 1500 zločincev in nad 600 duševno bolnih.
Kje so torej tisti "stotrsoči" nepostavno priseljenih, o katerih vedo utoproceimni Amerikanci toliko povedati?
Abesiuija, alpska dežela pod tropičnim soncem, je še edina afriška država, ki lii pod jerob-stvom kake evropske države in je za zdaj v političnem svetu praVo pravcato ognjišče. Zaradi oblike njenega sveta, ki pada v terasah, ima vse vrste podnebja in je zlasti na severu, čeprav blizu ravnika, zelo pripravna za nasade evropskih farmarjev. Po dolinah obrobnih pogorij je seveda tako hudo vroče, da vidiš, kako drliti ozračje v sončnih žarkih nad raz-paljeno zemljo.
Jezero Tsana, ki ga zdaj v svetovni politiki večkrat imenujejo, izvor Modrega Nila, leži sicer le 1755 metrov nad morsko gladino, vendar je v Abe-siniji mnogo pokrajin, ki imajo ]M) 2 do 3 tisoč metrov nadmorske višine. Najvišji vrli Abesi-nije je na severu Ras Dašun (4G20 m), nedaleč italijanske kolonije Eritreje.
Abesinska vladarska rodbina, ki se izza vladanja Teodorja II. imenuje Negus Negesti — to je: kralj kraljev, izhaja baje od kralja Salomona in kraljice Sabe. V grbu ima tudi tako zva-ni Salomonov znak, pentagram (peterokotno obliko), ki sestoji iz dveli, drug v drugega sega jočili trikotnikov. Po t<*j, recimo zgodovinski legendi, je abesinsko ime v zvezi z zakladi kraljice Sabe in z zlatom Ofi-ra. Kje je bil prav za prav Of i r, dežela kral jice Sabe, tega nihče ne ve. Učenjaki pravijo, da v južni Arabiji, odkoder so se priselili višji sloji Abcsinije, ki so arabske krvi in imajo sabej-ski jezik. Drugi raziskovalci menijo, da je bilo kraljestvo Ofir v južno afriški zlati pokrajini Mašoua (Rodezija).
Ali je Abesinija zares polna žlahtnih rud, kakor govorijo, do poslednjih časov ni bilo razjasnjeno. Tako so bila tudi pretirana angleška poročila, da so odkrili grob kraljice Sabe in je bil poln zlatih posod in smaragdov. Res pa je, da so odkrili v Abesiniji limono zlatih in srebrnih izdelkov iz davne dobe.
Ameriške novice pa povedo, da dobivajo v Abesiniji domačini Gallas iz gorskih rek zlato, ki ga s ponvami dvigajo iz vode — seveda s peskom vred. Tudi inozemski iskalci zlata so potratili mnogo časa v Abesiniji. Ko je sedanji vladar, Hai-le Selassi, 1. 1930. zasedel prestol, si je dal na glavo krono, ki je bila narejena iz domačega zlata. Ko je v angleški vojni z Abesinijo 1. 1868. padel cesar Teodor II. pri zavzetju Mandate, je bila vojna v deželi šele te daj končana, ko se je Angležem posrečilo najti zakopano cesar-
sko krono. Pomen cesarske krone je torej še večji kot cesar
sam____
V novejših časih so dobivali v Abesiniji tudi platin, in sicer 78 kg na leto. Dalje kopljejo tudi premog, železo, kalijeve soli, a koliko bogastva je prav za prav skritega v tej državi, pa nihče natančno ne ve. Vendar bi menili, da v deželi ne bo preveč žlahtnih rudnin, saj je državljanom dovoljeno, da plačujejo davke tudi s kožami, kavo in z voskom. Tudi inozemski založniki orožja in inunici-je so plačani s kavo. Sicer so Abesinci skozi in skozi ljubitelji orožja in največja želja vsakega Abesinca je, da dobi puško, ki da zanjo vse svoje dragocenosti. Glede na zlate rudnine pa moramo določno povedati, da jih v Abesiniji ni preveč in vse tiste pripovedke o bajnih zakladih, so splahnele. Pač so vesti o najdbah petroleja tem važnejše, saj je petrolej

CČN A
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko ; Berilo
KNGLI8H SLOVENE READEB STANE SAMO
$2
NaroČite ga pn —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th 8TREET New York City.
— tekoče zlato — in za dandanašnjo tehniko, zlasti za vojno, večje vrednosti ko samo, suho zlato.
HABSBORSKIPRETENDENT IN GOLJUF
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga dd tam, je potrebno, da je poučen v vseh etvareh. Vsled naše dolgoletno skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila im tudi vse potrebno preskrbeti, da j§ potovanje udobno in hiito. Zato te eaupno obrnite na naj ta vsa pojasni«..
Mi preskrbimo vte, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno u najhitrejšem času, in kar je olavno. ta najmanjše stroške.
NedrŠavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka„ her pridno se dobi if Waskinjjtona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea brezplačna navodila 9n tmaotatlja-m o Vam, da boste poceni in udobno potovak.
SLOVENIC PUBLISHING CO. {TRAVEL BUREAU!
216 West 18th Street
New York, N. Y. . • r1 <
t f.*yc , .rt' f if« ■
___v I
Pariški sodniki so obsodili "nadvojvodo" Viljema Franca Jožefa Karla Habsburško-Lotarinškega na pet let ječe in 10.000 fr. globe. Mož sam ni prišel pred sodnike in iz komentarjev tiska je razvidno, da so mu neki interesirani krogi omogočili, da je pravočasno izginil. Tako se je mogla osebno zagovarjati le tako zvana nadvojvodov« zaročenka, bivša poštna uradnica Pauletta Couvba.
Goljufije lepega para so svo-ječasno vzbujale na Francoskem in tudi drugod veliko pozornost. Habsburžan se je tam mudil pod pretvezo, da mu ponujajo prestol Ukrajine in da mu manjka le potrebnih denarnih sredstev, ki bi omogočila, da ta prestol zas(*de. Našel je mnogo naivnežev, ki so priskočili z znatnimi "predujmi" na pomoč, v trdni veri, da se jim bodo povrnili z bogatimi obrestmi. Trgovci, draguljarji, modni saloni so njegovi pajdašinji Couvbovi rade volje dajali vsega, česar si je poželela, na "kredit."
Ko s tem pretedenstvom ni bilo več mogoče delati dobre kupčije, se je vrgel I pi nadvojvoda na propagando za restavracijo Habsburžanov v Avstriji. Tudi za takšne reči je mogoče dobiti v Parizu ljudi, ki radi vržejo kakšen tisočak. Seveda se je pri tem izdatno re-stavriral samo Viljem Franc Jožef Karel. Med ljudmi, ki jih je ociganil in ki so nastopili pri tem procesu kot tožitelji, sta
Peter Zgaga
PO D K U PO V A NJE
Prav gotovo hi ne pisal o tem, če bi ne bil v sobotni številki Objavil kratkega brezimnega poročilca, v katerem mi nekdo očita, da sem najbrž podkupljen od te, od one ali p'j (hI obe strani.
Primernejši in značiluejši izraz za podkupovanje je "graft".
Graft ima menda svoj izvor in prvotno občinsko pravico v Ameriki, med vojno in po voj ni se je pa silovito razpasel po vsem svetu. Je pač nekakšna bolezen, ki je produkt civilizacije.
Mene se doslej še ni lotila. Napram boleznim sem precej odporen, tudi z graft oni doslej še nisem imel opravka, ne vein pa, kako bi bilo, če bi «se me
bila tudi vratar nekega znanega pariškega hotela (ta je izgubil K).(HM) fr.) in neki gene ral, kateremu je visoki moža kar izvabil nič manjšo vsoto pod pretvezo, da ga bo seznani s španskim kraljem Alfonzom XIII. Jasno, da m general nikoli več videl niti Alfonza XIII., niti svojega denarja.
Gospodična Pauletta je pri teh podjetjih svojega pri n Pevskega zaročenca igrala vlogo kasirke. Tako je nekemu znanemu francoskemu kapitalistu za restavracijo Habsburžanov izvabila skoraj pol milijona frankov! Ta vsota bi se baje krila z akcijami Rotlischildove družine. Pauletta je priredila kapitalistu na čast slavnostno gostijo v enem najimenitnejših pariških hotelov. Tja bi moral priti tudi Rothschild sam — in ko ga ni bilo, je znala moža potolažiti, da je Rothschild pač nujno zadržan. Za to in za dolgo vrsto drugih goljufij so ji prisodili samo tri leta ječe — a še tole pogojno....
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
1
DENARNE POŠlLJATVE I
— i
1
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Zn $ «.75 ______________Din. IN
$ &2S _______________ Din. 260
$ 7 Ji --------------- Din. 3*0
«11.75 _______________ Din. 500
123.50 .............. Din. 1000
$47.00 ------------- Din. 2000
100
V ITALIJO
9 0 J5 .......... Lir
$18.25 ___________\M ZN
$44.40____________________lir 500
$88.20 .......... Lir 1000
$178.—• Ur 2000 ________Lir SON
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALi DOLI
te iqpueuo Trtjui proton kot sgocaj navedeno, bodisi t fflnirjin
nil limb dovoljujemo ie boljo pogoje.
s ' ^ ..
IŽPLACILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJU in hplniUt
$ 5.— morate paalaftl
$10.—
115.—
n «•

••.»....
• Mi $10.8»
$41 >28
Prejemnik dobi ▼ starem kraju lipltdlo t Ooiarjlfc.
L*, -S ,' i i .
Nairn
SLOVENIC PUBLISHING COMPZNY "Cl»» N»ro<U*
m tMk mm	ranr iou, N. I.
— V soboto 3. avgusta zgodaj zjutraj je tragično preminul rojak Louis Grabner, star 43 let, ki je živel več let v Sheboygan, a se je z ženo Rosic preselil na neko farmo blizu Haven, Wis., nedaleč od Sheboygan a. Grabner, ki je bil že dalj časa bolehen in vsled brezposelnosti duševno potrt, je glasom izpovedi njegove žene 2. avgusta okrog 11. zvečer nenadoma vstal iz postelje ter izjavil, da "gre." Žena, ki se ji je moževo potrto obnašanje že dalj časa zdelo sumljivo in se je bala, da si kaj stori, ga je prigovarjala naj ne hodi nikamor in končno, ko je videla, da je vse prigovarjanje zaman, izjavila, da gre ž njim. Odpeljala sta se z avtom proti Sheboy-ganu in med potjo je Grabner
svoji ženi razodel, da bo izvršil samomor. Žena ga je v obupu prosila, da naj ne stori tega in ko sta prišla do nekega LK) čevljev globokega, zapuščenega in z vodo napolnjenega kamnoloma ob robu mesta, je Grabner skočil iz avtomobila ter stekel proti kamnolomu. Žena je vsa obupana stekla za njim in ga skušala zadržati. V vrvežu je nesrečnež še njo potegnil za seboj in tako sta oba padla v motno vodo kamnoloma. Žena se je z vsemi mukami in poslednjimi močmi ujela za neko skalo ter z največjo težiivo splezala zopet iz vode, dočim je Grabner izginil pod površino. Njegovo truplo so iskali tri dni in razstrelili v globoeini vode več kilogramov dinamita, da bi voda splavila truplo na j>ovršjo. a zaman. Kele <>. avgusta zjutraj sta slurajno dva delaven, ki sta se sprehajala v bližini, opazila truplo na površini vode in obvestila oblasti, da so mrtveca potegnili na suho in ga spravili v mrtvašnico.
LJUBEZEN V STATISTIKI
V Parizu se je osnoval pred nekoliko leti zavod, ki mu je nenavadna naloga raziskovati ljubezenske in zakonske zadeve v luči številk. Doslej so tam raziskali statistično že kakšnih sto tisoč primerov in so prišli do prav zanimivih posledkov.
Tako govore številke, da se proslula ljubezen na prvi pogled pojavlja pri moških uaj-češče med 18. in 22. letom, potem pa med f>4. in o7. letom, pri ženskah pa med 14. in 17., a tudi med 31. in 3G., ter med 43. in 45. letom.
Številke tudi govore, da ljubezen in sreča nikakor nista identična pojma. Krivulja sreče je veliko bolj značilna pri za konih, ki so nastali iz medse bojne simpatije in spoštovanja nego pri zakonih, ki jih je sklenila sama ljubezen. V vsakem zakonu pa pride prej ali slej do kakšnih komplikacij, o katerih ve statistika povedati, da so posebno pogoste v drugem letu zakona, dalje med 8. in 9. letom, "potem v 14., 18., 26. in 28. letu. Šele ko sta zakonca dobro prebavila srebrno poroko, postane sreča nekaj bolj vztrajna ____
PRVO VELIKO LETNO
PROSTI NARAVI^^
__priredi
SLOVENSKI DOM
S POMOČJO SLOVENSKIH DRt ŠTEV
V NEDELJO, DNE 18. AVGUSTA 1335
V GOZDU FBI REVNEM LAZARJU
Za goste bodo pripravljene različne nove igre v zabavo fhladim in starim.
lotila ta peštilenca v obliki par tisočakov.
Dandanes je pač tako, da se dajo načela ubitL Ce jih ni mogoče ubiti z desetakom ali btotakom, jih bos s tisočakom prav zagotovo pohladil.
Ker se mi pa ni še nihče približal z bankovcem, na katerem so za prvo število tri ničle in ker prav zagotovo vem, da se mi nikdar ne bo, moram javno konštatiruti, da ešem absolutno nepodkupljv in sem torej bela vrana v nepregledni množici črnih gavrauov.
Newyorski dopisnik se tor-j moti, ko mi očita, da sem plačan za svoj molk. Z vsem graf-tom, ki sem ga dobil v dolgi h žt i rid vaj set i h letih, bi ne mogel niti ene frankfurtarice kupiti. Frankfurtariee so v New \orku po i>et centov. Sedaj pa vsakdo izračunaj, koliko sem dobil.
Samo enkrat se mi je zdelo, da mi bo posijalo solnce in mi razvedrilo meglene dni. Zanašal som se najmanj na pet dolarjev stranskega zaslužka, kajti mož, ki sem imel opravka ž njim, je računal z deset-tisočaki.
Iz zapadnih krajev je dospel v New York in se je podal v* domovino, menda svoje sorodnike obiskat. Ž njim sem >e seznanil šele o povratku.
Oblasten in mogočen je stopil v uredništvo in začel kvasiti:—Tam v Jugoslaviji so pa sami berači. Zdi se mi, da ima še kralj zaflikale hlače. U ministrih pa sploh ne govorim. Ministri so pa še večji stradel-ni. Bil sem v domači vasi. Moj Bog, kakšna mizerija! No, [»a sem jih malo popravil. Faj-ntoštru sem kupil zvonove, ga-fcilcem novo brizgaluo in tistih pet inorgičev, ki so tlačili So-kolski doni, sem plačal. Brata -em kupi! par konj, njegovi hčeri, ki za učiteljico študira, pa avtomobil, d.i bo lažje ženina dobila.
Tako j«' klatil in kvasil in mi slednjič porinil deset s svinčnikom napisanih ii>tov:
—	To je pa moje poročlo. Opisal sem razmere v Jugoslaviji. To daj v 1M.
Preletim z očmi pisanje in vidim, da ni vse skupaj dosti vredno in pravim: — Bo precej dosti dela s tem.
—	Kar skomandiraj, — mi leče ill pomembno pomežikne.
—	Bo! — sem si mislil ter si tri dolge ure napenjal oči in tolkel po tipkah pisalnega stroja, da so mi skoro kremplji odre veuel i.
—	Bo! — mi je šumelo po glavi. — Najmanj pet dola rje v mi bo odrinil bogatinee, ki žlali-ti kare in cerkvam zvonove kupuje.
Naslednjega dne ob pol devetih je bil že v uredništvu.
—	No, si skomandiral?
—	Sem. — In mu pokažem tri kolone dolg odtis.
Sede k mizi in prečita. — Faju! Imenitno! — Kar pre-livaliti ui mogel.
—	Kdaj pa bo v listu?
—	Še danes, — odvrnem in napeljem vodo na svoj mliti:
—	Precej nerazločno si čeč-kal. Pa še s svinčnikom. Težko sem prebral, uredil in prepiral. Tri ure dela sem imel.
—	Verjamem, verjamem, — mi je pritrdil in segel v žep.
—	No, sedaj pa bo, — je za-•tlapolalo v meni. — Sedaj pa bo.
Segel je žeip. Iz žepa pa ni potegnil niti bankovca, niti niklja, pač pa velik robec in si obrisal potno čelo.
—	Tri ure, praviš, da si se mart ral? — me je potolažil.
—	Tri ure, to ni nič. Meni je »a šifu vzelo tri dni, predno sem vse to napisal. Boga zahvali, da sem ti delo prišpa-'ial.
Tako je rekel m je šel. Vprašam Vas, ljudje božji:
—	Ali nimam dovolj vzroka, da sem po vsem tem izgubil vero v graft in nagrade t
"GLAS NARODA "
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13,1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U^'SJA,
L1 RANI SLA V XUSIC*
Navzlic veliki razliki v letih je 'bil zakon go-.|>o<la Mirka in ^osjh' Nate kar srečen. Ona je bila preti poroko sirota, go-la in bosa, brez kogarkoli, ki bi ji bil v ro«lu. Imela ni starčev, niti brata, niti sestre, niti kakega drugega člana družine. Žarami tega se je vendar tudi tako vdano vživela v svojo novo gnezdo. Nihče ni prihajal k njej, ki nikomur ni odhajala, a vsaka tretja beseda ji je bila: Moj Mirko.
"Moj Mirko" je bil od svoje > t ran i sila nežen in pozoren. fc>voji mladi in lepi ženici je poklanjal največjo pozornost in ji napravil marsikatero veselje. In polni dve leti se ni nikdar izgubil smeh z njenih ustnic in nikdar ni njegovega čela zasenčil kak majhen oblaček.
Toda življenje je življenje in ima svoje zakone, ki se ne strinjajo vedno z željami.
Nekega dne, prav za prav ltekega večera je prišla tfo-jNi Nata domov iz mesta, kjer je dala nekaj kupovala, vsa vznemirjena rn razburjena.
—	Moj lw>g, moj bog! Življenje je res kakor roman, — je vzkliknila še ined vrati.
—	Kakšen roman! — je hladno vprašal gospod Mirk kot človek, ki mu ni bilo mnogo za romane.
—	Pomisli, bog s teboj, kuj se mi je danes pripetilo! Gotovo ne boš verjel, kako zelo sem srečna!
—	Za vraga vendar, pripoveduj, kaj se ti je pripetilo? — je radoveden vprašal gospod Mirko.
—	Grem torej po ulici in mislim sama pri sebi: moj bog, ali je moj Mirko že prišel domov. Grem tako in mislim na tel>e in tedajci se ustavi pred menoj mladenič. Ustavi se in prične govoriti. Nat i ali si ti to?
—	Kdo je bil to ? — se je
BRATRANEC
i>< kam živalmeje vznemiril go->p<nl Mirko.
Nikdar ga nisem videla, pa sem ga gledala in se čudila njegovi predrznosti.
—	In zakaj 11111 tega nisi dejala.. . ?
—	Rekla sem mu. In sicer takole: Pardon, gospod, zmotili ste se!
—	In on?
—	Dejal je: nisem se, Nata, povej mi samo, ali si ti I eerka tete Mace? Seveda, sem mu dejala. — Pa, Nata, moja sestra, je odvrnil, jaz se-»i ttavkin sin. Tele Savke! Mika ? sem ga vprašala. Da, jaz sem Mika, — je odvrnil.
—	Toda počakaj malo, prosim te, — se je uprl gospod Mirko, — kakšen Mika vendar, kakšna Savka? Ti vendar nisi imela nobenega sorodnika?
—	Seveda liNom. Tete Sav-k» namreč -ploh nisem računala, ker je že zdavnaj umrla.
—	A Mika?
—	Vedela se:n, da je imela teta Savka sina, toda ga nisem nikdar srečala. Danes prvič.
—	A, kako to je vendar,-vraga, spoznal, če se še nikdar v življenju nista srečala?
—	Baje se je zanimal za mene, povpraševal dolge mesece.
—	1 lin ! Hm! — je premišljeval gospod Mirko, ki mu je do.«loj zakon bas zaradi tega tako ugajal, ker ni imela Nata nobenega sorodnika.
—	Videti je, da ti nekaj ni všeč, — je sila bridko zajokali*. gospa Nata. — Jaz pa sem mislila, da se boš razveselil. Pomisli vendar, za božjo voljo, kako se človeku milo stori pri
cu, če se mu zgodi kaj takega, a je bil prej največja sirota v življenju, brez kogarkoli, ki bi nanj mislil in zanj skrbel. Moj bog, dragi Mirko, ,iaz sem pa mislila, da se boš
STAVKA V CA MDEN, N. J.
Ko so pred tremi tedni ladjedelnice v Camden, N. J., poskušale zopet obratovati brez sporazuma s štrajkarji, je Bila policija takoj pri rokah, da pomaga kompanijam. Štirje štrajkarji so bili ranjeni, ko je skušala policija prebiti vrste 4000 štraj-kaigev. Toda štrajkarji se niso hoteli uklonili. Vse kaže, da bodo morale družbe.ugoditi njihovim zahtevam.
»tudi ti z menoj veselil, ko ti boni to povedala.
—	Seveda me veseli, ne pravim, da me ne veseli! — je suhoparno odgovoril go spoti Mirko.
Kmalu je prišel bratranec na obisk. O, kako se je vendar ta mladenič razveselil, ko je u-gladal gospoda Mirka. Trikrat ga je objel in se mu venomer dobrikal: "Zet, moj slatki zet!"
—	Pomislite, kako mi je bilo. Vedel sem, da imam sestrič-no Nato, toda je nisem mogel najti. Koprnel sem seveda, da jo spoznam. Saj veste, kako je človeku samemu na svetu. Povpraševal sem tako, povpraše. val in doznal: Nata je poročena z nekim krasnim človekom in živi z njim sila srečno. Veselil sem se seveda, toda se zdaj-t i, kakopak, veselim še bolj, ko sem vas tudi osebno spoznal, dragi zet! Nata nikakor ni nlo-gla najti boljše partije.
Ves čas obiska je bratranec tr.ko čebljal, a čez dva, tri dni j« spet prišel, potem pa vedno pogostejše in pogostejše.
Zakon med gospodom Mirkom in Nato je še nadalje potekal v sreči in miru, ali pa si jc vsaj tako mislil vsak opazovalec. Navznotraj ga je pa vendar pričelo nekaj izjpodjedati. Gospodu Mirku se je vsaj tako dozdevalo, da se je njegova Nata nekaj spremenila.
Prej na primer Nata ni nikdar opazila, da gospod Mirko v spanju smrči, a zdaj mu je dejala:
—	Ne vem, kaj mi je storiti. Zaradi tvojega smrčanja vso noč ne zatisnem očesa.
—	Kako vendar to, da zdaj ne moreš spati, prej pa te ni smrčanje motilo? — je vprašal gospod Mirko.
—	Zdaj smrčiš glasneje, kakor prej.
Očitek zastran smrčanja še ni bil višek. Neko jutro mu je prinesla kavo in dejala:
—	Nocoj sem preživela nekaj •strašansko hudega. Naj bi tega nikdar več omenila, niti se spomnila. Prav malo je manjkalo, pa bi me zadela kap.
—	Zakaj vendar? — je hitel vpraševati skrben soprog.
—	Pomisli! Sanjajoča sern stegnila roko in otipala tvojo plešasto glavo. Lahko si misliš, kako sem zakričala. Strašno! Še zdaj se mi sprehajajo mravlje vzdolž križa, če se le spomnim.
Gospodu Mirku je legel oblak na čelo. Gospod Mirko
je pogoltnil obilen požirek kave.
—	Pa, — je scedil skozi zobe, — najboljše je, če me n-3 tipaš.
—	Saj tega vendar nisem hotela. Zgodilo se je slučajno. Toda tudi razen tega slučaja sem -se že neštetokrat ustrašila tvoje pleše. Zbudim se mar-sikaterikrat v spanju in tako v temi zagledam na blazini tvojo počivajočo plešasto glavo. Dozdeva se mi, da je razbeljen planet z neba padel v posteljo. Žile se mi kar zlede-ne.
Gospej Nati niti to ni bilo dovolj. Zapazila je, da so stru-šansko grde one kocine, ki m a lezejo iz uše-s. Pomiefe mu je zamerila, ker, bogu potoženo, vzdihuje, kadar obuva čevlje.
Bratranec je še vedno pri-
(Nadaljevanje na 4. strani)
VOJNE SKRBI V ADDIS ABEBI
Posebni poročevalec londonskega dnevnika "Times" v Addis Abebi opisuje prehod mobiliziranih abesinskih rodov skozi prestolnico. Poveljujoči general Dezjazmač Abta Mih Mikael je sedel na muli, ki je bila bogato obložena z zlatimi in srebrnimi okraski, imel je sulico z zlato konico in njegov pozdrav s cesarjem je bil kaj dolgotrajen in svečan. Njegove eetf» so bile oborožene pretežno s starinskimi puškami, komaj vsak drugi mož jo imel nabojnico s staro in vlažno munieijo. V Addis Abebi so čete opremili nekoliko bolje in jih oblekli v pravo vojaško uniformo, na kar so se napotile proti severu, da dosežejo v občudovanja vrednem pohodu 17 dni Dabat na severu države. Od tu pričakuje Abesinija po vsem videzu glavnega italijanskega napada.
Med tem dela Abesinija veliko propagando zase, posebno med muslimanskimi rodovi doma in zunaj svojih mej. Ta propaganda j«' videti uspešna, kajti celo iz Italijanske Somalije poročajo, da so se tam uprli Mi-jarti, drugi rodovi pa so se preselili na abesinska tla, da bi jim ne bilo treba služiti Italijanom za vojno proti svojim rojakom. Posledica tega je bila, da so morali Italijani preložiti svoj glavni stan iz Vajdareja v Maka-no, kjer so jim domači rodovi baje bolj prijazni.
V ostalem občutijo v Ahosi-niji zelo neprijetno, da je angleška vlada prepovedahi izva zanje angleškega orožja. Upajo pa, da bo Anglija to prepoved preklicffla, čim pričnejo Italijani s sovražnostmi ali pa še prej. Upajo tudi, da se bo Ligi narodov posrečilo vsaj to, da se vojna ne prične prej nego v treh mesecih. V tem Času bi se Abe* sinija seveda še vse bolje pripravila za spopad.
*
<'
NAZNANILO in ZAHVALA
Z žalostnim srcem mtzuanjaiu.. vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da nas je "dne 30. julija wvedoo vapnatil ljubljeni soprog oz. oče —	^ * «
JOHN DOLINA, H
trgovec iti posestnik, star 65 let. V Ameriki je bival 40 let Podlegel je srčni bolezni, za katero je bolehal iiad leto dni. It o j en je bil nad Poljansko dolino v vasi Trata, fara sv. Anton. Pogrel. se je vršil dne 3. avgusta na pokopališče v Henrietta.
Tem potoni se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nas tolažili v urah žalosti, ki'so pokojnega obiskali ob mrtvaškem odru in ga spremili na pokopališče.
Ti pa, dragi in nepozabni, počivaj v miru. Mi se Te bomo spominjali do konea naših dril/ *
ŽAlujoči Astiilf: ' JOSEPHINE, soproga; ANTON, JOHN. ROBERT sinovi; ELSIE, DOROTHY, hčeri.
"Bovnton. Okla.. C. avgusta.
K
n j i g a r n a "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IfflfflBBIffiMlHiaiapSCBail

Romani:
AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena ...............................-.......- .88
Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jili.Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel završiti. je Kersnik usitešno dovršil. "Agitator" spuu- iHed njegova najboljša dela.
ANA KAREN I NA, roman spisal L. K. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.50
"Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno naji>omembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral Citati vsak Slovenec.
AKT ŠTV. 113.
Spisal E. Oaboriau. 5:M) strani. Ceua.......73
To je romnn tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo najtetost, polno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo.
ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura
Spisal Iv. Albreht, o<> strani .............. .30
BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ......................................... .60
Poleg Pavline Pajkore je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je kouccin prejšnjega stoletja udej»tvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo.
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 153 strani. Cena.................................60
Kratke iK»vesti iz življenjepis pisatelja. To so P" v a književna dela slavnega ruskega romanopisca.
BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116
strani. Cena .................................................. 40
Uomaii je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno naiieto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kil or ljubi lov in planine, ga bo z na|ietostjo čilal do konca.
BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spi-sal Frank Heller. 163 strani Cena.................60
Od začetka do konca nai»et roman, j>ol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že
prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do kouca.
BRATJE IN SESTRE V GOSPODU
Spisal Cvetko Uolar. 155 strani. Cena.....75
Naš znani pisatelj je «lal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor bas Cvetko Golar.
ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani.
Cena .80
Soi>ek lR»vesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. f'e kdo iK>zna Dolenjce in njihovo dušo. jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom.
ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre'ikov Jože. 93 strani. Cena ................ .35
Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čl tan ju njegovih povesti se vsak nehote Rj>oiuiii na staro domovino.
DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kač. 94
strani. Cena ..................................................... .35
To so povesti, vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele In žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Itesničen čar našega Juga veje iz njih.
DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena .......................................................40
Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko i>odani in ima človek med branjem vtis, da i>osamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim.
DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str.
Cena .75
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo obraniti svoj ponos in veličino, ]ia se ni zavedalo, da Že umira. "Don Kiliot" spada med mojstrovine svetovne literature.
DROBIŽ, spisal Franc Milčinski. — 130 strani.
Cena .60
Nr.š najboljši humorist Milčiqski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati.
DVE SLIKI, spisal Ksaver Moško. 103 strant
Cena .60
Dve Ctriei enega naših najboljših pisateljev Vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta inojstersko završeni, kot jih more
završiti edinole naš uežno-čuteči MeSko.
FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207
strani. Cena ____________....___...............................L—
To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vae življenje živela in gospodinjila v župnišču.
FILOZOYSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ .«0
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov.
GOMPAČI IN KOMURSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena .......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznan komaj po imenu. To jc pesem ljubezni in zvestobe.
GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno vefezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja.
GOSPODARICA SVETA. (Karl Flgdon) ...... JB0
GOZDOVNIK. spisal Kari May. Dva zvezka.
208 in 136 strani. Cena --------------------------- .75
Spisi Karla Maja so znani našim starejšim čita tel jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov, "V padlšahovl, senci", "Vinetov", " Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrSl na nekoč divjem ameriškem Zapadu.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan tankar. 114 at.
Cena .70
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. —
129 strani. Cena ........................................... .80
To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah.
HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................40
To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Ix>vstik. — Sleherni rojak naj bi čltal roman tega ve- » Iikega ruskega, misleca.
HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena ...............-.................. £0
Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapleti jajc v in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgod- j bo strokovnjaško zasnoval.
HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134
strani. Cena .........................................._...... .40
V	tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže glo-boko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu.
HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena ...................-......-........75
Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega " življenja.	,
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena __________________________ .35
Naš izboren prii»oveduik in iKonavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. .	x f
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
Štiri knjnjk. ceua ..................3.35
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani.
IGRAČKE, spisal Frane Miltinski. 151 strani.
Cena .80
Šopek črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 363 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, jMiskušji na vse mogoče načine, spletkar i, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani.
Cena .60
V	tej knjigi so črtn-e izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zauiinivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera * kakor Dolenc.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......-...............................1.50
Janes Meneiger se po pravici imenuje začetnika našega modernega lejnislovja. On je * prvi krenil s ]x>ti. ki sta jo liodi'.a Jurčič 111 Kersnik ter ubral moderno smer. V irujlgl $ so tri zanimive črtice.	J
IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatopluk. 246 strani.
Cena 1.20
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Hroučka v dolw» strašne- / ga In slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od * konca do kraja.
IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finigar. roman, trda vez. 280 strani. Cena ...............1.60
V	tem romanu je i>osegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal g borbo med delom in kapitalom ter spletke ' in nakape kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. t
J AG NJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez......45
V	knjigi je lKileg naslovne še i»ovest "Starček
z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid.	f 7
JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkicwirz, 123 strani. Cena ...................................................
Knjiga vsebuje lKileg naslovne i>ovesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med 4 plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita.	w
.60
f
JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str.
Cena
Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžneia obsojenega Juana Miserlje. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeku življenje brez višjih vzorov.
JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ..........................9,—
Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej- • se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi orlgl- C nali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava F desetega brata in cela vrsta drugih nje go- ' vih nepozabnih obrazov bodo večno žlvelL
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO	*
*
Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13,1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih=
Za Glas Naroda priredil I. H.
PRVI ZVEZEK.
13
—	Prijazen otrok, kaj ne? Da, sedaj pa se je nekoliko prehladila. Tako nežna je. Bojim se tudi za njo, to je razumljivo. Pet otrok mi je, da, že umrlo. To je število, dragi, gospod, število, da! To je pet grobov, in to je bilo pet bolečin. Pet izgubljenih prijateljev. In potem moja žena, da, moja ljuba, dobra žena!
Mislil sem, da hoče gospod Barka svoje naočnike potisniti višje, toda sem se motil; sedaj poseže z roko za naočnike; nato zopet prime za brado in drgne bele lise.
Nežno položi Albert svojo roko na ramo gospoda Barke.
—	Ali veste, da imam dovolj povoda, da se liudujem na
vasi
Mali možiček se prestraši.
—	Od Marjete prihajate in popolnoma pozabite, da mi morate tudi izročiti njen pozdrav, ki vam ga je moja ljubljenka prav gotovo izročila.
Nasmeh olajšanja se trese po celem profesorjevem obrazu.
—	Marjeta mi ni izročila nikakega pozdrava na pot, da. Tega ni mogla storiti, ker ni vedela, da sem šel k vam. In če sein, da, prišel iz lastnega nagiba, sem za to imel samo pogum, ker vem, da imate dekleta zelo radi, da, zelo. Danes zjutraj ste že bili tako prijazni, da ste jo obiskali. Moja Nesti mi je povedala, ko sem prišrl domov, da, in tudi Marjeta, ko se je zbudila. In sedaj me je zaradi vas, da, skoro do smrti vprašala: Ali je gospod Albert že šel? Zakaj je šel! Ali bo zojK-t prišel? Ali je to rekel? In tedaj sem se v svoji skrbi, da, po-služil majhne laži, da sem Ijulwga otroka potolažil, da. Toda, kaj ne, saj pridete danes še k nam? Četudi, da, samo za pol ure! Prosim vas, zelo vas prosim.
Kot bi bil sam otrok s svojim hrepenenjem, tako je pri tej prošnji sklenil roke.
—	Toda, dragi profesor, — pravi Albert, ki je že težko prikrival svojo giujenost, — ali mislite, da bi pustil, da bi potekel dan, ne da bi se še enkrat prepričal, kako gre Marjeti?
—	Res? Zares? — zakliče gosjjod Barka in se naenkrat zopet spomni svojih naočnikov, ki so mu že hoteli pasti z nosa.
—	Kako bo vesela, kadar ji to jiovem! Imam še, da, samo eno pot, v veliko trgovino z igračami. Dekletu je naenkrat prišla v glavo taka stvarica, moj Bog, kakšni so otroci! Veste, taka stvarica, da, ki izgleda kot lestev, z železnimi klini, na katere je treba tolči s kladivom.
—	Mislite menda orgljiee? — ga vprašam.
—	Da, da, tako se menda imenuje! — pravi gospod Barka. In medtem ko si drgne beli lisi svoje brade, me vpraša: — Ali mislite, da je taka stvar, da, kaj draga ?
—	Bog obvaruj! — vpade Albert. — Dobite jo za nekaj pfenigov. Sicer pa si morete to pot prihraniti. Enkrat sem si za svojo zabavo kupil tako godalo. In ga bom za Marjeto prinesel.
Profesorjev obraz nekoliko pordeči in med tem neverjetno gleda čez naočnike Alberta.
—	Čudno je, da imate slučajno vedno toliko stvari, da, katere mislim kupiti in da ste, da, vedno takoj pripravljeni take stvari pogrešiti, da.
—	Tudi sam sem že pogosto mislil, kako se včasih vse srečno pripeti, — odvrne Albert z mirno resnobo. — Pa kaj sem mislil vprašati. Ali tudi veste, dragi profesor, da ste danes opoldne, ko sem šel iz hiše na kosilo, tekli mimo mene, ne da bi slišali moj pozdrav?
Gospod Barka pritisne naočnike.
—	To je mogoče, da, potem pa tisočkrat prosim, da mi oprostite. Celo dopoldne sem bil zdoma in tedaj se mi je zelo mudilo, da pridem čim prej k svojemu bolnemu otroku. In moji Joži sem moral prinesti n«*ko važno poročilo. Moja Joža,
—	se obrne k meni, — to je moja druga hči, da, hoče iti li gledališču. In tako sem bil danes pri gospodu dvornemu gledališkemu igralcu Kaleju. Njega poznam že od prej, da, in tako sem ^a vprašal za svet. Bil je zelo prijazen, tla, in bo stvar podpiral, ako se bo mogel prepričati, da je moja hči dovolj nadarjena za to, da.
Albert pogleda skozi okno. Zdelo se 511 je, kot da zadnjih besed malega možička ni slišal posebno rad.
POJOČI PESEK IN GRMEČE SKALE
—	Vendar pa bi vam polagal na srce, dragi profesor, — pravi Albert, — da svojega svetovalca dovedete do tega, da vam bo povedal tako mnenje, da ga bo mogel zastopati s po-Hteno vestjo. Poklic, ki si ga lioče gospica Joža izbrati, je lep. Toda popolno zadovoljnost prinese samo tistim, ki imajo poleg izredne nadarjenosti tudi neumorno vnemo in močno voljo, da premagajo mnoge neprijetnosti, katerih je poklic gledališkega igralca poln. Za polovične talente pomeni izbira tega poklica zavoženo življenje v skrbeh in jezi.
Zamišljen gleda gosjjod Barka pred se ter nervozno vleče svojo brado.
—	Da, da, tudi jaz sem ji že rekel, toda ne s tako jasnimi besedami, da, toda po svoje sem ji to že stokrat povedal, da. Toda noče poslušati, gospod Albert, in bojim se, da bo morala še enkrat čutiti. Kajti poglejte, da, sam sebe ne morem prepričati, da ima vse v sebi, kar bi moglo tak korak opravičevati, da. Vedno mislim, da ima druge vzroke. I11 kar si o tem mislim, da, me boli, globoko, da. Že nekaj časa je tako čudna, muhasta. Bojim se, da se ne počuti več dobro v naših majhnih razmerah. Mene pa boli še najbolj, da jaz nisem mož, da, ki bi svojim otrokom mogel nuditi boljše življenje. Toda ravno pri njej sem najmanj zaslužil, da mi to pokaže, da. Ko je pred devetimi leti moja ljuba, dobra žena umrla, je bila Joža naj mlajša, moja najdražja, da, in sem gledal na njo, kot mora gledati oče na svojega otroka. In vendar je postala tako samosvoja, da. Skoro človek ne bi mogel verjeti, da je krvna sestra moje Nesti. Ako njo pogledam, se mi zdi, da vidim pred *eboj svojo ljubo ženo, ko je bila še dekle, tako tiha, domača, da, moja Joža pa je povsem drugačna. Vse jo veseli, kar ni dobro za dekleta, da, smisel za neodvisnost. Ko bi vedel, kako je to prišlo v njo!
- (Dalje prihodnjič.)
Marko Polo, slavni potovalec iz 13. stoletja, poroča o hrupnih dovtipih hudih duhov, ki napolnjujejo ozračje kitajskih puščav včasi z muzikalnimi zvoki, bobnenjem in zvenketoin orožja, da se potovalei v strahu stiskajo drug k drugemu. Podobno poročajo kitajski pisatelji še iz starejših dob, a znameniti romar Odorik iz Pordenona pripoveduje v 14. stoletju o grmeči godbi, podobni udaru bobnov, ki se dviga iz peščenega in skalnega griča Reg-i-Ruvana (pomeni "premikajoči se peski"), ki leži kakšnih 80 km severno od Kabula. Ta gora je ondotnim prebivalcem povzročila že mnogo babjevernega strahu in mu dala snovi za vsakovrstne grozote pri povest i, a 1. 1837. je splezal nanjo angleški potovalec Burnes, da preišče vzrok njenega bobnenja. No pravega pojasnila Še ni našel in ga še danes nimamo.
Več sreče je imela radovedna znanost z zvenečim gričem Na-kusom na Sinajskem polotoku. O njem pripovedujejo že starodavni grški, koptski in arabski napisi, da se oglaša s čudnimi zvoki, o katerih pravijo Arabci, da izvirajo od dolgih kovinskih plošč v skrivnostnem podzemeljskem samostanu. Takšne plošče uporabljajo tam še danes namestu zvonov. Nemški potovalec Ulrich Jasper Seetzen je plezal po vseh štirih na ta grič, da dožene skrivnost njegovih glasov, in je ugotovil, da izvirajo preprosto od peska, ki se iz tega ali onega razloga zgane in sproži navzdol. Ob vsakem gibu se je oglasilo pod njegovimi koleni tiho zvenenje, a ko je zdrsnil navzdol* da bi premaknil večjo množino peščenih zrn, je tako zagrmelo, da se je kar ustrašil.
Angleški državnik lord Cur-zon, ki je bil obenem vnet potovalec in raziskovalec, si je omislil menda najobsežnejšo zbirko poročil o pojočih peskih in zvenečih skalali. V puščavah zapoje pesek najrajši na krajih, kjer je za njim nekaj samotnega skalovja, ki učinkuje potem kot rezonančna tla. Sončno ža-renje, ki pesek izsuši, veter in človeška ter živalska stopala .spravijo pesek v tresenje. Tresljaje prevzame zrak in po štiridesetih ali več nihajih na sekundo nastanejo vsakovrstni zvoki, da pada neukim ljudem od njih res srce v hlače. Včasi ^0 ti zvoki podobni zvokom "Eolove harfe,'* kakor jih poznamo po petju brzojavnih žic, včasih mrmrajo, drugič ječijo, tretjič grmijo kakor boben i grom. Cim bolj suh je pesek, tem čistejši je ta pojav, tem dalje traja (do ene ure) in v tem večjo daljavo ga je tudi slišati (do 2 km in več).
"Hudičevi gori" ob rtu Dobre nade, povzroča skrivnostno mu-ziko veter, ki žvižga skozi razdejano in luknjasto skalovje. Drugod, posebno v jamah ob morju, bo vzrok spet v gibanju vodovja.
Ob holandski obali se oglasi vsako leto večkrat, posebno v vročem in meglenem vremenu, zamolklo mrmranje od morja sem. Menijo, da nastanejo ti glasovi zavoljo premikov plasti v zemeljski notranjosti. Podobno pojasnjujejo topovskim strelom podobne zvoke, ki se oglašajo nenadoma tu in tam. Pred sto leti je poslala avstrijska vlada posebno komisijo na Mljet v našem Jadranu, da poišče vzrok podobnemu topovskemu grmenju, zavoljo katerega so se hoteli izseliti že vsi prebivalci otoka. No, učenjaki so se vrnili prav tako pametmi kakor prej. Podobni pojavi so znani pod imenom "Barizalovi topovi" v dolini Oanga in tudi ob Kongu se ponašajo z nečim takšnim.
14 FANTOV. 3 DEKLETA
Pred tr«*mi sreč i 1 parnik
leti se je poiie-4Boreas,'* ki je peljal tovor iz Švedske. Blizu ekvatorja je zavozil na koralno pečino in z rešilnim čolnom se je rešilo samo lf> mornarjev s kapitanom in strojnikom. Trideset dni so veslali po morju in doživeli so strašne pustolovščine. Pekoče sonce jim je kožo strašno opeklo. Edina njihova hrana so bile surove ribe in zato ni čudo, da jih je bila slednjič sama kost in koža. Kapitan in strojnik sta podlegla silnim mukam in tako so ostali mornarji sami ko so srečno pri veslali do Poldanskega otoka v Južnem morju. Tam sta se zavzeli za nje dve družini domačinov, postavili so jim koče, jim stregli in skrbeli za nje, da so si kmalu opomogli.
Domačini so imeli tri lepe hčerke, v katere so se zaljubili skoraj vsi brodolomci tako, da so bili prepiri med njimi na dnevnem redu. Končno je prišlo tudi do pokolja in dva mornarja sta obležala mrtva, drugi so se pa tako sprli, da sploh niso več občevali med seboj. Drug na drugega so pazili, da bi skrivaj ne smuknil k lepim dekletom. Ko se je slučajno ustavila pri otoku ribiška ladja, je sklenilo zapustiti otok samo 19 mornarjev, dva najbolj zaljubljena sta pa ostala na otoku. In prav sta storila, kajti v Svd-nevu so 10 mornarjev aretirali in obtožili uboja tovarišev. Obravnava bo zelo zanimiva, saj
se bodo obtoženci gotovo sklicevali na svoja tovariša tam daleč na pustem otoku, kamor pač ni mogoče poslati po priče.
JAPONSKI MILIJONARJI
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU n« WSST lSth STRUCT NSW YOKE, N. X.
FlfilT* NAM ZA CKNS VOZNIH LISTOV, UM-SSRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJS
J
14.
15.
16. 17. 21.
Na Japonskem imajo več bogatašev, ki bi jih lahko primerjali z ameriškimi milijonarji. Tokijski list "Ibanassi" je nedavno objavil seznam japonskih milijonarjev po njihovi pridobili 11 i. Na Japonskem morajo tudi milijonarji plačevati pridobnino in sicer v skladu s svojimi dohodki odnosno s svojim premoženjem. Povsod to ni v navadi, ponekod so milijonar ji tako srečni, da jim ni treba avgust plačevati imbenili davkov, ker so pač milijonarji.
Po davčni obveznosti je najbogatejši na Japonskem bar or. Takamimi Mitsuri, ki plača na leto 470.174 jen dohodninskega davka, kar znaša v jugosl. denarju blizu 20.000.000 Din. Njemu sledi baron Ivassaki, ki je plačal lani 317.312 jen dohodninskega davka. Tretji je baron Kišienom Soumitomo, ki j«' plačal 2X1.770 jen dohodninskega davka. Njemu sl«»di baron To-ranossouke s 102.472. dalje Soi-širo Asano z 58.5GS in baron Kiihiro z 42.21G jenaini dohodninskega davka. Ce kateri izmed teh bogatašev kaj zataji od svojih dohodkov davčni oblasti, jf seveda t«'žko r« či. Na Japonskem se pri strogih predpisih gl«*de bogatih davkoplačevalcev težko kaj utaji.
BRATRANEC
Nadaljevanje s 3. stran*.
1'iijal prav pogosto in se do-brikal gospodu Mirku: 4iMi»j »ladki zet"; gospa Nata pa je kljub temu, da se ni čutila več sirota v življenju, postajala vedno bolj sentimentalna in zamišljena, dočiin so Mirkove skrbi postajale vsak dan kočiji ve j še.
Dogajalo se je, še enkrat bodi bogu potoženo, da gospod Mirko ves večer pogosto ni spregovoril besede, niti odgovarjal na vprašanje gospe Nate, marveč ji odvračal zgolj z roko. Pogosto je bil ponoči ves nemiren in ni mogel zaspati.
Nekega dne je slednjič prišel domov nasmejanega obraza. Doeela jasno je bila -na tem obrazu napisana odločitev ki jo je bil gotovo še minilo noč sklenil in jo potem ves dan pogreval, dokler se ni izoblikovala. Stopil je pred gospo Nato in ji pogledal naravnost % oči.
—	Nata, — ji je dejal, — skrbelo mc- je, ker ponoči smrčim in ker se bojiš moje pleše, pa sem šel in poiskal zdravilo.
—	Prav si storil! — mu je pritrdila.
—	Od zdravnika do zdrav-
Manhnttan v Havre Chumpluin v Havre Bereugariu v Cherbourg Conte «li Savoia v Genov Noriuaii.lie v Havre Aquitanla v Cherbourg Europa v Bremen I>afayette v Havre Kouia v Trst Washington K Havre Majestic v Cherbourg Bremen v Brt'iuen lie de Frauce v Havre Rex v Geuou 24. septembru:
it»*x v LT,. septembra
Washington v Havre •J«5, septembra:
Champlaiu v Havre Aquitai:ia v Cherbourg "27. septembra:
Kurupa v Bremen
23. 'JrL
'JS.
'M. 31.
iiika sem hodil, ki so mi dajali razna zdravila, užival sem jih, prikrivajoč to pred teboj, toda koristile mi niso nič.
—	Seveda, kakopak, niso pomagala! — je dodala go>pa Nata.
—	Naposled so mi povedali še neko narodno zdravilo in zdaj sem prepričan, da bo le t« pomagalo.
—	Kakšno?
—	Cnj ga: Povedala boš o-nenm svojemu ijratraneu, naj ne zahaja več v mojo hišo. Nogi mu boni polomil, če se š:> enkrat približa, a tebi bom polt »mil noge tudi tedaj, če zvem, da se še sestaješ z njim!
—	Za svete rane! — je zagorelo v gospe j Nati.
—	A če ti je žal, ker boš spet ostala sirota brez kakršnikoli sorodonikov, pove ž i svoje cunje v eulo, pa liajdi k svojemu bratrancu.
Gospa Nata je skoraj uto nila v solzah, glej vraga, narodno zdravilo je le pomagalo. Bratranec ni nikdar več prišel v hišo in spet se je v zakon vrnil stari mir.
—	Pri moji veri, — je rekla neko jutro gospa Nata, ko je prinesla kavo, — kar všeč mi je, da ponoči smrčiš. Počutim se namreč tudi v temi bolj mirno, ko vem da poleg mene spi moj zaščitnik, in se seveda ničesar -ne bojim.
Kar se pa tiče pleše, je gospa Nata ponoči neštetokrat pobožala gospoda Mirka in se mu sladkala:
—	Moj plešica!
Za tako zvane "zveneče bregove" je iskati vzroka v pesku samem. Od oblike njegovih zrn, od njegove osušenosti je odvisno, kako se oglasi pod stopinjo. Stvar spominja na glasove snega pod stopinjami v "zvenečem mrazu."
V mnogih primerih nastajajo čudni glasovi tudi zavoljo stresljajev skalnih tal, posebno če so v njih kakšne votline. Najimenitnejše so v tem pogledu granitne skale ob Orinoku, ki govori o njih že Aleksander von Humboldt. Tu nastanejo zategli glasovi ponajveč tako, da se kamenite plošče, ki ležijo druga na drugi, v vetru ali pod drugimi okoliščinami premikajo in medsebojno drgnejo. Mistični zvoki iz Memnonovih stebrov v Egiptu nastanejo bržkone na isti način, samo da se tu kamen premika pod vplivom toplote ob sončnem vzhodu. Vendar je v mnogih primerih zelo težko povedati zadovoljivo razlago. Ponekod, kakor pri
TURŠKI DIKTATOR NA POČITNICAH
SEPTEMBER:
4.	septembra: Norniandie v Havre
5.	septembra: Champlaiu v Havre
7. septembra: Aquitania v Cherbourg
10.	septembra:
Kumpa v Bremen Conte di Savoia v Genoa
11.	septembra: Manhattan v Havre
12.	septembra: Majestic v Cherbourg
14. septembra:
Lafayette v Havre Conte Grande v Trst
17. septembra: Bremen v Bremen
11». septembru:
Berengaria v Cherbourg
21. septembra:
lie de France v Havre
VAŽNO ZA j NAROČNIKE
^ Poleg naslova je razvidno ds kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto ti» ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela tn stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen9 so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih.
Turški predsednik Mustafa Kemal paša (na sredi), fotografiran v krogu svojih prijateljev , na privatni jahti. Po več letih trdega dela si je letos prvič privoščil počitnice.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob COLORADO:
Pueblo, Peter Cnlig, A. Saftl« Walsenburg, M. J. Bvnk INDIANA:
Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič, J. Lnkanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois)
JoUet, Mary Bamblcb. Joseph Ffr% vat
La Salle. J. Spellch Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Jože Zelene KANSAS:
Glrard. Agnes Motnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmlller. Ft. Vodoplvec Steyer, J. Čeme (za Pec na.	'
W. Va. In Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Cbisbolm, Vrank G onto Ely. Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Gooie Gilbert, Louis Vessel Hibblu&. John PovSe Virginia. Frank Hrvatich MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowantla, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masla
OHIO: Barberton, Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Cbaa. Kar> linger, Jacob Resulk. John Slapolk Girard. Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, Join) Vunr be
Warren. Mrs. V Raebai Youngstown. Anton KlkelJ OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Bronghton, Anton Ipavoo Clarldge, Anton Jerina Conemaugb. J. Brexevec Export. Louis^ Supantit Farrel. Jerry Okoro Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Ktayn, Ant. Taulelj Lnzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Jooenh Jo van.
WISCONSIN: Milwaukee. West Allia. Frank &kok
Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Lonfa Tanrhnr Diamond vllle, Joe Rolich
Vsak
nj»
UPRAVA "BLAB &ABOQA"