Številka 177. Tečaj XXX. pa ZzU&jb vtftkl Ti-fl ob neof-i an in praznikih od 5. un. oo ponedeljkih ob f. un nutrmj. ftnai^a« številk* «e pr Xew-York Heralda« poroča nastopno : Kus:ja je predsednika Rooseveita obvestila, i a je imenovala Nelidova mirovnim komi -ar etr. Japoa-ka je pa naznanila predsedniku, bo na' čelu nje kom sije baron Ka-m vnra. Dogodki v Rusiji. VARŠAVA 2**. Danes je v vseh rovih • 'Tarnah 3obr o vaškega. okraja pr čsl štrajk. •*adaj je v Varšavi v»e mirno. Pred tržao . po je nt ki cezosccc z revolverjem ustrelil policijskega *tra*meštra. Brzojavne vesti. kriza na Oirr>kem. BUDIMPEŠTA Min sterski pred-- in.k in miii.i'.er n< tanjih stvari sta tudi :ane- v-prejemala velike žipane, ki so podajali svoje demisije. M nistra sta jih pro--..a, naj vstrajajo na »vojih mestih, dokler ne o Io njihove toiadevne prošnje rešenr. Marokansko vprašanje. PARIZ 2"*. Večina listov ieraža §vo_e Eiijv Ijstvo nad predvidjeno tireditvij > ma-r^aaskega vpraeinja ter izjavljajo, da razore Franci a p «1 gor >vimi pogoji kocterenco veprejtt". Mrajk na Odrskem. SZEGSZARD 28. »Ogr. biro«. Širajk :»olj-«ib de'avcev ee rat«,rja. V okraju Si-montornva so štrajkove; prželi nezrelo žito. 2 » koiovoi:j je bilo aretovanih. Izdanih je ~-ilo ' rapornih pevel . Največi odpor je v meg ezijski pusti, kjer so orc/n ki morali rabiti oružje. Tu li v Oiori so poljski de lavci ustavil delo, radi tega so rjasa poslali vojaštvo. Ločitev Norrežke od švedske v švedski zbornici. STOKHOLM 2». Teiom seje so raeni £ »vorniki zahtevali vojaških ob »rožsnj. da bo PO I) L I STE K. ■236 Prokletstvo. Kfodc^Bki roman Avgusta fttno«. — Nadaljeval in dovršil I. K. Tomlć. Prevel M. O—d. Lukrecija, nadejajoča se, da kaj izve, je pcslu#aia pozorneje in je odpuščala »bratu« v-e govorniške skoke v stran. — Nisem, je nadaljeval Cavagaoli, ta-Eoj navalil na slepo, ampak po ovinkih sem in tja kakor maćek. Fino, jako fino. — Pak? — Piano, piano cariseima. Govorila sva o samostana, o slabem vremenu, o božji Kazni, o nemiru, kako menihi žive. pak to n ono, prihajajo-li često gosti, ker videl da sem, kako da »o trije ptuji menihi p rili v Zagreb. iz tega razvidno, da Švedska pot t «pa resno. Državni in oister Ramstedt je izdajal na stopno : Po sklrpu stortioga od 7. juo'ja sta b li za Švedsko le dve poti, in sicer, da uporabi nas lna sredstva ali j a da privoli v ločitev unije. Nikdo menda ne žal, da b: se rab lo nasilna sredstva. Tudi najupravičeneji srd nas ne sme, je rekel m nister, prisiliti v vojno. Kaj bi dobili ? Zveza v eni ali drugi 1 obliki s premagano Norvežko ce zamore ! prinesti Švedski korist', ampak nasprotno, j največo nevarno«. Naša čast zahteva v prvi vrati, da pretresamo stvar povsem mirne. Najbolje je, da Švedska svobodno privoli v to, da se unija razruši ter da stremi za tem, da bo v bodoče vladal mir in sloga na skandinavskem poluotoku. Državni minister je izjavi), da na stal šče vlade nikakor ne vplivajo dinastični intareei. Švedsko norvežka kriza. STOKHOLM 2«. I,:sfc >Naya Djgligt Allehanda« je zvedel, da je kralj principijelno nasoroten, da bi princ iz njegove dinastije zasedel norvežki prestol. Tj) v slučaju, ako švedski državni zbor izrazi željo, da zasede norvežki prestol švedski princ, bo kralj to vprašanje zopet pretresaval. je najpraktičneje, s katerim more torej naj- Trata, kolikor b ižnjih eloveiskih in hrvat- hitreje dovršiti svoje delo, doseči svoj cilj. ekih pokrajin. To je princip praktičnega smisla. j S.oveoci še napredujejo pcčsei, ali zelo Naš šolski zistem. na ljudskih in na mučno. Mala in drobna trgovina, srednja srednjih š>lah. zameče ta princip zdravega ohrt in produkcija poljedelskih in ribarskih razuma in logike. Mesto da bi za poučevanje tržnih potrebščin, vse to je dovolj lepo v izbirali ereditvo, orodje, ki more najprej in »j^ovih rokah. Tudi na denarnem polju do- najlaglje (za učitelja in za učenca) dovesti do BeE8i° oni relativn>h vvpehov. Mi Hrvatje cilja, mesto da bi določili učnim jezikom Pa zaostajamo v vsem. Morda zato, ker nas ki ea učenec že ima popolnoma v Je mal° v Trstu? Nikakor ne. Zaostajamo, onega, Ki ga svoji oblasti, pa silijo siroto, da se še le , muči z učenjem jezika, ki naj mu pozneje služi k*kor sredatvo, kakor učni jezik. Ubogi naši dijaki s) podobni rokodelcu, kije tedaj, ko je imel izvršiti kako nujno in važno delo, ; izgubil čas z — izdelovanjem orodja. A tem so ono važno delo izvršili — i ker nas merodavni in inteligentni krogi kakor navlaš5 in zistematično drže v temi in v nepoznavanju trgovinskega dela v pogledu na naše ekstenzivno in ekspanzivno narodnogospodarsko delovanje preko mej ož^e nam domo7i'ae Hrvatske in Slavonije. Kaj so storile trgovske in obitne šole v Hrvatski in Slavoniji, da bi bilo bolje v tem pogledu ? Kaj so storile trgovske in obrtn ške zbornice ? So li kedaj v svojem področju VBpod-bujale, svetovale, sugestijonirale mladim trgovcem in obrtnikom, naj gredo iz domovin-. ske notranjosti ven na morje — v Trst ? ! Da nsj se lotijo katere veje trgovskega O naši šolski mizeriji in njenih posledicah. i Dopis.) VII. Zi nas tržaške Slovence — mestne in okoliščanske — prihajajo v peštev ekoro iz-ključoo le državne srei s tem šolskih organov, mar več je ves vladni zistem na zatožni klopi pred zdravo človeško pametjo. Nemško-naci- . . , , , XT ,r . . ... ... ' , ali obrtnišKega dela?! Ne. Meni ni nič zna- jooalni emiserjt na naših sredmih šolah so le i r_ ° . . . , , . , . , - , nega. tudi čul nisem nikdar in od nikogar, produkt vseobce^a sistema. Ce bi ta ce bil . , . . . v , , , . , , ... . , , .. Ah niti tega nisem cul, da bi hrvatska tak, kakorsan ie, tudi fceh nemško naciional- , .. . . , . , m - , . vlada kakor si bodi vplivala v tem po- n1 h emiserjev ne bi bilo na naših šolah. | gledu. Tu smo došli do druzega momenta, ki j tlači k tlam in ubija našega dijaka na naših sredujih šolah. Učitelji, ki jih danes pošilja j ^ naučna uprava iz severnih dežel na tržaške srednje šole, prihajajo semkaj malone vsi z izrazitim nemško nacijonalnim m š jenjsm in mnegi med njimi postajajo tu politično prononsirane osebe po svojem praktičnem delovanju in ca:topanju v javnosti, izven šole. I Taki učitelji prinašnjo že seboj jako razvit Je-li potem čud i, da ne napredujemo?! -Je-li čudo, da izven domovine nimamo svojih trgovcev ? ! Je li čudo, da naaa izmeaje-valna trgovina s Trstom ne V6peva ? ! Trst je od vseh strani zaokrožen se slovenskim in hrvatskim elementom. Zaledje Trsta je popolnoma slovensko. A tudi srbske dežele dajajo Trstu zaslužka in dobička. Craogora in Srbija tudi delata s Trstom. Srbi v Dal- — A kaj je on na to? Kaj on ? — Jako se je začudil. Pa, je rekel, to ni možno. Ako bi bili došli menihi, ne bi se bili ustavili drugje, nego v samostanu na hrano in prenočišče. V ta hip ni pri nas ni-kakih duhovnih gostov. — Da jih ni? je vskl knila Lukrecija. — Jih ni, je rekel gvardijan. Jaz seveda nisem veroval v prvi hip, ali menih se je začel rotiti na vse možne načine. Videl sem mu na noeu, da bi tudi on rad prišel 19j vražji stvari na sled. Zato mi je točil dalje in dalje, a poleg vina je tekla tudi beseda za besedo. B g zna, kdo in kje so, in ali ni«o morda le preoblečeni lopovi, ki snujejo kako zlo. Jaz sem k oni in zbadal in menih je poslušal vedno živahneje. \ rgel sem tudi besedo, kako se govori, da eo slabi ljudje ialjni nereda in Bog vedi, da-li se kaj ne prede Da si videla, kako je gvardijan zijal ! Motal sem ga, per dio, da se je ves potil, pak mi j« rekel slednjič, naj se jaz ne ubijam, da že on poizve za ptuje menihe, ' . . , maciji, Hercegovini Bosni, Stari Srbiji že od cut mržnje, animoznosti, ali vsaj — v nai-' , , , .. ... - ™ , , , „ . , i decenija do deceni a prihajajo v irst m de- boliem slučaju — vse polno predsodkov , . „ . ... . , . , w r lajo s Trstom. Ali ves njihov in nas denar proti caši carodnosti. Naravne eieate te . rr - r . . , j ,, . gre v italijanske nemške in ptuje zape. Kaj an možnosti, uziroma teh predsodkov morajo r . r> « _ . imamo mi od tega? Nic. Popolnoma prenašati nss »lijaki ! A tdcit vsemu temu , . , r Tisto malo kvintalov moke, ki j:b j», da ni zadosti to, da jih težave z nemškim učnim jezikom ovirajo na dosezanju svo'ih učnih ciljev, ampak jim vrhu tega še jp.ko razvita nemška nedobrohotnost vali kamenje na pot šolanje. nič. hrvatski Trst, in Še nekoliko vse to ni nič v pri-bi moglo in moralo mlinarji prodajajo v druge drobne robe : meri z onim, kar s biti ! Hrvatska pa dobiva iz Trs'.a kavo in sladkor, riž in kolonijalje, južno feaclje in drugih prekomorskih predmetov. A vse to naroča pri tujinskih nemških trgovskih hišah. Ali ni greh, da se ni šs v Trst etabliralo Hrvatov trgovcev za gori rečeno blago en gros ? Matematično dejstvo je, da bi delali, briljantno delali. Ako z našimi Hrvati, Srbi iz Italije. Vendar pa Nemci nadkriljujejo in Slovenci delajo Italijani in Nemci, ki naB Italijane. In ako Be bo ta trgov nski evolu- sovražijo in se nam smejejo za hrbtom, ker tivni proces vršil tako dalje Š3 dvajset let, nimamo v Trstu svojih Itstnih trgoresv, po-bo vsa velika industrija, V6a velika izvozna tem bi moral vspevati tudi naš hrvatski n uvozna trgovina usredotočena samo in iz- trgovec. Pa ne le neWiko hrvatskih vele-ključno v rokah nemških trgovcev, došlih iz tržcev, ampak tudi trgovcev na drobno bi Germanije. To bi bil silen udarec za Slo moglo delati tu. vane Trsta, ali tudi za Italijane. To hi zna- Istotako nimajo Hrvatje v Trstu nika- Čilo politično gospodarsko podjarmi le nje slo kili malih obitnikov. A le kolonija Hrvatov vanskega in italijanskega elementa toliko iz Pilmacije šteje do desettisoč duš — torej Trst in naši trgovci in obrtniki. (Zvršetek). Današnja trgovina Trsta je v r kah priseljencev : Nemcev iz Nemčije in Italijanov pa da mi naznani, kje so. Ha, carissima, je vskliknil zdravnik zmagozavestno in pokazal s prstom na čelo, kaj praviš ti na to, Lukrecija : — Da si največi oeel na svetu, je za-hreščala ženska je«n~, zaletevši Ee v zdravnika, ki Be je, odekočivsi, stisnil k z do. Ob ti neumnež ti! Opil te je, izvabil t; tajnost ie brbljavih ust, ti pa nisi ničesar izvabil. Mari nu veš, da eo tudi menihi prijazni punttrjem ? Miaericordia ! Je li to vredno, da živi, kakor je neumno in topo. A si li obhodil menihe ? — Vid š se je udaril zdravnik po glavi, niBem, pozabil sem. — Nit to ! Niti to ! je zaškripala žec-eka ter se davila od jeze. V svojo iabo, bedasti vrag ! V svojo isbo ! Iztrgala mu je palico ter ga pognala v j njegovo sobic*, pred katero je obesila žab-I nico. Sama pak je zaprla za seboj hišo ter ' odišla, da popravi, kar je bil pokvaril pijani ' zdravnik. XXV. Popoludne druzega dne je lepa Lukrecija, prežeča podobno mački, čepela za oknom svoje hiše, iz katerega se je videlo na ulico. Ženska je res prežala, da-li jej pridejo kaki povoljni glasniki. Bila je precej vesela. Guska jej je sporočila že predpolu-dne, da oni trije ptuji menihi bivajo v samostanu križarjev na R bnjaku. — Ha ! je vskliknila hkratu iz-za bvo-jega skrivališča, tu je tudi šolnik. Res Be je dozibal velevredni Jakob Kuzmic pred zdravnikovo hišo, nekako nesigurno sicer, ali vendar mu je ostalo toliko zavesti, da ni zgrešil cilja Bvojemu potovanju. Italijanka ga je sprovela takoj k sebi v kamrico in ga posadila na klop, a poleg šolnika velik vrč. — Ej, šolnik ! Prinašaš-li kake glasov«? Kuzmic Be je spustil kakor klada na klop, potegnil ie vrča in pokimal z glavo. (Pride še.) je pr.cej važen činitelj v tukajšnji obrti in trgovini. Takov ekvivalent daiao rszmerno drugi hrvatski kraj:. Če bi se enkrat naše prebivalstvo v Trstu in pokrajini organiziralo in se priučilo ca naše siovensee in hr vatske trgovce in obrtnike, potem bi tem poslednjim kupčija raetla. Veletrgovina med Trst m in hrvatskimi deže.z.m b: oživela, bi se množila, postajala bi intenzi vneja, vspešneja, a efekti takih trgovinskih zvez med Trotom in hrvatskimi deže am: bi povspeševali vidno razvoj našega poljedelstva, vinc gradarstva, sadjarstva in vseh industrij, obstoje?.h danes v hrvatskih dežeiah. Vspeh teh industrij bi oživljal nove in Pravilneje druge industrije po Hrvatski, SiaT-nnij*', Dalmaciji in druzih naših dežeiah. Adriatleus. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 28. junija 1905. V pojasnj^Dje položaja. e in Tonangu, a bile so odbite. Japonci so zs-odli kraj Sušerg v Koreji. Dna eo izvršie jep nske sprednje čete napad na ru-ke, a eo b le odbite. Istega dao so ruske sprednje čete izvršile v*pe*»a napad na .Japonce in bo preganjale te poslednje do južno od Na ntšantšena. Istočasno ie ena ruskih sprednjih čet v svojem napredovanju on t Ufunlu naietsla na močneje sovrsžie s le in se ie ob zssledove-nju od strani Japoncev umaknila preko Ju-lanaz:. Istega dne bo začeli Japonci v obsežju liajhuočena zopet olenzivo proti ruskim sprednjim četam v smeri proti S miaotse. Izpad je b;l kombiniran z obitjem dednega boka tega oddelka. Ruski oddelek se je zato umakni , ne da bi ga bil sovražnik zasle-dova1. Istega dne so bile v kore -kem gorovju ruske kavalerijeks pre Istraže napadene od Japoncev. Japonci so vrgli Rusa nazaj. Ja-ponsca sprednja straža je bila koncentrirana v črci Taiatsudegi Pugat.n. Dne 24. so Japonci odbili rusko kava« ler.jo v dolini reke Tsinho pri Sjntiata;. Dae 25. so eačeli Japonci ofenzivo proti rusKim sprednjim četam in bo, dobivši ojače-nja, potisnili ruske sprednje straže z južne etran: železnice proti severu. Dne 2t». Japonska armada v Koreji ie okupirala Kiongsing, ki leži v severni Koreji. Istega doe je 3000 Rusov prodrlo proii jugu oi Nantsantšens, a b:> bili cdbit:. Teh 3«JOO mož so biii en del fronte pri Sun-besgtsii, neverno od Nantšantsena, katera fronta je dolga 121 ; milj i o je zasedena < d 2CHHJO Rusov z :ntdnteriio, artileri'o in ka-Valerijo ban le, organiz rane od generala Madarilova, ki zapoveduje tej skupini. Dne 27. javljaio **esti, da japonska kavaler ja st>jeČa nasproti generalu Mmčenko (na »ongolfti m,j ) šteje 30 eakadronov in je p i poveljstvom generalov Zahva in Ha-g. vama. V&. tu gori ravedeni dogodki b> ee Vi^ l; na vztoenem (levemi n >kem krilu. To vse v času od 21. do vštetega t. m. (nnei tem se tri vesti tičejo Koreje) in sicer v t. : r ili HK) km vztično od železnice, t> je d važne krajine Tšantsiadjan. Vsi geri naveien. araj; Bo grupiiaai zapadno, južno in južn >vztočno oi ravnokar imenovanega Tšan-tsiai ane. in siosr na oaolo v radiju 20 km, ali t dtuglmi l^esedam: : blizo virov rek Tslnho, Huaho in Sungaru (Tum.n, Hai4a). Potrjena je torej aaša napove d b a, ki sm jo napisali pred kak m; H dn*v?. reaš., da e-daj krilu dalje napredovati — kakor 83 jim ne-anreelno insinuirali japonofili — predao so vzeli vsaj etrategično nehvaležno tečko Tsan-tsiadjan. Naše domnevanje, da se mora položaj ščititi najprej na vztočnem krilu, to domnevanje potrja dejst70, da se dogodki zsdnje dni v resnici razširjajo bolj in bolj na vztočno stran in sicer so momentanno dosegli že frontno širino blizu 200 k m. To f/ontno širino (približno) smo si domnevali mi takoj po bitki pri Mukdenu, ko je še vsa ugibalo sem in tja, kje se Rusi ustavijo. Mi smo tedaj, v marcu, označali tasor prhodnjo rusko ffcnto : Putsiatien na zapadu (ob mongolski meji)— Matiatien — Hsjlučea—Tšent?iakov. To bi bila frontna daljava circa 300 km. In kakor kažejo dogodki, 83 gori omenjena frontna širina 200 km v resnici še razširi na približno 300 km (do Tšentsijakova). Povderiti moramo, da po tedanjih b jih sprednjih čet fudi na vztečnem krilu zapri-čenja resna japonska cfecziva. Zato ema-trtmo za getovo, da 6e ped varstvom teh bojev sprednjih japonskih čet tudi g'avna iaprn^ka grmada pt mika dslje in da pripravlja ravnokar, da prekorači črto rek Tsinbo in L aoho. Dejstvo, da so japonske sprednje čete od 15. t. m. sem napredovale na terenu k večemu za kakih 15 km nam kaže, kako težko nalogo majo Japonci, da si so na nekaterih točkah zastavili čet v moči cs!e divizije, a na mnogih krajih brigade. A vsi ti težki boji sprednjih čet se vrše še veino celih 70 km oddaljeno od domnevane prve ruske glavne pozicije, kakor smo jo tudi dani s označili tu gori, in kakor smo jo v prejšnjih Ufedaik dn6vnika člank h podrobno očrtali kakor prvo rusko bojno črto po bitki pri Mukdenu. * predlagal konferenco in on jed ni je, ki more dati Franciji informacij glede programa kon ference: Jasno je, da je vedenje Nemčije tu neiskreno. To utegne biti res, da je maročanBki sultan formalno predlagal kocf-renco. Toda idejo konference mu je gotovo sugerirala Nemčija in program za isto se gotovo ni določ 1 brez vednosti Nemčije. Konferenca se bo menda vršila v Hasgu ali v Madridu. Dogodki na Ogrskem. Nekateri budimpeštanski listi poročajo, da namerava vlada razpustiti ssdanjo zber-nico tar na jesen razpisat; nove volitve ter da se gleda tega že pogaja z velikimi župani. Vlada da hoče baje ustvariti večino, ki bo temeljila na cagoibi od leta 1867. Drugi list*, menijo zopet, da namerava omejiti svobodo tiska. Vsi državni pravdniki da dobe ukaz, naj kond^kujejo h»j*kajoče članke. Antisemitski izgredi na Ruskem. Iz Varšave javljajo, da so bili v Kovelu, guberniji Valhinija in v Jusuoiu, gubarniji Kovno, krvavi izgredi proti Z.dom. Iz Ljdza pa javljajo, da zapuš5a židovsko prebivalstvo mesto iz strahu, da ne bi prišlo do izgredov v masi proti Zidom. Oi sobote sem se je iz Lodza izselilo nad 20.000 Židov. Sestanek pooblaščencev. Iz Londona porečajo, da je bilo v ponedeljek v beli hiši v \Va&hingtonu priobčeno na-topno : Predsednik Kooaeve.t je prejel od ruske in japonske vlade izjavo, da pridejo pooblaščenci obeh držav tekom prvih 10 dni meseca avgusta v Z edinjene države. Rcose-velt je nasproti obema vladama izrekel žaljo, naj bi se konference pričele dne 1. avgu-ta, oziroma čim preje po tem dnevu. — Angležki listi poročajo iz Ne\v-Yorka, da je ta objava napravila tam najbolji utis. Avstrijska poslanska zbornica. Dunaj 28. Po prečitanih doalih ulo-gah je zbornica pričela prvo čitanje nemške trgovinske pogodte. Posl. Ellenbogen je naglašal, da se je minister za trgovino gotovo zavaroval za slučaj ločitve obeh državnih polovic v pogledu Avstii e in Nem5ije. Izjave, ki jih je podal ministerski predsednik ne zamorejo nikakor zadovoljiti. Mi moramo zahtevati, je rekel govornik, da vlada juBno izjavi, kaj namerava Btoriti za slučaj, ako ne bo v Ogrski si vspostavljei red, ko minejo roki za trgo.:aske pogodbe. Socijalni demokratje so sicer res za politično ločitev, ne pa za gospode rško ter so prepričani, da se bosti obedve državni polovici mirno sporazumeli, ako izg na vnrašaaie glede poveljstvenega med poslednjo §o tudi kitajske jet1"- P.si. Tollinger je izjavil, da bo glasoval za trgovinsko pogodbo, ker je ista bolja, nego li caiinska vojna, ter je zahteval, naj vlada posirbi za siufaj. ako se ne posreči, da se vzdrž car n?ka skupnost z O^rsio, da se daije ohrani carinska in trgovinska pogodba z Nemčijo samo za Avstrijo, kake samostojno državo. Posl. Rieanek je zahteval spremembo j Kigu žalezti^ke tai »ne politike, ki je v intere-u poljedelstva. Klo je še govoril posl. Gl&binski o tr- Drobne politične vesti. Poziv na vBetlovanski kongres. — »Ruzvrjj« v Lodzu je izdal proglas na vse Slovane, da se leta 1908. proslav: 60 letnica prvega slovanskega kongresa v Pragi, ki se je viš l leta 184*. Predlagataj — (Poljak) — nasvetuje za bodoči kongres Krakov ali pa Beligrad. Zanimivo je, da prihaja ta glas ravno od poljske strani. Srbija. —Cerkvene slovesnosti povodom druge obletnice nastopa vladanja kralja Petra I. bo se v torek udeležili kralj, prestolonaslednik in mnogoštevilno občinstvo. Kralj je obSiistvo nagovoril ter je bil ob prihodu živahno pozdravljen. Demonstracija proti Blovanskim vsporednicam v Šleziji. — V torek zvečer je kakih 2000 oseb povodom koncerta vojaške godbe priredilo v Opavi demonstracijo proti slovanskim vsporednicam. Izgredniki so najprej demonstrirali pred ptlačo deželnega predsednika, p^tam pa pred slovanskim bralnim društvom, kjer so pobili vsa okna. Indijski podkralj cdstopi. — Iz Simle poroča Reuterjev biro, da je indijski podkralj lord Curzon priobčil angležki vladi, da odstopi, ako se ne uvedejo razne važne spremembe v indijski vojski. S k lepi švedskega parlamenta. — Iz Stockholma javljajo, da sta cbs zbornici izvolili poseben odbor, ki bo imel naleg, da izdela zakonski načrt, s katerim se vlado pooblasti, da prične predpogajanja z norvežkim etortingom. Turški prestolonaslednik obolel. — Iz Carigrada poročajo, da se tsmiaj vzdržuje govorica, da je stanje princa Rešad ef ndijp, brezupno. Princ Rešad ff<*ndi je najstareji brat Bultanov in kakor tik presumtivni turški prestolonaslednik: Rjjen js b.l dna 3. novembra 1844. Bližnji opravičfnac do prestola bi bil potem princ Ahmed Kemal efandi, ki je star sedaj 58 let. Nova luka v Maroku. — Kakor po- mioiia ta slavnost, ne da bi se je apom inja častno za jubilanta. V 1. 1870, po dovršenih študijah, je vstopil gospod Žboaa v službo južna železnice, kjer si je se svojo »gorečnostjo v službi in s posebnim vspoeobljeDjem za obratno službo v kratkem čau> pridobil simpatije svojih predpostavljenih, občinstva :n še pesebno kupčijs'^ega sveta. V službi strog, ali pravičen, je g. Zoona zrlo priljubljen tudi med svojimi podrejene;. Ta odlični strokovnjak obratne R užbe je bil pred nekoliko leti odlikovan od Njegovega veličanstva cesarja, ki mu je podelil ]z!ati kr.ž za zes uge s krono. Vseobče priljubljenemu jubilantu se pripravljajo ob 35 letnici njegovega s užbovanja razna pueeščenja in ^je tudi naša iskrena želja, — to žilimo skoro bolj sabi, nego njemu — da bi s tem lju-beznjivim možem, ki zna tako lepo spajati interesi svojega podjetja z i nt are si občinstva, mogli ša dolgo csiajali >v obratu«, primerno njegovemu poklicu. Še enkr t: naše prisrčne čestitke ! Spremembe v šolski stroki. Minister za uk in bjgočastje je imenoval prcfjsorja na nautični soli v Malem Lošinju Josipa Zini profesorjem na državni realki v Roveretu in pref-sorja na državni gimnaziji v Novem mestu Jakoba Zupančiča na državni realki v Gorici. Nadalje so bili imenovani : pravim učiteljem provizorični učitelji A d >lf M u 11 e r na državni gimnaziji v Lincu za diživno realko v Gorici ; dr. Anton P a p e ž in Olmar S i g m u n d, pravima učltaljima ravno tukaj ; dr. Edvard T r a v e r s a na goriški gimnaziji ra ta zavod ; Karol T r e -ven pojde z goriške državne gimnazije v Friedeck ; dr. Jurij P i t a c c o na državni gimnaziji v Gorici za ta zavod; dr. Lovrenc T r e t t e r pride s tretje državne gimnazije v Gradcu na državno gimnazija v Gorico. Tudi — kultura ! Puljskemu »Omni-busu« pišejo iz L nrlara. da so tamošnji »le-gaši« hoteli prirediti nekako žretje, na katero bi povabili vse požeruhe in lačenber-gerje iz okolice. Nu, stvar je vzela ža na pripravah kaj žalo3ten konec. Na posvetovanju radi te legaške prireditve se je zgodilo namreč, da je neki C. B. udaril svojega sorodnika in prijatelja R. B. z butiljko po glavi s tako silo, da Be j a udarjeni one-&veščen zgrudil na tla. Na to sta brata B. vrgla polumrtvega soiolnika na dvorišče, kjer je obležal in ležal več časa in bi bil ostal mrtev, da ga niso drugi tovariši ob razhodu vzd gnili in odnesli domov . . . Da se je kaj tacega zgodilo med Slovenci to bi upili o »barbarih*. Tako pa mclČe, k«r že ni m< žno tudi tacih dogodkov predstavljati kakor cvetje z gredice dvatiseč-letne — kulture. Kako razjarjeno je madjarak) javno menenje po zistematičnem delovaoju ogrskih šovinistov, o tem priča vest ie Seged na, da bo tamošnji občinski Bvet razpravljal o predlogu, da se zaustavijo prispevki za vojaške godbe, ker iste ob cerkvenih prilikah sviraj o cesarsko pfsem, ki utegne — t ko pravi predlog — ugajati na Dunaju, ki pa lisakir ne ugaja na Ogrskem. Sviranje te himne na prčo.s jah in v cerkvah da onemogoča vernikom ubrano molitev. Prebivalstvo da no želi, da bi te vojaške godbe udeleževale procasij. V pojasnilo ! Prejeli smo : »Soča« od dne 24. t. m. omenja, da srao v svoji cceni narodne slavnosti na Vrhovljah »plemenito* 11 u » " 1UUU . vu-,, — J- ' . " ročajo iz Londona, je bilo v Tangerju uradno i P"zrli nast°P »Goriškega Sokola.. Čislani r I objavljeno, da je marokanski sultan po ra-' krcjgi £oriški Pa DaJ sprejmejo naše odknto-| svetu vt l akov sklenil otvoriti v Saidiji pri 9rCno zagotovilo, da omenitve »Gor. S k,la« jakov novo lukc. — Gradbena sultan izročil nemškim tvrd kam. Sultan namerava dobiti svobodno pot za u vez streliva in provijanta v svrho, da nadaljuje govinski pogodbi je bila debata zaključena, i boj proti maroškemu pretendentu Ameriški uradniki v Evropi. Generalnima govoin ktma sta bila izvoljeca Choch contra, Schrott pro. Pogovorih obeh i yorfc \\*0rld« poroča i z \Vashingtoaa, glavnih govornikov je bila trgovinska pc- da je predsednik Rx:savelt odposlal več urad- godba izročena carinskemu odeebu. Prihodnja seja ** tc rek. Spor imkP™8t9 rečeai "dostatek v našem poročilu. Proslava desetletnice kolesarskega društva »0 nezakcnskib. U mrlo je 74 oseb, in sicer 45 Med tem je veselo vdarjala vojaška godba. 1 moškega in 29 ženskega epola ; mej umrlimi Ped virtuoznim vodstve m skladbeaika g">sp. je bi'o 16 še ne enoletnih otrok. Uzrok J. Michla so nastopili goriški pevci, členi ; Bmrt: je bila v največ (15) slučajih tuber-giasbeno-pevskega društva. Pevske točke so kuloza. se proizvajale z veliko preciznostjo in izreino ' Risa je vstrelil dne 21. t. m. v Veli-globokim čutenjem. Possbno nas je vznesia kem Javorniku blizo C.-rknice lovec M. Pe->Zrlnsko-Frankopanka<. Odkar imamo tega trič iz Postojne. Ris je v kranjskih gczd.h dičnega poiabskega sina in uČanca Dvt rjko- ' redr^a žival. vega v naši sredi, zaznamovati nam je velik 8k,ep 50lskCga leta na goriških sre.injih preporod na našem glasbenem polju. Gcsp. ŠQ'ah bo v tQrek dne 4 t m M c hI kakor s;n naroda, stoječega na vrhuncu »zgoda Da delu. 37 letna dninariea giasr.ene umetnost:, je osredotočil okoli eebe Katarina Lipot, stanujoča v ulici deL' Indu-vse, kar ima glas in posluh. G. Michlu in str.a šr 3 je včeraj p0pGludne ttžko pone njegovemu dičnemu zboru pa kličemo: stale ere5]la Da delu Zdravnik se zdravniške po-ku predu, z p a t k v ani k r o k ! gta;e ki je bil telefoničnim potom pozvan k Večer nem je nudil izredno krasnih ^ Je ton8tatovaj> da jej je zlomljena hrb-; rizorov umetalnega ognja, ki jih je prired i : tenica in da je pohabljena tudi v nr tranjosti. pirotehniški mojeter g. M a k u c. Egva je wla namre€ pa.ila it neke viso. Kolesarsko društvo »Gorica« je v enem gjne ^ a ifojfn oteab imenitno napie- j B la je nemudoma odvedena v bolni-iovaio, delovalo neumorno na narodni eman- ŠQ CO( a jak3 malo upanja je da bi Gzdra-c pac;»i našega športnega življenia ter pov- ye]g / iign I > družabn n veti; naš i. narednih ^^^— Prematrajoči ime, ter vtb: s tem najceneje vse graške Slo vence na mnogoštevilno udeležbo. Pisebna vabila se ne bodo razpošiljala. Zahvala. Podpisani odbor se tem polom iskreno zahvaljuje vsemu slavnemu občinstvu za častno vdeležbo na veselici povodom proslave pet:ndva*s jtletnice »Obr:nijskega društva«. Srčna hvala bedi izrečena v prvi j vrsti domačinom, ravno tako slavnemu občinstvu, posabno zihvalo izreka pa slavnemu pevskemu društvu »Kolo« iz Trsta, katero se je vdeležilo polcoštevilno omenjene slavnosti. Konečno izrekamo srčno hvalo vsem, ki eo pripc megli do toli krasno vspele eo slavnosti. pev. ODBOR društva » Adrija c v Barkovljah. Društvene vesti in zabave. Kr gov na sijajno v;a:no : jrrematrajoc: z velikim zanimanjem in gorko ljubeznijo rez cve: n razvite* omenjenega društva mu Desetletnica »Kola«. Slavncst na vrtu 'sl.iamo: na veselo svidenje ob pet n- »Xarodnega doraa« pri sv. Ivanu se bo dvajset.etnici ! vršila po nastopnem vsportdu : 2~> letnica >Obrtuij?kega društva« t 1. Grdba. 2. s) »Za dom«, moški zbor; l&arkoTlJah, ki se je vršila minolo nedeljo, b) N. Slavjanski : »Bolgarskija pjesai«, mešan e /oaia, nepričakovano sijajno. Vrt in dvt - zbor, poje pevsko društvo »Koro«. 3 Savana »ta bila preteka — tolika je bila ude- nostni govor, govori društveni predsednik, ežba domačinov in meščanov. Vapored, ki 4. A. Fvieister : »Sokolske«, meški zber, .a e uvajalo d mače psvsko društvo »Adrija«, poje pevsko društvo »Adrija« iz Baikovelj. ;e izvršil v popolno zadovoijnost vseh ude- V. Parma : »Colničku«, mešan zbor, »ncev. Takega zbora, kakoršen je sedaj poje pevsko društvo »Zarja« iz R jana. 6. n, pevskega društva »Adrjja«, ni bilo — J- Labainar : »Ktdar mlado leto«, mešsn v4«j mi menimj tako — še v Barkovljab. zbor, poje pevsko društvo »Slovan« iz Na i 7<» pevsk h moč;, okolo 50 moških in Padrič. »Himna Zvonim rac, meški nad ženskih £t«je eeiaj »Adrija«, in to zbor, poje »Slovenska mladina« iz Sv. Ivana. *i n ma mit -i h s.avčkov obojega spola ! ; 8. * * * »Naša zvezda«, mešan zbor, poje Radi bi p.sali cceno o pev?k h t>fk:h, pevsko društvo »Slovenska L ra« iz Sv. t da n nam mežno — ker nitmj kompttentni M. spednje. 9. F. S. Vdhtr : »Na vrelu Razne Vesti. Angležka poŠta. Angležka pcšU ima dandanes povprečno 170.000 do 180.0<>0 ncožkih in ženskih uslužbencev, torej več ljudi, nego jih šteje angležka armada. Ob tem ima pošta tudi precejšnje dobičke. Ob strošku 10 milijonov dobiva postna uprava na leto čistega dobička približno 4 milijone funtuv šteriicgov. Grofica Lonyay proda svoje dragocenosti. »N. Fr. Presse« poreča iz Pariza, da je grcfica LoDjtv, bivša avstrijska prestolona-elednica Štefanija, sklenila prodati na javni dražbi v Parizu vse svoje dragocenosti. Te dragoceni sti, dijamanti, biseri, dragi kameni itd. bo proračunj9ne na en milijon in 50.000 frankov. Istotako nam?rava grofica prodati na drtžbi svoj poročni pajčolan, ki so ga jej bile darovale bruseljsko gospe, in ki je cb-njen na 70.000 frankov. Najprej je grcfiea hotela prodati to na javni dražbi v Londonu, a eedaj da se je odloeda za Pariz. Zastrupljenje. Blizo Mosta na Češkem je 90 oseb zbolelo za zastrupljenjem. Dve o?ebi sta že umrli. Pomočnika mesarjevega (ta po slednji je obolel) s> aretovali. Preiskava je namreč dokazala, da je pcm;čnik mesto soli stavil v klobase strup za podgane. včeraj danes 100 75 IvO H 3 110 75 " ICO.^1 llirl5 119.40 10?-3 J 10 >.40 92 70 92.80 11690 117.15 iH-35 97 30 8S20 83.20 1641. - i«iv;.— 657 2S 65" 50 240.25 240.27 Vs 117.37 l/a 117 42«, 23.47 23 4S 19.13 19.14 95.70 95io0 11.28 11.28 za to rn ker je na < dprtem nemožno zanesljivo ocenjevati pevanje. Ke?emo pa lahko, da je zbor »Adrije«. Ser na Savi«, poje pevsko društvo ga vod: sedaj g. A. (i rbec, eden najmočnejših zborov v okrožju našega meste. Kadar bodo vsi t pevci in pevke sodelovali par let pri »A dr j « — čfsar bi mi iskreno želel: — bo :a zbor gotovo mad prv mi v Bosne«, moški ib^r. poje pevsko društvo »Velesila« iz Šaeinja. 11. I. pl. Zaje: »Ve- »Zori- slava« iz Sežane. 12. * * * »Slovan na dan«, mtš^n zbor, poje pevsko društvo »Lipa« i/. Bizov ce. 13. ol Fer'uga : »Venec narodn.h m umetnih slov. pesmi«, poje pevsko društvo »Zvon« z Opč n. 14. ^ * ^ me-*.u n okolici. (^>paz li smo s cer, da mladi »Slovenski svet ti si krasan«, po e pevski nartni še povsem gotov — čemur pa se *bor »Oitaln ce« pri Sv. Jakobu. 15. Haj-11 ~ . i :i — vkljub temu pa je »Adnia* : drih : »Morje Adrijansco«, mo^ki zoor. izva-re-.ia »v o nt g.> na veled.stojen način. |jaJ° V3a pevaka druš:va. It5. 1'mttalni ognji. O mešana ebrra s^ o rali ponavljati i ^Oodba. na občo zahtevo. Sr. Ivanska godba je tudi napre iovala in nas je, to lahko rečemo, na ravn .. Toliko na zntnje hratskim društvf m. Isto društvo priredi v nedeljo, dne 2. julija t. 1. občni zbor v dvorani g. Drag. Stsrtc ca Proeeku. Z^čateK ob 3. uri pop. Po zborovanju koncert s prt sto vstopnino. Pevsko društvo »Velesila* priredi eti nam jo prireiila j pfibodnjo nedeljo dne 2. julija pevsko zabavo v go-t Ini gospodarskega dru>!va v šiednju, k; bo trajala od 5. do 11. po-polu J ne. i>ru>tvo »Narodni dom« v Trstu ima kakor že ot-javl eno drse 2. julija t. 1. ob 10. uri zju'raj v gltdaiiščni dvorani »Narodnega d ma« svoj redni občni zbor. Iver se gre za vitalne intere;e društva, opozarjamo vse dru-štvemlte. kater a so bila odpos'ani tudi posebna vab;ia, da se peinoštfcviluo udeleže tega občnega zbora. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda t Kojauu priredi dne .">. julija na dan sv. Cirila in Metoda svojo otročjo veselico v pre storili »Konsumnega društva« v Rojanu. Začetek ob 4. uri pop. Sveta maja bode ob uri zjutraj, f-eravi -v. Aat ca coveta zadušnica; obilno udeležbo uljudno vabi za 1 ok nega cesarja Ferdinanda, ki jo jej P »lr. Navz so biii name-I junija : Praga, L v o v. 18 24 2 62 »>8 45 69 60 53 89 Borana poročila dar 2K. junija Tr?nška borza. Napoleoni K 19 11— 19.15—, anp!»fke Hr« K — .-do —.—, London sraft termit K 240 25—240 Francija K 95.50 -95 70 Italija E 95 50—95 75 italijanski bankovc' K--- — N* naciju t 117.i0 —1 !7 50, nemSki banko*c "--•-- avstriiKka ednotna renta K 10(» 20 100 50 osrr** kronska renta K 97.— 97.40, italijanska rents K —...— —.— kreditne akcije K »S57.— — 659 — državne železnice K 666.- - — £6S —. Lombardi V 87.— 8S.50, Lloydove akciip o55.-- Srečke: Tiaa K 23S50-342 50, Kredit K 482 50 do 492 50 Bodenkredit K H06.— 313 — denkredit 1889 K 3'J6 75 313 75 TnrSkc K 139.— do 141.- Srbske--rtn--- Državni dc g v papirju n „ r. srebru Avstrijska ir-ta v zlatu . „ kronah 4°/0 Avst. investic 0 1> K 15 82; rž za okt. K 12.8J do K 12 82 : ove* z okt. od K 11.10 do 11 12; koruza zn julij K 15 l2 do K »5 1 PHemca: ponudba dobre povpraševanje zbol,>ano. tendenca trdna. Prodaja 21.000 met. stot., j a 15 do 20 s ot višje. Druga žita vzdržano. Vreme: vroče H a v r e. (Hkie^i.; Kav* rtauioa g * > rage za tek. mesec po 50 kg 43.3/4 frk, «n s^pt 44.';,. New-York. fOcv>r-• Kava e dobavF, stalno nespremenjeno, do 5 st. znižanj« Prodaja : 3000 vr« č. Hamburg. (Sklea pip.) Ka?«» ^antos « aversge za september 36 - z® dec. 36'/,, za mireč 37.l/4 za .naj 371/, — Mir.10. — « > nrvtdn* loco 3«—3S, navadna raeln« 3J-40 u^ln dobu . 41—42. Parit. Rž za tekoči meseo 16.— rl julij 15.40. za julij avgust 15 25 za septamber december 15.— {mirno.) — Plenica za tekoČJ m» sec 23.65, za julij 23 6ristne 55 namene. MI^Lnrna In s'r:irna ?e scelo. Ponudbe {»od »Mlekarna« na »Edinost«. MALA OZNANILA ^m Danes; •etrtek od 4—10. ure zvečer bo veliki ljudski ples napodovih v » nvč. (,'ena vinom: črno domaće 4>, rizling (beli 4*, istran 40 n teran po t»s nvč., pivo ]»o 28 nvč. — Pa-~ar**te 1'» ne. Jedilo: telečja pečenka 24, te-j lečji žva^et 24, jM»rfija šalama ali sira 16, ^njati i pršuta \ 1*0, rib 14 nč. lAAp koreejMtndentinja za na deželo 191/U w na Kranjskem zmožna slovenskega nemškega in laškega jezika. Pismene -.K>nudl»e jmmI »št. 1«H»« na upravo »Edinosti«. V novi prodajalnici jestvin in koloni jai Peti a Peternel v ulici Oulia št. 76 Je rdotiiti vsakovrstna jestvine kakor: kavo. rit, testenine 1 napeljsk*M, slmlkor, turflCno in helo moko. tiaravno maslo, ■vete, milo. jedilno olje prve vrste po 36 novć. — Blaro vedno sveže. — Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na »leteli Dekoracijo sob s papirjem. Sli-kanie sob in napisov v wseh slogih in na vse narine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohifttva, podov itd. Vse po zmernih cenah, tntno in hitro. — Delavnica: ulio? "J s o Fosoolo štev. 19. MIRODILNICA Siona SKrinjar ulica Farneto it. 33 podružnica nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. 3IIK0DILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (vogal Geppa) Specijalitet« navadnih in tne-dicinalnih »i rog, :>arv. pokosti, lakov. *«'etk. čopičev. uavaii-ne^a in parfum nega mila, petroleja, Apiriia i testen za goreti. — Barvilo za ćiSćeuie ===== vina. - Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno coooooooooooooo Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, □1. Cavana tuhod ulica Ca-vazzeni št. 3). occooooooocoooo UJAa -t. ."»T 11a pesti Kozina-Herj>elje, nova, ■■■^tt z nekoliko zemljiščem in vodnjakom, .ast pupilskih «»trolc. se proda za gld. 14. Trst, ul. Rossetti 47. $Q£nilO JVCsrCOH fil^Qnwir za kon«-erte, rabljen, najboljše niiea Tivarnella štv. :{ "■ooUlFll dunajske tovarne, se proda. — — Pleškovi«*. Corso 2*» II. Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Cenik orezDlačno m franfco. Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu lstrs&a ulica 12 dravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo Postrežba točna. Benedikt Suban Prodajata jestvin založeno z vedno svežim olagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst. sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRONIO 2 (vogal ul. S. F. tAl ™ jVianufakturna trgovina « Artur Modricky TRST - ul. Belvede t .32 - T S , && v I 1 S I X * Fuštanj za kriia širok 90 cm po 36. 42 novi. Fušianj veleur od 27 novč. dalje. bel. siv in p!quet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. š>ajl In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za nožke in zengtte. Krila, nogovice. čipke in zamat, kakor tuni raznovrstne drobnarije. Na nrnriai v******** wi«> Doline, i*»i p1 UUdJ ure ^ železniške jH)stajef d*et<»je<"e iz njiv, travnikov in vinogradov, veh hiš, -kupno 7'.» parrel fundus instruetus. •'• L'oji ugodni. Več pove uprava našega lista. t/o lil/O cnha '»prave ali z opravo. VClIKcl oUUd je oddati s 1. julijem j ri neki slovenski družini brez otrok. — Via ' anodinjiti. — < >i^lasiti se je pri upravi našega li-ta od 10. do 12. ure predp. Kavarna-restavracija Sv Ivan 5 minut od Boaketa. SENČNAT VRT VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK == koncert --------- Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. P cilljanje na dom. Telefon štev. 1664. — Ilova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via. del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo, j F. FertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. CESARE ALPRON komisije in zastopstva TRST ulica Acquedotto 65, Z. Pekarna in sladćićarna z lastno tovarno biškotov 3fran £ampe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat nu dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, tlne vina v buteljkah, sladčic-e itd. Sprejema naročbe za sladčiee. najboljše sredstvo za čistiti vsako fino ru-= meno ali črno obuvalo Najbolj se priporoča ^ za Boxcalia. Oacaria fe Chevreaux in laki- rane čevlje. ® I) UNA J, XIII. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojači co Alla Citta di Trie ste v ul. Torrente st. 40 (nasproti gledišču <.<»Idoni>. Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenil: oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prv« vrste kakor tudi blago vseli vr