in ki ie bil predlagan za naivišie ■ likovanie za vojaško hrabrost ter Uspešni lelcilski napadli letalstva Osi na sovražna letališča Štiri sovražne ladje potopljene. — Uničeni sovražni oklepni oddelki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 21. novembra svoje 910. vojno poročilo: V Cirenaiki močno delovanje prednjih oddelkov. V puščavskem področju so naša boina letala obstreljevala in zažgala sovražna oklepna sredstva. Ko so čete Osi uničile vojaške naprave. so izpraznile Bengazi. ki ie v tej vojni tretjič prešel v sovražne roke. Spopadi medogledniškimi oddelki na alžirsko-tuniški meji so se končali v prid sil Osi. Ko je nasprotnik zgubil tanke in avtomobilska vozila, se ie umaknil. Italijanske in nemške letalske skupine so v francoski Severni Afriki napadle letališča, pristaniške naprave in zasidrane ladie. Deset sovražnih letal smo uničili na tleh. potopili smo sred-njevelik parnik, nekai velikih parnikov pa hudo poškodovali. Eno naše letalo se ni vrnilo iz dnevnih nastopov. To noč so angleška letala v zaporednih valovih napadla Torino ter zmetala zlasti na stanovanjske mestne četrti veliko število razdiralnih in zazidalnih bomb. Škoda ie znatna. Med civilnim prebivalstvom ie bilo 29 mrtvih in 120 ranjenih. Sestrelili smo tri napadajoča letala, od katerih so enega sestrelili nočni lovci Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 22. novembra svoje 911. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču so slabe vremenske razmere ovirale delovanje izvidniških oddelkov na obeh straneh. Britanski letalski napadi na Tripolis sp povzročili le omejeno škodo. Med libijskim prebivalstvom ie bilo nekaj .mrtvih in ranjenih Naši letalski odelki so uspešno, bombardirali pristanišče La Valletta. Nemška boina letala so z uspehom napadala letališča v francoski Severni Afriki, ki iili ie sovražnik zasedel, in pri tem zažgala na tleh več letal. V vodah severno od Philipoevilla ie neka naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Alberta Longhiia torpedirala in potopila parnik velike tonažo. ki ie pripadal močno zaščitenemu konvoju. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 28. novembra svoje 912. vojno poročilo: Zaporedni valovi močnih sovražnih bojnih skupin, napadajočih naše sprednje oddelke v področju Agedabiie. so osiali brez uspeha. Sovražnik ie izgubil nekoliko oklepnih voz. Italijanski bombniki 90 v alžirski luki napadli tam zasidrane ladie; pri tem so eno potopili, nekoliko drugih pa poškodovali. Takisto so v alžirski luki naše letalske torpedovke zadele in potopile postopoma dva trnovska parnika. Nemško letalstvo pa ie zadevalo in zažigalo v lukah francoske Severne Afrike anglo-ameriško ladjevje in ie v ponovnih napadih na letališča razbilo na tleh 17 neprijateliskih letal. Naši letalski odredi so na Sredozemskem morju prestrigli pot britanskim konvojem ter torpedirali eno veliko trnovsko ladjo in eno vojno eno!o. Neko angleško letalo, zadeto s topovskim strelom, jo strmoglavilo v bližini Kalatafimiia: pri tem smo ujeli enega člana posadke. Vladarjeva zahvala Visokemu Komisarju Vel. Krali in Cesar ie blagovolil odgovoriti Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino na njegovo brzojavko. ki io ie poslal^ Vladarju za njenov rojstni dan. sledeče: »Ni. Vel. Krali in Cesar se zelo prisrčno zahvaljuje Vam in prebivalstvu pokrajine za vljudne in prijetne pozdrave.« Minister Kraljeve Hiše Acquarone. Zalivala Nj. Vel Krelja in Cesarja ljubljanskemu županu Kot odgovor na brzojavno čestitko, ki io ie ljubljanski župan poslal Nj. Vel. Kralju in Cesariu za njegov rojstni dan. ie Vladar blagovolil odgovoriti sledeče: »Nj. Vel. Krali in Cesar ie zelo blagohotno sprejem vroče čestitke, ki ste mu iih poslali v imenu ljubljanskega mesta ter se toplo zahvaljuje.« Dvomi minister Acguarone. Vel. Krali in Cesar na zborovanju Kr. akademije Italijanski kulturni delavci bodo z nezlomljivo voljo podvojili svoje delo Rim. 22. nov. Nj. Vel. Kralj in Cesar se ie udeležil davi zborovanja Kr. Akademije Italije, ki ie bilo v dvorani Julija Cezarja v Campidogliu ob otvoritvi 14. akademskega leta. V okrašeni dvorani so se zbrale najodličnejše oselmosti iz literarnih, umetniških in znanstvenih krogov. Na častnih mestiJi so sedeli zastopniki šefa glavnega stana in podtajniki ministrstev • .Oboroženih Sil. Ob straneh kipa Julija Cezarja so sedeli akademiki Italije in člani sveta guvernerstva. Navzočna sta bila tudi poveljnik armadnega zbora in poveljnik zone. Člani direktoriia Stranke in naivišii državni funkcionarji so sedeli v prvih vrstah. Ob zvokih kraljevih fanfar i» prispel Kralj in Cesar, ki so ga na stopniščih sprejeli predsednik Kr. akademije Italije Federzoni. minister za narodno vzgojo Bottai kot zastopnik vlade tajnik Stranke Vidussoni. predsednik Zbornice fašijev in korporacij Grandi, podpredsednik senata Gugliel-mi in rimski guverner. Pozdravljen z veličastnimi aklamacijami ie Vladar šel preko dvorane ter sedel na poseben sedež pred predsedniško mizo. kjer so bili predsednik Kr. akademije Italije Federzoni s podpredsednikom Anzianom Formichijem. guverner princ Borehose in uradni govornik, akademik Baelioni. Ob Ni. Vel. Kralju in Cesariu so sedeli na desni tajnik Stranke in podpredsednik senata, na levi pa minister za narodno vzgojo in predsednik Zbornice fašijev in korporacij. Odmeval je pozdrav Kralju med novimi ovacijami in predsednik Kr. akademiie Italije ie naslovi.1 ha Ni. Vel. Kralja in Cesarja naslednjo poslanico: POSLANICA AKADEMIJE »Veličanstvo' Tudi to leto obnavlia Kr. akademiie Italije svoje delo sredi fazplamtelega vrhunca vojne med najtršimi preizkušnjami naroda. Toda tudi ob zaostreniu velikanskega konflikta, ki so ga priklicale na narode. ki zahtevajo svobodo živlienia 'n dela. ljubosumne hegemonistične Me. se množi med gojitelji znanosti, literature in umetnosti volia služiti z Tsemj svoiimi silami stvari Zmage, kakor so tudi vsi Italiiani neomaino jDhii in zedinieni v prenašanju sle-leriip nove preizkušnje in vsako po-/ehne žrtve za čast in urospeb države. Pred Vami. Sire. ki Vas častimo kol sveti simbol in nepremagljivo varstvo Domovine, znova potrjujemo svojo nespremenljivo vero. Zaman divja sovražnik zdaj proti našim blestečim mestom, ki predstavljajo stoletno slavo ne samo Italije, temveč svetovne kulture. Sovražnik ie izgubil v žalostni zvezi z barbari z vzhoda in zapada sleherni spomin na antično rimsko in krščansko civilizacijo se ie okužil z njih blodno zavistjo do narodov ki so bogati po zgodovini in ki so dali svetu neizčrpne sadove misli in umetnosti. Ti napadi ne bodo upognili Italijanov. temveč bodo narobe čedalje bolj utrjevali niil) odpornega duha pod vodstvom Duceia. Vsi bodo tako junaško .vneti kakor ni,ih najmlaiši bratie. ki se žilavo bore od step Dona do afriških aren. od globin Atlantika do neba nad Sredozemljem. Telefonista in collegamento con il comando di una nostra unifca operante *ul fronte delPAfri-ca Setten trienale. — Telefonist v zvezi z nekim italijanskim poveljstvom v Severni Afriki, ZNANSTVENO DELO SE NADALJUJE S PODVOJENO VNEMO Naša Akademija ve. da opravlja pa-triotično dolžnost, ako nadaljuje s podvojeno vnemo in kljub težkočam sedanjega trenutka svojo funkcijo vz-podbujevalke in vzporejevalke intelektualnega udejstvovanja države. Vsa raziskovanja in publikacije, ki so bile naznanjene, dozorevajo s svoiimi uspehi. Tem se pridružujejo še druge važne in pomembne kakor zbirka italijanskih vzgojeslovnih spomenikov, ki bo važen prispevek k zgodovini itali-janske misli. Ti spomeniki nam bodo dali s spopolnjeno natančnostjo presenetljivo panoramo italijanske in evropske kulture ob nastanku Preporoda. Objava Corpusa Scriptorum Dal-niaticorum im prikazala v strogo znanstveni izdaji dela oeniia Dalmazie od San Girolama do Ruggera Bnskovieha ter bo objektivno in neovrglivo dokumentirala. da je bila kulturna tradicija v tej plemeniti zemlji latinska in italijanska. Poleg naših že številnih raziskovalnih središč, ki so premagala sedanie gmotne težkoče iu kj nadaljujejo svoj program, nastaja zdaj nadaljnje središče. in sicer za primitivne kulture, ki je poverjeno učenemu in vnetemu vodstvu Rafaela Peltazzonia. Že se ie pričelo in obeta biti kakor zmerom živahno in plodno delo razredov, kljub bolečim izmibam v vrstah znanstvenikov. Paola Emilia Pavolinia. odličnega orientalista in učenjaka primerjalne literature, resničnega odkrite-ha velike finske poezije Kelevale. Fe-derica Millosevieha. princa mineralo-gov. neutrudljivega raziskovalca rudninskega zaklada Italiie. Maria Bettia. eksperimentatorja najširšega slovesa, čigar ime bo ostalo povezano s spominom njegovih originalnih raziskovani o kemičnem vitalizmu. Antonia Sogliana. genialnega arheologa, ki si je osvoiil ugled predvsem s pompei-skimi študijami. Enrica Rostagna. pa-leoprafa in učenjaka brezmejne učenosti. K spominu teh odličnih mojstrov. ki so nas zapustili, naj mi bo dovoPeno pridružiti z enakim obžalovanjem ime mladega izredno nadarjenega sodelavca dr. Pietra Tomea. ki si je pridobil že velik sloves z dragocenimi zgodovinsko-umetnostnimi deli nedavno imdel v borbi na čelu svojo stotnije grenadirjev. NOVE NAGRADE Med tem ko so razredi začeli proučevali prošnje in navedbe glede običajnih nagrad Akademije, danes z zadovoljstvom sporočamo o izredni nagradi. ki je bila podeljena tistemu, ki ie oživil našo antično umetnost, katera se ie zdela dozdai pozabljena. Kialiev akademiji Italiie ie bila dana na razpolago vsota 200.000 lir kot izredna nagrada za umetnika, ki obnovi slavno tradicijo italiianske umetnosti žgane gline. Na predlog komisije, se-stoječe iz Roberta Paribenia. Emilia Cecchia in Cipriana Efisia Oppa ie akademski svet sklenil podeliti to nagrado uglednemu umetniku Leoniiu. Njegovi »kodeksi vojne in zmage tvorijo pravi spomenik umetnosti tehnike in patriotizma. V nrihodniem se bo odprlo Akademiji Italiie še širše akcijsko področje po zaslugi izredne dobrotvornosti zaslužnega lombardskega industriiea dr. Antonia Foltrinelliia. velikega umetnika bi mecena, ki ga ie velikodušno navdihnil naivišii ideal, zaradi katerega je bila ustanovljena Akademija in ji zapustil svoje precejšnje premoženje. da se ustanovi fond za C mednarodnih nagrad za moralne in zgodovinske znanosti, za prirodoslovne zna-nosii. za literaturo, za umetnost, za medicino ter za dela naivišie moralne iu človeški vrednosti. Izvedba vzvišene naner Antonia Foltrinelliia bo akademiji Italiie naložila nalogo velike odgovornosti do znanosti in kulture v vseh državah. In mi upamo, da bo dostojno opravljena tudi zato, ker bo ta nova misiia, naložena akademiji. naredila iz Rima po zmagovitem miru svečan sedež priznanja in sodbe za naivišie izraze intelektualne proizvodnje na vsem svetu. Sir! S takšnimi vzpodbudami in namerami marljive zvestobe visokim ciljem našega zavoda, hočemo dele ti tako. da bo lahko Italija tudi no nadčloveškem vojnem naporu obdržala mesto, ki ji pripada v duhovni hierarhiji med narodi. V duhovnih vrednotah so dejansko že 3000 let sila iu, slava naše Domovine. Iz n iih izhaja5 boli ko kdaj v viharnih okoliščinah vojne nepogrešljivo jamstvo za bodočnost naše nesmrtne domovine., OTVORITEV AKADEMSKEGA LETA Ob večkratni prekinitvi z odobravanjem Vladarja in ob svečanih manifestacijah prazničnega avditorija ie bil govor predsednika Kr. akademije Italije sprejet z naitoplejšhni ovacijami. Takoj nato ie Eksc. Federzoni dal besedo akademiku Italije Silvestru Ba-glioneju, ki ie iipel otvoritveni govor akademskega leta . in je govoril o zanimivi temi: Edinost znanstvenega, umetniškega in moralnega mišljenja. Odlični znanstvenik je izvajal, da se dado vsi miselni problemi v umetnosti. literaturi in morali reševati z enotnega vidika, kakor je enoten človeški duh. ki iih raziskuje. Duee i« imel prav, ko je otvoril akademijo z besedami, da ie akademija nujno elektična. Po odobravanju, ki je kronalo učeno otvoritveno predavanje, je predsednik Kr. akademije Italije proglasil v imenu vzvišenega Kralja in Cesaria, da je 14. akademsko leto ctvorjeno. Spet so se razlegali pozdravi Kralju, katerim so sledile navdušene ovacije, ki so spremljale vladarja, ko ie odšel skozi dvorano .Julija Cezarja. Ko so se zastopniki oblasti poklonili Ni. Vel. Kralju in Cesarju, je Vladar odšel « Campidoglia. Sefa vlade pod Ducejevim predsedstvom Na ministrskem svetu so sprejeli več važnih sklepov i vseh področij državne uprave 20. novembra ob 10. dopoldne ee je pod predsedstvom Duceja sestal v Rimu ministrski svet. Tajniške posle je vodil državni podtajnik v predjed ni-štvu vlade. Ministrski svet ie odobril poleg tekočih upravnih zadev še na-sledaije ukrepe: _ rlpravlja na daljše križar, croeiera. — Italijanska podmornica v po Atlantskem oceanu Predsedstvo: Na predlog Duceia fašizma in šefa vlade; Osnutek zakona, ki enaša spremembe v enotno besedilo zakonov o zemljiškem kreditu. Z uveljavljenjem novega zakonika civilnega postopka se je_ pojavila potreba sodobne koordinacijo posebnih predpisov navedenega enotnega besedila zakonov, katerih namen je. zajamčiti redno poslovanje poljedelskega bredita s hitrejšim in bolj zavarovanim razvojem izvršnih akcij proti zaostalim dolžnikom v. primeri z normalnim izvršnim postopkom. Gori navedeni osnutek zakona predvideva zato vzpdreditev omenjenih posebnih določb z določbami novega zakonika o civilnem postopku. pri tem pa ostanejo zavodom poljedelskega kredita vse sedanje predpravice v pogledu izvršbe nad neprem i Črninami. Načrt dekreta o preureditvi nacionalnega sveta za raziskovanja..Čeprav novi. ukrep bistveno ne spreminja nalog in dolžnosti navedenega nacionalnega sveta, vendar spreimuia obstoječe določbe glede raznih organov tega sveta, njih sestave iu niih poslovanja ter disciplinira kader osebja. Na predlog zunanjega ministra: osnutek dekrela glede izvršitve dogovora s končnim protokolom o povrnitvi vojne škode, ki ie NI podpisan v Rimu med Halvo in Nemčijo dne 26. oktobra 1842-XX. Notranje ministrstvo; Na predlog Duceia. notranjega ministra: osnutek Kr. ukaza, po katerem se starostna ničiti, določena no ohs-to-iečih predpisih za podeljevanje poročnih nagrad državnim uslužbencem, dvigne glede onih. ki pripadajo ali bo pr:-—»ali n- ibilizi,. .mn oddelkom in oddelkom v ooeraci juh. iu sicer za Spedfcione In abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 26. novembra 1942-XXI. štev. 44 (680) Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli. Slovenski pregovor »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. 0 red Dlltto 1 b uprava ▼ Ljubljani, MikJcSičeva 14/111. Poit ni predal it. 845. Telefon St. 33-82. — Ra&nn pofitne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranktranfh dopisov no sprejemanja. Za odgovor Je treba priložili 2 liri v /jdimikalu NAROČNINA leta 10 lir, t/, leta 20 lir, ▼se leto 40 lir. V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino Je treta plakati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: •aosaolpčna petltna rr«ta alt nji-u prostor -moč. izzvala poboje in pustošenia v Ljubljanski pokrajini Vojaki so bili podlo zahrbtno napadani, dasi so prinašali pomoč in bili polni razumevanja za potrebe slovenskega prebivalstva. Ukrepi za iztrebljenje nereda niso izostali, niti niso mogli izostati. Blazna ie bila utvara, da bi iačie ali slabše skupine komunistov lahko nadomestile oblast fašističnega Imperija v tej pokrajini. Samo blazniki so lahko mislili na kai takega z edinim namenom. da bi s svojo sleparsko propagando zasejali zmedo. S povratkom popolnega reda bodo _ mnogi strogi ukrepi spet preklicani ali omilieni. Mirna bodočnost leži v rokah prebivalstva. Kadar bo odpor proti komunizmu splošen, bodo komunisti nehali s svojim delovanjem ter predvsem izgubili vsako nado na uspeh v tej pokrajini. Na vsak način naj bo za oni del prebivalstva, ki še nima iasnega pojma v pogledu komunističnega delovanja. ta krvavi nauk zgovoren opomin. saj se ie prebivalstvo sedaj imelo priliko popolnoma prepričati, kaj hoče in kaj namerava storiti komunizem. Ko ie izrazil nado. da bo ta brzi povratek vedrosti v duše in srca omogočil obnovo in nadaljevanje plodo-nosnega dela v pospešenem ritmu, je Visoki komisar končal svoi govor s pozdravom Kralju Cesarju in Duceiu. Obiski visokega gosta še dolgo po govoru visokega predstavnika mu je ljudstvo navdušeno vzklikalo ter pritrjevalo njegovim besedam. Ko je stopil z odra. ga ie obkrožila množica in on se ie razgovar-jal s posameznimi predstavniki ljudstva. Od tu se ie Eksc. Grazioli napotil v stolnico.- na okraino glavarstvo, na poveljstvo posadke in na občino, Z županstva ie odšel Eksc. Grazioli na voiaško pokopališče, kier se ie poklonil Padlim ter položil venec cvetja na veliki križ. ki obvladuje božjo nii-vo. Nato ie Visoki komisar posetil še sedež Dopolavora. kjer se je tovariško razgovarial z navzočimi voiaki in sedež GILLa. kjer ie obedovalo kakih 50 šolskih otrok. Pri niih se ie ustavil nekai časa. zanimajoč se za družinske razmere otrok. Naposled je Visoki komisar posetii še vojno bolnico, kier se ie razgovarial z ranjenci in bolniki ter jim izročil v imenu Duceia nekoliko darov. Popoldne se ie med pozdravi oblasti in ovacijami ljudstva Visoki komisar odpelial nazaj proti Ljubljani. Visoki komisar v novih prostorih konzulata Nezavisne Države Hrvatske Pretekli četrtek ie Visoki komisar obiskal novi sedež konzulata Nezavisne Države Hrvatske. Sprejela sta ga višji svetnik dr. Ivanič in novi konzul prof. Baliič, kateremu ie vrnil obisk, ki ga ie ta napravil v Vladni palači. Najprej se ie z obema zastopnikoma prijateljske države prisrčno pogovarjal, nato si ie pa ogledal vse nove prostore. Ob tej priložnosti se ie Visoki komisar zanimal tudi za dovrSrifev del v palači Bala. Eksc. Grazioli komisarjem okrajnih kapitanatov Pretekli teden ie Visoki komisar poročal komisarjem okrajnih kapitanatov Ljubljanske pokrajine. V navzočnosti visokih uradnikov Visokega komisariata so komisarji podrobno poročali o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na politično, gospodarsko, socialno in upravno živlienie svojih področij. Zelo podrobno so obravnavali vprašanja. ki se tičejo dodeljevanja iavnih služb, zdravstva, javnih del. šolstva, raznih pomoči in prehrane. Visoki komisar je dal točna navodila glede nadaljnjega delovanja in sporočil navodila za podpore potrebnim. Na razpolago ie dal okrajnim komisarjem tudi potrebna denarna sredstva. Prof. Umberto Nano, žrtev komunizma Pred kratkim so našli oddelki protikomunistične milice truplo pogrešanega prof. Umberta Nano v. nekem kamnolomu pri Črmošnjicah. Prof. Nano ie bil agronom v službi družbe »Emone«. Dne 6. maja t. L. ko se je peljal z avtomobilom v Semič po svojih poslih, ga ie ustavila skupina komunističnih roparjev in ga odvedla. Vkljub marljivemu iskanju ni bilo o njem ničesar izvedeti, dokler niso našli niegovih zemeljskih ostankov. Na podlagi svedočb ie kilo mogoče ugotoviti, da so prof. Nana na najgrozoviteiši način mučili in da so ga potem barbarsko ubili s tem, da. so ga kamenjali. Prof. Nano je bil uradnik, ki ie delal za to. da bi vzdrževal svoio soprogo in dva otroka; njegovo del? je bilo v tem. da je dal zopet obdelovati slovenska zemljišča in pomnožiti njih pridelke v prid novi italijanski pokrajini. Proti temu državlianu-delavcu se je vrgla besnost in se je izlila zverinska divjost komunističnih banditov, za katere je najbrž slava ubijati neoborožene. To je sodrga, ki bi se hotela povišati kot braniteljica onega komunizma, kateri ni samo zanikanje naj-zdravejših čustev narodov, ampak tudi zanikanje njih življenjskih pogojev in civilnega napredka. Dodatne nakaznice za bolnike in dojenčke bo na predložena zdravniška izpričevala razdeljeval mestni preskrbovalni urad v Turjaški palači v Križankah, Gosposka ulica 15 vsako dopoldne od 8. do 12. ure tako. da pridejo na vrsto od 1. do 5. decembra bolniki, ki imajo pravico do dodatka mesa. in sicer v torek 1. decembra bolniki z začetnicami A do D. v sredo 2. decembra z začetnicami E do J. v četrtek 3. decembra z začetnicami K do O. v petek 4. decembra z začetnicami P do T in v soboto 5. decembra z začetnicami U do Ž. Vsi drugi bolniki pridejo na vrsto od 7. do 12. decembra tako. da bodo dobili nakazila v ponedeljek 7. decembra z začetnicami A do F. v sredo 9. decembra z začetnicami G do K, v četrtek 10. decembra z začetnicami L do P. v petek 11. decembra z začetnicami R do T in v soboto 12. decembra bolniki z začetnieami U do Ž. Nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike bo pa mestni preskrbovalni urad delil od 14. do 19. decembra. seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval tako. da pridejo na vrsto v ponedeljek 14. decembra upravičenci z začetnicami A do Č. v torek 15. decembra z začetnicami D do H. v sredo 16. decembra z začetnicami I do L. v četrtek 17. decembra z začetnicami M do P. v petek 18. decembra z začetnicami R do T in v soboto 19. decembra upravičenci 7. začetnicami TI rin- £. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino ie določil nove maksimalne cene siru. Kila sira Pecorino Roma sme stati naivec 25.90 lire. Mozzarella 19.50 lire. Bel Paese in Italico 19 lir. Gorgonzola 24 lir. Sbrinza pa 20.90 L. Barvanje usnjenih izdelkov s speci-jelno barvo na brizgalnik Barve in aceton — Efafes — Napoleonov trg. DRVA PREMOG G O N B A Č GLEDALIŠKA 14 DETEKTIVSKA POVEST SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE NAPISAL HERBERT ADAMS Njen glas je nekoliko trepetal. Nekai trenutkov ie vladala tišina. Jim-mie in Nonna sta rekla, da ima prav. Prisiljeno smehljaje se je Enid čez nekai trenutkov nadaljevala: »Vseka-ko ni bil meni namenjen!« »Ne bodite o tem pretrdno prepričani,« ie vzkliknil Jimmie živahno. »Zdaj moramo preiskati še kletne prostore.« Kletni prostori niso bili slaba beseda za del hiše. ki so zdaj stopili vanj. Če ie bilo že v pritličju temačno. so bili prostori podpritličja popolnoma temni. Jimmie ie šel s svetilko naprej, obe ženski sta mu pa previdno sledili po nič kai vabljivih stopnicah navzdol. Celo ko so v prednjih prostorih odpahnili oknice, ie bilo še zmerom temačno. Kakšen čudovit pekel je bilo to podpritličje! In še čudovitejše ie bilo. da so cele rodove ljudje v njem bivali in delali! Na pročelni strani ie bila soba za gospodinio. Opremljena ie bila z omarami za gospodinjsko perilo in podobno. A naisi so še tako skrbno iskali, niso mogli v stenah odkrili nobenih luknjic. Zraven ie bila jedilnica za služinčad, velika, a neprijazna. Potlei sta prišli dve temni sobi. katerih okna so gledala na hodnik. Jimmie ie rekel, da sla utegnili biti v starih, dobrih časih spalnici hišnika in slug. Sledila ie neke vrste obokana čumnata, nekoč očitno vinska klet in shramba za srebrnino. imela ie težka železna vrata in ie bila prazna Zraven ie bila obla-čiluica. Ta ie dobivala svetlobo, kako); mnogi drti"i prostori gornjih nadstropij, no svetlobnem jašku, Temna soba ooleg ie bila morda shramba ali spalnica kakega tekača. Zraven ie bila pomivalnica in naposled kuhinja, hi ni bila tako temna. Segala je čez temelje hiše in je imela veliko stekleno okno v stropu, zaradi katerega ie bila takrat, ko hiša ni bila zanemarjena, bržčas kar priljudna. V splošnem ie imela pa tudi kuhinia isti značaj kakor ostaij prostori. Do višine kakih dveh metrov je bila obita s črno nle-skanim hrastovim opažem. To ie bila gotovo kai praktična barva, če ie bilo treba skriti umazane prstne odtise, ni bila pa prikladna za to. da bi vplivala na boljše razpoloženje ljudi, ki so morali delati v niei. Pod preddverjem so bile kleti z omarami in shrambami in vsemi mogočimi dolbinami za metle in čistilne priprave. Vsi prostori so bili temni in zaprašeni. Obe ženski sta bili že utrujeni. Celo Jimmiieva vnema ie popustila. Kljub temu so s svetilko raziskovali dalje. »Mislim, da nista bili še nikoli v življenju tako umazani in utrujeni.« ie rekel naposled Jimmie in se nasmehnil. »Poklical bom taksi, vaiu peljal domov in vaju za dvajset minut pustil v kopalnici. Ali pa hočeta sesalec za prah? Z niim bom že iaz opravil. In nadaljnje iskanje bosta pač rajši meni prepustili.« »Ali ie treba še kai prebrskati?« je vprašala Enid. »Mislim da,« ie odvrnil Jimmie hitro. »Zdaj pa na sonce in potem v vodo!« Zvečer, ko iu ie bila Enid zapustila, sta sedela Jimmie in Nonna na verandi svoje hišice in sta gledala oo svo-iem ljubkem vrtu. »Jimmie. kai si mislil, ko si rekel Enidi. da bo treba še nekai prebrskati?« ie začela Nonna. »No to iu ono moram še preiskati.« je odvrnil. »Bruden je očitno iskal skoraj mesec dni. Ali si mislila, da bomo takoj pri prvem poskusu razvozlali skrivnost? Zdaj vemo. kod ie iskal. Zato moramo svoio pozornost posvetiti drugim delom hiše.« »Vprašujem se. ali vodi to. kar sem našla, do kakšnega sledu.« ie pripomnila. »Kai? Našla si nekai? Kaj neki?« »Tale košček izkaznice.« Izročila mu ie kake tri palce dolg in dva palca širok odtrgan kos izkaznice. »Kie si to našla?« je vprašal. »Na hodniku prav pred kuhinio v podpritličju.« Opazoval ie naidbo od obeh strani, potlei je pa deial: . »No. mali detektiv, kai misliš o tem?« »To je kos golfske izkaznice.« ie rekla. »ene tistih izkaznic, kakršne uporabljajo igralci pri tekmah, da vpisujejo svoje udarce. Izkaznica izvira od kluba W. P. G., a igralčevo ime ie bilo napisano na otrganem delu.« »Prav. In kai še?« »Izkaznica ie snažna. Dolgo torej ni mogla ležati na hodniku.« »Pravilen sklep. Prosim, dalie.« »Na hrbtni strani ie napisano nekai kakor kak naslov in neki datum. Datum ie devetnajstega, a manika mesec. Naslov ie pač skrajšan: 75. Mavfr. Ct. Ms. in bržčas pomeni Mavfair Court Mansions. Pogledala sem v adre-sariu. Na št. 75. Mavfair Mansiona stanuje neka grofica Carriadorvieva. To ie vse.« Nonna ie pogledala svoiega moža. da bi dognala, kai misli o nieni ostroumnosti. »Izvrstno!« ie vzkliknil. »Čudovito! A to še ni vse. Oglei si samo zapiske! Izkaznico ie res nekdo uporabljal pri igri. Pri prvi luknii ie nanisano 5. pri tretji 6. pri četrti pa 1! Samo pomisli. že s prvim udarcem ie pognal žogo v luknjo! Igralec ie bil spričo tega tako razburjen, da ie za naslednjo luknjo potreboval deset in za prihodnjo dvanajst ndarcev! Potlei se zapiski nehajo. Moža ie njegova nespret- nost tako razkačila, da ie nehal igrati. Izkaznico ie pa shranil, da bi svojim znancem pokazal, da ie tisti dan zadel cilj že z enim udarcem. Potlej ie iskaJ kos papirja, da bi si zapisal neki naslov in datum: v ta namen je raztrgal izkaznico najlvoje in izgubil po sano polovico v hiši št. 142 na Oueens-Gatu Nonna. tega moramo najti!« »A kako veš. da so tvoje domneve upravičene?« je vprašala. »Morda ie dal pa izkaznico komu drugemu, ki jo ie potlej izgubil.« »Poznam golfarie. Zvečine izkaznice po tekmi raztrgajo. Golf išče ie po takšnih dnevih takšno, kakor da bi bilo prizorišče lova. A če ie kdo na prvi mah pognal žogo v luknio. si izkaznico gotovo shrani. Pomagala nam bo naiti igralca, ali tistega, ki mu jo ie dal.« »Kako ga boš našel. Jimmie?«. »Dušica, to ie dogodek, če kdo spravi žogo na prvi mah v luknio. Marsikomu, ki ie vse svoie živlienie posvetil tej plemeniti igri. se ne posreči kai takega. Pogosto pride to celo v časopise, vsekako pa v klubu še dolgo o tem govore.« »A ti vendar ne igraš golta, Jimmie! Ali poznaš koga iz Woodworth Parka?« »Da. Tonvia Bridgeniana. Ta ie strasten golfar. A na nesrečo sta z Mollie v tujini. Pa bom že koga našel. Obljubim ti. srček, da bomo v osem in štiridesetih urah vse vedeli.« »Kdo ie prav za prav grofica Car-rindorvieva?« »Američanka, ki se ie poročila z nekim škotskim lordom, a se kmalu ločila od niega. Zelo ie znana in zelo bogata. Ne verjamem, da bi bila v kakšni zvezi z našim zakladom. Bržčas gre za kakšen dogovor.« _ »Devetnajstega je orihodnii teden.« »Da. a boiim se. da ie ne moremo obiskati. Pogledal bom rajši v časopN da vidim, ali ta dan snreiama. Pamet-1 na. mala Nonna! Morda si nas pripeljala na sled!« In zelo pozno ponoči ie Nonna vsa zaspana zašepetala svojemu možu: »Enid ima Phita še zmerom rada.« »Enid... Phila,« ie ponovil Jimmie. čigar glava ie bla polna drugih misli. »Odkod to veš?« »Sai je rekla, da ga ne mara nikoli več videti.« »In to dokazuie. da ga ljubi?« »Da — boii se. da morda on no mara vec"zanio.« »Vas babnice lahko res samo ženske razumejo! A kaj aai počnem s to novico, draga moja?« »Srečna sem in bi note:a, da bi bdi vsi ljudje okrog mene orav taUo srečni. Ali iima ne moreš pomagati?« »Pomagati? Seveda, seveda. Treba je samo, da mi kdo reče naidi skriti zaklad.... ali pa. zašii počeno srce... in storjeno ie!« »To vem.< je zašepetala Nonna in zaspala. 0. Na srečo Jimmie Hasvvell tisti čas ni bil preobložen z delom. Ni mu bilo treba sodnika prepričevati ne o kar najboljših namenih podjetnega viomil-ca pri obisku tuje hiše. niti mu ni v solzah se topeča devica naročila, nai visokemu sodišču razloži, da se da škoda, ki io ie bila prizadejala nieni duši neizpolnjena obljuba zakona popraviti samo z nekaj tisoč funti. Preložil ie pravne afere, v katerih je imel posredovati, kot nenujne na čas po sodnih počitnicah. Zato ie imel torej dovoli časa za vprašanja okrog smrti Gregorvia Brudna. Spravliati Enido Cowlevevo s Phi-lioom Mackenzijem pač ni bila prijetna naloga, a vzel io ie pač nase j n se ie odločil storiti vse. kar ie v njegovi moči. V splošnem gledajo moški na takšne reči z dosti večjim fatalizmom k"kor ženske. Če se zaljubljenca resno spreta. gre?'a pač narazen in samo nakliučje ali počasi delujoča usoda iu utegneta spet združiti. Tako misli moški. Ženske pa rajši dregnejo naključje pij usodo v rebra, da se malo podvizata. Jimmie ni prav vedel, ali ie^ sooso* ben zn to da prevzame vlotro Knrre" Listek ..Družinskega tednika“ PEARL S. BUCKOVA Pisateljica, ki je svetu odkrila kitajsko dušo Letos je v tihem zatišju slavila svoi petdeseti rojstni dan pisateljica Pearl S. Buckova. žena. ki ie narodom sveta opisala in razkrila kitajsko ljudstvo, njegovo življenje in njegov boj. Ta žena se lahko ozre v slikovito, razgibano preteklost, ki so v njej poslednja desetletja pomenila vse večji in večji umetniški uspeh: vrhunec tega uspeha je dosegla v letu 1938. ko ie dobila za svoi veliki roman .Dobra zemlja’ Nobelovo nagrado. Pot te žene-umetnice pa ni bila kratka in lahka. Pearl ie hči ameriškega misijonarja Andrewa Svdenstrickeria in je preživela svoie detinstvo v Čingkangu. mestu. ki je slovelo no slikovitosti že iz dni Marca Pola. Otrok je rad gledal rumene valove mogočnega Jangtseia in razklane vrhove sinjih gora. kipečih v daljavi v še boli sinie nebo. Njena mati. nizozemsko-hugenotske krvi. iz družine, ki se ie priselila v Virginijo, je bila ljubezniva ženska, živahne narave. Ljubila ie lepoto v umetnosti in naravi in imela zelo razvit smisel za humor. Pearlin oče je bil učen. načitan in pobožen mož; večkrat je pustil družino več mesecev samo. ko je kot misijonar potoval po deželi. Pisateljica je posvetila v spomin svoji materi prisrčni roman .Misijonarjeva žena’. Vzgoja in mladost Mati je vzgajala otroke skrbno in premišljeno. Od sedmih otrok so ostali živi samo triie. Peari. en starejši brat in ena mlajša sestrica. Gospa Svden-strickerieva ie vzgajala otroke sama. Pearl je morala vsak dan napisati kratek sestavek iz svoiega doživljanja. Učila se je slikanja in igranja na or^le. Tudi za telesno vzgoio ie bilo »oskrbljeno. Dušo kitaiskega ljudstva ie pa deklica sooznala v svoii kitajski doiilii Wang-Amahi. Že zgodaj se ie naučila od nje kitajščine in se seznanila s kitajsko narodno poeziio. Pozneie ie pridala temu znaniu tudi poznanje kitajske klasične literature in naiboliših del angleške proze: Scottovih. Dickensovih in Thackeravevih romnnov Poslednja leta vzgoje ie dobivala v nekem šanghaiskem oenzionatu. In naposled se je Pearl kot sedemnajstletno dekle vrn'lo s potovania po Evropi, kier ie dva meseca preživela tudi v Švici, v neki college v Ameriki. Prvi zakon — prvo delo Leta 1917 se ie Pearl Buckova spet vrnila na Kitajsko. Poročila se ie z ameriškim misijonarjem Johnom Los-singom Buckom in odootovala z niim v nevarne severne kitajske province, kjer ie preživela pet let. Na lastni kozi ie preizkusila vso bedo kitajskega liudstva. lakoto, pomanjkanje. strah ured roparskimi tolnami Odtlej io ie vezala z ljudstvom, či>*ar težko usodo ie sodoživela. vroča, trama liubezen. Ko ie dobil nien mož stolico na nankinškem vseučilišču, je iela Pearl tam predavati angleško literaturo. Oba sta prav skromno živela. Pearl bi bila rada iz svoiega zaslužka nekoliko primaknila h gospodinjstvu, zato ie jela pisati kratke sestavke in naposled romane. Rokopis za nien prvi večji roman se ie izgubil leta 1927.. ko so nacionalne čete zasedle Nanking. Tedaj sta ei zakonca Buckova rešila komaj golo življenje in še to le s pomočjo zvestih kitajskih služabnikov Veselje do ustvarjanja in zavest pisateljskem daru sta pa bili v Pearli tako močni, da je opustila predavania na vseučilišču in si izposodila pri pri-lateljih denar, da bi lahko v miru napisala včliki roman ki ie o n'em sanjarila Tako ie nastalo delo Dobra zemlja*, ki si ie leta 1931. utrlo not v svet. Poldrugo leto ie bila .Dobra zemlja’ najbolj čitan roman v Ameriki. isti čas so ga prevedli že tudi v 21 svetovuih jezikov. Izpremembe Leta 1932. ie Pearl izstopila iz anglikanske vere. tri leta pozneie se ie pa ločila od svojega moža. Kmalu nato se je poročila s svojim založnikom Rihardom J. \Valshom. ki se ie prav tedaj tudi ločil od svoie prve žene. Zdaj živi Pearl S. Buckova v New-yorku in sodeluje v založbi svoiega moža. Ustvarila si je prijeten dom in prav rada sama kuha. posebno tiste kitajske omake in jedi. ki jih zna tako imenitno popisati v svojih delih. Svoiega veselja do otrok ne izživlja samo v romanih, polnih dojenčkov, otrok in sirot; uresničila ga ie tudi v svojem domu. Iz prvega zakona ima dva otroka, njen sedanii mož ii ie pripeljal v hišo tri otroke iz svoiega prvega zakona, razen tega ie adopti-rala še štiri sirote, ki žive v tem srečnem in blagoslovljenem domu kakor bi bili njeni otroci. Vsak dan sedi Pearl od devete do ene ure za svoio pisalno mizo. pomaka pero v tintnik in piše na črtast bel papir. Nekemu reporterju ie izjavila. da ii nikoli ni treba čakati na navdih, ker ima tako preveč načrtov in idei. ki jih nikoli ne more vseh napisati. Nicua dela Po .Dobri zemlji’ ie ustvarila pisateljica še dve nadaljevanji tega velikega dela: ti dve nadaljevanji tvorita zaključeno trilogijo. To sta .Sinovi’ in .Razklana hiša^. V njih ie Pearl zajela razvoj več generacij in del novejše kitajske revolucijske zgodovine. V romanu .Mati1 ie upodobila čudovito. skromno podobo kitais':e matere, ki ie hkrati slika mater vsega sveta. Mojstrsko dvoino sliko kitaiskega in japonskega ž;tia ie pisateljica uiela v roman .Dežela upania — dežeia žalosti1: v krajšem romanu .Vzhodnik — zapadnik* je pa onisala probleme, ki se porajajo. če trčita skupaj dve stari kulturi, če se tro liudie dveh generacij. Leta 1938. je Pearl izdala roman .Ponosno srce': v njem ie pisateljica zamenjala kitajsko okolie z ameri; škim. pa tudi v poznejšem romanu .Bogovi se porajajo* se odigravajo glavna poglavja v Amerikj. na Himalaji in ne na Kitajskem. Skrivnost uspeha njenih knjie Če beremo to ali ono delo Pearl Buckove. se nam zdi. kakor da bi sami sodoživliali usodo, stiske in veselja nienih junakov. Morda ie ta po^ vezanost z življenjem opisanim v knjigi. pretresljiva da se nam zdi. kakor bi sami doživljali bedo. lakoto, pa tudi srečo vseh tistih liudi, ki prihajajo ip odhaiaio s Pearline pozornice. .Dobra zemlja* in .Mati* ti dve Pearlini knjigi, ki sta dosegli doslej največii uspeh, označujeta že s svojima naslovoma tista rodovitna tla. tisto pradomovino, ki iz nie črpa pisateljica. Glavno pozornost posveča umetnica klijočemu, rastočemu, počasi se razvijajočemu življenju. V nienih romanih žene spočeniaio. role. doje in trne za svoj rod. Preprosto, naravno življenje, materinska liubezen in skrb. porajanie in utrinjanie generacij, to so osnovne in vodilne niti nienih romanov. Kitajske, evrooske 'n .ameriške že^e in matere čuti io in doživljajo svoio življenjsko usodo1 enako. Kniigo .Dobra zemlia* ie napisala v hudi stiski, ko si ie moiaia priskrbeti nekaj denarja zase in za svoie otroke. Iz svodih bridkih izkušeni in skrbi je izoblikovala sliko kitajske matere, ki v času lakote celo krade in ropa za syoie_ lačne otroke, »Če žena trpi. instinktivno razume trpljenje vseh zena.« je nekoč dejala avtorica, ko so io vpraševali o nastanku nienih del. »!\ic ni boli mednarodno kakor razumevanje pravega človeškega trpljenja.« ie dejala pisateliica. >Tako si razlagam tudi svetovni uspeh svojih del.« SKLADATELJ MARCO IMDEILt -. ' i • ITALIJANSKI NAPISAL MARIO NARODI | Marlena — tudi njej je bilo tako ime kakor slavni filmski zvezdi 1 — je milostno sprejela maestra. zviška sede v naslonjaču. Medtem ko ie živčno grizla tiageijčkov pecelj, ie merila maestra z očmi od nog do elave in je bila čedalje bolj ogorčena. Čudila se ie samo. kako ie mogel ravnatelj konservatorija poslati njej. ki je dobila prvo nagrado pri tekmo-vaniu elegance in lepote, ki je bila kraljica vseh peščin, na katerih se ie prikazala, za učitelja petja tega kratkovidnega človeka v zelo oguljenem plašču in v čevljih, katerih konice so štrlele proti nebu! Vzdihnila ie in skoraj na slas zašepetala: »Pa poskusimo!« Marco Indelli res ni bil bogve kako mikaven. Stanoval ie v majhni sobici in živel od kruha in sira. Komponiral je reči. o katerih ni hotel nikoli nihče slišati. Sicer pa o svojih skladbah tudi nikomur pripovedoval ni. In vendar so ga hvalili, da je odličen maestro. »Kai misliš ti o niem?« so vprašali prijatelji Marleno po prvi uri. >Strašen človek! Ne vidi ničesar razen klavirskih tipk. Trpela ga boin teden dni. potem ga bom pa seveda odslovila.« \ morda ga je prav zato. ker ni videl drugega kakor klavirske tipke, še dalje obdržala za učitelja. Ta neotesanec je bil morda edini, ki ga ie poznala in ki ga ni nrav nič vznemirjala njena lepota. Še opazil ni'nienih čarov, za katerimi so drugi moški tako vzdihovali. Odlonla se ie. da ea bo očarala, a najprej ie hotela, da se on : vanjo zaliubi. To bržčas ne bo tako težko doseči, si ie mislila, sai ie tudi Marco Indelli samo človek iz mesa in krvi. Sprva je j bil plašen ko miš. počasi se ie na pri-, vadil. Ona ga ie znala izpodbujati na I silno rafiniran način, da ii ie napo-| sied začel pripovedovati reči. ki jih ie skrival pred samim seboj. Tako ie naposled izvedela, da sklada neko sonato. "Končno ie nekega dne. ko ie v?q noč premišljeval o tem. Marco Indelli sredi muka prestal, položil svojo roko na Marlenino in ves bled in drhteč priznal, da io ljubi. Marlena se ie nasmehnila. To ga ie ohrabrilo, da ii ie na dolgo in široko izpovedal svoie ljubezenske boli. Končal ie s ponižno prošnjo, nai postane njegova žena. Na vse to mn ie ona ogorčena iztrgala roko. zavihala nos in — hladna ko zid — dostojanstveno rekla: v »Maestro. j»z naj bi postala vaša zena! Vidim, da ne poznate meje. preko katere ne bi bili smeli iti!« In odšla je proti vratom, vzravnana kakor pav. puščajoč za seboj voni po parfumu. On je obstal kakor ukopan In ie s komai slišnim glasom vprašal: »Ali naj jutri pridem ali ne?« < .»Seveda nridite! Ni razloga, da ne bi prišli. Pridite jutri ob običainem času.« Brž se je obrnil To mu je rekla Marii«. Marlenina sobarica. »Vi? Vi?« ie zaiecal Marafo. »Da. iaz. Vse vem. Poslikajte me zvečer ob devetih nrj vodometu v parku in boste izvedeli — če hočete — vse.« £'lltll|l|IIFMII|llltllt!tl|||||||||||||||||<2, i O KV'Ris = SLIKE. FOTOGRAFI«. GOBELINE, = | KLEIN | s LjUBLjANA, tfi/o/tovo 4 S ^iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii? j Marco je v Mariji našel žensko, ki je razumela vse njegove skrivne upe, i vse tisto, česar še sani sebi ni upal j priznati. Iz srca ie sočustvovala z njim j zastrau vsega tistega, kar mu ie prizadejala gospodična Marlena. Mimogrede mu ie omenila, da je po poklicu učiteljica, a ker ni mogla dobiti službe. je bila primorana sprejeti mesto sobarice pri gospodični Marleni. »Jokala sem. ko sem slišala vašo sonato. A gospodična Marlena. ki vam v obraz pravi, da ste genij, pripoveduje pri mizi. da vas ne more trpeti in da bi nastala lepša godba, če bi mačka hodila po klavirskih tipkah, kakor pa če vi igrate!« Nato ie dodala: »Pridite jutri, pa vam povem vse, kar bo rekla o vas...« Tako se je zgodilo, da sta se Marco in Marija sestajala vsak večer. Marija ni bila samo lepa. temveč tudi elegantna. tako da ie bil skoraj ponosen, ko jo je vodil pod roko. In neprestano sta kramljala. Posebno rada ie govorila o Marleni, ki jo ie očitno nad vse mrzila. »Misli, da je lepa. A zakai hodi vsak dan v lepotni salon, da ii masirajo nos? Kdor je lep. pusti nos takšen. kakršnega mu ie Bog dal.« Marco ie pogledal Marijo. Imela ie lep in pravilen no«, zato je lahko tako govorila. In naposled se ie tako navadil sestankov z njo. da ni mogel več živeti brez nie. * Vselej, kadar je Mai'lena opazovala Marca, se ie blaženo smehljala. Pozirf-no je spremljala sleherni Marco v gib. potem ga je pa smešila pred svojimi prijatelji, ki jim je pripovedovala o neotesancu, ki se ie tako zgladil, da je kakor rojen za njenega moža! Tako je bilo vse do neke >a usodnega dogodka. Na tekmovanji ie zmagala neka opera. Vsi poklicani so trdili, da je opera čudovita, pravo odkritje. Komponist je bil neznan in njegovo ime se je smelo objaviti šele po premieri. Nagrada ie znašala dvajset tisoč lir. Samo po sebi se razume, da je Mar-lena prisostvovala tako važnemu dogodku. Z nio so bili tudi njeni prijatelji. Prvo dejanje je bilo dokaj mlačne. Bilo je polno lepih, toplih mest a šele v poznejših dejanjih ie prišel skladatelj do polnega razmaha. Sklepni dvospev drugega dejania ie zbudil burno odobravanje. Občinstvo je zahtevalo. da se pokaže skladatelj opere sam. Ploskanje, kakršnega ni nihče pomnil. Nazadnje se ie moral skladatelj res odzvati silnim zahtevam občinstva. In Marlena ie skoraj omedlela. Zakaj na odru se je pojavil Marco Indelli... Kdo bi si bil mislil, kdo bi bil kai takega pričakovat! Zmagovalec, ki ca je slavilo natrcano gledališče, ni bil nihče drugi ko Marco Indelli. njen učitelj petja, neokretnež. ki se ii ie bil ponudil zn moža. Planila ie pokonci, da M poiskala slavnega skladatelja, genija, a ga ni našla, ker se ie zače- lo radnie dejanje. Že od nekdaj si ie želela, da bi dobila za moža plemiča in da bi postala najmanj grofica. Zdaj se je pa iskreno kesala, da ie zavrnila Marca Indelliia. Zdaj se ji ie zdelo jasno, da ii ie usoda namenila, da se ne bo poročila z bogatim, temveč s slavnim možem. Poleg njega in v senci njegove slave ba prepotovala vso Evroj>o. Poleg njega bodo povsod slavili tudi njo! Naslednji dan ie imela uro. Odločila se ie. da mu bo takoj padla okrog vratu. In tedai — je upala — bo spo'-znal. da si je s slavo pridobil tudi njeno liubezen. Napolnila ie sobe s cvetjem. Celi dve uri je imela opravka pred zrcalom. Bila ie ogorčena samo zaradi sobarice, ki je ni in ni mogla priklicati. In zvo- ZRCALO imših dni Zb vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lit Ali je to prav? Stanujem v večstanovanjski hiši sredi mesta. Vsi najemniki se med seboj dobro razumemo. Tudi gospodar je bil z nami dober in prijazen, tako da smo živeli lepo in v riiiru. Nedavno te pa gospodar hišo prodal. Gorje, kakšna sprememba je nastala! Vpitje, prepiri so zdaj na dnevnem redu. Vsakokrat pa moramo slišati: »Saj sem vendar gospodar in v svoji hiši lahko delam kar hočem!« Posebno ognjevita je gospodinja. Brez vzroka vpije in se jezi zdaj nad tem, zdaj spet nad onim. »Saj etn vsi zastonj v hiši!« nerga do vse dni. Žalostna izprememba. Mi stanovalci nismo tega hoteli. Lepo smo oba nova gospodarja pozdravljali, a nam nista niti odzdravila, kakor da nismo ljudje. Saj nismo zastonj v hiši, saj redno plačujemo najemnino že leta in leta. Grdo je takšno ravnanje, posebno hudo za nas, ki česa takšnega nismo bili vajeni, če pa ni kaj prav, mislim, da lepa beseda zmerom lepo mesto najde. Posebno v današnjih časih si človek želi vsaj v svojem stanovanju malo miru in oddiha. Predvsem pa hočem poudariti, da simi mi najemniki nrav tako ljudje kakov naši gospodarji in da ni treba z nami ravnati kakor z manjvrednimi in nižjimi od sebe. Najemnik nila ie najmanj stokrat! Naposled se ie vendar^ pojavila. >>Za božjo voljo, kie ste bili doslej? Kličem vas že nekai ur. Prav takrat, kadar pričakujem obisk, vas ni moči priklicati. Torej zapnite mi že brž. brž!« Marija io ie začela oblačiti, a se ni prav nič podvizala. »Pazite. Marija, pazite! Ti umetniki takoj opazijo, če je kai narobe. A prav zdaj ne bi hotela, da bi bilo kai narobe. Marija, ali veste, kaj je novega? Seveda, ne veste! Marija, poročila sr bom!« _ Marija io je radovedno pogledala, »Poročili se boste?: »Zakai se tako čudite? Maestro me ljubi in kmalu se bova poročila.« Marija je zdajci jeniaia lepotičiti gospodično Marleno. Vstala ie. se vzravnala in odgovorila: »Ne vem, gospodična, kai mislite a prepričana sem. da se kruto varate. Vedeti morate namreč, da se bom 1 a z poročila z maestrom... Poročna oznanila so že tiskana... za besedilo sva se dogovorila že pri predstavi njegove opere, medtem ko io občinstvo navdušeno ploskalo in ste ga vi zaman iskali. Tedai ie bilo že vse določeno... Zamudili ste!-.« FR. P. ZAJEC IZPRAsAN OPTIK IN URAR L UBIJ AN A, sedal Strtlarleva ul. 6 pri innčlikanskem mostu (stmTMni «tri, tttntir, mrtutir. M. fciitt ibtre w, iiatuttt stUiuim. Simo rtelUUnt omika Cltneckane prste.« ie rekel Jimmie. I hilip Mackenzie se ie zahihital, ie velikan — nikakor ne debel. r,> r’ier)ak v, vsakem pogledu, in ie na-J?a človeka izredno dobrodušen “S. Jimmie se ni prav nič čudil, da sa le prunamilo tako vitko, trezno de-tafc« • 'e Covvleveva. Prav o ,p. razumel Enidina čustva do te-ško^°i?'.Nekatere ženske lahko mo-veli), ''“bito ze samo zaradi njegove be-/.-1 T n!V *e ’ma druge liu-p'11 vredne lastnosti ali ne, mi ® B,ek,a| uvodnih besedah ie Jim-vse [ : *Racl bi- da b’ 1,1 i Povedali »b • T veste o Gregorju Brudnu.« Vrni/" ^.vendar mrtev.« ie srdito od- »v vel,ki. n,ož-min lir*,'.6 sniebliaie se dejal Jim-benoo* !i- . l)a^: de mortuis nil nisi , • 1 ° ie zastarel nazor. Danda- vorit/ se samo dobro go- našnii_je vendar v navadi, da o živih prijetne reči govorimo, o mrtvih pa vse mogoče škandale. Toda meni ni do tega. da bi mi slabe reči pripovedovali o Brudnu; hotel bi le. da mi vse poveste, kar veste o njem. Morda nam tako pomagate, prijeti njegove morilce « »Tega ne verjamem.« ie prinomnil Phil malce uporno. »Rajši ne bi govoril o njem.« Njegove ustnice so se čvrsto stisnile in Jimmie ie spoznal, da ima velikanova dobrodušnost tudi svoje meje. »Čudno, nekai časa so mislili, da bi ga bili vi utegnili umoriti.« »Jaz? Zakaj naj bi ga bil jaz umoril?« »Zakai ne? Ali niste še nikoli gojili te želje?« ie vprašal Jimmie in se nasmehnil'. Niegov smehljaj ni zgrešil svojega učinka. Phil se ie zdajci še boli nasršil. »Ah seveda!« ie vzkliknil. »Ta malopridnež! Kdaj pa kdaj me ie res zaskominalo, da bi ga zgrabil in ga sunil, da bi zletel po tleh. Vendar tega nisem storil.« »Koliko časa ste ga poznali?« »Kaki dve leti.« »Ali ste ga dobro poznali?« »Kaj mislite s tem? Povedal sem vam ze. da ne vem ničesar o umoru — to nat vam pač zadostuje.« »Jaz sem ga poznal več let. a ga že več mesecev nisem videl. Mislim pa da utegne še tako neznatna podrobnost pripomoči, da razjasnimo zločin.« »Prav, povedal vam l>om. kar vem.« ie začel Phil. »Ni dosti in dvomim, da bi vam kaj koristilo. Pred dvema letoma sem malce stavil pri konjskih dirkah. Brndna so mi predstavili kot moža. ki bi mogel staviti zame — to se pravi neke vrste posredovalca stav. Veste. Mr. Has\vell, nisem velikega kova igralec. Moje stave so me stale kvečjemu pol krone ali pet šilingov, l reiskusil sem različne sisteme in spoznal da ie vge to nesmisel. Na Koneu koncev imaio vendar samo po- sredovalci korist od stav. In tako sem to opustil.« »Zelo modro,« je rekel Jimie. »Mislim. da posredovalci stav ne bogatiio od Škotov. Ali ste ostali v zvezi z Brudnom?« »Ne. semtertia sem ea srečal, a ker nisem hotel več staviti, nisva imela mnogo govoriti drug z drugim: potlei sem ga pred kakim mesecem dni spet videl. Trudil se je. da bi me pridobil za neko stavo. Odklonil sem. a sedla sva skupai in nekoliko kramliala Potlej mi ie ponud:l dve gledališki vstopnici za drugi večer. Bili sta brezplačni in ker bi se bil moral zanju oddolžiti. sem ju odklonil. .Vzemite Ju vendar. sai lahko greste v gledališče s svojim dekletom,* ie rekel. .Hvala.‘ sem odvrnil, .raiši io peljem kam drugam.* .Kam na?‘ ie vprašal. Odgovoril sem, da pojdem z njo^ na ples. Tedai je naročil neko okrepčilo za naju oba in dejal, da ni vedel, da sem zaročen, in vprašal, kako ie dami ime. Odvrnil’ sem. da nisem zaročen, bil sem pa takšen bedak, da sem povedal nieno ime.« »line Miss Cowleveve.< je pripomnil Jimmie. »Kako to veste?« ie vprašal Mackenzie. »Tudi iaz io poznam.« »Tako?« Velikan ie nekai trenutkov divje strmel v svoiega obiskovalca, potlej ie pa skomignil z rameni: »No. to zadeve pač ue izpremeni.« in obmolknil. »Kai ie rekel Bruden. ko ste omenili Miss Cowleyevo?« je spet povzel Jimmie. »Kai ie rekel ta malopridnež? — A zdaj je tako že mrtev. Bil jo presenečen in me ie vprašal, ali ie v sorodstvu z neko staro damo istega imena, ki ie živela v neki hiši na Oueens-uatu. Odvrnil sem. da je — kolikor vem — niena nečakinja. Potlei ie še hotel vedeti, kam poideva drugi večer z Miss Cowlevevo ;n i«i bede k sem mu tudi to povedal.« »Potlei je kajpak prišel tja. se dal predstaviti Miss Cowlevevi in se ji ie hotel kolikor mogoče prikupiti.« ie nadaljeval Jimmie njegovo pripovedo vanje. »Seveda, a s tem še ni bil zadovoljen. Na vso moč se ie trudil, da bi ii z laskanjem in majhnimi darili zmešal glavo. Nisem skopuh. Mr. Haa-vvell. a če se človek namerava poročili z neko damo. ne zapravlja za nič-vrednosti vsega tistega denarja, ki ga lahko poiabi za bodoči dom. Bruden. posredovalec nekega zastopnika za stave, mi jo ie prevzeL Lahko bi en bil zadavil z lastnimi rokami.« »Zdaj je pač mrtev.« ie pomirjevalno pripomnil Jimmie. »in zdai ni več vzroka...« »Ni več vzroka! Gospod, pač ne veste. kaj govorite!« Te besede je izpregovoril z glasom užaljenega ponosa, tako da le bilo težko reči še kakšno spravljivo besedo. Jimmie se ie na tihem vprašal kai še pričakuje od niega Nonna. ki želi trdovratneža pobotati. »Denimo... denimo, da bi Miss Cow-levevi lahko nared*’! uslugo,« ie začel: »ali bi io storili.-« »Tega snloh ne bi želela.« »Sai ni treba, da izve.« Mackenzie ie zamišljen gledal predse. Jimmie ie bil prepričan, da bi bil rad z dekletom prav tako dober kakor nekoč, a se tega še sam ne zaveda. Treba bi bilo na obeh straneh premagati visoko zapreko ponosa. »Kajpak se ne bi radi sestali z nio.« je rekel. »To ie razumljivo. A mislim, da bi bila Miss Co\vleveva zelo vesela, če bi po dolgem dolgem čavu izvedela. da se ima vam zahvaliti za svoi izboljšani gmotni položaj.« »V koliko bi lahko pripomogel dn bi se nien gmotni položni izboljšal?« To vprašanje je bilo značilno za previdnega Škota, Jimmie še sam ni vedel, kai bi Phil utegnil storiti za Eni-do. a bistveno ie bilo: ugotovil je bi!, da ie Phil pripravljen, storiti kak« uslugo. Nedvomno bo velikan lepega dne še v korist »Vse. kar vam zdaj oovem. ie strogo zaupno,« ie začel. Ko ie Phil pri-trjevalno pokimal, mu ie povedal vso zgodbo o domnevnem skritem zakladu. zaradi _ katerega ie začel Bruden dvoriti Enidi. Mackenzie je pazljivo poslušal, potem pa vprašal, kaj naj stori. »Tega za zdai še ne vem.« ie priznal Jimmie. »Počakati moramo. Rad bi samo vedel, ali smem računati i vami« »To pač smete.« »Prav. In zdai. Mr. Mackenzie še enkrat pretehtajva zadevo. Pojasnil sem vam, zakai se ie Bruden tako vneto smukal okrog Enide. Miss Cow-leyevo ie — recimo — niegovo vztrajno prizadevanje nekoliko zmedlo..« »Pojasnili ste ml njegovo vedenje, kar na ni bilo potrebno. Vedenin mlade dame mi pa niste pojasnili, in upam. da tudi ne boste poskušali, če me boste potrebovali, me obvestite.« Jimmie je pogorel. Očitno se zadeve r". bil tako spretno lotil, kakor ie mislil. A prostodušno ie prikimal in tako mimogrede vprašal: »Ali igrate golf?« »Saj sem doma iz Aheivleena.« »To sem si mislil.« ie rekel Jimmia. »In vaš handicap? Predstavljam si. da bi mogli dati soigralcu prednost.« »Da. če hečete natanko videti: da-iem prednost eno nlus.« »Temu se nrav nič ne čudim. Lahko si mislim, da mala bela Joga zdrvi Svojih tri sto mrdov.* če ii daste majhen pospešek Ali noznate golfski klub Wbodworth-Park?« »Tam sem igral, n nisem član.« »Ali poznate kai članov?£ »O da. več.« * jard. angleška dolžinska merai 0.01 i m Dahe vnhodn iia Čeh za 13.000 i etuija usode ,T~i tisti dan BESED/lO PO NARODNI PRAVLJICI PRIREDIL TORV TUGOMIR. to, da bi morala post odurnega grofa, se j žalosti krčilo srce... mlad, lep in močan! ?ako se je začela na l i, svetla sreča, ki jo, >rec, v svojem temni Nenavaden muzej lenfka, ki zbira nesrečo (sodna zbiralska strast stare čudakinje V Southamptonu na Angleškem živi na tisoče ljudi in vsak dan na stotine pešcev hodi po eni izmed najlepših ulic v Stanlevparku. bežno pogledajo iroti prekrasni vili na začetku ulice u ne slutijo, da ima tu v sredi meta nekdo najnenavadnejšo in najbolj i:udno zbirko na svetu. Angleški listi ako radi pišejo o znamenitostih britanskih muzejev in pozabijo na najnenavadnejši muzej svoje dežele, ne, vsega sveta: na muzej nesreče in vraževernosti. Za ta muzej še danes nihče ne bi vedel, če ga ne bi bili odkrili po naključju. Njegovo ustanoviteljico in last-lieo je namreč pri pregledovanju njene grozne zbirke dohitela smrt. Pismonoša. ki je slutil, da se je v vili Mrs. Judite Calcottove — tako se je namreč imenovala lastnica muzeja, — zgodila nesreča, je poklical stražnika. Mož postave je vdrl v vilo in našel \lrs. Calcottovo mrtvo in na svoje veliko začudenje odkril zbirko predmetov. kakršno bi v starem in novem svetu zaman iskal. Usodna naprava za filtriranje vode 13. januarja leta 1922. je prišel v vilo Mrs. Judite Calcottove. ki je bila teden dni poprej podedovala po svojem pokojnem možu. bogatem meše-tarju Eriču Calcottu 30.000 funtov šter-lingov. poročnik John Glenvenor, da bi se poslovil od nje. Mladi častnik, ki so ga bili na lepem prestavili v drugo stotnijo 14. indijskega pešpolka, ie hotel še enkrat pred odhodom v Indijo videt; svojo sestro. Če bi bil vedel, da bo ta njegov poslednji obisk prinesel hiši ob Stanlevparku nesrečo. gotovo ne bi bil več prestopil njenega praga, pa tudi male priprave za filtriranje vode. ki mu jo ie sestra dala s seboj v daljno Indijo in dejala, da ga bo »varovala pred nevarnostmi tropskega podnebja«, ne bi bil s seboj vzel. Priprava za filtriranje vode ie postala usodna poročniku in njegovi sestri. Ko ie namreč Glenvenor na in-dijsko-afganistanski meji ob nekem vodnjaku s svojo priprava čistil pitno vodo. ga je zavratno napadel uporniški sikh (pripadnik indijske verske skupine) in ga zabodel. Poveljnik polka je napravo za čiščenje vode poslal gospe Calcottovi nazaj. Obupana sestra je nedolžni pripravi pripisovala krivdo, da je njen ljubljeni brat tako nesrečno umrl in je sklenila, da bo začela zbirati predmete, ki se jih tako rekoč nesreča drži, . S tem so ie začela1 tragedija Judite Calcottove...- • 30.000 funtov šterlingov za zbirko nesrečonosnih predmetov Uradniki, ki so preiskali vilo. so našli pri mrtvi Mrs. Calcottovi dva penija — edini denar, ki ji je ostal o|I|Og0II Of|l!(X 'oj ■ujz ouju,h u| iuii',flf3npu|ij ojol ■o; opiufuppo oinpiJiodoii I-jaJil.ud f.utl(v,4 le ga na ga. in bil mlad. Tako lika, dvorec, v starim gradu tista veki jo, sicer prekrasni temnem življenju s nikoli poznal!... 30. Ta sreča pa ni ostala samo na gradu. S tihimi, drobnimi koraki je prišla tudi v majhno in revno gozdno kočo, kjer je osamela živela Andrejeva mati. Andrej jo je vzel k sebi na grad — in tu so živeli vsi trije v dobroti in slogi do svoje smrti... Grad je potem v dolgih stoletjih razpadel, razvalino pa je preraslo drevje, grmovje in osat, Po njem sta ostala samo še spomin in pravljiea o ljudeh, ki so nekdaj v njem živeli! KONEO Rešitev ugank iz prejšnje številke vodoravno po vrsti1. c. Križanka: dušo. 2. polfij, Alojz. 3 rt. Dill, Pag. 4. vije, to. 5. divjak, Hlad. C. e. Io, a’, 7 voda, lestev. 9, nd, Naim, ari. P. * rtič, in. 10. kolon, Rinka. 11. polovlnka. Posetnica: Spodnji KaSelJ. . Dopoinilnica: Igra, navada, drevored, lina, sodnica, tuljava, rojenica, indigo, J ro. avtogram — industrija. ^j. čaroben lik: 1. milijon, 2. lanen, 3. c sem, 4. jezik, 5. ponekod. 1 Naloga s kazalci: Urni kazalec prete^j eni uri 6 trtic na Številčnici, minut*o tki črtic (kj kažejo minute). Iz tega ; enačbi: 5x + 15 = 60x — 60 a in 5 x --[ 1 i 160 x — 60 a. pri Čemer Je x Iskano ate' .etfi 'pa mor« bit* Število od 0—11. V P > kotu bosta torej stala 22 krat v tek** 'prvič do 16*/it mmutab. Gospa de Bergerjeva je zmignila z rameni in zardela: »Mislim, da bi se tvoj oče in tvoj brat rajši ugreznila v zemljo, kakor da ne bi večerjala v fraku. Kakšna duševna revščina! Le kaj neki sem se pregrešila, da me je Bog kaznoval s takšnim sorodstvom!« Sedli so za mizo, pogrnjeno z belim platnenim prtom; pisano porcelanasto posodje se je veselo odražalo od snežne beline. In ker se je bežni tujčev pogled ustavil na Janini, je stara gospa hitro vzkliknila: »O, saj nisem mislila wie! Ona ,ie »noja prva vnukinja, dostojna naslednica de Bergerjevih! Od nekdaj so sloveli, da so prostodušni in plemeniti, poštenega srca fi5-f, K13 3. Si)2mat 2. K!i3. 3 Ops rriiit 1. ... Kg2. 2. 11(2+, Kh3. H. OgSnmt 2. . . K hi 3 Sg3 mat REŠITEV PROBLEMA Št. 204, 1. RfG, K V IG. 2 !.h4 mat i. . . . Klil) ulj KM. 2. L)I2 mat ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦A ♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦* PLAČAJTE NAROČNINO! Izda, a K.. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.