PRIMORSKI DNEVNIK
SjSBViSr - Cena 35 lir
Leto XIX. St. 43 (5418)
TRST, sreda 20. februarja 1968
j ^MltANJI MINISTER TAVIANI O LETOŠNJIH POLITIČNIH VOLITVAH
i
H.433.000 volilnih upravičencev
$koro devet milijard stroškov
V
"Javljenih že 15 volilnih znakov, med temi tudi znaka obeh tržaških in-fcndentističnih skupin - Colombo bo jutri ustoličil upravni svet ENEL klanci KPI o suspendiranju preiskovalne komisije o monopolih
Jl ,• — Danes od 8. ure zjutraj so se predstavniki politič-V IfctJtv* in ?ibanJ vrstili na ustreznem uradu notranjega mi-9 J0 poj.f1’ da bi registrirali svoje volilne znake. Urad bo odprt ■ JjJvttv, do 16. ure. V teku današnjega dne so predioži-) (ji S jdlnih znakov, ki si sledijo zapovrstjo v naslednjem vrst-1 !!ji Jtljj : D Gibanje za neodvisnost tržaškega svobodnega o-IW, (Marchesich); 2. Fronta za neodvisnost («Trieste ai ^cir,b> — Tolloy); 3. Nacionalna monarhistična stranka; b»n5ln° g^anje neposred- -;	5. Končen- "
'fitic B kmetijske enotnosti \?UsP°li); 6. Italijanska ,); Konfederacija dela (CG-,i/ J* st.J-talijnnska republikan-Siulka (PRI) 1 8. Raggrup-° sociale italiano (RSI 2,‘tCiii ®°^ brati tudi Repubbli-haliana); !). Federacija » tjurt ?. komunistične mladine; ‘ v	(Garialdijeva gla-
5 °SU); 11, Italijanska komu.
in iranka <PCI): 12- Pro'e-‘	.‘®ri)aeional'sti6no gibanje
j o**1.	*n kladivo z napisom
v i	▼ Vs°h dežel, združite
11»
i r ll v ™ aezei, zaruzite |o« i/ Krščanska demokracija a ; halijamska socialistična /1“St); 15, Kmečka zveza ■jCM'zt>ak: petelin in jutranje
la ^ ^11^, .organizirane
.t* tl kt S &
k
J
5
—.......... politične
*' so predložile in ki S Pre.dložile svoj znak, se
liii. vki*.rjetnosti ne bodo ude-!i'*ll. ,ev; sv°j znak so re-TSu e zato, da bi ga za-1» a.. brpd zlorabami.
seji vodstva KD je
'V
j J^Hj	seji voasiva ivu je
|: >otS)'a-ln'k Moro obvestil čla-lioS1 i kj ,/a o delu raznih komi-,ijP i?Ia-!0 pripraviti volilni tri 6 Kp>; predsedniki teh ko-A k"; Fr 0čai° Moru o svojem ph k“0j. Navodilih vodstva stran-
l/ No d8li
Q° že na jutrišnji seji
»V
stranke, ki bo
oar z zasedanjem central-*- stranke, ki bo 25. vodstvo KPI sestalo ln potrdilo volilni pro-
12. uri bo mini-
,«» s od iz. uri do nuni-"o n-, b8trijo in trgovino Co-^ toličil upravni svet EN
)os^j^Setlstvom komunistične-'»Ci,.:- a Incraa in senatnria
''cialj1^8 Ingraa in senatorja ti8j[a b° jutri na Monteci-tn. Vna konferenca poslan-
P‘ l °vn
Ih6 Pr»ae namreč za okoliščino,
b Mr.1- e<iri1	- m
b rj J, le0.bsecinik poslanske zbor-1» "Hi«;? SUsPendiral dejavnost V011 ni’ k,->ub temu, da je a Krf V'1' tian{eni ustanovitvi skle-% JJl V^ltt b° poslovala tudi po k barlamenta, do izvoli-J .7 j« b0slanske zbornice. Leo-%«oti?atral. da i® ta sklep »v^tav -z nekaterimi določ-fkotni e jn pravilnika poslanih je e >n je suspendiral de-
's*iovJtomisije-ijiavii ru z novinarji je In da k .......................
„ -»rev, gani:
*li nii,?1 da bi »javno pro-w odločitvi Dredsed-
‘‘Javii z novinarji j 'tarči ’ da komunistični par-'?ierenQrganizirajo to tiskov-
PisTa«1? odločitvi predsed-‘jo ,bslce zbornice, ki jo hakrjn nesPrejemljiv udar,
* a*«	Droimo nr\ ri l n no in
na tem, da osvetli škandalozne dogodke v zvezi s Federconsorzi. Po sklepu predsedstva poslanske zbornice pa se komunistični poslanci, člani komisije, smatrajo vsekakor za pooblaščene objaviti delo komisije in rezultate, ki jih je dosegla*.
Tudi Riccardo Lombardi, ki je eden od dveh podpredsednikov te komisije, je dal svojo izjavo v zvezi s suspendiranjem dejavnosti preiskovalne komisije o monopolih, v kateri pripominja med drugim, da se mu zdi postopek predsednika poslanske zbornice nekorekten, ker je bila seja predsedstva komisije določena za jutri še pred razpustom parlamenta in kljub temu, da je predsed-
nik komisije, poslanec Dosi, že takrat vedel, da bo medtem parlament razpuščen; na tej seji bi bili morali razpravljati tudi o mnenju predsednika poslanske zbornice; kljub temu pa je predsednik komisije preklical sejo, ne da bi obvestil člane predsedstva komisije o razlogih, ki so privedli do tega sklepa. Lombardi izraža na koncu željo, da bi predsednik komisije, ki je vzdrževal stike s predsedstvom poslanske zbornice in ki »mora čuvati avtoriteto komisije in dostojanstvo svojih kolegov v predsedstvu komisije, čutil potrebo, da pojasni svoje zadržanje*.
Skratka: očitno je, da KD ne more biti všeč, da se vprav sedaj, v predvolilni kampanji, osvetli ozadje odnosov med Federconsorzi in Bonomijevo kmečko zvezo, ker gre pri tem za okoliščino, da je bila država oškodovana baje za nekako okrog tisoč milijard lir.
Notranji minister Taviani je o-tvoril danes ciklus televizijskih konferenc na »Volilni tribuni 1963»
in nudil nekaj zanimivih podatkov v zvezi z bližnjimi splošnimi volitvami. Volilnih upravičencev, ki bodo izvolili novo poslansko zbornico, je 34.433.000, okrog 2 milijona več kot jih je bilo leta 1958. Od teh je 16 milijonov 518 tisoč moških in 17 milijonov 914 tisoč žensk, 28. in 29. aprila bomo izvolili hkrati 630 poslancev in 315 senatorjev za dobo petih let. Na vprašanje, koliko stanejo volitve, je minister dejal, da so volitve leta 1958 stale okrog 12 milijard; za letošnje volitve pa predvidevajo: 5 milijard 410 milijonov za dnevnice v zvezi z organizacijo in sestavo volišč; 2 milijardi za izredno delo občinskega osebja; 1 milijardo 400 milijonov za tiskanje glasovnic in drugega volilnega materiala; 150 milijonov so izdali za pismeno obvestilo vseh volilnih upravičencev v tujini.
Skrutinatorjem, ki jih bo več kot 330.000, in predstavnikom list, pripada dnevnica v višini 3.000 lir, hkrati pa imajo pravica do treh dni plačanega dopusta.
Odnosi med Irakom in SZ
Gospodarsko sodelovanje se bo okrepilo Arefove izjave dopisniku Tanjuga
Novi predsednik Iraka Abdel Salam \ref in general Ahmed Hasan al Bakr med tiskovno konferenco v Bagdadu
BAGDAD, 19. — Predstavnik sovjetskega poslaništva v Bagdadu Vladimir Glouhov je izjavil, da na podlagi stikov, ki jih je poslaništvo imelo v preteklih dneh z iraškimi voditelji, se predvideva «nadaljeva-nje m celo okrepitev« gospodarskih odnosov med Irakom in SZ. Glouhov je zanikal govorice, da so se sovjetski tehniki že začeli umikati iz Iraka. V poučenih krogih pravijo, da je v Iraku okoli tisoč petsto civilnih in vojaških sovjetskih tehnikov «Iraška vlada je sporočila, da želi, naj bi ti tehniki ostali v Iraku«, je izjavil predstavnik so vjetskega poslaništva in je dodal, da so po štiridnevni neaktivnosti zaradi upora proti Kasemu vsi teh-
llllllllUlllll■ll•>llllllllll■ll■lnlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllllllllllllllmmlllllllllllllllllllll||ullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||•
POSVETOVANJA V ŽENEVI O RAZOROŽITVI
Sestanek predstavnikov ZDA, SZ in Anglije Danes zaključna seja konference o znanosti
Deljena mnenja o rezultatih posvetovanja znanstvenikov
ŽEJNE VIA, 19. — Predstavniki ZDA, Velike Britanije im Sovjetske zveze na razorožitveni konferenci so se sestali danes na kosilu v nekem ženevskem hotelu. Sestanek je bil določen zarkfll navzočnosti predsednika razorožitvenega pododbora ameriškega senata Humphreya, ki je prišel v Ženevo, da sledi delu odbo. ra osemnajstih.
Omenjenega kosila se je ude-
ležil budi Humphrey, in sledil je dolg razgovor v zvezi z razorožitvijo in s prekinitvijo jedrskih poizkusov. Pozneje ie neki zahodni predstavnik izjavil, da pri razgovoru ni prišlo do «nič posebno novega«. Prav tako niso nič sklenili, kdaj naj bi tristranski pododbor o jedrski razorožitvi nadaljeval svoje delo. Senator Humphrey je izjavil, da so imeli «plodno diskusijo, toda nobenega znaka o važnih premikih«.
Sporočili so tudi, da so sovjetski predstavniki povabili britanskega in ameriškega predstavnika na nov sestanek na sedežu sovjetske delegacije.
Danes so se sestali na posvetovanje tudi predstavniki osmih iz-venblokovskih držav, ki so govo-...	. rili predvsem o prekinitvi jedr-
te's‘an® pravne podlage, in I skih poizkusov. Govorili so tudi «US»8 Posledica bo v tem, o možnosti skupne akcije, vendar V, ,ra dejavnost komi- pa niso še nič sklenili. Za sedaj v trenutku, ko je bila I bodo nadaljevali sedanjo prakso,
DANES
hhtne odnose med Vzho-I Shodom sta med vče-\ C" s0"Ovicami važni dve: ’ . ( tCNja* vlade vladi ZDA i p J C (^ Števila sovjetskih vo->’!5vN«rUbi in sestanek med ’ (^	/"Renskim in britan-
® CNhi t 1°m na ženevski raz-
v N«*
J Sl 82° piam« pravi, da ho V V* *0ja?makniIa »več tisoč. S^„jf	s Kube. Po mne-
-se'1'v Jalc?v jih bo baje u-i V *	ki so sedaj na
/R6Nunaf‘ tisož tehniki- »
i -r k?ah,.. je govoril Kennedy 'n* na sestanku z de-, in republikanskimi 'K* iiT1 le i 80 P° sestanku izja-ie5* V8 le ,.°. "dober začetek, in J , &e. nuna, za koliko voja-
s« VsNki s„,
c* teRa sestanek pa je važen ih,,?' zh-’iv.ker se ga 3e udele-rfP 1	j.-1 . a*neriški senator
i JU;, "ledji Je prišel v Ženevo, . p j J v* ha Iu osemnajstih de-9j/ J.	pg Zor°žitveni konfcren-
Šu hi nrt«iStanku se je zvede-doir!Sln 11(1 nikakega po-05111 C* delel-o°ra- in da bo so-* . l>Ht»« . * povabil ameriške-

a Vrt r'tarisl!t povabil ameriške-
i ^ u »ti ^hblni. nkn so bili včeraj ip .Vski delegati, ki pa
°v (9' N* #«i vJ	da b0 tudi od'
S ’ \ ker „.Sak v imenu svoje , 1, 6 hiz f, de skupne akcije
* »krenili.
J. SVhtetskcgJah lzJav predstavni-J* Siru; Poslaništva v Bag-,rd:,/ iVvictsk.! n#dvse zanimiv od-"i5	reji«, vlade do novega
. 'hi , deja.111®' Predstavnik je S1, M 5 da iraška vlada že-
VO^tskl tehniki, ki jih ' HaS?^ Petsto, ostali v ho sovjetska vlada
še nadalje nudila Iraku vojaško pomoč na podlagi sporazumov sklenjenih s prejšnjim režimom. Glede protestov v »Pravdi, pa je dejal, da ne predstavljajo uradnega stališča vlade, ker gre za u-radno glasilo partije in ne vlade. Hkrati pa je v Moskvi sovjetski Rdeči križ zahteval od mednarodnega Rdečega križa, naj stori vse, kar more, da prepreči nadaljnje neupravičeno zatiranje iraških državljanov.
V Ženevi se je včeraj končalo zasedanje ministrov EFTA z uradnim sporočilom, ki pravi, da so vlade sedmih držav tega področja dale navodila svojim predstavnikom, naj pripravijo podrobnosti o ukinitvi vseh carin na industrijske proizvode v okviru EFTA do leta 1966. Sicer pa ne vladajo razprtije samo v skupnem evropskem tržišču zaradi svojeglavosti de Gaulla, temveč so težave v odnosih tudi med državami EFTA. Ta ugotovitev sledi iz izjave tajnika EFTA, ki je dejal, da sta Danska in Norveška zaskrbljeni zaradi izvoza svojih kmetijskih pridelkov in proizvodov ribolova po neuspehu bruseljskih pogajanj. Rekel je, da bo še dalje potrebno diskutirat', o kmetijskih vprašanjih, ter da je še prav posebno zapleten položaj Danske, ki povezuje znižanje carin za industrijske proizvode in napredovanje kmetijstva in izvoza njegovih pridelkov v druge države EFTA. Posebno stališče je zavzela Avstrija, ki ima tesne vezi z EST, za razliko od Švice, skandinavskih držav in Portugalske, ki so umaknile prošnje za povezava * EST.
Končno je omembe vredna še vest, da je francoska skupščina odobrila zakon o podaljšanju delovanja vojaškega porotnega sodišča, ki sodi atentatorje na generala de Fhroiisi
tj. govoril bo vsak v svojem imenu. Jutri bodo govorili predstavniki Švedske, Indije in Etiopije.
Zahodne agencije poročajo iz Washingtona, da se tam govori o možnosti, da bi ameriška delegacija nekoliko popustila in ponudila sprejem petih inšpekcij letno na kraju sirnem. , ;
Ženevska konferenca, ki razpravlja o uporabljanju znanosti in tehnike v prid nezadostno razvitim deželam, je zaključila danes svoje specializirane sestanke. Predsednik konference in njegovi sodelavci so govorili o njenem delu na tiskovni konferenci.
Predsednik prof. Thacher je iz-avil, da je na konferenci sode-ovalo 87 držav in enajst organizacij OZN s skupno dva tisoč delegati. Predloženih je bilo okoli 3000 znanstvenih poročil, od katerih so jih 1837 objavili in o njih diskutirali. Dokumentacijo so razdelili na približno 120 posebnih tem, ki so jih obravnavali na osemdesetih sejah. 22 držav je prispevalo s skupno tristo filmi. Pri dokumentarni obrazložitvi je bilo predloženih približno šest tisoč zvezkov in člankov iz petnajstih držav. Dokumentacija, ki so jo razdelili udeleženim delegatom, je tehtala na vsako osebo približno šestdeset kilogramov.
Glede doseženih rezultatov je Thacher izjavil, da jih je težko še ugotoviti. Treba bo namreč čakati, da tajništvo napravi pregled', Po njegovem pa se lahko že sedaj reče, da je diskusija, ki je trajala deset dni, omogočila ugotovitev, kakšen znanstveni in tehnični napredek je bil v zadnjem času dosežen, in vsaj v glavnem
določitev, v kakšno smer je korist-. manjkanja prehrane, zaradi rev-neje obrniti raziskovanja za nove I ščine, bolezni in nevednosti. Der-dosežke. Narodi začenjajo razume-1 mott je mnenja, da je bil prispeti, da je nujno potrebno izpolniti vek dežel Afrike, Azije in Latin-prepad, ki loči razvite države od manj razvitih. Vprašanja, ki nastajajo z večanjem prebivalstva, s prehrano in z izboljšanjem življenjskih pogojev, so zelo obširna. Na konferenci se je pokazalo, da samo skupni in koordinirani napori vseh držav lahko izboljšajo življenje v prihodnjih letih.
Vsi delegati pa niso bili tako optimistični kakor predsednik. Sovjetski akademik. Fedornv je ostro kritiziral delo konference. Izjavil je, da sicer gre za eno najvažnejših konferenc mednarodne znanstvene skupnosti, vendar pa kaže ta konferenca številne pomanjkljivosti. Predvsem so bila vprašanja na dnevnem redu preštevilna in preobširna. Udeležba nezadostno razvitih dežel pri delu konference je bila premajhna, in prav tako njihov prispevek glede predloženih dokumentov. Na drugi strani pa je prišlo do prave inflacije prispevkov iz držav Zahodne Evrope Razen tega se je dolgo govorilo o tem, kaj naj bi razvijajoče se dežele storile, da dvignejo svojo življenjsko raven. Za te dežele obstajata dve sili, ki ju je treba izkoriščati; človeški viri in naravni viri. Za potrebni kapital pa bi morali uporabljati bogastva, ki se mečejo v oboroževanje, s tem da bi izvedli splošno in popolno razorožitev.
Ameriški profesor Dermott pa je izjavil, da je sedanja konferenca služila za zgled drugim podobnim konferencam v regionalnem okviru, na katerih bodo lahko obravnavali ožja vprašanja. Trdil je, da je bila konferenca prepogosto-ma podvržena »hladni vojni*. Dodal je, da bi bilo zgrešeno čakati na razorožitev, kakor predlaga Fedorov, za nadaljnje mednarodne napore v korist dveh tretjin
ske Amerike pomemben in velike vrednosti.
Jutri bo zaključna plenarna seja, na kateri se bo oglasilo okoli dvajset govornikov.
V Franciji podaljšano delovanje posebnega vojaškega sodišča
PARIZ, 19. — Francoska narodna skiipiščiina je nocoj odobrila pri tretjem čitamju načrt zakona, ki določa podaljšanje delovanja voja. škega porotnega sodišča, ki sedaj sodi atentatorje na predsednika de Gaulla pri Petit Glamartu. Popoldne je skupščina odobrila zakon pri drugem črtanju, in takoj zatem ga je senat ponovno zavrnil. Sledilo je tretje čitanje v skupščini, in s tem je bil načrt zakona dokončno odobren.
Iz govora, ki ga je imel popoldne v skupščini pravosodni minister Foyer, se da sklepati, da bodo odložili sklep o amnestiji za politične zločine oasovcev. Minister je izjavil, da je že ob prvem čitanju izrazil upanje, da bo sedanji proces zadnji te vrste. Toda nadaljnji dogodki so pokazali, da je bilo to upanje zaman.
Sen. Parri o odlikovanjih ital. partizanskih brigad
Bivši poveljnik oboroženih enot CLN odgovarja na protijugoslovansko klevetniško pisanje rim* skega desničarskega dnevnika «11 Tempo»
MILAN, 19. — Milanski dnevnik «11 Giorno* objavlja danes dopis svojega rimskega dopisništva v zvezi z odlikovanji italijanskih partizanskih brigad, ki jih je prejšnji četrtek izročil njenim poveljnikom jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda v Rimu. »General Carlo Ravnich,* piše dnevnik med drugim, «je takrat poveljeval diviziji Garibaldi, na svečanost ni prišel, dal pa je časopisu «11 Tempo* polemične izjave (kar sta takoj ponatisnila tržaški «11 Piccolo* in videmski «11 Messaggero Veneto* op. ur.). „Bo-rili smo se v osvobodilni vojni — pravi — ker smo se pokoravali ukazom našega glavnega štaba: nočemo potrdil priznanja od tujcev, niti patentov, ki bi lahko napravili iz nas sokrivce tistega, ki je umoril naše tovariše v orožju”. Ravnich, ki je sedaj v rezervi, našteva nato vrsto zločinov, ki so jih po njegovi verziji izvršili Jugoslovani nad italijanskimi partizani*.
»Senator Parri, ki je — nadaljuje milanski dnevnik —■ z jugoslovanskimi diplomatskimi oblastmi organiziral svečanost, nam je o dogodku izjavil: ..Čeprav pozno, toda vedno bolje pozno kot nikoli, so Jugoslovani sklenili nagraditi žrtve naših partizanov, ki so se borili za svobodo jugoslovanskega ljudstva. Nisem mogel storiti drugače, kot sodelovati pri tem dejanju hvaležnosti ln pri-
niki sedaj spet na delu.
Glouhov je nato izjavil ,da se Je sovjetski poslanik Jakovljev sestal «dvakrat ali trikrat in morda še večkrat z novim iraškim zunanjim ministrom in z drugimi predstavniki nove vlade. Pripomnil ie. da v SZ «niso zaskrbljeni zaradi pri hodnosti« in da stiki z Arefovim režimom kažejo, da bo nova vlada nadaljevala in celo okrepila svoje gospodarske odnose z Moskvo. «Mi nameravamo še dalje nuditi vojaško pomoč Iraku na podlagi sporazumov, ki smo jih sklenili s prejšnjim režimom,« je izjavil Glouhov.
V	zveizi s člankom v moskovski ((Pravdi«, ki obsoja preganjanje komunistov, je predstavnik sovjetskega poslaništva izjavil, da ((Pravda« »ne predstavlja uradnega stališča sovjetske vlade, ker je uradU no glasilo partije in ne vlade«.
Iiz Moskve pa javljajo, aa je sovjetski Rdeči križ zahteval od med. narodnega Rdečega križa, naj stori vise, kar more, «da prepreči nadaljnje povsem neupravičeno zatiranje proti iraškim državljanom«.
V	Bagdadu so danes javili, da stopi znova v veljavo trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena leta 1958 med ZAR in Irakom in ki #je bila praktično razveljavljena zaradi omejitev uvoza im izvoza med obema državama«. Vse omejitvene ukrepe so sedaj ukinili.
Potek revolucije od 8. fenruarja omogoča Iraku, da igra pozitivno vlogo v arabskem svetu na področju mednarodnega sodelovanja in borbe za mir«, je izjavit predsednik Iraka Abdel Salam Aref v razgovoru z dopisnikom Tanjuga v Bagdadu. To potrjujejo tudi cilji, ki jih je revolucija postavila: e-notnost, svoboda in socializem. A-ref je izjavil, da bo politični program v kratkem objavljen. Poudaril je privrženost Iraka politiki nepovezanosti v smislu načel listine Združenih narodov in važnosti beo. grajske konference. V zvezi z odnosi z Jugoslavijo je Aref dejal, da so ti odnosi bili vedno prijateljski, in je izrazil željo po njihovi poglobitvi.
Snežni in zemeljski	plazovi
posledica odjuge in deževja
Velik zemeljski usad ogroža vas v pokrajini Avellino - Vlak Ziirich-Milan obtičal v snegu - Velike poplave v Španiji
znanja spomina toliko padlih. Zaprosil sem za sodelovanje obrambnega ministra, da bi mi pomagal najti poveljnike raznih partizanskih brigad, ki so operirale v Jugoslaviji. Dne 12. februarja — je nadaljeval Parri -*- mi je minister Andreotti vljudno odgovoril in izrazil zadovoljstvo glede pobude in dejal, da je spričo kratkega časa, ki mu je na razpolago, utegnil obvestiti le maloštevilne osebe. Zagotovil mi je, da se bodo slovesnosti na jugoslovanskem veleposlaništvu udeležili visoki častniki v primernem številu, kar se je nato tudi zgodilo. Med slovesnostjo so bila odlikovanja v redu izročena. Prevzeli so jih general Formisano, polkovnik Bertč in partizanska poveljnika Argenton in Marini"*.
»Parri je svojo izjavo takole zaključil: ..General Ravnich se res ni predstavil. Ko smo mu poslali vabilo, nismo računali na njegovo prisotnost, ker smo poznali njegovo ostro protijugoslovansko stališče. Toda vabilo smo mu morali kljub temu poslati: Ravnich je bil sposoben vojak in je v celoti opravil svojo dolžnost. Njegova odklonitev spada v posebno politično gledanje, s katerim se jaz očitno ne strinjam. Mislim pa, da bi lahko utemeljeval svoje razloge pri nas, ljudeh odporniškega gibanja. Razlike ne morejo zbrisati idealne dediščine in spomina padlih, ki je vsem skupen”*.
itimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiitiiiimiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiuiMiiMiniiiii
ZSSR JE NAPOVEDALA UMIK «VEČ TISOČ* VOJAKOV S KUBE
W ASHINGTON, 19. — Predsednik Kennedy je smodi podal demokratskim ln republikanskim parlamentarnim voditeljem pregled o mednarodnih vprašanjih na sestan-ku v Beli hiši, ki je trajal 40 minut. Navzoči so bili med drugimi državni tajnik Dean Rusk, voditelj demokratske večine v senatu Mans. field, voditelj republikancev v senatu Dirksen in drugi. Skupno je bilo navzočih 17 predstavnikov kongresa. Senator Mansfield je izjavil, da so na sestanku »pregledali položaj okoli Kube«. Demokratski senator Stennis in republikanski senator Dirksen sta izjavila, da so na konferenci govorili o pismu, k.i ga je izročil sovjetski poslanik Dobrinin Deanu Rusku. V pismu sporoča Dobrinin. da namerava so. vjetska vlada umakniti s Kube sovjetske vojake. Stennis je izjavil,
da je izjava o umiku sovjetskih čet s Kube »zelo značilna in spodbudna«, dodal pa je; «To pa ni vse. Rad bi takoj vedel, katere čete se bodo umaknile. Vsekakor je dober začetek.«
Dirksen pa je izjavil: #Y Dobri-ninovem pismu ni rečeno, koliko vojakov in katere vrste vojakov bodo umaknili, kajti zanima nas umik vseh sovjetskih čet s Kube vseh vrst in v kol.kor mogoče krat. kem času.«
Sovjetsko sporočilo je bilo dostavljeno ameriški vladi po nor. malni diplomatski poti in ne gre za osebno pismo Hruačova. Sporočilo je izročil včeraj zjutraj sovjetski poslanik Dobrinin Deanu rtu. situ, ki ga je nato poslal predsedniku. Sporočilo ne omenja točne, ga števila vojakov, ki se bodo u. maknili, dodaja pa, da jih be «več tisoč«. Po mnenju opazovalcev bodo umaknili šest tisoč vojakov, ki so sedaj po mnenju ameriško :n. formacijske službe na otoku skupno z 11.000 tehniki, ki bi za sedaj ostali na Kubi.
ZAGREB, 19. — Danes je prispel v Zagreb zbor Dunajske akademije, ki bo jutri in pojutrišnjem skup no z orkestrom Zagrebške filharmonije izvedel Verdijev *Re-quiiem«. V solističnih partijah bodo nastopili: članica zagrebške O-pere Marjana Radev, ameriška pevka Martin Aroyo, član zagrebške Opere Bodurov in član beo-
človeštva, ki še trpijo zaradi po-1 grajske Opere Djordjevič.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiimiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiDiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
I lllltl IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
UUItllltllllllllllll
EFTA: do leta 19C6 ukinitev carin na industrijske proizvode
Tudi med sedmimi državami nastajale težave v zvezi s kmetijskimi pridelki • Avstrija želi vsaj začasen sporazum z EST
ŽENEVA, 19. — Ob zaključku za sedanja ministrov evropskega združenja za svobodno izmenjavo (F1FTA) so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so vlade sedmih držav tega področja dale navodila svojim stalnim predstavnikom, naj pripravijo podrobnosti o ukinitvi vseh carin na industrijske proizvode v okviru EFTA do leta 1966.
Program bodo dokončno odobrili na prihodnjem zasedanju ministrov. To pooblastilo se tiče tudi izmenjave Kmetijskih pridelkov in proizvodov ribolova ter gospodarskega in tehničnega sodelovanja med državami članicami. Prihodnji sestaneK ministrov EFTA bo 9. In 10. maia v Lizboni In na njem bodo proučili pripravljeni program ter sprejeli dokončne sklepe.
Po prvotnih načrtih bi morali ca rine na industrijske proizvode v okviru EFTA ukiniti do januarja 1970. Sest držav skupnega tržišča pa predvideva, da bodo uMnlll vse medsebojne carinske tarife na industrijske proizvode do januarja 1967.
Uradno sporočilo pravi dalje, da je angleški predstavnik Heath obvestil ministre o okoliščinah, ki so
onemogočile nadaljevanje pogajanj Velike Britanije s skupnim tržiščem. Heath je poudaril, da Velika Britanija ne misli obrniti hrbta Evropi in da bo proučila vse možnosti za ponovno zbližan j e ln tudi možnost pridružitve k skupnemu tržišču.
Sporočilo dodaja, da so ministri sprejeli na znanje Heathove izjave in obžalovali zakasnitev v zahodnoevropski gospodarski integraciji. Poudarili so, da je njih namen doseči ustanovitev širokega enotnega evropskega tržišča, ki bi bilo odprto navzven. Ostali delegati so »a strinjali s Heathovim stališčem in ugotovili, da za sedaj ni mogoča rešitev, ki se tiče odnosov med EFTA in evropskim skupim tržiščem. Predstavniki Švice, skandinavskih držav in Portugalske so izjavili, da bodo te države za sedaj zadržale prošnje za povezavo s skupnim tržiščem. Samo avstrijska delegacija Je izrazila zaskrbljenost nad sedanjim položajem in poudarila, da ima avstrijsko gospodarstvo tesne vezi z državami evropske gospodarske skupnosti, zlasti z Zahodno Nemčijo. Zaradi tega bi Avstrija še posebej želela začasen sporazum a
evropsko gospodarsko skupnostjo,
Sporočilo pravi na koncu, da države EFTA želijo prispevati ,k razvoju mednarodne trgovine in bodo podnrlc vse praktične pobude za razširitev svetovne trgovine, zlasti pa napovedana pogajanja v okviru GATT.
Tajnik EFTA Figgures je izjavil, da bodo morali 9. maja v Lizboni sprejeti zelo važne sklepe, kar se tiče Industrijskega in kmetijskega sektorja. Pripomnil je, da je pospešitev programa o ((carinski razorožitvi« odvisna od napredovanja na kmetijskem sektorju. Danska in Norveška sta še posebej zaskrbljeni zaradi izvoza svojih kmetijskih pridelkov ln proizvodov ribolova po neuspehu bruseljskih pogajanj. Potrebno bo še dalje diskutirati o kmetijskih vprašanjih na dvostran-
žanje carin aa industrijske proizvode poveže z napredovanjem s kmetijskim sektorjem; in še posebej glede Izvoza danskih kmetijskih pridelkov v druge države EFTA zlasti v Anglijo.
Zaradi odjuge in močnega deževja so se v raznih krajih Italije utrgali snežni in zemeljski plazovi. V pokrajini Aosta se je s pobočij gore Cramont utrgal snežni plaz več tisoč kubičnih metrov, ki je pridrvel v dolino ter zasul cesto, ki pelje v Courma-yeur. Na tem področju so se utrgali še drugi plazovi, ki so blokirali več cest. Velike količine snega so pridrvele tudi v bližino barak delavcev, ki so zaposleni pri vrtanju predora pod Mont Blan-com. Zaradi tega so dali ukaz, naj vse te barake začasno evakuirajo.
Močan snežni vihar, ki je zajel severno Švico, zelo ovira železniški promet med Italijo in Švico. Brzi vlak Zuerich-Milan je obtičal, v, snegu nekaj, kilometrov od Zuericha. Italijanske železnice so poslale poseben vlak iz Milana v Chiasso, da nekoliko olajšajo krajevni promet. Tudi v Apeninih v Reggib EmiUi so snežni plazovi zasuli več potj. V*lik zemeljski plaz se je davi usul na železniško progo v bližini Termija. Na vsem področju Termija še vedno neprestano dežuje.
Več tisoč kubičnih metrov zemlje tn kamenja se v’kraju Sant’Angelo di Caposele v pokrajini Avel-lino - pomika v dolino. Plaz se po-miica naprej v širini 800> metrov. Do sedaj se je porušilo kakih deset hiš. Nad sto ljudi je brez strehe. Drugih deset hiš je ogroženih. Ponoči bodo morali isprazniti še druge hiše. Vas je popolnoma izolirana, ker so vse komunikacije prekinjene. Primanjkuje tudi vo. de, O drugih plazovih poročajo iz gbciine Massa Lubrense blizu Neaplja, kjer so številne družine za. pustile ogrožene domove. .
V Farizu je danes zgodaj zjutraj znova snežilo. Zaradi razmeroma visoke temperature pa se je začel sneg taliti, tako da so v kratkem bile vse ulice polne blata. Prišlo je do številnih prometnih nesreč.
Q velikih poplavah poročajo iz Španije. V bližini Seville sta dva ameriška helikopterja rešila 70 kmetov, ki so bili izolirani zaradi poplav. V Granadi so evakuirali o-koli tisoč oseb, ki stanujejo v tamkajšnjih »jamah«. S tem je število prebivalcev, ki sp jih evakuirali iz «jam« v Granadi, naraslo na 7200. Danes je stanje na tem področju nekoliko boljše, toda 35 “
Nove poplave v vzhodni Srbiji
BEOGRAD, 19. — Zaradi naglega taljenja snega in še vedno nenormalnega odtoka Donave, ki je deloma pokrita z ledom, je prišlo zadnja dva dni do večjih poplav, posebno na področju južne Morave. Reka je pri Boljevcu odnesla železniški most, tako da je promet prekinjen. Potniški promet se o-pravlja s prestopom, tovorni promet pa je usmerjen čez Kraljevo.
Južna Morava im Nišava sta danes v niškem okraju dosegli najvišjo ravem in poplavili okrog 200 hiš. Samo v okolici Leskovca je poplavljenih okrog 200 hiš, 400 družin pa je brez strehe. Poplavljen-ci so našli začasno zatočišče v gostilnah, zadružnih domovih in v drugih stavbah. O poplavah javljajo tudi s Kotovega polja im o-kraja Kruševac. V Tuhiji je poplavljenih 40 hiš, v Vučitrnu 50 hii. V dolini reke Sitnice je pod vodo 60.000 hektarov, vzdol Drine pa nad 1000 hektarov zemlje. Na nekaterih cestah je zaradi poplav promet prekinjen. V okraju Kruše-vac, kjer so številne njive in hiše pod vodo, je Južna Morava poplavila železniško progo Niš-Beograd, tako da se je potniški vlak na poti iz Niša v Beograd moral ustaviti na postaji Djunis.
Zaredi nakopičenja ledu sta narasli tudi Sava in Donava pri Velikem Gradištu in Golubcu, medtem ko desni pritoki Save, to je bosanski, padajo. V Beogradu že dva dni odmevajo detonacije min, s katerimi vojaki razstreljujejo led na Savi in Donavi, da bi omogočili hitrejši odtok rek im preprečili poplave.
Ladja «Anzoatcguh v Braziliji
RIO DE JANFIRO, 19. — Brazil-sko zunanje ministrstvo je javilo, da venezuelska ladja »Anzoategui* nadaljuje plovbo proti Belemu v spremstvu brazilske kqrvete. Belem je na reki Amazonki, toda venezuelska ladja se je zasidrala pred izlivom reke, ker je plovba do Belema zelo nevarna. Medtem je prišla v Belem, da se oskrbi z gorivom, venezuelska vojna ladja »Nueva Sparta«, ki je zasledovala ladjo »Anzoategui«,
V Caracasu so sporočili, da je venezuelska vlada zahtevala od Brazilije izročitev pripadnikov narodnoosvobodilne fronte, ki so zasegli venezuelsko ladjo Iz Washingtoma poročajo, da ja danes prišel tjakaj na uraden o-bisk venezuelski predsednik Be« tamcourt.
Nocoj so na ladjo »Anzoateguia prišli predstavniki brazilskih oblasti, ki so razorožili posadko in dvv. gnili na ladji brazilsko zastavo. Ju. tri bo ladjo prevzel odred brazilske mornarice, posadko pa bodo Internirali.
R. T. Nehru pri S. Kraigherju
BEOGRAD, 19. — Državni tajmilc za zunanjo trgovino Sergej Kraigher je sprejel danes generalnega tajnika indijskega zunanjega mini. strstva Ratama Nehruja. Kraigher in Nehru sta se razgovarjala a razvoju indijsko-jugoslovanskih gospodarskih odnosov in si izmenja, la misli o nekaterih mednarodnih gospodarskih problemih, med drugim o pripravah za svetovno konferenco o trgovini in razvoju.
Zasedanje izvršnega komiteja ZKJ
BEOGRAD, 19. — Pod predsedstvom generalnega tajnika Zveze komunistov Jugoslavije je 18. in 19. februarja zasedal v Beogradu izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije. Na zasedanju so proučili tekoča vprašanja dela zvšl ti-1 ze im nekatera načelna vprašanja v zvezi z osnutkom ustave in s
soč kvadratnih kilometrov polj je J
še vedno pod vodo v Andaluziji. I skupcjca-nskimi volitvami.
Socialno zavarovanje v Jugoslaviji I. 1963
BEOGRAD, 19. — Skupni izdatki za razne vrste socialnega zavarovanja bodo letos predvidoma znašali ok-rog 482 milijard dinar, jev, to j« za okrog 11 dostotkov več kot lani. Največ sredstev bo uporabljenih za zdravstvo in zavarovanje, in sicer okrog 216 milijard, oziroma za 12.4 odst. več kot lani, za pokojnine 104 milijarde v primerjavi z 90 milijardami v preteklem letu, za invalidsko zavaro-vanje 55 milijard proti 48 milijar« dam v letu 19G2. Prav tako bo povečan znesek za izplačilo otroških doklad od 87 milijard na 95 mili-j a od dinarjev.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
20. februarji
ftn
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.8, najniaja 4.4, ob 19. url 8.8; zračni tlak 993.6 pada, veter 8 km Jugovzhodu ik, vlage 90 odst., padavin
21.8	im, nebo pooblačeno, morje JkoraJ mirno, temiperaitiura morja
5.8	stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 20. lebroorll
Leo«	, ot
Sonce vz.de ob /.bi «n z^, n,i« 17.38. Dolžina dneva 10-3'/ .3jj vzide ob 4.26 in zatone od
Jutri, ČETRTEK, 21. fet>r“jr’
Irena
2
4ft
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajinska uprava noče tiskati deželnega statuta tudi v slovenščini
Predsednik dr. DeJise zavrniI zahtevo svetovalca Gollija (KP)f da bi na slovenskih šolah razdelili slovensko besedilo posebnega deželnega statuta
V	začetku sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta je predsed. dr. Delise sporočil, da je dosedanji glavni tajnik pokrajinske u-prave odpotoval na novo službeno mesto v Palermo in da je notranje ministrstvo na njegovo mesto imenovalo dosedanjega podtajnika odv. Pierottija. Nato je predsednik počastil spomin umrlega demokristjanskega prvaka Tam-bronija. Poleg tega je predsednik še sporočil, da je posredoval pri pristojnih vladnih organih, da bi v Benetkah ohranili sedež Tržaškega Lloyda, ki so ga hoteli odpraviti in ga spojiti z ravnateljstvom družbe »Adriatica*. Dr. Delise je dejal, da je za sedaj ta nevarnost nvmo, da pa bo potrebna še nadaljnja budnost, da se to vprašanje ponovno ne pojavi.
Prpd začetkom seje so vsem svetovalcem in časnikarjem razdelili lepo tiskan izvod posebnega statuta avtonomne dežele Furla-nija-Julijska krajina. To je tudi omenil predsednik dr. Delise, ki je sooročil svetovalcem, da bo pokrajinska uorava poslala večje število te brošure vsem srednjim šolam, da jib razdelijo med dijake, Hkrati pa je dejal, da bo priporočil šolskim ravnateljem, naj se v vseh srednjih šolah pojasni pomen ustanovitve dežele in njenega posebnega statuta.
V	zvezi s tefn predsednikovim sporočilom je komunistični svetovalec Colli pohvalil pobudo odbora in vprašal predsednika, ali ne misli pokrajinska uprava tiskati posebni statut tudi v slovenskem prevodu in ga razdeliti slovenskim srednjim šolam, da ga bodo lahko tudi slovenski dijaki spoznali.
Na to vprašanje je predsednik dr. Delise odgovoril tudi v zvezi z upravičenim očitkom istega svetovalca na pretekli seji, da predsednik m dal tiskati tudi v slovenščini za slovenske občine in vasi lepake treh predsednikov pokrajin v zvezi z ustanovitvijo dežele. Dr. Delise je dejal, da so vsi manifesti pokrajinske uprave tiskani v italijanščini, ki jo vsi znajo. Posebni statut je uradni dokument, je pristavil dr, Delise, in za njegov prevod bi moral poskrbeti parlament, ki je posebni statut odobril.
Komunistični svetovalec se seveda ni mogel zadovoljiti s tem od-
bor. Na to vprašanje je dr. Delise | ljavitvi omenjenega zakona urediti
dejal, da je pokrajinski odbor sprejel sklep političnih strank, ki so prekinile z liberalci in da se tudi v pokrajini odpovedo podpori liberalcev.
Po izčrpanih vprašanjih je predsednik prečital obširno poročilo, v katerem je obrazložil pobudo Deželnega združenja ppkrajin za sestavo deželnega gospodarskega načrta. Razprava o tem poročilu se bo začela na izredni seji, ki bo v petek.
Vprašanje poslanca Vidalija
govorom in je odločno pripomnil, da je dolžnost pokrajinske upra
ve, da pošlje slovenskim šolam tekst posebnega statuta v slovenskem prevodu, da ga ne bodo primorani proučevati v italijanščini. Na to pripombo je predsednik zlobno odgovoril da svetovalcu Colliju morda ni znano, da uporabljajo šole s slovenskim učnim jezikom mnogo italijanskih tekstov.
Med tem predsednikovim odgovorom je demokristianski odbornik Degano vzkliknil: »Siamo in Italia* — Smo v Italiji. Predsednik pa je še dejal komunističnemu svetovalcu, naj ne spreminja dežele v Babilonijo, ker bi morali v tem primeru tiskati dokumente tudi v furlanščini.
K odgovoru predsednika pripominjamo sledeče:	Zelo žalostno
je, da predsednik pokrajinske u-prave ne zna kakšne šolske tekste uporabljajo na šolah s slovenskim učnim jezikom. Se bolj žalostno pa je dejstvo, da predsednik pokrajinske uprave dr. Delise, ki je osebno napisal uvod k brošuri posebnega statuta avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, ni prečital člena 3 tega statuta, ki je zelo kratek in ki bi se ga lahko naučil na pamet. Člen 3 pravi: «V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti«.
Nato je svetovalec Bortolotti (KPI) vprašal predsednika, kakšne korake namerava sprejeti, da se prepreči nenehno višanje cen zlasti živilom. Dr. Delise je dejal, da se bo za stvar zanimal. Komunistični svetovalec Juraga pa je opozoril predsednika na sklep večine upravnega sveta Delavskih zadrpg, da se bodo bodoče volitve za obnovitev upravnega sveta vršile po pošti. Predsednik je dejal, da je ta sklep popolnoma v skladu s statutom in z zakonom in da bo na ta način omogočeno večjemu številu članov, da bodo lahko volili. Kot torej vidimo, si demokristjani, ki so skupno s svojimi zavezniki na prvih demokratičnih volitvah šestih članov u-pravnega sveta doživeli pravi poraz, hočejo sedaj s tem zelo dvomljivim volilnim sistemom zagotoviti na en ali drug način večino tudi izvoljenih članov.
Komunistični svetovalec prof. Šema pa je opozoril predsednika, da je bil objavljen na oglasni deski tržaške univerze razpis natečaja za štipendijo posvečeno dr. Viniciu Lagu. Med rekviziti, ki naj bi jih imeli natečajniki, je tudi zahteva, da morajo biti »italijanske narodnosti in da o njihovem čustvu italijanstva ne obstaja noben c(vom’' Ta rekvizit pa bi morala potrditi oseba, ki je znana univerzi in ki opravlja javno funkcijo.
Prof. Šema je prosil predsednika, naj mu odgovori, ali mu je kot članu upravnega sveta univerze znan razpis tega natečaja, ali je lahko študijska štipendija, katere namen mora biti spodbudnega značaja, navdahnjena s pristranskim duhom, m končno, ali je v skladu z načeli enakopravnosti in nediskriminacije, da se na tržaški univerzi uveljavi nacionalni in politični diskriminacijski kriterij.
Predsednik mu je odgovoril, da mu stvar ni znana in da se bo zanjo zanimal.
Zadnji je med vprašanji spregovoril republikanec Fragiacomo, •:i je opozoril predsednika, da je občinski odbor prekinil vsako sodelovanje z liberalci in kaj misli storiti glede tega pokrajinski od-
Izvajanje člena 9 zakona o slov. šolstvu
Poslanec Vidali je poslal ministru za javno vzgojo pismeno vprašanje glede izvajanja čl. 9 zakona o slovenskem šolstvu, na podlagi kate-
rega t
ralo v roku šestih mesecev po uve-
bi omenjeno ministrstvo mo-
stalež na slovenskih šolah. Posla-t nec Vidali poudarja, da po poldrugem letu od uzakonitve omenjenega zakona so šole s slovenskim učnim jezikom še brez organika, kar kvarno vpliva na učno osebje in dijake ter spravlja med slovenskim prebivalstvom pokrajine Fur-Ianlje-Julijske krajine v slabo luč repuDliške ustanove. Zaradi tega poslanec Vidali zahteva odgovor o-menjenega ministrstva glede rešitve tega vprašanja in drugih vprašanj, kakor na pr. vprašanje redne izdaje šolskih spričeval.
Razen tega je poslanec Vidali poslal omenjenemu ministrstvu pismo, s katerim ga opozarja na vprašanje izdajanja in razdelitve učbenikov in pomožnih knjig na slovenskih šolah. Poslanec Vidali sprašuje ministrstvo za javno vzgojo, če je informirano o zavlačevanju te zadeve in kakšne ukrepe bo sprejelo, da bo zadeva čim prej in u godno rešena, ker so slovenske šole letos brez nekaterih pomožnih knjig in učbenikov.
POROČILO ORCINSKEGA KOMISARIATA ZA HIGIENO
Plodna dejavnost pri nadziranju proizvodnje in prodaje živil
Lani se je poveialo število vzorcev blaga, ki niso ustrezali kakovosti in higienskim predpisom, kar pa je treba pripisati predvsem hudi vročini
Komisariat za higieno XI. občinskega oddelka je izdal poročilo o
svojem nadzornem delovanju v lanskem letu. Iz njega je razvidno, da je opravil skupno 58.747 pregledov, od katerih v 2.613 podjetjih na kra-
ju proizvodnje. Za kemične preglede so uslužbenci komisariata od-
vzeli 2.578 vzorcev blaga, za bakteriološke preglede pa 1.289 vzorcev.
V tem razdobju so naložili 579 glob. V 96 primerih so pozvali lastnike, naj poskrbijo za razna dela, da se odpravijo razne higienske po manjkljivosti. Uradu so pregledni ki sporočili, da so ugotovili 401 primer raznih nerednosti. 3.064 oseb, ki se ukvarjajo s prodajo po-
---	J—J-
trošnih predmetov, je moralo na .........18r~
slali pod žarke itd.
Zdravstveno in higiensko nadzorstvo nad proizvodnjo ter nad prodajo živili in pijač je rodilo zado-
voljive rezultate. 2e več let se to nadzorstvo izvaja na racionalni
podlagi, tako da je možna periodična kontrola nad vsemi tovarnami, prodajalnami in kolektivi, hkrati pa se širi tudi profilaktična propaganda. Da bi dosegli čimbolj še

TISKOVNA KONFERENCA ODBORNIKA DR. VERZE
Morda že v prihodnjem letu proizvodnja plina iz petroleja
Tak plin bo znatno «čistejši» in zato mnogo manj strupen in nevaren
Opozorilo ACEGAT
potrošnikom plina
ACEGAT Je včeraj Izdal naslednje obvestilo za potrošnike plina:
1'lln, ki ga sedaj nudi ACEGAT, zahteva za svojo uporabo posebno pozornost, predvsem v zvezi s prostori, v katerih so nameščeni plinski aparati.
Plamen v gorilniku mora biti modro obarvan, kratek in živahen. Dolg in rumenkast plamen je znak nepopolnega izgorevanja plina, kar lahko ustvari nevarne pogoje predvsem v malih in. malo ali celo jaezraeenih pr o-1
OUmOUOVS' UH I
Posebno pozornost je treba posvetiti aparatom, ki so v rabi v kopalnicah. Za ogrevanje vode mora imeti vodni grelec posebno lastno cev za zračenje za odvajanje izgorelega plina.
Zal je bilo ugotovljeno, da v številnih primerih ni bilo tako: mnogo je vodnih grelcev brez odvodne cevi, ki so nameščeni v sobicah brez zračenja. V takih primerih je olajšano formiranje znatnih količin vodnih hlapov, kar poslabšuje pogoje, v katerih mora vodni grelec delovati. Zaradi tega se predvsem za uporabo grelcev v kopalnicah in vodnih grelcev toplo priporoča:
a) uravnati gorilnik;
o) nadzorovati plamen;
c) poskrbeti za zadostno zračenje. V pomanjkanju drugega sredstva ni druge rešitve, kot pustiti vrata priprta;
g) ne se kopati sam v stanovanju.
Pri vodnih grelcih v kuhinjah je treba paziti, da ima izgoreli plin izhod skozi dimnik ali skozi druge odprtine. Nadzorovanje plamena je vedno nujno tudi pri štedilnikih, plinskih kuhinjah in pečicah. Posebno
se priporoča ne uporabljati peči v majhnih in nezračnih pro-
storih, predvsem pa ne uporabljati jih ponoči, kadar so možnosti naravnega zračenja zmanjšane. Glede peči, pri katerih se običajno uporabljajo cevi znatne dolžine, se priporoča, da se jih nadzoruje, da so vedno v brezhibnem stanju in tesno priključene na odgovarjajoče ustnike. Jasno je, da je treba zelo paziti, da se jih ne premika sunkovito in pri tem povzroči, da sc odklopijo.
Priporoča se tudi pozornost, da tekočine pri prekipevanju ne ugasijo plamena.
Ce koristnik ne more sam uravnati gorilnika, se priporoča di. pokliče pooblaščenega inštalaterja in da istočasno ne uporablja aparatov, ali da jih uporablja skrajno previdno.
Občinski odbornik za industrijska podjetja dr. Verza je včeraj sprejel časnikarje, katerim je obrazložil načrt podjetja Acegat za proizvodnjo in dobavo plina, ki bo vseboval zelo malo količino ogljikovega oksida. Podjetje je že leta 1955 začelo razmišljati in proučevati možnost za dobavo nestrupe nega plina. Po daljšem proučevanju so strokovnjaki Acegata ugotovili, da bi bila gradnja naprav za proizvodnjo popolnoma nestrupenega plina zelo draga, ki jo Acegat s svojimi sredstvi ne bi zmogel. Zato je podjetje upoštevalo
E
riporočilo ministrstva za industri-in trgovino v zvezi z zmanjša >11
njem količine ogljikovega oksida v gorilnem plinu.
Strokovnjaki so ugotovili, da čim večja je kalorična moč plina, manjša je količina strupenih snovi odnosno ogljikovega oksida v plinu.
Zaradi tega se Je podjetje odloči-"	‘	‘ .lorij pl
lo za povečanje kalorij plina. Prvi korak je bil napravljen 15. t. m., ko je Acegat začel z dobavo plina s 4.200 kalorijami, namesto s 3.800 kalorijami, kot ga je dobavljal do
15. februarja. S povečanjem kalo-
rij se je zmanjšala tudi količina strupenega ogljikovega oksida od 15 -17 odstotkov na 11-13 odstotkov.
Toda načrti podjetja gredo še dlje. Sedaj so že proučili možnost proizvodnje plina iz petroleja in ne več iz premoga. Takšen plin, ki se proizvaja na osnovi posebnega postopka, je mnogo manj strupen kot plin iz premoga. Zato so si zadali nalogo (če bodo seveda pravočasno dobili zadostna denarna sredstva) da pripravijo za začetek
prihodnjega leta plin, ki ne bo vse-boi
val več kot 5 odstotkov ogljikovega oksida, se pravi, da bo vsaj mnogo manj nevaren kot sedanji, čeprav še vedno ne bo popolnoma «čist».
Odbornik je tudi povedal, da so si strokovnjaki Acegata ogledali naprave za proizvodnjo plina iz petroleja, ki so jih pred nedavnim montirali pri Vidmu, že poizkusna proizvodnja je pokazala, da je plin
iz petroleja cenejši, hkrati pa daje mnogo bolj «čisti» plin kot premog, saj so pri kolavdacijl naprav ugotovili, da je ta plin vseboval samo
•iniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiMHiniiiiiiiiiiiimiuiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfuiiiiiiiniiii
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Kvalitetno predavanje o »Skupnem evr. tržišču
Predaval je urednik lista <Gospodarstvo* dr. Lojze Berce
Sinoči je bilo v prostorih Slo-
venskega kluba zanimivo in strokovno kvalitetno predavanje u-rednika lista »Gospodarstvo* dr. Lojzeta Berceta o »Skupnem evropskem tržišču v domači in mednarodni politiki*.
Dr. Berce je uvodoma podčrtal, da je tudi Trst že vključen v evropsko gospodarsko skupnost, saj je tržaško gospodarstvo v celoti vključeno v italijansko, ki pa je sestavni del širšega skupnega evropskega tržišča. Dosedanji razvoj je bil za Trst negativen, ker skupnost ni pričela resneje reševati prometnih vprašanj, odnosno je samo omogočila Hamburgu ostro konkurenčno politiko na škodo tržaškega pristanišča.
Nato je predavatelj orisal razvoj Evropske gospodarske skup-
nosti in potek od zamisli združene Evrope, ki je imela izrazito politično zahodnjaške tendence pa do gospodarskega združevanja šestih držav. Tudi to združevanje je ostro politično pobarvano, kar naj bi nekoliko oblažil vstop Velike Britanije, ki pa ga je preprečile <tnano francoske stališče.
Obsežni del predavanja je
bil
osvečen negativnim posledicam
vropske gospodarske skupnosti
zlasti na manjše države, zaradi česar so nevezane države na beograjski konferenci zahtevale, naj pride do splošne liberalizacije trgovine v svetovnem merilu.
Po predavanju se je razvila diskusija zlasti o posledicah evropskega gospodarskega združevanja za nase področje.
Prst v stroju
Na-delu v tovarni Lueky Shoe se Je včeraj popoldne ponesrečila 30-letna Gracija Kocjančič iz Ul. Frau-
sin 1, ki sl je s strojem, pri katerem je bila zaposlena, ranila
prst
na levi roki. Sama je odšla v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo morala 10 dni.
Na delu v slaščičarni Ferlani v Ulici Revoltella se je ponesrečila 18-letna Anna Maria Gregorin iz Ul. Settefontane 18. Rezala ja slaščice, pa si Je porezala prst na levi roki. Tudi ona je sama odšla v bolnišnico, kjer so Ji nudili prvo zdravniško pomoč.
3,6 odstotka ogljikovega oksida.
Upajmo torej, da bodo načrti u-pravo Acegata pravočasno uresničeni in da bomo vsaj v teku prihodnjega leta dobili plin, ki ne bo več tako nevaren kot sedanji.
Seja obč. odbora
ložaj ni vzbujal skrbi. Skoraj v vseh vzorcih je bilo namreč preveč bakterij. Le v malo primerih so se ljudje zastrupili z živili in pijačami in večina teh primerov je bilo le lažjega značaja.
Kar se tiče nadzorstva pri zatiranju goljufij in ponarejanja živil ter njihove prodaje se ne more po uvedbi dnevne in nočne nadzorne službe nad uvoženimi živili v mitnici na trbiški cesti nobena pošiljka blaga izogniti kontroli pristojnih funkcionarjev. Izjema je le vino, katerega pošiljk ne ustavljajo več, odkar je ukinjena nanj trošarina. Zato izvajajo nadzorstvo nad vinom pri trgovcih na debelo in v prodaji na drobno.
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora je župan dr. Franzil
sporočil, da je pred nekaj dnevi Martinija, generalne-
sprejei odv. ........
ga podtajnika italijanskega združenja sveta evropskih občin. Z njii>m se je sporazumel, da bodo sklicali prvi tedern v aprilu zasedanje občinskih upravljavcev iz Furlanije-Julijske krajine, ki so člani sveta evropskih občin. Poročila bodo podali tržaški univerzitetni profesorji, predstavniki trgovinske zbornice i>n evropskega' združenja šolnikov. Zasedanje bb potekalo na osnovi teme: »Dežela Furlanija-Julijska kraji-na iz zornega kota združene Evrope na kulturnem in gospodarskem področju«. Odbor je sklenil, da bo občina podprla to pobudo.
Zupan je sporočil odiboru, da bosta v Trstu še dve zasedanji; 24. maja bo vsedržavni kongres italijanskih ulions clubsK, od 24. do 26. maja pa bo kongres afriških po-vratnikov.
Odbor je nato sklenil, da bo predložil občinskemu svetu Sklep, ki se tiče zakona št. 167 od 18. a-prila 1962 o gradnji ljudskih hiš. Po tem zakonu si občine izberejo za gradnjo ljudskih hiš določena zemljišča, ki jih razlastijo na podlagi cen, ki so veljale dve leti prej. Končno je odbor sklenil, da bo pohitel z deli za namestitev mehaniziranih naprav za izdajanje dokumentov v matičnem uradu.
'Azijska* ne razsaja
Pokrajinski zdravnik je sinoči izjavil, da do sedaj v Trstu še niso zabeležili primerov »azijske«, znane epidemične bolezni, ki je pred leti razsajala tudi na našem področju. Ugotovili pa so znatno višje število obolenj, zaradi česar se je zvišala splošna umrljivost in se je povečalo število bolezenskih dopustov. Ta obolenja so v zvezi z neugodnimi vremenskimi prilika, mi, ki prizadevajo zlasti obolele na dihalih.
Občinska komisija za zatiranje draginje
Na občini je bila ustanovljena komisija občinskega sveta, ki se bo ukvarjala z ukrepi za preprečevanje stalnega naraščanja življenjskih stroškov. Komisija je določila vrstni red dela.
S Predsednik turistične ustanove
odv. Ugo Volli je včeraj odpotoval iz Trsta na daljše potovanje v Lienz, MUnchen in Berlin, kjer bo imel vrsto predavanj in stikov z voditelji nemških in avstrijskih turističnih organizacij.
S Pokrajinsko kmetijsko nadzor-
ništvo v Trstu sporoča kmetoval-
ill ‘
cem, ki so naročili odbrana semena povrtnin, da bo začelo izdajati brezplačna nakazila za ta semena v četrtek, 21. t. m. od 8.30 ure na sedežu nadzorništva (Ulica C. Ghe-ga štev. 6).
Zapora lokala na nalogu kvesture
Tržaški kvestor je odredil, da se za pet dni zapre bar «La Passerel-
la»" na Sprehajališču sv. Andreja, katerega lastnik Je Francesco Ma gnelli, ki ni dovolj pazil na dobro
obratovanje lokala. V lokalu je namreč njegov opolnomočeni zastopnik Aldo Furlan dovoljeval hazardne igre in ni hotel nuditi svo-
je pomoči med prepiri. Ta ukrep
k'.................................... ‘
:vestorja je že uveljavljen. Tako je včeraj sporoči’, tiskovni urad kvesture.
V lesnem pristanišču se je vče-
:il ‘ ‘
raj ponesrečil na delu 23-letni Ferdinand Kralj iz Trebč štev. 19, ki so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni.
Na desno nogo mu Je padla deska
• Mii —	■ '
in ga Je precej pobila. Njegovi de lovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico.
rezultate, so opozarjali posameznike na važnost in nujnost higiene in pri tem pritegnili k sodelovanju tudi prizadete gospodarske kategorije. Pri vsem tem so sprejemali bolj preventivne kot zatiralne ukrepe, kar so prizadeti zelo cenili.
V ta namen so dajali zlasti za shranjevanje živil, ki se lahko pokvarijo, razne nasvete in navodila posameznikom in gospodarskim organizacijam. Ta navodila so okrepili in potrdili tudi s praktični poskusi itd. Nadzorne službe so se lotili na ta način, ker razpolaga komisariat za higieno s strokovnjaki na tem področju, tako da opravljajo vse naloge vešče. -V ta namen so bili prirejeni tudi spopolnjeval-ni teoretski in praktični tečaji,
hkrati pa so funkcionarji študirali
‘ ‘ Iti ■ ■ • '
zakonske predpise, ki jih izdajajo za to panogo.
Komisariat nadalje ugotavlja, da se je letos res podvojilo število vzorcev živil in pijač, za katere je zdravniško-mikrografski laboratorij ugotovil, da niso ustrezali kakovosti in predpisom (med 1.289 vzorci jih 244 ni ustrezalo higienskim predpisom, to je 18,9 odstotkov proti 9 odstotkom leta 1961.
To pa je bilo treba pripisati predvsem prehudi vročini in splošni po-
Posledica tega Je, da so od 260
...... Pi. " ‘	“
vzorcev živil in pijač, katerih vzorce 30 odvzeli, preden so prišli v občino, proglasili le 4 vzorce za neustrezne. Skupno so odvzeli 2.578 vzorcev za kemično analizo in za 173 (6,7 odst.) so ugotovili, da ne ustrezajo higienskim in zdravstvenim predpisom, kar je nekoliko več kot leta 1961. To pa Je treba pripisati bolj učinkovitemu nadzorstvu in spopolnjenim metodam dela. Najslabši je bil položaj glede riža: Od 58 vzorcev jih 15 ni odgovarjalo pravi kakovosti in, predpisom, to je kar 26 odstotkov.
7 novih ladij Tržaškega lloyda
Včeraj je priplula v Trst na povratni vožnji nova Lloydova ladja «Isonzo», ki pluje na progi proti Zapadini Afriki. To je ena izmed sedmih novih ladij, ki bodo obogatile za skoro 90 tisoč ton brodovje pomorske družbe Tržaški Lloyd. V kratkem je predvidena dograditev
potniiško-tovorne ladje »Galileo Ga-lilei« im nekaj kasneje podobne
ladje «G-uglielmo Marconi«, ki ju dokončujejo v ladjedelnici CRDA v Tržiču. Ti dve ladji bosta pluli na progi med Italijo in Avstralija in bosta razvijali brzino 24 milj na ubo, tako da bosta celotno pot opravili v 15 dneh. Končno bodo avgusta pričele pluti štiri moderne 10-tisočtonske tovorne ladje na progi proti Daljnemu vzhodu, kjer bodo zamenjale sedaj že neprimerne ladje vrste Liberty.
Premiera Stalnega gledališča
«Zelena ptička»
Tržaško Stalno gledališče je imelo včeraj novo premiero; na o-der je postavilo «filozofsko pravljico>» v treh dejanjih Carla Goz-zi ja. Dolgo zgodbo je Giovanni Poli, ki je predstavo tudi zrežiral, močno skrajšal, kar precej otež-koča razumevanje poteka zgodbe. Tako režiser kot igralci so vložili mnogo truda, da bi predstava u-spela čim bolje, pri čemer sta izdatno pripomogla tudi Miela Rei-na in Enzo Cogno s sceno in zelo lepimi kostumi.
Pomanjkanje prostora in pozna ura nam ne dopuščata, da bi se spuščali v daljšo oceno igralskih stvaritev, lahko pa brez izjeme pohvalimo vse igralce in igralke. Glavno težo predstave so med moškimi nosili Franco Jesurum (Truffaldino), Renzo Montagnani (Tartaglia), Oreste Rizzini (Renzo), Lino Savorani (Brighella), Giorgio Valetta (Pantalone), Gil-franco Baroni (Calmon), med ženskami pa Marisa Fabbri (Tarta-gliona), Maria Teresa Tosti (Barbarina), Edda Valente (Smeraldi-na). Nastopili pa so še drugi in številni plesalci.
Občinstvo, ki je nekajkrat ploskalo tudi pri odprti sceni, je še zlasti na kancu nagradilo izvajalce s ploskanjem.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 20. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU
Andre Roussin
«Kadar
se štorklja
zabava»
Komedija v štirih dejanjih
Prepovedano mladini pod 18. letom
V soboto 23. t. m. na stadionu »Prvi maj*
VII GLEDALIŠKI PLES
Igral bo
»Ljubljanski jazz ansambel« s sodelovanjem
Marjane Deržajeve
Upr
obiskovalcem gledaliških plesov, da lahko rezervirajo mize v gledališki pisarni, tel. 38236, od srede dalje od 9. do 13. ure ter od petka dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792.
Že leta je navada taka, da očka, mamca, sestra vsaka v tem mesecu norčij
PUSTNO RAJANJE
OTROKE VODI
Zabaven ples, kjer par se Išče, pripravlja že
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
za vse, ki bi številčno zbrani, želeli preživeti PUST prijetno z nami.
24. se bo na
STADIONU »PRVI MAJ*
začel ob 15.30 otroški raj.
V maskah pridite vsi saj Pust le enkrat v letu se zvrsti I
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 24 marc-a Izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na mamutski skakalnici. Vpisovanje v dnevnih urah v Ul.Geppa 911.
•»■■■•<■......
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pred gostilno «Pri ribiču« Je do smrti povozil dekle
Pri preiskavi v stanovanju so našli dva neocarinjena ruska fotoaparata
Na kazenskem sodišču se je vče-
raj moral zagovarjati 42-letni Giovanni Augelli iz Ronk - Ul. Garibaldi 24, ki je bil obtožen nenamernega umora, ker je 11. av-
mogel preprečiti nesreče, ker da
se je dekle prestrašilo in zbegano skočilo naprej, nato pa na-
zaj. Odv. Terpin, ki je zastopal zasebno stranko, je predvsem pou-
gusta okrog 1. ure po polnoči daril, da so preiskovalni organi v Miramarskem drevoredu do usmerili svojo preiskavo preveč v smrti povozil 29-letno Edo Bo- eno smer in da je bila preiskava gatec iz Križa št. 370. Sodišče ga zato nepopolna. Pripomnil je, da je pogojno obsodilo na šest me- je obtoženec vozil s precejšnjo secev zapora, razen tega pa mu brzino in ne dovolj previdno. Ne-bodo za eno leto odvzeli šofersko : sreča se je zgodila prav pred go-
knjižico in bo moral plačati stroške za zastopnika zasebne stranke ter odškodnino prizadetim svojcem, ki jo bo določilo civilno sodišče.
Huda nesreča se je zgodila, kakor smo že omenili, v noči med 10. in 11. avgustom lanskega leta v Miramarskem drevoredu prav pred gostilno »Pri ribiču*, kjer je bila Eda s svojim zaročencem Leliom Subanom iz Ul. della Guar-dia 13 in nekaterimi drugimi prijatelji. V gostilni so se ustavili malo časa in so se hoteli vrniti domov z avtomobilom, ki so ga parkirali na cesti pred gostilno. Prvi je prišel iz lokala Suban, za njim pa Eda, toda prav tedaj je iz mesta privozil Augelli svoj avto »Giulietta* s precejšnjo brzino. Treščil je v Edo s tako silo, da jo je vrglo več metrov vstran od avtomobila. Reva si je prebila lobanjo in zlomila rebra ter se je močno pobila in ranila po rokah in nogah. Takoj so ji priskočili na pomoč in so jo z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, toda po dveh urah je podlegla hudim poškodbam.
Augelli je včeraj dejal, da se je hotel izogniti dekletu in da je vozil z zmerno brzino, a da ni
stilno, ponesrečenko pa so našli precej metrov vstran. Ce bi previdno vozil, bi šofer lahko pra-vičasno ustavil vozilo in zapazil Edo, tembolj, ker je pred njo šel čez cesto tudi Suban. Iz vsega tega, je poudaril odv. Terpin, sledi, da je obtoženec kriv in da mu sodišče mora prisoditi primerno kazen.
Javni tožilec je dejal, da sta bila Suban in Eda verjetno nekoliko premalo previdna ko sta šla čez cesto, vendar pa bi moral biti šofer še bolj previden, ker je vozil ponoči in v naseljenem kraju. Tudi on je poudaril, da bi moral voziti z manjšo brzino in da bi lahko pravočasno zapazil fanta in dekle. Ob za-
ključku je predlagal, naj sodišče obtoženca obsodi na devet mesecev zapora in na odvzem šoferske knjižice za eno leto. Branilec odv. Pollucci ml. je hotel dokazati, da spričo nepazljivosti pešcev nima v tem primeru šofer nobene odgovornosti. Dejal je, da je Augelli vozil s povprečno brzino 40 km na uro in da je ukrenil vse potrebno, da bi preprečil nesrečo. Zaradi tega je zahteval, da ga sodišče oprosti, češ da ni zakrivil kaznivega dejanja, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov, toda sodni zbor je po daljšem posvetovanju izrekel drugačno sodbo.
Prav tako se je na bazenskem sodišču moral zagovarjati včeraj 48-letni Eugenio Peternelu iz Ul. Pondares 5, ki je bil skupno s 36-letnim Rodolfom Quargnalom iz Ul. Mulini 2 obtožen tihotapstva, češ da je imel dva ruska fotografska aparata, ne da bi plačal carine. Sodišče je Peternellija obsodilo na en mesec zapora in plačilo 20.000 lir globe, ukinilo pa je sodni postopek proti Quar-gnalu, ker je prej na administrativen način 'uredil zadevo.
KINO PROSEK■ KONTOV EL
predvaja danes ob 19.30 uri VVamer Bros film:
SI, SIGN0R GENERALE!
(Da, gospod general)
Igrajo KIRK DOUGLAS In SUSAN HAYWARD
Danes V «A R C 0 B A L E N 0» prva izredna predstava
ar ~ix :<;.rf	k-	s* m
JECHMIC010B
«ČL0VEK
JE USTVARIL ZENSKO l REBROM SVOJEGA BOGA*
■ **2j0gjHLlTK>
žlNS*c P0 smu
S®.*
(NEZNANA EVA)
v.;(»' A:;r ,(.*. ;c>. .	.:c;. O
V izogib neprijetnih odklanjanj se sporoča, da prvih pet dni ne nodo veljale nikakršne izkaznice
Gledališča
GLEDALIŠČE VEHU1
V petek ob 20.30 za red LvVJfjif prostorih tretja uprizoritev l(l* jeve opere «Leteči Holandec« piku hn z Istimi nastopaj®1-
pri prvih dveh predstavah. ^
GWr(Ti I
V soboto bo premiera u A opere «Andrea Chenier« za \ o l1 parterju ln ložah ter za r ^ t balkonih in stojiščih. DlrJ*.jj) Franco Paitame, v »lavnih v . bodo nastopil i Umberto B®.^' sll»*
Maragliano, Piero Cappot^RLiO#
Maionica, Vito Susca.
Giorgio Klrschner. Režija Messtna.
Pri blagajni gledališča se » prodaja vstopnic
AVDITORIJ Dames ob 2.1. uri za red® ^ predstava Gozzijeve pravi)*'^ gellin Belverde«. Scena W Renzo Cogno in Mlela Rein®-glasba Lino Tortantl. Sodelvk^ Ginnastlicia Triestima. Cene 'JJjiir. 1000 l>n 650 lir. na balkonu
A8'
Vt
«mo
fcno
Hov
»«kri
% ‘vbil« ‘i b, *04
!D
hia
'f»Si
Ne
Nazlonale 15.30 «West side
t
H,
N
Natal le VVood. Film deset11’
Jev.	f.
Arcobaleno 14.30 »La donna '0 t do«. Teohnicolor. prepove®* dimi pod 18. letom.	iicC*
Fenice 15.30 »Agente 007 di ucctdere«. Technicolof- ^ Jw Excelsior 16.00 «Federico FeJL(fr Anouk Aimee, Marcello w ni, Claudla Cardtnale. -|01*' Grattacielo 16.00 «!l e‘.orr!®raKeK to«. 44 svetovno znanih K ^ l»’ Supercinema 16.00 «Da	L/™
Nord sexy». Eastmancolor.	. t*k
dano mladini. Drugi ted®
s!
S
N
M
S«
Alabarda 16.00 »Motorizzathr^
gnazzi, Nino Manfredi, leri, VValter Chlari.	(l,it,
Filodrammatico 16.00 «11 ll*j mese«. iz romana Edgarda ^ Aurora 16.00 «11 delitto del Arlesson«.
N
S
Ni
s
N
Cristalio 16.30 «Venere	Je,''
Technicolor. Gina Lollobr«' ^ »It,
Capttol 16.00 «11 visone sullJ.,tr|)lf

Technicolor. Cary Grant.	^ '
Garibaldi 16.30 «Alberto w " pC ne«. Alberto Sordi, Vttor1	‘VjdJ,
ca, Silvana Pampamiiml. poit “ Impero 16.30 21.45 «11 del« 0
ga«. Prepovedano mladln^jei.
s
H
Massimo 16.00 «L'ulit!mo	. | n
Technicolor. Carol Thonw°^ gf ■ l)jj
l CUIVIITUUIUI .	“ j ,,**	J
Moderno 16.00 «11 disorc\
Jourdan, Susan Strasberg- •	^
dano mladini.	t,.
Astoria 16.30 »Passaporto Per Richard Basehart.	-orpj^
Astra 16.30 «La maschera	jrA
Vittorlo Veneto 16.30 «L’ann gigifc Laurence Olivler, Simont Abbazia 16.00 «Paris Newman>n, Joanne W0O®vv_jty Marconi 15.30 «Arlanna». u „ per, Au>drey Hepburn. .. (ji» k Ideale 16.00 «La maschera Technicolor,
Ni
S
» 10
P»ll
VO
!,|ih
KINO ROSANDRA
. B0t|S
predvaja danes 2®'b^pi
19.30 uri Totalscope
«TIPI DA
(Tipi s plaže)
SPIA^ 5
Igrajo: Ugo Tognazzi, T/.jief5 na Martel In Lauretta j
Ljudska prosveta

Prosvetno društvo «sl,t^n $ V)!
peric« obvešča svoje clanl <P r'
svoje	o« V hrt'"
telje, da bo v petek 22. ,	*
Aljoša Žerjal predvajal	>v
tražme filme posnete P® , je O macijl In drugod, za Ka'ter* ^ [( k "» prvo nagrado na pokrajin®*;	imš
vanju. Vljudno vabljeni vsu^jj
V počastitev spornima

žeta Kosovela darujeta za^	^
lir za Dijaško Matico.
gija Tončiča Ima in MaiKSO iz Ljubljane 2000 Ilir.	prj X,
V počastitev spomina Ppraptflf Grgiča darujejo družine p j Primožič im Sramelj -oipi*^/
ško Matico. V počastitev st" Sif j
Edi.ce Starc daruje druž‘nav 1000 lir za Dijaško	J
mem daruje dr. Stanislav ^ rs lir. V počastitev spornima v, na Cesarja darujejo “ra y 1 2000 lir za Dijaško Ma««®- grly tev	spomina	pok. Andreja	.
Bazovice daruje družina	^	> b;
ROJSTVA. SMITTI IN j« V ^ ,
Dne 19. februarja l9®3 5L )e stu rodilo 8 otrok, umrlo J V seb	JN
UMRLI SO: 86-1 etna :r vd. Gordan 75-letna '*7e(li*, f zo Vd. Branm, 90-leUd EM PjJ A dore, 80-tetna Ana Sohte^i,^ V lot, 66-letni Armando 1 ‘ M'3r V ; m’ n.i Emillo Demark. 79-letma	I	!j 0.
mig	por. Bin,	85-letna ^	V,
nik vd. Stabon, 64-ietna pov b sich vd. Bulessi, 59-le^er^/ JV Barina, 79-letna Amalia	c3fia „i g11!]
Bassa, 79-letma A.nna
Včeraj-danes
»assa, ta-ieuna	r 0<rr \i, j
Crammastetter, 84-letrei u ^jef' K Hon toc.hiwiU, 52-1 etn! Pletr0,ue«V5 letni Silvio Marchesh ^
tn-letnl	JK ,
stina Zlgllotto vd.	-.rt
Francesco Stokay, 7<Me“m VJ SI Tlrel, 87-letnl Amdrea	th/i V
Giovamma Zgarec P<>r',, ietma,tjr ni Giacomo Coassim. 43-na Masutti, 34-letol E"" ®	%
17-letml Giovanni Vascotm- ^ ^ K ^
NOČNA SLUŽBA	kS
INAM — A) Cedro, TrgAll»	S
»icclola, Ul. Orlami 2; rrt y (M
RN
V«1
’*8

Plcclola, Ul. Orlami ‘^g Ul Giulla 1; SerravaM®' (g«.	i,"
1; G. Papo, Ul. Felluga 4®	i , k
Sporočamo žalostno ptiP včftrai v*, vedno ^
Je včeraj za — . dragi oče, stari oče *n
Mihael W
p. d. FežojeV
Pogreb dragega pok
nes ob 16. uri iz
ojn‘KM
domače pokopališče v v J.
toiuK,'W
žagar1" y
ter ostal® ^
Bazovica, 20. februorJ®
rjaj? ^MORSKI DNEVNIK
*gt'
rilM f
m >«?• V
Zbof0?j
Dom'"
, n»‘
300 1|('
tt*gk
ftin o*
eda"0 M ^
«4

en • „ [rra^
'V#;
ies*. 1
oaf*
hi
— S —
Značilnost volilnih rezultatov
v zahodnem Berlinu
f^"re/ *» " naveličali trdoglavosti starega kanclerja ■ Napredovanje Socialdemokrat-sto m Svobodne demokratske stranke ■ Bazlogi, ki so še vplivali na razpoloženje volivcev
20. februarja 190}
ig ne^eljo, dne 17. februarja, it	v zahodnem Berlinu vrši-
i(t0oVtVe’ na katerih so social-"	rat' zmagali, krščansko-
j,
(ov°kra‘^a stranka je doživela Poraz, Svobodna de-H(tne s*a stranka pa si je po šti-Premoru ponovno pri-ij ^ za<Jostno število glasov, !*kod *Pet *ahko zastopana v (!e n°kerlinskem parlamentu, hij, Fav zahodni Berlin ne pri-«(Hj,Volllnemu področju Zvezne rePublike, vendarle pri-*IH i° 2aHodnoberlinskim volit* V J °den sPiošno politični polji^ alc*en Pomen imajo ome-kla ,v,°^*ve predvsem zaradi ar v zahodnem Berlinu Tajajo glavne volilne tek-** It ^ zab°dnonemške politič-^ H0*16’ deln0 pa tudi> ker % tah volitvah, glede odlo-Via Sam'h volilcev, politik« zveri z berlinskim vpna-0aPje večji vpliv kot v ^ ^Publiki Nemčiji kot
teh volitvah se je po-*S,’ da Število volivcev za r. ^»teko FJev° Krščanskodemo-atranko pada, vtem ko H**vdk» v prid Socialde-^»(»1^ ** in Svobodne demo* Sit, liberalne) stranke od-S, *aaov. Po rveznih parla-lt,Sjia'u vol'tvah in onih v *ke predstavniške usta-i,|8|iV 'it, &,k,Vernega Porenja-Westfa-W{| N, SWlg-Hollsteina in Hes-ma(J ? 1 je , zda3 nastopil trenutek, Prišlo do izraza tudi v Social?* ®erlinu.
V^mokreti
so na teh vo-
-	, ] m toSegli 61,9 odstotka gla-
PJ? y : 1*58 e„ mandatov (na volitvah Kt✓
V odstotka in 78 man-»iji ’ Kršč
Vjg,
Ničto*8	odstotka in
S"°v O-
anskodemokratska u-41
1958 37,7 odstotka Ht(ts andat°v), Svobodna de-10	9 stranka 7,9 odstotka
\4l ar|datov (na preteklih ^litiju, odstotka).
I
'Učni
£ volu opazovalci menijo, da “!,linu 1 rezultati v zahodnem »oliv . ? enkrat pokazali, da \ vj&l2e naveličani Adenauer-%y ' avine in da se stalno /.Vin njegove popularno-Siij^0 wora izraziti v obtikj; Skj,!* glas°v v prid Social-^ke Ske *n Svobodne demo* j 9lde>v,Stranke' Vi resnici tudi Hta,. °krati in svobodni des-[ Nit;?* nudi^° kakšne poseb-ne eltemative, vendar 1 t»ga C' odločajo zanje že zara-r ostale stranke ,(v ko-_k Jo» Vlitvah nastopajo) ni-•HiSa*°jev- ^a bi dosegle vsaj „ pfuj .S ten* Petodstotni minimum. o j r. !?Vt.i?a Se ie ogled Socialde-

M
5^ >(ll
JK
it?
Iteir'
‘0
»M 0*
-v'
.\^Yj ’l

i
. ^ j8.e *tranke dvignil že za-«vaanStva. da predstavlja ta ,t% 6ln merilu opozicijsko >Hn čeprav večkrat samo ‘i|'0kra. -ln da se od Krščansko-
atsk,
»
Jih
e unije razlikuje tu-obravnavanja nekaterih Političnih vprašanj. Za-
nimanje za Svobodno demokratsko stranko pa se je dvignilo, ker se je ta v pogledu nekaterih delikatnih vprašanj (afera »Spiegel«, vzhodna politika) ločila od vlade.
V zahodnem Berlinu so vrhu tega glede nazadovanja popularnosti Krščanskodemokratske unije, poleg splošnih nemških razlogov, vplivali tudi nekateri lokalni dogodki. Obstaja mnenje, da so volilni izidi v zahodnem Berlinu tudi neposreden odgovor na stališče predsednika za-hodnoberlinske Krščanskodemokratske unije, Amrehna, ki se je v svojstvu podžupana uprl, da bi župan Brandt odšel na sestanek s Hruščovom.
Kot je znano, se je v času kongresa Enotne socialistične stranke, ki se je nedolgo tega vršil v vzhodnem Berlinu, Brandt i-mel sestati s sovjetskim pre-mierom, pa se je zgodilo, da je Amrehn zagrozil z razbitjem koalicije s socialdemokrati, če bi do
sestanka v resnici prišlo.
Na volitvah so vse tri stranke nastopile s parolo »Kdor ne voli, ta glasuje za zid.» Kljub temu je to pot število volivcev bilo za 3 odstotke manjše kot na volitvah 1. 1958. Tudi zahodno-berlinska Enotna socialistična stranka je prejela 1,3 odstotka glasov, torej za 0,6 odstotka manj kot na preteklih volitvah, dasi-ravno je bila od strani omenjenih treh izpostavljena izredno močnemu pritisku, saj je bila predmet vseh njihovih najbolj žolčnih napadov.
Takoj po končanih volitvah v zahodnem Berlinu, je v Bonnu začela krožiti vest o morebitnem nadaljevanju sovjetsko - ameriških pogajanj v zvezi z berlinskim vprašanjem. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov, so posvetovanja med zahodnimi zavezniki o nadaljevanju berlinskih razgovorov že v teku in splošno mnenje je, da se Bonn tem razgovorom ne bo postav-
ljal po robu, kljub temu, da Francozi, kot se zatrjuje, ne bodo podprli takšne pobude. Očitno postaja torej, da se razvoj položaja v Zahodni Nemčiji nasploh, a še posebej v zahodnem Berlinu, tudi v pogledu nadaljnjih perspektiv najnovejših francosko . zahodnonemških odnosov ne pomika v smeri njihovega napredovanja in krepitve, marveč, kot se zdi, v prav obratni smeri.
Vtem se je v Bonn vrnil tudi sovjetski veleposlanik Smirnov, ki se zanj meni, da je s sabo prinesel važno osebno sporočilo premiera Hruščova za Adenauerja.
Toda, ne glede na zahodnober-linske volitve — ki so, mimogrede povedano, bile tudi najdražje od vseh, kar jih je doslej bilo — pa vsi politični opazovalci posvečajo mnogo večjo pozornost glasovom o morebitnem nadaljevanju berlinskih razgovorov, kot pa volilnim rezultatom samim.
BORBA ZNANOSTI S SMRTJO
Drugo življenje malega dečka
Vprašanje meje med klinično in biološko smrtjo - Metoda sovjetskega zdravnika Njegovskega • Izredni primer mladoga Karuzrja
Zaradi dežja in naglega kopnenja snega je v več krajih Jugoslavije prišlo do poplav. Voda je preplavila na tisoče hektarov polj in porušila na stotine hiš. Na sliki nekaj kmetic iz Venarcev pri Leskovcu, ki so pred stihijo mogle rešiti le otroke
Primer, do katerega je pred kratkim prišlo v Hamburgu, se zdi skoraj neverjeten. Zdravnikom kirurške klinike je namreč uspelo povrniti k življenju petletnega dečka, Thomasa Hardei^ ja, ki je bil že nad dvajset minut klinično mrtev.
.Omenjeni otrok je skozi luknjo zaledenelega barja v bližini Hamburga zdrknil v vodo in utonil. Očividci so ga skušali rešiti, kar pa se jim ni posrečilo. Sele gasilcem, ki so prišli na mesto samo, je uspelo najti malčkovo truplo.
Ze v rešilnem avtu so ga skušali obuditi k življenju, toda zaman. Fantič je bil mrtev. Vendar so zdravniki v bolnišnici skušali napraviti nemogoče, Po dose. danjih izkušnjah so njihovi poizkusi bili obsojeni na neuspeh: dečkovo srce je namreč bilo že nad dvajset minut mrtvo, v zgodovini medicine pa še ni bil zabeležen primer, da bi mrtvec, katerega srce ni tako dolgo delo-
ll|UIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n|||n|m,||n||||||||||||||||||||||||a|||||||||||||||
...*,","","""H,,",,m,nnm,,",,l"",ll"",„»'i„ilMin,i„i„,1,i„„„i„n„„i„„„iiiiin.mi.mi.mm.im...mmillll.mmiimimmi..
PODATKI UNESCO, ZBRANI V 67 DRŽAVAH - ČLANICAH ZN
Da bi se lotili borbe proti nepismenosti
potrebni dve milijardi dolarjev
Kjer je «pismenost» z zakonom obvezna, so rezultati slabši kol v državah, kjer so v navadi nagrade ali pa napredovanje v službi
Ljudmila Čerina ni le odlična baletka, koreografka, režiserka, slikarka itd., pač pa celo — dobra kuharica. Tako vsaj pravi sama
//j	"""""mm,,,,,,,,,,.........mi.iimmmm.min
PLAVALKE PO INSTINKTU
gibčna veverica je v vodi Dudo nebogljena
Sfceij1*®® 50 začeli na reki V	V Afriki graditi ocrom-
tral°. ki bo ena nai-||htn0 . 8v®tu in bo končana L* t,j * letos. Ne bomo pisa-J to ®entrali. pač na o tem. 13	*l ^'rodoslovci v tem
, f*	^rrrisliii. Umetno jezero
ji kV,U Q a Zambesiiu ie začelo °?il, CNrJ°mno Površino, ki ie S Si £ divjih živali. Priro-.a,fiS» ,1? C.Shi tudi drugi liudie so VS V; r*LZa t0‘ da ie ‘reba te i >i|j,ih 6 *• da jih voda ne za-bej|H S t>i.a10ri Tedai se ie zelo «*<S Lal° o tei akciii. veliko ?V V 0 2vedeli o nečem dru-ii/	orirodoslovci	tedaj
y V' sj «moge zablode glede cm aitd„- bile v tem primeru

v •-“Ul pniiiciu
* bi]- Donravliene. Ena
vaj
S
a tudi ta,
:o
ne plavajo. Neka-
H(fWaVajQ rudi ta, katere ži-
Sploh-	koliko plavajo in
niso	se 36 zveael0f
,11* rA ,“*Cl	? Počakali človeške
rr«	V	vQfibl	rešili iz nara-
(S	J St1 it	> ^ti "i tako
do	“ osromni sesalci
so namreč tr-Vatj ’že po instiktu zna-n kaj se je zvedelo?
r m
!? ;sti>
L “ \ ■ **,	ugiuiuiu ac.bctiui
(Sl v te* držijo tudi dolge
5 >k°t m '
af

I	Prim mo
po j kS? a- V m?ru> ko mu gre za J	i Pritneru reševanja iz
pnu2era na Zambesiju
lahvravi Piavalci-rekor-°to so plavali tudi
Primeru so se po-
/■■A,1'"
iKV'' .
\ tvfst.b tudi vse ostale zve-iiMii de’ ’jS° znane, da ne lju-!i *ihV° Vna °Pard se bo vrgel V-S b,u ali močvirje le v
P^av4?3'0’ da je leopard
WJ kate 60 ,in, da vztraia
koli njemu po-S V*. Judi antilope vseh \W' A	e» da so dobre pla-
1	* h ‘Udi^rejo v eni uri pre-
' «0 k d° 3 km. Divji prati slabi plavalci. So
pa zdržljivi in morejo preplavati tudi en kilometer in pol široko vodo.
Vse drugače pa je z nekaterimi drugimi divjimi živalmi, od katerih bi človek ne pričakoval, da so v vodi tako nebogljene. Ljubka in tako lahka veverica, ki s tako lahkoto skače z veje na vejo in ki ji njen košati rep pomaga, da se ne polomi tudi če si rešuje življenje s skoki desetih metrov, je v vodi skrajno nebogljena in ne vzdrži na površju več kot deset metrov. Zajec, ki je tako zdržljiv in tako nagel na suhem, je v vodi revež.
Ce mu niso pomagali, je po 25 metrih plavanja že utonil. Še bolj zanimivo je to, da je vodna kokoš, torej žival, ki živi ob vodi, zdržala na vodi le pet metrov, nakar je utonila.
Še največje presenečenje je prinesel nosorog, ki je znan po tem, da živi na močvirnih področjih in ga pogosto srečujemo, ko kobaca po plitvih rekah. Nosorog ne zna plavati in je reševalcem živali iz umetnega jezera na Zambesiju delal velike preglavice, ker se ni pustil rešiti. Brž ko so se mu ljudje približali, je zdivjal. Da bi nosoroge rešili, so jim morali dati ponjirjevalno injekcijo in jih nato zvezati ter s splavi prepeljati na ko.pno.
Tudi opice so razočarale. Dokazale so, da so v plavanju bolj šibke. Opica vrste gybon plava, kot smo včasih rekli, — «kot kameni). Ta sploh ne skuša plavati, pač pa gre takoj pod vodo. V eni sami minuti je ni več.
Šimpanz in gorila pa se vode bojita kot «vrag žegnane vode«.
Manjše opice pa so se pokazale kot dobre plavalke.
Jež je slab plavalec. Uvrstili so ga med plavalce, kakršen je zajec. Krt pa je boljši. Ta mar , *ih odmsov. la žival more preplavati tu/1 ] LM irjo **
po več sto metrov.
Nekatere živali so se vendarle pokazale kot odlične plavalke, pa čeprav ni od njih tega nihče pričakoval. Ostudna podgana n. pr. je odlična plavalka. Prav tako sta odlična plavalca bober in vidra, kar pa ni nič čudnega, saj je njuno življenje vezano na vodo. Za vidro so celo ugotovili, da je v vodi neprimerno bolj spretna kot na suhem. Vidra s< privošči tudi plavanje na hrbtu in včasih v takšnem položaju celo zadrema, toda z »rešilnim pasom«. Med prednje šape si namreč nabere gob in alg, da jo držijo na vodi.
Malone vse ptice, razen morskih in močvirnih, so slabe plavalke.
Zaključek prirodoslovcev ob tem je bil, da pri živalih ni nekega absolutnega prirodnega nagona za plavanje. Pri živalih, ki so dobre plavalke, obstajajo velike individualne razlike, kar demantira teorijo o prirodnem nagonu za plavanje. Vendar so strokovnjaki ugotovili, da se vse živali, katerih telesna specifična teža ni veliko večja od teže vode, kmalu naučijo plavati, vendar se morejo tega vaditi.
(Science et Avenir)
Danes je svet sicer zelo razcepljen. Bloki desno, bloki levo, rivalske skupine na eni, podobne na drugi strani itd. Hkrati je gotovo, da zgodovina še ni zabeležila tako pogostih skupnih akcij, kot jih beleži sodobna. Priča temu so mednarodni kongresi in mednarodna zborovanja strokovnjakov za to ali ono panogo znanosti, na katerih, se izmenjujejo mnenja in izkušnje. To se pravi, da je svet siefer Ji'a eni strani razcepljen, na drugi pa zelo strnjen. Trenutno na pr. zasedajo v Ženevi znanstveniki in ena njihovih resolucij je tudi ta, naj bi države omejile ali celo ukinile svoje oboroževanje in del teh sredstev dale za potrebe držav v razvoju. Podobno pobudo je pred časom dala tudi mednarodna organizacija UNESCO in sicer v zvezi z borbo proti nepismenosti.
UNESCO je predložil Združenim narodom temeljito obdelan načrt, kako naj bi se v najkrajšem času izbrisala žalostna dediščina preteklosti — nepismenost. Pravzaprav načrt predvideva le desetletno akcijo, ko bi naučili pisati in brati 330 milijonov ljudi v starosti med 15. in 50. letom. Ta pobuda izhaja iz žalostnega dejstva, da je na svetu danes samo med odraslimi najmanj 700 milijonov nepismenih ljudi. To se pravi, da sta med odraslimi po dva nepismena na vsakih pet prebivalcev.
UNESCO je svoje poročilo in nato konferenco v Parizu začel s temeljito pripravo. Najprej je poslal vsem članicam Združenih narodov anketno polo z ustreznimi vprašanji, na katero je odgovorilo 67 držav. Iz podatkov, ki so jih v UNESCO zbrali, je razvidno, da je v 11 državah — članicah ZN analfabetizem že likvidiran, ker so v teh državah vsi prebivalci pismeni, razen neznatnih izjem. Te države so: Avstralija, Zahodna Nemčija, Beloruska republika, Finska, Luksemburg, Norveška, Nova Zelandija, SZ, Nizozemska, Ukrajina in Romunija. Ostalih 56 držav pa je v svojih odgovorih na anketo navedlo podatke nepismenih, ki se vrtijo od neznatnih 2 pa do 90 odstotkov nepismenih.
Nepismeni
ne more k vojakom
Iz podatkov, ki so jih zbrali pri UNESCO, izhaja da so se / nekaterih državah lotili borbe proti nepismenosti z izdajanjem zakonov, s čimer se vsi državljani obvezujejo na šolanje. V Ekvadorju n. pr., v Indoneziji in v Turčiji je pismenost z zakonom obvezna za vse dr-
žavljane. Te države sicer še niso rešile tega vprašanja, kaže pa, da imajo dobro voljo, seveda v kolikor bo dovolj sredstev na razpolago. V Egiptu, v Grčiji, na Haitih, na Madžarskem, v Mehiki in v Vietnamu je bil prav tako izdan poseben zakon, ki ureja borbo proti nepismenosti med odraslimi. V nekaterih teh držav na pr. morajo vsi vojaški obvezniki, preden gredo služit vojaški rok, obiskovati posebne tečaje, na katerih jih naučijo pisati in brati. V Belgiji imajo poseben zakon, ki ne obvezuje na pismenost le vojaških obveznikov, pač pa tudi vse one državljane, ki so v po-boljševalnicah.
V	nekaterih državah so se tega problema lotili bolj »liberalno« in sicer s tem, da organizirajo analfabetske tečaje za one ljudi, ki se v njihove države vselijo, nadalje za svoje pomorščake ter za razne svoje kolonije odnosno skupine prebivalcev, ki žive v zapuščenih krajih kjer ni šol.
Najboljša spodbuda je nagrada
Foleg takih iniciativ pa je še več iniciativ, kjer je osnovno gibalo osebna pobuda in ne neki zakon ali predpis. V teh državah zakon sicer ne obvezuje nikogar, da se mora naučiti pisati in brati, pač pa vzbujajo voljo pri nepismenih s tem, da jih za njihovo pridnost nagrajujejo. Ponekod so nagrade bolj formalnega značaja, kot na pr. razne diplome, kolajne, potrdila, spričevala itd,, drugod pa so te nagrade bolj konkretne in se začno s knjigami, darili v hrani, gospodinjskih aparatih ali celo s kmečkim orodjem in semenjem. Izkušnje so pokazale, da je gornji sistem nekoliko boljši od prejšnjega, da pa je še najboljši sistem tisti, ki nepismenemu človeku zagotavlja, da mu bodo po končanem tečaju ali šoli odprta vrata v boljšo službo, da mu bo plača zvišana in podobno.
V	splošnem se v borbi proti nepismenosti uporabljajo priročniki, učbeniki in podobna, »klasična« sredstva, toda v trinajstih državah, ki so na anketo odgovorile, se kot pomožno sredstvo proti nepismenosti omenjajo tudi radio in film, pri nas v Italiji, na Kubi, v Mehiki, v ZAR in v ZDA pa si pomagajo tudi s televizijo. Ni dolgo tega, ko so pri nas izdali poročilo, koliko nepismenih se je naučilo brati preko televizijske oddaje »Nikoli ni prepozno«.
Borba proti nepismenosti je vsekakor težja v državah, ki so naseljene z več narodnostmi. Nad polovico držav, ki so odgo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.4. do 20.5.) Opustite manj pomembne načrte In se posvetite onim, ki so za vaš važnejši. S potrpežljivostjo boste premagali vse težave. Zdravje Izvrstno.
BIK (Od 21.4. do 21.5.) Ne objavite svojih načrtov, ker bi to povzročilo precej nevoščljivosti. Postavite se po robu nepotrebni grobosti. težave s prebavo.
DVOJČKA (Od 22.5. do 22.6.) Dobri pogoji za poslovne razgovore. Za razumevanje v nekem čustvenem odnosu je potrebna previdnost. Zdravje dobro.
RAK (od 23.6. 4«* 22.7.) Za dosego svojih ciljev potrebujete zanesljive zaveznli.* ti svojo zaprtostjo
HOROSKOP
se opravljati več poslov hkrati. Izboljšani čustveni odnosi. Zdravje odlično.
DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Pri reševanju važnega poslovnega vprašanja boste dokazali svoj smisel za mero. V odnosih do ljubljene osebe bodite kar se da previdni. Telesna šibkost
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zelo dobro boste razpoloženi za vsako delo. Rešite člmprej nekaj za vas
zelo važnih praktičnih vpraSanJ. s«mo ovirate razvoj *vo|'h čustve-. Zdravje dobro.
Zdravk rf»bro.	ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
' ^ 'W Ne bojta | Zal« uspešen, čeprav nekollkto na-
pet dan. Skušajte krotiti svojo preveliko čustvenost. Zobne bolečine.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zagotovljen uspeh osebam s pestro domišljijo. Dan vam bo prinesel dokajšnje osebno zadoščenje. Zdravje zadovoljivo.
KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Odlične možnosti za usipešno reševanje vprašanj praktičnega značaja. Morebitno potovanje. Zdravje prav dobro.
VODNAR (od 21.L do 19.2.) Skušajte se prilagoditi novim poslovnim pogojem. Rešiti boste morali neko vprašanje moralnega značaja. Bodite previdni glede zdravja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Okoliščine so primerne za vse, ki sl žele sprememb v svojem delu. Nekateri vaši ukrepi bodo zelo cenjeni od vseh. Zdravje dobi«.
vorile na anketo, je vprav takšnih. Kjerkoli je možno, se ljudje uče pisanja in branja v svojem materinem jeziku. Toda v nekaterih državah, kot na pr. v Gani, v Indoneziji, v Sudanu je toliko jezikov ali narečij, da je nemogoče začeti akcijo na vseh teh jezikih. V Indiji je ta problem sicer zelo težaven, hkrati pa ni nerešljiv. Indija ima namreč okoli 440 mllijohoč prebivalcev m čeprav je ,,število narodov in jezikov ogrbmno, so te nacionalne skupnosti tako velike, da se za vsako izplača začeti s tečajem v njenem jeziku. Na Filipinih pa je stvar povsem drugačna. Tu je za nekaj milijonov ljudi bilo potrebnih osem tečajev v jezikih osmih glavnih nacionalnih skupnosti, ter še 84 tečajev v raznih narečjih, ki se še niso formirala v književne jezike, ki pa nimajo zveze z ostalimi 8 jezikovnimi skupinami. V takih primerih so te akcije močno zapletene in — drage. Tudi v Iranu naletimo na enake težave, kajti mnogo je jezikov in narečij, saj imajo že glavnih jezikov več in sicer perzijski, kurdski, turški, arabski in armenski jezik.
V takih primerih sta dve možnosti, ali začeti tečaje v glavnih jezikih, to se pravi v jezikih, ki so najbolj razviti in jih govori največ ljudi, ali pa začeti s splošno akcijo učenia le uradnega jezika. Toda tu se postavlja novo vprašanje. Afris.ra država Nigerija na pr. ima za uradni jezik — angleščino. Na račun angleščine bi torej morali žrtvovati jezike svojih nacionalnih skupnosti, kar spet
ne gre. Zato v Lagosu, glavnem mestu republike, začenjajo s tečaji v jezikih joruba, hauza, ter v angleščini. Y vzhodnim delu dežele se vršijo tečaji v narečjih ibo in efik, v srednjem delu pa v 23 narečjih. V zahodnem delu dežele se vršijo tečaji še v 10 narečjih. Angleščina pride, torej, v poštev za vso državo toda kot uradni jezik, ki se ga
držšVlJttrti- ttaUtljo' ’’šelfe: "(jdtbm,
ko izpopolnijo znanje svojega lastnega materinega Jezika!
Pa ne gre samo za izločitev nepismenosti. Polpismenost je prav tako velik problem, kot je tudi težko vprašanje, kako preprečiti. da bi se ljudje, ki so se naučili pisanja in branja, tega ne pozabili. Za to v nekaterih državah tiskajo cenene brošure, priročnike, ilustrirane učbenike, plakate in marsikatero podobno publikacijo. Ponekod si pomagajo tudi s tem, da po o-snovnih tečajih nadaljujejo z «višjimi» tečaji, kjer pa se ne učijo več pisanja in branja, pač pa utrjujejo znanje s tem, da se spoznavajo z družbenim razvojem itd., ali pa da se učijo kakega tujega jezika.
Na koncu še sledeč podatek: UNESCO je pripravil temeljit program za desetletno kampanjo proti nepismenosti na svetu. Kampanja bi mogla zajeti 330 milijonov nepismenih ljudi, stala pa bi I milijardo 883 milijonov dolarjev. To je ogromna vsota, ki je posamezne države same zase ne bodo zmogle. Potrebni? bi zato bilo, da se tudi glede tega »žrtvujejo« bolj razvite države, ki so se nepismenosti že otresle.
valo, bil oživljen, ne da bi nasta. le hude poškodbe v njegovih možganih, poškodbe, ki kasneje povzroče gotovo smrt
Toda uresničilo se je to, cesar bi nihče he b.l priča'ova! Fet dni kasneie ie šet kirurš.e klinike sDoročil da ie deček oživel. Njegovi možgani pa niso utrpeli nobene ooškodb.- Stroko*niak za oživlianie klinično mrtvih Pudi. sovjetski Dr-fe-tor Vadhmlr Nje-govski, ie v svo em znanstvenem delu o'rehnrki (iživMiania naphsal: »V Med'c'hski literaturi ni primera. da bi funkcije Višje vrst? o-srednieea živčnega s:stema bil« ponovno obnovljene, če je kl ntč. na smrt trajala dalj od 5 R. v najboljšem primeru 7 8 nrmit»
Zdravnikom na Vzhodu in Zahodu se ie že nič kolikokrat posrečilo rešiti življenje klin:čno že mrtvih pacientpv. V SZ so samo v letu 1958 zabeležili nad 3500 takšnih primerov. Fovečini pa ie do takšnih primerov prišlo, ko ie pacientu srce zastalo na operacijski mizi. kjer je bila možna takojšnja intervencija. V tistih primerih pa. kier le zdravnikom uspelo mrtveca obuditi k živlienju po kritičnem času treh do šestih minut, ko je srce pre-nehalo biti. so pacienti utrpeli težke psihične okvare.
Vtem ko lahko zdravniki danes srce. ki le zastalo, v kateremkoli trenutku spet poženejo v tek, pa možgansKH mrena velikih možganov brez potrebnega kisika lahko živi samo nekaj minut. Ce se v teh nekaj minutah ne obnove funkcue dihanja in krvnega obtoka, začnejo celice možganske mrene zaradi pomanj. kanja kisika umirati To majhno časovno razliko, ki deli klinično od biološke smrti, jc prvi izkoristil sovjetski zdravnik Vladimir Niegovski v drugi svetovni vojni. ko ie rešil živlieme rdečeap-meieu Valentinu Cerepanovu. Zdravniki so v arterijo uirenie-nega vojaka, ki je podlegel zaradi ran od granate, napravili transfuzijo krvi in mu začeli ma. slrati srce. Po preteku ene minute ie srce ponovno začelo delovati, po treh je ranjenec začel dihati, čez kako uro pa j« že pri. šel k zavesti, To metodo sovjetskega zdravnika so kesneio začeli uporgbl,i((ti povsod, v teku let pa so jo še izpopolnili. Ameriški specialisti so med drugim začeli uporabljati metodo »eksterne masaže srca«, s katero ie moč srce znova pognati v tek s do* močio nekakšnega ritmičnega širjenja in stiskania nrsnees koša
Tudi maiega Harderia so zdravniki rešili s pomočjo kombinirane metode masaže prsnega koša nad srcem in uporabe umetnega dihanja. Poleg tega so se tudi odločili za spodbuditev srca k delu s pomočjo električnih u-darcev V or$wi koš so dečku zabodli posebno iglo ki ie zatem posredovala njegovemu srcu vrsto ritmičnih električnih udarcev. Po dveh urah napetega in napornega dela ie srce polagoma spet začelo udarjati. Kako, ■ da ie to ori dečku uspelo, ori mno-gih ored njim pa ne? Zdravniki so mnenja, da zaradi tega. ker kliub dvaisetminutnl klinični smrti ni prišlo do okvare možganov. in to iz dveh razlogov: ijam* reč. v tem ko do prehoda iz klinične v biološko smrt ori slabotnih organizmih pride že v teku ene minute, .ie ta proces pri mladih in boli odpornih organizmih mnogo počasnejši.


Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45:
SREDA, 20. FEBRUARJA 1963
Parna glasba; 10.30: Sola: 11.15: 11.00: Pozor, nimaš prednosti!. Duet; 11.30: Koncert; 13.23: Ml- 12.05: Inž. Glažar: Pogoji za uspeh krofon za dva; 14.55: Vreme na krompirjeve akcije; 12.13:	Oktet
ital._morJih; 13.13/ Filmske In gle- bratov Pirnat; 12.30:	Arije iz
Vrtiljak; 12.00; Zgodovinske zanl- daltške novosti; 15.45: Orkester M. Gounodovega »Fausta«- 13 15- Ob-
m I smrti • 10 OD . Tn ...... 1  ----,   /n i j . »m	...	. . .	’  _	'
mlvosti; 12,30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.00; Ansambel Carlo Pacchiori; 17.20: Pesem In ples; 18.00: Z zborovskih natečajev; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Italijanski sodobni skladatelji; 19.00: Higiena In zdravje; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: «Hči Mate-Hari«, radijska drama; 21.30: Prijetni spomini; 22.00: Iz Ral. glasbenega ustvarjanja; 22.30: Melodije.
Trst
12,00: Plošče; 12.25; Tretja stran;
Gould; 16.00: Program za najmlaj-	vestila; 13.30:	Zabavna glasba
še; 16.30: Pianistka Roberta Perl;	14 05: Radijska Sola; 14.35: Gllere:
17.25: Operna glasba; 18.23; Mesto	Koncerta za harfo in orkester;
In dežela včeraj in Jutri; 19.10:	15.15: Modemi plesni ritmi; 15 35.
Kmetijska oddaja; 21.05:	Hans	Pianist Cortot In violinist I. Štern;
Rothe:	«Velika mreža« (drama);	16.00: Vsak dan za vas; 18.10: Me-
22.13: Pianist Arturo Benedettl.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: L. Tajoli; 9.35: Pisan program: 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče:	13.00:	Ital.
pesmi in miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.33: Za vas izbrani motivi; 16.50: Di
lodlje; 18.25: S kvintetom Avsenik; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Spoznavajmo svet in domovino; 21.15: Zabavna glasba; 22.15: Hln-dcmlth:	Simfonija serena; 22.50:
Literarni nokturno; 23.05: Glasbena medigra; 23.12:	Skupni pro-
--- -------,---•--- - - - VJ —	I	H	Hill IIIUDI V* , iU.UV. Ul'
13.13: Orkester p. v. A. Casamas- skoteka Caroltja Danelija; 17.33: sima; 13.40: Drage popevke; 14.05;
Prvo dejanje opere «Hamlet»;
plesi; 15.33: Koncert v *ram JRT
Ital. televizija
8.30, 12.15 In 15.00: Sola; 17.30:
14.35: Furlanski glasbeniki.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opol-
Mala enciklopedija17.45^ Glasba Program za najmlajše; 18.30 Niko
Iz Hollywooda; 18.33: Enotni razred:	19.50:	Simfonična glasba;
20.35: Filmske novosti; 21.00: Pesmi; 21.45: Večerna glasba.
18.30:
III. program
Gospodarska rubrika;
li ni prepozno; 19,00:	Dnevnik;
19.15: TV pošta; 19.30: Simfonični koncert; 20.15: Šport; 20,30: TV dnevnik; 21.05: M. Serao - R. La Capria: »Terno a seccoa; 22 05 Kino danes; 22.45:	Neoreallzem
23.13: Dnevnik.
DHUG1 KANAL
21.05: Dnevnik; 21,13; Film: Ve
danski koktajl; 12.50: Operna glas- 18.40; Ob stoletnici smrti G. Vieus-ba; 13.40: Plošče; 14,00: S pesmijo seuxa• 19.00: Schoenbergove sklad-
po domovini; 14.30: Za oddih in be' '9.15:	Italijansko slovstvo; --------- ------•■•■*•	»um. »c-
razvedrilo; 15,30: Fantje na vasi- 19.30: Vsakovečeml koncert; 20.30:	lke vojaške vaje; 23.00: Koncert
16.00: Otroški kotiček; 16.30: Sim’ Revija revij; 20.40: Hindemlthove komorne glasbe; 23.40:	Športne
foničrtt koncert; 16.40: Pojo Irgo- skladbe; 21.30: Gluckove In Mo- ve3tl-lič, Ford in Dorelli; 18.00: Prenos zariove skladbe; 22.45:	Glasba
RL; 19.00:	Seksflet Osterwald; danes.
19.30: Prenos RL; 22,15; Orkester	fin v mn MS*
Buddy RIch; 22.30: Chaussonove	JluveillJU
skladbe; 23.00: Prenos RL.	5.00: Dobro Jutro; 8.05: Jutranji
koncert; 8.55: Pisani svet pravljic;
Nacionalni oroaram 9 J3: Savln: Sonata za violončelo Otroškega gledališča; 19.3oT TV ”ob-*	"	in klavir; 9.47: DUieland; 10.15:	zornlk; 19.45 Propagandna odda-
6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20:	Ray Anthony tn Benny Goodman; Ja; 20.00: TV dnevnik; 20 30: »Vik-
Jutranja glasba; 8.45: Glasbeni »1-	10.30: Vaški kvintet; 10.45: Človek tor — luči« — zabavno glasbena
bum; 9.05: Lahka glasba; 9,50: O- la adravje; 10.59: Nova popevka; oddaja; 21.30: Reportaža.
Jug. televizija
17.00. Ruščina na TV; 17.30: Angleščina na TV; 18.30: H. Falada: »Zgodba o neprijetnem obisku«; 18.45: »Poredna račka« — prenos iz
PRVA KONFERENCA SLOVENSKIR KOMUNISTOV Z GORIŠKEGA
Sklenili so kandidirati Slovenca v parlament in deželni svet
Stališče stranke do asimilacijske politike krščanske demokracije - Pogoji za enotnost v narodno obrambnih zadevah
V nedeljo je bila v prosvetni dvorani v Doberdobu, ki je bila za to priliko dana na razpolago, prva konferenca slovenskih komunistov goriške pokrajine, za katero je bil sprejet predlog na kongresu mestne sekcije KPI v Gorici in potrjen na pokrajinskem kongresu.
Udeležilo se je je blizu 100 članov stranke iz vseh slovenskih vasi goriške pokrajine, med katerimi naj omenimo župana in podžupana iz Doberdoba, svetovalce občinskih in pokrajinskih svetov in druge. V celoti so bili prisotni člani tajništva goriške federacije, poslanec Franco iz Tržiča, pokrajinski tajnik CGIL F. Bergomas in drugi.
Poročilo tajništva je prebral
član federalnega odbora Miladm Černe, ki je prikazal stališča stranke do slovenske narodne manjšine, kakor je bilo nakazano v resoluciji centralnega komiteja KPI maja leta 1961. Govoril je tudi o potrebi okrepitve stranke po slovenskih vaseh in še prav posebno v zvezi z bližnjimi parlamentarnimi volitvami.
Stranka se odločno upira procesu asimilacije slovenske manjšine, ki je smoter politike krščanske demokracije. Zaradi takšne politike večinska stranka 15 let po sprejemu ustave ni aplicirala člena 6. Poročilo poudarja, da je politika KD samo na videz tolerantna do Slovencev, v resnici pa je konservativna, kar je razvidno tudi iz njenega odnosa do vrednot odporniškega gibanja. Naravno je, da takšna politika o-mogoča šovinizem v naših krajih in krepi desničarske sile.
Govornik je nadalje dejal, da se KPI loči od ostalih skupin, ki združujejo Slovence, po odnosu, ki ga ima do Krščanske demokracije. Stranka sodi, da neposredna ali posredna podpora krščanski demokraciji v praksi podpira asimilacijo pripadnikov slovenske manjšine v teh krajih.
Kar se tiče enotnosti Slovencev v narodno obrambnih zadevah, kulturnem delovanju itd. je stranka mnenja, da je takšna politika potrebna za obrambo narodnih interesov ^manjšine. Enotnost pa ne sme pokrivati morebitnih kontrastov v tej politiki. Naj se diskutira in se istočasno teži po sodelovanju.
Manjšina se ne sme ločiti od ostalih borb italijanskega ljudstva. Z njim mora sodelovati, zakaj skupni nastopi slovenskih in italijanskih ljudskih sil za socialni napredek v ničemer ne morejo škodovati prizadevanju za ustvaritev enotnih gledišč med posameznimi komponentami slovenske skupnosti.
Poročilo je vsebovalo važno odločitev, ki se tiče spomladanskih parlamentarnih in jesenskih deželnih volitev. V parlament in v deželni svet bo stranka kandidirala dva slovenska poslanca. To je zagotovilo, ki ga daje slovenski manjšini. Seveda pa je govornik nakazal potrebo, da se stranka številčno okrepi in pridobi rove glasove.
Sledila je diskusija, v kateri so sodelovali številni prisotni člani slovenske in italijanske narodnosti.
komunistov, ki
Predsedstvo prve pokrajinske konference slovenskih je bila v nedeljo v Doberdobu
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Ker je udaril karabinjerja bo sedel 15 mesecev
SPET MEDNARODNA KOŠARKA V GORICI
Prepir zaradi avtomobilskih luči v Ul. Morelli Priča na zatožni klopi zaradi lažnega pričevanja
Včeraj so imeli pred goriškim okrožnim sodiščem le malo razprav, pa še te niso bile kaj pomembne. Se največ pozornosti je vzbudila razprava proti 25-letne-mu Umbertu Kravosu iz Gorice, Ul. Gen. Papa št. 2, ki je po poklicu kuhar.
Kravos se je moral zagovarjati zaradi prepira, ki ga je imel dne 25. devembra malo pred polnočjo z nekim karabinjerjem v ci-vilu v Ul. Morelli. Obtožnica pravi, da je Kravos šofiral avtomobil brez voznega dovoljenja, da je v središču mesta uporabljal slepilne luči in da se je s silo upiral karabinjerju, kateremu je dal tudi dva udarca s pestjo. Vsa zadeva je otežkočena, ker je bil Kravos že leta 1961 obsojen na pogojno kazen.
Tistega dne okrog 23, ure se je karabinjer Geraci Antonio, ki služi pri letečem oddelku v Gorici, peljal z avtomobilom Fiat 600 iz Ul. Oberdan po Ul. Morelli. Z njim je bila v avtomobilu tudi
POROTNO SODIŠČE V SOBICI
Začetek razprave o umoru vojaka na pevmskem mostu
Obtoženec Zonno obdolžen, da je v prepiru za ljubico vrgel tekmeca v Sočo, kjer je utonil
Z današnjim dnem se je porotno sodišče iz Trsta preselilo za približno dva tedna v Gorico na običajno spomladansko zase-
danje in Sojenje krivcev za zlo. čine, ki so se izvršili na področju goriškega sodstva. Na dnevnem redu sta dve razpravi. Prva, ki se bo začela v dvorani porotnega sodišča danes ob 10. uri, bo obravnavala umor kaplarja italijanske vojske Alda Castaldija, katerega je, kot pravi obtožnica, dne 1. novembra 1960 vrgel s pevmskega mostu v deročo Sočo 27-letni trgovski zastopnik Vit-torio Zonno iz Taranta.
Predmet spora , med obema je bila 22-letno dekle Venera Caval-laro iz Gorice, Ul. Brass, ki je imela odnose z obema in je bila tudi prisotna, ko je Zonno po prepiru vrgel Castaldija v Sočo, kjer je utonil in so ga našli šele čez več dni ob jezu v Stra-žicah.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 24, t. m. svoj prvi izlet po nedavnem občnem zboru. Cilj je Vogrsko. Odhod pinj< z vlakom iz Nove Gorice ob 12.30 deljek ali iz Šempetra ob 12.35. Povratek | vlage
			
VKRDI. 17.00: «L’ammazza giganti)), H. Mathews in J. Merebith. Ameriški barvni film.
CORSO. 17.00: «La guerra dei bot-toni», A. Lartigue in 100 otrok. Francoski črnobeli panoramski film. Zadnja predstava ob 22.
V1TTORIA. 17.15:	«L’assassino si
chiama Pompeo», Gino Bramieri in Gina Rovere. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «A due passi dal confine«, O. Colli in S. Mo-scatt. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj sipo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 7 stopinj nad ničlo ob 13. uri, najnižjo 1,2 sto-
zvečer.
pinje nad ničlo ob 20. uri v pone sk zver-e je bjli
o 36 mm.
zvečer. Povprečne dnevne ,0 97 odstotkov. Dežja je
Pri tem procesu bo torej na zatožni klopi Zonno, za njegovo obrambo pa bo prišel iz Rima znani odv. De Marsico, kateremu bo pomagal odv. Pascoli. Poleg tega je prijavljenih že kakih 30 prič, od tega deset za obrambo. Zanimivo je tudi, da se je Venera Cavallaro medtem poročila lanskega novembra s tretjim, to je s Silvanom Gregorijem iz Gorice. Tudi ona bo zaslišana kot priča, ker pa je bila pri vsem dejanju prisotna in tudi prizadeta, bo obramba po vsej verjetnost; naperila svoje orožje tudi proti njej.
Razprava obeta biti vsekakor zanimiva in se zna precej zavleči, ker bo obramba po vsej verjetnosti skušala ovreči ugotovitev sodnega zdravnika, da je Zonno izvršil umor hote in pri zdravi pameti.
Dne 1. marca bo sledil proces proti Giuseppu Bavetti in Giu-seppu Gioi, ki sta pod ključem že od 18. novembra 1961 zaradi ropa.
Predsednik sodišča bo dr. Rossi iz Trsta, drž. tožilec pa dr. Marši, ki sta Goričanom oba že znana od lanskega porotnega zasedanja pri nas. Za porotnike pa je določenih naslednjih šest kandidatov: Giuseppe Lucio Grigolon, iz Gradeža; Maria Cumin por. Cecchin, iz Zagraja; Natale Ba-din, iz Trsta; Rocco Baici, iz Tržiča; Silvana Mancini por. Tom-masini, iz Trsta in Edi Mauri, iz Ronk. Določeni so tudi štirje namestniki.
Tripani povedal, da so v desetih letih zgradili na Goriškem 2150 INA-stanovanj. Glede novega zakona za desetletno gradnjo, za katero je določenih 1000 milijard, je Tripani izjavil, da bo omogočil delavskim slojem nakup novih ali tudi starih stanovanj in da bodo v ta namen dobili posojilo po znižanih obrestih iz krožnega sklada.
2150 INA stanovanj zgradili na Goriškem
Pretekli ponedeljek zvečer je imel upravni odbor za INA-hiše v Gorici sejo, na kateri je razpravljal o likvidaciji Ustanove INA in njenem nadomestilu z novim desetletnim načrtom za gradnjo delavskih stanovanj.
Ob tej priliki je predsednik dr.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj zjutraj ob 8.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 48-letno Anno Bordon iz Gorice, Ul. Virgi-lio 49. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da ima žena po vsej verjetnosti zlomljeno medenico in so jo pridržali za 25 dni na zdravljenju. Bordonova je povedala, da je dobila poškodbo že pred 12 dnevi, ko je padla na domačem dvorišču.
Pol ure pozneje so pripeljali v bolnišnico 53-letnega Karla Feletto iz Gorice, Ul. Cappella 4, ki si je zlomil desno ključnico in dobil še druge poškodbe, ko je preteklo soboto padel z motociklom na Korzu Italia v Gorici. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni.
Ob 10. uri pa so pripeljali dveletnega Alfreda Galbano iz Gorice, Ul. Alfieri 12, ki si je zlomil desno nožico, ko je doma po nesreči padel. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 20 dneh.
Ob 13. uri pa se je zatekla v bolnišnico 28-letna Angela Padovan iz Gorice, Ul. LunghTsonzo 103. Ko je doma padla s stola si je zlomila desno zapestje in dobila še druge poškodbe, zaradi katerih so jo pridržali za 30 dni v bolnišnici.
27-letna šivilja Emilia Bressi iz Ul, Morelli 14. V Ul. Morelli pa mu je prišla naproti neka Alfa Romeo, ki po zatrdilu Geracija ni imela znižanih luči, kot je predpisano. Luči so ga tako zaslepile, da je z desnima kolesoma zavozil na pločnik in moral ustaviti vozilo. Ker je tudi Alfa Romeo ustavil, je Geraci stopil do šoferja in med njima je prišlo do prepira. Karabinjer v civilu je pokazal svojo izkaznico in zahteval od šoferja Alfe Romeo, da se legitimira. Ta pa se je proti-vil in tudi ni hotel z njim v kasarno ali na kvesturo. Končno je Kravos, ki je vozil Alfa Romeo, dvakrat udaril Geracija v obraz, da se je ta moral zdraviti šest dni. Karabinjer je poklical na pomoč dva nočna čuvaja in potem je prišla še policija, Sele tedaj je bil Kravos pripravljen iti na policijo, kjer so ga za en dan pridržali v zaporu.
Pri včerajšnji razpravi je Kravos trdil, da ni imel odprtih slepilnih luči in da ni vedel, da ima opravka s karabinjerjem, ker je bila tema in ni mogel videti podatkov v izkaznici. Geracija da je udaril, ker je ta zahteval od obeh nočnih čuvajev; naj streljata nanj. Prijjližno isto je povedal tudi 19-letni Ivan Nanut iz Gorice, ki je bil klican za pričo, ker je bil priča dogodku na svoji poti od enega bara do drugega. Ker pa sta oba nočna čuvaja, kakor tudi Emilia Bressi izpovedali približno tako kot karabinjer, je šla vera temu in državni tožilec je zahteval, naj se tudi Nanut postavi na zatožno klop zaradi lažnega pričevanja. Vendar je Nanut vztrajal pri svoji trditvi in sodišče ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Pač pa je bil Kravos obsojen na eno leto zapora, na tri mesece pripora, plačati bo moral 20 tisoč lir globe in sodne stroške. Tako Kravosa kot pričo Nanuta je branil odv. Pedroni.
Drž. tož. dr. Plaoentino; preds. sod. dr. Storto; zap. Daidone.
Vespist jo je povozil
Sinoči nekaj po 20. uri so pripeljali na sedež Zelenega križa v Gorici 35-letno Jolando Begi iz Gorice, Ul. Fatebenefratelli 145. Ker je žena dobila udarec na glavo, udarec ter oteklino na desni nogi in udarec na desni roki, ko jo je v Ul. Scodnik povozil neki vespist, so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Lokomotiva iz Zagreba premagala Goriziano (90:61)
V četrtek bodo Zagrebčani igrali v Vidmu
Zagrebška Lokomotiva je včeraj zvečer v dvorani telovadnega društva na Trgu Cesare Battisti premagala Goriziano z 90:61 (47:33). Strelci Goriziane: Zorzi 12, Ponton 6, Krainer 20, Nanut 14, Tomasi 7, Plotegher 2.
Lokomotiva: Lalič 4, Miksič 2, Kovačič 30, Petričevič 24, Novosel 10, Rimač 15. Sodila sta; Luglini in Blocher iz Tržiča. Gledalcev je bilo 600.
Začetni del igre je pripadel Go-riziani: prva je dosegla kpš in prešla v vodstvo. Lahko rečemo, da je bilo prvih 5 minut igre najbolj izenačenih. Publika je vneto navijala za svojo petorico, tako da se je obetala igra enakovrednih tekmecev. Do desete minute pa je Lokomotiva dosegla izenačenje ter prednost s 30:20. Polčas je zaključila s 47:33.
V začetku drugega polčasa je Go-riziana s hitrimi protinapadi in učinkovitimi akcijami pod košem Lokomotive zmanjšala razliko na 48-39. Pri tem rezultatu je Lokomotiva spet poslala v boj kapetana Novosela, ki je vnesel več hitrosti v igro in znova povečal naskok. Gostje so, posebno po zaslugi tandema Novošel-Kovačič, deset minut pred koncem dosegli rezultat 65:47, kasneje 84-54, eno minuto pred koncem pa 88:58. Zaradi prekrškov je Novosel dvajset minut pred koncem igre zapustil igrišče.
Lokomotiva, ki jo sestavljajo v glavnem dijaki in je na četrtem mestu jugoslovanske zvezne lige, bo v četrtek nastopila proti Ligna-nu v Vidmu, v petek pa proti Haus-brandtu v Trstu.
Ob koncu naj povemo še to, da je Petričevič, ki je visok 2,10 m.
igral 44-krat v državni reprezentanci, Kovačič pa 20-krat.
Jutri, v četrtek ob 15.30 bo na igrišču Baiamonti v Gorici prijateljska tekma med nogometno ekipo Olimpije iz Ljubljane in Pro Gorizio.
TENIS
iiMiiiiMifimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiMiiiimiiiiimmii
NAMIZNI TENIS
Košuta-Tomšič v finalu parov pokr. prvenstva
V nadaljevanju pokrajinskega tur nirja za moške pare so sinoči zabeležili naslednje izide:
Košuta - Tomšič :* Schiozzl - Pečar 2:1 (21:23, 21:16, 21:18) Košuta-Tomšič : Pieberger-Stacul 2:0 (21:14, 21:15)
Borova dvojica Košuta-Tomšič se je uvrstila v finale, kjer bo nastopila proti paru Martinolli-Runco.
SYDNEY, 19. — Letošnje finalno srečanje za Davisov pokal bo 26.,
27. in 28. decembra v Melbournu.
■iiiiiiiiii>atiMiiaiii>iiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiisiiiiiiiiBi<iaii(x>MiiiaiiiiiiiiiiiMiiii>M»llll>ia>
KOŠARKA
V petek v Trst« Hausbrandt-Lokom^3
h
Zagrebški košarkarski j i komotiva, ki je sinoči 8°®^ Gorici in bo imel še en0 trf v Vidmu, bo v petek nas v Trstu. Zagrebčani b0<*° ®-TV nim moštvom imeli v naS m/Š stu srečanje s petorko Ha ^ ta. V vrstah Lokomotive bos«* »
la jugoslovanska reprezent*1* tričevič in Kovačič, ki sts.y tekmi v Bologni z-Italijo pri prijateljih v Trstu. ^ Tekma, ki bo prav g°t0J\ bila vse navijače te zanimi ^ ge, do v telovadnici v Ul. a le v petek ob 21. uri.
TELOVADBA
AMSTERDAM, 19. — tjefa ob priliki 60. obletnice usajj^ Nizozemske zveze bo fflJST« telovadni miting z udeie* vadcev Italije, Jugoslavije, je in Beneluksa. Italijo bo stavi j ali Angelo Vicardi, Carminucci in Luigi £in: prir se za nastop že dlje časa p ijajo.
ZAOSTALA TEKMA I. POVRATNEGA KOLA B
liti
Danes na stadiont Triestina-Simmon#
Porro na zvezi, Mantovani na krilu
Danes se bo Triestina drugič v tem tednu predstavila y navijačem. Tokrat bo v gosteh Simmenthal iz Monze, ki Pr®” ## ni mogel zaradi zasneženega igrišča odigrati tekme. Zaostal* ^ nje bo za Triestino, ki bo prihodnjo nedeljo imela v gosteh zo, izrednega pomena. Z zmago, ni nemogoča, bi Tržačani

MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR V VIAREGGIU
Milan presenetljivo poražen in izločen
Juventus, Bologna, Daring in Dukla v četrtfinalu
VIAREGGIO, 19. — Po današn ih tekmah so že znani četrtfinalisti letošnjega mednarodnega mla Tinskega nogometnega turnirja za pustni pokal. Včeraj so se uvrstili Partizan, Fiorentina, Inter in Samp-doria, danes pa so si priborili pravico do nadaljnjega tekmovanja Bologna, bruseljski Daring, Juventus in praška Dukla.
Današnji potek turnirja je prinesel nekaj presenečenj. Predvsem izločitev Milana, ki je moral prepustiti hitrim belgijskim nogometašem prosta pot v četrtfinale. Bel gijcl so zmagovito zaključili igro in se s tem oddolžili za poraz v prvi tekmi. Ker je bilo stanje po
točkah in količniku doseženih in zadanih golov izenačeno, je sodnik odredil streljanje enajstmetrovk. Belgijci so spravili v mrežo vseh šest žog, Milančani pa so samo štirikrat zadeli v cilj in tako izgubili srečanje.
Bologng Je odpravila CDNA po sreči. Bolgari so v prvem delu vodili s 3:0, a Bolonjčani so jih v drugem skoraj dohiteli. Dosegli so dva gola, enega izključno po zaslugi širokogrudnega sodnika, ki jim
je podaril enajstmetrovko. Ta dva dosežka sta zadostovala, da se je Bologna zaradi boljšega količnika uvrstila v nadaljnji del tekmovanja.
Dež je precej motil srečanje Ju-veiitus—Rijeka. Jugoslovani so dolgo kljubovali Turinčanom, ki so št zagotovili pičlo zmago in nastop v četrtfinalu.
Medtem ko v prvem delu Igre praška Dukla ni mogla spraviti na kolena Modeno, je v drugem s hitrejšim tempom prisilila Italijane na brezpogojno predajo.
Izidi:
Juventus—Rijeka
Dukla—Modcna
CDNA—Bologna
Danng—Milan
2:1 (1:1) 3:0 (0:0) 3:2 (3:0) 3:1 (2:1)
prišli v varne vode lestvice.
Ce je bila tekma z Messino, težka, tudi s Simmonzo ne bo šlo lahko. Zavedati se moramo, da ima moštvo iz Monze v svoji napadalni vrsti zelo učinkovite strelce, ki sp dosegli celo več golov kot predla vrsta vodilne Messine. Z dru-strani pa je tudi res, da obram-•ianašnjih gostov Triestine ni med nepremagljivimi. Z izjemo seveda vratarja Rigamontija, ki si je prejšnjo nedeljo dovolil tudi ubranitev enajstmetrovke.
Ce bo Monza igrala odprto brez posebnega obrambnega sistema, bo-db imeli napadalci Triestine kaj lahko delo. Z druge strani pa bodo njihovi tovariši v obrambi nosili vso breme, ki prav zaradi prodornosti napadalcev nasprotnikovega moštva, ne bo lahko. Sicer Tržačani in še posebno njihov trener, to dobro vedo in so zato prav gotovo našli primeren sistem, s katerim bodo onemogočali tekmecem prosto gibanje v nevarnem prostoru.
Tržaški igralci so se po zmagoviti tekmi z Messino odpeljali v S. Daniele del Friuli, kjer so v miru in pripravah preživeli te dni. Sele danes tik pred začetkom tekme se bodo vrnili v Trst. Zelo ver jetno bo Triestina nastopila v o-brambi in krilski vrsti v nespremenjeni postavi, medtem ko bo v napadu Mantovani nadomestil Tre-visana. Ne sicer na zvezi, kjer bo nastopil Porro, pač pa na desntem krilu.
Vodstvo Triestine je za današnjo tekmo znižalo cene in je obenem zaprosilo direkcije večjih podjetij, da bi dali možnost navijačem Triestine, da bi prisostvovali tej za tržaški klub zelo važni tekmi.
svojega tekmeca Gila
preden je sodnik v^P ^
borbo- C,
DANAŠNJE TEKME A LIGA
VENEZIA—GENOA: Alessan-dro D’Agostini
B LIGA
LAZIO—ALESSANDRIA:	Ga-
stone Roversi
LUCCHESE—BRESCIA: Lucia-no Politano
PADOVA—PARMA:	Giovacchi-
no Lomharclini
TRIESTINA—S. MONZA: Marceli« Rancher
UOINESE—COSENZA: Priamo Varazzanl
BOKS
SAN JOSE, 19. — Svetovni prvak peresne kategorije Američan Davey Moore je spravil dvakrat
tla
prekinil neenako ključku dvoboja je	J.f
Američan po rodu, že za * lan, da ni bil sposoben
bo.
Davey Moore, ki bo s 5» branil naslov v dvobqjnjo ^ jem Ramosom, je gal že dvakrat.
* * *	„ ne
LAS VEGAS, 19. - ^0$fJ mer bo te dni zaključil za povratni dvoboj za.je i ,-naslov srednje kategot danjim prvakom Hicko ceV jem. Po mnenju izV®,a je ^ bivši svetovni prvak,	G
naslov prepustiti TlgeUnjj«> 'a redni formi. Med vaer,ai(.o. s' “ ningom je celo spravil : je ga sparring-partnerja, ^ejv,,
celih pet minut v r'e*^1ilit'ejje kljub temu, da je.'jce.,3 na sebi lažje rok*v gova partner pa breZ M čelade.	. ie
Kliub temu je Tiget^iliA; favorit c razmerju 3 -1. 0(eP jf ' ' J- u- tokrat
Vse kaZr%6^
to
mel
izjavil, da bo sistem nastopa, sobotni dvoboj zelo nc predvsem, ker nasproti) sta štedila s silami.
■pP
PLAVANJE V AVSTft
Svetovni rekord Takashashijeve
na 220 jardov
.....
PERTH, 1». - Sedem*' , Japonka Eiko Takash&stu
izboljšala s časom 2’32 rekord na 220 jardov J g$ 'j Prejšnji najboljši čas ■! 0rl‘)l pripadal z 2'33"6 _ j
leta
Collinsovi. Med finalno
220 jardov hrbtno je ‘7 vft V kvarila električno napel| y»e x da je ostal bazen v terZ„ao movalke so preplavale VT * $0j pile na kopno, le Jakor> gfsJ * Tanaka je ostala v vodi zavestna. Zdravniki so skočili na pomoč ln j* nastope. Tanakova je za rf 2’31”9, ki je samo za gjjoN* od njenega svetovnega ga je izboljšala včeraj- (

•	•	•	• 9	#99999999999	9999999*99999
9909999*
3.
Ivan Bratka: J
VROČI ASFALT EVROPE
Nekega večera ju je spet lovila noč. Spraševala sta ljudi iz samotnih hiš ob cesti:
«Y a-t-il de foin ici? So tu kje senene kope?
Toda odrešilnih kop ni bilo. Ljudje so jima prigovarjali: ♦Kmalu bodo! Le naprej!» Bali so se, da bi jim neprevidni potepuhi, ki so jim bile senene kope skrivno zavetje, zanetili požar! Kdo pa jim vidi v dušo!
Že v noči sta prikolehala v veliko vas. Tvegala sta in jo ubrala h glavi oblasti, k mairu, županu.
«Nous sommes Serbes! Srba sva!» sta se predstavila, ker sta vedela, da za Jugoslovane nihče ne ve. Serbes pa so v čislih še s solunske fronte.
♦O Serbes, Serbes! Pozdravljena prijatelja!»
Majhen maire z gostimi, odločnimi brčicami in črnimi bleščečimi očmi je razširil roke in ju objel.
♦Francozi in Srbi so večni prijatelji!* je ponavljal.
Pogovarjali so se v prelepi uti sredi zelenega vrta. Ne bo slaba večerja, sta si mežikala. Spanje na senu — o tem sploh ni dvoma. Vprašanje je samo — bo boljša večerja ali kaj preprostega, recimo žganci z mlekom; z njim jima je včeraj postregel neki kmet, ki je hitel zatrjevati: ♦Nemci so velika pokora!*
Maire se je vljudno opravičil im rekel, da se bo takoj vrnil. Cez pol ure je pripeljal s sabo starejšega možaka s šopom ključev v rokah, ki ju pa niso prav nič zbodli v oči.
♦Z njim bosta šla!* je dostojanstveno spregovoril maire.
♦Pa bova lahko prenočila?*
«Vse bo v redu! Okay!» Maire ju je potrepljaj po ramenih in se po prijateljsko poslovil.
Sli so skozi vas. Poskušala sta razpresti pogovor z možakom, toda ta je na vsako vprašanje nastavil uho in sikajoče, čemerno zagodrnjal:
♦Hein? Kaj?*
Ponovila sta vprašanje. In spet tisti čudni: «Hein?»
«Pusti ga, saj vidiš, da je gluh!* je psiknil Samo.
Znašli so se v neki veži, temni ko rog. Obstali so. Njima zaupljivost se je umikala rahli tesnobi. Kje neki so in kam jih pelje? Godrnjava je spet nekaj godel, očitno je zaman iskal vžigalice. Tudi stikala ni bilo med temi zidovi. V temi ju je potiskal naprej. Ključi so zarožljali v nekih vratih, ki jih je naglo odprl. Napravila sta še kake tri korake. Nenadno vrata zacvilijo, se spet zapro, ključ zaškriplje lin onadva sta za njimi sama.
Previdno sta začela tipati okrog sebe. Na tleh sta prevrnila železno posodo; močno je zaropotalo. Cez čas so se jima oči navadile na temo. Visoko na stropu se je zasvetlikalo. Pic, ki je bil dolgega života ln dolgih rok, se je splazil do železnih križcev v visokem oknu, skozi katero je pihljala osvežujoča sapa.
♦V vaški kehi sva!*
«Hein?»
«Nous sommes Serbes!*
Zleknila sta se po lesenih pogradih Rn že dremala, ko so vrata spet zaropotala. Roka policaja v civilu jima je pomolila yrč z vodo. To je bila v njunem življenju prva noč za vrati brez kljuke.
Rano zjutraj ju je zbudil «Hein» in ju odpeljal na rob vasi. še vedno se je trudil, da bi obdržal službeni videz. Toda bil je manj čemeren m mnogo manj gluh. ♦Heln* sploh ni več izustil. Ko so bili že izven vasi, jima je segel v roke, zaželel srečno pot in zaupno izluščil; ♦Pa ne zamerita, vesta, maire Je ukazal!»
«Maire Je ukazal!* sta v šali zlogujoč ponavljala, svarilno vzdigujoč kazalec in napenjajoč mišice okrog oči in ustnic. To noč sta spala najbolj na varnem.
Pariz je bil dvojno plačilo za težave. S ponosnim občutkom, da sta si ga prislužila, sta se sprehajala po bleščečih Champs Elisčes in okrog L’arc de Triomphe; razgled z L’arc de Triom-phe po ravnih črtah sivih avenij in zelenih trakov med njimi je bil zanju lepši kakor od kjer koli drugod. «Hočem videti Pariz!* sta se bila menila doma. Zdaj sta ga videla, duša se jima je odvezala. Vendar sta se morala kmalu posloviti od njega. Spanje v vlažnih parkih in po cementu v metroju je bilo utrujajoče in nevarno. Skoraj bi si zaželela «Heinovega hotela*, tam ni bilo beračev in potepuhov, s katerimi sta morala zdaj deliti svoja nočna zavetja, stlskaje se drug k drugemu in z nahrbtniki skrbno spravljenimi pod glavo — za boljše spanje in za večjo varnost njunega skromnega premoženja. Nekega jutra sta v Bois du Boulogne srečala Wamdervogla «Nicht gut*. Še drzneje je gledal in še bolj grob je bil, a čez hip spet nasmejan do solz. Razložil jima je svoj novi načrt:
«Jesen in zima se bližata. Treba bo na jug. Peš ne gre naglo. Ko se bodo lastovke pripravljale na pot, bom jaz že prek Pirenejev. A na spomlad nazaj v Nemčijo! Kot lastovke... Frank-reich nlcht gut!»
Dobre volje so se poslovili. Pozdravljeno, gnezdece lepote!
Zdaj je tudi Samo popustil in privolil v najkrajšo pot domov — čez Nemčijo. Komaj mesec ju je še ločil od začetka šole.
nih, blodečih po evropskem asfaltu., hrbtni vrtinec krize.
Z njimi se
je P°igr9>l
30.
vedno en9^»!>‘
Trudna sva od večne hoje. Svet pa je ----
vzvalovana zemlja, travniki, vitke smreke, črni oblak . v daljavi zvonjenje kravjih zvoncev.
Vasi samevajo po dolinicah, umaknjene od ceste-naju gledajo po strani. Najbrž-imajo z VVandervog^
kušnje. Sinoči sva jih zapovrstjo prosila za ♦hotelsko	jtj
senu, pa je vsakdo trdovratno odkimal. Neka debelu
loputnila vrata, brž ko naju je zagledala. Koj nato s spet odprla, a le za špranjo. Tolsta ženska roka se ven. Beli, zaliti prsti so stiskali majhen rjav
i‘]vS
je, da beračiva. Pojasnila sva, da sva študenta, ne
♦Potem pa denar nazaj!* se je ujedljivo namrdn -iztegnila zalite, snežnobele prste.	pflrJ
Predrzno sva jo ubirala dalje in sklenila, da se n p#;'
va nobeni hiši več. Saj pa tudi nobene več ni bilo- \ smrekovi gozdovi, in mrak je bil vedno bolj gost. p, pJ) je zašumel sumljiv piš. Začelo je na tanko deževati-
močneje. S pogledi sva begala čez pašnike od jj y a, iščoč zavetja. Sredi prostranega travnika Sftv» ^
vedno
hribčka, iščoč zavetja. Sredi prostranega koliba. Skozi visoko, mokro travo udreva k njej
S\\Q
ker vrat ni, nasproti nama zazija črnina. Zlezeva
V modri šolski zvezek, ki ga je skrbno spravljal v natlačenem nahrbtniku in ga zavaroval sredi med vojaškimi specialkami in trdo prtljago, je vsak dan zapisoval svoje vtise. Obširni so bili zapiski iz južne Nemčije. Tamkaj je bilo deževje, torej na pretek časa za te vaje v pisanju. Ko je čez štiri leta prebira) te list.e, se je smehljal svoji naivni nezrelosti, vendar si je priznal* da veje iz njih pristno življenje, za katerim je hlastal, hoteč ga poznati. In kali bodočih spoznanj so same od sebe silile na površje: Zajela ga je poplava milijonov brezposel-
zavaliva v seno. Po leseni strehi zamolklo zabobni. ^ ski, ploha, vihar — vse je zgrmelo na kup. Pod sre° sva rojena, imenitne urice uživa potepuh!	^
Jutro je. V najinem domu je polmrak. Zabila s “to gorilniku prijazno šumi voda za čaj. Po strehi Pa -rf kava. Pišem dnevnik in si brundam staro bavarsko P
Gestern hot’s g’regnt< hait regnt’s a, morgen wird’s regne° und iibamorgen a.	j
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: letna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, če.rtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100 finančno-upravni 150, osmrtnice J	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska,
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir —
Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT,	y
120 Ur. — Mali oglas'. 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pr*
Trst
tl);
I
n
2:
»J«
ta*
»ie<
J*
%
»B
D
Hci
fi
hje,
jgr
*P°i
5?
%
A
1;,;:
<
til0
04
v j
s
s!
l.Ku
«
V°til
5',
&
S
kV,0
C
S
a*1;
s
%.
i
N
<1
i«?
S
>1
K
V*!
&
lij1 K
F

5$
'im
3:

V)s.!
s
i'
Siii
JU

C
- Di
a
v
v
to
&
i S
s