70. štev.
V Uubtiani, v torek 2. julija 1878.
Letnik VI.
Inserati se sprejemajo in vel j 4 tristopna vrsta:
H kr., če se tiska lkrtit,
1- »1 n «l l» u »» n i,	H 3 <i
Pri večkratnem tiskanji sena primerno zmanjša.
Rokopisi
f« ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
N iročnino prejema opravništvo iann nistracija) in eksj edicija ua B arem trgu h. št. 16.
Pilitltu lisi n slovenski narod.
Po po^ti prejeman velja :
Za celo leto , . 10 gl. ~ kr za pol U-ta . . 6 „ — ,, za četrt leta . , ■> „ DO „
V administraciji velja: Za celo luto . . 8 gl. 40 kr za pol lita ... 4 „ 20 „ za četrt leta . . S „ 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljali velj.l 60 kr. več na leto.
Vredništvo jo v Kravji dolini štev. ae.
Izhaja po trikrat na teden in Bicer v torek, četrtek in soboto.
0 pomanjkanju duhovnov.
(Poslano.) II.
Veselje do duhovstva mladenčem večkrat jemlje besedovanje in ravnanje družili. Ti drugi so slabe tovaršije, in včasih še clo kteri uče-nikov. Silno moramo obžalovati, da razlaganje posvetnih predmetov ni vselej v lepem soglasju z veroukom, kakor so nekdaj postave močno vsih dežel zahtevale. Tam, kjer bi na blagor pravega izobraževanja vera imela kakor luč vse vede razsvitljevati, kakor solnee vse šol stvo ogrevati, se pogosto zasmehuje, kar ona uči, in mnogovrstno ovira, kar božja in cerkvena zapoved ukazuje. Kdor premisli, kolika avktoritetaje učencu učitelj, bo sjioznal, daje to za lehkomišljeno mladost več ko voda na mlin. In že pri takem ravnanju lahko marsi-kteremu presahne želja, se stanu posvetiti, ki ima nalog, učiti in zatrdovati, kar šola zanika in zasmehuje. Kaj pa še le tedaj, ako učitelj v svoji zagrizenosti proti veri tako dali č seže, da učence naravnost odvračuje od duhovstva? Znano mi je, daje nekje — na Avstrijskem — učitelj, zagledavši pri učencu molitevne bukve, hudo nanj zarežal: „Werfen Sie mir dies Alt-weiberzeug ins Feuer — vrzite to starobabjo reč v ogenj." Spet drugikrat, je izrekel: „Wer ein PfalT zu werden gedenkt,. ist niclit mein Freund" kdor hoče postati far — ni moj prijatelj. Imel je učitelj veliko vpliva na ono šolo, in ne vem, je li bilo propter hoc (zato) ali ne, post lioc (za tem) je bilo, da iz tistega razreda ni nobeden k bogoslovju pristopil.
Kako takemu početju priti v okom? To je silno važno, pa tudi težavno. Da prizadevanje v tem smislu clo pri nas svoje ovire ima, priča odgovor na skupnje posvetovanje škofov lanskega li ta. Nekaj pa, mislimo, bi se vendar le dalo doseči. Ne vemo sicer, kako daleč še vpliv nadzirovalne oblasti veroučnih komisarjev vladikovskih sega, iu tudi ne, kaj vse disciplinarni Statut učenikom veleva, ali prepričani smo, da tako grdenje pobožnih navad in predrzno odvračevanje od duhovskega stanu nikakor ni po godu naj višjim in tudi ni v smislu visoke vlade. —
Marsikdo, ki je z učitelji imel boljo srečo bi si natorno spoštovanje in poprejšnje veselje do duhovstva morda še ohranil, ko bi mu tega slabe tovaršije ne jemale. Zaredi se rado med dijaki, v nekterih krajih skoraj že tradicionalno, neko oholo — buiialosto mnenje, da bi pri takih modrijanih , kakoršne se abituri-enti domišljujejo, za vsacega bilo poniževalno in svetu nezmerna škoda, ako bi kteri izmed njih v duhovski stan pristopil, češ, da ta le bolj ,,slaboumnim pristuje", oni j>a so poklicani. ,,duhovito" delovati, in da če si ga vendar tudi kteri zmožn.š.h izvoli, se stem le nemožato vkloni vnanjim oviram, ktere bi mogel, ako je značajen. junaško prezirati. Tako si eden drugemu prigovarjajo in v mnenju, da je njih vsakteri, če ne za orientalsko akademijo, gotovo za ,.filozofu" rojen, si še tisti, ki na ti-hem vendar le na bogoslovje mislijo, tega pred razhodnjo ne upajo tovarišem razodeti. Naj plodniši se ta bedarija po onih kotiščih nahaja,
kjer študentom prvo besedo v javnem življenju puščajo, iu tako priložnost dajo, si Bog ve kaj domišljevati in — počenjati. Že po takem mnenju in nespametnem besedovanju slaba tovar-šija včasih omahljivca preslepi in oil bogoslovja odvrne, sosebno , ker (pismeno) še po tem ne miruje, ko je bogoslovec s svojim vhodom prve puške že premagal.
Kar pa predsodek iu beseda ne zda, v to pripomore zgled slabega življenja. In da je v tem obziru pri mladini mnogo obžalovati, kdo ne ve? Molitev se opušča, zato nastaja kletev in nesramno besedovanje; za poštene veselice se ne mara, obiskovanje cerkev je vedno redkejši, toliko bolj pogosto shajanje v kazališča in nemarne krčme; bogoljubnost gine, prejemba svetih zakramentov je mlačneja, vdomačuje se pa, sosebno po večjih mestih toliko bolj grozovito pregreševaoje. Kako težko je pač mlademu Človeku v takih mlakužab, se ne poinr.-zati, pri tolikem zapeljevanju si za duhovski stan, ki izgledno čednost tirja, poklic izbuditi ali ohraniti.
„Mati I Vi si nikakor ne morete misliti, kakšini to že študentje iu kaj vse počenjajo; kako nestrpljivo hudo mi je, med njimi bivati", tako je te dni izvrsten osmošolec rekel svoji materi. Žalibog, da bi marsikje tako o svojih sošolcih tožiti mogel poštenjak, ali žalibog tudi, da je le malokteremu vselej, kakor temu, tako blizo ljubeznjiva mati na strani, ki mu vtise slab h tovaršij z izglednim življenjem in pripravnim ukom ve izbrisovati ter z neprene-hanim varstvom pri tako splošnjem pohujšanju
Volumeter.
Stroj za opazovanja delavnosti možganov. Čudno se nam zdi vprašanje: Vidite li. kako delajo možgani? Vendar je to delovanje res mogoče opazovati s fiziologičnim po Dr. Messo v Turinu sostavljenem, Volumeter imenovanem stroju.
Možgani so zapovedovalci vsega telesnega čutenja in gibanja. Oni zapovedo , zapoved preneso živci enako telegrafu do zadnjega naj skrivnejšegn kota telesa, in udje, če so zdravi, ubogajo vedno in natanjčno možganom.
če denemo vso dolgo roko nepremočno v votlino steklenega z vodo zalitega valjčka tako, da se voda ne more nikjer odtakati, če pritaknemo dalej temu valjeku drobno stekleno cev, raste voda v drobni cevi v trenutku ko roka v valjeku debelejša postane, pa tudi spet upada, če roka bolj splahuuje. Obseg roke pa raste, če kri v njo vstopi, splahne, če kri izlije v telo nazaj izstopi. — Opazujmo stroj, v katerem je roka vložena. Tekočina v cevi raste in pada jeduo za drugim.
Itastenje in padanje tekočine so nasledki odebelenja in splahnjenja roke iu to so nasledki j delavnosti srca in dihanja, katero žene kri v
naj oddalnejše prostore telesa. Vsak vdarec žile stori, da voda v cevi raste ali pade, se ve da le prav malo (neizdatno). Čc človek, čegar roka v valjeku tiči, zaspi, voda v cevi urno raste; to je trenutek, ko človek zaspi, početek nezavednosti. Vsak vdarec žile v tem položaju žene vodo više in više tako dajekmalo tanka cev napolnjena in voda nazadnje iz nje kapa pri vsakem vdarcu žile. Srce namreč oddalo je v spanju mnogo krvi v roko in tako je obseg roke zrastel.
Če približamo luč obrazu spijočega, ali čc ropotamo v pričo spijočega, pada voda v cevi, del krvi v roki je k srcu nazaj odtekel. V trdem spanji voda v cevi nuj viši stoji. Čim lahkeje je spanje, tem nižje voda stoji.
Če se spavic zbudi, voda stopi na ono sto-pinjo, na kteri je stala takrat, ko je zaspal.— Tudi sanje sjialca naznanja nam voda v cevi s tem, da raste in pada.
Dajmo nespečemu človeku, Čegar roka leži v omenjenemu valjeku duševno nalogo, na primer račun, voda v cevi pade, kri iz roke vstopila je tedaj med računanjem v drugi organ telesa, v možgane, kateri v trenutku mišljenja iu duševnega dela krvi potrebujejo, v spanju pa jo oddado.
Možgani so organ zavednosti in vsega čutenja. Vsaka živa misel ali vsako hotenje povzročuje večji tok krvi po možganih, od tod tudi prihaja vročina glave, zaruileli obraz pri razvozlanju težkih duševnih nalog. Možgani delajo in potrebujejo zato v trenutku dela ravno kakor vsaki drugi organ več krvi. Volumeter kaže nam, da v spanju telesa naj več krvi iz možganov v okrajke telesa izstopi, zato človek v trdem spanju nikdar ne sanja, ker so sanje duševno delo, in možganom za to duševno delo primanjkuje krvi. Potrebna kri dopeljava se delujočim organom po znameniti vravnavi človeškega telesa.
Od vsih organov raztegnem so živci do nekega središča živcev, dela možganov samih, ki leži med velikimi možgani in hrbtnim mozgom. Delajoči organ brzojavi, če smemo tako reči, temu središču živcev, da krvi potrebuje, in od tod razdeliva se kri po sostavi drugih živcev tako, da delajoči organ zadosti potrebne krvi zadobi.
Volumeter, ki nam tako očividno kaže dolovanje možganov, je tedaj zadosti mikaven fiziologičen stroj, da te nove znajdbe na tem mestu omenimo.
nedolžnost ohraniti. Kdo pa bo dijakom, kterih srca še niso popačena, na ptujem nado-mestoval skrbno mater? Prvo bi ta posel šel gospodarjem in gospodinjam, kjer so v oskrbi; ali tako vestni oskrbniki prihajajo čedalje bolj redki, pa tudi ti bodo pri vsi svoji vestnosti komaj še pri posamnih in ne toliko odraslih v tem obziru kaj premogli. Za večje število in ravno tega je cerkvi pri pomanjkanju duhovščine silno treba — ni druge pomoči, kakor dobro vredjena odgojišča za mladino sploh, za pripravljanje na duhovski stan še posebej. O koristi in bistveni notranji osnovi tacih mla-denišuic tukaj besedovati, ne bi bilo pristojno, pa tudi ne potrebno. Odkar je tridentinski zbor (sess. XXIII de reform, c. XVIII) njih obilneje vstauovljenje zapovedal iu načrt, po kterem bi se naj vredila in vzdrževala, tako natanko proglasil, so se po mnogih krajih začenjala z naj veselejšim vspehom, po drugih so jih pa okoline še ovirale, ali pa — v milejši dobi — ne tako silno tirjale. Da je ta milejši doba zdaj prenehala, clo sovražniki cerkve ne tajijo, toraj pa tudi vidimo, da pre-častita škofijstva, kjer le morejo, z vsim trudom na to delajo, da si duhovske semenišča za dijake preskrbe.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. julija.
Avstrijske dežele.
I'o£o<llm med Cislo in Translo prišla je danes v veljavo, ker so bile dotične postave 28. p. m. razglašene. Ob enem vradna „Wien. Ztg.'' objavlja cesarjevo pismo do miuister-skega predsednika kneza Auersperga, v kterem izrekajo poslancem zahvalo za srečuo dovršeno dogodbo in zborovanje državnega zbora odlože do nedoločenega časa.
O miiii*terski krizi se še vedno glasijo nekteri listi. „Epoche'- naznanja z Dunaja, da so imeli udje rodbine Auerspergove na Dunaju družinski svet, v kterem so izrekli željo, da naj bi knez Adolf Auersperg odstopil od ministerstva, ker ga od vseh strani napadajo, kar pa ni v soglasji s poročili hiše Auerspergove. Tudi „Politik" trdi v nekem telegramu z Dunaja, da je odpoved ministrov gotova, da se pa zna še nekoliko zakasniti.
Začasno bode Depretis nadomestoval Las-serja , ki te dni dobi veliki križ reda Štefanovega in se potem poda stalno v pokoj. Zopet eni pravijo, da na njegovo mesto pride tirolski namestnik grof Taaffe, in eni imenujejo za naslednika njegovega celo Stremajerja. Kaj da je pravo, učila bode prihodnjost. — O novi sostavi ministrov ogerskih se naznanja, da grof Szaparj postane kupčijski, grof Jožef Zichy stavbeni iu profesor Pauler pravni minister.
Wolitvc »n iležrlne zliorc se
bodo vršile meseca septembra.
V ojf<"rs!ieni ftliuru je poslanec IIelfy vprašal ministra Tiszo, kaj je mislil, ko je rekel, da ni v koristi Ogerske, če si slovanske države na južni meji podajajo roke in naše (madjarske noge) kujejo v verige. Javno mnenje, je rekel, takraj in unkraj Litave za-sedenja Bosne in Hercegovine ne mara, in delegaciji GO milj. gld. niste dovolile v ta namen. V nedeljo bil je zbor od cesarja samega slovesno sklenjen in ob enem razpuščen.
V nanje države.
lioii^res mirno zboruje dalje in se bode, kakor se kaže, tudi mirno razšel. Turki so se nekaj upirali, pa vse repenčenje jim nič ne pomaga. Rusi so dosegli, da k Bulga-
riji pride tudi mesto Sofija. Avstrija je želela, da bi bila od kongresa dobila povelje zasesti, Bosno in Hercegovino, toda kongres ji tega povelja naravnost ne da, pač pa je gotovo, da nobena država temu ne bode oporekala. Edini Turki se nekaj upirajo in so imeli 27. p. m. v Carigradu dolge razgovore o tej reči , ter sklenili svojim pooblašiencem dati povelje, da naj oporekajo temu, če Avstrija ne reče, za koliko časa da bode zasedla ti dve pokrajini. Pa to bode Avstrijo tako malo brigalo, kakor so prejšnji ugovori turški brigali Rusijo , in vradna „Presse" naznanja, da naša armada že v osmih dneh zasede Bosno in Hercegovino, „Times" pa pristavljajo, da jo zasede za zmi-rom. V Carigradu so jako razkačeni na Angleže, ker so se porazumeli z Iiusi iu Turčijo pustili ua cedilu. Turki bi najraje vidili, da bi se druge države zanje vojskovale, da bi oni potem zamogli še dalje vganjati svoje grozo vitosti nad ubozimi kristjani.
Šl»aiijNktt kraljica j. 2G. p. m. umrla v 18. letu svoje starosti. V petek so jo prepeljali v kraljevi grad Ejkurial, kjer bode pokopana.
Turški sultan je pomnožil posadko carigrajsko za 25.000 mož, ker mu je policijski minister rekel, da stranka bivšega sultana Murada postaja čedalje močnejša. — Ruska krdela se zbirajo pri (Jataldiji.
Jtlišljcuje nn lliiskciii Poročila, katera dobivamo iz Berlina — pravi , Russkij Mir" — postajajo vedno žalostneja. Sliši se, da bomo z uova prestopili mejo domnevanih odstopkov, da damo z nova povod pred licem cele Evrope slavje slaviti angleškej politiki. Govori se, da se mi soglašamo spraviti armado za Balkan , da se soglašamo na vstop turške vojske v južno Bulgarsko, da se soglašamo, da bi z rusko krvijo namočene balkanske ožine z nova vtrdili turško-angleški inženirji. — „No-voje Vremja1, pa piše: Mi želimo mru, lui želimo oddiha; mi želimo zdaj miru tako strastno kolikor smo želeli vojske s Turčijo; v imenu miru smo razumevali do zdaj napravljene od-stopke; v teh odstopkih nismo videli odstopa od glavne ideje, od ideje osvobodenja kristjanov balkanskega polotoka. A tega, kar tirja zdaj ta strašni minister kraljice Viktorije , ue razumemo ; ta tirjatev je brezmiselna ne sama z ruskega ampak tudi z občečloveškega stališča, s stališča človečnosti; ta tirjatev meri samo na to, da bi se razžalila Ruska, razžalila armada, da bi se pobila sama ideja borbe ruskega naroda in da bi se omogočila v prav kratkem času uova še bolj strašna , še bolj krvava vojska. — „Golos1, pa ne verjame podobnim odstopkom: Da bi zaseli Turki balkanske gorske ožine, se ne more misliti s stališča teh interesov, zarad katerih je bila Ruska pred nedavnim končano vojsko, in po smislu predhodnega sporazumljenja med londonskim in pcterburškim kabinetom. Ruska je vela vojska v osvobodenje kristijanov balkanskega polotoka od turškega gueta. Kongres za more prenarediti meje, celo razdeliti Bulgarsko na dva dela a vvesti zopet turške vojake v bolgarske predele — ne zamore uikdo. Neumno bi biio misliti, da se zamore na mogilah naših šipkinih junakov postaviti turška stražnica. — ,.St. Peterburgskij Včlomosti" upajo na bodočnost. One mislijo popraviti napake, ki se zdanji trenutek ne dajo popraviti z novo vojsko, z novim prolivanjein krvi. Pišejo namreč: Veliki narodi zamorejo odstopati tacemu nasilju, ne da bi priznali njegovo pravičnost. Mi zapišemo Evropi v kredit vse žrtve, katere smo prinesli za svoje soplemenike , in vse te
pridobitve, katere dela ona z našimi rokami. Nikdar se Ruska ue sprijazni s krivičnimi poseganji na njen račun in dokler se bo ruski narod zavedal, da je velik narod, — se bo trudil odškodovati se za vse zgube , kterim se podvrgavajo njegova narodna prava, dostojanstvo in interesi. Mir bo podpisan , ali to bo gnjil mir. Evropa, pobiraje kostanje, katere so vzele naše roke iz žerjavice , nam bo vrgla rokavico in Ruska jo sprejme.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 25. junija. (Ali bo vojska?) Mnogi pravijo: vojska bo ; drugi menijo : čakajmo, da kongres mine, tam se bo odločilo; zopet eni trdijo: nič ne bo. Eni mislijo: v Bosno pojdemo; eni pa pravijo: nikdar. Kaj je potem resnica ? Zamore se reči, da čeravno še nismo iz vse nevarnosti, je vendar najbolj verjetno, da se bo mir ohranil. S kom se hočemo vojskovati ? Tako nespametni vendar naši državniki niso, da bi z Rusom vojsko začeli, ko vendar vse \6, da nas potem precej Lah za hrbtom prime, ki že komaj priložnosti čaka, da bi planil v Tirole , v Gorico in Trst. Tisti, ki vojske z Ru3om žel<5, se zanašajo na angleško pomoč. Pa kaj nam more Anglež na suhem pomagati, saj smo slišali, kako majhno moč da ima na suhem. In če bi prav veliko moč imel, saj vemo zdaj, da se je Anglež z Rusom pogodil, in da ne misli več ua vojsko.
Ali nam bo pa morda Turek pomagal ? Turški prijatelji pač pravijo, da ima Turek spet 300.000 na nogah, in da jih zbira pri Carigradu. Pa kdo bo za take basni kaj dal, saj smo lani slišali, kako so pripovedovali o grozovitrii turški moči in o velikanskih armadah turških o prerokovi zastavi, ki bo prignala celo Azijo nad Ruse, ter jih kar zmlela na konec pa jih nikjer ni bilo , še Drinopolja niso mogli vbraniti, in tudi Carigrad bi bili zgubili, samo če bi ga bili Rusi hoteli zasesti. In če bi Turki prav res imeli še tri sto tisoč vojaka pod orožjem , kar pa ni posebno verjetno, kaj morejo zdaj, ko so zgubili vse važne pozicije in ograde? Če se za Balkanom niso mogli braniti, toliko menj bodo to zamogli v ravnini pred Carigradom. S Turkom ni nič več, in kdor se bo na njegovo pomoč zanašal se bo opekel.
Pomisliti je pa še, da so zdaj tudi Bul-gari že vsi oboroženi, Srbi in Črnogorci pa bodo še zanaprej Rusom pomagali. Rusija je tedaj jako močna, in le to straši njene sovražnike, da si ne upajo nič začeti. Če so se celo Angleži zbali, ki jim vendar Rusi tako lahko do živega ne morejo, kaj se hoče Avstrija v nevarnost podajati, ki je tako položena, da jo Rusija s svojimi zavezniki lahko od treh strani prime, in do smrti rani. Zato ne verujemo na vojsko, in zdi se nam, da Be na Dunaji tudi nikoli ni resno mislilo na vojsko z Rusijo, ker naši vladarski, odločilni krogi položaj z bolj treznimi očmi pretresajo, nego madjarski in judovski časnikarji, kateri poslednji bi se vo da po vojski nič ne zgubili, ker bi se dal kak „geschiift" narediti. Kaj pomeni potem to, da so nekaj vojakov pod orožje poklicali ? Kaj če biti; dopolnili so tiste bataljone, ki leže v Dalmacji. Če namreč kongres sklene, da ima Avstrija zasesti Bosno, mora biti nekaj vojne pripravljene. Zato se nam zdi prav abotno, če se nekteri pred vojsko križajo, ker je ves položaj tak, da se je do zdaj še nimamo bati. Če prav pojdemo v Bosno, vendar se nam tam ni posebnih bojev bati, ker je tam turška po-
sadka slaba, iu se bo najbrž brez boja umaknila. Kristjani bosenski pa bodo naše vojake z veseljem pozdravili. Enako slikajo položaj tudi ofieijozni časniki.
Iz T«'«*«, 27. junija. — (V i o t o r II u g o, žganj ar i je, šole, kolodvor.) Ne gre in ne gre! Menil bi kdo, da Trst je kakor nalašč za brezverske demonstracije, pa vendar ž njimi ne gre. Tržačane bolj veseli poslušati godbo v „bajti," ali gozdiču, nego pridigovanje apostolov brezverstva (v oklepajih naj pristavim, da bolj nego vsako pridigovanje sploh.) Kakor je bila Voltairejeva slavnost revna, tako tudi ni nič opravil neki Francoz, ki je tu očitno hvalo pel Victor llugo-tu — opravil je še manj, nego v bližnjem veliko manjšem inesticu. Nobena škoda 1
Naša mestna gosposka je napovedala vojsko žganjarjem. Mešana komisija bo imela nadzorovati žganjarije, kar jih še ostane. Skrbelo se bo, da se ta kuga ne razširi preveč čez potrebo, zato bodo ostrejše postopali pri oddajanji novih dovoljenj , pa tudi dosedanja dovoljenja bodo pregledovali ter marsikatero preklicali. V žganjarijah ne smejo biti ni stoli ni mize in nobeden se ne sme v njih dolgo muditi! Preiskovali bodo tudi pijače, ki se prodajejo, so-li zdrave, ali ne. Tako imenovane psevdo — pivarne, kjer namreč prodajanje piva ni namen temveč le sredstvo, se odpravijo. Spet nobena škoda I
Pa še nekaj druzega so sklenili naši mestni očetje in sicer po nasvetu šolskega odseka, namreč da se pri šolali.odpravijo darila, skuš-uje in vse slovesnosti o sklepu šolskega leta — oprostite, če je malo 1 Šolska darila so tedaj že v drugič odpravili! Brez daril ni šlo I Učitelji bodo imeli manj sitnosti, ali bo pa to šoli v korist, pokaže se že s časom. Sicer pa s časom še vse spet na staro pride in dobodo šole spet skušnje, darila, slovesnosti in — šibo. Da je zlasti poslednja potrebna, spoznavajo vsi tisti, ki imajo s podučevanjem, ne samo z nadzorovanjem, opraviti; ua Nemškem spoznavajo učitelji očitno to potrebo , pri uas le na skrivši, ker merodajni krogi ne marajo spoz navali svojih zmot in preklicevati svojih nare-deb. šiba res ne bi bila — nobena škoda! — čez toliko let, to je, od kar je železnica, dobil je Trst vendar tudi svoj kolodvor. Vsaj ne bo več ptujec prišedši v Trst čudil se lese-nej baraki, pa za občinstvo sploh bo boljše, ker je novi kolodvor bližej in se do njega !chko pride po drugej železnici — s konji. Slavnost pri odpiranju nove postaje ni bila posebna, veliko bolj sijajno je napravila Tramway — železnica s konji — o priložnosti, ko je odprla občinstvu čakalnico in stopnice pri „bajti."
Domače norice.
V Ljubljani, 2. julija.
{Razstava cerkvenih ]>aramentov), ktero vsako leto napravlja bratovščina presv. Rešnjega Telesa v uršulinskem samostanu, se je 2!). junija odprla in bo trajala skoz ta teden. Prav vredno je videti bogato zbirko lepih in okusno izdelanih cerkvenih oblačil.
(Gimnazija v Kranj i) se bode vsled najvišjega sklepa od 20 maja t. 1. polagoma v treh letih odpravila , ker se za prihodnjo leto že ne bodo več prejemali učenci v I šolo. Enaka osoda je zadela gimnazijo v Žatecu na češkem, spodnjo gimnazijo v Sinji na Dalmatinskem iu v Freudenthalu na Šlezijskem. Tudi ženska učiteljska pripravnica v Celovcu bode prenehala, kakor smo enkrat že poročali, ker je ministerstvo na prošnjo mestnega odbora, da bi se pripravnica obdržala, odgovorilo,
da tej prošnji žalibog ne more vstreči, ker imajo na Koroškem že dovolj učiteljic, in je treba varovati državne finance. Pri nas bi prav lahko odpravili še gimnazijo v Kočevji, kjer je komaj polovica toliko učencev kakor jih je bilo v Kranji, in ni upanja, da bi tagimuazija deželi sploh kaj koristila ; Kočevarjem bi veliko bolj pristovala obrtnijska šola kakor pa gimnazija.
(Poseben želez ničen vlak) šel je v soboto iz Ljubljane zjutraj v Lesce in se je zvečer ob ■**/, 10. uri zopet vrnil v Ljubljano nazaj. Ravno isti dan šel je poseben vlak z Dunaja skoz Ljubljano proti Postojni in Trstu.
Razne rsči.
—	Cementralni vrad v Metliki pričel je t. t. m. svoje delovanje.
—	Pravda „Slov. Gospodarja za-rad Seidla se bode pred porotniki v Celju vršila 10. julija. Seidla bo neki zagovarjal od vetnik dr. Neumayr iz Gradca, „Slov. Gospodar" pa si svojega zagovornika še ni izbral?
—	Za poskušanje strelovodov, ali so dobri ali ne iznašel je ključar g. Pirh v Mariboru posebno elektro- magnetičuo orodje.
—	Za župana v D u to vi j ah na Krasu je bil izvoljen narodnjak g. Andrej Stok.
—	Dunajskemu c. n a m e s t n i ku, bivšemu predsedniku kranjskemu, barouu Konradu je 24. junija umrla v Gradcu mati v 70. letu svoje staro-ti.
—	Istorija bugarskog naroda do propiste države mu. Napisal Milan Savič. Novi Sad 1878. Zdaj, ko izhodno vprašanje zanima ne samo politične ampak tudi literarne kroge, je ta knjiga gotovo dobro došla. Spisana je po znani zgodovini K. Jirečka in zato jo moremo toliko bolj priporočati. Poleg spisov Šufai.ka in posameznih preiskovanj Miklošiča je Jirečkovo delo naj važnejše na polji jugoslovanske arheologije in presega celo Euge-Ijeva in Ililferdingova dela. Škoda je samo, da je Savič tako zelo okrajšal svoj posnetek; šteje samo 127 strani.
—	Okrajna učiteljska skupščina v Kranji bo 20. julija dopoludne ob 9','gUri.
—	Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. Na 4razredni ljudski šoli na Vrhniki III. in IV. učiteljska služba s 450 in 400 gld.; na 2razredni ljudski šoli na Igu II, učiteljska služba s 400 gld.; na J razrednih ljudskih šolah pri sv. Kocijanu z 1. p. 450 gld. pri sv. Jakobu na Savi s 400 gold.; v Černu-čah 450 gld., v Horjulu 500 gl., pri jednoraz-rednicah je tudi prosto stanovanje. Prošnje v G. tednih od dne razglasa v vradnem listu „Laibacher — Extrablatt" pri dotičuih kraj-nih šolskih svetih.
—	Kustos češkega muzeja A. Pa-tera je našel te dni v nečem latinskem psnl-teriji od 1. 1174 rokopis češke cerkvene pesni (himne) iz 13 stoletja. Ta rokopis je jeden izmej naj starejših čeških.
—	Suša na Ituskem. Če še jeden teden ne bo dežja — pravijo S. Peterburgskija Včdomosti — potem bo v izhodnih, jugoizhod-□ih in deloma tudi v srednjih gubernijah slaba letina. Kmetje, čuteč možnost take letine , so že na več krajih prenehali izvaževati svoje žito na prodaj; to dokazuje, da je sedanje vreme malo ugodno rastenju. Da se naše finančno ravnotežje ohrani , nain je neogibno potrebna tudi letos dobra letina.
—	Velikansko drevo. Ob reki Ner-budah v zahodni Indiji stoji še dan danes velikanska Banana, figovo drevo, katerega je že pred 2000 leti občudoval makedonski kralj
Aleksander Veliki. Drevo obstoji iz 350 velikih in več ko 3000 manjših debel, in obsenči s svojimi velikanskimi vejami 2000 štirjaških čevljev zemlje, prostor, na kterem je , kakor nam zgodovina pripoveduje, uekedaj vojska 7000 mož močna taborovala.
—	Ruski državni računi. Leta 1874 imela je ruska država v svojem računu ostanek 14,410.000 rubljev. Največ dohodka je imela iz davka od pijače, 200 miljonov, in mitnine 5G milj. — Med stroški potrebovala je vlada 207 milj. za vojsko in morsko brodovje, 100 milj. za finančno opravo; — za garantirane železnice 5 milijonov. Leta 1875 imela je ruska država dohodkov 559 milj. stroškov 550 milj. rubljev toraj ostanka 3 milj. rublj. Leta 1870. — Dohodkov 570 milj. stroškov 569,914.000 ostanka toraj le 8G.000 rubljev. Med dohodki: Redni davek 130 milj. — neredni 300 milj., regalje 21 milj. --- državna posestva 28 milj. — raznovrstni dohodki 31 milj. — Vrh tega pa še iz Kaukaza 7 milj. rednih dohodkov 24 milj., iz rudokopov kav-kaških 10 milj. rublj. Med stroški: Za državni dolg 100 milj., državno zastopstvo 2 milj. — sveti sinod 9' . milj. — popečiteljstvo carske hiše 10 milj. — inozemsko zastopstvo 121 milj. — vojno popečiteljstvo 178 miljonov — morsko popečiteljstvo 25 milj. — finančno popečiteljstvo 100,414.000 — popečiteljstvo za državno posestvo 19'/^ milj. — notranje popečiteljstvo 51", milj. — poučno popečiteljstvo (prosvieščenja) 23% milj. — kupčijsko popečiteljstvo 17','a milj. — popečiteljstvo pravosodja 14V^ milj. rublj.
—	Časnistvo na Japanskem. Ituski „Cerkv. Obšč. Vestnik" ima v nekem svojem dopisu iz Japanskega naslednje o tamošnjem časništvu: Časnikov izhaja največ v obeh glavnih mestih, druga mesta imajo pa po kakšna dva ali tri. Leta 1877 (leto se tam konča 30. junija) je bilo na japanskih poštah 7,300.300 eksemplarov časnikov in bili so večjidel samo japanski. Pomnožili so se v prošlem letu za 40%. Ne mine tedna, da bi ne kaznovali ali zaprli katerega vrednika ali pisatelja. Ali vlada vendar skrbi, da bi se zaprtim časnikarjem ne godila prehuda; ločeni se od drugih prestopnikov, smejo imeti knjige in pišejo, kolikor hočejo.
Poziv
na naročevanje slavjanskega a 1 m a n a h a.
Rojaci I Pričetkom leta 1879 izdado slav-janski študentje dunajskih visokih šol almanah. V njem se bodo nahajali sestavki v vseh slav-janskih jezicih, zedinjujoč plode leposlovja in vede — izvore navdušenega mladeniškega duha, goječega ne samo ideale najčistejšega slavjanskega domoljubja, nego tudi hrepenečega po resni vedi. Visoka zadača almanahu je: gojiti literarno vzajemnost slavja tisk o, pospeševati poznavanje jezikov, slovstev, zgodovine in običajev raznih s 1 a v j a u s k i h p 1 e m e n. Politika je strogo izključena.
Slavjanski almanah naj bi bil prvi plod slavjanske vzajemnosti mej dunajskimi slav-janskimi vseučiliščniki, katera si je navzlic neugodnim razmeram opomogla ter postala krepkejša, nego bi se bil kdo nadejal.
Temu dokaz naj bi bil slavjanski almanah! Mlado drevesce naj bi rodilo stoteren sad, kateri naj bi poizšel iz središča Avstrije v vse-slavjanske pokrajine.
Velika je zares ta zadača. A iz malega rase veliko! Sloga jači! kar veno leto uij
rodilo , to je nastalo v desetih letih; kar ne doseže posameznik, to je možno stotini.
Zato se iz središča Avstrije slavjanski vseučiliščniki obračamo na domoljube v krasnej svojej domovini, da nam pomorete pri našem delovanji. Da lepo podjetje ne pogine, treba nam pomoči: duševne iu še več gmotne podpore. V vse slavjanske pokrajine šel je ta poziv. Podpisanima članoma redakcije dan j bil nalog, da pokličeta na pomoč slovenske rodoljube.
Udeležite se torej, dragi rojaei, v kolikor mogočo obilnem številu, naročevanja na alma nah slavjanskih študentov na Duuaji 1
Najuljudnejo prosimo osobito Vas, peresa vešče slovenske ume, da ste nam krepka podpora 80 svojimi umotvori.
Zedinite se z nami i Vi, vrli sobratje iz akademičnega društva „Triglava" vGradci, in pomagajte, da dovedemo to podjetje do čast nega uspeha, ki bode na slavo nam vsem.
Iu Vi, vrli dijaci srednjih šol po Slovenskem, delujte, da pridobi dobra stvar mnogo podpornikov !
Vodstvo almanaha jc v veščih rokah; doneske pak so nam obljubili najnadarjenejši mladi pisatelji različnih slavjanskih plemen.
Naročnina znaša 1 for. 20 kr., prodajal pak se bode po 1 lor. 60 kr.
Spisi iu naročnina naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Gospod Todor Stela-novič vitez Vilovski, Wien, VII. Ilurg gas*e iNr. 24, in sicer spisi najpozneje do konca novembra t. 1.
Na Dunaji lil. junija 1878.
Za redakcijski odbor: ltad o s lav Pukl.
Todor S te la novic vitez Vilovski.
Da v. II ost ni k.
Gospodarsko poročilo.
C. kr. pri v. avstrijska zavarovalnica „I)unav" („Douau") v Bcču.
O novem letu je to društvo, ki je svojo delavnost začelo 1. septembra 18G7. leta, dokončalo prvo desetletje svojega obstanka. Iz poročila o poslednjej vpravnej dobi t. j. o mi riulem letu 1H77. posnamemo tu nektere v obče zanimljive stvari.
Vspch je bil v vseh strokah, s katerimi se društvo počil, zelo povoljeu.
V oddelku za zavarovanje zoper škodo po požarih je Ma lani zavarovana svota 456*/a miljonov goldinarjev, nad 10'/4 milj. gld. več nego prejšnje leto. Zato je društvo skupilo za varovaluine 1,521.209 gld. 53 kr. (5G.940 gld. 63 kr. več nego 187G. leta). Pri zavarovanjih na več let je zavarovana vrednost lani po množila se za skoro 3G milj. gld. in znaša 895 milj. gld., zavarovalnine bode društvo zanjo s časom prejelo nad 17 milj gld.
Leta 1877. je 1192 požarov društvo zadelo, mej njimi tudi 1 na Kranjskem (farovž na Krškem); samo zadnjo četrt leta je bilo oglašenih 387 požarov, 117 več kakor v istej dobi 1H7G. leta. Odškodnine bilo je izplačane 787-890 gld. 44 kr. (blizu 130 tisoč več nego predlanskim).
Oddelek za zavarovanje o življenji se je tudi lani zopet povzdignil, akopram so bile splošne materijalne razmere zlasti tej vrsti zavarovanja sila neugodne in mnogi zavarovanci po njih celo primoraui, dozdanje zavarovanje popustiti.
Po tab. I —IV jo društvu došlo 1014 novih oglasov na 1,730.753 gld. zavarovanega kapitala. Konci leta je bilo 817G osob (5550
moških in 2626 ženskih) zavarovanih na 10,452.602 gld. Najmlajši zavarovanec je bil 16, najstarši 79 let star; mej tema skrajnima mejama je bila vsaka starost po letih zastopana, vendar je bilo največ (272) zavarovancev v 52. letu; povprek pa jiui je bila starost 46'/j leta. Na najvišjo svoto so bil zavarovani tisti, ki so se nahajali v 39. letu svoje starosti. Največkrat je bila zavarovana svota 500 gld.. namreč I476krat; 1000 gld. je bilo zavarovanih 1306krat, 5000 gl. pa 245krat.
Ena osoba od tacih, ki so zavarovane za slučaj smrti je doživela 85. leto in torej po pravilih še sama prejela zavarovani znesek; umrlo pa jih je lani 185, zavarovanih za 170.239 gld.; vzroki smrti so bili najbolj po gosto: vnetje posameznih organov (43), potem hronične prsne bolezni (.39) in mrtvud (23).
Povjirek so bili ti lani umrli po 11 let in 11 mesecev zavarovaui, ker so bili pri sprejemu po 42 let in 6 mesecev, pri smrti [ta po 51 let iu 5 mesecev povprek stari. 25 jih je bilo mej njimi, katerim še ni minulo pet let, kar so pristopili; vmes so 4 , ki še niti leta dni niso bili zavarovani. Za temi 25 je moralo društvo plučati 30.450 gld. zavarovanega ka pitala, premije pa je bilo od njih skupilo vsega 2579 gld. 34 kr. ali 8-47% povprek (od onih 4, ki so že v prvem letu umrli celo le2'85%)! To pač najbolje svedoči neizmerno korist zavarovanja za življenje. Da ima pa ravno ,,Du-uav" mej vsemi društvi najnižje premije za to zavarovanje, to smo že večkrat povedali. —
Končni račun od 1877. leta izkazuje skup nega čistega dobička 135.771 gld. 23 kr. Iz tega se je, kakor smo že poročali, po sklepu občnega zbora določila dividenda po 20 gld. ali 10% na delnico. Vsaka delnica je dozdaj (v desetih letih) vsega 169 V, gld. „dividendu ali obresti t. j. okolo 8'/a% na leto nesla. Gotovo lepo spričevalo razumnega gospodarstva Društveno premoženje znaša čez fl bbib-Ii.jonM*	v katerih so zapopadene tudi
hiše, ki so lastnina društva (1 v Beču , 3 v Milanu); ostalo premoženje je naloženo ali v dobrih vrednostnih papirjih ali po varnih po-Bojilih.
Od svojega početka do konca lanskega leta je zavarovalnica „I)nnav" elementarne (t. j. po ognji itd. provzročeue) škode povrnila vsega ll.«M.««l Kl«|. .VI kr.. v oddelku različnega zavarovanja o človeškem življenji je pa izplačala v tem časi
2. J 't l .fl.VI kl«l. 41 kr. Navedene številke same na sebi dovolj glasno pričajo, da je društvo zaupanja v pol-nej meri vredno in druzega priporočila ne potrebuje. Poleg tega moramo še izrekoma pohvaliti njegovo pošteno in vseskozi točno po-stojianje proti zavarovancem.
Društveni zastopnik za Slovensko je gosp. G r a s s e 11 i v Ljubljani.	—n.
Poslanica.
K a m e n i t i taborna k eljni. Služil sem eno leto v Križih pri Teržiču. Tam smo imeli prav lep kamenit tabernakelj Pa nikoli nisem zapazil, da bi bil vlažen. V Loki, v farni cerkvi, je tudi kamniten tabernakelj, pa nobenega gospoda nisem slišal pritožiti se zavoljo vlažnosti, dokaz da tudi blizo Železnikov je mogoče kamnit tabernakelj tako narediti, da je sv. Uešnje Telo varno pred vlago. Upam pa sklepati iz tega, da kar je v Loki mogočo, tudi v Železnikih nemogoče ni.
A. Puc.
Eksokutivne dražbe.
3. junija: 1. Mibevc z Martinovega Hriba, 3, Lenimi iz Cirkovsko vusi, 3, Molok z Martinovega Hriba, 3. Meze iz liroda, 3. Milavcc iz Cirknicc, l. Lovko iz Jezera, vsi v Logatcu. 1. Smerdtt iz Boča, 3. 1'onko iz Par ju, 1. Treboe iz Sinerja, 1. Hoje iz Vorbice, 1. Meršnlk iz Sinerja, vsi v Bi-atrici. 1. Hogel iz Spodujogu Brniku in IVčnikovo reči v Kranji. Jerič iz Iga, 1. Junkovič iz Brezovice, 3. Zalur iz Znpotoku, 3. Junkovie iz Ma-teno, vsi v Ljubljani. 2. Nvigelj iz Senožeč, 2. Maboreič iz Malega Ubeljskegu, obu v Senožečah. 3. Ccrček iz llrastja, v Novem mestu. 3. Suhar iz Gorenja na Brdu. 2. Mevžel iz Guborniku v Mokronogu.
umt*li ho:
Od 10. do 11). junija: Janez Brave , vojak 13. kom. za vuetico trebušno inrenieo, iu Anton Bebec, vojak 1 K. kotnp. 17. roserv. komande, za vnetieo možg. inrenieo. Jurij Ptilsjm, vojak 4. komp. 53. peš polka zu vtriplj pljuč. Jakob Mihelič, strelec 25. batulj. brambovcev za vnetieo možg. uireniee. Ivo Gjurina, vojak 58. peš-polka, vsled samomoru. Fr. Sečen, vojak 53. peš polku zu vnetieo možganov. Vsi ti v vojaški bolnišnici.
Od 21. do 2S. junija : Janez Lavriu, hiš. pos. 5!) I., zu vnetieo drobovja. Marjeta Toinažič, branj, ž. 711 1. za vodenico. N. Jeršinovic , kolodv. del. ž. (10 let, povožena od mašine. Janez Bizjan, del. 04 I., za vodenico. Kozuliju Iiiliur, jetu. euv. o., za vnetieo oprsno mrenice. Jobana Maurer, kupe. o. 4'/., 1., zu duvieo. Robert Vodnik, 3 1., zu vnetieo vratu. Jakob 1'cer, ponz. vradnik 60 1., tu mrtudoui. Janez Regali, hiš. pos. o. 17 m., zu sušico. Jobana 1'ogaČnik, krem. b. 7 I., zu sttšico. Kinilija Miču, žel. hI. o. 5 m., zu vodeno glavo.
Loterijske številke 28 junija.
V	Trstu: <>"), 55, 3, 85, 10.
V	Lincu: 07, 7, 03, 16, 6.
Telenrnllčlic denarni- ri-nr 2. julija.
Papirna rent« 04.46 Hrelierim r->nt» 116.45 — /.lata renta 74 SO — lSOOletno državno posojilu 113 80 llnukin** like'i-' Mil -— Kr.nlit.ne itki'1 le 253.(iO l,mulcu 110 16 — Sr-nr. 1(11 —. — Cos. lir cekini 6.60. — 30-Irankov 9..11 '/,.
Najprimernejše darilce
zu
pridne otroke
ste povesti:
1.	IHitiittiii. ali y,tnlii(i dnevi iScriiziileiiui, iu
2.	/,ti(luii dnevi O^lcjil.
Knjižici obsegate okoli 180 strani in se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu ..Sloveneu", ki po želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu.	(17)
Razpis
o r g I j a r s k c si u ž f) e.
V Blagovici bo o sv. Mihaelu tekočega leta izpraznjena služba orgljarja, s ktero je združena ob enem služba cerkvenikova. Dohodki so primerno dobri, in stanovanje lepo iu pripravno. Kdor to službo nastopiti želi, naj se oglasi pri ondotuem cerkvenem pred-stojniStvu.	(3)
Častiti duhovščini
priporočamo
sv. podobice
.z zalogo .%tj<mm» Mul I »» V Ins-
[i!uliti (Kunstverlag des Anton Miiller in Inns-bruck), kterih lepoto in nizko ceno so že pri-poznali katoliški listi raznoterih škofij. Uazun ičnejših dobivajo so na izbiro tudi navadne lasti za biro jako pripravne podobice po silno .jizki ceni namreč: s pobarvanim kinčem od 38 kr. do 1 gld., lepo kolorirane pa od 50 kr. tlo 1 gl. 50 kr. sto.	(3)
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip lluderlitp.
J. ttlaznikovi nusloutiik' v Ljunljani.