Domoljub
V Cfublfanl 7. /anuarfa 1942-XX	55- Štev. 2
Oj, blažena leta nedolžnih otrok, pri vas je veselje brez težkih nadlog, kako vas srčno nazaj si želim, a že ste minula, zaman j se solzim.
Anion Martin Slomiek
JVC
I JOŽE RAZOR I
azaj več ne gremo
Ottino je odmevaj pesem po bojnem polju. Trda era ieg-ocarev so te sopiti ob spotn:::u na Jseroe levante, ki io popadal. i oeiietib bojih.
Tod« bi je »o le Irrrtek premor pred' novo tìfenr'vo. Topovi so že spe: grmeii in metili grani:« meti obko'ieae koomiete. Takoj nato je bitka jxw.ao ücL.jaa. Kotouoi=ti to « oòupoo bramii lodi ve» odpor je bil uran. K»r se jih ni uraàmio po ozkem boAnku ni desnem krilu, so biä zajeti in so « podih. Umikajoče se komuniste r zasledovati mirokanski konjenica, jib posekali ii razprtüa.
. Zmigi j« büa popolni. Poleg velikegi števila ujetaako* so nirodne čete zajele ogromno materia -li. b so ga tilio zeio potrebovali. Pot do Toledi I* bili zdaj odprti Z vso naglico se je Yacuejeva innadi uredili m naglo napredovala ob dolini reke
Gri&č je nmn iskil med ujetniki Vacacria. Lsel je z ostati™ proti ToJedu. . Do Alkazarja « brio ie slo kilometrov, ki jih je Yague upal prehoditi » treh dneh. Spotoma so riepove čete östüe dolino od komunističnih oddei-P° porizu skrivili po vaseh ali po gozdovih. Tu m um je priélo tudi do večjega sixh padi. ki so ga narodne čete strie z lahkoto
23? zv<eer 80 predstriže zagledale »gP MJte katedrale, U je še vedno kraljeval nad rodovitno dotino. in tam zunaj mesta, ni desni strani, ogromen ki» razvalin.
»Alicazar! Aikazir!« ,„ Jih'P ** BKrf,1 <•<> moža, od vrefe do vr-
r*oce in n/iET*	D°"h mo<'''
n h	^ ob,,ubl/eDodežel0 so zrle oč,' narod-
^ "'""i00 razrušeno zidov« «ta-™ DOtT' 50 l""4*. * skoraj otrori, n;hčetV J ZT* ^^ na8kokom konUi^
naštv« v« ** """K"** njihovo junaštvo, ves svet pričakuje, kdai bodo reš«,i t„
ìstSÌSS®»®«
"'SKiS-'S.4
^nSfpuacoPTn nt^VrZl,n zdravniél<o orodje, sa rji v Ci n^ež^kiatT' **»£!, ^
iz Äi	1? ™ T*« i' izrinjeni
posebej. VetìHSeul j*JL^1*1* M vssl<° hišo «^trgovski h*o i£	ravn<> «vzel
veliko stanovanjsko L£J£P[aVtlal za naskok »• vleki;	' Pos-opte kamor so rdeči za
nèsriSrSWt.rà
tt Ä^^äsä S0;;
* m. „ h® „"a^x
BSäfiSö^Äffji
» dvfojf S""^Ä"*1? P« 6« znaAel žiti, ga je C^f i^ ? £12? * ^ «*">■ C	VPuäko P° P-tih. Sa-
»Rok» kvüku, zteäaec!. ^ Vagner je poč« dv^J rok* k strme) v 0rfc
roman
Poleg Grašičeve puške « je dvignila proti Vagnerja ie ena in zraven nje trdno obstala. Orašič "se ie rahlo ozrL Bil je Torres.
•Sramotno je 6tre.'jati ljudi brez orožja, In se ot morejo boriti,« jeclja Vagner.
• Toda ri nisi človek, ti si satan, zločinec! Tvojih ziočmov bo enkrat za vedno konec. Obtožujem »e tu kot obtoženec umora nedolžnega Vrtovéka, umora Milana Pogačirji, obtožujem t« vsega gorja, ki si ga vrgel na Rožni dol: požigov, ur rov, smrti lastnih tovarišev, zapeljevanja v zločin, obtožujem te krivega pričevanja nad mano, obtožujem le podlega zložna nad Marijo, obtožujem te umora mojega tovariši Alvareza. — Kaj zasluži za vse tt zločine, povej Torres, ti, ki poznaš božje in človeške zakone!«
»Smrt!« je kratko odgovoril Torres. •Zagovarjaj sel« zavpije Orašič. »Pet minut š časa!«
Vagner je molčal in z grozo v očeh 6trmel v puškine cevi. Vse življenje mu je 6pet stopilo pred oči. V« je bilo zgrešeno, podlo, bedaeto, V6e. Saj mu ni za žrvljenie, ki se mu že dolgo gnusi, toda kaj bo potem? Vse črno, nobenega svetlega žarka. Praznina, brezdanja, črna praznina z tja pred njim. Praznina in obup.
»Nič ne rečeš; dobro! PripravK si n* ob srečo, upropastil si mene, upropaetil si Marijo, uničil si srečo dvema srcema, ki sta se ljubili. Povem ti, da neetn videl na svetu večjega podlež« od tebe. Spomni se zdaj na Marijo, podlež, in z njeno podobo pred očmi stopi na oni svet, da te bo tam obtožila tvoje krivde...«
. .	umolknil. Tudi njemu je stopilo se-
daj deKle ino pred oči. Spomnil se je, kako ga je pr«da:. -On hoče priti nVzaj, pa m mo£ sai£ potrebuje nekoga, ki mu bo podai roko in ga dvis-njL Zdrznil se je AH dela prav? Ali ni to ravni ?£J>ršS[ttm? Ah 6e 6me maščevati nad Vagner-CČ iVr " ,0,,ko 4363	«poved o od.
m «? P"? zapoved krščanstva in on,
^e nad osebnimi krivicami, medtem pa zunaj W se bore za Španijo,« veni
Z?ova mu e,0i' Pred of™' podob»
dekleta. Zd, se. da mu govori: Ne stori tegarFran-
p^m ta!.1"1 81 ^ P0' 00 Po««.
k vedno s,rr™ 1 grozo v očeh v oba
E^iÄ'-T511*-	OraSčeva pu-
sKa povesi nato š« Torresova.
svotertÜ ^Tu'j	Prost «<'. Poičči si pot v
W .Pravi «rnieel življenjih
» Ätl^ i« zaklical menih •h-el^f?®!? in K morf razumeti. Zakaj ne
■Zakaj ne strelja«?«
Rekel sem, da ne bom streljal Prost si « I vice 'kT'Ä'l' T^twj rojik « Sjulk* kri-
I
zakrknjenosti m hudobije	> *ledovt
ie dT» 'nivbil° ^ ^ mu je pri zanesel. Videl
zaimL ai&Dek4'	V srcu «
mu je ztsimlH. Končno je vendarle njegov
»s -n
poslopju nenado-
- ». k M Sj £ÄTsypsi
(Nadaljevanje prih.)
^nniiiiiniiiirmnrnnr^^
^TEDENSKI PREGLEDI VOJNIH DOGODKOV^
,3
UÈ
AfrÜko bojišče. Ko « priä|e a ^ v Bcngazi, na sveti dan zjutraj, soVI? bile čjsto razrušeno. Težki ie bito döb • et samo hišo «I. eno cesto, k, bi bila nHotA, " nu. Glavni hotel ob morju, ki.-r radi mudili nemški in „ilijanlki ^s^k", tak, da ni mogoče prebnati v njem Večin trgovin in skladišč je v ruševinah. V mes u sc našli tudi 110 angleških ranjencev
Pri Agejdab.ji delujejo obojestranske ogled, n Ue patrole. Cete osi so razdejale mnogp8 an-gleških tankov in zajele več sto angleških vo. jakov. Angleži so napadli z oklepnimi vozili t smeri trdnjave Bardije. e » bili odbiti, itali, jnnska in angleška strmoglavska letala so uspe. .«no napadla zbiranje čet in sredstev v sovra-znikovem zaledju. .Nekaj žrtev in le malo ško-de so napravili letalski poleti nad Tripolis in Zuaro. Brez posledic so metala angleška letala eksplozivne bombe v okolici gräkih Aten. In '111' J 'D f Parnilt' e,a spremljala «ngleSki oboroženi ladijski sprevod (konvoj) so severno od Cirenajke večkrat zadela nemška letala.
Knsko bojišče. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja, da so bili novj močni iski napadi na vsej vzhodni fronti odbiti in niso Sovjeti še nikjer dosegli uspehov, čeprav so se valovi ne-prestanih napadov zaganjali ob nemške postojanke. V pokrajini okrog Tule (glej zemljevid) so nemška bojna letala z vidnim usprhom bom-bardirala ceste in železniške naprave, uničila vlake in razpršila Številne sovražne edinice. Nemško poročilo hvali drzne podvige italijanskega vojaštva. Nemške in romunske sile v celoti so od 17. decembra naprej v načrtnem napadu na trdnjavo Sebastopol. Kljub živahnemu odnoru je bilo zavzeto veliko število sovjetskih oklepnih obrambnih utrdb in sicer v hudih posameznih bojih in so zavezniške čete globoko vdrle v sovražne postojanke. Da bi razbremenil obrambo Sebastopola, ie sovražnik v zadnjih dneh na poltoku Kerč in pri l eodo-ziji spet izkrcal močnejše sile. Potrebni protiukrepi so v teku.
Bojišče na Tihem oeeann. Dne 8. decembra 19<t je Japonska napovedala vojno Angliji in Ameriki. Japonski sta se par dni pozneje pridružili tudi Italija. Nemčija in druge, osi pri' jatelj«ke države, med njimi Romunija in Hrvatska, dočim Japonska z Rusijo zaenkrat šs ni v vojnem «poru.
Japonci so že prvi dan bliskovito napndli razna tihomor»ka otočja, tako Havajske otoke, Filipine in še razna druga ameriška in anirle-Ska oporišča. Napnd na otočje Havaj je prizadejal Amerikanceni velike izeube. Japonska letala so priletela z letalonosilke in najwdla važne vojaške naprave v pristanišču Pearl Har-bour. Tara je bil zbran velik del ameriškega vojnega brodovja Japonci so potopili precejšnje število ameriških in angleških večjih in manjših voinih ladij. Japonci napadajo zlasti Havaje, Malajski polotok, Singapur, zavzeli so že veliko mesto Hongkong in še par ameriških oporišč v Tihem morju, bližajo pa se s svojimi izkrcanimi četami tudi že Manilli, prestolnici ameriškega otočja Filiponov. Japonsko poročilo pravi, da »o ameriške čete v zelo neugodnem položaju, vendar pa nudijo povsod večji ali manjši odpor, a imajo velike izgube.
Kdo le linuiel kuverto* Se daleč notri v 10. stol. so ljudje tako zloiili pisemski papir skupai, da ie bilo pismo, ga zlepili s pečatom in na zadnjo stran pisma napisali naslov. Leta 1820. |e bilo na Angleškem sodobno, da so namesto velikih pol uporabijali majhne liste. Neki birmlnghamski trgovec s papirjem. Brewer, je » »v°» .il,oibl razstavil prav majhne pisemske «»»«e. A če ie kdo listič popisal in ga še zložil.
• , .55 pl,mo crema ihno. Teda i si ie Brewer
izmislil ovojnice — kuverte, ki so ljudje kar hlastnili po njih In Brewer iih kar ni mogel »proti izdelovati in ie moral močno razširiti »vole pod teile. Nato ie šla kuverta po vsem «velu ko blisk — in dandanes — kdo se sploh še spomni, da ie kdai ne bi bilo?
Plačajte naročnino za „Domoljub" po položnicah, ki so bile zadnjič priložene ali pa pri zastopniku naših listov v Vašem kraju 1
147.839 lir poiarnih podpor
je do danes oprava „Domolj oba" že nakazala svojim zvestim naročnikom v nesreči, ko so bili pomoči najbolj potrebni
PRAVILNIK,
ki določa lzpla<ilo 380 lir za polarne podpore I
I.	Vsak »Domoljubov" naročnik, ki vsaj do konca meseca januarja v naprej poravna celoletno naročnino, prejme od uprave »Domoljuba" podporo v znesku 3SO lir, ako m j v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej nI mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nimaio lastnega stanovanja, pa jim ob požaiu pogori stanovanjska oprava, ee povrne resnična škoda do 330 lir.
II.	Naročnik .Domoljuba" ie oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne gleda na to, kdo je dal denar za naročbo lista.
IIL Naročniki, ki preiemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno
naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seznam naročnikov m naročnina pravočasno odposlana „Domo-ljubovi" upravi v Ljubljani.
. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali sta novanje, in da ie — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto v katerem ga je nesreča doletela.
V. Požarna podpora se ne izplača, če tudi bi btll izpolni eni vsi drugI pogoji: 1. pogorelcu- naročniku, ki je požar sam povzročil
2.	naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja : hlev, skedeni, svinjaki, stelnik, kolnica, kozolec itd.;
3.	stanovanjskim podnajemnikom ;
4.	lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogon hiša, v kateri redno ne stanuje.
Če pogori hiša možu, čigar žena je naročena na »Domoliuba", ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema „Domoljuba", pogorelec nima pravice do podpore.
Uprava „DomoHuha" se bo tega pravilnika točno držala in prošenj ne-upravičencev ne bo uvaževala.
„Nesreča nikdar ne počiva .. iato poravnale takoj naročnino sa „Domoljuba" I
Zastopniki ) Obiščite vsako hišo in pazite, da bo vsa naročnina za „Domoljob" za 1. 1942 plačana vsaj do konca tega meseca; le na ta način pridobi in ohrani vsak naročnik pravico do podpore v primeru požarne nesreče.	^
Reiuite bogato nagradno krlianko v novoletni Številki «Domoljuba*.
V razpisu nagrad za Novoletno križanko je nastala pomota: Naznanjenih je bilo 220 nagrad pa jib je bilo objavljenih le 170, ker je izpadlo 50 »Bogoljubov" za celo leto. — Dodati je toraj nagradam za Novoletno križanko še 50 „Bogoljubov" za celo leto.
Križanko rešite do 31. januarja 1.1. Vsaki rešitvi priložite znamko za 50 centezimov.
„Domoljuba" v vsako slovensko hISo!
. V kmečki gostilni »Pri lipi« Je zvečer popivala družba vaških fantov. Ko jih je pijača dovolj razgrela, so se začeli prepirati, kdo Je po-gumnejši.
Zlasti Dolfe se Je bahal s svojo korajžo.
»Ej, kaj boš klobasal, strahopetec I« se je rogai Polde. >Vem, da si junak le na jeziku, a srce Imaš v hlačahlc
»Si pa ti večji Junak,< je odgovoril Dolfe je-no. »Verjamem, da se ne ustrašiš tristo privezanih. Ce bi se pa eden odvezal, bi ga junaško odil — za seboj I«
»Ti boš meni očital boječnost. Ti si Junak le ri Rozalkl, a nikjer drugje. Ponoči si ne upaš ikamor, Jaz pa grem o polnoči na pokopališče, da vešl«
»Dokažllf ga je prijel Dolfe za besedo. »Ako si res tako grozen Junak, pa pojdi nocoj v mrtvašnico po mrtvaško glavol«
»Veljal« je udaril Polde po mizi. Stavila sta za pet Štefanov vina. DrugI fantje »o navdušeno potrdili stavo, veseleč se, da bodo lahko pili zastonj.
PolCe ln Dolfe sta zdaj umolknila in začela vneto prazniti kozarce. Ko je udarila stenska ura tričetrt na dvanajst, Je Polde vstal bi molče zapustil sobo. Kmalu za njim je šel iz gostilne tudi Dolfe.
Kam Je šel Dolfe? Domov? Nel Bil Je namreč presneto slabo preskrbljen z denarjem. Vedel Je, da pet Štefanov vina ne bo mogel plačati, če bo izgubil stavo. A ker ne bi mogel plačati, bi ga Polde ln drugI fantje zasmehovali. Te sramote njegov ponos ne bi prenesel ln zato Je sklenil, da mora Poldetu na vsak način preprečiti njegov namen.
Bila Je temna noč, vendar se Je Dolfe spustil v tek proti pokopališču in prispel tja prej ko Polde. Zlezel Je v mrtvašnico ter počenil za kup kasti. Sicer ga je spreletavala groza, vendar Je vztrajal.
Medtem se Je Polde pijan In po polževo pomikal proti pokopališču. Vedel Je, da bo do polnoči lahko prišel do mrtvašnice. Previdno Je tipal dalje. Naposled je vendarle primotovilil na pokopališče. Ker ga Je imel precej pod kapo, Je te-iebal čez grobove. Izgubil Je bil klobuk in dvakrat gtrbunknll v Jamo, napravljeno za mrliča. Ko se Je privlekel do mrtvašnice, nI bil veS tako vražje pogumen.
Stopil Je v mrtvašnico In se pretipal do kosti. Segel Je t roko v kup in prijel baš za lobanjo. Hotel jo je dvigniti, a tedaj Je zaslišal iz kota votel glas:
»Oorje ti, ako odneseš mojo glavo 1« Polde se je skoro onesvestil od groze. A ker, se je bal zasmehovanja tovarišev, ni pobegniL Opogumnil se je !n drugič zagrabil za lobanjo. Toda spet je zagrmel oni votli glas: »Oorje ti, ako odneseš mojo glavo l< Zdaj pa Poldeta ni prevzel strah, ampak ne* ka togota. V prevzetnosti Je sklenil, da mora od' nesti lobanjo, pa naj mu jo branijo vsi duhovi. Z obema rokama Je segel v kup, a mrtvaški glas je zadonel Se strašneje:
»Oorje ti, ako odneseš mojo glavo!« Divje Je klel naš Junak. Vedel Je, da ga čaka sramota, ako ne prinese lobanje, zato ga Je popadla blazna besnost. Bliskovito je zgrabil lobanjo, jo treščil v smer, odkoder Je bil slišal strašni glas, ter zarjovel:
»Tu imaš «vojo bučo, pa ae poberl z njo K vragu I«
A tisti trenutek |e odjeknil po mrtvaSnicI tako grozen krik, kakor bi koščena roka Bmrtl zavila nekomu vrat. Poldeta Je tedaj obšla smrtna groza. Planil Je Iz mrtvašnice In zdlrjal v temi proti domu, kolikor so ga nesle noge. Bolj mrtev ko živ Je treščil v domača vrata, da so padla 1« tečajev ter se nezavesten zgrudil v veži na tla. Domači so ga polotili v posteljo, na katero ga Je huda živčna bolezen priklenila za več mesecev.
Ko Je prišel cerkovnik Jožek drugega dne v mrtvašnico, Je našel Dolfeta za kupom kosti mrtvega. Razbito mu Je bilo desno sence, nedaleč stran pa Je ležala krvava lobanja.
Najcenejši, najboljši In najzanimivejši tednik Je brezdvomno »DOMOLJUB«!
<1 P. Angelik dr. Tominec — 50 letnik. Na novega leta dan je obhaial zgledni ljubljanski redovnik reda sv. Frančiška p. Angelik dr. Tominec 50 letnico svojega rojstva. Rodil se je namreč
1.	januarja 1892 v Ljubljani. Njegovo delovanje ie za našo javnost zelo zaslužno. Za danes mu izrekamo svoia voščila ter mu želimo pri njegovem delu mnogo božjega blagoslova.
d Pristojna oblast je podaljšala božične počitnice do 18. januarja. 1'ouk se bo pričel 19. januarja 1942.
dl Delavci dobe izplačano razliko. Z odredilo pristojne oblasti so bile z veljavnostjo od 17. a. 194-1 določene za delavce, zaposlene pri javnih delili, katera izvršujejo bodisi zasebni stavbni podjetniki ali pa državne in samoupravne ustanove v lastni režiji, sledeče minimalne mezde: I. za navadne delavce do 18. leta starosti 2.40 lire, nad 18 let pa 3.20 lire na uro;
2.	za kvalificirane delavce (zidarje, tesarje itd.), zaposlene do 1. lela v svoji stroki 4 lire, z več kot enoletno zaposlitvijo v svoji stroki 4.50 lire na uro. Ker je večina delavcev že odšla zaradi prekinitve dela na svoje domove, opozarjamo vse delavce, ki so bili zaposleni j>ri javnih delih, da takoj sporoče z navadno dopisnico svojim bivšim delojemalcem točen naslov, na katerega jim bo delodajalec nakazal pripadajoče zneske. Kdor pa ne ve za točen naslov delodajalca, naj 6poroči podatke, koli-ikor jih ima, Pokrajinski delavski zvezi, Ljubljana. Miklošičeva cesta 22, in lio PDZ zanje ukrenila potrebno, da bodo dobili pripadujoče zneske izplačane.
d Na 18 stopinj pod ničlo je padel v soboto
§red novim letom toplomer v ribniški dolini. V odrežici je bito celo 27 stopinj pod ničlo.
d 28.313 bolnikov je sprejela v lanskem letu cplošna bolnišnica v Ljubljani.
d Razne nezgode. Progovni delavec Srečko Golob iz Ljubljane 6i je v 6lužbi pri padcu zlomil nogo. — Močno 6e je ußekala v desnico 22 letna ljubljanska šivilja Metoda Kožuh. — V ljubljanskem •Joielišču< je padla na dvorišču in si zlomila iiesnico 57 letna šivilja Marija Weis6eisen. — Na cesti v Ljubljani je padla in se močno potolkla po glavi 66 letna delavka Ivana Pečnik. — Pri padcu na stopnicah si je zlomila levico 40 letna Marija Štolba, stanujoča v Ljubljani. — S kropom se je nevarno oparila po obrazu 30 letna Ivana Juvan, fena trafikanta v Ljubljani. — Z lestve je padla in se močno pobila Pavla Arpak, 37 letna zena železničarja iz Ljubljane. - Pri smučanju si je zio-Imi nogo 12 letni Anton Bol. iz St. Jurja pri Grosupljem. - Pn podiranju drevja si je zlomil nogo Franc Rus, 28 letni delavec iz Vid^a-Dobrepolje. -Venga je močno udarila po glavi Matijo Primožiča, posestnika iz Grahovega pri Cerknici. Z Iella h«	z,k?mila .no§° 30Iehia posestni-ska hči Marija Levstikova iz št. Juria Pri nadcu
Sco Jože Je! »k, 20 letni delavec drž. železnic z DohrJ, J
železnic z Dobrove.
rf^M^sW»*.» H™*!<™ dve Banjaluki.
S™.!*^ »W* Sob in sicer v Varaždinu in
0»
Ce ooszujemo med moškim svetom toliko mlačnosii. površnosti vnemarnosii v dušnih zadevah in v verskih stvareh, 8n,o pri-
e„ h|lh'p' da b,!. te«a ne bilo, če bi bolj segali po našem
BOGOLJUBU"
ki se ne peča s svetovno politi-
ko, marveč s listo naipotrehneJSo
pol.-.ko, ka eri je poglavitno i«, slo: .Resi dušo svojo !"-Bogoljub je VaS prijatelj! Pokjj. «te ga r hišo! UPRAVA-
Ljubljana
V hišo! UPRAVA: |—. Uudika tlikarna
h Vsakršno prodajo modre galice je na Hrvat skem do nadaljnja prepovedalo ministrstvo za kmetijsko gospodarstvo.
s Obleke iz domačega platna so začeli izdelo vati v Srbiji, ker manjka blaga za obleke.
Novi grobovi
m Umrli so: v Mirni peči Marija Rozman; v Ruhni vasi pri Beli cerkvi posestnik Jordan Franc, v Zagrebu dekan Ognjeslav Škamlec, v Goriči vasi pri Ribnici znani ljudski pesnik Franc Lovšin, na Grosupljem Perne Uršula, v Kranju mati g. franca Pleša, župnika v Št. Jurju. — V Ljubljani so odšli v večnost: soproga upok. žel. uradnika Frančiška Rogač, zasebni nameščenec Ivan Lichtene-cker, Katarina Logar roj. Debevec, vdova po vla-kovodji drž. žel. Mavc Amalija, vdova univ. proi. Lavra Krek roj. Schilcher, žena polic, predstojnika Marija Kos, tehnik ljublj. univerze Slavko Piskar, mizarski mojster Valentin Peterlin. Naj počivajo
t Kanonik Ivan Sušnik
Ka Novega leta dan je odšel h Gospodu j>o večno plačilo najstarejši kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, ajwstolski prolonotar gospod Ivan Sušnik.
Pokojni gospod kanonik je bil znan javnosti kot izredno izobražen duhovnik. Bil je priznan veščak v naravoslovju iu računstvu. Navajal je ljudi k izrabljanju vodnih moči, delal je načrta za turbine pri mlinih in žagah, za praktično urejene kmetske hiše in prosvetne domove. Povsod v bivši Sloveniji, zlasti v Selški dolini in loški oko-
lici je veliko naprav, ki so jih izvršili na pokojnikov nasvet in pod pokojnikovim vodstvom. Kanonik Sušnik se je odlikoval v raznih podj>ornih in dobrodel. društvih In je kot dolgoletni podpredsednik Katol. tiskovnega društva sodeloval pri vseh velikih podvigih tiskarne in knjigarne. Go-spod protonotar ima neprecenljive zasluge za razvoj Vzajemne zavarovalnice. V teku svojega skoraj petdesetletnega bivanja v Ljubljani je kanonik Sušnik postregel izobraževalnim strokovnim in dobrodelnim društvom z raznovrstnimi predavanji, uredništvom naših listov — tudi »Domoljubu« — s poljudnimi znanstvenimi članki.
Pokojni gospod protonotar in prelal, kanonik Sušnik je bil pa tudi zares mož molitve. Zato se slovensko ljudstvo zaupno obrača tudi k njemu, naj nam izprosi pri Vsemogočnem v obilni meri vsega, česar je Slovencem treba za srečno časnost ln večnost.
Pokojnemu apostolskemu protonotarju kanoniku Ivanu Sušniku: večna hvala, čast in slava!
40 lat v službi sv. Cecilija

Lep jubilej živ« Ijenjskega dela, posvečenega plemeniti cerkveni umetnosti, praznuje Ljubljančanom dobro znana in priljubljena organistica' pri sv. Jožefu in v Križankah, gospa Ana L a v r i č.
Saj je na božič preteklo že 40 let, ko je gospodična Ana Roner iz ugledne ljubljanske družine sedla za orgle pri oo. jezuitih in od takrat nepretrgoma igra in vodi pevski zbor. In kako uspešno, je najbolj pokazala v zadnji svetovni vojni, ko je njen zbor, ki je štel komaj 6 članov, pohvalil sam nadvojvoda Leopold, ko se je mudil v Ljubljani.
Leta 1905 je na Cecilijanski šoli naredila z odličnim uspehom zrelostni izpit iz vseh glasbenih predmetov: klavirja, orgel, harmonija, kontrapunkt-ta itd. Več let je v stolnici nadomestovala odsotnega kapelnika A. Foersterja, 35 let pa vodi cer< kveno petje tudi pri Križankah.
L. 1910 se je poročila z g. Anionom Lavričem, « katerim od takrat naprej skupaj opravljata ta plemeniti in, kar priznajmo, tudi naporni orga-nistovski poklic. Morda je malo zakonskih dvojic* ki bi bile po svoji vedri šegavosti in značaju tako priljubljene pri svojih številnih prijateljih, kot prav ta orglarska dvojica Ana in Anton Lavrič.
Gospe Ani za 40 l«tni jubilej prav iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo vrsto let v družbi sv. Cecilije in svojih dragih pevcev sedela za orglami in igrala v slavo božjo.
Iz razn.h krajev
Novo mesto. S sedežem v Novem mestu je bila za vse ozemlje novomeškega okrajnega glavarstva ustanovljena poklicna gasilska četa, ki poleg dveh poklicnih gasilcev, ki sta priila iz Italije, sestavlja
12	domačinov iz vrst raznih gasilskih čet na teritoriju novomeškega okraja. Ti gasilci bodo prejemali mesečno plačo In bodo v gasilskih prostorih! imeli skupno stanovanje in svojo lastno menzo. Kljub ustanovitvi te poklicne gasilske edinice bo dosedanja gasilska organizacija v vsem okraju nadaljevala pod dosedanjim vodstvom svoie delo. — Pri vrtanju kamna se je drobec železnega svedra zaril v roko 21 letnemu cestnemu delavcu Franca Žuglju iz Metlike in povzročil težje poškodbe. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji so mu izvlekli železni drobec in mu roko zašili. Hujših posledic 2ugelj ne bo imel.
8L Jernej. V torek 23. decembra sta se v Novem mestu poročila tukajšnji šolski upravitelj J. Pirnat Josip in gdč. Ljudmila Tomazinova. Oba sta bila vneta prosvetna delavca v šentjernejskem prosvetnem društvu. G. upravitelj se je zlasti posvetil dramatskemu odseku. Ves čas svojega službovanja v St. Jerneju je bil režiser in se je z vso ljubeznijo posvečal delu v odseku. Gdč. Milka je bila pravtako vneta društvena delavka in večletna načelnica Dekliškega krožka v Št. Jerneju. Za vse njuno delo smo jima hvaležni. Obilo sreče jima zato želimo zares iz srca v novem stanu!
Naznanila
n Vida Tavfer: »Križev pot«. Nevezana knjiga
13	lir. Naroča se v Ljudski knjigarni v Ljubljani. Lepe slike s krasnim pesniškim besedilom. Toplo vsem prifioročamo!
n Ukradeno mi je bilo 20 mesecev staro žrebe (konj). Temnoko6tanjaste barve, griva pristrižena, na čeki ima prasko, rep do kolen pristrižen. — Kdor bi kaj vedel o njem, naj mi takoj javi proti nagradi, na naslov: Anton Rogelj, Rožni vrh It. 4» občina Trebnje.
n Sejem zn govedo, konje, prašiče in za kramo bo na dan sv. Aniona v soboto 17. januarja na Slinovcah pri Kostanjevici.
Srečno novo leto želi
ERNEST JAKLITSCH
trgovec
ČRNOMELJ
Za božič je imel sv. oče papež Pij XII. zgodovinski govor, Iz katerega priobčujemo bistvene odstavke v dobesednem prevodu.
»Zatrdno so občudovanja vredni nešteti primeri neukrotljive hrabrosti pri obrambi pravice in rodnih tal; primeri vedrine v bolesti; občudovanja so vredne duše, ki kakor žrtvenl plameni žive za zmago resnice in pravice.
Ko sta moč in zdravje velikega dela dozorevajoče mladine omajana zaradi omejevanj, ki jih nalaga sedanja šiba božja, pa rasto stroški in bremena za vojno...«
»Ideja sile duši in pači čut za pravico. Omogočite posameznikom ter socialnim ali političnim skupinam, da bodo lahko škodovale imetju in življenju bližnjega; pustite, da še vsa druga moralna opustošenja motijo ter podžigajo državljansko ozračje k viharju, pa boste videli, kako znamenja dobrega in zlega, pravice in krivice izgubljajo svoje ostre obrise, se mešajo, se stapljajo ter groze sploh izginiti.. .c
Ne krščanstvo, ljudje so odpovedali...
»Ne krščanstvo, čigar sila izvira od tistega, kl je pot, resnica in življenje in ki z njim stoji in bo stalo do konca vekov, krščanstvo ni odpovedalo pri svojem poslanstvu. Le ljudje so se uprli zoper pravo in Kristusu zvesto krščanstvo ter njegovemu nauku. Skrpali so si krščanstvo po svoji podobi postavili so si novega inalika, ki ne rešuje, ki ne nasprotuje strastem iz poželenja mesa, pohlepa po zlatu in srebru, katero mami oko, ki se ne upira napuhu življenja. To je nova vera brez duše ali pa duša brez vere, spaka mrtvega krščanstva brez Kristusovega duha. Ti so razglasili, da je krščanstvo pri svoji nalogi odpovedalo.
»Ne moremo zapirati oči pred žalostno podobo postopnega razkristjanjevanja posameznikov in družbe, ki je od razrahljanosti v moralnih običajih prešlo k slabljenju in k odkritemu zanika-vanju resnice. Sile, ki naj bi bistrile človeški um glede dobrega in glede zla, zastrupljajo družinsko življenje, zasebno življenje ter državno in javno življenje. Tako je verska malomarnost kakor nalezljiva kuga zajela mnogo narodov v Evropi in na svetu. Ustvarila je v dušah tako moralno praznoto, ki jè ne bo moglo napolniti nobeno versko krpanje in nobena nacionalistična ali mednarodna mitologija..,
Kaj niso imeli boljšega ali slabšega posla, kakor da so z besedami, dejanji in z ukrepi desetletja in stoletja trgali ljudem od mladih let do starosti iz srca vero v Boga, stvarnika in očeta vseh, plačnika za dobro in maščevalca za zlo? To ao delali tako, da so pačili vzgojo in pouk, da so z vsemi močmi in sredstvi s širjenjem besede in tiska, z zlorabo znanosti in moči pobijali in Satiralt vero in Kristusovo cerkev...«
Ideja sile namesto človeškega dostojanstva
»Dostojanstvo in čast človeške osebnosti je zamorila, izpačila in zadušila ideja o sili, ki ustvarja pravico; zasebna lastnina je nekaterim postala moč za izkoriščanje dela drugih, v nekaterih pa je porajala ljubosumje, nepolrpežljivost in sovraštvo; in organizacija, ki se je rodila iz tega, se je spremenila v močno orožje za boj, ki naj bi prinesel zmago v korist te ali one strani.
Po nekaterih deželah je brezbožniško in protl-krščansko pojmovanje države s svojimi vsepriču-jočimi tipalkami tako omrežilo in privezalo nase posameznika, da mu je skoraj vzelo vso neodvisnost v zasebnem in v javnem življenju..,
Vrnitev k oltarjem — edina rešitev
»Spričo obsežnosti razdejanja, ki izvira iz omenjenih napak, ni drugega zdravila kakor vrnitev k oltarjem, ob vznožju katerih so nešteti rodovi vernikov nekdaj dobivali blagoslova in moralne moči za izpopolnjevanje lastnih dolžnosti: vrnitev k veri, kl je razsvetljevala posameznike in druž-
be ter jih poučevala o pravicah in dolžnostih ki jih vsakdo ima; vrnitev k modrim in neomajnim načelom za družabni red; k načelom, ki na narodnem in na mednarodnem področju postavljajo uspešen plot zoper zlorabo svobode nič manj kakor zoper zlorabo oblasti.. .c
Sodelovanje vseh pri ustvarjanja novega, trajnega miru
»Podrtine iz te vojne so preogromne, da bi se jim smelo pridružiti še razdejanje okrnjenega in razočaranega miru. Da se temu izognemo, je prav, da z odkritosrčno voljo in odločnostjo ter z namenom plemenitega prispevanja pri ustvarjanju miru sodelujejo ne le ta ali oua stran, ne le ta ali oni narod, temveč vsi narodi in vse človeštvo. Le za vesoljno stvar, ki zahteva tudi sodelovanje krščanstva pri ustvarjanju verskih in moralnih oblik nove stavbe, ki jo hočejo sezidati.. .<
Taka nova ureditev sveta... po pustošenjih in razdejanjih te vojne mora biti postavljena na neporušljivo in nespremenljivo skalo moralnega zakona, ki ga je razodel sam Stvarnik z naravnim redom in ga vklesal z neizbrisljivimi črkami ljudem v srca; moralnega zakona, čigar izpolnjevanje mora zahtevati in izvesti javno mnenje pri vseh narodih in po vseh državah, in sicer s tako enodušnim glasom in s tako složno silo, da si nihče ne bo upal dvomiti o njem ali rahljati njegove nujne vezi.. .«
Pet pogojev za trajen b pravičen mir
Tudi zdaj vztrajamo pri nekaterih bistvenih predpogojih za mednarodni red, ki naj vsem ljudstvom zagotovi pravičen in trajen mir, poln blagostanja in napredka, in sicer:
1.	V novi ureditvi sveta ki bo temeljila na moralnih načelih, ne bo mesta za kršenje svobode, nedotakljivosti in varnosti drugih držav, naj bo njihova ozemeljska obsežnost ali njihova sposobnost za obrambo kakršna koli.
2.	V novi ureditvi, ki bo temeljila na moralnih načelih, ne bo mesta za odkrito ali zahrbtno zatiranje kulturne in jezikovne dediščine narodnih manjšin; ne bo mesta za oviranje in dušenje njihovega gospodarskega razvoja, za omejevanje ali odpravo njihove naravne plodnosti.
3.	V novi ureditvi sveta, ki bo temeljila na moralnih načelih, ne bo mesta za omejena se-
bične račune, da bi se kdo polaslil gospoda« skih virov in blaga, potrebnega vsem, lako dj bi države, ki jim je bila narava manj naklonjen^ ostalo brez vsega tega.
4.	V novi ureditvi sveta, ki bo temeljila n« moralnih načelih, ne bo več mesta — ko bodo za« dušena najnevarnejša ognjišča za oborožene «popade — za totalno vojno, ne za nebrzdano tekmo v oboroževanju... Načelu: »Pogodbe j«, treba držati« si mora vrniti življenjska in moral« na naloga, ki mu v pravnih odnošajih med drža« vami pripada... Da se bo spet rodilo medseboj« no zaupanje, je treba urediti take ustanove, ki si bodo najprej pridobile splošno spoštovanje, potem pa se posvetile nad vse plemeniti nalogi, da bo« do dajale poroštvo za odkritosrčno izpolnjevanj« pogodb...
5.	V novi ureditvi sveta, ki bo temeljila n« moralnih načelih, ne bo mesta za preganjanje ve« re in Cerkve...
Papeževa ljubezen in blagoslov vsem
»Bog nam je priča, da enako gorko ljubimo vse narode, brez sleherne izjeme. Da bi se ia« ognili tudi videzu, da nas navdihuje kaka pri« stranost, smo si doslej nalagali največjo zadrža« nost. Toda ukrepi zoper Cerkev in nameni, ki jim ti ukrepi služijo, so taki, da se čutimo v imenu resnice dolžne povedati ' svojo besedo, tudi zaradi tega, da ne bi niti po nesrečnem naključju med verniki prišlo do zmede ...«
»Naj se spusti naš blagoslov v najobilnejš{ meri na tiste — duhovne, redovnike, laike — ki trpe muke in stisko zaradi svoje vere... Naj bo ščit tistim, ki se bore pod orožjem, zdravilo bol« nikom in tistim, ki so pregnani z rodne zemlje, ki so daleč od domačega ognjišča; tistim, ki ao preseljeni v tuje dežele; milijonom bednih, ki se sleherno uro bore zoper strahotne ugrize gladu .. .< »Vsem dajemo v globoki očetni ljubezni in ia vsega srca apostolski blagoslov.«
Kratke z vsesa sveta
Dan poštne znamke bodo zadnjič priredili *! Nemčiji februarja 1942.
V Sibiriji so začeli pridobivati nekaj sočivja, kar je bik) pred 20 leti izključeno. V polarnih kra« jih postaja topleje, pravijo učenjaki.
10 milijonov pisem je doslej odposlala central* za vojne ujetnike v Ženevi, prejela pa je okrog 8 milijonov pisem. Vsak dan odpošlje 30, sprejme pai okrog 20 tisoč pisem.
Načrt novega bolgarskega drž. proračuna predvideva 14 milijard 330 milijonov levov izdat« kov.
Silen mraz s snežnimi viharji je vladal te dni v vsej Španiji.
25 milijonov Nemcev živi v Ameriki, poročaj«! nemški listi.
Nenaden požar je uničil 10.000 tonski franco« ski parnik »Aurignyi, ki se j« 1. 1940 zatekel v! Buenos Aires.
Novo lovarno za proizvodnjo celuloze so zgradili v španski Almeriji. Izdelala bo letno okrog 20 milijonov kg prvovrstnega blaga.
Najvišja pošta na svelu je v Fari Yongu na Ti« betu v višini 3877 m nad morjem.
Oster mraz v Pirenejih je pregnal 30 medvedov iz brlogov pod najvišjimi vrhovi v kraje ob francoski meji.
70 milijard levov za crradmjo novih železniških' prog je določila Romunija.
Za tri milijone frankov biserov je našel neki kmet v zemlji iz okolice francoskega Orleansa, ka e delal na svojem polju.
Na Norveškem urejajo muzej, ki naj bi prikazoval zgodovino človeškega obuvala od prvih po« četkov do današnjih dni.
Posebno uniformo no6ijo poslej turški študent« e in šolska mladina sploh.
Cupite »Slovenčev koledar« ! Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah« Velika knjiga - polna zanimivosti • stane le 20 lir.	I
iz Tržaške in Goriške pokrajine
p Popolna prepoved izvoza Jabolk ostane v veljavi tudi za dobo 1941-42.
p Živinska kri postaja važno živilo. Ze letošnjo spomlad se je začela v Italiji propaganda za uporabo živinske krvi za živilske svrhe Tudi v 1 rstu «e je začelo občinstvo zanimati za to živilo. Mesarji prodajajo živinsko kri v svojih mesnicah kuhano. Vendar Se mnoge gospodinje ne vedo, kako koristno se da uporabljati taka kri v kuhinji in kako okusne jedi se lahko iz nje izgotovljajo. Zato bo v Trstu sedaj več posebnih tečajev, na katerih se bodo gospodinje seznanile s pripravo raznovrstnih jedil iz živinske krvi To živilo je zelo poceni, saj ga prodajajo mesarij po dve liri kilogram.
p Velik mraz na Goriškem. Za mir.ule praznike tmo imeli v Julijski Krajini suhe, sonòie ziirtke dneve. V ravnini in po dolinah z nad SOO metri višine naletimo na sne/no odejo. Za smučarje so bili letošnji prazniki bolj jalov i, ljubitelji zimskega športa niso prišli do vesela in razmaha. Mraz je vse dni pritiskal precej občutno. Do sobote. 27. decembra, je živo srebro plesalo okrog ni<He. v jutrih mi» imeli par stopinj pod ničlo, v opoldanskih urah smo se pa še greli na soncu. V noči od petka na soboto 27. decembra jc pa zavel ostrejši sever in prinesel prav trd mraz. V Gorivi smo vse dni do konca leta imeli zjutraj od 9 do 11 stopinj pod ničlo. Tudi po deieli so imeli pri-hčno enak mraz, samo v višjih legah in na P.vki so prišli Indi do 14 6topinj pod ničlo. Na veliko srečo fimo bili ves čas brez burj«. Ta neugnanka. ki navadno šari in slrahuje po enem ali dnigem delu našega ozemlja, je ves čas čudežno mirovala in nam napravila ostri mraz znosen.
Čim prej nam sporočite, ali ste prejeli koledar v redu ali ne. Opozorite na to tudi vaše sosede. Le če bomo o ev. izostanku pošiljke obveščeni, bomo lahko stvar uredili. Na vsako sporočilo bo vsakdo dobil odgovor.
p Karakulska ovca je doma v osrednji Aziji. Njena volna je temna in kratko nakodrana. V Italiji 60 z rejo le vrste ovac dosegli v zadnjih 12 ktili lepe uspehe.
p tlektrične peči »Termovis« so italijanski izdelek iz stekla in aluminija, zelo pripravne za električno ogrevanje stanovanj. Mogoče jih je upo-
Ä ^ i! u ^u' 2imi " ogrevanj« prostora od 40 do 50 kubičnih melrov.
..p Dopis iz Idrije. _ Naš prijatelj Z. K. iz
Idrije nam piše sledeče priznanje: .Sporočam, da
sem prejel V aš koledar, kateri me je zelo razveselil.
T?*"»?	lep,ega Poučnega v tej knjigi.
L hiln v rt'3 ^C,nVat ,0lil(0' bi ,0 za tak° kn igo ne b o veliko! Koledar je vreden da bi ga narrili
Mzd^vb ,n n0JSm h,lšl ne manikal' Mreno Vas po d avlja in voit,	po!no srečno Novo leto
voani L K. - Ce bo v prihodnje prostor bomo objav.h še n«k,l«r« druge Spodobne
Dolavo^v r r°Vi " bo'"nil<«- Pokrajinski Do-M iu ta 1,1 -"T 'e'"!"1«' "»birko daiov v de-Sim Pn ■ ^ °dpo51ie na bo'i4<« darove bo-MsebaikitL 'T " ,elikem "«i'» odzvali ta i» n "»a združenja. Dopolavoro v Grgar-m je n pr. zbral 100 lir, v Vrtojbi 39, v Vipolžah
faJ^r,anU H6M' * S0lkanu ' v Cepo Posadit"" £kVjÄ'k P':
Ä'^rh** ^'Ä1 »»
zadovoljili _ vLlJ,,' 1 eno » niso
Mlirsftr^ÄWÄ
a, kai
rio
bolnišnici je v službi domovine umrl 26 letni fant Franc Bončina iz Gor. Kanomlje 1. — Za božič so po hribih dobili kar dobro mero snega, v dolini pa je upanje, da bomo prešli brez njega. Ce bi tako ostalo, bi se nam zima zelo skrajšala.
p Ajdovščina. Po Vipavski dolini Je le dni tresla burja, da je bilo kaj. Posebno okoli ajdovskih kantonov se je močno lovila. Le škoda, da ne moremo toliko polen nakladati v peč kot lani. (ire pa lesna trgovina tem bolje. Obe žagi delala dobesedno s polno paro. Lep zaslužek ne-seta. saj zaposlujeta nad 200 ljudi. Seve, včasih l>rejšnje ajdovske predilnice je delalo preko 700 delavcev. Ajdovski trgovci vedo povedati, koliko so prej zaslužili. NM čudnega, saj se je samo delavskih plač izplačalo tedensko četrt milijona. Marsikateri družini pridejo zdaj zelo prav vojne podpore. — Nekaj novega pa imamo tudi v naši cerkvi. Fantje iz Marijine družbe so postavili prav lepe jaslice; za praznike smo jih hodHi občudovat in se gret k betlehemskiin ovčkam, saj smo take toplote tako močno potrebni.
p Slurje. Nemara bo >Domoljubove< bralce zanimalo, kako se naše farno življenje razvija. 0 40-letnici Maijine družbe ste že brali. V ad-ventu smo pa imeli tridnevnico. Prav čuditi se je bilo. kako so zlasti moški redno prihajali poslušat govore pridigarja g. Kalana, župnika iz Knežaka. Govoril je jako krepko in praktično. Dekleta in fantje so ob teh verskih dneh cerkev prav lepo ozaljšali. Šest velikih vencev v obliki črke M se je vilo nad ladjo, pred oltarjem pa mogočen pozdrav >Ave Marija« v zelenju in cvetju. No. in če povemo, da je bilo 13Ö0 obhajil, je to tudi dokaz, kako čuvajo farani od dedov izročene jim svetinje.
p Stolna konlerenca sv. Vioceacija v Gorici jc tudi letos priredila najrevnejšim božičnico. Obdarovala je 60 revežev v denarju in blagu za skupni znesek 1500 lir.
p Novi državni proračun v Italiji Ukazuje 43.825,544.111 lir izdatkov.
p Do 200 milijoaov lir stanato Italijo davčne olajšave za kmetije v goratih krajih. Kmetijam v višini nad 800m nad morjem so odpisane vse davčne dajatve, onim v višini od 400—800 m pa znižane na polovico. Teh olajšav je deležnih blizu 9 milijonov kmetovalcev.
p Odmevi papeževega govora. Po vsej goriški deželi so srečni lastniki radija poslušali papežev govor na predvečer božičnega praznika. Prenos je bil zelo čist in razločen Papeževe jasne, zgodovinsko pomembne besede, v katerih je trepetalo globoko sočutje do trpečih boievnikov, ujetnikov in pregnancev so poslušalce zelo ganile. Posebno pozornost pa so vzbudile smernice, ki jih je sv. oče dal svetu za pravični novi red. Splošno se govor razlaga kot nov dokaz, da je v viharja lovraštva in krvi papeštvo tista nepremična akala, t katere sveti večna luč resnic« in pravičnosti vsem narodom. Z veseljem se opažas da se ugled svete stolice in avtoriteta <v. očeta v ljudstvu vedno bolj utrjuje.
Kdor še nima koledaria. naj si ga kupi, dokler se ga še kaj dobi. — Koledar je tako velik in veren dokument današnjih dni, da ga bo pogrešal čez čas prav vsak, kdor ga nima.
Ne odlašajte, kupile ga takoj! Debela (288 strani) in velika knjiga stane le 20 lir.
p Posmrtna počastitev tržaškega junaka. S srebrno hrabrostno medaljo je bil odlikovan padli tržaški rojak, podporočnik-pilot Aldo Pcterlin, ki je našel jnna«ko smrt v bojih v Marmariki dne 27. decembra 1940.
p V Kopra je amrl stolni župnik in kanonik ™s<* Anton Mecchia. Pokojnik, ki je bil rodom iz Milj pri Trsta, je bil svoječasno kaplan pri av. Jdstu, potem licejski katehet, nato p» je postal kanonik koprskega kapitlja in koprski lopnil, p Goriški grad. Na «kalnati gorici nad mestom dviga «rad, ki so ga po načrtih arhitekta M. ravianija obnovili pred petimi leti. Grad je dohil prillino notranjlSino in lice, ki jo je imel v 15 rtoletjo, ko je bila slava goriških grolov na viSku. lodi oprema soban, velike dvorane deželnih sta-
nov, grajske kapele je iz one dobe. Z grajskega obzidja je krasen, širok razgled na Gorico. n» planine, ki jo obrobljajo in daleč v deželo Vstop v grad je dovoljen ob delavnikih od 10—12 in «j 14—17, ob praznikih pa od 10—17.30.
Zastopniki ! Podvojite svoje delo ! Le če bodo vsi naročniki »Domoljuba« plačali naročnino vsaj do konca ja-nuarja, bo zagotovljen nemoten ob-stoj najboljšega slovenskega tednika.
p Velik požar. N'a božično noč je izbruhnil v Ozeljanu pri Šempoiu v hiši, ki je last Hubert» Spacapana, požar, ki je naglo zajel prvo nad- I stropje in podstrešje. Družina Konič, ki tam sta« ' nuje, je komaj rešila sebe in nekaj obleke Na pogorišče so pribrzeli vrli gasilci iz Gorice, ki so se na vso moč trudili, da so ogenj ocncjili in retili hlev ir. senik zraven hiše. Skoda znaša okoli 60.000 lir.
KBATKE
Za šivanje kosti izdeluje sedaj neka praška tovarna za zdraviliško orodje nerjavečo žito iz aluminija in brona.
Stoletnico obstoja je praznovala ob letošnjem novem letu znana pivovarna v češkem Plznti.
Zvon, sestavljen iz 11.600 biserov in 4<>0 diamantov j« dobil v dar japonski cesar od nekega japonskega bogataša.
Za božične praznike so dobili v Grčiji dvojne obroke kruha.
Bolgarsüo glavno mesto Sofija ima sedaj bli/u pol milijona prebivalcev. Samo v zadnjih mesccih
60 je preselilo v Sofijo okoli 80.000 ljudi.
Podaljšanje delovnega časa za dve uri je dovolilo bolgarsko ravnateljstvo.
S* 50.800 ha Zniderikega jezera na Nizozemskem bodo letos osušili in pripravili za kmetijsko obdelovanj«.
Večino premog» dobiva Japonska iz Koreje, kjer bo zgradila vrtiko pristanišče za premog.
Z«kzo so začeli zbirati na Japonskem; računajo da bodo te zbirke preskrbele Japonsko z železom za tri leta.
Največji jez na svetu je sedaj na Dnnajcu v bivši Poljski; dolg je približno 20 km; samo zapornica ima 550 m.
limttrov
Aleksj'xVo.
•Lat«« no
f Slav**
«.«.«VO	KutklllO f
.^•Votol<oU«>4i<A j J Boforodsli
Vsannfiih.vV JkfHoSKto
ftuia«
Wr*ja
r<«oo ftjdoli,
_J|thovo
-•.Pamefisk,
\ '
rA ) \ r
AloVoJec K\L0MN}«|
\Jtef. RPUHOV//

Zemljevid Moskve a bližnjo in daljnjo okolico.
Haggardova povest »Dekle z biseri«,
kl ste jo toliko želeH, bo izšla v »Slovencev» knjižnici« čez nekaj tednov.
EEEEEnaau
S^L:*1
»Kako ncki!<
»Ali nisva prijatelja?«:
»I, kajpada!«
»No, vidiil Le pameten I>odi, Matijec, in potegni ga Se ! — Tako, To ti da korajže in ti povzdigne srce, ki ti je padlo v cokle.c
Odkar Mataj ni bil več sam, se mu je vračal pogum in duh podjetnosti. Povedal je beraču, kaj ee mu je sanjalo.
»Lej, lej, celo Anka te prosi, da bi Sel v ris!« 'jo poprijel Andraž iznova. »Le kar pojdi in nič se ne boj, saj tt hudoba ne sme in ne more do živega 1 In ne vidt te nihče I Telebanovci bodo vsi smrčali doma, vom da, v» noč. Potem tudi lagljo potuješ v Ljubljano, ko boš Imel denarja več kakor češnjevih pešak! Jaz ti bom pa vtem etražil dom in brinovček.<
Mataju se je nakremžil obraz in kihnil je mož trikrat zaporedoma.
Tačasi Je zlogooal Hudopisk te oblastne, oisoko-doneče besede.
»Vidiš, Matija, vidiš, kihaš tudi, to je kaj dobro znamenje 1< ga je sokolil berač ln tlačil tobak v čedro. »Le pij, že narediva, da bo pravit
Andraževe izpodbudne besede, zlasti pa požir-kl iz steklenice so nagnili Mataja, da se je razvnel in zaveril: »V ris pojdem, Andražek, če vse ne vem kajl Nikar ne misli, ljubi moj, da me je strah hudiča I Nobenega Be ne bojim, in naj se jih pri-drevi devetindevetdeset kosmatih I Ali si me sli-8al, Andražek? Ampak... molek pa le vzamem e sabo in podobo svojega patrona tudi, he he!«
»Tako je prav,« ga Je pohvalil Hudopisk in si prižgal pipico. »Primaruha, če ti ne bi šel, bi 'jaz raznesel tvojo strahopetnost naokoli po vseh vaseh, da bi se ti smejali še otroci in s prstom kazali za tabo in vpili; To je tisti Matajev Matija, ki se je bahal, da pojde hudiča klicat v ris, pa ee je skujal, bojazljivec, pa ostal doma pa se zaklenil pa zlezel pod posteljo, fejl«
»Tega mi pa še nisi povedal, prijatelj, kako naj pokličem vraga v ris.«
»To pač ni težko,« ga je bodril malliar. Izpod kamižole je izvlekel drobno knjižico z zamazanimi, ogoljenimi listi, ki so bili popisani z velikanskimi črkami. Držal se je resno in učeno in razodel: »To so Črne bukve!«
»Črne bukvel« je ponavljal Mataj prespošt-ljivo.
»Dobil sem jih pri soldatih od bivšega črno- I fiolca,« je povzel berač, si položil bukvice na kolena in listka! z važnim obrazom po njih, dokler ni našel pravega mesta. »Aha, tukaj je. Poslušaj, Matija! Takole privabiš hudiča: Jaz, Matajev Matija s Telebanovega, rotim tebe, Zerzerelus Atha-natos plus tetragrammaton, in te zaklinjam, prikaži se, peklenska furija Zerzerelus, brez vsega I hrupa in brez škode mojemu telesu in moji duši!«
Počasi je zlogoval Hudopisk te oblastne, vi-eokodoneče besede. Cedra mu Je ugasnila; dejal jo je poleg sebe na klop in črkoval dalje: »Obvari
me, o Bog! Pomagajte mi, o Abraham, Izak, Jakob, sveti Bernard in sveti Krištof!«
»Ali mojega patrona ni vmes?« je žalostno opazil Mataj.
»Ni ga, ne.«
»Jej — ampak to Je predolgo,« Je potožil Mataj. »Tistega o Srbelesu se ne naučim vse žive dni nikoli.«
»Nič za to,« ga je tolažil učeni berač, skrbno shranil dragocene Črne bukve in si zopet zapalil ugasli tobak. »Pa samo zažvižgaj na prste in ukaži:
Pridi sem, peklenski duh pa prinesi zlatih muh!
Tudi na te besede mora priti povabljeni hudič, mu ne pomaga nič.«
»Juhu!« je ukal Mataj. »To pa že opravim, že! Pijva, Andražek!«
»Na tvoje zdravje in tvojo srečo, Matijal« mu je napi! berač, nastavil steklenico kakor trobento na usta in jo ponudil potem tudi Mataju.
»Andraž, koliko pa naj zahtevam od hudobca? Culo cekinov ne bi bilo preveč, he he, kaj meniš?«
»Hudič ti mora dati, kolikor zahteva? od njega, saj ne gre iz njegovega žepa! Hudir ve za vse zakopane zaklade! Lahko njemu — vzame tam, koder se mu pač ljubi. Kar koš vzemi s sabo! Boš že nosil, saj si močan I«
»Saj res, koš vzamem s sabo. Pa le iz leševih viter; ali bo držal?«
»Z rjuho ga ogrni znotraj, da ne iztreseš lepih cekinov po gozdul«
»Juhu! Ali bom vesel, ko dobom toliko denarja! Kar precej si darti zidati novo hišo, še večjo, kakršna je mlinarjeva. Na strehi bo lepa, rdeča opeka, nobenih desak, nobene slame! Pa velik hlev bom imel, poln plemenite govedine. In sveta si nakupim tod naokoli, kolikor mi ga bodo hotel! sosedje prodati, buzarona, kaj?«
Andraž mu Je molče prikimal in vlekel gost dim iz vivčka.
»Konja si kupim dva, belca, pa že taka, veš, da ju bo veselje gledati! Nobene kaplje dežja ne ostane na njiju v najhujši plohi, tako lepo bosta okrogla. Moj novi koleselj se bo svetil kakor samo sonce I Vsako nedeljo in vsak praznik se popeljeva z Anko v Zaplano k maši. Ali bodo ljudje prodajali zijala, he hel Posebno Jera Kisovajka pa Mica Kobacajka!«
»Od strupene nevoščljivosti popokata obe, boš videl, Matijal«
»Najbolj bosta zavidali srečni Anki,« se je muzal Mataj. »Hlapcev bom imel pa kar troje in dekel tudi. Zakaj midva z Anko ne bova utegnila dosti delati; vozila se bova po Gorenjskem in jedla in pila ves dan. Ne bova se imela slabo, nel In vsak dan bom sit pogač in ocvrtih piščancev, kakor takrat po birmi, he hel Pa novo marelo si moram kupiti, tako, da bo za oba in še za par
Belolasi paglavci so se kriče trgali in lasali ter metali kamenje za kokošmi.
otrok. Stara ne drži več dobro dežja, je 8e od očela.«
»Prav imaš, dežnika ne smeš pozabiti! Kaj pa, kadar bo tvoje ženitovanje, Matija?«
»E, takrat pa podarim Telebanovcem največjega vola, da ga zakoljejo in razčetrtajo ia speko ali skuhajo vsak po svoje. Bodo vsaj enkrat siti mešal Se sod vina jim kupim, tistega kislegai v Zaplani. In klobaso tobaka denem vanje, da ba močnejše in da jih bo vsaj dva dni bolela glava? sicer bi me še opravljali, da ni bila moja pijača; za nič!«
»Le čakaj, Matijček, da zinem tudi jaz katero,« mu je segel v besedo Andraž. »Boš videl; šo za župana te izvolijo Zaplanci, ne bo dolgo t In gospod ti bodo rekli, gospod, in se ti odkrivali! že od daleč in te pozdravljali ponižno: Dober dan, gospod župan Mataj!«
»Gospod župan Mataj! Kako lepo se to sliši, he hel Midva pa ostaneva stara prijatelja, Andražek, in tikala se bova kakor dozdajl«	i
Mataj je snel podobico soojega ljubega patrona, in materin molek z velikim križem raz steno, Naredil je ris, hitro stopil vanj in postavil kol poleg sebe.
»Lepo bo od tebe, če se res ne prevzameš, Mataj!«
»Veš, kar strah me obhaja, če pomislim, kako bom bogat in mogočen. Treba se bo privaditi visokim mislim.«
»Ali se bodo pulili za tvojo druščino! Ti sa pa le modro ogibaj žejnih in lačnih tovarišev, kt te zdaj niti ne pogled i jo I In na posodo te bodo hodili prosit kar v pro nsijah; dosti dobrega utegneš storiti marsikateremu revežu.«
»Kadar bom ravno dobre volje,« je dodal Mataj ln naglo popravil besedo: »Pa saj se ini nat bo ljubilo, da bi se držal kislo, ko bom imel zmerom vsega dovolj in še več!«
Na večernem nebu so se topili zardeli oblaki, Telebanovci so se vračali s polja domov. Pastir, je gnal vaško čedo s paše, žvižgal in pokal z bičem; krave so mukale, njih zvonci so pozvanjali ob potoku. Belolasi paglavci so se valjali okoli bajt, se kriče trgali in lasali ali pa metali kamenje za kokošmi. Na vaški lipi so čivkali in čirlpetall vrabci na vse pretege, da bi prekričalt kosa, ki je pel v goščavi. Iz dimnikov se je dimil sivkast dim v ohlajeni vzduh.
Mataj je šel z Andražem v vežo, da bi skuhat krompirja za večerjo.
Berač je sedel na tnalo in izpregovoril po daljšem molku: »Ej, marsikomu bo bridko žal, da ti ni nič v žlahti «
»Saj tako ne bi dal nikomur nič,« mu je odvrnil Mataj. »Zlahta je slabša kakor stara plahta. Tebi pa že nekaj odrinem, Andraž, tebi. Malho cekinov, kaj?«
»Prav lepo se ti priporočam zanjel Ce jih res dobim, te bom hvalil noč in dan.«
»Res. ln žganja dobiš pri meni vselej, kadar koli prideš kaj v vas. Zakaj pa še sam ne greä* v ris, Andraž?«
»Ali ti nisem povedal, kako sem zavozil? Zameril sem se hudiču za vse žive dni, ker sem rekel: Amen! Ti pa še lahko ukaj! Vidiš, pa st bil tako prismojen, da ei se skril pod posteljo! Jaz naj bi si mislil, da te ni doma, in bi odšel, ti pa bi zamudil kresno noči Iz strahu si se skril meni, misliš, da ne vem?«	i
(Konec prih.) 7»
Av'Vti.
IZ DEŽELE
IN VODA
Fintici kmet
"•« fuukem rectr roko pod* j*.
Fiask« močvirja so ob*ezala eno iestiao vse dežele. Finci «o osušili močvirja in jih pre-uxadiJi v polja in travnike. Na Finskem je več tisoč iezer, ti «o j.h znali Finci izkoristiti » svoj dobrobit. Pogrebna so jim bila polja. ni pk bil«, zakaj Finska je dežela kamenja. In
glej. tpauli » vodo u jezera, fa osupli in tako pripranJi sa tea mena rodovitno zemljo.
Nekatera jezera so bila zrezaca med seboj z rekami. drara jo ležala ločeno, eoo jezero se je razprostirajo v-jje draro niije. Zveze med jezer, il! t»ti-o :a rse :e množine vode so ostale fa ze brez koristi. Finci so boteli združiti jezera tako, da bi po cjih zvezali notranjost domov.ne 2 morjem. L spelo jim je, da »o na-prav-.H iz pr«aezmh vodoih edinic dolgo vodno ce«:o. Dek> je bilo ogromno: treba je b>io rušiti ia'ovje. kopati prekope, «puščati vodo.
In daaes se ponašajo Finci a krasno izde-iajmen'kim prekopom, ki »e razteza T dolžino skoraj »km — od iezera Sajma do morja. Prekopov« stene «o obložili z granitom. Najzanimivejše delo pri prekopu »o zatvornice. to so oekaka vrata, ki zapirajo vodo. te bi zanormc ne bilo, bi uš|<, voda čez prekop v morje. 2akaj Sejmsko jezero leži višje kot morje. Kako se vrši plovba?
Parobrod se približa po prekopu prvi za-tvora.CL Ta je začetek velikega betoniranega
Finiki parlament.
bazena, napolnjenega z vodo. Ob strani granitne stene, spredaj in zadaj so vrata zatvoi-niče. Lha «trežaja s pomočjo škripcev zapreta zadnja vrata da voda ne more dalje. Nato odpro na podoben način sprednja vrata Na-/»I ! I	gne parn,k' nakar Paroik plove
ti Ü T' 7t'Ion),ce- Na poseben način se parobrod dv.ja od zatvornice do zatvornice in
Zemljevid Finske.
<*1 ba/ena do bazena vedno višje in višje, kakor po stopnicah, od jezera, ki leži nižje, k jezeru, ki leži višje. Če «e o/.reš nazaj, vidiš vrhove skal, dreves, hišne strehe. Zdi se, da si ravnokar jadrul mimo njih, zdaj pa so žc v niža vi. če pa gledaš na parnik iz doline, »e kaže, kakor tla plava v oblakih. Tako »o si trudoljiibni Finci podvrgli jezera in reke in napravili iz njih sebi udobno vodno cesio k morju.
Nemalo truda prizadevajo Fincem käme-nita tla njih de>ele. O Fincih gre glas, da delajo iz kamna kruh. Po finskih poljanah mnogokrat vidiš visoke kupe kamenja, ki so fs r inci zbrali pri preurejanju nerodovitnega svola v plodno zemljo. Velike skale ostanejo na mestu, zato jc v tekih krajih oranje s plu-fom nemogoče. Zemljo obračajo Finci z lopato ln polje tako temeljito izboljšajo, da daje n« primer rž desetkratni pridelek. Dogaja ee, da napravijo Finci vrl resnično na široki goli skali. Nanosijo tja v koših zcralie in gnoja ia izdelajo rodovitne gredice. Tako zemljo ia
A	1
Kjv '	•> - ■*	j
Stadion v Hilsinkih.
proti selu, ki je ležalo na bregu ob jezeru. Vesica je štela pet do šest hiš. Domovi so bili Čisti in ograjeni. Vstopil sem v navidez revno hišo. Okna so bila zastrta z zavesami in okrašena s cvetlicami. Klopi, miza, posoda — vse se je lesketalo. Pod je bil posut z jelkovimi vejicami in s cvetjem, zaradi tega je v sobi prijetno dišalo po smoli in medu. Na stenah so visele podobe, na polici so ležale knjige. Bil je praznik, zato eem našel vso družino doma.
Ob kavi sta mi dekleti razodeli, da nimata več matere in da sami vodita gospodinjstvo, nosita pa tudi naprodaj v mesto maslo, mleko vala dekleta o pravem ravnunju z živino in o zdravljenju o bolelih živali, pa tudi o dobička-nosnej.ši izdelavi surovega masla in sira. Gospodar se je vmešal v pogovor: »Pri nas nihče ne sedi brez dela, vsak si mora sam zaslužiti svoj kos kruha. S starejšim sinom se trudiva na polju in travnikih, hčerki vodila gospodinjstvo, srednji sin 6e bovi r. ribolovom, mlajši pa plete košare za prodajo.«
Kmalu sem se poslovil od prijazne in gostoljubne kmetske družine in se odpeljal z
Olavno mesto Finske Helsinki.
gnoj, kakor tudi vodo za zalivanje vrtov, morajo nositi visoko in se pri tem delu poslužujejo dolge lestve. Pri Fincu tudi najmanjši koš&ck zemlje ne leži brez izkoriščanja, že-lezniškj čuvaj je napravil vrt celo njed železniškima tiroma. Tako so si neumorni Finci na skalah ustvarili polja, travnike in pašnike, po kamnitem svetu so speljali želcznice in na granitu so sezidali svoja lepa mesta in napredne vasi.
Obisk v finski vasi pri finskem kmetu opisuje neki potovalec takole:
Gospodar, žilavi Finec, v krasnem suknjiču, z očali na čelu in s pipico v zobeh, je sedel v naslanjaču in '^ral časopis. Dve svetlolasi, modrooki, rdečelični dekleti — hčerki — sta poslušali branje. Znal sem nekoliko finski jezik in sem prosil dovoljenje, da bi se smel oddahniti, kar so mi radevolje ugodili. Gospodar je velel hčerkama, naj me pogostita. Dekleti sta hitro pogrnili mizo z lepim prtom, prinesli mleka, kave in mi postregli tudi s in sir. Povedali sta, da sta dokončali šolo in
Finska kmelska hiia.
vozom proti mestu. Srečeval sem vas za vasjo, ki so bile zvezane med seboi in z mestom s telefonom. Povsod sem opazil šole, knjižnice, povsod sem našel knjige, časopise in pismene ljudi. Ah, kako sem želel, da bi bilo povsod takol
Plavajoči les na severnem koncu Ladoikega jezera.
Vstal sem. Noge so me bolele od hoje po ekalah. Moj kovčeg je bil poln, da so se mi upogibala pleča. V kovčku je bilo zbrano vse, kar sem našel zanimivega v lej novi, meni nepoznani deželi. V njem je bil košček marmor-
Ž'a in granita, krasni primerki gorskih ma-ov, nekaj velikih rakov in precej vrst zanimivih žuželk. Rad bi se odipočil, zato sem krenil
Pri8taniile v Helsinkih.
da na Finskem le redko najdeš nepismenega Človeka. Vsi čitajo knjige in vsaka finska družina je naročena na časopis. Pozimi bo prišla v vas učiteljica za gosptnlinjstvo, ki bo pouče-slano ribo. Razgovor je pokazal. do Finci kruh le redkokdaj peko in običajno prigrizu-jejo prepečenec. Kot gostu so mi postregli še s surovim maslom in jajci.
Mlin na veter na Aalandskih otokih.
Finski ribiči na ledu pri ribjem lovu.
Kolodvor v Helsinkih.
XV.
Le pij le malo... Odpri usta!... Saj je kava tako dobra!... Pogum!« Kornelija je dvignila glavo deklice, katere črna polt se je oJraiila od beline blazin, ua katerih je počivala.
»Vstanem naj? Zakaj?« je «Šepetala s komaj 1 slišnim glasom in nepremično zrla v neznani obraz.
Moi, ki se je sklanjal nad njo. Je bilvisoke
postave, imel je modre oči in plave lase Bil je videti zelo močan, njegov glas je zvenel gospodovalno.
Povest t kavkaiUi pluta. Splita! U. D« Carnao.
»Zbudi sel Zbudi!« je ponavljala.
Zaman se je trudila, da bi vlila žlico kave med ustnice speče deklice. Mala zamorka je krčevito stiskala zobe in se obrnila proti zidu.
Kornelij* pa je postala nepotrpežljiva. Stresla jo je, nato pa jo Je razkrila in ji začela drgniti roke in ramena.
»Dovolj si ie spala...« je pristavila. »Cas je, da odpreš oii!«
Dvignila jo Je, jo posadila na posteljo in ji privzdignila glavico, ki 6e je brez moči sklanjala na prsa.
Po dolgem prizadevanju ji je uspelo, da je deklica izpila nekaj požirkov kave.
Mala zamorka se je zganila in odprla oči. Nato pa se je kakor brez moči zopet vlegla na blazine ia zamrmrala:
»Pustite me spati...«
»Ah, res? ... Kakšen napoj so ji vendar dali?« je nevoljno zamrinrala ženska. »Toda nimam časa, da bi se še mudila pri tebi. Čaka me še mnogo dela Se boš pač sama zbudila.«
Odšla je iz Bobe in mala zamorka je zopet zaspala.
Cez dobro uro se je deklica končno zbudila. Odprla je velike modre odi, ki se je zdelo, da se kar nič ne podajo k temu kot ebenovina črnemu obrazu.
Deklica je začela začudeno gledati okoli sebe... odejo, posteljo, na kateri je ležala, malo okence, zastrto z belo zaveso, preproste in gole stene... Zrcalo je viselo na steni nad posteljo.
■»Kaj se je zgodilo?... Kje neki sem?«
Iztegnila je roke, kakor da bi hotela odpoditi neprijeten privid... Njen začudeni pogled je obetal na njenih črnih rokah ... Hipoma jih je zopet skrila pod odejo... Zaprla je oči...
Nekdo je vstopil. Zazdelo se jI je, kakor da JI neki moški glas govori iz velike razdalje v turškem jeziku.
»Kdo je tukaj?« je zamrmrala. »Zakaj sem v
tej sobi?«
»Zakaj ei tukaj?... SI se torej končno le prebudila?... Skrajni čas je žel... Preveč dolgo si
Deklica ga je začudeno gledala.
sanu sanjala; čas je, da se vrneš v resnično živ-deklto*" 86 Ìe Prib'iŽal P08'"''" in « sklonil nad
lKjfsim?Traäa'a 8 8lab0lnim g,asom:
n • *Y Aai Salastrija, cirkuškega ravnatelia si Pripadaš k mojemu cirkusu « ™™aieija »1-
Deklica ga je začudeno gledala in ni m<wla spregovoriti besedice.	moSla
dar!>A Vói?,? r,a*umrf?.A1j še spiš? Zbudi se ven-aan_. Dovolj dolgo «i že lenarila!«
Deklica Je dvignila roke in si pogladila lase. Iskala je svoje kite.
»Oh, moji lasje!... Ali sem bolna?«
»Saj ne veš, kaj govoriš! Bodi tiho in poslušaj mei Potrudi se, da me boš razumela. Jutri zjutraj boš odšla na delo... Naučila se boš jahati.«
»Jahati? Saj to pa že znam!«
»Tudi plesala boš ..«
»Bom plesala .. .< je ponovila deklica.
»Upam, da se bo dalo narediti nekaj m tebe ... Vstani in obleci se!... Pozneje ti bom pokazal prostor, kjer btš nastopala.«
»Takoj vstanem... Vrnila Je bom k Valji, ki je bolna ... Ii je umrla ...«
Cirkuški ravnatelj pa jo je prekinil, ji položil roko na ram> in dejal z glasom, ki ni dopuščal ugovorov :
»Storila boš to, kar ti bo ukazano... Salastri je tukaj gospodar. Nihče se do sedaj še ni drznil, da bi prokršil njegove zapovedi... Razumeš?...«
In ker ga je deklica začudeno gledala, je nadaljeval:
»Ali si razumela? Odgovori mil... Da si boš to bolje zapomnila, ponavljaj za menoj: Gospodar, vem, da se tukaj zato. da te ubogam v vsem «
Pogledal jo je strogo in dejal z ukazujočim glasom:
»Ponovi!«
Mala zamorka Je še vedno nepremično zrla vanj in kakor v sanjah ponovila počasi, s tihim glasom:
»Gospodar, vem, da sem tukaj zato, da te ubogam v vsem.«
Salastri je nadaljeval:
»Nikoli se ne bom pritoževala nad svojo usodo, naj se zgodi z menoj kar koli.«
Deklica je počasi ponovila njegove besede. »Ukrotil sem jo!« je zamrmral Salastri in se nasmehnil predse. »Železo je treba kovati, dokler je še žareče. Pošljem ti Kornelijo, da ti da obleko... Ne smeS več zaspati. Si razumela?«
Nekaj trenutkov zatem, ko Je ravnatelj zapustil sobo, je vstopila Kornelija. Deklica je bila še vsa zbegana in se je brez besede pustila obleči. Tudi ko je ženska že odšla, je negibno obsedela na robu postelje in gledala proti oknu potujoče hišice, ki bo od 6edaj naprej njen dom.
Nenadoma pa je zaslläala, da ji je nekdo dejal z ljubeznivim glasom:
»Gospodar mi je velel, naj te odvedem ven. Sveži zrak ti bo gotovo dobro dol.«
Presenečeno je dvignila glavo. Pred njo je stal visok, a suh moški, rumene polti. Njegove oči so bile nekoliko poševne, obrvi črne in goste. Njegovi črni in dolgi brki so bili lejK) zaviti Po brbtu pa mu je visela dolga kita.
Nadgiè je začudeno gledala tega Kitajca, kd Je prišel bogve od kod in ki ji je dejal v njej tako dragem ruskem jeziku: »Pridi z menoj!«
Brez besede mu je podala roko in odvedel jo je po ozkih stopničkah, ki so bile prav za prav bolj [lodobne lestvi, iz voza.
Lahen vetri« jo je pobožal po licu. Čutila Je, kako dobro ji de ta hlad. Radovedno se je ozrla okrog sebe. Videla je pred seboj velikanski šotor. Krog in krog šotora so bili razvrščeni vozovi, ki so branili dostop do šotora.
»Cirkus!« je zamrmrala deklica, ko Je Kitajec Är pred^seboj. j° Mgledala
V srVediVniil8horrn<>,Uh Č dru* ^ega^Hv H.
~ /hej*/
4r\
Nadgiè se je vsa začudena ozirala okoli sebe,
»Pridi pogledat konje, katere boi morala jahati.«
Kitajec je odvedel deklico v konjaki hlev, kjee je atala cela vreta konj najrazličnejših plemen.
»Ali hočeš, da te posadim v sedlo?« jo je smehljaje vpraàal eden izmed konjarjev.
»Da...«
Konjar je prlvedel v areno lepega konjička. Kitajec je pomagal deklici, da je skočila nanj, nato je prijel žival za uzdo in jo počasi vodil okrog
arene.
Cez nekaj hipov je Nadgiè nagonsko prijela za vojke in pognala konja v dir.
Vsi igralci so hipoma prenehali s svojimi vajami in strmeli za malo zamorko, ki je sedela na konju, kakor da bi bila zrastla na njem.
»Glej, glej!« je vzkliknil eden izmed navzočih, »to pa je nekaj posebnega. Zamorka, izučena ja-halkal... Salastriju se gotovo o tem niti ne sanja.«
Videla je pred teboj velikanski Mor.
Mala jabalka pa se je medtem že utrudila ia je ustavila konja. Skočila je na tla brez tuje pomoči. Tiho je obstala sredi arene in čakala...
Tako se je zgodilo, da se je mala Nadgiè pod vplivom uspavalne pijače preselila z bregov Ilo-spora v Damask v Siriji in poetala cirkuška ja-hačica.
Zvečer je Kornelija, ki je stanovala i Nadgiè v istem vozu in ki Ji je bilo poverjeno nadzorstvo nad deklico, prišla h gospodarju, da se z njim pogovori glede svoje varovanke. Salastri je po tein razgovoru postal silno slabe volje. NaroČil je ženski, da mora o vsej stvari ohraniti strogo tajnost, nato pa Je zaključil
»Ce sama ne boi mogla opraviti z njo, me pokliči. Moj bič je ukrotil ie mnogo bolj trmastih in muhastih ljudi. Trgovec me je ogoljufal... Toda goljufal druge!... Naročil sem, naj mi preskrbi zamorko, pa mi Je poslal belo deklico. Toda kljub temu bom huel zamorko. Rada ali nerada, ohraniti bo morala svojo barvo. Ti moraš skrbeti za to, da bo ubogala in molčala. Glej. da boš tudi ti držala jezik za zobmi!«
»Toda, gospod ravnatelj, kako naj Ji ubranim, da ne bo izdala prevare?« je boječe ugovarjala Kornelija. »Ko se bo popolnoma zavedela, se bo spomnila vsega, tožila bo in se protivila «
Salastri pa je malomarno zamahnil z roko, (Nadaljevanje prih.) i

Edmund de Amicis:

Očetov bolničar
* * —	*ii* i * I-TIJ—ni-ii^l"r*ri_r*i.r j 1 ulrn^rnj-Mit
Prešel je tako prvi dan. Noč je deček prebil v bližini očetove postelje, ležeč na dveh stolih. Ko se je zdanilo, se je zopet vrnil k bolniku. Takoj se mu je zazdelo, da je očetov pogled boli živahen in da se mu vrača zavest. Zdelo se je, da je ob mehkem dečkovem glasu zablestel bežen izraz hvaležnosti v njegovih očeh. Cez nekaj časa je zganil ustnice, kakor da bi hotel nekaj povedali. Vsakokrat ko je za hip zadremal in je nato zopet odprl oči, je bilo videti, kakor da z njimi išče svojega malega bolničarja.
Zdravnik je ob svojem ponovnem obisku ugotovil. da se je bolezen obrnila nekoliko na bolje. Ko je zvečer deček približal kozarec bolnikovim ustnicam, je opazil, kako je preko njih šinil ra-hel smehljaj. Tedaj se je nekoliko potolažil in začel upati.
Ker se mu je zdelo, da se je bolniku že precej vrnila zavest in da ga more vsaj deloma razumeti. mu je začel govoriti o domu, o materi, o sestricah, o bratcu, o vrnitvi domov. Ljubeče mu je prigovarjal, naj se ne vznemirja, saj se bosta kmalu skupaj vrnila domov. Čeprav se mu je zdelo, da ea bolnik vedno ne razume, mu je kljub temu govoril, kajti videl je, da z veseljem posluša njegov mehek in žalosten glas.
Minil je drugi dan. Prav tako je prešel tretji in četrti. Bolnikovo stanje se je včasih nekoliko izboljšalo, nato pa zopet vidno poslabšalo. Deček je bil tako zaverovan v nalogo, katero je prevzel, da se ni zmenil za nobeno stvar. Komaj da se je dotaknil hrane, katero mu je prinašala usmiljen-ka. Ničesar ni videl okoli sebe. ne bolnikov, ki so umirali, ne tekanja usmlljenk, ki so ponoči in jxjdnevi pomagale nesrečnežem, niti izraza obupa in bolečin na obrazih obiskovalcev, ki so prihajali in odhajali. .Ničesar ni videl od onih žalostnih in pretresljivih prizorov, ki so tako vsakdanji v vsaki bolnišnici ln ki bi ga ob drugi priliki napol-Jnili s strahom in grozo.
Minevale so ure in dnevi, on pa Je vedno tam s svojim atekom. vedno pozoren in skrben. Pazil je na vsak njegov vzdih, na vsak njegov j>ogled. Neprestano se je vznemirjal, upanje mu je napolnjevalo srce, ki pa se je kmalu zopet krčilo v smrtnem strahu.
Peti dan se je bolezen nenadoma poslabšala.
Ko je prišel zdravnik, ga je deček vprašujoče pogledal, ta pa je zmajal z glavo, kakor da bi hotel redi, da ni nobenega upanja več. Deček je zopet sedel k postelji in bridko zajokal. Toda nekaj ga je vendar tolažilo. Čeprav se je bolnikovo stanje vidno slabšalo, se ie vendar zdelo, <la polagoma prihaja k zavesti. Vedno bolj pozorno je gledal dečka in v njegovih očeh je odsevala nežnost. Niti pijače niti zdravil ni hotel več jemati, če mu jih ni podajal mali bolničar. Vedno bolj pogostokrat je premikal ustnice, kakor da bi bolel nekaj reči. Včasih je to gibanje ustnic bilo tako močno, da ga je deček ves prevzet prijel za roko in mu poln nenadnega upanja dejal a skoraj veselim glasom:
»Pogum, pogum, atekl Kmalu boš ozdravel in vrnila se bova domov k mamici I Le še malo potrpi.<
Ob štirih popoldne, ko Je ravno prigovarjal bolniku, je nenadoma zaslišal v bližini vrat korake in nek močan glas, ki je dejal:
»Na svidenje, sestral«
S pridušenim krikom je planil pokoncu.
Nek moški je vstopil v sobo z velikim svetujem pod pazduho. Sledila mu je usmiljenka.
Deček je kriknil in ostal kakor pribit na ßvojem mestu.
Mož se je okrenil in pogledal dečka.
»Cirilic je vzkliknil ln planil k malemu.
Ta se je brez glasu vrgel v naročje svojemu očetu.
Usmiljenke ln bolničarji so prihiteli od vseh strani ter molče in z začudenjem gledali ta prizor.
Deček ni mogel priti do besede.
»Otrok moj!« je vzkliknil oče, ko je za hip pogledal bolnika in potem «pet poljubil svojega sinčka. »Otrok moj, kaj naj to pomenir Odvedli so te k postelji nekoga drugega. Jaz pa sem bil tako t skrbeh, ker ni je mati pi-
sala, da te je poslala k meni. Ubogi moj Ciril! Koliko časa si že tu? Kako se je mogla zgoditi ta pomota? jaz sem, hvala Bogu, ozdravel. Zdaj zapuščam bolnišnico. Pojdiva, moj malil Moj Bog, kdo bi si mislil!«
Deček je s težavo povedal v nekaj besedah novice o domu.
»Kako som vesel!« je jecljal. »Tako zelo sem vesel! Kako hude dneve sem prestali«
Vedno znova je poljubljal očeta.
Toda ni se hotel ganiti z mesta.
»Pojdi torej z menoj,« mu je dejal oče. »še nocoj bova doma. Pojdiva!«
Prijel ga je za roko in ga holel odvesti.
Deček pa se je okrenil k bolniku in ga nepremično gledal.
»Ali ne greš z menoj?« ga je začudeno vprašal oče.
Deček je še vedno gledal bolnika, ki je v istem hipu odprl oči in pogledal svojega malega bolničarja.
Cirilu pa se je zdaj razvezal jezik.
»Ne, oče,« je vzkliknil; »počakaj še nekoliko... Zdaj ne -morem proč... Poglej tega starčka .. Pet dni sem že tu. Neprestano me gleda. Mislil sem, da si to ti. Tako rad sem ga imel. Gledal me ie, jaz pa sem mu dajal piti. Vedno je hotel, da ostanem pri njem. Zdaj je tako zelo slab. Potrpi! Nimam poguma, da bi ga zapustil, preveč se mi smili. Vrnil se bom domov jutri. Pusti me tukaj še nekoliko česa. Saj tudi ni prav, da bi ea zapustil kar tako. Poglej, kako me gleda! Ne vem. kdo je. Toda hoče me imeti pri sebi in če odidem, bo umrl čisto sam. Dovoli mi, da ostanem tul«
»Lepo je to, malček!« je vzkliknil eden Izmed navzočih.
Oče je ves presenečen gledul svojega otroka. Potem je pogledal bolnika.
»Kdo je?« je vprašal.
»Kmet, kakor vi,« mu ;e pojasnil eden izmed bolničarjev. »Prišel je od zunaj in bil sprejet v bolnišnico isti dan ko vi. Ko so ga prinesli sem, je bil v nezavesti in ni mogel povedati nič o sebi. Mogoče ima daleč odtod drnžino, otroke. Misli mogoče, da je vaš otrok eden izmed njegovih.«
Bolnik je ves čas upiral pogled v dečka.
»Ostani!« je oče dejal Cirilu.
»Saj ne bo treba ostati dolgo,« je zasepe-tal bolničar.	.	.
»Ostani,« je pnovil oče. »Dobro srce imaš. Grem domov, da pomirim mater. Tu imaš de: nar če boš kaj potreboval. Zbogom, dobri moj otrok. Na svidenjel«
Objel ga je, poljubil na čelo in odšel.
Deček se je vrnil k postelji in zdelo se je, da se je bolnik pomiril Ciril je spet prevzel vlogo bolničarja. Zdaj ni več jokal, toda stregel je bolniku z isto skrbnostjo, z isto potrpežljivostjo kakor prej. Spet mu je podajat pijačo, mu popravljal odejo, ga božal po roki, mu ljubeznivo prigovarjal in mu dajal pogum.
Ves dan je ostal pri njem in vso noč. Tudi naslednji dnn se ni ganil od njegove posteljo. Toda bolnikovo stanje je bilo vedno slabše. Njegov obraz je postajal modrikast, dihal je vedno težje, postajal je vedno bolj nemiren m od časa do časa se mu je iz ust izvil nerazumljiv krik.	. ... , , , . .
Ko ga je zvečer zdravnik pregledal, je izjavil, da ne bo preživel noči. Tedaj se je Cml zavzel zanj s še večjo skrbnostjo in ga niti za hip ni izpustil iz oči. Bolnik ga je neprestano gledal in pogostokrat pregibal ustnice z velikim trndom, kakor da bi hotel nekaj reči. v njegovih očeh, ki so postajale vedno manjše in bolj motne, je odsevala nenavadna nežnost. Vso noč je deček bdel ob njegovi postelii, dokler se ni začelo daniti in ni opazil usmiljenke, ki je vstopila v sobo. Približala se fe postelji, po: gledala bolnika in se Bagld oddaljila. Nekaj trenatkor pozneje se je vrnila z zdravnikom in bolničarjem, ki je držal v roki svetilko.
»V zadnjih zdiHljaiib je.« je dejal zdravnik. —
Deček je prijel bolnika za roko. Ta je odprl oči, pogledal svojega malega bolničarja in jih 6pet zaprl.
V tem hipu se je dečku zazdelo, da mu bolnik stisnil roko,
»Stisnil mi je roko!« je vzkliknil.
Zdravnik se je sklonil nad bolnika. Če» trenutek se je spet fcravnal. Usmiljenka j4 snela križ s stene.
»Mrtev je!« je vzkliknil deček.
»Pojdi, otrok!« je dejal zdravnik. »Tvoja sveto delo je končano. Pojdi in bodi srečen! Saj to tudi zaslužiš. Bog te bo blagoslovil. Zbogom !«
Usmiljenka, ki se je za hip oddaljila, sa je vrnilo s šoj»kom vijolic, katere je vzela i* kozarca na oknu. Dala ga je dečku rekoč:
»Nimam nič drugega, kar bi ti mogla dati« Ohrani te cvetlice kot spomin na bolnišnico.«
»Hvala lepa,« je dejal deček, vzel cvetlic« v eno roko, medtem ko si je r. drugo brisal solze. »Moja pot je dolga; šopek bo gotovo ovenel.«
Razvezal ga je in raztresel cvetlice po j>o« stelji pravkar umrlega starca.
»Naj jib ima tale revež. Hvala, sestra! Hva-la, gospod doktor!«	:
Potem se je spet okrenil proti postelji.
»Zbogom...« Ni vedel, kako bi bolnika imenoval. Tedaj pa mu je privrelo iz srca na ustnice ono sladko ime, s katerim ga je klical celih pet dni: »Zbogom, ubogi otek!«
Po teh besedah je vzel svoj sveženj ter je počasi, ves utrujen in izmučen, odšel.
Začelo se je daniti.
Konec.
MIMHIHHUUHIHUI

„ORAČ' stopa v III. letnik
Izšla je prva številka III. letnika »Orača«, ki mn smemo po vsej pravici nadeti gornji naziv. Kot z vsemi številkami doslej, je tudi s prvo številko novega letnika dokazal, da jo pravilno ocenil potrebo po kmetijsko strokov-ni vzgoji. Vsi članki so v strokovnem oziru po-* polni, prikrojeni potrebam današnjega časa z opozorilom po zvišanjn kmetijske proizvodnje. Inž. Simonič daje kmetom temeljita navodila v članku »Kaj bomo sejali spomladi«; Ke-žmon opozarja na domača gnojila kot edino popolna gnojila, medtem ko so umetna gnojila samo dopolnilna, pa jih bo morda še težko dobiti Zelo važen je članek inž. Janežifa »Poljskim mišim smrt«, v katerem razlaga škodljivo delo poljskih miši in daje navodila za organizirano zatiranje v kolonah. Inž. Muck podaja zelo zanimiva navodila glede krmljenja živine, dr. Koren pa je načet praktična vprašanja: o sodelovanju med živinorejcem in živinozdra-vnikom, zlasti glede informacij, ki naj bi jih! dal kmet. ko pride iskat veterinarja. »Zapreke našega sadjarstva« je naslov člankn, ki ga je priobčil referent za sadjarstvo g. Kafol in ki
fi bo z haskom prebral vsak sadjar. Kavčič rane, ki si je ram izdelal že mnogo praktičnih priprav za kmetijstvo opozarja svoje kmetsko tovariše nn «vleče za premikanje kupov« iz sa-donosnikov. Članek je opremljen s skicami vl&; če in njene funkcije. Inž. Žagar objavlja članek »Gozdni mrčes« in zlasti omenja smrehovega lubndarja. Pereč problem je načel inž. Sluga S člankom »O steljnikih«. Inž. Kune daje s člankom »Zboljšajmo zemljo« praktična navodili za tako zvane manjše melioracije. Dr. Pergar je priobčil prvi članek iz kmetslte zakonodaje in obravnaval kmetsko dedovanje, številko je zaključil dr. Puš s člankom »Za novo leto«, * katerem je nanizal važne misli o zadržanju ljudi v današnjih razmerah.
K temu poročilu dodajamo somo to željo, da bi si »Orača« naročili vsi kmetje, da ne bi bila nobena kmetska hiša brez njega. To je danes še posebno važno zaradi tega, ker je mnogo manj kmetijsko strokovne literature, potreba po strokovni izpopolnitvi pa je zlasti naši pokrajini zelo nujna.	,
»Orača« lahko naročite pri poverjenikih sli pri «pravi v Ljubljani, TyrSeva cesta 38. —< Naročnina za leto 1943 znaša samo 20 lir.
■mm!
web*.
Usmiljena Metka
Maša se je končala ia ljudje odhajajo ii cerkve. Mraz je in vsem se mudi, da bi bili čimprej na toplem. Toda previdni morajo bili, ker je cesta čez in čez pokrita z ledom. Prav lahko komu spodrsne, da pade in si zlomi roko ali nogo.
Minka in Joiica skupaj odhajata iz cerkve. Pri drugih vratih opazita Metko, ki je prijela posiamo ženico pod pazduho in jo previdno vodi proti domu.	, , ,
»Glej, kako dobra je Metka! Brez nje bi stara Bregarica danes komaj mogla priti domov.«
»Ah, kaj! Komedije!
»Komedije? Kako moreš vendar tako govoriti!«
»Dovolj vzroka imam, da tako sodim. Ko je bila Metkina mati bolna, sem bila dalj časa pri njih in sem pomagala v gospodinjstvu; zato jo prav dobro poznam. Kaže se usmiljeno, ker hoče, da bi jo ljudje hvalili. Ve tudi, da jo opazuje njen lant. Ce bi jo pa videla doma, bi sodila o njej čisto drugače. Koliko je uboga mati prejokala zaradi nje! Ko je bila bolna, se niti malo ni zmenila zanjo. Za vsako delo, ki ga je morala opraviti nameslo bolne matere, je zabavljala in godrnjala. Bolnici sem morala streči edino le jaz. Ce nisem utegnila postaviti pravočasno kosila na mizo, ko 60 se vrečali njen oče in bratje s polja, so si morali postreči sami, ker Metke takrat gotovo ni bilo na spregled. Kako je stresala svojo sitnost nad domačimi, posebno nad mlajšimi ssetricami, o tem nočem niti govoriti. Meni se zdi, da mora dekle pokazati svojo dobroto najprej doma.«
»Res je. V tem soglašam s teboj. Zadnjič sem nekje čitala, da če hoče fant spoznati, kakšno je dekle, ali obratno, če hoče dekle spoznati, kakšen je njen fant, naj poizve, kakšen je, oziroma kakšna je do svojih domačih.«
Kako povijaš dojenčka
Preveč skrbne matere se boje, da bi njihovega otročička zeblo, zato ga povijajo in pokrivajo tako, da se ne more niti ganiti. Toda takšno ravnanje ni pravilno in delelu le škoduje.' Tudi se mnoge matere boje, da bo otrok imel krive noge in mu jih zato trdno povijajo, da bi jih naravnale. Tudi to ni prav. Vsak otrok ima, ko je še čisto majhen, več ali manj krive noge, ker bo njegove mišice še preslabotne. Ko postanejo mišice močnejše, se noge same od sebe zravnajo. Da pa se morejo mišice okrepiti, se mora dete prosto gibati. Ce je dete stisnjeno v povojih, se mišice ne morejo razviti in ostanejo otrokove noge krive.
Tudi se v povojih nabira nesnaga, kar je za nežno otrokovo telesce zelo kvarno. Treba je tudi, da ima zrak dostop do dojenčkove kože. Saj še za odraslega človeka nI zdravo, če je preveč tesno oblečen, tako da telo ne more izhlapevati. V tesnem povoju dete ne more niti dihati in je zato nerazpoloženo. Zato povoji ne smejo biti preveč debeli in ne smejo ovirati otroku gibanja. Koke la noge naj bodo vedno proste. Tudi naj »ovoji ne bodo preveč topli, ker detetu prevelika lojilota škoduje. Zrak mora imeti dostop do kože, zato so gumijaste podloge zelo neprimerne. V posteljici naj bo gumijasta podloga pod rjuho. Nt-nVme'° «porabljati hlačke iz gumija. Zadošča majhen košček gumija med nogami.
Za izdelavo detetovlh spodnjih oblačil Je najbolj primerno belo platno, katerega je mogoče prati Menjaj povoje pogostokrat in če so mokri, dobro Jopr,^m° ne P°8u5i- Vsakokrat Jih moraš
Pletena športna bluza in jopica
Za Melavo je potreba približno 7 dkg de-bele vo ne dve dolgi pletilkL 8 gumbov in kr^ oh ZÌLV' S?red"i' de' MČneS kakor navadno
SÄtwsr s.teTi.10 ,pentelj mora bm de-
rfštae nrihmi najprej dve desnt, dve levi do 'gl «"»'Jo ponilo na levi ptetilki. To dolgo
pentljo in prvo, katero si že naredila, spraviš spet na levo pletilko, nato pleteš dolgo pentljo desno, spraviš prvo pentljo, katero si že prej naredila zopet na desno pletilko. Drugo in tretjo pentljo pleteš desno, pri četrti začneš znova, kakor pri prvi in nadaljuješ tako do konca vrste. Peta vrsta same leve, šesta same desne, sedma same levo, osma kakor četrta itd.
Za odprtino pri rokavih se ravnaj po kroju. Za odprtino pri vratu razdeli delo na dva dela
in posnemaj pentlje pri vsakem delu posebej. Ko si končala, nasnuj pentlje znova in pleti eno desno, eno levo v višini 2—3 cm. Prav tako izdelaš po kroju zadnji del in rokave.
J o p i c a : Pleteš kakor bluzo, le da je spodnji rob nižji in se menjavata ena desna in ena leva, kakor pri ovratniku bluze. Na enem izmed sprednjih robov naredi gumbnice, na drugem pa prišij gumbe.
Vitamini
Vitamini so sestavine v hranilih, katerih po-membno6t moderna veda čimdalj« bolj poudarja. Po čudoviti uredbi vsevednega Stvarnika se vitamini skrivajo v sadovih zemlje, ki človeku služijo v jed. Kolikor bolj se človek oddaljuje od prvotnega načina prehrane, toliko večji nered čuti njegov organizem radi pomanjkanja vitaminov.
Našim bralcem bo v korist, če jim navedemo sledečo znanstveno analizo.
Vitamin A im B sta skoraj zmeraj 6kupaj in sicer sta v živalski maščobi (v presnem maslu in smetani), seveda pa tudi v vseh oljih, ki izhajajo od živali. Oba vitamina nas branita bakterij in nalezljivih bolezni in 6ta zelo velikega pomena za naše zdravje. Največ ju vsebujejo jetra m pa ribje olje.
Vitamin B je največ v korenju, repi, paradižniku, kvasu, rumenjaku in jetrih. Ti vitamini so zlasti potrebni za živčevje in če ni teh vitaminov, se živci vnamejo. Važni so za prebavo.
V jabolkih, marelicah in citronah je mnogo vitaminov C. Imajo velik pomen v kemičnem procesu, ki se razvija v telesu v zvezi z apnenčevimi snovmi. Brez vitaminov C ne bi naši zobje dobili dovolj apnenca in bi kmalu po njih. Potrebni so za čisto krt. Važno je torej, da jemo mnogo sadja in uživamo citronov sok.
Vitamin E pa je največ v pšeničnem zrnu. Človeku pomagajo zoper utrujenost ki onemoglost. Z2"Vpa H, nl v navadni pšenični moki, ker je brez otrobov. Vprav v otrobih pa je največ vitaminov C
Ce ja pot težka, s tem nikakor ie nI rečeno, aa m prava.
Materina ljubezen je večna laika, katere niti mrzli dih smrti ne more ugasitL
DflJ ni 5U0JE"
Jolanka SRCE GereIy
Marjetica bridko zaihti: »Nisem zato prišla k tebi, da bi zopet vzbudila moje dvome. Nič več ne bom premišljala. Od svojega sklepa ne odstopim,
fioročila se bom z zdravnikom, kakor hitro te bo očil od svoje žene. Štefka, skušaj me razumetil Zdravnika bo to življenje uničilo. Ob meni je srečen. Ni tako velike žrtve, da bi je zanj ne mogla doprinesti.«
»Marjetica, tebe je ljubezen popolnoma oslepila. Žrtev imenuješ, če storiš nekaj, kar bi sploh storiti ne imela. Odveč je viako slepomišenje. 4 Evangelij sam dovolj jasno povei »Kdor tvojo ženo » odpusti in vzamž drugo, le zagrešil zakonolom-ttvol«
Štefka objame tvojo prijateljico: »Marjetica, premagaj čutnega človeka v tebil Težko je, a nemogoče ni. Ne jemlji, kar ni tvojel Mož druge žene nikdar ne more biti popolnoma tvoj!«
»Marjetica se ji iztrga. »Moj bo, popolnoma moj,« zavpije divje.
»Saj ga bo otrok neprettano spominjal prve žene.«
»Otroka bom po tvoje vzgojila,« ugovarja Marjetica. »Ali te spominjaš Jerice, naše tovariiice iz kongregacije? Tudi njo je vzgojila druga žena njenega očeta. Čeprav j« vedno tliiala, da je bila slaba mati, jo je pred poroko tako dolgo skrivoma iskala, da jo je naila. Brez materinega blagoslova ni hotela pred oltar.
Vse svetne pottave ne morejo zatretl otrokove ljubezni do tlaräev.«
»O Bog!« vzdihuje Marjetica obupana. Štefka jc skuša potolažiti in nadaljuje: »Marjetica, ti se hočeš poročiti brez božjega blagotlova. Pri tpovedi ne boš dobila odveze, nikoli več ne boi smela k sv, obhajilu.«
V trenutku te je Štefki zazdelo, da to njena besede ugodno učinkovale. Marjetica je tlonela na njeni rami in jokala. Štefka je upala, da zori odpoved. Ali po nekaj minutah tkoči Marjetica pokonci, trmatto dvigne glavo in reče:
»Ne, nel Zame je tamo še ena dolžnott. Ostala bom pri njem, ki ga ljubim. Bog mi ne bo računal v gren, če hočem otrečiti nesrečnega moža. Štefka, lahko ti je pridigovati o odpovedi, ko te nimai čemu odreči.«
Štefka molči trenutek — potem ii kratko in preprosto pove o tvojem trečanju t Francem.
Marjetica ganjena posluša. Poteze na obrazu pričajo, da bojuje težak boj...
Nekdo pozvoni. Marjetica skoči, v očeh ji zažari: »On jel« zakliče srečna.
Štefka je videla, da je vse zastonj, vte prepozno. Marjetica se ni mogla več odreči.
Mamica bo domai
Teta Ana je imela lepo navodo, da je včasih povabila žene in otroke svojih znancev, ki so izredno radi zahajali k njej.
Družba je bila že polnoštevilno zbrana. Ledena kova je skoraj pošla, ko je prišel nek zapozneli gost. Bila je to Dragica, dobrodušna gospa, kakih tridesetih let.
»Lepo je, da si nas tudi ti obiskala, Dragica,« jo pozdravi hišna gospodinja. Kako so ti je še posrečilo, ali si pobegnila iz pisarne?«
»Pisarne sem se srečno rešila.«
»Ali so te odslovili,« so jo obsule žene z vprašanji. Skoraj vse so bile v službah in so že večkrat okusile strah, da jih ne bi odpustili iz službe.
»I>ohro «e držite za stol, da ne padete,« se smeje Dragica, »ko vam povem resnico.« Vse prisluhnejo. »Službo sem prostovoljno pustila.« k
S stola ni padla nobena, ali z vprašanji so ' jo tako obdelovale, da Dragica ni mogla spiti svoje ledene kave.
»Najbrž si zadela glavni dobitek? Ali je postal tvoj mož bančni ravnatelj? Dandanes ne zapustiš kar tako službe.«
Gospa Dragica bi se bila najrajši malo poigrala z radovednicami, a ni marala devati na tehtnico njihove potrpežljivosti.
»Ko sem se pred osmimi leti poročila, nisem bila V službi Mož je imel majhno plačo in težko smo živeli, posebno ker so se začeli vrstiti otroci. Ko so sorodniki opazili najino stisko, eo mi svetovali, naj grem v «lužbo. Stric mi je kmalu poskrbel mesto. (Nadaljevanje prih4
NAŠI VELIKI MOŽ]E
Državoslovec Frančišek Albert Pelzhofer
Iblana zredila, V 'Novmeatu umrè, Evropa častila, kar brati dadè. Dr. Jakob Zupan.
Frančišek Albert Pelzhofer baron Schönanski je Slovencem še zelo malo znan rojak, ki je s 6vojo učenostjo dobil priznanje pred širokim evropskim znanstvenim svetom.
Rodil se je na gradu Kamnu pri Novem mestu menda leta 1646. kot sin očeta Janeza in matere Marije, rojene baronice Schwab. Nižje šole jje obiskoval pri jezuitih v Ljubljani, bil je nekaj casa tudi v tem redu, a je izstopil iz njega in končal pravne in državoslovne študije. Bil je cesarski deželni svetnik na Kranjskem, sodnik ri plemiškem sodišču, svetnik pri vicedomskem uradu ter komisar za zasliševanje prič na Do-enjskem. Nekaj časa je bil deželni poslanec in celo deželni podpredsednik, t Vse svoje življenje se Je pridno bavil s Stupidi jem državoslovnih vprašanj in je proti koncu »vojega življenja izdal vrsto znanstvenih knjig o leh vprašanjih. Leta 1706. je izdal knjižico: »Politični Lakon, ki obsega in razvija nauk o upravljanju države, ali — kakor pravijo — politiko.« Beseda Lakon pomeni, da je knjiga pisana lako-Sično, to je kratko in jedrnato. Knjižica Je v vsakem oziru mojstrovina. Pisana je latinsko in je ;iposvečena španskemu kralju Karlu III. Stiri leta »ato je knjižica doživela italijanski prevod, ki je 'posvečen princu Evgenu Savojskemu. Za njegovega življenja je izšlo šest knjig »Državnih skriv-»ostic, posvečenih cesarju Jožefu I. Po njegovi amrti so izšle še štiri knjige. Tako, da obsega celota »Državnih skrivnosti« deset knjig. Prva knjiga obsega »Predgovor«, druga »Kraljevske •krtvnostl ali O oblasti enega«, tretja »Pripombe Blede kralja in državnih skrivnosti. O raznih podrobnostih glede vladarjev«, četrta »O skrivnostih mnogovladja ali o oblasti plemstva in ljudstva«, peta »Poslaništva in ostale reči, ki jih morajo poslaniki vedeti«, šesta »Politična mavrica ali pravo zaveznikov«, dalje »Državno premoženje in lavne finance«. Po pisateljevi Bmrti so izšle še •tiri knjige. Sedma in osma knjiga govorita o cerkveni politiki in kraljevih svetovalcih. Deveta in deseta knjiga pa vsebujeta »Zgodovinsko politično razpravo o vojni umetnosti in oljki miru.« — Te knjige so pisane vse v latinščini. V V nemščini je izdal »Novoizdano državno modrost ali sto državoslovnih predavanj«.
Pelzhofer Je napisal še več drugih knjig, ki pa nam dosedaj še niso znane.
Njegove knjige so bile zaplenjene, kajti v •vojih spisih Je kritiziral tedanje politične raz-inere. Notranjeavstrijska vlada je zaplenila skoraj vse njegove knjige, kar jih je bilo na njenem ozemlju. Zaradi tega Pelzhofer tudi ni dajal tiskati svojih knjig v domače tiskarne, ampak v nemški Frankfurt.
Pelzhofer je bil slovenskega rodu ln Je tudi podpiral tedanji slovenski tisk. Bil Je podpornik slovečega Janeza Svetokrlškega, ki Je izdal šest debelih knjig slovenskih pridig »Sveti priročnik«, ki je prvo večje umetniško delo v naši domači govorici.
Pelzhofer Je umrl v Novem mestu 7. okt. 1710.
Njegove knjige so prava zakladnica političnih, ustavnopravnih, upravopravnih, mednarodnopravnih in finančnogoepodarskih naukov. Zalibog, da nimamo o Pelzhoferju razen malih razprav, nič temeljitega napisanega. Prvi je njegovo delo znanstveno ocenil in prikazal dr. Spektorski, profesor ljubljanske univerze.
Za zgled Pelzhoferjevega pisanja naj bo tukaj preveden odlomek iz »Lakona« (I, 10—15), kjer govori Pelzhofer o državnih Oblikah:
»Resnične države ohranijo toliko časa svoj obstoj, kolikor časa tisti, ki jim načeliujejo. Rieda io odkrito in iskreno na državno korist in blaginjo, ne pa na svojo udohnost in naslad-v Hinavščin» se namreč hit * razruši.«
»Stara rimska država Je tedaj najbolj cvetela, ko je iinela razdeljeno moč na konzule, plemstvo in ljudstvo.
Plemiči so na ohe strani uravnavali državo: da ni bila moč konzulov prevelika in da ni ljudstvo pretiravalo v svobodi.
Z uravnavanjem nasprotujočih si činiteljev se vesoljna narava ohranja, hrani in razveseljuje. Najrazličnejši zvoki v godbi, združeni v soglasje, utsvarijo angelsko melodijo.
S pravičnim izenačenjem stopenj, služb, Časti, civilistov in vojakov, bogatih in revnih, visokih in nizkih, tistih, ki ukazujejo in tistih, ki ubogajo, naredi državo soglasno, močno in znamenito, čeprav bi kdo to oviral, čeprav bi bilo to po naravi težko.
Kakšno državo so si ustvarile Benetke na lagunah in kakšna je Genua na kameniti zemlji in nerodnem morju ali Švica v nedostopnih Alpah I
Z delavnostjo, trudom, edinostjo in disciplino države neizmerno zrastejo.
Najboljše pokvari zloraba javne oblasti (nič ni v državi Blabšega od tega) in pokvarjenost najboljših je najstrašnejša.
Pokvarjenost izvira največkrat Iz prevelike moči plemstva, iz medsebojnih mrženj, iz predolgo trajajočih častnih služb ln končno iz zavisti in napuha.«
Kaj moramo vedeti o športu?
Najprej to, da šport ni le razvedrilo, temveč udejstvovanje, ki ima blagodejen vpliv na duševno In telesno stran človeka. Sport je brez dvoma plemenitejše razvedrilo od plesa, popivanja in kartanja. Mladina, ki se udejstvuje v športnih igrah in borbah, postane bolj zdrava, krepka ih odurna. V športu se učimo tudi pravega tovarištva, vztrajnosti in podjetnosti. Odlika športne vzgoje Je tudi v tem, da razvija samozavest in srčnost.
Ima pa Sport tudi senčne strani: zapravljanje Časa, škodljivo pretiravanje in zanemarjanje važnejših dolžnosti. Zaradi tega velja tudi tukaj pravilo: Športu smemo posvetiti le proste ure. to je one, ki jih drugi zapravljajo z nekoristnimi zabavami in brezdeljem.
V dnevnikih čilamo pogosto športna poročila, ki so polna številk in tujih izrazov. V naslednjem nekai pojasnil, da jih bomo čitali z večjim razumevanjem.
Nogometni klubi so razdeljeni v posamezne skupine — »lige« ali »razrede«, ki tekmujejo nedeljo za nedeljo do končne zmage. O italijanskem državnem prvenstvu smo nedavno čitali v »Slovencu« tole razpredelnico:
Tržačani	10 4 5 1 13 6 13
Benečani	10 4 5 1 10 5 13
Rimljani	10 4 5 1 16 8 13
in tako dalje.
Kaj pomenijo te številke? Nič zagonetnega in nič nerazumljivega I Citamo jih takole: Tržačani so igrali 10 tekem, dosegli 4 zmage, 5 krat so Igrali neodločeno, enkrat izgubili, zabili so 13 golov, dobili 6 in dosegli doslej 13 točk. Točke so namreč odločilne za zmago in za vrstni red moštev v državni ligi. Ce moštvo zmaga, dobi 2 točki, če igra neodločeno, dobi 1 točko, če pa tekmo Izgubi, ne dobi nobene točke.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Kdor rad bere »Domoljuba«, ima najcenejše razvedrilo!
Prt škrat stoletja

Dekle z biseri
»Sveti papež«
Kardinal Mathieu, kl je po smrti Leona XIII. bil član konklava, v katerem je bil izvoljen kardinal Sarto za novega papeža, in ki je trajal od 31. julija do 4. avgusta 1901, je podrobno poročal o teh volitvah. Ko je ber.eški patriarh, kardinal Sarto spoznal, da je število tistih, ki so glasovali zanj, vedno večje, je prosil kardinale, naj ne mislijo nanj. »Nisem vreden, nisem sposoben, pozabite name I« je ponavljal. Toda njegovo ugovarjanje je doseglo ravno nasproten uspeh. Zaradi svoje skromnosti in ponižnosti je postal še večji v očeh kardinalov. Dne 4. avgusta je dosegel dve tretjini glasov in bil s tem izvoljen za papeža.
Pri tem papežu je bolj kot javno, občudovanja vredno njegovo zasebno življenje. Prav zaradi tega zasebnega ali bolje notranjega življenja, ga smatramo za svetnika. Saj so se poizvedbe za proglasitev Pija X. k blaženim že začele.
Ni lahko spoznati in razumeti lepote njegove duše in njegovega življenja, zakaj kljub vsej pre-
Erostosti, je bjegova duša bila silno globoka. Iz-ajal je iz preprostega ljudstva in je bil vedno, tudi ko je dosegel najvišje dostojanstvo, ponižen in ljubezniv v občevanju z ljudmi. Vendar se je zavedal svojega dostojanstva. Rodil se je v revščini in je vse svoje življenje ljubil uboštvo. Želel je, naj njegove sestre ne spremenijo svojega skromnega položaja, obenem pa je ob vsaki priliki pokazal svojo radodarnost in izkazoval dobrote, kjer je bilo potrebno. Dobrotljivost, ki jo je izkazoval potrebnim, ko je bil še župnik — če ni imel drugega, je revežu odstopil tudi svoje kosilo — je ohranil tudi še na Petrovem prestolu. Kljub svoji dobrotljivosti in mehkobi je bil močan in odločen, kadar je bilo treba. Najbolj značilna poteza njegovega življenja, ki mu je dajala posebno luč, pa je bila njegova globoka vera, is katere je izvirala njegova čudovita pobožnost.
Njegovo geslo je bilo: »Prenoviti vse v Kri« stusu«. Po tem geslu se je ravnal ves čas svojega vladanja.
Doba, v kateri je začel vladati, je bila polna težav. Moral se je boriti s francosko republiko, ki je odpovedala konkordat in proti napačnemu modernizmu, ki je izpodkopaval temelje katoliški skupnosti. Napram Franciji se je Pij X. pokazal zelo plemenitega in širokogrudnega, obenem pa je bil zelo odločen. Z neuklonljivo odločnostjo je odklanjal vsak nevaren kompromis in vse pred-kvge o reorganizaciji, ki so po njegovi sodbi ogra-žali trdnost cerkvenega ustroja v Franciji, čeprav so te predloge podpirali ugledni katoličani. Nauke modernizma je obsodil predvsem v svoji okrožnici »Pascendi« 8. septembrea leta 1907. Boj proti zmotam je nadaljeval ves čas do svoje smrti. Edinole njegov trud je zavrl razširjenje modernističnih zmot.
Toda njegovo udejstvovanje Be ni omejilo na obrambo. Tudi na polju cerkvene zakonodaje je njegovo delo izrednega pomena. Uredil je zakonik kanoničnega prava, čeprav je tega uveljavil šele njegov naslednik. Preuredil je nekatere litur-
?[ične obrede, cerkveno koralno petje, papeški dvor n izpopolnil je določbe o zakonu ter šolski in disciplinarni red semenišč. Po;ebno skrb je posvečal vzgoji duhovnikov. Prav posebno se je zavzel za to, da bi otroci že v zgodnji mladosti pristopali k svetemu obhajilu in za pogosto sveto obhajilo vseh vernikov.
Kljub svoji ponižnosti ln skromnosti nikakor ni mogel skriti velike pomembnosti svojega neumornega dela, katerega je prekinila vojska. Umrl je 20. avgusta, komaj en mesec zatem, ko so se začele prve sovražnosti.
Toda kljub vojski ga verniki niso pozabili. Premnogi romajo k njegovemu skromnemu grobu še danes in cvetlice, ki jih preprosti ljudje nosijo na njegov grob, pričajo o ljubezni in spoštovanju, katero je znal Pij X. vzbuditi v srcih vernikov.
«i
bo Izšla v „SlovencevI knjižnici" koncem Januarja ali v začetku februarja.
XVI, Napad.
Komaj je Slivar izginil s svojim tovarišem, je kapitan zaklical:
»Vsak na svoje mestol Pazite dobrol«
Kazbojniki to napadli
Vsak se je vrnil k svoji lini in pripravil puško, kajti uporniki se gotovo ne bodo dolgo mu-dili.
Vopadalci to planili it grmovia.
In .es Se ni minila ura. ko so v bližnji go-Sčav, začele pokati ouäke. Cez nekaj t enutkov
£ navallU nrn]?n'" 'Č	« divjim krikora
Lei ki i« 1 ?Bra,i' ne mene{ »e za točo kro-8 ' v J- deževala nanje iz trdnjavice.
Izmed T-TÄT?1" ležali na lleh- Eden , 'etl. Pa ni bil hudo zadet, kaitl kmalu ae jo zopet dvignil ln zbežal,kar „o g.' nesle noge
. iKi l'f, tore| Padla- eden je zbežal, štlrie so so približali ograji, ostali pa so se umaknili v grmovje in od tam streljali proti kolibi
se I« n'™J)!t ' ki, 90 rlUi ' bližino trdnjave, »e le posrečilo preplezati ograjo in z divjim kri kom so planili proti hiši. Uspelo jim le p^dre | v notranjost kolibe, kl pa je bila poini dima ln prav ta okolnost je bila srečna zaPoWega™e
tn"10«na P™3'0- dečki! Zunaj se bomo pr»d L'niYuf , bodala I«, )e zaklical kapTn fred kolibo se je znova vnet Se huišt h«i tn upornikom se Je slabo godilo, fri upornike M
Br^enemu pa se f ser" 8«
Medtem se Je dim razpräil ln oblegancl eo mogli ugotoviti svoje izgube.
Ivan, zvesti graSčakov sluga. Je ležal nezavesten poleg svoje strelske line na tleh. Justin je dobil kroglo v glavo in se nI več ganil. Sredi kolibe je graščak, smrtno bled, podpiral kapitana, ki Je bil tudi silno bled.
»Kapitan je ranjen,« Je dejal graščak.
»Malenkosti«, je dejal ta smehljaje. »Toda zunaj jih je pet, ki se ne bodo nikdar več ganili.«
»Pet!« Je vzkliknil graščak. »Bilo Jih je devetnajst proti nam, sedaj jih je samo ta devet. Sedaj pa se nam ni več treba bati, da bi jih ne premagali!«
XVII.
Osvoboditev »Lastavice«
Ubogi Ivan je umrl Se tisto noč. Imel je rano v prsih in pri padcu si je razbil lobanjo. Umrl Je, ne da bi se več zavedel.
Tudi kapitan je bil težko ranjen, vendar pa njegova rana ni bila nevarna, kajti noben iiv-ljenski organ ni bil zadet. Zdravnik ga je zagotovil, da bo ozdravil, vendar pa nekaj tednov ne bo mogel hoditi in tudi govoriti ne bo smel.
Janko pa ni bil ranjen. Le na roki se je ranil, ko je pograbil za bodalo. Zdravnik mu je rano razkužil in obvezal.
Po daljšem razgovoru s kapitanom in grašča-kom je doktor Kopač vzel dva samokresa in bodalo, spravil v žep zemljevid, vrgel puSko na ramo in izginil preko ograje.
Jankotu se Je zdelo najbolj verjetno, da je odSel iskati mornarja Blaža, o katerem je on pripovedoval. Čez nekaj časa si je tudi on vzel dva samokresa, napolnil si žepe s prepečencem in se izmuznil iz hiše.
Nameraval je poiskati čoln, o katerem mu je pravil Blaž Grm, da ga je skril pod belo skalo in katerega le sam stesal.
Bela skala ni bila daleč. Videti jo je bilo mogoče iznad dreves, toda deček je mogel le počasi naprej, ker se je moral ves čaa skrivati pred razbojniki.
Bila |e že skoraj noč, ko Je končno dospel do bele skale. Našel Je malo votlino, ki je bila ob-raščena i mahom in zakrita s kožami divjih koz. Dvignil Je to svojevrstno zaveso In zagledal Bla-žev čoln. Bil Je sicer okorno izdelan, toda ker je bil majhen ln lahek, ga nI bilo težko prenašati. Janko i| ga Je naložil na hrbet In ga odnesel k morju.
Ker Je bil čas oseke. Je deček moral Iti precej daleč po mokrem pesku, v katerega se je pogrezal do gležnjev. Ni mu tako hitro uspelo naravnati oolniček v vodi In stopiti vanj, ne da bi se ta prevrnil. Po nekoliko poizkusih pa 8e mu Je
»UstavW«0 J® S<,de' V"ni ln ga usmeril Proti
„,. Ho'el 8e J« okoristiti z nočjo ln odrezati vrv
a' ua , 80 ladJa oddaljila od brega. Mislil gl je, aa bodo roparji po danaS-nJem porazu skušali na vsak način vkrcati ee na ladjo ln odriniti odtod, "n pa Ilm jo hotel to za vsako ceno preprečiti. . t, J»™ t® fa?,e9P;l,,<,&a°v ««lnič Prav do vrvi, • ?e bila «tinn n	Pri'rlen» k »Id™. Toda vrv
hi «ert». insa1eta- Jank0 1® dobro vedel, da «e bi sedaj poskuSal prerezati vrv, bi oba konca vrvi
Izqlnll le preko oarale
s kakšno silo udarila po čolnu, da bi ta, ln z njim vred tudi on, odletel bogve kam.
Medtem ko je premišljeval, kaj mu je storiti, Je začel pihati močan veter, kl je potiskal ladjo proti bregu. Vrv je v tem trenutku postala bolj ohlapna in deček je Izrabil to priliko, da jo ja prerezal.
Naravnal ga le proti >Lattavicl< ...
Ko je ladja bila prosta, so Je počasi začela obračati in so oddaljevati. Tok jo je tiral proč od obrežja. Toda tudi čolniček jI je sledil, kajti tok je bil tako močan, da Janko avoje orehove lupina ni mogel preusmeriti.
Janko se je na vso moč trudil, da bi ostal v čim večji razdalji od valov, ki Jih je delala oddaljujoča se ladja. Kljub vsemu prizadevanju, pa bi se bil čoln kmalu prevrnil, če bi dečko ne bil nenadoma zagledal neke vrvi, ki Jo visela z ladje. Pograbil jo je, ne da bi se sploh zavedal, kaj prav za prav hoče.
Splezal je po vrvi navzgor In pogledal skozi okence v notranjščino ladje. Zagledal je krmarja, ki se ja boril z nekim drugim mornarjem. Drug drugega sta skušala stisniti vrat.
Ves prestrašen se Je deček znova spustil t čoln in tok ga je zanesel proč od ladje.
Drug drugega tta tkuSala stisniti za orat
Vso noč Je kakor v snu križa ril po morju. Neprestano 88 mu Je vračal pred oči strašen prizor, ki ga Je videl na ladji. Jasno Je videl pred seboj spačena obraza obeh mornarjev, ki sta se borila ob kadeči »e svetilki, v ozki kabini.
»Lastavica«, kl je nI več zadrževalo sidro, j» plula sem ln tja ob otoku, kakor kakšen splašen konj. Njena Jadra «o se napenjala ln upadala, kakor Je pač pihal veter. Od časa do čaea se je ustavila, nato «e Je zavrtela okrog svoje osi 1= zopet plula dalje z vso brzino*
Tonka, mala Roblnzonka
i.
Tonkin ole je bil hlapec pri Pavličevih. Rad le delal in ljubil je gospodarjeve njive in travnike kakor bi bili njegovi, in skrbel je vedno, da je bilo vse lepo obdelano. Posebno rad pa je imel svoja dva konja, sivca in rjavea, s katerima je vozaril »a polje in s polja in po široki cesti. Nikoli jima ni nalagal pretežkih bremen, nikoli nI kričal nad njima ali ju celo pretepal, če kdaj nista mogla •peljati. liajši se je uprl i vso svojo močjo ob voz. <la jima ga je pomagal potisniti naprej. Konja sta fazumela njegovo skrb in sta veselo zahrzala, kadar koli sta ga zagledala. Bili so ti pravi pripelji.
če rajši kot polje ln njive, še rajši kot sivca in •javca pa je Imel svojo ženko Nilo in svojo kčer-:o Tonko, ki sta stanovali v majhni bajtici poleg [ospodarjeve hiše. Vsak večer Je prišel k njima, pogovarjal z ženo Nežo o vsem, kar Je bilo >trebnoT>ri htšl, ln Be je Igral z malo Tonko. 'resrečna družinica je bila.
Toda zadnje čase je postajalo življenje z vsa-:lm dnem težje. Draginja je naraščala in čeprav » varčevali na vse pretege, je vendar vedno anjkalo denarja pri hiši.
Vsak večer, ko je mala Tonka že spala, sta in mati še bedela pri luči in računala in radunala. Mati je rekla:
>Danes sem kupila Tonki nove čeveljčke in e in soli. Tudi drv je zmanjkalo, pa ni vej emirja. Tako je vae drago!«
Oče pa je izpraznil denarnico na mizo in za-Vadihnil. Tako malo je bilo. kar je imel. Saj nI kadil in ne pil, njegova obleka je bila vedno zalita, le da bi bila njegova hčerka vedno čedno oblečena. Tudi mati Neža si skozi vse leto ni kupila nove obleke in rajši krpala stare, le da njeni mali Tonki ne bi ničesar manjkalo. Ampak vse skupaj ni dosti pomagalo. Potrebščin pri hiši je bilo vedno več kakor pa denarja v mošnji.
Poleg vsega tega pa Je mala Tonka že skozi leto in dan prosila, naj Ji kupijo bratca.
Oče in mati na te prošnje nista rekla — ne, ampak za zdaj še nista imela denarja za to kupčijo.
Pa se Je zgodilo, da Je prišel k gospodarju, pri katerem je služil Tonkin oče, neki bogat go-epod iz Argentinije. Iskal je človeka, ki bi mu pomagal na njegovem velikem posestvu. Obljubljal ie bogato plačo, ki Je mikala ubogega hlapca. Nekaj časa Je premišljeval in se obotavljal, zakaj težko mu je bilo zpustiti domači kraj in oditi v širni svet. Toda nekega dne se Je le odločil in Je rekel leni In hčerki:
»Pripravite se! Odpeljali se bomo ▼ SIrnI Bvet, nemara nam bo t«" sreča mila.«
Miselna naloga
Zgornje štiri hiše in vodnjak na sredi so last gospoda Prepirača. ßtiri drevesa pa so državna last. Med državo in gospodom Prepiračem so ve-dni prepiri zaradi tega. Zato je država ponudila gospodu Erepirača, naj s skupno ograjo ogradi vse hiše ln vodnjak, seveda pa morajo drevesa ostati Izven ograje. Gospod Preplrač čuti, da se iz njega norčujejo, pa mu ni žal denarja in v resnici reši dano nalogo.
Kako je gospod Prepira« postavil ograjo?
Kje pa fe pošta in pismo?
Onega dne, bilo je kmalu v začetku zime, se je zglasila v našem uredništvu botra z Griča. Potrkala je, vstopila, pozdravila, pa se kar koj spravila na široki zapeček v urednikovi sobi.
»Hu,< je hušknila v roke, »mraz Je, mraz.c
»Kar pogrejte se, botra,« je rekel prijazni urednik, »pri nas |e dosti prostora.«
»Prav zares,« je kimala botra s suho brado, »in prijazno je pri vas. Najrajši bi se kar za vedno tu nastanila.«
»Kar, botra, kar. Ves zapeček vam dam v najem.«
»Ooo,« se je razveselila botra. »Zelo ste prijazni in gostoljubni. Kaj pa nalemnina?«
Orednik se je malce zamislil, poškilil na botro, pa rekel:
»Kot sem slišal, znate povesti pripovedovati.«
»Tisto pa, tisto. Veste v moji glavi je majhna sobica in v tej sobici živi vila, ki ji otroci pravijo pravljična vila. Nikoli ni pri miru, vedno šiva in veze in tke in dela pisane preproge. Tem preprogam pravijo otroci pravljice. Polno zalogo jih imam.«
»Lepo, lepo,« se je zadovolljno gladil urednik po bradi. »Takole bova naredila: Jaz vam dam tale zapeček v najem, vi pa boste za najemnino našim otrokom pravljice in povesti pripovedovali. Ali Bte zadovoljni?«
»Zadovoljna,« je prikimala botra. >A11 imate dosti otrok?«
»Nič koliko, botra. Tu sta Tonček in Tinček, in Tinka in Zinka in še ln le. Na stotine, kaj na tisoče jih je. Noč in dan bi Jih morali šteti, če bi vse v vrsto postavili predse, pa jih še ne bi prešteli. Toliko Jih Je.«
»Jej, Jej,« le rekla botra. »No, potem se že splača pripovedovati. Ampak Jaz bi vaš drobiž rada tudi poznala.«
»Hm,« se je počehljal urednik za ušesom, »to bo pa nekoliko težko. Naši otročiči so raztreseni po vseh slovenskih krajih in še zunaj meje. Težko bi jih dobili skupaj v Ljubljano. Ampak, veste kaj: Naročil jim bom, naj vam pišejo. Tudi po pismih jih boste spoznali. Ali je prav tako?«
»Prav,« je pokimala botra.
In zdaj, otročiči, papir v roke in pereenik in pišite naši botri z Griča, ki sedi na zapečku, snuje pravljice in čaka vaših pisem. Botra jih bo prebrala, bo z vami kramljala, na nekatera pisma bo odgovorila, druge bo pa v peč zmašila. Po-: zdravljeni I	Urednik.
Za dobro vol|o
Dva avtomobillsta se srečata in med njim« se razvije naslednji pogovor:
»Zakaj pa je tvoja pnevmatika vsa rasr®« zana?«
»Povozil sem steklenico.« »Kaj je nisi prej videl?« »Ne, mož jo je nosil v žepu.«
Prevejanec. Učitelj je dal učencem domačo nalogo, naj napišejo imena 20 živali. Mali Jane' zek je rešil to nalogo z dvema besedama: Dvajset telet.
Sodobna mladina. Mali Stojan vidi velikega ptiča, kako kroži po zraku. »POvel vendar, očka,« se obrne na očeta, »koliko bencina porabi ta ptič za svoj polet?«
pošteni otroci. »Mati. Francek in Jaz sva na« šla 5 lir.« — »Upam, da sta poštena otroka.« —i »To pa že, mati. Vsak je 'dobil 2 liri 50 e.
Ne mudi se mu. »Tvoja ioga leži Se vedno ■»! robidovju, fant. Kdaj Jo boš vendar poiskal?« »Ko bodo robidnice zrele.«
Čudež. Dušan Je prišel prvič iz mesta na deželo. Vsak dan odkrije kako novo čudo. Včeraj Je opazoval kovača, ki je podkoval konja. Ves vzhičen pride domov in pripoveduje materi: »Mama, danes sem bil pri možu, ki dela resnične« žive konje. Eden ie bil ravno narejen in mu ia le še eno nogo pribil.«
Prava olika. Mati: »Ampak, Petrfek, koliko* krat naj ti še povem, da vljudni ljudje ne zehajo.«'
—	Petrček: »Zares vljudni ljudje tega še opazijo ne.«
Pametno: »Vselej govorim samo to, kar vem.«
—	»Zato pač vedno molčiš.«
Narisi v eni potezi!
črtčno in blagoslova polno novo leto Seli vstm ctnjenim članom
NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V RIBNICI Z OKOLICO SPIM jamstvom
Dolenja Stara m pri St Jernej«. — Praznik »v. Šteiana je bil letos krasen, sončen rimski dan. Našega »žegnanja« se je to pot udeležila izredno velika množica vernikov, zlasti moški, posebno fantje, so prilli mnogoštevilno od blizu in daleč. Konjerejci pa letos niso prijezdili in tudi blagoslova za konje ni bilo. Z zastopstvom se je udeležil slovesnosti samo njen načelnik g. Sebeha iz Št. Jerneja, ki je poklonil cerkvi lep dar, za kar se mu cerkveno predstojniätvo najlepše zahvaljuje. Sv. opravilo je izvršil č. g. Vinko Kastelic, ki je v krasnem govoru pozival navzoče, posebno še odraščajočo mladino, k odločno praktičnemu katoliškemu življenju. Vaški zbor pevcev in pevk je navdušeno in ubrano prepeval ljubke božične pesmi. — Vsem dobrotnikom naše podružnice: Srečno novo letol _
Jedilno olfe
nadomestek si lahko pripravite sami z našim preizkušenim praškom „Amlsan". — 1 zavitek Amisana zadostuje za I in pol litra oljnate mešanice in velja L. 1.50, po pošti L. 2.50. — Denar morate poslati v naprej. Navodilo je zraven.
Prodaja drogerija Ka«. Ljubljana, Židovska ul. 1
Na deželi pa zahtevajte Amisan prašek pri Vašem trgovcu ali zadrugi.
St. Jernej. Na božič so se včasih pri nas pripravljali po nekaterih vaseh skupno z devet-dnevnico. Letos je bila taka priprava le v Dol. Maharovcu. 9 hiš imajo izbranih in pri vsaki teh hiš imajo en dan Marijin kip na lepo ozalj-šanem prostoru — oltarju, ki ga pripravijo za to priliko. Prvi večer pridejo po Marijin kip k Lu-zarjevim, tam odmolijo rožni venec in litanije Src» Jezusovega, nato Marijo odnesejo v drugo hišo. Med potjo pojo litanije M. B. in Marijine pesmi. Ko pridejo do hiše, kjer bo Marija prebivala drugi dan, jo slovesno izroče pri vhodu
JABLIN • Jabolčnih
za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek L. 1140. po pošti L. 16-—, 2 zavitka po pošti L. 80—, 8 zavitki po pošti L 48 — Prodaja Dragerija Emona ■vrni Kane - Ljubljana - Nebotičnik
v hišo gospodarju ali gospodinji, ki jo postavi na oUar. Ko skončajo litanije, molijo rožni venec in po» pesmi. Naslednji dan je za dotično družino domač praznik. Zlasti otroci se zbirajo in prepevajo Marijine pesmi. Ta pobožnost v vasi je zelo stara in jo vaščani vzamejo zelo resno. Ker je
Dametmla,HnVridei0 v, ^ V8e hiše in bi bilo ff ™' ndAb,1 9® raz<!elili tak0- da bl imeli eno
»botat «lh' drue? 'eto i» Dri drugih to pooožnost. - Skupno pobožnost devet prvih pet-
tfSo T?;13- "W šlevil° Franov, okrog 1500. Vz rajajmo do konca in še drugi, ki stojite
9rePor- Ko,»> božični zvonovi vabili naj gre judstvo molit novorojeno Dete, [e božja Previdnost poklicala k Sebi Franceta Hrin-k posev ka ? Brera. Pokojni j^b l do golu? Te>t- ,D°J?°!iubaf- N'i P»«« vX ml Težko prizadeti družini pa Zle iskr^o
sožaljel — Komaj smo prestopili prag novega leta, se je spet oglasil mrtvaški zvon in naznanil, da je izdihnila svojo blago dušo sestra našega g- župnika in duh. svetnika Rozalija Krumpestar. Pokojna je bila daleč naokoli znana po svoji dobroti in kuharski sposobnosti. Udeležila se jo tudi ramanja v Sveto deželo in
Srečno novo Ufo jjeli svojim članom
Kmetijska zadruga
Črnomelj
v Lurd. Vse njeno požrtvovalno delo v prid hiše božje in vseh foranov naj Vsemogočni pokojni tisočero poplačal Ostale tolaži Bog! — Po daljšem odmoru so naši igralci spet nastopili na odru. Uprizorili so Vombergarjevo dramo »Vrnitev« in sicer v korist Rdečega križa. Občinstvo je cerkveni dom napolnilo ido zadnjega kotička. Želimo, da bi nas spet kmalu povabili v cerkveni dom, saj ravno v teh časih je človek potreben poštenega razvedrila.
JEMmÈAhhIMK
Preiskušen redilni prašek
„Redin" za pratile
Pri malih prašičk h pospešuje Redinprašek hitro rast,kiepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljaio. Zadostuje ie 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. L. 5'-, po pošti L.9" , 8 zav.. po pošu L. 19--, 4 zav. po pošti L.24'-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin 86 dobi samo z gornjo sliko.
Prodaja drogerija Ra«. Ljubljana, Židovska nl.1
Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu
ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Naročniki iz Triaške in Goriške province morajo poslati denar vnaprej.
Ribnica. V Dolenji vasi je umrla 22 letna Angela Vidervol. Naj počiva v miru! — 1827 kg koruze in 210 kg ovsa je uničil, kakor je uradno ugotovljeno, letošnjo jesen medved iz gozdov Velike gore. — Na zadnjem prisilnem dogonu za klavno živino je komisija odkupila 62 glav goveje živine in 42 prašiččv.
Slivovko. hruSevec, pel*nkovec in ram
■1 lahko prav poceni sami napravita. 1 steklenica naše umetne esence za napravo 5 litrov sll-vovke. hruševca, pelinkovca ali ruma stane L. 15-, po pošti L. 21'—, 2 steklenici po pošti L. 88"— 8 steklenice po pošti L. lil—. Točna navodila na vsaki steklenici.
Prodaja drogerija Kant. Ljubljana. Židovska ul.1
Naročite svojim bližnjim in daljnim prijateljem »Domoljub« !
Mali oglasnik
V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče sluibo L.0.20 sa besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1'— ; v vseh dragih «gl*, ■ih stane beseda L. 0*90k Vsem oglasom sa
Erišteje še oglasni davek. Naimanjii znesek . 7'—, za ienitvene oglase L. 20-—. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia.
Pristojbina za male oglaie te platoje naprej.
Kož«
domaČih zajcev, veveric, Uste, dihurjev, kun ln vider, kupuje L. Rot, krznarstvo, Ljubljana. Mestni trg 5.
Korenjevo seme
konoplje, bučne peske, ealatno aeme In vsakovrstna druga semena kupt vedno po naj-vUJi dnevni cent tvrd-ka Pran Pogačnik, LJubljana, Javna skta-dliča, Tyrfleva s. II.
Fige in brinje
po najnižji cent Ima •talno na zatogi tvrd-ka Ivan Jelačln, LJubljana.
Plemenski bik
atar 20 mesecev, na* .prodaj. Jealh Jakob, Dobrunje prt Ljubljani
Krave
dobro mlekarlco, prodam zaradi pomanjkanja krme. - Naalov v upr. «Domoljuba« pod «t. 13877.
Fige
za fffanjekuho dobite najceneje prt Ant. Krl-sper. Coloniale, LJubljana, Tyrteva e. ti.
Prazne steklenice
vinske, vaeh vrat, vsako količino, plačamo najbolje. Rupena, Tavčarjeva I, tel. S8-47.
Kmeiko posestvo
kupim. Naalov v upravi »Domoljuba« pod St. 13881.
600 kg nemške detelje
kupim. Naslov v upravi »Domoljuba« pod it. It.
Lastniki »DeeriBgokosilnlet
Izkoristite zimski čas ko Ae nI deta na polju za ureditev svojih kosilnici Val nadomestni dell za »Doerlng,-kosilnice so dospeli ti tovarne ln Jih dobite v Železnim Pr. Btuplca, Ljubljana, Oosposvet-ska cesta 1.
Robidove listje
Se Je čaa aa trganje
robtdovega Ustja. Zeleno natrgano :n lepo sušeno kv.pl vsako količino Pran Pogačnik, LjuMJana, Javna skladišča, Tyrgeva o. li.
Služkinje
za domača In poljska dela sprejmem. - Kregat-, Dravlje »t I7T (Vodnikova 117).
Hlapca
pridnega ln poltenega, sprejmem. Marija Škafar, Črna vas, *t 177, LJubljana.
Pastirja
14—lt letnega, sprejmem. - Marinko Ivan, Vnanje gorice 14, po-Ita Brezovica.
Vem za konja
filmet, ki je Imel «Ig na levi iti. na desni 88. - Naslov v upravi »Domoljuba« «t. 1383«.
1000 lir nagrade dobi
kdor mi pove za kobilo pramo, staro 11 let, na glavi Ima malo liso. Na prednjih nogah Ima nizka kopita In malo okrutena, Je zelo kratka tn dobra za vožnjo. - Sporočiti na naalov : Dežman Ivan, Laverca.
Kočevje. V zgodnjih jutranjih urah dna 31. decembra 1941, nekaj pred pol peto, ko so je pripravljal transport kočevskih Nemcev za odhod iz naše pokrajihe, se je na postaji dogodila nesreča, ki je zahtevala smrt znanega gostilničarja Verderbcrja Avgusta, ki spada med vodilne kočevske Nemce.
Črni gaber
koplm
vsako mnolino po ugodni cesi
Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo „Domoljuba" pod številko 18152.
reklamacije	»»™fV° 70 "V ^ «P« «P-Jema ur
«W	-g. -b)
e d ni š t v o »Domoljuba«, naročnino, inserate in Ielelon uredništva hi uprave; Jt Ljudsko tiskarno: lože Kramar«"