POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XIV. 1 | Štev. 94 j TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 ! UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. PreSertiova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 25. aprila 1940 | NAROČNINA NA MESEC i Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, ] dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena 1 j din 1 I Alarmantni glasovi o Švedski Razna poročila zatrjujejo, da obstaja neposredna nevarnost za ohranitev švedske nevtralnosti — Na Švedskem se mrzlično pripravljajo na vse primere — Stališče Sovjetske zveze * - PARIZ, 25. aprila. Havas. PO ZANESLJIVIH IN POTRJENIH VESTEH SE JE VELIK DEL NEMŠKIH CET VKRCAL NA TRANSPORTNE LADJE, KI SO BILE ZASIDRANE V NEMŠKIH PRISTANIŠČIH NA BALTU. ZDI SE, DA JE V SPREMSTVU TEH LADIJ TUDI VEČ LEDOLOMILCEV. PO VSEJ PRILIKI SO TE LADJE NAMENJENE V SMERI PROTI ŠVEDSKI, KAR DOKAZUJE, DA OBSTAJA NAJNEPOSREDNEJŠA NEVARNOST ZA NAPAD NANJO. MOGOČE PA JE SEVEDA TUDI, DA SO TE ČETE NAMENJENE ZA PREVOZ NA NORVEŠKO, KJER NAJ BI OKREPILE NEMŠKE BOJNE EDINICE, KI OPERIRAJO NA PODROČJU OSLA. TODA TEŽKO BI BILO RAZUMETI, ČEMU SE VKRCAVAJO ČETE TUDI V KLAJPEDI IN PRISTANIŠČIH VZHODNE PRUSIJE, OD KODER JE POT NA NORVEŠKO DOSTI DALJŠA. MIMO TEGA ZA TAKE TRANSPORTE NE BI BILA POTREBNA NAVZOČNOST LEDOLOMILCEV. NA DRUGI STRANI PA DOKAZUJEJO TUDI NEMŠKE OPERACIJE NA NORVEŠKEM V SMERI ŠVEDSKE MEJE, DA JE ZELO VERJETEN NAČRT VDORA NA ŠVEDSKO. ŠVEDSKI OBRAMBNI UKREPI STOCKHOLM, 25. apr. Reuter. Švedski prestolonaslednik princ Gustav Adolf Je naslovil voditelju švedskih skavtov Poslanico, v kateri pravi, da stoji švedska pred veliko nevarnostjo. Toda švedski narod ne sme izgubljati vere in mora Pogumno gledati nasproti vsem dogodkom* naj bi se razvijali kakor koli. Kakor se je dalje izvedelo, so že izvršene vse priprave za evakuacijo civilnega prebivalstva v Matmoju in nekaterih drugih najbolj eksponiranih obalnih mestih. Mal-mo leži na skrajnem švedskem jugu nasproti Kodanju, ki leži na nasprotni obali Ore Sunda. Stanovanja za begunce so tudi že pripravljena. Obrambni ukrepi ss prav tako nadaljujejo na vseh koncih In krajih, tako da bi bilo Švedsko težko lz-nenaditi tako, kakor je bila iznenadena Norveška. Tudi listi pišejo obširno o obstoječi nevarnosti. Tako pišejo n. pr. »Goteborgs Tidningen«, da je nevarnost, da bi bil prvi napad na Švedsko izvršen iz zraka. Vsi poizkusi napadalca, izkrcati se na obalah, bi naleteli na odločen švedski odpor. List pravi dalje, da stoje države, ki niso sposobne upreti se terorju in brezobzirni nevarnosti, prav tako pred propastjo, kakor slabo oborožene, morda pa je za prve nevarnost še večja. RAZPOLOŽENJE V SOVJETSKI ZVEZI MOSKVA, 25. aprila. United Press. Razpoloženje v Moskvi se je z ozirom na najnovejši razvoj evropske vojne precej spremenilo. Predvsem se opaža, da zavzemajo sovjetski listi vedno bolj nevtralno stališče in v ničemer več ne se-kundiraio Nemcem, kakor so še nedavno. V javnem mnenju se pa tudi lahko opazi nezadovoljstvo z nemško akcijo na Danskem in Norveškem. Še bolj se čuti odpor proti eventualnemu napadu na Švedsko. LONDON, 25. aprila. Exchange Tele-graph. Sovjetski veleposlanik Majski je obiskal angleško zunanje ministrstvo, kjer se je več časa mudil. O namenu in pomenu njegovega obiska ni bilo izdano nobeno poročilo, na poučenem mestu se pa vseeno zatrjuje, da ni govoril o trgovinskih odnošajih med Sovjetsko zvezo in Anglijo. Vse bolj prevladuje prepričanje, da sta Majski in lord Halifax govorila o Švedski in nevarnosti nemškega Na norveških bojiščih Se nobenih odločitev Po nemškem poročilu se Je posrečilo nemškim četam doseči ponekod lokalne uspehe Po zavezniških vesteh se bijejo med Trondhjemom in Namsosom prvi večji boji popolna še dalje odločno brani in priča- Prusije. Rodil se je 1890 v Essenu, studi, kuje vsak čas končnega uspeha z doto- ral je .v Freiburgu in Monakovem. kom pomoči. GLASILO OSLSKE VLADE FRANCOSKE INFORMACIJE PARIZ, 25. aprila. Havas, O razvoju bojev na Norveškem ni nobenih podrobnejših uradnih poročil. Izvedelo še je pa, da stoje severno od Osla na področju Lillehammerja in Hamarja zavezniške žete skupaj z norveškimi na postojankah, to preprečujejo vsako nadaljnje napredovanje Nemcev proti severu. V zaledju Bergena In Stavangerja se norveški oddelki uspešno upirajo napredovanju Nemcev, ki skušajo predreti iz obeh omenjenih pristaniških mest dalje v notranjost države, da bi dobili zvezo z onimi nemškimi četami, ki operirajo na področju Osla. Na področju Trondhjema so prišle Zavezniške in norveške čete, ki prodirajo ** Namsosa proti jugu, v stik s prvimi Eniškimi četami iz Trondhjema. Boji se bijejo približno na polovici pota Iz Nam-s°sa v Trondhjem, podrobnih podatkov 0 teh operacijah pa ni. Boji so zelo razdani in se fronte močno spreminjajo po Položaju. Trondhjem na jugu še ni obko-tan, kakor poročajo iz Švedske. Položaj frri Narviku se ni spremenil. Prebivajmo je bilo Iz teh krajev evakuirano, ker pričakuje, da se bodo razvili prav mad MOndhjemom in Namsosom največji boji Md zavezniškimi In nemškimi četami. PRIKAZ FRANCOSKEGA TISKA .PARIZ, 25. aprila. Havas. Tisk kamenja zadnje vojne operacije na Norveški in naglasa, da je norveški smučarji bataljon zajel večjo skupino Nemcev. P°važanje zavezniških letal je pospešeno, da je zdaj že močnejše od nemškega. '•dpor Norvežanov postaja iz dneva v močnejši. Vsak poizkus napada na fVedsko nevtralnost bo pa naletel na od-0?r>6 reakcijo. NORVEŠKI DEMANTI LONDON. 25. apr. Reuter. Norveška j}^H?ka obve?čevalna služba najodločneje nveSij ja se je znaten del ■ P^rvcŠkc divizilc predal Nemcem, osta- „ - - , , ... , . . čet da ie pa uničen. Divizija sellaj*er, član rajhstaga in državni svetniki leg tega je mogoče ugotoviti pri nevtral- NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 25. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča, da so se sovražne pomorske in kopnene sile pri Narviku povečale, niso pa še prešle v napad. Severno od Trondhjema so zavzele nemške čete važno ožino Steinkjer in ujele pri tem 80 sovražnikov. Vzhodno do Bergena napredujejo nemške čete proti norveškim položajem pri Bossu. Boji pri Stavangerju so zaključeni. Dva norveška polka sta bila tam napadena in po boju premagana in razorožena. Sodelovalo je tudi letalstvo. Iz Osla na sever in vzhod prodirajoče nemške čete so s pomočjo tankov in letal povsod zlomile sovražni odpor in naglo napredujejo. Nove čete prihajajo na bojišče stalno čez Oslo. Poizkus napada angleških letal na letališča pri Oslu je ostal brez uspeha. Poškodovanih je bilo samo nekaj zasebnih iiiš. Letalski izvidniški poleti so se raztegnili zopet nad vse Severno morje do angleških otokov. V glavnem pa so letala napadala angleške ladje in postojanke ob zahodni norveški obali, kakor tudi važna cestna in železniška križišča ter druge prometne naprave in objekte. V Namson-skem fjordu je bil nevarno poškodovan neki angleški rušilec. Pri Andalsnesu sta pričela neki rušilec in neki transportni parnik po zadetku iz letal goreti. Pri vhodu v Moldski fjord je bila neka transportna ladja dvakrat v polno zadeta. Na drugem mestu so bile vržene bombe na neko tovorno ladjo. V notranjosti je bil zadet neki norveški transportni vlak. Na zahodu ni bilo nobenih posebnih dogod- k°VNEMšKI GUVERNER NORVEŠKE OSLO, 25. aprila. DNB. Dnevnik Osla, naklonjen novi vladi, piše pod- velikim naslovom, da je odpor Norvežanov proti Nemcem brez smisla. Dalje poroča, da so nemška letala napadla Orkneyske otoke in odvrgla nekaj bomb. Angleži so streljali s topovi nanje. 1 KRALJ HAAKON PROTI POPUŠČANJU LONDON, 25. aprila. Reuter. (Avala.) Iz Stockholma javljajo, da je kralj Haa-kon sporočil novi vladi v Oslu, da »tudi, če poda ona demisijo, ne bo priznal novega stanja, še manj se pogajal z Nemci. Dokler se nemške čete ne umaknejo iz ozemlja Norveške, ni misliti na nobena pogajanja z njimi.« V pismu, ki ga je kralj naslovit na predsednika višjega državnega sodišča, ugotavlja vladar, da »ni govora o tem, da bi prestolonaslednik Olaf naslovil na Norvežane v zasedenem ozemlju po radiu apel, naj se podrede Nemcem. Niti jaz, ne prestolonaslednik ne zahtevava od Norvežanov, da se pokore napada nanjo. V zvezi s tem so se razširile vesti, da je sovjetska poslanica ga. Kolontajeva obljubila švedski vladi, da bo Sovjetska zveza podpirala švedska prizadevanja za očuvanje nevtralnosti. GLASOVI ITALIJANSKIH LISTOV RIM, 25. aprila. Ass. Press. Sklepi.vrhovnega vojnega sveta zaveznikov v Parizu predstavljajo po poročilih pariških dopisnikov rimskih listov ilovo potrditev, da se Pariz In London pripravljata na to, da uskladita politična in vojaška vprašanja s cilji, ki jih zasledujeta v tej vojni. Zaradi tega je očito, trdijo italijanski listi, da so se zavezriiki skupaj z Norveško, ki jo sedaj prištevajo k svojemu taboru, pobrigali za to, da se tokrat pravočasno pripravijo za vse eventual-nosti ter store razne politične in vojaške korake za razširitev vojne. S tem v zvezi i zastavljajo italijanski listi vprašanje, na kateri strani je mogoče pričakovati zapletljaje, ki bi vojno razširil;? Švedska, Nizozemska in Belgija predstavljajo nevaren sektor napetosti. Pa tudi Švica in države na evropskem jugovzhodu so izpostavljene igri vojne propagande. Vesti, da se Nemčija pripravlja na akcijo proti Švedski, beležijo italijanski listi brez komentarjev. nemškim oblastem, temveč pričakujeva od njih, da bodo obdržali svoj patriotični duh.« GENERAL SIKORSKI predsednik poljske vlade v emigraciji, je prisostvoval osmemu zasedanju vrhovnega zavezniškga sveta v Parizu. Po nekaterih vesteh bodo poljske čete poslane na Norveško in na Bližnji vzhod. Vatikansko glasilo o nalogah nevtralcev CURIH, 25. aprila. »Neue Ztircher Zei-tung« poroča iz Rima, da je posvetil »Os-servatore Romano«, ki izhaja sedaj v nakladi 170.000 izvodov, poseben članek vprašanju nevtralnih držav.List pravi, da odkriva značaj vseh ukrepov, ki se izdajajo v nevtralnih državah, da je prva skrb zlomiti notranje sovražnike, ki se zde nevarnejši, kakor pa zunanji, vsaj v času, ko je nevtralnost ogrožena. Izkušnje so pokazale, da so vodili vse vojske, ki so BERLIN, 25. apr. DNB. Za guvernerja zasedale mesta v napadenih nevtralnih dr-okuptranih obiasti na Norveškem je po- žavah, posebni izdajalci, kateri so se postavljen Josef Terboven, ki je bil gau- j lastili najprej radiofonskih oddajnic. Po- cih tudi druge ukrepe. Nobena doslej napadenih držav ni uspela, da bi pravočasno izvedla mobilizacijo, kar je povzročilo popoln zlom vojaške obrambe. Sedaj pa Belgija, Nizozemska, Švica in švedska vnaprej mobilizirajo, in to v takem obsegu, da nikakor ne bodo mogle biti presenečene in jih ne bo mogla doleteti taka katastrofa, kakor je nekatere druge države. Po naštevanju vseh ukrepov, ki jih izdajajo nevtralci, se članek končuje z ugotovitvijo, da sta bili vedno in v vseh časih odločujoči dve dejstvi; moč in prevara. Vsi ukrepi zasledujejo sedaj isti cilj, zavarovati se pred obema. Zavezniki bodo branili mir na Sredozemlja Zanimive informacije o sklepih zavezniškega vrhovnega sveta v Parizu — Izdani bodo tako! posebni ukrepi za zavarovanje posameznih postojank PARIZ, 25. aprila. Ass. Press. O zadnjem zasedanju vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v Parizu, kateremu se prisoja poseben pomen tudi še zato, ker so se ga udeležili zastopniki Poljske in Norveške, je bilo mogoče izvedeti, da je bila posebna pozornost posvečena zlasti tudi vprašanja položaja v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Zavezniki so obširno in zelo podrobno razpravljali o ukrepih, ki so potrebni, da se zavaruje varnost na Sredozemskem morju. V zvezi s tem so se pretresle vse možnosti eventualne spremembe dosedanjega ne-vmeševalnega stališča Italije. Vojaški strokovnjaki so predočili pomembnost posameznih postojank na Sredozemlju in možnosti naglih operacij v primeru spopada. V smislu njihovih predlogov so bili tudi sprejeti dokončni sklepi, ki se bodo izvedli takoj, in sicer enako s strateškega kakor tudi z diplomatskega stališča. Kakor se dalje zatrjuje, so zavezniki sklenili upreti se vsakemu, kakršnemu koli poizkusu motenja varnosti sredozemskih držav in držav na evropskem jugovzhodu in Bližnjem vzhodu. Zavezniške vlade bodo obvestile vse prizadete vlade, da morejo v vsakem primeru napada na njihove države računati z zavezniško pomočjo, in to ne glede na to, ali so dobile od zaveznikov že prej zadevne formalne garancije ali ne. Kdor koli bi torej skušal kaliti mir v tem delu sveta, naj računa s skupnim odporom vseh zavezniških sil in vseh, ki se jim bodo v takem primeru pridružili. Ti sklepi so napravili najgloblji vtis. ITALIJANSKI LIST OB SMRTI BARNESA MILAN, 25. marca. Stefani. Listi pišejo o smrti bivšega angleškega ministra Bar-nesa, ki je bil eden izmed podpisnikov versajske mirovne pogodbe. »Popolo d’ Italia« pravi, da od angleških podpisnikov Versaillesa živi le še Lloyd George. Versajska mirovna pogodba je sama na sebi skoro že umrla, kmalu bodo šli podpisniki za njo. ITALIJANSKI GLAS RIAt, 25 aprila. Stefani. »Popolo di Roma« piše o navzočnosti poljskega in norveškega predstavnika pri zadnjem zasedanju vrhovnega vojnega sveta zaveznikov v Parizu in pravi, da je ta pozna manifestacija kaj slaba satisfakcija Francozov in Angležev narodom, ki so jih vrgli v vojno. i£sia,e< vdrti v ^a^feng LONDON, 25. aprila. Po vesteh iz kitajskega vira se je Kitajcem posrečilo vdreti v Kajfeng, važno železniško križišče v provinci Honan. Napad je prišel iznenada, Japonci so bili presenečeni, boj se je nadaljeval po ulicah. Večji de! mesta je v kitajskih rokah. Padlo je na obeh straneh mnogo vojakov. PE1ROLEJSKI VRELCI V TURČIJI ANKARA, 25. apr. Turška brzojavna agencija javlja, da so našli v južnc-vzhodn. Anatoliji pri Bekiru v globini 1042 ;r, petrolejske vrelce. Raziskavanja se nadaljujejo. ODGODITEV ZASEDANJA SOBRANJA SOFIJA, 25. apr. DNB. Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov je sobranje do 1. maja poslano na počitnice. Na zadnji seji je bil izglasovan zakon o civilni mobilizaciji prebivalstva. Vladi so bila dana zelo široka pooblastila. Angleški in nemški letalski napadi LONDON, 25. apr. Reuter. Angleška letala so v noči od torka na sredo spet napadla Sylt In potopila dve nemški patruljni ladji. Bombardirana so bila tudi nemška letalska oporišča na Norveškem ter aerodrom v Aalborgu na Danskem. V Syita je nastal na več krajih požar. Severno od Sylta so angleška letala presenetila več nemških patruljnih ladij, ki so začele močno streljati v zrak. Letala so jih kljub temu napadla in potopila dva parnika. Sylt je glavna nemška baza za hidroavione, ki polagajo mine. Pred dne. vi so opazili nemške bombnike pred ustjem Temze, kjer so najbrž hoteli od-vreč* mine. Angleški letalci so močno bombardirali Oslo, Stavanger in Kristian-sund ter posneli postojanke Nemcev pri Trondhjemu, kjer so njih čete zašle v stisko. LONDON, 25. apr. Havas. Dodatno k velikim angleškim letalskih napadom na Sylt, Aalborg, Stavanger in Kristiansund v noči ter v zori na 24. t. m. sporočajo, da je bilo v Stavangerju tudi to pot po. škodovanih mnogo nemških letal. Požari, ki so nastali na Syltu, so uničili del tega nemškega oporišča. LONDON, 25. apr. Havas. Več nemških letal je poizkušalo sinoči napasti Scapa Flow. Odvržene bombe niso prizadejale škode. Alarm je trajal eno uro. Protiletalske baterije so bile ves čas v akciji. Težka bomba je padla na enega izmed otokov. Neki očividec je opazil, kako se je nemški bombnik spustil zelo nizko nad zemljo. Bil je precej poškodovan. Nad poljem in neko cesto so letala streljala tudi iz strojnic. Lovska letala so Nemce končno pregnala. Zavezniški glas na naslov Španije LONDON, 25. aprila. Reuter. Med diskusijo v spodnjem domu o anglcško-špan-skem klirinškem odnošaju je državni tajnik Butler dejal: »če se ozremo na od-nošaje med nami in Španijo od začetka sedanje vojne, moram reči, da so se znatno izboljšali. Nimamo nikakega razloga, da bi se pritoževali zaradi postopanja španske vlade, ki je strogo nevtralna. Mi to zadržanje spoštujemo ter bomo ohranili svoje priznanje vse dotlej, dokler bodo tudi drugi postopali tako. želja vlade kralja Jurija je, da ostane Španija nevtralna in da kot taka ohrani svoja posestva. Nadejam se, da bo v bodoče diplomatska atmosfera med obema državama še bolj jasna.« Trgovinska pogafanja z Madžarsko BEOGRAD, 25. aprila. Trgovinski minister dr. Andres je davi odpotoval v Budimpešto. V njegovem spremstvu sta dr. Dragoslav Mihajlovič, načelnik oddelka za izvoz ter dr. Peter Tomič, tajnik direkcije v ministrstvu za zunanjo tr- govino. Priključila se je tudi skupina novinarjev. Na postaji se je poslovil od dr. Andresa madžarski poslanik v Beogradu, ki je izročil soprogi dr. Andresa šopek cvetja ter trgovinski delegat Madžarske dr. tsuvay. Nemčija napove Norveški vojno? BERN, 25. aprila. Havas. »Basler Nach-richten« poročajo iz Berlina, da bo Nemčija tudi formalno napovedala Norveški vojno, in sicer zaradi tega, ker so zastopniki norveške vlade bili navzočni pri zadnji seji vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v Parizu. Nemški odgovor na poljske obtožbe BERLIN, 25. apr. DNB. »Deutsche Ali. gemeine Zeitung«, ki je blizu vlade, javlja, da je poljska Črna knjiga, izdana v Parizu, grd pamflet emigrantov. Angleži in Francozi so v odločilnem trenutku zapustili svoje prijatelje. Zdaj pa mislijo Poljaki, da bodo s širjenjem lažnih vešti izpolnili svojo zavezniško dolžnost. Vprav poljski emigranti imajo del poljskega šovinizma pred zasedbo Poljske na vesti. Pisec pamfleta naj dokaže svoje velike klevete. Zgodovina 20 let je pokazala, da se more upostaviti red na tem prostoru le, če se napravi konec prepirom narodov. Tako je nemško-sovjetska pogodba o delitvi Poljske edino pravilna. Poljski šovinisti bi hoteli znova sprožiti nemire ob Visli, ki jih bosta Nemčija kakor Rusija znali udušiti. Poljski kmetje so živeli v Sestanek RooseveH-Mackenzie King \VARMSPR1NGS, 25. apr. Havas. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King ostane gost prezkfenta Roosevelta še danes. Kakšen je namen tega sestanka, doslej ni bilo mogoče izvedeti, ker nista hotela ne Roosevelt ne Mackenzie King podati nobene zadevne izjave. Splošno pa vlada prepričanje, da razpravljata oba državnika o važnih vprašanjih, ki se nanašajo tudi na sedanjo vojno v Evropi in na splošni svetovni položaj. LETALSKA NESREČA V AMERIKI NF.W YORK, 25. apr. DNB. Med voja-ikimi vajami sta trčili blizu mehiške meje dve letali. En pilot je ubit, drugi je težko ranjen. bedi, zato je naravno, če prihajajo zdaj na delo v Nemčijo. Poljskim delavcem v Nemčiji je dana prilika, da zaslužijo več kakor so doma. Pomoč za brezposelnost je dobilo samo v oblasti generalnega gu-bernata 161.000 poljskih brezposelnih. Gradijo sc mostovi, obnavlja dežela. Kazni, ki so jih dobili nekateri obsojenci, so bile izrečene zaradi tega, ker so sodelovali pri umorih Nemcev. Pri obnovi dežele pomagajo poljski delavci prostovoljno. Govorice o zverstvih so plod propagandnih ciljev zahodnih velesil. ODISEJADA FINSKIH PROSTOVOLJCEV LONDON, 25. apr. Havas. Finskim prostovoljcem, 60 po številu, ki so bili ob izkrcanju Nemcev v Oslu, se je posrečilo z vlakom pobegniti preko meje na švedsko. 14 izmed njih je dospelo na Angleško. MADŽARSKA SLIKARSKA RAZSTAVA V BEOGRADU BEOGRAD, 25. aprila. Semkaj je prispel pomočnik madžarskega prosvetnega ministra Aladar, ki bo prisostvoval otvoritvi razstave madžarskih slikarjev. UJETI NEMŠKI ČASTNIKI NA ANGLEŠKEM LONDON, 25. aprila. Havas. V nekem pristanišču severne škotske so se izkrcali ujeti nemški pomorski častniki. Trije čast niki so bili zajeti med boji pri Narviku. Eden izmed njih je Oskar Flarw, ki je svojčas poveljeval veleparniku »Europa«. Preden je bil ujet, je bil kapitan 8620ton-skega »Elsterja«, ki je bil 11. aprila zaplenjen pri Narviku. ZA OBNOVITEV ŠPANIJE MADRID, 25. apr. DNB. Med bivanjem v Valenciji je notranji minister Španije Serano Sunner dejal, da ima Španija opraviti še ogromno dela za obnovo, vendar je prepričan, da se bo narod srečno rešil iz vseh težav in dvignil deželo k novemu napredku. TURNEJA BERLINSKE FILHARMONIJE BERLIN, 25. apr. DNB. Berlinska filharmonija bo odšla v maju na daljšo turnejo po južnovzhodni Evropi. Dne 7. maja bo koncert v Bratislavi, 8. maja v Budimpešti, 11. maja v Bukarešti, 14. in 16. maja v Sofiji, 18. maja v Beogradu, 21. maja v Zagrebu. V Bukarešti in Beogradu bosta izven oficielnega še po en koncert, ki ga bosta dirigirala direktor romunske Filharmonije Gjorgje Giorgiescu, v Beogradu pa dirigent Lovro Matačič. NOVA AMERIŠKA TORPEDOVKA NEWYORK, 25. aprila. DNB. V morje so spustili najmodernejšo tonpedovko, 1630tonsko ladjo vojne mornarice USA. ČILE IN NORVEŠKE LADJE WASHINGTON, 25. aprila. Cilenški poslanik v Washingtonu je odločno zavrnit govorice, da bi čile zaplenila norveške ladje, ki so v njenih lukah. Pri angleškem poslaniku v Washingtonu je že napravljen korak, da bi vlada Velike Britanije preklicala sklep, da norveške ladje ne smejo pristajati v čilenskih lukah. DR. PUC V BEOGRADU Kakor nam poročajo, se mudi te dni v Beogradu dr. Dinko Puc, predstavnik slovenskih radikalov. Bil je sprejet od predsednika Narodne radikalne stranke g. Acc Stanojeviča, nadalje je imel konference s podpredsednikom g. Mišam Trifunovičem in drugimi radikalskimi prvaki. O teh razgovorih bo poročal dr. Puc na banovinski konferenci Narodne radikalne stranke v Ljubljani, ki bo V prihodnjih dneh. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in vetrovno; obeta se dež. Včeraj najvišja temperatura 24.0, danes najnižja 10.3, opoldne 18.6. »Ukrepi jugoslovanske vlade so rodili pomirjenje" »Napetost na Balkanu Je ponehala", pravijo politični krogi v Italiji, Nemčiji in Angliji RIM, 25. apr. Italijanski listi naglašajo, da bo po odhodu dr. Markoviča v kratkem obiskal Budimpešto dr. Andres. Te obiske razlagajo v Beogradu tako, da želita Jugoslavija in Madžarska podrobno proučiti gospodarske odnošaje v zvezi z vojnimi dogodki. Najnovejši dogodki na jugovzhodu Evrope dokazujejo, da je na tem prostoru spet nastalo mirnejše ozračje. Nemir je prenehal, posebno po raznih izjavah, da Balkan in Madžarska ne bosta pritegnjena v vojno. Tudi razni ukrepi jugoslovanske vlade so rodili po-mirjenje. Govorice o nemških namerah na Balkanu so laž. LONDON, 25. apr. V Londonu nihče ne mara prerokovati glede Mussolinijevih namer na Balkanu, piše »Neue Ziir-cher Zeitung«. Razne domneve, ki so krožile zadnjih 14 dni. se opirajo le na namigavanja, tipanja in grožnje nemških propagandnih agentov na Balkanu. Nekateri so prepričani, da bi Italija, v primeri da bi se Nemčiji na Norveškem posrečilo, poskusila, čeprav v manjšem obsegu, posnemati jo v ozemlju, ki spada pod njeno vplivno področje. Ni mogoče izvedeti, koliko so resnična potrdila, da bi zavezniki takoj nastopili proti vsaki kršitvi neodvisnosti in nedotakljivosti Jugoslavije. BERLIN, 25. apr. »Berliner Rorsen-zeitung« piše, da je nastopilo na jugovzhodu Evrope znatno pomirjenjc. Sporazum štirih podonavskih držav o rečni plovbi jo razgnal temne oblake. V Jugoslaviji, Romuniji in na Madžarskem se notranje prilike vedno bo!j utrjujejo. Izkušnje Poljske in Finske so zahodnim velesilam odvzele v jugovzhodni Evropi mnogo vpliva. Položaj presojajo tam,varno področje za razširitev vojne. mnogo bolj stvarno in hladno. V vseh južnovzhodnih državah in v Turčiji dobro vedo, da bi vsak poizkus zahodnih si!, ponoviti tu bočni napad, kakor so ga imele pred očmi na Skandinavskem, sprožil bliskovit nastop Nemčije. Tudi Italija in sovjetska Rusija bi reagirali.' Zato h* verjetno, da bi hotela katera koli država sprožiti danes vprašanje Dardanel, čr** nega morja in plovbe po Donavi. LONDON, 25. apr. Politični krogi so-1 dijo, da je po mišljenju vrhovnega vojnega sveta položaj na Balkanu sedaj mahi napet. Morebitni nemški neuspeh na severu bi jo lahko zapeljal na jugovzhod-Na seji sveta so temeljito razpravljali 0 zavezniški obrambi to in onstran Dardanel. Po rimskih vesteh predstavljajo daj Švedska, Holandska in Belgija Noviee K obnovi slovenskih kmečkih gozdov "Mati kmetovalec bo zadovoljen teda|, ko bo imej razen poljedelskega zemljišča še svoj urejen gozdi" Pravkar izišla 4. št. »Gozdarskega vestnika«, ki ga vzorno ureja g. inž. Stanko S o t o š e k, je med ostalim bogatini gradivom objavila tudi tehten članek Miroslava H a n zlo ws kega o obnovi slovenskih kmečkih gozdov, članek navaja med drugim: Vprašanju obnove kmečkih gozdov je Potrebno posvečati naj večjo pozornost; '■avedati se je treba, da bo naš mali Kmetovalec zadovoljen le tedaj, če bo !Inel razen poljedelskega zemljišča še •svoj urejen gozd. Pogled na kmečke gozdove pa je vse prej ko zadovoljiv. Ugotovljeno je, da mora obsegati gozd malega kmeta povprečno tretjino, najmanj četrtino celotnega posestnega ZemljiJča. Le na taki ali večji gozdni Površini se lahko uspešno dela, gospodari in kolobari. Manjši gozdovi pa postanejo zaradi prevelikega izkoriščanja Pfej ali slej gmajne. Ker pa danes nima vsak kmetovalec tako velike gozdne površine, nastane Vprašanje, kako bi se to dalo doseči. Ve-Pina kmečkih gozdov je tako slabo zamaščena s porabnim gozdnim drevjem, da ne dosega obstoječa zarast niti petine hrasti, ki bi lahko bila na tistem mestu; 2ato pa v gozdovih tem bujneje uspeva S°zdni plevel. To redko zaraščene gozdove je treba predvsem obnoviti. Nato Pa pridejo na vrsto tako imenovani paš-n‘ki, redko zarastla tla, ki so bila nekoč Pokrita z gozdovi, pa so se sčasoma za-radi prevelikega izkoriščanja spremenila v gmajno. Mislim, da ne bo pretežko izračunati, ali je donosnejši tak pašnik, Kier živina ne najde drugega kakor mata grmovja in kisle trave, ali pa obnov-Jtan gozd. ki bo že pri nižji obhodni dobi dajal lepe dobičke. Nadalje pride v Poštev za pogozditev vsa zemlja, ki je Za poljedelstvo manj. rabna ali sploh nerabna, kot: močvirna, močno peščena in Nalovita zemljišča, dalje tereni, kjer je z®meljska plast tako plitka, da že mala S|i-Ša uniči'ves pridelek. V ravninah, kjer ie plitva zemlja na globokih plasteh sPrimka (konglomerata) ali dokaj prepe-relfega ledeniškega in. rečnega grušča, prihaja v poštev še tako imenovano gozdno-poljedelsko kolbbarjenje, ki obstoji v tem, da se tako zemljišče spremeni za eno -ali več. obhodnih dob v gozd; ko pa se zemeljska plast zadostno okrepi in dvigne, se zopet spremeni v poljedelsko zemljišče. Seveda se poleg tega najde še povsod kak primeren kotiček, jasa ali pleša, kamor se da posaditi večja ali manjša skupina gozdnega drevja. Da ,še celo obcestni pasovi zasebnih cest se dajo porabiti v ta namen, v kolikor že niso zasajeni s sadnim drevjem. K temu utegne poreči ta ali oni poljedelec: »Kaj gozdovi! Mi potrebujemo zemlje, da si pridelamo vsakdanji kruh. Zato je treba gozdove krčiti in jih spreminjati v njive, kjer se le da.« Argument je navidezno pravilen, kajti z naraščanjem števila ljudi raste tudi zahteva po obdelani zemlji. In ko bi se tej zahtevi ustrezalo, bi bili prej ali slej iztrebljeni vsi gozdovi. Vendar pa ne smemo pozabiti, da kmet tudi brez lesa ne more izhajati, saj mu je les v vsakdanjem življenju nujno potreben. Bati pa se tudi ni preobljuditve: na svetu je še namreč obilo neobdelane zemlje, ki čaka pridnih rok; narava sama pa na drugi strani na svoj način brezhibno regulira vso nad-produkcijo. Zato bodimo lepo brez skrbi in krčimo gozde le tamkaj, kjer je to spričo prevladajočega gozda potrebno in kjer nastajajo sredi razsežnih šum nova selišča. Sicer je pa treba gledati na to, da se. izrabi sleherni prostor za gozdno drevje. Poglejte si samo revščino na Krasu, da o puščavah sploh ne govorimo, pa boste razumeli, da je obstoj človeka vezan o veliki meri tudi na obstoj gozda. Sedaj pa še nekaj besed, kako je treba praktično obnavljati gozdove. Najprej moramo točno ugotoviti, katere drevesne vrste utegnejo na tistem zemljišču najbolje uspevati in nam v čim krajši dobi donašati čim večjo korist. Znano je, da so se razne drevesne vrste prilagodile raznim nadmorskim višinam, legam in talnim sestavam. Ne gre torej, da bi sadili hrastovo drevje na visokih legah, macesen pa morda v ravnini, ker bi se tako protinaravno ravnanje odkrito maščevalo. Katere lesne vrste so najprimernejše za zemljišče, ki ga mislimo zasaditi, raz-vidimo iz drevja sosednih gozdov. Izmed teh pa si naj kmetovalec izbere le tiste lesne vrste, od katerih bo imel pri gospodarstvu največjo korist. Da pa se pri tem vendarle ne bo kakorkoli zmotil, naj se predhodno posvetuje z gozdarskim strokovnjakom, ki mu bo dal rade volje vsa potrebna navodila. Velik požar v Hotinji vasi ŠTIRIM POSESTNIKOM SO POGORE LA GOSPODARSKA POSLOPJA SKUPNA ŠKODA ZNAŠA NAD 300.000 DINARJEV Danes ponoči po polnoči je nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Antonu Bračku v Hotinji vasi, kjer je začelo goreti gospodarsko poslopje. Zaradi moč- voustvom podpoveljnika g. Antona Benedičiča, kasneje pa še gasilska četa s Pobrežja. Gasilcem je z izredno požrtvovalnostjo uspelo, da so v razmero- nega vetra, ki je raznašal iskre na vse ima kratkem času požar lokalizirali ter strani, so se v trenutku vnela tudi sosednja gospodarska poslopja, hlevi in seniki posestnikov Alojza Luše a, Janeza Fingušta in Ane Lajdgeb. Na kraj požara, ki je nevarno ogrožal tudi stanovanjska poslopja, so prihiteli najprej domači hotinjski gasilci. Koj za njimi pa je prišla mariborska gasilska četa pod obvarovali sosednja poslopja pred ognjem. Reševanje je bilo naporno, vendar pa je uspelo rešiti vsaj živino, dočim so postali gospodarski objekti s senom, pridelki in orodjem žrtev požara. Skupna škoda se ceni nad 300.000 dinarjev. Vzrok požara je trenutno še neznan, splošno pa domačini sodijo, da je bil podtaknjen. Maksimalna cena moke Banska uprava je dovolila mlinarjem podajati moko št. 6 največ za 80 din nad Ceno za 100 kg pšenice, ako je srednji 'jfadni tečaj na novosadski borzi do 250 "ta ali nižji, moko št. 4 ob istih pogojih 130 din, moko št. 2 pa za 150 din nad ceno pšenice. 'Če pa je srednji uradni tečaj novosadske borze višji kot 250 din, sme biti cena moke št. 6 največ za 90 din višja od 100 kg pšenice, cena moke št. 4 za 140 in št. 2 za 160 din višja. c Tako je prav! Delavska zbornica jo v ‘adnjein času pričela odklanjati svoj pristanek na zaposlitev inozemcev — raznih pojslrov v naših podjetjih, ker imamo za a';u dela dovolj domačih usposobljenih pkjči. To se nanaša tudi na podjetja v 'Uju in v celjskem okraju. c Mestno gledališče. V torek je gostovala , Celju ljubljanska opera. Uprizorili so jvorakovo tridejansko opero „Rusalka“. 'kclulišče je bilo razprodano. Ljubljančani uam priredili lop večer, občinstvo ni čledilo s priznanjem in burnimi aplavzi. , nedeljo 5 .maja bo gostovanje Mari-orčanov. Ob to. bodo uprizorili opereto |C‘gan baron *, ki se ponovi na splošno zt4jo občinstva. Obisk bo prikladen po-'ebno za občinstvo z dežele. Ob 20. pa bo . Pcretu .,Vsc za šalo“ na libreto Celjana anila Gorinška in glasbo J. (tirančka. Društvo hišnih posestnikov za mesto Cel Tie in celjski okraj bo imelo svoj občni ireK. zbor v torek, 30. aprila, ob pol 8. zvečer Vl'tni dvorani hotela „Evrope“. j. c Kanalizacija gornjega delu Okopov se zv!'M,je te dni. Ta del ulice Na okopih do-l 5 *!* kanaliziran. Nova kanalizacija bo ;'Ijučena na kanal spodnjega deia to "uce. c Uuivi je v bolnišnici 10 mesečni sinček Lastnika Alojzij Škorc i/, 1’oginske Gorce j,,1 Šmarju, ki mu je svinja odgriznila ,^'stje j,,Vo roke in ga obgrizla tudi po )razu in desni roki, kakor smo poročali, n* Novi grobovi. V mestnem zavetišču v hnl,,«!”1.1 .il' umrl 81 letni Pavel Črešnar, v pa sin gostilničarja brane Cc-Sečeva pri Rogaški Slatini in ,___________ Matilda Dcčmanova iz novice pri Šmarju pri Jelšah, v,' Umri jo v Razlagovi ulici krojaški uail j" izv 40 let. l^uišnu ‘13 ar iz ŠUl^bia posestnica mojster Ja kol starosti Kovač. ter uvaževan obrtniški * organizator. Pogreb bo jutri ob 10. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. c Otrok se opekel s kropom. 2 letna posestnikova hčerka Slavica Zalerjeva iz Krajnčiče pri Sv. Juriju pri Celju sc je pri štedilniku polila s kropom. Dobila je hude opekline po glavi in obeli rokah. Oddali so jo v celjsko bolnišnico, c Obsojeni vročekrvnež. Na I racsccej sh-ogega zapora je obsodilo okrožno sodišče v Celju 27 letnega Jakoba Vičiča od Sv. Kunigunde, ker je T. oktobra lani vrgel v Lačni gori skozi okno Podsedev-škove gostilne Kamen in zadel 2 gosta. Zaradi tega je nastal tudi pretep, v katerem je Vičič ž nožem ranil dva moška. Ljubljana a .Spominsko ploščo pokojnemu Milil Čopu, vojnemu prostovoljcu iz balkanske vojne, bodo odkrili ha njegovi rojstni hiši na Blejski Dobravi v nedeljo, 28. aprila; ob lj. dopoldne. SRD vabi tovariše, da se v čim večjem številu udeležijo le svečanosti. Odhod iz Ljubljane — gl. kolodvor v nedeljo zjutraj ob 7.05. a Prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Mesino poglavarstvo opozarja, da je Ljubljani prevoz bolnikov z nalezljivimi ORIGINALNO NORVEŠKO SVEŽE RIBJE OLJE ZNAMKE »SAGA« izredno dobrega okusa in brez vonja. Dobiva se v lekarni Mr. L. GAYER, Zagreb, Hica 79. Daj otroku, ko je še hladno vreme. Z dnevno uporabo »SAGA« olja se krepijo otroci in odrasli. m takimi boleznimi obolele prevaža na infekcijski oddelek bolnišnico samo infekcijski avtomobil, ki ga po vsakem prevozu najvestneje razkužijo. Ljubljansko prebivalstvo naj se torej vestno ravna po strogih predpisih in naj pomaga pri zatiranju nalezljivih bolezni v lastnem interesu. Opomini Občasno razpošiljamo opomine za poravnavo zaostale naročnine. Zaradi vpoklicev je žal uprava lista primorana večkrat menjati osebje. Zato je bilo zadnji čas nekaj pririlerov, da opomini glede zneskov niso bili točni in je bilo v tem pogledu nekaj upravičenih pritožb. Ker v današnjih izjemnih časih takih napak ni mogoče popolnoma odpraviti, prosimo cenjene naročnike, naj nam naročnino, ki je razmeroma malenkostna, redno poravnajo vsaj za 1 mesec naprej. S tem bodo odpadle vse napake pri izterjavami!, razen tega pa še delo, ki ga ima uprava s pošiljanjem opominov. Uprava. »VEČERNIKA« Maribor, Kopališka ulica štev. 6. o Sokolsko gledališče v Rušah uprizori v nedeljo, 28. I. mv ob 20. v režiji br. Sornika komedijo v 5 slikah: „Lahko je moškim..." Igra za katero je nabavljena popolnoma nova scenerija, bo brezdvonmo ugajala slehernemu obiskovalcu 'l’o bo obenem tudi poslovilna predstava br. Antona Medveda. o Od Sv. Pavla pri Preboldu je premeščena v Ljubljano učiteljica Angela RoL o Iz poštne službe. Premeščena sta pošlim uradnika Miroslav Brus iz Moškanj-cev v -Muto in Olga Zupančič iz Mule v Moškanjce. c Državno cesto skozi Vransko bodo preuredili. Za rekonstrukcijo te ceste je za 20. maj razpisana prva licitacija. o Gašenje požarov oh letalskih napadih je med najvažnejšimi nalogami javne zaščite in zato strokovnjaki to vprašanje obdelujejo z vseh strani. Zaradi različnih okoliščin pri tem ali onem primeru sci potrebne tudi različne nicrc ter drugi nasveti in predpisi. Tako n. pr. vžigalliih bomb res ne moremo gasili z vodo) zato lahko zapremo vodovod,- toda ostrešja in razne goreče predmete gasimo z vodo, zalo mora biti vodovod odprt. Po lem premisleku so strokovnjaki prišli do zaključka, da ob letalskih napadih vodovodi ne smejo bili zaprti, kar naj upošteva tudi občinstvo da ne bo zapiralo glavnih vodovodnih za* piračev. o Potok Polskava, ki teče skozi Pragersko, je prepotreben regulacije. Teče mimo hotela g. Majcena, ki ga obišče dan za dnem mnogo tujcev, ki sc nad smradom iz potoka močno zgražajo. Zalo bi bilo dobro, ako bi še odločujoči einilelji za In zavzeli in potok čimprej regulirali. o Pri včerajšnji nevihti je strela udarila v hišo nekega posestnika na Zgornji Pol- v j j x _____________________________ j...... . „ boleznimi najslrožjc prepovedan z vsemi' skavi. Hiša je bila na mah v plamenih, do vozili, razen s posebnim, za take bolezni do- čim smrtnih žrtev k sreči ni bilo. ločenim avtomobilom reševalne postaje. Tudi bolnikov, ki jih z železnico pripeljejo v v Ljubljano, ne smejo prevažati niti avlo-taksiji niti izvoščki s konjsko vprego, seveda pa tudi ne električna železnica. Za n Na Ilrvatskcm popis blaga. Izšla jr banova naredba, da se morajo na Hrvai-skem popisali vse zaloge blaga, ki spada pod kontrolo cen. Ptuj p Preminul je Polanec Vincenc 57 letni posestnik in daleč naokrog znani muzikant iz Drstelje pri Sv. Urbanu. p Napad. Ko se je Ozmec Viktor, 29 letni posest, sin iz Osiuševc vračat iz sejma, ga je med Spuliljo in Borovci napadel Podplatnih Franc iz Placarovcev in mu z nožem hudo poškodoval obe roki. ]> Meningitis. Ta huda bolezen sc še vedno pojavlja v ptujski okolici. V Halozah pri Sv. Andražu jc. podlegel 2 letni deček Moravec. p Dva (Mižara. Iz nepojasnjenega vzroka je izbruhnil požar v viničariji pos. Josipa Kolelnika v Dobravi pri Ptujski gori. škoda znaša 20.000 din. V Ivanjkovcih pa jc nastal požar v gozdu pos. Josipa Janžeka. Uničen je ves mladi nasad. Prizadeli trpi ogromno škodo. p Strela je ubita v Pušeneih pri Ormožu, •10 letno posestnico Trafelo Heleno. Ubilo jo je na poti, ko je. hitela pred nevihto z njive domov, in je obležala na mostni mrtva. p Vlom. Nevarni storilci so' vlomili pri a! krojaško obrt v Celju I posestniku Vincencu Artcniaku na Zg. Brc-I il je narodni in značajni mož Igu in odnesli večjo količino jestvin. Nerazdrnžna povezanost srbstva in hrvatstva Proglas SDS za občinske volitve na Hrvatskem Predsednik izvršilnega odbora SDS minister dr. Budisavljevie ter senatorja Kosanovič in Vilder so izdali za občinske volitve na LIrvatskem proglas, v katerem pravijo med drugim: »Prijatelji! Samostojni demokrati smo vselej, posebno še odkar je politika sporazuma postala državna, zahtevali volitve, da bi tako imeli oni, ki vodijo politiko, svobodno izraženo voljo naroda za seboj. Vs© dosedanje volitve v dobi diktature so bile boj naroda z oblastjo. Ves ta čas se je brez usmiljenja ialzificirala narodna volja. Pa tudi pod takšnim nasiljem je narod pokazal svojo voljo, zlomiti so se morali tisti, ki so počivali na sili. Tudi zadnje občinske volitve 1936 sa bile izvedene z nasiljem. V banovini Hrvatski so bile začasno uvedene nekatere’ občinske uprave, da preprečijo nadaljnje propadanje. V celi vrsti občin so bila dokazana poneverjanja, zlorabe in škoda. Občinske volitve 19. maja na Hrvatskem bodo prve svobodne volitve po 12 letih. Občine morajo priti v narodne roke, v roke najboljših, najzavestnejšiit, da se bodo v duhu kmet- ske demokracije ozdravile. Misel srbsko-hrvatske solidarnosti In usodne povezanosti mora priti tudi na teli volitvah do izraza. V vojni, ki pljuska že ob naše meje, nas more le ta misel držati na površju, da v skupni volji branimo svojo. Vsak naj ve, da bo po vojni, pa naj zmaga kdor koli, ostal na površju le tisti, ki se je znal braniti. Samostojni demokrati zmerom na črti Kmečko-demokratsko koalicije, ki sta jo zastopala pokojna Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič, gledamo z zrelišča občih državnih interesov naroda in državne celine na vse probleme. Ne vtikamo glave v pesek, z vso silo se borimo, da odpravimo zlo, ki ponekod dviga glave na škodo poštenih ljudi. Pred človeštvom in zgodovino moramo v usodnih dneh pokazati, da smo zreli in sposobni za samostojno državo, svobodno življenje. Na občinskih volitvah na Hrvatskem morajo vsi narodni sovražniki izprevldetl nerazdružno povezanost srbstva in hrvatstva. Preidite preko malenkosti in izbirajte izrr.d ;riL .>ij-' h najvrednejše.« | Mar £ or ,yt»« rili delavskipkepiinsltf skladb Pod tem naslovom je prmesei nedeljski »Slovenec« članek, na katerega sem pod pisani prisiljen odgovoriti. Kakor že člankar sam omenja, je firma Hutter & drug v Mariboru uvedlo starostno zavarovanje za svoje uslužbence, ki pred l. 9. 1937 niso bili podvrženi obveznemu pokojninskemu zavarovanju. Ta korak, katerega je podjetje s tem storilo, je bil gotovo hvalevreden, kajti toliko socialnega čuta in skrbi za svojega delavca je le redko najti med tovarnarji. S tern pa je bila za nameščence tudi ustvarjena nekaka stalnost, ker podjetje tudi v slučaju daljšega bolehanja ne odpusti prizadetega uslužbenca. Kakor znano, prispeva v ta sklad firma enaki znesek kakor delavci, to znaša letno približno 700.000 din. Rezervni sklad je bil do sedaj naložen na ta način, da je firma kupila zemljišče in postavila stanovanjske hiše. Zemljišče je bilo kupljeno na Pobrežju v mišljenju, da se bo najkrajšem času postavil preko Drave nov most, kar se pa do danes še ni zgodilo. Potrebo po obstoju tega privatnega starostnega zavarovanja je delavstvo uvidelo tudi še potem, ko je stopilo v veljavo vseobče in obvezno delavsko starostno zavarovanje, ker je bilo' in je še, prepričano, da je starostna meja 70 let pri obvezami bili vsekakor izgubljeni za deiavstvo, razen tega pa bi podjetje videlo ost proti sebi. ker bi bilo upravičeno mnenja, da mu delavstvo ne zaupa. S to izjavo sem dosegel, da se predlog ni dostavil firmi. Pač pa se je med delavstvom proti meni začela gonja, da sem edini jaz krivec, ki se upira likvidaciji. 31. 3. je bil sklican občni zbor. ki je na žalost pokazal veliko nediscd: mdranost nehate mikov. S tem pa je tudi prešlo vprašanje likvidacije starostne preskrbe delavcev v akutno fazo. Kot predsednik podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru moram poudariti, da niti člani, še manj pa od- | m Gojenke in gojenci Glasbene Maht* so se vestno pripravljali, da po svojin močeh dostojno proslavijo 100 letnico roj' siva [)■ C a j k o v s k e g a. Dolžnost vse ji"' nosti pa je, da posveča delu in stremljenju naše mladine čim večjo pozornost ter t® z obilnim obiskom odobri njih delo. 1 ro- borniki in zaupniki niso nastopali za li- slava bo jutri. 20: l. m., ob 20. v Narodne® domu. m Prijatelje profinjcne čustvene glasbe opozarjamo na simfonični koncert orkestra Glasbene Malice, na katerem bo p®' nist g. dr. Roman Klasinc izvajal s spre®' Ijevanjcm kompletnega orkestrskega ®b samlda Griegov, koncert v a-molu. Bcze" virajle vstopnice pri „Piilniku‘, tel. 21 m Žrtev napada je postal 17 letni P® seslniški sin Maks Prim z Zbelovske gor pri Hočah. Neznanec ga je s kolom udari pa gotovi delavci, ki bi radi ugonobili to po glavi in mu prebil lobanjo. Poškodoval" edinstveno preskrbo delavstva za slučaj, ca so prepeljali v bolnišnico. in Pod voz jp padel 41 letni po sestri® rv/n il.' i<7 "Žil .'n m r»ri Ivnrpni 111 kvidacijo tega prepotrebnega zavarovanja. marveč smo stali vedno na stališču, da je treba ohraniti slogo v vitalnih vprašanjih, ki zadevajo interese celokupnega delavstva. Pa tudi lojalnost na-pram firmi, ki je z uvedbo starostnega zavarovanja pokazala razumevanje za delavske potrebe, nam je narekovala, da ne razbijamo že ustvarjene dobrine. So starosti, toda ti delavci prav gotovo niso v vrstah Narod Prelc Vladimir, s. r. Odgovor Vinarske šole Glasbeni Mati«! . Prosimo Vas. da v zvezi s člankom »Stanovanjska kriza Glasbene Matice«, ki ga je priobčil Vaš list v štev. 91, dne 22. aprila, objavite sledeče: Prizadevanja GM gredo za tem, da bi dobila prostore gozdarske šole. Gozdarska šola naj bi se pa preselila pod streho Vinarske in sadjarske šole, kjer je bojda dovolj lepega prostora tudi za to majhno število učencev gozdarske šole. Na to odgovarjamo, da ima Vinarska šola v svojem glavnem poslopju prostore zavarovanju absolutno previsoka ter da za internat za 60 gojencev in da je ta tudi rente tega zavarovanja- zdaleka ne bodo zadoščale za najskromnejše preživljanje. Tako stanje je trajalo do letošnjega marca, ko je bila sklicana seja delavskih odbornikov tega sklada. Na tem sestanku je neki odbornik prebral skicirano vlogo na podjetje, češ da delavci zahtevajo likvidacijo tega zavarovanja in vrnitev vplačanih premij. Proti tej nameri sem takoj nastopil z vso odločnostjo, ker se mi je zdela namera neresna in za delavstvo škodljiva. Utemeljil sem ta svoj nastop s tem, da je vendar v interesu delavstva, ako je za starost preskrbljeno vsaj za silo, dalje da delavstvo ne bo imelo haska od prispevkov, ki jih bo dobilo vrnjene, ker je vsota prenizka, da bi si s tem denarjem vsaj trenutno zboljšalo svoj položaj. Korist od te likvidacije bi imela edinole firma, ki bi dobila cca 2,500.000.— din povrnjenih in ji tudi v bodoče ne bi bilo treba plačati letnih premij. Ti zneski bi prostor vsako leto tako zaseden, da pro silce še zavračamo. Tudi ostali prostori za to število in za normalen šolski obrat jedva zadostujejo. Kadar pa imamo kakšen tečaj — kakor prav te dni učiteljskega — tedaj se pa moramo že drenjati in omejevati zaradi pomanjkanja prostora redni šolski pouk. Dokaz za to, kako nam prostora primanjkuje, so tudi načrti zavoda za povečavo glavnega šolskega poslopja, kjer naj bi se zgradilo še več potrebnih prostorov za šolo in stanovanja, če bi bila le sredstva na razpolago, bi se to že zgradilo. Ž »Racerdvorom« se šolski prostori niso prav nič povečali. V Racerdvoru — kakor je velik na zunaj — ni prav nobenih uporabnih prostorov za šolske potrebe. Kolikor pa je prostora, je uporabljen za stanovanja in je zaseden do zadnjega kotička s stanovanji. Vinarska šola mora namreč preskrbeti in dati vsem svojim uslužbencem družinska in samska so v vrstah Narodne strokovne zveze. — ; -Milon Prelbžnik iz Žikarc pri Koreni in sl zlomil desno roko. * Dr. W. Thalmann do nadaljnjega °e ordinira. , m O prehrani. Najlaže prebavljivi slad' kor je dekstroza ali grozdni sladkor, kateri direktno prehaja v kri. Ogljikovi hidrati dečje mlečne moke „Braco“ razpadajo v glikozo ter je zato „Braco“ mleč®* moka najboljše sredstvo za jačanje mlad® in starih. * Jadranska straža priredi dne 28. apri® na Trgu svobode veliko dobrodelno to®' bolo za letovanje siromašne dece na morj® Glavni dobitek din 10.000'— v gotovh® Vrednost vseh dobitkov din 40.000'—. G" na tablicam din 4'—. Pridite vsi! m Nočna lekarniška služba (od 20. do vključno 27. t. m.): Lekarna pri sv. Are* hu, Glavni trg, tel. 20-05, Magdalensl® lekarna, Pralja Petra trg 3, tel. 22-70. stanovanja, katerih ji bolj primanjkuje, kakor pa preostaja. Od blizu pogledan pa Racerdvor ni drugega kakor kup plesnivega in vlažnega zidovja, ki ne odgovarja nobenim higienskim zahtevam. Če bi pa kdo pričel kaj kopati in popravljati, bi se mu menda sesedlo vse skupaj. Vinarska šola ima majhno poslopje tudi v Grajskem logu. To je menda tista podružnica v Krčevini, o kateri piše Vaš članek, da je velika stavba s 5 krasnimi sobami, ki so bile zgrajene v šolske svr-he in ki so popolnoma prazne. Radovedni smo, iz katerega »»prav zanesljivega vira« ima člankar te podatke. Poslopje v Grajskem logu (»Pristava«) je prav neznatno. Spodaj ima 4 stanovanjske sobe, &ino * Grajski kino. Kino Union. Od danes pa do vključi® petka najdelikatnejša tema — največji d® življaj ..Okužena kri". Sijajen film, ki o® deluje seksualno vprašanje. Samo za odra® le. ________ Danes „Nczvesli ljub* mec", Hans Moser, Theo Lingen, Lu® Englisch. Smeh in zopet smeh. * Esplanade kino. Odličen francoski vel® , . , film „2enska kaznilnica", prekrasne vs® lu so vse zasedene, zgoraj pa je večja i3|n<»5 režije in igre z Viviane Romance, soba, v kateri je prostora ravno za 17 postelj. To spalnico uporabljamo redno za naše tečajnike, da jih v njej prenočimo, ker v glavnem poslopju za prenočevanje drugih ljudi razen gojencev nimamo nobenega prostora. Trenutno prenočujejo v Grajskem logu udeleženci učiteljskega tečaja. Sicer pa bi poslopje v Grajskem logu niti malo ne bilo pripravno za Gozdarsko šolo, čeprav bi stalo še bolj prazno! Gospode pri Glasbeni Matici pa prosimo, naj se zglasijo pri nas v pisarni, kjer bodo dobili potrebne podatke iz najbolj zanesljivega vira in si lahko tudi ogledali v poštev prihajajoča poslopja. — Ravnateljstvo Ban. vinarske in sad. šole. Smrtna nesreča škofovega hiapca Tl dni se je peljal 631etni škofov hlapec Vinko Pavlinič z vozom. Nenadoma so se splašili konji in starček je padel z voza Mož se je v zadnjem trenutku ujel za vajeti, kar je postalo zanj usodno. Konj', so hlapca vlekli daleč s seboj, da je dobil hude notranje poškodbe. Nezavestnega starčka so prepeljali v bolnišnico, kjer je ponoči izdihnil. protituberkulozna anketa V ponedeljek je bila v dvorani OUZD protituberkulozna anketa, k: ;o je sklicala mariborska PTL z ozirom na letošnji Protituberkulozni teden, ki bo od 19. do 26. maja. Te ankete so se udeležile razne humanitarne ustanove, delavske organizacije, trgovci, lekarnarji, Sokol, Karitativna zveza in drugi. Predsedoval je predsednik PTL dr. J u r e č k o, ki je obrazložil pomen organizirane borbe zoper jetiko in pozval vse zastopnike k skupni akciji. Navzoči so vneto posegali v debato in izpopolnjevali predloge Lige glede prireditve PT tedna, ki bo brez dvoma tudi letos končal z velikim moralnim in materialnim uspehom. Pričakovati je, da bo prebivalstvo brez razlike pripomoglo do čim lepšega uspeha. VAŽNE ZADEVE PRED MESTNIM SVETOM V torek 30. aprila bo ob 18. v mestni posvetovalnici važna seja mariborskega mestnega sveta. Dnevni red je zelo obširen, saj obsega 156 točk. Med drugim bodo razpravljali o škontraciji mestne blagajne, o računskem zaključku Mestne hranilnice za leto 1939, o nakupu hiše Koroška c. 21 za novo tržnico, o odstopu zemljišča za novo gimnazijo, sklepali bodo o pooblastilu županu za razpolaganje s proračunsko rezervo do zneska 50.000 din. Mestni svet bo razpravljal in sklepal tudi o zvišanju prejemkov mestnim uradnikom in delavcem. Zanimivo je, da ie zaprosilo za gostilniško obrt osem prosilcev, za obrt avtoizvoščka pa pet. m Ni bi! mišljen. V zadevi o neokusni šali z mišjo, o kateri smo nedavno po-r-očali in ki jo raziskuje sedaj tudi policija, ni bil med pomočniki mišljen g. Leopold Brus, ker la res ni govoril v tujem jeziku. m Razstava slik Lojzeta Perko ta in Hermana Pečariča je bila olvorjena včeraj popoldne v Beli dvorani Uniona. Razstavljenih je nad 40 olj. akvarelov, pastelov in risb. Razstava bo odprta do 5. maja. m Zveza kulturnih društev v Mariboru opozarja včlanjena društva na Simfonični koncert, ki ga priredi Glasbena Matica 3. maja t. 1. ter jih poziva, da opustijo ta dan vse svoje prireditve ali odborove seje, da omogočijo svojim članom po set koncerta, ki zasluži vso pozornost občinstva.- m Spremenjen ordinacijski čas v amhula-loriju poslovalnice OUZD. Od 1. maja bodo ordinirali: dr. NVankmiillor Alfonz od pol 8. do pol 10., dr. Zirngast Teobald od 10. do 13., dr. Toplak Franc od 13. do pol 16., dr. Velker Iliigon od 13. do 16,, dr. Sekula Jože, dr. Pogrujc Stanko in dr. Turin Ivan pa od 16. do 19. ure. Ordinacijski čas vseh ostalih zdravnikov ostane nespremenjen. m Stanovalci Kralj Matjaževe ulice v Studencih se ponovno obračajo na občinski odbor z vprašanjem, kdaj misli odstraniti ono njivo ,ki kvari lice cele ulice. Hišni, posestniki v ulici odločno zahtevajo enakopravnost ,če so eni morali odstopili določeno zemljo za ulico, zakaj bi je drugi ne. Ali bo res Kralj Matjaževa ulica ostala (Kiije zasajeno s krompirjem in zeljem ali pa urejena ulica kot se spodobi za kraj, kjer so večinoma nove stavbe. Zahtevamo torej, da se to vprašanje enkrat reši in ulica uredi. 1 m Pešci na mostu. Prometne nesreče na državnem mostu v veliki meri zakrivijo tudi nedisciplinirani pešci, ki sredi mosta hodijo preko cestišča in ovirajo kolesarje. Pešci smejo prekoračiti cestišče na mostu samo na označenih mestih na vsakem koncu, drugod pa je prekoračenje mostu strogo prepovedano in naj pešci pripišejo morebitne posledice v svojo škodo. m Za nabavo gramoza za ceste okrajnega cestnega odbora v Mariboru bodo začetkom maja dražbe. Podrobnejša pojasnila dobe interesenti pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. m Gradbeno gibanje. Prijavljene so naslednje gradnje v Mariboru: Ivan Petek iz Pesja pri Velenju bo gradil v Ljubljanski ulici 18 enonadstropno stanovanjsko hišo za 230.000 din, stavbenik Franjo Spes visokopritlično stanovanjsko m obratno poslopje na Tržaški cesti 64 za 140.000 din, denlist Oskar WoIf enonadstropno stanovanjsko hišo v Žitni ulici 13 za 225.700 din in železničarjeva soproga Marija Marin visokopritlično stanovanjsko hišo v Pošlelski ulici 20 za 125.900 din. m Mesarji kupujejo v Sremu. Ker domači kmetje nimajo več zadosti živine, kupujejo mariborski mesarji v Sremu. Mariborsko gledališče Četrtek. 25. aprila, ob 20.: „Trideset se-kund ljubezni ". Znižane cene. V korist P°” kojninskega sklada gledaliških igralcev. Petek, ‘26. aprila: Zaprto. (< Sobota, 27. aprila, ob 20.: „Ana Christie' Red B. Nedelja, 28. aprila,ob 15.: žane cene. Ob 20.: „Konto cene. Zadnjič. „Gejša“. Zn*’ X“. Znižan« Radio Petek, 2G. aprila Ljubljana: 7. poročila in veseli zvokij 11. šolska ura; 12. iz naše glasbe; 12®* poročila; 13.02 koncert RO; 14.10 poroči® in navodila za izletnike; 18. ženska ur® 18.40 francoščina; 19. poročila; 1950 t® rižem, naša življenjska potreba; 20. rjv zervirano za prenos; 22. poročila; 22.® koncert RO. — Beograd: razen poročil K ves program prirejen za pravoslavno velik0 noč. — Sofija: 12.35 Verdijev Rccpiiem. 7” Praga: 20. koncert orkestra; 21. 35 la*1' ka glasba; 22. odlomki iz čeških op*®: 22.30 zabavni koncert. — London: 20.-° koncert Iria; 23. plesna gl.; 23.45 glasba in pesništvo začetkom XIX. stoletja. '' Radio-Paris: 21.45 Mozartove in Debuss.V' jeve sonate; 22.45 koncert orkestra. — Rl®!' 21. Pielrijeva opera „Marislella“; 23.15 P1; gl. — Milano: 17. lahka gl.; 21. zabav®* koncert; 22.15 violinski koncert. — renze: 17.15 plesna gl.; 19. plošče; 20® lahka gl., 21.30 koncert orkestra; 224 pl. gl. — Budimpešta: 17.15 ciganski <>r' kester; 18.10 salonska godba; 19.25 pleSI1‘ gl.; 20.25 prenos koncerta; 22.30 pester glasbeni spored. — Dunaj: 20. zabavni ko"' cert; 22. orkester za lahko gl. — Mi*"' chen: 19.15 simf. koncert. — BralislaV*' 19.20 lahka gl.; 20.10 pester spored; simf. koncert; 22.15 zabavni koncert. Beromiinster: 10. odlomki iz oper. Do torka 30. IV, do 9. ure dopoldne sprejemamo M ki bo izšla že v torek, 30 aprila 1940, v povečanem obsegu m veliki nakladi Zanimivos ti Kdo je Vangčingvej -,izdajalec kitajskega naroda'! Včerajj še Robespierre kitajske revolucije, darses šahovska figura Japonske Temnopoltega obraza, brez brade in mehkih potez, na katerem niso ostali sle- idej. Zastavil mu je nalogo, da modernizira Kitajsko, vzgoji samozavestno me- dovi let, s svilenimi, črnimi lasmi in j ščanstvo ter svobodoljuben proletariat. evropsko oblečen — tak je novi predsednik kitajske vlade, 551etni Vangčing-vej. Človek poln avantur, revolucionar, intrigant, politični morilec, pa nadarjen pisatelj in zunanji minister nekdanje republikanske vlade Kitajske — to je mož, ki je med fantastičnimi osebnostmi ki-tajskegr. političnega življenja prodrl naj-dalje v ospredje kot zaničevani, prej pa občudovani rojak naroda. Včeraj še Ro-bespierre kitajske revolucije, danes izdajalec, šahovska figura japonskega zunanjega ministrstva. Leta 1910. je za las ušel smrti. Mladi študent je bil kakor mnogi drugi smrten sovražnik pekingške cesarske dinastije. Kot aktivni revolucionar Sunjatsenove stranke je vrgel na voz regenta princa bombo. Na smrt obsojenega ga je cesarica pomilostila. Zakaj, je še danes uganka. Na tisoče kitajskih revolucionarjev je moralo umreti, Vangčingvej, tedaj Chao Min, je lahko pobegnil v tujino... Na Japonskem je Chao Min nadaljeval pravne študije. Pod imenom Vang-čingveja je izdal knjigo: Kitajski problemi in njih rešitev. Postal je slaven in kot tak prešel v kitajsko zgodovino. Veliki revolucionar Sunjatsen se ie mnogo nadejal od njega. Poklical ga je k sebi in postavil kot najimenitnejšega predstavnika mladine za dediča svojih SOVJETSKI POSLANIK MAJSKI Je kot zastopnik moskovske vlade v Londonu obiskal državnega tajnika v angleškem zunanjem ministrstvu Butlerja in mu dal pomirljive izjave slede sovjetskega stališča do zavezniških akcij na severu. Zunanjepolitični spori naj se odstranijo, dvigne trgovina in obrt v deželi po evropskem vzoru. Po Sunjatsenovi smrti je stopil Vangčingvej na čelo gibanja. V nacionalni stranki Kuomintang je stal na levici, stalno napadan od komunistov. Njegova politična kariera med 1916 in 1926 je doživela mnogo vzponov in padcev. Neštetokrat so ga obsodili na smrt, z veliko srečo je vselej ušel tucatom atentatov. Skrival se je ponoči po Šanghaju, Nankingu in Kantonu, dokler ga niso spet v triumfu privedli nazaj. Cela vrsta njegovih nasprotnikov je čez noč izginila v krvi... Leta 1926 je dokončno prodrl. Za svoj vzpon se je imel zahvaliti novi zvezdi Kitajske, generalu Čangkajšku. Komunistični upor 1928 in krvavo udušenje v Kantonu spada v dobo, ko je Vangčingvej s Čangkajškom postal gospodar južne Kitajske. V bojih z Japonsko je pre- vzel Vangčingvej zunanje ministrstvo, kjer je, vsaj na videz zastopal Sunjatsenove revolucionarne ideje. Razmerje med njim in Čangkajškom se je po 1933 polagoma ohladilo. Ko je bil njegov predlog glede kompromisa z Japonci odklonjen, je demisioniral. Osrednji komite stranke ga je 1938 izključil, na ulicah Nankinga so streljali študentje nanj, kakor on nekdaj v svojih mladih letih... Vlada Čangkajška se je pred japonskimi četami umaknila. Vangčingvej pa je ostal. Tokio je hotel z njim ter s predstavnikom japanofilov Vangkehminom iz Pekinga, princem Činghuj iz Mongolije in Čangčinghujem iz Mandžukua sestaviti narodni odbor kitajske vlade. Vangčingvej je okleval. Rad bi vladal sam. Letošnjo pomlad je prišel njegov trenutek. Izdal je dedščino Sunjatsena, kakor je izdal Kuomintang, Čangkajška, domovino in vse. Vladati hoče, čeprav kot slamnati mož Japonske. Kasneje, ko bo močnejši, tako računa, bo izgnal Japonce iz dežele ... Mož, ki J@ ugrabil strel® i neba Letos poteka 150 let, odkar je umrl Benjamin Franklin, iznajditelj strelovoda. Rodil se je 17. januarja 1706 kot sin ameriškega milarja v Filadelfiji. Že zgodaj, se je spoznal z življenjem. Najprej se je učil tiskarstva, se izpopolnjeval v Londonu. Na povratku je 1726. odprl lastno tiskarno in jo povečal s papirnico. Postal je izdajatelj lastnega dnevnika in novinar. Posebno se je zanimal za fiziko, ustanovil je gasilsko organizacijo ter postal generalni poštni mojster vseh angleških kolonij v Ameri- ki. Leta 1764-1775 je zastopal kolonije pri angleški vladi, po proglasitvi samostojnosti je šel 1771 za delegata USA v Pariz. Tu je uspešno deloval za mlade države, se 1785 vrnil v Ameriko, kjer je imel velike zasluge za ureditev ustave. Franklin je bil vsestransko spreten, nadarjen mož, ki je razumel duh časa. S tem, da je »ugrabil strelo z neba« in uvedel za zahodne države Evrope poletni čas, je postal slaven tudi v znanosti. Bil je prvi odlični državnik USA, ki se je proslavil v Evropi. S kolesom v ročnem koveegu po s^etu Iz severne Italije je dospel pred dnevi v Rim nenavaden gosi. Mlad izumitelj iz Bologne je zapustil kolodvor, odprl zunaj svoj kovčeg, vzel iz njega pedale, kolesa, opornike, sedlo in drugo, sestavil vse skupaj in že letel na kolesu po mestu. Ročni kovčeg je zložil v majhen zavojček. Sredi večnega mesta je razjahal svoje kolo in ga spet pred začudenim občinstvom sestavil ter zložil v priročni kovčeg. Iznajdba se je izkazala za zelo praktično. Kolesar bo lahko poslej vstopal v avto, vlak ali letalo ter vzel s seboj svoj bieikel, kot ročno prtljago. Kjer koli bo izstopil, bo spet sestavil svojega prijatelja, ga zajahal in že pohitel z njim v okolico. Nič več ne bo sitnosti s spravljanjem v gar- derobo ali na dvorišča hotelov, še manj pa skrbi, da bi kolo kdo ukradel pred gostilno ali trgovino, če se bo gospodar dalje časa zamudil. Kolo bo kralkomalo lahko vzel s seboj v spalnico ali kamor koli že. Nenavadna stavba je prav gotovo reklamna zgradba cirkuškega ravnatelja Jima Marrana v Ne\v Jerseyu. Ima obliko velikega slona, v katerega trupu je šest sob, kopalnica in kuhinja. Stopnice v to reklamno hišo vodijo skozi levo slonovo nogo. Deset Ku-kIux-klanovcev je pred sodiščem v Atlanti, Georgija. Sumijo jih sodelovanja pri umoru nekega policista. 73 ljudem je rešil življenje J. O. Co-wie, carinski uradnik iz Porthawla na Angleškem. Z dira vre je naše najveefe bogastvo. 1 bo?nif»: zobmi noben človek ni zdrav. Politik Je ustvaril našo zemljo Najboljše smešnice pripovedujejo Škoti. Najkrepkejše prihajajo iz židovskih ust. Prikupne anekdote pozna lordska angleška zbornica ali pa francoski parlament. Iz slednjega je tudi dogodek, ko so se pogovarjali poslanci, kirurg, arhitekt in politik o ustvarjenju sveta. Kirurg je dejal: — Bog bi sploh ne mogel ustvariti zemlje, odnosno človeka, če bi ne bilo kirurga. Saj je Eva vendar nastala iz rebra, ki ga je Bog vzel Adamu. Arhitekt se je odrezal: — Brez arhitekta bi ne mogel Bog v šestih dneh ustvariti sveta. Brez njega bi ne mogel iz kaosa sestaviti vrsto rastlin in živali ter urediti zemeljskega lica, — In kaos, je navdušeno pripomnil politik, kdo je pa tega ustvaril?... To smo bili mi!... Železno rudo hočejo ugrabiti s pomočjo posebnih strojev iz valov morskega peska ob obalah Italije. Ob Tirenskem morju so že začeli s poizkusi, pravijo, da je tudi v peščinah Jadranskega morja precej železa. Boby, pes pismonoša počiva tu. Tako stoji na grobu psa, ki so ga imeli s seboj francoski zuavi v Maginotovi črti, a ga je v izpoljevanju dolžnosti zadela sovražna krogla. Poetične reklame so uvedli v Indokini. Tako ima neka cvetličarna napis: »Vstopite v moj hram. Moje cvetje je tako sveže kakor duša mladega dekleta...« Moč navade: — Zakonski mož, ki je prišel v gledališče prepozno. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 56 »Dolgo že mislim na zidano hišo,« se je oglasil Filip, »toda Glen uporno vztraja pri leseni strehi in bambusovih stenah. Pravi, da glinaste koče najbolj sodijo v okolje Afrike. Neverjetno kako velik smisel ima za prvine divje pokrajine, čeprav je videti zelo civilizirana,« se je zasmejal čez mizo. Glenison je videla povsod, kamor se je ozrla, znake Anite. V spalnici je ležal čez stol svilen kimono, zeleno in rdeče obšit. Na njeni toaletni mizici je videla nešteto lončkov in škatlic lepotila ter celo vrsto stekleničk z vonjavami. Ne, to ni bila Afrika, si je rekla Glenison — Afrika, ki prihaja k človeku v nočeh v koče iz gline in trav, ko žare 'n prasketajo v polena in pleše ognjeni soj po levjih in leopardovih kožah, ki so razprostrte po Klinastih tleh. Da. to so Pristne afriške noči, ko se zazdi človeku v koči. da so oživele levje in leopardove kože ter bodo zdaj zdaj krvoločno planile nanj. Na kosilu je bilo osem oseb. Glenison je sedela med Jackom Roylancejem in mladim farmarskim vajencem Robertom Stann;0'l0'ii Poleg sta sedela Robin in Anita. Eliza med Filipom in Michellom je sedela skoraj nasproti Gleni. Toda niti enkrat sc nista srečali s pogledi. Eliza je bila v stalnem pogovoru s Filipom ali Michellom. Po kosilu je odšla družba na verando, kjer je v senci čakala, da opoldanska vročina nekoliko odjenja. Anita jirh je pripeljala mladega leva, jedva tri tedne starega. »Simbessa,« ga je potem odganjala, »Simbessa, dragica, ali si imela dovolj mleka. Saj ti bo počil trebušček.« Jack Roylance se je kislo nasmehnil. »Ta razneženi mladič je od sile,« je pravil, »Massai nam ga' je prinesel, ko smo se vrnili iz Anglije. Levinja je zasledovala naše črede in mladič jo je spremljal.« Potem se je ozrl na svojo ženo, ki se je ljubkovala z malo zverjo kot z otrokom. »Odkar je prišel v hišo ta mali vra-gec, nismo imeli mirne minute,« je nadaljeval Roylance. »Nita vztraja pri tem, da spi mladič ob vznožju najinih postelj. Vsako noč me praviloma dvakrat zbudi, iz polnih pljuč se dere. Navadno prileze do moje glave ter me liže po nosu in ušesih, hoteč me tako nekoliko omehčati. Neverjetno mučno. Nita pa spi kakor polh ter se ne zbudi, dokler je parkrat pošteno ne stresem, čim smo dobili zverino sem namreč odločno izjavil, da je nikoli ne bom krmil!« Anita ga sploh, ni poslušala. Smešno in odvratno je ljubkovala mladiča ter ga božala po dlaki: »Kuhala je lisička ka-šico...« In Anita je bila žena, ki je neštetokrat izjavila svojemu možu, da so otroci strašno breme, ki grenijo človeku življenje ter mu ne dovolijo, da bi se ponoči pošteno naspal! Jack Roylance jo je sedajle opazoval s stisnjenimi ustnicami in mrzlim pogledom. Ko se je ozračje nekoliko ohladilo, so igrali tenis na peščenem tenišču poleg verande. Igro je opazovala Glen, sedeča v travi z Robinom in Brianom, ki sta se igrala ob njenih nogah. Na eni strani sta igrala Anita in Filip, na drugi Eliza in Michell. Trije črni dečki so jim pobirali žoge. Potem so igrali vsi štirje moški. Anita je z neko ponudbo peljala Gleno v hišo. Eliza je šla nekaj korakov za njima, potlej se je ustavila ter se vrnila na travnik. Dečka sta že odhajala: Brian ie držal Robina za roko ter kobacal z njim čez travnik. Anita je koj ugotovila, da je Glenison zelo raztresena in vznemirjena. Moj Bog, saj jo ta ženska sploh ne posluša — si je rekla razdraženo — niti se ne zanima za vse to razkošje, ki si ga je pripeljala Anita iz Anglije. Čudno bitje! Človek bi jo rad razvedril ter ji pokazal zanimive stvari, pa tega niti ne upošteva. Gotovo premišljuje, kako bi šla iz hiše ter poiskala Briana, da bi se mu nič hudega ne zgodilo! Ali vendar ne more biti vsaj za trenutek brez njega? »Nič se mu ne bo zgodilo.« Anita je pogledala skozi odprto okno na vrt. »V senci pod bezgom je; Eliza ga varuje.« Glenison je bila v hipu pri njej na oknu ter iskala z očmi čez travnik na drugi konec vrta. Tam je sedela Eliza ter držala Briana v naročju. Robina ni bilo videti, gotovo je bil srečen, da seje mogel brez nerodnega Briana nekoliko zletati. Z drugega konca vrta je bilo čuti njegov radosten krik. Eliza... z Brianom! Glenison je doživela presunljive trenutke. Saj ni vedela, kaj je dejala Aniti v opravičilo. Pustila je gostiteljico samo pri oknu ter zbežala. Anita je zmajevala z glavo in rekla: »Ta ženska je popolnoma neumna! Misli samo na svojega paglavca!« Glenison je bila medtem že sredi travnika. Eliza je sprva ni videla, dočim je Glenison ni izpustila iz vida. Eliza je sedela tiho, ne da bi zabavala otroka, ki je veselo kobacal v njenem naročju. Nežno je gladila z roko kodrasto glavico ter nepremično zrla v otrokov obraz. Stresla se je, ko se je ustavila Glen pred njo. Glenison pa je sedla poleg nje. Eliza ji je dala otroka ter hotela oditi. (Dalie.) Mm Hab! Ne zamudite priliki, dokler še traja zalcoa i Velika odproea]aja manufakturnega blaga radi odselitve! Prodajamo 10-20°/0 cenejše od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vs3 v ... KuB9w& tiencerft violinista Soiterasa V pravkar minilem tednu, ki je menda v glasbeno-kulturni zgodovini Maribora kar rekorden (saj ni bilo dneva brez koncerta!), je v petek 19. t. in. po prizadevanju tukajšnjega francoskega krožka kon-’ certiral v našem mestu sloviti francoski violinist Robert Soetens. Razlogi finan-cielne narave in zaskrbljenost zaradi kopice drugih koncertov so napotili prireditelje, da so umetniki določili »dvorano« Ljudske univerze. Nočem ugibati, v koliki meri je to opravičljivo spričo tako odličnega gosta, ker že dejstvo, da je umetnik nastopil v omenjenih prostorih, upliva nekaj bolj pomirljivo, tako da si morda Maribor ne bo moral očitati, da je mojstru pri tem ponovnem obisku stavil na razpolago slabše prostore nego prvič, pred leti, ko so njegove gosli pele v bivši lepi kazinski dvorani; vendar sem se moral tega vprašanja dotakniti, ker bo treba v bodoče biti obzirnejši. Kar se tiče mostra samega, pa upam, da je dobil svoje pravo zadoščenje — največje zadoščenje vsakega umetnika v izredni vzhičenosti in topli hvaležnosti precej številnega in res izbranega koncertnega občinstva, ki je zabrisalo utis o neprimernem prostoru. Umetnik je v prvem delu koncerta izvajal skladbe klasičnih mojstrov (Veracini: Sonata-concerto, Bach:šakona in Beethoven: Sonata F dur), v drugem pa dve jugoslovanski skladbi (Škerjanc: Intermez-zo romantique in Slavenski: Chant et danse yougoslave) in tri francoske (De-bussy: Clair de lune, Delannoy: Danse de negrillons v obdelavi Sočtensovi in Ravel: Tzigane in Rhapsodie. Program je dovolj raznovrsten, da je umetnik lahko dokazal vse svoje sposobnosti v interpretaciji skladb iz raznih dob in raznih narodov. V vsem njegovem izvajanju se je izražalo visoko umetniško pojmovanje. le pred nami nastajajo in se oblikujejo; gradil jih je tako rekoč pred nami in z ne ko globoko prepričevalnostjo, s sigurnim čutom zmagovitega umetnika, ki ga niti najbolj zapleteni momenti ne spravijo iz ravnotežja. Podpira ga pa pri tem še zanos njegovega loka in izrazitost ritma, močna sočnost zvokov, ki so bili niansi-rani do podrobnosti in vedno jasni. Mislim, da ostane vsem obiskovalcem v neizbrisnem spominu pomladanska nastrojenost v Beethovnovi sonati ali pa krepak izraz v Slavenskega skladbi ali pa pa sladka zamišljenost v Debussyevem Luninem svitu (ki ga je moral ponoviti) kakor tudi virtuoznost v zaključnih skladbah. V primerni akustični dvorani bi te odlike bile prišle le še boli do veljave in povečale velikanski utis tega koncerta. Enakovredna umetnica je pianistka Mm e Suzanne Roche, ki je pokazala spoštovanja vredne umetniške lastnosti. Oba sta popolnoma vigrgna in velik del vsega viharnega aplavza je veljal tudi nji; zlasti na onih mestih, v katerih je izstopala sama izven okvira spremljevalke, smo mogli ugotoviti njeno sigurno in dobro odmerjeno igro. M. esejističnega značaja. D. S. opisuje skupinski obisk pri Mišku Kranjcu, ki priča s kakšno zaverovanostjo gledajo mladi ljudje na tega našega pisatelja. 1. Vrhovec je prispeval zanimivo poročilo o kaplana Matije Balažiča povesti »Na križo-potji življenja«, ki pa ni samo poročilo, ampak prikaz • celokupnega duhovnega položaja v sedanjem Prekmurju v treh glavnih skupinah: slovenski narodni in; napredni, konservativni in evangeličanski. F. N. razpravlja o človeku in tehniki, K. Z. o goričkem otroku, D. Bravničar o delovnih taborih, F. Trdko pa razpravlja o gospodarskem življenju v Prekmurju. Zadnji prispevek, ki je posebno zanimiv, se bo nadaljeval. Pesmi so prispevali B. Rudolf »Da nismo zreli?« (prevod iz Ši-Kinga), Pajlin »Pomladne elegije« (trije soneti), Marika Kardoš »Mptn/ček«, Erna Muser »Tatjanini soneti« in Vladko Kos »Slepec« ter »Vprašanja«. Slede še. književna poročila in zapiski, v katrih izvemo o novih delih Miška Kranjca, naših kulturnih stikih z Madžari, Prekmurskem muzejskem društvu in drugih zadevah. »Mladi Prek- j murec« se naroča v Murski Soboti in stane samo 30 din na leto. poiiciii) g t a v n MLADI PREKMUREC Revija »Mladi Prekmurec«, ki izhaja sedaj že četrto leto v Murski Soboti, je najlepši dokaz ogromnega duhovnega prevrata, ki ga je doživela ta naša najbolj odročna slovenska pokrajina po osvobojenju. Okoli nje se zbira mlada prekmurska slovenska intelektualna generacija, ki dokazuje občudovanja vredno podjetnost, odločnost in vero v svoje poslanstvo. S tako mladino se nam ni treba bati za bodočnost slovenskega Prekmurja! Najnovejša skupna 3-4 številka »Mia dega Prekmurca« objavlja zopet vrsto Zdelo se je kakor da skladbe v resnici še- | zanimivih prispevkov leposlovnega in k Usp«h Stjepana Ivelje v Brnu. Tenorist Stjepan Ivelja, ki je bil nekoč dalj časa član našega mariborskega gledališča, nastopa sedaj na Češkem. Prav te dni je doživel velik uspeh v Brnu, kjer je pel ulogo vojvode Mantovskega v Verdijevi operi »Rigoleto«. Vsi brnski listi so objavili o tej njegovi kreaciji laskave ocene. Kritik: pravijo, da je prvovrsten lirski tenor belcantist. k Prv! hrvatski zvočni film. Poročali smo že, kako velik uspeh je dosegel hr-vatski dramatik Geno Senečič s svojo dramo »Nenavaden človek« v Pragi. Kakor pa poročajo sedaj zagrebški listi, bodo to Senečičcvo dramo v Prag! :udi filmali, in sicer v češki in hrvatski verziji. Tako bo ta film dejansko prvi hrvatski in sploh jugoslovanski zvočni film. MEETING V PROSLAVO !0 LETNICE SSK MARATONA SSK Maraton bo priredil v nedeljo, 12. maja. z začetkom ob tt: na stadionu SK Železničarja medklubsko propagandno atletsko tekmovanje v proslavo 10 letnice kIu-bovega obstoja. Obsežen spored tekmovanja je sledeč; Predtekmovanja v teku na 100 m za jum-orje II in C ter seniorje, met krogle (7.23 kg)- za seniorje in omladince, met diska (1.50 kg) za jimiorje B in C, predtekmovanje v teku na 400 m za seniorje m omladince, skok v daljavo za seniorje m omladinee, finale na 100 m za vse skupine, finale na 400 m, tek 1000 m za jimiorje B in C, met diska (2 kg) za seniorje m omladince, skok ob palici za seniorje, omladinee in jimiorje C, tek 3000 m za seniorje, štafeta 4X100 m. Pravico tekmovanja imajo vsi člani klubov, ‘včlanjenih v JAZ, prijave pa je treba poslali do 10. maja opoldne na naslov: Jože. Smerdel, Maribor, Gosposka 23, poznejše prijave se bodo upoštevale^ le proti pri javnini din 5'— za osebo in točko. Vsak klub nuj prijavi v vsaki disciplini le do G tekmovalcev, pri isti panogi za vse letnike skupaj ti tekmovalcev, razen teka na 1000 m in 3000 m. s Upravni odbor Mariborske zimskošportne podzvezc v Mariboru sc je na zadnji seji konstituiral sledeče: predsednik Zorzut, podpredsedniki Golubovič, Kovač in inž. Lenarčič, tajnik Matela, blagajnik Forstnerič, tehnični vodja H er ir, go: spodar Šapee. /a delegate za Banovinski turistični odbor, Tujskopromctno zvezo in Mestni turistični odbor v Mariboru so bili tloločeni Zorzut, Forstnerič in Voglar. s Zadnje kolo Sekam v slovensko hrvatski !i<*i sc bo odigralo v nedeljo, in sicer Sla-vija (O)—Ljubljana, Concordia—Slavija (V), Gradjanski— Ilašk, Hajduk—Sašk, Bačka— Split. s V srbski ligi bo bržkone padla odločitev, kateri klub bo kol tretji prišel v finale. Na sporedu so tekme BSK—Zemun, Bask—Zak, Slavija (S)—Jugoslavija, Gradjanski (S)—Vojvodina, Bata—Jedinslvo. s Punčce in MU16 sla izgubila v Rimu v igri v dvoje proti italijanskemu paru Taroni-Viiio s 6 :4, 3 : C, 0:4. Igrala sta slabo, zlasti Mitič. Punčec se bo iz Rima vrnil domov, Pallada je že v Zagrebu, Milič in Kovačeva pa bosla nastopila še na mednarodnem turnirju v Capriju. MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM; V malih oglasih »itn* vsak* besed* M car □*!manli» pristojbina ta te oglase le din 9. Oraibe oreklicl. dopisovanja In tenltovanlskl oglasi din t.— no besedi. NalmanlSI znesek ta te oglase le din 10 Debelo tiskane besede te rainnalo dvojno. Oelasnl davek ta enkratno oblavo tnala din i Znesek ta male oglase se plafinle takol orl naročilo, Miroma H le vposlatl v pismo skupaj t naročilom mil Da oo ooštnl položnici na Čekovni račun it 11.409. Za v»e oismene oderovore elede malih oeiasov •« mora priložiti mamka za 3 din Kazno POSKUSITE TEDI VI sladki kmetski kruh. V okusu. vitaminih in trajnosti nedosegljiv. Pekarna Rakuša, Koroška cesta 24. 2150-1 PLAŠČE iz balonske svile v lepem kroju in veliki izbiri nudi modna trgovina Jos. Srai, Maribor. 2627-1 Vedno nove VZORCE BLAGA za obleke in plašče za damo in gospoda prinaša modna trgovina Jos. Šrai, Maribor. Oglejte si izložbe! 2628-1 PARCELE poceni na prodal v Studencih v bližini šole in cerkve. Vpra šati Karažinec, Praprotniko-va 8, Krčevina. 2623-2 IZJAVA. Podpisani Ivan Mati izjavljam, da nisem in tudi nikdar nisem bil član »Kulturbunda«. Raanašalce klevet o moji osebi bom sodno zasledoval. — Ivan Mati. 2621-1 Posest umm,-* ■ .ai«c. STAVBENA PARCELA na prodaj. Vprašati v hiši Kmetijske družbe. Meljska cesta 12. 2600-2 STAVBENA PARCELA, Kamnica, glavna cesta, na prodaj. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Mariborski otok«. 2619-2 Prodam ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, se proda. Kraljeviča Marka ulica 15, I. nadstr. 2625-4 LOVSKEGA PSA Ciste pasme prodam. Hinko Hadner. Prisojna 23, Meljski hrib. 2630-4 SJtftDO cfOO; PRODAJALKA se sprejme za sejme z malo kavcije. Gospejna 7, vrata 6. 2620-9 DVE SOBI kuhinja in vrt, v magdalen-skem okraju oddani s 1. majem v najem. Vprašati pri Milavec, Aleksandrova 49. i 2626-5 Kam, kSet -------------- i VINA izborne kvalitete iz ljutomerskega in tukajšnjega okoliša dobite najceneje jvri Senici, Ulica kneza Koclja. Gez ulico že od enega litra naorel znaten popust. 26J1-17 SCHNEIIHR ZAGBEB, NlkOLIČEVA 10 narmomke so od vseh ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CINIK ■ -nossBiausm Svila Takoj sprejmem mlajšega TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali POMOČNICO za samostojno vodstvo manj* še podeželske trgovine v industrijskem kraju Savinjske doline. Prednost imajo tisti, ki bi bili v pomoč v gostilni, ki je v isti hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Vežernika« pod »Trgovski pomočnik«. 2635-9 KOVAŠKI POMOČNIK dobi stalno službo, vstop takoj, pri B. Brunčko, kovaški mojster. Sv. Lovrenc na Poh. 2634-9 Iščem mlajšo KUHARICO ZA VSE, ki ima veselje do otrok. Predstaviti se: Anica Božič, Gosposka ulica 3. ___2633-9 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade sprejmem. Kos Viktor, Glavni trg 16. 2631-9 Stanovanje KOMFORTNO STANOVANJE dvosobno, v novi vili se odda s 1. majem ali Junijem. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 2587-5 DVORIŠČNO STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, se odda upokojencu — dve osebi. Vprašati v ogl. odd. »Vcčernika«. _____2632-5 Spomnite se CMD l za birmanke v veliki izbiri po nizkih cenah pri Trpinu BIRMANSKA DARILA različnih kakovosti, po nizkih cenah v trgovini zlatnine in srebrnine . A. K« FMA N n. |f. O. .»IFPHBHN 6 obroke f KRALJA PFTRA TRG 6 Prenehalo je biti danes ob V;12. uri blago srce mojega moža, brata, strica, svaka, gospoda Aka Jakoba Kovača želite oglaševati, pokličite telefon krojaikega mojstra in hižnegn posestnika Na zadnji poti ga bomo spremili-iz mrtvašnice mestnega pokopališča v petek, 26. aprila, ob 4. uri popoldne. CELJE, 24. aprila 1940. Užaloščena soproga Antonija Kovač, rol. Topolsek 25-67 ssr.“sirsr--,snKS.