KATOLJSK CEHKYEN LIST.
-Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za cel« leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20'kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. K» kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene iia ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej
Tečaj XLIV.
V Ljubljani, 11. kimovca 1891.
List 37.
Cerkveni govor prečast. P. Evstahija Ozimka pri zlati maši preč. gosp. župnika Jan. Potočnika na Brezovcu 9. avg. 1891.
Starost je častitljiva krena. ki se po poti pravice najde. Pregovor. 1<;. :'»1.
(K"iiec.)
II.
Kajne, preljubi, kar se rodi. mora tudi umreti: z rojstnim dnevom začnemo umirati: vse nase časno življenje ni nič druzega. kakor po-potvanje v našo pravo domovino. To poterjuje sv. Pavel, rekoč: Tukaj nimamo pravega obstanka, temuč prihodnjega pričakujemo. Potem takem smo vsi podobni popotniku, ki leto za letom potuje od mesta do mesta, od vasi do vasi, da bi si najdel kraj počitka. Pri tem popotvanji gre eden hitreje, drugi kasneje, vsi pa morajo ob svojem času odložiti in zapustiti vse, kar je zemeljskega in odperlo se bo za naše oko kraljestvo luči, kjer bo zvesti popotnik v hiši nebeškega Očeta našel sladki mir in počitek. Tudi mašniki smo popotniki, kakor vsi drugi ljudje: toda mašniki vam pomagajo, vas spremljajo. skerbeti morajo pa tudi sami za se, da ne zgrešijo prave poti; pa tudi vi mašnikom pomagati zamorete, ako pridno in pobožno molite in nebeškega Očeta prosite, da naj jih podpira on s svojo mogočno gnado, da bi mogli svoje težke in nevarne dolžnosti v čast božjo, svojo in vašo večno srečo zverševati. O kako težke so dolžnosti duhovnega pastirja ! Kako je včasih težko nepokojno vest umiriti, ranjeno serce ozdraviti in v skeleče rane hladivnega balzama tolažbe vliti, strah pred smertjo v terdno zaupanje večnega plačila spreoberniti, da z umirajočimi očmi vesel v večnost pogleda. Vse te težke dolž-
nosti so pričujoči zlatomašnik 4.» let z vso skerbjo spolnovali, in smemo upati, da jih ljubi Jezus bo vam še dolgo pustil, da bodo še dolgu vas, svoje ovčice, vodili. —
Delali so zdaj za čast božjo, za zveličanje vaših duš, za blagor sv. Cerkve, pa tudi v čast duhovskega stanu. Zato jih pa tudi vse ljubi, vse spoštuje in njih zasluge spoznava. Ali — preljubi bratje farani. vse kar se rodi — mora umreti! Prišel bo tudi dan. prišla bo ura. ko se bo po eeli fari razširilo otožno in žalostno sporočilo: naš preljubi oče so nas zapustili, šli so v nebesa k vesoljnemu Očetu...
Pa pustimo to misel — k tebi, preč. zlatomašnik, se obernem in s teboj še ene besedice spregovoriti želim. Pred f>0 leti si ti k oltarju pristopil kakor mlad Samuel: bil si posvečen novomašnik: danes pristopiš k Oospmlovemu oltarju kakor stari Simeon, k oltarju spremljajo te naša priserčna voščila, ktere ti jaz v imenu vseh tukaj pričujočih, cele fare in vseh tvojih številnih prijatlov iz globoeine serca zgovorim. Stopi pred oltar Gospodov in v ponižnosti svojega serca zahvali milega Očeta nebeškega za gnado, da ti je ta imenitni dan učakati dopustil, da še tako krepak zamoreš njegovo sveto ime slaviti. Priporočim pa danes v tvojo pobožno molitev pred vsim sv. katoliško Cerkev in njenega vidnega poglarja Leona XIII, da bi mili Jezus njega varoval pred mnogobrojnimi sovražniki, ki ga od vseh strani stiskajo, in mu za-željeni mir podeliti blagovolil. Spominjaj se našega prevzvišenega škofa Jakoba, da bi tudi on mogel nas, svoje ovčice, srečno voditi in v večno veselje pripeljati. Moli za našega presvitlega cesarja, da bi srečno in bogoljubno vladal in se ^ podložnimi vred zveličal. Prosi pomoči tudi
lVH "i
_ .s-- - A
V A
. vj
■ i A-1
vse svoje brate mašnike naše škofije, ki se trudijo v vinogradu (Gospodovem: saj veš iz lastne skušnje, kolikokrat je posebne pomoči potreba. M«di za svoje stariše. pa saj segotovo že v nebesih vesele. Spominjaj se vseh svojih sorodnikov, živih in mertvih. kakor tudi vseh svojih ljubljenih ovčje, ktere si toliko let s toliko ljubeznijo in očetovsko »kerbjo pasel, naj so še tukaj, ali ktere so se že s sveta ločile...
Zveličani Peter Marija Alojzij Sanel (Chanel),
duhoven Marijinega društva, misijonar in pervi mučenec v Oeeaniji. Avstraliji.
(Dalje.)
i» Terpljenje iu preganjanje
Po odhodu o. ('hevron-a podvojil je zveličanee svoje mori: bilo je. kakor bi bil previdil s\ i »jo bližnjo sinert. Ne da bi se dal preplašiti pretečemu zaderžanju kerščanstvu sovražne stranke, nadaljeval je svoje popotvanja ter porabil vsako priložnost, očitno oznanovati zbranemu ljudstvu keršeansko vero. Kako da so pri takih priložnostih divjaki poskušali misijonarjevo po-terpljenje in pohlevnost. naj nam kaže sledeči zgled:
Nekega dne razlagal je nauk o stvarjenji »vrta. o bitji in natori vsegamogočnega. trojedi-nega I Joga. Nato se vzdigne eden iz množice ter vpraša, če Niuliki ne veruje na pravega Koga. Niuliki bil je navzoč ter stal zadej. Od-kritoserčno odgovoril je misijonar: „Ne. moji prijatelji. Jehova. edino pravi Bog, ne biva v sereii onih. ki ga nečejo spoznavati44. — r^u," rekel je Futunee. „pokaži meni svojega Boga: kje pa je?" — „Povsod: kot čisti duh pa je za telesne oči nevidljiv. Bodete ga nekdaj videli po smerti. če hote kristjani in njega vredni postali**. Nato vprašal je tretji, kazajoč na križec, ki se je svetil na persih o. Sanela: „Ali ni ta tvoj Bog?44 Sanel vzel je križ, deržal ga pred zborom ter dejal: „Glejte tu podobo mojega Boga. Zveličarja Jezusa Kristusa, ki je za nas na križu umeri.4' in z gorečnostjo jel je razlagati skrivnost včlovečenja in odrešenja, kar je nekatere tudi močno pretreslo. Drugi pa so zopet pričeli na vse načine ugovarjati misijonarju: „Ce je tvoj Bog V8eganiogočen, zakaj ne ozdravi naših bolnikov, zakaj nas ne reši viharja, ki nam uniči naše sadeže?" Sanel odgovoril je, da naj ne jeze Boga še dalje s svojo terdovratnostjo, potem bo tudi pripravljen, jim pomagati. r Prav
ima,4, rekli so nekateri: drugi pa so kričali: „Zvit je. zapeljati nas hoče. da bi zapustili našo staro vero: vstanimo in pojdimo!44 Na enak način se je večkrat zgodilo. Bil je strah pred kraljem, ki je pri mnozih zaterl vsak dobri začetek. O strah pred ljudmi je močen sovražnik resnice.
Sovraštvo zoper misijonarja postajalo je vedno hujše, tatvine vedno prederzniše, obnašanje proti zapuščenim, od Niuliki ja izro enim duhovnom vedno bolj brezozirno. Večkrat je prihrumela v trenutku, ko je zavžil z bratom pičlo jed. divja druhal v kočo ter je jedila zahtevala, tako da je le redkokedaj kaj ostalo. „O Bog, daj mi poterpljenje !44 zapisal je o taki priliki o. Sanel v svoj dnevnik. Se celo do tega je prišlo, da sta morala hišnega psa zaklati.
Ker so tudi katehumene na vsak način preganjali ter jim celo s smertjo pretili, so nekateri sčasoma odstopili ter se niso več upali spoznavati se kot kristjane. Vendar pa je serčno ¡11 odločno nastopila majhna truma mladenčev, ki po pravici zaslužijo, da se njih imena naznanijo. Ti so bili Logoasi. Maitau. Malaefatu. Tu-kumtili, Pipisega. Sagogo in Namusigano. Prišli so misijonarju v sili na pomoč. „Tukumuli in jaz." tako pripoveduje Namusigano v pravdnih spisih, ..kuhala sva jedi v naši koči ter jih nato prinašala božjemu služabniku. Vendar sva to zamolčala ter storila, kakor da bi nosila jedi Tomažu, ki je imel Tukumuli-jevo teto za ženo. Delala sva tako iz strahu pred kraljevo jezo".
Bilo je meseca prosinca 1841, ko naj bi se obhajala v Poi-ju obletnica sprave (pomnjenja) obeh strank na otoku. V predvečer zborovalo je starešinstvo v misijonarski koči. Br. Nizier poslušal je njih pogovore ter slišal, kako so se posvetovali glede osode misijonarjev. „Zginiti morata: to je kraljeva volja," slišal je reči. „Ko sem te besede začni,44 tako pripoveduje brat, „sem odšel o. Sanela iskat: našel sem ga, ko je plel bananasko polje. „Zakaj se še dalje trudite, prečastni! Jutri morava vendar le umreti. Le poslušajte, kaj sem ravno zdaj tu notri slišal**. — „No,44 odgovoril je oče z naj bolj mirnim obrazera, med tem ko je prenehal nekoliko svoje delo. „to ne bi bil še najhujši naših dni. Ali veste odgovor, kterega je dal sv. Alojzij Gon-caga, ko so ga nekdaj prašali pri igri, kaj da bi storil, ko bi moral umreti naslednji trenutek?*' S temi besedami pričel je oče zopet mirno in tiho delati*4. Na nekem izletu zvedel je br. Nizier pretečo nevarnost in naznanilo, da pričakujejo le še neke prilike in bodo pomorili vse bele s kate-humeni vred, da bi zginila na ta način vsaka sled kerščanstva. Zveličanee odgovoril je na vse
to: ..Dobro, ako Bog hoče*4. Vse večere po solnč-nem zahodu zbiralo se je okoli njega majhno število zvestih, kterim so se večinoma pridružili tudi novi poslušalci, in govoril je njim z neizrečeno gorečnostjo in ljubeznijo, tako da se ga niso mogli nikoli naslišati. Polno jeze nad temi skrivnimi shodi sklenilo je starešinstvo, vse to o misijonarjih naznaniti v Tamano, v kraljevo stolno mesto, ker potem bi se iz strahu pred kraljem nobeden več ne upal hoditi k shodom pri misijonarjih. Ta določba se pa ni zveršila. Vendar bilo pa je iztrebljenje kerščanske vere sklenjena reč: ..Za kar se ta beli poganja.1- tako dejal je Musumusu, največji sovražnik o. Sanela in kerščanstva, je to, „on meri na zatrenje kraljeve oblasti, na pogin našega naroda, na odpravo naših darit* v in očitnih praznikov44. Niuliki je to poterdil. vendar pa je še vedno dvomil, misijonarja osebno kaznovati, ko nepričakovan dogodek stvar hitro dokonča. Prizadevanju o. Sanela in nekaterih njegovih katelmmenov posrečilo se je. pridobiti za kerščanstvo Maitala, najstarej šega sina, in Floro, hčer Niuliki-jevo. Maitala skazoval se je vedno prijaznega o. Sanelu. ter rad in pridno poslušal njegov nauk. Serčno in odločno nastopil je kot priverženec kerščanske vere ter tako zbudil tudi druge, da so opustili prikrivanje. Naznanilo o njegovem spreobernjenji povzročilo je silno razdraženost. Niuliki bil je razdražen: skušal je svojega sina z žuganjeni in pregovarjanjem vsake verste odverniti od storjenega naklepa. Zastonj. Zdaj je bilo sklenjeno misijonarja umoriti. Vendar se menda Niuliki ni odločil za to brez notranjega boja. Ko ga je namreč Musumusu vprašal kaj da naj se stori, je rekel: „Vprašaš, kaj naj so stori: stori, kar hočeš.. Pa človek si mi je bil prikupil, ko sem z njim skupaj živel. Ne rečem: ubij ga! Tudi ne rečem: Ne stori tega! Stori, kar hočeš!44 — „Bodi brez skerbi,4* odgovoril je Musumusu, ..prepusti to reč meni: bom že vedil, kaj storiti44. Musumusu dogovoril se je nemudoma z nekterimi glavarji. Ti so menili, da bo zadostovalo, če pri-veržence pobijejo. „Ne,44 rekel je Musumusu, ,,s tem še ne propade tuja vera : le če se mašnik v Poi-ju odstrani, potem popolnoma propade; kajti on je, ki oznanja vero, on mora umreti44. Nekteri so temu še nasprotovali. Nato vprašal je eden: „Je-li kralj s tem zadovoljen?44 — „L>a," dejal je Musumusu. S tem bila je stvar dokončana, in čakali so le še priložnosti, da ga ubijejo.	(Dalje nasl.)
Letno poročilo ljubljanske bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkev za leto 1890
in 1891.
02.	Cemšenik: 1 velum. 1 obhajilno burzo.
03.	S t. Gotard: 3 koretlje.
04.	Ihan: 1 vijoličen pluvijal.
65. Kolovrat: 1 bel uiašni plašč. o korporalov, 6 pal. 12 purifikatorjev. I» rutic za lavab««.
60 Št. Ožbald: 3 mašne srajc.-, t, humeralov, 3 prepase. 0 korporalov, «i pal. 12 purifikatorjev. '.» rutic za lavabo.
07 Sava: 1 velum. 1 obhajilno štolo. 08. Vače: 3 mašne srajce. O humeralov. 3 prepase. 1 potezaj za zvonček.
OD. Černuče- 3 koretlje. 0 humeralov. pal 12 purifikatorjev, 0 rutic za lavabo.
70.	Dol: 1 velum.
71.	Kopanj: 3 koretlje. 1 obhajilno burzo in
štolo
72.	Kerka: 1 vijoličen pluvijal.
73.	L i p o g 1 a v: 1 bel masni plašč.
74.	Polira: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 7"). Št Vid pri Z a t i č i n i: 1 bel pluvijal. 70. Višnja gora: 1 obhajilno burzo in št«»lo. 77. Zagradec: 1 rudeč mašni plašč.
7s. Primskovo: (i korporalov. o pal. 12 purifikatorjev. i) rutic za lavabo
Tt» Z a t i č i n a : 3 koretlje. >o. Dole: 1 bel mašni plašč. *1. Janče: 3 koretlje.
s2. Št. Jur pod K u m o m : 2 obhajilni burzi
in stoli, 2 stoli za spovednico.
s3. Po ld ni k: 1 belo štolo, 2 stoli za spovednico
s4. Štanga: 1 čern mašni plašč. 85. Prež ga nje: 1 rudeč m;<šni plašč. 80. Svibno: 1 bel mašni plašč
87.	Kresnice: 1 rudeč mašni plašč.
88.	Javorje pri Litiji: 2 bel«»-rudeči oltarni blazinici.
«Si». II i nje: 1 velum. 2 obhajilni burzi in stoli. «M». Š e n t - J a n ž : 3 koretlje.
01.	Mokronog: 1 velum.
02.	Sel o pri Šum bregu: 1 čern mašni plašč, 1 obhajilno štolo.v
03 Šmihel pri Žužemberku: 1 velum. 94. A m brus: l vijoličen mašni plašč.
05.	Lesko ve c: 1 velum
00. Boštanj: 3 mašne srajce. 0 humeralov. 3 prepase. 0 korporalov, 0 pal, 12 purifikatorjev. o rutic za lavabo.
07.	Bučka: 1 velum.
08.	C a t e ž pri K e r š k i va s i: 1 bel mašni
plašč.
00. Dolina: 1 vijoličen mašni plašč.
100.	Sv. Duh: 1 rudeč mašni plašč. 1 obhajilno
štolo.
101.	Raka: 3 mašne srajce, 0 humeralov. 3 prepase, 1 obhajilno burzo.
102.	Studenec: 2 belo-rudeči oltarni blazinici.
103.	Cerklje pri Kerški vasi: 1 antipendij, 1 štolo za spovednico.
104.	Novo mesto: 1 vijoličen pluvijal.
105. Mirna peč: 1 velum. 10«». Podgrad: 1 čem mašni plašč. 107. P reč i na: 1 bel pluvijal. 10*. Stopiče: 1 bel pluvijal 101». Šmarje ta: 1 bel mašni plašč, lin šmihel pri Novem mestu: 3 koretlje. 111 Bela cerkev: 1 bel mašni plašč 112. Semič: 1 velum 11 H. Čemomelj: 1 velum. 114 K a d o v i c a: l plašček za ciborii. 1 obhajilno burzo.
11".. Stari ter g pri Poljanah: 1 vijoličen plašč. 1 obhajilno burzo.
1 Hi. V in i « a: l plašček za ciborij 117. Podzemelj: i zelen mašni plašč. 11^ Polom: 1 čem mašni plašč 1 P». Kara pri Kostelu: :» mašne srajce. 6 himieralov. ."» prepase. 2 obhajilni štoli.
12i». K r, pri vil i k pri Kočevji: 3 koretlje 121. Topla reber: 1 velum. 1 obhajilno burzo. 122 Spodnji log: :; koretlje. 1 štolo za spovednik».	< Koiit-e nad. I
Cjisi Slovenskem in dcpiai.
Iz Ljubl jane «Misijon v sv. deželi in v Egiptu » »h i-.-.» V Samariji nimamonikakih dobrodelnih naprav. Ima jih Judeja, ima jih Galileja; le mi smo zapuščeni. Jeruzalem ima bolnišnice. zdravnike, ubežnice, zavode in tisoč drugih poniučkov: tudi v Galileji ni dosti slabše: v Samariji pa je samo ubogi misijonar, ki mora gledati vsak dan mnogo revščine, mora uživati žal-»st. ubijati se skor» brez vspeha. — to je bridka «»s« »da.
Ako bi Vi hoteli priteči nam na pomoč in napis «ti kaj o naši revščini, morebiti bi Gospod ganil in navdihnil kako dobro dušo. da bi nam pomagala. Pišite tu ii meni na to m« je pismo in sporočite mi kaj novic, bral jih bodein z veseljem in bodo mi tolažba v mojih težavah in bridkostih
Priporočam se Vam. č. g. Frančišek, in Vam
zaterjujein svoj.....Jkrito ljubezen, s katero bivam...
Bon Amtbile S«-i ha »beri. Šiha». latinski duh., pošta v Naplusi.
Pa pojasnim to pismo, moram se obtožiti nekake nemarnosti ali vsaj prevelike počasnosti. Potujoč po Samariji sem obiskal tudi dva misijonarja, od katerih se in zvedel res grozne stvari, ki se gode v onih krajih obljubil sem jima. da bodem tudi pisal o tem in razkazal svojim rojakom, kako se godi tam ka-toličanoin. Te obljube nisem pozabil, marveč izpolnim jo gotovo, le naglo storiti ni bilo mogoče. — Daničini naročniki in bral«-i niso milijonarji, vendar za misi-joiie radi kaj store. Rečem lahko, da prav inisijon v Naplusi tki je v sredi Samarije, blizu tam, kjer je govoril Jezus s Sainarijanko) je res potreben misijon. Poročilu gosp. misijonarja doda je m. da je tudi njegovo pohištvo slabo in žuga. da se podere, ker turška vlada mu neče dovoliti, da bi si popravil, ako ne plača poprej 4000 frankov i blizu 2ooo gld ). Kje naj jih dobi revež V Treba mu je vzderževati šolo z dvema sestrama učiteljicama, enega učitelja itd, in potem naj nikdar sitim Turkom plača toliko vsoto! Priporočam torej nesrečne katoličane v Samariji usmiljenju človekoljubnih sere. Misijonarjem je jako ustreženo.
ako jirn kdo da opraviti kako sv. mašo, zakaj ta-mošnji katoličani čakajo le. da bi kaj dobili, ne pa, da bi kaj dali duhovnu. Nekaj intencij že imam za ta namen. Kmalu jihodpošljem. Hvala vsem dobrotnikom.*)
0 misijonu za centralno Afriko, katerega naprave v Kajiri in zunaj sem si ogledal, — ob drugi priliki.	Fr. Lampe.
Petindvajsetl**tiiir*a p« ečastite«ra gospoda •l«»žefa Pečai-ja v Kranjski gori 27 avgusta 1 1
„Danica" nam skoraj vedno vsako leto poroča, kako so tu ali tam duhovni tovariši obhajnli petin-dvajsetletnico svojega inašništva. Taka petindvajset-letnica je bila lani v Gorjah, letos v Vodicah. — Ali tako posebne petindvajsetletnice še menda ni bilo. kakoršna se je veršila 27. avgusta v Kranjski gori. in ktero je obhajal ondotni domačin prečastiti gospod Jožef Pečar. Naj tudi o tej Danica sporoča svojim braleem. sedanjim v spodbudo, prihodnjim pa v spomin!
Gospod Jožef Pečar je bil rojen 11. febr. l*3s v Kr anjski gori. sin pobožnih, pa revnih sta-rišev. Ker ga stariši sami niso mogli zderžavati. so mu nekteri dobrotniki pomagali, da je mogel obiskovati latinske šole v Ljubljani. V viših šolah si je pa že sam kaj zaslužil s podučevanjem manjših dijakov in s slikanjem do česar je že od mladega kazal veliko spretnost in veselje. Do 7. šole je hodil s temi tovariši, ki so lani obhajali 2fdetnico v Gorjah: sedmo in osmo pa je izdelal z unimi, ki so se zbrali letos k enaki slovesnosti v Vodicah — In ker se je bogoslovja učil v Mariboru in tam z deseterimi drugimi tovariši posvečen bil 29. julija lSbb, ima trojne tovariše. s kterimi rnu je kazalo obhajati 2~>letnico' — Ali pri nobeni ni mogel biti zraven, ker zaderžavala ga je bolezen, ki ga je zadela že IS novembra ls75, ko je služil za kapelana v šmartinu pri Slovenjem gradcu Tisti dan namreč zadel ga je mertvoud na jezik, na roke in noge tako, da ne more prav razumljivo govoriti, pa tudi ne sam jesti in piti. in hoditi. Ko se je toliko popravil, da je mogel na pot, pripeljali so ga v domač kraj v Kranjsko goro, kjer od male pokojnine borno živi z materjo in sestro. Že Hi dolgih let ga morajo pitati, v posteljo in iz postelje prekladati, ker sam si ne more nič pomagati. Edino tolažbo mu je Bog pustil, da zamore še brati in si tako dolgi čas kratiti! Vender je pa želel kljub svojemu revnemu stanu, očitno in v cerkvi Bogu zahvaliti se za milost, da je dočakal 25letnico duhovskega življenja.
Slovesnost je bila določena za 20. dan avgusta na ravno tisti dan. o kterem je pred 25 leti v domači farni cerkvi svojo novo mašo pel. Zavoljo neke zapreke pa je morala biti preložena za teden poznej na 27. dan avgusta. —
Omenjenega dne ob 10. uri pripeljejo slavljenca (jubilanta» k cerkvi in ga potem neso k velikemu altarju. kjer ga v koretelj oblečejo in na stol ob evangeljski strani posadč. Berž nato pristopi k altarju g. Janez Ažman, župnik Gorjanski. slavljencev stari prijatelj in sošolec, ter zbranemu ljudstvu in jubilantu govori nektere preserčne besede v tolažbo in duhovno
*) Kdor bi hotel neposnan naravnost kaj poslati v ta namen. pošlje lahko ali patrijarhu latinskemu v Jeruzalem, ali pa nionsi^norju Don Amabile Sciha. curatore latino a Naplus (Palestina. Samaria).
veselje. Po pridigi je bila slovesna peta maša z leviti, katero so slušili gg. Ažman in Verhovšek, drugi jubilantov sošolec gosp. Janez Vari (iz Tersta od novega sv. Antona), ki je jubilanta tudi obhajal. Pri pridigi in obhajilu slavljenčevem so bili ljudje vidno ginjeni in marsiktera solza se je utrinila pri tako nenavadni pobožnosti. Po cerkveni slovesnosti je bil v farovžu zmeren obed, kterega je slavljencu, njegovima tovar-šema in nekterim drugim gostom napravil zarad gostoljubnosti znani domači župnik gospod Blaž Artelj. — Pri kosilu je bilo posebno ginljivo gledati, kako je sestra Urša pitala svojega brata, slavljenca g. Jožefa, kteremu so vsi pričujoči voščili še mnogo let, če ne že boljega zdravja, pa vsaj te zadovoljnosti in poterpežljivosti. kakoršno je skazoval do zdaj. Gotovo pa ostane ta dan vsim v cerkvi in pri obedu navzočim v prijetnem spominu in je vreden, da se šteje med znamenitniše dneve Kranjsko-gorske fare.
Ker so marsiktere posebnosti in znamenitosti navedene tudi v pridigi, in ker ima taista tudi sploh marsikaj podučljivega v sebi. naj tukaj neokrajšana sledi:
Pridiga pri 25Ietiiici g. Jožefa Pečarja.
Jezus je rekel Petru: Resnično, resnično ti povem! Dokler si bil mlajši, si se sam opasoval in šel. kamor si hotel; kadar l>oš pa star. l>o- svoje roke raztegnil, in drugi te l»o opasal, in t«' popelje, kamor i i nočeš: (Jan. 21. 18.'
Ljubi farani stare Kranjsko gorske fare! Velikokrat sem bil že v Vaši prijazni farni cerkvi; večkrat sem tu že maševal. večkrat spovedoval ali bilje pel — vsaj sem bil kot župnik na Dovjem 1<> let Vaš bližnji sosed: ali vender pridigoval pri Vas do sedaj noben-krat nisem. - Danes pa mi je tudi ta sreča došla. Danes namreč obhaja Vaš rojak in moj nekdanji sošolec, tu pričujoči prečastiti gospod Jožef Pečar petindvajsetletnico svojega mašništva in je mene povabil in naprosil, da naj mu pri tej priliki nektere besede spregovorim, kar tudi prav iz serca rad storim. Pričujoč pa je danes tudi drug sošolec moj in jubilantov, g. Janez Vari iz Terst . ki bo potem slovesno sv. mašo pel in jubilanta obhajal; in tako smo danes trije sošolci skupaj: eden islavljeneci iz lavatinske. g. Vari iz teržaške in jest iz ljubljanske škofije!
Petindvajset let ali četert stoletja: to je velik kos človeškega življenja in srečen tisti, ki jih v tem ali onem stanu preživi. Gotovo je Bogu hvaležnost dolžan za tako dobroto. Zato vidimo, da zakonska, ki sta toliko lčt v zakonu preživela, tu in tam obhajata sreberno poroko; duhovni, ki so 25 let mašništva dočakali, pa tako imenovano sreberno mašo. ali mali jubilej! — Tako 25letnico smo lani obhajali g. Jožefovi sošolci v Gorjah; tako so letos obhajali v Vodicah; tako 25letnico pa obhaja danes tudi tu pričujoči g. Jožef, ki je 2o. avgusta pred 2:> leti v ravno tej cerkvi svojo novo mašo pel!
Pa kakšen razloček je med takrat in danes! Takrat je bil g. Jožef še mlad, čverst in zdrav; danes pa kakor kak onemogel starček med nami sedi! Takrat je veselo prikorakal k altarju; danes so ga morali prinesti! Takrat je sam sv. mašo pel; danes več maševati ne more — 18 novembra bo že IG let, kar ni več sv. maše opravljal. Takrat je bilo toliko sorodnikov, svatov in prijateljev, kterih danes več med živimi ni! Takrat sta bila še pričujoča oče in brat, ki sta med tem že umerla! Ni ga več preč. g. Vilfana, tedanjega župnika in pozneje prošta v Novem-
mestu, ki je na novi maši pridigoval; ni jih več ta-daniih dveh kapelanov gg. Mateka in Cirarja. ktera sta že tudi odšla v večnost, in toliko drugih znancev od takrat ni več! — Le mati slavljenčeva so še tukaj, pa so komaj prišli tu sem s svojimi 84 leti. in tri sestre njegove so danes sem prihitele, da so priče sreberne maše!
Na videz ima današnja slavnost res nekaj žalostnega. otožnega v sebi: ali če jo gledamo z vernim očesom, je pa še le prav tolažljiva in podučljiva.
Poglavitni nauk. kteri se nam pri pogledu hromega g. slavljenea kar naravnost vriva, je verska resnica o previdnosti božji, ki žalost in veselje v naš dušni in večni prid obrača. In ravno to resnico nad živim tu pričujočim zgledom bolnega g. Jožefa Vam ob kratkem razložiti, je namen mojim besedam, ktere naj Bog blagoslovi, da bodo g. slavljencu v tolažbo. nam drugim pa v poduk in posnemo.
Začenjam v imenu Jezusa in Marije, kteri je posvečena ta cerkev!
Ljubi moji poslušalci! Zakaj je tu pričujoči naš slavljenec g. Jožef že lfi let bolan, hr«»m in sključen, ko vender duhovnov tako primankuje? in zakaj sva midva in drugi naši sošolci zdravi, čversti in pri naj boljših močeh? Tako bi me utegnili danes prašati mati. sestre in dragi sorodniki g. slavljenca. —
1. Jest pa na to vprašanje odgovarjam z zadnjim poglavjem sv. Janeza evangelista, kjer Jezus napoveduje njemu in Petru, kakošne sinerti bota umerla. — Sv. Janezu napoveduje mirno, sv. Petru pa mučeniško smert. Tako namreč Jezus IMru govori : Resnično, resnično ti povem: Dokler si bil mlajši, si se sam opasoval in šel. kamor si hotel; kadar boš pa star. boš svoje roke raztegnil ln drugi te bo opasal in te popelje, kamor ti nočeš! .S temi besedami mu je Jezus naznanil, s kakošno smertjo bo on Boga poveličal, da bo namreč po zgledu svojega Odrešenika na križu razpet in umorjen. Ko je pa Peter zvedel za svojo smert. je prašal Jezusa, kakšne smerti pa bo Janez umeri, ter pokaže nanj in pravi. Gospod, kaj pa ta? In Jezus je odgovoril: Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to? Ti hodi za menoj! Hotel je Jezus reči: Moja volja je. da Jezus pri tem ostane in mirno umerje; ti pa da me z mučeniško smertjo po vel ¿čas' Kaj je tebi za to, če jest enega tako. druzega drugač za sabo kličem? Ti hodi za menoj po poti terpljenja in mučeniške smerti. Janez naj mi pa bolj v miru in v terdnem zdravju, kakoršnega zdaj ima, služi tako dolgo, dokler ga ne pridem poklicat od tod!
Moja volja je. da mi ta tako. uni drugač služi!
To pravilo se posebno lepo zlaga z okolščinami. ki so med g. slavljencem in njegovimi sošolci. Kakor da bi hotel Kristus reči: Moja volja je. da mi ti Jožef služiš na postelji in z voljnim prenašanjem dolge mučne bolezni: tvoji sošolci pa da zdravi delujejo v mojem vinogradu in serčno prenašajo težave duhov-skega stanu! In zdi se mi, ljubi prijatelj g. Jožef, da so besede, ktere je Kristus Petru govoril, kakor nalašč o Tebi in Tvojih okolščinah rečene! Tudi Ti. ko si bil mlajši, ko si bil dijak, novomašnik. kapelan skozi "J let po več krajih lepe lavantinske škofije — tudi Ti si se takrat sam opasoval, sam oblačil in hodil, kamor si hotel. Ko si pa stareji postal, Ti je Bog poslal hudo bolezen in zdaj Te morajo že 1<; let drugi opasovati, drugi oblačiti, drugi nositi!
(Konec nasl.)
Kropa. 0. sept. (Godovanje Nova lepota o ndotne cerkve.)
Ta dan se je bila v Kropi zbrala družba prijateljev mnogozaslužnega gosp. župnika. Jan. Kapuz-a. yočastit za njegov (29. avg.) bivši gcd. Imel je pa ta dan še drugi pomen Monsignor Mih. Potočnik, ondotni rojak, je namreč daroval prav znamenito svoto. s ktfTO je čast. gosp. župnik nenavadno krasen samotni tlak. ki seže od velikega oltarja in še do prižnice doli po cerkvi. Delo samo je. djal bi nezru-šljivo za mnoga leta in barve so tako lepo in primarno vbrane. da se vidi. kakor prekrasno pregrinjalo (tepih). in že tako zalo cerkev še močno zlepšuje Na prošnjo gosp župnika je Monsignor Mili. Potočnik o tej priliki svoje prelepo delo blagoslovil, ter je z blagoslovljenjem venčal to napravo, ktero je pridjal mnogim drugim dobrotam, ktere je skazal s svojim pokojnim bratom Antonom vred za ondotno farno cerkev Verli gosp. župnik J. Kapnz se je pri prijaznem p<.gostovanju v serčni napitnici priljudno zahvalil velikemu dobrotniku kropovske cerkve in prebivalcev pa tudi preblagim prijateljem, ki so ga o tej priliki obiskali in veselje pomnožili.
Iz Adrijanopolja. 1. kimovca, 1>;»1. Kleče zahvaljujem se Vam za lepo misijonsko darilo (!»o gld. zbirk „Zg< d. Danice" i. s katerim ste me. prečastni gosprd. nenadoma razveselili — V svoji veliki denarni zadregi vzela sem že marsikterikrat pero v roke. — da bi zopet poprosila Vašo veliko dobrotlji-vost: — vendar gledé velikih darov, ktere ste. prečastni, ž»- pošiljali naši misijonski, šoli se nisem derznila. Vas zopet nadlegovati. Menda pa je namesto mene p« .pri sila Vas zopet kaka uboga duša. ker imam navado, prositi vsak dan. pred ko grem k počitku, ljube uboge duše v vieah. da naj izprosijo pri dobrih lju.rčh za nas darov: in čudno! dobimo resnično tu in tam nepričakovano kako majhno pomoč. — 0. da bi mi le dovolili moji ljubi predstojniki podati se po svetu beračit. — potem menim, vendar toliko nabrati, da bi lui bil«» mogoče vterditi to misijonsko šolo. — Da. brez kapitala se tukaj ne more dolgo vzderževati taka vstanova. in tudi ne zaželjeni cilj doseči.
Z največjim veseljem Vam poročam, da so naše ljube gojenke <54 jih je bilo» tudi letos zelo pridno napredovale v kerščanskem nauku, kakor tudi v vseh predmetih v nemškem, bulgarskem in francoskem jeziku. in da ste poterjčne pri šolski skušnji dve naših ubogih sirot za katoliške učiteljice ter ste tudi že v Pulgariji dobile službo. Za nove» šolsko leto prosi zopet veliko ubožnih otrok, da bi se sprejeli v našo napravo, toda žal. da jih ne morem več sprejeti. ker je tukaj že dve leti draginja zaradi prevelike suše. in še do danes nismo poplačale starega velikega dolga MM K) frankov. — f'isto se izročim božji previdnosti in posebnemu varstvu sv. Jožefa ; tudi hočem pričeti zopet v Jezusovem imenu prositi darov za naš misijon. za kar prosim Vašega sv. blagoslova.
Ko Vam. prečast. gospodu, izrekam še enkrat najtoplejšo zahvalo, si derznem tudi za naprej zelo iskreno priporočiti Vam našo ubožnieo ....
Angola Poje. prednica usmiljenih sester.
Oo. Trapisti v južni Afriki (Dalje.) Da vidimo vse omenjene poslopja vsaj od daleč, treba nam se je le zavertiti okoli svoje lastne pete; da pa pregledamo vse od znotraj, imamo celi dan dosti opraviti. Vse to predstavlja nam majhen svet. An-
gleži ne rečejo tolikokrat zastonj, ko vse to pregledujejo: „That is wonderful."
Toda s tem, kar smo do zdaj povedali, čudovito delo Trapistov še nikakor ni popisano. Na polurnjera potu v mlinsko vas (Mühldorf) ob reki občudovali smo celo sestre, ktere se vidijo s kodrolasimi deklicami vred daleč okrog po poljih in razprostranih vertih. in ki nosijo kakor kri rudečo obleko in bele zagrinjala. V samostanu teh sester, kterega smo si mimogrede ogledali, čudili smo se pa še bolj nad nenavadnimi deli teh šolskih deklic; iznenadil nas je neznansko velik vspeh v petji, skoro osupnili pa so nas glasovi in posluh za petje teh otrok, ki so nas razveseljevali z brezštevilnimi nemškimi, angleškimi in poljskimi napevi; pisani so ti nape vi v različnih jezikih (tudi v kaferskem in latinskem).
Tu pokazale so nam sestre ročne dela, kakor v evropejskih vzgojevalnicah. ktere so izdelale samo kaferske deklice, ki nekaj let poprej niti šivanke niti škarij niso poznale. Ko smo po mlinski poti dalje korakali, pokazali so nam velik zidan ulnjak po Dzirzonovem kalupu. Povedali so nam pri tej priliki, da je ta način o. Franc že Kot prijor vpeljal v Turčiji (Bosni i.
Spremljajoči oče peljal nas je čez kamnit jez, na kteri so postavljene turbine in ki vzdiguje vodo 320 čevljev na teme g.»re. ter jo nato 700 čevljev v daljavo razdeluje po vsih samostanskih poslopjih in vertih. Ta vodna naprava se nahaja v zelo romantičnem skalovji.
Še pičlo četert ure. in stojimo pred umetnim, mičnim in zelo čudovitim delom južne Afrike. Tu reka naredi na enkrat komolcu podoben zavoj, ker zavoljo predstoječe skale ni mogla pasti na 50 čevljev nizki travnik. To skalo pa so Trapisti prekopali ter silijo celo reko s sozidanim kamnitim jezom, da teče skozi to skalo. S tem napravili so umetni slap. To si je omislil opat Frane sam «takrat še prijor). Neka turbina porabi to vodno moč. To turbino, kakor tudi vse druge postavil je br. Nivard, ki je s svojo bistroumnostjo si pridobil slavno ime po vsi južni Afriki.
Razgled po svetu.
Dunaj. Nj. veličanstvo cesar imenoval je na d d i-j a k o n a R a j č e v i č-a za nadškofa Zadarskega.
V Pragi je bil 31. avgusta provincial ni kapitelj avguštincev, pri katerem je bil pričujoč nedavno iz Rima prišli general avguštinskega reda. preč. pater Sebastijan Martinelli.
Kath. Kirchenbl. 051.
Palermo. Občinski sovet v Palermu na Sieiljskem je zopet stegnil bogoskrunske kremlje. Določil je namreč, da naj se podere cerkev sv. Agate. Od leta 1800 do 1891 dala je vlada in pa mestni zbor pa-lermski podreti, oziroma v posvetne namene porabiti, ravno trideset cerkva, in sicer nektere s samostani vred, s kterimi so bile cerkve zedinjene. Naj le ropajo volkovi, videlo se bo poslednjič. kdo bo zmagal V
Bim. Sv. Oče so z dekretom deržavnega tajništva od 18. avgusta t. 1. privolili, da sme novoizbrani kardinal Vine. Vannutelli sprejeti naslov rzavetnik deržave in posestev portugalskih,u katerega mu je podelila portugalska vlada s posebnim kraljevim dekretom.
Trier. Od 26.—2s. avgusta obiskalo je vsak dan 30.000 romarjev sv. sukno Zveličarjevo. Odkar je sv. suknja razpostavljena, bilo je ondi že oOO.OOO romarjev.
Trident. Stari, častitljivi kardinal M e 1 c h e r s živi sedaj po leti v vili Msr. Montel-a. pri Tridentu. Da-siravno že zelo star. je vendar še popolnoma terden. O delavnikih mašuje v domači kapeli, ob nedeljah pa v farni cerkvi v Pavu. kjer ga pozna vsak otrok.
Danziga. >1. avgusta se je pričel v Panzigi 3s. občni shod nemških katoličanov. Poljakom iz vzhod-njega Pruskega — ki so se kaj mnogobrojno vdele-žili shoda dovolili so poseben dan. ker večina no ume nemški. Tu se vidi katoliška pravičnost in edinost: brezverni liberaluhi bi tega ne storili.
Apostoljski vikarijat Sahara m Sudan. Dvanajstega juhja posvetil je kardinal Lavigerie za škofa nedavno od sv. Očeta za apostoljskega vikarja imenovanega Msgr. T o u 1 o 11 e-a v Kartagi
Apostoljski vikarijat ..Victoria -Nijansa". A past. vikar Msgr. H i rt h piše z dn<- I sveč. iz P.ugobe. da je srečno dospel v misijonsko stajo med Bazibi, ki jo je vstanovil Kmin-paša. Zdravstvene razmčre me 1 misijonarji so dokaj vgodne.
Severna Amerika General kapucinskega reda. pater Bernard Andermatt. je sedaj v Zedinjenih deržavah. kjer ima kanoničn«» vizitaoijo na ameri-kanskih naselbinah svojega (kapucinskega» reda.
Romarski vlak sv. Alojzija. Dunajski odb. -r za romarski vlak obernil se je na Nj. emineneijo preč. gospoda kardinala in nadškofa neap- dskega s prošnjo, da bi smeli biti avstrijski romarji, ko bodo lit septembra v Neapeljnu. priče čudežev na ker v i sv. Januvarija Nato jim je kardinal odgovoril: „Čestiti gospod! S serčnim veseljem zvedel sem plemenito in pobožno željo Vašo in romarjev, kateri Vas spremljajo, in skerbel bodem. da se vstreže Vaši sv. želji. Ker pa se na veliki dan obletnice mučeništva sv. Januvarija čudež različno obnovi, ali v kapeli, kjer se hranijo sv relikvije in ki se nahaja v stoljni cerkvi strni, ali pa na glavnem oltarju katedrale, kamor se pred veliko mašo slovesno v procesiji preneso. skerbel bodein. da bodo v obeh krajih pripravljeni sedeži za romarje, da bodo mogli biti deležni tega veličastnega prizora ki je v čast vsej sv. Cerkvi, zlasti pa še našemu katoliškemu mestu. Serčno želim. Vas vse videti, priporočam se Vaši pobožni molitvi, katero ste mi obljubili opraviti in Vas blagoslovim iz vsega serca."	Kardinal Sanfelice.
Novi primas ogerski. Kornelij H id assy je rojen v Komornu 1. 1*27; star je torej sedaj «4 let. Predno je postal škof sobotiški. bil je sekcijski svetnik v ministerstvu za uk in bogočastje. Kakor je že znano, bode tudi odslej naprej ostal Ostrogon sedež primasev, vsled prošnje ostrogonskega stoljnega kapiteljna in intervencije sv. Očeta pri njegovem veličanstvu, kljubu nasprotnemu prizadevanju ogerskega naučnega in bogočastnega ministra, grofa Csaky a, in framasonov, ki so hoteli premestiti nadškofuvsko in primasovo stolico iz Ostrogona v Budimpešto.
Hiša za ptujce v Betlehemu. Na obrežji krasnega griča v Betlehemu, tam kjer so angelji oznanili rojstvo Jezusovo, zida se med zelenimi oljkami novo poslopje, rhospic sv. Družine." Tam, kjer sta sv. Jožef in Marija zastonj iskala prenočišča, po moglo se bode v prihodnje tujcem. Ali kaj. ko manjka denarja! V
jednem delu poslopja nastanjeni so že bolniki : toda ker manjka prostora, jih večinoma ne morejo sprejeti. Marsikateri pridejo zelo bolni tj e kaj. upajoč, da jih bodejo sprejeli. Sicer dobé v še nedogotovijeni lekarni zastonj zdravil, ali kaj pomaga to, ker ni potrebne postrežbe in ostanejo zdravila brez vspeha. Naj bi vsaj kristijani podpirali ta zavod. Kristus pravi: „Beati misericordes. «iuoniam ipsi misericordiam «on-sequentur/ Blagor usmiljenim, ker bodo sami usmiljenje dosegli!
Kolin. Trinajstega julija zborovalo je v Kolinu „afrikansko društvo nemških katolikov". Pričel je sejo častni predsednik društva, nadškof dr Filip Krementz Nato je prevzel predse«lništvo sôlnji svetnik Sieger in razpravljal o stanji in o delovanji društva. V zadnjem društvenem letu izdalo je društvo v misijonske namene looooo mark (čez ."»o.ooo gld »: ves čas. pa o« J kar društvo dela. 47.~i.ooo mark. Nato je poročal blagajnik o stanji blagajnioe v pervi Jelovici tekočega leta. Od 1. prosenca do I o. julija tekočega leti bilo je vseh dohodkov 111,«hm» mark. tedaj :;."»«u» več nego vlani. Sedanje čisto društveno premoženje znaša 13*2.100 mark. Konečno je s»* jako zanimivo in živahno kanonik Hespers govoril o delovanji po misijonih.
I. Bratovske ¿«»«leve
molitvenega a p o s t o I .j s t v a
Nameni za mesec september « kitno vec». a ) G lavni n a m e n : I trn n'ci nh s » ¡¡-il ni mir. b» Posebni name n i:
I »V s s. Kornelij in «i pri j.m I» Hi .v-k- j-.^w-iVv.mia. Spuluovaiij»* |»'SM»'' zap«»vt?li. Važne \«-hi..«th.- j-•• retja
17. liane >v. I r a n i - k a.. III o-i sv. Ki.ui-ki »Hilljellje lî«>r.s'-|lill ,ip«ist»*||HOV iilCWfli Knstl|*oW. I> itv-k vprašanje.
Is. S. J ••¿••t K u p »• rt i n - k i. Itali|a. N-k.i -.eu.-stauska zaliva, kVršeau-ka d«l««-l»a \.ùim- zai*-w.
P». S. J a u u v a r i i.. Spoznanje resue-e. V.S11W» ji.
odgoji.
¿U. S .-.le m žalosti M l>. >-rvit..v«ki r-1 li~ d«»vne družb»*. Stauovituosl v tiuhii {• »-ku^aah
I »al e nasl.'
11. Bratovske zadeve N. 1). Gtospé presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni :
Na milostljive pri prodaje N. lj. «i. pr»*sv. J.-zu>«»ve^a Sen-a, sv. Jož«*ia, sv. Nikolaja, ss. Ilnrina-jora in KorttmaU. naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Rog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne grehe in velike nesreče. — Priporočena dva gg. duhovna v molitev za zdravje. — Žena priporoča moža sa spreoberoenje. — Neka gospa dušno t«-
lažbo in splošnjo pomoč. — Bolna oseba za zdravje, zlasti na priprosnje Lurške M. B. — Hči priporoča slabovernega očeta za spreobernjenje. — Poreden deček za poboljšanje.
Zahvale.
Novomašnik se na tem mestu, kakor je obljubil, zahvaljuje bi D. Mariji za vse dobrote, zlasti pa zato, da ga je po svojem nebeškem Sinu poklicala in privedla v ta sveti stan, in pa tudi za ozdravljenje njegove matere, kteri je zdravje na njegovo prošnjo pridobila. Pri tem pa tudi opozarja vse one, ki so v stiskah in težavah, na besede sv. Bernarda: „Ni bilo še slišano, da bi bila ona koga zapustila, ki je po l njeno varstvo pritekel.
Moja lTmesečna hčerka je imela več časa prav nevarno in mučno bolezen. Veliko je zdravil vžila. pa je bilo en čas boljše, pa zopet veliko slabše. V tej veliki zadregi se obernem do Marije, naše ljube Gospe, z devetdnevnico nji na čast, in z c »ljubo s polnim imenom v „Zgodnji Danici,u ako bom uslišana, se nji zahvaliti. Zato bodi tisučkra zahvaljena če-ščena in stavljena naša ljuba Gospa presvetega Serca za prejeto milost.
V St. Vidu nad Vipavo, 4. septembra 1891.
Kristina Premru.
Listek za raznoterosti.
Norčevanje z mašniki. Tovarni delavec Edvard Nowak v Niedergrundu na Pemskem je nekega maš-nika poslal v natanko zaznamnjano hišo, češ, da hode tam previdil umirajočega s tolažili sv. vere. Duhoven gre. kamor mu je bilo zaznamnjano, toda bolnika tam ni bilo, češ, da se je uni človek le pošaliti hotel z mašnikom. Toda poštena sodnija je v tej -šali" po pravici videla hudobijo verskega motenja in je Edvarda Nowaka obsodila na šest mescev v ječo. — Pač marsikteri časnikar ali drugoten „šalež" ima priliko pri tej dogodbi si vest izpraševati!
Ena cesarjeva. Pri sprejemi duhovstva v Celji so undan presvitli cesar vprašali prečast. superijora oo Lazaristov: rKakošno opravilo imajo tukaj Laza-risti?" P. superijor je odgovoril: „Veličanstvo, mi obhajamo ljudske misijone, in večkrat imamo duhovne vaje v tukajšni naši cerkvi." Nato so Njih Veličanstvo z živostjo odgovorili: „O. ljudski misijoni, to blag orno in koristno opravilo!"
Framasoni v Ameriki. Framasoni največjega mesta zedinjenih deržav severoameriških položili so pred dvema mescema temeljni kamen velikanskemu poslopju za vdove in sirote umerlih prostomavtarjev. Hiša bode stala v IJtiki v Novem Jorku. Položitev temeljnega kamena veršila se je z veliko slovesnostjo po framasonskih obredih. Vdeležilo se je nič manj kot 15.000 prostih zidarjev. Med njimi je bil tudi znani republikanski politik Chauncey Depew, kandidat za predsedništvo Zedinjenih deržav severo-amerikanskih. — Čudno zagubljeni so ti „zidarji," ki umirajoče pogubljenju žertvujejo, njih ostalim živim pa velikanske palače zidajo!
Poterdilo. S počeščenjem Vam poterjujem, da sem z naj priserčniši hvaležnostjo prejel 100 gld. a. v. za misijone (Kino, Indijo in sploh zbirk za misijone na Jutrovem).
V Solnogradu, 6. sept. 1891.
BI. Holaus, stoljni dekan.
V	Badolici je izvoljen za deželn. poslanca preč. g. Jan. Mesar z 48 glasovi proti -Jim-
Pritiskavanje šolske mladine za pomoč je hudo, hudo. Prav pogosto ugovarjajo, češ. drugi dobivajo' ki niso tako potrebni. Kteri koli teda j si morete sami pomagati, prizanesite, ker ni moči vsim kaj! Treba bo marsikterim odločiti le nektere dni v tednu kaj malega in še ne vemo, kako se bo izhajalo ? Mladenči pa so po večem dobri in pridni, ter je težko odvreči tega ali onega brez posebnega vzroka. Iz tega vsak rnla-dinoljub lahko previdi, da je veliko, Bogu in ljudem drago delo, podpirati šolsko mladino, da more naprej v šolah... Pomoč Božja in blazih prijateljev! Vr.
Benediktinci v Zedinjenih deržavah. Benediktinci v Zedinjenih deržavah severo-amenkanskih imajo 4 škofe, 1 nadopata, 6 opatov, 1 neodvisnega priorja, 1 superiorja, H13 mašnikov, 7 dijakonov, <>6 klerikov, 32 novicov, 203 benediktincov neduhovnikov in no-vicov — v vsem skupaj tedaj 084 oseb V Zedinjenih deržavah imajo benediktinci 7 opatij, 1 neodvisen prijorat in 1 samostan francoskih benediktincev. — Samostan sv. Janeza v deržavi Minnesota, kjer je opat slovenski rojak Bernard Ločnikar. šteje 57 mašnikov. 1 dijakona. 1 subdijakona. 7 klerikov. 5 novicov in 34 neduhovnov.
V	Berlinu so prišli meseca julija povprek na vsak dan po trije samomori. V tem se jasno kaže, kam pripelje dandanašnje brezverstvo, brezverske šole.
Dr. Beinkens, glavar in škof starokatolikov zbolel je na svojem potovanji v Švico na smert. Njegov profesor dr. Weber priporoča ga starokatoliškim. t. j. krivoverskim župnijam v molitev. Mi pa mu želimo pred vsem. da bi po milosti božji spoznal svojo zmoto, se spreobernil in zveličal.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škotije: «¡oče 41 gld. — Koprivnik pri Kočevji 10 gld. — Naklo 10 gld. — Kočevje 42 gld. 10 kr. — Neimenovana 30 gld. — Kokra 0 gld. — Po čč gg. Uršulinaric-ah v Ljubljani 50 gld. — 59 in pol kr. — Škoeijan pri Turjaku 10 gld. — Stanga zopet 1 gld. — Neža Kogovšek 40 kr. — Gospodičina Marija Elsner 1 gld. — Gospodična Teresina Elsner 1 gld. — Gospodična Marija Bosicio 1 gld. — Št. Vid nad Ljubljano zopet 8 gld. — Gorje zopet 3 gld. — Zagor ob Savi 18 gld. — Trebelno 25 gld. — Češnjice 7 gld. — Neimenovana 10 gld.
Za dijaško mizo: Neimenovan dobrotnik J. 10 gld. — Č. g. Fr. Kepec 2 gld. — Neimenovana 20 gld. — Neim. 1 gld. — Č. g. župnik Jan. Brenee 2 gld. — Neimen. 1 gld. — Č. g. kapi. Dom. Janež 1 gld. —
Za sv. Detinstvo: Neimenovana 10 gld. — Čast. g. Janez Lesar, katehet v Ternovem. 31 gold. — Urša Pavčič, 10 gold. 80 kr.
Za Marijan išče: V. č. g. župnik Jan. Brence
2 gld.
Za misijone: Neimen. 10 gld. — Afriki, Aziji, Bulgariji, Mscedoniji. Po milgsp. dr. A. Jarcu 60 gld.
Za misijone in potrebe: Iz Žužemberga 40 gld.