Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MORSKA SOBOTA, 25. MAJA 1961 LETO XIII. H Štev. 20 Cena 15 din K rojstnemu dnevu maršala TITA KOT EN SAM UTRIP SE JE DANES STRNILO TISOČE ČESTITK MILIJONOV DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE OB 69. ROJSTNEM DNEVU REVOLUCIONARJA IN BORCA ZA PRAVICE DELOVNEGA ČLOVEKA, DRŽAVNIKA IN GLASILCA MIRU V SVETU — PREDSEDNIKA FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, JOSIPA BROZA-TITA, V ENO SAMO ŽELJO: ZDRAV IN KREPAK NAS VODI DO NOVIH DELOVNIH ZMAG ! 1 OBČINSKE KONFERENCE ZKS KOMUNISTI V NOVIH POGOJIH DELA V ponedeljek so se zbrali v dvorani Občinskega odbora SZDL Murska Sobota delegati soboške občine na redni občinski konferenci ZKS. Poleg 100 delegatov so prisostvovali konferenci še član CK ZKS Franček Mirtič, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ivan Ros, člani sekretariata OK ZKS Rudi Čačinovič, Franc Škoberne, Henrik Ribič in drugi gostje. Sekretar Občinskega komiteja ZKS Franjo Šonaja je v krajšem uvodnem referatu nakazal nekatere glavne naloge članov Zveze komunistov ter ocenil dosedanje delo komunistov v soboški občini. »Vloga komunistov postaja vedno bolj odgovorna«, je med drugim dejal tov. šonaja, »saj je vzgoja in pozitiven politični nih odnosov, postavljajo »pred komuniste vsebinsko novo problematiko, ki je ni moč urejati s preživelimi oblikami dela. Prav tako ni mogoče več životariti v organizacijskem formalizmu in ne sprejemati odgovornosti za družbeno in politično dogajanje. Takih primerov je v soboški občini vedno manj, kolikor pa jih je še, vpliv članov ZK na slehernega proizvajalca ena najvažnejših področij dela komunistov ih prav od tega bo v največji meri odvisna Sposobnost dojemanja in Soustvarjanja novega gospodarskega sistema v delovnih kolektivih. Dosedanji dosežki na gospodarskem področju, razvoj in utrjevanje socialističnih družbe- jih bo treba čimprej odpraviti.« Zatem je tov. Šonaja v svojem referatu navajal nekatere pomanjkljivosti pri dosedanjem delu komunistov, ki se odražajo tudi v tem, da po-sajnezne osnovne organizacije premalo prisluhnejo glasu kolektiva in delajo več ali manj po sugestiji vodilnih uslužbencev, premajhno povezanost v večine odbornikov in Zbora proizvajalcev kot celote, z volivci, aktivnost komunistov v Socialistični zveži in sindikatu ter odgovornost komunistov za delo z mladino. V referatu je dal precejšen poudarek tudi ideološki vzgoji komunistov, pri čemer mara vsebina idejnega dela bolj kot doslej ustrezati vlogi in nalogam ZK. Ob tem je potrebno še nadalje pravilno postavljati pogoje za sprejem v Zvezo komunistov in vključevati v Zvezo komunistov ljudi, ki se uveljavljajo kot družbeni in politični delavci. Po pvodnem referatu sekretarja občinskega komiteja Se je r&žvsla Obširna razprava, v-kateri je sodelovala polovica delegatov. V Gornji Radgoni: Boj za nove odnose v kolektivih, temeljna naloga komunistov Minuli četrtek je bila v Gornji Radgoni 4. redna občinska konferenca članov ZKS radgonske občine. Poleg 90 delegatov osnovnjh organizacij ZK so konferenci prisostvovali tudi član CK ZKS inž. Pavle- žaucer, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, org. sekretar Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota, Franc GrimšiČ in drugi. Medtem ko so delegati že nekaj dni pred konferenco prejeli obsežno poročilo o delu občinskega komiteja ZKS v zadnjih dveh letih, so v začetku konference poslušali referat sekretarja občinskega komiteja Eda Kranjčeviča, ki je obravnaval nadaljnjo vlogo komunistov, kot družbenopolitičnih delavcev v času, ko stopamo v eno izmed najbolj pomembnih obdobij krepitve našega gospodarskega sistema in odnosov med državljani. Novi gospodarski 'ukrepi pomenijo gibalno silo v razvijanju delavskega samoupravljanja. Kako pa bo potekal ta proces, je odvisno predvsem od akcije zavestnih sil kot so ZK, SZDL in sindikati, ki morajo dati tem spremembam življenjsko silo, je v svojem poročilu na konfererici poudaril sekretar Edo Kranjčevič. Člani-ZK "morajo tudi pozitivno vplivati na delo samouprav- * nih organov. Ugotovljeno je, da se organi delavskega samoupravljanja v radgonski občini niso razvijali enakomerno. Zaostajali so predvsem v manjših kolektivih, kjer je bilo še vedno čutiti močno od- visnost organov samoupravljanja od volje vodilnih ljudi v teh podjetjih. Bilo je tudi več primerov, ko so organi delavskega samoupravljanja samo sklepali, ne pa tudi razpravljali. Eden od razlogov za tako stanje je nedelavnost posameznih članov ZK. V radgonski občini pa so še tri gospodarske organizacije z nad 100 zaposlenimi, kjer še vedno ni osnovne organizacije ZK. Nova vsebina v zvezi z gospodarskimi spremembami nalaga komunistom tudi novo .obliko dela. Pri tem ima pomembno mesto samoupravljanje v ekonomskih enotah. Največ so na tem področju naredili v Zdravilišču Slatina Radenci. Na decentralizacijo delavskega samoupravljanja pa se pripravljajo tudi na Vinogradniškem posestvu Gornja Radgona, kjer imajo na 4500 ha zemlje zaposlenih o-krog 800 ljudi. V referatu sekretarja občinskega komiteja je bilo tudi. o-menjeno, da bi morali komunisti več razpravljati o svoji vlogi pri reševanju vseh problemov v odnosih med samo- upravnimi organi v podjetjih in operativnim vodstvom gospodarskih organizacij, o merilih nagrajevanja, delitvi dohodka, izobraževanju v kolektivih, o krepitvi ZK v gospodarskih organizacijah in o vplivu sedanjih sprememb v gospodarstvu, toda ne iz stališča računskih pokazateljev, temveč vloge subjektivnih sil in sprememb, ki morajo nastati v novih pogojih. V Ljutomeru: Ocena komunista - njegova aktivnost Občinski 'konferenci Zveze komunistov v Ljutomeru, ki j,e bila minuli ponedeljek, so razen 79 delegatov prisostvovali tudi nekateri gositje, med njimi član CK ZKS Ivo Tavčar, zvezni ljudski poslanec Ivan £reft in org, sekretar OK ZKS Ivan Grimšič. Sekretar občinskega komiteja ZKS Štefan Tompa je v začetku prebral izčrpno poročilo, v katerem je kritično ocenil delo komunistov med dvema konferencama ter hkrati opozoril na nekatere negativne pojave v organizacijah. Najprej se je dotaknil dela organizacij ZK v gospodarskih organizacijah. Pri tem je ugotovil, da nekateri kolektivi ob sprejemanju družbenih planov o le-teh niso razpravljali, ampak- so jih samo potrdili. Število osnovnih organizacij v. gospodarskih organizacijah se je’ od zadnje konference sicer povečalo od 10 na 17, vendar vse niso dovolj aktivne. Da pa vloga posameznih komunistov v organih delavskega samoupravljanja ni prišla bolj do izraza, je ponekod krivo tudi to, ker so se nekateri člani premalo zavzemali za koristi, kolektiva! Tak primer so med drugimi zabeležili tudi V podjetju »Žica« v Ljutomeru. V svojem poročilu je sekretar nadalje opozoril na nepristne in. netovariške odnose med zaposlenimi. Omenjal je -tudi ekonomske enote, ki šo jih začeli formirati v nekaterih podjetjih, ter podčrtal, da že okrog 60 odstotkov zaposlenih v občini prejema osebne dohodke po učinku, V svojem poročilu je tov. Tompa tudi ugotavljal, da sekcija pri Krajevnem odboru SZDL v Ljutomeru kljub temu, da dela v njej precejšnje število komunistov, še ni zaživela. Pomanjkljivo je tudi delo posameznih ljudskih odbornikov, ki ne pokažejo do-voljnega vpliva na terenu. Pomurski poštarji za 20-letnico vstaje Pomurski poštarji so v nedeljo v prelepem majskem dnevu množično pohiteli k spomeniku Stefana Kovača v Gančanih. Od vseh strani so prihajali: bližnji kar peš in na kolesih, nekateri pa so se pripeljali s poštnim avtobusom. Na spomenik sta dva člana ZB v uniformi pismonoš položila venec, nato pa so z enominutnim molkom počastili spomin prvoborca in heroja. Potem so zbrani zpeli državno himno. Sledil je govor o pomenu 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov, povezan z delom in likom Stefana Kovača, natak pa so poštarji zapeli vrsto partizanskih pesmi. VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. maja do 5. junija Trajen dež z ohladitvijo je pričakovati okrog 28. maja. V ostalem deloma sončno s pogostimi krajevnimi plohami ali nevihtami. Prehodno izbdljšanje vremena okrog 26. maja in okrog 2, junija. V Petrovcih-šalovcih: Številne odgovorne naloge komunistov V nedeljo je bila občinska konferenca Zveze komunistov petrovsko-šalovske občine. Konferenci je prisostvovalo nad 90 delegatov osnovnih organizacij ZK. Prisotna sta bila tudi član CK ZKS in sekretar OK ZKS Ivan Ros ter organizacijski sekretar OK ZKS Franc Grimšič. Poročilo o delu občinskega komiteja v obdobju med dvema konferencama so dobili delegati že prej, referat o bodočih nalogah ZK v občini pa je prebral na konferenci sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Kolarič. Njegovo poročilo in razprava posameznih delegatov sta omenjala predvsem bodoče naloge, ki čakajo komuniste pri izvajanju petletnega perspektivnega načrta občine v letih 1961—1965, upoštevajoč smernice VII. kongresa ZKJ in V. kongresa SZDL Jugoslavije. Drugi petletni načrt občine je bil izpolnjen v 4 letih, tako da je danes v občini povsem druga slika kot v časih pred vojno. Kmetje se vključujejo, v kmetijske zadru-. ge. Hitro se rešuje problem nezaposlenosti z ustanavljanjem novih Socialističnih obratov. Gospodarsko ne uspevajo samo tisti kmetje, ki so starokopitni, napredni kmetje pa z uporabo agrotehnike in strokovnih nasvetov "dosegajo vedno lepše uspehe. Zadruga ima odločilno vlogo v razvoju socialističnih sil na vasi in zagotavlja obstoj slehernemu kmetijskemu proizvajalcu. Za- to bo naloga komunistov tudi v prihodnje, da se borijo za razvoj kmetijskega zadružništva. Tudi v petrovsko-šalovski občini ponujajo kmetje kme- tijskini zadrugam zemljo v najem in nakup. Doslej so kmet-tijske zadruge to zemljo odklanjale, s prihodom kmetijskih strokovnjakov v kmetijske zadruge pa je slika drugačna. Komunisti- se bodo zavzemali za to, da. bodo kmetijske zadruge sposobne obdelati v kooperaciji ali v lastni proizvodnji sleherno ped zemlje. Važna naloga je tudi ra-jonizacija in specializacija kmetijstva. V petih letih se bo kmetijska proizvodnja povečala za 55 odst!, že letos pa (Nadaljevanje na 2. strani) Pomenek o delu mladine s predsednikom Občinskega odbora SZDL Lendava F. Bobovcem — več o mladini v Tednu mladosti na 4. in 5. strani. IZ RAZPRAV NA OBČINSKIH KONFERENCAH ZKS — IZ RAZPRAV NA OBČINSKIH KONFERENCAH ZKS — IZ RAZPRAV K NOVI VSEBINI NOVE METODE Delegati na občinski konferenci ZK v Murski Soboti so živahno razpravljati o vseh najbolj perečih problemih, ki zadevajo delo osnovnih organizacij in njenih članov. Že takoj v začetku razprave so poudarili naloge komunistov pri izvajanju novega gospodarskega sistema. Posamezni diskutanti so ugotavljali, da so v podjetjih, kjer se je kolektiv s komunisti na čelu, dosledno potegoval za uvajanje nagrajevanja po učinku, izboljšali tudi odnosi v kolektivu, kar pa je tudi najboljši pogoj za start pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema. Nezainteresiranost komunistov je pri tem delno tudi vzrok, da V soboški občini še vedno govorimo o »plačah« 9 tisoč dinarjev na mesec, kar predvsem v gradbeništvu prisiljuje ljudi, ki se ukvarjajo s šušmarstvom. Konferenca je poudarila, da je treba skrbeti vnaprej bolj kot doslej za pravilno stimulacijo tudi strokovnega kadra, pri čemer je potrebno kritizirati in preprečevati pojave, ko poskušajo ponekod strokovni kadri onemogočiti prihod novih ljudi, ker bi tako. zgubili nadurno delo in večje zaslužke, istočasno pa tožijo o pomanjkanju strokovnega kadra. Razprava je tudi načela vprašanje občinskega zbora proizvajalcev, ki je doslej vse premalo nastopaj kot celota pri obravnavanju določenih gospodarskih problemov. Med najbolj ' aktualna vprašanja, ki so jih obravnavali na konferenci, 'sodi tudi decentralizacija delavskega samoupravljanja, pri čemer pa so delegati več ali manj le ugibali o načinu dela obratnih in osrednjih delavskih svetov ter o njihovih pristoj- nostih, saj decentralizacija v gospodarskih organizacijah soboške i občine doslej še ni pokazala nobenih izkušenj. Mnogo bolj konkretna je bila razprava o organizacijskih oblikah in metodah dela organizacij Z K. Vendar se je pokazalo, da bodo morale biti osnovne organizacije ZK in komunisti kot posamezniki v tem pogledu še mnogo manj formalisti in se bodo morali sestajati in razpravljati v takih organizacijskih oblikah, ki so najbolj primerne za določeno podjetje, obrat, skupino ljudi in podobno. V razpravi o organizacijskih oblikah dela komunistov je bila nakazana tudi potreba po ustanavljanju osnovnih organizacij ZK v vseh podjetjih, kjer je zaposlenih več kot 50 ljudi. Dokaj kritične so bile ugotovitve o delu komunistov v Socialistični zvezi. Pri tem so delegati ugotavljali, da je kljub temu, da je v vaških organizacijah včlanjenih v SZDL manj članov kot v mestu, delo teh organizacij mnogo bolj živahno kot v Murski Soboti. Tudi enotnost akcije komunistov, predvsem pri izvajanju določenih nalog na področju kmetijstva, je bila na konferenci deležna s strani delegatov ostre graje. Ob analizi neaktivnosti v mestni organizaciji SZDL, so delegati navajali tudi mrtvilo, ki vlada v Murski Soboti na kulturnem področju, kjer se dogaja, da so posamezne kulturne prireditve zelo slabo obiskane. Konferenca je v celodnevni razpravi temeljito analizirala vsa področja družbene dejavnosti od gospodarstva, komunale, do zdravstva, šolstva itd. Ob pomanjkljivostih, ki so jih navajali posamezni delegati, se je pokazala kot nujna nadaljnja ideološka vzgoja in aktivizacija komunistov, predvsem v mestu pa borba proti nagibom k malomeščanski miselnosti. Uveljaviti iniciativo članov SZDL RažpraVa na občinski konferenci ZK v Gornji Radgoni je predvsem opozorila na mesto komunistov pri izvajanju novega gospodarskega sistema. Komunisti morajo spoznati, da se preko delitve. dohodka odvijajo tudi novi odnosi v delovnih kolektivih. Zato bodo morali člani ZK z večjo prizadevnostjo kot doslej pripravljati predloge za praktično uveljavljanje načel novega gospodarskega sistema in se odločno upreti tehnokratskim in birokratskim metodam. To pa bo moč doseči le s poglobljenim ideološko-poli-tičnlm delom in z neposrednim prizadevanjem državljanov, pred-vsem komunistov. Uveljaviti se mora tudi samoiniciativnost članov Socialistične zveze. Konferenca je obširno razpravljala o organizaciji samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Ne gre za to, da se za vsako ceno in povsod formirajo ekonomske e-note. To je potrebno -organizirati predvsem v večjih podjetjih, v manjših pa najti nove oblike samoupravljanja. Najboljšo organizacijo ekonomskih enot v radgonski občini imajo v Zdravilišču Slatina Radencih. Na Vinogradniškem gospodarstvu Gornja Radgona bodo osnovali 10 ekonomskih enot, na katere bodo prenesli vrsto dosedanjih- pristojnosti centralnega delavskega sveta. Tako bo z decentralizacijo samoupravljanja število ljudi, ki bodo sodelovali v obratnih delavskih svetih in v centralnem delavskem svetu, naraslo od sedanjih 35 na 145 članov kolektiva. Prihodnje leto bodo šli še korak naprej. Ustanovili bodo manjše ekonoipske enote, ki bodo specializirane po panogah, kotna primer za proizvodnjo mleka, vzrejo bekonov, pridelovanje krme in podobno. Konferenca je dala poudarek tudi večanju vloge komunistov v družbenih službah. Delegati so se zavzemali tudi, za preprečevanje neposrednega in operativnega poseganja v delo samoupravnih organov. Razvijanje demokratičnih oblik upravljanja mora povečati odgovornost komunistov pri nadaljnjem razvoju socialističnih odnosov. Nove naloge pa zahtevajo tudi nove metode dela. To bodo komunisti zmogli le, če bodo v dovoljni meri skrbeli tudi za ide-ološko-politično vzgojo svojih članov. Nedvomno je, da je ob rasti materialne osnove delavskega samoupravljanja rasla tudi socialistična zavest proizvajalcev, saj je v preteklem obdobju v radgonski občini blizu 50 odst. vseh proizvajalcev sodelovalo v organih delavskega samoupravljanja. Pri hitrejšem razvoju občine je nujna tudi medsebojna pomoč in pravilno razumevanj e vseh problemov. Delegati so poudarjali pomen. pravilnega obveščanja. Zato so predlagali, naj bi začeli z izdajanjem komunalnega časopisa, ki bi v določeni meri zmanjšal potrebo po izdajanju posebnih notranjih časopisov v večjih gospodarskih organizacijah. Konferenca Je ocenila tudi sodelovanje občinskega zbora proizvajalcev z delovnimi kolektivi in aktivno delovanje članov ZK v krajevnih odborih SZDL ter v drugih organizacijah in društvih. Na konferenci je več delegatov razpravljalo tudi o odpravljanju pomanjkljivosti v nekaterih Osnovnih organizacijah ZK, o sprejemanju novih članov v ZK, o delu političnih in družbenih organizacij ter društev na vasi itd. Važna naloga komunistov bo tudi borba za večjo kmetijsko proizvodnjo, saj je kmetijstvo, v radgonski občini še vedno najvažnejša gospodarska panoga. DELO KOMUNISTOV NA VASI o nekaterih perečih vprašanjih razvoja kmetijstva v občini, o perečih problemih šolstva in zdravstva, o problemih dela med ženami in drugem. O madžarski manjšini sb poudarili, da ta po svojih močeh pomaga pri socialistični izgradnji v občini. Delegati so tudi omenili delavsko in družbeno upravljanje v občini in poudarili naloge članov ZK v zvezi s tem. Razpravljali so tudi o vlogi dela članov ZK na polju telesne vzgoje in kulture in dejali, da je zavest državljanov porasla, delo komunistov pa je o-stalo tam, kjer je bilo pred leti. Na dnevnem redu razprave so bila tudi organizacijsko-kadrovska vprašanja v ZK in sploh delo komunistov na vasi, kakor tudi delo komunistov v ljudskem odboru in njegovih organih. Konferenca je imela značaj delovne konference in je skušala v poročilih in razpravi obdelati lokalno problematiko. Poudarila je odgovornost članov ZK za družbeno dogajanje v občini in po drugi strani omenila veliko aktivnost prebivalstva v neštetih akcijah. Predvsem je dala konferenca poudarek dejavnosti SZDL in zlasti podčrtala, da je dolžnost članov ZK, da ustvarjalno in aktivno delujejo v SZDL. Kot osnovno nalogo je omenila, da je treba okrepiti krajevne skupnosti, v katerih naj odločujoče sodelujejo vse družbene Organizacije s SZDL na čelu. Za utrditev teh krajevnih skupnosti bo potrebno pri občinskem odboru SZDL formirati ustrezne komisije, ki bodo pomagale krajevnim skupnostim reševati probleme njihovega področja. Ker so v okviru SZ največje možnosti za delovanje, naj bo ena o-snovnih metod dela ZK v občini ustvarjalna aktivnost v okviru krajevnih skupnosti. Zato se bo morala ZK v občini usposobiti za svoje delo ln probleme načelno razčiščevati. Na ta način bo ZK najlaže pridobivala svoje nove člane, s tem pa bo tudi dano Socialistični zvezi in njeni aktivnosti tisto obeležje, ki bo vabilo članstvo k dejavnosti. Članstvo bo pristopalo in ostalo v SZDL, so poudarili na konferenci, le tam, kjer se bo SZDL uveljavila pri Izvajanju svojih vsakodnevnih na-Ug. Bj. 6. Na prvem mestu vzgoja mladine Razprava na občinski konferenci ZK v Beltincih je opozorila na nekatere glavne pomanjkljivosti, v dosedanjem delu članov osnovnih orgainzacij ZK in nakazala smeri bodočega delovanja komunistov. Ugotovljeno je bilo, da je v beltinski občini v primerjavi s številom prebivalstva malo članov ZK. Zato bodo morale osnovne organizacije ZK bolj kot doslej skrbeti za sprejem novih članov, predvsem mlajših ljudi iz kmetijstva in delovnih kolektivov. Tudi. starostni sestav komunistov ni zadovoljiv, saj je povprečna starost članov ZK 40 let. Ko so delegati razpravljali o novih gospodarskih ukrepih, so o-menjall nujnost po ideološko-po-litični vzgoji članov ZK. Komunisti bodo morali bolj kot doslej sodelovati z ostalimi državljani in na raznih sejah ter sestankih pomagati pri reševanju važnih in aktualnih problemov. Do določenih problemov morajo zavzeti napredno stališče. Konfefenca je med drugim o-pozorila tudi na delo šolskih odborov. Seje šolskih odborov so bile do zdaj vse preveč enolične, saj so razpravljali le o materialnih vprašanjih šole. V bodoče bodo morali šolski odbori voditi računa tudi o ideološki vzgoji šolske mladine in aktivno sodelovati pri reševanju vseh problemov v šolstvu. Delegati so opozorili tudi na zaskrbljujoči problem dvo-ličhe vzgoje otrok. Zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra v beltinski občini in zaradi premajhnih materialnih. Sredstev je šolska mladina skoraj na vseh šolah v velikem številu prepuščena škodljivim vplivom. Pri reševanju teh problemov, ne bi smeli prezreti tudi pošolske mladine, ki nima niti najnujnejših prostorov za sestajanje in razvedrilo. Na konferenci so predlagali, naj bi v novem. šolskem letu svet za šolstvo pri QbLO organiziral seminar, kjer bi se s člani šolskih odborov pomenili i onovih oblikah dela. Kot: ena osrednjih nalog vseh, predvsempa komunistov, bo v bodoče razvijati še dokaj zaostalo kmetijsko proizvodnjo in sociali- stične odnpse na vasi. Težišče dela bo torej usmeriti na povečano kmetijsko proizvodnjo, ki bo v beltinski občini tudi v bodoče e-na izmed glavnih proizvodnih panog. Delegati, zaposleni v kmetijskih zadrugah, so govorili o prvih izkušnjah nagrajevanja po delu, ki se je pokazalo povsod zelo vzpodbudno. Crensovski delegat KZ je omenil, da so normative za nov sistem nagrajevanja sami izdelali s praktično preizkušnjo v svoji zadrugi. Z uvedbo novega sistema nagrajevanja so zabeležili že tudi vidne uspehe, kar zgovorno priča tudi tale podatek: delavec pri živini je lani povprečno zaslužil 12 tisoč dinarjev na mesec, letos pa zaradi novega načina nagrajevanja 19 tisoč dinarjev povprečno na mesec. V kmetijskih zadrugah bo — po mnenju delegatov na konferenci — potrebno rešiti tudi vprašanje nagrajevanja tistih delavcev, ki niso ves čas zaposleni v eni panogi kmetijstva, in najti merila ža določanje deleža pri delitvi dohodka med zadružniki, ki so aktivni kooperantu Da pa bo prišla nova delitev dohodka čimbolj do izraza, bo v kmetijskih zadrugah nujno organizirati proizvodne oziroma ekonomske enote. S tem se bo lahko tudi v polni meri zagotovilo neposredno odločanje vseh članov kolektiva. Zato bodo morali predvsem komunisti v vseh gospodarskih organizacijah, zlasti pa v kmetijskih, čimbolj pomagati k decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Doslej se je večkrat dogajalo, da so bile seje zadružnih svetov in delavskih svetov samo formalnost, ki jo je pač treba opraviti. Člani teh | kolektivov večkrat tudi niso dobivali nobenega pismenega gradiva, da bi se že pred sejo lahko temeljito pripravili na razpravo. Konferenca je nadalje razpravljala tudi o ideološko-političnem delu članov ZK, o delu komunistov v organizacijah Socialistične zveze, v sindikatih in drugih družbenih ln političnih organizacijah. BISTVO JE V NOVIH ODNOSIH V torek je bila v dvorani DPD »Svoboda« v Lendavi občinska konferenca ZK. Razen delegatov osnovnih organizacij ZK iz vse občine so se udeležili konference tudi član CK ZKS Rudi Ganziti, predstavnik CK ZKS Božo Jurak, član sekretariata OK ZKS in predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Škoberne ter član OK ZKS Ludvik Rapoša. Zbranim je poročal o vlogi ZK v delavskem in družbenem upravljanju v novem gospodarskem sistemu in pogojih nove delitve dohodka sekretar občinskega komiteja ZKS Drago Lugarič. Poročilo in razprava sta kritično ocenila dejavnost ZK komunistov, osnovnih organizacij in komiteja, ter nakazala jasne in konkretne naloge v zvezi s spremembami v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu in drugih družbenih dejavnostih. Poročilo in razprava sta se zavzela za to, da mora biti novi gospodarski sistem z novo delitvijo dohodka izhodišče idejnopolitičnega dela komunistov v komuni. Komunisti se morajo tudi zavzeti za to, da bodo računovodski in tehnični kadri v gospodarskih organizacijah ocenjevali probleme v podjetjih tudi s političnega stališča. Komunisti naj se zavedajo, da gre v gospodarstvu za proces, ki bo odpravil razliko med fizičnim in umskim delom, na negospodarskem področju pa za proces osamosvajanja. Oblikovanje novih odnosov naj bo torišče dela in boja članov ZK. Ti bodo morali skrbeti tudi za nadaljnjo idejno rast mladih čianov ZK. Dalje sta poročilo in razprava poudarila tudi potrebo po aktivnejšem političnem delu z madžarsko manjšino. Tu so tudi naloge osnovnih organizacij ZK pri sestavi novih pravilnikov delitve dohodka in delitve osebnega dohodka, povečala pa se je še vloga ZK v sindikatih in sploh pri obveščenosti kolektivov in pri dvigu zavestne discipline proizvajalcev. Nova vloga ideološkega dela v ZK zahteva od komunistov mnogo več dela v kolektivih. V podjetjih nastajajo težave, ker računovodstva niso na tekočem. Od računovodstev bo treba zahtevati takšne obračune, ki bodo zagotovili takojšnje odpravljanje pomanjkljivosti v izpolnjevanju proizvodnih načrtov. Očitna je že potreba po prenosu računovodskih pokazateljev na ekonomske enote. Ko so govorili delegati o zdravstveni službi, so med drugim omenili, da je treba zdravnikom omogočiti tolikšen zaslužek v rednem času, da še bodo v prostem času lahko udejstvovali kot družbeni delavci in ne bodo več iskali nadurnih zaposlitev, dežurstev in podobno. V razpravi o novih socia-(Nadaljevanje na 3. strani) Kmetijske zadruge in SZDL Občinski konferenci ZK v Beltincih, ki je bila v ponedeljek, so poleg 72 delegatov osnovnih organizacij ZK pri-sostvovali tudi člani CK ZKS T. Fabjančič in člana OK ZKS Murska Sobota Koloman Balažič in Sida Podlesek. Uvodni referat o nalogah komunistov v prihodnjem obdobju, prebral sekretar Ob-činskega komiteja ZKS Aleksander Kutoš, ki je med dru-gini dejal, da se v pogojih novega gospodarskega sistema bistveno spreminja tudi vloga komunistov, hkrati pa se spreminjajo tudi metode dela ko-munistov . Zato se bodo morali fiomuffišti v naslednjem ob-dobju osredotočiti na delo organov družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja, SZDL, sindikatov, LMS in drugih organizacij. S svojo aktivnostjo in s predlogi pa morajo pritegniti vse državljane k sodelovanju, razpravljanju in odločanju. Komunisti morajo biti tudi občutljivi za demokratično sprejemanje odločitev organov družbenega in delavskega samoupravljanja in za dosledno izvajanje sklepov teh organov. Poleg tega bo glavna naloga komuni- stov v beltinski občini uveljavitev samoupravljanja v kmetijskih zadrugah in na KG. V referatu je bilo ugotovljeno, da komunisti niso v dovoljni meri sodelovali v krajevnih odborih Socialistične zveze in njenih sekcijah. Delo komu istov mora biti vidno tudi v sindikalnih podružnicah, kjer se morajo odločno boriti proti mišljenju posameznikov, da je sindikat organizacija za zaščito delavcev. V referatu je bila nakazana tudi večja potreba po idejnopolitični vzgoji vseh članov o-snovnih organizacij ZK. VSKLADIMO PROIZVODNJO IN POTROŠNJO Predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je sklical sejo Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev za 7. junij letos. Po začasnem dnevnem redu bosta skupščinska odbora razpravljala o predlogih nekaterih zakonov, pričakovati pa je, da bodo na sejah obravnavali tudi, kako se je gibalo gospodarstvo letos do aprila. Takšne razprave so nadvse potrebne, kajti letos, ob uveljavljanju novih gospodarskih instrumentov, velja sproti pretehtati ne samo v zakonodajnih organih, temveč v vsaki posamezni gospodarski organizaciji, kako se giblje gospodarstvo. Zvezni izvršni svet je na zadnji seji, ki je bila minuli teden, - razpravljal o gospodarskih uspehih v prvih mesecih letošnjega leta. Ugotovitve, izrečene na tej seji, nas opozarjajo, 'da so — ob zmernejšem naraščanju produktivnosti dela in proizvodnje močno narasle vse oblike potrošnje. Zaustavimo se najprej pri proizvodnji. V prvem tromesečju letos je industrijska proizvodnja porasla za 10 odstotkov, torej nekaj manj, kot je bilo predvideno s planom. Če primerjamo doseženo proizvodnjo v prvem četrtletju s predvidenim letnim porastom 12°/o in izključimo normalna sezonska nihanja, se izkaže, da se je dinamika industrijske proizvodnje v tem razdobju gibala v glavnem na ravni, ki ustreza planiranemu povečanju. Povečanje industrijske proizvodnje je sicer spremljal nadaljnji dvig storilnosti, vendar je ta naraščala počasneje kot lani. Lani je znašalo zvišanje delovne storilnosti v prvem tromesečju okoli 8 odstotkov, letos pa komaj 3 odstotke. Že samo ta dva podatka nas ob povečani potrošnji vseh oblik opozarjata, da bo treba pač vztrajneje kot doslej izkoriščati vse rezerve, bolje rečeno, jih poiskati, odkrivati in izkoriščati. Star pregovor pravi, da lahko zajemamo iz sklede le toliko in dotlej, kolikor in dokler je kaj v njej. Proizvodnja in potrošnja morata biti vselej vsklajeni, kajti drugače takšna neskladja občutimo vsi proizvajalci. Če na primer narašča investicijska gradnja, če se gospodarske organizacije odločajo za preobsežno investiranje (hkrati ob tem pa nam primanjkuje opeke, železa, cementa), je razumljivo, da je povpraševanje vse večje in da skladno s tem naraščajo cene tem proizvodom. Takoj pa, ko po-rastejo cene za znesek, ki smo ga namenili ali za gradnjo stanovanj, nakup strojev ali nov objekt, dobimo zanj manj, zgradimo manj stanovanj, če hočemo svoj načrt uresničiti, moramo globlje poseči v naš žep. To pa spet pomeni zmanjševanje dohodka, oziroma, privoščiti si smemo manj sredstev za osebne dohodke. Na naraščanje vseh oblik potrošnje je, kot je bilo ugotovljeno na seji Zveznega izvršnega sveta, precej močno vplivala težnja nekaterih, da bi vnaprej potrošili denar, ki ga mislijo šele jutri ustvariti. Preprosteje povedano, glad po investicijah še kar naprej narašča, ob tern pa je premalo premisleka, kdaj in v kolikšni meri se nam bo vložen denar obrestoval. Takšno gospodarjenje seveda neugodno vpliva na stabilnost gospodarstva, na gibanje cen in življenjskih stroškov. Prav zato je bilo na seji Zveznega izvršnega sveta (na skupščini pa bo nedvomno še bolj) poudarjeno načelo, da se morata investicijska in splošna potrošnja gibati v mejah planskih predvidevanj. Da bi bil gospodarski razvoj v naslednjem obdobju bolj stabilen in še hitrejši, je Zvezni izvršni svet sprejel več ukrepov predvsem na področju kreditne politike. Pričakujemo lahko, da bo ta ali oni dejal: spet restrikcije (posegi administrativne narave za nazaj). Toda povprašajmo se, ali nismo s premajhnim prizadevanjem za nadaljnjo rast proizvodnje in storilnosti in i prevelikim apetitom po investicijah povzročili mi sami to neskladje. Seveda bodo nekateri ukrepi tudi olajšali gospodarjenje. Predvideno je namreč, da bo v bodoče več sredstev, namenjenih za potrebe obratnih skladov. P. D. Odgovorne naloge komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) se bo dvignila za 11 odst. V prihodnjih petih letih bodo znašala vlaganja v kmetijstvo 328 milijonov dinarjev. Ugodni pogoji so zlasti za razvoj sadjarstva in živinoreje. Vložene investicije bodo dajale letno 100 milijonov dinarjev dohodka. Zaposlenost se je v občini povečala za 300 odst. Večino zaposlenih še tvorijo polpro-letarci. Zato se bodo morali komunisti zavzeti za takšne notranje odnose v gospodarskih organizacijah, ki bodo o-mogočali visok narodni dohodek. To bo vezalo ljudi na go- spodarske organizacije in pritegnilo nove. Nerešeni so še številni problemi na področju šolstva, kulture in zdravstva, ki terjajo velike investicije. Zato bodo letos znašale investicije za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti občini čez 130 milijonov dinarjev. Ne glede na to pa se bodo komunisti pri vsakodnevnem delu tudi v prihodnje srečavali z ostanki zaostalosti, misticizma, polproletarsko miselnostjo in pojavi birokratizma in zato se bodo morali še bolj kot doslej idejno-politič-no vzgajati za uspešno delo med množicami. Odsek za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Ljutomer Ima TRI NEDO-LETNE OTROKE: 1 — deklico roj. 19. 4. 1961 2 — deklico roj. 7. 1. 1961 3 — dečka roj. 7. 3. 1961 ki jih je sporazumno z nezakonskimi materami pripravljen dati posvojiti ali dati v oskrbo in vzgojo drugim družinam. Interesenti naj se javijo pri odseku. '0-544 Direkcija za ceste OLO Murska Sobota obvešča, a DA JE CESTA 111/2007, RELACIJA BISTRICA—RAZKRIŽJE zaradi gradnje mostu na stari. Muri od 22. maja 1961 in do preklica zaprta za ves promet. D-547 Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Lendava, razpisuje na podlagi 164. člena Zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta: 1. referenta za delo in delovna razmerja, 2. dve mesti za pomožna katastrska referenta. Za delovno mesto pod točko 1 se zahteva srednja strokovna izobrazba, po možnosti z nekoliko prakse v upravni službi. Pod točko 2 se zahteva nižja strokovna izobrazba, po možnosti s prakso. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom vložite v roku 15 dni po objavi na Občinski ljudski odbor Lendava. 0-557 Kolektiv Splošno ključavničarstvo in kleparstvo Beltinci razpisuje mesto MEHANIKA s krajšo prakso. Nastop službe takoj. Plača po Pravilniku o plačah podjetja. 0-543 POMURSKI VESTNIK, 25. MAJA S Pestra in živahna diskusija delegatov na konferenci ZK občine Petrovci-Salovcl po obeh poročilih je med drugim nakazala, da bodo morali krajevni odbori SZDL odigrati pri idejno-politič-ni vzgoji ljudi večjo vlogo kot doslej. V zvezi s tem pa so delegati tudi poudarili potrebo po delu komunistov v množičnih organizacijah in društvih. Govorili šo tudi o liku komunistov ter dejali, da morajo biti komunisti vzor ostalemu prebivalstvu. Govorili so še PREHAJAVA DRUŽBENA AKTIVNOST KOMUNISTOV Razprava na občinski konferenci Zveze komunistov v Ljutomeru je bila izredno živahna. Precej delegatov je v razpravi obravnavalo predvsem uveljavljanje novega gospodarskega sistema ter formiranja ekonomskih enot. Delegat Matija Markrab je uvodoma ugotavljal, da v gospodarskih organizacijah premalo razpravljajo o delu samoupravnih organov, več pozornosti pa naj bi posvetili tudi proučevanju norm, ki so ponekod še zelo nerealne in ovirajo proizvodnjo ali pa na ta račun trpi kvaliteta izdelkov. To naj bi po njegovem mnenju zlasti proučevale sindikalne organizacije in organzacije ZK. Sprožil pa je tudi vprašanje obrata podjetja »Marles« v Ljutomeru, kjer se organizaciji ZK in sindikalna organizacija premalo trudita, da bi o-brat prišel v tesnejšo povezavo s komuno. Delegati, ki so razpravljali o novih gospodarskih instrumentih, so med drugim opozorili tudi na to, da je potrebno z njimi seznaniti prav vse člane kolektiva, kar pa zadeva uvajanje ekonomskih enot, pa so ugotavljali, da so bile priprave pomanjk- ljive, zato naj bi organizacije ZK in sindikalne organizacije pripravam posvetile večjo pozornost. Z uvedbo ekonomskih enot pa bo marsikje nujno napraviti temeljite spremembe tudi v upravnem aparatu gospodarskih organizacij; V razpravi so posvetili precej pozornosti tudi skrbi za delovnega Človeka. Podčrtali so, da je nekoliko porazna ugotovitev, da je v občini vloženih že preko 300 prošenj za družinska stanovanja — te so yložili predvsem člani kolektivov — gospodarske organizacije pa razen ene izjeme sploh niso namenile nič sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Podobno so ugotavljali glede toplih malic, oziroma družbene prehrane, ki je ukinjena zaradi nesporazumevanja posameznikov na vodilnih mestih. Delegat Aleksander Cisar pa je poudaril, da bo potrebno ob skrbi za delovnega človeka dati primerno mesto tudi rekreativnemu športu ter poskrbeti predvsem za zabavni počitek. Dejal je, da je vse to moč zagotoviti tudi z majhnimi sredstvi. Franc Rajnar Je poudaril, da bodo morali komunisti na vasi posvečati večjo pozornost mladini, ki se vrača z delovnih akcij ali od vojakov ter jih začeti uvajati v razne organe. Ugotavljal pa je tudi, da precej mladih ljudi zanemarja delo v samoupravnih in drugih organih prav zaradi tega, ker jih v začetku starejši z načinom dela premalo seznanijo. Delegat Franjo Štebih je poudaril, da se vodilni uslužbenci v podjetjih in ustanovah v službenem času. preveč zadržujejo na raznih, včasih nepomembnih potovanjih, ter s tem ovirajo delo. Ugotavljal pa je tudi, da je delo svetov in komisij pri občinskem ljudskem odboru še preveč formalnega značaja. V razpravi so za tem obravnavali tudi društveno dejavnost. Kot pozitivno pridobitev so ocenili Klub Ljudske univerze v Ljutomeru, ki lahko nudi obširno razvedrilo in izobraževanje. Ob tem pa so Ugotovili, da se prav komunisti tja vse premalo zatekajo. Podobne klube nameravajo ustanoviti tudi po vaseh. Za to imajo pogoje v Vučji vasi, Križevcih, Veržeju In še ponekod drugod. -ko RISTVO JE V NOVIH ODNOSIH (Nadaljevanje z 2. strani) lističnih odnosih so delegati omenili, da se odražajo v tem, da se delovni človek osvobaja mezdnih odnosov. V zvezi s tem so poudarili veliko vlogo komune kot o-snovne organizacije proizvajalcev, vloga zbora proizvajalcev pa bo v tem, da bo v družbenem smislu vplival na kolektive. Upravni aparat bo skrbel v glavnem za analize, ki bodo pokazale ugodne in neugodne vplive v gospodarskih in družbenih službah. Pri novi delitvi dohodka ne kaže videti le materialne osnove, temveč tudi nove odnose, saj gre tudi za humaniza- cijo odnosov, razumevanje, vskla-jevanje in pomoč med ekonomskimi enotami in kolektivi. Delegati so iznesli bogate izkušnje iz podjetja Nafte in poudarili, da prehaja v novih -pogojih odgovornost za gospodarski in politični položaj v podjetjih na subjektivne sile ter opozorili v zvezi s tem na moralni lik komunista. Razprava je tudi ugotovila, da so prejemki višjega strokovnega kadra in sploh . kvalificiranega kadra pod republiškim povprečjem. Zato je treba ta kader primerno nagraditi tako v gospodarstvu kot družbenih službah. Sicer pa so novi instrumenti v občini neugodno prizadeli le tiste gospodarske organizacije, ki so zanemarjale doslej razširjeno reprodukcijo. Zato pa je prav, da se dogovarjajo organi samouprave v podjetjih in ekonomskih enotah o delu in rezultatih. Novi predpisi niso samo sredstvo za izboljšanje prejemkov. Napočilo je obdobje, ko prehaja oblast iz ljudstva na samo ljudstvo. Naposled je razprava zajela probleme s področja kmetijstva in 'gozdarstva v občini. Ob koncu je konferenca izvolila novi 21-članski občinski komite in 3-člansko revizijsko komisijo. PREVRAT V SEULU Kaj se skriva za programom južnokorejskega generala Junga — Okrepljena »protikomunistična linija« — Boj proti korupciji kot pesek za oči brezposelnim in lačnim Šestnajstega-maja v zgodnjih jutranjih urah je trevolucio-harni vojaški odbor« z generalom, Do Čung Jungom na čelu izvedel v Južni Koreji državni udar. Upornške enote so kmalu zasedle vse ključne položaje v glavnem mestu Seulu, med drugim vladne zgradbe in radijske postaje. Svet je tudi pohitel s svojim programom. Po radiu je sporočil, da se bo 0 bojeval proti komunizmu in O krepil stike z ZDA. Že ti dve poglavitni smernici kažeta; kakšne narave je ta prevrat. V želji, da bi potolažil lačne in brezposelne, je dodal še boj proti korupciji in težkemu gospodarskemu položaju. Ce so se v Washingtonu nekaj dni še zavzemali za dotedanjo vlado dr. Canga, je to bilo samo zato, ker so jih dogodki presenetili. Pozneje so seveda novi režim v celoti podprli. Zanimivo je, da je dotedanji premier Cang pozneje sam »prostovoljno odstopile. To je storil tudi predsednik republike in celo prevzel nase vse »grehe«. Sam se je n. pr. obtožil, da se ni dovolj odločno uprl »komunistični nevarnosti«. Pozneje je baje svoj »prostovoljni odstop« preklical, najbrž na prigovarjanje ameriškega veleposlanika. Vsa zadeva bi namreč bila videti pred javnostjo le preveč očitno kot prehuda kršitev južno-korejske ustave. Pred meseci je v Južni Ko- reji vladal po svoji absolutni volji starec Sing Man Ri. V Washingtonu so ga smatrali za ameriškega človeka. Toda njegov korumpiran-režim je pričel presedati celo ameriški General Jung, vodja revolucionarnega sveta« vladi. Kot je znano so ga strmoglavili študentje in delavci po znanih demonstracijah v Seulu in drugih večjih mestih. Nato je prišel na krmilo Gan-gov režim, ki je skušal omejiti moč korejske vijske in tudi ni bil povsem gluh na pozive študentske levice, naj bi bi se pričeli slednjič pogajati s Severno Korejo o združitvi obeh delov. Toda poglavitno vprašanje, brezposelnost in beda, je ostalo tudi naprej odprta Več kot trije mili-joni ljudi si nimajo kje zaslužiti svoj vsakdanji riž. Ameriško pomoč so, kot izjavljajo sami Američani. izkoristili gospodarski, in politični špekulanti. Seveda ke ni prav nič ali zelo malo odražala pri ravni južnokorejskih množic. O vzdrževanju južnokorejske vojske, ki pomeni vsa leta sem posebno-breme, sploh ne kaže govoriti. Vojaški udar ima po vsem temi sodeč težnjo, da bi spet povrnil moč armade v političnem življenju ter s tem utrdil sistem diktature, oslabil ali uničil želje po združitvi in vrnil Korejcem zaupanje do »prijateljev Američanov«. Da bi nekako pomirili lačne in brezposelne, napovedujejo boj korupciji (doslej so zaprli vec mihistrov) in javna dela. Prvi ukrep vojaškega odbora pa je bila ustanovitev vojaških naglih sodišč Kot kaže, teh ne bodo v tolikšni meri uporabljali proti korumpirančem prejšnjeg režima, kolikor proti tistim, ki se ne strinjajo z »ameriško linijo« na- Koreji. Ameriška- »protikorministična« gonja na Daljnem vzhodu je to-rej dobila, v Koreji spet močnejša tla« Vprašanje je le, kako dolgo OD TEDNA DO TEDNA ALŽIRSKO-FRANCOSKA POGAJANJA V EVIANU EVIAN — Tu sta se prvič sestali francoska in alžirska delegacija že v soboto, nato pa zasedanje preložili na torek ob 10.30. Na prvem sestanku je govoril vodja Francozov Joxe, v torek pa mu je na njegova izvajanja odgovoril vodja Alžircev Belkasem. Ta je že v soboto prebral tudi posebno deklaracijo, v kateri je jasno poudaril, da je treba Alžir povsem »dekolonizirati«, Alžirski narod mora v prihodnje uživati popolno pravico do neodvisnosti. Enotnost, ozemeljsko nedotakljivost in nedeljivost je treba spoštovati pred ▼sem drugim. ARETACIJE V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI JOHANESBURG - Južnoafriška policija je zadnje dni zaprla večje število domačinov in belcev, ki nasprotujejo rasistični politiki vlade. Kot je znano, bodo 31. maja razglasili Južnoafriško republiko. Za zadnje dni maja so organizacije črncev napovedale splošno stavko iz protesta, ker bo skrajno rasno zapostavljanje ostalo tudi naprej v veljavi. Oblasti sedaj mobilizirajo belce in sestavljajo oborožene enote, da bi preprečile morebitne nerede. Trgovci z orožjem že dolgo niso naredili take velikih kupčij. RASIZEM V ALABAMI (ZDA) WASHINGTON - V soboto je kupina kakih tisoč ljudi v mestu Montgomery, ameriška država A-labama, napadla in pretepla skupino 30 mladih črncev, ker so prišli'' protestirat zaradi rasnega zapostavljanja. Nekega črnca, ki sploh ni sodil k skupini, so polili e bencinom in sežgali. V nedeljo in ponedeljek so se neredi v mestu nadaljevali. Nacionalna gžrda Je varovala kakih 1000 črncev in 18 članov študentske skupine, ki je bila v soboto napadena, v baptistični cerkvi. Sele v jutranjih u-rah je policija množico razgnala in tako rešila črnce. V soboto so po nalogu pravosodnega ministra Roberta Kenne-dyja poslali 500 zveznih policistov v Montgomery, v ponedeljek pa še 200 mož. Krivce za nerede bodo postavili pred sodišče. Guverner Alabame sedaj protestira proti »vmešavanju zveznih organov« ln celo sam širi rasno mržnjo na območju te države. TRAKTORJE - ZA ODŠKODNINO HAVANA — Kubanski ministrski predsednik Castro je pred nedavnim predložil ameriški vladi, da je pripravljen izpustiti ujete najemnike, ki so skušali z invazijo strmoglaviti kubanski režim, če bodo ZDA dale Kubi 500 traktorjev. Toda, ker skušajo sedaj ZDA prikazati odkup kot nekakšno »humanitarno akcijo«, je premier opozoril Washington, da predstavljajo traktorji s svojo vrednostjo le del odškodnine za škodo, ki so jo napadalci povzročili s svojim dejanjem in da torej ne gre za kakršnokoli zamenjavo traktorjev — za ljudi. Ce s tako kampanjo v ZDA ne bodo prenehali, tudi ujetnikov ne bodo izpustili. KONEC TUJSKE LEGIJE NAJEMNIŠKA VOJSKA, KI SE JE RODILA V ALŽIRU IN KI BO SVOJO NESLAVNO PRETEKLOST TUDL TU ZAKLJUČILA O KRATKA ZGODOVINA OD LETA 1831 DO DANES O »SLAVA«, KI PROPADA SKUPNO S FRANCOSKIM KOLONIALNIM CESARSTVOM Francija kmalu ne bo imela več.zloglasne Tujske legije. Počasi izginjajo njena prekooceanska posestva druga za drugo Sedaj je preostal samo še Alžir, toda tudi tej deželi se z naglimi koraki približuje neodvisnost. Sta-.tut legije pravi, da so njene enote lahko razporejene samo v tujini, ne pa v deželi-matici. Za plačane najemnike torej kmalu ne bo več prostora. Zanimivo je, da se je Tujska legija rodila v Alžiru in da bo. tu tudi doživela svoj neslavni konec. Leta 1831 se je prvih 1.800 Jegionarjev izkrcalo na alžirskih tleh. Od tedaj dalje so se bojevali za »slavo Francije« ob alžirski, tuniški in maroški obali. Borili so se za interese španske monarhije, ko jih je francoski kralj Ludvik Filip prodai za. primerno ceno. Borili, so se na Krimu, kamor jih je leta 1854-poslal Napoleon III., in leta 1859 v Italiji. Leta 1864 je do zadnjega moža padel bataljon legionarjev v Mehiki, kjer se je boril za interese nesojenega cesarja Maksimilijana. Nato so se le-gipnarji borili proti Nemcem v frančosko-nemški vojski 1870 do 1871, nato pa tudi proti franepškernu ljudstvu pri krvavem uničenju pariških ko-nardov. Tujo in svojo kri so prelivali konec prejšnjega stoletja na Madagaskarju, v Ih-. dokini, v Srednji in Zahodni Afriki ter vedno znova v puščavskem pesku v Tunisu, Maroku in Alžiru. Seveda tudi prva in druga svetovna vojna nista minili brez so delovanja Tujske legije. V prvi svetovni vojni so se nenemške e-note borile za Francijo na vseh bojiščih, legionarji nemškega ro-du pa so držali stražo v Sahari. Kakor je po drugi svetovni vojni počasi razpadlo francosko kolonialno cesarstvo, so se iz prekooceanskih ozemelj umikali tudi legionarji: iz Madagaskarja, Indokine, Tunisa in Maroka. Sedaj je na vrsti Alžirsr. Nobena skrivnost ni, da skuša Francija ohraniti svoje pozicije v Alžiru. Nekateri trde, da gretiza francoski ugled, ki da bo s padcem te polkplonije za vedno u-mrl. Drugi opozarjajo na pbm&hb-ne pozicije francoskega kapitala, ki bo s tem izgubil primerna tla. itd. Za legionarje je Alžir zanimiv sedaj zaradi tega;: ker predstavlja prizorišče njihvega zad-njega bojnega pohoda in nasilja. S tem bojem se bo zaključilo 130-letno prelivanje krvi za tuj denar in tuje interese ... Legionarji s6 ža nasilje nad domačini v kolonijah prejemali denar. Predstavljali so zaupno udamo silo slavohlepne politike vo-jaških krogov in glavah rušilcev nedavnega generalskega upora Alžiru. Že od dne, ko je, Francija doživela pri vietnamskem me- stu Dien Bien. Fuju usodni-poraz v ind o kitajski vojski in se morala s tega. dela sveta umaknili so legionarje prepeljali od tod v Alžir in iz njih uredili elitne čete ki naj bi skupno z znanimi napadalci generala Masseuja služili smotrom oblastiželjnih častnikov. Seveda se nihče od odgovornih poveljnikov ni zmenil za topiče so v enotah Tujske legije sodelovali številni pripadniki bivših narcističnih odredov in če tVorijofsSO odst. francoske Legije, ki se bori za »francoski - Alžir«, prav Nepotr. ci." Zanimivo je, da je bila v legiji vedno večina Nemcev, pa tudi Švicarjev. Pustolovci iz Španije, Italije, Poljske in drugod-so pomenili precejšnjo manjšino. Za generale je bila pomembna, samo — železna disciplina. Legionarji? so streljali, če jim je ukazal, njihov častnik. Nikoli niso vprašali kdo je nasprotnik. Plačali so jih za to, da ubijajo in da jih ubijejo drugi Le take čete so se lahko disciplinirano pokorile volji upornih generalov v Alžiru. Za častnike pa je 'spet neodvisnost Alžira pomenila — vrnitev v garnizije (in stem življenje v kasarnah) ter občutno manjše dohodke, Zanimivo je, da Tujska legija pred dnevi ni, prvič doslej, prosla— vila lastnega praznika. Gre za bitko pri Cameronu v Mehiki, ki jo že 97 let proslavljajo kot svoj največji podvig. Neuspeli alžirski prevrat je tako zaključil dosedanjo tradicijo. Vendar to ni edino znamenje, da se Tujski legiji bliža konec. Očitno je, da bo Francija preuredila svojo armado v Alžiru, kar je brez dvoma povezano z- naj-novejšim razvojem alžirsko-frkn-coskih odnosov. Sicer so središča za novačenje novih prostovoljcev znova odprli, vendar novih legio narjev ne sprejemajo. Samo registrirajo jih. Toda kandidati dobro vedo, da z njihovimi pustolovskimi sanjami ne bo nič— Tujska legija ne sodi več v naše stoletje, ker jo je čas prehitel. V svetu, ki poudarja neodvisnost in svobodo, lahko pomeni samo žalostno preteklost, ki se je neradi spominjamo. Legionarji v boju proti alžirskim osvobodilnim enotam: vojaške usluge za denar na račun kolonializma BUMOVE SPLETKE ŽENEVA — Na konferenci o Laosu, ki se je pričela 12. t. m., so vsi govorniki doslej poudarili, da je treba doseči enotni, neodvisni. in nevtralni Laos. Zal, se trenutno ne morejo še sporazumeti o načinu, kako naj to dosežejo? lin pa o nalogah in sestavi nadzorstvene komisije za Laos. Kot kaže, skuša prozahodnjaški Bun Umov režim minirati konferenco s tem, da se noče s predstavniki zakonite vlade in levičarskega gibanja Pa-tet Lao domeniti o enotni vladi, ki bi potem zastopala Laos v Ženevi. Tudi poizkus komboškega državnega šefa Sihanuka, da bi dosegel sporazum o enotni delegaciji v neposrednih razgovorih s premierom Flumom, predsednikom prozahodnjaške vlade Umom in voditeljem Patet Laa Sufanuvon-gom, ni uspel. Zaradi tega je oe-lo konference zastalo in tudi po desetih dnevih ne kaže kdo ve kako jasnih perspektiv. IZGUBLJENI NOVCI O Ali ni bila ameriška pomoč tujim deželam preveč razsipna? Ali ni v bistvu oslabila domačih dežel ekonomike, ker so jo marsikje uporabljali kot predmet korupcije? Kaj je prinesla politika »kupovanja političnega prijateljstva«? To so vprašanja,na katera skušajo te dni. odgo-voriti številni ameriški gospodarstveniki in publicisti. O Priobčujemo v zelo skrajšani obliki sestavek, posvečen temu problemu, ki so ga objavili v majski številki »Reader Digeste«. »ZDA so v zadnjih petnajstih letih dale, posodile ali izdale 86 milijard dolarjev za »pomoč tujini«. To je vsota, ki predstavlja višjo postavko od vseh postavk, ki jih je ameriška vlada namenila v 137 letih za kateri koli smoter. Vendar se vprašujemo, kaj smo dosegli s tem. Koliko dežel se je zares gospodarsko okrepilo z dolarskimi injekcijami? Odgovori so neprijetni. Naš denar nam ni prinesel prijateljev in spoštovanja v zadnjih desetih letih. Ni gmotno okrepil dežel, katerim smo ga dali. Namesto da bi jih okrepil, je pogostoma korumpiral vlade.« Pisec nadalje navaja, da je prvih 15 milijard, ki so jih porabili za dvig Nemčije in zahodnih zaveznikov, v toliki meri pomagalo tem deželam, da so postale celo večje industrijske sile, kakršne so bile pred drugo svetovno vojno. Prave težave pa so se pričele 1. 1949, ko so ZDA pričele dajati pomoč nerazvitim deželam. Ta pomoč je bila spočetka skromna, toda pritisk hladne vojne je prisilil planerje te pomoči, da so dali prednost velikim načrtom, ki so bili daleč nad zmogljivostjo ekonomik tistih dežel, ki so pomoč sprejemale. Danes ponekod dolarji vzdržujejo cdlotno' državno strukturo, vojaštvo in uradništvo. Vendar nikjer te pomoči niso dajali tako mrzlično kakor v Azi- ji. Leta 1960 sta Mednarodna administracija za sodelovanje (ISA) ter sklad za posojila nerazvitim deželam določili, naj 32% od celotnega zneska (1,9 milijarde dolarjev) dodele šestim malim azijskim deželam: Južni Koreji, Farmozi, Južnemu Vietnamu, Kambodži, Laosu in Tajski (tu ni vračunana vsota 1,3 milijarde dolarjev, ki jo je ameriško obrambno ministrstvo dalo kot vojaško pomoč). Teh šest dežel je prejelo do leta 1960 poleg* tega še 3,7 milijarde‘dolarjev. Ko šo vsa ta dejstva objavili, so. ameriški senatorji razši--rili oči. V sami Koreji je bilo 300 nedokončanih projektov, od katerih so bili mnogi prave škatle brez dna. Tako bi n. pr. tovarna sladkorja Čung Ju morala stati le 19,5 milijona dolarjev, zanjo pa so doslej uporabili 47 milijonov, četudi še ni dograjena. V Vietnamu je predračun za gradnjo avtoceste od Sajgona do severne meje znašal 18 milijonov dolarjev, doslej pa so samo za 18 milj poti porabili 32 milijonov dolarjev! Ameriška nadzorstvena komisija, ki je v Vietnamu na kraju dogodkov zadevo raziskala, je ugotovila, da so predvideni izdatki celo za ceste, ki bi bile izrednega strateškega pomena, nerealni in pretirano visoki. Druga komisija je ugotovila, da z ameriško pomočjo grade «maje-setične zgradbe ter ustvarjajo drage projekte na račun osnovnega gospodarskega razvoja«. Obstajajo velike razlike med »velikanskimi načrti, od katerih ljudske množice ne bodo imele nobenih koristi, ter standardom življenja večine ljudi, katerim je prgišče riža pretežna dnevna hrana.« Kot je . znano, naj bi pomoč o-brambnirii silam nerazvitih dežel »razvila gospodarske sile z namenom, da bi okrepili obrambo«. (Američani mislijo pri tem obrambo pred socialističnim svetom, »pred komunizmom«, seveda v okviru svojega strateškega obko-ljevanja ŠZ, Kitajske in njihovih zaveznikov). Ko so : Francozi morali 1. 1954 zapustiti Indokino (navzlic ameriški pomoči v znesku 1,5 milijarde dolarjev), je ameriška administracija pohitela, da bi ohranila vsaj Južni Vietnam. Leta 1955 so deželi, kjer 13 milijonov kmetov : živi na primitivni gospodarski Za- menjavi dobrin, dali 319 milijonov : dolarjev. Trgovina v Sajgonu je nenadoma oživela. Več kot 20.000 »uvoznikov« je zaprosilo za uvozna dovoljenja. Dolar so ti trgovci dobivali za polovično ceno dejan- skega kurza. In kmalu je »vsak s bister možak« porabil svoje do- bičke za nabavo aparatov za kli- matizacijo, dragih radijskih sprejemnikov. avtomobilov in filmskh kamer, medtem ko so prehrambe- ni predmeti, zdravila, kemični iz- delki in podobno še vedno velika redkost. Od 1. 1955 so ZDA vložile še 1,15 milijarde dolarjev, toda Južni Vietnam je daleč od tega, da bi lahko sam živel. V Južni Koreji je prišlo.« do podobjie tragedije. V letih -1952-60" je ta dežela prejela 3 milijarde dolarjev. Nekaj te pomoči so modro porabili, toda za samim pročeljem je bilo vse zaradi korupcije in zlorab zelo trhlo. Lanskoletno strmoglavljenje Sing. Man Rijevega režima je odprlo. pogled na to tragično sliko. Cest niso gra- dili tam, kjer so priporočali ameriški izvedenci, temveč tam, kjer so predstavniki Rijeve liberalne stranke zahtevali. Veliko večino . Rijevih ministrov so pozneje zaprli zaradi .zlorabe ameriške p.o-moči in korupcije. Kaže, da ni nič bolje vLaosu. Z ameriškim denarjem, z vsoto 18,1 milijona dolarjev letno, so plačevali vso laoško armado, pokrivali ves proračun (2,7 , milijarde) ter več kot dve tretjine vlad-nega civilnega proračuna, ki znaša 14 miljonov. dolarjev. »Edino, kar smo zares kupili v Laosu, je bila nenavadno velika armada, ki je sam Labs ni mogel -vzdrževati, četudi je še vedno preslaba, da bi premagala upornike,« je izjavil nek ameriški visoki uslužbenec. Velik del opreme iz ZDA je prišel upornikom v roke. Sole, mostovi, zdravniške postaje, irigacijski sistem, ki so v centralnih in južnih predelih dežele, so sedaj v »komuništičnih rokah« (rokah gverilskih sil Patet Laa, op. ured.). Z ameriško pomočjo, »ki je po mnenju nekaterih bila prevelika, da bi jo majhna dežela lahko absorbirala,« so se obogatili trgovci — špekulanti in javni uslužbenci. Javno mnenje je zato osvojilo mišljenje, da je laoška kraljevska vlada korumpirana (tu pisec misli seveda prozahodnjaško Bun Umovo vlado, op ured.) in indiferentna do potreb ljudstva. Ameriški program pomoči je ustvaril ozračje' v katerem se navaden človek vprašuje, koliko v bistvu velja prijateljstvo ZDA. Južnovietnamska vojska, ki jo v celoti vzdržujejo ZDA. Slika kaže vojake pri vajah v močvirnatih krajih. Ameriška pomoč Južni Koreji, Vietmanu in Laosu v .luči domačih kritihov — Dolarji ki so rodili korupcijo. POMURSKI VESTNIK, 25. MAJA 3 2« LET REVOLUCIJE V čakovski mučilnici . V zvoniku čakovske cerkve je odbila ura pet, ko je madžarski detektiv ukazal vozniku, naj ustavi. Prva sem iztopila jaz, nato pa še detektiv in dva nemška SS podoficirja. Spomnila sem se jesenskega večera leta 1941, ko nam je narodni heroj Vinko Megla na sestanku pri Hedžetovih začrtal pot naše borbe. Spomnila šem se besed Mirne Kovačeve: »Svobodo si bomo morali priboriti sami. Ce te ne dočakamo sami pa jo-bodo naši potomci.« Mnogo je bilo že žrtev. Iz dneva v dan so romali v mučilnice starega gradu v Čakovcu novi in novi, aktivisti NOV. Ko bi le vedela, zakaj so me aretirali. Moreta so našli partizanski tisk, ki sem ga razpečavala, ali pa so dobili kakšnega aktivista, ki je nosil osebno legitimacijo, katere sem jaz oskrbela na štrigovski ob-;čini. Spomnila sem se slovesa doma. Poljub, ki mi ga ja kradoma dal šestletni sinček Branko, šeni še čutila na ustnicah.. Jokaje je zavpil: »Mamica, te bodo tepli, ubili? Nikoli te več ne bova videla z očetom?« Naši koraki so trdo odmevali po kamniti stezi, ob kateri so stala stoletna drevesa. Približali, smo $e viso- . kernu oboku grajskega vhoda, še nekaj korakov po dvorišču in . znašli smo se na stopnišču, ki vodi do dolgega temnega hodnika. Moji spremljevalci so me čuvali z naperjenimi puškami. Ob koncu hodnika je detektiv pospešil korake, stopil na desno in potrkal na velika starinska hrastova vrata, ki so se takoj odprla. Prikazal se je strašen prizor. Na stotine podplutih in izbuljenih oči se je uprlo vame. Žrtve so, sedele na tleh, zbite, v razcefranih oblekah, poškropljene s krvjo. Tudi meni je detektiv s prstom pokazal »sedeže, na tleh, nato pa je stppil v sredino dvorane, kjer je debelušnemu žandarju, s pernico na glavi, raportiral. Vame so se upirali izmučeni pogledi, v katerih sem komaj prepoznala nešteto mojih prijateljev, znancev in sodelavcev NOV. Bili so tam Hedžetova Trezika s hčerko Angelo, Kržnarjeva Gabica, Kosijev Miška, Benkov Lojz, Golenkov Gusti in še mnogi drugi. Vsi so nastavljali kazalce na usta in pokimavali z glavami, ., fčeš ničesar nismo izdali. To je bilo toliko lažje zame. Tudi. jaz sem sklenila, da ničesar ne povem, pa naj me ubijejo. Žandar je z dvema vojakoma krožil med jetniki: V roki je vihtel debel drčasti bat, tolkel po hrbtih in glavah ter vpil: »Prekleti, smrdljivi partizani, banditi.« Potem so se odprla vrata in vstopil je moški srednjih let s polcilindrom v roki. Ustavil se je pred menoj, se cinično nasmehnil in vprašal: »Brulc Ferencne?« pritrdila sem. »Veseli me. da ste prišli. Zakaj pa ste sploh tukaj«, me je vprašal. Povedala sem mu/ da ne vem. In oh mi je odgovoril, da bom naslednjega dne zjutraj zvedela, zakaj so me pripeljali. Žandar je dal jetnikom znak za spanje, ki so polegli in kmalu zaspali. Na podu, pod katerim so bili globoki kletni prostori, me je začelo zebsti. Stisnila sem se k "sojetniku. V mrazu in nesnagi sem pričakala prvo jutro. Ob petih zjutraj je bila Ibudnica« in sicer taka, da se je trebalo samo vzravnati in sesti. Nato se je vseh pet sto jetnikov umilo v enem samem koritu in dobilo malo fižolove juhe. /Okrog osme lire so me odpeljali po dolgem zatohlem hodniku po stopnicah navzdol. Vstopila sem v mučilnico. Po tleh so ležale bikovke, palice, razbite vislice. Zidovje je bilo poškropljeno s krvjo. Iz sosednjega prostora sem slišala kričanje, stokanje in jokanje. Detektivi so zahtevali, naj povem vse, kar vem o -partizanih, kje so, kje imajo svoje postojanke, kdo jim daje zavetje itd Ge ne bom povedala, me bodo mučili, so me porinili k neki mizi, od katere sta viseli dve žici, čevlje. Položili so me na tla, mi zvezali noge in me pričeli tepsti po telesu in stopalih. Nič nisem priznala. Nato so. me začeli pretepati po rokah, me vlačili za la-se, me suvali in brcali in trgali obleko z mene. Končno so me porinili k neki mizi, od katere sta viseli dve žici, kateri šo mi nataknili na roke. Detektiv je zavrtel ročaj na škatli, zatulila sem, kot ranjena zver. Elektrizi-'rali, so me Bolečine so bile neznosne. Po vsem životu sem čutila, kot da trgajo mišice z mene. Ko so videli, da ničesar ne dosežejo niti s pretepanjem, niti z elek-, triziranjem, so začeli z grožnjami. Zapretili so mi, da mi nastavijo električno žico na oči in me tako oslepijo; Misel na otroka, ki ga tako nikoli ne bi več videla, me je zmehčala. Prosila sem debelega detektiva, naj tega ne store. Vendar so mi nastavili žico na podočnjake. Zaprla sem oči. Toda na moje presenečenje to niti ni bilo tako hudo, kot sem pričakovala. Žica je samo trzala po koli. Ko so me. z brcami zopet nagnali na noge, sem spregledala. Vse okrog mene je bilo v megli in pred očmi so se mi delali črni kolobarji. Toda vi-. dela sem. Začelij so me ponovno pretepati. Onesvestila som se. Zbudila me je voda, ki so jo začeli polivati po meni. Vse to je trajalo nekako do pete ure zvečer. Pri pretepanju mi je počila desna golenica, kar je povzročalo' neznosne bolečine. Ko so mučilci uvideli, kaj vse so mi prizadejali, so me odvlekli nazaj v dvorano k ostalim jetnikom. Pri večerji so postregli vsem jetnikom s skorjfco suhega kruha in kozarcem vode. Meni niso dali ničesar. Približal se mi je službojoči vojak in mi zašepetal, da mi bo pomagal. Prinesel je lonček vode, potem še drugega, tretjega... Bil je to Vida Štefan iz Čentibe, služil pa je kadrovski rok. Zjutraj mi je Benkov Lojz hotel poslati skrivaj listek, toda detektivi so mu ga odvzeli. Oba z Benkom šo naju takoj odvedli v mučilnico in ponovilo se je mučenje prejšnjega dneva: Med tem so privedli v zapor mojega moža. Po treh tednih sem prišla pred vojno sodišče, ki me je obsodilo na osem let Stroge ječe. Potem smo bili vsi jetniki odposlani v zloglasni madžarski zapor Šopron — Kohida, od tam pa zaradi bližajoče se ruske fronte v Nemčijo v okolico Munchena. Okrog 1300 kilometrov dolga pot je trajala 22 dni in noči. Mraz, pretepanje, lakota. Vse to nas je spremljalo na tej poti. Toda kazni nismo dolgo-prestajali/kajti tudi tukaj se je bližala ameriška fronta. Kristina Brulc V TEDNU MLADOSTI MED NAŠO MLADINO — V TEDNU MLADOSTI MED NAŠO MLADINO — V TEDNU MLADOSTI MED V BELTINSKI IN LENDAVSKI OBLINI Mladina: in pionirji Pomurja so se z vso vnemo pripravili na praznovanje letošnjega Tedna mladosti. S prireditvami in proslavami so začeli, minulo nedeljo, ponekod pa že v soboto. Tako je mladina lendavske I. osemletke že v soboto pripravila javno oddajo »Moj kraj včeraj in danes«. Oddajo so popestrili z raznimi pevskimi, glasbenimi in humorističnimi točkami. Povsod se vrstijo tudi razna športna tekmovanja. Jutri bodo po vseh šolah okraja svečani sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo. Na ta trenutek so se pionirji pripravili na ta način, da so se seznanili z zgodovino SKOJ in statutom LMS. Iz vseh krajev Pomurja nam poročajo tudi o raznih kulturnih nastopih, ki so jih pripravili mladinski aktivi. V Gornji Bistrici se pripravljajo tudi na partizanski pohod po poteh prekmurskih partizanov. Občinski komite LMS v Beltincih je stopil v stik z OK LMS, tako da bodo pri pohodu sodelovali tudi mladinci in mladinke iz ostalih občin. Sodelovali bodo tudi člani Zveze borcev SZDL, pionirji in druge organizacije. Zbirališče za pohod bo na Bistrici pri šoli, nato pa bodo odšli peš čez Muro. Na čelu bodo stopali preživeli borci, ki bodo mladim o-življali takratne dogodke. Zbirno mesto bo v Strigovi, kjer bodo člani LMS tekmovali v poznavanju zgodovine SKOJ. Nastopili bodo tudi pevski zbori s partizanskimi pesmimi in recitatorji. Najboljši med nastopajočimi bodo nagrajeni. Tudi tokrat bo med mlade prišel Ferdo Godina in pripovedoval o važnejših dogodkih iz svojega življenja v času borbe za svobodo. Mladina na Bistrici je pričaka--la letošnji Teden mladosti z delovnimi uspehi, saj je zgradila igrišče. V vasi ni kulturnega doma, kjer bi se mladina lahko udejstvovala. Članom LMS je zato pomagala šolska mladina iz Gornje Bistrice in Črensovec, pomagali pa so tudi gasilci, ki so odstopili mladini prostor, in drugi vaščani. Otvoritev je bila že 1. maja, tekmovanja med šolami pa so te dni. Tudi mladina lendavske občine je pričakovala Teden mladosti sredi delovne vneme. Njeno delo o-virajo številne težave. Delavska mladina je osredotočena v petih aktivih LMS: pri Nafti, v Opekarni, Dežnikarni, Mehaniki in Plinarni. Vsem tem' aktivom primanjkuje denarnih sredstev in prostorov za nemoteno delo. V Dežnikarni je 70 članov LMS, vendar vodstvo podjetja še ni našlo prostora za delo mladine. Spodbuden pa je primer pri Nafti, kjer ima mladina lepo opremljeno sobo ter radio in gramofon. Mladina se redno sestaja vsak teden in se pripravlja na razna športna in kulturna tekmovanja. Prav za Teden mladosti bodo mladinci iz naselja Nafte nastopili v občinskem merilu, pet članov aktive, pa bo sodelovalo v oddaji »Pokaži, kaj znaš!«*. V delu mladine v Mehaniki vlada trenutno zatišje, ker sta bivši predsednik in sekretar odšla iz podjetja, nova pa sta še mlada in neizkušena. V Plinarni je mladina ustanovila svojo organizacijo pred dvema mesecema. Člani aktivov delavske mladine V Lendavi se vztrajno udejstvujejo v športu: pri »Nafti« in rokometnem klubu »Kovinar«, strelskih družinah in drugod. V Opekarni je treba pohvaliti predsednika aktiva, ki je eden najboljših odbornikov krajevne organizacije Socialistične zveze v Lendavskih goricah. Kmečkih aktivov je v lendavski občini enajst, štejejo pa več kot 630 članov. Kmečka mladina se odlikuje po tem, da prizadevno prireja kulturnoprosvetne in zabavne večere ter mladinske plese. Mladina je našla stik s krajevnimi organizacijami Socialistične zveze na vasi ter obiskuje razne tečaje, predavanja o kmetijstvu in podobno. Zelo prizadeven je aktiv v Veliki Polani*. Pred kratkim , je štirideset mladincev obiskovalo tečaj RK. Aktiv slovi tudi po tem, da prireja kulturne večere po vsej občini. V Kobilju najbolj zavzeto dela aktiv mladih zadružnikov, ki je lani dosegel v zveznem merilu velik uspeh. Kaže, da uspeh tudi letos ne bo izostal. V vaseh s prebivalstvom ma-d arske narodnosti žal primanjkuje' aktivistov. Težave so tudi v tem, da člani občinskega komiteja LMS ne obvladajo dovolj madžarskega jezika. Vendar je mladina v teh vaseh zelo delavna. Zelo' pogosto nastopa- s kulturnopro-svetnimi programi in gostuje po vaseh z manjšinskim prebivalstvom. Aktivi v Dobrovniku, Stre- hovcih in Radmožancih se povezujejo s krajevnimi organizacijami Socialistične zveze in imajo svoje prostore. V občini pa so še šolski aktivi, ki dosegajo razen aktiva na Vajenski šoli v Lendavi manjše uspehe. Na vajenski . šoli je v aktivu več kot sto članov, ki se zavzeto udejstvujejo na kulturnem, političnem, zabavnem in športnem področju. Več kot dvajset mladincev te šole je obiskovalo politično šolo. Šolski aktivi na vasi delujejo pod vodstvom učiteljev. Sicer pa je v lendavski občini preko 1300 organizirane mladine. Aktivi v večini primerov nimajo svojega prostora. Kot že rečeno, uživa največ razumevanja mladinski aktiv v naselju Nafte. Tudi letos je delavski svet podjetja odobril mladinski organizaciji denarno dotacijo v prepričanju, da jo bo mladina dobro izkoristila. Tukaj organizacija ZK spremlja delo mladine, a tudi vodstvo aktiva LMS išče pomoči pri industrijskem komiteju ZK, ki to pomoč daje. Nekateri člani aktiva so tudi člani organizacije ZK. Prevladuje mnenje, da naj bi oba aktiva: iz naselja Nafte in Lendavskih goric tudi v prihodnje. delovala v enotni kulturni skupini. V petrovsko-šalovski občini: DELOVNE AKCIJE MLADINE Mladina petrovsko-šalovske občine praznuje letošnji Teden mladosti v znamenju proslav 20. obletnice vstaje. Po šolah so bila izbirna športna tekmovanja, jutri pa bo v Gornjih Petrovcih zaključno tekmovanje. Nocoj bodo mladinski aktivi obiskali važne kraje iz NOB in tudi graničarje. Mladina te občine se bo letos vključila v vrsto občasnih delovnih akcij. Tako bo pomagala pri gradnji sindikalnega doma v Gor. Petrovcih. Sodelovalo bo 20 mladincev in sicer dva delovna dneva, pri gradnji ceste do novega sindikalnega doma petdeset mladincev po sedem delovnih dni, pri urejanju okolice nove šole in zdravstvenega doma pa petdeset mladincev, ki naj bi delali po potrebi.. Sprejet je tudi sklep, da se bo nadaljevala gradnja ceste Mačkovci—Stanjevci. Tu bo sodelovalo okrog petdeset mladincev in mladink iz vse občine po 14 delovnih dni. Po posameznih aktivih že zbirajo prijave za te delovne akcije. Mladina kaže precej zanimanja za gradnjo teh objektov. Že doslej je mladina petrovsko-šalovske občine pom&gala pri urejanju vaških cest Petrovci-Sta- njevci, Adrijanci — Markovci in Sulinci — Martinje. Prej omenjene akcije se bodo, kot vse kaže, začele avgusta, končane pa naj bi bile do desetega septembra, ko bo osrednja proslava 20. obletnice vstaje v Gornjih Petrovcih. Že v juniju pa bo srečanje mladine petrovsko-šalovske občine v čast proslave 20. obletnice vstaje. Ob Dnevu borca pa bodo mladinski aktivi položili vence na grobove in spominske plošče padlih borcev. PRVI OTROŠKI HIŠNI SVET V LJUTOMERU Na pobudo DPM so v stanovanjskem bloku št. 30 na Ormoški cesti v Ljutomeru pred dnevi ustanovili prvi otroški hišni svet v ljutomerski občini. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli tudi delovni program. Ta med drugim predvideva večjo skrb za čistočo v okolici bloka, čuvanje sten in podobnega. Starejši pa imajo nalogo, da v odsotnosti staršev pazijo na mlajše, vsi skupaj pa se morajo lepo obnašati . Obljubili so, da bodo ves ta program izpolnili ter v tem pogledu napovedali tekmovanje otrokom iz sosednjih blokov. To tekmovanje bodo vključili v okvir Jugoslovanskih pionirskih iger. Ko bodo ustanovili podobne otroške hišne svete tudi v sosednjih blokih, bodo izmed starejših članov izvolili skupnost otroškega igrišča, za ta del mesta. ko Srečanje mladine v Cezanjevcih Občinski komite LMS v Ljutomeru posveča veliko pozornost aktivom na osemletkah. Zaveda se, da mora u-sposobiti mladi kader, če hoče, da bodo imeli aktivi dober vodilni kader. Komite ima tudi obširen program dela z mladino. Na šolah Ivana Cankarja in Franceta Prešerna izdajajo mladinci in pionirji svoji glasili »Mladi Prlek« in »Klopotec«. Na obeh šolah delujejo številne sekcije, zelo pa je razvito delo v zadrugah in Šolskih skupnostih, za kar so mladi Ljutomerčani že dobili priznanje v zveznem merilu. Za letošnji Teden mladosti so pripravili veliko srečanje športnih aktivov v občini Ljutomer, ki je bilo že v nedeljo. A tudi drugače so ves teden na sporedu razna srečanja in prireditve. Mladina ljutomerske občine se bo sestala z mladino gornjeradgonske občine pri spomeniku v Cezanjevcih. Tu bodo zakurili tudi taborni ogenj, mladim iz obeh občin pa bo spregovoril preživeli udeleženec ceza-njevske bitke Danijel Hojs. V poletnih mesecih bo mladina iz vse občine sodelovala v lokalni akciji pri ureditvi Ljutomera. Pri akciji bo sodelovala predvsem vajenska mladina in ostali mladinci, ki se bodo prijavili. Pred kratkim so ustanovili novi mladinski aktiv tudi v obratu MIT, ki šteje 52 mladincev in mladink. Predvidevajo več sekcij in skupin, a tudi predavanja iz ekonomsko-političnih tem in strokovna predavanja. V nedeljo so priredili tudi prvi izlet, pa tudi v prihodnje bodo prirejali izlete v razne kraje naše domovine. Mladinski aktiv obrata MTT ima v programu sodelovanje z drugimi mladinskimi aktivi iz mesta in vasi. Med njegovimi člani so mladinci in mladinke iz Stare nove vasi, iz Bučkovec, Stročje vasi, Cvena, Kamenščaka in od drugod. Vsi ti morajo rano vstajati, vendar jim ne manjka delovne vneme. Aktiv še nima prostora za redno delo, ker so sedaj v načrtu objekti za tovarno. PARTIZANSKI POHOD MLADINE RADGONSKE OBČINE Mladina v občini Gornja Radgona se je že od vsega začetka pripravljala na praznovanje letošnjega Tedna mladosti. V tem tednu, ki že teče, bodo razna tekmo- vanja med mladinskimi aktivi v športnih panogah. Nocoj pa bo v Gornji Radgoni parada na grad. Tu bodo zakurili kres in pripravili kratek program, eden izmed bivših partizanov pa jim bo pri -povedoval o dogodkih iz NOB. Jutri bo priredila vajenska šola veseli dopoldan, razna tekmovanja in mladinski- ples. Na sporedu bo tudi okrajni pionirski nogometni turnir. V soboto bo mladina iz občine Gornja Radgona odšla na partizanski pohod po občini in se v Ce-. zanjevcih srečala z ljutomersko mladino. Obiskala pa bo še druge partizanske kraje. Pred dnevi je mladina začela s prostovoljnim delom na strelišču. Poleg strelišča bo 'zgradila tudi dvorano in sejno sobo, kjer bo imela sestanke ih mladinske plese. Mladina vajenske šole pa je že delala, na igrišču »Partizana«, pet mladincev iz te šole pa bo odšlo na zvezno delovno akcijo. Naj večje težave so pri vajencih, ki delajo pri zaseb-nikih, saj morajo delati od rane-ga jutra do poznega večera. V mladinskem aktivu vinogradniškega. gospodarstva je dvajset mladincev in mladink. Tu imajo tudi klub mladih proizvajalcev. Sindikat jim je dal na razpolago dvorano, kjer igrajo šah in namizni tenis. Imajo pa tudi igrišče za odbojko. Ta mladina je v stikih z mladino na deloviščih, ki so izven Gornje Radgone. V programu imajo med drugim razpravo o proizvodnih odnosih in predavanje o novih gospodarskih instrumentih. Proslava rojstnega dne maršala Tita v M. Soboti Občinski komite LMS in Učiteljišče v Murski Soboti priredita ob praznovanju Tedna mladosti danes zvečer ob 20. uri v dvorani Kina »Park« v Murski Soboti proslavo v počastitev rojstnega dne maršala Tita. V ljutomerskem obratu MTT 'je zaposlena v glavneih mladina. Slika v sredini: Tudi radgonska mladina rada malo pokramlja. Slika zgoraj: Na Bistrici največ razgovorov o partizanskem pohodu POMURSKI VESTNIK, 25. MAJA 4 NAŠO MLADINO — V TEDNU MLADOSTI MED NAŠO MLADINO — V TEDNU MLADOSTI Mesto mladine je tudi v proizvodnji Organizacije LMS v soboški občini so pričakale letošnji Teden mladosti v znaku novih načel in oblik idejhovzgojnega dela ih ostalih dejavnosti. Zavzeli so se za razširitev same oblike po interesu mladine na vseh področjih, to je na šolah, podjetjih in na vasi. Idejno-vzgojno delo je posebno v letošnjem letu postalo zelo po- membno za izobraževanje, ki služi mladini za izpopolnjevanje v nadaljnjem udejstvovanju. Občinski komite LMS je izdelal tako v občinskem merilu kot v aktivih programe po interesu mladine. Vsebinska popestritev v ustreznem priročniku jim je služila za ta širši izraz idejnovzgoj- nega dela, ki zajema najrazličnejša predavanja od politično-ideolo-ških pa do kulturnih, zdravstvenih, tehničnih in drugih. Prej je bil temeljni program predpisan in zato mladina hi prišla do izraza z različnimi interesi na tem področju. Pri tem se je povečala tudi odgovornost vodstev v organizaciji LMS za izobrazbo mladino. Politična šola je bila na gimnaziji in učiteljišču v M. Soboti že lani in predlani, vendar je ta šola letos najbolj uspela. Pred izpiti je bila izvedena anketa, ki je pokazala, da je politična šola dosegla svoj namen. Uspeh se je pokazal pri izpitih. Izdelali so vsi, razen ene mladinke, ki je odstopila. Na predavanjih je vladala disciplina, saj je bil obisk reden, na diskusijskih urah pa so se slušatelji oglašali z • najrazličnejšimi vprašanji. Mladinski aktiv na osemletki I. v M. Soboti se je vključil v Jugoslovanske pionirske igre in temu prilagodil svoj program tudi za proslavo Tedna mladosti. Priprave segajo že daleč nazaj: tu je deset partizanskih pohodov za spoznavanje pomembnih krajev iz NOB v Pomurju, zbiranje gradiva za pionirsko univerzo s temami zgodovine tega kraja in podobno. Za Teden mladosti so pripravili prireditev prekmurskih pesmi, plesov in običajev, izdali pa bodo dva biltena: »Moj kraj včeraj« ter literarni bilten. Organizirali bodo tudi razstavo »Moj kraj včeraj«. V tem tednu bodo končali tudi z veliko papirno akcijo, s katero so dobili sredstva za lastni šolski tabor, ki bo prvi te vrste. Jutri bo velika zaključila konferenca vseh Organizacij na šoli, kjer bodo podelili tudi značke. Jutri bo tudi svečan sprejem v pionirsko organizacijo, pred tem pa so bili sestanki, na katerih so seznanili bodoče nove člane LMS s pomenom in namenom organizacije. Po podjetjih soboške občine, kjer so mladinska vodstva kr delavski sveti spoznali, da naj tudi mladina po podjetjih aktivno so-deluje v proizvodnji, so ustanovili klube mladih proizvajalcev. V teh klubih se mladina seznanja s številnimi problemi in jih tudi rešuje ter daje pripombe in konkretne pripombe za njih rešitev. 2al pa v mnogih podjetjih soboške občine še vedno z nezaupanjem gledajo na mlade ljudi in pozabljajo na to, da se v klubih mladih proizvajalcev vzgajajo novi bodoči upravljalcl. Bojan Sinko Meda Luthar Izpiti — potem pa počitnice.. Podružnica rezervnih oficirjev in podoficirjev v Radencih Podružnica združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Sl. Radencih je spomladanski program dela zaključila s praktični-mi vajami na terenu. Člani so izvedli orientacijski patrolni pohod, na katerem so praktično reševali naloge iz' taktike, topografije in streljanja na viseče balončke iz malokalibrske puške. Tekmovanja se je udeležilo 67 rezervnih oficirjev in podoficirjev iz Radenec in Vidma ob Ščavnici. Sodelovalo je 18 patrolnih ekip. Najboljše u-spehe je dosegla 17. ekipa, ki jo je vodil rezervni kapetan Franc Dundek. V streljanju je doseglo vseh 25 dosegljivih točk 17 članov. Poleg navedenega je imelo združenje v letošnji sezoni 6 strokovnih predavanj s 70-odstotno udeležbo. Ika Letošnja pomlad je obetala mnogo tudi našim čebelarjem. Akacija se je že zgodaj razcvetela: bil je cvet na cvetu. Toda neprestano deževje je uničilo čebelarjeve upe. Čebele komaj da so nabrale nekr' medu. Zadnje dni se je vreme spet nekoliko popravil, toda akacija ne čaka. Se nekaj dni in cvetovi se bodo osuli. Ostane še samo ajda. (Na sliki: Tudi Prelogov oče iz Banovec se je pripravil na bogato spomladansko »žetev«; tako pa . . .) BRALCI NAM PIŠEJO Lep primer članov SZDL v Doliču V petek 7. aprila je bil lep, sončen 'dan. Ljudje na Goričkem v okolici Doliča so bili na njivah, ko je okrog 16. ure nenadoma zatulila gasilska sirena. Nad Skaperovo hišo se je pojavil gost dim. Kmalu je bilo na pogorišču vse polno ljudi, ki so reševali, kar se je rešiti dalo, in onemogočili, da bi se ogenj razširil na sosednja poslopja. Zmagal je ogenj; na pogorišču je ostalo le golo zidovje, številna Skaperje-va družina pa se je morala preseliti k sosedom. V nedeljo po omenjenem dogodku so se zbrali prebivalci Doliča na sestanku Socialistične zveze. Razpravljali so tudi o nesreči, ki je doletela Skaperjevo družino. Ogenj je povzročil za 800 tisočakov škode. Zato so člani Socialistične zveze sklenili, da bodo prizadetemu vaščanu pomagali. Naslednjega dne so se že zgodaj zjutraj pričeli zbirati vaščani pred požgano Skaperjevo domačijo. Tako so do 21. aprila spravili hišo spet pod streho, seveda s prostovoljnim delom. Ta primer prebivalcev Doliča je vsekakor vreden pohvale. Smrt pod vlakom V ponedeljek opoldne je prišlo v bližini Peskovec — na železniški progi Salovci—Petrovci — do prometne nesreče. Vlak je povozil Aleksandra Lovenjaka, starega 25 let, očeta dveh otrok, doma iz Križevec v Prekmurju. Vzrok nesreče še ni znan. Pravni kotiček VPRAŠANJE: L. H. iz Žižkov bi rad vedel, 'če je postal lastnik zemljišča, ki ga je kupil leta 1947. Zemljišče je bilo solastnina več solastnikov. Kupno pogodbo je sklenil le s e-, nim solastnikom. V njej je bilo navedeno, da. bo zemljiškoknjižni prenos izvršen, ko si bodo solastniki razdelili poleg predmetnega tudi druga solastna zemljišča. Solastniki so zemljiščarazdelili šele pred kratkim, kupljeno zemljišče pa ni pripadlo solastniku, ki je zemljišče prodal, temveč ga je dobil drugi solastnik. Od sklenitve kupne pogodbe dalje ima kupec zemljišče v posesti. ODGOVOR: Ce se prodaja zemljišče, ki je lastnina več solastnikov, je sklenjena pogodba pravno veljavna, če zemljišče prodajo in pogodbo sklenejo vsi solastniki. Posamezni solastnik lahko proda le svoj šjplastniri-ki delež, ne pa tudi deležev o-stalih solastnikov. Po tem kaže, da v primeru ne bo šlo za veljavno kupno pogodbo. V tem slučaju ima kupec le pravico do vrnitve dane kupnine. Možno pa je, da je pogodba le veljavna. To v slučaju, če so solastniki, ki pri pogajanju v niso sodelovali, pooblastili e-nega solastnika, da proda tudi njihove solastninske deleže, ali pa so, ko so zvedeli za sklenitev pogodbe - pogodbo na nedvoumen način odobrili. Za tako odobritev, ni nujno, da je bila dana v pismeni obliki. V kolikor spor »ne bo rešen na sporazumen način, bo stvar pravde, da se reši vprašanje, kdo je dejanski lastnik zemljišča. POMURSKI FILMSKI BAROMETER ZLOMLJENA ZVEZDA — Ameriški barvni film v klnemaskopski tehniki, ki nam že v naprej obljublja napeto akcijsko dogajanje in nekatere prebliske psihološke drame. V njem bomo zopet po dolgem času videli znanega ameriškega filmskega igralca A. Mur-phyja, ki se je že prej proslavil v filmih te in podobne zvrsti. Kaže, da bo vse skupaj tokrat teklo po klasični, dobro preizkušeni šabloni: napad na mestno banko, napadalec pa se bo med dogajanjem prelevil iz zločinca v šerifa, ki pomaga pravici do zmage. Tudi to ni za nas nič novega, zlasti če upoštevamo, da tudi streljanja in mrtvih trupel ne bo manjkalo. Ker pa zadnje čase res ni bilo mnogo filmov te zvrsti na sporedu, bodo ljubitelji ^vesternov film nedvomno pozdravili in ne preveč kritično ocenjevali. POSLEDNJE ŽENE Z OTOKA SAJPAN — Japonski film, čigar producent je socialdemokratska stranka Japonske. Ne glede na to velja opozoriti, da je bil otok Saj-pan največji otok v Marijanskem arhipelagu in je služil kot važno oporišče med vojno na Pacifiku. Film nam nazorno pokazuje po-sledice vojne, saj je leta 1944 a-meriška flota strahovito bombardirala ta otok preden so se izkrcali oddelki pomorske pešadije in drugi pripadniki oboroženih sil ZDA. Ob tej priložnosti je izgubila življenje večina japonskih vojakov in 15.000 civilistov. Naj povemo tudi to, da so morale v skladu z japonskim pojmovanjem časti in običajev narediti samomor vse žene, ki so še ostale na otoku. Med njimi tudi Džunko, ki jo igra nadarjena Harue Tone. Film izzveni ob koncu kot opozorilni klic, naj bi se v bodoče take strahote ne dogajale več in tako je treba razumeti film kot celoto, a tudi nekatere podrobnosti, ki so za nas morda neobičajne. Oba filma bosta ob koncu tega In v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina v Murski Soboti. NASMEH POLETNE NOCl - O-biskovalcem kina v Slatina Radencih bo prav gotovo žal, zakaj se ni ta Švedski film režiserja Ing-marja Bergmana že prej pojavil na platnu njihovega kina. Obisko- valce bo nedvomno zanimala zgodba o ciničnih ljudeh, ki z računi-co iščejo ljubezni, na koncu pa se samo dva izmed njih zavesta avtomobil znamke Moskvic, last Kmetijskega gospodarstva Rakičan, katerega je upravljal šofer Karel Horvat iz Rakičana. Nesrečo je zakrivil Koloman Smodiš, doma iz Stanj evec, ker se je s vprežnim vozilom peljal po levi strani cestišča. Nastalo materialno škodo na vozilu so ocenili na okrog sto tisoč dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo.. ROJSTVA Rodile so: Marija Cor iz Norši-nec - deklico, Alojzija Vrbnjak s Stare ceste pri Ljutomeru — dečka, Marija Mesarič iz Lipovec — dečka, Sabina Ružič iz Murske Sobote — deklico, Irena Kučan iz Sebeborec — deklico, Jožefa Makovec iz. Murske Sobote - dečka, Marija Kerec iz Mačkovec — dečka, Amalija Plej iz Veržeja -dečka, Margita Mataj iz Murske Sobote - deklico, Terezija Klar iz Kroga - deklico, Alojzija Šoštarič iz Veržeja — dečka, Terezija Don-ša iz Bakovec O dečka, Ema. Or-ban iz Krplivnika — dečka, Terezija Lukač, iz Bakovec — deklico, Aoolonija Buzeti iz Bakovec — deklico. POROKE Poročila sta se: Geza Martinec, kmetovalec iz Kroga in Marija Meolic iz Kroga. SMRTI Umrli so: Marija Magdič iz Murske 'Sobote, gospodinja, stara 74 let. možnosti resnične ljubezni. Film priča o izrednem smislu režiserja za detajle, za oris človeških značajev in situacij. Ingmar je mojstrski, s primesjo jedke ironije, izpovedal to ljubavno zgodbo, za. katero je prejel pred časom nagrado na. festivalu v Can-nesu. Bergman se zaveda, da mora nuditi gledalcu neko novo iz-, kušnjo in da je odgovoren za kakovost te izkušnje. O tem bo gledalce film nedvomno prepričal. Film bo v začetku prihodnjega meseca na sporedu kina v Slatina Radencih. GOLA MAJA — Ameriški barvni kinemaskopski film znanega režiserja Henryja Kosterja. V njem nastopa v vlogi slavnega slikarja Francisca Goye Anthony Francoi-ca, v vlogi najslovitejše lepotice tistega Časa, vojvodinje Alba, pa Ava Gardner. V filmu srečamo tudi številne italijanske filmske gralce in igralke: Amadea Nazza-rija, Gina Cervija, Leo Padovani, Massima Serata in druge. Film nam skuša s svojimi izrazitimi sredstvi prikazati čas življenja slavnega španskega slikarja Goye, njegovo ljubezen do vojvodinje in vrenje tistih dni, ko so Napoleonove čete vkorakale v Madrid in okupirale Španijo ter prinašale s seboj bedo in tiranijo. Ob koncu prikazuje film tudi revolucijo proti Francožonr in smrt lepe vojvodinje, ki pozove slikarja, naj nadaljuje s slikanjem domovine .in njenega ljudstva. V filmu tudi lahko vidimo, kako je nastal pb vsem svetu znani akt »Gola Maja« in kako je prišel slikar zaradi njega pred sodišče inkvizicije. Vendar pa velja pripomniti, da nam film tudi z dobrimi igralci ne more prikazati čiste zgodovinske resnice, ker ostane koncem koncev le — film. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Gornji Radgo- Filmski festival v Cannesu je za nami. Lep uspeh je. na festivalu dosegla tudi C. Cardinale (na sliki z J. P. Belmondom). Z AVTOBOMILOM TRČIL V DREVO Lastnik osebnega avtomobila znamke Opel 01ympia, Anton Ingolič, avtomehanik na Vinogradniškem gospodarstvu v Gornji Radgoni se je minuli teden peljal iz Radgone proti Apačam, Zaradi delne Vinjenosti in megle ni mogel speljati ovinka v Vasi Podgrad in je zapeljal na travnik, kjer je udaril v drevo in obtičal s prednjim delom avtomobila v meter globokem jarku. Skoda na vozilu znaša okrog 40 tisoč dinarjev. "Voznik avtomobila je bil le lažje poškodovan, NEPRAVILNO SRECAVANJE VPREŽNEGA VOZILA IN AVTOMOBILA Na cesti drugega reda v stanj evcih se je ob srečanju s vprežnim vozilom prevrnil s cestišča Pionirski odred »Joška Berdenac iz Ljutomera pripravlja POHOD NA ROG Z veseljem smo sprejeli od Okr. odbora ZPM sporočilo, da je bil v okraju M. Sobota izbran naš odred, da se udeleži pionirskega pohoda na Rog. Takoj smo pričeli s pripravami. Razredne skupnosti so že izbrale kandidate, pionirski štab in odbor šolske zadruge pa -je imel zadnjo besedo. Pionirji smo navdušeni, saj si lepše proslave 20. obletnice vstaje skoraj ne bi mogli želeti. Imenovali se bomo Lackova četa. Za komandanta je bil izvoljen Vojko Pirher, za komisarja pa Ivan Rajh. Profesor Drago Novak, ki nas bo spremljal, nam je že natančno razložil zgodovino Lackove čete in junaštvo njenih članov. Lackov spomenik smo si že ogledali v Ptuju. Do pohoda se bomo še večkrat sestali, tako da bomo res temeljito pripravljeni. Tov. Zacherlova bo ponavljala z nami partizanske pesmi, kar bo gotovo dobro uspelo, saj smo dobri pevci. Premišljujemo še, kakšna darila bi pripravili za druge odrede. »Mladi Prlek«, ki ima naslov: »Moj kraj včeraj«, bo gotovo primerno darilo; pripravili pa bomo še kaj drugega. Pred pohodom na Rog bomo izvedli še pohod »Prlekija v borbi«. Obiskali bomo kraje junaških borb kot so: Grlava, Logarovci, Cezanjevci in druge. Dne 25. maja bomo imeli srečanje s pionirskim odredom iz Razkrižja. Na programu je kulturni del, športna tekmovanja, šah in ogled razstave »Moj kraj včeraj« in razstave NOB v Prlekiji. Upamo, da bo to res veseli, dan našega odreda. VESTI HOTIZA — Mladina iz Hotize je pred kratkim uspešno uprizorila na domačem odru komedijo »Stari grehi«. Igro si je ogledalo veliko vaščanov. V prihodnje nameravajo z igro • gostovati še v Odrancih. BISTRICA — Mladinska organizacija na osnovni šoli v Bistrici je precej delavna. I*red nedavnim so zgradili v enem izmed bistriških gozdov taborni dom. Predstavili pa so se ■ tudi s prireditvijo »Veseli večer«, s katerim so gostovali tudi v okoliških vaseh. VELIKA POLANA — Mladinski aktiv v Veliki Polahi je začel pred kratkim izdajati časopis »Novice«. Izhaja vsakih štirinajst dni v nakladi 200 izvodov. Časopis obravnava delo tamkajšnjih organizacij in društev. CRENSOVCI — Gasilci v Crensovcih si močno prizadevajo zgraditi gasilski dom. Do sedaj so že navozili nekaj gramoza. Kakor hitro bodo imeli pripravljen še ostali gradbeni material, bodo začeli graditi. STREHOVCI SS Mladina iz Strehovec je pred kratkim priredila v domači vasi »Veseli večer«. Gostovali pa bodo tudi v Veliki Polani. TIŠINA — Na osemletni šoli na Tišini je -bil minulo nedeljo roditeljski sestanek. Sestanka se je udeležilo okrog dvesto staršev, katere so učitelji seznanili o napredovanju otrok .v šoli. Za tem so starši poslušali še predavanja o vzgoji otrok 'v družini. NEGOVA — V nedeljo je bila na Negovi seja krajevnega odbora, kjer so med drugim razpravljali o popravilu občin-s kih cest. Do sedaj so vaščani opravili štiri tisoč dve sto ur prostovoljnega dela. Predvidevajo, da bodo z delom končali še ta teden. MORAVCI — Gasilci v Moravcih so pred nekaj dnevi praznovali obletnico ustanovitve društva. S proslavo so počastili tudi rojstni dan maršala Tita. BOGOJINA — Na šolskem igrišču so se pred kratkim srečali mladinci iz Bogojine, Moščanec, Noršinec, Moravec, Se-beborec in Filovec. Pomerili so se v nogometu, odbojki in lahki atletiki. MURSKA SOBOTA — V soboto je bila v Murski Soboti druga redna seja Sveta zavoda za zaposlovanje delavcev. Razpravljali, so o delu zavoda ter sprejeli več sklepov za nadaljnje delo. V zadnjih treh mesecih je bilo prijavljeno 1484 začasno brezposelnih, od teh pa se je zaposlilo 1157. Največ se jih je zaposlilo v soboški, najmanj pa v beltinski in petrovskorša-lovski občini. LENDAVaE V drugi polovici meseca aprila letos je bil v Lendavi ustanovljen občinski strelski odbor. Še pred koncem meseca pa so ustanovili Strelsko družino »Puklavec Vin-ka-Srečka« v Dobrovniku. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Minuli teden se je sestal novoizvoljeni 60-članski zadružni svet Kmetijske zadruge »Mursko polje« v Križevcih pri Ljutomeru. Na seji so govo-rili med drugim o gospodarskih vprašanjih KZ, o nabavi nekaterih kmetijskih strojev in priključkov, ki jih nujno potrebujejo. Izvolili so tudi upravni odbor zadruge, ki je pregledal osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih ter se seznan s proizvodno-finančnim planom zadruge v letu 1961. Predvidevajo, da bo znašal čisti dohodek zadruge v tekočem letu preko 34 milijonov dinarjev. POMURSKI VESTNIK, 25. MAJA .5 GRANp HOTEL - Ameriški film predvojne proizvodnje, ki si ga bodo predvsem radi ogledali pripadniki starejše generacije, ki se še spominjajo nepozabnih igralskih stvaritev Grete Garbo, ki igra v filmu glavno vlogo. Mlajše gledalce bo morda motilo to, da film ne ponazarja sodobnega življenja in njegovih problemov. Kot je znano, je film nastal po istoimenskem književnem delu pokojne nemške pisateljice Vickie Baumove, ki opisuje življenje v e-nem izmed razkošnih berlinskih hotelov. Poleg Grete Garbo srečamo v filmu tudi Joan Crawford in nekatere znane igralce tistega obdobja, ki imajo prav tako svoje zasluge za razvoj kinematografije v Ameriki in v svetu. To so pokojni Wallace Berry,_Lewis Stone in drugi. Čeprav sodi do neke mere film že v kinoteko, si ga občinstvo tudi še danes z zanimanjem ogleduje povsod, kjer ga vrtijo. Film bo ob koncu tega meseca na sporetlu kina v Križevcih pri Ljutomeru. 6:3 v SCL Predzadnje kolo v Slovenski' conski ligi je prineslo našemu I. predstavniku kar izdaten zalogaj. Moštvo Sobote je namreč na domačih terenu premagalo gostujočo enajstorico Olimpa iz Celja z rezultatom 6:2 (4:1) in si tako že v dokajšnji meri zagotovilo 4. mesto na lestvici. Zmaga pa bi lahko bila ob večji* učinkovitosti napada še izdatnejša! Lendavska Nafta je morala prav tako na svojemr temenu v 37. minuti tekme; za prvenstvo kloniti v srečanju z gostujočim Slovanom iz Ljubljane, vendar pa igra Len-davčanov še zdaleč ni imela obeležja utrujenosti sopotnika na zadnji stopnici, kar kaže na to, da bo Nafta v prihodnji tekmovalni sezoni krepko posegla v borbo v Pomurski nogometni ligi in si skušala u-stvariti potrebne pogoje za nov pristanek v družbi najboljših slovenskih klubov. Zmago sl je po zadnjih »črnih« dnevih priborilo tudi mladinsko moštvo Sobote, ki je premagalo doma ustrezno enajstorico celjskega Olimpa z rezultatom 3:1. NASA TRIBUNA POKONGRESNA MLAČNOST Nekatera društva >Parti-zan< v Pomurju je našel čas po I. republiškem kongresu telesne kulture v pravem mrtvilu. Ponekod je prišlo celo tako daleč, da se jim ni posrečilo izvesti niti društvenih občnih zborov. Kakor da čakajo na neka nova navodila >od zgorajt (v znamenju že preživelih šablon in statutarnih okvirov), na injekcije, ki naj bi spet prebudile nekatera društva iz pokongresnega sna, čeprav so sklepi kongresa jasni in ob ustrezni organizacijski gibčnosti brez večjih težav uresničljivi tudi v Pomurju. Potrebno je samo prisluhniti potrebam terena, težnjam in usmerjenosti naše mladine, pa bo za vse telesno-vzgojne organizacije dovolj hvaležnega dela! Med tem o-snovnim kongresnim vodilom in neposredno pokongresno prakso ne bi smelo biti nobene razpoke, ki bi resno ogrozila obstoj in nadaljnje delovanje posameznih telesno-vzgojnih organizacij, če seveda pri tem izvzamemo posameznike, ki se kljub bogatemu kongresnemu gradivu ne morejo ustvarjalno vključiti v nov tok dogajanj, ki ne morejo doumeti koristnih smernic kongresa niti po črki, kaj šele po duhu. Od tod tudi umetno ustvarjanje nejasnosti, ki izvirajo iz zaplotniških razprav, kot na primer o tem, da so sklepi kongresa razveljavljeni in da bo v partizanovi organizaciji ostalo vse po starem. Take vesti je bilo moč slišati celo v okrajnem središču. Za pokongresno pasivnost ni nobenega opravičila. Nasprotno: bodoči smotri v naši telesni vzgoji so z zaključki ljubljanskega kongresa jasno obeleženi in jih je potrebno začeti le smele je uresničevati, kajti sicer se nam lahko zgodi, da bomo slej ko prej prišli navzkriž s potrebami in zahtevami samega terena, na katerem deluje ta ali ona te-lesno-vzgojna organizacija. To pa bi pomenilo koracanje na repu vse bujnejšega razvoja na tem področju družbenega delovanja. G . .o. .o. .1! Prizor s tekme za prvenstvo v PNL ODBOJKARSKI TURNIR ZA PRVENSTVO POMURJA Prva: SOBOTI V nedeljo je bil v Murski Soboti odbojkarski turnir za prvenstvo Pomurja, ki ga je priredila Komisija za odbojko pri okrajni Evezl za telesno kulturo. Na tur- Graličar:Korotan 3:1 Po prijateljski tekmi, ki jo je moštvo 1 Grafičarja pretekli petek odigralo s kompletnim moštvom Sobote : in izgubilo z rezultatom 0:4 (0:3),i se je v nedeljo pomerilo v srečanju za prvenstvo v okviru Mariborske podzvezne lige z gostujočim Korotanom iz Prevalj. Pri ^črno-belih sta tokrat debu-tirala Maučec n in Belinger. Tekma je bila na srednji * ravni. Moštvo Grafičark je tokrat zaigralo nekoliko (slabše kot dva dni prej proti Soboti, morda tudi zato, ker je imelo proti sebi slabšega nasprotniki, ki pa se je od časa do časa izkazal kot nevaren tekmec, saj bi lahko iz tega srečanja izvlekel celo kaj več, toda napad gostov je dobra obramba domačih ob zaključnih akcijah, pred. vrati vedno pravočasno razbila. Tudi domači so imeli dosti več priložnosti za gol, kot pa so jih izkoristili, saj žoga napadalcev ni hotela ubogati, pri streljanju na gol. Značilnost, te tekme je še zlasti v tem, da feta bila na njej dosežena kar dva avtogola: na vsaki strani po eden. Tekmo je zanesljivo vodil sodnik Kološa iz Sobote. 702:651 V počastitev Tedna mladosti sta se v torek, 23. maja sestali mladinski ekipi Turo-polja in Sobote (centra) v streljanju z malokalibrsko puško. Zmagala je ekipa Turopolja z rezultatom 702:651. To je bil najboljšiekipni rezultat, dosežen na pomurskih streliščih. (Praktično pa sta bili to tudi najboljši/ekipi Pomurja.) Najboljši rezultati posameznikov (od 300 možnih krogov): Turner 243, Kolmanič 236, Ci-giit 223 krogov. (Vsi Turopo-Ije.) nirju je sodelovalo skupaj 11 moštev, kar je pod pričakovanjem, saj se ga ni udeležilo več tekmovalnih skupin iz objektivnih razlogov ali pa zato, ker se niso počutile dovolj sposobne za nastop na prvenstvenem turnirju. Pq končanem tekmovanju so se posamezna moštva razvrstila takole: članske ekipe: Sobota, E-lan (M. S.), Moščanci, Internat (M. S.), ženske ekipe: prvo mesto je zasedla ekipa soboškega Internata brez borbe, ker je samo ona nastopila na turnirju, pionirske e-kipe: Rogaševci, Puconci, Šalovci, Mladost (M. S.), Moščanci, Polet (M. S ). V članski konkurenci so bili doseženi naslednji rezultati: Sobota : Moščanci 2:0 (15:13, 15:5), Elan : Moščanci 2:0 (18:16, 15:10), Sobota : Elan (finalna tekma) 3:1 (15:10, 13:15, 15:12, 15:9). Članice: Internat: — — — 3:0. Pionirji: Rogašov-ci : Puconci 2:0, Puconci : Satov-ci 2:0,. Mladost V Rogašovci 0:2, Moščanci : Salovci 1:2, Puconci : Polet 2:0. Kot kaže tudi udeležba moštev na tem turnirju, se je začela od- Jože Gider prvo mesto v Hrastniku Letošnjih krožnih cestnih dirk v Hrastniku se je udeležila v nedeljo tudi tekmovalna ekipa Kolesarskega kluba »Prekmurje« iz Beltinec. V dveh krogih na 48-kilometrski progi, ki je potekala od Hrastnika'do Trbovelj in nazaj, je naš predstavnik Jože Gider zabeležil v ostri konkurenci; v katero so posegli turisti iz znanih slovenskih kolesarskih klubov, nov uspeh; bil je prvi z 2 minutama naskoka pred o-stalimi renomiranimi tekmovalci in je prejel v znak priznanja za svoj pomemben podvig lep stekleni pokal. bojka že močno Širiti v Pomurju. V prihodnosti nameravajo prirediti več turnirjev, zlasti na našem podeželju, saj zahteva ta šport razmeroma najmanj denarnih sredstev. Večje žarišče odbojke je že sedaj, kot so ugotovili, v Salovcih na Goričkem, kjer bo tamkajšnje TVD »Partizan« priredilo večji odbojkarski turnir že julija letos. Na tem turnirju naj bi nastopila moštva iz vsega Pomurja. Prijave sprejema do 30. junija tov. Martin Žižek, direktor »Goričanke« v Salovcih. Dvoje presenečenj v 14. kolu PNL Katastrofa Sobote B Tudi v štirinajstem kolu ni prišlo do bistvenih sprememb na lestvici Pomurske nogometne lige. Na čelu sta še vedno Turnišče in Radgona. Obe moštvi sta topot z visokimi rezultati premagali svoje nasprotnike. Zanimivo pri tem je, da sta bili njuni »žrtvi« rezervni moštvi klubov SCL. Rezervno moštvo Sobote je doživelo prvo katastrofo na svojem igrišču. K tej katastrofi je, kot kaže, precej pripomoglo tudi samo klubsko vodstvo, ki ni bilo sposobno postaviti na igrišče 11 igralcev, marveč se je moralo boriti proti Turniščanom samo devet igralcev, in zato ni posebno presenečenje, če so dobili kar 11 golov. Ob tem se nam nehote vsiljuje vprašanje: mar v Murski Soboti res ni zanimanja za nogomet med mladino, da klub s tako tradicijo, kot jo nedvomno že i-ma, ne more postaviti na domače igrišče 11 rezervnih igralcev? Vsekakor to klubu ni v čast in tudi ni moč za tak propUst najti nobenega opravičila. Zmaga Turnišča zategadelj v nedeljo sploh ni bila problematična, saj je šlo v glavnem samo za to, koliko golov bodo dosegli gostujoči igralci. Tudi Radgona je zabeležila prepričljivo zmago v srečanju z rezervnim moštvom lendavske Nafte. Po vsem sodeč, naši vodilni klubi posvečajo glavno pozornost samo prvim moštvom in ob. tem zelo malo skrbe za naraščaj. To nam dokazuje še to, da tudi pionirska moštva obeh klubov ne dosegajo takšnih uspehov, kot smo jih sprva pričakovali. In vendar je v Pomurju mnogo mladine in pionirjev, ki hočejo igrati nogomet! Tudi talentov je precej, samo jim je potrebno posvetiti več pozornosti. Moštvo Beltinec je doseglo svojo tretjo zaporedno zmago in se tako zasluženo povzpelo na četrto mesto. Ostali rezultati ne presenečajo in so bili pričakovani. Rezultati v XIV. kolu: Nafta B : Radgona 2:7 (2:6), Sobo- ta B : Turnišče 0:11 (0:6), Dobrovnik : Pušča 2:2 (0:1), Beltinci : Tišina 4:1 (2:1), Ljutomer : Bogojina 6:1 (3:0). Hlestvica Turnišče 13 11 1 1 71:16 29 Radgona 13 11 1 1 58:21 23 Nafta B 14 7 2 5 41:40 16 Beltinci 13. _ 7 1 5 30:16 15 Pušča . 13 6 2 5 51:38 14 Sobota B 14 6 2 6 42:49 14 Ljutomer 13 5 2 6 $1:40 12 Tišina 13 3 3 7 39:47 9 Dobrovnik 14 2 3 9 23:56 7 Bogojina 14 0 1 13 9:82 1 V PIONIRSKI LIGI BREZ SPREMEMB Po III. kolu je v Pomurski pionirski ligi ostalo vse po starem. Z zmago proti moštvu Pušče vodijo še naprej pionirji Tišine. Tekme so se končale v glavnem z zmagami favoritov. Pionirji Sobote tudi v tretji tekmi niso dosegli zmage, dosegli pa so prvi gol v dosedanjem tekmovanju. Favorit za prvo mesto bo, kot kaže, moštvo Grafičarja, ki je doslej edino moštvo v pionirski konkurenci, ki si je priborilo vse možne tekmovalne točke. V nedeljo so bili na pionirskih nogometnih tekmah doseženi naslednji rezultati: Tišina : Pušča 2:0, Sobota : Mladost 1:1, Radgona : Grafičar 0:6, Beltinci : Nafta 3:2. Vrstni red na lestvici v A skupini: Tišina 5, Grafičar 4, Sobota 3, Mladost in Pušča po 2, Lju- OB ROBU NEENAKOMEREN NAPREDEK • Pomurski strelci so v prvomajskih dneh prijetno presenetili s številnimi prireditvami in tekmovanji, s katerimi so prispevali dostojen delež tudi k proslavi, letošnjega delavskega praznika. Ob tej razveseljivi ugotovitvi pa kaže pripomniti, da je bil prispevek strelcev na posameznih območjih kaj različen. Tako so se na pr. v tekmovanje za okrajno prvenstvo v streljanju z zračno puško uvrstile samo strelske družine iz dveh občin (iz soboške 8, iz ljutomerske 2), medtem ko iz ostalih občin ni bila zastopana na tem pomembnem tekmovanju niti ena strelska družina, preprosto zaradi tega, ker v predtekmovanjih niso bili doseženi v teh občinah za nadaljnje kvalifikacije ustrezni tekmovalni rezultati. Še težje razumljivo pa je to, da so na tem tekmovanju izostale celo tri strelske družine (Bogojina, Tekstilec iz Sobote in Iskra * iz Gornjih Moravec), ki so se po tekmovalnih dosežkih sicer uvrstile med udeležence tega tekmovanja. V našem strelstvu bo ob že doseženi množičnosti vsekakor potrebno okrepiti prizadevanja za večjo kakovost, kajtiv dobrih f strelcev-tekmo-valcev ni moč ustvariti na papirju, marveč predvsem z rednimi treningi, načrtno organiziranim notranjim življenjem v strelskih družinah in ne nazadnje tudi s sodelovanjem . na večjih tekmovanjih, na katerih se je moč meriti za kroge tudi z najboljšimi strelci. Trije na vrhu s po 4 točkami, vendar ima določeno prednost moštvo Tekstilca, ki je odigralo samo dve tekmi — to je v glavnem značilnost razvrstitve tekmovalnih moštev po III. kolu v n. TRIJE NA VRHU PRVA HOKEJSKA TEKMA V SOBOTI Pretekli petek sta se srečali na stadionu pri soboški gimnaziji v hokeju na travi moštvi ESS in soboškega Partizana. Prijateljski dvoboj se je končal s prepričljivo zmago ESS 5:1. Najboljši igralec na tej tekmi Je bil prof. Titan, ki je dal 2 gola. Igra je bila posebno zanimiva zato, ker bosta obe moštvi nastopali v Pomurski hokejski ligi. Tekmovanje v tej ligi se bo pričelo 28. maja. tomer in Radgona po 1 točko; v B skupini pa: Turnišče 4, Dobrovnik, in Beltinci po 2, Nafta brez točke. pomurski rokometni ligi. Sicer sta bili v nedeljo odigrani, samo dve tekmi. Preseneča zlasti visoka zmaga moštva soboške Sole učencev raznih strok nad Trgovcem. Rezultata: Pomurje : Ljutomer 12:12, Trgovec : SURS 10:31. Vrstni red na lestvici te lige je sedaj naslednji: Tekstilec, SURS in Trgovec po 4 točke, Ljutomer in Pomurje po 3, Agroservis 2 in Krog . B brez točke. Srečanje med pionirkami Cankove in Mladosti se je končalo z neodločenim rezultatom 2:2. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V MURSKI SOBOTI Kot smo izvedeli, bo 3. in 4. junija v Murski Soboti tekmovanje za republiško pionir-sko prvenstvo v košarki. RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA RADIJSKI PROGRAM Od 28. maja do 3. junija NEDELJA 8.0J Mladinska radijska igra — Miro Jevtovič: Kje je robot? 850 Iz album skladb za otroke; 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.40 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši... Slava Cvetek: Tik ob koncu; 10.30 Lepe melodije; 11.00 Iz oper Petra Iljiča Čajkovskega; 11.30 Nedeljska reportaža; 13.30 Za našo vas; 13.45 Zabavni potpuri; 15.30 Arije, ki jih radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna: — Hans Kirst: Izgubljeni monokel, 16.20 Iz operetnega sveta; 16:40 Peli so jih mati moja«; 17.00 Za nedeljsko popoldne; 17.30 ; Radijska, igra Aleksander Marodič: Rušilec »Zagreb«; 18.15 Boris Papandopulo; Variacije na popularno temo, (Orkester:. Zagrebške filharmonij6, dirigira avtor); 18.27 Četrt ure s pevcema Lelo Novakovič m Rafkom, Irgoličem; 18.42 Polke in valčki za ume pete; 20.05 Izberite meloaljo tedna! Zaključna oddaja; 20.50 Hammond orgle; 21.00 . Spominu Slavka Osterca; 22.15 Ples. ob radijskem sprejemniku; 23.05 Antonin Dvoržak: Klavirski trio »Dumky« (Češki trio); 23.37 František Kramar: Harmonija op. 71, PONEDELJEK 8.00 Poročila;. 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 8.40 Od popevke do popevke; 9.00 Naš podlistek — Kleopatra dvajsetega stoletja; 9.20 Naši operni solisti vam pojo; 10.15 Od valčka do rock’n rolla; 10.40 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta, Hanca; 11.00 Po svetu jazza (ppriovitev) »The Jazz-tet»; 11.30 Za otroke; 12.00 Petnajst minut z Zadovoljnimi Krajnci; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Lojze Sluga: Živinoreja na posestvu Radgona; 1SL25sl Zvočna mavrica; 12.45 Mileva Pertot poje . pesmi Zlatka Grgoševaca, spremlja Marjan Vodopivec; 13.30 Jules Masse-net: Le Cid — baletna glasba; 13.50 Iz filmov in. glasbenih revij; 14.15 Jugoslovanske ... radijske postaje pozdravi j a ja slovenske poslušalce — RTV Beograd; 15.40 Naši popotniki na tujem — Vera Marchizetti: Angleži«.ali Skoti; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.15 Šoferjem na pot; - 18.00- . Športni tednik; 18.15 Veliki . violinisti: Jascha Heifetz;-18.50 Človek in zdravje; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni variete; 20.45 Kulturna tribuna; 21.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe;' 21.30—23.00 simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Takashi Asahina, solistka Jelka Stanič; 23.05 V ritmu današnjih dni. TOREK 8.00 Poročila; 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Trgovina skozi zgodovino; 9.25 Tomislav Žagraf-ski: Simfonietta; 9.40 Gorenjski vokalni oktet; 10.15 Marjan Vodopivec: Iz Preludijev za klavir (Izvajalec: avtor); 10.27 Josip Slaven-*ski: Suita »Iz vasi« (Sa sela). Izvaja: instrumentalni kvintet; 10.55 Dve ameriški popevki; 11.00 Obisk v mariboški operi; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Veder intermezzo; 12.00 Danica Filipič in Franc Koren pojeta ob spremljavi Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mitja Čeme: Novi zvezni zakon o gozdovih; 12.25 Romunska zabavna, glasba; 12.45 Slovenske narodne v priredbi Ubalda Vrabca; 13.30 Igramo za vas; 14.05 Radijska šola za .višjo stopnjo — Jože Zagorc: . Človek bi bil rad večen; 14.35 Nekaj arij in duetov iz opere Faust Charlesa Gounoda; 15.40 Listi iz domače književnosti — Dušan Kostič: Obala zelena, morje; 16.00 Ali vam ugaja?; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Koncert Ansambla Zagrebških solistov pod vodstvom Antonia Janigra; 18.GO Iz naših ^kolektivov; 18.15 Klavir ▼ ritmu i8rSo Kotiček-'%a mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Izobraževalni obzornik; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Poje zbor RTV Beograd -p: y. Bore Simiča; 20.30 Nagrajeno delo s tekmovanja radijskih iger v Novem Sadu; 21.40 .Razpoloženj ske melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 22.15 Večer novejše italijanske instrumentalne glasbe; 23.05 Popevke za lahko noč; 23.25 Po svetu jazza — Jazz iz poljskih koncertnih dvoran; 23.55 Prijeten počitek! SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladi glasbeni talenti nastopajo; 8.30 Edvard Lalo: Simfonija v g-molu; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 915 Radi bi vas zabavali; 10.15* Nekaj odlomkov iz opere Sneguročka in Majska noč Nikolaja Rymskega — Korsakova; 11.00 Od plošče do plošče; 11.30 Za cicibane; 12.00 Štirje fantje so spet prišli; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Branko Lovše: Srednja kmetijska šola v Ljubljani je dala nove strokovnjake; 13.30 Iz starejše slovenske umetne glasbe; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Trgovina skozi zgodovino (ponovitev); 14.35 Zabavni orkester Raphaele; 14.30 Pesmi Heriberta Svetala poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.45 Radijska univerza - Letalstvo - II. del; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Pevec Djordje Marjanovič; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gallusa do Hin-demitha; 18.45 Havajski zvoki; 20.00 Giacomo Puccini: La Boheme Opera v 4. dejanjih. Zbor in' orkester milanske Scale, dirigira Antonio Votto; 22.15 Mladim plesalcem; 22.50 Literarni nokturno;' 23.05 Iz modernega glasbenega sveta. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Poje zbor »Branko Krs-manorič«, dirigent Bogdan Babič; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Jože Zagorc: Človek bi bil rad večen; 9.25 Med Krajino in Timokom (z jugoslovansko glasbo); 10.15 Kaleidoskop zabavnih melodij; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 11.15 Dve ruski popevki; 11.20 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester; 12.00 Gašper Dermota poje slovenske narodne v priredbi Tončke Maroltove; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zalivanje in dognojevanje; 12.25 Orkestralni odlomki iz oper; 13.30 Zvočna panorama; 13.50 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi Bratislava Bakala; 14.05 Pol ure simfoničnih plesov; 15.40 Iz svetovne književnosti — St. Leacock: Gertruda; 16.00 Se vedno jih radi poslušate; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 Manj znane arije iz Puccinijevih oper; 18.30 Poje Anica Zubovič; 18.45 Ljudski parlament;' 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Literarni večer — Italijanska lirika in kritika o njej — I..; 21.25 Iz skičirke Maurica Ravela; 22.15 Po svetu jazza. »Jazz pod drobnogled dom — XI. oddaja«; 22.45 Fagot in klavir; 23.05 Nočni akordi; 23.55 Prijeten počitek. PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Carl Maria Weber: Koncert za klarinet in orkester št. 2 v Es-duru; 8.30 Majhna prodajalna plošč; 9.00 Naš podlistek — K. Kusenberg: Red mora biti; 9.20 Vesele narodne v zborovski priredbi; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Marij Kogoj: Sedem skladb; 10.35 Ob zvokih zabavne glasbe; 11.00 Melodije iz Verdijevega Othella; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Španija v plesu in pesmi; 12.00 Dalmatinske pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Slavko Stante: Nagrajevanje delavcev v poljedelstvu iz čistega dohodka; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Orgle in orglice; 13.45 Poje Ljubljanski oktet; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Ali poznate pastirico kresnic; 14.35 Poje vam basist Boris Hristov; 15.45 Radijska univerza — Andrej Pavlovec: Škofjeloški muzej; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.25 Od plesišča do plesišča; 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje; 18.15 Zabavni orkester Alfred Scholz; 18.30 Tako pojo in plešejo'“v tujih deželah — Italijanske pesmi; 20.00 Tipke in godala; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti — 6. oddaja: Janez Krstnik Dolar; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Naši majhni zabavhi ansambli; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.55 *Stadijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Ali poznate pastirico kresnic; 9.25 Za vsakogar nekaj; 10.55 Harfa in mandolina; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmico; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka . Hočevar: Skopljenje proti krompirjevi plesni; 13.30 Na ohceti.. . (narodne in domače viže); 13.50 Od arije do arije; 14;20. Šport ih športniki' 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Vedri zvoki; 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona; 16.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Italijanski pevec Johny Do-relli; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.30 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Jugoslovanski ljudski plesi; 20.20 Melodije, raznih dežel; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmuJ Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20. Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 , Želeli ste,, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 -Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte K jLRadio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00—8.00 in od 15.00-23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.00 ure. Pomurski vestnik. 25. maja 6 Mladi športniki v Tednu mladosti LJUTOMER Minulo nedeljo je bilo na nogometnem igrišču in igrišču TVD Partizan ‘več športnih tekmovanj v okviru Tedna mladosti, ki jih je organiziral Občinski komite LMS Ljutomer. V rokometu in troboju v atletiki so sodelovali aktivi iz osemletnih šol, vajenske, gospodinjske, vinarsko-sadjarske šole in vaških aktivov. Prijavilo se je 110 mladink in mladincev, ki so sestavljali tri moške rokometne ekipe, dve ženski rokometni, 7 moških atletskih in 6 ženskih atletskih ekip. Pri - rokometu sta zmagali moška ekipa vajenske šole in ženska ekipa šole »Franceta Prešerna«, pri atletiki pa šola »Ivana Cankarja in gospodinjska šola. BELTINCI Tu je bilo v nedeljo IV. tekmovanje za prvenstvo osnovnih šol Pomurja v malem rokometu. Nastopili so občinski pionirski prvaki, razen iz občin Lendava in Petrov-ci-Salovci, skupno 8 moštev: 4 moštva pionirjev in 4 moštva pionirk. Organizacija te prireditve je bila brezhibna, za kar je še posebno zaslužen Peter Sraj. Prireditev je bila na zelo lepo okrašenem igrišču. Skupno je nastopilo okrog 90 tekmovalcev. Pri pionirjih je že tretjič zapovrstjo zasedlo prvo mestp mo-, štvo soboškega Poleta in tako o-svojilo pokal v trajno last, podob-na čast pa je tojcrat doletela tudi pionirke Faboša iz Beltinec. Najboljša strelca sta bila: pri pionirjih Stanko Frank (Mejnik) z 10, pri pionirkah pa Anica Mertdk (Faboš) s 14 zadetki. MURSKA SOBOTA V okviru Dneva vajencev je bil v Murski Soboti dvoboj med športniki obeh vajenskih šol. Tekmovali so v streljanju z zračno puško, igri Med dvema ognjema, rokometu in nogometu. V streljanju je bil dosežen naslednji rezultat: SURS : SUT 502:417 krogov (najboljši tekmovalec F. Ska-rabot s 172 krogi), rokomet: mladinci: SUT : SURS 11:10, mladinke: 8:1, nogomet: SURS : SUT 4:1, Med dvema ognjema: SUT : SURS 1:1. Na tekmovanju za srednješolsko prvenstvo v rokometu je v nedeljo nastopilo v M. Soboti 8 tekmovalnih moštev z 62 tekmovalci. Rezultati: ESS : Elan 5:0 (p. f.), SKS (Rakičan) : Sloga 13:17, finalna tekma: ESS : Sloga 32:16, mladinke: Elan : ESS 5:8, SZD : Sloga 5:7, finalna tekma: ESS : Sloga 21:2. Prvak pri mladincih bo igral jutri z zmagovalcem vajeniških šol. Ta tekma bo tudi določila letošnjega srednješolskega prvaka. Mladinke ESS pa so že postale prvakinje in bodo prejele pokal. Na II. atletskem tekmovanju za prvenstvo Osemletke I v Murski Soboti je nastopilo 20 tekmoval- nih skupin s 60 tekmovalci. Tekmovanje je zelo uspelo. Doseženih je bilo več odličnih rezultatov, ki sodijo že v republiški kakovostni rang. Najboljši pri pionirjih je bil L. Gyorfi z 8.0 sek. v teku na 60 m in 14,85 m pri metu krogle, pri pionirkah pa Slava Hajdinjak z 1,30 m pri skoku v višino in 4,24 m pri skoku v daljino. SLUŽBENE OBJAVE ORO MURSKA SOBOTA V -NEDELJO, 28. MAJA 1961 •Člani - II. liga: SURS : Pomurje v soboškem Domu Partizana ob 10.- uri, sodnik Zupan, A-groservis : Krog II v soboškem Domu Partizana ob 8.45, sodnik Huzjan, Ljutomer : Tekstilec v Ljutomeru ob 11. uri, sodnik Mar-tinuzi; Zenske — II. liga: Tekstilec. : ESS II v soboškem Domu Partizana ob 8. uri, sodnik Am-bruš. Pionirke: Faboš (Belt.) : Polet (M. S.) v soboto, 27. maja v Beltincih ob 15. uri, sodnik Bratuš, Ljutomer : Cankova v nedeljo, 28. maja ob 12. uri v Ljutomeru, sodnik Obal. Danes, 25. maja ob 15. uri bo tekmovanje za srednješolsko prvenstvo med ekipami Lendave, SURS in SUT. Finalna tekma bo jutri, 26. maja ob 15. uri. Vse tekme za to prvenstvo bodo v soboškem Domu Partizana. MURSKA SOBOTA od 26.-28. maja ameriški barvni kinema-skopski film: »Zlomljena zVez-da«; od 29.—30. maja japonski film: »Poslednje žene z otoka Sajpana«; od 31. maja do 1. junija francoski film: »Moderna devica«. LJUTOMER — od 27.-28. maja a-meriški barvni kinemaskopski film: »Od pekla do Teksasa«; od 31. maja do 1. junija žapad-no-nemški film: »Odvzeta sreča«. SLATINA RADENCI - Od 27.-28. maja francoski barvni film: »Moj stric«; 1. junija švedski film: »Nasmeh poletne noči«. GORNJA RADGONA - od 27.-28. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Gola Maja«; od 31. maja do- 1. junija angleški film: »Operacija Amsterdam«. SALOVCI - od 27.-28. maja madžarski film: »12 zadetkov«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 27.-28. maja sovjetska drama: »Tihi Don III. del*. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - o<* 27.-28. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Sayonara«; 31. maja ameriški film: »Grand hotel«. 7naSl(3SSSB HiSo z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje, tudi posamezno, prodam. Evgen Martinec, Borejci 34 v Prekmurju. M-545 GOLOBE, čistokrvne, ugodno prodam. Geza Horvat, Stefana Kovača 4, Murska Sobota. M-546 DVOSOBNO stanovanje zamenjam za enako ali večje. Vlaj, Kidričeva ul. 42, Murska Sobota. M-547 GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe sprejme tričlanska družina. Živinozdravnik, Gornja Radgona. M-548 100 AROV DETELJE-nokote in 70 arov košnje trave z otavo, prodam v nedeljo, dne 28. maja 1961 ob 10. uri na licitaciji. Gi-zela Horvat, Berkovci. M-549 ENODRUŽINSKO HISO v Mariboru, z brajdami in velikim vrtom, prodam. Brezje, Prazna ul. 7, Ptuj. M-550 OTROŠKI VOZIČEK v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi lista. M-552 PISALNI STROJ ročni, rabljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-560 HiSo z gospodarskim poslopjem in manjše posestvo z brajdami, prodam. Plača se lahko tudi na obroke. Vprašati pri Mariji O-sterc, Vučja vas, p. Križevci pri Ljutpmeru.. M-554 200 litrov dobrega mešanega vina za domačo uporabo, po zmerni ceni, prodam. Antoh Pintarič, Žihlava, Videm ob Ščavnici. M-559 HIŠICO z nekaj zemlje blizu Ivanjkovec prodam. Brumen, Meljska c. 19, Maribor. M-565 DVOSTANOVANJSKO HiSo, takoj vseljivo ugodno prodam. Kranjčeva 18; Lendava. M-566 72 AROV DETELJE, prodam, na licitaciji dne 28. maja ob 2. uri. Mirišče, Stefan JZelko, Velika Polana 160. M-567 ČEBELE (roje), stare in mlade, prodam. Jelovšek, Tešanovci. M-562 SOBO in KUHINJO dam starejšemu zakonskemu paru brez otrok za pomoč. Naslov v upravi li-sta. M-563 DNEVNO SOBO, kompletno, orehov furnir, zelo ugodno prodam. Plačilo možno s čekom. Naslov v upravi lista. M-564 V NEDELJO, 28. MAJA 1961 V BELTINCIH: ob 15. uri Beltinci : Turnišče (pionir.), del. Kie-slin, ob 16. uri Beltinci : Sobota B, del. Kreslin. NA TIŠINI: ob 15. uri Tišina : Grafičar (pionir.), del. Ficko, ob 16. uri Tišina : Dobrovnik, del. Ficko. V MURSKI SOBOTI: ob 14. uri Sobota : Grafičar II (pionir.), del Skraban, ob 9.30 uri Pušča : Ljutomer (pionir.), del. Skraban, ob 10.30. uri Pušča : Ljutomer, del. Skraban. V BOGOJINI: ob 16. uri Bogojina : Nafta B, del. sodnik. V GORNJJ RADGONI: ob 15. uri Radgona : Mladost (pionir.), deL. Cug (Hakl), ob 16. uri Radgona : Turnišče, del. Cug (Hakl). ČESTITKA Tov. Francu Polaku iz M. Sobote, stanujočemu v Šoštanju, za uspešno diplomiranje in preimenovanje za poklic preciznega finomehanika in ob novem televizorju iskreno čestitajo starši in sestritz družinama iz Murske Sobote. Petek, .26. maja - Dragica Sobota, 27. maja - Volkašin Nedelja, 28. maja — Gojko Ponedeljek, 29. maja - Majda Torek, 30. maja - Milica Sreda, 31. maja - Angela Četrtek, l. junija Radovan RREKLIC Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Jožeta Kralja iz novec, in se mu zahva-ljujeiji. da je odstopil od tožbe. N. L. Ljutomer AMD »Štefan Kovač«, Murska Sobota, obvešča cenjeno občinstvo, da organizira TEČAJ ZA MOPEDISTE in to: 3: junija od 14. ure dt> 19. ure in 4. junija od 7. ure do 12. ure. Vsi interesenti se naj javijo v društveni pisarni 3. junija 1961 ob 13. uri. D-561 INVESTITOR KZ GRAD RAZPISUJE NATEČAJ za izvajanje gradbenih del (gradnje skladišča) pri poslovni enoti v Kuzmi. Informacije in projekte dobite na upravi zadruge Grad. Ponudniki se nai prijavijo do 10. junija. KZ GRAD Upravni odbor Trgovskega podjetja »ŽELEZO« Murska Sobota razpisuje sledeča delovna mesta: 1 kvalificiranega delavca, po možnosti železninske stroke 3 nekvalificiranih delavcev za poslovalnico »KURIVO« Plača po učinku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 0-558 Kmetijsko-gozdarska zadruga Petrovci razpisuje delovno mesto VODJE STROJNEGA PARKA Pogoji: Absolvent Kmetijske strojne šole v Mariboru ali visokokvalificiran odnosno kvalificiran mehanik z nekaj prakse v kmetijskem .strojništvu. Plača po Pravilniku o nagrajevanju v zadrugi. Nastop službe je možen takoj. Ponudbe z življenjepisom sprejema uprava zadruge do 15. junija t. 1. 0-557 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Obrtnem mesarskem podjetju »SIMENTALKA« Ljutomer razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE z odgovarjajočo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let prakse v računovodskih poslih. Nastop službe je 1. junij 1961. Ponudbe pošljite na upravo Obrtnega mesarskega podjetja »SIMENTALKA« Ljutomer. 0-542 Carter Dickson: Kje je umrl Randolph? Tom Evans, ki je stopil iz dvigala četrt čez eno,- je našel vežo v drugem nadstropju v popolni temi. Prižgal je luč pri dvigalu, se naglo ustavil in zaklel, Evans, suh, temnorjav mož s črnimi obrvmi, ki so se zrašča-le nad nosom, je bil nekoliko podoben normanskemu baronu iz kake romance. Nekateri bi ga lahko imeli tudi za Roparskega viteza, zakaj v rokah je držal torbico in je bil kljub mladim letom živahen poslovni mož. Ali to, kar se je zdaj odprlo njegovemu pogledu, je povzročilo, da je v trenutku pozabil na svoje večerno delo. V veži so se pokazala štiri vrata z mikroskopsko majhnimi črnimi številkami, blizu druga drugim. Pri vratih, ki so držala v stanovanje Anite Bruce, je na hrastovi klopi sedel Ronald Denham, čisto zgrbljen. Na lobanji bolj proti temenu, je imel veliko buško, in dihal je tako čudno, da ni bilo Evensu nič všeč. Trajalo je še pet minut, da je Denhama z lahnimi udarci spravil k polzavesti in k takemu glavobolu, da so bolečine pomagale pri njegovem oživljanju. Najprej se je zavedel Tomovega suhega obraza s kljukastim nosom, ki se je sklanjal nadenj, potem še Tomovega živahnega pridiganja. »Nič nimam proti, če se napiješ,« je zašlišal nejasne; glasove skozi omotico. »Res je pravzaprav, da sem to pričakoval. Ampak vsaj toliko bi lahko ostal pri sebi, da bi spodobno nosil, kar si si naložil. Kaj si vendar počel, fant? Hej! »Plašč je imel oblečen na narobno stran,« je bilo prvo;, kar je povedal Denham. Potem se mu je povrnil spomin, kakor 'nov glavobol ali nova eksplozija in začel je pripovedovati. . »... in to ti rečem, da je v enem od teh stanovanj mrlič! Mislim, da je bil umorjen. Tom, nisem pijan; prisegaro-tir-da ne. Nekdo se mi je prihulil za hrbet in me mahnil po temenu takoj, ko sem ga našel.« »Kako si pa potem prišel sam ven?« »Kako, hm, kako naj pa to vem? Ne pretresaj zdaj tega, rajši mi pomagaj na noge. Nekdo me je moral zvleči senj. Ge mi ne verjameš, me potipaj po temenu. Kar potipaj.« Evans se je obotavljal- Zmerom je bil praktičen človek in buške ni mogel zanikati. Negotovo je pogledal gor in dol po veži. '»Nesmisel! Kdo pa ima zelen dežni plašč?« »Ce ti pa pravim, da ga je imel narobe oblečenega. Ce me vprašaš, zakaj, se rajši udarim z glavo ob zid ih znova zaspim.« Želel si je, da bi to res lahko storil, zakaj nič prav ni mogel videti in v glavi mu je brnelo kot v kaki tovarni. »Stanovanje bova z lahkoto identificirala. Opišem .ti ga lahko do pičipe...« Utihnil je, zakaj istočasno se je odprlo dvoje vrat v vežo. Na pragu sta se prikazala Anita Bruce in sir Rufus Armingdale, vsak po svoje jezen in radoveden zaradi hrupa. Ko bi bil Evans kaj boljši, psiholog, bi bil lahko pričakoval učinek, ki ga bo povzročil pogled na prizor. Tako pa je stal, gledal od enega do drugega in po glavi mu je vrvelo kako naj se izmaže, zakaj bil je uslužbenec sira Rufusa- Armingdala in sicer ravnatelj ene od njegovih pisarn za oddajanje stanovanj, in takp ni mogel tvegati. Anita je očitno prvi trenutek dojela, kaj se je titio zgodilo. Bila je majhna, temna, okrogla, z mehkimi lasmi. Na 'Sebi je imela domačo haljo; kadila je cigareto. Ko je videla, izraz-ha obrazih druge trojice, je vzela cigareto iz ust, da bi se nasmehnila. Sir Rufus Armingdale se ni zdel toliko strašen kot razdražen. Na njegovem obrazu so se črtale močne, izrezane poteze. A stara halja, zadrgnjena okrog vratu, kakor da bi bil prehlajen, je naredila iz strašnega samodržca preprostega:stanoda-jalca. Nekam brezupno je puhal skozi nos, dokler ni zogietial. svojega« uslužbenca. Samozavest se mu je povrnila: .»Dobro jutro, Evans,« je rekel. »Kaj pomeni to?« Evans je tvegal. »Bojim se, da je nekaj narobe, gospod, Denham... no. ..Denham je našel mrliča v enem od stano-vanj. »Ronald!« je vrisnila Anita. »Mrliča?« je ponovil Armingdale, ne da bi bil presenečen. »Kje?« »V enem od teh stanovanj. Ne ve, v katerem.« y »Oho. Kako da ne ve, v katerem?« »Nekdo ga je strahotno mahnil na zatilje,« je rekla Anita in si ogledovala njegovo glavo. Pogledala je čez ramo in hitro spregovorila Tomu: »Nič ni, Tom. Ne vznemirjaj-iseiiPijan je. »Nisem pijan,« je rekel Denham z napetim, mračnim-mirom. »Ali lahko tudi poudarim, da sem zmožen pisati in brati? Nebesa naj mi pomorejo! Rečem vam, stanovanje lahko opišem.« To je tudi storil. Nato so molčali. Anita, ki so ji očr radoved-no sijale, je spustila ogorek na samodržčeva tla iz trdega lesa in ga zmečkala. Samodržec se je zdel preveč zamišljen, oda bi opazil. »Ronald, fant,« je rekla Anita in sedla k njemu...»Verjela tl bom, ko si tako resen. Ampak nekaj ti lahko rečem:: moje stanovanje to ni bilo.« . (Nadaljevanje na 8. strani) Streli v Dragastušu, Ljutomeru in na Bizeljskem l. 1935 Doslej smo obravnavali ljutomerske dogodke preveč izolirano in lokalno. Nekateri sb jih pripisovali celo dejavnosti Strokovne zveze viničarjev pri Miklavžu, ki pa je prav leta 1935 začela preživljati krizo. S formiranjem nove vladne stranke JRZ, v katero se je vključila tudi bivša Slovenska ljudska stranka, se je tudi Strokovna zveza viničarjev začela prilagajati novim razmeram in je že leta 1936 postala režimska organizacija. Ta organizacija nima z dogodki 1. septembra 1935 v Ljutomeru prav nobene zveze. To je razvidno tudi iz poročila PK KPJ za Slovenijo, ki glede shoda v Ljutomeru ugotavlja naslednje: »Ljutomerski shod smo pripravili sporazumno z ptujsko organizacijo in člani iz Prekmurja. S sklicateljem shoda Pavlom Horvatom smo imeli 14. avgusta sestanek, kjer smo določili program, govor, resolucijo in organizacijo. Prvotno je bil shod sklican za 15. avgust. Bil je prepovedan. Zaradi slabega vremena je bila udeležba .okoli 500 ljudi. Zato so opustili misel na demonstracijo in sp samo manifestirali s slovensko zastavo, pri čemer je prišlo do spopada z žandarji. Bil je ob tej priliki tudi sestanek zaupnikov in vzpostavljena mačkovska organizacija za 5 srezov. Za 1. september je bil ponovno sklican shod. Agitacija pa se je popolnoma zavestno vršila v tem smislu, da se morajo ljudje zbrati, pa naj bo shod dovoljen ali ne. Shod je bil prepovedan in je prišlo do klanja, ki je znano. V prekmurskih dveh srezih in pa v raznih štajerskih srezih, zlasti v ljutomerskem ima velflc vpliv Pavle Horvat. Je izredno sposoben in neumoren organizator in agitator. Smatra se za komunista. Vendar smo se s ptujsko organizacijo domenili, da ga ne forsiramo in da mu preprečimo vsako ... (beseda nečitljiva). Ob Ljutomerskem shodu je nam- reč prišlo na dan, da Je mož imel delo s kriminalom in da je po posameznih krajih na Štajerskem . silno osovražen. Pečal se je namreč z posredovanjem služb za sezonske delavce. Za nastajajoče, opozicionalno gibanje na Slovenskem je značilna relat. pogostost takih .ljudi. Znano je, da je Rudolf Pevec, ki je bil izvoljen na Mačkovi listi, šel v parlament. Sedaj se podobno govori za Doboviška, ki je, kakor donaša zadnja številka Slovenske zemlje, tudi že podal demisijo na svoje mesto v konzorcijumu Slovenske zemlje. ' V zvezi z Ljutomerskim shodom smo pričeli dve akcij L Prva: sestaviti komisijo, ki naj spored-no z uradno preiskavo preišče dejanski stan. Druga: zbrati podpise javnih delavcev proti prepovedi, da se o ljutomerskih dogod- kih razpravlja javno. Obe akciji je vodilo akademsko društvo »Njiva«, njen predstavnik Hočevar (Stefan). Akciji sta samo delno uspeli. Letaka nismo mogli izdati.« Vse priprave za to zborovanje, kakor za prejšnje 5. avgusta 1935 so vodili predstavniki ljudskega gibanja pod vodstvom Partije. Podobno, kakor v Dragatušu 5. in 6. maja 1935. O dragatuških dogodkih je že takrat poročalo partijsko glasilo »Ljudska pravica«, številka 16, z dne 17. VIII. 1935., kolikor je seveda dopustila cenzura, zato ni nobenega dvoma, da je za njimi stala Partija. Dopis, priobčen v »Ljudski pravici« so naknadno dopolnile priče. (Predvsem Lojze Kump iz Obrha pri Draga- tušu, ki Je dal Janezu Vltkoviču zelo dragocene podatke.) Poglejmo najprej, kako Je te dogodke registrirala »Ljudska pravica« v dopisu: DRAGATUS V BELI KRAJINI. »Demonstracije so nastale zaradi tega, ker je režimu zvesta komisija pri volitvah razveljavila 264 glasov od 388 oddanih za opozicijsko listo. Ker so volivci po objavljenem rezultatu 5. maja zvečer na glas* povedali, da s takim postopanjem niso zadovoljni in da je to prevara, so orožniki dobili nalog, da 6. maja aretirajo večje šteyilo mož in fantov, ki so jih izdali ljudje, ki se redijo od naših žuljev. Sedem mož in fantov so aretirali takoj zjutraj ter jih vsakega posebej v senci štirih bajonetov vklenjene kot največje zločince odpeljali v šolo, hoteč jih najbrž eskortiratl v bosanska konfinacijska taborišča. Videč pa, kako se postopa z nedolžnimi možmi, se je v najkrajšem času zbralo na trgu pred šolo okrog 1.500 mož, žena, fantov in deklet ter energično zahtevalo da se a-retirani izpuste na svobodo. Ljudstvo se brez aretirancev, ki so vklenjeni v šoli, ni hotelo raziti. Zaradi te upravičene * zahteve ljudstva so orožniki, 18 po številu, dobili nalog za streljanje nedolžnih ljudi in takrat je bil ubit z žandarsko puško zadaj v glavo 55-letni kmet Mihael Gorše iz Sel pri Dragatušu. Še en drug mož je bil ranjen v nogo. Ker se ljudstvo tudi tedaj ni hotelo raziti, ampak je še bolj energično zahtevalo razpust aretirancev, so se podložniki režima udali pred srdito množico ter aretirance v najkrajšem času izpustili, nakar se je ljudstvo mirno razšlo na svoje domove.« Ti podatki nam Še bolj osvetljujejo dragatuške in posredno ljutomerske dogodke kot plod povečane aktivnosti Partije. Objasniti še moramo, zakaj je do njih prisio in zakaj prav na področjih, ki mejijo s Hrvaško. Čeprav je bila Partija najpomembnejša voditeljica ljudskih množic, pe smemo prezreti vloge meščanske opozicije, ki jo je proti vladi Bogoljuba Jevtiča organizirala Hrvatska kmečka stranka. V oficielncm vodstvu te stranke so povsod bili meščani, tako tudi v Beli Krajini. Najvidnejša med njimi sta bila veletrgovca Peter Korep. v Črnomlju in Vilko Sterk, trgovec iz Vinice, (sorodnik dr. Subašiča, kasnejšega hrvatskega baha) toda med ljudstvom je 1-mel vpliv predvsem mali kmet Franc Špehar iz Gorice, ki je v stranki organiziral levico. Levica se je s* pomočjo KPJ vse bolj u-trjevala in je slednjič leta 1939 pristopila k zvezi delovnega ljudstva. 2e ob petomajskih volitvah je levica pokazala, da je ponekod prerasla reakcionarne režimske, kakor tudi opozicijske voditelje ter je z velikimi demonstracijami proti režimu, ki jih največkrat ni odobravalo niti meščansko opozicijsko vodstvo, izražala željo po demokraciji in gospodarskem. napredku. Jevtičeva .vlada se je že pred volitvami zavedala, da je ljudstvo proti njej in da bo zmago na volitvah treba prigoljufati. To pa ob budnosti Partije in ljudstva ne bo tako lahko. Režim je pričakoval nemire in je zato močno okrepil orožnike in policijske postojanke pQVSod tam, (tjer je bilo revolucionarno razpoloženje. Volitve pa so po vsej Beli Krajini potekale v takem razpoloženju, kakor se dobro spominja Lojze Kumn, v že omenjeni izjavi, ki Jo je dal Janezu Vitkoviču. Opozicija se je povsem zavedala, da bo zmagala, pripoveduje Lojze Kump. Ko pa so na voliščih dne 5. maja zvečer zvedeli za volilne rezultate, je bilo očitno, da so bili ponarejeni. Volilnih upravičencev je bila 4069, glasovalo jih jej 2952, za kandidata Evgena Lovšina in Jureta Koceta 1487, za opozicijskega kandidata Petra Korena 1465, medtem ko se jih je glasovanja »vzdržalo« 1117. Temu razglasu s ponarejenimi rezultati je sledilo ogorčenje opozicije po vsej Beli Krajini. Prišlo je do protesta in viharnih demonstracij v Črnomlju, Dragatušu, Vinici, Adlešičih in Gradacu. Najmočnejši val ogorče--nja je zajel Dragatuš. Kump pripoveduje dalje: »Volitve v Dragatušu so bile končane ob sedmi uri zvečer. V gostilni Mušič je čakalo na volilne rezultate kakih dvajset mož in fantov. Olsrog devete ure zvečer je prjšel zastopnik opozicijske liste iz volišča in povedal, da so goljufali, da so od 376 za opozicijo oddanih glasov razveljavili 240 glasov. Le.-te so pripisali vladni listi. Da bi dali duška svoji nejevolji, so se prevarani volilci zbrali na trgu in začeli vzklikati: »Živela svoboda, dol’ kralj, dol krva-; vi režim, dol Jevtič in goljufi, živela demokracija!« Orožniki so hoteli množice razgnati z naperjenimi puškami. Množice še jih niso ustrašile. Prav tisti trenutek je nekdo iz množice ustrelil iz puške. Takrat so~ orožniki pobesili puške in začeli z lepimi besedami miriti in prositi, najine bi šli v gostilno k Stefaniču, »kjer je delovala volilna komisija. Tako so orožniki sami spomnili demonstrante na volilno komisijo. Tisti trenutek so vse vprek začeli klicati: »Vsi k Štefaniču!« Množica, se je začela pomikatlUproti hiši,’ v kateri je bila volilna komisija. Žandarji so fibškušali posredovati, razjarjena množica pa je pobirala kamenje in ga ihetala proti hiši, v kateri je ‘delala Volilna komisija. Medtem je prišlo nekaj ljudi, ki so se bali posledic in so mirili demonstrante. Demonstranti so se polagoma razšli, bili so zadovoljili, da so vsaj nekoliko ustrahovali žandarje.« Trenutki, o katerih nam pripoveduje Lojze Kump, so postajali vse bolj napeti. »Volilna komisija in žandarji so ponoči poklicali okrepitev. Sestavili so tudi seznam ljudi, ki so bili po njihovem mnenju krivi večernih demonstracij. V zgodnjih jutranjih urah so že začeli z aretacijami. Aretirali so Janeza Pe-rušiča iz Butoraja, Jurija Kuzmo iz Brdarcev, Izidorja Dražučneriča, Ludvika Držaja in Matijo Mušiča iz Dragatuša, Matijo Šimeca Iz Podloga in Janeza Radoviča iz Obrha. Ko so prišli žandarji v: Obrh po Janeza Radoviča, so naleteli na odpor, ki ga očitno niso pričakor vali. Radoviča so sicer zvezali in odpeljali, toda niso prišli niti pet. sto metrov daleč in že se je v Obrhu sestalo nekaj ljudi, ki so takoj sklenili, da je treba preprečiti odgon aretiranih in izsiliti njihovo izpustitev. Dva fanta sta takoj odšla v Dragutuš, kjer sta poiskala še nekaj faiudy.; Sklenili so, da bodo hitro mobilizirali vso občino, to je okoli dvajset okoliških vasi. S kolesi so se odpeljali v bližnje vasi in pozivali ljudstvo k uporu. Medtem se je na Obrhu že zbralo petnajst mož in fantov, ki so odšli v skupinah v Dragatuš za aretiranimi. (Nadaljevanjjič) Piše: Ivan Kreft POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik J02E VILD — Odgo-vorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 3M dinarjev, za inozemstvo letna 15M dinarjev —- Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 POMURSKI VESTNIK, 25. MAJA 7 DROBNE ZANIMIVOSTI TOČA, TEŽKA POL KILOGRAMA Vasi Suša, Ruče in Jezero na območju 'občine Sisak je zajelo neurje, kakršnega kmetje ne pomnijo že trideset let. Po nekaj minutah je toča uničila vse posevke, sadje, pobila perutnino, razbila strehe in okenske šipe ter poškodovala nekoliko ljudi. Škoda znaša skupno 20 milijonov dinarjev. Kosi ledu so bili težki pol kilograma in še več. PIRANSKI GOLOBI Mnoga naša primorska mesta i-majo poleg raznih znamenitosti posebno atrakcijo za svoje goste — domače golobe. Na trgu Tartini v Piranu lahko mnogokrat vidimo, kako jata golobov, katerih sedež je na tem znanem trgu, zabavajo radovedne turiste. Golobi se le redko koga ustrašijo in jemljejo hrano z roke. Tistim, ki jim dajo njihovo najljubšo hrano — žito, zletijo na glavo in ramena. Po želji so mirni tudi pred fotografsko kamero. ŠEST LJUDI - 700 KILOGRAMOV V klavnici industrijsko-prehram-benega kombinata »Vrbas« v Vr-basu dela verjetno šest najtežjih ljudi v naši državi. To so Ferenc Dominkaš, Milovan Dakovič, Diz-dar Erdelji, Peter Varnji, Milorad Svorcan in Djordje Iskrin. Vsi skupaj tehtajo preko 700 kg. Med njimi je najstarejši Milorad Svorcan. On tehta 125 kilogramov. Najlažji 'je Peter Varnji, ki ima 106 kilogramov. Zanimivo je, da so vsi ti, čeprav - tehtajo vsak čez 100 kg, odlični delavci. PODZEMELJSKE ULICE v londIBnu Britanski prometni minister je izjavil, da bodo zaradi prevelikega prometa v Londonu izkopali podzemeljske ulice. Predvidevajo, da bo pod londonsko prestolnico osem predorov. Prekopavanje bo stalo 558 milijonov funtov in bo trajalo nekoliko let. TRI CILKE BROWN SOSTANOVALKE V majhnem stanovanju v Londonu stanujejo ne dolgo skupaj tri dekleta. Vse tri se imenujejo Brown in vse tri so Cilke. Zanimivo je, da so se našle povsem slučajno. Prva Cilka Brown (prva od desne), je dala pred dvema letoma oglas, da išče sostanovalko. Javilo se je večje število deklet, med njimi tudi mlada telefonistka Cilka Brown. Takoj se je odločila zanjo. Ko so jima povišali najemnino, sta sklenili, da si po-iščeta tretjo sostanovalko. Na o-glas se jih je javilo mnogo, med njimi tudi učiteljica Cilka Brown (v sredini). Bila je sprejeta. Tako so se tri dekleta istega imena našle v istem stanovanju in se spoprijateljile. Nerodno je le to, da morajo vsa pisma, ki pridejo, odpreti skupaj. PROFESOR ZEMLJEPISA - CIRKUŠKI KLOVN Profesor zemljepisa na univerzi v Miamiju dr. Harrel Boss je zapustil svoje delovno mesto in krenil, z velikim potujočim cirkusom na turnejo okrog sveta. Na tej turneji bo vseučiliščni profesor glavni cirkuški klovn. Pravi; da se ni odločil za ta poklic iz razočaranja nad svojim prejšnjim poklicem, temveč zato, da zadosti svoji strasti za cirkuškim življenjem in njegovo pestrostjo. PETELIN UBIL LISICO Uroš Stojkoz iz Cente ima lep .Zidani kokošnjak in v njem mno-»go kokoši. Pred kratkim se je neko noč splazila skozi odprtino, ki služi za zračenje, v kokošnjak li-sica. Preplašene so se kokoši razbežale na vse strani. Samo petelin se je znašel in začel napadati lisico. Čeprav je bil v borbi z zverjo ves obgrizen in opraskan, mu je uspelo, da je izkopal lisici obe očesi, naposled pa jo je s kljuvanjem v glavo celo ubil. Naslednje jutrp je veselo zakikirikal pred truplom mrtve lisice. Na ta način ni samo rešil kokoši gotove smrti, temveč je tudi svojemu gospodarju nehote pripravil lepo darilo — lisičjo kožo. GOLOBI - PISMONOŠE V NOVINARSTVU Največji tokijski dnevnik »A-saki je odpustil po 37. letih zveste in vdane službe svoje sodelavce golobe — pismonoše, ki so prinašali vesti. Po številu jih je bilo 216. Kaže, da je zaradi tega postopka slučaj kaznoval ta list. Konkurenčni listi so dobili vesti po go--lobih s tekem za . državno prvenstvo, list »Asaki«, ki je sicer o-premljen z najmodernejšim prenašanjem vesti, pa teh vesti ni dobil, ker je bil na tokijskih u-licah prevelik promet, telefon in radio pa preobremenjena in so samo golobi lahko nemoteno prenašali vesti. Ovce v galošah V norveškem mestu Ring-sakern se dogajajo v nekem hlevu nenavadne stvari. Sredi marca šo začele ovce Gerhar-da Evensena — plesati. Even-sen je poklical veterinarja, ta pa mu je svetoval, naj pokliče električarja. Ovce so plesale, ker jim je udarjal skozi betonska tla v noge električni tok. Ko gredo iz hleva, so ovce popolnoma mirne. V resnici je električar ugotovil, da je tok zelo slab, toliko, da ga ovce čutijo. Odkod tok v hlevu? Da bi to ugotovili, so izključili tok v vsej okolici, toda tok v hlevu je ostal nespremenjen. Potem so ozemljili tla. V staji je zavladal mir. 14 dni pozneje s6 ovce ponovno začele plesati. Za ta primer se sedaj zanimajo tudi učenjaki in raziskujejo vzroke napetosti. Medtem je kupil Evensen svojim ovcam galpše, vsaki po dva para, ker je guma dober izolator. Sedaj so ovce zopet mirne. NAJHITREJSI EVROPSKI VLAK tf$ancoske železnice bodo uvedle v sodelovanju s švicarskimi in italijanskimi železnicami od prvega julija letos najhitrejšo železniško zvezo na mednarodni relaciji. Novi transevropski ekspres bo vor zil na progi Pariz — Simplon — Milano in Ziirich — Milano. Pot od Pariza do Milana preko Lau-sanne bo trajala le 8 ur. LETO MLADIH DRŽAV . Slabljenje kolonialnih imperijev po drugi svetovni vojni postaja vedno močnejše. Od leta 1945 do danes je dobilo samostojnost 38 držav. Leto 1960 je po pravici dobilo ime »leto mladih držav«, ker je takrat postalo 18 držav neodvisnih. Kolonialne države obsegajo daneš 11,972.000 km2, kar je 2,7 krat manj kakor l. 1945. To pa je hkrati enajsti del površine kopna. - Prebivalstvo kolonij zavzema 35. del prebivalstva na vsej zemlji. Velika Britanija ima danes največ kolonij na zemlji. Površina te zemlje znaša 5,111.000 km2 in šteje okoli 42 milijonov prebivalcev. Druga je Francija z 2,5 milijona km2 zemlje in okoli 11,5 milijonov prebivalcev. Portugalska je edina, ki je ohranila vse svoje kolonije iz 1. 1945. Površina teh je 2,090 milijona km2, prebivalcev pa je 12,7 milijonov. Medtem pa' dokazuje vstaja angolskega prebivalstva proti okrutni kolo- nialni portugalski oblasti in borba za svobodo in samostojnost, da. je »afriško prebujenje« zajelo že poslednjo mirno oazo na tem kontinentu. Od ostalih starih kolonij ima Belgija še Ruando — Urundi, Španija »špansko« Saharo, Gvinejo, Ifni, Sentu. in Melile-jo.. Holandia ima še Zapadni Irijan, »holandsko« Gvajano in Antile. ZDA pa so prva kapitalistična država brez kolonij. Vendar za območja Portoriko, cona Panamskega prekopa in Marijanske, Ameriške, Virgin-ske* Vzhodne Samoe in Riu Kiu otoke ni mogoče reči nič drugega kot to, da so kolonij e ZDA, ker so v istem položaju kot vse ostale kolonije. Danes se na svetovnem odru pojavljajo nove kolonialne države |— nekdanje kolonije. Avstralija drži Novo Gvinejo, Papua in Otoke Norfolk; Novi ‘Zeland g Kukova, Miue, To-kelau in zapadne Samoe, Južnoafriška unija — jugozahodno Afriko. Za maturitetno nalogo bo izdelal televizor Dijak Jože Rajh iz Ljutomera si je ža maturitetno nalogo v četrtem letniku gimnazije izbral izdelavo majhnega amaterskega televizorja Delo je kar zahtevno in prav zato mora Jože ves prosti čas prebiti ob strokovni literaturi in se poglabljati v načrte in skice. Sicer pa si izdelave televizorja ni izbral čisto slučajno, kajti radiotehnika ga posebej zanima. Tega ne bi bilo potrebno posebej omenjati, če bi ga videli za primopredajnikom radio kluba ali v mali klubski delavnici, kjer vedno u-stvarja kaj novega. Najprej se je lotil enostavnejših nalog, nato bolj zapletenih iri sedaj je končno na vrsti televizor. Jože je, kakor smo že omenili, vnet radioamater. To dokazujejo tudi številne karte radioamaterjev z najrazličnejših koncev sveta. > Jože nam je ob našem obisku zaupal, da bo televizor zgradil po izredno nizki ceni in na preprost način. Svojega televizorja pa ne namerava vgraditi v leseno ohišje, saj ga namerava pokloniti šoli kot učilo. Delo bo težko, to nam je priznal, vendar je prepričan, da bo uspel. To mu želimo tudi mi! NEHOTE-ISKRENO Kdorkoli vsaj malo pozna ljudi, mora pritrditi, da je največ resnice v tistih besedah, ki se nam zarečejo. Tako je bil pred nedavnim hočeš nočeš iskren tudi portugalski delegat pri Združenih narodih. Pred Generalno skupščino je rekel: »Portugalska politika v Afriki se ni vse od 17. stoletja prav nič spremenila.« Potrošnja gramofonskih plošč po svetu Vohun na letališču POMURSKI VESTNIK, 25. MAJA 8 OVČJA MATI S PETORČKI — Ovce spravijo na svet o-bičajno po enega, dva, a tudi tri mladiče, četvorčki so znatno redkejši. Pri ovcah pomenijo petorčki silno redko izjemo, zato pa se to pogosteje dogaja pri kozah. Vendar pa se je zgodilo, da je ovca spravila na svet pe-torčke. To ovco in njenih pet mladičev vidimo na naši sliki. Ovca je last Holandca Franca Sinjeta iz mesteca Hemskirka. (Nadaljevanje s 7. strani) ' "Ampak, kdo je tisti mrlič?« je Vprašal. »In v čigaviem stanovanju je?« »Ne vem. Bil je postaren moški z debelimi naočniki in zelenim dežnim plaščem. Nikoli prej ga še nisem videl.- Nekam amerikanski se mi je zdel.« »In jaz vam lahko rečem, da moje tudi ne,« je zagodrnjal Armingdale. »V njem za gotovo ni mrliča. Pravkar sem prišel iz njega, tako da vem.« Ko bi ne bili tako dobro poznali Armingdalovega ugleda, bi si lahko mislili, da se poskuša šaliti. A to je dokazoval tudi njegov izraz. Bil-je težak in mrk in je spominjal na buldoga. »Tista slika, ki ste rekli/da ste jo videli,« je začel. »Ali mi lahko opišete tisto sliko? Tisto nad predalnikom?« _ »Da, mislim, da lahko,« je obupano rekel Denham. »Bil je precej majhen portret dekletca, ki gleda postrani čez neke vrtnice ali kake druge rože. Sivorjava; mislim, da rečejo temu se-pija.« Armingdale je strmel vanj. »Potem vem, da moja ni,« je rekel. »Nikoli nisem imel no- bene take slike. Če tale mladi mož govori resnico/gre lahko samo za stanovanje na levi. Mislim, da bom kar prevzel odgovornost in potrkal pa ...« Njegov zaskrbljeni pogled je ošinil vrata, za katerimi je stanoval Hubert Conyers z DAILY RECORDA. A na vrata ni bilo treba potrkati. Odprla so se tako nanagloma, da se je Den-ham vprašal, ali je mogoče kdo stal za njimi in gledal škod režo za pisma; in skoznje je urno stopil Hubert Conyers. Bil je neopazen mož s peščenimi lasmi, čisto drugačen od podobe, ki si jo je bil Denham ustvaril o časnikarjih. Zmerom je bil ustrežljiv in delaven ko ura. . Stopil je naprej in si oblačil suknjič in s spretno kretnjo se je znašel sredi skupine. »Oprostite, oprostite, oprostite,« je začel in zdelo se je, da si bo v trenutku pridobil naklonjenost vseh. »Nisem mogel kaj, da ne bi prisluškoval. Dober večer, sir Rufus. Dejstvo je, da to ni niti moje stanovanje. Ta trenutek je edini okras moje dnevne . sobe kup zvrhano polnih pepelnikov in steklenica mleka. Pridite pogledat, če želite.« Molčali so in Conyers je bil videti zaskrbljen. »Ampak v nekem stanovanju je moralo biti!« se je obregnil sir Rufus Armingdale. »To zahteva preprosta pamet. Cela dnevna soba ne more zginiti ko dim. Razen — počakajte — razen, če je gospod Denham izstopil v. kakem drugem nadstropju.« »Ne vem. Mogoče sem res. « »In pravzaprav moram priznati...« je rekel.Armingdale in se za hip ustavil, ker so ga vsi radovedno pogledali. Videti je bilo, da je samodržec zaskrbljen. »No, da. Drži, da imam jaz v svojem stanovanju sliko, nekako podobiio tisti, ki jo je opisal gospod Denham. To je Greuzova »Dekletce s trobenticami«. Ampak moja je oljnata podoba, seveda. Gospod Denham pa govori o sepiji. To se pravi, če je res kaj videl. Ali ta mrlič sploh obstoji?« Denhamove ugovore je pretrgal šum vzdigajočega se dvigala. Ampak to ni bilo redno dvigalo pred njimi; ropotalo je uslužnostno dvigalo na drugem koncu veže. Vrata so bila odprta ih rešetka odmaknjena; iz njega se je prikazal prestrašeni obraz nočnega vratarja. »Gospod,« je rekel Pearson, obrnjen k Armingdalu, kakor da misli začeti slavnostni govor. »Veseli me, da vidim v a s, gospod. Zmerom govorite, da je treba priti vsakokrat naravnost k vam, kadar se zgodi kaj resnega. Torej, bojim se, da je tole resno. Nekaj S tako je — nekaj sem našel v dvigalu.« V dvigalu je bil mrlič, ki so ga iskali. Neznanec je ležal v kotu dvigala, z glavo obrnjen k tlom. I»uč, ki je prihajala skozi streho jeklene kletke, je svetila na sivi klobučevinasti klobuk, na rob debelih naočnikov in na dežni plašč. A kaj je to? Dežni plašč ni bil več zelen, ampak rumen, obrnjen na pravo stran. Anita, ki se je bila medtem približala Denhamu, se je o-prijela zaročenca. Vratar je prestregel Toma Evansa, ki se je sklonil naprej. »Ne bi se ga dotaknil, gospod, če bi bil na vašem mestu. L Krvav je.« »Kje?« Pearson je pokazal madež na sivih tleh iz gume. »In če lahko kaj presodim, gospod, je umrl od vboda skozi srce. Jaz... jaz sem ga malo privzdignil. Ne vidim pa nobenega noža, ki bi i bil lahko to naredil.« Armingdale je mirno vprašal Denhama: »Je to mož, ki ste ga videli?« Denham je prikimal. Zdelo se je, da se je Armingdalu povrnila moč, lčakor hitro je imel v rokah nekaj otipljivega, nekaj, kar je lahko pretehtal. »Razen,« je pristavil Denham, »razen da ima zdaj dežni plašč prav oblečen. Zakaj? Mi bo to kdo povedal? Zakaj?«- »Kaj bi mislil na dežni plašč,« mu je zašepetala Anita na uho. »Saj ga sploh ne poznaš, Ronald, kajne da ne? Saj boš prisegel, da ga ne poznaš?« Bil je zbegan. Govorila je tako, da se hi videlo, kako ga vneto prosi, in toliko tiho, da je drugi niso mogli slišati. Ali Denham, ki. jo je. poznal tako dobro, je vedel, da-se njena prošnja skriva za očmi, ki niso niti trenile. Nezavedno ga je stiskala za laket. Pamet se mu je začela bistriti kljub bolečini v glavi; in žačudilse je: . »Ne, seveda ga ne poznam. Kako bi gsr tudi?« »Nič! Nič ni. Pssst!« »No, jaz ga poznam,« je rekel Hubert Conyers. (Nadaljevanje prihodnjič) Potrošnja gramofonskih plošč v svetu še vedno naglo raste, ker predstavlja gramofonska plošča zelo zaželen in kupo-van predmet dnevne potrošnje najširšega kroga potrošnikov. Najbolj pričajo o tem statistični podatki, ki povedo, koliko denarja porabijo potrošniki posameznih držav za nakup gramofonskih plošč. Iz statistike iz treh zahodnoevropskih držav lahko razbere-mo, da porabijo za gramofonske plošče letno: v Vel. Britaniji 60 milijonov dolarjev, v Zahodni Nemčiji 40 milijonov dolarjev, ; in v Franciji 15 milijonov dolarjev. To pomeni, da odvede vsak stanovalec od svojih letnih dohodkov za nakup gramofonskih plošč: v Veliki Britaniji 817 din, v Zahodni Nemčiji 579 din, in v Franciji 252 din. V Jugoslaviji porabi .vsak prebivalec za nakup gramofonskih plošč 41 dinarjev. Ta izdatek raste iz leta v leto in kaže vse večje zanimanje naših ljudi, da prosti čas preživijo ob gramofonu in dobri gramofonski plošči po lastni izbiri in okusu.