KATOLJSK 6KRKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr V ti 'arr?ci sprejemana za celo 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „T)anica" dan poprej
Tečaj XXXIX.	V L j u b 1 j a n i, 7. vel. travna 1886.	Ust 19.
Ogovor v stoljni cerkvi o začetku Smarnie
1886.
,Jaz seiu cvetlica na polji in lilija v dolinah." Vis. pesem 2. 1.
Prijazni majnik, prelepi mesec Marijin se je približal. Na tisoče in na milijone vernih katoliških sere se ga veseli, saj je posvečen njej, ktero za Bogom naj bolj častimo. Z nekakim rajskim veseljem in navdušenjem zbirajo se verni sinovi in hčere ta mesec krog kakega altarja ali podobe nebeške Kraljice, ga lepšajo in zališajo, kar najbolje vejo in znajo, da bi preljubljeno hčer nebeškega Očeta, mater Božjo in svojo m^ter, brezmadežno nevesto sv. Duha dostojno kakor kraljico majnikovo počastili, ji vse reve in nadloge potožili, se ji za prejete dobrote zahvalili, pa tudi po nji v prihodnje si sprosili raznih milost in blagoslova od zgoraj.
Tudi mi, pr. m!, zbrali smo se danes tukaj krog altarja Naše ljube Gospe presvetega Serca Jezusovega iz istega namena. Počastiti jo hočemo danes in vsak dan tekočega meseca, kteri je posebej nji posvečen, kot našo dobro mater; saj se ji imamo za toliko dobrot zahvaliti! Zaupljivo se obračamo k nji, da bi nam milost sprosila pri svojem božjem Sinu in našem Odrešeniku. Mnogo se imamo pri nji učiti, ktera uapolnjeua s svetim Duhom sama pravi o sebi: rJaz sem cvetlica na polji in lilija v dolinah.- (Vis. pes 2, l.J Vem, preljubi! da vsi gorite za pobožuost, ktero danes pričenjamo, šmarnice imenovano, in ni mi treba veliko govoriti. Le nekoliko olja hočem priliti v svetilnico vaše gorečnosti do kraljice majnikove in va« povabiti, da bi se z novo gorečnostjo tudi letos te pobožnosti vdeleže-vali. Zato vam hočem prav ob kratkem povedati: 1.) Kako se je ta pobožnost pričela in med nami razširila, in 2.) na nektere vzroke vas opomniti, zakaj naj bi se posebno to leto prav pridno te pobožnosti vdeleževali.
1.) Ena naj lepših pobožnost, ktero so otroci Marijini v vert sv. katoliške Cerkve v novejšem času zasadili in ktera kakor lepo cveteče, sadunosno drevo že po vsem svetu svoje veje razprostira, je majnikova pobožnost, — so šmarnice. Otročji ljubezni vernih do nebeške Kraljice ni zadostovalo, da bi le o gotovih dnevih v letu praznično obhajali spomin na skrivnostne dogodke milostnega življenja svoje preblažene Matere, hotli so ji posvetiti še celi mesec z molitvami, s pobožnimi pesmami,
s službo božjo, z vrednim prejemanjem zakramentov sv. pokore io sv. Rešnjega Telesa, z raznimi obljubami in in terdnimi sklepi. V ta namen izvolili so si naj lepši mesec v letu. — mesec majnik.
Ta pobožnost seje pričela pa proti koncu 18 stoletja v Rimu takole: Takrat se je nevera iu z njo sklenjena brezbožnost in razuzdanost po Laškem močno razširjala, ter je že tedanji papeži od svojih dežel, ko so še posvetno kraljestvo v oblasti imeli, odverniti niso mogli; stopile so tedai v družbo ali zvezo nekatere pobožne osebe, njim na čelu častit mašnik iz reda Jezusovega, po imenu oče Lalomia. Ta družbica pobožnih ljudi poklekne pred altar Naše ljube Gospe, v središču kerščanstva. objokujejo brezbožuost io hudobijo, ktera se je ua vse strani prederzno razširjala veliko ljudi nesrečnih storila; zavežejo se. da hočejo celi mesec maj posebnemu češčenju nebeške Device posvetiti, da bi na njeno mogočno priprošnjo oči zaslepljenim razuz-dancem se odperle in bi se povetnili k Bogu. kterega so naj boli žalili ta prelepi mesec majnik s svojim po-jedanjem in popivanjem, z igranjem in plesaujem ter so z ostud n1'm življenjem skrunili vsako čednost.
Med tem ko so tedaj take brezbožne množice po ulicah in cestah, po kerčmah in hišah, po logih in ver-tovih počenjale najostuduejše gerdobije; ko so se godile bogokletstva, zaničevanje in zasmehovauje svetih reči, ko so brezbožuiki prepevali nesramne pesmi ter prav živinsko živeli; so pate pobožne duše klečeče pred podobo prečiste Device Marije molile, prosile pomoči in usmiljenja, častile in slavile so njo iu po njej ljubezen, dobrotljivost in vsegamočuost, Božjo. Zaljšale so altar Naše ljube Gospe s cvetlicami, premišljevale njene prelepe čednosti, jo s pobožnim petjem slavile iu ji posvečevale v gorečih molitvah svoja serca. Ta mala družbica pobožnih Marijinih otrok kmalo naraste, lepa pobožnost se v pričo sv. Očeta po več cerkvah v Rimu prav gin-Ijivo obhaja in se razširi od tam v sosednje pokrajine, po Napolitanskem, po Siciliji in Malti in po Francoskem. Od tam se je ta pobožnost zanesla na Nemško, posebno na katoliško bavarsko.
Iz sosednje laške dežele so se šmarnice razširile tudi v naše Kraje. Letos je ravno 30 let, kar 80 se šmarnice pričele in obhajale v tej naši stolni cerkvi, to je leta 1856. Vnema in gorečnost vernih do te pobožnosti je rastla od dne do dne čedalje bolj, in se je o<f tistega časa malo da ne po vsej deželi razširila. Ne le,
fia se šmarnice po vseh cerkvah našega mesta z izgledno gorečnostjo obhajajo, smem reči, da. je že malo far& v naši deželi, da bi ljudje svojih šmarnic ne imeli. Povsod s hvale vredno dobroserčnostjo vsak, kdor le ka) more, po okolišinah in potrebah kaj v ta namen daruje, da se kak Marijin oltar dostojno ozaljša, in se tam ta pobožnost obhaja nebeški Kraljici v slavo. Tudi vaša darežljivost ni zadnja, kedar je treba ▼ čast Božjo iu nebeške Kraljice kaj storiti. Vedno so mnogi izmed vhs pripravljeni darovati po svoji zmožnosti kaj v ta namen, ter sem že večkrat imel priliko občudovati, od kod vse to prihaja. Res, čudovit je blagoslov Božji, /raven dobroti ji vih rok, ki se oobeno leto ne ustrašijo darovati trud, čas in precejšen del svojega imetja v ta namen, da se dostojno ozaljša ta oltar, darujete še k temu mnogi, kar uajveč vam je mogoče, da bi s»e kaj novega omislilo in tako slovesniše obhajala vsa pobožnost. Letos je dobrotna roka prav globoko posegla in veliko v ta namen darovals, da so se zamogli omisliti novi pozlačeni svečniki, kteri stanejo lepo svotico — nad 400 gld. Za vse to vam bodi izrečena uajserčnejša zahvala. Marija — Kraljica majnikova — naj vam vse to iu drugo, kar ste kedaj v ta namen darovali, s svojo mogočno priprošnjo stoterno poverne!
Sploh vse kaže, da je ta pobožnost v vaših in v vseh vernih sercih globoko vkoreuinjena, in vem, da bi vam težko djalo, ko bi se kedaj opustils. Ali terdno se zacašam, da se to nikdar ne bo zgodilo, dokler bo tukaj še verni rod prebival. Iz vernih sere je ta pobožnost tako rekoč sama izrastla, iz žive vere in ljubezni (i i Marije pricvetla. in je prav posebno priljubljena slovesnost vernih katoliških sere; torej bo ostala tudi med katoličani v prihodnje.
2.) Dobri otroci se vesele godu svoje dobre matere, in ravno mesec majnik je ne le samo en dan, ampak s^ozi celi mesec god naše naj boljše matere Marije. Vsakemu kat. kristijauu je ta mesec ljub in drag, ravno /ato. ker je {»osvečeu Mariji — Materi Božji, ktera za Bugom vse bitja presega in je visoko povzdigojena, kakor kraljica nebes in zemlje nad angelje, očake, preroke, apo*t*->ljne iu vse izvoljene Božje. Ko je šel Jezus v nebesa, djal mu je Bog Oče oziroma na Jezusovo človeško natoro, kakor kralj David v svojem 109. psalrnu I oje: „G<'8pod je djal mojemu Gospodu: Usedi se na mojo desnico." Ko je bila Marija v nebesa vzeta, djal je tudi njen božji Sin Jezus, kakor nekdaj kralj Salomon hvoji materi: »Postavite ji prestol tukaj na moji desnici, zakaj ta prostor spodobi se moji Materi." (3 Kralj. 2, 19.) Da, pr. m., na desnici svojega božjega Sina sedi Marija v nebesih, Božja in naša inati. Revna devica iz Nazareta je tam zdaj usoka Gospa, naša mogočna Kraljica, Ons, naša dobra mati, tam gori v nebesih za nas vse prosi pri svojem božjem Sinu in uašem Odrešeniku. Kakor je nekdaj kralj Salomon djal svoji materi, tako pravi sam Jezus svoji in uaši materi: Prosi, moja mati, zakaj ue spodobi se. da bi od tebe svoje obličjo o d vrače val." <3. Kralj. 2, 20.)
Šmaroice pa Mariji ne veljajo le samo kot mogočni Kraljici nebeški in naši premili Gospej, ampak tudi kakor tisti, ktera po svoji čednosti vse druge stvari presega in je vzor vseh čednost. O nji piavi nebeški ženin: „Vsa si lepa, prijatlica moja, in ni ga madeža na tebi.u (Vis. p. 4, 7.) So na svetu ljudje, ki imajo res lepe lastnosti in čednosti na sebi, ter jih moramo v resnici občudovati; toda zraven svoje solnčne *r.rani imajo tudi svojo senčno stran, zraven velikih popolnosti vedno tudi ktere — čeprav malenkostne pomanjkljivosti in slabosti. Pri Mariji pa ni nobene pomanjkljivosti in slabosti; vse je pri nji, kar se od
človeka misliti more, v naj veči popolnosti. Kdor tedaj Marijo časti, ta čednost časti, si vzame Marijo za zgled io zerkalo, da bi po njenem zgledu živel, če tudi res tolikošne popolnosti nikdar doseči ne more.
Drugi vzrok, da nas vabim danes prav pridno letošnjih šmarnic se vdeleževati, je ta: ker s to svojo pobožnostjo jasno in serčno spričevauje dajemo za svojo sv. vero. češenje svetnikov io posebno zaupljivo klicanje ter češčenje presv. D. M. je ločilno znamenje sv. katoliške cerkve.
Mi katoliški kristijani samo enega Boga molimo, kot stvarnika nebes in zemlje in vsegamogočnega vladarja vsega sveta; toda mi tudi častimo angelje Božje in svetuike kot prijatelje Božje, med njimi posebno pa častimo prečisto Devico Marijo, kot Mater Božjo. V „Očenašu" se zaupljivo obračamo k svojemu nebeškemu Očetu, a njemu skoraj vselej „Češena si Marija" pristavljamo, s ktero Marijo^zdravljamo. Češenje Marije D. je znamenje, pravega katoličana. Ako kdo v svoji sobi postavlja podobo Matere Božje, pred njen altar pokleKuje, ako ima sv. rožni venec pri sebi; iz tega sklepamo: da je katoličan, lo kdor njene praznike goreče obhaja, zopet pravimo: Ta je katoliški kristjan, ker je goreč častivec Marijin. Ako boste tedaj pridno k Šmarnicam hodili, dajali boste spričevanje za svojo sv. kat. vero. In tako spričevanje je dandanes prav živo potrebno. Mi moramo biti odločni. Zakaj so sovražniki naše sv. Cerkve tako prederzni? Zakaj z vernimi kristjani tako zaničljivo in nesramno ravnajo? Zato, ker je ni odločnosti na naši strani; kristijani ho postali mlačni, zaspau: in mehkužni. Jezus pa pravi: „Akosesol spridi, s čim se bo solilo? Ni za drugega več, kakor da se ven verže, in potapta od ljudi.4 (Mat. 5, 13) Kristijani' bi imeli biti sol zemlje, po njrhovem lepem zglednem življenju moral bi se ves svet prenoviti; toda mesto tega se mnogi še celo sramujejo svojega lepega keršan-skega življenja. O kristjani! to ni spoštljivo za nas. Jud je nekako ponosen na svojo vero, protestant z nekakim spoštovanjem o svoji veri govori; mnogi kat. kristijani pa s svojo sv. vero stojč za germom, se ne upajo z njo na dan, ali se je pa še malo\redno sramujejo. To ni prav, nam ni treba za hribom stati s sv. vero, in ne se sramovati vere. h kteri se spoznava nad 200 milijonov bratov. O ko bi jo vsi in povsod neprestrašeno po zgledu pervih kristijanov spoznavali iu je gerditi ne pustili; obličje zemlje bi se ponovilo po njej, kakor se je nekdaj. Toda, ker se mnogi s svojo sv. vero ne upajo na dan, vgnjezdila se je v vse družbinske stanove nevera in razuzdanost iu razjeda, kakor strupen raa, ves blagostan človeštva. Najpoglavitnejši resnice sv. vere, kakor o stvarjenji, odrešenji, neumerjočnosti človeške duše itu. se že od mnogih terdovratno taje. Nevera se ne šopiri le po palačah slastno živečih bogatinov in po sobanah učenjakov, ampak tudi po delavnicah rokodelcev in po hišah priprostih ljudi ima že nevera svoj prostor.
Neogibni nasledek nevere pa je razuzdano življenje. Ljudje dihtč le po veselicah in vživanju, uaj je že dovoljeno ali ue. Naj ostudnejše pregrehe se goue brez vse sramožljivosti. zakonski prelomljajo prisego, ki so si jo pri altarji dali, mladenči in dekleta se za nauke in dobre svete svojih starišev malo zmenijo, otroci so nepokorni. Pri Kupčiji iu obnašanji je premalo poštenja. Svet se laže, goljufuje, preklinja, opravlja in obrekuje, ostudnost počenja, pa zarad tega ue zarudi. Mesto, da bi v nedelje in praznike po keršanski dolžnosti k službi božji hodilo, jih posvečevali, pa muogi pro-dajalnice imajo odperte, gre se na lov, na veselice, imajo izlete; molitev se le nekterim dušam prepušča; postijo. češ, naj se po samostanih, spovedujejo se še nevedni, priprosti ljudje! Vidite, pr., m. tako žalostne so
razmere dauašojih dni in priti morajo ognjene in kervave šibe, ako se zagrešeni ne spreobernejo in ne začno pokore delati. Prosite posebno pri Šmarnicah in v sv. letu, da bi nam Marija pri Bogu sprosila. naj bi svojega Duba izlil na nas, „da prenovi obličje zemlje.* Kličite tukaj pred podobo N. lj. G. posebno goreče: Sv. Marija, Mati Božja, prosi za nas! in Marija vam bo veliko milost sprosils. Deležni boste vsaki dan 300 odpustka, in ako boste enkrat v mescu vredno prejeli zakramenta sv. pokore in sv. R. T. in boste tukaj molili na namen sv. Očeta papeža; boste deležni popolnega odpustka. Marija bo prosila za vss, ona vas bo branila v nevarnosti vašega življenja, vas v terpljenji in nadlogah tolažila, ob vaši smertni uri vam pa odperla vrata za večno srečo. Amen.
K.
Iz Furm&heijevih spisov.
(Dalje.)
50. Pri dobičku in blagostanji.
Kaj mi pomaga, ako celi svet pridobim, na duši pa škodo terpim! (Mark. 8, 35.) - Ako se bogaatvo množi, nikar serca nauj ne navezujte! (Psi. 61, 11.)
51. V stiskah in nadlogah:
Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih (to terpljenje) od mene proč; pa ne moja, ampak tvoja volja naj se
zgodi! (Mat. 26, 33.)
52. Ako te hvalijo; ali pa, če si povišan:
Misli, reci in moli: Ne nam. ne nam, o Gospod, ampak svojemu imenu daj čast! (Psi. 113, 1.) — In zopet: Kralju večnosti, Neumerjočemu in Nevidnemu, Bogu bodi čast io slava na vse veke! Amen.
53. Ako te grajajo; zaničujejo:
Misli ca Jezusa, ki je Gospod vsih stvari in je bil vender po besedah psalmistovih: červ in ne človek, zasramovanje ljudi iu zveržek izmed ljudstva (Psi. 21, 7.) — Ako te po nedolžnem preganjajo, pomisli, da si pa morebiti v drugih rečeh kriv in zadolžen. Tolaži pa se z besedami Jezusovimi, da kteri zavoljo pravice preganjanje terpe, takih je nebeško kraljestvo! (Mat. 5.10)
54. Pri ljudčh in v družbi:
Napravi tehtnico za svoje besede in prave berzde svojim ustam; in varuj se, da ti jezik kje ne spodleti, (Sir. 28, 29.) Veliko nas je eno telo v Kristusu, slehern pa smo eden druzega udje! (Rim. 12, 5.) Toraj se ljubimo med sabo in ohranimo zvestobo v miru, da bomo vredni udje telesa, čigar glava je Kristus!
55. Pri igrah in razvedrilih:
O nečimernost čez nečimeruost, v.*e je nečimernost! \Pridg. 1,1.' Človeški otroci! Zakaj ljubjte nečimernost in iščete laži? (Psi.4,3.) — Tukaj nimamo obstoječega mesta, ampak prihodnjega iščemo. (Heb. 13, 14.)
56. Občasuskušnjave:
To je tedaj vaša ura in oblast teme! (Luk. 22, 53.) Gospod, otmi me, da ne poginem! (Mat. 8, 25) — Gospod, silo terpim; ti govori za me! — Glejte križ Gospodov —; bežite sovražne moči! Bog me vidil On mi bo pomagal! On mi bo povernil!
57. Če zgubimo premožeuje:
Gospod je dal, Gospod je vzel; Ime Gospodovo bodi češčeno! (Job. 1. 21. j — Ne nabirajte si zakladov ua zemlji, ampak zakladov, ki ostanejo v večno življenje!
58.	Če smo ob dobro ime:
Meni je pa celo malo mar, od vaa ali od človeškega dne so jenemu biti; pa tudi sam se ne sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti, toda v tem nisem opravičeo; Gospod pa je, kteri me sodi! (1. Kor. 4, 3, 4.)
59.	Ako zdravje zgubi m o:
Jest sem pripravljen za teženje, o Gospod! Je*t sem grešil in hudo pred tabo delal! Ni»ea vredeo, da bi mi ti dobrote delil, ker sem bil tolikokrat nehvaležen! Gospod, tukaj tepi! tukaj reži! tukaj peci!; le tam mi prizanesi! (AvgaL)
60. V bolezni:
Gospod, če hočeš, me moreš ozdraviti! — Po tvojih ranah, o Jezus! smo bili ozdravljeni! Prosim te, o Gospod! za zdravje, če je tebi v čast in a mojemu zveli-čanju; če pa ni mogoče, da ta bolezen memo gre, zgodi se tvoja volja!
61. Po zadobljenem zdravji:
Glej, ozdravljen si, nikar več ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi! (Jan. 5, 14.)
62. O smertni uri:
Pridi. Gospod Jezus! in sprejmi mojo dušo! V tvoje roke izročim svojo dušo! — Eno sem prosil Gospoda, to ga bom še prosil, da naj pre^v^m v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da naj giedam sladkost Gospodovo! (Psi. 26, 4.) — Razveselil sem se, ko se mi je reklo: V hišo Gospodovo pojdemo! (Psi. 71, 1.) —
63. Kadar nebo pogledaš:
Spomni si na naj veči dobroto, ki v nebesih stanuje, oa svojega serca ne boš preveč na posvetno navezoval; temuč da bo tvoje prebivanje v nebesih, odkoder tudi Zveličarja čakamo. Gospoda našega. Jezusa Kristusa! (FIL 3. 2, 3, 20 )
64. Kadar solnce pogledaš in zvezde:
Kako lep še le mora Gospod biti, če so že njegove stvari, solnce, luna in zvezde, tako lepe! Kako čaatitljivi pa bodo tudi pravični ob vatajenji, ki ae bodo svetili, kakor solnce (Mod. 3,7.) in kaaor zvezde! (I. Koi. 15,42. j
65. Kadar ogenj vidiš:
Hvali Boga za ta koristni njegov dar, spomni se pa tudi precej tistega ognja v peklu, ki nikoli ne ugasne, in prosi Bjga, da te kersii z ogujem sv. Duha, in da v tvojem sercu vžge pravo ljubezen! (Mat. 3, 11. & Luk. 3, 16.) —
66. Kadar vodo vidiš v studencih, v rekah, v jezerih iu v in o rji:
Se spominjaj čiste neomadežane tekočine iu hvaii Boga za ta dar. Spominjaj se tudi Jordanskih valov, v kterih je Kristus keršen bil in tiste vode, ki je meri vem u s kervijo zmešana iz strani tekla, ter ga prosi, da i* bo on sam studenec žive vode, tekoče v večno življenje!
67. Kadar gore vidiš:
Glej tje gori, kamor gore kažejo, namreč proti ne-besom, k Bogu, ki jih je v svoji vsigamogočnosti postavil, in z njih silno težo vterdil! Pomisli pa tudi, da je Bog sam tista gora, od koder nam pomoč dohaja! (Psi. 120, 1.) Misli pa tudi na tri sv. gore judovske zemlje: na Tabor, kjer se je Kristus spremenil; na oljsko goro, kjer je kervav pot potil; na goro Kalvarijo, kjer je za nas svojo kri prelil!
68. Kadar drevo vidiš:
Se spomni, da je pervi greh ia vsa nesreča od dreveaa v raji; da je pa tndi milost od druzega in boljšega drevesa na Kalvariji, od sv. Križa, prišla! Vedi pa tudi, da moraš sam biti tako drevo, ki dober sad nosi; zakaj vsako drevo, ki ne prinese dobrega sadu, bo posekano in v ogenj verženo! (Mat. 3, 10.) —
69. Kadar travo in cvetlice vidiš:
Se spominjaj besed Kristusovih, ki nam kaže lilije na polji in na8 uči v Božjo previdoost zaupati! Ce namreč Bog že travo na polji, ki danes stoji in se jutri v peč verže. tako oblači, koliko bolj bo za nas skerbel. Pomni tudi besede preroka Isaija: Vse meso je seno, in vsa njegova slava, kakor cvetlica na polii. Seno se je posušilo in cvetlica je obletela, ker je Gospodova sapa vanjo pihnila. (Js. 40, 7.)	(Konec nasl.)
Sreča — kje si?
Najper\o naj vsak to vprsšanie dobro pogleda. Govorjeoje je o »resnični sreči". Ko bi hoteli to v pravem pomenu vzeti, bi razumeli le take, ki enkrat v nebesa pridejo. Bomo li človeka, ki je krive vere, za-mogli imenovati srečnega, če je tudi naj bogatejši na zemlji in v naj večji čaati, in če vživa tudi vse mogoče pozemeljake nasladnosti, ako pa vemo, ali se nam je bati, da bo čez nekaj časa — po smerti — za vselej nesrečen, da bo tam večno terpel?
V tem pomenu našemu vprašanju ni treba daljnega razgovora; vsak otrok v&, da se „srečni" imenovati sme le tisti, ki v resnici keršansko živi.
O tem tedaj zdaj ne govorimo. Pretresujmo to vprašanje v pomenu: Kteri so že v svojem življenji tu na zemlji v resnici srečni, za katere je tedaj ta čas v tesnici arečen? Tudi tukaj moramo ravno tako odgovoriti : „Le oni so srečni, ki se prizadevajo v resnici keršansko živeti." Predno pa svoj odgovor vtemelimo bolj natanko, moramo 8e še poprej o tem sporazumeti, katere da za „v resnici srečne" cenimo? Morebiti take, ki imajo polno denarja in blaga?
Ali Uke, ki so v veliki časti? Ali Uke, ki v na-nladnostih žive? Potem bi ae moralo pač znatno število ljudi, da, velika množina odpovedati pravi sreči življenja. Pa poslušaj enkrat one, kateri imajo v obilnosti vsega, kar jim zemlja more dati, in vprašaj jih, če so srečni? Ravno med temi se navadno nahajajo najnesrečnejši ljudje; zmirom so Uki prej ali slej — že tu na zemlji — nesrečni, kateri se od Boga odvračajo iu se naalad-nosti udajo.
Ali naj za »resnično srečne" cenimo tiste, ki nič ne terpijo ? ... To, to je še le prav dolgočasno, nesrečno življenje! In kdo nič ne terpi ?.. Morali bi se brez vsega daljšega ugovora vsi pozemljaki pravi sreči življenja odpovedati. Kajti, kje pač dobimo človeka, kateri bi ne imel tega ali tega terpeti? Če je človek tudi nekaj časa brez terpljenja, vendar to ne 08Une vedno. Ako bi imelo naše vprašanje ta pomen, potem bi naš odgovor ne bil pravi, kajti če si kdo še Uko prizadeva zares kristjansko živeti, vendar ne 08Une brez terpljenja. Se ve, da pa terpljenje, katero so si posvetnjaki z lahko-mišlienostjo, z grehi in razuzdanostjo nakopali, je naj hujši. Razun tega je pa še veliko drugih težav in te pošilja Bog še celo zveatim služabnikom 8vojim in včasih še prav v veliki meri.
Po tem Ukem. porečeš, pa ni nobenega v rresnici srečnega* na zemlji?!
O pač! Kaj pa je sreča? Ali kdo je srečen?
Serce je tisti kraj, tisto kraljestvo, iz kterega sreča človekova izhsja. Serce ima svoje želje; spolnovanje teh želja človeka osrečuje, sreča je tedaj zasUvljena na spolnjevanje želja Kolikor bolj se ti želje spolnujejo, tem srečneji si ti. Serce ima pa tudi želje, katerih ne moremo naaititi z ničimur pozemeljskim, ne z bogastvom, ne s častjo, ne z nobenim posvetnim veseljem Če tndi ima človek vsega tega v obilici, vendar njegovo serce zadovolimo le s tem, ako Gospodu zvesto služimo, z zaupanjem, da smo pri njem v milosti, in da se bomo enkrat z ujim večno združili «— to človeka stori zadovoljnega Kdo ne ve lepih beaedi av. Avguština, ki pravi: „Za-te, o Bog, si nas vstvaril in nemirno Je naše serce, dokler ne počiva v Tebi,* dokler se v ljubezni in zvestobi s Teboj ne združi.
Kolikor popolnejše kristjan živi, kolikor zvesteje in naunčneje voljo Božjo spolnuje. tem bolj se zadovoli, tem večja je njegova sreča. Neustrašljivo smemo terditi: Ako kdo na avetu prav popolnoma Gospodu služi; Uki je že tu na zemlji srečen.
Toda temu sUvku bi kdo nasprotoval, češ, če kdo še Uko popolno živi, obiskujejo ga vendar težave; kje osUne potem sreča?
Odgovor na to: Najhujših nadlog je dober kristjan zarea rešen. To so tiste, katere so si posvetnjaki in grešniki a svojimi grehi io s svojim slabim nagnjenjem nakopali. Te zatirajo, podirajo, rušijo in razrušijo vsako pravo 8rečo grešniku. Nadloge, težave pa, katere obiskujejo tudi v resnici dobre kristjane, jih ne delajo nesrečnih; one pač rušijo za krajši ali daljši čas blagor in 8rečo, toda one je ne razrušijo.
To je že v natori prave pobožnosti, da tudi v težavah ne pusti, da bi mir serca in sreča življenja za vedno zginila. Keršanska vera namreč, ki biva v sercu pravega kristjana, ona stori, da taki pošten človek tudi v težavah ni nesrečen.
Pravi kristjan je po veri prepričan, da vse,' kar mu je terpeti, terpi le po volji Božji; drugič pa tudi vč, da Bog vse. kar hoče in pripušča, onim, ki ga ljubijo, obrača v dobro, in Bog sam mu butaro nadlog prav zelo olajšuje. Po veri je dalje tudi prepričan, da je terpljenje vspešno zdravilo, ki človeka spridenosti ozdravi; da je terpljenje potrebno sredstvo za človeka, če sploh hoče v resnici popolnoma živeti in večno zveličati se, in da bo za te nadloge — ako jih poterpež-ljivo prenaša, silno veliko in večno plačilo prejel. Ako pa vse to butaro nadlog Uko prijetno olajšava, pa še posebej verni pogled na terpečega Zveličarja in ljubezen do Boga človeka konečno dela voljnega prenašati z dobrim sercem vse težave. Razun tega pa Bog svoje zveste služabnike in služabnice s svojo milostjo tolaži in stori, da oni svojih težav ne prenašajo samo voljno, ampak še celo z veseljem. To so pač blage zdravila zoper tisto nvsesvetno bolovanje", zdravilo za „bolanovce" in „mile majde." *)
Nikoli ne bo tedaj pravi kriatijan, če tudi še toliko terpi, zarea in sUlno nesrečen. Le oni, katerih serce je ua pozemeljsko navezano, ki išejo napačno časti, grešne nasladnosti itd., čutijo se v ter pije nji pregrozno nesrečne.
Razun tega oni, ki resno in goreče Bogu služijo, pridobivajo zadostenje na različen način in prav v obilni meri, ktero zadostenje je neka lastina prave kristjanske čednosti, namreč: mir in hlad dobre vesti; povikševanje zavesti, da smo pri Bogu v milosti, da smo mu dopad-ljivi, in da nas on ljubi; sreča terdnega prepričanja, k
Izraz na Poljanskem sa osebe, ki se redno kislo deri^, tožijo in tarnajo.
Boga. kakor Očetu ▼ vseh okolišin&h življenja se zatekati; presrečno veselje z Bogom v molitvi, v pobožnosti, pri sv. maši, pri sv. Obhajilu občevati; slednjič navdu-ševalno prepričanje, da enkrat, čez malo časa, bodem od tega velikega Očeta sprejet v njegovo nebeško kraljestvo in deležen bodem oa vekomaj časti, veselja in vsega, kar je njegovega.
Resda! pravi kristjan je že na zemlji srečen. Ako se človek na zemlji nesrečnega čuti, vzroka temu ni iskati v ter pije nju njegovem, ampak v tem, da ni popolnoma pravi kristjan. V resnici dobre, prave, čiste kri-stijanske duše vživsjo že na zemlji neko gotovo srečo, Tmir otrok Božjih," kakor jo sv. pismo imenuje.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz ljnbljane. (Duhovske poskušnje.)
E theologia dogmatica: l. flominem peccato originali nec rationem nec libertatem amisisse demon-stretur. 2. Cultum Sanctorum, praeprimis beatisaimae Virginis Mariae, revera esse bonum et utilem, probetur.
E jure canonico: 1. Ad quid sacerdos in ad-ministrando S. Baptismatis sacramento pro jure canonico caute attendere debet? 2. Impedimenti, quod dicitur ligaminis, ambitus et vis pro foro ecclesiastico civilique exponantur.
E theologia morali: 1. Quale requiritur moti vum ad actum moraliter bonum? quotuplicis generes et quae sunt haec motiva ? 2. Quaiis ordo servari debet in dilectione proximi?
Ex exegesi: Fiat lingua vernacula exegetico-homiletica expositio pericoparum epistolae atque evan-gelii, quae leguntur Dominica 21. post Pentecoaten, ni-mirum epistolae ad Ephesios cap. 6. a versu 10. usque ad v. 17. inclušive, et evangelii s. Matthaei cap. 18. a versu 23. usqae ad v. 35. inclusive.
Z duhovnega pastirstva: 1. Ktere posebne pravice imajo postavljeni spovedniki v svetem letu? 2. Zakaj jeliudski misijon zlaati dan današnji priporočati? 3. Kako ima duhovni pastir ravnati z ubožnimi in mo-terimi bolniki?
iz keršanskega nauka? Naj se za učence ljudskih šol vprašaje razloži resnica: „Bog je neskončno resničen in zvest.0
Pričujoči so bili čč. gg.: Mihael Arko, Jakob Fer-jančič, Mihael Lavtižar.
Iz dežele Znln-Kafrov. Prečast.. P. Franc, kakor je bilo v zaduji Danici omenjeno, je pisal č. g. V. Lahu v Bosno zanimivo pismo, ktero naj tukaj posnamemo. Pisano je 2. svečana 1.1. v Marianhillu. P. Franc pravi:
Ne vem. Vas li smem motiti v vaši gorečnosti v spreobračanji ljudi na keršansko vero, smem li pričakovati, da mi bote na moja vprašanja odgovorili? Jaz sem še zmirom radoveden, posebno kar se tiče Bosne, kako se ondi godi, in kako je Vam kaj? Ne včm, kdo je v Banjaluki škof, če ima hišo, cerkev i. t. d., kakošne da «o okoliščine v Banjaluki, kako se avstrijska vlada obnaša____do katoličanov, kako se godi Turkom, kako
se je ravnalo z njih zemljišem brez „tapij,M če je to erarijalako vprašanje rešeno, kakošna je razmera Bosne do serbskobolgarske vojske, pač da, 1000 reči bi rad vedel. Rekli boste, da imate kaj potrebnejšega delati, ko taka pisma pisariti. Ne morem tajiti, da imate prav. Pri nas je vsa druga sapa, odkar smo Dombrodi zapustili in se v Natal podali. Upam, da veste o našem
misijonu, ker pošiljam po dva iztisa svojega časniks, enega prečast gosp. Hdppergerju. in enega gosp. kan. Smelišku v Zagreb. Ne prinesejo li hervaški časniki nikoli nič o naših misijonih?
Zdaj imamo 220 keršenih Zulu-Kafrov v teku enega leta. Pred nami še ni noben katolišk misijonar kakega Zulu-Kafra spreobernil. oziroma ker8til. Že nas kličejo iz Natala na vse strani dežele Zulovske. da naj jim pridemo vero oznanovat; toda mi imamo še-le 3 mlade može, ki so zmožni gladko govoriti in pridigovati, dva le-tih pa ne moreta zapustiti velike šole. V šoli imamo 71 dečkov in 50 deklic; hrano, in vse imajo zastonj; 12 redovnic (rudeče sestre) otroke oskerbljuje. Na tisoče smo jih oblekli, ki so oili prej brez obleke. Vse za „Bog plati* — brezplačno.
Jaz nisem več zmožen naučiti ee kaferskega jezika, saj tudi časa nimam za to, pa v kratkem bomo poslali 6 pridigarjev na misijon.
Vsa južna Afrika je polna našega velikega dela, po cele dni daleč hodijo protestantovski misijonarji ogle-davat naše zavode, našo napravo in se od nas učit. Toda tega ne zmore noben protestantovski misijonar, pa tudi katoliški ne, ker nimajo k temu potrebnega osebstva. (Znano je namreč, da redovniki Trapisti jemljejo vsakterih delavcev in rokodelcev, kteri koli hočejo k njim pristopiti, pošteno po keršansko živeti in pridno delati. Vr.)
Dalje pripoveduje P. Franc, da drugi so bili tam 30 let in niso mogli kaj opraviti, ker so bili posamezni; pri njih (oo. Trapi8tih) pa je veljalo: „Veni, vidi, vici-(Prišel, videl, zmagal). Kdo bi bil to mislil, upal o Trapistih ? Vi že ne .. Vender pa zdaj čitate, da tudi kot Trapist bi bili zamogli kaj storiti. Pa Bog je tako obernil, da Vi delajte za Bošnjake, jaz pa za Kafre. Iu kako se Trapisti tukaj akazujejo ? Z lepotičjem in častit-ljivostjo o praznikih, s čveteroglasnimi mašami, z glasbo pri procesijah in pokopih (kakor včeraj pri pervem „černem angeljcu") v niitri z zlatom vezani, s pozlačeno palico, s prezalimi pluvijali, mašnimi plajši, z vsim, kar Kafre vabi.
Nadalje pripoveduje pismo, kako Trapisti v južni Afriki pospešujejo napreden z mašiuaini, vvedli so tam pervi tako imenovano „Vortex-turbiuo/ pa delajo ceste, mostove, raznotere tovarne na vodi, jezove itd. Vse taao budi zgledovanje. Cerkvene slovesnosti, tako častitljivo zveršujejo, da se ljudje močno čudijo, posebno tudi gojijo petje. Do 100 ljudi šteje zdaj vsa družina, izmed teh je 22 kornih redovnikov, kantor je tudi komponist Petje in glasbo gojijo z naj veči pridnostjo, ker to ima silno moč do serca. Kafri so tega silno veseli in prizadevajo si to posnemati.
S tem ljudstvom se da narediti, kar je drago, nobena vlada in šolska vradnija ne praša, kaj delamo, pusti nam vso svobodo v pravi prostomiselnosti, piše P. Franc. Samo nekaj se nam pogreša.. Ker nas ljudstvo zahteva v daljne kraje, in naši patri ne morejo dolgo biti nenavzoči, bi bilo dobro, da bi imeli svetnih duhovnov v službi za daljne izhode na več dni, da bi oskerbljevali misijonske postaje, to bi bila, djal bi, misijonska kolona, ktere členi bi namesto nas izhode opravljali, mi pa bi se bolj doma deržali na našem posestvu. ki se steza 18.000 avstrijanskih oralov daleč, in tu, pa v bližnjem so*estvu, bi stanovitno delali. K temu bi bili dobri možje, prešinovani gorečnosti za blagor duš, kakor ste Vi; mi pa bi povsod po deželi delali štacijone. Tako bi se v kratkem spreobernil celi Natal, še več, kmalo bi lahko prederli do aerca Zulovske dežele. Jezik se da v enem letu naučiti.
Od Vas tacib moči, dobiti si ne upam, kajti Vi vsega le za Boano potrebujete. — Končuje se list z mnogimi vprašanji.
URB1S ET ORBIS.
Quoad confessionem faciendam per singulas bebdomadas ad acquirendas Indulgentias Plenarias.
Ad dubis, quae proposuit R. D. D. Episcopus Leu-censis et Vicarius Capitularis Friburgensis, quod attinet ad aacramentalem Confessionem, quae necessaria est ad acquirendas Indulgentias Plenarias intra hebdomadam, aut binaa contiouas bebdomadas occurrentes, nimi* ••
I.	Utrum Confessio praescripta per aingulas hebdomu tr.s peragi debeat infra aeptem, vel potius infra octo dies
II.	An verba infra duas bebdomadas stricte interpretauda sint ita ut Confesnio peragi debeat infra quatuordecim dies? vel potius sufficiat bina Confeaaio in menae? Sacra Congregatio Indulgentiis Sacrisque Reliquiis praeposita respondit die 23 Novembris 1878: Ad 1* Affirmative ad primam partem, idest praeacriptam Confessionem peragi debere quolibet decurrente aeptem dierum apatio: Negative ad secundam partem — Ad 2" Affirmative ad primam patem, idest praescriptam Confessionem peragi debere quolibet decurrente quatodecim dierum 8patio: Negative ad aecuudam partem.
Ad maiorem buiua rei dedarationem q ueritur modo:
I.	Utrum Christifidelia. qui siugulis hebdomadis et atato die ex. gr. Sabbato. Confessionem peragere solet, sstisfaciat oneri praecriptae Confeaaionis?
II.	Utrum oneri praesciptae Confessionia satiafaciat Cbriatifidelis. qui iis in locis pro quibus viget Indultum, alternis hebdomadis et atato die, ex gr. Sabbato, Con-feaaionem peragere aolet?
Sacra Congregatio lndulgentii8 Sacriaque Reliquiis praeposita die 25 Februarii 1886 ad suprareiata dubia respondit:
Ad 1" Affirmative.
Ad 2- Affirmative.
Datum Romae ex Secretaria eiusdem S. Congrega-tiouia die 25 Februarii 1886.
I. B. C«rd. FRAK ŽELIM Praefectoa.
F. DELLA VOLPE Secretarius.
QUAESTIONES.
propesitae in eiamiue prosruodali habito iu Caneellaria eousistoriali diebus 16 et 17 Martii pr. el.
a)	E iheolcgia dogmatica: I. Quomodo evincitur Romano« Poutificen, Petri in Romaoo Episcopatu Rucces-sores, illiuH Primatuiu divin<> iure obtinuisse. non autem humana, sive ecclesiastica. hi ve politica dispositioue?
2.	PraernisHa Confiruiatiouis definitioue osteu< lat ur illam esse verum et proprium Sacrameutum. Deinde explicetur doctrina catholica de eius materia, forma et effectibus. nec non de eiu* ueceasitate. ministro, subiecto, Patrinis chrismandorum et coeremoniis.
3.	Demonstretur Confessionem aacramentalem om-nium et singulorum peccatorum mortalium post baptia-mum commis8orum divinae institutionis ease et necea-sariam ad salutem; deinde nullum esae peccatum, quod rite diapoaitia ab Ecclesia virtute clavium remitti non possit; denique rectam et utilem esse peccatorum venia-lium frequentem confessionem et piorum usui consen-taneam.
b)	E theologia morali. — I. Quid eat auperbia? Enumerentur speciea, effectus et remedia superbiae.
2. Quid eleemoayna? Oatendatur quia, cui erogare teneatur? Quotuplex eat neceaaitas pauperia? Deter-minetur quantitaa eleemoaynae et quomodo pauperi danda.
3. Quid converaio peccatoris? Quaenam dispositi-onea sunt eidem necessariae, ut cum Deo reconcilietur? An divina gratia ad excitandum et couterendum cor peccatoris utitur etiam adminiculis externis et quibus? Quomodo agnoscitur vera peccatoria converaio?
c)	Ex iure ecclesiaatico. — L Demonstretur Eccle-siam esse veram aocietatem iuria capacem. Quod discri-men inter Ecclesiam et aliaa aocietatea?
2.	Data definitione impedimenti matrimonium diri-mentia exponatur tenor et ambitua impedimenti cogna-tionia. Cuius iuria eat?
3.	Quid requiritur ad regularem geationem admi-niatrationia bonorum Ecclesiae?
d)	Ex homiletica. Brevi allocutione exponatur sensus benedictionis et aapersionia Cinerum, indeque sumpta occasione excitentur fideles, „ut ieiuniorum veneranda solemnia et congrua pietate suscipiant, et secura devo-tione percurranf.
Tentamini se subiecerunt et ad sexennium adpro-bati fuere: RR. DD. Matthaeus Gerškovič et Bartholomaeus Vitezič.
Sv. Janeza Kerstnika god.
Jezusov Kerstnik na moč gori za vero sveto, In rahljd rojakov kamenita tla za njo; Po puščavi kliče, govori z besedo vneto; In kerščuje omečene z jordansko vodo.
Kralj Herod še sam besedo radovoljno sluša, Sluša nauk nadčloveški marsiksj že lčt. Ne izda pri kralju pa beseda, s ktero skuša Sveti mož gaaiti v sercu ogenj mu nesvčt
„Ni Ti pripuščena žena — živega še brata !u Terdi nevatrašljivo verni Jezusov Kerstnik. „Zveza vajina, Herod! Herodija! — ni zlata Vez zakona!" — kliče jima vedno ta avetnik.
Glej! Sovraštvo černo vnela je beseda božja
V	aercu vžaljene Herodijanke na vso moč! Prehudo oaramotena, — išče si orožja,
Da po njem razi juti se oblakov temna noč.
Prilika primčrua za osveto preoatudno Kmalu se Herodiji ponudi ko nalašč; Kajti, kjer kraljuje satan. — vselej kaj priljudno Plenu kar vsiluje svoj zvijače polni plašč.
Kralj Herod alovesno med pervaki, vojskovodi Rojstva svojega obhaja dan8 vedrilni dan; Ta trenutek rabi pekel pa preroku k škodi, Češ, on je za naše delo rea prav dobro vbran!
Veselica dvorna kra8na je in veličaatna, Da je davno že nobena preko8ila ni! „Le kraljevi tvoji 8lavi možna je in la8tua!u Godovaje kličejo radostno zbrani V8i.
Kar Šaloma, hči Herodijanke, zdaj kratice, Nagloma v dvorano pribiti med zbrane vse.
V	lišpu, v plesu rudeči mladoatno nje se lice, In pohvala ji doni od družbe kr&ljeve.
Slavohlepen zre Herod po derzoviti zalki, Ktero vse slavi ko vaih krasot uzor, In omamljen ter ponosen migne zdaj pleaalki, Naj kraljčvo sliši zdaj besedo zbor.
„ Z beri prosto ai; — zahtevaj deklica ti mlada! česar le aerce mladostno tvoje poželi! Ako tudi — naj bo! — polovico ti bi rada Mojega kralje8tva! — Želja naj se ti zgodi!"
In nenadno slavljena plesalka, hči Šaloma,
V	slastni radosti ne zabi strastne matere;
K njej hiti; pri njej sprašala, čula bo brez dvoma, Kak nsj sprosi dar od milosti Herodove?
Cujte vč nebesa, stresi se in stermi zemlja! Kaj očitna grešnica zdaj hčeri govori: Ne pomišljaj, reče ji, zahtevaj kar brez kršmlja: „Daj glavo jetnika Janeza v to skledo mi!0
Lahkomišljeuka k Herodu že priteče vžasno, *) Ki vgibuje v sercu: Kaj prosila bode mar? A prestraši kralj se, — mu stamni se lice jasno, Ko zahteva Janeza Kerstnika glavo v dar!
Nova, nepričakovana kralju je beseda! Kakor strela, ki udari z neba jasnega! Zdaj obljuba ta, prisega silna mu preseda: Ker je spoštoval io ljubil svetega moža.
Naj pa tudi obžaluje zdaj Herod obljubo, — Vendar spremeniti, ne spolniti je ne sme. Šteli bi podložni na časti v naj večo zgubo, Ako Kralj prisego naj prelomil bi vedč.
Zdajci trinog pošlje trinoga tje v ječo, Kjer nedolžni Jezusov Kerstnik se pokori; Oster se zasveti meč, da iskro jčze tlečo Naj ugasnil bo Herodijanki za vse dni.
Derzen mahljej — ropotanje temno ječo stresa, Hladna zemlja z grozo pije že nedolžno kri!
V	strahoti glava ločena nedolžna od telesa Zatočl se. sled na tleh je grozovitosti.
Kraljevi služabnik podeli plesalki glavo; Ta pa v skledi materi, ki žeja jo kervi — čuden dar-ti — v večni madež, kletev in neslav Kralju, hčeri, materi v pregrehi hvaljeni!
Britka pač, a slavna bila smert je mučenika, Ki za vero sveto, za Boga življenje da! Raj nebeški takoj mu odpre, in glej! —: Kerstnika Jezusovega nebeška družba vsa spozna (Dalje sledi.)
Razgled po svetu.
Na Dnnajn se je sostavil središnji odbor, kteri bode delal za to, da se Avstrija dostojno vdeleži jubilejne slovesnosti sv. Očeta Leona XIII, ki se bode obhajala prihodnje leto. —
Pretekle dneve se je tožilo zarad posebne hladnosti ali celo mraza po mnozih, tudi po naših krajih, kar ni čudo, ker po gornji Avstriji, Šleziji, Galiciji je hudo snežilo in celo na Dunaju je sneg naletoval.
Iz Banjalnke v Bosni je te dni prišel v Ljubljano č. P. Dominik Assfalk, novomašnik, ki potuje na svoj dom v Virtenburg, kjer bo oprsvil novo mašo in se potem vernil nazaj v opatijo čč. oo. Trapistov v Banja-luko. P. Dominik je vse šole privatno izdelal v samostanu ter je dospel do te sreče, da je iz priprostega avetnjaka postal mašnik. To je res preblag rodovniški vstav, v kterem se marsikomu odprč pot do stanu, kterega bi sicer komaj dosegel v druzih okolišiuah. — Pismo iz južne Afrike v današnjem listu nazuanuje, s kolikim blagrom oo. Trapisti zdaj delajo med Zulu-Kafri.
*) Osodovito, verbangnitsvoll.
Uratovake zadev«,
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. HermagorainFortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Prav hudo na duši in na telesu bolna oseba se priporoča v gorečo molitev. Ako bo ulišana, naznani se zahvala. — Mati priporoča sina za spreobernjenje in pamet.
Zahvale.
Tri bolnike v nevarni bolezni sem bil priporočil N. lj G. presv. Serca in vsem se je znatno zlajšalo. Češena bodi brez preneha N. lj. G. presv. Serca! —a—.
Koledar za prihodnji tetfen:
10. vel. travna. S. Antonin šk. — 11. S. Sigismund.
—	12. S. Pankracij. — 13. S. Peter Regalad. — 14. S. Bonifacij. — 15. S. Rupert. — 16. Tretja uedelja po Vel. noči. Varstvo sv. Jožefa.
Listek za raznoterosti.
Teržaška škofija. Sv. birmo mesca majnika s škofovim obiskovanjem vred bodo imeli naslednji kraji : 3. majnika Piran, 18. Klanac, 19. pri sv. Matija, 20. Veprinac, 21. Voloska, 22. Rukavac, 23. io 24. Kastav, 25. Lavrana, 26. Moščemce, 27. Beršec. — Iz Zvoneča se birinanci pripeljejo v Kastav, ali pa v Rukavac; iz Poljan pa v Lavrano ali Veprinac.
K Matičnemu" zboru prešnjo sredo se je bilo zbralo čez 60 udov. Vodil je sejo prav in spretno gosp. profesor J. Marn. Predlog, da naj Matica kupi in na svitlo da »Stritarjeve spise iz „Zvona,w je dobil le kacih 13, glasov ter bil z veliko večino odbit.
V St. Jakopski cerkvi v Ljubljani so se pričele velike olepševanja, slikanja itd. od znotraj. Terpelobode delo menda kacega pol leta. Med tem bodo opravila v cerkvi sv. Florijana.
Proticerkvena borba na Pruskem, kakor kaže, se koncu bliža, ali saj nastopil je Bismark pot proti Ka nosi. zoper kar je tako košato oporekal. Mnogi mnogo govore, kaj je Bismarka k temu prignalo, da je jel od-jenjevati; recimo: Previdnost Božja, ki Cerkev vselej k zmagi pripelje, in gotovo smo zadeli pravo!
Prelepi pirhi. Za velikonočne praznike so papež* Leon, oče vsega sveta, a zlasti oče revežev, podelili ubozim Rimskega mesta. — 14.000 frankov.
Sv. Zbor za obrede je imel v Vatikanu posvetovanje u pripravah, da bi se za blaženega razglasil častiti Ancina, eden pervib učencev sv. Filipa Ne-rija d a.
Nenavadna pridiga. Nekaj nenavadnega je bilo v nedeljo zvečer v Parizu v cerkvi sv. Roka (Rue St. Honore). Vsi gluhi in mutasti v Parizu namreč so bili povabljeni k pridigi, ki se je imela veršiti le v znamenjih, ne z besedo. Okrog tri do štiri sto tacih pač milovanja vrednih oseb seje zbralo vsled tega povabila in hvalijo se, da so bili jako pazni pri tej rizvanredni' pridigi.
Bazilika sv. Klemena v Rimu, za katere olepšavo so sv. oče Leon XIII v <voji velikodušnosti že veliko izdali, zlasti za kapelo sv. Cirila in Metoda, ima dobiti nov prekrasni kiuč: slavni slikar Nobili je dobil ukaz, narediti na dveh atenah te prelepe kapele nove slike, ki utegnejo biti najlepši cvet novejše cerkvene umetnije v Rimu.
f Ana Lak, daleč znana sestra 3. reda, ki je ve liko milošenj zbrala za misijone v Sveti deželi, je amerla ▼ Vitanji na Štajerskem in bila 1. majnika pokopana. Priporočena bodi v pobožno molitev.
Kolera ae po več laških krajih po malem prikazuje. — Nai boljši pomoček zoper to morivko je pokora.
Msr. dr. Evgenij Valussi, stoljni prošt v Gorici, deržavni poslanec, grfflrl YfliLitl »mrt*"ftar ia poštenega značaja, zvest pristaš Hohenwartovega kluba (pravijo rNov.tt) imenovan je škof za Trient na južnem Tirolskem. — Čestistamo iz serca. Govori se. da naslednik v Gorici mu utegne biti verli g. profesor And. Marušič. Bog daj! —
Vdje Vincencijeve družbe po svojih pravilih obhajajo prihodnjo nedeljo društveni pravnik s slovesno službo božjo, ki bode zjutraj ob šestih v Uršulinski cerkvi; zvečer pa imajo obini shod ob sedmih v prostorih katoliške družbe. K obema slovesnostima vabijo se udje kakor tudi neudje.	Dr. A. Jarc,
predsednik.
Zahvala. Bratovščine Naše ljube Gospe presvetega Serca Jezusovega altar dobil je za letošnje Šmarnice 12 novih od g. Leopolda Tratnika krasno izdelanih pozlačenih svečnikov. Da se je to prekoristno delo za-moglo omisliti, gre naj veča hvala neki dobrotni roki, ktera pa noče imenovana biti in ki je zopet precej globoko posegala v žep, kakor lanako leto za Miklavževo, ko je ta altar bil prejel tudi prelepi dar — vso v ognju pozlačeno svetilnico s sedmerimi lučicami. Štejem si v prijetno dolžnost, to veselo vest naznaniti vsem udom te bratovščine ter v imenu družbenikov najtoplejšo zahvalo izreči za ta tolikanj cenjeni dar. Želja mnogoterih udov in velikodušnih dobrotnikov te bratovščine, da bi se bilo tudi omialilo včliko družbinsko bandero, se do zdaj zarad pomanjkanja pripomočkov ni mogla spolniti; bitro zgodilo se pa bode tudi to, ko se dobi kaj več dobrotnih sere, ki bi darovala v isti namen.
V Ljubljani, 3. maja 1886. Za bratovščino N. lj. G.
M. Kolar, tajnik.
Majnikova.
Krasui majnik spet obhaja Svoj milotni, zali god; Po livadah, sredi gaja Sladko pčva ptičji rod. — O le pojte, drobue ptice. Da odmeva gaj in log, Povikšujte čast Device, Ki slavi jo zemlje krog!
Po livadah io vertovih Množca blazih rož cvete; Po dolinah in verhovih Novo, pihano je vse. — Le cvetite ve cvetice, Povikšujte čast Device. Ki slavi jo zemlje krog! In potoček ljubeznjivo Med germovjem tam šumlja; A po tratah pa vse živo Stvaric božjih ti skaklj*. — O ve biserne vodice, In žWal'ce berzih nog, Povikšujte čaat Device, Ki slavi jo zemlje krog!
Vsa narava zdaj goduje, V pisan je zavita pert;
Slavo Božjo povišuje
Travnik, log domači vert —
Vse drevesa, vse gredice
Na široko in okrog,
Povikšujte čast Device,
Ki slavi jo zemlje krog!	I. Z.
Dnhovske spremembe.
V	Teržarski škofiji: Č. g. Andr. Purga je postal kapelan in katehet v Terstu v sirotišnici. Mladomašnika sta poslana vduhovsko pastirstvo, t. j.: č g. Jož. Grašič v Galinjano, in č. g. Aleš Gašperšič v Pazin. Č. g. Jož. Iva nič, na Dunaju v Avgustineju, je 31. pros. mašnik posvečen.
V	Lavantinski škofiji: Dobila sta čč. gg.: Jož. Žehel župnijo sv. Jurja v Mozirji, Fr. Roj ko župnijo sv. Daniela v Razborji. Č. g. Jož. Hajšek je postal pro-vizor župnije Skalske. Razpisani ste župniji: Zaveršje do 27. maja in Skale do 3. rožnika.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: V dober namen ?,a pokoj nekega ranjcega 10 gld. — V. 1 gld. — Čast. gosp. bogoslovec 1 gld. — Čast. g. župnik Jož. Vidmar 2 gld. — Č. g. župnik A. Jamnik 2 gld. — Z znamenjem I—an blag dobrotnik poslal 5 gld. — Prečastiti gosp. župnik Karol Tedeschi 5 gld. — N. Zajic 1 gld. 40 kr. — C. g. kapi. Andr. Kalan 3 gld. — Čast. g. župnik Martin Tomec 5 gld. — Čaat. g. župnik M. Jereb 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Šola Šišenska po častitem O. Placidu 8 gld. — Čast. g Simon Zupan, nunski katehet v Loki. 20 gld. — Čast. g. Ignacij Vrančič, župnik v Zagradcu, 10 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: Iz Želimelj 9 gld. 12 kr. — Z Berda zopet 1 gld. 12 kr. — Z Mo-zeljna 16 gld. - Iz Košane 11 gld. 60 kr. — Od sv. Katarine 15 gld. — Iz Ribnice 23 gld. 22 kr. — Iz Cerkljan pri Kranji 35 gld. - Z Bele cerkve zopet 1 gld. S Černega Verha nad Idrijo 20 gld. — S Šent-Lenarta nad Loko zopet 2 gld. — Iz Cernomlja 21 gld. — Javorje po č. g. M. Jerebu 5 gld. — Fara Unec 7 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Iz Žirov 6 gld. 25 kr. — Kovor 1 gld. — Fara Godoviška 2 gld. 30 kr.
Za sv. Očeta: Fara Godoviška 6 gld. po č. g. Val« Klobus-u. — Kovor 1 gld.
Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: Preč. g. Ž. B. 5 gld.
Za misijone: Neimenovane dobrotnice 10 gld. — Preč. g. J. Rozman 1 gld.
Za zvonček g. misijonarja V. Laha: Mart. Trilar 1 gld. — Neimenovane dobrotnice 20 gld.
Za razširjanje sv. vere: Neimenovan po č. g. kapi. Jan. Feltrinu 25 gld.
Za zvonove v Sarajetem: Čast gosp. župnik Mart. Tomec 5 gld. — C. g. kapi. Andr. Kalan 2 gld.
Za bratovšino sv. Leopolda: Preč. g. župn. J. Rozman 4 gld.
Za cerkev so. Martina na Zilski Bistrici: Mart. Trilar 1 gld.
Za čč. oo. FranČiSkane v Jeruzalemu: Prečaat. gosp. župnik Karol Tedeschi 3 gld.
Za najpotrebniši misijon: V. 2 gld. — Po gosp. J. Rozmanu 1 gld._
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. L. B. v Z. B.: Zastran poiiljatve naznanjeno odprav-ništva in se bo Travnata. — 6. B. v B.: Zastran Dan na-> znani li odpravniitvn.
Odgovorni vrednik: Laka Jeram. — Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikevi nasledniki v Ljubljani.