/lilEllSM P©iiO¥iiA mn/M AM€RICAN IN SPIRIT FOR£!GN IN LANGUAG6 ONLY NO. »•rvlug Cnicag ), Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York,' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€W$PAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII Mi zakon proii zapuščaip otrok ras**”*' 101S GROBO V l | Arabske bojazni pred vojaškim udarom ZDA John L. Mihelich Kot srno že poročali, je . pretekli petek umrl na svojem do- Edgerton Avenue, rojen v Sodražici, od koder je prišel v A-meriko leta 1907, star 16 let. Bil je odvetnik in prvi mestni od-J Ii€tnO bi bilo IttOgoee pri la : mu na srčne kapi 83- iriti bilijon dolarjev, ce bi ietni John L Mihelich, 18320 se oblati bolj potrudile poiskati očete, Id ne plačujejo za vzdrževanje svojih otrok. WASHINGTON, D.C. — Podpiranje in vzdrževanje družin z otroci, ki so jih očetje zapustili, stane zvezno blagajno, pa tudi državne blagajne letno veliko bilijonov. To je naj večje in najtežje breme socialnega skrbstva. Kljub temu so oblasti prilično brezbrižne pri iskanju, očetov, ki bi bili sposobni vzdrževati svoje otroke, pa to dolžnost prepuščajo davkoplačevalcem. Senatni finančni odbor je prišel do zaključka, da bi lahko prihranili letno vsaj bilijon dolarjev, če bi se oblasti le malo pobrigale in poiskale “pobegle"’ o-čete. Trdijo, da je teh veliko tudi v samih zveznih službah. Kongres je odobril nov strožji zakon, ki ga je predsednik Ford nedavno podpisal. Novi zakon odpira iskalcem pobeglih očetov vse zvezne podatke, tudi one Social Security uprave in zvezne davčne uprave. V okviru zveznega tajništva za zdravstvo, prosveto in socialno’ skrbstvo ustanavlja zakon poseben oddelek, ki bo iskal pobegle očete, zvezna davčna u-prava pa je dobila nalogo, da izdela načrt ža pobiranje otroških podpor od pobeglih očetov, ki jih bodo našli. Nekatera določila novega zakona so po sodbi odgovornih v tajništvu za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo preostra, menda je . tudi sam predsednik Ford imel nekaj pomislekov, pa je zakonski predlog le podpisal. Znano je, da je veliko “pobeglih” očetov v črnskih družinah stalno doma, izginejo le tedaj ko mislijo, da bo prižel preglednik, pa se po njegovem odhodu takoj spet vrnejo, četudi je to očitno kršenje zakonov in izrabljanje javnega socialnega skrbstva, je precej z ago v omikov Kissingerjevo izjavo o možnosti uporabe oboroženih sil ZDA za zasedbo nahajališč petroleja nekateri Arabci le jemljejo resno. WASHINGTON, D.C. - Državni tajnik Henry Kissinger je bcrnik slovenskega popekla za | predvidel možnost ameriške vo-23. vardo za tri termine. V prvi.jaške zasedbe nahajališč petro-svetovni vojni je služil v ame- leja na Srednjem vzhodu, če bi riški armadi. Šest let je bil član j zapora dofcav olja od tam, grozi-The Claims Board of the Indu- j |a resno zadušiti gospodarstva strial Commission. Od leta 1950 je bil 19 let v službi mesta Clevelanda, dolgoletni bivši poveljnik Lake 'Shore Post American Legion št. 273 in sedanji član Excelsior Post American Legion ter član Odveniške zbornice o-kraja Cuyahoga. Zapušča ženo Nettie, rojeno Bayt, hčerki Ve-ronico Geister v Tulsa, Okla., in Rosemarie Hogan v Clevelandu. Pogreb je danes iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča darove , za Slovenski dom za ostarele ha Neff Road. Frank Tomšič V 74. letu starosti je pretekli' petek, zvečer umrl v Manor ne-govališču v Willoughby' Frank Tomšič, 19700 Newton Avenue, rojen v Koritnici, od koder je prišel sem leta 1925. Pred upokojitvijo je on zaposlen v kot-larnici N.Y.C. RR. Co. Zapušča ženo Mary, rojeno Vidmar, v Sloveniji pa brata Antona Tomšiča in-sestro Antonijo Tomšič. Bil je član Društva Združeni bratje št. 26 SNPJ. Pogreb je danes ob 9.' dopoldne iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na pokopališče Vernih duš.' Eva Kun s tel V 72. letu starosti je preteklo soboto po dolgi bolezni umrla v ! Euclid General bolnici Eva Kun stel, rojena Ott, preje Russ, živeča na 18707 Cherokee Ave.; žena Franka, mati pokojne La-Verne Volpe, stara mati Her- malega človeka”, ki se zavze-1 mana> Marka, Cathy in Jeffa n^ajo javno za popustljivost do : Volpe, prastara mati, sestra po- takih očetov, ker to pač delajo iz “revščine”, ko sami niso sposobni skrbeti za svoj zarod. Novi zakon zahteva od mater Nezakonskih otrok, za katere iščejo javno vzdrževalnino, da Pomagajo dognati očete teh o-frok in nato njihovo bivališče 'er plačevanje prispevkov za Vzdrževanje otrok. kojne Louise, Elizabeth Duffin. pokojnega Johna Ott, Edne Maurer in Marie Dowd, rojena v Clevelandu, hčerka pok. Louisa in Catherine Ott. Pogreb bo v sdedo'ob 8.45 iz Zelotovega po- svobodhe Evrope. Kasneje je izjavil, da za enkrat take verjetnosti ne vidi in da je zatd nepotrebno o tem dalje razpravljati. Kissingerjevo svarilo je ostalo in Arabci se vedno znova razburjajo zaradi njega. "Arab Press Service”, tedenski buletin, ki izhaja v Beirutu v Libanonu in razpravlja o političnih in gospodarskih vprašanjih, je v svoji zadnji izdaji opozoril na “širjenje” vojaške navzočnosti ZDA na področju Perzijskega zaliva in Indijskega oceana. To spravlja v zvezo s Kissingerjevimi izjavami. , Omenjeni buletin, navaja razgovor ZDA z Omanom o uporabi otoka Masirah za pomorske in letalske sile ZDA. Otok upo-: rahljajo v dogovoru z Omanom sedaj za svoje oborožene’ sile Britanci. Vladar Omana je de-’ jal, da nima nič proti temu, ko se je zadnjič mudil v Washing-tonu in se tam razgovarjal o dobavah. ameriškega Orožja. ZDA imajo malo pomorsko o-porišče v Perzijskem zalivu na otočju Bahrain, kjer se zadržuje njihova mala eskadra, obstoječa, iž treh vojnih ladij. Skupaj z Veliko Britanijo razširjajo ZDA pomorsko in letalsko oporišče Diego Garcia v Indijskem oceanu. Četudi ameriški vojaški krogi izjavljajo, da so razširitve omejene, vendar A-rabci vidijo v načrtih za Diego Garcia nevarnost za sebe. “Arab Press Service” trdi, da gledajo arabski voditelji v pomoči ZDA Omanu in v “mreži vojaških oporišč” pripravo’ za “ameriško vojaško intervencijo, proti oljnim državam”. Nixonovi dokumenti so last zvezne vlade WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik Charles R. Richey je pretekli petek odločil, da so dokumenti v Beli hiši iz dobe predsednikovanja R. M. Nixona last vlade z izjemo onih, ki so čisto osebnega značaja. Te ima Nixon pravico kot take označiti in izbrati, mora pa to utemeljiti, predno bo imel do njih polno lastninsko pravico. Sodnik, se je postavil na stališče, da so dokumenti vseh uradnikov, tudi predsednika ZDA, last vlade in ne njih samih. Sodnikova odločitev je važna v toliko, ker je večina predsednikov | tajnost, da so sovjetske ribiške ZDA vse od G. Washingtona da-I iad:je opremljene z elektronski-1'~ -------- —za oni napravami zo vohunjenje, to SOVJETSKA ZVEZA l$CE OPORIŠČE V PORTUGAL!! Vesti iz vladnih krogov na Portugalskem trdijo, da je Sovjetska zveza zaprosila nujno za podelitev pravice uporabe katerega izmed portugalskih pristanišč za opori-rišče svojih “ribiških"’ ladij. LIZBONA, Fort. — Sovjetska’ zveza je predpretekli teden u-radno zaprosila portugalsko vlado, da podeli sovjetskim “ribiškim” ladjam pravico do oporišča v enem izmed portugalskih pristanišč. Ker je Portugalska članica NATO in ker je javna Ije te dokumente smatrala svoje in jih shranjevala v knjižnicah in drugih sličnih ustanovah. . Na ta način so spravljeni u-radni dokumenti vseh zadnjih predsednikov ZDA od Trumana, Eisenhowerja pa do Kennedyja in Johnsona. Nixon je prvi, ki mu je ta pravica odrečena. Razumljivo je torej, da je njegov odvetnik vložil proti odločitvi sodnika C A. Richeyja priziv na višje sodišče. kaže, kako daleč je po sodbi Moskve razvoj na Portugalskem od lanskega prevrata že prišel. Komunisti so v vladi vedno močnejši, ko jih podpira vojaška skupina, ki ima v rokah dejansko oblast. Komunistom je uspelo doseči potrditev zakona, ki dovoljuje eno delavsko unijo- za vso državo, četiidi ,S0’ se krščanski demokrati in socialisti temu odločno upirali. Trdili so, da pomeni o- dobritev tega zakonskega načr- Frodaja francoskih ta p^ditev premoči komum- . . * _ j «» s^0v v delavskih unijah, kjer so letal RSVariia Izraelu ■ j sedaj trdno zasidrani. Novi za-WASHINGTON, D.C. — Ne-, kon prepoveduje med tem usta-kateri ameriški vojaški strokov- j novitev kake druge delavske n jaki so mnenja, da utegne do- j zveze, ’ kjer komunisti ne bi bava francoskih Mirage F-l le- j imeli besede, tal Egiptu ogroziti letalsko pre-j Krščanski demokrati in soci- Burns proti večjemu znižanju davkov WASHINGTON, D.C. — Arthur Burns, načelnik Federal Reserve Boarda, je pred Domovini odborom za pota: in. - sred- moč Izraela nad Arabci. : Vključitev 44 Mirage letal v egiptske letalske sile bi te skupaj s sirijskimi, ki imajo nova sovjetska MIG-23 borbena letala, mogle napraviti enako močne ali celo močnejše od izraelskih. Brez premoči v zraku bi bila v nevarnosti tudi izraelska premoč na tleh. Ti ameriški vojaški strokovnjaki so prepričani, da se bo Izrael sedaj še bolj prizadeval za doibavo najpovejših ameriških letal, ki bi bila učinkovitejša od sedanjih Phantom F-4. Izrael bi baje rad dobil F-15 Eagle letala, ki so posebej usposobljena za ustvarjanje premoči v zraku. < --------------o—---- Šved je bojkotirajo ameriško grozdje GOTHENBURG, Šved. - Pristaniški delavci so odklonili iz- alisti. ki šo skupno s komunisti zastopani v vojaški vladi, so grozili' z izstopom iz nje, ■ če bo omenjeni zakonski načrt odobren. To vojaških vodnikov ni zadržalo, izsilili so njegov načelni sprejem. Vodstvo socialistov je tb javno obsodilo in zunanji minister Mario Soares, voditelj socialstične stranke, je svaril deželo pred nevarnostih državljanske vojne, če bodo “totalitarci” — mišljeni so komunisti — še dalje utrjevali svoj položaj. Socialisti so imeli napovedano za pretekli petek veliko protestno zborovanje v glavnem mestu Lizboni, pa ga je vlada prepovedala, ko so zborovanje napovedali tudi komunisti in še nekatere druge skrajne levičarske skupine. To je bila očitna komunistična poteza za preprečen j e socalističnega zborovanja. vajam NATO ob obali Portugalske. Sovjetska prošnja za podelitev pomorskega oporišča za “ribiške” ladje je prišla pred ministrski svet in je bil baje izdelan že načrt za njen sprejem, saj je predsednik vlade gen. Vasco Santos Goncalves očiten podpornik levičarskih stremljenj in komunističnih načrtov. Predlog je pri delu vlade naletel na močan odpor in odločitev o njem še ni padla. V NATO vedo že dolgo, da sovjetske ribiške ladje na Atlantiku vrše vohunsko službo za Sovjesko zvezo. To so dognali tudi pri sedanjih pomorskih vajah. Portugalska je članica NATO in je edina jeseni 1973 dovolila letalskim silam ZDA pristajanje na svojih oporiščih, ko so dobavljale orožje in druge vojaške potrebščine po Arabcih stiskanemu Izraelu. Trdijo, da naj bi portugalska vlada imela v načrtu dovoliti sovjetskim ribiškim ladjam uporabo malega pristanišča Figuei-ra de Foz, 150 milj severno od Lizbone, v katere neposredni bližini je Iberijsko atlantsko poveljstvo NATO. Na njegovem čelu je trenutno ameriški pod-admiral Frank Corley. V Washingtonu v državnem tajništvu so v petek izjavili, da o sovjetski prošnji za oporišče na Portugalskem ne vedo nič, slično so zahodni diplomati v Moskvi trdili, da njim ni o kaki taki prošnji nič znanega. Iz Clevelanda in okolice Colson izpuščen wm 1. WASHINGTON, D.C. - Charts W. Colson, nekdanji posebni je P° dolgi bolezni včeraj, v ne-svetovalec predsednika Nixona. umrl 82 let stari John Se- ki je bil obsojen zaradi svojega tana s “*9^0 Kildeer Avenue, ro-deleža v Watergate aferi na 1-3 jenv v okolici Trsta, od koder je zapora, je bil pretekli petek v ZDA 1. 1908 in v Cleve- izpuščen iz ječe “zaradi družin- lancl 1' 1913, zaPoslen do upoko-skih težav”,' ko je odsedel le 7 jitve leta 1958 skozi 45 let Pri uiesecev. j Atlas Bolt & Screw, mož Mary, V čem te težave obstoje, ni r°k (ke Johna J., stari bilo objavljeno. Iz drugih virov! oče Kimberly in Sandre, brat jo znano, da je Colsonova žena pok' JosePha> Pok. Rose Koche-bolehna in da so njegovega sina var’ pok’ Johane Sterle> (v Jug.) p Malke in Angele. Pokojnik je bil član ADZ št. 7. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 10.15, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 11., nato na pokopališče Vernih duš. Rose Samida V Geneva Medicare negovali-šču je umrla pretekli petek 91 rvv ,, „ . ... ; let stara Rose Samida, rojena Delno oblačno z najvisjo tem- Skully v fari Velike Laši peraturo okoli 32 F (0 C). (Dalje na 3. strani' grebnega zavoda na E. 152 St, v stva dejal pretekli teden; da ačie Pomočnice na dobrava začasno znižanje dav-Neff Road ob EUO, nato na poko- kov, kot ga je predložil pred-pahsee Kalvarija. Na mrtvaški sedj)lk Ford) da pa je proti vsa_ oder bo položen nocoj ob sed- kemu večjerau stalnemu zniža- , nju davkov, ker je inflacija še John Setina j vedno močna in V Euclid General bolnišnici laganje kalifornijskega grozdja' Mario Soares je komuniste tega z ladje v podporo unijske. dejav- javno obdolžil. Seveda so ti nosti Caesarja Chaveza. gladko vsako odgovornost zani- Slično so odklonili, izložitev kali. Skrajni levičarji so kljub 74 ton grozdja tudi pristaniški prepovedi hoteli organizirati demonstracije proti pomorskim delavci' v Oslu na Norveškem. Prijeli v zvezi z marijuano. Vremenski prerok Partly cloudy nevarna. Federal Reserve Board nima namena povečavati preko mere, denarnega obtoka, ker bi to pospeševalo inflacijo, pa četudi bi vplivalo ugodno na poživljanje narodnega gospodarstva. SLOVENSKE ODDAJE 0LASA AMERIKE UTIHNILE see v Arafat je v sporu s palestinsko vojsko BEIRUT, Lib. — Tukajšnji angleški list “Daily Star” je prinesel razgovor svojega sodelavca s poveljnikom “palestinske vojske” v Siriji brig. gen. Mu-stafo Buderijem, v katerem se ta pritožuje nad vodnikom Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Arafatom, ki da te vojske noče oskrbeti z modernim sovjetskim orožjem. Gen. Mustafa Buderi je dejal, da je njegova vojska, ki šteje kakih 7000 mož, “najštevilnejša, pa najbolj revno opremljena palestinska vojaška sila”. Oddaje Glasa Amerike v slovenskem jeziku iz Wa-shingtona so v soboto, 1. februarja, zjutraj morale po 32 letih prenehati, kljub številnim naporom za ohranitev teh oddaj in kljub mnogim intervencijam. Med temi je treba posebej omeniti močna prizadevanja senatorja Franka Lauscheta, clevelandskega župana Ralpha Perka, kongresnikov slovenskega porekla Joe Skubitza (Kansas) in Philippa Ruppe-ja (Michigan) ter več drugih 'senatorjev in poslancev. Vendar je direktor ameriške Informacijski agencije (U. S. I. A.) James Keogh brez prepričljive utemeljitve (uradno sc kot razlog navajali zmanjšanje proračuna in inflacijo) vse akcije za nadaljevanje slovenskih oddaj v kakršnikoli obliki — odbil, kar se zdi nerazumljivo, saj je bil med 37 jeziki slovenski edini v celoti ukinjen. Pač pa so nekateri senatorji in kongresniki ob tem. poudarili, da bodo vso zadevo vzeli v pretres kmalu, ko bo Kongres' začel razprave o proračunu Informacijske agencije ' in Glasa Ameilke. Zato je zelo važno, da slovenske organizacije in posamezniki — kjerkoli v ZDA — sedaj pišejo svojim senatorjem in poslancem, protestirajo proti odločitvi U.S.I.A. in jih prosijo, naj se ob prvi možnosti, ki jo bo imel Kongres, odločno zavzamejo za čimprejšnjo obnovitev slovenskih oddaj. Zadnje vesti WASHINGTON, D C. — Predsednik Ford je preteklo soboto objavil, da njegov predlog proračuna zvezne vlade za prihodnje finančno leto predvideva 349 bilijonov izdatkov, pa le 297 bilijonov dohodkov, primanjkljaj je torej predviden na 52 bilijonov. Predlog bo danes predložen Kongresu. WASHINGTON, D.C — Znani republikanski konservativni sen. Barry Goidwater je dejal, da je sedanji Kongres skrajno neodgovoren, ker da v njem prevladujejo zagovorniki raznih skupin, ki ne vidijo zmeraj celote. Ta kongres je “verjetno najnevarnejši”, kar jih je dežela kdaj imela, je dejal sen. Goidwater in nato dodal: “če dežela more preživeti ta Kongres, potem lahko preživi vse!” ADIS ABEBA, Abes. — V soboto in včeraj je prišlo v Asma-ri, glavnem mestu Eritreje, avtonomne pokrajine Abesini je, nekdanje italijanske kolonije, do obsežnih bojev med uporniki in vladnimi silami. Poročila govorijo o večjem številu mrtvili hi ranjenih. Vlada je poslala v Eritrejo vojaške okrepitve s topništvom, tanki, in letali. Islamsko prebivalstvo Eritreje, ki je bližje arabskemu svetu kot krščanski Abesiniji, se upira tej in zahteva neodvisnost že nad 12 let. Njegov upor podpirajo nekatere arabske države z orožjem in z drugimi potrebščinami. Smrt v domovini— G. _ Franc Sevčnikar, 24811 Chardon Rd., Richmond Heights, Ohio, je prejel brzojavno sporočilo, da mu je v Velenju na Štajerskem 29. januarja 1975 umrl brat Ciril Sevčnikar. Pogreb je bil pretekli petek, 31. januarja. Iskreno sožalje! Sejar— Podružnica št. 14 S2Z ima svojo sejo jutri, v torek, 4. februarja ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Raznašalca iščemn— Ameriška Domovine išče raznašalca ali raznašalko za okolico od 61. do 58. ceste severno od St. Clair Avenue. Naj se oglase v uradu ali kličejo 431-0628. Seja— 1 Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo redno mesečno sejo to sredo ob pol dveh popoldne v družabni sobi farnega avditorija pri Sv. Vidu. Po seji prigrizek in zabava. Nova tajnica in seja.— j Podružnica št. 41 SŽZ ima novo tajnico Jane Kaplan, 19309 Preston Rd., Warrensville, Ohio 44128, telefon 475-2644. Podružnica ima svojo sejo jutri, v torek, 4. februarja ob dveh popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Cirkus pride v mesto— j Kot vsako leto ob tem času Iprideriudi letos v Cleveland sloviti Grotto cirkus. Nastopal bo v mestnem avditoriju od srede, 5. februarja, do nedelje, 9. feb-, ruarja. Vstopnice so že naprodaj v Public Hall od 10. dop. do 5. pop. za matineje in večerne predstave. Letos že 40 umorov in ubojev— Preko konca tedna je bilo na področju mesta 7 ubojev in u-morov, s čimer je letos njihovo število doseglo že 40, ko jih je bilo lani v istem času le 20! Posebna pomoč Poznavalci osnovnega šolskega pouka pravijo, da vsaj vsak deseti otrok v šoli potrebuje posebno pomoč pri učenju čitanja. NIKOZIA, Ciper. — Zadnja dva dneva je prišlo do ponovnega streljanja med Grki in Turki na področju Nikozije. Turki trdijo, da so streljanje začeli Grki z namero, da dosežejo ustavo ameriške vojaške pomoči Turčiji, kar je določeno za 5. februar, če ne bodo Turki pokazali “večje dobre” volje pri reševanju ciprskega spora. WASHINGTON, D.C. Cene deželnih pridelkov so v mesecu od 15. decembra do 15. januarja padle za 1.5%. NEW YORK, N Y. — Trans World Airlines so prodale Iranu 6 Boeing 747 “jumbo jets” za 99 milijonov dolarjev, ko jih same ne potrebujejo več toliko. Iran je poleg tega kupil od Boeinga še 7 drugih jet potniških letal za skupno 170 milijonov dolarjev. DAMASK, Sir. — Sovjetski zunanji minister je včeraj tod obljubil vso podporo Arabcem v razgovorih s predsednikom Asadom in z vodnikom Palestinske osvobodilne organizacije Arafatom. Danes se raz-govarja s predsednikom Sadatom v Kairu. Mmišm BQmmm % St XI » IMt'V X.'-MO XX I 6X17 SL Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44183 National end International Circulation PuOIisbed daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: » Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3- mesec« • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year, $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 19 Monday, Feb. 3, 1975 Naši bratje ob mejah '.vi'« V 'S'’" £ £ BESEDA IZ NARODA VESTI Naš narod je v velikih zgodovinskih pretresih, ki jih je skupno s svojimi sosedi doživljal, imel vedno malo sreče in veliko težav, ki so včasih zdele nepremagljive. V stari Avstriji smo bili stoletja dolgo državljani druge vrste, katerim so Habsburžani naložili vse dolžnosti, — morali smo plačevati davke' in delati tlako, smeli smo se zanje junaško boriti —, a pravic, ki gredo narodu, nam niso priznali. Če jih je kdo zahteval, je postal sovražnik domovine in vladarja. Razkosano je bilo naše ozemlje na pet, šest dežela in smo morali biti ubogljivi “podložniki” in nič več. Ob koncu prve svetovne vojne so evropski narodi druge vrste, ki so z nami vred delili enako usodo, dočakali izpolnitev svojjh želja. Slovencem se niso izpolnile. Kot poštenjaki smo zaupali v pravico, v narodovo voljo, v pogodbe in obljube; toda tisti, ki so pri mirovnih pogodbah določali meje bodoči Evropi in razlagali pomen mednarodnih pogodb, so nas prezrli. Večji del našega narodnega ozemlja, ki se je združil s Hrvati in Srbi v novi državi, so naši močnejši bratje nemalokrat imeli bolj za v vojni priboje-vani plen, kot pa za enakovredne brate. Skoraj tretjina našega naroda je ostala zven jugoslovanskih meja: v Avstriji,^Italiji, na Madžarskem, kjer so jim novi gospodarji dali ob vsaki priliki vedeti, da so vsekakor neznatna in brezpravna manjšina in so na vse načine, zlepa in zgrda hiteli, da to nadležno skupino tujega jezika in mišljenja čimprej izbrišejo s površja svojih zemlja. Ni jim uspelo, pa bi jim, če bi se bila druga svetovna vojna končala v njihovem smislu. Še nam zvene v spominu besede norega germanskega diktatorja: “Naredite mi to deželo zopet nemško.” Doživljali smo na lastni koži prodiranje laške dvatisočletne kulture v našo zemljo in kako so nas “za vedno” vključili pod varno okrilje rimske volkulje. Naši osvojevalci so vojno zgubili, a se je spet dogodilo nekaj, kar se menda lahko dogodi le našemu narodu: kose našega narodnega telesa so spet sekali in jih dodelili kakor plačilo našim premaganim trinogom od včeraj. Naša Koroška, del lepe goriške zemlje, Trst in njega okolica so še vedno pod tujčevo oblastjo. Mednarodne in državne pogodbe so sicer priznale našim ljudem, ki so ostali pod tujimi gospodarji, osnovne pravice za njihov narodni razvoj, a resnica je pokazala, da vlade, katerim te pogodbe nalagajo tovrstne dolžnosti, vse store, da se jim izognejo in kadar se jim le ne morejo, jih skušajo izvodeniti z nedoločenimi obljubami in odlašanji v nedoglednost, misleč, da bodo na ta način utrdili slabiča, ki kliče po pravici. Eno je gotovo: Ne premagana Italija, ne premagana Avstrija nista pripravljeni sprijazniti se z dejstvom, da žive na njihovem ozemlju Slovenci. Naj imata ti deželi kakršnokoli vlado, od skrajne desnice do skrajne levice, vsaka je edina v tem, da je treba čimprej likvidirati nadležno vprašanje narodnih manjšin, zlasti ko gre za tako “malenkost”, kot smo v njihovih očeh mi Slovenci. Prepričani smo, da bi se bilo leta 1945 vprašanje našega narodnega ozemlja rešilo v našo popolno zadoščenje, če ti nas takrat na mednarodnem pozorišču zastopal državnik, kateremu bi bila borba za narodne pravice mnogo bolj važna, kakor pa strankarsko taktični vidiki. Pa ga ni bilo! Naši sosedje se tega zavedajo, zato si upajo vedno bolj grobo kršiti prevzete obveznosti do naše manjšine. Zadnje čase so postali že prav izzivalni. Lani so začeli proglašati cono B za svojo last, Avstrijci dpvolijo celo majhne “revolucije” svojih ljudi, če se na slovenski zemlji pojavi slovenski krajevni napis s tisoč let starim slovenskim imenom, ali poleg nemškega besedila na uradnem žigu še slovensko. Celo jugoslovanska vlada se je predramila zadnje, čase in s svojimi protesti zbudila nekaj zanimanja v velikem svetu. Če bi bili to storili 20 let prej, bi bilo bolj iskreno in bi več zaleglo. Občudujemo optimizem uvodničarja v celovškem “Na-- šem tedniku”, ko zapiše, da' je koroškim Slovencem bila “v veliko pomoč izkušnja Jugoslavije, ki je v zaupanju na lastno sposobnost in kljub neštetim oviram našla .. . visok ugled zaradi lastne notranje ureditve.” Razumemo lep poklon, ki ga je list naredil, sosedom onstran Karavank. Dobra soseščina je zlata vredna. Upamo, da bo to zaupanje koroških Slovencev v pomoč matične domovine poplačano z resničnim zanimanjem Ljubljane in Beograda za vse, prav vse, kar more pomagati umirajočemu slovenskemu življenju na Koroškem in v Italiji. Dokler bodo gledali na to, če je naš rojak pravilno prebarvan, predno se odločijo za podporo, in ga puste propasti, če ni, je vsaka pomoč dvomljiva. Narobe pregovor, da tam domovina, kjer nam gre dobro, ima nekaj na sebi. Ali se zavedamo, kako porazno vpliva na koroškega Slovenca prihod žena in deklet iz “bo- j ; ga je pred tremi desetletji preganjal, izseljeval, streljal kot j !talca, pošiljal.v koncentracijska taborišča in prisilno na' fronte? Sedaj mu pa ponosno lomi kos boljšega kruha, kot mu ga more dati lastna “notranje urejena” domovina. Bog daj, da bi kljub vsemu temu klic v obrambo naših bratov na Koroškem in v Primorju le nekaj zalegel. Električni vlak v Koper Elektrifikacija koprske železnice, ki sodi v sklop modernizacije proge Koper-Šentilj, hitro _ napreduje. V Rižani so postavili 3 | napajalno postajo, na zgornjem y«i»inis»»iiiinniii«niiimHm»nuiiiimmminiuiiiinuHa»»mmuni»»t»limM>i^ npln pa že več kilometrov vodov žgali smo nekaj lučk v sobi bli-j m računajo, da bo prvi električ-zu jaslic, kropili in kadili smo po vseh sobah, tudi okrog hiše. Kar takrat nismo imeli drugih živali kot kokoši, smo se spomnili nanje in še tam blagoslovili in kadili. Ko je še bil rajni brat Francelj živ, je naročil iz Švice lepo kozo. Mama so jo tako čistili in mleko je bilo doma za oba fanta in za mamo Lino, ki je že bolehala. Ko so fantoma, umrli starši, sta še vedno prihajala domov v Logatec, kjer smo se trudili, da smo jima kupili darila. Spominjam se, da je še prejšnje leto kupila njihova mama za Pa-velčka laterno magiko, za Fran-cita pa srebrno uro. In ko smo jima dali to na Sv. večer, sta vsa vesela prižigala električne luči, ko jih je g. Oblak prvič napeljal v Logatcu. Tekala sta iz sobe v sobo, a ko smo šli k polnočnici, sta rekla: Zdaj pa morava moliti za mamo in ata. Ko že omenjam domače jaslice, se spominjam svoje službe v Škocijanu pri Turjaku. Tam je župnikoval g. Janez Jereb. Ta je imel veliko veselje do jaslic. Naredil je načrt za lesene jaslice, ki jih je delal mizar Matjaž. Tudi meni jih je naredil, g. j župnik pa jih je poslikal in s Tirolskega je naročil res lepe kipce. Ko sem o božičnih počitnicah tak stanovala v Alvernia Manor pri duhu prehodila ?■> Veselo pestovanje SIS Triglav MILWAUKEE, Wis. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wisconsin, priredi prihodnjo soboto, 8. februarja, svoj predpustni družabni večer v dvorani sv. Janeza na 84 in Cold Springs Rd. Začetek pustovanja ob šestih zvečer. Postregli bodo z domačimi krvavicami in z drugimi okrepčili. Po večerji bo ples z maskami. Najboljše maske bodo nagrajene. SKD Triglav lepo vabi vse svoje člane^ vse okoliške rojake in rojakinje na to veselo pustovanje. ICmeri In pošiiiks ¥ Hlwernia laisor tar fasiiss ¥ JOLIET, 111. — Pred Božičem mi je pisala sestra Siena Trstenjakova iz Lemonta, da me pričakujejo z mamico in sestrami na koncertu pred Božičem. Dvorana- je bila -polna, sedela sem zraven mame in sestre Avite. Koncert se je pričel, sestra Siena je bila spredaj ter dirigirala, z njo pa je bila njena pomočnica v pripravljenosti, da bo tudi ona podala nekaj točk. Dekleta so bila vsa oblečena v pevskih uniformah, kot gre za koncert. Lepo je bilo in občudovala sem sestrin miren nastop. Ljudje so dali s ploskanjem duška svoji pohvali. Meni so bila dekleta zelo všeč, nobenega pretiravanja v vedenju, prijazni o-brazi in Trstenjakova mamica! je komaj čakala, da bo spremila pevke v svoj cvetlični muzej. Ta naslov sem dala tej sobi. Mama je res prava umetnica in tu vidiš najnavadnejše cvetje do u-metnih cvetlic. V kotu je naredila veliko katedralo, med cvetjem pa krasno monštranco in vsak večer si sama še ogleda svoje delo in prižge luči, da se vse sveti. Na Sveti večer je prišla č. mati pro-vincialka s sestrami iz samostana in prepevale so lepe božične pesmi. Lansko leto so prišle sestre iz samostapa- s sestro pro-vincialko, ki je bila tu iz Zagreba. Zapele, so lepo hrvaško božično pesem, naša č. mati Rose pa je začela “Glej zvezdice božje migljajo lepo ...” Med sestrami je mnogo Slovenk, ki so v procesiji šle proti kapeli in pele. Letos je bija kapela na svojski način precej preprosta. Sr. Cecilija, in sr. Siena sta jo prav lepo pripravili za stanovanje božjega Sina. Na Silvestrov večer smo v duhu prehodile vse, kar nas je spominjalo na dom. Jaz sem se spomnila na jaslice, ki smo jih delali doma. -Starši so kupili cele pole jaslic, bratje so jih izrezovali in lepili na papir ter vse pretrdih na lesene palčice, ki so jihjposadili v mah na gori. Spodaj pod goro je bil pripravljen hlevček, pod njim pa je bila lesena ograja. Nad hlevčkom je bila zvezda, ki je kazala pot pastirčkom. Te jasli-' ce sem si najbolj zapomnila. Bile so res preproste, a toliko lepih spominov si še vedno predstavljam. Od stropa dol je bila pri hlevčku pritrjena lučka, o-troci smo kar naprej hodili k jaslicam in na Sveti večer, kc ni vlak pripeljal v Koper še pred koncem letošnjega leta. E-lektrif‘ikacij a proge in izboljšanje izogibališč bosta omogočili podvojitev sedanjega prometa, ki je lani dosegel milijon in pol ton letno. Predstavniki železnice trdijo, da bo elektrifikacija gotova že do jeseni, da pa ne bodo pred koncem leta dobili v Italiji na-ročehih električnih lokomotiv. Na Kozjanskem začasno urejena bivališča V območju šentjurske občine so do srede januarja ■ 1975 popravili 60 stanovanjskih hiš, ki jih je potres poškodoval tako hudo, da spadajo v tretjo kategorijo. Postavili so 22 provizoričnih hišic in tri montažne ter tako poskrbeli tudi za tiste družine, ki se niso mogle vnovič vseliti v svoje poškodovane domove. Tako je bila nekako izpolnjena obljuba, da bodo po potresu prizadeti varno prezimili pod streho, četudi nekateri šele pod začasno. Vsi so se iz šotorov preselili v trdnejša, četudi le začas^ na. in zasilna bivališča. sestrah, sem v lepo Minnesoto, kamor sem prišla 1. 1949 k svojemu bratu. Tu sem se seznanila z mnogimi starimi naseljenci, ki so bili po večini prijazni, in z našimi novimi. Nekateri že počivajo v boljši deželi, veliko se jih je poročilo, j Med svoje dobre prijatelje štejem Grudnovo družino, Kovače- j ve, Juhantove, Škerjančeve, Dolenčeve in še in še. Učila sem na Gilbertu slovensko šolo in dobra Marica Kosmova je imela skrb za obstoj te šole. Zidaj pa v Clevelandu tudi skrbi in uči. Na Pinevillu je bila Medvedova družina s številnimi otroki, ki so bili vsi zlasti dobri pevci, kot tudi Vidmarjevi, Krulčevi, Perčičevi. G. Kuntara je spremljal na klavirju in nekatere je, tudi učil glasbe. Med dobrimi učenci so nekateri že inženirji, kot Medvedovi — učitelj;' kot Grudnov Jani, ki je bil zlasti dober risar, ravno tako Mico — Krulčev Martin, bolniške sestre. Lepo družinico ima dr. Fišinger, ki je poročen z Vidmarjevo Anico — Dolenčeva Milena je bila zelo dobra v spisju — Medvedov Albin'pa je spesnil-tudi lepe pesmice. Včasih pogledam Minnesotski Zvon, ,ki smo ga izdajali in prva leta sem ga urejevala, pozneje^ ko sem odšla z Gilber-ta, pa so ga največ urejali Medvedovi fantje, Kosmov Marijan, in Krulčeva. Drobiža je bilo kar veliko,, nekateri so prišli celo zelo mladi š'e v predšolskem letu, kot Vidmarjev Janez, Medvedov Janez in Kristina. Ko sem hodila k dobri Menartovi družini na dopust, sem spoznala tam go. Shalkovo, ki sem jo nekdaj učila še v Dol. Logatcu in gate” Gorenjske na sezonsko delo v Avstrijo, kjer kot či-14e odzvoniio Ave Marijo, smo šli stilke hotelskih hodnikov in kopalnic zaslužijo več kot do- j s starsi okrog hiše. Mama so ara? Ali, kadar vidijo milijone zdravik rok, ki hiteč za bolj-|re^i: že zvoni, najprej bomo sim kruhom in udobnejšim življenjem gredo delat tujcu, ki ziric>lili angelovo eeščenje, pri- V Trbovljah 380 m visok dimnik Gradbeno podjetje Gradis je končalo z betoniranjem pilotov v temeljih za nov 360 metrov visok d i m n i k termoelektrarne Trbovlje 2. Predvidoma bo stekla 20. marca gradnja zunanjega plašča tega dimnika, višino 360 metrov pa bo dosegel 20. julija, če bodo seveda načrti potekali v redu. Slovenci na poti okoli sveta v jadrnici Pretekli mesec je odplula s Cannesa v južni Franciji na pot okoli sveta dvojamborna jadrni-ca Swan-65 s sedmimi člani. Med njimi so trije slovenski pomorščaki, Rado Štoka kot navigator. “Odličen Hitlerjunge” Koroški deželni glavar socia- list Leopold Wagner se je javno pohvalil, da je bil “odličen Hitlerjunge” v dobi nacizma in da mu je zato treba priznati nacionalizem.. V volivni kampanj: v koroški deželni zbor se vse tri stranke, socialisti, ljudska stranka in neonacisti, zaganjajo v zahteve koroških Slovencev, ki 20 let po sklenitvi državne pogodbe še vedno niso izpolnjene, četudi so v pogodbi zapisane. Slovenski vinogradniki v težavah Na eni strani ovirajo razvoj vinogradništva nizke cene, na drugi pa zastoj potrošnje doma. ko izvoz zastaja. Vina je v zadnjih letih po svetu dovolj in so zato cene začele padati, to ni o-s-talo brez vpliva na slovenske vinogradništvo. Po podatkih v slovenskih listih je potrošnja vina doma v letih 1968-1974 rastla povprečne po^ 14% letno, lani pa je zastala. Istočasno so se zmanjšale možnosti za izvoz. Predlagajo posebne nagrade za izvoz, ker se izvoz po sedanjih cenah ne izplača. Letno izvozijo v Zahodno Nemčijo 3000 vagonov vina, 550 vagonov pa v Veliko Britanijo. Nič niso zapisali, koliko vina izvozijo v ZDA, po vsem sodeč ne Veliko, ker bi sicer navedli kako številko. * Slovensko vino je bilo v naši deželi pred leti veliko bolj priljubljeno kot je zadnja leta. Pivci se pritožujejo, da se na kakovost ni mogoče zanesti, da je vsaka steklenica' razliena od druge, vino pa preveč žveplano in da zato boli pb njem glava. Izvozniki slovenskih vin bi si'naj te pripombe vzeli k srcu in se pobrigali, da bo vino res kakovostno in enako v vsaki buteljki iste sorte. Ko sem že pisala o jaslicah, naj omenim najlepše jaslice, ki sem jih videla v Minnesoti. Naredil jih je g. Medved in ko me je prišla Bernardka iskat z avtom ter ga. .Medvedova, so mi vsi razkazali krasne jaslice. Posebna soba je bila zanje in vem, da jih ima g. Medved tudi letos v spomin na rajno gospo.. Lepe spomine imam na Minnesoto čipkarstvo ne bo izumrlo Čeprav se v idrijski občini ženske ne ukvarjajo več toliko s čipkarstvom kot p?ed leti, se vendar prizadevajo, da se mlade deklice naučijo izdelovati čipke Čipkarsko šolo v Idriji obiskuje nad 200 deklic, šole v Sp. Idriji, Cerknem in na Črnem vrhu pa še nad sto. Zasoljene lovske trofeje V lovskem letu 1973-74 so v -Sloveniji po poročilu v ljubljanskem “Delu” ustrelili kar 14,600 srnjadi, 1200 gamsov, 95 muflonov, 35 medvedov, 1450 jelenjadi, -500 divjih prašičev, 65,000 fazanov, 24,000 zajcev, 6200 jerebic, 80 veliki^ divjih petelinov, 1000 jazbecev in 8300 lisic. Na medvede so se spravili predvsem tujci, ki so jih od 35 postrelili kar 26. Za dnevno zasledovanje in čakanje na kosmatinca so plačevali tuji lovci po 30 dolarjev, za odstrel pa so odštevali od 500 pa tudi do 2200 dolarjev, če je bil medvedov kožuh izredno lep. Od druge divjadi so tujci u-plenili približno desetino, 1597 srnjadi, 369 gamsov, 169 jelenjadi, 146 divjih prašičev, 32 petelinov, 54 muflonov, 3750 zajcev in 30,000 fazanov. Skupni dohodek od njihovega lovnega turizma je bil 865,000 dolarjev. Pustni karneval v Litiji Resni časi in skrbi ne preprečujejo zabav v Litiji. Tam so se odločili za Pustno nedeljo, 9. februarja, prirediti pustni kar-nival, ki naj bi privabil domačine in tujce. Za najbolj uspele maske imajo na razpolago za nagrade 10,000 dinarjev. Priprave so v rokah turističnih delavcev. Proga Celje-Maribor elektrificirana Tik pfed novim letom je peljal po novi elektrificirani progi Celje-Maribor električni tovorni vlak. Poskusne vožnje bodo nadaljevali še ves ta mesec. Poskusili bodo nato tudi z osebnimi vlaki z različnimi obtežitvami in brzinami. Na preurejeni progi bodo možne brzine do 11 km. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Narodni odbor is Slovenijo za slmnsko oddajo "Glas Amerike" Dragi Mr. Keogh! Narodni odbor za Slovenijo, vrhovni predstavnik svobodnih Slovencev, se obrača na vas s to prošnjo zaradi vašega načrta, da or se ukinile oddaje VOA v slovenskem jeziku za Jugoslavijo. Nujno vas prosimo, da bi se premislili in dopustili, da VOA nadaljuje svoje oddaje v slovenščini in to radi sledečih razlogov: 1) Slovenska narodna skupnost poseduje, kot svojo domovino, politično in vojaško najvažnejši in od sosedov najbolj ogroženi teritorij v Evropi. Tukaj tečejo strateška pota iz Sredozemskega morja v samo osrčje Evrope in obratno (ljubljanska vrata); tu se dotikajo stare kulture treh razsežnih etniških skupin (slovanske, tevtonske in romanske). Ni torej vseeno, ali je slo-Kako dobra je bila ga. Potočni-1 rens?co ljudstvo trdno povezano z Zapadom (čigar del je), in pokava. Najmlajši sin je obiskoval slovensko šolo in nekoč me je vprašal: Kje je lepše, v Minnesoti ali v Sloveniji? Rekla sem mu: Zame ni lepšega kraja kot moja domovina. On pa je odvrnil : Bil seta na potovanj u po Sloveniji s starši in reči vam moram, .da je še lepša, kot ste nam jo Vi opisali. V Lemontu sem se seznanila s sr. Lavoslavo. ki mi je vsako jutro daU v kapeli knjigo “Leto svetnikov”, da sem jo brala. Ne bom pozabila dobrih lerfiontskih sester, pa tudi Minnesote ne, kjer so mi moji dobri Menartovi izkazali toliko dobrot. Ton- ima zdaj že sina učitelja, ostale J ček, Bog Te živi in vse dobrot-otroke tudi v višji šoli. še bi jih nike, kr sem jih spoznala na svo-morala našteti, pa naj omenim) jem popotovanju po lepi Ameri-le škorjančeve, Bajdove. ! ki! Skoro vsi, ki slovensko šolo, s sebej .z ZDA s pomočjo VOA, ali pa ni. 2) Ta-premislek je izredno sočasen, ker je predsednik Tito S3 let star, in nihče ne more vedeti, kaj se utegne dogoditi po njegovem odhodu. Tesna povezava aspiracij slovenske narodne skupine z ameriškim konceptom glede bodočega razvoja na tem prostoru, v mednarodnem zaledju Trsta, se zdi bistveno važna za ohranitev miru. Redno oddajanje postaje VOA zatorej ne sme biti odrezano ravno v tej izredni povezanosti problemov. 3) Slovenski jezik je tako različen od srbo-hrvatskega, da ladijskih oddaj v tem jeziku slovenski človek v povprečju ne more razumeti; posledica tega bi bila, da ne bo več poslušal. Zelo majhen, pa zelo dragocen zaveznik Združenih držav bi postal prepuščen samemu sebi, bi se znašel v zmedenosti in odtujenosti, če oi se ustavile oddaje VOA v ‘slovenščini, ki jih ljudje na široko poslušajo. bri pevci in pevke. Zelo vesela sem bila, ko sem se srečala z nekaterimi starši bivših učencev ter z njimi samimi. V Jolietu rada vidim Pavlo Mavčevo, ki sem jo učila na Gilbertu. obiskovali ( Bog varuj moje dobre sloven-bili tudi do-j ske učence, ki jih ne bom pozabila. Svoje mnoge dobrotnike izročam vsak dan božjemu varstvu, da se zahvalim za vse duhovne in telesne dobrote, ki sem jih prejela v obilni, meri. Lojzka Verbič So še drugi dokazi v prilog nadaljevanja oddaj VOA v slovenščini, a zgornji trije se nam zdijo najbolj važni. Upamo, da boste delili naše poglede na ta problem in da boste v tem smislu tudi ravnali v dobro ameriških in slovenskih interesov. Za vaše razumevanje se vam lepo zahvaljujemo. Dr. Ludovik P uš , tajnik Narodnega odbora za Slovenijo 6403 Catalpa Ave., Ridgewood, N.Y. 11227 P. S. ■— Slično pismo je bilo poslano tudi državnemu tajniku dr. H. Kissingerju. A. 2.: SPOMINI Z OBISKA DOMOVINE XV. Ta moja požrešnost se je kma-maščevala. Ko so drugi odha-naprej, sem bil tako slab, da Sem komaj stal na nogah. Rekel ^m jim, naj kar gredo, se bomo našli na cilju. Z mojo nevero, fantom, ki se mu je bledlo, njegovim bratom smo jim po-č&si sledili proti Dravi. Na dvojcu gostilne blizu Drave so inaeli Nemci tovornjak, naložen s sodi črnega italijanskega vina. Sami so ga točili in pili, jaz se Pa nisem upal prositi zanj, čeprav sem bfl prepričan, da bi mi en kozarec vrnil vse moči. Na drugi strani Drave se dvi-§a cesta na levo v breg. Tam smo srečali prvega Angleža. Ne-. domobranec je na njem preskušal svoje znanje angleščine, Pa se Anglež ni zmenil zanj. Nekako sredi klanca sem toliko o-Pešal, da sem bolj padel, kot le-^ v senco grma pod cesto. Ko Sem se odžejal z vodo, v kateri stopili nekaj sladkorja, me 6 tako poživilo, da sem bil fPet sposoben za pot. Na vrhu anca smo srečali drugega.An-° e2a. Sprehajal se je po cesti in e le prišel kdo z orožjem mi-mu je samo mignil, naj od-Pod cesto, kjer je že ležal orožja in opreme od daljno-° eda in telefona do revolverja topov. Neki domobranec je ^dšel od nekod in skušal brska-1 P° kupu. Verjetno bi bil rad °dil kako pištolico. Anglež mu e samo mignil in je izginil. ^rhu hriba je večje posestvo, Odobno graščini. Od tam sta bajala dva partizana na ko-.hh. Pošteno sem se ustrašil. 'Če V šoli ni bilo prostora za nas. Ko nas je neka sestra videla hoditi po dvorišču, nam je grozila s policijo, vendar se je dala pogovoriti. Dobili smo karte za hrano in smeli prespati tisto noč na dvoriščnem hodniku. Tisto nedeljo so prišli vsi domobranci s postojanke Suhi dol, med njimi več Žirovcev. Povedali so, da pogrešajo Vinkota Koklja, ki je pri begu čez hribe najbrž opešal in morda kje padel v roke partizanom. Četo so napadli partizani že v Križah in potem v Tržiču, kjer so domobranci in mnogi begunci zgubili vse vozove z zalogo hrane in drugo imetje. V ponodeljek, 14. maja, smo opoldne še dobili hrano v samostanu, potem še pa morali vrniti v Vetrinj. Tudi tam nam niso dovolili, da bi se nastanili pod dvoriščnimi arkadami, da bi bili vsaj malo pod streho. V neki novi tovarni je bilo dovolj prostora, pa so rekli, da je določena samo za matere z malimi otroki. K njim so se prišteli tudi vsi izobraženci brez otrok. Končno smo polegli kar pod drevjem v. vrtu in tam pospali. Naslednji dan so naši fantje in. možje naredili iz vej tri šotore za 33 oseb; pridružilo se nam je, namreč nekaj bivših domobrancev, ki so že na begu, še bolj pa pri prisilni oddaji orožja spoznali, da je njihove službe konec. V taborišče so se naleteli tudi rojaki, ki so med vojno delali po raznih krajih Koroške. Šotori iz vej in pokriti z impregniranim papirjem so se že Darovi za Slovenski starostni im b0 naš spremlievalec* ki se prV° n°Č siab° izk^zali- Naliv • ^ 7 ict. r^arvir* r* q v m I vn ri o m oc to 11 J e vedno bledlo o njih, za-ai> jo bo ucvrl nazaj po bre-jeU n Javnost v Dravo. K sreči p tako zmeden, da jih ni ni-^ Prepoznal. Pač pa jih je opa-neka Dolenjka. Kričala je in jih zmerjala z najgrši-Ps°vkami, onadva se pa vpri-.Angleža nista zmenila zanjo. v ^aljevali smo dolgo pot’na-skozi mlad gozd in prišli n°č skoro do ravnine. Ob ’ 1 Je bila ndkaka cestarska iti 9 a’ v katei'i smo se odpočili pre^reirnšljevali, če bi kar v nji Spet je prišel od ne-Kermavner, ki je pravil, pra ob nekem jezeru že pri-0dv' ^erb beteli za nas. Vse je ttijs|Sno samo od švicarske ko-kd0Je bdečega križa, ki odloča, jtega^e ^ begunec. Optimizem Ptraf ^e^a sem še pozneje več-občudoval. Ije hub in ntrujenosti smo šli da- jpred Prišli — sledeč toku — fje, NPolnobjo na Vetrinjsko p'o-asii smo samotno hišo in je papir razmočil in 'namesto kapelj so se vsipali na nas od časa do časa litri vode. Podnevi so šli naši v gozd in omajili visoke smreke od vrha do tal, da so dobili lubje za streho, čudno je bilo videti toliko mlajev v gozdu. Ko sem vprašal prijatelja: “Ali jih ni škoda?” je rekel: “Jaz sem jih izgubil še veliko več!” Poleg šotorov smo postavili tri ognjišča in kuhali, kar je kdo prinesel: kavo, polento, ovsene kosmiče in drugo. Pri domobrancih smo dobili tudi nekaj konjskega mesa, od uprave pa šest hlebov kruha. K sreči so bile na Gorenjskem v veljavi iste živilske karte kot na Koroškem. Z njuni sem hodil po razno hrano v Celovec vsak dan. Drugi begunci so bili bolj srečni. Pripeljali so s seboj pokrite vozove ali šotorska krila in večje ali manjše zaloge hrane; mi smo prišli skoraj vsi brez vsega. 13. V. — Dobili smo prvo redno hrano za tri dni; ki smo jo je fspatj ^ steljnik, kjer bi se dalo ’ sami kuhali. Preskrbeti jo se^ ' ezel sem na kup, pa ni- morala avstrijska vlada, poj člo^l najti prostora niti za fiU(ljg0Veka- Povsod so ležali ------------------, -- r-------------- ln spali kot ubiti. Iskali ponoči okrog taborišča, da bi ko- Širiti so se začele vznemirljive novice, da partizani hodijo No Ltuj.u. isaaii P6 vej j-J6 in našli nedaleč od hi-Ng travo. Pogrnili smo o- Veliko Tp trudni polegli. Tu . _ p se j Združil starejši moški, ifa Jiioic iprec^stavil za mizarske-Ne. v0tra Plečnika iz Hotedr-vem, če m°jstr. raj če sem §a videl smo vstali; pozneje §a nisem. Je menda ta- riut N Koj _ w j e j ^%°^l delo nekje na Koro-Ni na eU Smo Pa> da smo le-No jih°Vsenl njivi. Odeje, ki Nubej, V2eH/ v ambulanti p.od so nam že prvo noč Prišle ko p po- Prav C2ferve in , °brs skUka,§0sP°dir k 9la maslo, kava, milo pa pozneje, nja nam, je zjutraj ] šli l .e’ ob devetih sme ^ starpmasi v cerkev osemsto 0stana ? benediktinskega sa-°v Lje1 ie Pa sedaj last kne-. OpoM tensteiG0v-b Cew!e •','e Prisel eden naših Ni m povedal, da so oni pNkem Streho in hrano v ur-[1 2 nim ;samostanu- Radi smo il sij m' IvIed Partizanov Potjo smo sreča-h '*y Don tizaia°v in med | Naii i?'1 kBevcev, ki so nas h' Pred Kosmatin Mlekuš, ki je ^ je fotograf v žireh, ga odpeljali ali umorili, in da so se Angleži in Srbi spopadli z njimi v mestu. 17. V. —- Nemci so odšli. Za njimi smo dobili nekaj pokrival za šotore. Domobranci so prerezali toliko bencinskih sodov na dvoje, da so dali vsaki vaški skupini eno polovico — za kotel. V njih smo kuhali šest tednov konjsko meso, da nam je že vsem smrdelo, — in še marsikaj drugega. ' 18. V. — Na zahtevo nekega domobranskega majorja smo se morali spet seliti, sedaj k No-tranjcem na travnik. Rusi, ki so odšli in pustili mnogo konj in vozov, so nam selitev zelo olajšali. Vinko Kokelj, ki je bil en teden pogrešan, je prišel zelo izčrpan in se nam pridružil. Z njim se je povečala naša^ skupina na 40 oseb. Vinko je hodil čez hribe čisto sam, vedno v nevarnosti pred partizani. Nekje pred Dravo je vrgel v grmovje orožje, vojaško bluzo in kapo in šel dalje kot, domačin. (Dalje sledi)' CLEVELAND, O. — Od zadnjega poročila sp darovali za Slovenski'starostni dom na Neff Road v Clevelandu sledeči: V spomin Agnes Longar Po $10: Andy in Mary Bozich, Joe in Mary Bratush, John in A-lice Cech, Stan in Olga Rogell, Pete in Josephine Tomšič, M/M A. Turkman; po $5: George in Agnes Bilyk, Frank in Jennie Fatur, Louis in Steffie Gričar, Milka in John Kokal, Milka Perko, Frank Škabar in hči. V spomin Frances Lopatich Po $5: Frank Kunstel, Joe Medvet. V spomin Stanleyja Mihelicha Po $5: Mrs. A. Artel, Mrs. J. Wilke. V spomin Franka Pence $20: Mike in Fannie Evans; po $15: Agnes A. Herok, Lodge Nd. 147 SNPJ, M/M Steve W. Tumbry; $10: M/M Ernest J. Schneider, Idah; po $5: Milan in Ann Herak, M/M Robert E. Schultz Jr. V spomin Freda Pickmana Sr. Po $5: Fran in Vince demence, Mary Gross, M/M Ed Jan-kovich, M/M F. W. Mierke, M/M Albert Mlinar. V spomin Leopolda Polisa $13: Društvo Kras št. 8 ADZ; po $10: M/M J. J. Kozel, Robert J. Muzic družina, M/M Reginald Resnik, M/M F. Zak. ' V spomin Clementine Poseli $20: Društvo št. 11 ADZ; po $10: M/M Edward Posch, Josephine Posch, Marie Telich; $5: Marie Speros. V spomin Joa Richa Po $5: A. Kostrevec, M/M Louis Kovač. V spomin Carla Samanicha $10: M/M Joseph Ziganti, $5: M/M Frank Elersich. V spomin Louisa J. Slapnika Po $10: Mrs. John Eržen in Mrs. Frank Chesnik; $5: Rose Grpnseik. V spomin Victoria Smrekar $50: George in Jean Snyder; $25: Franc Urbančič; po $20: Brodnick Bros., Waterloo Rd.. Anthony L. Nosan, Sam Gru-bick ih Min Kadar, M/M Anthony Fortuna in Tony Hribar; po $15: Lightfoot Bros., Post 3003-VFW, Employees of Preformed Line Products Co.; po $10: M/M Henry Dreyfuss, M/M Harold Gerisch, Pauline in Rose Kolman, Matt in Rose Križman, S. A. Marek, M/M Ray Skully, M. Slak, Marianne Paulik; po $5: M/M Tom Komar, Vera Koss, Mary Makovec, J o s e p h Merhar, Chesterland. M/M Joseph Novak, Marie Pla-ska, M/M Joseph Roth, M/M Edward Strankey, Frank in Jo Strumbel, Martin Strauss, Jeanne in Frances Svet, M/M Max Želodec, M/M Max Želodec Jr.; po $3: Frank in Anne Klopcic. M/M Joseph Strumbel; $2: M/M Frank Zupančič. V spomin Andrewa Turkmana Sr. $100: Slovenian Singing Society Zarja; po $25: M/M Joseph Petrich in družina, M/M Frank Frank Kokal, M/M Charles Kulwin, M/M Edward Mam, M/M Frank Mramor, Sue Pakis, M/M Frank Skully, M/M Frank Slejko Jr., Lodge No. 28 SNPJ, Družina Marie Shaver, Louis Stavanja, M/M John Terlep. M/M Richard Tomsk, Erie, Pa., Družine Zele in Girod, Družina Žnidaršič (Greenwood Rd.); po $5: Sophie Barton, John Birek, M/M Frank Branisel, M/M Joseph Bratush, Albina Gruden. M/M Shelton Hendershott. Frank J. Kacar, Frances Karis, M/M Edward Kovach, M/M John Križaj, Salem, O., M/M Matt Martinčič, M/M Frank R. Modic, M/M Tony Mrak, M/M Ed Ozanich, Johanna Perko, Mary Pestotnik M/M Joseph Plemel, Anna Pollock, M/M Luka Slepjko, M/M Jack Tomsk, M/M Tony Troha, M/M Steve Valencie Jr., M/M Anton Wapo-tich, M/M Phillip Werman. Frances Zak; $3: M/M Charles Bratuch. Detroit, Mich., in Dr. R. W. Erickson, Euclid; $10: Frances Vodopivec, McKeesport, Pa. Prisrčna hvala našim darovalcem! Slovenski dom za ostarele je lep in trajen spomenik vašim pokojnim. Vabimo vse naše prijatelje in dobrotnike, da obiščejo Dom katerikoli dan med 2. popoldne in 8. uro zvečer. Z zadovoljstvom boste videli sadove svoje plemenite velikodušnosti. Za direktorij: Cecelia M. Wolf Po $25: M/M Cyril Kocian, |70 iet stara Frances Miklich, ro- jetna Russ, žena Josepha, sestra Mary Prosen, Ann Rieman, Albine Singer, Josepha Russa in pokojnih Frea ter Franka Russa. Bila je članica ADZ št. 24, KSKJ št. 150 in S2Z št.. 47. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. v sredo ob 10.15, V cerkev sv. Lovrenca ob 11., nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. V spomin Alberta Ulleta $25: Drenih Beverage Employees - Euclid Plant; po $20: M/M N. R. Kozan, M/M T. Lyons in Joan Monaghn; po $15: Lodge Napredek No. 132 AFU, M/M Hugh B. O’Brien, R. Zorman, Ann in Joe Kozan, Ft. Pierce^ Fla.; po $10: M/M John Cesnik, M/M Nick Carlillo, De-John Auto Wash Service, M/M John F. Gallager, Ruth Hoda-Turkovich; po $15: Frances Bo-j kievic, L. R. Horvat, M/M An-golin, M/M Stanley Rogell; po|ton Kamin, M/M. John Kolo- $10: Balinca Club (c/o John vich, M/M James Kozel, M/M REDKA ŽIVAL — Na sliki vidimo sinajskega leoparda, o katerem so mislili, da je že izmurl. Fotograf za Holy Land Conservation Fund je to redko žival nedavno odkril pri Ein Gedi ob Mrtvem morju in jo posnel na film. (Troha), M/M Joseph Bradač Joseph Locko, M/M Anthony (Dillewood), M/M Joseph Brad-| Miheličih, Mrs. Philip Mocilni-dock, M/M John Cech, Angela; kar, Louie Prevesk, Louis, Ma-Cestarsic. M/M Frank Fatur, | ry in Ruth Recher, Molly Sayo, Družina Henry Janders, Rose ■ M/M Edward Schneider, Dru-Jurman, M/M William Kelly,' žina Joto Simčič, Frank in Lou-M/M Joseph Kodrich, M/M ise Troglia, Frank Turšič Sr., Chesterland, M/M Edward E. Verh, Josephine Wilke; po $5: M/M Frankie Arko, M/M C. Bokar, Angie Cvek, Joe in Helen Debeljak, Helen Deutsch in sinovi, Pa., Mary in Larry Eck-hardt, Pa., Ben in Mildred Fisher, M/M Al Florjančič, M/M J. Germ, M/M Anthony J. Go-bis, Frances Gorše, M/M Robert Guenther, Bill in Diane Hof-fart Jr., Beanie in Carol Jane-zich, M/M Joto Jenko, M/M Mike Juratovac, M/M Anthony Kramer, M/M Joseph Kušar. Fran Lousin, Marie Mandel. M/Ml Edward Marinčič, Edward Meyers, M/M E. Mocilnikar, Marlene in Ed Podwojski, Mrs. William Potočar, Angie Pozel-nik, M/M Steve Savel, M/M Henry Sinkovič, John Sivec, M/M Bob Slokar, Ernest in Marian Slokar, Tony in Helen Šuštaršič, M/M A. J. Stražišar. M/M Donald Ulle. , V spomin Georgea Voinovieha Sr. Po $10: M/M James Kozel, M/M John Paulich; $5: Robert Drobnik. V spomin Luke Žnidaršiča Po $10: Jack Susel in Mary Žnidaršič. Materialno so darovali v vred- Novi grobovi nosti: iHM 11' nHMHH ŠTUPORAMO — Tako bi mogli reči o “ves olj skew čolnu”, ki ga gradijo ZDA za nove vesoljske polete in ga bodo skoraj začele preskušati na. način, kot kaže zgornja slika. Vesoljski čoln je sorazmerno manjši in ga bodo pritrdili na 'i>ekko letalo, da ga bo dvignilo s tal in ga poneslo v višino, od koder bo čol nič zapustil letalo in se spustil sam 'proti zemlji. (Nadaljevanje s 1. strani) Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1913, vdova po pok. Josephu. Bila je članica The Maccabees 493 L Hive. Pogreb bo jutri, v torek, ob 9.30 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru .bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od .7. do 9. Anna Jurgek V 84. letu starosti je preteklo soboto umrla v Euclid General bolnici Anna Jurgek, rojena Boben, preje por. Hočevar, bivajoča v Slovenskem domu za osta-, rele, preje živeča na 781 E. 2361 St., Euclid, vdova po leta 1955 umrlemu možu Edwardu, prvi mož Ignac Hočevar ji je umrl leta 1934, mati Jamesa Hočevar, Ann Snider in Alana Hočevar, Phoenix, Arizona, 8-krat stara mati in 6-krat prastara mati, rojena v Novem mestu, od koder je prišla v Minnesoto leta 1904, v Cleveland pa leta 1916. Bila je članica Krožka št. 1 Progr. Slovenk in Društva št. 748 SNPJ. Po njeni želji bo privatni pogreb iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na pokopališče Kalvarija. Družina priporoča v njen spomin darove za Slovenski dom za ostarele. Marie E. Sellmeyer Po dolgoletni bolezni je v 77. letu starosti umrla v University bolnici Marie E. Sellmeyer, rojena Meyer, 100 Richmond Rd.. Richmond Heights, vdova po leta 1926 umrlemu možu Albertu, mati Mary Elizabeth, stara mati Thomasa Lamont, Euclid, ter Richarda in Michaela Lamont, oba v Nemčiji, prastara mati Tammy, sestra Frances Harkness, Zanesville, Ohio, Lorette Leget-te, 'Concinnati, Ohio, rojena v Covingtonu, Kentucky. Pogreb bo jutri ob 9. uri v cerkev sv. Viljema, nato v družinsko grobnico v Covington, Ky. Pogreb je v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Manuel A. Castillo V St. Luke’s bolnišnici je umrl v nedeljo zjutraj 59 let stari Manuel A. Castillo, p. d. Cass, rojen v Kaliforniji, od koder je prišel v Cleveland pred okoli 30 leti in bil kot nadzornik zaposlen pri Aluminium Company of America, mož Mary, roj. Haffner, oče Dolores Gularte (Kalif.), Anite Buhaley, Claudie Kades, Grega. Joa in Marka, 3-krat stari oče brat pok. Franka, pok. Mary in Sally Buentempe. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen jutri ob dveh popoldne. Helen M. Zilinskas V 68. Jetu starosti je umrla v Polyclinic bolnišnici Helen M. Zilinskas, roj. O’Flanagan, bivajoča na 1019 E. 70 St., vdova po leta 1971 umrlemu možu An-thonvju, sestra Eleanor Fergus, Josepha (Curtin) in Donalda O Flanagan ter sledečih umrlih: Dorothy Newman ter Emmetta in Geralda O’Flanagan. Rojena je bila v Rochestru, Ne jv York, zaposlena do upokojitve kot ses-tavljavka pri Addressograph-Multigraph Corp. Pogreb je danes ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Frančiška ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Frances Miklich ' Včeraj, v nedeljo, je umrla na svojem domu na Garfield Hts. Večina Amerikancev pričakuje novo vojno na Srednjem vzhodu PRINCETON, N.J. — Večina Amerikancev — 61% — je po povpraševanju Gallupa mnenja, da bo prišlo na Srednjem vzhodu letos do novega vojnega spopada med Arabci in Izraelom. Le malo od povprašanih je mnenja, naj bi ZDA posegle v tako vojno četudi so simpatije v razmerju 5:1 za Izrael. Eksplozija v tovarni na Formozi ubila 16 in ranila 106 ljudi TAIPEI, For. — V torek je prišlo do eskplozije v tovarni igrač v Tajčungu na sredi otoka Tajvan (Formoza). Pri eksploziji je bilo 16 ljudi mrtvih, 106 pa ranjenih. Škodo so ocenili na 2.5 milijonov dolarjev. — Moderni volivni stroj ima )koli 28,000 delov. Prijaief’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 [ZDAJ AM O TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE UD FOR AGED PRESCRIPTIONS malToglasi V najem se oddajo tri neopremljene sobe 3 kopalnico spredaj, zgoraj. Odraslim. Na E. 71 St. blizu St. Clair. Kličite 361-0989 po peti ari popoldne. (24,28,31, 3 feb) FOR RENT Five rooms, down, off Grove-wood Ave. Call after 4 p.m. 531-0375 (19) V NAJEM Štiri sobe zgoraj na 15805 Arcade Ave. na novo dekorira--io, garaža. Kličite 486-7874. -(22) EUCLID ZIDAN DUPLEX 5-5, na Lake Shore Blvd. dve spalnici, kopalnica zgoraj, sprejemna soba, jedilna soba in kuhinja na prvem, rekreacijska soba, dvojna garaža. Dobra investicija. V zgornjih štiridesetih. NOVA HIŠA V EUCLID od E. 260 St. tri spalnice, z aluminijem obita, IVz kopalnica. Polna klet. Kompletne vdelane (built-ins) in popolno karpeti-rana. Se lahko takoj vselite. GLEN DRIVE Od Route 91 nov z aluminijem obit ranč j dvojna _ priključena' garaža. Polna klet. Delana po naročilu, z vgrajenostmi, IVz kopalnica, karpetirana. Se lahko takoj vselite. LAKE OKRAJ—SPLIT LEVEL Lake Shore Blvd. krasni hiša z trebi spalnicami, rekreacijska soba. ognjišče na drva, formalna, jedilna soba, vse vgrajeno v kuhinji. Zidana odspredaj, dvojna priključena garaža. $45,00(1. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprlo od 9. do 9. (22) PENSIONER Nice room in exchange for light duties. Dependable. 321-0293. (22) Help wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters avail-able. L (x). r ni m rac rti Ir fn ir mr rti r (Vi r rti r mr rti r rti r rti r rti r OOOOOOOCOOOffiOCTOCOCOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOCOOt VELIMIR DEŽELIC: KRAGULJ ROMAN IZ 9. STOLETJA “Takrat sem zajokal pri Jani-su kakor drobno dete. Bal sem se, oh, strašno bal. Tarnal sem v smrtni grozi in obupno drgetal. Na pomoč sem klical: Oh, le kako se naj zdaj vrnem domov in živim v hiši, kjer rodna mati preži, da ‘bi me oslepila?— Takrat se me Jahis dotakne z roko, zapiči pogled v moje oči ter izgovarja besedo za besedo: Kača in škorpijon prežita nate, toda ob tebi sta lisica in lev! — J a-1 Za Boga milega sem prosil niša, naj mi ne prerokuje v nejasnih bajkah; in usmilil se me je ter mi razložil: Lisica je tvoj zviti komornik Damjan, a lev bucoglavi velikan, Makedonec Bazilij. Stori, da bosta ta dva vedno ob tebi.” Bazilij Makedonec stisne s palcem im kazalcem ogel marmorne mize, ga odlomi in Se nasmehne: “Oho, malo premočno sem pri- '» I ' : I «! J > J J ] ► KOLEDAR društvenih prireditev žrtve vojske in komunistične revolucije. 2«. — SKD Triglav v FEBRUAR 8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi predpustni družabni večer v dvorani sv. Janeza na 84 in Cold Springs Rd. Večerja, domače krvavice, maske, ples in nagrade. Začetek ob 6. 8. — D.D. Lilija priredi “Maškarado” v Slovenskem, domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi kosilo v farni dvorani od 11.30 do 2. popoldne. 15. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi banket v SDD na Recher Ave. Milwaukee, Wis., pripravi SPOMINSKO SVEČANOST v kapeli v parku Triglav. Marec 2. — Misijonska znamk arska akcija (MZA) pripravi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bo na razpolago od 11.30 do 2. popoldne. 9. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni zajtrk s Klobasicami in omletami (Pancake and Sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne. 22. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5. popoldne. APRIL , 5. — D.S.P.B. TABOR priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci Začetek ob 7.30. 6. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Ave. okrožje priredi večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 6. — Moški Zbor “Slovan” priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave,, ob 4. popoldne. 6. — Mladi harmonikarji obhajajo desetletnico svojega obstoja s koncertom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30. Po koncertu domača zabava. 26. — KONCERT pevskega zbora KOROTAN v SND na St. Clair Ave. Po koncertu zabava s plesom. Igra Ansambel “VESELI SLOVENCI”. 27. — Pevsko društvo PLANINA priredi ob štirih popoldne koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. MAJ 4. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis. priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. 25. — Društvo SPB Cleveland. — Slovenski spominski dan ob 30. obletnici slovenske tragedije: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za vse JUNIJ 22. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi prvi redni društveni piknik v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in domača zabava. Za ples igrajo Veseli Slovenci iz Shebovgana. 26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu. 13. - 14. - 15.—Z D.S.P.B. TABOR priredi spominsko proslavo 30; obletnice pokolja slovenskih domobrancev in četnikov na Slovenski pristavi JULIJ 13. — Društvo Kras št. 8 ADZ priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v. Leroy, Ohio. 20. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis. 20.—Belokranjskih klub priredi “Belokranjski piknik” na Slo- | venski pristavi. Igrajo ‘"Veseli , svatje”. jel!” . • Cesar se skozi solze strahu smeje in kakor otrok prosi: “Še!” Bazilij Makedonec odlomi tudi drugi ogel, a cesar Mihael Pijanec noro tolče z rokami: “Še! Še!” , / Tedaj udari Bazilij s pestjo po sredi mize in zdrobi vso marmorno ploščo, ki se ob silnem ropotu zruši. Vsa soba je iz sebe; speči pijanci se plašno prebujajo. A cesar Mihael III. grabi Bazilij a Makedonca za težko roko, jo poljublja in kar joče: “Daj, Bazilij, daj, dragee, da ti poljubim železno desnico, ki me varuje zla.” “Mladi filozof Konstantin ne ljubi življenja tega sveta!” je povedal logotet Teoktist cesarici Teodori, ko je prosil zanj, naj ga imenuje; za knjižničarja pri patrijarhu Hagije Sofije. “Kdo bi ljubil življenje,” vzdihne cesarica, “ko pa je vse okrog nas tako neizrečeno grdo!” “Ne smemo pustiti mladega filozofa,” je dodal logotet,-“zakaj prejel je pet talentov in v veliko korist bo našemu cesarstvu. A utegnil bi si odrezati lase, obleči 20% popust® CENE VSEMU BLAGU ZNIŽANE ZA NAJMANJ 20% RAZPRODAJA Razprodaja bo trajala samo dva tedna. Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne. Pridite — obiščite nas — oglejte si vso popolnoma brez vsake obveznosti. zalogo - dobrodošli ste 20% popusta ANZLOVAR’S 6214 St. Clair Ave. RAZPRODAJO ZAKLJUČIMO V SOBOTO, 15. FEBRUARJA. puščavnike v samoti. Moramo ga torej pridržati s častno službo, potem ga pa povzdigati z druge na drugo, vse po sposobnosti in kakor bo v narodov blagor.” Tako je prvi svetovalec cesarstva cenil mladega Konstantina —• pa vendar, ko se je glas raznesel, da je nekam zginil, je bilo jako malo takih, ki bi žalovali za njim, mnogo pa takih, ki so se radovali; zakaj rešili so se tekmeca. Tudi sinkrit Georgij Polata se je škodoželjno pripravil,, kako se v črno haljo in se skriti med bo gospodični Mirijam razglasil. da je njegov bagdadski tovariš zbežal in ne vedo zanj. Toda ko vidi, kako se je, Mirijam prestrašila, se mu dekle zas-; rnili ter začne iskati sled za Kon- j stantinom. In, po dolgih šestih mesecih je zasledil prvo vest. Zvedel je, da* živi Konstantin v samostanu na Sveti gori, azijskem Olimpu, ki se vidi iz Carigrada na vzhodnem riebu, kakor pravi grški pesnik: (Dalje prihodnjič) —_—o--------- Oglašajte v “Amer. Domovini” AVGUST 17. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi drugi društveni piknik v parku Triglav. SEPTEMBER 16. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 večer. OKTOBER 5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav. 18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. i 18. — DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svo-j j ega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana. S.— Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. 8. — Belokrajski klub priredi “martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2 ure popoldne. DECEMBER 7. — Moški zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne. v ■' ’' ’-r r 'a kaj,« ... 1 m' ;• ~ “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” SAMA OKNA — Poslopje glavnega stana Evropske gospodarske skupnosti v Bruxellesu v Belgiji ima vse štiri stene iz samih oken v vseh 15 nadstropjih. Uradi so svetli, toda čistilci oken so hudo zaposleni, ko morajo vsa ta okna očistiti po enkrat na teden. PRIJATELJA — Susan Ford, 17 let stara hčerka predsednika G. R. Forda, in 18 let stari Gerdner Britt, sta prijatelja in zato večkrat skupaj. Agenti Secret Service ju povsod spremljajo, kar ju kljub povečani varnosti verjetno le moti. Gerdner Britt je študent na Virginia Polytechnic Institute. ? ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim ameriško domovino Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, \ naj veselejši in najlepši dan ^ Tvojega življenja. \ Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103