100 Spomini iz potovanja po velikih posestvih pruske, češke in šlezke dežele. I fepisal Gust. Pire, adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapu Temeljito znanstvo kmetijstva, katero se vsled napredka natoroznanstvenih vednosti in vsled spoznanja njene imenitnosti močno Čedalje bolj razširjuje, potrebuje veliko in veliko truda, veliko časa in mnogoterih sredstev. Da se človek imenuje strokovnjak v kmetijstvu , ni še zadosti, da absolvira višo kmetijsko šolo, potreba mu je še prakse, skušenj itd. Posebno pa zamore kmetovalca izobraževati potovanje po svetu in ogledovanje zglednih posestev in kmetijskih zavodov. Vse, česar se je on učil, bral v raznih knjigah in časopisih itd., vidi tukaj praktično izpeljano pred seboj; zraven tega pa dobi tudi veliko dobrega in novega, kar ni našel v nobeni knjigi. Koliko zlatega zrna kmetijske vednosti leži raztresenega po raznih krajih kmetijske delavnosti! A ne samo za dejansko izobraženega gospodarja je potovanje po svetu koristno , tudi za vsacega druzega, za napredek vnetega kmetovalca je jako priporočljivo. Mnogo reči beremo hvaljenih po časnikih, katerih ali dobro ne razumemo, da bi jih izpeljali, ali pa se bojimo, da bi nas poskušnja preveč staia, zatoraj jih čisto v nemar puščamo. Na potovanji po zglednih posestvih, navadno velikih, zamoremo pa opazovati vrednost tacih poskušinj, ker na tacib se marsikaka reč, če le nekoliko dobička kaže, v skušnjo vzame. Kmetovalci slovenskih dežel žalibog nimajo veliko tacih posestev, katera bi se mogla skoz in skoz izredna imenovati, toraj na njih tudi ni veliko zglednega ali še nepoznatega iskati. V dežele potovati, katere slovijo vsled svoje umne kmetije, na priliko Ceska, Moravska, Slezija, Prusija itd. pa stane mnogo denarja, katerega malokdo zmore. Usojam si toraj, častiti m bralcem „Novic" iz svoje potopisne torbice nekoliko črtic objaviti iz teh krajev, ki sem jih sam obhodil. Naj začnem z deželico, katera je z ozirom na kmetijske in podnebne razmere zel6 podobna naši kranjski, namreč z grofijo Kladsko. Ta deželica je del pruske Siezije. V obče je tukajšnje, nekdaj slovansko in avstrijsko prebivalstvo, si še zmirom velike simpatije do Avstrije ohranilo; tudi se v obnašanji, značaji itd. močn) od Prusa loči. Deželica je podobna kotlu obdanemu z visocimi gorami; podnebje se sme imenovati gorsko, katero vsled svoje vlažnosti precej pomnožuje plodovitost zemlje. Zemlja je skozi in skozi peščeno-ilovnata; globočina zgornje plasti je odvisna in se ravna po manj ali bolj strmi legi. Umno poljedelstvo prodira čedalje bolj v kroge kmeta. Lepe živine je veliko, ki se sme prištevati navadnemu šlezkemu deželanskemu rodu, kateri je pa zel6 mešan z bernskim, muriškim in holandskim rodom. Travnikov imajo malo, krma se večidel na polju prideljuje, živina se večidel tudi poleti le v hlevu krmi. Drugi navadni poljski pridelki so: rž, oves, ječmen, pšenica, krompir, sladkorna pesa in tudi raps. Rrž in deloma oves se porabi za potrebo domačo, krompir se tudi tako, deloma v tovarne za špirit proda, deloma za dom obdrži; vsi drugi pridelki gredo na prodaj. Ker je moja naloga, prav za prav popis zglednih posestev, naj te občne razmere kladske grofije zadostujejo in potem pričnem s popisom dveh posebno imenitnih posestev. Posebno o organizaciji imenitno je posestvo Werner j a v Wiesau-u. Gospodar sam, skozi in skozi stro-kovnjaško izobražen in za napredek vnet mož , nam je izkazoval posamesnosti svojega zglednega gospodarstva; sini bogatih posestnikov in piemenitažev zahajajo k njemu, praktičnega gospodarstva in kmetijske organizacije se učit. Posestvo Wiesau in k njemu pripadajoči pristavi Haugwic in Ciswic ležijo eno uro od mesta in trdnjave kladske. Celo posestvo meri 950 jutrov (21/4: jutrov sta 1 oral), med tem je pa le 60 jutrov senožeti; zategadelj se velika pozornost obrača na pridelovanje krme. Tu pridelovane krmske rastline so: štajarska detelja, pa-hovka in tudi nekoliko lucerne. Detelja ostane na polji dve leti; v drugem letu jo enkrat kosijo, potem jo nekoliko časa puščajo ovcam za pašo in na to sledi rujava praha. Polje, katerega zemlja je peščeno-ilov-nata, je skozi in skozi drenirano, se ve, da tudi arondirano. Gnoji se polje z živalskim gnojem, pa tudi z rudninskim in z raznimi superfosfati. Na posestvu je tudi umna apnenica, katera je zidana po sistemi Hoffmanovi, ki neprenehoma dela. Odpadki apnenice porabijo se za gnojenje. Vsaka najmanjša gnojilna tvarina se spravi, ter se jo podeia v kompost, na katerega se posebno velika pozornost obrača. Kar se tiče mehaničnega obdelovanja njiv, sme se res izvrstno imenovati. Kolobarjenje je jako umno urejeno, ter se ravna po naravi in sostavi tamošnje zemlje, se sosebnim ozirom na pridelovanje krme, kakor je bilo uže zgoraj omenjeno. Više ležeče njive imajo svoje kolobarjenje, niže ležeče pa zopet svoje. 101 Gorenje ležeče njive dvora Wiesauskega obdelujejo se po trojnoletnem kolobarenji, namreč: I. leto rž, 2. leto oves, in 3. leto krompir (z močnim gno -jeDJem). Njive ravno tega dvora, pa niže ležeče, so obse-jane po načinu menjalne setve, in sicer z devetletno rotacijo, kakor sledi: 1. leto sladkorna pesa (močno gnojena), — 2. leto ječmen (z vmes posejano štajarsko deteljo in pahovko), — 3. in 4. leto detelja s travo, — 5. leto repica (raps), — 6. leto zelena krma, — 7. leto rž (z močnim živalskim gnojem in 1*5 centov superfos-fata na jutro), — 8. leto sladkorna pesa, — 9. leto ječmen. Polje pristav Haugvic in Cišvic obseva se po sledečem kolobarju: V Haugvici: 1. leto krompir, 2. leto ječmen, 3. in 4. leto detelja s travo, 5. leto repica, 6. leto pšenica, 7. leto bela detelja, 8. leto rž, 9. leto oves. — VCišviei: 1. leto polovica s krompirjem, polovica s sočivjem, 2. leto ozimno žito, 3. in 4. leto detelja s travo, 5. leto pšenica (z močnim gnojenjem), 6. leto rž (gnojeno z 1*5 centov superfosfata na jutro),v7. leto oves. Ce si to kolobarenje ogledamo, vidimo, da gospodarstvu ne primanjkuje krme, to pa kaže tudi lepa živina. Pozimi jo krmijo s pesnimi zrezki (odpadki pri izdelovanju sladkorja iz pese), deloma s krompirjem in senom, poleti pa se zeleno klajo. Izmed tu sejanih sort pšenica se najbolje obnaša rumena resnata pšenica, škotska pšenica in pa pšenica „garde du corps". Sladkorna pesa prideluje se le na drugi rotaciji, ^ker le tam je zemlja za globoko obdelovanje sposobna. Živinske pese nič ne pridelujejo, ker se dobi iz sladkorne dosta pesnih zrezkov po nizki ceni. (Dal. prih.) 108 Spomini iz potovanja po velikih posestvih pruske, češke in šlezke dežele. Spisal Gust. Pire adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapu. (Dalje.) Zadnjič pisal sem o poljedelstvu Wiesauskega posestva; gotovo pa nič manj zgledna je oodotaa živinoreja. Za časa mojega pohoda bilo je v hlevu goved, vsa čistega nolandskega rodu sreberno-si-vega plemena. Po skušnjah posestnikovih se ta rod is njegove domovine prenesen, prav rad zvrže, zato se pa zmirom le originalni, to je naravnost iz Holandije nakupljeni biki za pleme rabijo. 109 Vsa živina se vsaki đan tako snaži, kakor konji, in koncem maja ali pa začetek junija se pa striže. Striči živino posestnik posebno priporočuje; on je v tej zadevi jako natančne skušnje priredil, katere hočem na kratko omeniti. Kakor znano, redna delavnost kože pospešuje pre-bavanje v živalskem telesu; da se pa to more zgoditi, mora biti pa koža zmerom čista, brez prahu in dr uge nesnage. K snagi živalske kože pa ravno s tem zel6 pomoremo, da dlako postrižemo. Da je posestnik mogel nasledke striženja spoznali, razdelil je vsa svoja goveda v dva dela: en del je dal striči, druzega pa ne. Vsakih 14 dni dal je vsa goveda vagati in to od časa striženja onega Časa, ko so vsa goveda imela zopet enako dlako. To je ponavljal skozi več let, s tem razločkom, da je neostrižena živina bila potem drugo leto ostrižena, med tem ko je potem ostriženo živino drugo leto neostriženo pustil. Nasledki tega ravnanja bili so, da je ostrižena živina v razmerji z neostriženo izdatno težja postajala in skoraj nič ni podvržena bila boleznim, katere nastajajo vsled slabega prebavanja in vsled poletne vročine. Tik hleva napravljeno je ograjeno in s sadnim drevjem obsenčeno tekališče za živino, kamor jo v vročih poletnih dnevih spuščajo. Na tem prostoru je tudi odprt vodnjak. Mlada živina je v posebnem hlevu, ni do druzega leta nikoli privezana ter se v prvih dveh letih po dvakrat na leto striže. Ovac je na posestvu 800, katere so merino-ne-greti rodu mešanim z merino-elektoralnem. Hlev za ovce je 6 metrov visok , z izvrstno napravo za od-peljevanje slabega in dopeljevanje dobrega zraka; skozi hlev teče ob poletnem času v zato napravljenih koritih zmerom voda. Za obdelovanje celega posestva rabi se 12 konj in 14 parov volov. Kakor sem v zadnjih „Novicah" uže poročal, je Wiesau-sko posestvo zbog njegove organizacije jako zgledno, tu se ne gleda toliko na zunajno lepoto kme-tiških naprav, kolikor na njih korist. V nasprotnem smislu, namreč da se tudi nekaj na zunanjo lepoto posestva dd, zasluži pa še v grofiji kladski omenjeno biti posestvo Raten, imovina nekega Angleža Johnston a. O poljedelstvu tega posestva ne bodem govoril, ker ne kaže nobenih znamenitih posebnosti, toliko bolj interesantna je pa notranja uprava pristave in dvorišča, katera sta čisto podobna kaki angleški farmi. Prostor med raznimi gospodarskimi poslopji je zaraščen z drevjem in grmovjem, med katerim se razprostirajo okusno napravljene cvetlične grede. Vsaka reč ima na dvorišči svoj prostor. Tu stojijo lepo v vrsto postavljeni vozovi, tam pa orala; gnojišče, katero je jako umno narejeno, skrito je za zelenim grmovjem; ca potih se ne nahaja, kar je drugod zelo navadno, polno slame in send, povsod vlada največa snaga. Ko bi človeka sem pa tje idoči delavci in glasovi živine ne motili, lahko bi mislil, da je v mestu na kakem javnem šetališči, ne pa na pristavi. Zunaj pred hlevom na steni, z majhno streho pokriti, visi uprežna oprava konjska in volovska. Gotovo je ta način spravljanja veliko bolj priporočljiv, kakor pa v hlevu, kjer sprideni zrak in vlažnost dosti pripomoreta k hitreji pokvari komatov itd. Kar je pri vprežni opravi usnja, se vsacih 14 dni z mastjo in barvo namaže, kar je gotovo koristno. Notranja oprava hleva je ravno tako, kakor vnanja, res prav lepa. Hlev je obokan in podprt od dveh vrst stebrov. Živina je v hlevu postavljena v dve vrsti, tako, da z glavami v sredo gleda. Vsaka vrsta ima svoje jasli, katere so iz lepega kamnja izsekane. Zraven hleva je velik prostor za napravi janje krme, katera se v hlev dovaževa na vozovih, ki tek6 po šinah. Taka železnica je narejena po celi daljavi hleva, da se zamore s krm-skim vozom priti do vsake živine. Vozovi so tako veliki, da se lahko za petero goved na enkrat klaje pelje in so tako napravljeni, da se krma lahko kar naravnost v jasli zvrne. Nad jaslami so izpeljane bakrene cevi, po katerih priteka voda za napajanje živine in čiščenje jasli. Ker je znano, da pozimi živina dostikrat vsied tega zboli, ker pije mrzlo vodo, zato se v tem času voda zmerom nekoliko zgreje. V prostoru za napravljanje krme se razen drugih reči nahaja parni kotel, ki se deloma rabi zato, da se voda greje, deloma pa zato, da se klaja popravi, ker se le tako pripravljena krma živini polaga. Deloma se pa parni kotel rabi tudi za parni stroj, ki ima nalogo gnati slamoreznico in pa druge stroje, ki raztrgavajo in razrezujejo korenatvo, katero se živini poklada. Poleg tega more pa ta parni stroj o slučaji kakega ognja vodo v vse prostore pristave pumpati, kamor so izpeljane železne cevi. (Dalje prihodnjič.) 124 Spomini iz potovanja po velikih posestvih pruske, češke in šlezke dežele. Spisal Gust. Pire adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapa, (Dalje.) Nič manj zgledna, kakor popisana oprava Ratenskega hleva, je ondotna živinoreja. Goveda so Čistega holandskega rodii črno lisastega plemena. Kakor znano, prišteva se ta rod najboljim, kar se tiče množine mleka; se ve da to mleko ni tako bogato tolščobe, kakor ono planinskih rodov, ima pa vendar veliko širine v sebi, toraj je prav sposobno za napravljanje sira. Poprek daje na tej pristavi vsaka krava po 6*5 litrov mleka na dan, ali na leto blizo 2400 litrov. Mleko je tamošnjemu sirarju v najem dano, to je, on mora vsaki dan vse mleko vzeti, ter po dogovorjeni ceni plačati; cena je litru malo čez 7 kraje. Tako dobre molzne krave, kakor so tukaj, pa le tam biti morejo, koder se živini v vsem prav streže, bodisi v krmi, bodisi v gleštanji. Kar se tiče zunajne oblike in velikosti Ratenskih goved, smejo se ona najboljšim holandskega rodu prištevati; vsaj se pa na tem posestvi tudi vse mogoče stori, kar dobroto in izvrstnost živine more pospešiti. Mlada goveda bivajo do druzega leta v posebnem hlevu, koder niso nikoli privezana, da za-morejo prosto po hlevu skakati. Tak pregib mladi živini dokaj koristi, rast se močno pospešuje in udi se videzno krepijo. Tudi tukaj se mlada goveda dvakrat na leto strižejo. Ponavlja se pa ne holandska kri govedom v tem hlevu z originalnimi biki, ampak z onimi, katere kupijo od prusko-šlezkih posestnikov, ki pa v svojih hlevih tudi izrejevajo čisto holandsko kri. Temu ravnanju posestnik zato da prednost, ker se s tem hoče ogniti sitnim boleznim, katerim je uvaževana originalna holandska živina podvržena. Holandski rod je doma v rodovitnih nižavah severne Nemčije in Holandije; podnebje teh dežel je vsled bližine morja milo in zelo enakomerno ter tudi vlažno; hrana, katero ta goved dobiva, je poleti najboljša paša, pozimi pa izvrstno seno. Ni čuda toraj , da ta rod, prenesen iz svoje domovine v druge kraje z drugačnimi razmerami, začne dostikrat bolehati, in lepo število teh goved, predno se kraja privadi, pogine in to največ na vrančnem prisadu. Prav hvalevredna je tudi Ratenska svinj ere j a. Sicer posestnik pri tej stroki živinoreje ne gleda toliko na lepoto hleva, kakor na umno izrejevanje prešićev, vendar je naprava svinjakov in njih snaga jako iz gledna. Izreja se samo Yorkshiski rod, katerega mladi prešički se jako lahko in dobro v okolici prodajo ter za rejo rabijo. Ob stenah hleva odločeni so prostori za po-amezne prešiče, katere loči eden od druzega 1*5 m. visok zid. Sprednja stran tako napravljenega svinjaka ni pa ograjena se zidom , ampak z močno železno mrežo, skozi katero se lahko prešiče opazuje, ne da bi se k njim v svinjak šlo. Tla teh svinjakov so napravljena iz debelih hrastovih desk, med katerimi so špranje za odtakanje gnojnice. Korita za krmo so iz litega, znotraj počrnjenega železa. Po celem hlevu, ravno tako kakor je bilo omenjeno pri govednem, so izpeljane bakrene cevi za 125 Tođo. Svinjaki so zmerom čedni in suhi, zunaj tega zamorejo ee pa presiči poleti v zato napravljeni vodi za, hlevom se odhladiti. Tako snaženje je tej živali jako koristno, saj ne kmalo katera žival tako dobro poplača trud,ki se ga ima s snaženjem, kakor ravno prešič. Žali bog, da je večina slovenskih kmetovalcev ravno nasprotnih misli! Posestva Wiesau in Raten, o katerih sem dosedaj pisal, ležita kakor omenjeno v gorati kladski grofiji, to je, južnem delu pruske Šlezije. Posestva tega kraja vsled lokalnih razmer niso nič kaj velika, posestniki so prisiljeni, svojo veČo pozornost na živinorejo obračati. Drugače je pa s posestvi, ki ležijo v sredini Šlezije, v nižavi ob reki Odri. to je, v krajih med Vratis-lavom in Ratiborom. Rodovitna zemlja teh krajev je sposobna za vsakovrstno pridelovanje rastlin; velika množina pridelkov in lepih travnikov je podlaga močno razširjeni in na vrhuncu razvoja stoječi živinoreji. Tudi za poljedelstvo jako imenitna kmetijska industrija je v teh krajih dobro zastopana, saj je pa za razvoj te kmetijske stroke tudi tukaj vse potrebno združeno: lepa svota velicih mest, dosti delavnih moči, veliko železnic in dobrih cest. Kmetijstvo je tukaj v obče na visoki stopinji. Dobre niže in vise kmetijske šole (kmetijski oddelek na vseučilišči v Vratislavu, slavnoznana kmetijska akademija v Proskavi, viša gospodarska šola v Brieg-u in veliko nižjih šol), izvrstno organizirane kmetijske družbe, velike kmetijske razstave, med temi vsako leto velika razstava kmetijskih strojev v Vratislavu, pospešujejo napredek kmetijstva. 140 Spomini iz potovanja po velikih posestvih pruske, češke in šlezke dežele. Spisal Gust. Pire, adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapu. (Dalje.) Od velikega števila jako izglednih posestev južne pruske Slezije hočem natančneje popisati le dvojno. Med Vratislavom in Ratisborom leži grajščina Kopic. To posestvo je imovina jako bogate družine grofa Schaffgottsche-a. Posestvo ni samo po svoji velikosti in lepoti imenitno, temuč tudi vsled velikanskih naredeb in zboljškov, ki služijo v to, da zemlja veče dobičke doprinaša in da se njeni pridelki lože in boljše v denar spravijo. Celo posestvo je pod vodstvom ,,kameralnega ravnateljstva'4, kateremu so priređeni različni oskrbovalni uradi s celo tropo kmetijskih uradnikov. Vsi tamošnji uradniki, brez izjeme, izšolani so na viših kmetijskih šolah, in še cel6 prvi hlapci, ,,šarfarji" imenovani, so večidel bivši učenci nižih poljedelskih šol. Posestvo sme se prištevati tako zvanim obrtniškim gospodarstvom, kajti ogromna večina pridelovanih rastlin rabi tovarnam za izdelovanje sladkorja, vinskega cveta, škroba, cikorije itd. Se ve da, da tako intenzivno gospodarstvo je le tam mogoče, koder je dosti kapitala in koder oskrbništvo o vseh potrebnih kmetijskih in tehničnih vednostih razpolaga. Posestvo je popolno arondirano, in posamezne pristave so le malo ena od druge oddaljene. V sredi posestva, v lepem, po angleškem načinu narejenem parku, stoji velikanski grad Kopic. Grad sam, jako okusno v modernem slogu sezidan, služi le v stanovanje posest-nikovi družini. Uradi, stanovanja uradnikov in fabriških delalcev, fabrike itd. so v posebnih poslopjih blizo grada. Vsa ta poslopja so jako lepo zidana, ter vsa skupaj delajo na človeka vtis, kakor da bi prišel v kako majhno mestice. Okolo grada razprostirajo se veliki cvetličnjaki in daleč okrog sloveči zimski vrt. Ta vrt, ki ima nalogo, posestniku v zimskem času nadomestovati lepo naravo prijetnih letnih časov, je veliko poslopje iz železa in iz stekla. V njem se nahajajo različna drevesa, domača in inostranska, kakor na priliko , palme , smokve itd. Tla, na katerih so, kakor po vrtih prostori s travo ia cvetlicami, preprežena so z gladkimi poti in stezami. Ves prostor se zgreva po zimi z vročim zrakom, katerega se po železnih cevih napeljuje. Popis še veliko druzih lepih reči vrtnarske umetelnosti bodem opustil, ker one bi le izučenega vrtnarja zanimale. Naj le še omenim majhne trdnjavice, katera je sezidana v parku na umetnem griču; v njej se nahajajo 3 gostostrelke (Mitrailleuse) od onih, katere so Nemci Francozom v vojski vzeli. Te gostostrelke nahajajo se skoraj pri vseh onih bogatih pruskih posestnikih, ki so bili v nemško-francoski vojski, ter so zavzemali kakošno višo vojaško službo, kot spomini na srečno zmago. Posestvo Kopic šteje 10 pristav, h kateri vsaki spada 600-1000 j utro v (2 jutra = 1 oral) polja in travnikov. Vsaka pristava je pod oskrbništvom enega oakrb nika, jenega adjunkta in enega kontrolorja. Živina vsake pristave dobi potrebni del sena od dotičnih travnikov, sicer so pa oni pod posebnim oskrbništvom kulturnega inženirja in njegovega asistenta. Travniki so vsi planirani in po Petersonovem načinu drenirani, to je, cevi, ki so pod zemljo položene ter imajo nalog, vodo iz spodnje plasti odpeljevati, služijo zopet v gotovem času za napeljevanje vode na travnike. Vsled velikega pridelovanja kupčijskih rastlin ostane krme za domačo živino le malo na posestvu, zato pa tudi toliko živine ni, kakor bi je obziroma na velikost polja in potrebnega gnoja ter intenzivnega gospodarstva moglo biti. Primanjkljej gn