Stev. 115.
! LMaol, t neMo, dne 24. maja 1925.
Posamezna Številka stane 3 Din LOtO LIH.
Naročnina
sa državo SHS:
aa mesec...... Din M
sa pol lata ..... . 1M » calo lato .... .240
za inozemstvot
mesečno....... Din 90
Sobotna Izdaja:
caloletno i JngoslavlJl .... Din M T lnozamstvu.... . M
Cene Inserafom:
Enostolpna patttna vrsta mali oglasi po Dtn 1*50 in Dtn 3-—, večji oglasi nad 43 mm višine po Dtn 2 50, veliki po Din S-— in 4'—, oglasi v nredniSkem dela vrstica po Din 6'—.
Pri veCjem naročilo popust
Izhaja vsak dan izvzamšl
ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
prilogo „Ilustrirani Slovenec" Poštnina matom f notovluL
Uredništvo Ja v Kopitarjevi ulici 6/Ql. Rokopisi se na vračajo; neirankirana pisma se ne spra-jamajo. Uredništva teleion 50, upravnlStva 338.
Političen list za slovenski narot
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sara-|evo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.
Sporazum med R in R ss polagoma uresničuje.
PASI«*1 PRI KRALJU. - VERIFIKACIJA HRVATSKIH MANDATOV. - PRED SPORAZUMOM MED RADIKALI IN RADIČEVCI. - DR. ŽERJAV SILI V RADIKALE, KI GA NE MARAJO. — DR. KOROŠEC ZOPET V BELGRADU. — SPOR MED JOVANOVIČEM
IN PASIČEM.
Belgrad, 23. maja. (Izv.) Z ozirom na skorajšnji sestanek narodne skupščine je opaziti v narodni skupščini kakor tudi v vseh političnih krogih živalino gibanje. V Belgrad sta prispela kralj in kraljica. K tej živahnosti je pripomoglo tudi dejstvo, da je Pašič kljub svoji slabosti prišel danes za pol ure v pred-sedništvo vlade. V tem času je sprejel dr. Pe-leša in dr. Ravnika. Potem ga je obiskal dvorni maršal Jankovič. Nato je Pašič odšel v dvor, kjer je bil sprejet v enourno avdijenco. Politični krogi mislijo, da je bil Pašič poklican v dvor, da se končnoveljavno pojasni vprašanje sporazuma med radikali in radičevci. Zanimivo je, da merodajni čiuitelji s samostojnimi demokrati nič več ne računajo. Gotovo je, da samostojni demokrati ne igrajo nobene vloge v razpletu sedanjega političnega položaja in da bo Pašič oziroma radikalna stranka sklenila sporazum z radičevci ne glede na Svetozarja Pribičeviča in dr. Gregorja Žerjava. Glede na to so samostojni demokrati začeli živahno akcijo, da se več ali manj ohranijo in rehabilitirajo. Predvsem je opažati akcijo slovenskih samostojnih demokratov, to je dr. Žerjava in dr. Pivka, ki sta že formalno vložila prošnjo na radikalni klub za sprejem v klub. V kolikor smo imeli prilike se razgovarjati z uglednimi radikali, je zaen-V'at ta njuna akcija brezuspešna, ker mislijo radikali, da ni iskrena, ampak da se Žerjav, ker je uvidel svoj bližnji pogin, skuša na ta način rešiti, pa je storil napram radikalni stranici neiskren korak. Zanimivo je dejstvo, da so vsi prečanski radikali odločno proti na-daljnemu sodelovanju s samostojnimi demokrati. V tem oziru sta dr. Peleš in dr. Ravnik v imenu Hrvatov in Slovencev storila vse in odločilne kroge v tem smislu informirala. Nadalje se misli, da sporazum med radikali in radičevci ni več daleč. Gotovo je, da se bodo tekom prihodnjih dni pogajanja za sporazum nadaljevala. Nato bodo verificirani hrvatski mandati, nakar bi prišlo do končne odločitve glede vstopa radičevcev v vlado. V vseh krogih je glede na tak položaj in na bližnjo krizo vlade opaziti živahno gibanje. To gibanje je tem bolj zanimivo, ker je od tega preokreta pričakovati novih smernic naše državne politike.
Belgrad, 23. maja. (Izv.) »Balkan« je začel zelo ogorčeno napadati Ljubo Jovanoviča, češ da se je angažiral za sporazum z radičevci in da z vsemi silami deluje v tej smeri. Ta »Balkanova« kampanja je zelo zanimiva, ker jo reoen dokaz, da so se samostojni demokrati poslužili poslednjega sredstva, namreč starega nasprotja med Jovanovičem in Pašičem. Na ta način hočejo Pašiča pridobiti za svoje načrte.
Belgrad, 23. maja. (Izv.) Nocoj sta se odpeljala dr. Peleš in dr. Ravnik, voditelja hrvatskih in slovt.mrih radikalov. B.la -!u j>o-klicana v Belgrad, da poročata činiteljem v ra-
| aikalni stranki e razpoloženju radikalov v svojih pokrajinah Kolikor smo mogli iz raa>-govorov z obema zvedeti, so se prečanski radikali izjavili za sporazum s Slovenci in Hrvati. Vtem smislu sta poročala vsem uglednim osebnostim v radikalni stranki. Pred svojim odhodom sta dr. Peleš in dr. Ravnik dala izjave v tem smislu. Dr. Ravnik je zagrebškemu dopisniku izjavil, da so slovenski radikali proti vsaki zvezi s samostojnimi demokrati in so za to, da sklene radikalna stranka sporazum s Slovenci in Hrvati.
Belgrad, 23. maja. (Izv.) Davi je prišel v Belgrad g. Anton Korošec, kar je vzbudilo v vseh krogih precej živahnosti, ker se je g. dr. Korošec precej časa mudil izven Belgrada. Vsi politični krogi so ga pogrešali in so s posebnim zanimanjem gledali na njegovo akci-i jo. G. dr. Korošec se je takoj po prihodu sestal z g. Ljubo Davidovičem in se z njim dalje časa razgovarjal. Kolikor smo izvedeli, je dr. Korošec v tem razgovoru zahteval, da se za jutri skliče seja bloka narodnega sporazuma. Z ozirom na to je bil g dr. Mehmedu Spahu poslan brzojav, da naj pride če mogoče jutri v Belgrad. Ker prispe v Belgrad tudi Pavle Radič, se bo vršila seja, od katere pričakujejo vsi politični krogi koRČnoveljavnih odločil tev. Mislijo, da se bo pri tej priliki končnoveljavno razpravljalo o novem položaju in se bo napram vsemu temu zavzelo natančno določeno stališče.
Zcgreb, 23. maja. (Tzv.) Danes predpoldne so se poslanci Pavle Radič, dr. Nikič, dr. Trumbič, Lončarevič in urednik »Doma« Her-ceg pred svojim ocikodom v Bolgrad razgo-varjuli s Stjepanom Radičem o političnem položaju, posebno o pogajanjih z radikalu Glede na te razgovore se misli, da je radikalna stranka pristala na predloge Hrvat, seljačkega kluba in da je tudi Hrv. selj. klub z Radičevo odobritvijo pristal na predloge radikalne stranke. Misli se tudi, da se bodo : v prihodnjih dneh začela pogajanja med obema strankama radi ustvarjanja novega poli-j tičnega položaja. Kakor zagotavljajo poslanci HSS, bodo osporjeni mandati 28. t. m, verificirani. Nato, trdijo, bo Pašič dal ostavko in I se bo razgovarjal z vsemi parlamentarnimi skupinami za ustvaritev novega kabineta, pred vsem pa z radičevci. Drugi ustavni faktor je baje sporočil Pašiču svojo željo, da naj se rešuje politični položaj v tem smislu. — Poslanci HSS bodo nocoj odpotovali v Belgrad.
Zagreb, 23. maja. (Izv.) Današnja »Riječ« prinaša uvodnik, v katerem pravi, da morajo Radiie vci, ako hočejo sodelovati v vladi, odnehati od svoje zahteve, da morajo samostojni demokrati iz vlade. Nacionalni blok da je trden. To dokazuje dejstvo, da se pri-pravlja vlada, da v oktobru izvede volitve v oblastne skupščine.
»Vladajoč narod«.
Bila je doba, ko 9e Slovenci še nismo čutili kot narod. To je bilo takrat, ko »o v Sloveniji gospodovali nad Slovenci tuji gra-ščakL Po fevdalnem pravu je bil »državljane, t j. gospod, ki ga včasih vprašajo tudi za njegovo mnenje, samo graščak, ta pa je bil tujec. Slovenska tlačam ni imel besede kakor tudi nemški tlačan ne. Ker pa so odločevali nad Nemci nemški graščaki, se Nemcem kot n a -rodni celoti ni godilo preslabo, ker so bili gospodje pač nemški graščaki, za Slovence pa je hila stvar precej drugačna, ker nismo imeli nikdar domačega fevdalstva.
Pri padou fevdalstva so dobili besedo državljani sploh, vei brez izjeme. V tej dobi bo ri začeli Slovenci šele mencati oči in bržkone ae je tistim gospodom, ki so najprej spregledali, zdelo jako čudno, da imajo tudi Slovenci priložnost postati politični gospodje. To so razumele pa le redke glave med nami, večina pa je prepuščala odločitev o slovenskih zadevah pravnim naslednikom nekdaj gospo-dujočih grajščakov, namreč centralistični nemški birokraciji. Na mesto vsemogočnega gra-ščaka je stopil še bolj vsemogočni nemški »Bezirkshauptmamn«.
Toda demokratiziranja bivše Avstrije tudi vsemogočni nekdanji »Bezirkshaupt-mamn« ni mogel preprečiti kljub svojim fevdalnim maniram. Ljudstvo se je probujalo, in probujalo se je tudi slovensko ljudstvo, ki se je začelo počasi zavedati, da ni samo skupina državljanov z državljanskimi pravicami, ampak da tvori organično celoto, lri se imenuje narod. Z zavestjo, da so Slovenci narod, pa že v bivši Avstriji niso zahtevali zase več samo navadnih državljanskih pravic, katerih jim nihče ni nikdar kratil, amipak začeli so zahtevati zase tudi pravice kot narodna celota.
Tako je bilo že pod Avstrijo ki žo ta-kra* ni nihče dvomil o tem, najmanj pa kakšen zaveden Slove nec, da smo Slovenci narod. Škandal, dvomiti o tem, je bil prihranjen povojni slovenski (de)generaciji.
Po vojni smo se Slovenci zedinili z Hrvati in Srbi v skupni državi. To je bila politična zadeva in za tako zadevo je tudi zadoščal en sam državnopravni akt (znani proglas z dne 1. decembra 1. 1918). Toda ze-dinjenje narodov? Ali se da to tudi doseči in izreči z enim samim aktom ?
To ae ne da! »Stapljamja« narodov zgodovina ne pozna, in tudi znanost ne. Zgodovina in znanost poznate samo en proces, namreč te, da en narod v drugem zatone in izgine. To pa se nikdar ne izvrši z enim samim državnopravnim aktom, ampak je vedno le posledica dolgotrajnih procesov. Razlike med »aktom« in »procesom« slovenski ta-koervani unitaristi očividino ne uvažujejo.
Če bi jo namreč upoštevali, bi nikdar De mogli trditi v svojih glasilih, da smo Slovenci v kraljevini SHS »vladajoč« narod. Pojem vladanja je nerazdružljiv od nekega ozemlja in od gotovega števila oseb, nad katerim se vlada. Nad kom pa vladamo mi? Kje vladamo? Ali vladamo nad eeboj ali nad drugimi?
Wilson je označil v svojih znanih med vojno izdanih spomenicah pojem vladanja kot posledico soglasja med viadanci in vladajočimi Vladanci pravijo, da hočejo biti po lastni volji vladani na neki gotov način, vladajoči pa so izvrševalci te skupne ljudske ali narodove volje. Ali prihaja danes skupna volja slovenskega ljudstva ali recimo slovenskega naroda kje do veljave? Nikjer, prav nikjer!
Slovensko ljudstvo (narod) je ponovno Izreklo svojo voljo — večina jo je izrekla — da hoče biti vladano po programu SLS. To-tadevne številke govore jasen jezik. Kaj pa se godi v resnici? V resnici je tako, da ae »olja večine slovenskega naroda ne upošteva, volja naroda ne prihaja do veljave, ampak vlada se proti volji večine slovenskega naroda in proti principom, po katerih je hotela in hoče biti vladama večina slovenskega naroda!
Te stvari so jasne kot beli dan, a kljub temu se oglašajo slovenski »naprednjakl«, reete nazadnjaki in mračnjaki, in pravijo, da smo Slovenci »vladajoč« narod!
Svojo zmoto hočejo dokazati s trditvijo, da ie slovenščina državni jezik, kar da Dri-
znava tudi ustava. Oj, ta ustava! Tudi v Avstriji smo imeli znani § 19 Ln po tem paragrafu so bili jeziki vseh avstrijskih narodov enakopravni. Toda pralna? Ali so gospodje nanjo že popolnoma pozabila?
»Naprednjaki« so na staro avstrijsko prakso mogoče že pozabili, mi pa zaenkrat še ne. Mi vemo še danes prav dobro, kako je veljala v avstrijski armadi le nemščina kot »Kommandospraclie«, kljub § 19. Mi vemo, kako so vpeljali nemški službeni jezik kot »notranji« uradni jezili in po možnosti so ga vzdrževali tudi na zunaj. Tudi na šole še nismo pozabili, ne na ljudske, ne na srednje in tudi ne na višje. Vemo celo tudi to, da je bila tudi v Avstriji »pametnim« ljudem kot državljanom dana možnost priti na najvišja uradniška mesta — glej slučaj Žol-ger! — Kljub vsem takim dobrinam, ki smo jih uživali kot državljani, pa nikdar ni nikomur prišlo na misel trditi, da smo Slovenci v Avstriji enakopravni kot narod!
Kako pa je danes? Ne tajimo, da ima danes Slovenec svoje pravice kot državljan. Tudi ne tajimo, da ima slovenščina svoje pravice v šoli in v uradih. Toda kje je garancija, da bo to tudi vedno tako ostalo oziroma da mora vsaj tako ostati? Te garancije ni nikjer! Pravica brez dovoljnega jamstva je pa toliko vredna kot menica samo z enim gnilim podpisom brez dobrega poroštva. Mi dobro opa zujemo, kako lepo počasi leze slovenščina iz naših šol in iz naših uradov. Na pošti, na že-leenici, pri financi je ravno tako. Ali »naprednjaki« res ne vedo, kaj to pomeni? Če vedo, zakaj hočejo potem slovenskim ljudem na-tvezti bajko o nekem »vladajočem« slovenskem narodu?
Najlepše pa se kaže naše »vladanje« na finančnem in gospodarskem polju. Ali imajo Slovenci pravico odločati le o enem samem slovenskem krajcarju, kam in kako se naj zatrklja? Ni treba baš brati »Slovenca« in »Domoljuba«, ampak zadostuje vzeti v roke le dopoldansko ali popoldansko »Jutro« in brati poročila o sejah naših gospodarskih institucij, da vidimo, kakšen sijajen »vladajoč« narod smo!
Ali hočejo slovenski »napTednjaki« še več? Ali bodo tudi na to še vedno govorili o »pametni politiki«, ki zahteva po naprednja-ških političnih principih samo slepo prikla-njanje pred vsako vlado, da se dobi nekaj političnih mrvic?
Taka politika je bila za Slovence edino mogoča pod Avstrijo, ki ni bila naša domača država po napredni terminologiji, ampak tuja. Kdor pa še danes zahteva tako politiko in se ogreva za one politične metode, katerim smo se morali Slovenci podvreči pod Avstrijo kot pod tujo dTŽavo, ta dokazuje samo, da je po j svojih političnih metodah še vedno star in 1 nepoboljšljiv — avstrijakant. In to so naši 1 »naprednjaki«. Mi smo pa teh metod siti, ker se zavedamo, da smo narod in zato hočemo postati prej ali slej res vladajoč narod vsaj nad samim seboj, ker ne maramo večno živeti od miloščine.
Sermenijska afera.
Belgrad, 23. maja. (Izv.) Glede na senzacionalna odkritja »Samouprave« o aferi s ser-menijsko planino je dr. Žerjav naprosil »Politiko« v prav ponižnem tonu ,da priobči izjavo, v kateri se skuša oprati očitkov. Izjava je sestavljena v istem smislu kakor dosedanje. V »Samoupravi« navednih dejstev ne pobija in jih tudi ne skuša pobijati. Zato je ta izjava brez vsakega vpliva in politični krogi, posebno radikali še vedno ostro obsojajo dr. Žerjavovo delovanje v njegovem resoru.
Narodna skupščina.
Belgrad, 23. maja. (Izv.) V pondeljek se bo sestala narodna skupščina in bo izvolila državne svetnike. Pred prihodom na dnevni red bodo posamezni ministri odgovarjali na posamezna vprašanja poslancev. Med drugim sta na dnevnem redu vprašanji: odgovor prosvetnega ministra na Sušnikovo vprašanje o premestitvi nekaterih profesorjev, in vprašanje Pušenjaka ter tovarišev o sestavljanju zaključnih računov od leta 1922/23. 1923/24. 1924/25. Nato vprašanje bo odgovoril finančni minister.
Velika samostojno-tiemokratska kupčija.
Belgrad, 23. (Izv.) Jutri pride v last samostojnih demokratov Jugostampa v Zagrebu, ki je izdajala »Novosti«, »Zagreber Tagblatt«, da!> »Jutro«, »Slov. Narod« Ln nekatere pokrajinske liste. Vsu so bili doslej last Slavenske banke. G. Temi Šlegel je radi tega moral izstopiti iz uredništva. Čuje se, da je ta stvar stala samostojne demokrate 24 milijonov kron, ki so jih zaslužili pri znanih aferah.
Tiskovni zakon.
Belgrad, 23. maja (Izv.) Popoldne je imel sejo odsek za tiskovni zakon. Na seji so razpravljali o členih, ki so bili v teku dosedanjo debate odloženi na pozneje. Pri čl. 41. je bil drugi odstavek spremenjen v toliko, da se bo izdajatelj radi zanemarjanja dolžne pažnje osvobodil kazenske odgovornosti, ako bo pri prvem zaslišanju dokazal oziroma povedal, kdo je pisec odnosno urednik. Pri čl. 43. se je vnela daljša debata. Ta člen govori o tem, kdo mora Dlačati kazen in stroške sodneaa po-
stopanja. Ako ne more plačati obsojenec, niti pisec, niti izdajatelj, bi moral po načrtu plačati lastnik tiskarne. Razvila se je ostra debata, tekom katere je poslanec Franc S m o -d e j naglašal, da se lastnika tiskarne ne sme obsoditi, ako ni kriv, ker bi se ga lahko drugače smatralo za krivega. Nato je Srskič sprejel predlog v smislu sprememb, ki jih je predlagal posl. Franc Smodej. Čl. 44. je bil spremenjen toliko, da odgovarja členom 48., 62. in 55. Čl. 45. je bil sprejet.
Prihodnja seja bo sklicana pismenim po>-tom. ker se ne ve. kdaj jo bo mogoče iz teb-inčuih razlogov sklicati.
DELO ODSEKOV.
Belgrad, 23. maja. (Izv.) Pravosodni mi-nister dr. F.do Lukinič je danes obiskal Niko-lo Pašiča, da se pri njem pritoži radi prepo-časnega delovanja odsekov, ki pretresajo zakone, ki jih je predložil zakonodajnemu od-boru. Osebno je šla pritožba proti odsekove-niu predsedniku dr. Ninku Periču. češ da delo zavlačuje. Kljub temu je odsek »vaje deio nadaljeval v dosedanjem smislu. Odsek zakonodajnega odbora ie danes razpravljal o zakon-
,:.em načrtu o sodnikih. Vnela se je dolga debata, katero so se udeležili vsi prisotni člani vladi;« večine. Od opozicije sta posegala v debato dr. Polič in dr. Hodžar. Odsek ni pri-: A preko prvih sedmih členov in še celo členi 3, 4 in 5 so preloženi na pozneje. Prihodnja seja se bo vršila v pondeljek ob 4.
" ODSTOP BELGIJSKE VLADE.
Bruselj, 23. maja. (Izv.) Belgijska vlada je
odstopila.
Bruselj, 23. maja. (Izv.) Splošno pričakujejo, da se bo sestavilo katoliško-socialistično ministrstvo.
Bruselj, 22. maja. (Izv.) Kralj je poveril sestavo nove vlade Makstu (?), ki je sestavo sprejel. Če se mu ne posreči sestavo parlamentarne vlade, bo, kakor se splošno sodi, sestavil izvenparlamentarno vlado.
m m združitev Avstrije z Nemčijo.
Rim, 23. maja. (Izv.) Rimski politični krogi se vedno živahnejše zanimajo za gibanje, ki stremi za združitvijo Avstrije z Nemčijo, in poskušajo to gibanje preokreniti v italijansko smer. Laški listi opozarjajo na izjavo bivšega avstrijskega kanclerja dr. Seipla, ki je pri svojem sestanku s tedanjim intalijan-skiin ministrom za vnanje zadeve Schanzer-jem v Veroni rekel: »Dolžnost Italije je, da Avstrijo reši.c To izjavo tolmačijo tako, da bi bilo možno Avstrijo združiti z Italijo.
POLNA OBLAST VLADI ZA IZPREMEMBO ZAKONOV.
Rim, 23. maja. Včeraj je poslanska zbornica začela razpravljati o zakonskem načrtu, ki daje vladi polno oblast za izpremembo oziroma izpopolnitev zakona o javni varnosti, kazenskega zakona, kazensko-pravdnega reda, zakona o sodstvu in civilnega zakonika. Oglasilo se je tudi par komunističnih govornikov, ki jih je pa večina neprestano prekinjala. Do živahnih nastopov je došlo tudi povodom interpelacije zaradi dogodkov v Boaru.
KRVAVI DOGODKI V ITALIJI.
Ferrara, 23. maja. V Boaro di Lžt so se včeraj ponovili krvavi dogodki. Fašisti so zahtevali, da naj bodo povodom pogreba ubitega fašista Merlina zaprte vse šole in trgovine. Trgovina bratov Chiarati tega ni storila, vsled česar je prišel v lokal fašist Turrini in zahteval, da se zapre. Eden izmed bratov Chiara-tijev je potegnil revolver in fašista ustrelil. Fašisti so nato udrli v hišo, postavili oba brata ob zid in ju ustrelili. Fašistovska zveza v "'Ferrari je proglasila bojkot proti vsem opo-. nacionalnim listom, ki jih ne sme nihče razširjati, prodajati ali čitati. Prizadeti so »Corrie-re della Sera«, »Uniti«, »Avanti«, >Voce Re-publicana«, »Popolo«, »Mondo« in več dragih.
Padova, 23. maja. Snoči so fašisti udrli v tiskarno popolarskega lista >Popolo Veneto« in jo popolnoma opustošili. Med dragimi so uničili štiri stroje »Linotype«. Škoda je ogromna.
ANGLEŠKA GOSPOSKA ZBORNICA IN ŽENE.
London, 23. maja. (Izv.) Angleška gosposka zbornica je z 8 proti 78 glasovom odklonila predlog, da bi smele tudi žene biti članice gosposke zbornice.
BOLGARIJA PROSI ZA TRAJNO ZVIŠANJE ARMADE.
Sofija, 23. maja. (Izv.) Bolgarska vlada se je obrnila na veleposlaniško konferenco s prošnjo, da sme do 31. t. m. dovoljenih 10.000 mož še nadalje obdržati pod orožjem.
J^ašvsaU anjikcuh bo postala tfi v.m-eokolada, ko spoznamo t^eno tečnost in rediltiost.
Hud potres na Japonskem.
London, 23. maja. (Izv.) Iz Tokia prihajajo poročila, da je bil v kraju Osaka močen potres in sicor je bilo v 3 minutah 10 potresnih sunkov. Porušenih je okrog 200 hiš. Izbruhnil je tudi požar. Več kot 1000 ljudi je postalo žrtev potresa in požara. Promet je ustavljen radi poškodovanih prometnih naprav.
Položaj v Maroku.
Pariz, 23. maja. (Izv.) Painlevč, Briand in Caillaux so včeraj po dolgem posvetovanju izdali poročilo, da je položaj v Maroku ugoden. Na drugi strani pa se javlja zlasti v vrstah levičarskih socijalistov močan odpor proti akciji v Maroku in mnogi menijo, da bodo dogodki v Maroku spravili vlado v neprijeten položaj.
Pariz, 23. maja. (Izv.) Socijalist Renaudel je vložil interpelacijo na vlado zaradi dogodkov v Maroku. Interpelacijo smatrajo kot prvi sunek proti vladi g. Painlevč-ja.
SVET DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 23. maja. (Izv.) V Ženevi se 7. junija sestane Svet Društva narodov in bo med drugimi vprašanji razpravljal o finančni obnovi Avstrije in Ogrske.
NOVA SESTAVA SOVJETSKE VLADE.
Moskva, 23. maja. Novoizvoljeni izvršilni odbor Sovjetske unije šteje 581 članov. Troc-kij je bil zopet izvoljen. Radek ne. Narodnostni svet, ki je obenem zastopstvo posameznih dežel, šteje 131 članov. Za predsednika sveta ljudskih komisarjev (vlada) je bil znova izvoljen R y k o v , za namestnika K a -menevj Č i č e r i n je ohranil zunan. stvari, F r u n z e vojno, Džerzinski narodno gospodarstvo, K r a s i n zunanjo trgovino. Za Trockega ustanove nov gospodarski oddelek.
Šaio poš znamko
in samo v V2 kg zavojih dobiš zanesljivo izvrstne TESTENINE.
pitalizem, so seveda cerkve in zvonovi »neproduktivne svrhe«. Pametni ljudje pa vedo, do 90 moralne vrednote, med katere štejemo tudi umetnosti vseh panog od stavbarstva do glasbe, zelo produktivne in v življenju vsakega kulturnega naroda neprecenljive. Čuva-rica, pospeševalka in razširjevalka vseh teh vrednot za najširše sloje, ki bi bili sicer od njih popolnoma izključeni, je pa cerkev. A vse to je seveda za »Jutro« nerazumljivo. Njemu
je produktivno tisto, kar »nese« v gotovem, produktivni so mu tudi topovi, s katerimi velekapitalistične države osvajajo svetovne trge za ceno milijonskih človeških Irtev, produktivna mu je sploh politika, od katere ima liberalna plutokracija dobiček. Naj torej »demokratje« ostanejo pri svojih produktivnih kupčijah, zvonove pa, za katere pravi in pristni »Jutrovci« nikoli niso dali ficka, pa naj pustijo pri miru.
Izvršitev smrtne obsodbe v Celju.
»Jutro« in zvonovi. »Jutro« postaja dolgočasno. Že par dni se v člankih in celo uvodnikih peča z zvonovi. Jasno se vidi, da bi Žerjavovci svojo propadajočo stranko radi oživili z najbolj prostaškim framasonstvom. Nekje na Dolenjskem — kakor pač mnogokje — je večina faranov sklenila,, da se kupijo novi zvonova. Te je treba plačati. A kdo drugi naj jih plača nego farani? Kdor ne zmore ali noče, ga ne more nihče siliti. Seveda pa tisti, ki so prevzeli odgovornost za plačilo, opominjajo zamudnike in če pri tem pravijo, da tistim, ki za zvonove nočejo ničesar prispevati, zvonovi tudi zvonili ne bodo, sledi to čisto logično iz danega položaja. Kdor noče za cerkveno stvar ničesar dati, dokazuje, da mu zanjo ničesar ni, in zato se mu ne zgodi nobena krivica, če mu zvonovi ne bodo peli. Čudno se nam zdi, da »Jutrovci«, ki so taki veliki »svobodomiselci«, zahtevajo, da naj bi jim peli zvonovi, in še zastonj! Mi plačujemo v Belgrad ogromne davke, pa dobimo me malo ali nič nazaj, kar pa damo cerkvi, ostane nam, našim potomcem, Sloveniji in ne izgine v tu-| jih žepih, marveč obogatuje in zadovoljuje i nas. »Julru«, ki zastopa materi alizem in ka-
Včeraj zjutraj ob 6. uri je bil Franc Pod-lesek, rojen v Vojskem dne 9. 8. 1901 obešen na podlagi sodbe 1 dne 2. 3. [1925 celjskega okrožnega kot porotnega sodišča.
V	soboto, dne 18. oktobra 1924 je kot smo že včeraj na kratko poročali, Ana Božiček v Vojskem našla svojo sosedo Ano Klakočar v njeni kleti mrtvo. Truplo je bilo na pol zakopano v neobrezano peso, na glavo pa je bil položen okoli 20 kg težak kamen. Truplo umorjenke je kazalo več lahkih poškodb, na levem sencu pa je bilo opaziti večjo rano, kjer je bila kost na 8 delov popolnoma razbita. Sum izvršenega umora je takoj padel na Franca Podlesek, in se je tekom razprave pred poroto dognalo, da je edino imenovani moral izvršiti ta umor, ker ga je orožništvo že dne .17. 10. 1924 prijelo v Sp. Pohanci v Slovenče-vi gostilni, kjer je ponujal v neki košari na-hajajočo se razno žensko obleko, perilo, mast, slanino. Ti predmeti so vsi izvirali iz lastnine Ane Klakočar in se je na podlagi teh predmetov, kljub zanikanju zločinca ugotovilo, da je moral le on izvršiti ta rop in umor. Dne 13. 5. t. 1. je stol sedmorice dostavil okrožnemu sodišču po kralju potrjeno smrtno obsodbo, katera je bila obsojencu razglašena včeraj dopoldne ob pol 12. uri.
V	ta namen se je podala sodna komisija, in sicer dvorni svetnik dr. Bračič kot predsednik ter dež. sodni nadsvetnik Stepančič ter okrajni sodnik Nendl z zapisnikarjem dr. Jug-hartom in namestnikom državnega pravdnika dr. Rusom v razpravno dvorano okrožnega sodišča v Celju, kjer je imenovana komisija razglasila navzočemu Francu Podlesek, da je njegova obsodba potrjena in da se ista izvrši danes zjutraj ob 6. uri na dvorišču jetnišnice starega okrožnega sodišča. Franc Podlesek, kateri je tekom razprave tajil dejanje, katerega je bil obdolžen in za katero je bil tudi obsojen, je sprejel razglasitev izvršitve te obsodbe še precej mirno. Zapazilo se je le, da so se mu na koncu razglasitve te obsodbe mišice na obrazu nekoliko stresle, na kar je izjavil: »Tega pravzaprav nisem zaslužil«. Do pol 5. ure popoldne je obsojenec bil še precej rabijaten in je na ponujeno duhovniško pomoč izjavil, da ne rabi za svojo poslednjo pot nikakega duhovnika. Grozil je celo, da s križem, katerega so mu postavili v celico, po-bije vsakega, ki bi skušal priti k njemu in pravil, da bo celo po smrti prišel strašit stražnike. Ob pol 5. uri popoldne pa je prišel k njemu katehet g. Lukman, nakar se obsojenec takoj pomiril tako, da se je njegov duševni položaj popolnoma spremenil. Od tistega časa dalje je postal čisto miren in dostopen za tolažilne besede duhovnika. Z malimi izjemami je nato ostal duhovnik celi večer in celo noč pri njemu in je Franc Podlesek ponavljal besedo za besedo molitve za umirajoče. Med odmori je postal obsojenec še celo dobre volje in si je tu pa tam dovolil kako šalo in smeh. Ko mu je duhovnik zjutraj po opravljeni spovedi priporočal, da bi še nekoliko počival, je to ponudbo odklonil v šaljivem tonu z besedami: »Potem pa me ne bodete mogli zjutraj zbuditi.« Ta šaljivost ?e ostala pri obsojencu nekako do 3. ure zjutraj, ko se mu je naznanilo, da mu duhovnik prinese Najsvetejše. Ko je prišel duhovnik z Naj-
Dr. Jehart v Mezopotamiji.
lNaslednje pismo je pravzaprav tudi samo privatno, prijateljsko. Ker pa so je javnost zanimala celo s prispevki za to potovanje, mislim, da sem ji dolžen tudi naslednje vrstice sporočiti. — M. Slavie.
1.
Damask, 7. maja 1925.
, po povratku iz Mezopotamije, sem clobil v roke Tvoje pismo. Skoraj da so mi solze prišle, tako me je ganilo, da se to-lil o pobrigaš zame. Bog Ti povrni, jaz Ti pa nikdar tega ne pozabim!
Karto iz Babilona, ki sem jo dal na p-što v >Ur Kaldacoram« — sedaj Ur June-tion —, si dobil? (Vprav le karte nisem dobil, mu-i bi jo kot Abrahamovo rojakinjo najrajše i mol. Druge karte iz Babilon i je so prišle v 10 dneh — za filateliste krasne znamke. M. '"■) Pisma v Bagdadu nisem imel časa pisati, manj v Mosulu. Potoval sem zelo naglo. Sii.na dri '.,inja in strašna vročina sta me priganjali. In pa moj sopotnik, orientalski pr.iV.sor l'erry iz Kanade. In njega sam se mora! držali, ker sva imela sfcupaj em avto po Mezopotamiji in sem vsled tega le polovico plačal. Bom pa sedaj pisal. Tudi za »Slovenca .
SrerirK) sem se vozil ti« OPftAn^ O AfTTk TVA
•i"?	ovni |/v>-
(t. val po Babiloniji in Asiriji, videl sem vse, i.ar je posebej biblične važnosti (Babilon, liordippa, Ur Itasdiim, K&Tah Šergat (= Asur,
glavno mesto Asirije), Nini ve, Kujmažik Kor-sabad, Nebi Inus, Ni m rud (— Calanae) in še Ktesifon — Salanbijo. Srečno sem se spet pripeljal čez hudo puščavo nazaj. Le klobuk sem izgubil po noči nekje sredi arabske puščave. Zaspal sem v avtomobilu, menda sem se v spanju nagnil čez rob — najsi bo kakorkoli, ko sem se krog tretje ure zjutraj zbudil, ni bilo klobuka. Siromak — toliko let me je spremljal po Pohorju, sedaj pa leži v pusti puščavi, kjer nikdar ni kaiple vode — —. Tragično! Hudo je bilo še to, da sam se do 5. ure popoldne drugega dne gologlav vozil —. V Damasku sam si kupil nov klobuk.
Tnpel sem veliko! Potovanje v Mezopotamiji in po njej je zelo naporno! Le snega hvala Bogu ni bilo — oropali me niso in zbolel tudi nisem. Pa za las je manjkalo do obojega. O tem osebno —. Le tole: bil sem varen, ker sem se vozil (v Damask) s sinovi velikega vezirja bagdadskega. Sicer pa — ?! (Tu mi je priložil izrezek ik časnika Bagdad Times, kjer se poroča o roparskem napadu na tej poti. M. S.)
Prašan, da so me z lopato kopali iz prahu, sem se pri vozil pred Grami hotel. Tisti večer sem legel .s<pat in sem se zbudil črez 14 ur —.
Fotografiral sem na veo moč. Posebno v Uru in na »babilonskem 6tolpu« —• ? — ter v Babilonu. Slik ti pa ne morem poslati. V IJagdadu ni dobiti poštenega fotografa, ki bi mi bil slike rasml in kopiral, v Damasku pa nimam časa čakati V Jeruzalemu dam vse
razviti. 180 slik. Razen tega je voda — Tigris! — v Bagdauu kalna in pokvari negative.
Porabil sam za Mezopotamijo (Haifa—Mezopotamija—Damask) 85 funtov = 25.500 dinarjev. Strašna vsota! Pa sem še >šofrk živel in 15 funtov od proračuna prihranil! Drago je vse! In silne daljave! Le na zemljevid poglej! En primer: Avto Bagdad— Borsippa (Babilon) stane za ano osebo 60 ru-pij = pet funtov (130 km) = 1500 dinarjev. En dan! In jaz sem bil dvakrat v Babilonu —. In koliko so me Ninive stale, o tam kar pisati nočem.
Toliko še imam, da borni pogledal Baal-bak, nare, Brinrt in da bom pošteno prišel v Jeruzalem. Hvala Bogu in Tebi, da bom dobil denar za povratek domov! Iranojorda-nija je nemogoča!! Premalo sem si postavil v proračun!
Potovanje je pri kraju. Danes sam brzo javno naročil kabino III. razr. Alaksandrija— Trst za 5. junij in že tudi dobil potrdilo. Petega junija sedoin v Aleksandriji na parnik »Vienna«, 8. junija sem v Trstu, 9. popoldan som v Mariboru. Pa je konec. Konec muke, konec nervoMiega dirindaja pa tudi konec vročine, ki postaja že neznosna.
Izmučen sem. Malo preveč sem si naložil. Spim in spim —. In spal bi še več. V Mezopotamiji sem malo spal.
Jutri potujem z avtom v Ba'aibek, zvečer sem v Beirutu. Od tam z avtom — !!! — k cedram (via Tarabulus), nato Tirus, Sidon in še naj kraiev. Nato nazai v Damask tar
svetejšim v njegovo celico, je obsojenec kleče glasno moleč in udan v voljo božjo sprejel zadnjo popotnico v večnost. Po sprejemu svetega obhajila je bil videti popolnoma skesan in prevzet trenutka, ki ga bo moral v teku par ur doživeti. Tu se je pričel jokati in krče-vito oprijemati se svetega razpela.
Kot vsakemu drugemu obsojencu na smrt na vešalih, je bilo seveda tudi njemu ponujeno, da si izbere na zadnji predvečer svojega življenja, kar mu srce poželi. Zahteval je, da mu prinesejo najboljše cigarete, in sicer Su-madija, ki jih je od 12. ure ponoči dalje še precej pokadil. Za večerjo si je zaželel kuhane šunke, solate in močnate jedi in popil pol litra vina ter vrček pive. Jedel je prav mirno in s slastjo, kot da bi to ne bila njegova zadnja večerja. Za zajutrk si je pa izbral gorek čaj s konjakom s šaljivo pripombo, da hoče iti na morišče gorak. Popil je zjutraj dve skodelici takega čaja. Sorodniških obiskov zločinec ni sprejel nikakih, ker biva njegova mati in sestra na Westfalskem. Zapustil pa jim je pisma, kakor tudi svoji sestrični in neki do-brotnici, ki biva v Zagrebu.
Kot že rečeno, je bil obsojenec do S. ure zjutraj še precej miren in so šele tedaj pri istemu nastopili znaki strahu pred bližajočimi se trenutki. V tem času je celi čas v celici iskal tolažbe v molitvi in je do zadnjega trenutka z duhovnikom, ki mu je stal ob strani, ponavljal besedo za besedo molitve za umirajoče. Ob tričetrt na 6. je pa prišel v celico sodni dvor, obstoječ z gori imenovanih gospodov in mu razglasil še enkrat sodbo ter ga pozval, da se poda na morišče. To obsodbo je sprejel čisto mirno in prišel v spremstvu orožnikov ter jetniških stražnikov na dvorišče, kjer so stale vislice. Brez kakega žalnega znaka razburjenja in v spremstvu ob strani mu stoječega duhovnika, k! je nesel ob njegovi strani sveto razpelo, je stopil pod vislice, kjer je stal pripravljen rabelj s svojim pomočnikom. Celi čas justifikacije je obsojenec gledal mirno v križ. Medtem ga je točno ob 6. qri zjutraj dvignil pomočnik krvnika od tal„ teko, da mu je krvnik Mauser lahko ovil okoli vratu vrv ter mu isto zadrgnil, obenem pokril glavo z ruto, pomočnik rabeljna pa ga je za rame potegnil proti tlom. Justifikaciji je prisostvoval tudi sekundarij mestne bolnice dr. Bene-detič, ki jo ugotovil po preteku 6 minut, da je prenehalo biti srce zločinca. Celi akt justifikacije je trajal kakih 10 do 12 minut in je napravil na prisotne seveda utis groze, a obenem vzbudil v njih tudi zavest, da je s tem dejanjem bilo zadoščeno pravici. Truplo zločinca je viselo nato do 7. ure zjutraj na vislicah, nakar so isto položili v krsto in ga odpeljali na pokopališče mestne bolnice.
Za s?a!typ
Vanj nudi najcenejši vir
7. avtom Čez »Gaulanitis«, Cazarejo Filippi, Dan, jezero Merom, Tiberijado, Nazaret v Haifo. Tam še moram par reči pogledati, pa naravnost v Jeruzalem. 24. maja do 28. maja sem v Jeruzalemu na starem naslovu. 29. maja v Kairo, 3. junija v Aleksandri ji.
Č'e je še treba kaj pisati, piši v Jeruzalem. Zadnje pismo za Jeruzalem oddaj 19. maja.
Čebelarje, filateliste — zakaj se nieo oglasili še lesni trgovci in mesarji? — bom zadovoljil. Posebej za znamke sem sc začel zanimati.
Beyruth, 11. maja 1925.
V petek 8. maja sem se čez Baelibek in Libanon privolil sem. Zanimive pokrajinske »like! Na Hermonu in Saninu je sneg. V soboto sem takoj obiskal jezuite. Zelo ljubeznivo so me sprejeli. (Jugoslovan!!) Vse zanimivosti so mi pokazali. Nazadnje orientalsko knjižnico. In tam sem olisedel ter sedim do danes —.
Lase bi si pulil, tako sem jezen, ker nimam denarja, da bi dalje ostal pri jezuitih. S patrom Šeikom, slavnim oriantalistom, sva dnevno skupaj v knjižnici. Le škoda da je precej — gluh. Vse narobe sliši.
Mnogo knjig sem kupil v tiskarni. Tebi n. pr. »Breviarum Maroniticum« v sirskem \7-virniku. Ce te bo latinski brevir dolgočasil, pa lahko sirski moliš oficij —. Nadalje za oba zvezke za lopopisne vaie v roea'j in
Spominčica na grob vrlega moža.
Dne 16. maja je umrl v Nauheimu v Nemčiji, kamor je šel iskat zdravja gospod Jožef Logar, trgovec v Kranju. Pripeljan je bil domov in na Vnebohod je imel pogreb, ka-kor jih je Kranj še malo videL
K pogrebu so se zbrali Orli celega kranjskega okrožja, da se oddolže možu, ki je javno kazal svojo naklonjenost njihovi organizaciji in se ni ustrašil ne očitnih ne anonimnih groženj nasprotnikov. Pevski zbor pod vodstvom g. Cirila Mohorja je lepo zapel pred pokojnikovim domom na Glavnem trgu »Usli-Si nas, Gospod«, na pokopališču pa >Vigred se povrne«. Pogrebcev je bilo veliko število iz vseh krajev lepe Gorenjske, dasi so šele jutranji dnevniki na dan pogreba oznanili žalostno novico.
Pokojnik se je rodil 15. marca 1867 v Tržiču in je dovršil nižjo gimnazijo v Kočevju. Potem se je vpisal na učiteljišče, pa je izstopil in vstopil skrivaj v manufakturno trgovino v Mariboru. Kot samostojen trgovec je pred 25 leti s pokojnim g. Kalanom otvoril novo trgovino Logar & Kalan v Kranju in jo dvignil do lepega ugleda. Po preselitvi g. Kalana v Zerovnico je vodil firmo sam.
Pokojnik je bil res trgovec po poklicu in neumoren delavec. Njegova tvrdka je slovela po svoji solidnosti, sam pa po svoji ljubeznji-vosti in dobroti. Zato ni čudno, da je tvrdka «astla in delo se je množilo. Še v bolezni je Možil samo, da ne more vsega dela odpraviti.
V	zasebnem življenju je bil pokojnik v<or zakonskega moža in družinskega očeta. Splošno je bilo slišati med pogrebci, če bi bilo dosti tako vzornih krščanskih družin, kakor je bila pokojnikova, bi bilo drugače na svetu.
V	družbi je bil pokojnik ljubeznjiv in prijeten družabnik. Bil je turist in član SPD od ustanovitve do smrti. Bil je tudi dober pevec.
SLS je izgubila s pokojnikom odkritega in požrtvovalnega somišljenika, naše organizacije iskrenega podpornika in zaščitnika, kranjski okoličani pa kranjskega meščana in trgovca, ki je cenil in spoštoval njihov stan in prepričanje vselej in povsod, ne samo v svoji trgovini, in taki so v Kranju tako rediti.
Pokojnikovi obitelji iskreno sožalje!
Trbovlje. (Razne novice.) V nedeljo dne 24. L m. se vrši I. redni občni zbor Jugoslovanske Matice in sicer popoldne ob 4. v gostilni g, Dimnika. Člani in prijatelji iskreno vabljeni. — Ob istem času bo občni zbor stavbinske zadruge »Lastni dom« v Trbovljah Društveni dom. Člani se naprošajo, da se občnega zbora sigurno udeleže. — Dne 22. maja L 1. je bila aretirana neka dekla iz Svibna nad Trbovljam zaradi detomora. — Na dnevnem kopu si je delavec O. pri sipanju zlomil nogo.
_ V pijanosti si je z britvijo skušal prerezati
vrat neki rudar Z. Oba sta bila oddana v bolniško oskrbo. — V četrtek, vnebohod, se je vršila v Društvenem domu zjutraj ob 8. skupščina članov I. del. konz. društva. Članom, katerih je bilo lepo število, je razložil naloge konz. društva tov, Gostinčar, obenem je poročal tudi o delovanju konzumov ter člane kon-zumarje navdušil, da naj se udejstvujejo na polju zadružništva. — Podjetje Dukič je te dni odpustilo večje število delavcev, vzrok pomanjkanje dela. — Delavci so bili večinoma Prekmurci. — Konec spiritizma v Trbovljah. Ze dalje časa so nekatere ženske na večih krajih prirejale takozvane spiritistične večere. Klicale so toliko časa duhove, da so se duhovi vendar enkrat oglasili. Ob tej priliki so pa pustili svoje posetnice v obliki občutnih denarnih glob odnosno do dvotedenskih zaporov. —
Dela pri bolnici »bratovske skladnice« se bližajo svojemu koncu. Te dni so pričeli že odvažati vsa zidarska orodja; tudi nasadi pred in za bolnioo bo gotovi, znotraj dela še nekaj rokodelcev. Kakor se čuje, bo nova bolnica že tekom meseca avgusta otvorjena. — Ukradeno je bilo na Dobrni pri belem dnevu neki družini več hlebcev kruha, a drugi 2 kokoši. — Pri zadnjem izplačilu je bil tudi rudarjem odtegnjen 2 odstot. davek seveda poleg drugih pribitkov itd., kar znaša skupno 3.4 odstot mesečno od bruto zaslužka. Da je bilo delavstvo razburjeno, ni treba posebej omeniti, že itak nič zaslužka, pa še ta vnebovpijoč krivičen davek. Omenimo, da delavci posebno hvalijo nar. posl. dr. Pivka in dr. Žerjava, ki sta tako sijajno zastopala v parlamentu delavske interese.
Primskoro pri Kranju. (Orjunstvo v šoli.) Na belo nedeljo, dne 19. aprila, je mestna Orjuna v Kranju razvila svoj prapor. Čez nekaj dni nato je pa g. Luznar, upravitelj na dvorazredni šoli na Prlmskovem pri Kranju, dal otrokom nalogo z naslovom »Razvitje prapora Orjune«, namreč v Kranju. Zanimivo je predvsem to, da so morali otroci popisati orjuinaško slavnost, katere niso videli in torej niso mogli o tej slavnosti iz lastnega niti besedice napisati. Otroci, ki so morali pisati to nalogo, hodijo po večini v cerkev na Prim-akovo im ne v Kranj. Stariši pa tudi niso na belo nedeljo poslali svojih otrok v Kranj gledat orjunaško prireditev. Kairo naj potem pišejo otroci nalogo o stvari, o kateri nimajo pojma? Potem takem so otroci morali pisati po pripovedovanju, oz. dispoziciji g. učiteljh samega. Mi mislimo, da nam bo naš g. učitelj pritrdil, da to ni pravilna metoda, kako se pd šejo naloge. Kakšen namen je imel g. Luznar, da je dal takšno nalogo? Mogoče se je čutil dolžnega, da mora tudi on pripomoči k razširjenju Orjune? Mogoče pa mm je bilo tako ukazano od zgoraj? Naj si bo vzrok že ta ali eni, pedagoško to ni in tudi ne v duhu vzgojnih načel, ld so dosedaj v šoli veljala. Kajti Orjuna je organizacija, ki ima nasilje kot sredstvo v političnem boju načeloma v svojem programu, ga izrecno propoveduje in njeni člani so nasilja taktično tudi vršili ter ne kateri od njih so bili radi nasilnih dejanj tudi obsojeni. Kako se morajo potemtakem zmešati moralni pojmi otrok, kateri so primeram v šolski nalogi taiko organizacijo poveličevati, ko pa se otroke sicer uči, da je nasilje in greh in tudi po državnih postavah prepovedano? Ce bi kaj podobnega storil kak Slom-škar in bi dal upravitelj otrokom popisati n. pr. orlovsko prireditev, bi ga gotovo takoj odrli na meh in Bog ve, v kakšne hribe bi moral iti delat pokoro! Gospoda Luznarja seveda nihče ne bo pograjal. Pač pa si bodo stariši mislili svoje, in ko pride čas, rekli svojo.
Jezica. (Igra naših dijakov.) V nedeljo, dne 24. maja gostujejo na odru Slcv. kat. izobraževalnega društva ljubljanski dijaki, ka so nam še dobro znani po svoji vpri zoritvd »Sumljiva oeeba«. To pot nastopajo z veseloigro »Težke ribe«, ki je še neprimerno boljša in zabavnejša. Igrali so jo že po vseh večjih odrih z sijajnim ucfpchom in jamčijo zato za pepolen uspeh. Zato napolnite vsi, ki želite poštene zabave in smeha, ob 8 zvrčer Društveno dvorano, da s številnim poselom nagradite velik trud mladih igralcev.
Cerknica. (Akademija s p r c t o -p o m.) V Cerknici je imel dne 21. t. m. Sokol j svojo akademijo. Vse točke sporeda so se lepo izvršile, samo zadnja — običajni prelep i — je bila to pot pomanjkljiva. Samo enemu članu so glavo toliko zmehčali, da je bilo ob dveh zjutraj treba iskati zdravniške pomoči.
Rakek. Na dan Vnebohedn je imela m;5a Orjuna vrtno veselico na Uncu. Ob lej priliki so nekega carinarja iz Rao eka 7 nožem nekoliko pobo-žali. Kaj hujšega se ni pripetilo.
BCTCTaaaHtF,*'- t*. g-i-%
neshi pisavi. Se bova učila arabskega lepo-pisja! In druge reči. Knjige so poceni. Za en angleški funt jih bom komaj neseL Rektor me je sprejel v avdijenoo.
Jutri k eraram. Dva dni z avtom. Sicer teden dni. Cena = 3 egiipt. f. = 900 Din. Je poceni!
»Slovencu« pišem »Z avtom čez arabsko puščavo«. Upam da še tu zgotovim.
Stanujem v hotelu »Victoria«. Dnevno 300 s i r s k i h p i a s t r o v = 75 egipt. pi. = 220 Din. Sirski pijaster je torej še slabši kot dinar!!
Posestnik hotela Victoria 4 la mariborski »Zamorec« je Jugoslovan Pauličevič, Dal-matinec. Je naš podanik. Oče je še znal hrvatski. Sin govori le francoski. Pa je zelo ljubezniv.
Za »Slovenca« pišem. Upam da Ti bom poslal rokcp.s iiz Brineta. Pa seve brea slik. Slike dobile — kolikor jih hočete — doma. Le par sličic pošiljam, ki sem jih dal razviti, da sem študiral na njih efekt mezopotamske-i>a solnca in kapaciteto svojega aparata. To si bile prve fotografije — šele potem, ko sem našel številko ekspozicij., sem začel z znanstvenimi fotografijami. Slike porabite v >61 o v e n c u«.
Na svidenje 9. junija! — Iz Babilona sam Ti prinesel darilce, ki Te bo gotovo veselilo.
Tvoj udani in hvaležni dr. Jehart.
TrVi
Po tierga^ji.
V t1.....' metropoli. — Duh Prešt..
Na Širu cli. — Slovenska dediščina. — Izlet na Jezersko. — Naša bol. — Žerjavova himna. — »Luna sije« kot cesarska pesem. — Moč Pašičeve lazgledniee.
Kranja nisem videl skoro deset let. Ko sem se zadnjikrat mudil tam, je bil ia, i«vne-njen v hrupno, burno vojno taborišče in za-grnejn v meglo, strah in be:lo. — Ko pa sem zdaj na predvečer Bele nedel e stopui vanj čez novi široki savski most, se je zopet dvigal pred mojimi radostnimi očmi v mogočnih likih starega gradu na visoki skali, ves svetel v zlatu in škrlatu zahajajočega solnca, ves go-sposko-ponosen in domače-prijazen... kot sem ga imel v spominu iz davnih dijaških let in kakor sem ga najrajši gledal v duhu, kadar so me daleč tam na tujem misli nosile v domovino.
In farni zvonovi kranjski so peli, ti čarobni zvonovi, ki se zdi, da ne visijo v stolpu nego daleč gori nekje v sinjih višavah, tako deljen, eteričen, sanjavo-lahen je njihov glas — ko zbor eolskih harf.
Tako v lepoti in poeziji ter romantično-idiličnem obeležju torej se mi je tega pomladanskega večera in po dolgih letih ziopet predstavil Kranj in izzval v mojih prsih milijon občutkov, ki jim koncentriranega izraza na papirju zaman išče prozaično Dero. Čc da hočem
Prof. Jarc no bo premeščen. Ljubljanska sekcija Profesorskega društva se je obrnila na centralo (glavno upravo) Profesorskega društva v Belgradu z vlogo, naj organizacija posreduje v ministrstvu proti premestitvi društvenega člana prof. Jarca; storila je to na podlagi časopisnih vesti, da je kralj podpisal na predlog prosvetnega ministra dekret, s katerim se premešča prof. Jarc v Tuzlo. Profesorska organizacija stoji na stališču, da se strogo čuva profesorska stalnost, in je to stališče na letošnjem glavnem kongresu v Skoplju še prav posebno naglasila, da se ne sme noben profesor premeščati iz političnih razlogov. Iz centrale Profesorskega društva je prišel 20. maja odgovor, da se je organizacija informirala na pristojnem mestu ter izvedela, da premestitev prof. Jarca »nije u pitanju«. Nas iskreno veseli, da se krivična premestitev dejansko ni izvršila, ne da bi se spuščali v vprašanje, ali je kralj res podpisal tisti odlok ali pa je samo časopisje javnost grdo ml-stificiralo.
Dr. Amalija Šimec med rojaki v Ameriki.
Newyorški ilustrovani tednik »Naš Dom« z dne 23. aprila tek. leta prinaša sliko in življenjepis naše znanstvenice dr. Amalije Ši-mec, ki se tačas mudi v Združenih državah in obiskuje tudi razne slovenske ustanove.
Uradni pečati mestnih občin. Pred nekaj dnevi je poročal »Slovenec«, da so v Dubrovniku sprejeli resolucijo na notranjega ministra, v kateri se zahteva, da mora dubrovni-ška občina neizpremenjen ohraniti svoj dosedanji pečat, ki je zgodovinske in heraldične važnosti. — K temu se nam poroča, da du-brovniška občina ni osamljena, da pa resolucija na notranjega ministra ni prava pot, ker bo prej kot ne romala v koš, saj minister sam sebe ne bo hotel desavuirati. Odlok je izdal minister sam, torej je bila edino mogoča in pravilna pot — tožba na državni svet v Belgradu. To pravilno pot je nastopila pravočasno mestna občina ljubljanska, kar je vredno, da se omenja. Upati je, da bo državni svet uvaževal utemeljene razloge, ki Izpodbijajo nezmiselno motivacijo, ki je dala povod odredbi ministra za notranje zadeve glede nabave uradnih pečatov po občinah z državnim grbom — vslad čisto brezpotrebnega vmešavanja vojnega ministra v zadevo, ki ga absolutno nič ne briga. Gotovo so se morale male občine ukazu enostavno pokoriti. Vendar se nam zdi čudno, da se — razen ljubljanske — niso uprle s tožbami na državni svet vsaj velike občine, zlasti mestne z lastnimi statuti, ki razpolagajo celo s pravniškim aparatom. Te imajo stolotja stare, od vladarja sankcionirane grbe ne le tradicionalne, temveč zgodovinske vrednosti. Da takih grbov ne sme imeti pravice odpraviti minister tebi nič meni nič z navadno peresno potozo, to bodo razumeli tudi navadni možgani vsakega povprečnega državljana.
Ps^uftfomnf.-i. Novi stanovanjski ?akon bo povzročil zopet kopico novih sporov in razno-lične interpertaeije posameznih nejasnih določil. Eno izmed takih vprašanj je ono o podnajemnikih Res je, da se je mnogo oddajalcev stanovanj okorižčnlo z izkoriščanjem zadrege podnajemnikov in zahtevalo bejne mesečne vsote od le-teh, tako da je imel glavni najemnik stanovanja dva- do štiri- in petkratni dobiček nad tem, kar je plačal sam hišnemu go-spodnrju. To jo seveda oderuštvo Toda nekaj drugega je, če odda najemnik stanovanja v podnajem z vsem pohištvom opremljeno robo; dalje posteljnino (perilo, odeje i. dr.). Ali , bo smel tedaj hišni lastnik po členu 8. novega ■ stanovanjskega zakona tudi zahtevati od najemnika stanovanja, da mu mora odstopiti Jo 30 odstotkov (tretjino) od tega. kar mu plača podnajemnik za vse skupaj s postrežbo in morda še z razsvetljavo vred? V Ljubljani je
biti čisto odkritosrčen, potem rm ram pač pri-naM. da so bili li občutki na 1 ..s pod;:i ni občutkom, ki so me nekdaj petcšcica navdajali na teh od slovenskih Muz pisveO.-nih tleh: Ko sem s takim strahospoštovanjem v tihem somraku storal po patriarhaličnem mesinera trgu, izza vsakega vogala menil uziali visoko , senco pesnika Frešcma in v obrazu vsake gosp« i lične iskre potez l«pe Jtilie... zraven pa z lačnim želoJcem m>slll na kako dobro večerjo.
Prijatelj litcrat mi ie za:'r.;ič za* :eva' 'a je gorenjski zrak v splošnem, kranjski pa Je prav posebej, ako bi god-jnega vp'!av n;: pesniško žilo; on vsaj se, kadar nc rr.ore plsuti, pripelje v Kranj po inspiracijo. (Če pa nima možakar tam dekleta ali pa logate^a strica?) Po njegovem prepričanju ne bi bil Prešeren nikclr.r ustvaril tako kleno-bodrlh slovenskin poezij, ko bi bil živel na primer v Ljubljani; tudi Simon Jenko se e v kranjskem ozračju izkristaliziral in pa tudi Pregelj ne bi bil brez j Kranja nikdar napisal svojega »Šmonce«, v:.i -ke pesmi sorškega polja... Je menil prijatelj literat, ne menim jaz, ki se na take stvari bolj malo razumem. Pač pa sem kot radoveden žurnalist o rečenem blagodejnem vplivu kranjskega podnebja na pesniško stvarjnnje hotel osebno »interviuvati« gospoda Preglja in sem ga zato tisti večer iskal po vseh kranjskih gostilnah, kar postavlja mene v slabo luč, a ga nisem v nobeni našel, kar postavlja gospoda ^ Preglja v dobro luč.
A ko sva v trudnih poznih urah sedela s
novice.
na ta način oddanih nešteto takozvanih mesečnih sob. Zato je nujno potrebno, da se vsakdo, ki oddaja take sobe, natančno dogovori — in najbolje pismeno pogodi, koliko znaša zase najemnina, koliko poraba pohištva, odškodni-na za perilo, posteljno opravo, koliko postrežba. Kajti jasno je, da ima hišni lastnik pravico do največ 30 odstotkov le od onega netto-donosa, ki odpada na čisto najemnino od so-be brez oprave, to je od štirih golih sten. Posebno opozarjamo na to tiste oddajalce stanovanj, ki imajo obenem podnajemnike tudi na hrani. V prvi vrsti so to naše študentovske gospodinje, ali kakor smo jim rekli včasih: študentovske matere. Da ne bo padlo naposled kakemu hišnemu lastniku v glavo, pa bi zahteval kar tretjino od tega, kar plača ta ali oni najemnik brutto — s hrano vred! Zato smo dejali, da se je treba pri oddajanju stanovanj zelo natančno dogovoriti in pogoditi, da ne bo kasneje nesporazumijenj in sporov, ki se dado spočetka preprečiti. Čisto gotovo je, da podna-jemnina v nobenem primeru ne more in no sme znašati več, nego znaša najemnina, ki jo plača najemnik za celo stanovanje. Vsa ostala plačila pa so stvar dogovora med oddajalcem stanovanja in podnajemnikom. To pa hišnega lastnika gotovo nič ne briga.	—n—n.--
Osobno novico s poŠte. Imenovani so za pripravnike oziroma pripravnice v 4. skupini III. kategorije 1. stopnje osnovne plače: Ni* kolaj Puhan in Gizela Gumilar v Murski Soboti, Erna Korminijeva na -ljubljanski glavni pošti, Jožica Čoževa na Bledu, Alojzij Jurjav-čič pri brzojavnem in tehničnem odseku v Ljubljani, Krista Raznožnikova na mariborski kolodvorski pošti, Jožica Ferjančičeva na mariborski glavni pošti, Anka Iludalesova na ljubljnnsld glavni pošti, Albina Ukmarjeva na ljubljanski kolodvorski pošti, za pripravnika v 3. skupino kategorije zvaničnikov 1. stopnje osnovne plače Miroslav Mehora pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Zanimivo vprašanje je stavil poslanec š k u 1 j na ministra vojske in mornarice. Gre nanreč za to, da se jasno določi, kako daleč gre kompetenca ministra, ki izdela in podpiše pravilnik k zakonu, ki ga je sklenil parlament in sankcijoniral kralj. Novi vojni zakon namreč v § 50 jasno govori, da se pri presojanju pogojev za skrajšani rok službe ženski člani v družini sploh ne upoštevajo. Po starem zakonu se je v smislu enakega določila tudi tako prakticiralo. Izšel pa je pravilnik k novemu zakonu, ki bistveno spremeni določilo zakona in le v gotovih slučajih ženskih moči z drugimi ne upošteva, v drugih slučajih pa tudi ženske pošilja na nabor, odnosno zdravniški pregled. So še druga določila v pravilniku, ki upoštevajo ženske kot delazmoine in pridobitne člane družine. Da je zakon več kot pravilnik je jasno, da je parlament in kralj več nego resortni minister, je tudi gotovo, zato pravilnik ne more bistveno spreminjati zakona, oso-bito ne more in ne sme jemati ugodnosti ljudstvu, ki jih je priznal zakon. Če kje, je treba jasne določbe v onem vprašanju, ko gre za krvni davek. Poslanec zahteva, da se pravilnik spravi v soglasje z zakonom in če se to doseže, se bo marsikatera prošnja za oprostitev ali za skr.-fžanje roka drugače presojala kot doslej} kar 1)0 ljudstvu le v korist.
Zveza davčnih uradnikov za celo kraljevino SHS priredi svojo redno letno skupščino ' na p- avoslavne binkoštne praznike 8. in 9, junija v Sarajevu. Kakor se spominjamo, ; se je lansko leto ta skupščina vršila v Ljub-! r.ni. Pozdravljamo z velikim zadovoljstvom, da naše centralno združeno uradništvo prireja svoje letne skupščine vsako leto drugje. Le na ta način se nudi prlaka medsebojnega bliž«sje£a spoznavanja, kar je velike važnosti ne samo v nacijonalnem oziru, ampak tudi v interesu smotrenega organizaternega življenja
prijateljem tam v starodavni krčmi in mi jo io-ta pripov >do\a! ra/.ne zanimivosti iz kronike k t-jske, sem v nasprotnem kotu razločno v i J ? 1 soneti Prešerna, sanja ve oči polzaprte, na V ledeni o! razu bolestno-dobnctljiv usmev . Ima Kranj svoje čarobije!
In potem sem tistega prelestnega nedelj. ske 'a jutra stal na Šmcr ^ ni gori in užival davno širno pan,-r; mo, ki s« razgrinja tam očem vsanaokoli. In v ni-jih prsih so sc raz* bav.di občutki: hvale ..nosi do Lavnih naših praclcvov, ki so se tukaj naseliti, ponos, da sem s^.n te krasne zemlje, in zahvala Bogu, ki mc e pripeljal spet nazaj na rodna tla. ln tam gori na Šmarjeti sem živeje občutil in razurrcl, da je ljubezen do te prelepe slovenske zc.mlje lista sila, ki je ru.'sila in ohranila naš ,iarod skoz tisočletja n egovc zgodovine in ga bo držala skupaj, doklrr l o stal Triglav in šumela Sr.va.
Slovenski narod je in ostarc. Časi, ko so narodi mogli izgini so h val', Bogu minuli.
Francoski učenjak Cheyson jc izračumil, da ima vsak človek kri od najmanj 20 milijonov pradedov v sebi. To kri 20 milijonov naših slovenskih prade.lov utimo v sebi tudi mi sedanji sin vi Sloveni e in ona jc vir naše ■ zavesti, naše moči in na?čga zaupanja.
Kri ni voda, in nnd vso zadušljlvo politično atmosfero naših dr i se vendar čisto in i visok) dviga slovenska zavest — prisluhniti ti je samo treba v naroj, pa občutiš vsepovsod zdravi, močni utrip slovenskega srca. Tudi v Kranju sem sc o tem uveril. Stari slovenski donvvvi stoie tam. z r* dovntkem. setfninčiini v
in poglobitve etičnih odnošajev. Kakor se nam javlja, je Zveza zaprosila za vse svoje člane za četrtinsko vožnjo po železnici, za one pa, ki se vračajo ob dalmatinski obali, isto ugodnost tudi po morju. Isto tako bo za vse udeležnike skupščine preskrbljen potrebni dopust. Dubrovačka parobnodska pLovidba je za progo Gruž—Split vsem članom Zveze že dovolila 50 odstotni popust, katerega bi bili deležni tudi rodbinski člani, ako se ijh iz Slovenije javi najmanj 20. Točni načrt potovanja z navedbo približnih cen bo pravočasno objavljen. Kdor še ni priglasil udeležbe, naj to, če tudi samo pogojno, stori najkasneje do 28. t. m. na upravo ljubljanske sekcije. Želeti je, da bi se Slovenci udeležili skupščine v kar najbolj častnem številu tudi z rodbinskimi člani, da na manifestanten in zares bratski način vrneoj lanski poset tovarišem v Sarajevu, Dubrovniku, Splitu in Sušaku. Cenejša prilika za to potovanje se bo kasneje le redko nudila.
Gonja zoper Jugoslovansko tiskarno. —
Pred 1 tednom je priobčilo »Jutro« članek, v katerem konstatuje, da se je književne razstave v Florenci udeležila iz Ljubljane le »Delniška tiskarna«, poleg »Tipografije« iz Zagreba i. dr. S tem je morda hotelo namigniti, da se »Jugoslovanska tiskarna« razstave ni udeležila. Dne 21. t. m. je pa objavil »Slov, narod« (popoldanska izdaja »Jutra«) nekoliko jasnejši članek v katerem po svoji navadi napada in sumniči »Jugoslov. tiskamo« in »Jugosl. knjigarno«, češ, da se razstave nalašč in samo zato nista udeležila, da oslabita sloves jugoslovanske grafike in države v inozemstvu. Kakor vse kaže, je v teh napadih, pojavljajo-čih se od časa do časa, že kar sistem in se ne bomo čudili, če najdemo v par dneh v kakem belgrajskem časopisu notico iz Ljubljane, da ni samo »Slovenec« defetističen in protidrža-ven, temveč tudi Jugoslov. tiskarna in knjigarna. Iz pogostnih napadov te vrste moramo sklepati, da nekateri gospodje o neugodnem stanju našega tiskarstva sploh nimajo pojma in da jih dogodki iz polpreteklih dni niso ničesar naučili. Morda bi kratek razgovor 6 strokovnimi voditelji njihovih lastnih tiskaren nekoliko ohladil navdušenje za sestavljanje časopisnih napadov na podjetja one stroke, od katere i sami indirektno žive.
Invalidski zakon, Kaj pa je z invalidskim zakonom? »Jutro«, ki je še pred dobrim mesecem v vsaki številki nekaj o njem pisalo in ga hvalilo kot najmodernejšega, molči že skoro mesec dni kot grob. »Jutro« že ve, zakaj. Znano je mladinom, da je bil ta zakon pred ministrskim svetom tako okleščen in pristrižen, da se nikakor ne more smatrati kot zakon o invalidih, marveč kot skrpucalo, ki ne namerava invalidom prinesti nikakih koristi in ®o ga zato baje invalidi tudi kot nesprejemljivega odklonili. »Jutro« bi moralo biti vsaj toliko objektivno, da bi prineslo to skrpucalo na svetlo, ki izgleda sedaj po okleščenju in ostriženju le kot senca bivšega, ki ga je bil izdelal dr. Belimcn in ki je vsakega invalida zadovoljil ter je bil zgrajen na načelih, ki jih zastopajo invalidi sami. Vse po vojna nastale države so uredile invalidsko vprašanje in omogočile žrtvam svetovnega klanja skromno živ-ljcne, in hite že drugikrat popravljati zakone, ki ne odgovarjajo sedanjemu času. Le v bogati 'Jugoslaviji ni najti na vladi človeka, ki bi se zmenil za trpine, ki so žrtvovali najdražje na svetu — zdravje — samo zato, da danes brez vsake pomoči in ozira ginevajo gladu in vijejo roke vpijtolč: »Reši nas, o Gospod!« PP vlada dokazuje s svojim postopanjem v tem vprašanju, da nima niti trohice socialnega čuta in smisla, najmanj pa ga nimajo naši samostojni demokrati, dasi so nam ob volitvah tako širo-fcoustno obetali zlate gradove.
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V
Newburgu je umrl 64 letni Fran Supan, doma | iz št. Jerneja na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 35 leti. Vzgojil je 8 otrok.
Važno za reducirane državne uslužbence.
Kakor poroča »Novi Pravda« iz Belgrada, bodo vsi reducirani in po starem upokojeni državni nameščenci, ki imajo 35 efektivnih službenih let t. j. z vojaškimi, a brez vojnih, ki so se vštela v pokojnino dvojno, sedaj prevedeni po novem zakonu. To se pravi, pristojna ministrstva jim bodo priznala pokojnine po novem zakonu. Vendar mora vsak posameznik za to vložiti prošnjo na pristojno ministrstvo.
Trgovanje z lesom. Lično izdelane »Obče in splošne uzance za trgovanje z lesom« je založila Yougoslave Express Reclams Company, d. z o. z. v Ljubljani. Dobe se istotam. Cena 20 Din. Preprodajalci 20% popust
Promenadni koncert na Viču priredi godbeni odsek žel. glasb, društva »Sloga« danes od 10. do 12. ure pred šolo. Prijatelji glasbe se vabijo.
Vlom v Stari cerkvi. Pred par dnevi je bilo vlomljeno v Stari cerkvi pri Kočevju v trgovino Alojzija Grimsa. Vlomilci so napravili dober plen. Posrečilo se jim je, da so odnesli za okroglo 12.000 Din raznega manufak-turnega in špecerijskega blaga in pa 375 Din gotovine. Sumijo, da so izvršili ta vlom cigani, ki so se klatili par dni po okolici, po vlomu pa so nenadoma izginili.
0 zdaj, o zdaj, pa nikdar več ... Dan žrebanja, srečni dan, 25. junij 1925 se bliža! 50 tisoč, srečnih srečk Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano je širom naše lepe domovine in 50 tisoč src na ta dan topleje bije. Sa jbo vendar prav ta dan srečnih neštevilno ljudi, kateri hrepenijo po sreči... Ta bo dobil vilo »Sreča«, o kateri je že toliko sanjal, oni konja z vozičkom, da se bo lahko peljal v nedeljo k maši; tretji lepo, dobro molzno kravo, da ne bo treba mleka iskati drugod; drug zopet krasno hišno opravo, kolo, šivalni stroj, obleko, vrečo moke, 50 kg sladkorja itd. itd. Srečka stane 10 dinarjev. Dal Bog, da bi dobil vsak vse, kar si želi! Samo še en mesec je čas za nakup srečk. Ako jih še kdo nima, naj se požuri; čas hiti in 25. junija je žrebanje. Poverjeniki dobijo 10 odstotno provizijo. Obrnite se tozadevno pismeno na Loterijski odsek v Št. Vidu nad Ljubljano, ali pa osebno na Ivanko Zakotnik istotam. V Ljubljani se dobijo srečke v Nabavni zadrugi Ljudskega doma, v Jugoslovanski knjigarni in v vseh večjih trafikah.
Hrastniški pralni prašek tako brzo pere, da gospodinja hvali ga čaz vso mere. 1029 Marsikdo je že pozabil, odkod izvira beseda »Pekatete«. P. k. t. t. so začetnice tvrdke »Prva kranjska tovarna testenin«. Ako daš črkam vokalni priglas, dobiš ime, ki ga je dala tovarna svojim izdelkom.	2744
Za rekonvalescente in oslabele Hočevar-jeva Aromatična železnata tinktura po 20 Din steklenica. Izvrsten okus, ne kvari zob. Razpošilja od 3 steklenic naprej: Lekarnar Hočevar, Vrhnika.	3229 — Krasne oMekce aa birmo in druge priporoča Krištofič -Bučar, Ljubljana.
je otvorilo svojo
išče LIPIK =iieSpto.
derno urejeno -jako nizke cene. Popolni penzijon vključno dobra oskrba, kopelji in stanovanje z vsemi taksami — stane v času glavne sezije za uradnike in druge upravičcncc do popusta Din 50.— do 90.—, a za vse ostale Din 60,— do 105,— dnevno. — Natančnejše informacije daje
UPRAVA KOPALIŠČA »LIPIK«.
»K. P »UUIH^/TTTOR®
stoletja nazaj, ponosne patricijske rodbine z imenitnimi tradicijami — kako bi tako iz roda v rod v enotno duševna konstitucijo strjeno meščanstvo moglo kdaj zatajiti svojo pravo slovensko čut? Politiki utegnejo imeti o današnjem Kranju različna mnenja, jaz sem si ga ogledal s psihološke strani in ga našel še ravno tako nepokvarjenega slovenskega srca kot ga je imel od nekdaj. Genij Prešernov se dviga nad Kranjem.
Popoldne so me prijatelji z avtom popeljali malo tja čez na Koroško, gor na Jezersko, Kamniškim planinam za mogočni hrbet. Krasen, nepozaben izlet! Kakor čudolepe sanje ali čudolep film je bežala miimo mojih za-divljenih oči vsa romantika soteske Kokre, slika za slikto, globeli, višave, svetlobe, sence, gozdovi, gradiči, cerkvice, potoki, snežniki, sjlnce, oblaki, vse barve vse barve... in oči so pile, pile, srce pa je vriskalo: Domovina, domovina I
In potem smio se ustavili tam zgoraj pri starodavni furmanski krčmi; hiša postavna ko kaka graščina, veža z visokimi, masivnimi o. iki, v pivnici ogromna peč, ogromne mize in dolge, široke klopi naefcoli, na steni ena jelenja rogovila, stara, črna, ko iz zidu »zrasla,
kmečko-domače, koroško, slovensko. Možakarji co sedeli notri, gorenjski tipi, naši ljudje pili mošt, kadili pipe in slovensko besedo po koroško zavijali. Že dolgo nisem slišal naše koroške govorice, zato sem tem rajši poslušal njihov pomenek.
O zadnjem jelenu je pravil eden, ki ga je !. 1S75. ustrelil v jezerskih loviščih; in potem ie prišel pogovor na visoke davke, ki dan-
danes vsakogar tako tlačijo. — Če jih tamkaj (v Avstriji) tudi tako navijajo? — Isti hudi-man, je povedal mož, ki ima tudi onkraj meje posestvo in torej tudi z avstrijsko davkarijo opravka. — Pa se davki tam vsaj kaj poznajo,? — Tisto pa. Dela se to in ono. Za ceste dobro skrbe... Pa vse je tam bolj v redu. — No ja, če veš, za kaj gre denar, potlej že rajši plačuješ... Če pa prav nikoder nič ne vidiš? ... Človek s tostran meje je poškilil na nas, pljunil pod mizo in potem molče dalje premišljeval, kam pač izginjajo vsi ti veliki davki. Nemara bo o tem še dolgo moral premišljevati.
Ej, sedeli smo prijatelji tam gori na Jezerskem veselo pri kupici vina, a naenkrat je padla beseda, težka, grenka... in bolestno-resno smo si pogledali v oči in za hip vsi umolknili. Tam malo dalje že reže slovensko zemljo tuja meja! Reže naše srce... Nesreča, bratje, toda potrpimo. Vse na svetu je samo prehodno, vse se obrača in tudi to se bo še obrnilo. Samo delajmo, delajmo složno in smo-treno na učvrščenju slbvenske zavesti med rojaki zunaj. Poleta ideje ne more zadržati nobena državna meja, in imejmo vedno pred očmi to, da politično izgubljeno je le začasno izgubljeno, nacionalno izgubljeno pa je za vedno izgubljeno. Glejmo, da nam tujina ne enega Slovenca več ne vzame!
Naslednjega dne mi je bilo dano doživeti toli interesanten, toli aktualen in tako vse-skoz zadovoljiv zaključek mojega kranjskega izleta. Dokončeval sem baš svojo jutranjo toaleto in vmes pogledaval skoz okno na živahno vrvenje doli na trgu — ponedeljek ie v Kraaiu
Iz Ljubljane.
AKADEMIJA »BORBK«.
V soboto, 23. t m. zvečer, se je zbralo naše katoliško akademično dijaštvo, pa tudi njegovi prijatelji iz drugih krogov, na čelu jim naš vedno mladeniški g .knezoškof dr. A. Jeglič, na akademijo »Borbe« v Akademskem domu. Akademija je bila nekak čisto spontani izraz mladega katoliškega stremljenja brez vsake oficljelnosti in prisiljenosti. Smeri in pota po poglobljenju in olepšanju življenja stremeče mladine je podal v kratkem nagovoru predsednik »Borbe«, Janko Jarc. Tako solo-točke, ki so se izvajale, kakor tudi de-klamiciji dveh Werflovih hlmnov ln orkestralni ter zborski del so bili uglašeni na eno in isto, v svojem jedru religijozno temo: posve-čenje mladine Neizrekljivemu, da nas usposobi za svoje poslanstvo v svetu, ki kliče po preobraženju. Krasen zaključek je tvorila himna borbe, koje besedilo je zložil Magajna, melodijo pa Ukmar. Himna je prava marse-ljeza po svojem borbenem tonu. Izredno je razveselil mladino s svojim prisrčnim nagovorom g. k n e z o š k o f, ki je pokazal, da je najmlajši med vsemi in da bije njegovo srce v nikdar zastajajočem ritmu z nami vred za neprestanim napredkom, vedno dalje, vedno dalje, vedno višje... Bil je lep večer, ki naj mu slede še lepši in bodrejši dnovi dela. Na mladih je ves nadaljnji razvoj in razmah katoliške misli, odkritje vseh njenih možnosti, izdejstvenje njenih tvornih sil v našem javnem življenju. — Aet.
• • •
Poročil se je včeraj, dne 23. maja v bož-jepotni cerkvi v Marijinem Celju na Gornjem Štajerskem gospod Karel Č e č, ravnatelj Jugoslov. tiskarne v Ljubljani, z gospodično Dragico M ar ker, iz ugledne belgrajske rodbine. Bilo srečno!
Glas. društvo »Ljubljana«. Vse pevce in pevke vabim na nujen, zelo važen razgovor v ponedeljek točno ob 8. uri zvečer v društvene prostore. Radi posebne važnosti prisotnost strogo obvezna. — Podpredsednik.
Promenadni koncert muzike Dravske dlv. obl. v »Zvezdi« v nedeljo 24. t. m. ob 11. uri. Spored: 1. Brodil: Iz Niša in okolice.
2.	Rossini: Ouverture k operi Viljem TelL
3.	Čajkovski: Velika fantazija iz opere Evgen Onegin. 4. Pahor: Suita slov. šaljivih in veselih pestmi.
Umrla je na Emonski cesti gospa Marija Zajec po dolgi mučni bolezni. N. v m. p.!
Saje so se vnele včeraj popoldne na Domobranski cesti v hiši št. 7. Na lice mesta do-šla požarna bramba je preprečila nadaljno nevarnost. Pravijo, da je vzrok dimnikar.
Elektriko ponuja po Ljubljani znani tri-umvirat na magistratu. Na Mišidevi cesti, kjer sta stalno svetili dve svetilki, je pa že nad teden dni popolna tema. Prosimo, da bi se vsaj eden od treh ljubljanskih županov po-tindil na to cesto in dal prižgati ti dve svetilki. Bomo prav hvaležni. — Prizadeti.
Neokusno šalo si je dovolil neznan ponočnjak na Medvedovi cesti. Snel je iznad vrat brivskega mojstra Karla Ilesika dva brivska reklamna krožnika. Enega je odnesel, drugega pa so našli pokvarjenega v bližini. Mož ima okrog 200 Din škode.

uajboljši iu vendar najcenejši stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, liuitijana
palača Ljubljanske kreditne banke.
semanja dan — ko se izza sosednega vogala priguga tak-le fant od fare, po strani klobuk,
v obraz lepo rdeč (od samega zdravja seveda) in zapoje v sveže pomladansko jutro:
Živio Žerjav, ta je ta prav,
on se za našga kralja postav..,
Kmečki možje okoli so se smejali, širokio razkoračeni kraj svojih voz, in mu klicali: Bravo, Lipe. Le daj jo še. Fest jo daj. — In Lipe jo je spet zakrožil tja čez trg, korajžno in na glas. Dva stražnika, prihajaje diol ven, sta se mu spoštljivo umaknila, kakor se to spodobi pred pevcem, pojočim o možu, ki se »za kralja postav',..«
Pa sem se spomnil, kako smo nekdaj poredni študentje potegnili dunajske policaje. Ko smo ponoči tam na Riingu zapeli »Luna sije ...« In so prihrumeli kar trije policaji, da nas aretirajo. Pa smo se vstopili v kolo in odkrite glave in svečanih obrazov slovesno zapeli »Luna sije« — po melodiji cesarske himne. Na kar se je slavna policija strumno saluti-rajoč »potegnila nazaj«.
Da, da, znati je treba, — to mi je rekel v bosanskem vlaku tudi tisti Radičevec za časa volitev, ko je policija povsod lovila Ra-dijeve agitatorje, in je vprašan za legitimacijo smehljaje izvlekel iiz žepa Pašičevo slika, na kar se je mož postave pri njem vljudno oprostili mene nesrečneža, opremljenega s skozin-skoz državotvornimi uradnimi »ispravann«, pa podvrgel dolgotrajnemu in mukotrpnemu za-slišavanju...
Iz štajerske.
ŽERJAVOVCI NA ŠTAJERSKEM
se pehajo na vse pretege, da L»d zbrali po vseh župnijah v krajevne organizacije SDS ljudi, ki niso »klerikalci«. Od Sv. Trojice v Slov. goricah poročajo, da s» na sestanku dne 21. maja vpisali v svojo krajevno organizacijo poleg zdravnika dr. Bruno Weizla še 5 pravih SDS arjev, 13 samostojnežev, 1 radičevcev, 1 socialnega demokrata ter 6 Nemcev. Ljudje »e smejejo, ko jih pri polnih Štefanih vina vpisujejo v Žerjavovo stranko.
Značilno za metode SDS je dejstvo, da njeni govorniki valijo krivdo za zvišane davke in nova bremena, ki jih je vpeljal režam z novimi dvanajstinami, na »klerikalce«. Dr. Pivko je 21. marca 1925 brez vsakega pridržka glasioival za nove davke, a govorniki Žerja-vove stranke trdijo, da so te davke zakrivili naši poslanca, ki so glasovali in govorili proti novemu obdavčenju!
Na občnem zboru Zveze trgovskih gre-mijev in zadrug za Slovenijo1, ki je bil 20. in 21. maja v Rogaški Slatini, so znani eksponenti žerjavovstva med trgovci, ki so odvisni od milosti Slavenske banke, naredili neokusno reklamo za g. Mohoriča. Neodvisni trgovci in mali industrijci pa predobro vedo, da sedanjih težkih finančnih razmer in strašnih davkov nihče drugi nji kriv, kakor tisti, ki s pomočjo centralizma nalagajo ravno trgovcem, obrtni-" lcoim in industrijcem mesec za mesecem nova bremena. Zato ne bodo sedli na limance, katere jim stavlja SDS ob vsaki priliki, kakor n pr. tudi v Rogaški Slatini. SDS je pri nas kakor povsod kompromitirana do mozga in na poštene in solidne elemente ne mrre računati.
IZ MARIBORA.
Mariborčani imate prav ugodno zvezo za izlet v Jarenino! Ob .13.10 gre vlak iz Maribora in pride ob 21. nazaj! Na svidenje!
Pogreb s. Norbertc May v Mariboru se je
vršil v petek, 22. t. m. ob veliki udeležbi vseh gojenk na zavodih šolskih sester, sorodnikov in bivših učenk umrle sestre, ki so prihitele od blizu in daleč na pogreb svoje ljubljene učiteljice. Ob grobu so ji zapele učiteljiščinice žalostinko »Vigred se povrne«, poslovil pa se je v imenu učiteljskega zbora od rajne gospod katehet Hrastelj v ganljivem nagovoru. Šolski zavod šolskih sester izreka prav iskreno zahvalo g. stolnemu župniku Moravcu, ki je \o-dil sprevod, g. šefu prosvetnega oddelka v Mariboru, dr. Poljancu, vsem učiteljicam in drugim udeleženkam, da so spremile pokojno na zadnjem potu.
»Slovenec« od srede je bil v Mariboru v kratkem času ra zprodan, tako da ga ni bilo mogoče dobiti v trafikah. Vsak ga je hotel dobiti radi posmrtnice o tukajšnjem rojaku dr. Žolgerju — in priloge s stanovanjskim zakonom.
Lotošnje birme v četrtek se je udeležilo 1025 otrok, nekoliko manj kakor druga leta. Birma je bila tudi na prostem med stolno cerkvijo in parkom. Med birmanci je bilo tudi par starejših oseb, ki so nedavno pristopile v kat. cerkev. Netaknost delavcev-zidarjev, ki »o na ta veliki praznik opravljali na sosednjem poštnem poslopju in baš med birmovanjem •najbolj razbijali, je vredna vse obsodbe. Ne vemo, ali so to delo opravljali sami od sebe ali po ukazu >ta vikših«.
Nova službena pvagmatika za mestne na-stavljence stopi v veljavo dne 1. junija 1925. Tega dne se spremenijo tudi uradne ure na magistratu. Uradne ure bodo razdeljene sledeče: od 8. do 12. ure predpoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
Boris Popov v mariborski operi v vlogi očeta Germonta v Verdijevi »Travlati« je v četrtek dosegel višek kot pevec in igralec. Po drugem dejanju je bil ponovno klican pred zastor, ker ga je občinstvo naravnost entuzia-stično aklamiralo. Za mariborsko gledališče je bil to dogodek posebne vrste. Gledališče je bilo dobro zasedeno. Vsak obiskovalec Mariborčan je odšel z željo, da nas g. Boris Popov kmalu in večkrat poseti in sicer v pomembnejši vlogi, kar prosimo, da poskrbi i gledališka uprava.
Strokovna zveza, skupina Maribor, ima svoj občni zbor dne 24. maja.
Slikarski mojster, ki je za približno 80.000 Din prevzel 1. 1924 pleskanje in slikanje uradnega poslopja velikega županstva (okrajnega glavarstva) v Mariboru še ni prejel pogojene svote. Igrišče lawn-tennLs pa je že — plačano.
Kavarno »Promenada« v Mariboru je prevzel Slovenec g. Slavec. Dosedanji najemnik g. Matz odide v N. Avstrijo.
Nova pošiljka srajc
prav lepi vzorci, cene izdatno znižane, je dospela. Priporoča se vsem
SCIMAB - Ljubljana
IZ CELJA.
Katol. prosvetnemu društvu v Celju jb naklonila Ljudska posojilnica v Celju 2000 dinarjev, kateri znesek se bo uporabil za nabavo knjig za društveno knjižnico. Bodi ji na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Da bi našla naša knjižnica enako podporo in razumevanje kot je bila deležna pri Ljudski poso-linici, tudi Dri drugih denarnih zavodih. Le
duh in misel, ki jo ustvarja dobra knjiga, gra- I di bodočnost.	<
Polkoma slam 39. pošpolka v Celju. T
'■otrt&k, 28. t m., slavi 39. pešpotk v spomin javzeitja vasi Črne 1. 1919 za časa bojev za Koroško, svojo slavo. Služba božja in sekanje kolača se vrši na Glaziji. Fojjoldne ee vrše : ■ iotam razne vojaške vežbe, lahka atletika in nogometna tekma.
Opora v mestnem gledališču. V torek, ;6. t m- gostuje mariborska opera v oelj-skem mestnem gledališču z Verdijevo opero jTraviata« s sodelovanjem celokupnega orkestra mariborske vojaške godbe pod vodstvom ravnatelja oipere g- A. Mitroviča. Vstopnice se lahko dobe v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskovšeik.
IZ PTUJA.
Predavanje v Čitalnici. V soboto dne 23. maja jc predaval gimn. ravnatelj dr. Komlja-ticc v Narodnem domu o svojem potovanju v Skoplje in na Kosovo polje ob priliki letošnjega profesorskega kongresa. Predavanje je bilo prepleteno z zgodovinskimi in političnimi reminiscencanii ter je splošno ugajalo. Le žal, da je bila udeležba pičla.
Okrajna dekliška akademija se. je vršila dne 21. maja v Društvenem domu. Prcdpol-dne je v minoritski ccrkvi govoril gvardijan kapucinov g. p. Lacko Hazcmali. Na shodu i samem jc govoril poslanec Vcsenjak. Akademija je obsegala petje, deklamacije, dramatične slike s petjem, slavnostni govor, šaljiv prizor in točko »Slovenska dekleta in mati Slovenija«, v kateri so nastopila dekleta v različnih slovenskih narodnih nošah. Akademija, ki je izzvenela v geslu: nazaj k družini, k domačnosti, k ljubezni, k rodni grudi, jc izvrstno uspela.
Taiaburaši iz Fratr.a so napravili na praznik 21. maja izlet v Ptuj ter priredili v Žabjaku v gostilni g. Ivana Brenčiča koncert, ki jc bil dobro obiskan.
Kmetijsko bralno društvo v P.ogozmei pri Ptuju je imelo na praznik 21. maja občni ;bor pri Bračiču. Predaval je gimn. ravnatelj dr. Komljanec. Za predsednika je bil izvoljen g. župan Rasi v Rogoznici.
Nova trgovina, V Blankejevi hiši je otvoril manufakturno trgovino in oblačilnico g. Koče v ar.
* * *
Za župana v občini Ščavnica v Slov. goricah je bil izvoljen naš somišljenik g. Andr. Žižek.
Temeljni kamen za Društveni dom pri Sv. Ani v Slov. goricah bodo položili prihodnje dni. Novi društveni dom bo stal na vabljivem hribčku Slov. goric blizu državne meje. Prostor so darovale gospodične Poš. Domači župnik č. g. Letonja je daroval kot temeljni kamen 5000 Din.
Sadja bo letos na Štajerskem malo. Izjemo menda dela Posavje, kjer so jablane nastavile precej sadu. V Slov. goricah bo jabolk zelo malo, ravnotako hrušk; sliv in ore hov bo precej. Vinska trta pa ie nastavila izredno bogat plod. Peronospora še že močno pojavlja.
Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo zboruje v soboto dne 27. junija v Mariboru. Na dnevnem redu je: izdajanje strokovnega lista in določitev stališča napram osnutku novega vinskega zakona.
Stekel pes je obgrizel v Kanmici pri Mariboru več oseb, katere so poslali v Pasteurjev ravod.
kupite najbolje in
najcenešje pri tvrdki palača i>LJabi;cnske kreditne banke« in Gospo-sveisfca cesta 14, Pri PELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalog!
iz Primorske.
Sklepi komisije za upravo furlanske pokrajine. Komisija za izredno upravo furlanske pokrajine v Vidmu je na svoji zadnji seji med drugim dovolila 530.000 Lir za obnovo in razširjenje deželne glubonemnice v Gorici. Dalje je dovolila 30.000 Ur za načrte o izboljšanju planinskih pašnikov v tolminskem, koba-riškem, bovškem, trblškem, idrijskem in vipavskem okraju in 25.000 lir za najboljše načrte o kmetskih gospodarskih poslopjih. Komisija je obljubila tudi podporo za zgradbo 'nostu čez Sočo pri Avčah.
Nova ladja. Te dni so v tržaški ladjedelnici spustili v morje novi parnik »Fanny Brimner«, last paroplovne družbe Tripco-lich. Ta je tekom letošnjega leta že četrti no-fi parnik te družbe. Dolg je 88 m, širok 12 ra, 'Iroji morejo razviti 1600 konjskih sil, prostor za tovore obsega okroglo 9000 ms.
Ljudska vrtna kolonija v Trsta. Tržaški občinski svet je v svoji seji dne 22. t. m. skloni, da v proslavo kraljeve 251etnice položi te-fielj akciji za zgradbo ljudske vrtne naselbf-le v Rocolu. V ta namen daruje tamkajšnji občinski svet v izmeri 18.500 ms sveta in v rednosti 380.000 lir. Razen tega zgradi mesto se potrebne prometne zveze tor vodovodne n električno naprave. Za zgradbo hiš se bo->o zbirali prispevki med občani. ?aenkrat 'erade 100 hiš z vrtovi
Glasba,
H <MTlilt..,M>M%*W WJ J L ,j ,1 ,
V>unj?u vsofit denarja je najdenega. Kdor io i U iiiiuLii. io dobi: Krakovska ulica st 20. i. liadsLr. '
Koncert Bravaičar-Kogoj, Jutri, v ponedeljek 25. t. m. ob osmih zvečer se vrši v dvorani »Filharmonučne družbe koncert Bravničar-Kogo j, katerega smo našim bralcem napovedali. Na konccrtu sodelujejo naše najboljše moči kakor so g. Vilma Thicrry, g. Pavla Lovše, ter gg. Cvejič, Balat-ka, Svetel, Jcraj. Igrajij sc najzanimivejše skladbe mlade generacije, skladbe za petje in klavir, za klavir štiriročno, za vjjoilno in klavir itd. Opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki edina v ceh sezoni podaje sliko o napredovanju slovenske glasbe. Slišali sim> hrvaško in srbsko muziko, imeli smo več ruskih večerov, Hindemitovce itd., zato je prav umestno, da sc informiramo tudi o naši muziki.
Na to prireditev občinstvo) posebno opozarjamo, v misli, da dajmo našim komponistom nekoliko spodbude, da jim ne bo treba misliti, da delajo za občinstvo, katerega ni. Pokažimo-, da se zanje zanimamo.
Vse one, ki so se odločili, da posetijo cerkveni koncert: (»Blagre«), opozarjamo, da je isti preložen na poznejši čas in da se ta teden vrši le Bravničar-Kogojev koncert.
Cerkveni koncert Glasbene Matice v Ljubljani, na katerem se bode ponovil Cesar Franckov oratorij »Blagri«, sc vrši v petek dne 5. junija 1925 v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Vstopnice v Matični knjigarn', cene znižane.
Slikarstvo.
Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu (Dolinar, Kos, Dobrovič Petar in Do-brovič Nikola) je odprta dnevno od 9.--1. in od 1.—Vs7. Pcsetnilie opozarjamo na permanentne vstopnice po 20 Din, s katerimi poljubno obiskujejo razstavo; dijaki v skupinah imajo znižano vstopnino. Katalog brez reprodukcij se labko zamenja pri blagajni za ilustriranega s 16 slikami v katerih so zastopani vsi štirje razstavljavcu — Narodna galerija.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer-
Nedelja, '24. maja: KAMELA SKOZI UHO SIV ANKE. — Izven. Ponedeljek, 25. maja: POHUJŠANJE V DOLINI
ŠENTFLOKJANSKI. - Red F. Torek, 2ii. maja: Zaprto.
Sreda, 27. maja: NARODNI POSLANEC. - Red A. Četrtek, 23. maja: LI Z ISTRA TA. — Red D. Petek, £9. maja: Zaprto.
Sobota, 30. inaja: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-FLORJANSKl. - Kc-rJ C.
OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Nedelja, 24. maja: Ob 00- ari: NETOPIR. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ponedeljek, 25. maja: Zaprto. Torek, 26. maja: GLUMACI. CVETICE MALE IDE. y - Red li.
Sreda, 27. raaja: CARMEN. — Red C. Četrtek, ?S. maja: Zaprto. (Generalka.) Petek. '.'9. maja: BRIVEC BAGDADSKI., premi-
jera. — Red b. Sobota, !S0. maja: Zaprlo.
Nedelja, 31. maja: BRIVEC BAGDADSKI. - I:-,ven. Ponedeljek, 1. junija: V VODNJAKU. CVETICE MALE IDE. - laven.
GOSTOVANJE HUDOŽESTVEMIKOV.
Skupina gospe Germanov« je nastopila s tremi komadi na ljubljanskem odru, katerih vsaki predstavlja svoj literarni in igralski svet. Gorkega »Na dnu«, realističen obraz iz nasičenega ozračja predrevolucijs-ke dobe nam je zapustil temen in težak utis. Pred leti so ga igrali Rusi v drugačni zasedbi, efektnejše in bolj bohemsko. Sedaj je bila uprizoritev manj lahkotna, zato pa ie z ozirom na. novo zasedbo Luke postala uprav preroška za dobo., ki jo je svet doživel v zadnjih letih. G. Paviov je podal romarja Luko dokaj rafinirauo, vzel mu jc lahkotno naivnost in vernc<st ruskega kmeta ter ustvaril tip, ki za svojimi preprostimi besedami skriva težka življenjska spoznanja. Zastonj bi sc človek odločeval za pravilnost te<*a ali onega pojmovanja; dovclj je, da je g. Pavlov zgradil motiviran in dosleden tip, ki je do dobrega opravičil ugibanje o njegovi osebi, ki se vrši v prenočišču po Luki-nem odhodu. Dal je vsem slutiti, da jc tudi v njegovi notranjosti besnela razdvojenost in morda še besni. Vasiliso je igrala ga. Adamej-tis temperamentno, a manj elementarno — deinoničnot, kot njena predhodnica. Barona pa je bilo po odhodu Kačalova težko nadomestiti. Dasi je bilo podajanje drame v slogu enako nekdanji predstavi, je vendar dobila predstava drugačno, težjo barvo, ki je vse gledalce napolnila s temno slutnjo. Tako so interpreti dali avtorjevemu delu oni okvir, ki ga je šele poznejši čas dogradil.
Drugi večer je Sla Go gol jeva »Ženitev« čci oder. Svet meščanstva, sestavljen iz množice s svojimi zadevicami močno zaposlenih tipov, smešen v svoji malenkosti, grotesken v svojem ravnanju. In ▼ tem lahkem ozračju zazveni žalostna oblomovščina; neodločni dvorni svetnik Podkoljcsin, ld se da vse do zaroke voditi svojemu robustnemu prijatelju, s« omaja in uide pri oknu svoji usodi. Koketiranje z žanitvijo je na ta način tragično končano in nevestina ljubezen, ki ni bila na programu,
toči grenke -,olze razočaranja. Huiozestveniki so uprizorili komedijo v časovni obleki. Kostim in marka sta biia na višku vernosti, pa vendar nikak historičen posnetek. Režrla in dejanja posameznih igralcev so prinesia tako življenje v odersko sliko, cla j- delo zaživelo v najkrasnejči resnici prod nami, Komika vseh barv db klasične groteske, pomešana s čudovitimi karaktemimi izvajanji in igralskimi možnostmi ;c ustvarila zaključeno celoto izredne višine. Predstava je bila n v Študirana do najmanjših cistajlov, ki so nosili enotno in jasno linijo. Tako je vladal na odru ves večer duh komedije brez primesi iti ustvarjal ono čudovito razpoloženje, ki koieba med bi:urim sms-bom iu rosno refleksijo. Podkoljesino je igral g. Pavlov s filozofskim pojmovanjem tega dobrega, premehkega moža. Njegova igra ja bila zanimiva in stopnjevana do neshitenih višin, tvorila pa je harmonično celoto z izvajanji ostalih igralcev in igralk. Vse ostale moške in še prav posebno ženske figure so bile vsaka zase izklesan tip, skrbno uvrščen v skupino. Večer je zapustil najgloblje občudovanje za realistično igranje Hudožestvenikov.
Zadnji večer so uprizorili Euripidtevo - Me-dejc« v režiji gospe Germanove. Tu so Rusi poflcgli daleč nazaj v grški svet in podali tragedijo polno težkih barv, strasti in muke. Enostavna scena je označala na levi vhod v palačo, na desni stapnjice, ozadje pa ja nek.ko dnahronistično simboliziralo duh dejanja. Režija je varovala iz nature tragedije izvirajoči patos dejanja in govora, srečno pa je odpravila današnjemu času nepojmljive uredbe klasičnega gledališča. Reforma je veljala v prvi vrsti zboru, ki je bil razdeljen v male skupine, ki so se svobod" o uvrščale v odersko sliko in spreminjale po razpietljajih tragedije svojo konfiguracijo. Tako je prevzel ženski zbor r.e-kakfo vlogo gledalk, ki kot odmev glasno so-čuvstvuj.ejo z junaki in dejanjem. Uprizoritev sc je v sliki točno orijentirala na grški upodabljajoči umetnosti. Kostumi ir. finega blaga so zaživeli v pravilnih gubah pod kretnjami igralcev, ld so v vsakem posameznem, po s to ju osiveli naš spomin na kiparsko delo ali sliko z vaze. Nebroj skupin in posameznih figur je moralo služiti igralcem v študij; in zopet je treba naglasi!:, cla rezultat ni bil šablonski posnetek, temveč nova ustvaritev starega sveta. Tragedija se je na koturaa sloga gibala v brezčasju tragične usode človeštva. Nikjer ni prerealističen detajl motil resnice dogajanja, one vzvišene resničnosti, ki je delo starega klasika približala našim občutkom in nas porazila s svojo bližino. Ritmu govora in kre-tarja. se je dobro prilegala godba, ki' je podprla -Izživljanje besede. Lo izvajanje je bilo premalo obzirno. Zaključena resnosti dovršene skupino igralcev ni mogla podpreti preprozor-j na simbolika ozadja, ki je bilo posebno, ko i predstavlja nebeško prikazen, prav odven. Občutili smo to k: i tujo primes, ki še kazala z vso strogostjo izvedeno prestavo. Medejo je igrala ga. Gennanova z demonsko silo prikazni in glasu. Na široko je podajala svoja stopnjevanja, bila je strastna v ljubezni in sovraštvu, zasleplena v doslednosti. Glasovno mogočna je biia dojilja, cioči! je bil Jazon srečnejši kot iigura. Vsem igralcem pa je treba priznati, da so z inteligentno discipliniranostjo i in krasnim sodelovanjem pomagali uresničiti j novo oživljene klasične tragedije.
Skupina ge. Germanove, ki se po ljubljanskih predstavah razidc, je priredila v četrtek v drami recitacljski večer v slovo. Bil je slabo obiskp.n, Vzrokov ni treba iskati; kajti, če se publika ne pride poslovit od go-'oov-umetnikov, katerim se ima zahvalili za tri užitka polne večere, je na vsak način netaktnost še vse premil izraz. Ia tucli uprava ni pozdravila ne prihoda, nc odhoda skupine. Prijazni in obzirni to pet res nismo bili. —-Večer so izpolnile pevske točke Sevastjanova, recitacije Masalitinova, Viru nova, Bakšejeva, Križamiotvske in Komisarova, G. Pavlov nam jc poklonil nastop, ki bo ostal vsem gledalcem v trajnem spominu.
Zaključujem kratko poročilo o predstavah Hudožeslvenikov, ki so nam nudile obilen sad globokega umetniškega dela; potrdile so znova načelo umetniškega merila, ki edino more koristiti zgradbi umetnosti.	M.
| [ij
3H ' vn- I , / hb
m P m
m m P i
I i i i
pride? prej iu lažje, ako si zdrav in vesel. Zdravje in dobro voljo si ohraniš, ako imaš vedno pri sebi „TQRO" prsne karamele, ki s svojim prijetnim okusom in zdravilnimi snovmi iz 5 slovitih zelišč, kaj dobro ufinkujejo na prebavo, proti prehlajenju ter njega posledicah. Dobite jih pri vsakoin trgovcu za 3 dinarje.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU.
I VPRIZORITEV -B.\:tU KTA<. .NA MAKI B0F-vTi KM ODRU.
Ravnatelj mariborske drame gospod Valo j Bratina je storil prav, da si jo izbral v proslavo dvajsetletnice svojega umetnižkega delovanja Hamletu-- in seznanil mariborsko občinstvo s tem večnolepiin delom giganta Shakespearja. Tudi ako bi ne mogel dvigniti cele predstave veliko uad povprečnost ali če bi stala celo pod lo moro, vseeno bi mu bili hvaležni, ker bi nam po ■ :ii vsaj odsev, nam ' lil vsaj malo pojma o veličin; in globini ene-ga največjih mejnikov človešb-a. Tembolj vemo ceniti njegov trud, njegovo ogromno delo sedaj, ko je že šel Hamlet prvič mimo nas iti ■zapustil v vseh prisotnih najboljši vtis.
Uprizoritev Hamn-ln na mariborskem odru jo bila nad vse skrbna in bi ue bila v nečast tudi večjemu odru. Največ io pač pripomogla k harmoničnemu vtisu, katerega je odnesel gledalec s -eboj, okusna in slikovita inscenacija. V tem oziru od g. Bratine raz vajeni Mariborčani smo tudi topot vedno znova strmeli in gledali.
Jubilar g. Bratina je v vlogi Hamleta' , zopet dokazal svoj velik talent iu svojo umetniško urav. Kljub temu. da leži težišče njegove umetnosti pravzaprav v v stvar jan ju kmečkih grč, malomeščanskih korenin in dru-rib originalnih tipov, jc vendar podal tudi kraljevičem Hamletom dostojno, zaokroženo kreacijo, dobro premišljeno in dovolj plastično izraženo figuro. V nekaterih mestih, kakor n. pr. v monologu >3iti ali ne bitk, so je dvignil celo nad najsmelejše pričakovanje.
G. Škerl se jo presenetljivo dobro vživel v kralja Klavdija in postavil dobro premlSljeu tip hladnokrvnega zločinca na oder, osvetlil pa tudi par blažjih črt njegovega značaja. Posebno priznanje mu gre za molitveno sceno. Strah in obup kralja pred svojim koncem, ko premišljuje, kako naj pojasni skorajšnjo smrt kraljica, Hamleta iu Laerta, bi pa lahko bolje izrazil.
Na—vlogi Polonija sedijo že od Shakes-penrjevih časov sem komiki in tudi ako jo prevzame karakterni igralec, io igra vendar komično. G. Kovic je Polonija pač zgrešil, njegovo pretkano s t, dobroto, originalnost, popustljivost v brezpomembnih stvareh je zavlekel na komično plat in niti v lepi sceni z Laertom se ni mogel dvigniti.
Laertes je diametralno nasprotje Hamleta. Blesteč kavalir, izboren govornik, sijajna zunanjost v skladu z bogato, ioda preveč urrt-si- eno razvito notranjostjo, vse to je bil gosp. Železni!;. V momentih, ko govori srce, ni bil prepričevalen, njegova bolest za očetom in sestro nas je pustila hladne.
V Ofeiiji je ustvaril pesnik pač nehote, popolno, Fino sliko človečke duše z vsemi odtenki, vsemi navideznimi inkonsekvencami. Vprav vsled tega se pač bojijo vse resnične umetnice vseh dežela le vloge. Gdč. Kralj je Ofelijo vestno preštudirala in plastično podala razne strani njenega značaja, strnjene v ubrano celoto ter prikazala lino sliko nežne dekliške duše. Presenetljivo umevanje klasičnega duha je pokazala v diskretno in profi-njeno odigrani sceni blaznosti.
Gospa Bukšek je nanizala s svojo kraljico Gertrudo zopet skrbno izdelano, dobro premišljeno vlogo v svoj repertoar.
Izmed ostalih, brez izjeme zadovoljujočih vlog naj omenim še Iloratia g. Groma in igralca g. Pimufa, kateri je pokazal v pripovedovanju o usodi Hekube nesporen talent.
Vtis igre jc bil enoten, miren, za kar gre pač .hvala skrbni režiji. Seveda ne trdim, la ni bilo nobene negotovosti, nobene motnja .e v režiji, saj s-kjer svetloba, tam senca«. Občutnega motenja pa te malenkosti niso po vzroSale. V gledališki sceni je bilo plasiranje oseb precej nerodno, gledalec, ni videl nc igro v igri, ne kraljeve mimike pri tej. Tudi obžalujem, da je izostala pantomina, katera bi bila v lažje razumevanje skoraj neobhodno potrebna.
Zamenjave rapirjev ni menda nobeden gledalec prav doumel in la že od Shakespear-ja medlo ln nerazumljivo opisana scena je bila najslabša točka cele igre. Lahko bi se jo bolj plastično izdelalo, hi bi se lahko uveljavilo subjektivno mnenje režiserja, kako se je lo zgodilo, ali je eden prej izvršil manever ali oba istočasno ali kako? Tudi je tej sceni, ravno tako kakor sceni na Ofelijinem grobu manjkalo elana, razburjenosti. Boj v grobu je bil preveč mirnodušno stopicanje in prijemanje, nerazumljivo nam je bilo, zakaj so se na odru bali, da bi si ta dva objemajoča moža. storila kaj zalega. — Pa kakor rečeno, so bile to malenkosti, katere niso kvarile harmoničnega, ugodnega vtisa.
Gledališče je bilo do treh četrtin napolnjeno, zbrana publika je dokazala z obilnim ploskanjem in klicanjem pred zastor, da ve ceniti Irud jubilarja g. Bratine. V tem pritr jevanju je bila tudi jasno izražena želja in prošnja, da bi naj g. Bratina vršil svoje umetniško dalo tudi v bodoče po svoji umetniškt vesti, brez ozirov na desno in levo. M. S.
KONCERT £
Bravničar - Kogoj.
FILHARMONIJI OB 20. URL
Na severnem tečaju.
Ncwyork, 23. maja. (Izv.) Tukajšnji listi objavljajo senzacionalno vest, da jc znani raziskovalec polarnih krajev Amundsen z letalom dosegel severni tečaj.
Roald Amundsen je 14. decembra 1.1911. dosegel južni tečaj zemlje. Svojo srečo jc kasneje poskušal tudi na severnem tečaju, pa sc mu zaradi tehničnih ovir ni posrečilo, kakor so tudi polarne ekspedicije Pearyja, Nansena in še mnogih drugih znanstvenikov rodile sicer lepe znanstvene uspehe, toda končnega cilja, severnega tečaja, ni nihče dosegel. Pred leti jc sicer neki Cooke z veliko reklamo poročal, da jc prišel na severni tečaj, stvar pa se je kmalu izkazala kot velikanska sleparija.
Z zrakoplovom jc poskušal doseči severni tečaj An dre c leta 1897. Andree pa je ponesrečil, ker zrakoplov ni bil tehnično tako popoln, da bi se dalo računati na varnost in na uspeh. Oboje jc omogočila šele moderna letalska tehnika.
Amundsen se je pripravljal za let na severni tečaj že mnogo let. Sredstva je nabral deloma sam, nekaj mu je dal njegov prijatelj Ellsvvorth, ki je letel z Amundsenom v drugem letalu, drugo pa je dala norveška vlada in norveški letalski klub.
Letala so iz kovine in lete z brzino 150 kilometrov na uro. Oprema je narejena nalašč za polarne kraje. Letala imajo po dva motorja, neodvina drug od drugega. Aparati tehtajo po 3200 kg tovora. Da voda in olje ne zmrzneta, imajo aparati posebne kurilne priprave za ogrevanje olja in vode.
Amundsen je konstruiral tudi posebne vrste solnčni kompas, ker je zaradi bližine magnetnega pola navadni magnetni kompas nezanesljiv.
Za ugotovitev vremenskih razmer so napravili na ladji »Frani«:, s katero se je pripeljal Amundsen na izhodišče svojega poleta, posebno vremensko opazovalnico, ki -je bila v stalni zvezi z vsemi vremenskimi opazovalnicami. Stalno opazovanje vremena je omogočilo določiti ugoden trenutek za nedeljski polet.
Amundsenovo podjetje ni samo prazna učenjaška kaprica, ampak ima tudi ogromen praktičen pomen, ker pelje preko severnega tečaja najkrajša pot od severne Amerike v severno Azijo.
Kingsburg, 23. maja. (Izv.) Obe letali, ki sta odleteli v kratkem presledku drugo za drugim, imate za 30 dni živeža 3 seboj, če bi bilo treba nastopiti pot nazaj peš. Obe ladji, na katerih se je pripeljala ekspedicija na Spitzberge, sta odpluli proii severu.
Letala imajo s seboj bencina za 2200 km dolgo pot. Amundsen namerava pristati na Alaski.
Oslo, 23. maja. (Izv.) O Amundsenu ni nobenih radio-poročiL Splošno pa se upa, da se bo srečno vrnil, ker so vremenski pogoji zelo ugodni. Razna poročila sicer zelo ugodno govore o Amundsenovein potovanju, da je prispel na severni tečaj, da je nastopil pot nazaj proti Kingsbai itd., vendar pa so te vesti
za enkrat samo ugibanja listov, «
V četrtek popoldne ob treh sta odletela ca prvem letalu Amundsen, na drugem Ellsvvorth, in spremljevalci Razdalja od Spits-bergov do tečaja znaša okoli 1100 km, letali sta po poročilih leteli z brzino 160 km na uro, st abjli torej v približno sedmih urah na severnem tečaju.
Ko je okoli leta 350. pred Kristusovim rojstvom Grk P y t h e a s plul iz Marseille-a gor proti severu, je pisal o bajni deželi Thule in o čudnih njenih prebivalcih. Za njim so pisali arabski geografi, Adam iz Breme-n a, odkritja njegova so izpopolnjevali norveški Vikingi, nehote in nevede. Prišli so novi časi. Hans E g c d c je odšel proti Grenlandiji, Baffin in Daviš za njim, H u d s o n je odkrival otočja in dežele na severu, iskal je severozahodno pasažo. Severovzhodna pasaža, okoli Azije, je bila pa cilj Willsborougha in Barentsa; nista uspela, a pričeli so se stiki med Anglijo in deželo Moskovitov. Prišel je najnovejši čas. J a m e s u RoB u sledimo na njegovih drznih ekspedicijah, stopil je na severni magnetni tečaj; Franklin je bil nesrečen, igrala se jc pretresljiva polarna tragedija; pozneje druga tragedija, De Longova, nihče ni prišel nazaj, Pa pridejo drugi možje, drzni so, neustrašeni, beremo imena Amundsen, Nansen, Andree, Peary, na sever hitijo, rešiti ločejo še nerešene polarne uganke. Amun-i s c n u :-,e posreči severozahodna pasaža, v otih 1903. do 1907., pred njim že je v letih 1878/7 rešil Nordcnshjold vprašanje sc-'erovzhodne pasaže; Nansen prejadra v le-ili 1393—18% severno Ledeno morje in sc iribliža tečaju do 86° 4'; še malo dalj pridejo Italijani, a na tečaj stopi šele Amerikanec P c a r y leta 1909. S sanmi in psi ter Eskimi ie prišel tja, v znanstvenem oziru nam pa ni povedal nič posebno novega.
Svet na južnem tečaju je čisto drugačen kakor svet na severnem; na jugu trdna celina, n a severu premikajoč ae led. Samo ra del med tečajem in Kanado ter Alasko še ne vemo. kakšen je. Na južni tečaj stopi koncem
decembra 1911 Amundsen, mesec dni za njim nesrečni Scott. In ta Amundsen, ki je bil šel na ladjici Gjoa okoli Amerike in je kol drugi Evropejec stal na severnem magnetnem tečaju, ki je bil odkril južni tečaj, ta Amundsen je hotel tudi na severni tečaj, izpopolniti jc hotel Pearyjevo odkritje. In siccr jc hotel tja r najmodernejšim pomočkom, z aeroplanom. 2e leta 1897. je z zračno ladjo odplul od Spitsbergov proti severu Šved Andree na svojo usodno zadnjo pot, deset let nato je Amerikanec W e 11 m a n poskus ponovil, grof Zeppelin je hote! gor, P a r -seval tudi in Nansen tudi. Pa še drugi. »Slovenec« je že obširno pisal o> tem. S svojim četrtkovim poletom je Amundsen vsem tekmecem ušel in je najbrž zasadil norveško zastavo na skrajni severni točki naše zemlje. Zadnja poročila pravijo, da gre že nazaj.
Pred odhodom je rekel, da se bodo spustili na tla, ko bodo preračunali, da so nad tečajem. Če točka nc bo prava, bodo šli do tečaja s smučmi. Tudi južni tečaj jo bil Amundsen s smučmi obkrožil. Čc pa nc bodo mogli pristati — je rekel —, bodo vrgli norveško zastavo ven in se bodo vrnili. Uspehe bi imeli tudi v tem slučaju, saj se z višine 300 m že lahko pregleda krog z 205 km v premeru. Vsak aeroplan ima dva motorja; čc se eden pokvari, leti lčihko z drugim. Težko sta bila aeroplana obložena, samo živeža je bilo na njih za 30 dni, a sta se vendar srečno in gladko dvignila. Za slučaj, da se pokvarita, so imeli s seboj vse potrebno za povratek po vodi in po ledu. Poročila zadnjih dni so govorila o krasnem vremenu ter o visokem zračnem pritisku nad tečajem; zato so odšli, proti pričakovanju. Ladji »Fram« in »Hobby« gresta za aeroplanoma in jima bosta šli do skrajne točke naproti, dokler bo led pripustit. Letali sta leteli v razdalji 100 m drugo od drugega v višini 500 do 700 m, za povratek jc bila pa določena višina 2000 m; bencina, in clja sta imeli s seboj za 2600 km dolgo pot. Amundsen je rekel, naj poročajo o poletu šele po odhodu, in se je tudi tako zgodilo. O času povratka ni mogel ničesar reči. Je toliko okolnosti, da je res težko kaj reči.
• • •
Praznovanje 31-letnice Leonova encikiike o
socialnem vprašanju v Italiji.
Letošnjo 34-letnico, cdkar je bil Leon Xni. izdal svojo znamenito encikliko o socialnem vprašanju — »Rerum Novarum«, so praznovali poleg vseh drugih katol. strank s krščansko-socialnim programom posebno slovesno italijanski krščanski socialci. S tem so dali poudarek svoji zahtevi po obnovi političnih in združevalnih svoboščin v Italiji, brez katerih je vsaka rešitev sccialncga vprašanja nemogoča, kar je tako jasno in brezpogojno izrazil veliki Leon XIII. v raznih svojih en-ciklikih, posebno pa v svoji gori navedeni Magna Carta krščanske demokracije. Spominske prireditve je uvedel »socialni teden« v Rimu, za katerega je dal pobudo »Katoliški vseučiliški krožek«. Na njem so predavali don Giulio Dc Rossi, dr, Vermeesch S. I. in p. Bruccoleri — vse sami vneti in zvesti krščanski demokrati in globoki katoliški sociologi. •—■ Italijanska delavska zveza (Con-federazionc Italiana dei Lavoratori) je izdala povodom obletnice lep manifest. V njem ugotavlja, da je zadružna ureditev države, kakor se sedaj pripravlja v Italiji — dasi seveda v nepopolni obliki — zamisel krščan-skosocialne šole. Ta reforma pa bo šele tedaj učinkovala ia življenja zmožna, ako se bo prilagodila naravnemu razvoju narodnega življenja in izvršila iskreno, brez vseh postranskih ciljev. (V mislih ima manifest ustavne reforme, ki jih pripravlja fašizem, posebno preosnovo parlamentarnega zastopstva, ki naj bo poslej sestavljeno do polovice iz zastopnikov strokovnih korporacij.)
Kako je dr. Krama? ušel 3mrti.
V »Nar. Listyh< pripoveduje dr. Kramar svoje doživljaje za časa svetovne vojne, ko so ga bili zaradi veleizdaje zaprli. Na vseh službenih mestih je našel v svojih rojakih prijatelje in pomočnike. Ko so ga v Pragi na stanovanju preiskali, mu je dal policijski uradnik dr. Slaviček priložnost, da je skril najvažnejši dokument — načrt slovanske federacije proti Habsburgu — ki ga je imel v listnici in ga izročil med preiskavo ženi. Enake prijatelje je našel v zaporih, pri ministrstvih itd., povsod, kjer so bili med uradniki Čehi. Tudi med vojaškimi oblastmi je našel prijutelje, tako n. pr. je major-auditor dr. Se-dlaček s tem, da je glasoval proti smrtni obsodbi, izvršitev sodbe zadržal. Končno ga je rešil smrti zdravnik Franca Jožefa, znani dr. Kerzel, ki je preprečil, da se že bolnemu cesarju smrtna obsodba ni predložila v podpis. Po Franc Jožefovi smrti pa je, kakor znano, Kram ara pomilostil cesar Karel.
Knltiracija Sahare.
Klimatične in vodno razmere največje puščave na zemlji niso bile zmeraj take, kakor so danes. Sicer bi nam morale dvatisoč let stare razvaline ▼ saharski puščavi biti nerazumljive, ker so danes globoko zakopane v pesku. Prav gotovo je bila voda tam. Francoz Charles Geniaux se je povrnil te dni s eotovania v Sahari nazaj s Mareeille iu nam
pripoveduje o nekakem novem vstajenju Sahare naravnost čudne stvari. Iz mesta Siaks (Tunezija) je šel proti jugu in je prišel v Tulet-Seridi. Tu je videl gozd oljk, pokrivajoč ogromno ploskev 160 kvadratnih kilometrov. Gozd je ustvarila neumorna pridnost belih, arabskih in berberskih kolonistov. »Juge je v Maroku, Algeriji in Tuneziji pojem, ki ga ne moremo meriti, peščeno morje, ki si ga ne moremo predstavljati, segajoče na jugu od Tunezije od Kajruana Ija do črnskih driuv v Osrednji Afriki.
Hitri avtomobili nas vozijo danes v krasno oazo Džerid ravno tako umetno delo kakor je Tulet-Šeridi. Malokdo onih, ki se vozijo v avtu tod okoli, pomisli, kakšno naporno delo je bilo potrebno za ustvaritev takih oaz. Do 55 stopenj stopi živo srebro in če kdo pri tej vročini vzdrži leta in leta, mora biti res v Saharo narvnost zaljubljen. Arabci pravijo, da je vse saharske grozote krivo brezmiselno sekanje drevja. In bo tudi tako; primerjaj naš Kras! Sedaj se pa strokovnjaki spet trudijo, kako bi spravili vodo na dan. Saj v gorovju je dežja dosti, a voda izgine v pesku in leče pod njim po neprodorni plasti naprej do kakšne nizke točke, kjer se ustavi, večkrat po sto in sto kilometrov proč od kraja, kjer je deževalo. Če je peska malo, pride tam voda sama na dan; če ga je veliko, jo je pa treba poiskati. Največ zaslug imata v lem oziru v našili dneh Francoza Gauthier iu Gentil. Dognala sta, da prihaja voda oaze Džerid z Atlasa, dobila sta jo p.*, s pomočjo iskalne palčice. Zanimivo je, kako je prišel do vode naselnik Marcel. Blizu E1 Guadirne3 je videl popolnoma zanemarjene nasade palm. Vse svoje premoženje je bil izgubil s kopanjem arteških vodnjakov. Tega nasada ni maral nihče več in kupil ga je on, 7. zadnjimi krajcarji, upajoč na zadnjo rešitev. Nasad ga je za silo redil; Marcel ni odnehal, videl je pod peskom v domišljiji samo čisto hladno vodo. Po večletnem trudu je res prišel do studenca, ld je dajal pet litrov v sekundi. Ta studenec je sedaj študijski predmet tunezijskih inženerjev. Kmalu je bila ustanovljena družba za izkoriščanje tega dela Sahare; začeli so leta 1921, danes je pa v E1 Guadia-nes že veselo vrvenje in življenje. Italijanski in arabski zidarji in kopači delajo vodovode in napeljujejo koristno mokroto daleč naokoli, domačini so začeli upati v boljše življenje. Marcel pravi, da pomeni ta studenec začetek nove Icultivacije Sahare.
Mesto v žrelu ognjenika.
Narobe svet se ti zdi, če obiščeš mali an-tiljski otok Saba. Kolonizirali so ga Holandci skupno z bližnjim Sv. Evstahijem leta 1634. Materni jezik prebivalstva, broječega okoli 450 duš, je pa angleški, in tudi tip slokik, modro-okih in plavolasih otočanov je ves angleški. Morda so to potomci ouih morskih roparjev, ki so se pod lastno zastavo borili v 16. stoletju proti Spancem. Otok sestoji iz strmih čeri in ostrih grebenov, v sredi otoka je pa nad 400 metrov visok ognjenik, ki v zgodovinskem času ni več deloval. Notranjost ognjenika ja edini ravni prostor ua otoku, ki je pripraven za naselitev. Otok tudi nima nobenih cest ali voznih potov. Tam na dnu žrela je terej selo, ki mu prebivalci pravijo mesto in ki so mu dali značilni naslov: Boxtom (brez-dno). Strme steze v podobi stopnic te pripeljejo od zunaj na rob žrela in odtod skoraj navpično dol v meslo. Če hočejo prebivalci na prosto, morajo plezati ob stenah gor, kakor muhe po šipah. Morda je bila ravno ta skritost za prve naseljence tako vabljiva; zraven pride še težka dostopnost otoka sploh, pristanišča ni nobenega, pač pa imajo pristaniškega uradnika. Najbolj čudna je pa industrija otočanov: gradba čolnov. Vse morajo uvažati: les — na otoku ue raste nobeno drevo —, železo, vrvi. Čolni so izborni; ko so zgrajeni, jih s škripci dvignejo na rob žrela in jili ravno tako spustijo spet dol. Zaslužek je dober, trosijo pa tudi dosti. Pravega studenca ni, samo dežnico imajo.
Usoda Rafaelovih preprog.
Nekoliko let pred svojo smrtjo je naročil papež Leo X. pri Rafaelu nekoliko osnutkov iz življenja Kristusovega in apostolov. In po tem načrtu se je imelo izgotoviti v sloveči tkalnici v Arrasu sedem' preprog pod nadzorstvom umetnikovim. Take preproge so bile tiste čase v modi. A razlikovale so se od da-uašnjih v tem, da niso bile pritrjene na steno, ampak so prosto visele. Kakor sc spominjamo iz Shakespearovega Hamleta, je bil za tako preprogo ubit Polonij. — Rafael je skrbno in vestno izvršil nalogo in tako je nastalo sedem krasnih, z zlatom pretkanih preprog, ld eo srečno prišle v Rim. A tisti čas je umrl papež Pij X. in sočasno tudi Rafael. Tistih sedem preprog so spravili in pozabilo se je nanje. Sele v 1.1798. so jih slučajno našli, toda tekom let so barve obledele in molji so preprogo na več mestih preluknjali. Rafaelovo delo so prodali nekemu starinarju v Livorno, ld ga je najbolj zanimalo zlato, s katerim so bile preproge pretkane in zato jih je sežgal, da bi dobil iz tkanine zlate niti. Od preprog je ostalo samo nekaj malega krp, ki so bile nepoškodovane. Te so prišle po raznih potih v Rim v roke nekemu starinarju, ki je spoznal njih visoko vrednost ter je prodal te ostanke za ogromno ceno v Ameriko. Najlepši ostanek je kupil 1. 1908. Vanderbilt za malenkost — 50.000 dolarjev. Ta ostanek meri skupaj en meter in ima ob robu s srebrnimi nitmi všito ime Rafaelovo.'-
Civilne listo raznih vladarjev.
Civilne liste raznih vladarjev znašajo v dinarjih: Italija 115 milijonov, Anglija 104, Japouska 84, Španija 54, J u g o s 1 a v i j a 49, Belgija 38, Romunija .18, Švedska 16.7, Bolgarija 14.4, Holandiju 13.5, Danska 10, Norveška 8 milijonov itd. Največja pa je civilua lista v Siamu, kjer znaša .162 milijonov dinarjev. Pred vojno je znašala civilna lista v Nemčiji 180, v Avstriji 171, v Rusiji pu 306 milijonov dinarjev. — Predsednik severnoameriških Združenih držav dobiva letno 65.000 dolarjev ali 4 milijone dinarjev letno. Ostali pred-seriuiki dobijo šc manj.
Procesi Henrika Forda.
Ford je tudi eden izmed tistih ameriških možakarjev, ki so neprestano zapleteni v razne pravde. Danes nima Ford nič manj ko 37 to-žiteljev. V teli tožbah gre po večini za izum, patente itd., ki jih rabi kralj avtomobilov v svojih podjetjih. Tožite]ji so po večini ljudje, ki so upali dobiti kak sad oderuških svojih poizkusov od Forda večje vsote denarja.
Bogato žile platine v južni Afriki.
Odkritje rudnikov dragocene platine v Transvaalu v lijdenburškem okraju vzbuja za-nirniuije geologov iu rudniških inženirjev. Pla-tinske plasti se razprostirajo v daljavi 16 km in na vsakem mestu, kjer sega ruda na površje, je platinska žila 21 metrov široka. Množina platine v rudi, ld leži na površju, znaša tri do štiri iu pol grama na tisoč kilogramov.
Berač — bogataš.
Te dni je umrl v Neapolu tamkajšnji znani berač Bendeni, ki so mu ljudje nadeli priimek »Pascalk. Ko so uradno pregledali njegovo stanovanje, so našli predal, ki je bil zvrhano poln bankovcev in razen tega tudi tri hranilne knjižice, ki so sa glasile na 40.000 lir. Bendeni, ki je živel — kakor je dokazano — samo ob kruhu in vodi, ni zapustil nobene oporoke iu tako bo imetje njegovo razdelje no med neapolske siromake.
Politična preganjanja v Egiptu.
Eairo, 23. maja. Oblasti so zaprle bi v šega naučnega ministra v Caglulovem ministrstvu Ahmed pašo Mahe rja, ker je bil baje zapleten pri umoru sirdarja. Istotako so znova zaprli bivšega državnega podtajnika v notra lijem ministrstvu Cagiulove vlade.
Nov vrhovni komisar za Palestino.
London, 23. maja. Namesto S. Herberta Samuela, čegar službena doba je potekla, je imenovan za vrhovnega komisarja in povelj j uika v Palestini feldmarsal Lord P l u m e r.
Sovjetska ladja njrabijcEff.
Moskva, 23. maja. Sem so desla poročila, da so potniki na sovjetskem paruiku »Utrič<r, ki je bil na potu v Skadovsk. r.a visokenr i&br-ju napadli kapitana in ga prisilili, da je p&rfiik 'oclil v Varno. Ku;.itan je brzojavno prosil za osvoboditev. Domneva se, da je napad vpri-zoril bivši ladji u la sinile Grk Ncophit
Avlomobibv v Zedinjenih državah je bilo 31. dcc. 192 ! že 17,591.981; na vsakega šestega Amerikama pride že eu motor, na 7.3 en osebni avto, na 69 en tovorni avto. Prirastek zadnjega leta znaša 16.6 odstot.; osebni avtomobili so se pomnožili za 1-1.7 odstot., tovorni za 32.9 odstot Skupni državni dohodki od avlov so znašali 225,492.000 dolarjev; 18-1 milijonov 393.000 so jih namenili za zgradbo državnih cest, ki pridejo ravno avtomobilom najbolj prav.
Dohodki angleških beračev.
Magistrat velikega angleškega kopališča Balh je odredil, da berači med sezijo ne smejo na cesto, zlasti ne hromi in slepci. Za odškodnino jim je določil primeren prispevek Berači so pa protestirali in so rekli, da rento že sprejemajo, da jim pa mora dati magistrat še polovico običajnih sezijskih dohodkov, in sicer naprej. Neki slepec je cenil svoje tedenske dohodke v seziji na 2400 dinarjev. Se to rej že splača.
Alkoholna vojska v Ameriki.
Predsednik Coolidge je v splošno začudenje vse Amerike izjavil, da je ameriška mornarica namenjena le narodni brambi in da ae ne sme uporabiti v boju proti tihotapcem alkohola. Prejšnji državni tajnik Root, priznana jurfdična avtoriteta, se je v ostrih besedah izrazil, proti prohibiciji in je rekel, da jo prohi-bicija protipostavna in da omejuje osebno prostost V isti skupščini jo govoril tudi trgovski tajnik Iloover; povedal je, da so lani vtihotapili v Zedinjene države za 40 milijonov dolarjev alkohola, in se je izrazil tudi ou, da je pronibicija protiustavna.
Cenjeno dame in gospodične se opozarjajo, da se sprejemajo obleke in bluze vsake vrste v pranje in svetlo likanje. — Pralnica in likalnica Franc Šimenc. Kolodvorska ulica 8
CI<D§p0dar§l¥0.
Tržno poročilo.
.Ljubljana, 23. maja 1925.
Žito. Zadnji teden se cene pšenice niso dosti izpremenile in znašajo v Vojvodini 4.90 do 5 Din. Dovoza ni, ker tudi ni bilo dosti povpraševanja po domači pšenici. Uvaža se zlasti v Slovenijo še vedno inozemska pšenica, zlasti iz Argentinije (Kosale) in Avstralije, katera stane trans. Postojna Din 4.50—4.70.
Moka. Konzum je velik, pa tudi uvoz. Cene v Italiji so čvrste.
Koruza. Prejšnji teden je tendenca pri koruzi čvrsta in cene so narasle. Položaj v Vojvodini pa se je naenkrat izpremenil in so cene padle od 200 na 190 Din. Sremska koruza notira 190—195 Din.
Vino. Iz Banata poročajo, da je trgovina z vinom v Banatu zadnje čase oživela. V en-gros trgovini se plačuje za bela vina liter Din 5.50, rdeča Din 4.50—5.—. Izvoz vina iz Banata v Slovenijo pa tudi na Hrvaško je pre-eejšen.
Sladkor. Na domačem trgu ni nikakih iz-prememb. Tudi na svetovnem trgu je položaj kolikor toliko stalen, čeprav se je pojavila tendenca k zvišanju cen v Newyorku, kar pa je bilo kmalu paralizi rano po slabih cenitvah z Jave in Kube. Vreme je za razvoj sladkorne pese v Evropi ugodno. Od 1. septembra 1924 do 30. aprila 1925 je znašala produkcija sladkorja v Češkoslovaški 1,403.000 ton (998.000 v odgovarjajočem razdobju 1923/24), izvoz pa
777.000 (520.000 ton 1923/24).
* » •
Stanje hmelja v Sloveniji. Iz Žalca poročajo, da je vreme v splošnem za hmelj ugodno. Rastlina se razvija normalno. Dela v vrtovih ne zaostajajo. V kupčiji ni nič novega. Kultivirana površina je letos narastla za približno 15 odstotkov.
Češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo. >Pra-ger Tagblatt« piše, da stagnacija v jugoslovanskem poslovnem življenju, ki je bila v začetku leta zelo občutna, izginja in da se pojavlja oživljenje tržišča. Češkoslovaške tvrdke se pa še niso prilagodile konkurenci in zahtevajo največ 90 dnevno plačilo, tudi v slučaju, če pride blago po krivdi izvoznika ali radi slabega transporta prepozno in ostane uvozniku v skladišču. Po poročilu »U. T. K.« izgubljajo s tem češkoslovaške tvrdke pridobljeni teren in jugoslovanski trgovci se obračajo k konkurenci, ki jim gre boli na roko.
Brodarski sindikat v letu 1924. Na koncil lanskega leta je imel Brodarski sindikat 58 ladij, ki so v letu 1924. prepotovale 1,011.000 km in prepeljale 2,732.000 potnikov ter 77.300 ton blaga (to samo na potniških in mešanih parobrodih). V vlačilski službi so prevozili 665.000 ton blaga. — Reden promet je Brodarski sindikat opravljal na linijah, ki so imele dolžine 1148 km. Sindikat je imel 65 svojih agencij; od teh 10 v inozemstvu. Dohodki sindikata od potnikov in blaga so znašali 127 milijonov dinarjev. Plač se je izplačalo 547 uradnikom in 1913 delavcem lani 45 milijonov dinarjev.
Ustanovitev glavno carinarnico v solunskem prostem pristanišču. Kakor javljajo iz Belgrada, je glavno ravnateljstvo carin sklenilo na podlagi pooblastila v zakonu o dvanajstinah v kratkem ustanoviti glavno carinarnico v solunskem prostem pristanišču.
Osnutek zakona o neposrednih davkih. Finančni minister je imenoval komisijo, ki bo izdelala končnoveljavni osnutek m k on a o neposrednih davkih. V tej komisiji so iz Slovenije: dr. Karel Šavnik, dr. Cvetko Gregorič in Dragotin Pintar. Komisija ho začela z delom 27. t m. Osnutek bo predložen parlamentu v začetku julija.
Produkcija svinčeno rude v mesecu marcu 1925 v Sloveniji. V mesecu marcu 1925 se je nakopalo v Mežici iu Litiji 1284 ton svinčene rude (1262 ton v Mežici in 22 ton v Litiji). Pri kopanju je bilo zaposlenih 1298 delavcev, od teh v Mežici .1272, v Litiji pa 26.
Produkcija cinka v mesecu marcu 1925 v Sloveniji. V mesecu marcu 1925 je znašala produkcija cinka v cinkarni v Celju 254 ton. Zaposleni so bili 203 delavci.
Produkcija svinca v mesccn marcu 1925 v Sloveniji. V Sloveniji imamo 2 topilnici za svinec. Prva manjša je v Litiji, druga pa v Žerjavu. V litijski topilnici se je v mesecu marcu t. 1. natopilo 340 ton svinca in sicer s 109 delavci. Produkcija topilnice v Žerjavu pa je dosegla v mesecu marcu letos 844 ton; pri topljeni u je bilo zaposlenih 254 delavcev.
»Narodni gospodar«. Izšla je 5. številka te revije, glasila »Zadružne zveze v Ljubljani« s sledečo vsebino: Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani; Fr. Lesjak: Francoski ali retrogradni način tekočega računa; Delitev dobička; Vprašanja in odgovori; Zadružništvo.
Zadružništvo v Češkoslovaški. Dne 31. decembra lani je bilo v Češkoslovaški po podatkih državnega statističnega urada 8044 zadrug (5908 s češkim poslovnim jezikom, 1562 i nemškim, 96 z ruskim, 21 s poljskim in 457 i raznimi drugimi). Dne 31. decembra 1923 je bilo zadrug v Češkoslovaški 7923. — Po stanju z dne 31. decembra 1924 so se zadruge razdelile sledeče (v oklepaju štev. za 1923): 1579 (1625) obrtniških, 1304 (1407) konzum-ne, 1349 (1331) stavbnih in stanovanjskih in BO (81) raznih zadrug. Ena zadruga pride na
1689 prebivalcev (1923 na 1715). V Sloveniji pride 1 zadruga že na 1100 prebivalcev! Poleg tega je bilo na dan 1. decembra 1924 na Češkoslovaškem v likvidaciji ali v lionkurzu 1378 zadrug.
Industrijske in trgovsko delniške družbo v Češkoslovaški. V Češkoslovaški republiki je bilo po uradnih statističnih podatkih dne 31. decembra lani 1236 domačih industrijskih in trgovskih delniških družb (kar pomeni 43 več kakor leta 1923) s kapitalom 6743 milijonov Kč. Od tega odpade na hranilno industrijo 955 milijonov Kč, na strojne 748, na tekstilno 668, na železniške družbe 596, na metalurgijo 572, na kemično 517, na keramično in sorodno industrijo 501, na rudarstvo 482 milijonov češkoslovaških kron.
BORZA.
Dne 23. maja 1925.
DENAR.
V prostem prometu notirajo: Italija 2.47 (2.4805—2.5125), London 297.50 (297.275—300.275), Newyork 61.10 (61—61.80), Pariz 3.1315 (3.1650 do 3.2150), Praga 1.815 (1.8120—1.8360), Dunaj 8.64 (8.62-8.74), Curih 11.83 (11.85-11.95).
Curih. Belgrad 8.45 (8.40), Pešta 0.007280 (0.00770), Berlin 1.2310 (1.2310), Italija 20.825 (21), London 25.135 (25.14), Newyork 517 (517), Pariz 26.40 (26.60), Pracra 15.325 (15.3250), Dunaj 72.80 (72.8750), Bukarešt 2.4550 (2.45), Sotija 3.77 (3.75).
Praga. Devize. Lira 137.375, Zagreb 55, Pariz 174, London 101.10, Ne\vyork 33.75
stolnega dekana Ignacija Nadraha. — Po sv. maši zborovanje sotrudstva v kripti pod cerkvijo. — Pop. ob pol 8. koncert domače godbe; ob pol 4. govor g. prof. dr. Rožmana pri lurški kapeli, nato procesija s kipom Marije Pom. Procesijo vodi prevzvišeni g. knezoškof. Po procesiji darovanje za svetišče (pri prehodu skozi cerkev) in blagoslov z Najsvetejšim (na srednjem dvorišču). — Zaključek: koncert godbe Mladinskega doma na spodnjem dvorišču.
Kongrogacija za gospe pri sv. Jožefu praznuje prihodnji torek svoj glavni praznik. Ob pol 7. zjutraj je sv. maša s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 5. pa sprejem novih članic in slovesna posvetitev Materi božji.
Dijaški vestnik!
Kat. akad. društvo Danica v Ljubljani priredi skupno z Zarjo diskusijski večer v torek, dne 26. t. m. zvečer ob 8. uri (začetek točno ob četrt na devet!) v dvorani Akademskega doma. Predava g. Vurnik. Tema: U v o d v razumevanje umetnosti. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Udeležba je za Daničarje in Zarjane obvezna, tov. Borci in gg. starešine iskreno vabljeni. — Po predavanju sklicuje Danica izredni občni zbor.
Rimsko romanje. Za srečno rimsko romanje bo v torek ob 10. uri v stolnici sv. maša. V Ljubljani se nahajajoči romarji naj se sv. maše udeleže. Romarji pevci naj gredo na kor, da bodo med sv. mašo peli. Romarji, ki pobijajo v 2. razredu, morajo za posebni vlak tudi iz Ljubljane do Rakega kupiti vozni listek 2. razreda, ker bo naš vlak peljal do Trsta.
Rimskim romarjem priporočamo pravkar v novem ponatisu izdani Valjavčev Italijansko-slovenski slovar, ki velja kljub svoji obsežnosti in priročni žepni obliki 70 Din. Po isti ceni se dobi tudi slovensko-italijanski del istega izdajatelja. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Rima! ;) romanje. Romarji naj no pozabijo na vstopni postaji žigosati vozni listek z mokrim žigom. Gorenjci in Dolenjci naj se po možnosti udeležijo sv. maše v stolnici, M bo v torek ob 10. uri. Vsi romarji naj opravijo spoved že doma, ali pa v Ljubljani. Med 1. in 2. uro se zberemo v unionski dvorani. Romarji ljubljanske škofije so razdeljeni v tri večje skupine. I. skupino tvori: Ljubljana z okolico; II. skupno: Dolenjska in Notranjska; III. skupino: Gorenjska. Že v unionski dvorani se porazdelite na te tri skupine. Pred odhodom bo dana prilika, če se hoče kateri izmed potujočih zavarovati zoper nezgode. Od iu odi demo na kolodvor. Pri vstopu v vlak morajo romarji po skupinah zasesti vse prostore. Romarji, ki so plačali vožnjo III. razre-• da, ne smejo vstopiti v II. razred, ker bi sicer morali plačati enkratno vožnjo. G. duhovniki se prosijo, da se vozijo skupaj s svojimi župljani in da kolikor mogoče pomagajo odboru vzdržati red. Pri vstopu v vlak naj bodo romarji mirni in naj počasi vstopajo po navodilih rediteljev. Na vlaku dobi vsak romar po izkaznici romarski znak; prav tako denar, ki so ga poslali odboru v zamenjavo. Pri menjavanju denarja v Rimu naj bodo romarji previdni. Vsak naj ima vedno pripravljen drobiž. Vozili se bomo z našimi vozovi do Trsta, kjer se presedemo v laške vozove. Ponoči naj pazijo romarji, da se ne prehladijo, zato se varujte prepiha. Vzemite s seboj dežne plašče ali pelerine. Ako bi komu med vožnjo postalo slabo, naj se javi pri svojem reditelju. Z romarji se vozita dva zdravnika, ki bosta rade-volje nudila pomoč. — Vozni red je sledeči: Odhod iz Postojne 18.50, dohod v Trst 20.45. Odhod iz Trsta 23. Dohod v Padovo 4. Odhod iz Padove 8.10. Dohod v Rim 23.15. Vrnitev iz Rima: Odhod iz Rima 4. junija ob 5 zjutraj. Dohod v Asisi 10.17 dop. Odhod iz Asisi 16.30 pop. Dohod v Benetke 5. junija 6.45 zjutraj. Odhod iz Benetk ob 16. pop. Doliod v Postojno ob 22.45,
Praznik Marije Pom. na Rakovniku. Danes ob pol 10. pridiga p. Cirila O. C. iz škofje Loke, naio slovesna pontifikalna sv. maša g.
KsSBEEtf:.
Jubilej kardinala Vauuleliija. Kardinal Vinceuzo Vanutelli, starosta sv. Kolegija, -e dosegel prošlega 5. decembra svoje devetdeseto leto. Papež Leon XIII. ga je posvetil v kardinala 30. decembra 1889 in letos je 25 :et, odkar opravlja posle palest.rhiskega nadškofi. Ob tej priliki so se vršile 25. in 26. aprila v cerkvi Madione de Bon Consiglio v Genazzanti lepe slovesnosti, katerim je predsedoval častitljivi starček brez najmanjše utrujenosti. Velika pobožna množica je prisostvovala obhajilni maši, veliki papeški maši in oficielnemu pozdravu, pri katerem je slavnostni govornik nagla šal zasluge, ki si jih je pridfcbil jubilar za sv. Cerkev v 6p.su pape-ževanja petih papežev.
Redovnice »Dragocene krvi«. Enajst redovnic samostana »Dragocene Krvi« je zapustilo Kanado, da ustanovijo v Rimu novo hišo svojega reda. To bodo prve kanadske redovnice, Id bedo imele svojo hišo v Rimu.
Evharistični kongres rimske škofije se bo vršil v Rimu od 7. do 11. junija, pod predsedstvom kardinala Pfcimpilija, papeškega vikarja. Obhajal se bo posebno slovesno radi sv. leta. Obredi se bodo vršili v cerkvi sv. Terezije na Corso dTtalia.
Odkritje. Nemški učenjak g. Ostlcnder je našel med starimi latinskimi rokopisi v Berlinu Abelardovo delo »De unitate et trinitate drvi na«, katerega en de! go. odkrili že 1. 1891., o katerem so pa mislili do sedaj, da je celotno besedilo izgubljeno.
Francoska katoliška revija za splošno kulturo, za intelektualno in moralno krščansko življenje, M jo priporočamo svojim čdtateljem, veščim francoščine, je »Revne des Jeunes«. Naročnir.a za inozemstvo letno 46 frankov, za gg. dubc/vnike 36 frankov. Na zahtevo se pošlje poskusna številka zastonj na ogled. Uprava: 3, rue de Luynes, Pariš {7 e).
Tehnika. ~~
Gdriv na članek »Kaj je z našo industrijsko terminologijo ?« V 102. številki »Slovenca* z dne 8. maja t. 1.: Rodoljubnega člankarja obveščamo, da je toliko potrebni slovar tehničnih izrazov že v tisku pri Mohorjevi družbi v Prevaljah. Obširna in jako podrobna terminologija bo obsegala natančno izraze za najrazličnejše obrte, za trgovstvo, tvorništvo ter tudi za železniški obrat. Gradivo je zbiral g. Pod-krajšek, profesor na tehniški srednji šoli v Ljubljani, spisatelj premnogih strokovnih knjig za obrtništvo in trgovstvo, celih dvajset let. V stvarnem oziru so mu bili na pomoč zlasti inženerji na tehnični srednji šoli: gg. Stanko Dimnik, Stane Premelč, M. Strojnik in g. Skočir, veleindustrijalec Avgust Žabkar ter slov. pisatelj Ivan Zoreč. Pri končni redakciji mu ie pomagal v teoriji in praksi preizkušeni jezikoslovec g. Anton Mikuš. Naj tudi poudarimo, da je izrazoslovje v formalnem oziru pregledal in odobril g. prof. dr. A. Breznik. Ker sla avtor in njegov glavni sotrnrlnik resna in dobro podkovana slovstvena delavca, bo
t i ii I lllilllll -"lili 1 mili II MIH ib ni mpm iihmhhIIUMMIi1iiibhiii lli i |||M"™
' "ECi Bil® PERIL® 2 ZLAT0R0G MilOM!

ma ▲ a—«■ jaBfc. —^ofe. fc.
LATORQtB
težko pričakovana terminologija gotovo dobrot
poučilo za vse obrtne, trgovske in tvomiške obrate ne le glede izrazov za izdelke, nego trn di za pripomočke pri njih izdelavi. Želeti jet le, da bi tiskarna skoraj dovršila tisk propcM
trebnega slovarja. .- ■
Orlovski vestnik.
Orlovski odsek pri Sv. Heleni (pol ure od
železniške postaje Laze) proslavi dne 7. junija 15 letnico ustanovitve. Poleg dopoldanske slovesnosti bo popoldan ob pol 4 na vrtu g. Zupančiča v Kaimnici javni nastop. Pri celodmev* ni prireditvi sodeluje godba Mladinskega do-t ma iz Ljubljane. Ker bo največja in najlepša prireditev za našo okolico pričakujemo štei vilne udeležbe. — Bog živi!
Gojenci zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano vprizorijo v nedeljo, dne 24. maja 1925 popoldne ob pol štirih Shakespeareovo žaloigroS Macbeth. Prodaja vstopnic pri upraviteljstvu zavoda sv. Stanislava in v Št. Vidu pri gdč. Iv. Zakot-nik.
Krekova mladina. Tovariši, vsak ponedeljek se vršijo redni sestanki, za katere je dolžnost, da se jih udeležujete. V ponedeljek ima referat o žela važni temi tov. Burkeljc. Vodi se tudi statistika o rednem obisku sestankov. Program sestanka je sle* drči: I. fantovsko pelje, II. deldamaeija, III. govor, IV. slučajnosti. — Tovariši, v ponedeljek sigurna vsi na sestanek.
Ustanovna skupščina vseh zdravniških društev v Sloveniji bo 30. maja t. 1. popoldne ob 5. uri v zdraviliškem domu drž. zdravilišča Rogaška Slatina. Ob pol 9. uri zvečer priredi na čast udelei žoncem slov. zdravniško društvo v Ljubljani dnu zinslri večer s sodelovanjem lastnega salonskegai orkestra iu pevskega zbora. Vozne olajšave bode-mo pravočasno dostavili vsakomur, ki se je prijavil, čas idhoda naznanimo potom časnikov. — Tajniki Slov. zdravn. društva.	'
Gradjanski : Ilirija. Hašk : Ilirija. Danes ob!
16. uri so vrši na športnem prostoru Ilirije nogo. inetna tekma med Gradjanskim ŠK, prvakom Za-greba in pred tem ob 15. uri hazenska (rokometna)! tekma ženskih družin Haška, hazenskega prvaka Zagreba in Ilirije. Gostovanje glasovitih zagrebških! purgrrjev, ld so z uspehom nastopali že po celem kontinentu, znači za ljubljansko športno publika pravo atrakcijo in je navadno tudi najbolj obiskana vsakoletna prireditev Ilirije. Gradjanski je brea dvoma eno naših najbolj renomiranih, najsolidnej-ših in tehnično najpopolnejših moštev, o čemur pri-i čajo lavorike, priborjene doma in v inozemstvu^ Na praznik je z rezultatom 3 : 1 proti Hašku dokazal, da je v dobri formi in upati je, da bo danes moštvo dalo iz sebe vso, kar zna in premore. Ilirija se je proti Ostmarld in Sturmu pokazala z naj-t boljše strani, in ako doseže le malo nadpovprečno* formo, bo zagrebškemu prvaku trd in opaseu pro-ttvnik. — Najboljši šport obeta tudi predigra prvenstvenih hazenskih teamov Zagreba in Ljubljane, v kateri bodo Zagrebčanke sicer predvidoma sigurno zmagale, toda našle bodo v Ilirijankali agilns proti vnice.
Kolnsarsko iti inntociklistično društvo »Sava«
v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 7. junija 1920 na senčnatem vrtu g. Počivalnika (pri Plankarju) na Dolenjski cesti svojo prvo ljudsko veselico združeno s cestno dirko na progi Novomesto—Ljubljana, srečkanjem in plesom na odprtem plesišču. Spored: Ob 10. uri predpoldne obhod po mestu z godbo, zbirališče na sv. Jakoba trgu ob pol 10. uri. Na Kongresnem trgu slikanje udeležencev. 1. Obi 2. uri glavna dirka s težkimi kolesi za prvenstvo; društva iz Zatične. 2. Damska dirka iz Laverce. 3. Invalidska dirka v dveh skupinah iz Laverce. 4. Dirka z lahkimi kolesi iz Laverce. Na veseličnem prostoru polževa dirka, hoja po tramu, kabinetni prizor, trije izumi (obilo smeha), srečkanje itd. Zvečer razdelitev daril zmagovalcem dirkačem raz-stavljenili pri »01eum< Mestni trg. Vstopnina k veselici Din 5. Za izvrstna jedila in dobro pijačo, kakor tudi za shrambo koles bo preskrbljeno. Vi slučaju slabega vremena se vrši prireditev 8 dndj oziroma 14 dni pozneje. — Odbor.
POKALNE TEKME LNP.
Pretekli praznik se je odigralo prvo kolo pokalnih leekm našega nogometnega podsaveza. Na igrišču Ilirije so se sestali Lask : Slavija, Ilirija ; Jadran, Primorje : Slovan, v Celju se je vršila teki ma Celje : Hermes. Vse tekme so prinesle zanimiv; šport in — v razmerju z nezadostno reklamo — po* voljen poset.
Lask : Slavija 7 : 0. Slavija je bila ob svojem skromnem znanju vkljub veliki ambicijoznosti neenak protivnik Lasku, ki igra smiseln kombinacija slu nogomet. Igra je bila precej enostranska in monotona. Laskov forvvard je izvedel nekatere lepoj kombinirane napade. Igro je vodd g. Betetto.
Ilirija : Jadran 2 : 1. Jadran je nastopil z re-: noviranim moštvom ter podal najboljšo svojo letošnjo igro. Posebno v prvem polčasu je odbijal z uspehom napade Ilirije in dosegel odmor z rezultatom 1 : 1. Dober utis je napravila napadalna vrsta, prav dober je bil obrambni trio, slabši so halfi. V drugem polčasu je Ilirija stopnjevala tempo ter potisnila Jadrana v defenzivno igro. V sploš-i nem je igrala Ilirija brez posebnega napora, sred-« nji napadalci in srednji krilec so pretiravati kombiniranje. Dobra sta bila branilca in v fonvardu Oman in Poduje. — Sodnik g. Sternad je absolviral svojo prvo težjo preizkušnjo zadovoljivo.
Primorjo : Slovan 4 : 3. Obe moštvi ste igrali živahno in z veliko ambicijo. V začetku nekoliko nadmočen Slovan je dosegel po ostrih, toda nesmo-treuih napadih vodilni gol. Kasneje je postala igra otvorjena iu Primorje doseže 3 zaporedne gole, med njimi enega dvomljivega Do odmora popravi Slovan rezultat na 3 : 2, po odmoru pa doseže iz »enajstkec izravnavo. Proti koncu preide inicijativa na Primorje. Igra jo precej trpela pod nezadovoljivim vodstvom sodnika.
Hermes : Ccljo 2 : 1. Pri Hermesu je bila napadalna vrsta v slabi formi, nasprotno obramba i vrstna. Tekma je bila v celoti jako zanimiva in napeta, Celje zaznamuje v zadnjem času stalno napredovanje. Tekmo je vodil g. Planinšek.
Objava. Odbor slov. pevskega društva »Savski val< v Tomačevem naznanja, da se je pripetil nepričakovani slučaj, da je nabral g. B. Z. prostovoljne prispevke za gori navedeni naslov. Omenjeni pa nima nikakega pooblastila za to in tudi ni član
nnšpfrfl (irilfitvn Ollpnnm	T. On tiste
ki so eventuelno omenjenemu darovale kake prispevke v prid našemu društvu, da se blagovolijo javiti pismenim potom na Odbor slov. društva »Savski vaU v Tomačevem. a Mc
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica Din t'SO ni! vsaka beseda 50 par. NaJ-manjšl 3 Din. Ogla«! nad devel vrstic s« računajo vl&e. Za odgovor znamko 1
VAJENCA
»a vrtnarstvo sprejme takoj ANTON FERANT, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg St. 3.	3390
LESNI strokovnjak,
• primer, šolsko izobrazbo, dolgoletno prakso, (dobrimi spričevali) želi takojšnega inesta kot žagovodja, pre-jemalec, nakupovalec, mani-pulant ali eksploater; gre tudi v Bosno. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Lesna industrija« št. 3199.
Išče se
pri poljedelstvu izvedeni in tudi sam delajoči, oženjeni USLUŽBENEC. Več pove »UPRAVA SLATNA« — p. Šmartno pri litiji. 3384
Sprejme se več izurjenih
PLETILK
i vso oskrbo v hiši. Ponud-z zahtevki plače na upravo lista pod šifro: »Takojšnji nastopi« it. 3360.
URADNIŠKA DRUŽINA
BREZ STREHE išče za mesec junij mesečno sobo z souporabo kuhinje, oli stanovanje 1 ali 2 sob. Ponudbe na upravo lista pod: »Železničar« St. 3378.
Pridno dekle,
dobro vzgojeno, zdravo, ki je staro 16—20 let, sprejmem za lahko hišno delo in k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3406.
Kuharica
srednje starosti, z dobrimi spričevali, vajena vseh del v gospodinjstvu, išče me- i sta pri boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3404.
, Plačilna NATAKARICA
boljša moč, pridna, poštena in zanesljiva, z dobrimi spričevali, IŠČE stalnega mesta v kaki kavarni ali boljši gostilni. Gre tudi izven Ljubljane. Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Poštena«.	3402
Sprejmemo 2 DEKLETI kateri imata veselje do kuhinje; ob enem bi opravljali tudi druga dela. Isto-tam se sprejmejo
GOSPODJE na lirano. Naslov v upravi pod 3407.
VAJENCA
močnega, sprejme LOVRO BELEC, vodni instalater in ključavničar, KAMNIK.
Mesarski VAJENEC
išče mesta najraje pri kakem mojstru na deželi. -Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »MESAR«.
ne ordinira do 2. junija.
MOTORNO KOLO
2 HP, znamke D. H. S., dobro ohranjeno, je ugodno naprodaj. Gradišče št. 10, trgovina čevljev. 3403
MESARJI in GOSTILNIČARJI!
Dne 1. junija 1925 ob 3 popoldne se vrši javna dražba v Črnomlju št. 47. Odda se v najem za tri leta že čez 50 let obstoječa MESARIJA in GOSTILNA z vsem inventarjem. Odda se proti kavciji vsako posebej ali pa skupno najboljšemu ponudniku. — Več pri A. GRAHEK, Črnomelj. 3394
Klobuke
moške, stare, popravljam in moderniziram. Cenj. trgovcem se priporočam za preoblikovanje nemodnih klobukov, katero izvršujem po naročilu in solidnih cenah. Novi klobuki stalno v zalogi
M. KUKMAN, klobučar,
LJUBLJANA — ŠIŠKA Sv. Jerneja cesta štev. 16.
MOTORNO KOLO
»Wanderer«, 3 HP, se ceno proda. VIČ št. 38. 3369
od moke in sladkorja kupi vsako množino Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.	3387
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
UČENKA
dobrih kršč. staršev, stanujoča doma, se sprejme v modno trgovino. - Naslov pri upravi lista pod :3038.
Milil na v°di< 3 te-ITIIIII čaji in stope, gosp.
poslopje, zemljišča za 4 m posetve, gozd, 3 travniki v Bistrci pri Doleh, poceni takoj naprodaj. - Več pri upravi lista pod itev. 3399.
Vsakovrstne moderne spalnice lz trdega lesa, kompl. za 6500 Din. - Dalje jedilnice in kuhinjske oprave nudi po konkurenčn. cenah
Matija Andiovic,
mizarstvo, zaloga pohištva, Komenskega ulica 28.
v dobrem stanju, velikost 9 X 12, proda za 180 Din Fr. KOSMAČ, Mrzli vrh 9, pošta Žiri.	3397
Kosilni stroj
znamke »Dernik«, in stiskalnica za seno, vse predvojni material, se po jako ugodni ceni PRODA. - Restavracija IVAN DOLJAK, Logatec.	3401
l.-Ž.
12 kom. popolnoma novih A.-Ž. panjev na 10 satnic takoj prodam, event. jih nekaj zamenjam za čebelno roje. - F. FLORJANČIČ. Dravlje, p. Št. Vid n. Ljublj.
Izjava.
Podpisani izjavljam,	da
sem plačnik le za ono,	kar
jaz osebno naročim.	Ta
preklic velja tudi glede	naročil za gospodinjstvo.
RUDOLF RAKOVEC,
LJUBLJANA - Hilšerjeva ulica št. 12/n.
jiče službe. Naslov v upravi lista pod štev. 3365.
TRGOVSKI pomočnik
ali pa prodajalka s kavcijo 10—15.000 Din, se sprejme takoj za samostoj. vodstvo podružnice. - Samo resne ponudbe na upravo lista pod šifro KAVCIJA 3345.
Ljubljana, Gosposvetska c. it. 10. — Telef. inter. 103. Ustanovljeno leta 1850.
Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Oprave, pohištvo
solidno delo, orehove, hrastove, masivne, lepo poli-rane, naprodaj. J. MRHAR, mizarstvo, Stanežiče, ŠT. VID nad Ljubljano. 3373
SADNI MOŠT, več hI,
naprodaj. Franc Šubic, Go-dešič 18, p. Škoija Loka.
Urarski pomočnik, "stanovanje
(začetnik) IŠČE SLUŽBE, po možnosti z oskrbo v hiši. — Ponudbe na upravo pod: Vesten pomočnik 3363
Službo išče
bivši orožnik. Nastopi takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Trezen« štev. 3316.
Domača učiteljica
z znanjem slovenskega in nemškega jezika, ev. francoščine in klavirja, se sprejme za poučevanje 9-letnega dečka in 6-letne deklice. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »H. K.« it. 3310.
Izučen KURJAČ
želi službe takoj. Ponudbe na upravo lista pod šilro: »Dobra meč« it. 3317.
PRODAJALKA
meš. stroke, želi premeniti mesto. Ponudbe pod Šifro: »'Poštena 3318« na opravo.
OBČINSKI TAJNIK
ie sprejme v večji občini blizu Ljubljane. Pogoji: vsaj ackaj razredov srednje Sole «li zadostna praksa v občin, poslih. Obrazložene in pa opremljene prošnje na upravo »Slovenca« t>od it. 3325.
z 2 sobama, v sredini mesta (najraje od gospodarja) išče boljši gospod. Cenj. pismene ponudbe pod šifro »Plačam naprej« St. 3377 na upravo.
PI A NIN O
zelo dobro ohranjen _ s
pancer-ploščo — ceno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 3379.
PRIPROSTO, PRAZNO SOBO
ali drug primeren prostor za stanovanje išče gospodična. Cenj. ponudbe pod šifro »Mir« 3405 na upravo.
Ponikluje se
dele koles, automobilov, otroških vozičkov, zdravniške instrumente itd.
»BISTRA«, DOMŽALE
največji galvanizacijski za-vod v S. H. S.
IZSELJENCI, pozor!
Vzame se v najem kmetijsko posestvo z živim in mrtvim inventarjem. Več po dogovoru. Vpraša se na upravo pod Posestvo 3364.
»ŠAMOT - OPEKO«
in SAMOt-MOKO (češko) na zalogi nudi F. Hočevar, Dunajska nesla 36. 3/106
Mni salon
Ljubljana - Stari trg 21
ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške SLAMNIKE in KLOBUKE. -Žalni klobuki vedno v zalogi. - Popravila se sprejemajo.	2513
8 nkpj v Pritličiu' pripra-kUrVttl ven za delavnico ali pisarno, se cdda v hiši Turjaški trg št. 5. Pojasnila daje ing. RudoII TREO, Gosposvetska ccsta štev. 12/11, od 12. do 2. ure.	3209
vseh vrst kupi FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
HRASTOVA DEBLA!
Prodam 1 vagon lepih, ravnih hrastovih debel, 2—4 m dolgih in 25—50 cm debelih po izvanredni ceni. Naslov v upravi lista pod šifro: »UGODNO« štev. 3274.
blizu kadetske šole v Mariboru, 3 sobe, 2 kuhinji, veranda, klet, pritikline, dvorišče, voda, sadje, cvetlič-njak spredaj, vrt zadaj, površina 644 kv. metrov, predvojna vrednost 10.000 zlatih kron, se proda. - Ponudbe poslati na M. JANKOVIČ, Sušak, Buleva 145/c. 3117
V ziato vrednost
naložiš denar in milijonar postaneš prej ali slej, ako kupiš turSke srečke. Vsaka zadene. Pojasnila brezplačno. — Pisma pod »Izguba nemogoča« na upravo Usta.
Popolnoma nove, precizno
izdelane STELA2E,
dolge 13.50 m, visoke 2.50 m globoke 0.68 m — in
HRASTOV PULT
9.13 m dolg, politiran, r_ ja-vorjevo pioščo, UliOuNO NAPRODAJ. — Naslov pri unravi »Slovenca« pod 3296.
TEČAJI ZA STROJEPISJE, SLOVENSKO IN NEMŠKO ST_BNOQRAPIJO se začnejo na Ant. Bud. Legatovem zasebnem učnem zavodu v Mariboru
dne 2. junija 1925.
Vpisovanja in prospekti v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulioa 7. Nobene podružnice! Telefon 100.
Antikvitete
zamorete najložje prodati v krasnih izložbenih dvoranah, katere obiskuje dnevno najboljša publika iz cele kraljevine kakor tudi tujci — Nudimo Vam tudi takoj vi. soke predujeme. Obrnite se brezpogojno direktno na: »Zalagaonicu in Dražbovao-nicu« (zastavljalni in draž-beni urad) ZAGREB, Pre-radovičeva 4. — Varujte se prekupovalcev. 2985
Proda se
po izredno znižanih cenah
več orehovih SPALNIC, JEDILNIC in drugo pohištvo. - Andr. Kregar,
stroj, mizarstvo, Št Vid nad Ljublj., naspr. kol. Vižmarje.
češko blago.
Na željo bivših odjemalcev pošiljam zopet pristno-bar-vane, z roko tkane kana-fase, cefirc, platno, inlet, rjuhe, flanele, barhente, de-lene, robce itd. v Jugoslavijo. Vzorci zastonj in pošt. prosto. Carino in poštnino plačam laz. - JAROSLAV MAREK, ročna tkalnica v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. Češkosl. republika.
NOGAVICE
v vseh modnih barvah in najboljše kvalitete priporoča trgovina perila
HED. ŠARC, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 5.
velik, SE PRODA. -Naslov v upravi štev. 3338.
BREZ KONKURENCE
za trgovino in gostilno pri farni cerkvi na deželi, se IŠČE družabnik ali družab-nica s primernim kapitalom, tudi nestrokovnjak; pozneje se lahko celo podjetje zelo ugodno prevzame. Ponudbe pod: »Trgovina« na upravo »Slovenca« v MARIBORU.
Prodam zidano HIŠO
z dvema sobama in kuhinjo. Poleg je hlev, skedenj, lep sadni vrt, njiva, ki je že obdelana, nekaj travnika in bukov gozd. - Vse je v dobrem stanju. Cena nizka. -Naslov v upravi štev. 3268.
Pri»Solncu«zavodo K. Widmayer.
Perilo za gospe, gospode in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in birmanke. EDINA zaloga abtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otroke itd. Tovarniška zaloga vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopice in jum-perje en gross — en detail.
UIČA pripravna za vsa-35IOH kega obrtnika ali vpokojenca, z vel. vrtom in ca. 4 orali zemlje, malo gozda, ležeče v trgu Sv. Jurij ob juž. žel., pet minut od železn. postaje, se po jako ugodni ceni proda. Natančna pojasnila daje Franc Pevec, Sv. Jurij ob juž. žel. 3307
ZA BOTRE
in BIRMANCE!
Najcenejša oblačila Vam more nuditi edino-le naša detajlna trgovina na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti Dramskega gledališča). — Največja izbira vseh vrst oblek, krasni vzorci pralnih oblek, solidna postrežba in najnižje cene. — Konfekcijska tovarna FRAN DE-RENDA & Komp. 3121
Lep trgovski LOKAL
v sredini in na najbolj prometnem kraju na BLEDU, se takoj odda. V lokalu je bila dozdaj dobro vpeljana modna in manufaktur. trgovina. Naslov. A W0LFLING BLED.	3280
POSOJILO 60.000 Din
išče trgovec, obrtnik in posestnik proti vknjižbi na prvo mesto, obresti po dogovoru, ali se dajo v hiši na razpolago brezplačno prostori za gostilniško obrt ali kaj sličnega, ali pa delež na že obstoječi obrti. Zadeva nujna. Sprejemajo se samo resne ponudbe na upravništvo lista pod šifro: »Nujna pomoč« št. 3346.
Gostilna in mlin
z vsem inventarjem in posestvo za pet glav živine, z lepim sadnim vrtom in vsem gospodar, poslopjem, se proda po zelo nizki ceni radi selitve.- Pojasnila daje lastnik Jože PIBERNIK, Motnik.
Priznanje in zahvala.
Podpisanemu posestniku je dne 27. aprila t. 1. pogorela hiša. Zavarovalna družba JUGOSLAVIJA«, pri kateri je bil zavarovan, je odmerila odškodnino v njegovo posebno zadovoljnost, za kar se ji tem potom najtopleje zahvaljuje in jo vsakemu priporoča.
Robert Geppert, Videž pri Slov. Bistrici, srez Maribor.
Letošnjo košnjo fra ve in nemške detelje
bo prodajal na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija 1925 ob 2. uri popoldne IVAN KNEZ iz Ljubljane pri »Ančni-kovem« kozolca v Spodnji Šiški,
Na Štajerskem sc odda
trgovina v najem
v mestu, na najbolj prometnem kraju; stanovanje takoj na razpolago! Velika skladišča! Pripravno za kako veletrgovino. Pojasnila daje uprava lista pod St. 3392.
Hotelirji,
penzionati in bolnice, pozor!
VOZ OMNIBUS, prav lep, malo rabljen, z 8 do 10 sedeži, se radi opustitve za nizko ceno proda. VpraSati je: HOTEL »SLON«, Ljubljana.
Krapinshe toplice
pri Zagrebu, zdravijo protin, revmalizem, išins, ženske bolezni itd. Stalna vojaška godba, električna razsvetljava, kino, lastna radio postaja in razne zabave. Izven glavno sezone znatni popusti na ceni. - Pojasnila daje brezplačno Kopališka uprava Krapinsko Toplice.	2226
Poravnajte naročnino! VODNE TURBINE
avtomatične regulatorje, zatvoriiice itd
izdeluie in dobavlja
Ing. F. Schneiter, Škoija Loka
Konkurenčne cene.	Prvovrstne referenc«.
Zahtevajte ponudbe.
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar o)
•nvržen, zato ker
ima roletama
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
eli!
Restavracija in kavarna
se odda s 1. avgustom NA RAČUN. _ Resne ponudbe sprejema lastnik:
ALOJZIJ ZAJC :: Ljubljana 7 — Bellevne. BBBBBBBBBBBBBBBRaBKBaBBBBSBBiaBBflBBBli'
sprejme s l. avgustom 1925 »Bratovska skladnica v Trbovljah «, Gospodje zdravniki — in sicer le samci —, ki se za to mesto interesirajo, naj isvolijo vložiti prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o kvalifikaciji in zahtevo plače, najpozneje do dne 15. junija 1925.	3168
BaBBBBBBBBBaBBIBBBBBBffiBSICBaBIBBBBBBBBBB
Na obroke! Su{fc°KEi%okoSt
gospode m dame iz lastne, prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
(N DRUGOVI
dr. z o. z. — MARIBOR — Tattenbachova ul. 2.
5$ moške obleke
velika izbero in nizke cene
in. Ohiklauc ,9n Škofu', BjubDana
Prosracfna zavod za premog d. d. V LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagouih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15, IL
Iz konkurzne mase Nike Zipser, Bled
so naprodaj - en bloc - najboljšemu ponudnika}
a)	razna manufaktura, galanterija in modno blago, kakor nogavice, rokavice, jumperji itd. v približni vred-nosti 48.000 Din;
b)	razna oprava in pohištvo, kot kuhinjska tprava, sobna oprava, klub-garnitura, pianino etc. v pribl)W vrednosti 28.000 Din.
Kupcu se odda tudi lokal v najem. Interesenti si lahko ogledajo imenovane stvari vsak dan na licu mesta po g. O. Wolflingu na Bledu, ki daje tudi vse potrebne informacije.
Bled, 20. maja 1925.
O. V/OLFLING, Bled, konkurzni uuravitell
Tovarniška mloga pohištva
od najfinejše do najpriprostejie opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri
mmn HREOAR. mmm posilstva
St. Vid
nad
Ljubljano
nasproti kolodvora Vižmarje
f MATIJA
i MIZURS^CA
I ZQOR. illKA LJUBLJANA
S
CELOVŠKA C. 121 TELEFON ST. 372
_ PRIZNANO SOLSSJNia 9ZVRŠBA f VSEH DEL PO ZMERNIH CENAH
Giptorice,gospodinje, trgovci!
Z ozirom na razpoložljivo zalogo pristnega	češkega
lesenega sukanca, in sicer številke 30, 40, 80,	100 110
in 120, se isti prodaja po ZNATNO ZNIŽANIH	CENAH
v naii prodajalni POD TRANČO itev. L —	Vabimo
nujno k nakupu, dokler traja zaloga.	3227
7actnri 't^aaa 'esene rolete — rolete iz
LuJlUlI deščic, ripsove rolete) najboljše, najtrajnejše, najcenejše
Brača Vidakovič
Hi c« broj 40 Zagreb Ilica broj 40 Iičemo zastopnike po celi Jugoslaviji. Velik zaslužek.
Trgov.
s paromlinom
OTROŠKI VOZIČKI,
dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke, ceniki franko. TRIBUNA«, F. B. L. — tovarna dvokoles in otroSkili vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta it. 4.
NAGROBNE VENCE~
raznobarvno umet. cvetlično listje, mirtni venci in šopki za svatbe, razni sestavni deli za vence, umetne cvetice, vsakovrstni papir itd. nudi n aj c e n e j e : RADO PREGRAD, cvetličarna — Podčetrtek. Domač proizvod
U3ČA skoraj nova je v lil O H Dravi jah pri Ljubljani ceno naprodaj. Poizve se istotam v trgovini gosp. KREGAR.	3314
Ustanovljena 1. 1842. Električni obrat.
Brsta M nasl.
HO.
>
d. z o. z.
Pleskarstvo in črkosiikarsko
Specijalna delavnica za imitiranje vseh vrsj lesa in marmorja.
Pim
Igriška ulica štev. 6. (Poleg dramskega gledališča.)
SE PRODA proti odplačilu v več obrokih v mestu Mali Bukovec, ob glavni cesti med Ludbregom in Le-gradom. Pritlična hiša s petimi sobami, velikim trgovskim lokalom, z moderno opravo, izložbami, potrebnimi pritiklinami, skladišči, podstrešjem, hlevom, šupo, dve kleti, stanovanjem za mlinarja itd. Mlin je urejen na 3 pare kamnov, 4 pare valjev, 2 siti, veliki Reform, snažilec, detasher, vsa dvigala in vse orodje v najboljšem "Stanju, parni kotel, ter vse kovaško in ključavničarsko orodje. — Nadalje 2 orali vrta in zemljišča, vse r eaem kosu. Prevzeti in vseliti se more takoj. Cena zelo zmerna. - Radi pogodbe in informacij se je obrniti na lastnika JAKOBA STERNA — VARAŽDIN. 3208

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša dobra, nepozabna mamica in soproga, gospa
Marija Zajec roj, Cerar
r soboto dne 23. t. m. opoldne, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, vdano in mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojnice bo v ponedeljek, dne 25. maja, ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Emonska cesta 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Lfoblfana, dne 23. maja 1925.
Ing. Rudolf Treo
lj jI III sodnljsko zapriseženi Lvedenec
"	Ljubljana
imi. ■ Gosposvetska cesta Stev, 12/11. liliji] 25letna praksa
izdeluje načrte, proračune, cenitve In prevzema vsake vrste stavb. Med mnogoJt izvri. stavb napravil: cerkve v Pre£nl, Zaplaz. Šmihel, Šumperk, Podgraditd, prezidava hiše Souvan, Mestni trg itd.
j^Hiififiiiiiniiiini^^ ~~
Manufakturno blago
v veliki zalogi — nudi po ugodnih cenah znana trgovina
Ihl S Kuhar -
Aleksandrova cesta ŠL 9.
STROJI ZA PLETENJE
Flach Rund-Links-Links in Jackard :-: za ročni in strojni pogon :-:
SPIILPIASCIfINE rr^on RAUlMASCIliNE RVNDSlClKlE
I ii 8 F ln del1 strojev za vse sisteme ln
HWE.1L x flnofc vedno na skladišču pri :-:
ALFRED liOIPIA, ©SIJEM
2upanl|ska ulica Stev. 42.
Glavni zastopnik tehnlSka poslovnice za Industrijo strojev za pletenja
Felix Lederer, Wien

edino uspešno patent, in zakon, zavarov. sredstvo —■ nrnfs n!o«l in izPadauiu las ter perhutam. Za eno Mluil J»ICJI popolno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja
KazmetiSki zavosS Leda
Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35.

Srecan slučaj
HM^ft.
K
irav posebno vrste |e bilo rojstvo »Nebrez Burgit'1, danes pred 19 loti [akšne bolečino so ljudje dotlej morali prestajati pred kurjimi očesi in kako brzo jih jo potem »Kabi Burgit* odrešil s svojim briljantnim sredstvom. Nihče ne sluti o ženijalnostl kakega človeka, ko se rodi, po 1» letih pa je že čas, da spoznamo svoje dobrotnike in ne poslušamo posnemačev, ki znajo Bicer neznansko dobro vpiti in se izdajati za prvorojenca, nimajo pa izkušenj celo živijensko dobe, kakor so vtelešene v Burgitu. Obliž Burgit za kurja očesa lahko, ko smo odstranili varnostno gazo, takoj položimo na kurje oko in bo natančno pristajal, ni ga torej treba šele prirezovati. Burgit deluje popolnoma brez bolečin in
v 3—4 dneh s korenino vred odstrani kurje oko. Tudi ca Vas bo srečen slučaj, ako po mnogih napačnih poraočkih vzamete Burgit, ki ga dobilo v najbližnjih zadevnih trgovinah. Ako se pa izdelki Burgit v Vasem kraju ne dobili, si jih nekaj naroČite od našega generalnega zastopstva firme
Ivan Svetec, Novomesto.
Cena za dvojne zavoje: Burgit-obliS za kurja očesa Din. 9'—, Burgit-obli/. za podplate Din. Burgit-kopeli za noge Din. 10'—, 12 dvojnih zavojev kopeli za nogo Din. 100'—.
Burgit d.
Freilassing, Bayern.
(Nadaljevanje sledi!)
1
m
Zalival
smo prejeli z vseh strani obilo dokazov tolažilnega sočustvovanja, za katero se vsem iskreno zahvaljujemo. - Posebno hvalo vemo preč. duhovščini, si. čitalnici in požarni brambi v Šiški, vsem požrtvovalnim gg. pevcem za ubrano in ginljivo petje, ter darovalcem lepih vencev, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za spremstvo 'na zadnji poti. Bog plačaj vsemi
Višnja Gora - Ljubljana, dne 21. maja 1925.
Žalujoča rodbina Bernikova in sorodniki.
Ljubezen in zlato
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Ogenj ljubezni in strast do igre je vzžarel Daylighhi v očeh. Roka inu je nehote sega v žep po novec. Nato pa je obstala tam in žar njegovih oči je bil vzkalen.
»Naprej,« je velela ostro. »Ne odlašajte, sicer se utegnem premisliti in vi boste izgubili ugodno priliko.«
»Ženska moja.« Njegove prispodobe so bile šaljive, a v njihovem pomenu ni bilo nič šaljivega. Misli so mu bile svečane kakor njegov glas. »Ženska moja, hazardi-ral bi od prvega dne do zadnjega dihljaja, igral bi zlato harfo zoper neznatno malenkost, igral bi, ampak na veke naj bom zavržen, ako bi igral za ljubezen. Prevelika je ljubezen, da bi z n jo poskusil igralno srečo. Ljubezen mora biti nekaj gotovega, in med vami in mano j je nekaj gotovega. Ako bi igra stala tako, Via bi lahko stavil sto zoper eno, da dobim, bi vseeno ne igral.«
Spomladi naslednjega leta se je pričela velika denarna kriza in panika. Prvi znaki nje so bili, ko so banke pričele izterjava i i nezavarovana posojila. Daylight je takoj plačal več svojih osebnih zadolž-nic, ki so mu jih predložili; mahoma je spoznal, da so te zahtevke samo oznanjale smer, kam bo veter potegnil in da prihru-ic nad Združene države kmalu eden onih
-iii mu,, „,.,..........
94
denarnih viharjev, ki je slišal praviti o njih. Sicer ni mogel vedeti, kako strahovita je imela postati ta vihra, vendar je ukrenil vse potrebne korake tn odredbe, ki so bile v njegovi moči, tako da ga ni skrbelo, da je ne bi prestal.
Za denar je pričela trda presti. Počen-ši s polomom več največjih bančnih hiš na
cescepa ne m se je vedno silovito boril. j razširjenega kredita in varčevanja. Od ve-Boril se je takorekoč z ilovico v roki likih dobaviteljev na debelo do plačilnega a rusecim se zidom. Vsi deli zidovja so j seznama in pisarniških potrebščin in poštnih znamk, vseskozi je privijal palčne vi
za
bili ogroženi.on pa je stopal za njim °sem patja neprestan" ojačujoč z ilovico naj-slabotnejše dele. Ta ilovica je bila denar, ki ga je uporabljal tukaj nekaj, tam nekaj, kakor hitro je bila potreba, ampak samo,
k ,• v .f® P°manJkanje denarja vedno j kadar je bila potreba prav silna. Moč nje-bolj sirilo, tako da so naposled vse banke govega položaja je bila v The Yerba Bue-lztirjavale svoje kredite. Daylight je bil j ena Ferry Companvii. v The Consolirlntpd
Daylight je _ pri tem zajet, in sicer zaradi tega, ker j prvikrat igral zakonito igro. V prejšnjih časih bi bila taka panika, ki jo je spremljalo silno zmanjšanje vseh vrednot, zlati Tas žetve zanj. Sedaj mu ni preostajalo drugo kakor stati trdno in vzdržati.
Jasno je videl ves položaj. Ko so banke zahtevale, da naj plača svoja posojila, je vedel, da so v silni stiski za denar. Ampak- on je bil v še večji zadregi. Vedel je tudi, da bankam ni bilo do njegovih poroštev, ki so jih imele. Saj bi jim nič ne koristile, ker v lakem padanju vrednot ni bil čas za prodajo. Njegova poroštva so bila
Ferry Companyji, v The Consolidated Street Railways in United Water Com-panyji. čeprav ljudje niso več kupovali zemljišč za hiše, tovarne in prodajalne, so se vseeno morali voziti po njegovih železnicah in prevoznih ladijah in uporabljati njegovo vodo. Ko je ves finančni svet vpil po denarju in pogineval radi njegovega pomanjkanja, se je prvega vsakega meseca stekalo na tisoče dolarjev v njegove shrambe iz vodarine in vsak dan je prišlo vanje deset tisoč dolarjev v novcih po pet in deset centov od njegovih pouličnih žcleznic in prevoznih ladij.
Vsepovsod se je potreboval potov do-
dobra, vsa, povsem zdrava in vredna; a :	nar in da bi on imel'na razpolago ves 'a
vseeno brez vrednosti ob času, ko je vse- ;	trajni dotok gotovega denarja, bi bil na
povsod odmeval neprestani klic: denar,	dobrem. Zgodilo pa se je, da se je moral
(lenari Ko pa so banke spoznale, da je bil	venomer boriti za en del istega, 'izboliše
neupogljiv, so zahtevale več takih poro- |	valno delo je prenehalo in izvrševali sc
štev, in ker je postala stiska za denar ved- j samo neobhodno potrebna popravila. Naj- set. Ostalih petdeset vrnem"*'obrestmi'
trikrat ; ljutejši boj je bojeval z obratnimi izdatki j »Nemogoče!« ic vzdihnil VathPwj
no hujša, so zahtevale dvakrat, celo toliko poroštvo, kakor so ga vzele prvotno. Včasih se ie Davlicrht lirlill tfim '/nlihavam
in tega boja ni bilo nikdar konec. Nikdar n.; /vriionioi a nuviinniem palčnega vijaka
jake. Ko so njegovi ravnatelji in načelniki raznih oddelkov delali prave čudeže pri znižanju vsakojakih izdatkov, jih je potrkal po rami in zahteval še večja znižanja in varčevanja. Ko so od obupa sklepali roke, jim je pokazal, kako se stvar naredi.
»Vi prejemate osem tisoč dolarjev plače na leto,« je rekel Mathe\vsonu.« Tako dobre plače niste imeli še nikdar v svojem življenju. Vasa sreča je v istem žaklju kakor moja. Prevzeti morate nekoliko teh naporov in rizika na svoje rame. V mestu imate osebni kredit. Uporabljajte ga. Jemljite pri mesarju, peku in ostalih na račun. Razumete? Na mesec prejemate kakih šesto in šestdeset dolarjev. Jaz potrebujem pa gotovi denar. Odslej prenehajte plačevati vse v gotovini in prejemajte sto dolarjev na mesec. Ko se ta vihar poleže, prejmete ostanek z obrestmi vred.«
Dva tedna pozneje je pregledujoč plačilni seznam, rekel:
»Čujte, Mathe\vson, kdo pa je ta knji govodja Rogers? Vaš vnuk? Sem si mislil Ta dobiva petinosemdeset dolarjev meseo no- Od danes naprej naj dobiva petintride
.«
sort
S tem ne more živeti, ko ima ženo in dva otroka...«
Model Šport
iT ALa
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SHS : ELASTO D. D. ZAGREB, BOSKOVICEVA Ut. S
Model
3© zaprt
Popolnoma varno naloiite svoj denar v
iMfcmni posojilnici
▼ Ljubljani, r.tio.fc na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge ae obrestujejo
naiugodneiše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiSe ln zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. L d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Pozor, kmetje in obrtniki!
Prodam močan ČEVLJARSKI STROJ v dobrem »tanju. Dalje prodam tudi DEŽNO PLAHTO, 4.20 m dolgo in 3 m Široko, kakor tudi reč KONJSKE OPREME, nove in rabljen«, po izredno nizki cent — FRANC JENKO, sedlar, Medvode št. 3, Gorenjsko.	3311
OBLEKA
mika tx Cefttgi ievljota la fina dunajska vfakdja Din 660. dna damska volnena n,aka Oln 240. Damskl plašf Oln 450. fantovska oblaka Oln 75. dekllika obleka Din SO.
RaspoSllfn veletrgovino
R. Stermecki, «ue §t. is
tlustronnl cenik > fez 1000 slikami se poSIJe vsakemu zastonj, vzorci od sukna kamgarna In razna manufakturne roba pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kugovat dobi nakupu primerno povrnit«! vožnje. Naroilla čez Din 500 poStnlne prosto. Trgovci engross cene.
»ABADIE«
CIGARETNI PAPIR
zopet stalno na zalogi. — A. Lampret, Krekov trg 10.
lmport>Eksport
Generalna agencija Založništvo Reklamno oglaševanje Pojasnila In nasveti
VEK0SLAV VUCK0VIC
Box 156-fl. Hartford, Conn. U. S. Amerika.
Stavbno podjetje
Ivan Vižintin
LJUBLJANA MOČNIKOVA ULICA 13 (Stari Vodmat).
IzvrSuje vsa v zidarsko stroko spadajoča dela. — Delo strogo solidno.	2273
Najcenejše in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajltranjein pontklaoje dvokoles, otroških vozičkov, šivačih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
, F. 1. L. tovarna dvokoles in itniU vozita
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Kje se najbolje kupi, je brez dvoma znano
„PrI nizki ceni"
Ign. Zargl, Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje, razno damsko, moško in otroško perilo. Najnovejše bluze damskih oblek od 90 Din naprej. Jumperjev — vsakovrstnih modnih nogavic. — Velika izbira raznih kravat, svilene pletene samoveznice i. t d.
Na debelo in drobno.	Po znižanih cenah.
Elchfrittic tvornice
Zastopstvo m Jugoslavijo: Unltfiana, SelenDurgova T, hiša JadransKe ftanhc.
nnhauliain* na.is°li^neiše naicenejSe elektromotorje, tur-iJODdVljajU. bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
električne centrale, električne železnice, cuk-rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Grade:
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
POZOR I Ali že veste, da se POZOR !
trgovina MARIJA R0GEL1
sedaj nahaja na
Sv. Petra cesti št 26, poleg Kolodvorske ulice.
Priporoča svojo krasno pomladansko zalogo Stolov, cajgov, ceiirja, klota, oksforda, delena, kambrika, Sifona, bele in rojave kotenine, platna za rjuhe, dalje moSko in žensko perilo, svilene jumperje, krasne rute in ierpe, kravate, nogavice, pavolo in drobnarije. — Povsod se javno govori, — da se pri meni dobro ta
najceneje dobil	MARIJA ROGELJ.
I® Hnoch jermena za pogon
Anmariamn trgovce in Izdelovalce klo-upuidrjamu bukov, da sta zastopnika za celo kraljevino SHS za klobuke iz slovitih svetovnih tovaren
pravih Borsalino Antica Časa
HOckel Camblaghl (volnenih) in 5tul za klobuke kakor tudi ostalih potrebščin
Kosta Nikolič i drug, Beograd
Knu Mihajlova 18	Knez Mihajlova 18
vedno na skladišču
9. Lampret
Ljubljana Hrehov trg tov. 10,
Telefon Stev. 247.
Mlekarska zadruga na Vrhniki
ima v zalogi polnomasten najfinejši
SIR F HLEBIH
. 20 do 90 kg, ki ne zaostaja prav nič za pravim emendolcem.
Blago solidno!	Cene nizke!
Ljubljana^ Dunajska cesta 35
2 «
e.

Karlovška cesta st. 1.
Čast. g« duhovni svetnik P. Hugolin S^ttner je v zadnjem času v naši zvonarni preizkusil 13 bronastih zvonov in strokovnjaški ugotovil:
7, aprila: Za ŠT. LOVRENC ob Temenici, zvona „GU (norma na teža 550 kg) in „HU (280 kg). Liv pravilen in lep, velika terca lepo zadeta.
15. aprila: Za ZAGREBŠKI VELESEJEM, zvonove „Es" (1060 kg), „G" (550 kg) in „Btt (340 kg). Zvonilo, ki so ga kupili č. oo. Isusovci v Zagrebu, popolnoma uspelo glede tonov in oblike.
23. aprila: Za ZLHTOPOLJE pri Lukovici, zvona „F" (740 kg) in „C" (250 kg). Kvinta dobro zadeta in v popolnem soglasju s star.m zvonom „&". Liv popolnoma posrečen.
Istega dne: Za PADINO v Banatu, zvonove „Es" (IG60 kg), „Ges" (640 kg), in „B" (340 kg). Molski trozvok popolnoma zadet, materijal pravilen in prvovrsten, oblika ukusna, liv strokovno dovršen.
Dne 18. maja: Za LIPE v Srbiji, zvonove „G" (550 kg), „B" (340 kg) in „D" (170 kg). Molski trozvok natančno zadet, toni čisti, krepki, polni in mirni. Liv čist, ornamenti in napisi lepi. Livarna je nalog pravočasno ln solidno izvršila.
Zahtevajte cenike 1 — Oglejte si zvonarnol — Cene konkurenčne. — Izdelki umetniško mojstrski. — Kulantni pogojL — Kratki dobavni rokL

Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis & vis hotela nUnion").	Telefon št. 57 in 470.
Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnice: CEUE, DJAKOVO, MARI30R, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodaja.ec srečk Drž. razr. loterije.

BES -

Izdaja konzorcij »Slovenca«..
Odeovorni urednik: Viktor CenPiž.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.