Promet na Zirovskem je naslov knji ge, ki jo je napisala diplomirana etno- loginja in slavistka mag. Marija Sta- nonik z Dobračeve, zvesta sodelavka Loških razgledov. Knjigo je izdala konec leta 1987 literarna sekcija delavskega prosvetnega društva Svoboda v Zdreh v 600 izvodih kot knjižico lokalnega gla sila Zirovski občasnik. Delo je plod vztrajnega temeljitega študija zadevne literature (navedenih 86 tiskanih in 20 rokopisnih virov) in večletnega prouče vanja terena in razgovorov z avtohtonimi domačini (navedenih 47 informatorjev). Tako je v PROMETU NA ZIROVSKEM zajeto vse, kar je bilo kdaj napisano, kar vedo domačini in kar je ohranila krajevna tradicija. V gradivu se pre pletajo pomembna zgodovinska dejstva in načrti ter zanimive podrobnosti, kti prav iznenadijo bralca. Domala vse, kar omenja besedilo, je prikazano v fotogra fijah in skicah (skupno 106 slik), tako da si vsak lahko nazorno predstavlja, o čem je govor. Kaj vse je vsebina knjige, je najbolje razvidno iz povzetka, ki ga je avtorica dodala na koncu knjige in ga tu dobesedno navajam: Prvo poglavje Prometne poti posveča največ prostora cestam na Zirovskem od prvih znanih, podatkov o njih. iz 15. sto letja do 60. let 20. stoletja, in to iz Zirov v smereh proti Škofji Loki, Logatcu, Idriji in Smrečju. Ne prezre tudi steza in kolovozov, prehodov čez vodo in mo stov ter dohodov v višino. Konec poglav ja je namenjen načrtom za železnico skozi Ziri. Prvi načrti zanjo so znani iz l. 1936 in po vrsti vmesnih zadnji iz l. 1947, vendar Ziri in Poljanska dolina še danes nimata železnice. Drugo poglavje govori o prvotnih ob likah prometa: hoji, nošnji, tovorjenju in ježi. Po kriteriju materiala je opisa na nošnja z rokami, človekova oblačila, vreče, torbe iz blaga, klobučevine, usnja, šolske torbe, mehovi, cekarji iz obarva ne pšenične slame, košare iz vrbja za go spodinjstvo, košare za potovanje, škun- dre in koši iz leskovih viter, Ustniki, pripomočki za nošnjo iz lesa (npr. gaj- NOVA DOMOZNANSKA KNJIGA 306 biče) in kovin, nošnja s pomočjo palic, prsteni vrči za vodo. Poglavje Prometna sredstva v kmeč kem gospodarstvu: pri njih obstaja di ferenciacija glede na to, kakšna moč up ravlja z njimi. Glede na to jih je mogo če razdeliti na take, ki jih vleče človek sam in druge, ki jih vleče vprežna ži vina. Po kriteriju števila koles pa so po svojih posebnostih predstavljeni samo- kolnica, vozila z dvema kolesoma in vo zovi, ki jim je posvečena največja po zornost. Naslednje poglavje je namenjeno vprežnim živalim, predvsem volom in konjem ter razmerju do vprežne živine. Peto poglavje je posvečeno osebnim vo zilom: kolesu, motornemu kolesu ali mo torju in avtomobilu. Sledi poglavje o priložnostnih oblikah prometa, kot so vlačenje, zmetavanje (krme) in plav- Ijenje. Posebna pozornost je posvečena vožnji kot gospodarski dejavnosti. Prvi del tega poglavja se ukvarja s furmanstvom. po datki o njem so znani nekako iz srede 19. stoletja; konec petdesetih let 20. sto letja je ta gospodarska dejavnost skoraj docela zamrla. Prikazana je tako z go spodarskega kot sociološkega vidika, vendar v okviru možnosti, ki so jo do voljevali dobljeni podatki o njej. Drugi del poglavja govori o avtomo bilskem prometu v Zireh od njegovih začetkov dobro leto pred začetkom prve svetovne vojske do asfaltiranja žirov- skih cest sredi 60. let. Po zaslugi Avto- mobilne družbe Ziri je bila prva redna avtobusna proga Ziri—Škofja Loka— Ljubljana uvedena l. 1913. Njeno uspeš nost je prekinila vojska in po njej je v novoustanovljeni Jugoslaviji bolj ali manj životarila. Pač pa je dobro napre dovalo drugo, konkurenčno podjetje. Ob ravnava se najprej zadržuje pri medse bojnih odnosih teh dveh konkurenčnih organizatorjev javnega prometa v Zireh in zapletih, ki so spremljali njuno poslo vanje. Konec 20. let je bilo organizirano tretje prevozno podjetje in v 30. lelih uspešno opravljalo svojo nalogo vse do okupacije Jugoslavije l. 1941. Glede na razpoložljive vire se razpravljanje doti ka tudi organizacije prometa v državni upravi po l. 1945, ko je bilo nekdanje zasebno podjetje nacionalizirano. Po zgodovinskem orisu omenjene de javnosti se obravnava nato ustavlja pri njenih posameznih elementih. Najprej predstavlja žirovski promet v času med dvema vojskama po tipu prevoza: osebni z avtobusi, taksijem in tudi tovorni pro met, se zadržuje pri opisih osebnih av tomobilov, kolikor je to ostalo v spominu informatorjev, pri garažah zanje ipd. Po sebna skrb je namenjena voznikom av tobusov in prvim pridobitvam vozniških dovoljenj, ne spregleda njihovih sprem ljevalcev sprevodnikov, se ustavi pri razmerju delodajalec—delavec, opiše strukturo potnikov in zasleduje vozni red. Z avtomobilskim prometom so se Ziri odprle svetu oz. se je njim odprl svet. Vendar je res, da je bila večina, ki se je lotevala prometnih storitev, premalo strokovno podkovana, tako v tehničnem kot poslovnem pogledu, zato so doživlja li dovolj hude vsakovrstne pretrese. Ni so zmeraj dobro obvladali mehanizmov uspešnega gospodarjenja, ko so s pomoč jo tehnične kulture prestopali lokalne ali celo le posestniške meje in se vklju čevali v širši gospodarski prostor. Osmo poglavje je namenjeno vozilom v zvezi z otroki. Prvi del govori o prevo zu otročičkov in drugi del o vozilih za igro. Sledi poglavje o Zirovcih v prometu zunaj domačega kraja in deseto pred stavlja, kar je bilo mogoče zvedeti o po šti na Zirovskem. Zadnje poglavje je po svečeno drugim oblikam obveščanja, kot so kres, plat zvona, plakati. V uvodu avtorica ugotavlja, »da bi gradivo nikoli ne moglo biti takšno, kot je, če bi pri delu ne srečevala toliko zvestih sogovornikov, ki so potrpežljivo in ljubeznivo stregli moji radovednosti. Iz drobtin in drobtinic, ki so mi jih prijaz no trosili v prgišče, je s skupnimi moč mi nastala pogača, od katere bo lahko jemal, kdor bo hotel obuditi spomin na preteklost našega kraja«. France Planina •>!)• 307