(VI£3cjm '/fA '>■ d -.. NO. 3 Ameriška Domovina MilHbl Ti' 3E lEjlŽ ^^ElSEl-SSmI AM€mCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, 1 MURED A It MORNING. JANUARY 4, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Penn (eniral zepef ■vv fS nee zvezno podporo Penn Central železniška družba, ki je doživela junija 1970 finančni polom, išče zopet zVezno pomoč, ki jc naj ohrani pri življenju. WASHINGTON, D.C. — Penn Central je največja železniška družba v ZDA in gre preko njenih tračnic okoli 2§r/ vsega železniškega prometa v deželi. Ko sta pred leti druižbi New York Central in Pennsylvania prosili za združitev, sta trdili, da bo to okrepilo njun položaj in ju postavilo na trdno tinačno osnovo. Ni bilo dolgo, ko je bila združitev odobrena in izvedena, pa se je pokazalo, da računi niso bili pravilni in še bolj, da so težave ostale skrite javnosti, ko so jih vodniki družbe jasno videli. Tako je prišlo junija 1970 do poloma, družbo je prevzel posebni odbor, ki je dobil od ZDA 200 milijonov zajamčenega posojila, da jo sanira. Ta je obljubil to doseči do leta 1976. Sedaj se je obrnil na zvezno vlado in zaprosil za novo finančno pomoč, ker da brez nje ni mogoče železniške družbe spraviti zopet na noge. Pomoč naj bi bila nekje med 200 do 500 milijoni dolarjev. Uradno postavljeni vodniki družbe trdijo, da so dohodki manjši, kot so jih predvideli, stroški za obnovo in modernizacijo pa večji. Radi bi ukinili tovorni promet na kakih 5,000 miljah prog, kjer ga je premalo, otresli pa bi se radi tudi osebnega prometa v okolici velikih mest, ki tudi prinaša samo izgubo. Sirljci In Bzraeki se spspsdaji preko maje BEIRUT, Lib. — V torek so sirijska letala skušala prestreči izraelsko lovsko patruljo nad Golanskim višavjem in se zapletla z njo v boj. Libanonsko poročilo trdi, da sta bila na libanonskih tleh najdena dva sirijska letalca, eden pa je kmalu umrl. Izraelsko poročilo pravi, da so Izraelci sestrelili eno sirijsko: letalo, sami pa niso imeli nobenih izgub. Sirijci priznavajo izgubo enega svojega letala, pa trdijo, da so uničili tudi eno izraelsko. Neuradne vesti v Libanonu sodijo, da sta bili dejansko sestreljeni dve sirijski letali MlG-21. Sirijci so v zadnjih tednih precej bojeviti. Tako so pretekli teden s topovi streljali na izraelsko naselje na Golanskem višavju. Izrael je na to odgovoril z letalskim napadom na dve sirijski vojaški oporišči preko 20 milj daleč v notranjost Sirije. Torkov letalski spopad, največji od 21. novembra lani, ko so Izraelci sestrelili 6 sirijskih letal MlG-21, pomeni brez dvoma nadaljevanje teh obmejnih preko-mejnih spopadov in streljanj. Vremenski prerok pravi; Novi grobovi Theresa Raymond Na svojem domu na 1103 E. 72 St. je umrla včeraj 65 let stara Theresa Raymond, roj. Mahnič na Slovenskem primorskem, od koder je prišla v ZDA v ranih letih. Bolehala je zadnjih 25 let. Bila je žena Paula, mati pok. Paula, Anne Lapp in pok. Stanleyja. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9., v cerkev sv. Frančiška ob 10., nato na Kalvarijo. Carolyn Jablonski V torek je umrla 64 let stara Carolyn Jablonski z 18003 Schenley Avenue v Euclid General bolnišnici. Pokojna je bila rojena Studzinski na Poljskem, žena Aleksandra, mati dr. Raymonda Jablonski (St. Louis, Mo.) in Eugena Jablonski PhD (Findley, O.) in Mrs. Jamesa Setny. Pogreb bo v so-mati, sestra Williama Setny in James Setny. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9., v cerkev sv. Kazimirja ob 10., nato na Kalvarijo. Pat Nixjcn najbolj občudovana žena v ZDA PRINCETON, N.J. — Po Gallupovem povpraševanju je bila v letu 1972 žena predsednika ZDA Pat Nixon najbolj občudovana žena v ZDA. Takoj za njo je bila Golda Meir, predsednica vlade Izraela, nato pa Indira Gandhi, predsednica vlade Indije, ter Mrs. Dwight Eisenhower, žena pokojnega predsednika ZDA D. D. Eisenhowerja. Lani je bila Pat Nixon prvič izbrana na prvo mesto, leta 1971 je bila na drugem, prav tako leta 1970, leta 1969 pa celo na jem za Mrs. Eisenhower in Mrs. Goldo Meir. RDEČI V JUŽNEM VIETNAMU ZOPET ŽIVAHNO NAPADAJO Razlike ¥ dchddklh v naši cfeiaiš is večajo Najnižja plast delavstva zaostaja v svojem deležu j^0 v Parizu obnovljena pogajanja o končanju vojskovanja, so rdeči postali v Južnem Vietnamu zopet živahni in podjetni. Včeraj in danes so izvedli preko sto napadov, več kot kdajkoli v zadnjih dveh mesecih. Iz Clevelanda in okolice skupnega dohodka, ko najvišja prekomerno raste. WASHINGTON, D.C. — .Spreminjajoče se prebivalstvo in spreminjajoča se sestava narodnega gospodarstva naj bi bila kriva, da razlike v dohodkih med delavskimi skupinami in plastmi zaposlenih rastejo, namesto da bi se manjšale, kot so nekateri upali, da se bo zgodilo. SAIGON, J. Viet. - Komuni- George J. Mitchell GEORGE J. MITCHELL, odvetnik iz države Maine, prijatelj sen. Edmunda Muskie, je bil med kandidati za novega načelnika demokratske stranke. S 1. Obilo praznih miz WASHINGTON, D.C. — Preko polovico osobja v uradih Be- Fovačam prispevek m leaial Sas&irltf WASHINGTON, D.C. — januarjem je stopil v veljavo' zakon o povišanju prispevka za j Social Security. Sedaj plačuje tako uposlenec kot uposlitelj vsak po 5.85% letnega zaslužka do največ $10,800. Doslej sta tako delavec kot delodajalec plačevala vsak le po 5.2% od letnega delavčevega zaslužka do največ $9,000. Tako je tret-i kil doslej največji prispevek za i Social Security letno za vsakega ' $468, poslej pa je $631.80. S povišanimi prispevki bodo zvišane tudi pokojnine za tiste, ki bodo povišane prispevke plačevali. Tisti, ki so zdaj stari 35 stične sile so v Južnem Vietna- podpisati v oktobru dogovorje-mu izvedle včeraj in preko no- ni sporazum ali ne. Zastopnik či na danes 116 napadov na raz- Hanoia je dejal, da sedaj vse ne postojanke in vojaške cilje.1 zavisi od Washingtona, ker da Pretežno je bilo to streljanje z Hanoi je svoje storil. Tudi v minami in raketami. Največ Washingtonu svarijo, da ne sme-Posebna študija,, ki je bila ob- napadov je bilo izvedenih v o-: mo biti v pogledu razgovorov in javljena v “Monthly Labor Re- količi Saigona in na področju' njih uspeha veliki optimisti, view”, kaže, da dohodki gornjih delte Mekonga. Rdeči so strelja- Bela hiša svari Kongres plasti uposiencev dalje rastejo li na veliko letalsko oporišče WASHINGTON, D.C.— Predin bedo še rastli v večjem ob- Bien Hoa 15 milj severovzhod- sednikov tiskovni tajnik R. sregu in razmerju kot dohodki no od Saigona danes pred zoro. Ziegler je včeraj opozoril Kon-nižje plasti. j Trije vietnamski civilisti so bili greš, da utegne s svojim obii- Peter Henle, pisec študije, mrtvi, 10 pa ranjenih. Na tem nirn govorjenjem o ukinitvi nravi, da gre razvoj po drugi letališču sta dva ameriška mr,- sredstev za vojskovanje v Viet-svetcvni vojni na ' splošno v r inska letalska skvadrona z oko- namu otežiti napor predsednika drugo smer, kot je večina doslej1 li lOLC marini. , Nixona za dosego primernega scdilsi Razlike imajo vzrok v Ameriško letalstvo je obnovho1 sporazuma s Hanoiem. ram oi povečanih izplačilih Social Se- letalske napade na Severni' zopet utegnili oooiti upanje, .-.a curity, javnih podpor in tudi v j Vietnam južno od 20. vzporednika takoj po novem letu in jih vstrajno nadaljuje. Cilj teh napadov je zavirati pošiljanje vojaških potrebščin iz Severnega Vietnama v Južnega. V torek in včeraj je bilo izvedenih pre- : Je le hiše je zapustilo svoja mesta, i let, utegnejo imeti, ko bodo do-Nekateri so bili premeščeni, | polnili 65 let letno pokojnino drugi pa so enostavno odšli, ozi-; Social Security $12,000 ali celo roma bili odpuščeni. j več. Povišanje sedanjih pokoj- Pravijo, da je v uradih Bele nin je avtomatično, kakor hitro hiše obilo praznih pisalnih miz,! se življenjski stroški povečajo ki čakajo na nove moči. za 3%. tem, da prihaja v navado, da v družinah zaposlen še kdo poleg očeta, oziroma glavnega hranitelja. V razdobju 1958-1972, ki ga je Peter Henle proučeval, so dohodki na splošno stalno rastli v vseh panogah gospodarstva. Pri delitvi teh dohodkov je Henle dognal, da je. delež spodnje petine meških delavcev padel od skupno 5.10%. na 4.6% , med tem ko je istočasno delež gornje petine moških uposiencev porastel od 38.15% na 40.55%. UPRAVA AD IŠČE RAZNAŠALCA— Ameriška Domovina išče raz-našalca lista za okolico od E. 72 St. do E. 77 St. južno od St. Clair Avenue. Za pojasnile kličite 431-0628. Zaroka— Mr. in Mrs. Valentine in Stana Grili, 1853 Rush Rd., Wickliffe, Ohio, naznanjata, da se je zaročila njuna hčerka Sharon z Dannyjem O’Brien z 9154 North Plaza Drive, North-field, Ohio, sinom Mr. in Mrs. Charles O’Brien. Poroka bo 4. avgusta 1973. čestitamo! Skupno obhajilo in seja— Društvo sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu bo imelo v nedeljo, 7. januarja, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 2. popoldne uro molitve, nato pa sejo. Vse članice vabljene! Zdravje se ji je vrnilo— Mrs. Ana Longar, 14111 Hale Dva skrajna levičarja izgubila mesto na Harvardu CAMBRIDGE, Mass. — Levičarska ekonoma Arthur Mac-Evan in Samuel Bowles, ki sta v preteklem desetletju vneto sodelovala v študentovskem levičarskem gibanju, sta izgubila svoje profesorsko mesto na Harvard univerzi. Cba trdita, da ju niso obdržali, ker zastopata levičarske, marksistične nazore in stališča. Univerzitetno vodstvo te trditve zanika. bo Kongres vojskovanje ustavil, pa naj predsednik ZDA misli, kar hoče. ' Avenue, je bilo dolgo časa bolna R. Ziegler je poudaril, da je pri svoji hčerki. Zdaj se ji je predsednik tisti, ki edini more zdravje toliko popravilo, da se voditi razgovore v imenu ZDA. je vrnila domov. Vsem prija- Ustava daje to pravico samo ko 120 napadov in je bilo pri' njemu in ne Kongresu, tem izgubljeno eno letalo B-52. i V Kongresu med tem živahno Zadeto je padlo v Tonkinški za- ^ razpravljajo, kaj bi se vse dalo liv, od koder so letalce rešili.1 napraviti za čim hitrejši konec Objavljena je bila tudi izguba vojne. Demokratski senatorji letala F-lll., ki pa se jc doge -! govorijo o ustavitvi denarnih dila že pred dnevi. Sedaj so jo sredstev za vojskovanje, ker ima objavili, ker so proglasili letal- i Kongres pravico denarna sred-ca za pogrešana, ko ni upanja, teljicam in drugim, ki so ji kaj dobrega storili v času bolezni, se prisrčno zahvaljuje. Želi si obiskov na domu, kjer je še vedno pod zdravniško oskrbo. Otroka še niso našli— Črna fantiča Ronalda B. Gold-sky in Virgila G. Stone, ki sta izginila v ponedeljek, še niso da bi ju rešili. Skupno je bilo izgubljenih od 18. decembra ’72 doslej v napadih na Severni Vietnam 17 B-52 bombnikov poleg ducata manjših letal. Razgovori v Parizu v teku PARIZ, Fr. — Tehnični razgovori, ki so bili obnovljeni v torek, se nadaljuje, prav tako se je vršila danes seja rednih, uradnih razgovorov v hotelu Majestic, ki so se začeli še v času predsednika L. B. Johnsona, pa niso rodili sadu. Na današnji seji so rdeči izjavili, da zavisi izid novih tajnih pogajanj, ki so določena za ponedeljek, od tega, ali so ZDA pripravljene stva odvzeti, kot jih je dal,' kot | našli, četudi ju išče okoli 100 je včeraj pravil sen. Humphrey. | policajev in preko sto drugih. Včeraj ju je baje videla v mestu v Higbee v oddelku za deško obleko v kleti neka prodajalka, ki pa ju ni ustavila, da ju ne bi preplašila. Odšla sta sama in izginila. FeaiKozi previdni v presoji pogajanj iNDOKINA B® OSTALA ŠE DOLGO NEMIRNI DEL SVETA MED INDIJO IN KITAJSKO Večinoma oblačno in deževno. Najvišja temperatura čez dan do 50. Na noč hladnejše in verjetnost prehoda dežja v sneg. Indokina ali Indokitajska je v glavnem ozemlje polotoka Zadnja Indija, ki ga kaže zemljevid. Obsega poleg nekdanje Francoske Indokine, ki je razpadla po francoskem u-miku leta 1954 v Severni in Južni Vietnam, Laos in Kam-bedžo, še Tajsko, med tem ko Burmo že skoraj ne moremo več prištevati sem, četudi leži dejansko na ozemlju med Indijo in Kitajsko. Burma in Tajska sta kolikor toliko mirni in njuna neodvisnost ni ogrožena, vsaj je v večji meri. V težavnem položaju so Južni Vietnam, Laos in Kambodža, deli nekdanje Francoske Indokine, ki bi jih Hanoi rad spravil pod svojo oblast kot naslednik Francozov. ZDA so si naložile leta 1954, ko so se odločili Francozi za odhod iz Indokine, nalogo varovati Južni Vietnam, Laos in Kambodžo pred komunistično osvojitvijo. V obrambni zvezi SE ATO so upale dobiti za to nalogo pomočnike. Zapletle so se najprej v Laos, nato v Južni Vietnam in končno še v Kambodžo. Vse te tri države so v nevarnosti, da pridejo pod oblast komunističnih vlad. Vsi poskusi Nixona, da bi jih rešil pred komunizmom, so na dol- go roko dvomljive vrednosti. V vseh treh bi sedanje vlade z domačimi komunisti že kako opravile, če bi le odšli z njihovega ozemlja Severni Vietnamci. Ti se temu upirajo kljub vsemu ameriškemu pritiskanju in uničujočim letalskim napadom na njihovo domačo ozemlje. Nixon morda upa, da jih bo uničenje doma prisililo, da opuste osvajalne načrte vsaj za določeno dobo. V ponedeljek se bosta spet sestala dr. Kissinger in Le Due Tho, da poskusita doseči sporazum, ki naj konča vojskovanje in prenese boj na politično raven. Predsednik Nixon je dejal, da hoče trajen mir, mir vsaj za dobo enega človeškega rodu. Poznavalci razmer v tem delu sveta resno dvomijo, da mu bo to u-spelo v Indokini. Hanoi namreč, po splošni sodbi nima niti malo namena opustiti svoje osvajalne načrte za večno, nemara niti ne za dolgo. Kakor hitro se bo malo okrepil in popravil škodo, se bo zopet lotil izvrševanja starih načrtov. Morda tedaj Nixona ne bo več v Beli hiši in njegov naslednik ne bo smatral za potrebno hiteti ogroženim na pomoč. Kdo ve, če tedaj ne bosta take vloge prevzeli sosedi Indija in Kitajska. P r e d s e d nik republike G. ----—°------- Pompidou in njegov zima- MMgrJŠki drŽavlj^il ¥ vL™!,n’:f vljlh mSo&h Jugoslaviji ofenjen na poti do sporazuma. ! OS f 3 !@I ZajSOfS PARIZ, Fr. — Ameriški in j BEOGRAD, SFRJ. — Okrcž-severnovietnamski tehnični stro-; n0 sodi|£e v Titogradu v Črni kevnjaki so se sestali v torek. gorj je obsodilo pretekli teden in včeraj ter se več ur razgo-jBoba Petricha, 68 let starega varjali o ureditvi 1 naturaliziranega državljana ki naj bi bile rešene do prihod-;ZDA) ki je žive! 20 let v Wau-njega tedna, ko se bosta sestala, pgganu, 111., pa es vrnil po upo-na pogajanja zopet dr. H. Kis-ikojjjvj domov, na 13 let zapora singer in Le Due Tho. I zaradi dejanj, ki jih je storil v ZDA je pri teh razgovorih za-j času druge svetovne vojne v stopal pomožni državni tajnik za črni gori kot p0veijnik žandar-vzhoono Azijo W. Sullivan, merije v času italijanske zased-Hanoi pa namestnik zunanjega ministra Guyen Co Tach. Ti Obsojeni je zbežal ob koncu razgovori so bili prekinjeni 23.!vojne v tujino in prigel v ZDA. decembra zaradi obnove ameri- Po3tal je državljan ZDA in se ških letalskih napadov na pod- pred par leti; ko je stopil v po_ reeje Hanoi-Haifong. podaj v Jugoslavijo in se Predno so bili po 10 dneh teh- naselil v Zagrebu. Verjetno je nični razgovori obnovljeni, je bd prepričan, da velja zanj zna-predsednik r rancoske republike na Rankovičeva amnestija iz le- G. Pompidou v govoru na novoletnem sprejemu dejal, da “bo stvarne težave, ki so na poti k sporazumu težko premagati” na ta 1964, sodil pa je verjetno tudi, da ga v Zagrebu ne bedo spoznali. Kljub vsemu so ga kar hitro tajnih razgovorih, ki bodo ob- j odkrili in zaprli. Po več mese-novljeni v ponedeljek. Pompi-,cik zapora je prišel pretekli me-dou je v istem govoru,tudi ostro sec pred sodišče in bil obsojen obsodil ameriško obnovo bom-1 na 13 let zapora. Ameriško po-bardiranja področja Hanoi-Hai-! £laništvo je skušalo priti z njim fong 18. decembra lani. Kljub |v stik v zaporu, pa mu jugosic-vsemu je zbranim diplomatom; vanske oblasti niso pustile čaš, izrazil upanje, da utegne nagel da je prijeti “jugoslovanski dr-sporazum v Vietnamu vplivati Pavijan”. ugodno tudi na Srednji vzhod, j ______g______ Zunanji minister Maurice | Schumann je v svojem opisu po-! ložaja pogajanj .jiejal, da “glav-j na stališča sedaj, ko se pogaja-! nja znova začenjajo, niso nič stvo glavnega mesta Južne Ko-bližja” kot so bila preje. , reje se je v 12 mesecih do 1. ok- ------o------- j tobra 1972 pomnožilo za četrt Lačne vrane i milijona ljudi in je doseglo te- Mlade vrane pojedo dnevno ! daj po uradnem poročilu 6 mi-toliko hrane, kot tehtajo. j lijonov. V Seoulu 6 milijonov ljudi SEOUL, J. Kor. — Prebival- Jl!| Ameriška Domovina i afiTcutr• ^— nil St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: j $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. ^SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO I No. 3 Thursday, Jan. 4, 1973 Da bi imeli srečne družine “Zdravje osebe in človeške ter krščanske družbe je globoko povezano s srečnim stanjem zakonske in družinske skupnosti”, ugotavlja drugi vatikanski koncil (GS 47, 1). Danes se namreč vsi, tudi marksisti zavedajo, da je družina nenadomestljiva zibelka človeške sreče in zdravja človeške družbe. Zaradi tega ni več resnega sociologa, psihologa, socialnega delavca, ki bi hotel družino uničiti, kot so to nameravali rnarskisti ob koncu preteklega stoletja. Takrat so sanjali o svobodni ljubezni in o svobodni družini, ki jo bodo vpeljali, kadar pridejo oni na oblast. Skušnja jih je izučila tam, kjer so na oblasti, da nihče ne more nadomestiti družine pri rodnji in pri vzgoji otrok, zlasti majhnih otrok. V takem gledanju na družino se torej danes ujemajo Cerkev in vsi sociologi ter vzgojitelji. Druga stvar, v kateri se prav tako vsi ujemamo, je ta, da je danes družina v krizi, to se pravi, da je zmeraj manj resnično srečnih družin in da družine manj in zmeraj težje vršijo svoje poslanstvo, ki je v tem, da bi bili zakonci srečni in da bi imeli otroke ter jih pravilno vzgajali v dobre ljudi. Da je srečnih zakonov vedno manj, priča vedno večje število zakonskih ločitev, ki rastejo povsod-tam, kjer so vpeljali razporoko. Vsaka zakonska ločitev pa pomeni en ponesrečen zakon, dva nesrečna zakonca, ki menita, da se bosta z ločitvijo rešila nesreče, v katero sta zabredla. Vemo, da se vsi ponesrečeni zakoni ne končajo z ločitvijo. Marsikje zakonci rajši potrpijo zlasti zaradi otrok in ostanejo skupaj, četudi niso več za skupaj. Po verjetnostnem računu je takih zakonov približno toliko kot onih, ki se končajo z ločitvijo. Po nekaterih deželah je zakonskih ločitev od 20 do 25 na sto zakonov. Če je približno enako število takih, kjer ne pride do ločitve, četudi zakonci niso več za skupaj, dobimo, da je vsaj ena tretjina zakonov, ki ne prinese sreče zakoncem, morda tudi več. Srečen zakon postaja tako zmeraj bolj res “loterija”. Srečen, kdor prav zadene. Ali vendar tako ni prav in bi ne smelo biti tako. Saj trdi cerkvena liturgija pri maši za novoporočence, da Bog obdarja zakonsko skupnost s tistim blagoslovom, “ki edinega ni uničila ne kazen za izvirni greh ne sodba ob vesoljnem potopu”. Srečen zakon bi zato moral biti pravilo. Če ni, kje je krivda? Sociologi, vzgojitelji in tudi Cerkev sama so temu vprašanju posvetili veliko pažnje in raziskav. Skoro vsi soglašajo, da je eden glavni vzrokov, da je toliko ponesrečenih zakonskih zvez, v tem, da mladi sklepajo zakon nezadostno ali celo nič pripravljeni. Dejstvo je namreč, da se človek na vsako stvar pripravlja: na šoferski izpit se mora pripraviti s prakso in teorijo, za strokovno službo se mora usposobiti in tako naprej. Samo za zakonsko skupnost se nič ne pripravlja, kakor da bi vse prišlo samo od sebe. Izkušnja priča, da ne pride samo od sebe, posebno danes ne, ko je vse človeško žitje in bitje zmeraj bolj zapleteno. Dovoli, da človek prebira pisma, ki jih bralci pišejo na razna uredništva časopisov, pa se prepriča, kako komplicirano je danes tudi zakonsko in družinsko življenje. Koliko je problemov. ki jih zakonci ne znajo ali ne morejo rešiti, ker niso bili za zakon pripravljeni in ker so tudi pozneje prepuščeni samim sebi. Iz teh ugotovljenih dejstev je zrastlo upanje, da je treba mladim, ki zakon sklepajo, kako pomagati. Ponekod so vpeljali posebne zakonske posvetovalnice, ki jih vzdržuje družba ali pa zasebne ustanove. V iskanje se je vključila tudi Cerkev, ponekod z večjim uspehom in prizadevnostjo, drugod z manjšim uspehom. Da je taka priprava potrebna, je Cerkev že zdavnaj vedela. Zato je tudi že zdavnaj predpisala župnikom poseb-no pripravo zaročencev na zakon. To je bil tako imenovani krščanski nauk za novoporočence. Nekaj je tak “krščanski nauk’ zalegel, prav veliko pa ne. Od tod iskanje novih boljših načinov. V Sloveniji so v zadnjih letih prišli do naslednjih spoznanj. Predvsem je potrebna knjiga, ki naj mlade zakonce pouči in uvede v njih novo življenje, v nove dolžnosti in nove pravice; knjiga, ki naj jim nakaže nekaj njihovih problemov in primernih rešitev tako glede zakonskega življenja kot vzgoje otrok. Napisana beseda namreč bolj ostane kot govorjena. Jako so pred kratkim izdali v Ljubljani knjigo ‘V dvoje”. Knjigo je založila Družina, sestavili pa so jo skupno nekateri laiki in duhovniki. Podnaslov pravi, vsod po Sloveniji uvedli posebne tečaje za novoporočence. Na tečajih predavajo strokovnjaki za razna vprašanja: zdravnik, sociolog, pedagog, duhovnik, družinski oče in družinska mati. Tečaji trajajo različno, največkrat po sedem predavanj. Uspehi so ponekod zelo dobri, povsod pa vsaj zadovoljivi. Predavatelji trdijo, da se mladi bolj zavedajo potrebe in koristi takih tečajev, kot si ostali navadno mislimo. In tretja izkušnja, ki jo imajo ponekod v Sloveniji, je posebna družinska pastoracija. To se pravi posebna skrb za mlade družine, ki se kaže v tem, da se take družine posebej zbirajo, da jih duhovnik posebej obiskuje, da imajo posebej tudi skupne večere domačega veselja. Ob takih srečanjih se med seboj porazgovorijo o svojih izkušnjah, težavah in tudi o svojem veselju. Tak sestanek je združen tudi s skupno molitvijo, duhovnim nagovorom, branjem Sv. pisma ali česa drugega primernega. Pravijo, da so mladi zakonci takih srečanj veseli. Tudi slovenske družine v izseljeništvu imajo slične težave kot v Sloveniji in drugod po svetu, tudi v teh družinah ni zmeraj tiste sreče, ki bi lahko bila. Morda bi knjiga “V dvoje” tudi njim pomagala k boljšemu razumevanju in zmagovanju njihovih težav. K. G. BESEDA IZ NARODA Amerika, v kateri živimo Naj živi slovenska beseda na naših odrih! CLEVELAND, O. — Bili so Tri slovenske srebrne poroke v irazHiji SAO PAULO, Braz. — V ne-časi, ko smo veljali Slovenci v | del jo, 12. nov. 1972, so pri popol-kulturnem svetu kot taki, ki [danski službi božji za Slovence imamo radi petje, igranje in pa Arije ugledni zakonski pari branje. Ne vem, če to še velja. [ hkrati slavili srebrno poroko. Dvomim. Vsaj v Clevelandu, Slavnost se je sicer obhajala z skoro gotovo ne več. Pojemo še. nekaj zamude, a je bila zato to-Tcda tudi že tu se vedno bolj i liko lepša. vrivajo v pevske sporede naših Adolf Jančar iz Ljubljane in zborov že kaj rade popevčice. Agata Arko iz Komende sta tiho Igranje, to je odrska umetnost, praznovala srebrno poroko že je pa med nami že kar močno j nekoliko prej. Poročila sta se v opešalo. Collinwopdska Lilija je Avstriji in šla najprej v Čile. V lansko spomlad sicer želela po-jSao Paulo imata podjetje usnje-staviti na oder Finžgarjevega nih izdelkov. Od petih otrok je Divjega lovca, pa je morala u-|prva že opravila univerzo, piizoritev v zadnjem trenutku i Septembra sta dočakala 25-zaradi nenadnega obolenja ene-j letnico poroke inž. Herbert Sliv-ga izmed glavnih igralcev odpo-jnik iz Podčetrtka na Štarejskem vedati. Sicer pa smo v zadnjem | m žena Milka iz Sežane. Her-času videli na naših odrih le še. bert je podravnatelj nemškega kratke prigodne stvari; kaj moč-' velepodjetja Siemens v Sao nejšega pa ne. — O pridnem' Paulo. Hči Milena končuje uni-branju med nami je že kar tež-[verzo> Maks je v srednji šoli. ko govoriti. Saj slovenske knjige Oktobra pa je minjlo 25 let, naši ljudje kolikor toliko še ku- odkar sta se poročila vedno ve-pujejo; ne bero jih pa več s ta- seli trgovski potnik Pepi Daneu ko vnemo kot nekoč. Mauser je in žena Violeta, oba z Opčin, še priljubljeno branje. Takoj Sinova sta končala univerzo, za njimi so celovške mohorjev-; Vsi trije pari so radi sprejeli ke in pa argentinski Zborniki župnikovo povabilo, da srebrno Svobodne Slovenije. Vse drugo poroko obhajajo skupaj pri slopa počiva na knjižnih policah, j venski maši. S tem da že 15 let Hudo je takšne stvari ugotav-' (C(i oktobra 1957) redno prepeljati. Toda resnici v obraz po-; vaJ0 Pri slovenski maši, so zagledati je pa kaj zdravo. j služili, da se jim. rojaki cddolži- No, pa smo dobili nedavno iz J0 tuc^ vna zunaT Collinwooda sporočilo, da se ^ ie prišlo nad 80 ljudi, tam Lilijani pripravljajo, da bo-j ^ar j6 za mai° skupino lepo šte-do postavili drugo nedeljo, tj.!vil°- V sPrevodu so prišli do ol-14. tm„ na oder 'Slovenskega i tar'ia otroci slavljencev, zakon-doma ob pol štirih popoldne ^ Paia duhovščina. Z župni-znano zabavno odrsko delo'^0™ sta s°maševala dr. Janez “Glavni dobitek”. Vesela novi-! Božič> rektor univerze v Para-ca! Kdo je ne bi bil vesel ob na’ ^c’ zupmk Najsv. zgornji besedi! In če še povem, i^akr’ ^n^v' Prok c*r‘ ^lojzii da bodo v njej nastopili poleg Fonda je bil ceremonijer. Pri-treh starih Lilijinih odrskih a- je kapucin Božič. Obhajilo sov sami mladi igralci in igral- 30 slavljenci prejeli pod obema ke, potem je naše veselje nad to ,Pcdo':)ama’ Fo maai 30 vs* na* vzoči cdšli v dvorano, kjer so se ob bogato obloženih mizah po novico res lahko lepo. Prepričan sem, da bo v nedeljo, 14. januarja tl., popoldne ob pol štirih v dvorani Slovenske- župnikovem nagovoru ob veselem prepevanju zamudili pozno ga doma na Holmes aveniji ve- Veadega p. “ansueta Bo- lite slovensko vesolje. Kdo is-l^V” bl11 n - , , . J . . sli, ker je dober pevec in kljub med rojakov, ki mu je pri srcu . v , , ’ , , , , j veliki učenosti m visokem polo- ohranitev lepe slovenske besede med nami resnično pri srcu, si upa ostati na ta dan doma! Pridimo v kar se da mogočnem številu in dajmo s tem našim mladim ognja, ki ne bo zlepa u-gasnil, da bo lepa slovenska beseda živela tudi na odru še dolgo med nami. Igra je v režiji g. Srečka Gasserja, kar nam je porok, da se bodo igralci krepko odrezali. Janez Sever Samo polovica raziskana WASHINGTON, D.C. — Ko je toliko pritoževanja zaradi po- naravnega; žaju družaben gospod. Z gospodom Danetom sta že na romanju v Aparecido odkrila, da sta nemara v sorodstvu po Dane-vovi stari mami, ki se je pisala Božič in bila iz istega kraja, Dolge Poljane pri Vipavi. En razlog več, da se je p. Božič u-deležil slovesnosti, ki je bila ena najlepših srečanj Slovencev v Sao Paulo. U T RJ_N K 1 Vihar Ob viharju se spozna, katera debla so močna in trdna ... Tako se spozna trden in mo- da je knjiga za poročence, to je za vse, ki so poročeni’Zelo ! manjkanja olja in _____o„ ^ _________ prav bo prišla vsem, ki se mislijo poročiti. j plina, je dejansko v ZDA stro-Jan značaj moža, ako se zna v Druga pot, da bi bile družjne srečnejše, so posebni te-j kovno preiskano komaj polovico i naiboi.i Viharnih trenutkih ob-čaji za novoporočence. Kako se to vrši v Sloveniji, poroča ! ozemlja, kjer sodijo, da bi mo-1 vladati in zna ohraniti mir in zadnja, tj. 7/5 Številka revije Cerkev. Iz člankov in poročil igla biti nahajališča olja in na- dostojanstvo med najhušimi na-V omenjeni številki Cerkve je razvidno, da so že skoro po- ravnega plina. Ipadi... MILWAUKEE, Wis. — Slovenski smučarski raj se nahaja v prelepi Gorenjski, kjer je zgrajena v Planici, v dolini pod Poncami, ena navječjih svetovno znanih skakalnic, katere idejni vodja in graditelj je bil ljubljanski športnik ilirijan inž. Stanko Bloudek. Že leta 1934 je zaslovela Planica po vsem svetu, ko je Birger Ruud skočil 92 m daleč in postavil svetovni rekord. Slovenec Albin Novšak j e takrat skočil 66 m in postavil nov jugoslovanski rekord. Še bolj je zablestela Planica leta 1969, ko je Nemec Manfred Wolf poletel 150 m daleč in postavil nov svetovni rekord. Slovenec Peter Štefančič pa je skočil 165 m daleč in tako postavil nov jugoslovanski rekord. V lanskoletnih smuških skokih za svetovno prvenstvo, ki so se vršili v marcu 1972 — to pot je bila ta mamutska skakalnica priznana tudi od mednarodne zimske športne prganizacije — ni bilo novih rekordov. Prvo mesto je odnesel Švicar Walter Steiner s poletom 158 m, drugo mesto je dosegel Nemec Heinz Wosipiwo s skokom 146 m, tretji pa je bil Čeh Jiri Raška s skokom 144 m. Slovenec Peter Štefančič je bil 10. po vrstnem redu in je skočil 125 m daleč. V marcu letos bodo v Planici zopet mednarodna tekmovanja v poletih, upajmo, da bo Planica zopet zablestela po novih rekordih. « V preteklem oktobru se je vršila v nemškem mestu Frankfurtu kulinarična olimpiada. To pot niso bili na prvih mestih Francozi in Italijani, temveč so Amerikanci osvojili 3 zlate medalje v svojih kuharskih dobrotah. Sledili so Japonci, Avstralci, na 5. mesto so šele prišli Jugoslovani. Olimpiada kuharjev je vsake štiri leta v raznih državah. Letos je bilo na tekmovanju 1200 kuharjev iz 21 držav. * Tekom poletne sezone so se vršila v romunski prestolici Bukarešti zaključna tekmovanja v tenisu za Davisov pokal. Nepričakovano, ko je odlični ameriški igralec Stan Smith premagal romimskega prvaka Tiriaca, je bila zmaga Američanov zasi-gurana in naj večja teniška trofeja Davisov pokal je ostala v ZDA. Tudi v teniški “Meki” v angleškem mestu Wimbledonu je na svetovnem tekmovanju zmagal kot posameznik Stan Smith, v ženskem tekmovanju pa je zmagala Američanka Jean King nad avstralsko nasprotnico Evonne Goolagong. Tudi v tenisu krasen uspeh Američanov. * Šahovski dvoboj stoletja se je vršil lani v vročih mesecih v Reykjaviku, kjer je po skoraj 50 letih ameriški šahovski prvak Robert Fischer premagal ruskega svetovnega prvaka Borisa Spasskyja in tako prinesel šahovsko krono v Ameriko. O tem dvoboju se je že toliko pisalo, da meni ni ostalo drugega, kot da napišem, da ima Jugoslavija tudi odlične šahiste; priznani , velemojstri so Svetozar Gli-gorič, Mate Damjanovič, Aleksander Matanovič, Borislav Iv-kov, Ljubomir Ljubovič, Mijo Udovčič, med Slovenci Vasja Pirc in Bruno Parma. Eden naj-večjih jugoslovanskih šahistov je bil Slovenec dr. inž. Milan Vidmar, ki je pred mnogimi leti tekmoval v mednarodni areni s svetovnimi šahisti, kot so bili: Rubinstein, Capablanca, Aljehin, Bogoljubov, Retij, Niemco-vič, Spielmann in Marshal. Z odlično igro in večkratnimi zmagami se je dr. Vidmar u-vrstil med prve šahiste na svetu in s tem postal naš prvi velemojster. Njegova igra in njegovo ime pomeni začetek velikega vzpona v jugoslovanskem ša- KULTURNA KRONIKA odnesle samo zasebno lastnino, povečini samo redovno obleko v nerodnem starem kovčku ali stari pleteni košari, kakor so nekoč pred leti prihajale v samostan. Pisatelj je z živo besedo nanizal usodo teh redovnic, ko gredo “domov” k sorodnikom po tolikih letih in so videti kot nerodne ženice s črnimi rutami. S toplo Ijlubeznijo in prisrčnim razumevanjem nam je razgrnil u-sodo takih sester. Srečamo sestro Gertrudo, ki je doživela milost smrti in pokopa v redovni obleki še pred razpustom. Ko pa je samostan zaplenjen, odhajajo kot zadnje sestra Marjeta, sestra Vendelina in prednica mati Doroteja. Mati Doroteja je vsem sestram dala svoj naslov in izkazalo se je, da je bila res odlična prednica v času brez samostana z razkropljenimi sestrami. Izgubljene sestre so zaživele Karl Mauser: Razdrto gnezdo V vrsti letošnjih knjig Družbe sv. Mohorja v Celovcu je po mojem mnenju najboljša Mau-serjeva povest Razdrto gnezdo. Kljub temu, da sem jo bral v odlomkih že v mesečniku Ave Maria, ko je izhajala v nadaljevanjih, sem jo prebral takoj ob prejemu pošiljke iz Celovca. Že dolgo nisem bral takega doživetega in globokega dela, pisane,-ga tako toplo in živo, da človeka res zajame s svojo pristnostjo. “Razdrto gnezdo” je zgodba o naših usmiljenkah, ki so sicer j živele v svojem, svetu odmak-! njenem svetu, pa so bile vendar L , uv /• i ■ <■ i vsaka po svoje, nekatere so bile tako blizu življenja m — smrti, . f , , , , , .v . v. ,. sorejete pri sorodnikih, druge so ko so se tako nesebično izživlja- v; d f v, . . v. . , , v, . , i -p,. , t sle kot služkinje, šivilje ah kaj le v strežbi bolnikov. Pisatelj , , , J . , .. t • .u podobnega sluzit po svetu. Bile nas je v zgodni postavil v Ljub- L b , , i • • so proste, proste vseh redovnih Rano v leto 1945, kjer so tedaj , L ’ ^ v , , , -ti cDveznosti, proste tudi v oziru, se delovale usmiljenke, medtem , , , , v.. T , . . , .,, . ,. da se lahko poročijo. Junakinja ko so jih Nemci pregnali z o- „ ^ . _ .. , Mauserjeve povesti je mati Do- zemlja zasedenega po njih leta . J .7 . 1941. roteja, resnična prednica v ča- TT’ , u-n - • su, ki ga nihče ni mogel pred- Usmujenke so bile ze popreje ’ r , . , f . , , . . , , i videvati, ko je postala prednica, obveščene, da naj si preskrbe' . , . v. . . ., ui i i i j £ svojo notranjo močjo je zace- civune obleke, katere so se zde- J j j j le zlasti starejšim sestram smešne. Konec vojne je prišel vendar nenadno in z njim se je grozeče bližal konec gnezdu usmiljenk, ko ni bilo pričakovati, da bi nova oblast kljub naj višjim kvalifikacijam in žrtvam v službi bolnikom mogla obdržati u-smiljenke. Sestre so ostale pri svojih bolnikih, čeprav so prihajale nevšečnosti druga za drugo, dokler ni prišel konec, namreč odločitev civilne oblasti o tako imenovani strogi ločitvi Cerkve od države, ki seveda ni bila ločitev Cerkve od države, kakršno poznamo v Ameriki, ampak naj bi bila po mišljenju vodilnih izlo- la zbirati sestre, najprej ostarele, katere si niso znale pomagati, v svoji hišici pri Bledu. Pisatelj je odlično zadel duhovno stran, ko prikazuje, kako je bolj in bolj razumevala čas apostolata brez redovne obleke in brez samostana, čas tako podoben času prvih kristjanov. Iz razmer, ko so novi oblastniki hoteli sestre popolnoma uničiti in jih pustiti brez vsakega naraščaja, so v najtežjih okoliščinah globoko poduhovljene vendar počasi začele znova zbirati svoje gnezdo. Leta so prešla in marsikaj se je pokazalo v novi luči. Beograd je začel prositi za sestre, sposobne za bolniško strež- v., i v- i • , to, kjer so lahko tudi že nosile citev krščanstva iz družbenega ■ , , , , v t • t , , ° svojo redovno obleko, kar seve- zivljenja. Iz samostana so lahko , J v ’ ca ni bilo mogoče v Sloveniji. Sestre so zmagale s svojo duhovnostjo nad materialističnimi brezverci na poseben način, kljub vsem tragedijam v o-seb-nem življenju, kljub poniževanjem, zapostavljanjem in prega- hovskem svetu. Še danes se vršijo šahovski turnirji, ki so posvečeni slovenskemu šahovskemu geniju dr. Milanu Vidmarju. Nemec Goethe je dejal: “Šahovska igra je izpit uma.” špa- j. ■ , ! Ajanjem. Vse trpljenje, ki se je T 7 )e rekel: ove; i nagrmadilo- na njih, L sprejele /TTLT,. ,e pa,r, ia saha' |l-Ot zakladnico velikih milosti za Sahist Tartakower: '•Vselej sem > dekJetai ti boclo v bodožnost) nekako socustoval s človekom,; t le v njihove vrste pisatelj k. ne zna saha. Tako kot s ti- je ZIMl vse ,0 trpljenj(, [ S.L A ,n‘ Sp.0Zn.a! . !iubran'-!nje in vse človeške težave in slabosti, ki temu slede, tako prisrčno in naravno opisati, da bralec res zaživi zgodbo sester. S posebno ljubeznijo nam je naslikal pot sestre Anastazije, ki je ob razdrtju gnezda edina skušala zaživeti v novi stvarnosti, postala civilna instrumentarka, a kljub iskanju sreče v novi !!!m e!lJan0„m_fl0VenSke družbi ni našla veselja, dokler je Bog ni poklical nazaj v sestrsko družbo in končno po dolgih letih celo v misijone — kot misijonsko zdravnico. Tako nam je Mauser v tej topli zgodbi opisal čas, ko se je bilo treba odkupiti s trpljenjem m ponižanjem, čas, v katerem Kajti šah ima tako kot ljubezen in glasba čudežno moč — osrečuje ljudi. Novi svetovni šahovski prvak Robert Fischer je rekel: “Težko je povedati definicijo nečesa, kar predstavlja življenje, ker šah za mene je življenje.” šcihi-stu R. Fischerju iskrene čestitke! krvi pa: Spoštuj svojo mater, ljubi svojo ženo! Vsem srečno novo leto! L. G. Čudežna ogrska voda BUDIMPEŠTA, Mad. - Na Madžarskem verjetno najbolj zdravilna voda priteka na dan , so zmagale plemenite duše in je v mestu Miškolcu. Jama Tapol-j odpadlo, kar je bilo šibkega, ko ca, kamor se voda izliva, pa je j je duhovno zmagal tisti, ki je zanimiva tudi z geološke in kra- imel resnično ljubezen do Kri- jinske plati. Domnevajo,, da je Tapolca nastala v srednji geološki dobi in je kapniškega izvora. Mineralna voda ima od 27.5 bi izdaje imele uspeh. Prav tako stusa in je utihnil tisti, ki je bil le brneč bron. ‘Razdrto gnezdo” se kar ponuja v prevod v svetovne jezike. Pripričan sem, da do 29 stopinj, vsako minuto pa je privre na dan kakih 2500 do 3000 litrov. Analize so pokazale, da vsebuje kalcij, magnezij, karbonat in ogljikovo kislino, posebnost pa je ravno pravšnja količina radija. Največ prihaja v Tapolco živčnih bolnikov, j:a-kih s katarjem in ljudi, ki so preboleli hudo gripo. bi bila zgodba v svojimi psihološkimi globinami in razgibanim dejanjem uspešna na filmskem traku, ako bi jo ostvaril dober režiser. Morda so to sanje za bodočnost. Bog daj, da bi bile tako lepe sanje, kot so jih imele sestre v najtežjih trenutkih v Mauserjevi povesti! E. A. Kovačič K. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ttratsstnamtsasasžnaaamatatnniLtKitinnntiiintttmmmasmtaatatama Nič preveč!” je pravil tova-j veselja skoraj zavrisnil. Uš. Tema je, niti ene zvezde j Ob levi steni kabine je stala ni na nebu. Mož ne bo videl sem do line. Razen tega ima oči uprte v svetlobni stožec na vodi, blešči se mu, posebno, če se obrne po temnem krovu. Kedaj začnemo?” Takoj. Na krovu ni nikogar razen častnika in tistega stražnika, potniki so vsi v kabinah. In opraviti moramo, preden prispemo v Fort Gibson.” “Že imaš sveder?” ‘Že. Zlezel bom sedajle v pod-ladje. Zakašljaj, če bi kdo prišel! Upam, da te bom slišal.” Porinil se je po temi k lini in stopil na prvo stopnico. Spodaj se ni nič genilo. Hitro je zdrknil v medkrovje in tipajoč iskal lino, ki je o njej pravil črnec, da drži v podladje. Našel jo je, se spustil po številnih stopnicah ter obstal v črni temi. Tipal se je od line v stran, zadel ob zaboje in ni mogel dalje. Posvetil si je z vžigalico. Podladje je bilo za moža visoko, segalo je po vsej sredini ladje in Črez vso njeno širino. Zaboji so ležali naokoli, svežnji In drugo tovorno blago. Prž je premeril z očmi razdaljo do leve ladijske stene in vžigalica je ugasnila. Po temi se je pritipal do stene in nastavil sveder nizko pri tleh. Rahlo ■ie škrtal po lesovju pa kmalu zadel na nekaj trdega, na ploče-vmo, ki je bil z njo obit ladij-trup pod vodno črto. Prebiti §a je moral. Da bi priteklo čim več vode v podladje, je moral navrtati vsaj dve luknji. Zlezel jfc na skrajni konec podladja, navrtal še eno luknjo in zadel spet na pločevino. ^ Škoda, da ni vzel tudi kladiva s seboj, je pomišljal. Spet .1e prižgal vžigalico in posvetit Pa našel kup kamenja, kakor ga '“'Saka ladja vzame s seboj za obtežilo, če ima premalo tovora. oiskal si je priročen kamen in nabijal z njim tako dolgo po svedru, da mu je brizgnila voda po roki. Ko je izdrl sveder, je planil v ladjo močen curek. Brž se je umaknil, .pohitel k prvi l|bnji, prebil tudi njo in zbežal. Voda je drla v podladje z moč-nini šumom, ki pa ga, prav kakor tudi nabijanja, nihče ni sli-^al> uglušilo ga je ropotanje slroja. Na stopnicah je sveder zavrgel, čemu bi ga naj tudi ttosil s seboj? Preden bi ga na-šlij je bil s tovariši že kdo ve kje daleč zunaj na preriji. Hlastno so ga izpraševali Vampi, kako mu je uspelo. Po-ttbril jih je z ugodnim poročilom In se odpravil h kabini inže-njerja. Jedilnica in kadilna soba sta ležali druga ob drugi na krnu, Ra desni in levi salonov so bile -0--., , x „— kabine, vsaka je imela svoj vhod kel. Skočil je ' jedilnico. V zunanjih stenah bino. postelja, nad njo je visela rdeče zastrta luč. V postelji je ležal inženjer, obrnjen k steni, ni se genii, — gotovo je spal. Na stolu je ležala njegova obleka, na mizici ob desni steni pa njegova ura, denarnica in — bowieknife. Ugodnejši skoraj ni mogel biti položaj. Cornel je iztegnil roko skozi okno, dosegel mizico, vzel nož pa pustil vse drugo. Preiskal ga je, ali je pravi. Ročaj se je dal odviti —. Zadostovalo mu je, pravi nož je bil. “Gladko se je posrečilo —!” je šepetal. “Sicer bi bil moral zlesti k njemu v kabino in ga zadaviti —.” Poslušal je. Nič se ni genilo na krovu, niso ga opazili. Vtaknil je nož za pas, legel in zlezel nazaj, odkoder je prišel. Spotoma je slučajno pogledal na levo in zdelo se mu je, da vidi v temi dve svetlikajoči se točki, ki sta pa takoj spet izginili. Oči so bile —. Poznal je tako svetlikanje, dovolj dolgo se je že klatil po divjem zapadu, vedel je, da se živalim in tudi ljudem svetijo oči v temi, vedel pa tudi, da je tako svetlikanje nevarno, da pomeni sovražnika, ki zalezuje —. Rahlo, pa krepko se je pognal naprej in se zavalil na stran. Tisti, ki ga je opazoval, bi se pognal na kraj, kjer ga je trenutek prej videl, in bi ga zgrešil. In ni se zmotil. Na kraju, kjer je videl oči, je zaropotalo, kot da je nekdo skočil. Službujoči častnik je pristopil. “Kdo je?” ‘ Jaz, Veliki medved.” “A — Indijanec? Zakaj ne spiš?” “Tule se je plazil človek, videl sem ga, zbežal mi je. Nič dobrega ne kani.” “Kam je zbežal?” “Naprej tja, kjer spi cornel s svojimi ljudmi. Najbrž je bil cornel sam, ki se je tod plazil.” “Pshaw —! Čemu bi se naj bil plazil —? Lezi in ne moti nas!” ‘Legel bom. Pa kriv ne bom, če se je kaj zgodilo!” Častnik je vlekel na uho, pa nič se ni genilo. Pomiril se je, najbrž, si je mislil, da se je rdeč-kar zmotil. Ura ali kaj je minila, ko ga je poklicala straža. “Sir,” je dejal mož na prednjem krovu, “ne vem, kaj je, pa ladja se pogreza —. Voda ob zunanji steni se dviga —.” “Neumnost —!” se je smejal častnik. “Pa sami poglejte!” Častnik se je sklonil črez ograjo, pogledal in besede ni re-v kapitanovo ka- 50 bila precej velika okna, zagrajena tisto noč z gazovino. Med kabinami in ladijsko ograjo je kil ozek hodnik. Kabine s številkami ena do Pet so ležale na levi strani ladje, ’abina številka ena je bila prva na Ievi> na oglu kajute je ležala. Cornel je legel in se previdno Plazil po krovu, trdo ob ograji na robu ladje, da bi ga ne °Pazil službujoči častnik. Sreč-no je prispel pod okno. Kahel svit je sijal iz kabine. Cornel je tiho zaklel. Ali je But-tler še bedel —? Ha tudi iz drugih kabin je sve-ka luč. Najbrž nočna, varnostna uč> si je mislil. Buttler je lah-0 vkljub luči spal. Morebiti 11111 je svetiljka še olajšala delo. ^zel je nož, se vzravnal trdo °k steni do okna in previdno porezal gazovino. Pa okno je Ho še posebej zastrto. Odgrnil zastor — in bi bil od samega Črez dve minuti sta oba prihitela na krov in posvetila črez ograjo. Še več luči sta prižgala in zlezla v medkrovje. Trampi so se umaknili in se porazdelili po vsem krovu. Kmalu nato je prihitel kapitan spet na krov in z dolgimi koraki stopil h krmarju. Cornel je ostro opazoval položaj. “Noče vznemiriti potnikov—1 Ampak videli bodete, pristali bomo!” In prav je povedal. Tiho je zbudil častnik delavce in mornarje, ladja je krenila k bregu. Brez vsakršnega nenavadnega ropota pa le ni šlo, krovski potniki so se zbudili in tudi iz kabin so prihiteli ljudje. ‘ Kaj se je zgodilo?” so križem popraševali. “Zakaj plovemo k bregu —? Ali je že Fort Gibson blizu?” (Dalje prihodnjič.) Oktet bratov Pirnat | Ob 15-letnici okteta bratov j Pirnat iz Jarš je bil 24. novembra 1972 v Domžalah koncert narodne in umetne pesmi. Poleg imenovanega okteta so sodelovali še okteti: Šentjernejski, Goriški, Briški in Jelovica. “Podoba Ljubljane” Društvo likovnih samorastnikov iz Ljubljane, ima 50 članov, je 25. novembra v dvorani Pokrajinskega zavoda odprlo kolektivno razstavo svojih članov pod skupnim naslovom “Podoba Ljubljane”. Iz kapele dvoranica Eksperimentalno gleda lišče “Glej” ima novo dvoranico v Lichtenturnu. Je to nekdanja kapelica v tem zavodu, ki ga je komunistični režim spremenil v dijaška domova Ivana Cankarja in Anice Černjeve. V dvoranici ima ob petkih, sobotah in nedeljah prostor tudi disco klub Polj ane. Gledališče “Glej“ je v prvi premieri postavilo na oder enodejanko sodabnega holandskega avtorja Lodewijka de Boera “Kopja”, ki ima le dve vlogi. Drama je zelo zapletena ter po pisanju kritikov igralca Radko Polič in Milena Zupančičeva nista mogla kaj posebnega pokazati. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0628 Nova opekarna V Ljubečni pri Celju so 27. nov. 1972 odprli novo opekarno, ki bo letno izdelala 25,000,000 opek. Opekarna Ljubečno bo skupaj s starim obratom mogla izdelati 57 milijonov opek. Če bodo v novi tovarni uvedli še eno izmeno, bo produkcija še bolj narasla. Novi obrat s poslopjem in opremo je stal 28 milijonov dinarjev. Manj vina Na Bizeljskem in obronkih Orlice so letos pridelali precej manj vina, razen tega pa je kakovost podpovprečna. Ker so se kmetje bali slabega vremena, so s -trgatvijo pohiteli. A so imeli precej neprilik, ker mošt ni hotel vreti. Domnevajo, da nevretje mošta poleg drugih razlogov povzroča pomanjkanje mikroflore na grozdju, ker so nova škropi-tako temeljita, da uničijo mi-krofloro, ki je potrebna za vretje. Kljub slabi vinski letini je odkupna cena vina višja kot lani. V Železnikih manjka lesa V tovarni Alples so ostali sko-ro brez hlodovine, ker privatni lastniki ne dobavljajo lesa, iz družbenega sektorja pa tudi ne dobe skoro nič. Privatni lastniki gozdov ne sekajo, ker se jim ne izplača. Za meter hlodovine dobe 220 dinarjev, od tega pa morajo odšteti za razne davščine kar 140 din. V Alplesu, kjer izdelujejo pohištvo, so poslali posebno pismo pristojnim oblastem, v katerem se zavzemajo za zmanjšanje davščin, da bodo kmetje imeli vsaj nekaj dobička od prodaje lesa. poslali domov dve tretjini zaslužka. Sedaj ponujajo Čehi polovico manj, Jugoslovani pa pravijo, da na te pogoje lahko čakajo. ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” Help Wanted — Female Cleaning and Ironing Housekeeper. — Nice area. Good salary. Call 371-1450 -(3) JUDA ISKARIJOT — Za vlogo Juda Iškarijota v filmu “Jezus Kristus”, ki ga snemajo v Izraelu, so izbrali igralca Carla Andersona. ZA IZREDEN TOVOR — Na sliki vidimo tovornjak s 16 kolesi na petih premakljivih oseh spredaj in na treh zadaj. Tovornjak je težak 96 ton in ima motorje s skupno 530 konjskih sil. Prevaža žerjav, ki je sposoben dvigniti 400 ton. Slika je bila posneta v Lau-fu na Nemškem. Atomsko srce do L 1930 Ker zdravniki s presajanjem src niso imeli trajnih uspehov, so se lotili izdelovanja in preizkušanja umetnin. V tem so toliko napredovali, da napovedujejo, da bodo umetna srca na atomski pogon na razpolago že do konca tega desetletja. Tako je izjavil ravnatelj ameriškega zavoda za srce in pljuča Theodor Cooper na konferenci časnikarjem. Cooper je istočasno povedal, da je uspelo njegovim sodelavcem izdelati ne samo a-tomski pogon za srce, ampak tudi srce samo, ki se da vdelati v človeška prša in ga telo ne odkloni. Vse to so že preizkusili na živalih. Atomski pogon so najprej preizkusili v mestni bolnišnici v Bostonu, Mass., kjer je črpalka na atomski pogon za pet ur prevzela delo levega srčnega prekata. Pred tem poskusom so izvedli obsežne preizkuse, da so dokazali, da je atomski pogon popolnoma varen. Dokazali so, da se kapsula z radioaktivnim plutonijem 238 tudi pri nesreči ne poškoduje. Pogon daje majčken parni stroj, ki prejema svojo energijo od plutonija. Umetno srce so prej dva dni preizkušali na teletu, vendar z električno energijo. Prevzelo in vršilo je brezhibno vse delovanje naravne črpalke. Mali kom-puter sproti prilagaja delovanje umetnega srca potrebam telesa. Najtežja je bila naloga, najti snov, ki je telo ne bi odklonilo. Odpor človeškega telesa proti sprejemu tujega telesa, je bil doslej naj večji vzrok kratkotrajnih uspehov pri presajanju človeških src. Ameriški znanstveniki so tudi to nalogo zadovoljivo rešili. Za izdelavo črpalke (umetnega srca) so porabili dacron, ki ga telo sprejemnika prevleče z neko tkanino (mreno) in se mu ne upre. HELP WANTED Office Cleaning Part Time 398-5310 ŽENSKA DOBI DELO Iščemo zanesljivo in dobro žensko za varstvo otrok. Od 3 popoldne do 11:30 zvečer. V okolici sv. Vida Kličite pred 3 pop. 881-3095 -(4) Female help wanted General house cleaning lady wanted, willing worker, one day each week, east side. Will provide transportation. Best pay. 371-5548 -(6) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu KUčite 732-8351 ___________________(6) MALI OGLASI V najem Oddamo stanovanje, 2 sobi in kopalnico, starejši osebi čez 45 let. Blizu vsega na Broadview Rd. Kličite 749-6765. (3) Looking for work Looking for work in galvanizing. 5 years experience. Either full or part time. Write to Julia Črnoga, 1220 E. 61 St. Cleveland, O. 44103. _________________ -(4) V NAJEM 4-sobno stanovanje na tretjem nadstropju se odda samo odraslim brez živali. Opremljeno ali ne. Grovewood okolica. Kličite 481-3924 (4) Pohištvo naprodaj Pohištvo za 4 sobe, pralni stroj, dishwasher, vsa komplet-ma oprema. Kličite zvečer 431-9673. -(4) V najem Odda se štiri sobe spodaj, na E. 157 blizu Waterloo Rd. Kličite 531-6078 (4) run aUh^NabonaPsafe^rn'1'0 ^,0_This test car is “chained up” and ready for a trailing 'fifth whepU is uSd tn m WJnterteSt sit6 in Stevens Point’ Wisconsin- The distance. °ed to mal425 WatprlAo liri 4X1.223? Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje oddajo v senklerski slovenski okolici paru ali posamezniku. Na novo dekorirano. Kličite po 5. popoldne 731-9431. ■ “Niste nič slišali, gospodar, “Vodke nimate? kdo je hotel Nemcem ukrasti peče v grlu.. konje? je vprašal straževodjs. ; Polž mu je podal STRAŽA I j. oizj mu jc puu.ax vodke in Kaj jaz vem, je odvrnil kruha s sirom. Straževodja je Polž, skomizgaje z rameni. ‘ Sli- iZpii, se malo odpočil, nazadnje šal sem, da so parkrat ustrelili j | ponoči, drugi dan so pa govo-' rili, da je nekdo pogledal h konjem. Kdo, tega pa ne vem.” i “V vasi govore, da sta bila Prah tako se je pripravil k odhodu. “Vi tu, za vasjo,” je dejal pri | slovesu, “morate biti pazni, kajti lahko vas okradejo, ali pa vas same obdolže hudodelstva.” 'imMMiMimiiimmmiHmimmimmzimmmminuiiimminmmummmiimiu' i JOS. ŽELE IN SINOVI 1 ZAVOD = “Po navadi kakor vedno, ke-dar je pijana,” je odvrnil kmet. “Židu gre na roko, pa misli, da lahko ta stori, kar le hoče.” Ko je nastopila noč, je šel Polž zopet na hrib pogledat na taborišče Nemcev. Ljudje so se bili že skrili v platnena bivališča, živina pa med čveterokot vozov in samo krdelo konj se je paslo na travniku, nedaleč od jarka. Včasih je močneje zasvetil plamen v dogorevajočih ognjih, včasih je zahrskal konj, ali “Ko sem jaz, gospod,” je pravil žid, “slišal, da streljajo, sem takoj zgrabil z eno roko en samokres, z drugo pa drug samokres in celo noč nisem zatisnil očesa, ker sem se bal, da me ne napadejo.” bsmswii___________ “AH imate dovoljenje nositi^®d Hp^dseJr0uf' samokresa?” i the United States, dies “Seveda ga imam. “Za dva?” “Drugi Jaka Suknjar in Janez Rogač.” “Tega ne vem. Slišal sem, da „ J iščeta dela, pa ga ne moreta do-! ~ 1 biti, ravno zato, ker sta sedela 1 3 ; za hudodelstvo.” POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: 361-0583 COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo -•itiiiiimuniuiimnunEiiHiiiiiiiiiifuiniiimninimmiiiiniimiiiimiiimiiiiiiiiiiiir -AST YEAI at age 88 in Kansas ! City, Mo. N HISTORY ‘Teh, ki hodijo okoli gozda?! je pokončan in 1azilggSg2 President j hodim z njim samo za parado.” Georg/McGo^b"' ‘Koliko imate pa delavcev 1?njsli.cle'^'"9 .49 * states m presidential lse je razlegalo klicanje utruje-'jsedaj? election, nega čuvaja. Polž se je vrnil v bajto. Vrgel se je na postelj, toda ni mogel zaspati. Tema mu je vzela energijo, torej je z grozo premišljeval: ali se bo mogel sam, daleč DEC. 19' Apollo 17 "a Včasih jih je bilo po sto in perfect mission," gath-. j i tj- ers oldest and youngest vec, navadno pa osemdeset. Ka- lun« samples, kor pride.” “Potni listi so v redu?” DEC. 1-8 Od graščine je obrnil straževodja kobilo proti Polževi bajti. Gospodinja je ravno vsipala kašo v lonček, ko je stopil v izbo debeli stražnik. “Hvaljen bodi...” je dejal. “Kaj je novega?” “Pravzaprav nič, na večne čase,” je odvrnila Polževka. Straževodja se je ozrl po izbi. “Kje je vaš?” “Kam se je neki djal? Steci Andrejček po očeta.” “Lepo pšeno. Tako vi sami pridelate?” “Seveda.” “Vsujte mi no iz lončka v vrečico, vam pa vrnem, ko drugič pridem.” “Pa prejšnjo vrečico imate?” “Na vozičku je. Morda mi prodaste eno kuro?” “Lahko.” “Kar zberite si jo, pa jo spravite na voziček pod kozla.” Vstopil je Polž, žena pa je hitela izvršit naročila. , - - , Pooblaščenec je takoj dal od-^’^^nmenNsuper-od ljudi, upirati tolikemu šte-| govor na vprašanje radi potnih vilu Nemcev?” ! listov, nakar se je straževodja!(Tony) Boyle for preš. Napadejo me lahko... zaz- poslovil od njega. Sedsi na vo-s— ..... — go!...” je menil, preobračaje se ziček, je rekel: — po postelji. j “Dobro pazite, kajti ko se je Medtem je okoli polnoči za-1 začelo v vasi hudodelstvo, ne slišal oddaleč pok puške. Skočil | prizanese nikomur, če se pa kaj je pokonci. Strel zadoni drugič, zgcdi, pa najprej obvestite me-Kmet je stekel na dvorišče in ne,” je dodal, našel ondi prestrašenega Ovča- Zadnje besede so tako prestra-rja. Za vodo so se razlegali kri-; šile pooblaščenca, da je še tisto ki, kletve in topotanje konj. ’ noč vzel v svojo pisarno ona Polagoma se je hrup polegel,1 dva Žida, ki sta dotedaj spala v toda v taborišču niso spali do ' graščini, solnčnega vzhoda. Drugi dan je pa zvedel Polž od naselnikov, da so se neki ljudje prikradli do njihove črede. Kmet se je začudil. “O taki umetnosti,” je dejal, “se pri nas še ni slišalo.” “Ker so vaši konji zaprti,” je odvrnil eden naselnikov. “Najbr-že so hudodelci računali na to, da mi, utrujeni od pota, zaspi-mo. Toda mi ne zaspimo!” je dodal, smeje se. Vest o napadu na tabor naselnikov se je raznesla po okolici, povečana v vsaki vasi z novimi dodatki. Govorili so, da je nastala družba konjskih tatov, ki ukradene konje prodaja tja na Prusko, da so se Nemci celo noč bojevali z njimi in jih celo par ubili. Govorica o tem je prišla po nekaj dneh do ušes straževodja, ki je zapregel tolsto kobilo v voz, vzel iz čumnate sodček, od žene nekaj vrečic in ... odšel na zasledovanje. Nemci so ga sprejeli v taborišču z izvrstnim biinovcem in pečeno gnat j o, Friderik Hamer je pa pojasnil, da sta se h konjem, kolikor je on spoznal, prikradla dva človeka, ki sta bila poprej v graščini, ki sta pa sedaj brez dela: Jaka Suknjar, bivši kočijaž, in Janez Rogač, strežaj. “Sedela sta že, v zaporu,” je rekel straževodja, “za tatvino kljuk in vratič od peči. No, prišla sta vun, ker ni bilo dokazov ... Kdo od vas je pa streljal na nju?” je dodal čez hip. “Ali ima dotični dovoljenje za orožje?” Ko je videl Hamer, da postaja stvar resna, je peljal straževo-djo za taborišče in mu dal za-željena pojasnila, ki so ga tako zadovoljila, da je kar odšel. Priporočil je še čuječnost nad konji in ponovil, da naj nasel-niki, ki nimajo dovoljenja ne nosijo orožja. “Pa boste kmalu zidali hišo?” je vprašal straževodja pri odhodu. “Čez mesec dni bi moralo že stati naše poslopje,” je odvrnil Hamer. “Prav dobro!. . prav lepo!... Takrat ga bomo zalili.” Od naselnikov se je podal straževodja v graščino, kjer se je pegasti pooblaščenec Hiršgol-dov tako razveselil njegovega prihoda, da je postavil buteljko krimskega vina. Toda na vprašanja, tičoča se tatvine, ni mogel dati nobenega pojasnila. United States agrees to sell billion dollars worth of grain to U.S.S.R. FEB. 21 President and Mrs. Nixon visit China. Discussions result in agreements to increase trade. PEC, 18, ________President Nixon orders superbombing of North Vietnam as peace negotiations break down. Earthquakes virtually destroy Managua, Nicaragua, uncounted thousands killed. I a b a m a's Gcv. George Wallace shot while campaigning in Maryland. arrested in break-in at Democratic National headquarters in V/ash-ington's Watergate complex. I Writer Clifford Irving admits "biography" of Howard Hughes was h o a x— greatest in literary history. ^ SEPT: 5. I Arab terrorists kill 11 Israeli athletes at Olympic games in Munich. 1973 V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA Marka Pirše! ki je umrl 4. januarja 1970. leta. V treh letih, odkar si me zapustil, sem Te neštetokrat potrebovala, v teh treh letih sem neštetokrat solze grenke prelivala. In če bi ljubezen moja do Tebe govorila, ne bi nikdar Te črna zemljica krila! Dokler si bil živ sem vedno Te ljubila in mrtvega Te ne bom nikdar pozabila. V mojem srcu je vedno skriven prostor za Tebe, ki ga noben drug izpolniti ne more! Žalujoča: Tvoja žena, ki Te ljubi. Brat Pavle v starem kraju. Cleveland, Ohio, 4. januarja 3973. ‘'g. UNKK .u. . : ČEMU NE PRIJAZNO? -Vsakdo ima rad prijaznega človeka in prenese celo grajo lažje od njega kot od nekoga, ki se grdo drži. Tega nemara tale policajka, ena od 10, ki so jih v zadnjem času vključili v policiji v Manili na Filipinih za prometno službo, ne ve. NAJZALŠA SPREDAJ — V čolnu je zbran cvet deklet Tajske, njih kraljica sedi spredaj in nosi napis, ko se vozijo po Chao Phraya reki za tekmo kakih 20 milj jugovzhodno od Bangkoka. •VOJ' k.V>"--’v;-'iit ik**V. uv-N-W-H > “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-QS28 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. # Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE MOTORNE SMUČI V ZSSR — V ZDA in v Kanadi s<> “snežni avtomobili” postali velika moda. V ZSSR so izde' lali “motorne smuči”, kot jih vidimo razstavljene v Moskvi na razstavi “dosežkov mladih ljudi”. Motor ima 18 konj' skih 'sil in smuči dosežejo 38 milj brzine na uro.