NAJLEPŠA SLOVENKA 68 SASA ZAJC DEJANSKA NOTOST smnmii Za vas, mlado mamico, je izredno pomembno, da se -zaradi otroka in vas samih — prepričate o s i n e r gist i č n e m (skupnem) d e -I o v a n j u najuspešnejših FAKS-encimov, bioaktivne materije, ki daje otroškemu belemu, pisanemu ali sintetičnemu perilu izredno čistočo, belino in vonj, saj odstranjuje celo tisto umazanijo, ki je s prostim očesom ne moremo videti! - Namočite v raztopino FAKS plenice, jopice in podobno -tako zelo umazane, da jih doslej kljub najboljši volji niste mogli odstraniti s takega perila. To so predvsem madeži od ostankov jedi (mleka, jajc, čokolade, paradižnika), urina, znoja in drugih beljakovin. Zajamčeno neškodljivo - na naraven način - FAKS temeljito odstranjuje vse takšne madeže. Še več, že pri pred-pranju (ali namakanju) pe-re tako, da pranje skoraj niti ni potrebno. Zdaj boste pa rekli tudi vi: za namakanje ali predpra-nje - samo FAKS s sinergistič-nim delovanjem! LITTLE JOE Spoštovani urednik! Tovariš mi je zelo všeč zato, ker objavljate slike filmskih igralcev. Prosim vas, če tudi meni odgovorite na vprašanje. Od prijateljic sem zve-delaj da se je pred nekaj meseci v prometni nesreči ponesrečil junak s televizije, Little Joe. Je to res? SONJA Krško Draga Sonja, če bi natanko prebirala Tovariša, bi že marsikaj zvedela o malem Jou. Pred nekaj meseci smo v rubriki, kjer pišejo bralci, prav tako odgovorili neki mladi oboževalki tega televizijskega junaka, naj se nikar ne boji zanj, ker je živ in zdrav in še naprej snema zgodbe o Bonanci. O znanih ljudeh, posebno če so naši ljubimci, radi spletamo razne zgodbe, pogostokrat neresnične. Tudi o little Jou je bilo že mnogo govorjenja in mnogo različnih verzij, kako se je ponesrečil v prometni nesreči, kako je padel v Vietnamu itd., itd. Vse skupaj pa je le izmišljotina. Smo te potolažili? UVODNIK Tovariš urednik! Redno berem Tovariša in hudo so mi všeč uvodniki, ki jih objavljate na 3. strani. Tisti, kjer je pred naslovom narisana velika črna pika. Večkrat globoko sežete v zelo pereče probleme, ki se jih mnogi drugi časopisi izogibajo, vi pa korajžno pridete z besedo na dan. Zanima me, kje dobite ideje za te prispevke. ALES KARLIN Ljubljana O vseh prispevkih, ki jih objavimo, se natančno zmenimo na vsakotedenski redakcijski seji. Takrat prere-šetamo vse probleme, pomenimo se o vsem, kar zvedo novinarji na terenu in seveda tudi o tem, kaj sodi v katero rubriko. Veseli nas, da vam je izbor za našo črno piko všeč. Tako namreč rubriko, ki jo omenjate, imenujemo pri nas v redakciji. OCENA TOVARIŠA Spoštovano uredništvo! pred seboj imam nekaj šte-pIih Tovarišev in mogoče vas So zanimalo, kaj mislim na splošno o vaši reviji. Moram Mm povedati, da mnenje pravzaprav ni samo moje, ker mi je pripombe povedalo tudi več prijateljev, ki redno berejo vašo revijo. Naslovne strani so ponavadi dobre, čeprav se mi osladne lepotice j iz tujega jilma in razmršeni beatniki včasih že upirajo, rod bi videl kak prikupen do-\ rnč obraz. Poglejte, tudi pri m so možnosti: naša dekleta slovijo po lepoti in prikupnosti, tudi pri nas snemamo jUrne, imamo televizijo in znane pevce. Torej izbor ne bo težak. Olajeva rubrika na tretji strani je zanimiva, vča-I sift kar hudo useka. Opazil pa jem na tej strani tudi prispevek Alberta Paplerja. če bo \ stalno sodeloval, bo rubrika gotovo še bolj pestra, saj en sam humorist ne more zvrtati vsega in se sčasoma tudi preutrudi, njegove-bodice pa zvodenijo. Domače reportaže so zanimive, samo premalo jih je. Ne morete si misliti, kako prijetno je doma zvečer prebirati Tovariša in se z njim seliti po vsem svetu. Včasih, ko berem reportažo o kakšnem slovenskem ^samouku, o posebnem konjičkarju itd., si mislim: Hudiča, lej ga no, tako daleč živi, pa si je izmi s lil tako imenitno reč. Pri nas pa je še toliko m toliko ljudi, ki ne vedo, kje bi zapravili svoj čgs in se potikajo po gostilnah. Zato vidite, občudujem take kremenite Slovence, kot jih opisujete vi. O križankah bi rekel samo najbolje, čudovito mi krajšajo večere. Tudi Svet v mozaiku je zanimiv. In Panorama tudi. Le tu in tam pogrešam kakih domačih novic. Preveč zvemo'kaj vse se zgodi tej in oni znani ali manj znani umetnici ali popevkarici v svetu, domačih novic pa je malo. Posebno v rubriki televizije. Poglejte, mnogi imamo doma televizijske aparate, dobro poznamo vse junake z ekrana. V redu, začeli ste objavljati reportaže o njih. Toda drobnih novic o njih ni. Vidite, to pa pogrešamo. Test prebiram le, kadar objavljate ocene tehničnih predmetov. Zato pa je moja žena zvesta spremljevalka vaših testov. Kadar prinesem domov Tovariša, najprej pogleda, kaj ste ocenjevali to pot. Potem, ko revijo preberemo vsi doma, pa test izreže in shrani v posebno škatlo. Kadar se odpravlja na kak poseben nakup, pa brska po škatli in izpisuje, kaj je vredno kupili in kaj ne. Tudi Trem hišnim vogalom je moja žena zvesta. Ponavadi jih izreže, nasvete zaple-tenje da v posebno kuverto ker je šele začetnica v pletenju, nasvete za kozmetiko v posebno in otroške nasvete spet v. posebno. Pa tako naprej. Deset dni po izidu je MARJANA NAŠE POPEVKE Spoštovano uredništvo! Zelo imam rada popevke in že dolgo zbiram fotografije domačih in tujih pevcev. Toda najljubša med vsemi mi je Marjana Deržaj. Zato sem se zelo razveselila njene fotografije na prvi strani in «e kopice fotografij iz njenih pevskih obdobij v Panorami. Zal pa mi je, da o Mariani niste napisali kaj več. Zadnje čase tako lepo opisujete življenja raznih napovedovalk, pevcev, humoristov itd. Mislim, da bi tudi o Marjani lahko kaj več pisali. LJUBICA MALOSTIL. Celje Obširno reportažo o Marjani smo objavili približno pred dobrim letom. Takrat jo je naša reporterka obiskala v stanovanju, kjer Marja-na živi z možem in malo Tino. Če imate čas, pa malce pobrskajte po starih »Tova-risih« in zvedeli boste vse, kar želite o vaši ljubljenki. • nadaljevanje na str. 6 Lani je že najavila svoj uspeb: bila je spremljevalka lepotice Jugoslavije 1967. Na letošnjem tekmovanju za slovensko lepotico 1968, ki ga je organizirala na Bledu revija »Stop«, je osvojila stasita Saša Zajc prvo mesto. Foto: E. KAŠE ILUSTRIRANI TEDNIK »DELA« Št. 30, leto XXIV 23. VII. 1968 VSEBINA Spet korak naprej . . 8 Devize pa: po Savci in Dravci ..... 10 Boji za severno mejo — Slovenska Krajina pozabljena . . . . 11 Piknik po Belokranjsko ....... 17 2x2 strani — problemi Prostitucija v Jugoslaviji — Kopačice zlata..........20 nesreče: Stojno selo gori čez dan Na morje pa ne turistično .... 'i . 24 NOVELA ...... 26 S PINCETO POD LUPO ....... 38 ROMAN ...... 40 SVET V MOZAIKU . 44 PANORAMA televizija . . . 50 glasba .'. . . . 52 film . . . . . . 54 HUMOR . . . .. . 56 TEST.............58 TRIJE HIŠNI VOGALI 63 DRŽAVLJAN, Ubogi državljan, včasih si samo uboga para. Kar poglejmo L ■ »Na komunalni zavod za socialno zavarovanje sem moral nesti enaindvajset različnih potrdil, čeprav bi jih po (že zastarelem) čl. 172 Zakona o upravnem postopku smeli zahevati samo štirinajst...« »Da bi dobil dovoljenje za gradnjo hiše na lastni zemlji, sem moral obiskati nič manj kot šestnajst pisarn. Nekatere sem seveda obiskal tudi po trikrat ali štirikrat. Pri tem sem izgubil dvainsedemdeset ur svojega delovnega časa. žal nisem mogel izračunati, koliko so ga izgubili tisti na občini...« »Letos se je bilo treba še pred vpisom na univerzo prijaviti, čakal sem uro in pol v vrsti, navsezadnje pa nisem bi sprejet, ker sem namesto originalnega maturitetnega spričevala prinesel uradno overovljen prepis. Zastonj sem dokazoval, da mi je original po nesreči zgorel. Administratorka je zahtevala original, češ da tako predpisuje rektorat. Ko sem jo vprašal, ali mi je zaradi tega zaprta pot na univerzo, je skomignila z rameni in poklicala naslednjega. Gaudeamus...« »Moje potrdilo je bilo gotovo že ob sedmih zjutraj. Dvignil šem ga lahko šele ob devetih, ko so se začele uradne ure...« To je le prgišče pritožb, ki kdaj pa kdaj zajadrajo na naše uredništvo. Kaj naj svetujemo državljanu? Naj si najame osebnega tajnika? Odvetnika? Naj opravi kak administrativni tečaj? Ali pa mu naj povemo, da je, preprost in vsakdanji, kot je, le stranka pred šalterjem, človek brez fiziognomije? In da,-če ne zadosti včasih topoumni birokratski proceduri; včasih tudi človek brez vrednosti? • • • Glavni In odgovora) urednik MILAN SEGA Urejuje uredniški odbor: Sergej Epih (pomočnik glavnega urednika), Marija Brumen (tajnica redakcije) Alenka Bibič. Tanja Dolinar Stane Ivanc, Željko Kozinc, Niko Lapajne, Jaro Leskovšek Vesna Marin-čič. Jože Vetrovee, Egon Kaše (fotoreporter), Tatjana Junč (oblikovalka), Polde Lamberger In Jože Milavec (meterja). (JKEDNLSTVO: Ljubljana, Tomšičeva 3-11, tel 23-522/2B tnt 55 - Poštni predal 468 - Uprava, Šubičeva 1, tel 22-575 In 21-832 Prodaj m odd Šubičeva l, tel 22*575 in 21 832 — Ugiasnl odd tel 22-457 tn 21-880 — Naročniški odd tel 20-4H3 - »Tovariš« izhaja vsak teden - Rokopisov in ne. naročenih fotografij ne vračamo. Posamezna številka stane din 1,5 (starib 150 dinj, mesečna naročnina le din 6 (starih 600 din) Izdaja tn tiska CP »DELO« Ш Poštnina plačana v gotovini, žiro račun SDK 501-1-167— SVET TANJUG AP AFP TASS ANSA REUTER PAP UPI MEN HSINHUA IIS v v yf V ŽARIŠČU Za čast železnic gre Billy povzroča angleškim državnim železnicam hude skrbi. Pa ne gre za kakega sindikalnega voditelja, ki bi pozival na stavko, in tudi za roparja ne, ki bi naskakoval poštne vagone, še huje je: Billy je izgubljen kozliček. Potoval je z vlakom proti severu, po vseh predpisih opremljen s kartončkom za vratom z vsemi potrebnimi podatki o sebi in svojem potovanju. Pa se je zazdel Billy-ju kartonček zelo okusen in pojedel ga je do konca. Dvojnika dragocenih podatkov o kozličku ni bilo in železnice so v nevarnosti, da jih okrivijo »da so si na nepošten način prilastile kozlička«. Da bi pokazal dobro voljo, je britanski minister za transport objavil v časopisih poziv, naj se javi pravi lastnik kozlička, a brez uspeha. Billy čaka zdaj na svojo usodo v oddelku za najdene predmete angleških državnih železnic. Rjovenje Italijanski liberalni politik Aldo Bozzi je takole komentiral novo vlado premiera Leone j a: »Levi center je kot film Metro Goldwyn Mayerja: pokaže se lev, ki zarjove, potem pa takoj izgine.« Treba je vedeti, da pomeni priimek novega italijanskega predsednika vlade Leone j a »lev«. Charles je dobil red hlačne podveze Angleži so spet enkrat prišli na svoj račun. Nedavno so v starem uhndsorskem gradu z vso živopisnostjo angleške tradicije podelili 19-letnemu princu Charlesu najvišje angleško odlikovanje, red hlačne podveze. Tako se spodobi za prestolonaslednika, ki je razen tega že pri desetih letih dobil tudi naziv WaleSkega princa. Red. je ustanovil v 14. stoletju kralj Edvard lil, in ima napis v stari francoščini »Honni soit qui mal y pense« (Naj se sramuje, kdor si misli kaj slabega o tem). Nastanek je povezan z romantično legendo. — Red je podelila Charlesu mati, angleška kraljica Elizabeta II., ki jo vidimo na sliki v spremstvu soproga Philipa v tradicionalnih oblačilih, starih šest stoletij. j V ZDA LAHKO VSAK KUPI MINOMETALEC I Če gre bolj za zmerne elemente, bo zadostoval kaliber 45, če pa ga nameravate uporabljati na področju rasne integracije, bi vam svetoval kaliber 81. (Aval — »Europeo) Kardinalski »enfant terrible« Dvainsedemdeset let je že bostonskemu kardinalu Richardu Cushingu (velikemu prijatelju družine Kennedy), pa ima še vedno oster jezik in zmernejša ameriška katoliška hierarhija se ustraši vsake njegove nove izjave. Zadnjič je rekel na televizijski oddaji, ki se je je udeležil kot častni gost: »Končno nam je cerkev dovolila, da 'se oblačimo bolj preprosto in zdaj na srečo ne zahtevajo več od nas, da bi skakljali okrog našemljeni kot stare princese.« Potem je njegova eminenca pokazala na postaranega gospoda s steklenico whiskyja in vzkliknila: »To je zdravilo za vse, od izpadajočih las pa do vraščenih nohtov! Le nagni, dragi prijatelj, nagni to blagoslovljeno vodico! Le na to pazi, da tl ne kane na tla niti kapljica!« Davek civilizaciji Nemški književnik Frank Thiess je rekel: »Vsaka civilizacija plača povečano porabo materialnih dobrin, ki ji v bistvu niso potrebno, z zmanjševanjem duhovnih dobrin, ki so ji nujno potrebne.« V pralni stroj edin ker vsebuje OXYLAI PREJ ZVIJEZDA MARGARINA ZDRAVA. OKUSNA, KALORIČNA. VITAMINIZIRANA ЕШИШ> TODA BOL) SODOBNO“1 7 ЧВ& PRAKTI тјј *1 WANO Nezanimanje Menda je ni države na svetu, kjer bi se prebivalci tako malo zmenili za volitve kot je Dahomey v Afriki. Zadnje opravljanje »državljanskih dolžnosti« je bil pravi po-lom: od dveh milijonov vo-livnih upravičencev se je le kakim sto tisočem zdelo vredno priti na volišče in se odločiti za tega ali onega kandidata. V eni od pokrajin je volilna »udeležba« dosegla celo povprečje enega volilca na deset tisoč upravičencev. Prisrčno prijateljstvo Razvpiti rasist George Wallace, nekdanji guverner zvezne države Alabame, bi bil rad nič manj kot predsednik ZDA. Nerodno je le to, da noče sliSati zanj ne Demokratska ne Republikanska stran, ka, kar pa Wallacea ne moti, da se ne bi ukvarjal s predvolilno propagandoTelevizijska mreža ABC je posnela eno od njegovih zborovanj in tudi trenutek, ko sta si prisrčno stresala roko z Robertom Sheltonom, »imperialnim čarovnikom« teroristične organizacije Ku - klux klan. Ze od nekdaj sta dobra prijatelja in sodelavca. Kasneje se je Wallaceu le razležalo v glavi, da mu utegne ta posnetek Škodovati, pa je poslal svoje ljudi, da na vsak način onemogočijo objavo tega nežnega prizora. Prišlo je do škandala in zdaj vsaj iz časopisov vsi vedo za stisk rok, tudi če ga na televiziji niso videli. Sveže pobarvana prisega Giovanni Leone je končno sestavil novo italijansko de-mokrščansko vlado. Bazen ministrov sodi v vlado tudi 46 podsekretarjev (pomočnikov ministrov). Podsekretarji prisegajo po tradiciji v palači predsednika vlade, ministri pa podpredsednikom republike, S prisego pred predsednikom Saragatom je šlo vse po sreči, podsekretarjev pa se je prijela smola, oziroma sveža barva na novo prepleskanih sedežev v »Dvorani fresk«, kjer so prisegali. Vse podsekretarske obleke bodo morale v kemično čir ščenje. Hitri jezjki Po podatkih stenografske službe zahodnonemškega Bun-destaga v Bonnu sta na vrhu liste politikov, ki jim v govorih in debatah najhitreje teče' jezik, finančni minister Franz'' Joseph Strauss in poslanec Helmuth Schmidt: 444 zlogov na minuto spravita v javnost. Njun rekord pa bi bil le beden rezultat v primeri s hitrostjo poslanca izpred1: dobrih petnajstih let, dr. Reismanna, ki mu je uspelo vsako minuto izgovoriti povprečno 540 zlogov. Težave z belci Bivši britanski protektorat Swaziland je danes samostojna državica severovzhodno od Južnoameriške republike, čeprav so med prebivalstvom črnci skoraj v absolutni večini, prihajajo' radi v državo sosedje iz ' segregacionistične dežele. V Swazilandu ni diskriminacije, zato ne preganjajo ljubezenskih odnosov med belimi in črnimi. Vendar bi senatorji Swazüanda radi prepovedali kontakte črnih žena svoje dežele z belimi »kavalirji« iz Južnoafriške republike. Belim Casanovam naj bi prepovedali prehod čez mejo. Tudi časopis »Times of Swaziland« je za to, le sprašuje se: »Toda kako za hudiča naj ugotovimo, kdo prihaja k ' nam samo zaradi tistega?« — Ali dela kdo pri vas čez poletje? — Dela — dvigalo! (Patafeovič — »Politika«) e SLAVNIK IZ KOPRA Spoštovano uredništvo! 'Radi bi vam opisali vožnjo z avtobusom Autoturističnega podjetja Slavnik koper, zato ker je bila res nekaj izrednega. V soboto, 13. julija ob 21.15 smo se peljali z avtobusom KP 52-06 iz Pirana v Lucijo. Ko je avtobus peljal mimo vmesne postaje 'pri ladjedelnici, je neznani potnik opozoril Sojerja, naj ustavi. Ker pa na tej postaji ni nihče izstopil, se je šofer; avtobusa razjezil, in naš, potnike, začel zmerjati, čez čas pa nas je celo nagnal, iz avtobusa, ker smo bili mnogi bosi. šofer je trdil,, da. bosi ne smemo v avtobus. Tako smo morali do Lucije peš, čeprav smo plačali vozovnice. Res smo radovedni, če je bosim potnikom vstop v avtobus prepovedan. Mogoče bi kdo od avtobusnega,: podjetja Slavnik to lahko razložil. Rudi Auda, Oto Maček in Rajko Zorjan, Maribor Počakajmo kak teden, morda bodo pri Slavniku tako ljubeznivi in nam povedali, kaj vse mora imeti na sebi potnik, ki vstopi v njihov avtobus. KAKTUSI, KAKTUSI Tovariš urednik! ' Z veseljem sem prebrala zadnjo reportažo Jožeta Ve-trovca, ki je pisal o ljubiteljih kaktusov iz Slovenskega Primorja. Tudi sama že nekaj let gojim kakteje in vsakokrat, ko se razcvetejo, ure in ure presedim pred čudovitimi cvetovi. Mislim, da nobeno drugo cvetje nima tako žlahtnih cvetov kot 'kaktusi. In da ni tako gorečih ljubiteljev cvetja, kot so gojitelji kaktej. »Tovariša« sem prvič kupila takrat, ko ste pisali o Ma-tuševi iz Maribora, ki vzgaja kakteje. Od takrat sem vaša zvesta bralka. Rada prebiram reportaže o domačih ljudeh in zelo sem vam hvaležna za reportažo o ljubiteljih kaktusov iz Primorja. Mislim, da je na slovenskem še precej ljubiteljev kaktej in mogoče bi bilo zamnßiyo,, če. bi tu in tam še koga obiskati. MILENA MATJAŠIČ, Ljubljana ALBERT PAPIER OKROGU RENTGEN Profesor Ulomček je letos izprašal kar 48 maturantov. Udeležil se je tudi bistva matu-re — valete. Tamkaj je bil vesel, da je plesal; ko so mu maturanti poklonili lep plinski vžigalnik, je prvikrat v življenju dobil . občutek, da je bogat. S toploto v srcu se je naslednjega jutra prebudil in začel je brati časopis. Prebral je ostre napade na tiste, ki neupravičeno bogate. Pogledal je svoj lepi vžigalnik in zardel. Spomnil se je tudi članka, ki je grajal profesorje, ki na koncu šolskega leta sprejemajo rožice, steklenice in čokolado. »To sem jaz!« je zakričal in poslej ni imel več notranjega miru. To neupravičeno bogatenje mu je požrlo socialistično zavest in počitnice. V- nočeh je pričakoval družbeno intervencijo; komisijo SDK, milico, vojsko. Zaklel se je, da bo čist pred družbo in pred temeljno izobraževalno skupnostjo. Zajahal je bicikel in se zapeljal k svoji bivši učenki, soprogi svojega tovariša Volkodlaka. Pozvonil je v tisti krasni vili in lepo ga je sprejela: »Kaj vas je prignalo, tovariš Ulomček?« * I »Občutek neupravičenega bogatenja. Moram govoriti z vašim tovarišem soprogom!« »Ne morete, ker sem že tri leta ločena, j Pustil mi je le tole mio in nekaj milijonov, j Zdaj stanuje tam pa tam.« »Tam pa tam! In kje je to?« »Tega pa ne vem. Bova vsak en Johnnie i Walker?« »Hvala, ne bova!« Od ljudi na cesti je zvedel za Volkodlakovo domovanje. Pozvonil je v elegantnem bloku in zvedel: »že dve leti sva ločena. Nimam pojma, kje bi bil. 'Pustil mi je tole petsobno stanovanje in nekaj milijonov. To je vse.« »že, že,« se je zvijal Ulomček, »ampak jaz neupravičeno bogatim!!« »čestitam, ampak jaz se s tem ne ukvarjam!« mu je zaprla pred nosom. Pa-je Ulomček le zvedel za njegovo resnično' domovanje. Spet je pozvonil in odprla je starejša gospodinjska pomočnica. Ko je vprašal po tovarišu, je zvedel: »Jezus, gospod pa niso doma! So šli v planine' ali pa na morje, kjer so tudi doma.« Ulomček se je pognal najprej v planine, in tamkaj zvedel, da so tovariš na slovenski obali. .Po petih dneh je prizvončkljal na morje. V njegovi vili so rekli, da je trenutno na valovih ž gliserjem Penta 100 PS. Ulomček je prislonil bicikel na drevo, se sesedel pod palmo in povedal, da ga bo pač počakal in zakaj. Bil je že pozen mrak, ko se je Volkodlak vrnil. Povedali so mu, kdo je speči tip pod palmo: profesor, ki je neupravičeno obogatel. In Volkodlak ga je ukazal zbuditi ter prignati predse. Ulomček je povedal vse po pravici. Na začetku razgovora je bil Volkodlak oster in previden, pozneje se je smejal in tolkel po kolenih. Srečen je bil tudi Ulomček. Prepeval je, na poti z morja domov: znebil se je more, družbenega ponižanja. Saj je prepustil tisti vžigalnik — corpus delicti neupravičenega bogatenja — kar Volkodlaku. TEK NA DVA TISOČ METROV Stražišče, del Kranja, so že pred leti razdelili na ulice in ga razglasili za predmestje. Sicer imeniten naziv, od katerega pa imajo prebivalci prav malo. če potrebujejo na primer nujno informacijo ali zdravnika sredi noči, morajo dirjati v več kot dva kilometra oddaljeni zdravstveni dom, kajti kranjskemu podjetju za PTT promet se doslej še ni zdelo vredno, da bi postavilo v delu svojega mesta telefonsko celico. Vsak izmed osmih tisočev »mešča- nov« bi gotovo raje zavrtel številko na telefonu, kot pa da se brez kondicije preizkuša v teku na dolge proge, posebno še tedaj, kadar gre za minute. NOVOST, KI JE NI 2e nekaj dni poslušamo na televiziji in gledamo v tisku reklamo za osvežujočo pijačo v vrečkah »Fla-Vor-Aid«, ki jo je začela izdelovati po ameriški licenci »Droga« iz Portoroža: »Novo na našem kaditi prepove# dano trgu —- v petih različnih okusih!« V vsaki večji trgovini da se dobi ta novost, razlaga reklama. Nekaj žejnih Ljubljančanov je povprašalo v samopostrežni trgovini AE v Slaviji pa v samopostrežnici »Delikatese« na Ajdovščini in še pri »Prehrani« v Kozolcu. Kaže, da vse te trgovine niso »večje« in dovolj imenitne, da bi imele novo pijačo v vrečkah. Nobeden od prodajalcev ni imel niti od daleč pojma o nekakšnem »Fla-Vor-Ai-du«. Pač spet ena od novosti, ki •jih je reklama potna, trgovine pa ne. Pohvaliti pa moramo za zdaj vsaj jasno in domače ime nove pijače. VOZNI NERED Kopalni avtobus »Ljubljana-— transporta« bi moral po voznem redu ob 17.30 odpeljati kopalce s Sore (Goričane) v Ljubljano. 14. julija je bil ob tem času avtobus poln, vendar so morali potniki čakati debelo uro, da se, je premaknil. Ker je tistega popoldneva deževalo, je bilo na željo, kopalcev več izrednih voženj na račun redne vožnje ob 17.30. Tako je vsaj pojasnil zamudo sprevodnik. stal komet 100 dinarjev, ker so mu odtrgali 50 din za tisti grdi petstotak iz bratske samopostrežbe. Ko se je skušal skregati s prodajalko, so ga spet nadrli in pognali iz trgovine. — Kako naj se potem iz naše mladine, razvijejo potrošniki, ki bi imeli zaupanje v trgovino? CENENA PIJAČA Na praznik borca 4. julija se je Šla družba kopat na Savo ▼ Črnuče. Spotoma so se ustavili v gostilni »Tavčarjev dvor« na Ježici. Kot uboge študentske pare so si' naročili le tri del kisle vode, da bi se vsaj eden od njih lahko odžejal. Po 20-minutnem čakanju je prinesel natakar naročeno. Nekaj je zadišalo po žganju, ач vseeno ni mogel nihče pričakovati, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. žejnemu, ki je globoko potegnil iz kozarca se je krepko zaletelo. Nič čudnega pravzaprav, če si duševno pripravljen na kislo yodo, pa se ti izlije v grlo čista slivovka. — Vsem, ki si želijo 2 del slivovke za 60 starih dinarjev, toplo , priporočamo gostilno »Tavčarjev hram«. Naročiti morajo seveda kislo vodo. ŽRTEV PETSTOTAKA Mlajši letnik si je zaželel • kornet. V samopostrežni trgovini v Vojkovi .ulici v Ljubljani je dobil, kar je želel. Sladoled je bil dober, ni pa bilo kupcu všeč, da mu je prodajalka podtaknila grdo zalepljen stari petstotak. Ko si je drznil imeti pripombe, ga je nadrla in nagnala iz bifeja. Pa se je zgodilo, da si je mladenič spet zaželel komet. To pot je stopil v samopostrežno trgovino na Titovi cesti nasproti Stadiona. Tu ga je POJASNILO K sestavku »Bojeviti sprevodnik« rubrike Kaditi prepovedano v 29. številki »Tovariša« nam je Transturist sporočil, da avtobus z registrsko številko KR 141-70 ni njihov in tudi' šofer — čeprav niso navedeni njegovi podatki, vedo, za katerega gre — že leto dni ni več pri, njih v službi. Torej g e za avtbbiis kakega drugega podjetja. — Ponovno prosimo vse, ki dopisujejo v našo rubriko, da podatke natančno preverijo! VALVASORJEVA „SLAVA VOJVODINE KRANJSKE“ Mladinska knjiga izdaja posebno priročno zbirko Kondor (ureja jo profesor Uroš Kraigher), ki je nedavno doživela lep jubilej. Izšel je že stoti zvezek. Založba je gotovo s posebnim namenom izdala kot jubilejni zvezek prav Janeza Vajkarda Valvasorja »Slavo vojvodine Kranjske«. Valvasor (1641—1693) je izdal pod tem naslovom zajetno publikacijo (izvirnik ima 15 knjig) v štirib debelih zvezkih. Celotna njegova »Slava« obsega 3320 strani in krasi jo 533 bakrorezov. V stotem zvezku Kondorja je seveda lahko izšel le izvleček tega dela v prvotnem prevodu in priredbi prizadevnega valva-sorijanca, zdaj že pokojnega profesorja Mirka Rupla. Besedilo je priredil za to izdajo publicist Branko Reisp, ravnatelj Muzejske knjižnice v Ljubljani, ki je napisal tudi uvod, spremno besedilo in opom- be ter tako na prav uspel način približal Valvasorja in njegovo dejavnost, posebej pa še »Slavo« vsakomur, ki se zanima ф monumentalno delo kranjskega zgodovinopisca ali pa ga je pritegnil njegov grad Bogenšperk, sedem kilometrov od Litije, na meji Zasavja in Dolenjske. Na Bogenšperku, ki ga Je kupil leta 1672, le nekaj tednov po poroki, je Valvasor preživel • kakih dvajset let, najbolj srečnih in plodnih v svojem Življenju. V gradu je uredil bakroreznico in majhno tiskamo in tu je izdal svojo prvo slikovnico »Pasijon«. »Slave« pa niso natisnili na Bogenšperku,v kakor to domnevajo orene-kateri nedeljski izletniki, saj jim tako tolmačijo celo slabo obveščeni turistični vodniki. To nemogočo In netočno navedbo najdemo celo, v nekaterih tiskanih oriročmiknih. Le kje bi mogli natisniti tako obšir- no in zahtevno delo s skromnimi pripomočki na odročnem Bogenšperku pred tristo leti!, Reispov-priročnik nas temeljito seznani z, Valvasorjevim plodnim . življenjem. Iz teksta pa spoznamo tudi premnoge zanimivosti in privlačnosti slovenske zemlje iz Valvasorjevih časov v XVII. stoletju in seveda tudi poprej, saj posega bogenšperski zgodovinar . tudi v starodavno dobo. Naniza nam mnoge podrobnosti, M so pozneje služile Jurčiču in drugim slovenskim pisateljem za nodiago ranosfih naših izvirnih literarnih del. Nova izdaja »Slave« v P°*snovi orjredbd bo marsikomu nudila obilo po-Ho.ticov. da mu bo obisk Bogenšperka še bolj približal .. .Valvasorja in njegovo knjižno žetev. JOŽE ŽUPANČIČ VLADO MERZEL V Dravogradu menda ni nikogar., ki ga ne bi poznal. Pa ne zaradi tega,, ker je ravnatelj osnovna šole, ampak zaradi njegovega neumornega mentorskega dela v številnih krožkih na šoli ter drugih prostih družbenih dejavnostih. Devet let, je odkar je kot 24-letni učitelj prišel v Dravograda In takrat se je začelo: prevzel je pevski zbor, ustanovit recitacijsko, folklorno ter dramsko skupino, pionirsko zadrugo, tiskamo, radio, joto in filmski krožek... Na vseh področjih šolskega in iz-venšolskega dela je dajal mladim voljo do dela, jim pomagal ter dajal poleta za nadaljnje delo. .Vse to opravlja z velikim ■: uspehom tudi danes, lahko bi rekli, da še z večjim. Zetö si prizadeva tudi v družbenih dejavnostih. Pomaga v številnih organizacijah, društvih, skratka povsod, kjer je treba prijeti za delo. Lahko bi celo rekli, da živi za delo, da vidi v njem smisel življenja:, ' — Kaj je vzrok vaši veliki delovni vnemi? »Rad delam. Razen tega menim, da je učni proces enotni proces šolskega in izvenšoU skega dela. Pri mladih tako razvijamo nagnjenja, jim dajemo življenjskega poleta, šola mora biti res življenjska in ne le »šolska.« — Načrti? »še.bolj razviti sedanjo dejavnost. Radi bi ustanovili tudi nižjo glasbeno šolo. Na Ojstrici potrebujejo novo šolo, treba bo pomagati. Mladina v Dravogradu spi, treba jö bo zbuditi:.. Dela nikoli ne zmanjka 8..« Kes,, malo je ljudi, ki jim vsebino življenja pomeni delo. In zato jih moramo ceniti. 11 P. Sporazumu se je že'.prve dni pridružijo kakšnih; petdeset držav- Njegov namen je preprečiti širjenje, nuklearne .oborožitve, na dežele, ki takšnega orožja še nimajo, po drugi strani pa. še tako imenovane neatomske dežele obvezujejo, da ne bodd. gradile .atomskega orožja in da bodo dovolile nadzorstvo 'nad svojimi nuklearnimi napravami, kar naj bi pokazalo, ali je njihov namen edinole 'miroljuben. Podpis sporazuma je sad dolgotrajnih prizadevanj, ki so povezana tako s strahom po eksploziji atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem kot s strahom ob naraščajočih zalogah jedrske-■ga orožja in pred atomskim spopadom Kronologija teh prizadevanj se . začne leta -1946 s predlogom ameriškega predstavnika v odboru ?OZN za atomsko energij S-Bemar-da Barucha, naj bi- nadzorovali vse atomske eksplozije in prepovedali vse druge atomske dejavnosti. Leta -1955 je predsednik . Eisenhower na ženevski konferenci na vrhu predlagal . zračno nadzorstvo nad vsemi vojaškimi napravami. Baruchov hačrt je Sovjetska zveza zavrnila, češ da ne gre skupaj z nacionalno varnostjo, Eisenhower jevega pa z utemeljitvijo, da bi bilo to zračno ■vohunstvo. V zameno je SZ predlagala skupinsko nadzorstvo nad vojaškimi napravami, vendar zadeva ni napredovala. Napredek je bil: storjen leta 1959, ko je dvanajst držav sprejelo sklep o prepovedi graditve vojaških oporišč in -jedrskih eksplozij na Antarktiki. Potem so leta 1961 ustanovila osemnajstčlanski razorožitvam odbor, bolj znan fcot ženevska, razčirbžitvena konferenca. Zal je osemnajsti sedež,, ki naj bi ga zasedla Francija, še danes prazen. Tudi LB Kitajska ne prizna ženevske konference. . Leta 1963 so med Kremljem in Belo hišo vzpostavili tako imenovano »vročo zvezo«: teleprintersko zvezo, - s katero naj bi se ameriški in sovjetski voditelj posvetovala ob mednarodnih krizah ali na- ključnih jedrskih eksplozijah in napadih, da bi preprečila najhujše. Istega leta so v Moskvi, Londonu in Washingto-hu podpisali sporazum o prepovedi jedrskih poskusov na zemlji, na morju in v zraku. Sporazumu se je pridružilo nad sto držav, Francija in LB Kitajska pa ne. Leta 1964 so na ženevski razorožitveni konferenci prepovedali atomsko oborožitev vesoljskih ladij. Potem so se začela prizadevanja za na-daljne korake. Predsednik Johnson trdi, da je že v začetku leta 1964 pisal Kremlju, naj bi sprejeli sporazum o neširjenju jedrskega orožja. Diplomatska dejavnost je bila vseskozi živahna, ovir pa nešteto. Na sestanku v Glas-borou pred letom dni sta Johnson in Kosigin odobrila idejo, in 1. julija letos je bil sporazum podpisan. Seveda Je tudi to le korak. Ameriški in sovjetski politiki se namreč že dolgo pogajajo o odločnejših ukrepih, se pravi o odpravi an ti raketnega obrambnega sistema. Dandanes so rakete popolnoma zasenčile vlogo bombnikov, ki prenašajo letalski tovor: z raketami je lahko takšne bombnike sestreliti na veliko razdaljo, z raketami pa je mogoče prestreči in urfičiti tudi sovražne rakete z jedrsko konico. V ZDA so se zlasti razburili, ko so zvedeli, da sta Moskva in Leningrad že zavarovana z antiraketnim obrambnim sistemom. Menili so — predvsem v Pentagonu in v oboroževalni industriji — naj bi nekaj podobnega zgradile tudi ZDA. Tedanji obrambni minister McNamara se je ideji upiral, češ da je antiraketni obrambni sistem predrag in navsezadnje neučinkovit, saj je mogoče kolikor toliko zavarovati le nekatera mesta, vse države pa ne. Zato — tako je menil McNamara — bi bilo pametneje, če bi se ZDA in ZSSB dogovorile o odpravi'takšnega obrambnega sistema. Ko Je Kosigin dobil takšen Johnsonov predlog je odgovoril, da je SZ_ za,, vendar samo' za ofenzivno, ne pa tudi za defenzivno orožje. Ko so v Moskvi, Washingtonu in Londonu podpisali sporazum o neširjenju nuklearnega orožja, so mnogi zapisali, da so se povečali upi za mir na svetu, da j$ bil storjen velik korak naprej, da je podpis sporazuma nekaj podobnega kot pogajanja med ZDA in DR Vietnamom, zakaj ZSSR in ZDA so napovedale, da so pripravljene iti še naprej. Triindvajset let po koncu drage svetovne vojne je oboroževalna tekma prinesla svet tako daleč, da ni druge rešitve kot razorožitev. Pripravljenost ameriških in lOvjetskih politikov na pogajanja vliva svetu nove \pe, da bo morda le enkrat za' vselej pregnan strah pred atomsko vojno katastrofo človeštva. ZDA in ZSSR so prišle tako daleč, da priznavajo enakost v vojaški moči in da se je prenevarno poigrati z usodo človeštva, če se držijo samo teorije o »ravnotežju strahu«, ki nujno povečuje oboroževalno tekmo in terja velike finančne žrtve. Junija letos je Johnson dejal, da ZDA želijo sprožiti razpravo o omejitvi sistema defenzivnega nuklearnega in strateškega ofenzivnega orožja. Odgovor na te besede je bil govor sovjetskega zunanjega ministra Gromika 27. junija, v katerem je dejal, da je SZ pripravljena na izmenjavo mnenj o vzajemni omejitvi in potem reduciranju strateškega orožja, tako ofenzivnega kot defenzivnega, pa tudi antiraket. Prav zato je bilo ozračje ob podpisu sporazuma tako slovesno. Johnson je v prvi izjavi dejal: »V tem trenutku upa zaradi velikega dosežka sem srečen, ker lahko svetu sporočim, da je sklenjen pomemben sporazum. Vladi ZSSR in ZDA sta sklenili, da čimprej začneta pogovore o omejitvi in-zmanjšanju ofenzivnih strateških nuklearnih vektorjev in sistema antiraket.«. Sovjetski premier Ko-sigin pa je vsem deželam sveta namenil poseben memorandum v devetih točkah. V memorandumu med drugim govori o tem, da je potreben načrt sporazuma o prepovedi uporabe jedrskega orožja, da je treba omejiti in polagoma reducirati nosilce jedr-skega orožja, da je treba nehati izdelovati jedrsko orožje, 1 zmanjšati njegove zaloge in jih naposled uničiti. Mogoče je program preširok in premalo konkreten, toda razvoj odnosov med ZSSR in ZDA v zadnjem času vliva upanje. Znamenje takšnega boljšega razumevanja med svetovnima supersi-lama so tako pogovori med Kosiginom ln Johnsonom v Glasborou ob začetku krize na Bližnjem vzhodu kot sklenitev zadnjega sporazuma v času, ko je Amerika tako daleč v vietanmski vojni; kot sprejeta koncepcija o konzularnih službah in kot — morda manj pomembno, vendar značilno — mimo zadržanje ZSSR ob incidentu, ko je ameriško vojaško letalo prekršilo sovjetski zračni pro-' štor, moralo pristati, pa so ga takoj nato izpustili. S. I. na vsako mizo ob vsakem obroku Ш e 1 DEVIZE PA: „PO SAVCI Ker smo že sredi dopustniških dni, ko se reke avtomobilskih turistov z vseh koncev Evrope stekajo na obale jadranske-ga morja - po večini čez našo ožjo domovino — smo zaprosili dr. Danila Dougana, predsednika Turistične zveze Slovenije, naj nam pove, koliko tujcev letos lahko pričakujemo, koliko deviz bomo zaslužili, kam in kako sami hodimo na počitnice, o cestnem obkoljevanju Slovenije, kmečkem turizmu in o široko odprtih mejah za vse tujce, ki prihajajo k nam. Bled. Biser Gorenjske. Otocec. Najbolj obiskana turistična točka na Dolenjskem Piran. Jadra na slovenskem morju. n Kakšen obisk tujih turistov lahko letos pričakujemo v Sloveniji in Jugosla-; nji? ^ Pričakujemo, da nas bo letos obiskalo okrog 8 odstotkov več tujih gostov kot lani, kar pomeni nekako enak odstotek povečanja kakor v minuli sezoni. Vsako -leto sicer obišče Jugoslavijo več turistov — vendar pa vsakoletni porast ne pomeni bidi boljšega izkoriščanja prenočišč; Znatno je, da smo pred leti — na začetku na-; še turistične ekspanzije — zabeležili po ^•odstotne skoke pri letnem povečanju ; tujih gostov. Porast v zadnjih letih je to-: rej občutno manjši kot v minulem obdobju. Letos imamo na razpolago samo sokrog 1054 novih postelj. Zaradi počasne rasti prenočitvenih zmogljivosti ne moremo več pričakovati izrednih skokov, to je večjega povečanja tujih turistov kot za okrog 5 odstotkov od ene do druge sezone. če primerjamo lansko turistično sezono z letošnjo, kaj lahko ugotovimo in kaj smo se naučili? -■ , V prvi vrsti moramo računati, kakor ste je izkazalo, na gospodarske razmere in politične dogodke v državah, iz katerih prihaja k nam največ gostov. Za turistično gospodarstvo so sila pomembna gospodarska gibanja in politični pretresi, ki čestokrat čez noč bistveno spremene dotok gostov in tako odločilno, predvsem pa negativno, vplivajo na turistični promet. Za nas so najpomembnejše Zahodna Nemčija, Anglija in skandinavske države, v katerih je zadnje čase prišlo do gospodarskih težav, ki doslej še niso v celoti odpravljene. Tudi zadnji politični dogodki v Franciji se bodo prav gobovo odrazili pri letošnjem obisku naše dežele. Kakor Vemo, so na lanski turistični promet v določeni smeri negativno vplivali tudi dogodki v Grčiji in na Bližnjem vzhodu. Posebej ugodno za letos, pa tudi za prihodnja leta, je da je zanimanje za Jadran vedno večje ha češkoslovaškem. Samo na letalski progi Praga—Split se nam obeta veliko čarterskih poletov. Podobno zanimanje za Jugoslavijo je tudi na Poljskem, p, da imajo Poljaki precej manj možnosti za potovanje kot Cehi in Slovaki. Gostje iz socialističnih držav postajajo vse bolj zanimivi. Vse te ugodne in neugodne'ugotovitve bolj ali manj veljajo le za stacionarni turizem, medtem ko pri izletniškem turizmu beležimo stalen napredek. Letos zlasti pričakujemo še več avtomobilskih turistov- izletnikov kot lani, v prvi vrsti iz sosednje Italije in Avstrije. Ta promet Cesto žal sploh ne moremo registrirati po nočitvah, vsekakor pa nam prinaša lep, trden denar. V prvih mesecih letos (janusi*—april) smo zabeležili štiriodstoten padec maloobmejnega prometa. V tem razdobju lani smo zabeležili 2,959.000 prehodov čez maloobmejne bloke, letos pa samo 2,850.000 ali za skoraj 100.000 manj kot lani. Zakaj? Na drugi strani namreč za isto razdobje opažamo občutno povečanje rednega pro- meta na meddržavnih blokih, saj se je letos povečal kar za 19 odstotkov, če smo lani našteli 3,274.000 prehodov (januar — april), smo jih letos že 3,887.000 ali za skoraj 600 tisoč več kot lani. Kaj lahko sklepamo iz tega? Maloobmejni promet se ustaljuje. Ljudje z maloobmejnimi prepustnicami imajo tudi potne liste. Kakšnega bistveno večjega maloobmejnega prometa torej ne moremo več pričakovati, ker se je že bolj ali manj dokončno ustalil. Koliko deviz je Slovenija lani zaslužila s turizmom in kaj lahko pričakujemo letos? Lanski devizni dohodek od turizma v Sloveniji smo ocenili na 55,648.000 dolarjev. Zanimivo ob tej številki je, da smo od menjave v maloobmejnem prometu, izletniškega in tranzitnega turizma iztržili skoraj enake zneske, in sicer po 19 oziroma 18 milijonov dolarjev, 18 pa od stacionarnega. Devize v Sloveniji sicer ustvarjamo, od dveh tretjin pa se moramo preprosto, posloviti. Gre za retencijsko kvoto, ki vpliva predvsem na najemanje kreditov. To je diskriminacija . izletniškega in tranzitnega turizma ter maloobmejne trgovine nasproti stacionarnemu turizmu, ki ga merimo z nočitvami. Koliko časa še? Pravico do udeležbe pri devizah imajo samo tiste delovne organizacije v turizmu, ki se lahko izkažejo z nočitvami tujih gostov. Devize v Sloveniji sicer ustvarjamo, toda do dveh tretjin vseh sploh nimamo pravice (devizna participacija). To je ena bistvenih pomanjkljivosti za Slovenijo, ker delovne organizacije, ki sicer ustvarjajo tujski promet — ne dokažejo pa (nočitev nimajo), da pretežno goste tuje turiste — ne morejo najemati-investicijskih kreditov pri bankah. Le-te namreč za povračilo zahtevajo odkup retencijske kvote. • Če bi v tej zvezi hoteli kaj doseči, bi morali spremeniti veljavne predpise. Izdelati bi morali nov sistem, ki bi pravičneje kot doslej odmerjal ustvarjalne devize. Kakor ugotavljamo, so zato možnosti, pa tudi predlogi, vendar jih v Beogradu doslej niso sprejeli. Lani je prišlo v Jugoslavijo samo preko obmejnih prehodov v Sloveni j j — redni promet, pri katerem ni upoštevan maloobmejni — 18 milijonov 850 tisoč tujih avtomobilskih turistov, istočasno pa ugotavljamo, da smo v vsej Jugoslaviji zabeležili samo 3,600.000 tujcev, ki so prespali pri nas po enega ali več dni. Gre za razliko skoraj 15 milijonov! Vsi drugi ali okrog 90 odstotkov turistov je torej ostalo v Sloveniji manj kot en dan. Od njih smo po oceni iztržili 18 milijonov dolarjev, verjetno znatno več. Ker pa pri nas niso prespali, nimamo nikakršne pravice do soudeležbe pri devizah ... Do dveh tretjin devizne realizacije sploh nimamo nobenih pravic! To prav gotovo ni pravilno, če nič drugega. Dr. Danilo Dougan In ocena — 18 milijonov dolarjev dohodka od tranzitnega in izletniškega turizma je več kot skromna, saj računamo, da takšen turist pri nas ni zapravil več kot po en dolar, če pomislimo samo na bencin, je račun že kristalno čist. Kaj je počelo 15 milijonov enodnevnih turistov v Sloveniji, ne vemo. Ne poznamo strukture njihove potrošnje. Prihajajo samo do Sežane, Nove Gorice in škofij po meso in bencin? Se peljejo samo. od državne meje do Hrvaške? Naj si bo tako ali drugače, dejstvo ostane, da smo lani zabeležili pri bas deset tujcev na enega Slovenca. Koristno bi bilo, da bi spoznali, kaj vsi ti turisti počno pri nas, kaj želijo, kam hitijo, zakaj so prišli k nam, kaj jih zanima, s čim so oziroma niso zadovoljni, koliko pri nas zapravijo in podobno. Takšne in podobne ankete v svetu delajo, zato da se vedo ravnati zmeraj bolj učinkovito. Zanimiv je podatek, ki nam pove, da so tuji gostje (stacionarni turisti v Sloveniji) pojedli in popili lani za 561 vagonov hrane in pijače. Na prvi pogled nam je jasno, da takšnih količin hrane in pijače ne moremo izvoziti kar tako mimogrede, kakor to lahko storimo doma — v turizem. Izletnikom, in prehodnim gostom prodamo za okrog 2000 vagonov prehrambenih predmetov, 'kar je prav tako zelo lepa številka, ker se za njo skriva samo trdni dinar Znano je, da Spanci svoje agrarne viške težko prodajo na tujem trgu, ker niso v EGS (evropska gospodarska skupnost), zato jih prodajo turistom kar doma. Podobna usmeritev naj bi obveljala tudi za naš — posebno kar zadeva meso, pa tudi druge prehrambene predmete in posebej vino —‘ pa bomb kmalu sedli na zeleno vejo, kar zadeva turistični TURIST NE PRIHAJA SAMO ZATO, Postojna In njena kraška jama, najbolj obiskani v sloveni ji DA BI JEDEL IN SPAL mm, Škofije. Eden najbolj frekventiranih meddržavnih prehodov v Evropi, premet nasploh in v njegovih mnogoterih oblikah. Kaj pa domači turizem? Je res na tabo šibkih nogah, kakor slišimo na vseh koncih in krajih? t.;. Domači turistični promet se res stalno pmanjšuje, posebno kar zadeva prenočevanje. Žal je to res, čeprav bi moral prav Idomači gost predstavljati hrbtenico vse-S ga turističnega prometa, podobno kot v ? Italiji in drugih turističnih deželah. Za-kaj? Predvsem zato, ker m odvisen od ■'političnih in gospodarskih dogodkov v sve-i' tu, pa tudi zato, ker je domači gost še i jimeraj najboljši gost, kakor je splošno ti pravilo. Ce gledamo domači turizem skozi prenočitve, dobimo naslednjo sliko: У 1960. leta smo zabeležili 2,557.000 noči-F| tev‘domačih gostov, 1963. leta 2,311.000, k 1965. leta smo doživeli rahel skok na (P'2,617.000, 1966. leta pa spet padec na 2,068 №tisoč, lani pa smo že pristali pod dvema r milijonoma prenočitev — 1,818.000. Doma-I Üi turizem je torej v postopnem upada-i nju, kar zadeva prenočitve. Prva površna »ugotovitev bi sicer bila, da se Inozemski turizem ne bi mogel tako razviti, kot se I je, če se ne bi zmanjšal domači. Ounov-j' ni razlogi za zmanjšanje domačega turi-* stičnega . prometa so naslednji: naš človek se vse bolj odloča za izletniški turizem, ki ga statistično ne moremo prikazati, ker je to praktično nemogoče. To mu omogoča stalno naraščajoča motorizacija. Hkrati se vse pogosteje odpravlja na .•■izlete v tujino, slednjič pa denar vse bolj lupo rabi j a za nakup sodobnih tehničnih ■i pripomočkov za gospodinjstvo. Ob vsem Rtem moramo posebej podčrtati dejstvo, Rda so cene v hotelih, zadnje čase pa tudi s v počitniških domovih, postale nedostopne I za širše sloje naših ljudi. If Turistična zveza Slovenije si deset let ■ zapored prizadeva s propagando zainteresirati Vojvodince za Slovenijo. Te akcije { še zdaleč nimajo tistega uspeha kot pred I vojno, ko je prjhajalo iz Vojvodine precej F več ljudi v Slovenijo kot zdaj. Po vsej F državi, tako tudi v Vojvodini, se je predla vsem močno povečalo zanimanje za obisk r Jadrana, kjer so si delovni kolektivi iz no-; tranjosti države z leti zgradili vrsto po-■■ čitniških domov. Pa tudi turistične agencije, gostinska podjetja in turistične družbene organizacije niso storile dovolj, da bi domače goste posebej zainteresirale za •. Slovenijo. Poglejte, agencije bi lahko uspešno organizirale izlete na velike domače prire-; ditve, kot so rancarija na Dravi, kravji ■ bal v Bohinju, stoletnica prvega sloven-I skega tabora v Ljutomeru, ki bo letos [ oktobra, in podobno. Premoremo 9 avtobusnih podjetij z osmimi agencijskimi službami, pa še šest samostojnih potovalnih uradov ali agencij. In vsa ta množica teži predvsem v eno smer — inozemstvo. Med njimi še zdaleč ni zadostnega poslovnega sodelovanja, nobenega dogo-vora pri organizaciji skupnih izletov. Tako se Je zgodilo, da je pet agencij hkrati pripravljalo večdnevno potovanje v Pariz. Vsaka posebej je dobila prerhalo interesentov, zato je izlet pri vseh petih padel v vodo. Zakaj ne bi eno uslugo prodajali združeni? Takšna konkurenca, kakršno se gredo zdaj, nima nobenega smisla in jim V resnici samo škoduje. Kje v Sloveniji bi letos lahko najceneje Preživeli počitnice? Tako ob morski obali kot kjerkoli drugod, Najbolj obiskani predeli so vsekakor na Gorenjckem, Goriškeih in vsa slovenska obala, delno pa tudi zdravilišča in Pohorje. Cene za postelje pri privatnikih so še kar dostopne, saj se začno že pri 400 dinarjih za noč. Solidno prenočišče v zasebni turistični sobi kjerkoli v Sloveniji velja od 700 do 1200 dinarjev za noč, kar pomeni, da človek lahko pride »skozi« z dvema do tremi tisočaki na dan, če se ne hrani ravno v hotelu. Predvsem poceni so turistične zasebne sobe v Izoli ob morju, nekoliko dražje so v Piranu, prav tako poceni so v vsej Gomjesavinjski dolini do Mozirja, Gornjega grada in Ljubnega pa vse do Logarske doline, v Zasavju, na Dolenjskem in nasploh v manj razvitih turističnih krajih. Veliko smo že govorili o kmečkem turizmu, toda zdi se, da se komajda kaj premakne. Kako to? Usmeritev v turizem je alternativa za marsikaterega visokogorskega kmeta pa tudi za nižinskega. Samo z besedami in ugotovitvami brez ugodnih kreditov ne bomo veliko naredili. Švedi, posebno pa Avstrijci, dobro vedo, kako se streže kmečkemu turizmu. Vsako visokogorsko kmetijo obravnavajo posebej — od kmeta do kmeta. Ko ugotove, kaj se zares izplača in kaj ne, se odločijo, ali bodo dali kredit ali ne. Pri tem še zdaleč ne gre samo za kredit, s katerim kmetje urejajo hiše, temveč tudi za denar, s katerim si uredijo cesto. Vsem, ki imajo resnično ugodne pogoje za turistično življenje, odobre kredit. Avstrija v tej smeri izredno ugodno napreduje. Pri nas pa sploh nimamo organizacije, ki bi se ukvarjala s tehii vprašanji, in konec koncev tudi nikogar, ki bi odločal. Prvi pogoji za razvoj kmečkega turizma pa bi seveda bili naslednji: dolgoročni kredit in posebna spodbujajoča davčna politika, če bomo v' tej’ smeri na stežaj odprli vrata, si lahko veliko obetamo. Turistične agencije bi prav v tej smeri lahko naredile veliko koristnega. Stvar je toliko pomembnejša, ker gre za ohranitev življenja na osamljenih kmetijah, za pomoč našemu človeku, ki bi bila dvakrat koristna. Na eni strani bi na ta način obogatili naše turistično gospodarstvo,. na drugi pa zavri! odmiranja življenja na visokogorskih in drugih osamljenih kmetijah. Kaj menite o cestnem obkoljevanju Slovenije In o popravilu cest, ki vežejo Slovenijo s Hrvaško? Gre za obojestranski interes, da medsebojne cestne povezave čimbolj in čim-prej izboljšamo. Kar pa zadeva obkoljeva-nje Slovenije s cestami čez sosednje države in republike, lahko to preprečimo samo na ta način, da se z njimi čim tesneje povežemo. Mnogo govore o nujni gradnji ceste Maribor—Zagreb, ki bi imela za štajerski turizem resnično velik pomen. Mislim, da bi morali to zamisel hitro uresničiti. Ob stalno, naraščajoči motorizaciji doma in po’svetu bo avtomobilski promet čez Slovenijo tudi v bodoče rastel, pa čeprav bodo okrog nas potekale tudi druge ceste na jug. Turisti si bodo pač sami izbirali svoje smeri od nas in naše propagandne sposobnosti pa bo odvisno, koliko bodo potovali tudi skozi našo deželo, čeprav bi jo glede na svoj končni cilj — morje — lahko tudi obšli. Drugo, precej. bplj,,ppmeipbno . vprašanje je, kako , bomo naše .cestno Omrežje pri-ključili na velike cestne komunikacije, ki vodijo skozi sosednjo Avstrijo in Italijo. Tu se resnično srečujemo, z velikimi finančnimi problemi ‘ ftf tako z nevarnost j o cestno-prometne osamljenosti, Kakšne in katere so bistvene pomanjkljivosti našega turizma? Gradimo hotele ih: vanje postavljamo postelje. Gradimo; restavracije in kuhamo hrano. Turist k nam ne prihaja samo zato, da bi pri nas jedel in spal. Res imamo morje in sonce kot malokje na svetu, toda to še zdaleč ni dovolj. Turist prihaja na dopust zato, da se odpočije, da se dobro počuti, da se razvedri in naužije vsega, kar mu manjka. Za vse to smo doslej premalo skrbeli, čeprav se zdaj tudi to počasi premika na bolje. Imamo že vrsto igrišč za mini golf, Bled bo vsak čas dobil stari, pozabljeni veliki golf, potrebovali bi še več objektov Za razvedrilo, zlasti bazenov, teniških igrišč, kegljišč itd. Vse to bi že morali imeti, bi že zdavnaj lahko imeli, če bi hoteli iii druge organizacije združile svoje sile. Poslovno sodelovanje v tej smeri gre spričo kratkovidnih lokalističnih interesov mnogo prepočasi, kar povzroča splošno škodo. Odprava viz za tujce ugodno vpliva na stalni dotok novih gostov. Kaj bi morali še ukreniti? Odprava viz za tuje turiste velja letos do konca turistične sezone, to je do 1. novembra. Bojim se, da se bomo morali potem spet pogajati, ali bomo še podaljšali to ugodnost ali ne. Mnenja sem, da bi v poslednjem primeru prišlo'prihodnje leto do vidnega upadanja turističnega prometa v vsej Jugoslaviji, že zdaj bi morali v naših propagandnih akcijah na tujih tržiščih objavljati, da bodo tujci tudi prihodnje leto lahko prihajali k nam brez viz. Za ta korak bi še moreli odločiti pravočasno, zakaj posamezne agencije bodo že avgusta začele sklepati pogodbe S tujimi poslovnimi sodelavci za prihodnjo sezono. Težko je zdaj to ugodnost na lepem odpraviti, ker se je svet nanjo že navadil. Seveda bi mi radi dosegli bilateralno odpravo viz z vsemi državami, ki so za nas turistično zanimive. Stvari s tem v zvezi ugodno potekajo. Obojestransko odpravo viž samo že dosegli z vrsto dežel, tako s sosednjo Italijo in Avstrijo, ni pa dvakrat rečeno, da se ne bedo počasi omehčali tudi Nemci, Francozi in drugi Akcija je menda v teku. Kar zadeva podaljševanje sedanjih ugodnosti, bi morali pristojni organi^ V Beogradu ukrepati nekoliko ■ hitreje kot doslej. Lani smo šele zadnje dni decembra naravnost izsilili, da so to ugodnost .ža tujce podaljšali do letošnjega 1, novembra. V skrajnem primeru sem tudi za enostransko podaljšanje. Zunaj se bo odpor počasi zlomil, se bo moral zlomiti, če bomo mi širokosrčni. To je eno bistvenih vprašanj za vse jugoslovansko turistično' gospodarstvo. Vsa investicijska politika in kreditni pogoji (gradnja hotelov, igrišč, zabavišč, itd.), so vezani na tujega turista in na njegov žep. Ce torej podremo sistem, odprtih m6j s kakršnokoli napako, se nam bo to krepko opletalo, Kdo bo potem odplačeval hotele? Tekst: NIKO LAPAJNE 9 BOJ ZA SEVERNO MEJO »O božiču 1918 so vojaške čete Narodnega Viječa iz Zagreba zasedle Medjimurje ... Kot podaljšek te akcije je 26. decembra Dalmatinec stotnik JURE JURIŠIČ z malim oddelkom prostovoljcev okrog 70 mož Hrvatov - mornarjev in nekaj Slovencev čisto na lastno pest prekoračil pri Murskem Središču Muro ter vdrl v Prekmurje. Prišel je najprej v Dolnjo Lendavo, odtod pa 27. decembra nadaljeval pot preko Črenšovec in Beltinec proti Murski Soboti. Istočasno je, ne da bi vedel za Jurišiča, poizkusil organizirati samostojno osvobodilno akcijo prekmurskih Slovencev študent JOSIP GODINA. Svojo domačo vas Dolnjo Bistrico je že organiziral. Zbral je nekaj prostovoljcev. 25. decembra popoldne je imel prvi shod za priključitev k Jugoslaviji. Iskal je pomoči in jo iz Ljutomera tudi dobil.« (Lojze Ude, Zgodovinski časopis 1961, Posebni odtis). Mihael Kiihar, Maistrov obveščevalec za Pomurje, ki zdaj živi v Murski Soboti. »Za priključitev Pomurja k Sloveniji sem se boril od prvega dne, ko je bila ustanovljena država Slovencev, Hrvatov in Srbov — SHS. Ker se Kranjci niso dosti menili za nas Prekmurce, sem se z drugimi rojaki pridružil Hrvatom, Sokolski legiji,..« pripoveduje petinsedemdesetletni mož, upokojeni železniški uradnik in eden izmed 2.000 še živečih prostovoljcev. Samo dva diii kasneje ali istočasno, ko je Jurišič s svojimi mornarji prodiral proti Murski Soboti, so proti Dolnji Bistrici pritisnili Madžari. Stotnik Jurišič in študent Godina nista vedela drug za drugega ... In pri Dolnji Bistrici se je vnel boj. Godina se je moral pred madžarsko premočjo s svojo peščico prostovoljcev umakniti na štajersko stran. Preko Radgone se je zadnje dni decembra prebil v Mursko Soboto in se pridružil Jurišiču, ki je tamkaj že vzpostavil domačo oblast. Zanimivo ob teh dveh krajevno sicer ločenih, vendar pa istočasnih akcijah je, da so Jurišičevi Hrvati pognali- v beg iste Madžare, pred katerimi se je moral Godina umakniti na štajersko. Domača vojska pa je v Murski Soboti gospodarila precej brezskrbno in širokogrudno. Brezskrbno posadko so že 3. januarja napadli Madžari. Nekaj voja- kov sc pobili, nekaj polovili, drugi so pa ušli. Med ujetniki sta se znašla tudi ranjeni Jurišič in Godina. Na srečo sta kljub polomu živa odnesla kožo iz madžarskih rok. (Glej: Zgodovinski časopis 1961). Eden izmed gorečih borcev za Slovensko Krajino ali Pomurje je bil tudi Mihael Kiihar, doma iz vasi Bretonci pri Murski Soboti. Petinsedemdesetletni mož živi zdaj kot upokojeni železniški uradnik v Murski Soboti. Rojstva Slovenije in bojev za naše severne meje se spominja takole: »Za priključitev Pomurja k Sloveniji sem se boril od prvega dne, ko je bila ustanovljena država Slovencev, Hrvatov in Srbov — SHS. Ker se Kranjci niso dosti menili za nas Prekmurce, sem se z drugimi prekmurskimi rojaki nazadnje pridružil Hrvatom, Sokolski legiji... Iztekalo se je zadnje leto prve svetovne vojne. Dodelili so me »Artilerijski oboroževalni postaji« v Ljubljani, kjer sem tudi dočakal konec Avstroogrske. Ljubljanska vlada je odpoklicala mojega komandanta Madžara — tudi v vojski sem bil pod njihovo komando — m mu naročila, naj poveljstvo izroči meni. Tako sem postal komandant »Artilerijske razoroževalne postaje«. Dela smo imeli veliko preveč, da bi ga zares zmogli. Dan in noč smo stražili skladišča nasproti artilerijske vojašnice ob Dunajski cesti (Titova), pa tudi skladišča municije na Ljubljanskem polju. Hkrati smo razoroževali vojake, ki so prihajali s soške fronte. Minil je dober mesec. Nekako sredi decembra sem dobil dopust in se z vlakom odpeljal domov v Bretonce. Bil sem pošteno v skrbeh, kako in kaj je doma, ker odjffoVtata nisem dobil nobene pošte. Posebej me je Skrbelo, kako stojimo Prekmurci. Doma so vsi čakali, da pride jugoslovanska vojska in zasede naše kraje. Toliko stoletij so Madžari vladali Slovenski Krajini... Ljudje so pričakovali. Napotil sem se h gospodu Jeriču v Dokležovje in ga pregovoril za pot v Ljubljano. Na vlado. Kaj sva hotela? Dobiti zagotovilo, da bodo tudi naše kraje priključili Jugoslaviji Istega dne, ko so pokopavali pisatelja Ivana Cankarja, sva pri vladi v Ljubljani čakala na sprejem. Doma sem iz narodno zavedne družine, kjer smo zmeraj prebirali slovensko knjigo. Brat Štefan je kot visokošolec zbiral prispevke iz bogate zakladnice narodnega blaga in jih pošiljal v Maribor prof. dr. Kovačiču, dr. Janku Glaserju in dr. štrek-lju, ki so izdajali časopis za zgodovino in narodopisje. Pod vplivom doma in šole, ki sem jo obiskoval v Ljubljani, sem postal goreč panslavist kot večina mladih, narodno zavednih sorojakov tiste čase pred prvo vojno. Decembra 1 1918 sem bil na shodu v Radgoni, na katerem je govoril general Maister. Preko šeststo Prekmurcev nas je bilo tam. General nas je bodril in nam obljubljal, da bo osvobodil tudi nas — našo Slovensko Krajmo. Ko se je razvedelo za majniško deklaracijo, sem dobil vojaški dopust. Doma smo propagirali za Jugoslavijo z vsem ognjem in srcem, toda kaj, ko pa se Kranjci za nas sploh niso zmenili, kakor da nismo enega mesa in ene krvi, kakor da ne govorimo! istega jezika ...« Spomini so ga zanesli. Razočarano se je zamislil v preteklost, kakor da živi v njej, kot da je sredi dogodkov, ko se je zgodovina omahovaje odločala za novo poglavje: Slovenska Krajina in Jugoslavija. Počasi, obotavljaje se, je nadaljeval: »Da, v Ljubljani. Z Jeričem sva sedela v čakalnici to čakala na sprejem pri ljubljanski vladi. V čakalnici je bil tudi neki hrvaški nadporočnik, njegovega imena se ne spominjam več. Prisluhnil je najinemu pogovoru, na lepem pa vprašal, od kod sva to po kaj sva prišla. Povedala sva mu, da sva se prišla potegovat za Prekmurje. Hitro smo se sporazumeli, zakaj tudi on je prišel za to v Ljubljano. Odločili smo se, da bomo skupaj odšli v avdienco Sprejelo nas je več poverjenikov, dosegli pa nismo ničesar. Vsi trije smo bili hudo razočaram. Ko smo govorili o krajih, o-naših vaseh v Slovenski Krajini, je poverjenik — menda je bil prav dr. Lovro Pogačnik — rekel, da ne ve, kje so ti kraji... Iz vseh pogovorov je bilo očitno, da se nas Kranjci otepajo, da se boje, kakci nas bodo prehranili, (poverjenik za prehrano je bil pisatelj dr. Ivan Tavčar, ki je odklanjal tudi zasedbo Koroške, češ da ne bomo mogli prehraniti toliko sestradanih ust!) Z-Jeričem' sva jše vrnila domov in zad-. nje dni decembraäobiSkala s svojimi rojaki veličastni narodni' shod v Radgoni (zdaj1 v Avstriji). Kasneje, ko'sem kot obveščevalec za Prekmurje.šodeloval z generalom —r mi je ob neki pitliki dejal: ,Roke mi vežejo, kaj čem narediti!?’ .Naredi po svoje,’, sem mu odvrnil, pa se je samo žalostno nasmehnil. Ko bi Maister delal po svoji glavi... No in potem je'Jurišič zasedel Lendavo to Soboto. Tiste dna sem bil v Soboti, Božidar Sever me. je določil za obveščevalca. Poslal me je proti Madžarski z naročilom, naj opažujem in sproti obveščam, kako se giblje , njihova vojska. Preden sem odšel na pot, sem se oglasil še doma. In istega dne, ko sem dobil to nalogo, so Madžari premagala Jurišiča to njegove ter zasedli Mursko Soboto. Preko Mure sem se umaknil v Ljutomer in potem delal po navodilih generala Maistra. Na skrivaj , sem hödil v Prekmurje, spravljal fante na štajersko stran to bodril domačine. Imel pa šem tudi posebno nalogo. Februarja leta 19 sem se udeležil protiofenzive na Radgono (Ratkersburg), ko smo pregnali’ Nemce iz mesta onstran Mure in okoliških vasi. Zatem sem sodeloval pri sprejemu- antantne komisije v Ljutomeru. Nekaj, kasneje sem bil ponovno v Ljubljani, toda tam so bili proti temu, da bi naše’ kraje zasedla domača vojska. Z delegacijo Prekmurcev sem mar- Originalna izkaznica z glavo »Štajersko obmejno poveljsto SHS v Mariboru«, ki priča o nalogi, ki jo je imel Mihael Kfihar; Tekst: LEGITIMACIJA za gospoda KUHARJA Mihaela, ki je poslan od štajerskega obmejnega poveljstva SHS v Mariboru, da poizveduje v Prek. in Medjimurju po sovražnih četah. Vsa vojaška poveljstva se pozivajo, da gredo imenovanemu v vsakem oziru in z vsemi sredstvi na roko. V Mariboru, dne 31. grudna 1918. In žig: vojaško poveljstvo za Sp. Štajer. v Mariboru — SHS, ter podpis: Maister. 52 Murska Sobota,: središče Slovenske krajine med obema vojnama, (desno). Množica Mariborčanov in-Okoličanov na glavni železniški postaji v Mariboru decembra 1918 ob prevozu Zrinjskega in Frankopana. Veliko pred tem, ko je z Dunajskega novega mesta pripeljal vlak posmrtne ostanke obeh zgodovinskih junakov, se je na postaji zbrala tisočglava množica., ki je nemo demonstrirala za Jugoslavijo. Bilo je, kot na mravljišču. Da bi bili priče 'velikega dogodka, so se ljudje povzpeli Celot na strehe vagonov. Slavnostni nagovor je imel general Rudolf Maister. Potegnil je sabljo in spregovoril slovensko! (spodaj). ca odpotoval v Beograd, kjer smo zaprosili vlado, naj jugoslovanska vojska zasede tudi Slovensko Krajino. Kakor že rečeno, je imel general Maister vezane roke na svoje področje »Štajerskega obmejnega poveljstva«, ki se je na vzhodu končalo na Muri. In ker Kranjci niso marali za nas, ker so nas hote pozabili, smo slovenski Prekmurci vstopili v Dobrovoljačko legijo s središčem v Strigovi. Hrvatje so, nas sprejeli odprtih rok in našo spomenico tudi poslali V Pariz na mirovno konferenco. Tako smo Slovensko Krajino, predvojno Prekmurje in današnje Pomurje priborili Jugoslaviji. Ko so 1941 leta Madžari spet zasedli naše kraje, so me takoj Odpustili iz službe in me preganjali vse do konca. Zapori, prisilno delo, zasliševanje itd. Vse zaradi mojega sodelovanja v bojih 1918/19. No, in zdaj ko sem star in bolan, se borim za priznanje, za pošteno pokojnino. Poglejte,. mi smo bili tisti prvi borci, prvoborci, ki smo priborili Prekmurje Sloveniji m Jugoslaviji. Ce nas ne bi bilo, če v nas ne bi bilo tiste gorečnosti, bi tod danes ne bila...Jugoslavija. Saj ne rečem, prav je, da lepo ravnamo z narodnostnimi manjšinami, toda... Za slovensko šolo so morali ljudje v vasi XY odriniti samoprispevek. Trda je bila. Madžari so pa novo šolo kar dobili... To ni prav!« Se neraziskano je, zakaj istočasno s hrvaškimi četami niso vkorakale v Prekmurje tudi slovenske čete, čeprav vemo, da so se hrvaške vojaške akcije v Med-jimurju (Dobrovoljačka legija iz Strigove je prodrla januarja vse do Dubrovnika in Rabe) udeležile tudi 3. in 4. četa Mariborskega pešpolka pod poveljstvom stotnika Metoda Rakuše, ki je bil takoj prve dni prevrata v Mariboru Maistrova desna roka. Boj za Štajersko in Slovensko Krajino je medtem potekal na diplomatskem polju. Se maja leta 19 je Vrhovni svet pariške mirovne konference odločno zavrnil jugoslovansko zahtevo po Prekmurju, samo mesec dni kasneje pa so se možje za zelenimi mizami — svet peterice — premislili. Kot poroča dr. Matija Slavič, ki je kot član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih zelo dobro branil interese svojih rojakov, so se za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji predvsem zavzeli — Japonci. (Glej: Lojze Ude, Zgod. časopis 1061). Tekst: NIKO LAPAJNE Na Prekmurje je najprej pozabila srbska vlada. Srbska Vrhovna komanda je s premirjem 13. novembra 1918, s katerim je bila določena demarkacijska črta z Madžari, prepustila Prekmurje in Medjimurje Madžarski. Tudi zagrebško Narodno vfječe je ob božiču istega leta po novo dogovorjeni demarkacijski črti prepustilo Prekmurje Madžarom. Tako skrbska vlada kot Narodno viječe sta imela legitimacijo pogovarjati se glede Prekmurja! Ljubljano ni za mnenje o Prekmurju nihče spraševal — ne Zagreb, ne Beograd. K beograjski malomarnosti se je torej pridružila še zagrebška.« LOJZE UDE PRIHODNJIČ: MALGAJ IN STO CELJANOV PIKNIK PO BELOKRANJSKO Povleci, potegni, debeli so vlekli suhe, suh) debele. Rezultat je bil neodločen in se je končal tako da so tekmovalci popadali po tleh na veliko veselje gledalcev, (zgoraj) Aleksander Valič in frontovci. (desno) Poletje, posebno če je tako toplo, kot so dneyi v letošnjem juliju, je kot.nalašč za prirejanje piknikov, kakor se danes reče nekdanjim veselicam. Eden takih piknikov je bil prve dni julija v turistično še nepokvarjeni Beli krajini v prijaznem gozdičku nad Semičem. Tu so se srečali na »medrepubliškem nivoju« člani delovnih kolektivov Iskre iz cele Slovenije, s svojimi tovariši iz zagrebškega RIZ, ki se jim je v tem mesecu tudi uradno pridružil. In kje se lahko ljudje bolje spoznajo med seboj kot ob dobri kapljici? Tako so menili tudi Semičani, ki so piknik pripravili kar se da skrbno. Iz Hrvatske je prišlo nad tisoč, iz Slovenije pa več kot tri tisoč obiskovalcev. Seveda je temu obisku botrovala tudi izredno privlačna cena. Pet novih dinarjev je bilo treba odšteti za vožnjo. Golaž in liter pravega iz soda je bil pa zastonj. Šestdeset belokranjskih lovcev je organiziralo ražnje. Po dvajset odojčkov in deset kozličkov se je sukalo ob žerjavici in je takoj našlo svoje odjemalce, ko je postala kožica zlato rumena. Na pikniku ni manjkalo tudi druge zabave, ki so vezale tudi dušo in ne le telo. V gozdiček je prišel pravi frontni teater, ki je v teh gmajnah pred petindvajsetimi leti dvigal duha partizanom in borcem. Za zabavo so pa poskrbeli tudi domačini s pravo ohcetjo po domače in stari Matevž, ki je tako lepo piskal na list in zapel tisto o majolki. Bila je to veselica, ki jo bodo še dolgo pomnili domačini in gostje, saj je zadnji avtobus odpeljal od »moške in ženske vode«, kot so krstili sode z belokranjcem, šele naslednje jutro. Tekst in slike: Marjan Kregar PIKNIK PO BELOKRANJSKO Na odru je pa bilo pred petindvajsetimi leti v teh krajih. Bogdana Stritarjeva in njeni frontovci so nastopili in želi obilo aplavza s programom frontnega teatra, (desno) • je treba ohraniti še za dalj dragoceni, (spodaj) Iz sodčka so vino pih’ vsi. Tudi častni gost Leskošek-I.uka se ga ni branil in je nekajkrat krepko potegnil pri tem ga fotoaparat reporterja ni prav nič oviral, (zgoraj) Posebno dober je bil partizanski . golaž iz vojaškega »kazana«. Posodo je bilo treba prinesti s seboj, pravtako tudi žlico, (zgoraj) Kladanj je daleč, vendar razvpite moške vode tudi na tem pikniku ni manjkalo. Belokranjci trde, da je tekoče zlato iz njihovih sodov še boljše in deluje na oba spola enako. (levo) NEVA Veliko povpraševanje je omogočilo povečano proizvodnjo, to .pa tudi znižanje stroškov. Zaradi tega je znižana cena NIVEA kremi povprečno za 22%. Zdaj tudi v Jugoslaviji klVEA krema, po evropskih cenah in v evropskem pakiranju v škatlah po 30, 50, 150 in 250 gramov. NOBEN DAN BREZ NIVEA KREME! PROBLEMI Menda ni potrebno posebej poudarjati, da nam ta tako-imenovani patriotizem — če o nečem ne govorimo, potem tega tudi ni — doslej še ni pomagal, da bi prostitucijo pri nas zatrli. Nasprotno ... Potolažimo se s tem, da prostitucija ni niti produkt socializma niti ni jugoslovanska domislica. Prostitucijo so poznali — če naj verjamemo zgodovinarjem — celo zelo primitivni narodi, najstarejši podatki 6 prostituciji pa so iz leta 3.000 pred našim štetjem. V zgodovini človeštva pravzaprav ni bilo niti enega obdobja, kjer ta »obrt« ne bi bila v središču pozornosti. Prostitucija je cvetela v Babilonu pa v stari Grčiji m starem Rimu. V času cesarja Trajana je bilo na primer v Rimu kar 36.000 prostitutk. Tako se je prostitucija obdržala vse do današnjih dni, z najboljšimi možnostmi, da bo ostala na dnevnem redu tudi v prihodnosti. Naši zakoni prostitucijo prepovedujejo. Kljub vsemu temu pa jo imamo, da, tudi v .Jugoslaviji, jo imamo in to že od leta 1957. Po uradnih podatkih je bilo namreč tega leta v dvanajstih jugoslovanskih mestih, v katerih živi po več kot 80 tisoč prebivalcev — 2600 prostitutk, že leta 1964 pa se je število več kot podvojilo — statistiki so »evidentirali« že okoli 6.000 prostitutk. Pod besedo »evidentirati« razumemo tisto število deklet, za katere vemo, da se preživljajo ■ zares samo s prodajo svojih teles. 5.000 prostitutk v 12 mestih Najnovejših podatkov o jugoslovanski prostituciji pravzaprav ni. če si pomagamo z običajnim ocenjevanjem, pa lahko izračunamo, da živi danes pri nas okoli 10.000 prostitutk. Mislimo logično: če se je število prostitutk od lem 1957 do 1961 več kot podvo- PROSTITUCIJA V JUGOSLAVIJI I jilo, je v treh letih in pol brez dvoma njihovo število naraščalo z istim tempom. Torej jih je zdaj vsaj tri tisoč več kot leta 1964, se pravi devet tisoč, čeprav mislim, da lahko to število z mimo vestjo zaokrožimo na DESET TISOČ. To trdim zato, ker je dejansko zabeleženo število vedno nekoliko nižje od resničnega, posebno ker govorimo samo o dvanajstih jugoslovanskih mestih. Na popotovanju po naši deželi smo iskali in beležili nekatere podatke, ki potrjujejo ta naša predvidevanja. V Beogradu je zdaj »evidentiranih« že 550 prostitutk, čeprav je njihovo realno število vsaj enkrat večje. Po republiških podatkih je bilo do konca leta 1965 v Zagrebu registriranih 873, na Reki pa kar 1537 prostitutk. In lanskoletna bilanca? V Ljubljani so zabeležili 470, v Kopru in okolici okoli 170, v Dubrovniku 41, v Osijeku 61, v Splitu 55, v Pulju 15 v Novi Gorici 30 prostitutk, v Mariboru pa so jih v eni sami raciji' zajeli 30. V Skopju pa je na primer že od leta 1964 registriranih 500 prostitutk. če upoštevamo samo uradne podatke, je konec leta 1965 delalo v dvanajstih jugoslovanskih mestih 4882 prostitutk. Toda v Jugoslaviji je še kakih sto velikih industrijskih središč, kjer je tudi razvita prostitucija. Pa še nekaj: V dobro prostituciji lahko štejemo tudi seksualno svobodo, odpiranje meja, razvoj turizma — in ne navsezadnje tudi vsak dan večje število brezposelnih, posebno deklet in žena. Vse to namreč vpliva, da se število tistih, ki prodajajo ljubezen, veča iz dneva v dan. V naši statistiki pa nismo upoštevali žensk, ki se dan za dnem poročajo brez ljubezni, zgolj iz računice, z bogatimi moškimi, in deklet, ki »živijo« s svojimi nadrejenimi, da bi hitreje napredovale v službi. So tudi dekleta, ki se od časa do časa proda- Sliki spodaj: »Plavi Jadran« na Reki je zbirališče in nekakšen »glavni štab reških prijateljic noči.« Polsestre uličnih deklet ps so pogosto tudi avtostoparke, prostitutke, ki niso posebno izbirčne. jajo za dragocena darila; čeprav bi tudi v tem primeru lahko govorili o prostituciji, smo se omejili samo na »uradno« število deset tisoč. Kaj počno zlata dekleta? Zadnja leta se je močno razširila posebna vrsta plačane ljubezni. Gre za dekleta, ki odhajajo v tujino s petič- nimi moškimi, čeprav jih samo bežno poznajo. Ponavadi vedo le to, kako težke so njihove denarnice. S temi moškimi preživijo v tujini teden ali dva in se potem vrnejo domov z novo garderobo in nakitom. Ponavadi so to mlada dekleta, ki so tudi. zelo lepa. Psihologi trdijo, da je tem dekletom pravzaprav zelo malo mar za moški spol, naj- Najmanj deset tisoč jugoslovanskih deklet se vdaja prostituciji. Statistiki so izračunali, da ta dekleta Vfako leto zaslužijo več deset milijard starih dinarjev. Zaskrbljen zaradi visokega števila spolnih bolezni nä ß ki so posledica naglega porasta prostitucije v tem pristaniškem niiestu, je šef veneričnega dispanzerja dr. Truilo Hohvejer leta 1957 predlagal, da bi jugoslovanske prostitutke registrirali in jih tako prisilili« da bi redno hodile na zdravniške preglede. Naši medicinski strokovnjaki so se čudili njegovemu predlogu. Eden izmed njih je celo rekel: »Moj bog, kako naj potem v tujini odgovarjam na vprašanje, če imamo v Jugoslaviji :p|pstitutke? Doslej ! sem namreč vedno trdil, da pri nas ni prostitucije.« večkrat moške celo prezirajo. Njihove strasti so zato namenjene samo zelo petičnim »ljubimcem«. Pogosto se zgodi, da se takšna dekleta s svojimi oboževalci tudi poročijo, čeprav že vnaprej vedo, da se bodo ob prvi priložnosti tudi ločile. Takoj, ko dobijo tisto, kar jim po zakonu kot poročenim ženam pripada, zapustijo svoje može in nadaljujejo »lov«. Da bi dosegle svoj cilj, se takšne zlate deklice ne bojijo nikakršnega škandala. Doslej se je že večkrat, izkazalo, da so imele te vrste deklet že mnogo sijajnih uspehov pri svojem delu. Redkeje srečamo dekleta, ki bi se bile pripravljene poročiti z bogatimi starci in bi potem mirno čakale, da postanejo dedinje. Vendar pa smo bili že nekajkrat priče tudi takšnim primerom. Ves ta čas pravzaprav govorimo o nekakšnem višjem stilu naše prostitucije. Krona vsega pa so dekleta, ki prehajajo iz naročja v naročje diplomatov. Ne, ni se treba čuditi. Proti invaziji takšnih prostitutk ni imuna niti naša dežela. Kljub tem najrazličnejšim, variantam pa se je pri nas najbolj razbohotila tista srednja vrsta klasične prostitucije, kjer dekleta sede v kakšni kavarnici, prestrezajo poglede moških in se odzivajo njihovim ponudbam. Najmanj pa so cenjene tiste prostitutke, ki se osamljeno sprehajajo po cestah in nadlegujejo moške. Polsestre uličnih deklet so avtostoparke, prostitutke, ki ne izbirajo svojih klientov. Najraje vstopajo v kabine tovornjakov. Ta dekleta leto za letom potujejo po naših cestah, od Maribora do Gev-gelije, od Beograda do Sežane — in pazijo, da ne zaidejo v resor svojih kolegic. Kadar se srečata dve prostitutki, zna biti zelo živahno, saj se dekleta zelo odločno potegujejo za svoje pravice, de je treba tudi s pestmi. Podobnega recepta so se že nekajkrat poslužile tudi damice iz ljubljanskega hotela Lev. Da bi obvarovale svoje pravice, so morale večkrat dobesedno premlatiti svoje konkurentke, ki so prišle iz kakšne predmestne krčme in si domišljale, da bodo dobile kliente tudi v tem elitnem hotelu. Poročena prostitutka Pri nas še ne moremo govoriti o motoriziranih prostitutkah, ki bi tako kot njihove kolegice iz Milana, krožile po cestah v svojih avtomobilih in iskale petične moške. Vendar pa že imamo call-girls, ki jih klienti pokličejo po telefonu. In imamo klubske prostitutke, pa tudi tajne prostitutke. Eno izmed njih je odlično opisal profesor zagrebškega vseučilišča, doktor pravnih ved Tomislav-Markovič: > »Gospa X je žena nekdanjega trgovca, lastnika dveh hiš. Mož je zaposlen in ima stalne dohodke, ki pa so premajhni da bi zadovoljil ženine zahteve, saj je vajena razsipnega življenja. Rada potuje in rada prireja sprejeme. Najprej je razliko med dohodki in izdatki pokrival neki skrivnostni inženir, ki ji je iz tujine redno pošiljal pakete. Kasneje ga je zamenjal znani advokat z dvema prijateljema, potem zastopnik neke tuje tvrdke pri, nas, pa spet inženir nekega velikega zagrebškega podjetja in tako naprej in tako naprej... Gospa X, kot smo že omenili, mnogo potuje. Rada hodi v Slovenijo pa v Opatijo, Dubrovnik. Priznava samo dünaj-sko modo in nosi samo pravi nakit. Je zelo ugledna zagrebška dama in bi tožila vsakogar, ki bi Jo skušal primerjati s pocestnico.« Torej vidite, vse je odvisno od videza, od ugleda, od stila, garderobe, od kraja, v katerem živite, in od okolja, v katerem se gibljete. Tako, kot se loči prostitutka od prostitutke, se loči tudi dohodek od dohodka. Odvisen je od trenutnega razpoloženja, odvisen od potreb. Včasih je tako majhen, da bi z pjim komaj kupili krožnik kake skromne jedi. Ali pa. -.. Koliko zaslužijo prijateljice noči? Ge izvzamemo izredne priložnosti m dekleta, ki jih le malokdo poželi, je cena prostitutk od 3.000 S din na uro ljubezni, včasih tudi za noč, ali pa več deset tisoč S din, lir ali kakih drugih deviz. Brez dvoma so najbolje plačane prostitutke, ki »delajo« v pristaniških mestih, na Reki ali v Kopni, kamor prihaja mnogo naših in tujih mornarjev z nabitimi žepi denarja in z veliko željo po prijetnih doživetjih. Prav tako dobro kot te pristaniške deklice so plačana dekleta v naših modemih turističnih krajih, v mestih blizu zahodnih meja in seveda v velikih jugoslovanskih mestih. Na Reki še giblje cena za »uslugo« prostitutke približno do 30.000 S din. S tem pa še ni rečeno, da nekatere od njih ne dobijo tudi po 60, 70 ali celo več deset tisoč starih dinarjev. Kadar primanjkuje »dela«, pa se ta dekleta seveda prodajajo za mnogo manj denarja. V mestih, ki so blizu Italije, pa je skoraj • standardna cena 30 ali 40 tisoč dinarjev ali lir za noč. Seveda so tudi izjeme. Ena izmed »damic« v Umagu je povedala, da pod 300 tisoč lirami mesečnega dohodka ne gre opravljati tega dela. Prav tako, kot držijo visoko ceno lepa, mlada, največkrat še mladoletna dekleta, so dobro plačane tudi zvezde barskih programov, še j posebno donosen pa je posel plesalk strip-teasa. Za pet do deset minut slačenja dobijo pet do deset tisoč starih dinarjev, postrani pa lahko zaslužijo mnogo več. šef kriminalistične službe v Novi Gorici je pripovedoval, kako je neki Italijan, očaran nad lepoto striptizete, ponujal dami vse, kar je imel pri sebi — to pa je bilo 90 tisoč lir. Zelo,malo je verjetnosti, da je Italijan prinesel denar domov v Italijo ... Neobdavčene milijarde Po podatkih, ki smo jih dobili v mestih, katera smo obiskali; sklepamo, da imajo naj višje , dohodke prostitutke iz Beograda. Mnoge Od njjh dobijo' tudf 70, 80 ali celo 90 tisoč.S din za eno noč ljubezni. Reko’rd pa je postavila neka j tridesetletna barska dama, ki je tako. očarala nekega starejšega turista iz Avstralije, da ji je odštel na roko kar pol milijona starih dinarjev, prav gotovo ni edini, večkrat je bilo slišati tudi o ' darežljivosti drugih tujih turistov, ki so plačevali po 150, 200, 250' tisoč starih dinarjev za rioč Jjubezni. K rednim dohodkom teh deklet pa moramo prišteti tudi dragocena darila, ki jih dobivajo v trenutkih zmedenosti od svojih zaljubljenih ali pijanih ljubimcev. Omenili-smo že, da se pri nas vsaj 10 tisoč deklet in žena ukvarja s prostitucijo. In koliko te damice zaslužijo? če vzamemo 15.000 S din kot povprečno ceno za »uslugo«, čeprav je ta številka bližja spodnji kot zgornji meji,: dobimo osupljiv podatek: naše prostitutke v eni sami noči \ zaslužijo 150 milijonov starih dinarjev. Seveda njihovo delo ni stalno, saj včasih dneve ali celo tedne ne delajo nič. Toda potem se zgodi, da imajo v eni sami noči' J po J Več ljubimcev. Samo na Reki. je neka damica v eni noči sprejela 20 mornarjev. Toda vzemimo, da vsaka naša prostitutka ljubi v tednu pet moških ali 265 na leto.,.če to številko pomnožimo!,, s ISO', milijoni, dobimo skoraj neverjetno številko: jugoslovanske prostitutke zaslužijo v enem letu 39 milijard 750 milijonov S din. PRIHODNJIČ: V BRLOGU VOLČIČ 2x2 STRANI NESREČE Stojno selo je stara vas. Večina domačij, kritih, s slamo, je že zdavnaj praznovala stoletnico. Dobršen del hiš je elektrika obšla. Tu, na poslednjih obronkih Haloz sta zmeraj pri hiši šmarnica in jabolčnik... Vas povezuje s svetom dobro zdelana cesta, pred kdo ve koliko leti sicer tlakovana s škriljem (proti Rogaški Slatini), ki pa je v resnici čisto navaden kolovoz. Stojno selo leži- tako-rekoč na kcn-u sveta. Na mah pa je postalo znano. Ognjeni zublji sp v enajstih dneh požrli enajst gospodarskih poslopij in hiš. Neznana roka je vsakokrat doslej spretno podtaknila ogenj, ne da bi jo kdorkoli prepoznal. Razsušene slamnate strehe je v hipu zajel plamen. Se preden so kmetje prišli do sape, so bili praktično ob vse. Eden je rešil živino, drugi postelje, tretji voz.. Začelo se je prvi tprek v tem mesecu. Okrog šeste ure zvečer je zagorelo gospodarsko poslopje Franca Kržine. Prvi hip so vsi mislili, da je nekdo neprevidno odvrgel cigaretni ogorek, potem se je gospodar spomnil rta živo apno... V četrtek po tretji, uri pa so plameni planili iz domačije Alojzije Bega. Pogorela je do temeljev. Ljudje so začeli ugibati in se srepo ozirati v vsakega tujca, ki je zašel med nje. V srcih je začel glodati sum. Kdo? In v sredo — šesti dan po drugem požaru — je ogenj zajel stanovanjsko in gospodarsko poslopje sosedov Perkoviča in Žeraka ter Kržino-vo hišo. »Goreti je začel' sosedov hlev,« pravi Anton Žerak. STOJNO SELO GORI ČEZ DAN_ Sv. Horn« ie MNiKda »Studenci so bili skoraj prazni; V dvajsetih minutah je bilo vsega konec. Eno posteljo smo rešili, iz kuhinje pa niti žlice ... Veter je potegnil čez strehe. Bilo je tako peklensko vroče, da niti blizu nismo mogli; Sosedu so zgorele vse svinje, le živino smo rešili.« Iz zemlje štrle ožgani zidovi, osmojeno sadno drevje s pečenimi jabolki, železni štedilnik, plug... Pogorišče je popolno. Med hišama, ki sta jo takrat srečno odnesli, je razpet velik šotor, pred njim pa renči pes. še otroci so se nekam poskrili. »Kdo bo spal,« pravi gospodar, »niti tisti, ki še imajo svojo streho nad glavo, ne spijo več. Vsi čakaino, kdaj. in kje bo spet zagorelo ...« Pri Karlu Colnariču, gori v hribu, so prekleli rdečega petelina v petek 10. julija. Bilo je popoldne, nekaj po četrti uri. Gospodar je bil v hlevu. Pes zunaj je začel nekaj cviliti. še preden se je mož dobro ovedel, je s kolamice planil plamen. Veter ga je v hipu zanesel na hišo. Najprej je pomislil na živino. »Gorelo. je kot bi bilo s petrolejem polito. Prišlo je pa, kot bi padlo ž neba ...« pravi gospodar in si lomi prste. Dvanajstletni sinko na rešenem štedilniku pod hruško kuha kavo za mater, ki leži pod šotorom. Topo zre v nanol prazen pehar pšenice. še tri bela jajčka so v njem. »Spodaj pri sosedu je zgorel še pes,« pravi gospodar in ne ve kam bi z rokami. »Pomagajte nam!« V soboto dopoldne 13. julija, komaj je odbilo deseto uro, je zagorelo še pri Albini Tr?-nš’rovi. Hčerka je zadnji. čas odvezala kravo. Mati je spodaj pri sosedu plačevala dolg. Ko je prihitela domov, je lahko samo še gledala, kako plamen golta njeno gospodarsko poslopje: seno, sod, prešo ... V kozarcu vino. In v njem sum. Rogaška Slatina je Veliki svet. Preblizu je in predaleč! Pod slamnato streho zvečer zadiši po petroleju. In kadar je dež, se odcejajo z nje debele kaplje — neskončno počasi. Nad Stojnim selom bedi zvonik sv. Florijana. Morda pa on ve, čigava roka pri belem dnevu podtika ogenj v svoj dom? In kdo vse pod njim bi rad postal pomemben in znan? Tekst in slike: N. LAPAJNE, J. SEVER Stojno selo. V enajstih dneh je pogorelo enajst domačij oziroma gospodarskih poslopij. Tudi sv. Florijan nad vasjo ne pomore nič. Pogled na pogorišče (zgoraj). Tu so do tal pogorele domačije An-. tona Žeraka, Antona Perkovi-j ča, Franca Kržine in Alojzi- j je Bega. Otroci in starci, že-.: ne in možje so se preselili pod šotor na sosedovem vrtu. Gasilci so sicer prihiteli pravi čas, toda razsušene slamnate strehe so gorele kot bakle. Mati pred šotorom je obupana (spodaj). Kdo je podtaknil? Sum gloda. Zemlja krije deset Nemcev. Neznani maščevalec? Norec, ki se na- i slaja ob kresu pri belem dnevu? Žena je planila med plamene in komaj rešila šop ; bankovcev zp mbijon in ool dinarjev. Rogaška je blizu in daleč. Rdeči petelin se je ta mesec naselil v Stojnem selu. Prvikrat je sedel na slamnato sleme gospodarskega poslopja. To se je zgodilo v torek, 2. julija. In v naslednjih desetih dneh je pogorelo še deset domačij oziroma gospodarskih poslopij. Med ljudmi je zavladal preplah. Preselili so se pod šotore, ki jim jih je priskrbel štab za civilno zaščito iz Šmarja pri Jelšah. Stojno selo šteje okrog 120 hiš, v njih pa živi nekaj nad 700 duš, kakor pravijo domačini. Po obronkih strmih gričev, nad katerimi se dviga mogočna Donačka gora, so razmetane domačije. Nekatere se tišče nekam skupaj, druge pa bolj osamljene ponujajo soncu svoje brajde. Nad vsemi bedi zvonik sv. Florijana... Do Rogaške Slatine je samo šest kilometrov, do Rogatca pa komaj kilometer več. Tudi najmlajša dva sta pomagala nositi vodo, dokler jo je bilo kaj. Studenci so se spričo velike suše kaj hitro presušili (zgoraj). Kot grozeč opomin roki, ki podtika ogenj, še dviga nad pogoriščem velika stara preša. Zdi se, da ga bo vsak čas stisnila kot svojo poslednjo žrtev (spodaj). Zakaj — ne more biti daleč. ZGORAJ: Hitri torpedni in patroini bojni čolni so dobro oboroženi, saj nimajo le torpednih cevi, metalcev globinskih bomb, polagalcev min, temveč tudi precej topovskih cevi. LEVO: Najbolj zanimiv plovni objekt, ki je sodeloval na vojaških vajah: raketni bojni čoln. Na sliki ga vidimo od zadaj, prislonjenega ob bok rušilca, kateremu je prišel delat družbo v napetem trenutku zatišja pred »bitko«. Raketni bojni Čohi ima več raket; izstreli jih na daljavo več desetin kilometrov, rakete pa zagotovo zadenejo cilj, ker jih vodi posebna samodejna naprava, ki sledi ladji, četudi skuša ubežati. DESNO ZGORAJ: Pogled iz temne ladje v svetli morski dan. Povezava med posameznimi deU ladje ter posebej še med ladjami, mora delovati brezhibno med »bojem«. DESNO: Takih mornarjev prav gotovo niste vajeni videti. Da bi imeli čelade, pisane majice in kratke hlače. To je njihova »delovna« uniforma! Na sliki sta mornarja poleg protiletalskega topiča, ki ima več cevi in strelja sila naglo, ker mu pri natančnem merjenju na hitro in nizko leteča letala pomaga poseben radar. Pred kratkim so .bili .manevri jugoslovanske vojne mornarice v vodah severnega Jadrana. Pravzaprav so bile to bolj vojaške vaje, ki so redno vsako leto, ko preizkušajo, kako »šolarji« m njihovi učitelji, poveljujoči častniki in podčastniki, obvladajo novo snov in kako so jo posredovali mladim mornar jem-vojakom. Časnikarji, k1 smo bili pri teh vajah navzoči, smo preživeli na morju, bodisi na krovih ladij ali v podkrovju, nekaj, lahko 'rečemo, prijetnih dni. Ne toliko zaradi morja in sonca, zaradi vožnje po valovih, temveč tudi zato, ker smo videli in spoznali marsikaj. Morda je' čisto na mestu trditev, da se je vprašanje obrambe in varovanja naše obale v zadnjih letih le »ujelo«.' Dolgo, morda predolgo so prevladovala pri vsem tem nekoliko preveč »celinska« mnenja, ki so se včasih izražala na tak način, da naj bi morsko nabrežje varovali predvsem s pehoto, ki naj bi jo razmestili vsepovsod ob obali in po otokih. Vendar so ta mnenja »pogorela«,- saj imamo tako razčlenjeno, da bi potrebovali veliko več pehote, kolikor pa bi je lahko v resnici »naselili« na obali. Dokončno je prevadalo mnenje, da moramo obalo varovati, če ne izključno z mornarico, pa predvsem z njo. Res da bo celina v mnogočem priskočila mornarici na pomoč . Namesto velikih križark z velikimi topovi bomo uporabili otoke in imeli raje na njih topove, namesto letalonosilk bomo imeli letališča na kopnem, namesto, namesto... Se bi lah-' ko naštevali. Naša obala je pač taka, da so nam po-: trehne predvsem manjše ladje; hitre ladje, ki se iz skrivališč nenadoma pojavijo pred sovražnikom. -Potrebujemo učinkovite ladje, dobro opazovanje morja, veliko radarjev, močno protiletalsko obrambo in predvsem; namesto velikega števila, bodisi ladij ali mornarjev, raje manj — pa tisto moderno in usposobljeno. Moderno m usposobljeno! Prav na letošnjih vojaških vajah na severnem Jadranu so te značilnosti naše mornarice prišle najbolj do izraza. Preizkušnja je zadevala usposobljenost mornarjev in častnikov ter stopnjo modernosti naših plovnih objektov, ki plovejo pod zastavo »JRM«. Pokazalo se je, da mornarji dobro obvladajo moderno tehniko, da so kos vedno novim in novim izboljšavam v opremi ladij, da znajo uskladiti delovanje na izoliranem »delovnem mestu« z drugimi, kajti le od tega je odvisna učinkovita dejavnost bodisi enote, ladje in seveda vse flote. V »bitkah« v temni noči na odprtem morju je bilo razmeroma malo »streljanja«, a več nenehnega preizkušanja tako preprostih mornarskih veščin, kakor tudi preproste »vsakdanje« vzdržljivosti ter prodiranja v skrivnosti elektronike, ki postaja alfa in omega modeme vojaške ladje. TEKST IN SLIKE; DRAGO KRALJ, MAURICE BRIONE H m IZ ORIENT EKSPRESA Bilo je 1938. leta, tistega meseca, ko so ljudje najbolj čutili nekakšno negotovost in zloveščo bližino vojne. Ta občutek je bil kakor mora: ljudje so jo občutili kot nejasno bojazen, vendar so kljub temu opravljali vskdanja dela in dolžnosti. Konstantin Sardak, ameriški industrialec, znan po svojih ločitvah in bankrotih, je prav to zimo hotel najti nekaj velikega, lepega, sentimentalno in čudovito zgodbo ... »Hočem nekaj sentimentalnega,« je ponavljal Sardak in premetaval knjige, ne da bi eno samo prečital, sama slavna dela od Princese Clewske dö Parmske kartuzije. ■ Z zamahom roke je malomarno odbil vse: Puškina, Balzaca, Thomasa Manna: »Hočem nekaj romantičnega! Ljudje so prestrašeni in hočejo nekaj, kar jih bo uspavalo.« Bil je plešast, s temnimi lisami po lobanji in črnimi mandeljnovimi očmi med trepalnicami brez obrvi, z orjaškim telesom in trebuhom kakor sod. Vsa Evropa je drhtela od udarcev škornjev in krikov histeričnega diktatorja. Konstantin Sardak pa je hodil s svojo famozno idejo, za katero bi dal vse svoje, bogastvo. In tako je potoval od hotela Claridge do ’ Mäyfaire na Elizejskih poljanah, od Lida do Karpatov in nazadnje prišel v novoletni noči na Dunaj. Sedel je v majhnem separeju z rdečimi lučmi bara hotela Sasar in pojedel ogromne količine sladkarij. Vmes je hotel prepričati svojega madžarskega prijatelja, . da bi takoj odpotovala v Budimpešto. Morda je okrog sebe opazil nove gospodarje Avstrije, civilne nosilce oblasti in zlikane, a robate vojake? Ali pa je videl hinavsko ljubeznivost, s katero so jih obsipavali? Morda pa je zaslutil propad in smrt, ki se je nakopičila med oblazinjenimi sedeži in bronastimi okrasi po zidovih? »Ne spominjam se več dobro Madžarske,« je govo- ril Sardak s polnimi usti. »Leta 1920 sem hodil tam okoli kot begunec in beračil za življenje. Vsak dan sem bil strašno lačen in ničesar nisem videl. Vem pa dobro, da je vaša država romantična dežela. Tam bom našel svojo ljubezensko zgodbo: Matija, pojdiva v Budimpešto, bodi mi za vodnika.« »Bojim se, da boste razočarani,« je odgovoril Madžar. Njegov glas je bil miren to zaupljiv. Moja dežela je taka kot vse druge to Budimpešta je prestolnica; kakršne so vse druge. Podobna Jim je. Ima svoje stare ■ spomenike to nove zgradbe, zakotne špelunke in-razkošne restavracije. Ciganski orkester še ne predstavlja avanture... Ampak, če že hočete na vsak način, Kosta, pa pojdiva! Izgubili boste iluzije, ampak če že hočete____« Po ulicah Budimpešte so korakali nacisti to. kljukasti križi na njihovih rokavih so mahali pred otožnimi očmi mimoidočih. Orient ekspres je z Dunaja odpeljal ob osmih zvečer. Pet ur pozneje je stopal Sardak s težkimi koraki po ozkem dolgem hodniku v jedilni vagon. Kakor vedno, je ostal v njem, dokler niso nehali streči in medtem je naročil tri kompletne večerje. Dolgi ekspres, ki je odpeljal prejšnji večer iz Pariza to bo šele pojutrišnjem v Carigradu, je nekoliko zmanjšal hitrost, da bi potniki laže to mirneje prespali noč. V Budimpešti bodo zjutraj ob zori. Orient ekspres je brez posebne naglice zavozil v ogromne gozdove, kjer so drevesa rasla v višino to so se zdela ogromna kakor cevi velikanskih orgel. Mesec je sijal na sneg in potniki, zaprti v dolgih temnih škatlah, so hodili po svetu prečudnih barv, v katerem je bila zemlja svetlejša od sonca. V vagonu je bil zrak poln vonja po znoju, tistega vonja, ki je že od vekomaj karakterističen za dolga potovanja. V jedilnem vozu je bilo malo gostov. Bili so to predvsem poslovni ljudje, ki so morali noč prebedeti v tem na pol praznem vagonu. Razgovor je bil šepetajoč in nevezan; posamezniki so sklepali poznanstva, izmenjavali banalne fraze, ker jim strah in sumničenje nista dala, da bi bili bolj sproščeni in iskreni. In v tem trenutku je stopila v vagon ženska. Vsi pogledi so se obrnili proti njej. Oblečena je bila v črnino in ni imela več kot .trideset let. Kratek svilen šal iz težke svile ji je padal od klobuka preko ramen nazaj na hrbet. Koža njenega obraza je bila nežna, brada lepa, njene ustnice pa komaj zaznavno namazane. Usedla se je za prazno mizo in si odgrnila šal. Njeni plavi lasje so bili zvezani na temenu v čop. Modre to hladne oči so strmele v mrak to tudi kadar so se s kom srečale, je iz njih odsevala le črna noč. »Tale naša vdova je izredno lepa ženska,« je spregovoril Sardak. »Kako pa veste, da je vdova? ga je vprašal sosed. »Prav imate, V črnini hodi lahko tudi zaradi koga drugega.« Medtem, ko je jedel naprej in od časa do časa pogledal žensko, je Sardak razlagal svojemu sopotniku, kakšen bi moral biti dober sentimentalni scenarij. Ljudje v jedilnem vagonu so bili nekam nestrpni, kot bi na nekaj čakali. Čakali so, da pade na tla prtiček, da se prevrne steklenica, da se pač nekaj zgodi, da bi lahko začeli razgovor z neznano žensko. Prav vsi so bili vznemirjeni od njene skrivnostne lepote. Nobeden pa ni imel toliko poguma, da bi jo prvi nagovoril. Nihče ni hotel tvegati kake nerodnosti, da se ne bi osmešil. Bila je tako žalostna, obenem pa lepa, osamljena in ravnodušna. »Z ženskami sem imel srečo samo poslovno,« je povedal Sardak. Zavedal se je, da bi pri njej kaj hitro opravil. Kakor hitro bi ji s svojo kratko mesnato roko ponudil cigareto iz svoje zlate cigaretnice, bi ga prav gotovo brez najmanjšega na-1 smeha s kratkim in suhim »hvala« zavrnila. Pripeljali so se do meje. Toda nič takega se ni zgodilo, kar bi izdalo kaj več o j lepi ženski v črnem. Mlada žena je dala svoj potni lis: cariniku, ki ga je prelistal,I udaril vanj pečat in ji ga vrnil. Niti spregovorila ni, da bi vsaj lahko spoznali, kakšen jezik govori. Vlak je odpeljal naprej skozi gozdove in polja. »Zdaj smo torej v Madžarski,« je spregovoril Konstantin Sardak. Njegove široke nosnice so i se razširile, kot bi hotele vdihniti poseben vonj dežele in njegove velike oči so gledale po širokih poljanah, ki so bile tu in tam še zasnežene in puste. Potem. se je obrnil k Matiji to ga vprašal: »Matija, ali pri vas še vedno toliko potujejo na konjih?« Na obzorju je zagledal dva konjenika, ki sta galopirala proti vlaku. Njuna obrisa sta se večala, jeklo na konjski opremi se je svetlikalo v mesečini. Naenkrat pa sta izginila, kot bi se premislila in menjala smer. Toda kmalu potem sta se iz mraka ob zadnjem vagonu pojavili dve konjski glavi s penastima gobcema to od silnega napora iztegnjenima vrato-ma. Na hrbtu konj sta sedela jezdeca. Tisti, ki je galopiral poleg vagona, je bil mlad huzarski oficir, drugi pa navaden huzar, verjetno njegov sluga. Oficir je prijahal do jedilnega vagona in pogledal vanj, kot bi koga iskal. Bil je tako blizu, da se je slišal konjski galop- Mlada žena je naglo vstala, potrkala po oknu in zaklicala: »Štefan!« Oficir se je srečen nasmehnil, zaklical je neko ime in ko je bil s konjem pri zadnjih vratih, je vrgel uzde svojemu slugi, prekobalil nogo preko sedla in se pognal s konja na stopnice vagona. Trenutek kasneje je že stopil v vagon in prinesel s seboj vonj po svežem in čistem zraku. Bil Je srednjevelik in lepo raščen, širokih ramen in z ozkimi 'brki pod lepim ravnim nosom. Z lahkim korakom je hodil med sedeži. Mlada ženska je vstaja in stekla proti njemu. ; »Elizabeta!« »Štefan!« Z razprtimi rokami sta se vrgla v objem, kot bi v njem iskala utehe. Nihče ni bil presenečen, ko sta se dolgo in strastno poljubila. Zdelo se je, da sta se izgubila v svoj intimni svet in da bosta tako objeta ostala vso dolgo noč. Toda njune roke so se razklenile in stopila sta vsaksebi. Tudi potniki so si oddahnili. Poleg vlaka ta še vedno galopirala dva konja, ki ju je vodil huzarjev sluga. Oficir se je zravnal in potniki so vzdrhteli ob zvoku njegovih ostrog. Dvigml je roko k glavi in pozdravil svojo lepo ženo, kot bi pozdravljal domovino. In potem je, ves lep v svoji zmagi, odšel Sluga je privedel konja k stopnicam vagona, oficir je zgrabil za grivo in skočil v sedlo. Se enkrat je pozdravil proti vagonu in odjahal. Zenska v črnem se je usedla, potniki pa so jedli naprej Vsi so molčali, vsak zase se je bal pokvariti ča robno vzdušje. Spraševali so se, kdo sta mlada ljubimca in kakšno usodo je skrival v sebi ukradeni poljub. Pred koliko meseci ali tedni sta se zadnjikrat poljubila? Ali jima bo prihodnost namenila še kakega? Dva jezdeca sta planila v noč. . . Cmi šal je ovil lep obraz. .. Stardak je prvi spregovoril: »In vi, Matija, pravite, da je vaša domovina podobna drugim?« Potem je vstal, prepričan, da je našel svojo sentimentalno zgodbo in da ji bo sledil do konca. Napotil se je proti ženski v črnem. Deset let pozneje je v Parizu v noči 31. decembra neki človek brez plašča, drhteč v ponošeni obleki, okleval pred vrati kina nad katerim je visela blesteča reklama: »Huzar iz Orient ekspresa«. Iz žepa Je stresel denar in ga preštel, pa spet stresel nazaj. Potem se je odločil, da si bo kupil vstopnico. V nje- je galopirala poleg njega. Potem se je pokazala notranjost jedilnega vagona. Za neko mizo je sedela lepa plavolaska in sanjarila s kozarcem šampanjca v roki. Iz dvorane se je zaslišal vzklik: »Elizabeta!« Gledalci so se jezni obračali nazaj, saj jih je vzklik zmotil v najbolj vznemirljivi sceni filma, tedaj ko je kot atlet grajeni huzar skočil v vagon in stopal proti plavolaski. »Oprostite gospodje, oprostite gospe...« Mož, ki je s svojim priho- dom vzneriiirü vso vrsto, je vstal in hotel oditi. »Sedite,« so vpili ljudje Za njim. S hrbtom je zakrival namazane "ustnice, ki so iskale in dražile gledalce. »Ne... ne morem ostati... oprostite gospa,..« je mrmral. Uspelo se mu je zriniti mimo vrste in potrt je odšel mimo vratarja, šepetal je: »Vrnil se bom, vrnil...« Ko se je znašel na ulici, je pogledal proti nebu, da bi skril solze, ki so mu polzele po licih. Prevedla: M- BRUMEN govern glasu je bilo spoznati, da je dal zanjo zadnji drobiž. V novoletni noči so redki taki osamljenci in njegova revščina je delovala prav neprijetno. Ta revni človek z že osivelimi zalisci in nagubanim obrazom je bil videti kot pravi potepuh. Stopil je v zakurjeno dvorano in se šepetaje opravičeval, ko je hodil med sedeži. Svojo revščino je skril med zaljubljenimi pari v najtemnejšem kotu. Začeli so vrteti film. Na ekranu je vozil vlak skozi snežni vihar. Četa huzarjev HOTEL RAKOV ŠKOCJAN sredi čudovitega naravnega parita — RAKOV ŠKOCJAN — postreže goste z zelo okusnimi svežimi jedili in svojimi specialitetami — ribe in raki — ter izbranimi pijačami priznanih vinskih kleti. Lepo urejene tujske sobe, prostor za parkiranje, bar s programom, zmerne cene in solidna postrežba; RAKOV ŠKOCJAN kot izraziti kraški fenomen s svojimi naravnimi lepotami — naravnimi mostovi — in znanimi Zelškimi jamami, vam nudi čudovit in nepozaben izlet oziroma počitek v času dopusta. V neposredni bližini si lahko ogledate presihajoče Cerkniško jezero in obiščite Slivnico ter grad Snežnik. če želite biti odlično postrežem, pridite v hotel »Rakov Škocjan«. Informacije po telefonu Cerknica 79-066. mm ЏшШт Ш ШШ Љ Ршшттштштшмштштшштшшт ШШт I'' V -* ШШ * л» i 1 Ш__im ■ УУЧ' ' Ш § , ■ Шт.мЏ I ? - л % %%-П/ ' ' ■ ' " -4з&/'X'"':А tf% /' Ш I шШтШШ шш и I aycpmöDilistJ ш drugi-- vabijo vas (epi domači Kraji Obiščite RIMSKI VRELEC Prežihove Kotlje pn Ravnab na Koroškem. Vse gostinske usluge, penzioni zveze z avtobusi in vlaki, čudovito naravno, okolje za odrasle in otroke Popolna rekreacija Turistično društvo KRANJ ЦЦ Na Vranskem obiščite znano gostišče hote) 1 SLOVAN ==j Telefon 17, Vransko Шј Ko potujete od Celja proti Ljubljani ali obratno, se ogM-gl site in prepričali se boste o dobri ln hitri postrežbi. Na gjg vse strani prek sto avtobusov. Sodobno opremljene sobe §§!§ — izvrstna domača kuhinja — izbrana vina. Za skupine, ШЖ za vodje skupin m šoierje poseben popust. Cena za sobo: Ig 12 Ndin, penzion 28 Ndin. — V bližini izletniške točke in §§g plavalni bazen! —Bencmska črpalka. Ш Se priporoča GRABNAR JANKO — 1 =^- MOTNIK pri Vranskem. PIP PERUTNINA PIŠČANCI PTUJ VIŠNJA GORA Pridite na postrvi v gostilno ŠEREK Postrvi, domača salama ln šunka ter vsa jedila iri pijače po naročilu. Prenočišča do 25 oseb. Kopališče (bazen) wikendi, izleti, prostori za parkiranje. Vsi vabljeni h GOSPODIČNI na GORJANCIH pri Novem mestu Planinski dom na Gorjancih nudi: popolno rekreacijo ob vsakem letnem času. Do 35 ležiSč za skupine ln posameznike Ogled starodavnega studenca «GOSPODIČNA« ki po Trdino-vih povestih in izročilih domačinov pomlaja. Vse vrste Jedil in pijač Dostop z vsemi vozili V jeseni lov na polhe, nabiranje mnogih užitnih gob Vabljeni! IZVRSTEN P PREDJEDEH Pri nakupit pazite na znak ŠTEV. 30 - LETO XVI. - 23. JULIJ 1968 kaj veš I kaj znaš? ■qÜ VERIŽNA KRIŽANKA Pri verižni križanki so podani;'opisi, v običajnem zaporedju za vodoravne besede, za navpične pa po stolpcih; Številke niso navedene. V lik morate razporediti 31 črnih polj. Za pomoč pri reševanju je nekaj črk že vpisanih. S K 0 D T T F K A S V U V A 1 U L P E A T 0 0 M L 1 Vodoravno: svetovno znano mesto z igralnicami , y ameriški zvezni državi Nevadi — sodobni nemški pisatelj popularnih romanov'iz .zdravniškega okolja (Hans) —j uma afriška in azijska žival — junak številnih srednjeveških viteških romanov — antikvar — popravilo, obnova — glas, zvok — pred leti umrli slovenski, literarni zgodovinar, jezikoslovec in etnograf (Ivan) -* poldrag kamen z belimi in črnimi progami koralni otok — riževo pivo, japonska nacionalna pijača — glavna poljska reka, najdaljši pritok Baltika —, trenje — žir-: žek, ki napada žito — pristaši nauka, da so proizvajalna sredstva in proizvodi last skupnosti — ruša — ime ruskega skladatelja Ljadova — vulkanski otok'; Pred jugozahodno obalo Sumatre ; — začetnici sodobnega slovenskega pisatelja (»Gimnazijka«) ■— vrsta vrbe — nepoklicna ju Orla-----orkestralno tolkalo — podložnica v fevdalizmu — pristroji, naprave — star trg v Dravski dolini pod Kobariškim — pomilijonsko mesto v SZ ob Volgi — .nemški predlog — avtomobilska oznaka; Reke — goldinar — veliko mesto v zahodni Ukrajini — ime prvega pomembnega frankovskega kralja — znan nemški germanist, ki je proučeval zvočne elemente govornega in knjižnega jezika (Eduard,, 1850—1932) — konec molitve —'hajstarejši član — vzorčasta svetla tkanina za prte in prtiče — slovnični pojem — ime- francoskega impresionista Maneta — graničarji v starem Bizancu — služba brez dela — turško mesto ob ustju Marice — služabnik, lakaj — starodavno mesto v Numidiji, kjer je Scipio Afrikanec Odločilno premagal Hanibala; • (4) (Maki) KRIŽANKA 2 fflm V vsako polje je treba vpisati po dve črki brez ozira na to, ali tvorita zlog ali ne. Vodoravno: 1. del geometrijskega lika, 4; voznik motorja, to-• ciklist, 7. Verdijeva opera po patetični .psOvdozgodovinski melodrami Victorja Hugoja, 8, važno živilo, 9. židovsko žensko ime, 10. deska, na katero so nataknjena vratov pjotu, 12. pristaš filozofske ali religiozne smeri, ki razlaga naravne in družbene pojave na osnovi enega samega načela, 14. vdolbina v zidu, pri-stenek, 16. slovenski kulturni in politični delavec (dr. Jože), 17. revolta upor, 20. ime dramske ..igralk^Tkačeve, 21. okras; moškega obraza, 22. zmožnost sprejemahja in ohranjanja dejstev in podatkov, 24. nogometni stadion na Reki,..25. otiranje. športnica — konto — gozdna zver — odpadnik — vrsta grafične tehnike — država v zahodnem planinskem območju ZDA — vrtni pridelek — jadranski otok južno od Lošinja — jutranja padavina — ime angleškega popevkarja Jonesa — Prešernova prepesnitev Biirgerjeve balade — rimska štirica — ime italijanske filmske gralke Mirande. Navpično: ptica pevka selivka, znanilka pomladi — vrsta ogljikovodika —' odličen italijanski filmski . režiser (Michelangelo, »Mrk«;)--— angleški cerkveni politik v,16. stoletju, canterburyj-ški nadškof1 in videti humanist (Reginald) — ime treh poljskih" kraljev •— 953 km dolga reka v Mongoliji in SZ — kraj s tovarno sanitetskega. 1 materiala ■ pri. Domžalah — veja’ vinarstva — ime- jugoslovanskega književnika Fincija kratek moški suknjič — najsvetlejša zvezda v ozvezd- 1 2 3 U 4- 5 6 7 m 8 m 9 H 10 11 Ш 12 13 M 14 15 |g|jj 1—1 16 ш 17 18 WA 19 20 21 ША 22 23 24 25 . Navpično: 1. angleški književnik iz 18: štoletja, glavni predstavnik sentimentalnega romana (Laurence,-. »Tristram Shandy«), 2. telesna poškodba, 3. starodavna asirska; "prestolnica, 4. prometni objekt, 5 puška Z risano cevjo, 6. močno čustvo, 8. ruski ’revolucionarni pesnik' (Vladimir,.»OblaJk v hlačah«), 11. nogometni klub iz ’Madrida, večkratni španski in evropski prvak, 13. brušen diamant, 15. bombažni odpadki, 16.-> čitateljica, 18. poldrag okrasni kamen rdeče ali zelene barve,, 19. grmičevje z mo drimi jagodami, iz käterih pridobivajo odlično domače žganje, 21. vinorodno gričevje na Primorskem. 23. slovenski smučarski skakalec (Miro). • (3) (BAD) KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 1 J 7 8 9 10 11 12 13 14 15 B 16 17 B 18 19 B 20 21 B 22 23 24 B 15 26 B 27 в 28 B 29 30 B B 31 32 33 B 34 35 36 37 B B 38 39 B 40 41 42 43 44 B 45 46 B B 47 48 r 49 0 50 51 52 L 53 54 0 55 0 0 56 57 58 59 B 60 61 62 B B 63 64 0 65 B 66 57 68 B 69 B 70 71 72 73 B 74 75 B 76 77 B 78 B 79 80 81 82 q 83 84 85 Г 86 ugankarski slovarček ASTROIDA — matematična krivulja četrtega redaj po obliki nekoliko podobna zvezdi. BÄX1R — pred vojno zelo po-pulami francoski karakterni filmski igralec (Härry, 1881—1943). BECIĆ — starejši hrvatski slikar, ki je slikal predvsem kmečko, okolje in portrete (Vladimir, 1883— 1954) BERAT — mesto v južni Albaniji ob reki Osum (15.000 prebivalcev) DÜRRE IX — sodobni, angleški pesnik in 'pisatelj (Lawrence, roj. 1912, »Aleksandrijski kvartet«) EDE — mesto z metalurško in tekstilno industrijo na bivalcev) Nizozemskem (56.000 pre-GIBBON — angleški zgodovinar iz 18. stoletja, avtor slovite knjige »Zgodovina. zatona in propada rimskega cesarstva« .(Eidward, 1737 ,. —1794) ILOVIK — otok južno od Lošinja IVEZIĆ — priljubljenar zagrebška igralka in voditeljica televizijskih oddaj (Djurdja) KANTRIDA — del Reke z nogometnim stadionom KASAI — provinca v južnem Kongu z glavnim mestom Luluaburg LAS VEGAS — svetovno znano mesto z igralnicami v ameriški zvezni državi Nevadi (65.000 prebivalcev) LULEA — švedsko pristanišče in železarsko ^središče ob Botmjskem zalivu (30 tisoč prebivalcev) | NANGA PARBAT — najvišja gora zahodnega dela , Himalaje (8120 m); prvi je dosegel vrh Nemec" Herinann Buhi leta 1953 POLE — angleški Cerkveni politik v 16. stoletja, .can-terburyjski nadškof in viden humanist (Reginald) RIKLI — švicarski zdrävnik iz prejšnjega stoletja, pristaš naravnega zdravljenja (Arnold) SIEVERS — nemški germanist, ki je proučeval zvočne elemente govornega in knjižnega jezika (Eduard, (1850—1932) .I TEBUK — mesto v severozahodnem delu Saudove Ara-bije Vodoravno: 1. veliki nemški dramatik (Bertolt, »Mati Korajža«), 7. industrijsko mesto v Sibiriji ob reki Oki in Angari, kjer deluje največja hidroelektrarna na svetu, 13. snežni plaz, 14. francoski kemik in bakteriolog, odkritelj postopka pri uničevanju mikrobov v tekočinah (Louis), 15. kmečka grča, 16. največje pristanišče v severnem Jadranu, 18. podaljšani slonovi zobje v zgornji čeljusti, 19. avtomobilska oznaka Danske, 20. ličinka, 22. mohamedansko moško ime, 23. namen, zvijača, 25. industrijska rastlina, 27. ime pianista Bertonclja, 28. naziv, 29. neprijeten vonj, 31. boginja neba pri semitskih narodih, 34. letoviško mestece v južni Makedoniji ob istoimenskem jezeru, 37. začetnici švedskega prirodoslovna, avtorja biološkega sistema, 38. pritok Seine iz Ardenov, 40. jezero v Sovjetski zvezi južno od Leningrada, 41. človek, ki se z določenimi dejanji poteguje za uresničenje svojih načel, 45. angleška denarna enota, 46. francoska filmska' režiserka (Agnes, »Sreča«), 47. odredba, odlok, 49. naš voditelj, 50. sodišče, sodni zbor, 53. trimilijonsko japonsko prista- nišče na otoku Hondo, 55. pred vojno močno popularni francoski filmski igralec (Harry), 56. začetnici sodobnega slovenskega pesnika (»Trepetlika«), 58. skupina čuvajev, 60. vojaški begunec, 63. švicarski zdravnik iz prejšnjega stoletja, pristaš naravnega zdravljenja (Arnold), 65. znamka češkoslovaških motorjev za speedway dirke, 66. nemški meščanski filozof (Georg), 69. angloameriško moško ime, 70. zvezda premičnica, 72. godrnjač, jokav človek, 74. starodavni skandinavski ljudski pesnik in pevec, 76. kemični znak za litij, 77. trščica, 78. poudamo znamenje, oštrivec, 79. najvišje nordijsko božanstvo, 81. srbski vladar iz konca 12. stoletja (Stefan), 83. vitezov spremljevalec, 85. PerziJ-ka, 86. ovčar, planšar. Navpično: 1. labirint, biodišče, 2. mladič domače pernate živali, 3. žensko ime, 4. lepa okrasna cvetlica, korčefc, 5. začetnici slovenskega gledališkega igralca, režiserja in dramatika, ki je deloval v Zagrebu, 6. gorovje na Ce-hoslovaškem, 7. del avtomobilskega motorja, 8. začetnici umetniškega imena skladatelja Fride- rika Širce, 9. pogorje na polotoku HalMdiki, 10. športni dvoboj, 11. ena naših največjih sladkovodnih rib, 12. človek, ki iz na-, čela obsoja vse in vsakogar, pesem hvalnica, 17. različna so! glasnika, 21. kovinski tlakomer,'! 22. drugo naj večje finsko jezero,' 24. največji sesalec, 26. umrli! francoski kipar in slikar nemškega rodu (Hans), 29. staro ger- I mansko pleme, 30. do dva metra velik zobati kit, 32. učitelj ali študent slovanskih jezikov, 33. mestece v Boki Kotorski z leta-! liščem, 35. smučanje, 36. zanka pri pletenju, 39. ime črke, 42. vnetje sluznice, 43. kirurško nabodalo, 44. mesto v severozahodni nem delu Saudove Arabije, 48. ■ pomemben sodobni angleški pesnik in pisatelj (Lawrence), 49. italijanski glasbenik, največjidi-rigent preteklih desetletij (Arturo), 51. kemični znak za rubidij, 52. mesto v vzhodni Romuniji, središče Moldavije, 54. razlila med imensko in večjo tečajno vrednostjo, 57. prašič, 59. pod- | redni veznik, 61. ime znamenite! balerine Duncan, 62. del nekate- ; rih nemških priimkov, 64. grmovje z žilavim lesom, 67. velik slovenski gledališki in filmski igralec (Stane), 68. strah pred javnim nastopom, 70. zanos, vznesenost, 71. grška pokrajina na severozahodu Peloponeza, 73. stara lekarniška utež, 75. avtomobilska oznaka Kumanova, 78. vzdevek Goethejeve matere, 80. reka v SZ, ki se pri Rostovu izliva v Azovsko morje, 82. kratica za »nogometni klub«, 84. kemični znak za platino. • (3) (KOR) Odbiranje zlogov JE 0 no JA drob sta HO grozd su NE ju li PRAV pre je Odbirajte po vrsti zloge v prvem, drugem in tretjem stolpcu. Zlogi v prvem stolpcu so po vrsticah pravilno razporejeni, v drugem in tretjem stolpcu pa so podani - v pomešanem vrstnem redu in morate sami ugotoviti, kako si pravilno sledijo. Ce boste odbirali zloge v pravilnem vrstnem redu, boste prebrali ljudski pregovor o vremenu v juliju, • (2) (PAG) MALA KRIŽANKA NAGRADE ZA ANAGRAMI NO MREŽO 1 2 3 v 5 L 7 8 J m m 11 Ö 13 14 m 15 18 17 18 8 1 20 f VODORAVNO: 1. prvenstvo, 7. [ latinsko ime za peti sklon, 9. ime dveh kontinentov, 10. kratica za »narodno banko«, 11. j pripadnik starodavnega nomadskega naroda severno od Cme-I ga morja, 12. tuje žensko ime) 13. tulec, škatlica,' tok, 15.. ke-I mični znak za mazurlj, 17. mo-zoljavost ovc, 19. polica, 20. ri-' biško mesto na skrajnem jugu Južne Amerike (Punta) NAVPIČNO: .1. načrt, 2. .enakostranični poševnokotnd pravokotnik, 3. vzdevek ameriškega generala in bivšega predsednika ZDA Eisenhowerja, 4. največje francosko pristanišče in drugo i največje francosko mesto, 5. grški polotok, na katerem stojijo Atene, 6. velikanska figura poli- nezijskega božanstva, 8. električna merska enota, 12. začetnik nemške reformacije (Martin, 1483-1546), 13. reka na severu Zvezne republike Nemčije, 14. sorodnica, 15. mazilo, 16. za Ahilom najznamenitejši grški junak pred Trojo, 18. ime poljskega vladarja Sobieskega. • (3) , (Maki) OPOZORILO Pri nagradni križanki v 29. številki »Tovariša« je pomotoma izpadel še en zlog -nje-- Prosimo Anagramna mreža je bila težja, kot so običajno nagradne reševalce, da to upoštevajo. Rok uganke, zato ni bilo rešitev več kot 523. Vse nagrade (tudi za za oddajo rešitev je 26. julij. Ljubljano) pošiljamo po pošti. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (100 Ndin): Zinka Rižner, Dol pri Hrastniku 207 2. nagrada (50 Ndin): Vinko Pavlin, Ljubljana, Krimska 10 3. do 12. nagrado (po 20 Ndin) prejmejo: Vojak Jože Miklavec, Bovec 249/B Marjan Lapan, Kranj, Kebetova 16 Franja Virant,' Ljubljana, Koroška 24 Neža Napotnik, Celje, Okopi 13 Jože Pretnar, Podbrezje 67, p. Duplje • Jana Smolnikar, Ljubljana, Doberdobska 7 Drago Golob, Ljubljana, Zaloška .98 Anica Brčan, Grosuplje, Pod gozdom Ш/18 Ing. Miran Jenko, Jesenice na Gor., Cesta revolucije 5 Angela Zajc, Ljubljana, Galjevica 226 ENAČBA (a —b) + (c—d) + (e —f) + g + (h —i) + (j —k) + + (1 —m) + n + (o —p) + (r —s) + (t —u) + v = X a = pasma velikega psa, b = -zdravilna travniška rastlina, c = surovina za pridobivanje kovin, mineral, d = članarina, e= = j posvojeni sin, sirota, f = dan v tednu, g = rimski stenograf, ld: je ohranil mnogo Oiceranovih govorov, h = krvna žleza v levem podrebrju, 1 = majhna telesna poškodba, j = glavno mesto Koroške, k =± zasledovalec divjačine, 1 = del verza, m = človeku podobna žival, n = žito, najvažnejša hrana azijskih narodov, o = slovenski prirodoslovec in pisatelj (Fran), p = konj določene barve, r = grški bog morja, s = velika morska riba, t = poudarek, naglas, u = stot, v = tekoča maščoba; x = misel rimskega pisca Gaja Trankvlla Svetonija. • (3) (Alek) Rešitev anagramne mreže Vodoravno: 3. topik (isto kot toponim Ш krajevno ime), 8. Lasker, 9. Agenor, 10. naris, 11. grinta, 12. tiamin, 13. vrana, 20. elemi (tropska smola), 23. roman, 24. 'maršala, 25. Kioto, 26. kurir, 27. navtika, 28. liana, 29, notes. Navpično: 1. Capri, 2. akant, 3. Trnava (slovaško mesto), 4. Pirnat, 5. Kastav, 6. pekač, 7. Doris, 14. perkal, 15. melona, 16, limona, 17; Arakan, 18. amoret, 19. Ingres-(francoski slikar), 21. drevo, 22. batik (malajski način krašenja tkanin). ... ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE IN ZA NAGRADE: 60 pralnih strojev gjJTLE-ГЦ-Н. in 3600 drugih praktičnih nagrad letno. Roglejte v zavitek, morda jo prav v v^iem nagradni kupon! VELIKAN MED DETERGENTI KOLEKCIJA a o 3J 1. vodoravno 8. vodoravno 15. vodoravno 16. vodoravno POLETNA KRIŽANKA (III) [i 2 TT“ 4 5 6 7 - L 9 f-" Ш 12 ' ir- 14 L 15.. l-- □ 17 18 U W~ 2Ö- 21 22 ■ 23 ГГ E 25 26 ■ ГГ d i 28 29 E зГ1 31 32 33 34 35 U 36 E 37 W~ 39~ 40 ■ ■ ■ 41 42 r 4 3 □ □ ■ 44 d j 45 ■ 46 17 [LB E 49“ 50 m 52 i 53 3 54 55 1 56 j 1 57 r 58 59 ш m 60“ □ 61 d j 62 ■ 3 63 64 ■ ID □ 65 66 ■" šn Irj 69 ■ □ 70 71 i 72 73 74 □ 75 n 76 77 78 79 80 r 81 82 k —"1 83 i— Namesto nekaterib opisov najdete v križanki slike znanih igralcev ali pevcev. Vpišite pod pripadajoče številke njihove priimke oziroma imena, kadar je tako navedeno pri opisn. V tej križanki prevladujejo popevkarji. * Vodoravno: 1. glej sliko, 8. glej sliko, 13. tiskarska zvezdica, 15. glej sliko, 16. glej sliko, 17. glej sliko, 19. tropski veter, ki piha od severa ali juga proti ekvatorju, 20. nepopolnost, nezadostnost, 23. ime mlade filmske igralke na sliki, 24. gora na Notranjskem . s televizijskim pretvornikom, 25. okrasna vrtna rastlina, 27. kemični znak za nikelj, 28. poljski pridelek s podzemnim plodom, 30. avtomobilska oznaka Novega mesta, 32. glej sliko, 36. provinca v južnem Kongu z glavnim mestom Lulu-aburg, 37. organizacija ciprskih borcev za osvoboditev Cipra in priključitev otoka h Grčiji (razpuščena .1959)., 39. priljubljena sprehajalna točka Ljubljančanov, 411 domače moško ime, 43. švicarski slikar in grafik, predvsem portretist in pejsažist (Kuno, 1868—1961), 44. tvorni glagolski način, 45. visoka gora v' zahodnem delu Himalaje (‘8120 m; dve besedi), 49. Estonec, 52. glas trobente, 53. švedsko pristanišče in železarsko središče ob Botnij-skem zalivu, 54. vrsta gozdnega polža, 56. angieški zgodovinar iz 18! stoletja;' avtor slovite, knjige »Zgodovina zatona in propada rimskega cesarstva« (Edward, 1737—1794), 57. muslimansko moško ime, 58. ločnica med dvema državama, 60. pogonski motor za čolne, izdelek koprskega Tomosa, 61. latinski veznik, 62. začetnici slovenskega tenorista, prvaka dunajske opere, 63. glej sliko, 65. potočne živali, 69. avtomobilska oznaka Reke, 70. naš najboljši alpski smučar, 72. nov-gorodski in pozneje kijevski knez iz 10. stoletja, 73. veletok v Pakistanu, 75. solmizacijski zlog, 76. otožna pesem, žalostinka, 79. mesto v ZRN, vzhodno od Dortmunda (33.000 prebivalcev), 81. 17. vodoravno ideveti mesec arabskega luninega ieta, določen za muslimanski post (arabska pisava), 82. glavni junak Puškinove pesnitve »Cigani«, 83. iglasto drevo, jelka. N av p i č n o : 1. država v zahodni Afriki, 2. veliko japonsko pristanišče na otoku Honšu, 3. zahodnonemška ilustrirana revi-, ja, 4. del Maribora š tovarno TAM, 5. kemični znak za iridij, 6. dalmatinsko moško ime, 7. letoviški otok ob severni obali Sardinije, 8. hotel v Bovcu, 9. glej sliko, 10. utemeljitelj modernega norveškega knjižnega jezika (Ivar, 1813—1896), 11. pripadnice mladinske organizacije, 12. ja- 23. vodoravno ponsko mesto na severnem delu otoka Kiušu, 14. staro mesto na Kreti; pomembno najdišče antičnih glinastih figuric, 18. naduha, 21. začetnici mlajšega sodobnega slovenskega pesnika in literarnega kritika, 22. mučenka, 26. dvo-prsti tropski lenivec, 28. kratica ameriške rasistične organizacije, 29. italijanski zgodnjebaročni slikar iz Bologne (Guido, 1575— 1642), 31. primorski medmet, 32. glej sliko, 33. božjepotnik, 34. ozek morski preliv med kopno zemljo, 35. zimska padavina, 38. odpuščanje grehov, 40. nekdanji prebivalci Apeninskega polotoka, 42. lani umrli angleški politik, predsednik laburistične vlade po vojni (Clement), 44. zdraviliški kraj pri Padovi, 46. občinstvo; avditorij, 47. glej sliko, 48. tokomer, 50. plod, 51. okrajšava za »tremolo«, 55. matematična krivulja četrtega reda, po obliki nekoliko podobna zvezdi, 56. glej sliko, 58. ime popularne filmske igralke na sliki, 59. vrsta fotografskega razvijalca, 64. znameniti finski arhitekt (Alvar, r. 1898), 66. ime igralke Tkačeve, 67. angleški igralec, odličen interpret Shakespearja (Edmund, 1787—1833), 68. večje naselje na robu- Ljubljanskega barja, 71. muslimanski bog, 74. glej sliko, 77. tovarna kovinske posode v Celju, 78. gozdiček, log, 80. kratica za »smučarski klub«. • (3) (BAD) Novost v svetovni kozmetiki gaby’s spray ■ ne masti in ne,lepi ■ se razčesuje brez težav ■ utrjuje in daje lep sijaj pričeski Po licenci gaby’s FLYNN COSMETIC ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja LEK LJUBLJANA reklamservls SAJ NI RES... PA JE! Leta 1138 se je angleški grof Albemarle udeležil krvave bitke pri North-allertonu s svojim osemmesečnim sinom Williamom, ki je ležal v zibelki, privezani na konja. V spopadu so Angleži izgubili svojega junaškega poveljnika Gilberta de Lacyja, zato pa so pobili 11.000 vojščakov škotske vojske, ki je hotela vdreti v Anglijo. Lov na bisere, ki je znan v Perzijskem zalivu in na Cejlonu že iz pradavnih časov, se začne drugi teden marca in traja nekaj več kot mesec dni. Iz pristanišč odpluje ladjevje kakih sto bark in na vsaki je deset potapljačev, ki delajo vedno v parih: eden se potaplja, drugi pa mu z ladjice pomaga. Francoz Garcin je bil zelo navdušen drsalec in je dolgo premišljeval, kako bi lahko podaljšal drsanje tudi preko zimskega časa. Leta 1813 je skonstruiral prve kotalke, tako da je pritrdil pod čevlje gibljiva kolesca. Svoj izum je imenoval »cingar«, kar je anagram njegovega priimka. Pozneje so postale izpopolnjene kotalke popularne po vsem svetu. Orjaška nadzvočna potniška letala, ki bodo vzletela čez nekaj let, sploh ne bodo imela okenc, da bi bila konstrukcija ogrodja kar najbolj neprekinjena in trdna. Potniki bodo vseeno lahko opazovali pokrajino pod seboj (kadar bo letalo dovolj nizko) na mnogih televizijskih zaslonih, ki jim bodo posredovale slike telekamere, nameščene na trupu. V Združenih državah Amerike število verskih sekt še vedno narašča, tako da je zdaj v tej deželi že 430 ločin, ki vsaka po svoje čas te boga in so seveda tudi prepričane, da so edino zveličavne. Po grški mitologiji je »izumil« vino bog Bakh in tudi vsi drugi stari narodi so biil prepričani v božanski i& vor te pijače. Feničani in Egipčani so jo pri svojih žrtvovanjih ponujali bo. govom in tudi v času rimskega cesarja, Avgusta so ob začetku vsakega zasedanja senata bogovom v čast darovali kadilo in vino. Vsak kačji pastir ima svoje lovišče in prežene vsiljivca iz njega tako divje, da ne bi tega na videz nežnim žuželkam nihče pripisoval. KMETIJSKA ZADRUGA »BRDA« DOBROVO ZLATA BRIŠKA REBULA - BRIŠKA REBULA osvežujoče belo vino, serviramo ga pri ribah, perutnini, jedeh z belim mesom in hladnih jedeh BRIŠKI TOKAJ visokokvalitetno aromatično vino, priporočljivo kot aperitiv, pri predjedeh in ostalih jedeh, ki zahtevajo belo vino BRIŠKI MERLOT visokokvalitetno rubinasto vino, ki ga serviramo pri suhem mesu, mesu na žaru, svinjini in divjačini BRDA CVETOČI VRT GORIŠKE DOBROVO SRCE BRD Italijanska križanka Pri italijanski križanki mora razporediti črna polja reševalec sam. Pri opisih besedi je na koncu vsake vodoravne in navpične vrste navedeno, koliko črnih polj je v vrsti. Vodoravno: 1 strojepisje — (6) 2 eksekutorka — šampon; vrhunski športnik — (1) 3 pokrajina v severnem delu Južnega Vietnama — lahka in redka tkanina — krilo poslopja - (2) 4 uniformiran strežnik — tihe-, lansko govedo — rimski bog ljubezni — (2) 5 zensko ime — slasten južni sadež — grobo orientalsko domače suikno — (2) 6 stalnost, nespremenljivost — (2) 7 miozemka, zamejka — jetrna klobasa — (l) 3 ptica roparica — mesto v južni Albaniji ob reki Osum — pripovedna pesem — (3) »metalurško mesto na na Nizozemskem — prva slovenska ulmska igralka (Ida) Kravanja) — (3) 10 delo, opravilo, kirurški poseg — gora na Koroškem — (1) h gobova juha — pripadnik sta-mga naroda v Padski nižini'. - (2) Sodelavce za zabavno prilogo »Kaj veš — kaj znaš« •prejema uredništvo ob ponedeljkih od IS do 20 “re v Tomšičevi ulici £t Ш П. nadstropje, soba 40 12 priljubljena zagrebška igralka in voditeljica zabavnih televizijskih oddaj (Djurdja) —matematična postavka — (2) 13 avstrijski predsednik (Franz) — majhna domača žival -c (2) 14 latinski predlog (k) — ime nemškega »železnega kanclerja« von Bismarcka — (8) Rešitve ugank STRAN 1. Križanka. Vöd.: 1.' klobuk, '7. plezalka, 9. Plerot, 10. kna, 12. Norton, -ž, 14. tla, 16. Parnas, 17. natakar, 20. Rotar, 21. peron, 22. ro, 23. Anit, 24. PodestA, -s, 26. vir, 26. valenca, 27. mi, 28. os, 29. kodelja, .30. bon, -o, 31. jokanje 32. Tara, 33. Io, 35. Malta, 36. Silen, 37. strelka,. 39. šerlat, 40. San,, -a, 41. Casals, 42. Ido, 44. milina,. 45,. Akvileja, 47. Ahajka. Palindromni rebus: talisman (na M sila T — nazaj; puščica je fizikalna oznaka za silo). STRAN 2. Križanka. V od.: 1. pošta, 6. Praše, 11. dostop, 12. rotovž,,; 14. Burton, 15. deček, 16,v VA, 18. Inter, 19. prvak, 20. kes, 21. Saar, 22. pogon, 23. Kopt, 24. T(ennessee)' V(illiams), '25. Cortez, 27. maslo, 28. raz, 30. Bert, 31. kanton, 32. Ayme, 34. me. 35. Tanja, 36. Nimes, 38. an, 39. Andi, 42. Trogir, 44. črka, 46. jug, 47. Režek, 48. Bizanc, 50. PR, 51. Oger, 52. volan, 53. vila, 55. jek, 56 Domen, 57. birič, 58. AN, 59. vadba, 60. mačica, 61. tkalka, 63. zelena, 64. Aljaž, 65. slika. Nay p.: 10. E(llo) V(ittorinl). STRAN 3. Šaradno-anagramna izpol-njevanka: 1. začimba, 2.' Poljska, 3. telstar, 4. Marmont, 5. Pfemisl, 6. Taraboš, 7. apostat, 8. Janjevo, 9. oglenec, 10. daljica. Cim bolj se sta-ramb, tem slabša postajajo ogledala. Mala križanka. Vod.:- 1.. Passos, 7. retorta, 9. alkar, 10. por, '11. Eva, 13. Navpično: A znanost o narečjih— (0) B francoski pevec in igralec (Charles) — neposredni vzrok - (D C regljanje — teman tropski les - (2) D svojeglavost — otrdelost kakega organa — (2) E začetnici slovenskega pisatelja, sodobnika modeme—skupina ptic v letu — ameriški športni funkcionar, po katerem se imenuje tekmovanje za svetovni teniški pokal (Dwight Filley) — (3) F letenje— kemični znak za natrij — starejši hrvatskd slikar, ki je slikal predvsem kmečko okolje (Vladimir, 1886—1954) — (4) G zavijanje, obdajanje — začetnici našega največjega dramatika — (4) H drobno blago; tudi vljudnost — avtomobilska oznaka Nove Gorice — (1) I začetnici skladatelja opere »Glumači« — večja koncertna skladba — vojvodinski šahovski mojster — (2) J podoba golega telesa — vrsta — Estonec — (3) K župnija — kemični znak za kositer — slog in moda za kralja Ludovika XV., prefinjena skrajnost baroka — (2) L italijanska družina izdelovalcev glasbil — nekdanji narod na Pirenejskem polotoku — (3) M moško ime — ocenjevalec — (2) N lepa vrtna cvetlica — stanovanje z več sobami — (2) • (3) (ROK) iz 29. številke Arni, 14. sak, 15. kanat, 17.' Trabert, 20. Ararat. N a v p.: 2.. A(lbert) E(in stein).. Posetnica: Kranjska gora. STRAN 4. Poletna križanka (II). Vod.: 1. kastrat, 8. ora, 11, trk, 14. Antoine, 15. Mercier, 17. reostat, ■ 18. O’Toole, 19. I(van) M(inatti), ,20. Ce-lentano, 22. VA, 24. no, 25. Anica, 26. ples, 28. Ant, 30. US, 31. ateist, 33. aretta, 36. Verd, -r, 37. oboistka, 40. Ika, 42. lipe, 44. Karel Gott, 47. Olin-ka, 43. Amont, 50. tenor, 51. Nino, 52 J(akov) G(otovac), 54. govornik, 57. Maori, 60. Savinja, 61. sornik, 62. Alena, 63. Demongeot, 66. taca, 67. atek, 68. ost, STRAN 7. Skrita križanka (črtica pomeni črno polje; na koncu vsake vodoravne vrste je vejica). Vod.: 1. mansarda — 9. Ingram, 15. Anakreon — 16. solina, 17. strogost — 18. tra-kar, 19. arabeska — —20, Izola, 21. Ž(upančič) O(tbn) — 22. Antonescu — 25. I(van) T(avčar), 26. Apo — 28. taktomer------29. obrat — Sl. Azl —. 32. aras, 36. ocean -------37, oro — 39. ara, 40. verz — 41. oblina — 44. von, 45. Rn — 46. rubrika — 48. Bent, 49. atletika------51. sonda. 52. trud 53, Rimljan — 56. ay, 57, NIN — 58. mac — 59. vernica, 61. Izenačenost --- 64. Lin, 65. cetan -—— 66. averzija, 68. Amati — — — — 89. nedra —. Rebus: cisterna (cis ter NA). Posetnica: električna kitara. 48. MITJA UKMAR Sežana Original Pomožni mat v treh potezah. Beli: Kc6, Tg4, Ld4, d3 (4) Črni: Kcl (1) Problemski rubriki v »Tovarišu« ih »Delu« ter natečaji v sestavljanju in reševanju šahovskih problemov imajo namen dvigniti zanimanje za problemski šah na Slovenskem in omogočiti na» predek vsem, .ki jih veseli. Med odkritimi reševalci in sestavljal-, oi šahovskih problemov verjetno, v bodočnosti največ obeta Mitja Ukmar iz Sežane. Star je komaj 15 let, vendar se je že izkazal kot dober reševalec in nadarjen problemist. To dokazuje tudi njegov pomožni mat, ki prikazuje »indijsko« temo s čistim matom, kar je za tako mladega začetnika V problemskem šahu več kot. dovolj. REŠITVE PROBLEMOV DRUGE SKUPINE (št. 37 do 44) Št. 37. (J. Moder): 1. Kgl Tf4. 2. Khl Tfl mat. Davidezna igra: 1____Lf5: 2.G1L Le4 mat. St. 38. (M. Velimirović): l.Dc5 Št. 39. (B. S. Miloševski in Ž. V. Mihajlovski): 1. ob a3 2. Lh4 a2 3. Lf6 gf 4. f5 alD 5. Sfl Da2+ 6. Kf3 Db3:+ 7,. Se3 in remi. Št.: 40.: (A. Smodiš): L. Ta8 b6 '2. a6, b5 3. a7 b4 4. Sa3 ba. 5. La2 blD (T, L, S) , mat. Duali; 1. Tb8 (Tc8, Td8,: La2) 3. Sa3 4. a7. | St; 41. (D. Skerlovnik): 1. Dgl Kc6 (Kc7, Kd7, Ke6, Ke7) 2. Ta7+ (Dg7+, Kd5, Dg7, Ke5). Dual: 1. ... Kd7 2. Ta7+. Stranska rešitev: ■ 1. Dbl Kc6 (Kc7, Kd7) 2. Ta7 (Kd5, Dh7+). Št. 42 (J. Hočevar in A. Zutić): 1. Le8 Kd5 (Kf5) 2. Lc6. Št. 43 (Lj. Ugren): 1. Kd8 19. Kb5: 39. Kb8: 60. Ka6: 82. Ka8: 104. Kc6: 106. Ke4 107. d5 Sf2 mat. Št. 44 (B. Nanđor): 1. Df2 Tc4 (Tc5:, Kd5:, ab) 2. Lb7+ (Dc5:+, Df5+, Sb4+). Stranska, rešitev: 1. Sol: e5 (a3) 2. Ld6: (Tc8+). Imena reševalcev in nagrajencev bomo objavili prihodnjič. ш O la g «S3 NOVO NA TUJEM DROBNE " I ZANIMIVOSTI Med znamkami v' sporiiih'.nö zahodnonemškega ministrskega predsednika dr. Konrada Adenauerja je najbolj zanimiva tista, ki jo je izdala arabska republika Jemen. Je iz čistega zlata in tehta 0,6' g. Izdali so jo v posebnem zvežčiču z osmimi stranmi, ki . so oštevilčene. Napisi in podobe -so vtisnjeni kot pri kovancih. 'Njihova cena se suče okoli 2C0 Za propagando XI. svetovnega prvenstva v jadranju v Lešznu je Poljska izdala 6 večbarvnih znamk (60, 90 gr, 1.30, 3.40, 4 in 5.50 zl), na katerih je prikazala jadralna letala ze-fir, štorklja, lastovka, muha, tjulenj in. pirat. Naklada 1,200.000 serij. Ob 2. mednarodnem bienalu plakatov v Varšavi pa sta izšli večbarvni znamki (60 gr m 2.50 zl) z reprodukcijama plakatov H. Tomaszewskega ,»Mir« in J. Leniče »Faust«. Naklada 3,500.000 serij. Za propagando XIX. olimpiade v Mehiki je Ruanda izdala 10 večbarvnih znamk (20, 40, 60, 80 c, 8, 10, 12, 18, 20 in 30 F), na katerih je prikazala tek, met kladiva, skok- v daljino, met kopja, nogo- met, jezdenje, hokej na travi, katedralo v Mexieu, boks in moderno zgradbo v Mexieu. Naklada je 82-500 kompletnih serij. Hong Kong je na šestih večbarvnih znamkah, (10, 20, 40, 50 c, 1 in 1.30 d) serije »Pogled v pristanišče« upodobil tovorno ladjo, potniški parnik, dva različna trajekta, sampan in džunko. Francija je v "nizu znamk j s portreti znamenitih Francozov' izdala dve dvobarvni znamki po 30 + 10 c- Na prvi znamkii je upodobljen književnik in diplomat P. L. C. Claudel poleg mladeniča z raztrganimi okovi, na drugi pa pesnik Saint-Paul-Roux poleg prizora križanja. Avstralija je na šestih večbarvnih znamkah (6, 13, 15, 20, 25 in 30 c) upodobila 6 različnih cvetic, ki simbolizirajo 6 njenih pokrajin. novih dinarjev. Skoro vse,dr. žave, ki so že izdale znamke |v njegov spomin, šo jih izdale tudi v blokih,; zohčane ali:-re-zane in celo na lepenki brez lepila. 'Slednje, z želo majhno naklado. (Nigeir. Катепт.Фа-home j itn.) V Jugozahodni Afriki; biv$em mandatnem ozemlju Južne Afrike,. so letos. izšle' znamke z nemškim ; besedilom oziroma napisi. . To ozemlje je bi.o pred prvo svetovno vojno nemška kolonija. ! Filatelistično, tržišče' po svetu išče klasične znamke. Ve-liko pa je tudi zanimanje za umetniške' podobe in olimpiade. Celih serij š pticami pevkami so pt.t podjetja v Sloveniji in verjetno po vsej državi dobila še manj kot Ikon. Vsakemu ptt podjetju so odškmlli po 50 serij na račun obveznosti do Svetovne poštne zveze, do drugih poštnih uprav in do ptt muzeja. Te obveznosti so stalne in je težko razumeti, aa so se pojavile šele pri pticah pevkah, kot da jih prej ni bi. lo. Za to odškmitev pa ni ve-ijal ključ, ki ga je upravni odbor Skupnosti JPTT sprejel **■ razdeljevanje priložnostnih znamk, ampak je Biro za poštne znamke enostavno poslal vsakemu podjetju po 50 serij manj. 88. 25-LETNICA PRIKLJUČITVE ISTRE IN SLOVENSKEGA PRIMORJA Poročali smo le, da je bila dodatno uvrščena v letošnji emisijski načrt priložnostnih znamk, tudi priložnostna znamka za 25-letnico priključitve 1st. r lahko rečemo. da je po svojem motivu 'zelo dobro idočd motivika. Hrvatske poštne organizacije pa so predlagale večbarvno znamko, na kateri naj bi bil zemljevid SFRJ, preko dela Slovenije in Hrvatske pa še povečan zemljevid Istre in Slovenskega Primorja. Besedilo na znamki naj bi bilo dvojezično, slovensko in hrvatsko. Ta osnutek pa ima žal toliko pomanjkljivosti da po našem. mnenju ni sprejemljiv! Slovensko besedilo je tako skrajšano, da ga še Slovenci skoraj ne razumemo! Zgornji del poudarjenega zemljevida, ki naj bi ponazoril Slovensko Primorje ne ustreza resničnemu stanju, ker ne prikaže vsega priključene. ga ozemlja (manjka doli: na Soče' z dolino Idrijce itd). Poleg tega pa osnutek ne ustreza: našim normalnim formatom priložnostnih znamk, saj je skoraj v obliki kvadrata. . Kot smo zvedeli, je bil osnutek SZDL Slovenije sprejet in bo znamka s tem motivom septembra že izšla. ■ A . . л Ш MODERNO IN KAKOVOSTNO ZA VA5 POHIŠTVO NAŠIH ZNANIH TOVARN POHIŠTVA NAŠ NASLOV: ŠIPAD Preduzeće za izvoz - uvoz i unutrašnji promet drvetom i proizvodima od drve-ta — Sarajevo, Maršala Tita 15, telefon: 26-101 PRODAJALNE V SR SLOVENIJI v Kranju, JLA štev. 6 — v Celju, Mariborska cesta 44 Jennifer ... December 1946 Jennifer je stala na stolu in skušala na najvišjo polico omare zriniti škatio za klobuk, nato pa je hitro počepnila, kajti mimo glave sta ji zgrmela dva kovčka. Zarežala se je. »Tale položaj z omarami je zares nemogoč.« Anne ji je pomagala postaviti kovčka nazaj na polico. »Ponudila bi ti svojo omaro, pa je natlačena — s tvojimi oblekami, ki si mi jih zapustila.« »Kako sploh more neki hotel pričakovati, da bo človek živel samo z dvema majhnima, čednima omaricama? Zakaj si Adele raje ni našla kakega velikega angleškega lorda in ostala v Londonu? Bog, kako pogrešam tisto stanovanje.« »To so kar precej velike omare, Jen. Stvar je le v tem, da niso pričakovali človeka s tako goro oblek.« . »In vse po vrsti jih sovražim.« . »Jen! Da si ne drzneš kupiti še kakšne obleke! Saj imam že najboljšo garderobo v mestu samo zato, ker si se ti stvari naveličala tisti trenutek, ko si jo prvič oblekla. Lyon kar oči zavija, ko se vsako pot pojavim v novi modni kreaciji.« »No, če mi bo Tony dal za božič nov kunji kožuh, boš starega vzela ti.« »Starega! Saj si ga dobila šele lani!« »Sovražim ga — spominja me na princa. Poleg tega je iz divje kune, bolje se bo podal k tvojim lasem. Jaz pa hočem zares temnega.« »Torej ti ga bom odkupila.« »Ne bodi trapasta!« »Saj imam denar, Jen. Henry je investiral zame ves izkupiček od prstana in še mojih prejšnjih dvanajst tisoč.« »Kako ti uspeva?« »No, za prstan sva dobila samo dvajset tisoč. Več je vreden, toda rekli so, da po takih stvareh zdaj ni kaj dosti povpraševanja. Henry je vse vložil v A. T. T. Ni se preveč povečalo, vendar sem dobila kar čedne dividende.« »No, svojih delnic se nikar ne dotikaj.« »Pravi se je oglasil! Ta mesec so ti objavili slike v Vogue in Harper's, pa nisi prihranila niti centa. Zares, Jen, zagotovo ogromno zaslužiš, odkar si podpisala z agencijo Longworth, toda ti vse zapraviš za obleke. Cisto drugače bi bilo, Če bi malo bolj pazila nanje.« »Kako naj poleg oblek in nakaznic materi še kaj prihranim? Poziranje mi prinese na teden kakšnih tristo ali štiristo dolarjev, kar sploh ni pravi denar. Nak, moj adut je Tony. Šestindvajset let imam, Anne — nimam več dosti časa in prihodnosti. Tony je ves prevzet od mojih oblek in časopisje piše, da sem očarljiva^ Zato gledam na to kot na investicijo. Ves svoj denar spravim v promet in mečem kocko za Tonyja. če se bo obrnila na številko, ki po* meni poroko, bom preskrbljena za vse življenje.« 1 »To še zmeraj ni razlog, da bi pustila svoj kunji plašč.« I »Saj so me gledali v njem več kot eno letö. In če se omožim s Tonyjem, jih bom imela ducat. Bazen če Lyonpva knjiga ne bo bestseller, boš pa ti na kuno še dolgo čakala.« »No... fige držim. Prejšnji teden jo je zaključil.« »Čudovito! Zdaj se lahko poročita!« . Anne se je zasmejala. »To pa ni tako preprosto. Najprej jo mora sprejeti kak založnik. Dal jo je Bess Wilsonovi — ta je zelo pomemben književni agent, če ji bo všeč in bo pristala, da jo spravi naprej, bo to že pol uspeha, ker bo založnik knjigo prebral z veiiko večjim zanimanjem, če jo bo dobil iz njenih rok.« »Kdaj pa bo Lyon to zvedel?« »Te dni enkrat. Na vsak način pa upa, da pred božičem. Hej, Neely se je ustavila.« Anne je planila h gramofonu in znova postavila iglo na ploščo. »Saj si jo že čisto zdelala,« je rekla Jennifer. »Ko je pa tako sijajna. Tako sem ponosna na Neely. Komaj čakam, da bom videla njen film.« Jennifer je zaloputnila vrata omare. »Bi imela kaj proti, če bi ga zdaj izklopila? Badabi malo brala.« Anne je izključila gramofon. »Jen, dve zjutraj je že. Morali bi iti spat.« »Te bo moja nočna lučka motila?« »Ne, moti me samo to, da tako malo spiš. Včasih se zbudim sredi noči, pa je tvoja postelja prazna.« »Takrat sem v dnevni sobi in tam kadim, da te' dim ne moti.« »Kaj je,- Jen? Tony?« Jennifer je zmignila z rameni. »Na neki. način... toda nespečnost me daje že več kot eno leto. čeprav sem tudi zaradi Tonyja v skrbeh. Februarja gre v Kalifornijo, kjer bo začel radijski show.« »Mogoče te bo pred odhodoni zaprosil, da se omožiš z njim.« »Dokler bo v njegovi bližini Miriam, me že ne bo. Kadar sva sama, lahko dosežem, da stori karkoli, a kaj, ko sva sama samo v postelji, če pa se skrivam pod odejami, nimam kaj dosti pravice do miru z njo.« »Kaj pa, če bi pobegnila?« »Na to sem že mislila — vedno greva lahko v Maryland. Toda to ni tako enostavno. V postelji mi bo obljubil Prav vse, tisti trenutek, ko pa zleze ven iz nje, že posluša Miriam.« Napotila se je v kopalnico: »Zdaj pa pojdi spat. Nobenega pomena nima, da si zaradi tega obe požirava živce. Si bom že kaj izmislila.« »Za spremembo poskusi raje spati,« je rekla Anne ter si pripravila blazino. »Poskusila se bom prisiliti, vendar moram najprej opraviti svoje vaje in namazati svoje pripomočke.« Jennifer Je za seboj zaprla vrata kopalnice in utrujeno vzela iz omarice kakavovo maslo. V ostri svetlobi si je natančno ogledala obraz. Pod očmi se J1* je začelo delati nekaj tankih Šubic, čez štiri leta jih bo imela trideset! Doseči nebo bo na sporedu še do junija, a ona je bila v njej že celo leto. Nobenih posebnih dogodkov ni bilo pred njo. Seveda ji je bila še zmeraj na razpolago tista pogodba s Twentieth, toda če bi jo. sprejela in sledila Tonyju V'Kalifornijci, ga ne bi nikoli dobila, če pa bo šel sam; jo bo pogrešal dovolj, da bo poslal ■ ponjo? Ni govora! Miriam bi že poskrbela,'da bi bil kar zasut z lepimi dekleti. Lepimi mladimi dekleti! Kajpak, Tony misli, da jih ima Šele dvajset. Toda ko bo enkrat videl pravo dvajsetletnico, se mu bo ona najbrž zazdela kar malo zdelana. Miriam je že prej večkrat zijala vanjo, postavljala neumna vpprašanja in jo hotela izigrati z datumi šolanja. Hvala bogu, da vsaj Tony' ni preveč pameten. Nenadoma je obstala. Bes je — Tony ni preveč pameten. Ali pa le nikoli ni imel priložnosti, da bi uporabil svoje možgane, ker je vse uredila zanj Miriam? Na igro in petje se je na vsak način spoznal. Dobro je vedel, če je -orkester zgrešil tudi za najmanjši odtenek. No, samo to je — Mirtam mu nii nikoli dala priložnosti, da bi sam mislii. Miriam! Pod oči si je natrla še nekaj olja. Mora zaspati! Vrnila se je v spalnico. Anne je že spala. Zlezla je!v posteljo in ugasnila luč. Uro pozneje je bila še zmeraj budna. To bo še ena tistih noči. Tiho, je vstala in odšla v dnevno sobö. Lahko bi spala, če bi imela dobre živce. Stopila je po svojo‘.torbico in vzela iz nje majhno stekleničko. Zastrmela se Ш v drobne, rdeče kapsule. Irina, ji jih je dala prejšnjo noč. (»Samo erto vzemi, pa boš spala kot ubita.») Seconal tablete. Irma ji je dala štiri. (»Zame so zlata vredne, več ti jih, res ne morem dati.«) Pri reviji je bila še nova, prišla je na Neeiyho mesto. Trdila je, da so ji male 'rdeče -»lutke« rešile življenje., (»Dala bi ti jih več, Jennifer, vendar potrebuješ zanje zdravniški recept. Dobim jih lahko samo deset na teden.«) Bi poskusila vzeti eno? Misel, da bi ji takale majhna rdeča kapsula lahko prinesla spanec, jo je kar strašila. Odšla je v shrambo in si natočila kozarec vode. Za trenutek je še podržala tableto v roki, čuteč, kako ji burno bije srce. Tole je ja mamilo! Smešno! Irma je vsako noč vzela eno, pa je bila videti Odlično, a živčna je bila ob prihodu v revijo ravno tako, kot je zdaj, po sedmih mesecih.f»Čutim, kako me vsi primerjajo z Neely, kadar pojem. Vse te njene plošče so jo zdaj naredile tako veliko.«) No, ena tableta ni mogla škoditi. Pogoltnila jo je, spravila stekleničko nazaj v torbico in stekla v posteljo. Kako dolgo bo trajalo, da začne delovati? Se vedno se je počutila , čisto budno. Lahko je slišala celo Annino dihanje, tiktakanje ure na nočni omarici, šum prometa na ulici; Ш v-resnici so bili vsi zvoki .celo poostreni.!, Nato je začutila!., Oh* bog! Kako neznansko prijetno je bilo! čutila 'je; ko da ji je iz telesa izpuhtela vsa teža ... prej težka glava ji je zdaj postala lahka kot zrak. Zdaj bo zares zaspala .. .zaspala ... oh, krasna mala rdeča lutka ... Naslednjega dne je obiskala Henry- jevega zdravnika. Hladno jo je zavrnil. Bila je pri odličnem zdravju. Kakšna neumnost pa je bila to! Ne, ne bo ji dal recepta za seconale. Naj raje neha piti toliko kave. Zmanjša naj število cigaret. Pa bo spala, če še vedno ne bo, potem njeno telo pač' ne potrebuje toliko spanja. • »Tako se vendar, ne dela,« ji je nekaj dni pözneje pojasnila , Irma. »Ne smeš iti k dobremu zdravniku in ga kar naravnost prositi zanje. Bolje je poiskati kakega majhnega, čigar etika ni tako kristalno čista.« »Toda kje naj ga najdem? Irma, s temi blagoslovljenimi rdečimi lutkami sem spala štiri noči zapovrstjo in je bilo božansko. Zdaj pa sem bila dve noči brez njih, p&i spet nisem zatisnila očesa.« »Poišči enega od tistih tretjerazrednih hotelov na West Sydu in tam boš na kakem umazanem oknu gotovo opazila napis kakšnega zdravnika,« ji je svetovala Irma. »Toda zadeve se nikar ne loti kar naravnost. Malo moraš zaigrati. Vstopi in redi, da si v mestu tujka—če boš rekla, da si iz Kalifornije, bo kar dobro. Na vsak način pa ne imej na sebi kunjega kožuha, sicer ti bo naredil pasji račun. Povej mu, da ne moreš spati. Poslušal ti bo srce, ti pa neprestano ponavljaj, da ne potrebuješ. nič drugega' kot nekaj 'noči spanja,. Potem ti bo zaračunal deset dolarjev in ti dal recept za enotedensko količino, ker bo vedel, da boš tako ali. tako spet prišla. In tako bo vedel tudi to, da je preskrbljen za svojih tedenskih deset dolarjev. A verjemi mi; da se splača. Mogoče boš morala obresti nekaj zdravnikov, preden boš naletela na pravega — mene sta zavrnila dva — toda enega boš že našla. V Mackley Hotel pa nikar ne hodi, ta je moj. Lahko bi kaj zasumili.« Jennifer je našla svojega zdravnika na Zahodni oseminštirideseti cesti. Takoj je vedela, da je pravi, ko je brez zanimanja izvlekel zaprašen stetoskop in ji površno poskusih preveriti utrip srca. Potem je kajpak izvlekel še blok z recepti. »Nembutale aljt seconale?« je vprašal. »Ta' rdeče,« je zamrmrala Jennifer. »Tukaj imate za en teden seconalov,« je dejal m ji izročil recept. »To vam bo morda pomagalo na staro pot. če ne, pa pridite ponovno,«; Anne je bila sprememba pri Jennifer zelo vesela. O tabletah ni seveda nič vedeia, veselilo pa jo je, ko je videia, da Jennifer vse noči spi. Spraševala se je, če je morda Tony začel namigavati kaj Opogumljajočega, Nato' se je nekaj dni pred božičem, ko je Anne ravno pripravljala torbo za svoj običajni vikend z Lyphom, Jennifer dokončno odločila. »Zdaj pa bo, kar bo,« je oznanila. »Nocoj bom Tonyja prisilila, da me odpelje • v Elkton, ali pa ga bom zapustila. Tega sem se ;domislila sinoči, če ne bo uspelo, bom še zmeraj imela pred sabo šest tedhov< Sest tednov, ki jih bo preživel- še, -v New Yorku, se bom lahko kazala po lokalih, čim lepše oblečena in naličena in š kakšnim drugim fantom pod rpko, in*'ga pripra- DOLINA LUTK vila, da se mu bo zmešalo. Zmešalo toliko, da bo popustil in se poročil z mano. Ce bom čakala, da odide v Kalifornijo, je po meni.« »Kje pa bo nocoj Miriam?« »Tam kot zmerom. Z nama! V La Bombri je premiera neke nove revije in Tonyju sem naročila, da se bom šla po svoji predstavi domov preobleč in naj me zato pride iskat sem. Miriam pa naju bo z drugim njegovim spremstvom počakala v La Bombri. Tako ga bom tu imela na samem in ga presenetila. In če bom stvar pravilno začela ...« Bila je v svečam obleki, ko je prišel Tony. »Hej ... pohiti in se obleci. Revija :se začne ob pol enih.« Stopila je k njemu. »Najprej me stisni k sebi,« je rekla mehko. Ko se ji je izvil iz objema, je zaso-pihal. »Punčka, daj, da dobim malo zraka. Jezus! Samo da pridem v tvojo bližino, pa že potrebujem transfuzijo krvi.« Prijel jo je za prsi in njegovi prsti so se nerodno lotili gumbov njene satenaste obleke. »Jezus!... le čemu nosiš obleke z gumbi?« Potegnil ji jo je z ramen in jo razgalil do pasu. Stopil je korak nazaj in hitreje zadihal. »Jen, nobena ne premore takih kepic kot ti.« Narahlo se jih je dotaknil. Nasmehnila se je. »Tvoje so, Tony.« Zaril je vanjo svoj obraz in zdrsnil na kolena. »Oh, bog, kratko malo ne morem verjeti. Kadarkoli se jih dotak- nem, nikoli ne morem verjeti.« Lakomno jo je poljubljal, ko je nežno .pritisnila njegovo glavo k sebi. »Nikoli nočem proč od njih,« je mrmral. »Tony, poročiva se.« »Kajpak, punčka, kajpak...« Trudoma je odpel še preostale gumbe in obleka je padla na tla. Jennifer je stopila nazaj. Po kolenih je pohitel za njo. še bolj se mu je umaknila. »Tony, vse tole,« — zdrsnila je z rokami po svojem telesu — »ni tvoje_______moje je!« Prišel je za njo, a mu je znova ušla. Pobožala se je po stegnih, njeni prsti so ji zdrsnili med noge. »Tudi to je moje,« je rekla mehko. »Toda medne te želiva, Tony,« je hripavo zašepetala. »Sleci se.« Potegnil je s sebe srajco, da so odleteli z nje gumbi in popadali po tleh. Nag je stopil pred njo. »Tvoje telo je čedno,« je rekla s počasnim nasmeškom, nato pa se je urno umaknila. »Toda moje je lepše.« Preudarno se je prijela za prsi, kot bi jo vznemirjal že njen lastni dotik. Stal je in jo opazoval, sunkovito sopihajoč. Planil je k njej, a spet je odskočila. »Gledati smeš,« je mehko rekla, »ne smeš pa se dotakniti. Ne, dokler ne bo tvoje...« »Ampak saj je moje — moja si!« je skoraj zarenčal. »Samo na posodo,« se je sladko nasmehnila. »Zdaj pa jemljem nazaj. Razen če zares hočeš imeti.« Znova se je prijela za prsi. »če hočeš za zmeraj.« Ves trepetajoč ji je sledil. »Hočem. Samo k meni pridi ... takoj zdaj!« »Zdaj pa ne. Ne, dokler se ne poročiš z menoj.« »Kajpak,« je dejal hripavo, »saj se bom poročil s teboj.« Ves čas je hodil za njo po sobi, ona pa se mu je umikala, se mu neprestano smehljala in smehljala in božala samo sebe, njene roke so se igrale s prsmi, drsele po stegnih in otipavale njeno telo. Njegove oči so bile kot pripete nanjo. »Kaj se boš poročil, Tony?« »Se bova že pozneje pomenila — takoj zatem ..,« Taval je za njo, hipnotiziran od nove igre, ki jo je igrala z njim. Pustila mu je, da jo je dosegel .. da jo je zgrabil za prsi___se z usti požrešno prisesal nanje... ji z rokami segel med noge. Potem se mu je pa iztrgala. »Jen!« je sopihal, »nehaj s tem. Kaj pa misliš storiti z mano — me ubiti?« »Oženi me, ali pa je bilo prejle zadnjič, da si se me kdaj dotaknil!« »Bom, bom ...« »Takoj zdaj. Nocoj.« »Kako pa bi se mogla poročiti nocoj? Morava dati pregledati kri... potrebujeva dovoljenje. Lotila se bova te stvari takoj jutri zjutraj. Obljubljam ti.« »Nak. Do takrat te bo Miriam že stokrat pregovorila.« Da je omenila Miriam, je bila napačna poteza. To ga je povrnilo v resničnost. Njegova strast je začela upadati. Urno je z valujočim telesom in božajoč svoje prsi odšla preko sobe. »Pogrešale te bomo, Tony,« je zašepetala. Hitro je stopil k njej in jo zgrabil. »Poroči se z nami, Tony. Rade bi ti pripadale ...« Potegnila se je obenj. »Le kako naj to storim?« je zatarnal. »Vzemi svoj avtomobil. Lahko se od-, peljeva v Elkton, v Maryland.« Zastrmel se je vanjo. »Misliš, da bi naju poročili — kar takole?« »Kar takole!« Tlesknila je s prsti. »Toda Miriam — « »Miriam bom že jaz povedala,« je rekla. »Poklicala jo bova po poroki, da ji bom povedala. Naj se izkriči nad mano. V mojih varnih rokah boš. Vsa boni čisto tvoja... za vedno.« Pritisnila je Svoje telo k njegovemu. »Potipaj me, Tony — vse to bo pripadalo tebi. Z menoj boš lahko storil karkoli boš želel, Tony. Karkoli — celo stvari, ki ti jih sicer ne bi. nikoli dovolila.« Umaknila se mu je se ustavila na drugem koncu sobe, z nihajočim telesom in boki, ki so se pozibavali v ritmu. »In jaz bom naredila vse, kar me boš prosil ... po poroki.« »Zdaj,« je zaprosil, »zdaj daj, prosim — potem pa bova šla v Elkton.« »Ne, šele ko se bova vrnila od tam.# »Tega ne morem prenesti. Do takrat ne morem čakati!« Prišla je čisto k njemu. »Kajpada lahko. Zakaj nocoj, potem ko bova mož in žena« — s prsti je začela ljubkovati njegovo telo. in ga nežno ugriznila; za uho — »potem bova imela pa ples!# Njegove ustnice so bile suhe. »Prav, zmagala si. Samo za božjo voljo, čim-prej se odpraviva.« Vrgla mu je roke okrog vratu. »Nikoli ti ne bo žal... kar norel boš.« Na vrata je glasno potrkalo. Jennifer se je osvobodila njegovega objema. »Nikogar ne pričakujem. Tony, si mar komu povedal, da boš tukaj?« Odkimal je. Zvlekla je nase obleko. Pred vrati je stal sluga z brzojavko, se opravičil in odšel. »Za Ann je. Bolje bo, če ji takoj telefoniram v Lyonövo stanovanje. Mogoče je kaj važnega.« Usedla se je na posteljo in poklicala Anne. V spalnico je prišel Tony. Ob, bog, kako neumno je vse skupaj! Vstala je in si zapela obleko. Le kje je Anne? Zakaj ne odgovorita? »Halo.« Bil je Lyon. Da, dal ji bo Anne. Tony, je s štorastimi prsti začel odpenjati njene gumbe. Odrinila ga je. »Halo, Anne? Pravkar je prišel telegram zate. Seveda, samo trenutek.# Raztrgala je ovojnico. Tony jo je nežno, a vztrajno rinil na posteljo. Držala j® brzojavko in slušalko ter ga molče poskušala odriniti. Nato je pritisnila na stojalo slušalke. »Nikar, Tony! Nikar zdaj. Ne!« Bil je že na njej. Pogledala je v brzojavko. Toynjeva usta so se zakopala v njene prsi. Oh, bog - ■ • »Anne ... da, tu sem ... Anne ... dobri bog, tvoja mati je mrtva!« Začutila jo. kako se ji je Tony grobo približal. Stisnila je zobe in se trudila, da bi ji glas zvenel nespremenjeno. »Da, Anne. To je vse, kar piše. Strašno mi je žal« Odložila je slušalko. Tony je bil izčrpano obležal'na njej in zadovoljno so-pihal. . ■ »Tony, to pa ni bilo pošteno. Izrabil si me.« Leno se je nasmehnil. »Punčka, rojena si bila zato. Zato imaš vse tole.« tovarna elektromateriala ljubljana Črnuče Likalnik __ ROWENTA pojem kvalitete Narahlo jo je ošvignil z udarcem po ustih. »Baje se obleciva. Anne bo vsak čas prišla sem.« Potegnil je nase srajco. »Kristus, sem bil pa res vroč nate, kaj? Nobenih gumbov ni več na tej srajci. Skočil bom nazaj v svoj hotel in vzel drugo.« »Pripravi si potovalko, Tony.« »čemu?« »V Maryland greva — se spomniš?« Nasmehnil se je. »Pa ne zdaj, punčka. Ce pohitiva, bova lahko še ujela del revije v La Bombri. Torej bodi oblečena, ko se vrnem — to bo čez kakšnih dvajset minut.« »Tony, če nocoj ne pobegneva, ne bom nikoli več šla s tabo!« Stopil je k njej in jo igravo pocukal za brado. »š,e boš šla, punčka. Največji sem. Kdo bi me mogel nadomestiti?« Odšel je k vratom. »Obleci kaj zelo lepega — tam bodo novinarji.« Gledala je, kako so se za njim zaprla vrata. Prekleto, prekleto! Kakšno časovno naključje. Prekleta Annina mati! Preklete vse matere! Celo po smrti stegujejo svoje roke in ti nagajajo. Nenadoma se je spomnllat — ta teden še ul poslala materi čeka. In pravkar ,bo božič. Njena mati je videla kožuh iz Perzijske ovce in ga je morala imeti. Hotela je vsaj krznen plašč, preden bo umrla. Jennifer je stekla k pisalni mizi, načečkala ček za petsto dolarjev, ® vtaknila v ovojnico in poleg napisala — Vesel božič. Mnogo sreče s perzijsko puoo. Jeannette. No, vsaj njena mati bo imela vesel božič. Prekleto, kdaj pa bo ona imela kakšnega? Začela se je urno oblačiti. Ni hotela, ®a bi jo Tony našel v stanovanju, ko bo prišel ponjo., Morala bo stvar pos- pešiti, kot je imela v načrtu. Bilo je tako malo časa. Lahko bi šla z Anne v Lawrenceville. Seveda! To ji je tako ali tako dolgovala kot prijateljica. Poklicala je Henryja Bellamyja. Njegov zaspani glas je bil pri priči buden, ko mu je povedala novico. Seveda naj gre z Anne. Brez skrbi, bo že on uredil z Gilom Časom. Najame naj tudi avtomobil ih napiše račun na njegovo ime. Tako jima bo laže priti v Lawrenceville, kot pa če bi se morali zdaj še ubadati z zvezami vlakov. Uboga Anne — teta in mati, obe v enem letu. Ko sta prispela Anne in Lyon, je bilo že vse urejeno. Jennifer je celo že pripravila tudi Annino potovalko za daljša potovanja. »Vanjo sem dala dve črni obleki in tvoj sivi komplet.« »Lahko greva s prvim vlakom zjutraj,« je rekla Anne. »Ne, saj je šele pol enih in jaz tako nikoli ne spim. Jaz bom vozila, ti pa lahko medtem spiš. Zjutraj bova že tam. Avtomobil sem že naročila, vsak čas bi moral biti spodaj.« »Prišel bom na pogreb,« je dejal Lyon. Anne se . je obrnila k njemu. »Ne, Lyon, saj mame nisi poznal. Dobro mi bo. Baje porabi čas za knjigo.« . »Pokliči me takoj, ko bosta prispeli tja.« Jennifer ju je zrinila po stopnicah dol. Pred hotelom jih je čakal uslužbenec servisa z bleščečim črnim zaprtim avtomobilom. Izročil je Jennifer ključe in dokumente in pet minut pozneje sta bili že na poti. Lyon je gledal za zadnjimi lučmi, ki so se izgubile v prometu. Vse se je bilo zgodilo tako hitro. Bil je prav presenečen, kako je bila Jennifer zmožna hitro ukrepati. Torej jo je narobe sodil; končno le ni bila puhloglava. Odkorakal je po ulica in ravno zgrešil Tonyja, ki je veselo skočil iz taksija. Pogreb je bil predviden za ponedeljek. Ko sta prispeli v Lawrenceville, je Anne vzela položaj v svoje roke in hladnokrvno vse uredila. Zvedela je, da se je mami zgodila brezsmiselna nesreča in da je bila sama kriva. Delala se ji je očesna mrena. Prej je vedno vozila avtomobil teta Amy, po njeni smrti pa je mati na vsak način vztrajala, da bo vozila sama. Zgodilo se je v deževni noči, ko se je vračala z dvojne partije bridgea v cerkvi. Ni opazila kamiona s prikolico, ki ji je vozil naproti. Trčenje je bilo direktno in njena mati je bila takoj mrtva. Pogreb je bil miren in poln časti. Lyon in Henry sta poslala velikanske šope cvetja in gospodična Steinber-gova in ostala dekleta so poslale venec. Pozneje tega večera je Anne opravila sprejemanje. Prišli so skoraj Vsi iz mesta, da so ji izrazili svojo naklonjenost in zijali v Jennifer. V torek zjutraj je Jennifer načela pogovor o vrnitvi i v New York. Sedeli sta v sončni zajtrkovalnici. Jennifer je bil Lawrenceville prav všeč. Zabavalo jo je, kako so ljudje z izbuljenimi oči občudujoče strmeli vanjo. Toda od vsega je napravila nanjo naj večji vtis prostorna hiša, ki je zdaj pripadala Anne. »Moram-se vrniti k reviji,« je rekla, »predstavljam si pa, da boš ti pač hotela ostati nekaj časa tu.« »Zaradi česa pa?« je vprašala Anne. Jennifer je pogledala naokrog. »No, ta hiša. Ne moreš kar oditi in je zapustiti.« »O tem sem Se že pogovorila s svojim odvetnikom. Kekla sem mu, naj jo da naprodaj, z opremo in vsem ostalim.« »Ampak to je ja čudovita hiša, Anne. Morda bi jo . morala obdržati__jo dati v najem.« »Sovražim jo. Sovražim to mesto. Hočem pretrgati prav vse vezi z njima, če bi jo obdržala, bi vedno obstajal razlog za vrnitev, če pa jo prodam, bom vedela, da mi nikoli, nikoli ne bo več treba priti nazaj.« »So bila tvoja otroška leta tako strašna?«; »Ne strašna. Nič niso bila.« »Potemtakem nisi ‘ljubila svoje matere.« »Ne, nisem je ljubila. Toda tudi zoprna mi ni bila. Nikoli mi ni dala priložnosti za kakšno od teh dveh čustev. A to rii bila njena napaka. To je bil Lawrenceville. Oh, Jennifer, raje bi živela v tisti osamljeni, mrki sobici, ki sem jo nekoč imela na Dvainpetdeseti cesti, kot da. bi ostala tukaj. Lawrenceville me duši. Kar čutim ga — kako še zgrinja nadme.« Stresla se je. »Pomisli, v vsem svojem življenju, kar sem ga preživela tukaj, sem poznala najmanj trideset deklet, pa mi ni niti ena postala tesna prijateljica. (Nadaljevanje prihodnjič) LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED vam nudi najsolidnejjša in že zelo renomirana vrata vseh vrst, tako vhodna,, sobna, balkonska in garažna fflBi SVET V MOZAIKU PSSST . ANITA PAQUITA. plesalka iz nočnega kluba v Santiagu de Chile, je pred odhodom na delo zagrozila možu, da bo v toplessu zaplesala sredi ceste, če je po predstavi ne pride počakat pred klub. Grožnjo so slučajno slišali sosedje in se družno spravili na Anitine-ga moža, ko je hotel disciplinirano iti čakat ženo. Zaklenili so ga v sobo brez oken, zabarikadirali vrata in tekli pred klub. Zena je držala besedo: izredno pomanjkljjivo oblečena je plesala sredi ceste v veliko veselje vseh sosedov. O nadaljevanju zgodbica molči. TEHNIK Otto Klapp iz Frankfurta je sklenil pustiti službo in ženo in vse skupaj ter se preseliti v Južno Ameriko, kjer si bo o-mislil plantažo kavčuka. Od konca zadnje vojne so ga rojaki že 43-krat na smrt pretepli, ker je kot jajce jajcu podoben Adolfu Hitlerju. Antinacizem Nemcev ali samo veselje do pretepanja? V ANGLIJI se je opatica nekega samostana udeležila natečaja za kuharske recepte in dobila prvo nagrado: avtomobil. Dobra žena je brez obotavljanja prodala vabljivo vozilo in kupila sedemdeset biciklov. Tako so deležne njene sreče tudi vse sestre in prav lep mora biti pogled, ko se, vsuje iz samostanskih vrat sedemdeset nun na kolesih, namenjenih na poletni izlet. * _ INŽENIR^ Don Kelsey iz Teksasa je prišel na davčni urad plačat svoj prispevek državni blagajni* 973 dolarjev in 89 centov. Da bi nepriljubljenim možem nekoliko zagrenil veselje do denarja, je pripeljal davek na kamionu v obliki samih kovancev po en cent, ki jih je bilo takole za 362 kil. Posebni pre-števalni stroji so imeli tri ure dovolj dela z njegovim prisuevkom. Potem je dobil potrdilo in 15 centov nazaj. Pri vsej svoji pedantnosti se je inženir za toliko zmotil. KAKO JE s pogovori v zakonu, razlaga, razprava o zakonski psihologiji, ki je prišla nedavno na knjižni trg v Ameriki. »Prvih šest mesecev,« pravi, »govori mož in žena ga posluša. Naslednjega pol leta govori žena, mož pa posluša. Po desetih letih govorita oba hkrati, poslušajo pa samo še sosedje.« SAMO TA STAVKA je se manjkala: v Honolulu ju so prekinile delo ljubka dekleta, Id imajo na skrbi tuje turiste, da jih takoj, ko stopijo na havajska tla. okinčajo z venci rož. Trenutno ostajajo turisti ne okrašeni in so zelo žalostni. Posebno skromna lepa dekleta ravno niso: zahtevajo za štiristo odstotkov večjo plačo. - * URADNA anketa v Franciji je pokazala, da prebere vsak Francoz na leto povprečno dve tretjini knjige z 250 stranmi. O VOJVODA, LISICA IN PSIШ so, ko so videlil tole fotografijo, menda ostali brez besed od ogorčenosti.. Na . lovišču vojvode Beaufortskegaj so ujeti lisico in zdaj imajo psi z njo veliko »veselje«... Voj voda, ki je sicer »mojster lovskih pohodov« kraljice Etizabe-te, trdi, da je lisica že davno prej poginila. TA STRAŠNA PET j POPOLDNE! v Hudo je biti velik, kajti vsii okoli tebe se trudijo, da bi te narediti manjšega . . Zvezda to-readorja E) .Cordobesa tone, to ' si šepeta že ves svet. Nedavno ] tega je njegov tekmec, Miguelto . (na sliki) .uprizoril na koridt v Madridu manjšo predstavo: skočil je v areno, kjer bi se naj boril El Cordobes-, in jel dokazovati, da so bili biki omamljeni... ^COCKTAIL Z VRTNICO | Zakaj bi imeti pravico do cocktailov le odrasti? Pa res. k zakaj! Otroški cocktail poleg pl1, volase glavice se imenuje cocktail z vrtnico. Recept zanj: smetana, mleko, maline, jagode, m*!] lo malo jajčnega punča, mrzlaj tekoča - čokolada, kakao in na koncu še vrtnica, za'a'vniena y čili!] večjo jagodo. Je dobro. O 'X NA HAVAJE V New Yorku so prireuUi modno revijo, na kateri so poaazali najnovejse otroške modele za poletje. Mini manekenke in mini manekeni so poželi kar največji aplavz; najbolj hrupnega in zadovoljnega pa sta bila deležna tale dva na naši sliki. Njej jje ime Fanny in šteje šest let, on je pa Patrick in jih ima osem. Komplet se imenuje »Medeni mesec na Havajib« in ga lahko nosite, pardon, ne vi, pač pa vaši malčki, tudi, kadar niste na Havajih. Venec okoli vratu je. potreben le, kadar vas hočejo občudovati odrasli, sicer je pa človeku kar v napoto. UMETNIK IN DEKLE NA DIVANU Benetke, Bienale. Ameriški kipar Frank Gallo namešča svoje dem, ki se imenuje »Dekle na divanu«. Dekle in divan sta iz sintetičnega materiala m kot je razvidno' s fotografije, oba zelo oprijemljiva in posneta natanko po naravi.. Bienale so po burnih demonstracijah na dan otvoritve le odprli, nad Canalom Grande pa še vedno visi napis: Bienale je samo za bogate. Turisti bero zdaj to samo še s turističnim nasmeškom. PRVI POLJUBČEK Prvi poljubček je samo igrica. Greta in Hans sta onega dne videla v parku neko veliko Greto in velikega Hansa, kako sta naredila prav takole, kot zdaj poskušata tudi ona dva. No, morda pa ima Hans rojstni dan, ali pa je Greta pravkar slavnostno in sramežljivo izjavila, da ko bo velika, pa bo vzela samo Hansa, nikogar drugega. In poljubček jo bil potrdilo. VEČINA SE STRINJA, DA JE BIL SAMOMOR Bim Mnogi so prepričani, da si je polkovnik Benso Bocca (ali »doktor Pino Benzi«, najpomembnejši član italijanske protivohun-ske službe v zadnjih dvajsetih letih) vzel življenje sam. Drugi menijo, da je polkovnika nekdo ubil. Kakorkoli že, moža so pred nekaj dnevi našli mrtvega v njegovi pisarni v Bimu. Ležal je na tleh. v svoji sobi, ki je bila zaklenjena od znotraj, s pištolo v roki, luknjo v sencah. Bocca je bil star 56 let, bil je poročen in imel je dva sinova, ki uspešno študirata, eden na medicinski fakulteti, drugi na strojm. Veljal je za človeka, ki je na vse okoli sebe gledal vedno s potrebno mero cinizma, ki je do vsega, kar bi sicer kot človek mogel obsoditi, vedno zavzel malce leden položaj opazovalca od strani. Nikakršen James Bond ni bil, toda svojo službo je opravljal odlično; ne toliko kot policaj, bolj kot človek, ki je rojen za poklic, ki si ga je izbral. Leta 1946. so ga kot tajnega agenta poslali v Združene drža-, ve, da bi si pridobil kar največ izkušenj. Nekdo, ki ga je dobro poznal, je dejal o njem: »Bil je človek, ki je znal globoko razumeti do- godke in stvari, ni pa bil zmožen razumeti ljudi.« živel je skupaj s svojo družino v vili blizu Birna. Delo si je nemalokrat prinesel tudi domov. Nikoli ni hodil naokoli oborožen, imel je le pištolo^ ki jo je hranil doma v predalu in s katero v roki so ga tudi našli mrtvega. Tisti, ki mislijo, da je vendarle bil samomor, dokazujejo to svoje prepričanje z dejstvom, da je bil polkovnik zadnje čase izredno utrujen, nervozen in da je lahko spal le s pomočjo uspavalnih praškov. Na dan svoje smrti ga je njegov šofer pripeljal domov samo zato, da je povedal svojim, da ne bo jedel, ker da ni lačen, in se potem spet odpeljal v službo. Zakaj ni telefoniral? Ali je morda hotel še pred svojo smrtjo še zadnjič videti svoje najbližje? Prav možno je, da ga je nekdo hotel »odstraniti«, kajti v polkovnikovo pisarno je prav lahko nekdo priplezal skozi okno, ga ustrelil in se skozi okno spet odplazil. Uradno pa vendarle velja verzija, da je storil samomor; čeprav nihče ne ve pravega vzroka zanj in — začuda! — tudi nihče ne nadleguje njegove družine z neprijetnimi vprašanji, ki včasih prav brezobzirno odkrivajo najintimnejše plati človekove družine .... (na sliki; okno polkovnikove pisarne.) TERRY V VODI Ime ji je Terry in ji je bilo še pred petimi minutami »vroče za umretii..; Ne vemo, čemu objavljamo njeno fotografijo, objavljamo jo pač: morda; zaradi vode, ki celo na sliki zdaj dobro de, morda zaradi Terrynega make-upa, češ, kupujte sa. mo to in to rdečilo za ustnice, samo ta in ta tuš za oči, kajti ob še taki vročini se vam ne bo stopil in razma>| zal____ Morda zara- di Terryne kopalnice, ki je iz mar morja, morda zaradi njenega kolena, j ki je lepo zaobljeno ... Presodite sami. IZ ANALOV II. SVETOVNE VOJNE_4 Bitka za Rokavski preliv ognjemet na Temzi Za trenutek je premolknil, skomignil г rameni in dodal: »Zaupam letalcem, ne verjamem pa politikom, ki delajo samo zgago.« Ritem bitke je postajal čedalje živahnejši. Britanski piloti so se zaradi nenehnih alarmen) spremenili v prave mesečnike. Bili so popolnoma izčrpani. Spali so kar stoje. »Včasih sem gledal kakšnega prijatelja, ki se je vzpenjal v letalo, ter sam pri sebi pomislil, da odhaja na svoj zadnji polet,« mi je pravil Peter Townsend. »Kot da ga je smrt že zaznamovala na čelu. S svojo eskadriljo sem zapustil Martlashion in se preselil na sektor Bab den. Bitka za La Manche IV Do takrat smo se bojevali proti formacijam, ki so štele največ .do trideset letal. Zdaj pa so Nemci pošiljali rtad nas cele jate. Začeli smo dvomiti o tem, ali bomo zdržali. Največjo nevarnost so pomenili za nas ME-109, ki so ščitili.bombnike. Metali so se na nas kot jastrebi in bili neverjetno hitri pri pikiranju in vlraži. 18. avgusta zvečer smo leteli naproti sovražnikovi formaciji, ki je štela okoli 2000 letal. Poklical sem vse svoje pilote drugega za drugim in jim ukazal: »Ogenj za hrbtom!« Prebili smo se гг oblakov nad Temzo. Nemci so se nam bližali v strnjenih formacijah. Ko smo jih zagledali, nam je zastal dih. Grozeče so se nam bližali kot kilometer dolge stopnice. Spodaj je letela skupina strmoglavcev, 600 metrov nad njimi so letali »heinkli«, potem vrsta »JU-88« in nad vsemi »ME-110«t okoli njih pa številni lovci.« Napadli smo jih, potem ko so bili strmoglava in »heinkli« že mimo pod nami, in leteli proti morju. Med nami in sovražnimi bombniki se je ustvarila krožna bariera dvomotornih »ME-110«. Zavpil sem v mikrofon: »Vrzite se v gnečo!« Napadel sem najbližji »messerschmit« ter ga z dobro merjenim strelom zadel med krila. Začel je padati kot kamen.« Nenadoma se je pojavil »ME-109«. Bitka se je spremenila v divji ples. Znašel sem se v ognju nemškega lovca, ki je le- tel za menoj. Toda to je trajalo samo trenutek. Spet sem ga zagledal pred seboj, kako se dviga. Manever pa ga je drago stal. Zadel sem ga v polno. Z zadnjimi naboji sem sestrelil še enega. Vrnili smo se krepko prizadeti. Lažna poročila Tako nemški kot britanski vojni bilto ni so govorili o fantastičnih uspehih, število zrušenih letal se je omenjalo v stotinah. Tudi Peter Townsend je mnenja, do so na obeh straneh zelo pretiravali. Britanci za približno 70 procentov, Nemci P kar za 200' In na podlagi takšnih »verodostojnih« poročil je Göring planiral ko nec vojne. »Te zgodbe o fantastičnih uspehih, № ko naših kot nemških, so bile razlog, do me je ministrstvo za letalstvo poklicalo o London,« pripoveduje sir Hugh Dowd inj- »Ste slišali za nepiška poročila?« n& je vprašal minister. »Bojim se, da bi K »nore« številke utegnile slabo vplivati P Američane. In če bi se te slutnje uresničile, se nam ne obeta nič dobrega.« »Nič ne skrbite«, sem ga tolažil. »Ano ričani bodo kaj kmalu izvedeli resnico Ce so sovražnikovi podatki točni, bodo najpozneje v enem tednu že v London* V nasprotnem primeru se bodo Ameriw ni lahko prepričali, da gre zgolj za lažno propagando.« Naj je bilo kakorkoli že, postajal s?*1 vedno bolj nemiren. Vsak večer so mn rei prihajala neprijetna poročila. Naše sile so se nenehno in vidno izčrpavale. K sreči Nemci niso nikoli izvedeli za dejansko stanje, čeprav izgube »Luftwaffe« niso bile ravno majhne, smo'ob zasliševanju ujetih nemških pilotov lahko ugotovili, ča je njihova morala še vedno trdna. Dejstvo, da je nemško poveljsto konec avgusta spregledalo, da ima možnost za zmago * rokah, nas je rešilo. Prav v trenutku, ko bi lahko triumfiralo, je spremenilo mirte in cilje. Let mrtvega pilota . »Britanci so se več kot fantastično borili,« je pripovedoval Galland, Zatrjeval rti je, da so bili zmožni zadržati letalo v traku še potem, ko so bili smrtno zadeti.. . »Nekoč se mi je zahodno od Dungene-sa pripetilo nekaj, kar se mi je za vse življenje vtisnilo v spomin.« je nadaljeval. 11Sestfelii sem dva »hurncana« in se pripravljal, da napadem še tretjega. Uspelo rPi.je, da sem se mu čisto približal ter izstrelil vanj cel rafal. Vžgal se je, toda zrušil se ni Nasprotno, začel se je vzpen-Mi. Izstrelil sem vanj še dva rafala, toda spet nič. Pohitel sem. za njim, da sva Mela eden ob drugem. Takrat sem opazil nekaj, česar ne bom nikoli pozabil: R«pi je bil mrtev, toda v rokah je krepko držal krmilno ročico. Videti je bil kot Pošast, ki upravlja letalo. Za trenutek sem Pozabil na vojno ter nekaj časa letel za URE V SRCIH £ Ure, same ure. Ure na rokah, ure v žepih, ure okoli vratu, ure na stenah, ure na nočnih omaricah, ure na cestah, ure v uradih. Srečne ure, nesrečne ure, kratke ure, dolge ure, ure veselja, ure ljubezni, ure življenja in ure smrti, ure razmišljanja, ure spanja in ure čakanja in bedenja. Koliko besed, ki se odlično ujemajo z besedico ura in ki imajo skupaj toliko pomenov, kolikor ima ura sekund in še več. Ure na sliki ležijo v srcih. Izmislil si jih je Američan Kerry Regan in zdaj bi jih rad spravil v promet. Imel je srečo, njihovo fotografijo smo dobili tudi mi. Kajti pri nas so zdaj ure v veliki modi, mar ne! Saj veste, vsi ti naši televizijski quizi, lepotna tekmovanja! Na kupe ur razdelijo ob takih priložnostih! Nikoli se ne ve! Kaj če nam (in Darwilu) jih bo zmanjkalo? Takrat bomo stopili v skladišče Ker-ryja Regana in nadaljevali s quiz) in tekmovanji... njim, kot da bi se na zemlji udeleževal pogreba svojega padlega tovariša.«’ Galland je umolknil in se zamislil. Zaprl je oči in se z roko pogladil po obrazu. Ko se je otresel tega spomina, se je vrnil k zgodbi. »Mesec dni po začetku bitke nad Kanalom, se nas je začelo lotevati malodušje. Nismo namreč dosegli uspeha, ki smo ga bili pričakovali. Goring nas je poklical v Kaarinhalle. Hotel je slišati podatke iz prve roke. Med poklicanimi je bil tudi Molders, ki je imel hkrati z menoj največ odlikovanj v letalstvu. Med nama je vladalo odkrito tekmovanje. Po številu zmag je bil trenutno pred menoj. V Kaarinhalle nas je čakal kup očitkov. Göringa smo našli mračnega in mu-mrščenega. Hladno nas je pozdravil.« Göring ni zadovoljen »Ta bitka se je vse preveč zavlekla,« je začel. Morali bi jo dobiti v treh dneh, pa še sedaj nič ne kaže, da bi šla h koncu. Sodeč po številu britanskih letal, ki ste jih baje sestrelili, bi motal biti sovražnik že zdavnaj uničen.. Vaše napake so nas drago stale. Operacije je treba bolje pripravljati Strmoglavci so me še posebno razočarali. Počasni so in podirajo jih, kot da bi bili golobje. Ustavil sem napade s severa. V bodoče bomo bombardirali tovarne samo ponoči, če pa bi jih iz tehtnega razloga le morali podnevi, bodo to opravila posamezna izolirana letala, ki. se bodo lahko skrila v oblakih. Dokler ne ’spremenim'ukaza, bosta 2., in 3. flota,napadali izključnoi lovskd\ letdlas in bonipjii-ške baze RAF. Zahtevam, da se kolikor je sploh mogoče varujeta, da ne izgubite'nobenega :рЏта(^Нштџо . jih na pretek. i Splošni ćttj •bitke pa je 'še vedno isti: uničiti, šobrazhb' lovcef da bi lahko naši bombniki neovirano ndpadali: »Pravkar je še trdil, da jih moramo spremljati,« sem Zašepetal Moldersu. Molders je samo skomiijhil ž rameni. Göring je bil prepričan, da odobravajoče komentirava njegove besede, ter se nama je nasmehnil. Poklical naju je k sebi. Iz žepa je potegnil dva etuija ter ju s kretnjo draguljarja, ne maršala, odprl. V njih sta -- bili Zlati znački z briljanti, kakršne je sam kreiral za svoje najboljše pilote. Pripel nama jih je na prsi ter izjavil, da sva imenovana za komodorja.« Devetnajstega avgusta je bitka dosegla višek. Bilo je očitno, da se Nemcem mudi doseči premoč v zraku, da bi lahko začeli z izkrcavanjem. Britanska letališča so bila zasuta s preprogami bomb. V noči med 24. in 25. avgustom pa se je zgodilo nekaj, kar je dokončno spremenilo tok bitke'-in' odločilno poseglo v usodo vojne. • • % .Te noči,je v Londonu, medtem .ko so v Regent, рагкџ igrali »Sen kresne noči,« O BI RADE NOV OBRAZ? Profesor Fischer, član ameriške Akademije za plastične operacije iz New Yorka, ki opravlja svoj poklic v Rimu, je na razpolago vsem, ki menijo, da imajo kakšno napako, ki bi jo s kirurškim posegom bilo moč odpraviti. Profesor je specialist za gube. Odstranjevanje le-teh z zdravniškimi posegom se imenuje »lifting«. Najprimernejša starost za prvi, delni »lifting« je petindvajset let; totalni »lifting« pa opravite, ko se začnete bližati šestdesetim. Delna operacija stane od 150 do 300 tisoč lir, totalna pa od 400 do 600 tisoč. KDO JI JE VZEL NEDOLŽNOST? Na neapeljskem sodišču zaslišujejo »Don Juana s pištolo«, Vihcenza Gargiu-la, sicer kopalnega »mojstra«. Prijeli so ga, ker je nadlegoval parčke, ki so si na plaži ali pa v gozdičku ob morju poiskali kak miren prostorček in na samem premišljevali o ljubezni. Mnoga dekleta so ga prepoznala. Mož je bil v svojih početjih zelo grob in nasilen, posluževal se je tudi pištole. Nedavno tega se je našel »zaročenec«, ki je bil pogumnejši in močnejši od drugih in je neprijetnemu lovcu na oddana dekleta pokazal, kar mu gre. Vendar pa pretepeni na sodišču ni hotel ničesar povedati, ničesar razložiti. Zaprl se je v popolno molčečnost, kot temu pravimo. Toda to pot ni toliko važen tale naš nasilnež, kot je važna bodočnost osemnajstletne Angele Ruocco, ki je, tako kaže, zaradi njega, izgubila svojega zaročenca in torej tudi moža. Angela namreč vztraja na tem, da ji je vzel nedolžnost zaročenec, Gen-naro Esposito, medtem ko on trdi, da je bil to obtoženi Vincenzo Gargiulo, ki mu je napadel dekle pred njegovimi očmi... Kako je zdaj s tem? Resnice ne bo morda nikoli nihče odkril, toda tragedija je zdaj v tem da Gennaro ne mara biti več Angelin zaročenec. »Bila sva na plaži, okoli osme zvečer, skrita, kot vedno,« pripoveduje devetnajstletni Gennaro, »kajti moji starši bi mi nikoli ne dovolili poročiti se prej, preden bi se ne poročila starejša sestra in brat. Bila sva v objemu, ko se je prikazal neznanec. Zahteval je od naju, naj mu pokaževa dokumente, češ da je detektiv. Rekel sem mu, naj mi prej pokaže on svoje. Odgovoril mi je s klofuto in mi zapretil s pištolo. Potem sva bila popolnoma v njegovi oblasti; moral sem gledati, kako se je surovež spravil nad Ange- lo... Potem, ko je odšel; je bilo prepozno, da bi se, lahko Angela vrnila do-; mov. Prosila me je, če lai- l feljton IZ ANALOV II. SVETOVNE VOJNE trikrat zatulilo za alarm. Od začetka bitke za Anglijo pa vse do tiste usodne noči je alarm trinajstkrat vznemiril London. Nekaj posameznih letal, ki so imela nalogo napasti skladišča nafte ob Temzi, je zašlo ter pomotoma odvrglo nekaj bomb na stanovanjske četrti. Napad na Berlin Napad na London je pomenil eskalacijo, ki pa je nista ukazala niti Hitler niti Göring. Britanski odgovor je bil neposreden. Za tak odgovor se je odločil sam Winston Churchill, čeprav se njegovi vojni svetovalci niso strinjali z njim. Odločil se je za represalije nad Berlinom. Zvečer 25. avgusta je z letališča Birchen poletelo 8 bombnikov Newton proti nemški prestolnici. Pot je bila dolga okoli 1000 kilometrov, cilj pa je bila tovarna Siemmens. To je bilo prvič, da so prebivalci Berlina doživeli bombandifanje. V prvem trenutku sploh niso mogli doumeti, da doživljajo to kruto realnost. Saj jim je vendar Göring osebno zajamčil, da se nobeno sovražno letalo ne bo moglo prebiti skozi obrambni obroč nad nemška mesta. Protiletalske baterije, ki so v dvojnem obroču varovale Berlin, so besno streljale do zore, ne da bi se jim posrečilo sestreliti, eno samo letalo. Skupaj z bombami so Britanci vrgli tudi letake z besedilom: »Vojno je začel Hitler in nadaljevali jo bomo vse dotlej, dokler bo on na oblasti.« Führer spremeni načrt Prve dni septembra so postali napadi »Luftwaffe« na britanska letališča tako intenzivni, da je »Fighter Command« preko sira Hugha Dowdinga podvomila o možnosti, da bi lahko še dolgo vzdržali. Eskadrilje so bile zdesetkane in vedno bolj je bilo čutiti pomanjkanje pilotov. Tretjega septembra je dal Göring poklicati Kes-selringa in Schperla. Z njim je bil tudi Schmit, ki je vodil točno evidenco o zmagah »Luftvaffe« ter na podlagi teh podatkov sproti ugotavljal stanje sovražnih sil. Po številkah, ki jih je dobil od nemških pilotov, je bilo samo v zadnjem mesecu sestreljenih 1200 angleških lovskih letal, medtem ko so Nemci še pred tremi tedni iz »verodostojnih« virov izvedeli, da imajo Britanci vsega skupaj samo 675 teh letal. Potemtakem bi tudi britanske letalske tovarne zdaleč prekašale mesečno proizvodnjo 250 letal, kakor so bili poučeni Nemci. In da bi se zadeva še bolj zapletla, ni sovražnik kazal na zunaj nobenih vidnih znakov popuščanja, čeprav je britansko ' letalstvo dobivalo smrtonosne udarce. Zaključek je bil na dlani: sovni nik še zlepa ne bo na kolenih. Ne da bi kaj dosti premišljeval, je № ring, potem ko je dobil navodila, od Sit lerja, izjavil, da se je program bitke M Anglijo nekoliko spremenil: »Führer želi da napademo London, in spremenili № bomo v razvaline!« »Kakšen je po vašem mnenju,« je p® neje vprašal Kesselringa in Schperla, »položaj angleške »Fighter Commande«?« »Britansko lovsko letalstvo je likvidlf rano,« mu je odgovoril Kesselring. Schperl se ni strinjal: »Mislim, da imajo Britanci še najmasl 1000 letal,« je dejal. Göring ga je začudeno pogledal. 7° Schperlovih besedah je ostal nem. -Kes-selring je izkoristil trenutek tišine ter r№ ložil svoj načrt: »Letališča južno od Londona«, pri ih je pokazal na velik stenski zemljevid so uničena. Napočil je pravi trenutek e® apad, če hočemo uničiti angleško Pl‘ tolnico,« je še dodal. »Ostanki tistih aj eskadrilj so se bili prisiljeni ипкш*; na severna letališča ter ne bodo тоф Neovrgljivi dokazi Göring je kimal. Bil je zadovoljen, d® je našel zaveznika, čeprav se sam pri sej> ni popolnoma strinjal s Hitlerjevo od№ čitvijo, da prekine napade na britaw» ]co prespi v Neaplju. Odšla sva na policijo, kjer sem povedal, kaj se je nama zgodilo.« Dekletova zgodba Je seveda precej drugačna. Pa ji ne pomaga veliko, kajti Gennaro se je pač enkrat rza vselej odločil, da je ne i bo vzel za ženo, takšne Ikakršna je, ne več nedolž-■'na... Na sliki: Angela, ki je najprej potrdila, kar je na policiji povedal njen zaročenec, potem pa je vse za-nikala in začela trditi, da |ji'je nedolžnost vzel zaro-’ čenec sam ... letališča ter vso »Luftwaffe« osredotoči na London. Vprašal je: »Vi torej menite, da je angleško letal-stvo tako »zdelano«, da ne more biti več resna zapreka za naše bombnike?« »V to sem prepričan,« je odgovoril Kesselring. »Jaz pa sem prepričan v nasprotno,« le zatrjeval Schperl. »Zato vztrajam, da še ^vrej bombardiramo letališča. Za kaj drugega položaj še ni zrel,« Schmit mu je dal prav, »Toda Führer...« je malone zajecljal maršal Reicha. : Schperl mu ni pustil končati: »Führer mora zvedeti, kakšen je dejanski položaj,« je trmoglavil, »lahko naredimo napako, ki bo za nas usodna.« »O Ftthrerjevih ukazih ne bomo razpravljali. Prav tako ne o mojih,« ga je grobo prekinil Göring. »Saj nimamo izbire,« se je spet vmešal Kesselring. »Ali moramo prisiliti britansko letalstvo, da sprejme bitko, ali pa se moramo odreči црапји, da ga bomo uničil. če bomo napadli London, bodo morali preostali »hurricani« in »spitfirUi pri-lesti iz zaklonišč in takrat bomo zadali Britancem na nebu zadnji udarec.« »Tako je, uničili jih bomo!« se je strinjal Göring. »Napadli bomo London.« , Potem je dal oficirjema znak, da je razgovor končan, se usedel v avtomobil in se odpeljal. • nadaljevanje prihodnjič NA GOLEM SO LAHKO ZELO DOSTOJNE Zenske se osvobajajo, bolj in bolj emancipirane so..'. Ampak v verigah so pa še vedno rade. Tako meni najdražji draguljar' na Manhattami, Kenneth Lane. Verižice in verige, kakor tudi-ogrlice itt dragulji, so letos v veliki modi. Katero leto pa niso! Ampak letos so jeli z vsemi temi dragocenostmi okraševati tudi kopalke, celo najmanjše vrste kopalk, bikini kopalke. Neki drugi ameriški draguljar, Leo Kepler, pravi o verižicah takole: »če bi bila rada ljubka, potem jo nosi na zapestju, če bi pa bila rada poredna, po-tem si jo obesi okoli bokov.« Bikini na sliki so. delo Giorgia di Sant’Angela. Verižice v vodi ne zarjavijo »in na golem telesu so lahko videti zelo dostojne«, pravi kreator modela. P S ST AMERIŠKI milijarder Howard Hughes je napisal enemu od časopisov v Las Vegasu pro* testno pismo proti podzemeljskim atomskim eksplozijam v Nevadi. Ne toliko iz skrbi za svetovni mir, kolikor zato, ker se zaradi jedrr skih poskusov v nevadskih puščavah večkrat stresejo igralnice v Las Vegasu, kar gospoda Hughesa kot igralca in končno tudi njihovega solastnika neprijetno moti. * ISTI DAN, ko se je manekenka Faye Dinair iz Toronta poročila z Rolandom Wareom, je zahtevala že tudi ločitev, kajti mož jo je štiri ure po poročni slovesnosti pobrisal z eno izmed njenih družic. STRAST holandskega mornarja Pietra van Dorena so majhne ogrlice^ Precej manjše od običajnih, venoar je znal nadarjeni pomorščak spraviti iz njih zelo lepe zvoke. Nerodno pri vsej stvari je bile le to, da se je že večkrat zgodilo, da jih je v glasbenem navdušenju pogoltnil. Prijatelji so. ga morali na vrat na nos spravljati v bolnišnico, da so mu spravili instrument iz želodca. Siti teh večnih opravkov okoli zdravnikov so prijatelji zdaj sklenili, da kupijo Pietru flavto in ga prevzgojijo na. to glasbilo, ki ga le redkokao med igranjem pogoltne. VSI POLICAJI v Manili so si morali po sklepu svojih predstojnikov obriti brke, ker so bili zaradi okrasa pod nosom »bolj podobni kriminalcem kot policajem«. HAROLD GLEASON, predsednik velike amc-riške banke, ■< jerekel, da • elektronski stroji spreminjajo ljudi v številke: »Naše štradke so sam.?_ Še številke lo je sicer z računskega stališča učinkovito, s človeškega pa ponižujoče.« Gleason predlaga, naj bi opremili čer kovne knjizipe z elegantno tiskanmT imenom in priimkom lastnika in tudi z morebitnim grbom imenitnih družin ter njihovimi gesli. * TAŠČA NOVINARJA Ročka Leadbetterja iz. Honoluluja na Havajih je sedela na okenski polici in grozila, da se bo. vrgla v globino. V svoji novinarski vnemi je Rock posnel nekaj zanimivih fotografij tašče na okenski polici in jih odhitel prodajat uredništvom. raznih časopisov. Tašča je seveda mirno ziezla nazaj v sobo in še na misel ji ni prišlo, da bi skočila na cesto. . . ч Bera ljubljanskega studia v tednu do 17. julija je bila kar bogata, predvsem pa smo videti precej novosti. V soboto zvečer se je začela nova serijska zabavnoglasbena oddaja »Karavana zapravljivček« avtorjev Dušana Hrena in Antona Martija. Oddaja je bila narejena za malo denarja in je bilo tudi »muzike« malo: kvalitetnega humorja in glasbe namreč. Nekatere točke so bile hudo navzkriž z dobrim okusom, predvsem pa je presenetil izbor pesmi, ki so že kar arhivskega značaja. Vendar: vsak začetek je težak in tolažimo se, da bo prihodnjič bolje. Nedeljski večer je zadnje čase puščoben, ker ni več ne »Zlatega zadetka« ne »TV magazina«. Zdaj vrzeli mašijo z raznimi tujimi posnetki in nastop orkestra Karla Krautgärtner ja rtas ni mogel razvedriti. Blagor tistim, ki imajo televizorje z drugim programom! V ponedeljek zvečer smo gledali Vitomila Zupana »Sarabanda za obe-šence«, ki je bila nekaj drugega, kot so nam napovedovali v specializiranih revijah (na primer v zagrebškem »Studiu« so rekli, da gre za odmev na pogostne samomore v Sloveniji), šlo je bolj za groteskni prikaz spopada med dvema, svetovoma — Umetnikom mlade generacije in kritikom, ki se je do položaja povzpel ob močni podpori od zgoraj. Delo je napisano zelo duhovito, slišati je bilo nekaj dobrih aforizmov, imenitna pa je bila predvsem igra Jurija Součka in Berta Satlerja. »Trenutek 68« je oddaja, ki naj bi bila. nekaj posebnega in televizija se je tokrat naprej opravičila, da morda vsem ne bo všeč, ker je pač prijem nenavaden, šlo je za neko besedo in neki pojem, in sicer za »angažma, angažiranost, biti angažiran«. Na to temo, ki ji je težko dali odgovor; so vse mogoče govorili mladi ljudje (tudi stvari, ki nimajo nikakršne zveze z angažiranostjo), tako da gledalec ni. dobil odgovora. Bržkone to m bil namen oddaje. Hotela je le nekaj povedati o tistem, kar si neki ljudje mislijo o neki besedi. Mogoče bi lahko rekel, da so takšne oddaje nepotrebne, vendar niso. Ob njih spoznavamo, da je mogoče tudi zelo uspešno mlatiti prazno slamo, zlasti če še tisti, ki naj bi o stvari največ vedel, tega ne more povedati. Ob javni razpravi po predzadnjem »Trenutku 68« je scenarist Toni Tršar dejal, da je pač takšen in da drugačen ne more biti. Tako je govoril tudi muhasti britanski zunanji minister George Brown, ki pa zdaj ni več v vladi. STANE IVANC Vrnitev $ Barbara Eden, lepa televizijska Jeannie, se je vrnila na male zaslone. Oktobra bo spet nastopila na nemški televizija s svojim vesoljskim kapitanom Tonyjem Nelsonom, M ga igra Larry Mag-nam- iQZdaj je kavboj IC Ves svet ga pozna kot Si-jtmona Templar j a, nenadkrilji-| vega zasebnega detektiva iz Ksenje »Svetnik«. Toda Roger e Moore se je naveličal te vlo-I ge in nastopa v vseh mogo-I čih drugih filmih. Pred krat-I kim je gostoval kot kavboj t v serijskem filmu »Mave-Eriok«, katerega glavni junak I je James Gamer. [ Nekaj »naj« iz Srbije E Oddelek za preučevanje »programa TV Beograd je an-fketirai prebivalce 47 mest v |SR Srbiji o tem, katere od-i daje najraje gledajo. Vse od-j daje smo videli tudi pri nas, Izato bodo podatki zanimali [ tudi slovenske gledalce. Seri-Г ji, ki sta imeli pri gledalcih j največ uspeha, sta domača j »Pravdarji« in tuja »Dolgo J vroče poletje«. Na drugem j mestu je humoristična serija Brane Cmčeviča »Prijateljst-j vo, najstarejši poklic«, potem , celovečerni filmi, nato »Bo-■ nanza«, potem TV dnevnik, za njim pa oddaje narodne glasbe. : Jasno? k Beograjski RTV novinar '; E jura Mrčenovič je preddne-I vi ves zasopel pridivjal v . uredništvo in zaskrbljeno I vprašal: »Prosim vas, povejte j ml, kdaj je na sporedu oddaja V SOBOTO OB DVEH?« } Peti ali ne peti? ^ Julie Andrews, angleška filmska Igralka, ki je uspela «'predvsem v Ameriki — zlasti filmom »Mary Poppins« in »Moje pesmi, moje sanje«, ihoče spremeniti svoj vtis: rnlč več ne mara biti »guver-nantsko« mlado dekle pobo-žnjaškega videza, temveč pra-.va »femme fatale«. Tudi do I РвЦа ji ni več veliko, marveč hoče vloge, kjer samo 1 Sovori. Toda navzlic vsemu k Julie snema za britansko te-; revizijo nekaj zabavnih oddaj in »showov«, v katerih I PPju, pleše, Igra. L Gosta Ameriška filmska igralca Robert Taylor in Paula Prentiss bosta kot gosta nastopila na zahodnonemškl televiziji-{lobert Taylor bo avgusta gostoval v oddaji »Kein Fall für FBI«, Paula Prentiss s svojim možem Richardom Benjaminom 30. avgusta v oddaji »Er und Sie«. • O o Michael Ande Mladenič, ki igra Jimmyja v seriji »Otok zakladov«, se piše Michael Ande. Pravi, da je našel nov »zaklad« v svojem glasu. Njegova druga popevka »Es gibt sicher eine Tür« je dosegla lep uspeh. Avgusta bo sodeloval v glasbeni oddaji »Meine Melodie«, dobro pa ga poznajo tudi poslušalci Radia Luxemburg. Michael Ande se pripravlja tudi na samostojno glasbeno oddajo, ne ve pa še, kdaj in kje bo predvajana. Z vseh vetrov RADMILA KARAKLAJIC, najpopularnejša jugoslovanska popevkarka v SZ, je zdaj osvojila tudi ljubitelje zabavne glasbe v Romuniji in' Češkoslovaški. ZAFIR HADŽIMANOV je za dobro vlogb v filmu pripravljen žrtvovati pevsko kariero. (Nekoč je pač študiral na, igralski akademiji.) DJIMI STANIČ poje jaz. zovske skladbe iz ljubezni, druge pa zaradi honorarja. »D2ENTLEMANI« hočejo res biti gentlemani, zato so se odločili za nakup rollsa. (Ni znano, za kateri letnik.) HERMAN je v New Yorku odprl svoj prvi boutique za moške. Imenuje se »Zoo«, v njem pa prodaja iz Londona uvožene obleke, pisane srajce in kravate. JOHN ROWLES je silno uspel s pesmijo »If I only hed time«, se pravi s prevodom in priredbo francoske popevke Michela Fugama »Je n’aurai pas le temps«. GARY LEEDS in drugi trije člani ansambla »The Rain« so za kratek čas šli v kino gledat film »2001«. Po predstavi so ugotovili, da so sedeli poleg Johna Lennona in Georgea Harrisona, Navadnim ljubiteljem omenjenih pevcev se kaj takšnega ne bi primerilo ... »THE CREAM« naj bi se jeseni razšli: Ginger Baker in Jack Bruce naj bi se pridru- žila kakšni drugi skupini, Eric Clapton pa naj bi usta* novil novo. JACQUES BREL se po uspešni vlogi v »Nevarnem poklicu« vse bolj ogreva za film. Njegov drugi film se imenuje »Raymond la Science«, partnerji pa so Annie Girardot, Bruno Cremer in Jean-Pierre Kalfon. ANTOINE je bil zelo lepo sprejet na Kubi. Obiskal je mlade Kubance na tobačnih poljih in pri tem kadil pravo kubansko cigaro. ADAMO je preživel krajše počitnice v Združenih državah Amerike inkognito. Bil je tudi v Honoluluju in je prinesel domov precej spominkov. Za tisti čas si je pustil brado in brke. Strah pred letalom Med ljudmi, ki se . bojijo potovati z letalom, je tudi Bey Brayley iz ansambla »The Lo. ve Affair«, ki prebledi, če je zagleda letališče. Problem te skupine je bil, kako gostovati v inozemstvu. Naposled so se domislili: Rey sedi v pilotovi kabini m posluša, kako. preprosta zadeva je letalski polet. Na sliki »The Love Al-v fair«: Lynton Guest, Maurice Bacon, Rey Brayley, Michael Jackons in Steve Hits. Dopusti Člani ansambla »The Move« so se letos skrbneje pripravili za dopust kot lani, ko se pravzaprav niso pomirili. Mislili so namreč, da se bodo vsaj enkrat na leto rešili vseh skrbi — in tudi drug druge-' ga. Tako je vsak zase rezerviral hotel, ne da bi povedal kolegom, kam gre. In prvi človek, ki ga je Carl Wayne zagledal, ko je stopil v maroški hotel v Marakešu, je bil kolega Bev Bevan! Pariške težave Ko. je bilo v Franciji najbolj nemirno, je v Pariz pripotovala skupina »The Time-box«. V načrtu so imeli nastope: na televiziji in radiu. Na i nesrečo so- se znašli v množici demonstrantov, francosko ne znajo in policija ni delala razlik. Tako so se »The Timebox« ponoči znašli na kraju, ki ga turisti po navadi ne obiskujejo. Zamudili so dobro kupčijo, na njihovem avtomobilu pa je bilo za .tisoč funtov škode. Naposled so le nastopili na televiziji k radiu. Prvi film Znameniti francoski režiser Jean-Luc Godard snema film. v katerem prvič nastopajo »The Rolling Štones«. Snemanje se je začelo kaj nenavadno. Ko so fantje igrali v Studiu, je izbruhnil požar. P°' klicali so gasilce in opremo šo rešili. Ugotovili so, da se je vnel strop, in sicer zaradi nepravilno montirane luči. o Tretje srebro Nejevolja Zdenka Vučkovič je dobila tretjo srebrno ploščo, in sicer za popevko »Kolinda«. Pravi ,da so Ji srebrne plošče tako pri srcu, ker pri rsaki upa, da ji bo prinesla tudi zlato vrstnico. Doslej je dobila zlato ploščo za popevko »Lucilla Star«, srebrni pa ra »Kralj pajaca« in »Dalma. tinke male«. Šenka Veletanlič trdi, da ni zadovoljna s svojim sodelovanjem na popevkarskem festivalu »Beograjska pomlad 68«. Sreče ni imela niti na prejšnjih prireditvah, in sicer zato — tako pravi — ker dobi skladbe, ki ne ustrezajo njenemu načinu petja in njenemu temperamentu. Zato bo odslej sama izbirala skladbe, ki naj bi jih pela na tem festivalu. O »Split 68« Na le,tošnjem festivalu1 jadranskih melodij v Splitu bo kar imenitna množica domačih in tujih pevcev. Domači: Djordje Marjanovič, Arsen Dedič, Radmila Karaklajič, Elda Viler, Vice Vukov, Tereza Kesovija, Lado Leskovar, »Dubrovniški trubaduri«, Maruška Sinkovič, Ivica šerfezi, Beti Jurkovič, Toni Kljako-vič, Tatjana Gros itd. Tuji: Paul Jones, Roco Granata, Judit šerovska, Frankie Vaughan, Michei Bergman, Ana St. Clair, Lisbeth List, »Les Formules 3«, Giusy Romeo, Elisabetta, Natascha, duet »Uoro negro«, Howar Carpen-dale, Zola Arelette in Gelu. Zunaj konkurence pa še Rita Pavone, Udo Jürgens in morda Frangoise Hardy. Angleška revija za oop gl a. sbo »Rave« že tri leta izbira najpopularnejše osebnosti leta. Letos je prvo mesto zasedel Scott Walker (na sliki) z 2.943 glasovi, drugi je Peter Frampton (»The Herd«) s 1.851 glasovi, tretji pa Davy Jones (»The Monkees«) s 1.541 glasovi. Sledita jim Barry Gibb (»The Bee Gees«) in pa Steve Marriot (»The Small Faces«). Lani so bili prvi trije Davy Jones, Scott Walker in Steve Marriott, predlani pa Scott Walker, Paul McCartney m Mick Jagger. »Psi« Ansambel »The Who« je po dolgem času posnel novo plo. ščo. Imenuje se »Psi« (Dogs) in pripoveduje 6 mladem paru, ki mu psi vse pomenijo. Pse imata doma kot ljubljence, od njih pa imata tudi oti. pljive koristi, ker so jima vir zaslužkov na pasjih dirkališčih. Popevka je . baje zelo posrečena in ji kritiki'napovedujejo lep uspeh — ter zmagoslavno vrnitev na top lestvice. The Rolling Stones (45 obratov, Jugoton) — Nekoč za »The Beatles« najpopularnejši angleški beat ansambel se tokrat predstavlja z1 dvema zanimivima skladbama svojega voditelja Micka Jagger-ja in keitha Richarda, prva je »vesoljska«, kar obeta že naslov »2000 light years from home«, Po kratkem elektron, skem uvodu preide pesem v beat, v kar zemeljsko pesem. Melodija je zanimiva in prijetna, spremljava pa jo časovno prehiteva. Glavna melodija plošče .je »She’s a rainbow«, nekakšna izmenjava klasike (klavirski solo ob orkestralni spremljavi) in beata (orgle, kitare, bobni). Melodija je otožr na in lahka za uho. Caterina Caselli (45 obratov, RTB) — Na italijanskem popevkarskem nebu je toliko zvezd, da jih ni mogoče prešteti. Caterme Caselli se je ime »Zlata čelada« prejelo bolj zaradi barve las kot zaradi »zlatega glasu«. Sodi v »polkričače« in na tem področju je imela velike uspehe. Potem! si je spremenila barvo las in si izbrala drugačne, bolj umirjene skladbe. Takšni sta tudi »II volto della vita« in »Disperatamente io ti amo«: obe prijetno melodični, vendar neprimerni za pevkin glas, nič kaj lep za otožnejše ali nekričaško petje. Christian Anders (45 obratov, Jugoton) — Plošč z nemškimi pevci je pri nas malo in vrzel je izpotojenas Christianom Andersoni. Na prvi strani je njegova skladba o španskem vinu. »Spanischer Wein« je ena izmed tolikerih mediteranskih ali aksotičnih pesmi, ki so Nemcem tako pri srcu. Toda Anders je bolj izkoristil kitare, kastaniete in trobente kot pa melodične kvalitete španske glasbe: nfč posebnega. Dosti boljša je bolj znana skladba »Little girl«, ki jo tudi poje veliko ' bolie, saj mu ni treba igrati sentimentalnega Španca. STANE IVANC PRESNETE ZENSKE italijanske. Posneli so jih štirje ižnani režiserji in n njih igrajo štiri znane ženske, se pravi, igralke, Monica Vitti, Clauda Cardina: le; Rapuel Weclh in' Capucine. Tudi moški niso od muh. Jean Sorel in Alberto Sordi, če vzamemo samo ta dva, ki јџ pri naš zelo dobro poznamo. Po gozdu teče- dekle v rožasti volneni obleki, s svetlimi lasmi, in vpije: Ne, ne, pustite me. Za njo še podi moški in globoko diha. K sreči pripelje mimo drug moški in Monica je rešena. Peljeta se in ona zelo nazorno in živo pripoveduje, kako je bilo... Potem vidimo spet tek po gozdu Tokrat jo lovi šofer, ki je bil poprej ves čas zgražajoč še brundal, da so ti moški zares nesramni, in le kaj je oni hotel od nje, in da ima doma hčer, ki je ravno toliko stara... Pripelje se tretji in reši Monico. Zdaj že malo bolj •raztrgano, raz-mršeno in hudo. On ni Italijan, on je iz San Marina; Italijani-pa so grozni; lahko jih vznemiri že napovedovalka na ekranu. Poglejte Angleže Oni niso tako. Ali pa Američane; v New Yorku je menda tako, da če obležiš na cesti, se še zmenijo, rte zate. Tretji rešitelj »nesrečne« Monice telefonira. Takega zapeljevanja po telefonu na filmskem platnu še zlepa ne. Monica ga posluša. Potem se peljeta naprej, kajti sopotnica mu zaupa. In tretjič dva tečeta po gozdu; Monica vpije: Počakajte, saj vam ne bom nič storila, počakajte... Konec, obrnjen trenutek, je navadno ravno zaradi svoje kratkovidnosti in nepričakovanosti zabaven m povzroči pravi izbruh smeha pri gledalcih. Enkraten je in nikar ne premišljevati: :o. njem preveč, kajti lahko se zgodi, da se vam bo zdel čisto neosnovan. V tretji zgodbi gre za- zapeljevanje, prešuštvo. Prešuštniča je Raguel Welch, ki sicer ves čas dostojanstveno veze, prešuštnik pa Jean Soret, sosed,'ki ga boli želodec -in katerega žena? tudi veže (družbo ji dela možev bratranec!). Zgodi se v kuhinji. V pol urice,- .recimo: Možu, ki potem steče domov, šč šele zdaj posveti, jcako čudomtOmirna je njegova žena, ki veze. .. Ravnokar je bila prišla iz kuhinje, kjer je dala njegovemu bratrancu malo sode.., Tudi četrta je iz zakonskega življenja. Govori o služabniku, ki je šofer, natakar in ljubimec gospejin, kadar je le-ta malce pod paro; sicer se pa nikoli ničesar ne Spominja m je zelo huda, če ji on prinese zajtrk v posteljo in ne služkinja.:. i Le druga zgodba malce . skače iz okvirja: Claudia, divja in - ciganska, ves čas prenaša naokoli tuje otroke in slepari, kjer le more. Zavrti nerodnega rdečelasega zdravnika, potem še pa odpelje z nekom, ki ves čas kroži naokoli z labodom na strehi. Kdove kako globoke vsebine ali pomena ta zgodba nima. Taka, kakršna je, je-;: zaradi Claudie. . . Spet eden izmed množice italijanskih filmov, ki se kar prisrčno, zavzeto norčujčjo iz večno sveže, pa; prastare' dvojice: moški — ženska: ■! V. M. Yulov Roc * Roc Brynner, sin slavnega Yula brez las, bo v filmu j »Kje je Jack?« nastopil v maj-[ hni vlogi velikega pijančka, f Glavni vlogi v fitanu bosta . imela Tommy Steele in Stan-I ley Baker. - Raquel brez pušk Raquel Welch je prišla za . nekaj dni v Španijo, da bi s, posnela par prizorov filma a »sto pušk«, socialno politične-У ga westema... Ker filmska 1 ekipa še ni bila pripravljena, [ jo je Raquel mahnila malo na kopanje in slikanje. Rimsko poletje j Sydney Lumet snema v Ritmu film »Rendez-vous«, ki se >: ko začel s poroko... Poro-I čila se bosta Anouk Aimee, ki I bi jo že silno radi videli v t filmu »Moški in ženska«, in Omar Sharif, ki smo ga prav-I kar videli v »Operaciji opij«. [ Kadar ne snemata, odide F Anouk k Pierru Barouhu, ki j. jo "čaka v vili, najeti za toliko , časa, kolikor bo trajalo sne-Lmanje, Omar pa si s svojimi prijatelji že poišče kako med-r narodno prvenstvo v igranju j bridgea. Mami se smejejo Monaško Grace je nek novinar pobaral, če so njeni otroci kdaj videli kak njen film: »So, seveda: tiste, ki jih je imela na svojem sporedu francoska televizija. Ampak vsemu so se samo smejali, ko so slišali glas neke druge ki me je bila sinhronizirala v francoščino.« Gemma z izvoljenko ^ Giuliano Gemma (videli smo ga v Angelikah in Ringih) z zaročenko Natalio Ro-beti na rimski ulici. Igralec ima devetindvajset let, Natalia, tiskovni agent po poklicu, pa nekaj več. Ajina, hči Sinatrova predstavljamo vam Tino Sinatra, drugo hčer velikega Frankieja. Nancy že poznamo. Zdaj je v Monacu, kjer snema film' z naslovom »Leta Jokerja, Romea to Julije 1970« režiserja Michaela Pflegherja. Za njen dvajseti rojstni dan, ki ga je proslavljala pred nekaj dnevi, je v Monaco pripotoval tudi sam papa, ki je zaradi tega prekinil snemanje »Cementne ženske« (le-ta ni nihče drug kot Raquel Welch). Frank jih šteje triinpetdeset in Tina je iz njegovega prvega zakona, z Nancy Barbate, ki mü je rodila tudi Nancy in Franka mlajšega. Mia Farrow, njegova zadnja (dvaindvajsetletna) žena, še' potepa kdove kod... Iznajdljivost Ansambel »1910 Fruit Gum Company«, ki je po širnem svetu zaslovel s popevko »Si. mon says«, si je sposodil ime s starega ovitka za žvečilni gumi, ki ga je vodja skupine Frank našel na podstrešju. Nekaj podobnega je z imenom ansambla »Procol Harum«: gre za konzervirano hrano za mačke. 56 1 RAZPIS — Ne trudi se tolikanj z njim, je že poročen Nekega dne sem v časopisu prebral razpis za direktorja. Razpis kot na stotine poaobnih. V njem je poleg drugega pisalo, da mora kandidat za direktorsko mesto izpolnjevati sledeče pogoje: Imeti mora visoko strokovno izobrazbo in pet let prakse ali višjo strokovno izobrazbo in deset let prakse ali pa nižjo strokovno izobrazbo ter 14 let in 7 mesecev prakse Kar zadeva posebne pogoje, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: Nositi čevlje št. 431 Srajco št: 42, visok mora biti ,185 centimetrov, težak 85 kilogramov, stanovati mora v hiši s številko 18 v stanovanju številka 9, njegov priimek in ime pa morata vsebovati po sedem črk. Mislil sem, da mi bo od sreče počilo srce. Pomislite, izpolnjeval sem vse pogoje do zadnje pičice! Končno me je doletela sreča! Ne bo se mi več treba klanjati pred uslužbenci zavoda za zaposlovanje. Saj je bilo tega dovolj tista tri leta po diplomi. Hura! Prišel bom do službe! In to kakšne! Direktorske! Napisal sem prošnjo ter jo odnesel razpisni komisiji. »Dober dan!« sem veselo pozdravil uslužbenca v pisarni ter ga poljubil na čelo. »Dober dan!« mi je presenečeno odgovoril. »Potegujem se za mesto direktorja. Tukaj je moja prošnja z vsemi potrebnimi prilogami in potrdili.« »Prosim, kar izvolite,« mi je dejal uradnik z malce posmehljivim glasom, kot da bi hotel reči. , glej. glej, kakšen naivnež. Izročil sem mu prošnjo in druge dokumente, ki jih je začel takoj hlastno prebirati. Nenadoma je prebledel, potem pozelenel in nazadnje se je začel še potiti. Nekaj časa je obračal oči in potem — padel, v nezavest. Trudil sem se, da bi ga spet spravil k zavesti. »Nikar nam ne povrzočajte težav, so bile njegove prve besede, ko je prišel k sebi... Napisal vam bom ček za sto tisoč dinarjev in umaknite svojo prošnjo.« Nisem ga razumel. Menil sem, da je še vedno omotičen in ne ve, kaj govori. »Dobro, dali vam bomo dvesto tisočf je ponudil. Končno se mi je posvetilo, za kaj prav-zaprav gre. Vendar pa pod nobenim po. gojem in za noben denar nisem hotel popustiti. Mislil sem si: »prav vam bodi,» kaj pa v razpisu zahtevate take pogoje, И ustrezajo samo že vnaprej tebranemu kandidatu! Tokrat vam je spodletelo. ’ Moraš me boste sprejeti, saj izpolnjujem vse po. goje, mimo tega pa imam višjo strokoma izobrazbo kot vaš sedanji direktor... -; Gotovo vas bo zanimalo, kako se je zadeva končala. Niso me sprejeli! Vprašali boste, kako je to mogoče! ;j Torej takole: »Pogruntali« so, da morajo dati v časopise popravek. Kandidatom, ki so posta li prošnje, so se opravičili za neljubo џ moto: strojepiska se je namreč pri tipkanju »zmotila« ter napisala, da morajo kandidati stanovati v stanovanju številka I namesto 6. Komisija prosi kandidate, da popravek vzamejo blagohotno na znanje: Takoj po tej objavi so svojega dosedanjega direktorja preselili iz . trosobnegi na številki 9 v štirisobnega na številki 6. Jaz pa se še vedno nisem hotel vdati Mar naj dopustim, da me bodo s takimi zvijačami prelisičili? Ne! Za dokajšnjo nagrado sem pridobil svojega soseda, da se je iz svojega stanovanja na številki 6 preselil v moje na številki J, jaz pa v njegovo. . Bil sem prepričan, da imqm zdaj sivi-bo v žepu. Toda ko sem se pojavil pred razpisno komisijo, so me najprej stehtali Tehtnica je pokazala samo 80 kilograma, razpis pa je zahteval 85. Tiste dni, ko sem se boril za službo, tekal okoli, se razburjal in selil, sem shujšal za 5 kilogramov. »Obžalujemo, toda moramo vas zavrnili iz formalnih razlogov,« se je hinavsko opravičeval predsednik razpisne komisijo »Toda oprostite, prosim vas.. ■« sem zajecljal. »Resnično obžalujemo, vendar , bi grobo prekršili zakon, če bi vas sprejeli. Kilogram ali dva bi vam še nekako spregledali, toda 5 kilogramov, morate priznati, je vendar malo preveč,« je odločno pribil predsednik komisije. PETAR ROJE — Ali res ne moreš odreči nobenemu štoparju? ' /4,0 ■'T -» ctffau far. — Še eno surovost pa vas bom izkjučil! — Gospod baron, gospa baronica? Kakšno presenečenje! — Torej če bo glava, greva na mor-je, če številka v hribe če pa se kovanec postavi pokonci preživiva dopust pri tvoji mami — Piše, da niso mogli najti nikogar, ki bi varoval otroka in da pridejo okoli polnoči ponj ŠILCE GRENČICE ZA: Vsega so krivi pasji dnevi. Vj*o-«na kot taka. Da je živo srebro v termome-“Ji Poskočilo, kot Če bi ga vtak-“U v moško vodo . . . J® ^еЈа ° gradnji avtomo-Mteke ceste Šentilj—Gorica — kar jaaeva denar z najvišjega nivoja 'zaenkrat) — ostala samo pobožno vroča želja . . . ,.Pa, Je bila ob stoletnici ljub-J&nskega učiteljišča letos jubilej-Л:ln Prva brezplačna matura. Go? rin Pr°fesorji so se za honorar splošno ohladitve obrisali pod V pralni stroj edino OXYLAN VROČINO Da Cehi in Slovaki spričo prehudo razgretih tal doma v večjih množicah kakor sicer beže na obale Jadrana, čeprav brez dolarjev v žepu ... Da tiste obrtnike in bankirje, ki »zaslužijo« preveč desettisočakov vsak mesec, pekli misel na zasežene nogavice . .. Da se delavci ob nogometni žogi zaradi nepričakovano povečane temperature na vseljudski borzi sploh ne prodajajo tako množično kakor lani... Da so naši turistični gospodarji ob morju vse dinarske cene dokončno pretopili v devize... Vsega tega so krivi pasji dnevi, močno povišana temperatura in vsak dan hujši devizni utrip. Hoteli, kampingi in privatne sobe. Vse cene samo v dolarjih. Za šotor 0,36 dolarja, za sobo 1,15 dolarja, za čoln 2,75 dolarja — plačate lahko tudi v katerikoli drugi trdni valuti, pa čeprav imate samo dinarje. Kakor smo zvedeli sredi preveč razgrete plaže, bomo v kratkem tudi plače dobili obračunane le še v dolarjih. Da ne bo pomote — v kuvertah bodo kot doslej — dinarji. Sončarico dobil: Niko Lapajne — Si imela I Obljuba dela dolg. Pravzaprav smo s testom prehrane za tiste turiste, ki si bodo med počitnicami kuhali sami, že skoraj malce zamudili. Krivi pa nismo bili mi, krivo je bilo vreme, ki nam jo je letošnje prve poletne dni z dežjem precej zagodlo. Toda takoj, ko je začela sončna pripeka, smo se odpravili na morje, v kamp, da za vas med prvimi gosti v kampih preskusimo nekaj novejših izdelkov, ki bodo prišli prav na taborjenju. In kako je bilo na morju? Vroče, zelo vroče. Ne samo zaradi tega, ker je sonce močno pripekalo, tudi zaradi jeze, ker v vseh slovenskih obmorskih kampih nismo mogli zbrati toliko domačih gostov, da bi lahko dobili prave rezultate za izbrane jedi. V kampih: v Ankaranu, Luciji in Seči so se šotori Slovencev le tu in tam sramežljivo skrivali med razkošnimi šotori tujih znamk, med Nemci, Švedi, pa tudi mnogimi češkimi turisti, i Zato pa smo imeli več sreče v Savudriji. Kaže, da je našim dopustnikom bolj všeč morje v Istri. V prijetnem borovem gozdičku, tik ob morju so razpeli šotore ljubljanski maturantje, dekleta s poljanske gimnazije, turisti iz Kranja, Ljubljane, Celja, Jesenic in še in še. Razdelili smo jim hrano, ki smo jo pripeljali s seboj iz Ljubljane, pa tudi anketne liste. Testirane jedi pa smo ponudili tudi švedski družini, ki je bila posebno navdušena nad osvežilno pijačo JUPI in nad Kroketu ki so bojda boljši kot jih imajo na Švedskem. Tudi češkim turistom so bile naše osvežilne pijače všeč. Le pri juhah so imeli nekaj pripomb, češ da so premalo goste, preveč Vodene. Pa še tole vam moramo tudi povedati: Vsem turistom, ki so se hladili v senci prijetnega borovega gozdička tik ob morju, smo ponudili tudi cigarete za degustacijo, ki nam jih je podarila ljubljanska Tobačna tovarna. Bili so presenečeni nad to pozornostjo. Neka bralka se nam je zahvalila celo na anketnem listu. Zapisala je: Takega presenečenja, kot ste nam ga letos pripravili vi, doslej , še nisem doživela, pa hodim taborit že deset let. Tudi doslej mi je bil Tovariš prijatelj in z radovednostjo sem vsakokrat prebrala test, ki mi je že mnogokrat pomagal pri nakupu in nasvetu. Odslej pa ste lahko prepričani, da boste imeli v meni še bolj zvestega in rednega bralca. Pa ne zato, ker ste mi ponudili nekaj hrane med taborjenjem, zato, ker mi je všeč, da najdete stik z bralci tudi na dopustu, zato, ker se jim znate približati. Mogoče bo v današnjih nasvetih tudi kaj za vas. Za vsak slučaj pa prelistajte še 22. številko (28. maja), kjer smo objavili test kopalk, in 26. številko Tovariša (25. julij), kjer smo objavili test napihovalne opreme za morje. Mogoče vam bo tudi kateri nasvetov iz teh številk prišel na letošnjem dopustu prav. ZAPOMNITE Sl Ko boste odšli iz kampa, pospravite za seboj vse odpadke, papirje, prazne konzervne škatle in steklenice. Pomnite, da bodo sledovi za vami pričali o tem, kakšne vrste ljudje ste. Ce boste v kampu preživeli počitnice, ne pozabite, da so tam tudi tuji ljudje. Zato ponoči ne razgrajajte. Ne bodite vsiljivi in ne izposojajte si predmetov, ki jih ne boste mogli vrniti. Če boste vzeli s seboj otroke, jim ne dovorite, da bi nadlegovali druge goste. UDOBNOST TUDI POD ŠOTOROM Zložljivo mizo in stolčke, transistor in fotoaparat, luč za šotor, (svetilko na baterije ali na avtomobilski akumulator), orodje za postavljanje šotora (majhen kramp, sekirico, nože, kladivo, žago, klešče, izvijače). če šotor nima baldahina, vzemite s seboj sončnik, ki bo pred šotorom delal senco. če boste na počitnicah kuhali sami, pa potrebujete: kuhalnik in morda še raženj, kuhalno posodo (aluminijasto ali emajlirano) kozarce, vrč za limonado ali čaj, jedilni pribor, kuhinjski nož, lesen krožnik ali leseno deščico, veliko žlico in manjšo zajemalko, kuhalnico in klešče za raženj, posodo za vodo, posodo za odpadke, posodo za pepel, če boste kurili z drvmi ali ogljem, posodo za pomivanje posode, dve ali tri krpe za brisanje posode, krpe za prijemanje vroče posode, papirnate prtičke, sredstva za čiščenje in pranje. Za prehrano pa: mleko v prahu, razne konzerve, sadje in zelenjavo za prvo silo. шип* JEDI, PRIMERNE ZA TABORJENJE ODDIH IN RAZVEDRILO Počitnice bodo tembolj prijetne, če boste imeli s seboj tudi nekaj rekvizitov za razvedrilo. Za navdušene ribiče pribor za nbolov, aü pribor za podvodni ribolov. Vendar pa pazite; če niste vajeni podvodnega ribolova, se podajte v morske globine raje skupaj z izkušenim podvodnim ribi-cem. zabavo vam bodo prišle prav plavuti m maska za gledanje pod vodo ter iskanje školjk. če nimate gumijastega čolna za veslanje ob obali, vzemite s seboj vsaj napihovalno blazino. Za igre na suhem ali v vodi bodo kot nalašč razne napihovalne žoge, za igre po kopanju pa perjanice in obročki. Ob večerih pa boste morda s pri-jatelji radi odigrali partijo šaha ali vrgli karte. ČE ŠE NE VESTE Nikar ne bodite v vodo močno razgreti. Telo le počasi pripravite na spremembo temperature. Za budo žejo je najboljši mlačen čaj ali mlačna ne preveč močna kava. če pa hočete na vsak_ način popiti kaj zelo hladne-ga, pijte počasi in zelo previdno, da se ne prehladite, posebno če je vaše telo močno razgreto. Nikar se prehitro ne sončite, če boste opečeni, se ne mažite z oljem ali kremami, temveč z vodo, v katero ste dali nekoliko sode bikarbone. DOPUST POD ŠOTOROM Torej ste se odločili, da letošnje počit-“ce preživite pod šotorom. Ce iz prejšnjih let mmate izkušenj, naj vas opomni-na nekaj stvari. .Nikar ne nosite na taborjenje preveč Meke. Dovolj bo najbolj nujna gardero-a '? nekaj toplih oblačil, saj so noči ob in !k Pogostokrat hladne. Ne pozabite na ®4hno apoteko z najbolj nujnimi stvarmi 1 na posebno vrečico s kozmetičnimi sredstvi. Moža spomnite na to, da bo moral ™eti s seboj pribor za britje, saj električ-J-W brivnika pod šotorom ne bo mogel uporabljati. Za spanje so najboljše blazine, ki jih hko napihnete. Toda nikar teh blazin I® uporabljajte za kopanje v vodi, ker J®* sicer vso noč ležali na vlažnem. 2Pda ima na taborjenju vsak dru-član svojo vrečko z drobnim toa-e™nt priborom. šotor postavite predpražnik, da * uosite nesnage v prostor, kjer boste Ne pozabite na metlico in na Io-za smeti. Prav pa vam bodo prišle • majhne otroške grabljice s katerimi ste pograbili prostor pred šotorom. Ne pozabite tudi na kakšno sredstvo »it mr®esu, ki ga boste tu in tam posi-u Pred vhodom v šotor. JUHA KALIFORNIJA Izdeluje: Podravka, Koprivnicä Vsebina: 25 g mesni ekstrakt 1,6%, maščob 22%, sušene zelenjave 21%, glutaminata 11,6%, soli 36,8%, testenin 40 g. Maloprodajna cena: 1,60 Ndin Jušni koncentrat je embaliran v vrečki iz kaširane aluminijaste folije. Na vrečki so natisnjeni vsi potrebni podatki, ki so zanimivi za potrošnike in jih predpisuje pravilnik. ORGANOLEPTIČNA OCENA Koncentrat za juho je oranžen, drobno mlet prah. V vrečki so še testenine — krpice in sušena zelenjava v'koscih: rdeča paprika, por, čebula, korenje in peteršiljeva stebla. Pripravljena juha je rdečkaste barve kot paprika, primemo gosto zakuhana. Vonj je izrazit po papriki. Okus juhe je zelo pekoč, posebno pekoči so še delci sušene paprike. MNENJE STROKOVNE KOMISIJE Juha je dobra, toda zelo pekoča. Primerna je samo za ljubitelje pikantnih jedi. STROKOVNA KOMISIJA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA JUHO CALIFORNIA PRIPOROČA. OCENA POTROŠNIKOV Potrošnika so juho, ki so jo pripravili na taborjenju sami, ocenili takole: Videz, vonj m okus so ocenili s povprečno oceno — odlično, gostoto juhe pa prav dobro. Juha je primerna za taborjenje, ker je pripravljanje enostavno. JUHA MINESTRONE Izdeluje: Podravka, Koprivnica Vsebina: neto 40 g mesni in vegetabilni ekstrakt 3,75%, maščob 17,5%, paradižnikov koncentrat - trojni 12,5%, sušena zelenjava 25,5%, glutaminat 8%, sol 23%, testenine 25 g. Maloprodajna cena: 1,60 Ndin Jušni koncentrat je embaliran v vrečki iz kaširane aluminijaste folije. Na vrečki so natisnjeni vsi potrebni podatki, ki so zanimivi za potrošnike in Jih predpisuje pravilnik. Organoleptična ocena Koncentrat za juho je oranžen, drobno mlet prah, sprijet na testeninah. Testenine so rebraste rinčice, zraven pa je še sušena zelenjava: zelen fižol, paprika, por, korenje, zelena in čebula. Mnenje strokovne komisije Juha Minestrone je dobra, toda nekoliko preslana. Pomanjkljivosti nima. STROKOVNA KOMISIJA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA JUHO MINESTRONE PRIPOROČA. Ocena potrošnikov Taborniki v Savudriji so pripravili juho sami. Ocenili so jo takole: Videz in vonj sta dobila povprečno oceno odlično, gostota, barva in okus pa prav dobro. Juha je primerna za taborjenje, ker je pripravljanje enostavno. Pripravljena juha je rumenkaste barve, je primemo gosto zakuhana, vonj je prijeten, rahlo po fižolu. Okus juhe je nekoliko industrijski, malce preslan, ni pa pekoč. чр o o R fi v к m KROKETI Izdeluje: Podravka, Koprivnica Vsebina: neto 200 g Maloprodajna cena: 2,60 Ndin Kroketi so embalirani v kartonski škat- li. Rok trajanja je 1 leto. Vsebina je v plastični vrečki, ki je vložena v škatlo. Laboratorijski izvid Vlaga: 8,9»/o Mikroskopska slika škroba: škrob je že zaklejen in ne daje jasnih kontur. Organoleptična ocena Kroketi so na poseben način preparirani krompirjevi listki, ki imajo povečini obliko nepravilnih krogov. Po navodilu pripravljeni kroketi močno narastejo, so bele do bledo rumene barve, krhki in specifičnega okusa. Okus je prijeten, po krompirju in rahlo začinjen. Mnenje strokovne komisije Kroketi so zelo dobri po kvaliteti. Priročni so, ker je priprava hitra. Uporabnost je yečstranska, vendar pa jih ne moremo prištevati k osnovnim živilom. STROKOVNA KOMISIJA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA KROKETE ZELO PRIPOROČA. Ocena potrošnikov Taborniki v Savudriji so krokete pripravili sami. Ocenili pa so jih takole: Videz, barva in okus so dobili povprečne ocene odlično, vonj pa le dobro. Po mnenju tabornikov so kroketi kot nalašč za taborjenje, posebno ker Je tudi priprava zelo enostavna. ROYAL PRAŠEK ZA PUDING IN KREMO BREZ KUHANJA Okusi: po čokoladi, po kavi in po vaniliji Izdeluje: Kolinska, Ljubljana Vsebina: neto 90 g, za pol litra mleka Maloprodajna cena: 2,00 in 2,30 Ndin Royal prašek za puding in kremo je embaliran v plastificirani papirnati vreč ki. Vrečka s praškom je vstavljena v kartonsko škatlo z oznako: Royal prašek za puding in kremo brez kuhanja z navodilom za uporabo, datumom izdelave in industrijsko serijo. Organoleptična ocena OKUS PO ČOKOLADI: prah je čokolad-ne barve, vonj je po čokoladi. Puding: Z uporabo pasteriziranega mrzlega mleka dobimo puding. Čokoladni puding je primernega videza, vonj in okus sta po čokoladi. Okus je prijeten, ker puding ni presladek. Konsistenca pudinga je primemo gladka. Krema: Priprava s homogeniziranim alpskim mlekom. Čokoladna krema ima gladko površino in jp penasta. Videz, vonj in okus so po čokoladi. Konsistenca pa je nekoliko zdrobasta, ne povsem gladka. OKUS PO KAVI: prah je rjavkaste barve, z vonjem po kavi. Puding: Z uporabo pasteriziranega mrzlega mleka dobimo puding. Videz pudinga je primeren. Puding ima barvo bele kave. Vonj in okus sta značilna. Okus je zelo dober. Konsistenca pudinga je nekoliko zdrobasta — premalo je gladka. Krema: Priprava s homogenizirani® alpskim mlekom. Kavna krema je -Pn' meme barve, vonj in okus pa sta po kavi. Krema je na površini penasta, na dnu P8 gosta. OKUS PO VANILIJI: svetlo rumen pran diši po vaniliji. . Puding: Z uporabo mrzlega pasteriziranega mleka dobimo puding, ki je primernega videza in ima prijeten vonj in okus po vaniliji: Za nekatere bo morda puding presladek. Konsistenca pudinga pa je ne koliko zdrobasta. Krema: priprava s homogenizirani® alpskim mlekom. Krema je penasta, ne enakomerno gosta, na dnu se izloča teke čina. Krema je svetlo rumene barve. Vonj in okus sta prijetna po vaniliji. Mnenje strokovne komisije Prednosti: Način priprave je zelo ene staven, saj pudinga ni treba kuhati. ding lahko pripravimo, če uporabimo pasterizirano mleko, kremo pa s homogeniziranim mlekom. Pomanjkljivosti: Konsistenca je pri vseh pudingih nekoliko zdrobasta, premalo je gladka. Tudi pri kremah konsistenca ni gladka. STROKOVNA KOMISIJA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA ROYAL PRAŠEK ZA PUDING IN KREMO — BREZ KUHANJA PRIPOROČA. Ocena potrošnikov Dopustniki v Savudrijji so ocenjevali kreme, ki so jih pripravili sami iz homogeniziranega mleka. Povprečne ocene za vse organoleptične lastnosti so bile — odlično. Izdelek je bil potrošnikom všeč, ker je priprava enostavna. Torej je primeren za taborjenje. Ocena potrošnikov Potrošniki so ocenili organoleptične lastnosti visokega C takole: barva — odlično, videz, vonj in okus pa prav dobro. VISOKI c Izdeluje: Fructal, Ajdovščina Vsebina: 190 ml Maloprodajna cena: 1,10 Ndin Visoki C je embaliran v 0,2 1 originalni steklenici, ki je zaprta s kronskim zamaškom. Na steklenici je nalepka Visoki C, oranžni sadni sok iz naravnega koncentrata» obogaten je z vitaminom C. Fructal, sadno likerski kombinat Ajdovščina. Rok trajanja je 6 mesecev. Soku je dodanega 20 mgo/o C vitamina. Vsebina: 190 ml. ' Laboratorijski izvid Suha snov po retr. 20" C: Д6,Оо/0 Skupni sladkor kot inv.: 15,2 g/ 100 ml PH: 2,0 Pepel: o,09«/0 Alkaliteta pepela: 0,9 ml 1 n NaOH/ 100 g Askorbinska kislina — Vitamin C: 32 mg»/o Organoleptična ocena Visoki C je motna tekočina oranžne arve. Pravzaprav je oranžni sok nekoliko szredčen z vodo, dodan pa mu je še C sSm'11, °kus prijeten, po pomaranči, iaaak, močno aromatičen ni impregniran s COj, Mnenje strokovne komisije Visoki C je zelo dobra pijača. Mogoče n^Uko presladka. Vsebuje približno Ље™6 potrebe C vitamina. «.ROKOVNA komisija zavoda za jAPREDEK GOSPODINJSTVA VISOKI C «ЉО PRIPOROČA. RIVELA Izdeluje: ALKO, Ljubljana Vsebina: 190 ml Maloprodajna cena: 1,00 Ndin Rivela je embalirana v originalni stekle-niči, ki je zaprta s kronskim zamaškom. Na nalepki je napis: Rivela, naravna brezalkoholna osvežujoča pijača. Laboratorijski izvid Suha snov po refr. 20" C: ll,3»/0 Skupni sladkor (kot inv.): 10,5 g/iooml pH: 3,5 Pepel: 0,22 g/100 ml Alkaliteta pepela: 3,1 ml 1 n NaOH/ 100 ml Kalcij (ca): 30 mg Organoleptična ocena Rivela je bistra tekočina rumenkaste barve, močno se peni. Je prijetnega vonja, nekoliko kisla, toda prijetnega okusa. Mnenje strokovne komisije Rivela je svojevrstna pijača, pripravljena je na osnovi sirotke in je aromatizirana z naravnimi aromami. Sladkor in kislina sta prijetno uskladena. Prednosti Rivele so predvsem v tem, ker je povečana količina mineralnih snovi, v prvi vrsti kalcija. 30 mgo/„ Ca je približno štirikrat večja količina kot v običajnih sadnih sokovih. STROKOVNA KOMISIJA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA RIVELO ZELO PRIPOROČA. Ocena potrošnikov Potrošniki so organoleptične lastnosti Rivele ocenili takole' Videz — prav dobro, bistrost, barva, vonj in okus — dobro. Rivela je dobra pijača, če je ohlajena. V kampu pa je ni mogoče ohlajati, zato je bolje, da jo kupimo sproti, ohlajeno. JUPI — NARAVNA ORANŽADA Izdeluje: Slovenija Vino, Ljubljana Vsebina: 0,25 I Maloprodajna cena: 0-60 Ndin Jupi je embaliran v originalni -stekleni, ci, ki je zaprta s kronskim zamaškom Na zamašku je litografiran napis: Jupi, naravna oranžada Slovenija vino Ljubljana. Rok uporabe je tri mesece. Datum proizvodnje je slabo viden. Laboratorijski izvid Suha snov po refr 20"-C: 13.0»/0 Skupno sladkor (kot inv): 12,4 g/ 100 ml Skupne kisline (računano kot citronska kislina): 0:17 g/100 ml pH: 3,0 Pepel: 0,03»/o Alkaliteta pepela: 0,7 ml 1 n NaOH/ 100 g Merjeni pritisk pri 15" C: 1,9 atm Organoleptična ocena Jupi je motna peneča se tekočina rumenkaste barve. Okus je mil in le rahlo kisel. Vonj in okus sta nekoliko po pomaranči. Mnenje strokovne komisije Glede na to, da je Jupi poceni, je' dobra pijača. Karakteristična zanj je manjša količina kisline. Ker je Jupi sladek, bo verjetno prijal otrokom. Morda bi bilo prav zato dobro znižati količino CO, na pritisk 1,5 atm. Jupi je primerna pijača za osvežitev, drugih prednosti pa nima. STROKOVNA KOMISIJA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA JUPI PRIPOROČA Ocena potrošnikov Potrošniki so ocenjevali organoleptične lastnosti pijače Jupi. Videz, bistrost, barvo in okus so ocenili s povprečno oceno odlično, vonj pa dobro. Pijača je primerna, tudi če m povsem ohlajena. ШШШШ zanesljivo varuje kožo pred sončnimi opeklinami, jo osvežuje, neguje in ji daje obstojno temno barvo. KREMA, MLEKO, SPRAY OLJE in SPRAY PENA fi đ KRKA KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO trije hišni vogali trije hišni vogali trije hišni Vidim, da ste v svoji rubriki že mnogim pomagali, zato se tudd jaz obračam na vas. Zanima me, ali bi.se lahko vpisala v šolo za PTT, ker sem zdaj končala drugi letnik gimnazije. Lepo vas pozdravljam! Katja Najbolje je, če se v vašem kraju ob priložnosti zglasite na podjetju PTT, kjer vam bodo radi povedali vse; kar želite. Oprostiti ml morate, ker to vprašanje prav gotovo ne sodi v to rubriko. Toda vseeno se mi zdi zanj še najbolj primeren Tovariš; Rada bi se namreč vključila v 'katerega od ljubljanskih amaterskdh košarkarskih klubov. Stara sem 14 let in visoka 162 cm, košarka pa me zelo veseli. Zanima me kje naj povprašam po klubu. Kolikor poznam svoje sposobnosti mislim, da bi po nekaj letih treninga in ž veseljem* ki ga imam do tega športa postala prav dobra košarkarica. »Bodoča košarkarica« Oglasite se v Hali Tivoli, kjer ima svoj sedež košarkarski klub Olimpija. Lahko jim tudi telefonirate na številko 315-522. Želim vam veliko športnih užitkov. Sem prodajalka v trgovini. Ker veliko stojim, mi zatekajo noge. Kljub temu, da jih vsak večer negujem, mi otekline do jutra komaj splahne. Noge me bolijo in vedno sem utrujena. Martina Najprej Vam svetujem majhen trik: na polovici delovnega časa- zamenjajte obutev. To vas bo osvežilo. Potem Vam priporočam platnene borosana čevlje. Po dehr in pred spanjem si pripravite mlač* ne lipove kopeli za noge (dve pesti lipovega cvetja na 1 1 vode). Po kopeli masirajte noge v smeri od prstov proti peti in kolenu. Med spanjem imejte noge podložene, tako da so višje kot glava. Zjutraj pa si' pripravite' škotski tuš — izmenično umivajte noge s hladno in vročo vodo. Slišala sem, da so dlačice pod pazduho precej kriveč za neprijeten vonj po potu. želela bd jih odstraniti, pa ne vran kako. Ali je britje edina rešitev? Bralka iz Idrije V trgovinah g kozmetičnimi izdelki so Vam na voljo posebni preparati za odstranjevanje dlačic — depilatorji. K vsakemu so priložena navodila za uporabo. Opozarjam pa Vas, da