1 ul) IJSKA PRISPEVAJTE ZA POPLAVLJEN MA ŠTAJERSKE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 10. [unijo 1954 SOODGOVORNOST SINDIKATOV V DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU BEOGRAD, 9. — Abesinski cesar Haile Selasije bo prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo na povabilo predsednika republike maršala Tita v drugi polovici julija letos. Predvidevajo, da se bo zadržal v Jugoslaviji 14 dni. Predsednik republike maršal Tito je prejel brzojavko predsednika italijanske republike Einaudija, ki se mu toplo zahvaljuje za čestitke ob italijanskem državnem prazniku. terih poudarja, da so naloge sindikatov določene na osnovi vsega družbenega in gospodarskega razvoja, družbenega u-pravljanja, razvoja in vloge komunalne skupnosti. Njihova aktivnost je zaradi tega tesno povezana z aktivnostjo Socialistične zveze in ostalih družbenih organizacij. Ena glavnih nalog SZDLJ in Zveze sindikatov je v tem, da neprenehoma delajo za utrjevanje tistih oblik samoupravljanja, na katerih sloni ves razvoj tako v gospodarstvu, kot razvoj družbe kot celote. Sindikati morajo sodelovati z družbenimi organi za čimbolj pravilno reševanje vprašanj, ki se tičejo življenjskega interesa delavcev da sodeljujejo pri sprejemanju sklepov in da prevzemajo pri tem popolno odgovornost. Posebno je to važno ob sprejemanju tarifnih • pravilnikov, pri reševanju vprašanja razporeditve sredstev v podjetjih, zagotovitve higienske in tehnične zaščite dela, odvajanja sredstev za stanovanjsko in ostalo komunalno dejavnost, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, utrjevanja družbene kontrole nad trgovino. Sestavni del teh naporov je tudi borba za spoštovanje zakonitosti, za spoštovanje pravic delovnega človeka in borba proti birokratskim odnosom do življenjskih potreb delavcev in uslužbencev. B. B. da bodo napori francoske delegacije v Ženevi hitro privedli do prenehanja sovražnosti, ki naj, ob spoštovanju pravic Francije in njenih zaveznikov, napravi konec m-dokitajski vojni«. Sprejem te resolucije bi pomenil tudi priznanje zaupnice vladi. Skupščina pa je s 324 glasovi proti 269 zavrnila prednost za glasovanje o tej resoluciji, Ker je bila s tem resolucija posredno zavrnjena, in ker so ostale druge tri resolucije, ki so nasprotne vladi, je La-niel zahteval prekinitev seje za eno uro. Takoj se je sestal ministrski svet, ki je Laniela pooblastil, da postavi vprašanje zaupnice, kar je Laniel tudi storil, s tem da je predložil skupščini novo resolucijo. O zaupnici bodo glasovali v soboto zjutraj. Belgijski protest moskovski vladi zaradi napada na letalo BRUSELJ, 9. — Zunanje ministrstvo javlja, da so pri preiskavi o napadu na belgijsko letalo ob avstrijsko-jugo-slovanski meji ugotovili, da je letalo, ki je izvršilo napad, bilo lovsko letalo «Mig 15» in je pripadalo sovjetskemu letalstvu. Zaradi tega je belgijski poslanik v Moskvi dobil ukaz, naj protestira pri sovjetski vladi ter naj zahteva kaznovanje pilota in odškodnino 2a ranjence ter sorodnike ubitega radiotelegrafista. Usoda Irancoske vlade se odloča tudi na konierencl v Ženevi BEOGRAD, 9. — Zastopnik verske komisije pri zveznem izvršnem svetu je danes zanikal kot netočne in neutemeljene vesti italijanskega tiska, češ da jugoslovanske oblasti niso hotele izdati potnih listov nekaterim katoliškim škofom, k! so hoteli odpotovati v Rim. nja med zahodnimi delegacijami«. «Parisien libere« označuje včerajšnjo sejo za ((živahno, toda brezplodno«. Molotovov govor pa za «oster» in ga pri merja z »zmernostjo« Bidaul-.tcvih besed. Li-t dodaja, da je bil ton Molotovovega govora «nepričakovan za državnika, ki ima tolikšno odgovornost in ki je znan 1;ot vljuden človek« in meni. da so ga vsekakor v Moskvi pooblastili, d?, tako n.stuifv da pa ga je «pri tem nedvomno hrabrila zmedenost ameriške in nepremičnost angleške politike«. ((Figaro« pravi, da gre za «žaljiv in negativen« govor, ki da kaže, da Moskvo zanima samo «pokomunistenje vse In-dokine«. Vendar izraža list mnenje, da «to, kar se dogaja v Ženevi, ne bo vplivalo na sklep Vietminha, ki je verjetno že sprejet«. Edino Ame-rikanci. dodaja «Figaro», so še zmožni vplivati na Viet-minhov sklep. «Ce bi se znašli sami, brez pomoči v primeru krize v delti Rdeče reke, bi neizbežno sledilo novo tragično tolmačenje naših zavezništev. Francoska vlada bi to lahko sporočila Washingtonu», pravi list in dodaja, da Ame-rikanci sicer pozivajo Francoze. naj se branijo, da pa nihče ne ve, kaj bi storili, če bi se vietminško letalstvo pojavilo nad delto. Socialistični «Combat» pa pravi, da je o včerajšnjem Molotovovem predlogu mogoče reči najmanj to, da poudarja prav one točke, glede katerih je nesoglasje najbolj očitno, da s tem zapleta vojaška pogajanja in ne olajšuje ustvarjanja ozračja, v katerem bi bilo mogoče najti rešitev za način nadzorstva nad premirjem. «Franc Tireur« pa poudarja, da je Molotov dal jasno razumeti, da ne bo pristal na premirje. če to ne bo združeno s politično ureditvijo vprašanja. Zaradi tega, pravi list, bi bilo treba sprejeti politično diskusijo. Francija mora »slovesno izjaviti, da sta bili neodvisnost in suverenost podeljeni Vietnamu jn ne Bao-daju«, in treba je sprejeti volilno bitko, «katere izid ni še nujno usoden, če se ne spuščamo vanjo v preživelem duhu baodajizma«, Nadalje bi morala spremljati to ponud- Ustanovitev komisij za pripravo besedila o balkanski zvezi ATENE, 9. — Razgovori, ki jih je imel turški ministrski predsednik Menderes v Atenah, so znova pokazali, da je Turčija na popolnoma enakem stališču kakor Grčija in Jugoslavija glede balkanske zveze. Po razgovorih, ki jih je Menderes imel v Atenah z maršalom Papagosom in zunanjim ministrom Stefanopu-losom, je izjavil, da je z razgovori zelo zadovoljen in da so zveze med Grčijo in Turčijo zelo tesne. Grški ministrski predsednik Stefanopulos pa je izjavil, da so se razgovor; predvsem nanašali na balkanska vprašanja in da so bili popolnoma soglasni, kar je sploh značilno za skup. no politiko treh držav. Stefanopulos je tudi izjavil, da je Menderes sporočil, da bodo po njegovi vrnitvi v Turčijo takoj ustanovili turško mešano vojaško-politično komisijo, ki bo izdelala načrt besedila pogodbe o zvezi. Tako komisijo so včeraj v Grčiji že ustanovili. Komisije bodo mo. rale končati svoje delo do 25. junija in se bodo nato sestale v eni od treh prestolnic. Scelbov volilni zakon dokončno razveljavljen volilnega zakona, razgovor z Gronchijem. Na današnji seji poslanske zbornice je prišlo na vrsto razpravljanje in glasovanje o Nennijevem predlogu. Iz strahu, da ne bi doživeli novega neuspeha, so bili demokristjani prisiljeni na predlog pristati in predlagati k njemu popravek, ki določa, da začne z razveljavljenjem volilnega zakona spet veljati zakon iz leta 1948. Tu gre zd začasno formulo, ki naj po demokristjan-Skem argumentiranju prepreči ((zakonsko praznino («vacatio legis«) — čeprav je še zadnjič Scelba zavračal prav to tezo. V takšni obliki je bil Nenni-jev predlog z veliko večino sprejet. Scelbov večinski volilni zakon je pokopan. Obenem je bila sprejeta resolucija poslanca Targettija (PSI), ki obvezuje vlado, da predloži do 15. julija zakonski načrt. s predlogom novega volilnega zakona in da mora ta novi načrt «v kar največji merj slediti načelu proporcionalnosti«. A. P. MOSKVA, 9, — Moskovski radio javlja, da je sovjetska vlada sklenila razpisati notranje posojilo za 16 milijard rubljev za dobo 20 let s 3-od-stotnimi letnimi obrestmi. Posojilo bodo uporabili «za razvoj državnega gosopdarstva v okviru petletnega načrta«. Ameriške molitve za ital. demokristjane Ameriška agencija United Press poroča, da je predsednik neke ameriške «verige hotelovi> govoril na zborovanju katoliške univerze sv, Pavla v Chicagu, da mora Amerika pomagati demokristjanom na štiri načine, da ne bi v Italiji zavladal komunizem: 1. s povečanjem investicij kapitala . privatnega in vladnega; 2. s pospešenim izvajanjem programa tako imenovane četrte točke (Trumanova pomoč nerazvitim deželam); 3. s pospeševanjem italijanske zunanje trgovine in 4. z molitvami. Hudobni jeziki pravijo, da je omenjeni hotelirski predsednik, ki mu je ime Conrad JV Hilton, mislil pri zadnji točki na ameriško pomoč glede Trsta. Borec za Trst Enrico De Toma je znani Mussolinijev republikinski borec, za katerega je dokazano, da se baha s falzijiciranimi pismi Mussolini — Churchill. Pravi, da je Tržačan in je v kratkem prišel iz Švice, kjer je svoje falzificirane dokumente »pravil na varno. Po Skozi sito in rešeto dila za ravnanje s cestnimi razbojniki«; «Izid srečanja z razbojniki je na splošno odvisen od prisebnosti potnika. Ni nobenega dvoma — sodeč po splošnih lasnostih Italijanov — da bo izid srečen, v kolikor se bodo potniki odločno branili, Edino vprašanje je, ali lahko zaupate svojemu vodiču. Eno najboljših orožij je kožnata vreča napolmjena s peskom, s katero se boste ščitili pred svinčenkami in mimogrede v njej skrili tudi dragocenosti. Toda če ne želite tvegati življenja, je najbolj priporočljivo, da z razbojniki sklenete sporazum s pogajanji. Kadar pa razbojniki, ki napadajo v velikem številu, sporazuma ne želijo in ko odmeva njihov strašni klic: «Faccia a terral«, vam ne preostane drugo, kot da potisnete obraz v zemljo in se prepustite popolnemu plenjenju. Najboljša metoda zg zaščito je preventivna metoda, ker brez razloga nikogar ne napadejo: potrebno je, da se izognete zunanjemu videzu, ki priča o bogastvu, če pa to ni moč storiti, se je treba zavarovati z zadostnim spremstvom, pri čemer se morate potruditi, da med spremljevalci ni razbojniških pajdašev, Najbolj negotove so ceste,' ki vodijo iz Rima na Jug». \ Res I PRIMORSKI DNEVNIK 10. Junij* 1954 8>P(»IHXKI 1)XF.Y1 Na danačnji dan je bila leta 1942 velika ofenziva na planino Kozaro. DANES, četrtek 1*. )u»M* Marjeta, Rusmi-r Sonce vzide ob 4.15 in zatone 19.53. Dolžina dneva 15-311. Lug vzide ob 14.30 in zatone ob «.*■ Jutri, petek 11. junija Barnaba. Hrvoje ŠEST DNI PRED OTVORITVIJO VELESEJMA Uvozni kontingenti še niso odobreni! Uprava velesejma ne pričakuje, da bo prišla odobritev iz Rima v doglednem času - Težave zalednih držav precej občutne zaradi takega zavlačevanja Na tiskovni konferenci u-prave tržaškega velesejma, o kateri smo v našem listu v sobotni številki že obširno poročali, je generalni tajnik u-prave dr. Chiaruttini med drugim tudi izjavil, da je u-pati na skorajšnjo rešitev vprašanja kontingentov. Tajnik je nato še dodal, da pričakujejo v tekočem tednu u-radno poročilo odnosno uradni sklep o izstavitvi kontingentov. Danes je četrtek in o kontingentih še ni nikake vesti. Zato smo se včeraj ponovno obrnili na upravo velesejma za pojasnila. Našega urednika je tam sprejel načelnik trgovskega oddelka com. Felitz, ki je pojasnil, da je vedno ni sporočila iz ministrstva v Rimu. Na nadaljnja vprašanja je predstavnik velesejma tudi izjavil, da je uprava tržaškega velesejma sporočila odgovornim oblastem prošnje za izstavitev kontingentov pravočasno, in to že pred več meseci, in da ministrstvo zavlačuje izstavitev iz raznih drugih med drugim tudi komercialnih razlogov, ker se pač lahko med tem časom spremeni položaj. Tudi po njegovem mnenju povzroča zakasnitev precejšnje težave upravi velesejma in je predmet stalnih pritožb zalednih držav, saj so tuje države zaradi zakasnitve zašle v resne težave. Vendar pa predstavnik velesejma ne upa, da se bo vprašanje rešilo v Dri-hodnjih dneh. ker je znana že nekako tradicionalna praksa ministrstva v Rimu, da izda uvozne kontingente za velesejem tik pred otvoritvijo, ali celo šele po svečani otvoritvi. Ta zelo oprezna izjava predstavnika tržaškega velesejma v celoti potrjuje besede, ki smo jih o vprašanju uvoznih kontingentov napisali v našem listu že pred tednom dni in ki smo jih pozneje ponovili v daljšem člaku na vidnem mestu prve strani. Ta izjava potrjuje: da so zaledne države in tudi uprava tržaškega velesejma že pred meseci, in to ne samo pravočasno temveč mnogo pred potrebnim rokom, vložile prošnje za uvozne kontingente v okviru velesejma; da ministrstvo v Rimu načrtno zavlačuje pravočasno iz- dajo kontingentov in da je v rimskih uradih treba iskati vzrok za to zakasnitev; da taka gospodarska politika izredno škoduje tržaškemu velesejmu, tujim razstavljavcem, zalednim državam in tržaškemu gospodarstvu sploh. To pa še ni vse. Kritike takega ravnanja, intervencije tukajšnjih gospodarskih krogov in tudi javne kritike, izražene v tisku, pa čeprav se zgodba ponavlja že vrsto let — vse to ni premaknilo Rima niti za las. To pa pomeni, da niso po sredi tradicionalni rimski birokratizem, nesposobnost ali površnost, temveč da imamo opravka z načrtno, zlonamerno akcijo, škoditi tržaškemu velesejmu in tržaškemu gospodarstvu sploh. Kako si pa tudi lahko drugače razlagamo tako ravnanje? Tudi to gospodarsko vprašanje izkorišča torej Rim za svoje temne načrte in špekulacije in tudi na ta način preprečuje možnost gospodarskega sodelovanja med Trstom in zalednimi državami. Ob taki politiki je seveda odveč govoriti o možnostih tržaškega gospodarstva za razvoj in velesejem se bo v takih pogojih nujno spremenil v obrobno razstavo nekaterih italijanskih podjetij, precej podobno sejmom v večjih vaseh ter bo izgubil svoj veliki mednarodni pomen. S. B. Občinska seja v Zgoniku V nedeljo dopoldne bo na županstvu v Zgoniku redna seja občinskega sveta za občino Zgonik. Na dnevnem redu je poročilo župana o delovanju občinskega odbora, poročilo odbornika za javna dela in o SEL.AD, razprava o prodaji občinskih zemljišč, ratifikacija sklepov upravnega odbora in razno. Seja je javna in se začne ob 9. uri. Novo naročilo za CRDA V kratkem bodo začeli v ladjedelnici Sv. Marka graditi novo 19.()00-tonsko petrolejsko ladjo za družbo «Marittima Finanziaria«. Včeraj zjutraj je bila v ta namen med predstavniki plovne družbe in CRDA podpisana pogodba. TRŽAŠKO VPRAŠANJE V OBČINSKEM SVETU Vitlorio Kidali išče zaveznike za svojo iredentistično robolo Pomagajmo poplavljencem Zveza prosvetnih delavcev na Tržaškem je darovala za žrtve katastrofalne poplave na Štajerskem 20.000 lir. Hkrati je pozvala vse svoje člane, naj po svojih močeh prispevajo za prizadete po-plavljence v domovini. Prispevke sprejema na svojem sedeZu v Ul. Roma 15 vsak dan razen sobote. Zveza prosvetnih delavcev je s svojim prispevkom in pozivom dala zgled tudi drugim organizacijam, ustanovam in društvom in prepričani smo, da bo dobila mnogo posnemalcev. K včerajšnji vsoti 12.000 lir Je uredništvo našega dnevnika dodalo še 30.300 lir. Skupna vsota znaša do sedaj 63.300 lir brez Ze izročenega prispevka skupine tržaških gospodarstvenikov. Stavka v Esso Standard Delavci podjetja Esso Standard v Italiji so napovedali enodnevno stavko, ki naj bi trajala od 6. ure zjutraj 12. junija do 6. ure 13. junija. Delavci tržaške podružnice tega podjetja so izjavili, da se stavki pridružujejo in so se snoči zbrali na skupščini in razpravljali o tem. PO PODATKIH TRGOVSKE IN INDUSTRIJSKE ZBORNICE Indeks življenjskih v aprilu porastel za stroškov 4,2 odst. Izkoriščanje naprav v glavnih ladjedelnicah je bilo še manjše kot v marcu - 2208 meničnih protestov za skupnih 63 milijonov lir Poročilo tržaške trgovske in industrijske zbornice za mesec april objavlja samo en pozitiven podatek o stanju tržaškega gospodarstva. Začnimo najprej z njim. Po 8. oktobru se je pričel naval na banke in so se zato v kratkem času zmanjšali različni bančni računi tržaških kreditnih zavodov za več kot 8 milijard lir. V aprilu se je stanje zopet n#rmaliziralo in je bilo v vseh kreditnih zavodih vloženih 22 milijard 799 milijonov lir, medtem ko je bilo na tekočih računih 22 milijard 437 milijonov lir. Pa celo tudi ta podatek ni popolnoma pozitiven, ker dokazuje samo, da se je povrnilo zaupanje tržaških vlagateljev v tukajšnje denarne za. neizkoriščenega kapitala, ker se lastniki boje vlagati denar v produktivna podjetja. Tak pojav pa je tudi eden izmed mnogih znakov krize. Popolnoma negativnih podatkov pa obsega poročilo cel kup. V aprilu je slabo šla trgovina, ladjedelnice so še bolj brez dela, dvignil se je indeks življenjskih stroškov, povečalo se je število meničnih protestov itd.. O trgovini na drobno pravi poročilo sledeče: «Po ugotovitvah trgovcev na drobno je bil obseg prodaj v mesecu aprilu v bistvu enak kot v preteklih mesecih, kljub temu da so v tem mesecu velikonočni prazniki«. Značilen je tudi sledeči stavek, kateri je objavljen na vode, istočasno pa ponovno , drugem mestu; icPovpraševa-opozarja, da je v tržaških de- nje po velikonočnih jajcih, po narnih zavodih zelo mnogo I čokoladi in slaščicah je bilo VEDNO VEČJA PREDRZNOST DELODAJALCEV Ravnateljstvo CRDA upravičene zahteve odklanja delavcev Dulavcem ne bodo izplačali predujma v višini 3000 lic; nobenih zagotouil suspendiranim delavcem; ignoriranje sindikalnih svoboščin 'rva seja poletnega zasedanja bo 18. t. m. tominformistični recept za rešitev celotnega »TO za Italijo - plebiscit na Pellovi liniji Sporočajo, da bo 18. t. m. redna seja tržaškega občinskega sveta. Občinski odbor je za to prvo sejo pomladan-sko-poletnega zasedanja pripravil obširen dnevni red, ki ga bodo izčrpali na več zaporednih sejah, Med drugimi točkami dnevnega reda je tudi razprava o občinskem o-sebju, kar je že na eni od prejšnjih sej napovedal odbornik za osebje prof. Cum-bat. Pričakujejo, da bodo na tej seji načeli tudi razpravo o sedanjem političnem položaju v zvezi z vestmi o morebitni rešitvi tržaškega vprašanja. Menijo, da bodo štiri italijanske iredentistične stranke, ki so zastopane v občinskem odboru, predložile enotno resolucijo o tem vprašanim Komiuformistični tisk pa sporoča, da sta Vidali, kot vodja tržaškega kominformi-zma in dr. Pogassi, kot vodja skupine kominformističnih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu, poslala županu Bartoliju odnosno občinskemu odboru vsak svoje pismo z zahtevo, naj se takoj skliče izredna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali izključno o «no-rem položaju okrog tržaškega vprašanja«. Iz dveh pisem je razvidno, da se hoče tržaško kominfor-mistično vodstvo ponovno postaviti na čelo kampanje za takojšen plebiscit na STO, ki naj zadovolji rimskim težnjam po našem ozemlju, Se vedno se spominjamo, kako je Vidali na eni izmed »zgodovinskih« sej po dogodkih 4. in 5. novembra v svojem govoru proti Jugoslaviji in s stališčem o Pellovem plebiscitu, žel med »zbranimi gosti« in med našminkanimi damami italijanske buržoazije, ki so tej seji prisostvovale, aplavz za izrečene besede. Prav te dame, wi so tako navdušeno ploskale Vidalijevemu iredentističnemu govoru, so v isti dvorani, ko so slišale omeniti ime Jugoslavija ali pa ime kakšnega od slovenskih svetovalcev, sikale proti Slovencem znane fašistične psovke. Ni čudno, da se Vidaliju toži po takšnih govorih in seveda tudi po takimi solidarnosti »vseh Tr- žačanov« z njim, kot jo je doživel na omenjeni »zgodovinski« seji. Truplo novorojenčka v parku vile «Necker» Včeraj popoldne je 35-letni delavec Angelo Cattani iz Ul. Pondares 5 med čiščenjem parka vile «Necker» našel za zidom ob Ulici Bonaparte zavoj, v katerem je zapazil truplo novorojenčka. O zadevi je tako; obvestil organe javne varnosti, ki so truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Policija vodi preiskavo. Zdi se, da je nekdo vrgel truplo s ceste čez zid v omenjeni park. Ravnateljstvo CRDA je včeraj poklicalo na svoj sedež predstavnike koordinacijskega odbora tovarniških odborov dveh sindikalnih smeri, to je Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, da bi z njimi razpravljalo o zahtevah, ki so mu jih predložili 3. junija predstavniki tovarniških odborov ES. Kot smo že pisali, so ti predstavniki zahtevali 3000 lir mesečnega predujma na bodoče poviške mezd; nadalje so zahtevali, naj ravnateljstvo CRDA pospeši začetek gradnje že naročenih ladij, hkrati pa naj napne vse sile, da si zagotovi nova naročila. tako da bi se lahko zaposlili vsi suspendirani delavci. Končno so zahtevali spoštovanje sindikalnih svoboščin v tovarnah in ladjedelnicah. zlasti pa spoštovanje tovarniških odborov. V imenu ravnateljstva CRDA je delavcem odgovoril na njihove zahteve dr. Ba-riletti. Glede zahtevanega predujma je dejal, da ga ravnateljstvo sploh ne bo dalo in da se ne bo pogajalo v okviru podjetja, ker bo zanj že hudo breme, če bo moralo priznati in izplačati poviške, ki jih določa sporazum med industrijci in »svobodnimi« I sindikati v Italiji. Dejal je, I da podjetje pač ne more pre- ! našati večjih mezdnih bremen. V zvezi z zahtevo delavcev, da se pospeši polaganje kobilic in gredljev že naročenih novih ladij, je dr. Bariletti izjavil, da je ravnateljstvo že storilo vse. kar je bilo v njegovi moči in da je vzrok raznih zakasnitev tudi v tem, da naletava na razne nepričakovane ovire. Prav tako se je ravnateljstvo trudilo, da bi na raznih inozemskih trgih dobilo nova naročila, pri tem pa meni, da ni njegova dolžnost, da bi obveščalo tovarniške odbora o teh svojih poskusih in morebitnih pogajanjih. Pri tem je tudi priznal, da ovirajo sklepanje pogodb za gradnjo ladij previsoki proizvodni stroški, ki so znatno večji kot v raznih inozemskih ladjedelnicah. Glede sindikalnih svoboščin v tovarnah in ladjedelnicah je bil odgovor ravnateljstva v glavnem negativen. Iz odgovorov ravnateljstva CRDA se torej vidi, da je dejansko odklonilo vse upravične zahteve delavcev in da trmasto vztraja na svojih protidelav-skih pozicijah. * * * Tovarniški odbor Tržaškega arzenala je poslal generalu Wintertonu pismo, v katerem ga naproša za posredovanje, da bi se izboljšal resni položaj v Arzenalu. V pismu pravi, da so zaradi pomanjkanja popravil ladij delavcem znatno skrčili delovnik ali pa uvedli izmene, tako da delavci delajo le po tri dni na teden. * * * Včeraj je šla delegacija u-pokojenih delavcev Tovarne strojev, ki jo je spremljal predstavnik tamošnjega tovarniškega odbora, na inšpektorat za delo, kjer so zahtevali, da jim s pokojnino izplačajo tudi krušno doklado. Ponovno odložena razprava glede Delavskih zadrug Včeraj so pred kazenskim sodiščem ponovno obravnavali tožbo, ki jo je vložil upravni odbor Delavskih zadrug proti dr. Umbertu Sajovitzu in dr. C. Beliharju, direktorju lista «11 Corriere di Trie-ste«. Ker je medtem Sajovitz poslal sodišču memorandum (pač bolezen najnovejše dobe), s katerim hoče prikazati, da na konferenci o Delavskih zadrugah ni govoril kar je pisal «Corriere di Trieste«, je odv. Stocca, ki brani dr. Beli-harja, zaprosil za odložitev razprave, ker je v tožbi prišel na dan nov element, ki ga je treba skrbno proučiti. Z odložitvijo so se strinjali tudi Sajovitzev branilec odv. Sardos in odv. zasebne stranke Sadar in Morgera. Razprava je bila odložena na 25. t. m. popoldne. Ce do tega časa ne bo sporazumne prijateljske rešitve, bodo spor obravnavali do končne razsodbe. Preds. Ostoich, tož. Grubis-si, zapisn. Magliacca, obramba odv. Sardos in Stocca, odv. zasebne stranke za Franzila, Mianija. Levija, Garda in Ferjančiča, Sadar in Morgera. Dve nezgodi na delu Na delu v industrijskem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 21-letni mizar Carlo Suria iz Rocola št. 76. Žagal je debelo desko in si 11 Coltivatore in razlaščanje slovenske zemlje... 99 «11 Coltivatore Giuliano«, glasilo Združenja direktnih obdelovalcev zemlje, objavlja v svoji zadnji številki članek pod visoko donečim naslovom «Noi, ma non per noi«. Prav gotovo ni naš namen niti navada polemizirati o tem, kdo je za kakšno stvar več napravil, toda ker se «11 Coltivatore« v svojem polemičnem pisanju skuša že vnaprej zavarovati pred predvideno kritiko, menimo, da je naša dolžnost na članek odgovoriti. Predvsem bi radi vedeli, kje je tistih več tisoč organiziranih članov in čitateljev omenjenega lističa, katerim naj bi bil članek o razlaščanju slovenske zemlje posvečen. Dejstvo je namreč, da je ogromna večina kmetovalcev na našem področju slovenske narodnostni, ki so organizirani v slovenskih kmečkih združenjih in kar je gospodom pri Združenju direktnih obdelovalcev zemlje kot onim v uredpištvu prav dobro znano. Zato lahko u-pravičeno napišemo, da gre v tem primeru za dobro premišljeno potezo, ki stremi za določenim ciljem; če pomi- slimo. da uživa ta organizacija od italijanskih oblasti vso podporo, tedaj skoraj ni težko uganiti, za kakšen cilj gre. Članek pravi, da je Združenje direktnih obdelovalcev zemlje takoj po objavi vesti o razlaščanju slovenske zemlje med Domjom in Ricmanji započelo z akcijo, ki je temeljila predvsem na dveh faktorjih: na določitvi primerne cene in času, v katerem bi bila zemljišča razlaščena. Z drugimi besedami povedano, to Združenje je razlastitveni načrt odobrilo in se v nasprotju z interesi prizadetih kmetovalcev pričelo na svojo roko potegovati za nekaj, o čemer kmetovalci sploh niso bili obveščeni. Dejstvo je namreč, da so prizadeti kmetovalci načelno proti razlastitvi ter zahtevajo, da se »rezidencialna« cona prenese na Monte Castiglione, ki je za gradnjo hiš vsaj toliko primerno področje kot ono ki ga nameravajo razlastiti. Skratka, vodstvo Združenja direktnih obdelovalcev zemlje je interese prizadetih kmetovalcev izdalo ter započelo z akcijo, ki bi prišla v poštev pri tem porezal desno roko. Sprejeli so ga na kirurški oddelek v glavni bolnišnici in bo ozdravel v 10 do 15 dneh. * * * Dopoldne pa se je ponesrečil na delu v vojašnici policije pri Sv. Soboti 40-letni zidar Mauro Napoletano iz Ul. Cereria 15. Padel je z lestve z višine dva metra in si je zlomil rebra ter se pobil po desni roki. Odpeljali so ga z rešilnim avtom v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek. Ozdravel bo v 20—30 dneh. NAJDENO Kdor je Izgubil na izletu na Štjak naočnike jih dobi nazaj v našemu uredništvu. Pošteni najditelj. Kdor Je zgubil med predstavo filma »Vesna« v kinu v Skednju 5000 lir, jih lahko dobi pri Flegu Lojzu na domu ali v kino dvorani. manjše kot v istem obdobju preteklih let in je bila prodaja na splošno nižja, kot se je to pričakovalo«. Ladjedelniška industrija je zabredla v še hujšo krizo, čeprav se je pretekle mesece zdelo, da položaj sploh ne more biti še slabši. Dovolj bo za potrditev te trditve citirati podatke o zaposlitvi o-bratov CRDA (odstotki v oklepaju se nanašajo na marec); Ladjedelnica Sv. Marka 14 odst, (17.6 odst.); Tovarna Sv. Andreja 40 odst. (56,5 odst ); delavnica mostov jn dvigal 73 odst. (75,6 odst.); Ladjedelnica Sv. Roka 23,8 odst. (16,6 odst.). Kot vidimo se je položaj v vseh obratih CRDA občutno poslabšal razen Ladjedelnice sv. Roka, kjer pa je prav tako izredno slab. Počasi pa lezejo v krizo tudi ostale manjše ladjedelnice, ki izvršujejo stara naročila in nimajo novih nikjer na vidiku. Teoretični indeks življenjskih stroškov je v aprilu skočil kar za 4,2 odstotka ali za 1.705 lir za 4-člansko družino in se tako zvišal z 40.891 lir potrebnih za vzdrževanje take družine na 42.596 lir. Seveda je to samo teoretični indeks katerega računajo razni uradi, ki pove le približno, za koliko so se dvignili življenjski stroški, nikakor pa ne, koliko je v resnici treba denarja za vzdrževanje družine. Dvig je nastal izključno pri prehrani, ker so se, med drugim tudi iz sezonskih razlogov, dvignile cene skoraj vseh živil. Zalo značilen za opazovanje gospodarskega in socialnega življenja mesta je tudi podatek o gibanju meničnih protestov. Teh je bilo v aprilu prijavljenih 2.208 za vsoto 63 milijone lir. S to vsoto smo se približali žalostnemu rekordu, doseženem po 8. oktobru in to izključno iz notranjih vzrokov. ( Šolske muHbmTU- ) Razstava ročnih izdelkov slov-osnovne šole v Skednju bo odprta v soboto 12. t. m. in v nedeljo 13. t. m. od 9. do 12. ta od 16. do 18. ure. Razstava ročnih izdelkov slov. osnovne šole pri Sv. Ani bo odprta v soboto 12. t, m. in v nedeljo 13. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Vabljeni starši in ljubitelji mladine. Uspela produkcija gojencev šole GM Sinoči je bila v Avditoriju zaključna produkcija gojencev glasbene šole Glasbene Matice v Trstu. Pred dokaj števil jnimi poslušalci, med katerimi je prevladovala mladina, se je zvrstilo 18 gojencev - solistov, 8-članski harmonikarski zbor in 17-članski šolski orkester. Zal so morale iz upravičenih razlogov odpasti 4 točke sporeda. Gojenci prvih letnikov so pokazali mnogo resnosti v svojih prizadevanjih, starejši gojenci pa znaten napredek pri svojem študiju. Med instrumenti je prevladoval klavir, trije gojenci »o nastopili z violino, ter po eden s čelom in flav^ to. Zelo je ugajal harmonikarski zbor pod vodstvom prof. Kjudra, ugodno pa je presenetil šolski orkester pod vodstvom prof. Vrabca posebno pri izvajanju njegove Suite na narodne motive. Flavtist Pahor Miloš pa je ob spremljavi zmanjšanega šolskega orkestra zaigral Ples blaženih duhov iz opere Orfej in ponovno dokazal, da že kar dobro obvlada svoje glasbilo. Za uspeh produkcije gre vsa pohvala celotnemu profesorskemu zboru, ki ga sestavljajo: dr. Gojmir J}emšar, Vanda Mahnič, Ema Vrabec, Ubald Vrabec, Damiana Bratuž. Oskar Kjuder in Ferruc-cio Appolonio. ZOPET V TUMU) S IRHBIHIIVI Zfl HHIHIIV1 ODHOD ZADNJE SKUPINE brezposelnih t Avstralijo Odpotovalo je 241 Tržačanov - N to skupino ve je končalo izseljevanje v tnjino šele takrat, ko bi bil podpisan ukaz o razlastitvi. Toda mi upamo in smo prepričani, da do tega ne bo prišlo! Kot je znano, proučuje zadevo sedaj ZVU in če je le še količkaj pravice In trezne razsodnosti, tedaj do nameravanih razlaščanj ne more in ne sme priti! Glede samohvale o zaščiti kmečkih interesov, bi vprašali vodstvo že omenjenega Združenja: Ali ste sploh kdaj zavzeli svoje stališče do razlaščanja slovenske zemlje? Ali ste kdaj povzdignili svoj glas, da bi v Kmetijskem nad-zorništvu nastavili slovenske strokovnjake? Ali ste kdaj podprli načelo, da morajo biti kmetijski tečaji za Slovence v slovenščini? Ali ste kdaj zastopali mnenje, da bi morali biti v Trgovski zbornici zastopani tudi slovenski kmetovalci? Kadar boste na naša vprašanja lahko odgovorili z da, tedaj boste lahko objavili članek pod naslovom «Mi, toda ne za nas«. Do takrat vam pa to pravico v imenu slovenskih kmetovalcev, ki sestavljajo 95 odstotkov vsega kmečkega prebivalstva na našem področju, odrekamol Meddržavni odbor za evropsko izseljevanje sporoča, da je predvčerajšnjim in včeraj odpotovala iz Trsta v Avstralijo zadnja skupina 241 tržaških brezposelnih delavcev. V. torek jih je odpotovala 55, včeraj pa 186. To je zadnji odhod od kontingenta 2100 tržaških brezposelnih delavcev, ki so ga v zadnjih mesecih odpremili na novi kontinent. Tudi na železniški postaji, od koder so Izseljenci odpotovali v Milan odnosno v Genovo, kjer se bodo vkrcali na zrakoplove in na ladje, kot na tržaški pomorski potniški postaji v preteklih mesecih, smo bili priča žalostnim prizorom med odhajajočimi in svojci, ki so ostali doma. Ob tem zadnjem odhodu naših brezposelnih delavcev — upajmo, da je bil res zadnji in da se bodo tudi vsi tisti, ki so do seda; odpotovali, po določenem roku vrnili v rodni kraj — ne moremo mimo ugotovitve, da so naši delavci prisiljeni v emigracijo v neznane kraje, kjer jim ne zagotavljajo nobenih delovnih pogojev in pogodb, zaradi načrtnega in umetnega priseljevanja tujcev v naše mesto in zaradi načrtne uničevalne politike tržaškega gospodarstva, ki jo vodijo rimski emi-sarji. Zato ponovno pozivamo vse delavce, Slovence in Italijane, vse prebivalstvo, slovensko in italijansko, naj skupno zahtevajo od odgovornih oblasti, naj prenehajo z diskriminacijami proti domači delovni sili, ki mora imeti prednost pri vsaki zaposlitvi. Ne smemo dovoliti, da bodo zainteresirani rimski agenti popolnoma spremenili lice našega mesta in napravili iz njega izzivaTflo središče za nerede in kaljenje miru 50 let proseške godbe na pihala Godbeno društvo na Proseku slavi letos 50-letnico svojega obstoja. Društvo je bilo namreč ustanovljeno 23. maja 1904 na Proseku. Njegov ustanovitelj in prvi predsednik je bil pok. Dragotin Starc s Proseka. Društvo je v začetku štelo le manjše število članov, pozneje pa se je stalno večalo in razvijalo, vse dokler ni fašizem nasilno zatrl vsa naša prosvetna društva. Zadnjikrat pred nasilno razpustitvijo je proseška godba nastopila za svojo 20-letni- co 1. 1924. kar je bila obenem tudi ena poslednjih slovenskih prireditev na Tržaškem pred dokončnim zatrt-jem javnega slovenskega kulturnega življenja. Z osvoboditvijo 1. 1945 je godbeno društvo zopet oživelo. Njegovim starim članom so se pridružili novi in od takrat redno in uspešno prireja bodisi samostojne nastope bodisi da sodeluje pri vseh veselih in žalostnih dogodkih v domačem in drugih krajih. Danes šteje društvena godba okrog 20 članov, vodi pa jo domačin Kante. Za svojo 50.1etnico pripravlja društvo večjo prireditev, ki bo 1. avgusta letos. K sodelovanju namerava povabiti še druge naše godbe na pihala in tudi pevske zbore. Po kulturnem delu prireditve bo velika ljudska veselica. Prireditveni odbor proseške-ga godbenega društva že danes opozarja javnost na to svojo jubilejno prireditev. v Skednju Včeraj so predvajali v ške-denjski kino dvorani slovensko filmsko komedijo »Vesna«. Pri vseh treh predstavah je bila dvorana polna gledalcev, ki so z navdušenjem sprejeli to res uspelo delo mlade slovenske kinematografije. Zaradi izrednega zanimanja, bodo film predvajali še danes in sicer poslednjič na našem o-zemlju. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 10. junija 1954 ob 21. uri v NABREŽINI komedija Mary Chase lHABVEYi Jutri 11. junija 1954 ob 21. uri na KONTOVELU komedija Mary Chase |HARVEY« v soboto 12. Junija 1954 ob 21. uri gostovanje v BORŠTU s komedijo M. Chase «HARVEYi Planinska fotoamaterska razstava je odprta vsak dan v Ul. Roma 15/11 od 18. do 21. ure do vključno nedelje 13. t. m. ko bo odprta le od 10. do 13. ure. Proslava 50 letnice SPDT Planinsko predavanje z barvnimi skioptičnimi slikami bo danes 10. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. Predava znani planinski publicist Jože Blažej o slovenskih planinah v vseh letnih časih. Vabljeni člani in prijatelji. Jubilejni zbor SPDT Jutri 11. junija 1954 ob 20.30 uri bo v proslavo 50-letnice SPD - Trst slavnostni jubilejni zbor Slovenskega planinskega društva z odgovarjajočim sporedom v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. Vabljeni člani in prijatelji. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. Junija t. 1. -"e. je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: kovač Rai-mondo Misseronj in gospodinja Giuseppina Tretiach, mehanik Mario Drioli in šivilja Rosa Gla-vioa, delavec Arturo Stoppari .n prodajalka Bernardina Martelos-si, delavec Vittorio Zanevra in gospodinja Maria Gregorič, zdravnik Giuseppe Covaz in zdravnica Sonia Merlato, elektro-meha-nik Ignazio Colavito in u-radnica Clara Colomban, mehanik Casimiro Ciacchi kn delavka Nerina Dagnelut, mehanik Just Koren ta gospodinja OtU-via Giassi, mehanik Vincenzo Riccio in uradnica Liliana Ron-zanii, uradnik Ennco Garatti ta gospodinja Liliana Dodič, tramvajski uslužbenec Angelo LIcata in gospe,dinja Ginevra Fabi, pleskar Carlo Coretti in gospodinja Maria Ostrouska. UMRLI SO: 66-letni Daniele Bisaro, 76-letna Amalia Bačič por. Vidiani, 76-letnl Just Pečar, 67-letna Lucia Kocjančič por. Opera, 73-letn-a Laura Morpurgo vd. Steindler. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V torek so prispele v Trst sledeče ladje: iz Ravenne It. petrolejska‘ladja «Maria M.», prazna; z Reke ju*. ladja »l.astovo« s 7 t raznega blaga in 9 potniki; iz Gradeža it, ladja »Grado« s 63 pomiki; Iz Porto Nogaro it. petrolejska ladja »Alessandra«, prazna; iz Stamure Ital. ladja aDiodato Tripcovich« s 15.953 t surovega olja; iz Benetk it. ladja «En-ri» z 294 t raznega blaga; iz Hulla angleška ladja »Eden vvood« s 1772 t raznega blaga; iz Barija it. ladja »Celio« s 86 raznega blaga in 25 potniki. Odplule pa so: proti Reki jut-ladja »Bakar« s 5 potniki; proti Gradetu it. ladja »Grado« s 10 potniki; proti Benetkam it. petrolejska ladja «Mantova I« 340 t nafte; proti Benetkam Jug. tadja »Sarajevo« s 362 t raznega blaga; proti Ravenni it. petrolejska ladja «Maria M » z 205 bencina; proti Benetkam lt. petrolejska ladja «Alessandra» 275 t nafte; proti Puli Jug. ladja ■Srbija« z 47 t raznega blgaa proti Reki argentinska ladja »Rio Bermejo« z 2900 t raznega blaga; proti Aleksandriji it. ladja «Nuovo Arno« s 3000 kub. m lesa; proti Benetkam angl. ladja «Edenwood» s 1567 t raznega bla. ga; protj Benetkam it. ladja «Marla Carla« s 1100 t raznega blaga. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 24.5, najnižja 13.7, ob 17. uri 23.9, zračni tlak 1012.5, stanoviten, veter 15 km zahodu ik, vlaga 69 odst o*., nebo Jasno, morje lahno razgibano, temperatura morja 20.7 stopinje. PEVSKI ZBOR Kulturno - umetniškega društva iz Maribora priredi KONCERT narodnih in umetnih pesmi v dvorani na Kontovelu v soboto 12. Junija 1954 ob 20.30 uri. Vabi Prosvetno društvo «Ivan Vojko* GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 XII. koncert V ponedeljek 14. t. m. ob 20.30 uri V AVDITORIJU v TRSTU koncert slovenskega vokalnega okteta iz Ljubljane Vabila bodo na razpolago od petka dalje v Ul. Roma štev. 15/11. SHPZ (tel. 31119) v petek, soboto in ponedeljek od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v nedeljo od 11. do 13. ure. Vabila bodo na razpolago tudi v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Čok. Osvobodilna fronta Osvobodilna fronta III. okraja vabi svoje člane, na diskusijski večer o našem tisku, ki bo danes 1*. junija t. 1. ob 20. uri v Ulici Montecchi štev. 6, IV. Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU Redna seja upravnega od bora Glasbene Matice bo v petek, 11. t. m, ob 20.30 v Ulici R Manna 29. izleti Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 20. t. m. izlet r.a Nanos. Vpisovanje na sedežu društva samo še danes. Motoklub Skedenj organizira 20. VI. izlet v Tolmin irt Bovec. Vpisovanje še danes na sedežu Motoklub «Atoatori« 19. in Z0. t. m. izlet v Pulj, Poreč in Rovinj, 20. t. m. pa v Ljubljano. Vpisovanje za člane še danes. Motoklub »Jadran* Opčine or ganiztra 20. t. m. izlet v Novo Gorico. Vpisovanje na sedežu od 19. do 20. ure še danes. Darovi in prispevki Ob deseti obletnici smrti očeta Karla Kobala daruje hčerka Lidija 1.000 lir za Dijaško Matico. Ob deseti obletnici tragične smrti Josipa Tomažiča darujejo v počastitev njegovega spomina Ema Tomažič 5.000, družina Emila Colja 1.000, družina Justa Coka in družina Karla Coka 1.000 lir za Dijaško Matico, Belvedere. 16.00: »Odpuščanj*’1 J. Cravvford . Marconi. 16.00: »Tragičm no»« no«, R. Montgomery. _ „ Novo cine. 16.00: »Kora Tefrr« M. Roekk. . Odeon. 16.00: «Utrujeni bam*» ro». R. Rascel. . , S. Radio 16.00: »Zendin jetn*»i Grahger. j, Venezia 16.00: »Devištvo*. Rossi Drago. POLETNI KINO: Ariston. 21.00: «Don Cami«*’1 Fernandel. Rojan. 20.30: «Hollywood A. Faye. . , . Paradiso 20.15: »Javajski W ni k«, F. MacMurray. Pcnziana. 20.30: «Lepotioe ce«, L.’Darnell. us- Arena dei fiori. (Ulica Gnir^ daio 29) 20.30: «Toto y TOtO. Garibaldi. 20.30: »Svet v 0»»' rokah«. G. Peck. ČETRTEK, 10. junija H*4 JUGOSLOVANSKA CONA TU»T* 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, » 19 00 in 23.30. ... prt. 7.10 Jutrania glasba; 7-30 L-j gled tiska; 14.30 Zena ta ® 17.00 Igra orkester VVerner ler; 17.30 Iz zakladnice vanskih narodov; 18.00 Pj^Jž; v hrvaščini; 18.15 C. f Simfonične variacije; 18.30 “ bena kronika; 18.40 Poj* venski vokalni oktet; 23.00 ^ nja poročila v italijanščina —• Glasba za lahko nočig T K H T II- 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri: ški kvintet in pevski duet t Zabavna glasba: 14.00 Glasov.; filmov; 14.15 Kulturni obz<*J;,7 17.30 Plesna glasba; 18-M kovski: Koncert za klavir >n jj kester; 18.40 Operni du^pgtrt Mamičina pravljica; 19.15 glasba: 20.00 Šport; 20.05 N®*. ne melodije; 21.00 Dram*0**, na zgodba; 21.30 Priljubljene lodije; 22.00 Glasbeno Pre/Ž..» nje; 22.30 Dohnanyi: Vari*1 na otroško temo za klavir ta kester. T R » T l. 11.30 Operna glasba: 12-* ,i4i, oolitanski orkester; 13.25 ‘ u. 16.30, 18.25 Poročila o kroz« g lesarski di-rki po Italiji; LL, Lahka glasba; 21.00 P. Blac’B re: «Miranda«, igra v 3 »L uvknjja 327,1 m. 202,1 m. 212,4 ® Poročila ob 5.35, 6.00, .55, .00, 15.00, 17.00. 19.00 12.00 Otroške pesmi Kan* |, horja: 12.30 Opoldanski ork*; a« ni spored; 13.55 Zborovska '"jjjh listična skladba Jugoslovanu skladateljev; 15.30 Mali kO^ic lahke glasbe; 16.15 Cesar Fr*' Simfonične variacije, Danita ra: Tretja simfonija; 18-' lomki iz Gluckove opere “.^j n-ija na Tavridi; 18.40 DruLieif pogovori; 20.00 Kulturni P^njl 20.15 Slovenski kresni (glasbena odd s komentar^ | 21.00 Beethoven: Simfonij* *• v F-*duru op. 93, 13 # ADEX lZLETJ Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 15.30: »Pred povodnijo«, M Vlady, C. Ninchi. Nazionale. 16.00: »Sužnja greha«, S. Pampanini, F. Fabrizi. Filodrammatico. 16.30: «Kraljcvi mornarji«, J, H um er, R, Ken-nie. Arcobaleno. 16.00: »Delirij«, R. Vallone, F. Arnoul. Auditorium. 16.30: »Chikaški teror«, H, Boyart, 1. Manning. Astra Rojan, 16.30: «Krik zasledovanega«, V. Gassman, B. Sul. livan. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Rajska ptica«, D. Paget, J. Chandler. Grattaclelo. 16.00: «Rešila te bom«, I, Bergman, G. Peck. Alabarda. 16.0(1: «Ubežniki», G. Madison, R. Mala. Ariston. 16.00: »Don Camillo«, Fernandel. Armonia. 15.15: »Vražja strelka«, B. Grable. Aurora. 16.00: «Crni prestol«, B. Lancaster. Garibaldi. 15.30: «Svet v mojih rokah«, G. Peck. Ideale. 16.30: «Rlgoletto», T. Gobbi. Impero. 16.00: »Tretji razred liceja«, L. Emmer. Italia, 16.00: «Moj mož«, S. Win-ters. Viale. 16.00: «Vrni sel«, A. Naz-zari. 19. in 20. junija 19*4 izlet v POREČ PULO 20. junija 1954 izlet v MATERIJO-OBROV0 Vpisovanje samo še dah**- 26. in 27. junija l**4 izlet v LJUBLJANO NOVO MESTO _ ajdovscino-vipa»u in na REKO OPATIJO 27. junija 1954 izlet v TOM AJ - DUTOVLJE ŠKOCJAN LOKEV. Vpisovanje do 16. Jun|jj, pri »Adria-Express», j F. Severo 5-b - tel. ^ Pri «Adria-Express» v prodaji vozni v avtopulman iz TRSTA BELJAK, VRBO sožalje ki izgubi očeta Justa. * * * c,,)li»f' Prosvetno društvo *•■ ^l»P, Izreka svojemu pevcu njrf Pečarju ob bridki .^jjije vega očeta svoje niiJ8 od*** žalje. ZAH V A lazi Vsem, ki so-z nami sočustvovali ob bridk1 gubi našega nepozabnega A r, D A u 10 sm se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvai vjej dolžni vsem vaščanom Lonjerja in Katinare' e{ja, mladini obeh vasi, pevcem, godbi, darovalcem v Oskarju Kjudru in Kailu Coku za žalosti0 cerkvi. DRUŽINA Lonjer, 9. junija 1954. primorski dnevnik 10. junija 1954 _3ik kratni kega terena in delno zamočvirjenega zemljišča ter slabe A V on ORi JU zadnja premier ZAKAJ SE BALKANSKI NARODI ZBLIŽUJEJO IN VOJAŠKO VEŽEJO Grške izkušnje z Italijo Prizor iz zadnjega dejanja komedije irHarvey». Obisk maršala Tita v Grčiji se je končal in danes čitamo v svetovnem tisku večino komentarjev, ki pravilno ali pozitivno ocenjujejo zbližanje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Grčijo ter Turčijo. Tudi v času obiska samega je bil v svetovnem tisku posvečen precejšen prostor temu političnemu dogodku. Le v italijanskem tisku se je* precej pisalo v nasprotnem smislu. Pri. šla je namreč ponovno do izraza že priznana kronična italijanska imperialistična oholost. Toda vprav jugoslovanski narodi, kakor tudi grško ljudstvo imajo vprav podobne izkušnje glede tega, saj je bila tako Jugoslavija, kakor tudi Grčija v začetku druge svetovne vojne objekt italijanskega napada. Kot že vemo, so italijanske imperialistične sile napadle Grčijo pol leta pred napadom na Jugoslavijo, in sicer leta 1940, in tedaj smo bili priča velikemu junaštvu grškega ljudstva. Italijanska armada, ki je napadla Grčijo, je štela pol milijona ljudi, toda vsa njena sila ni mogla premagati grške vojske; obratno: fašistična italijanska vojska se je morala pred grško vojsko celo umikati. In če ne bi Hitlerjeva Nemčija, aprila 1941. napadla s severne strani Grčije, bi italijanske čete verjetno končale v morju. In v času, ko so italijanske divizije dobivale udarec za udarcem od grške vojske, je Mussolini v Rimu divjal, njegov zunanji minister in hkrati zet, grof Ciano, pa je zapisal v svoj dnevnik, da je Mussolini rohnel; »Italijanski I LIPICE IIILIPICAIICEII V nedelj o 73. 7. m. bo v Lipici revija plemenskih konjf nastop ekipe v dresurnem jahanju in preskakovanju prepon in vožnja lipicanskih konj - Hkrati bo tudi tekmovanje v balincanju, nastop pevskega zbora iz Lokve in Lipice, ples in tudi prosta zabava m. Kakor ostale gospodarske | be na pašniškem posestvu Bile pri Prestranku so popra-i vili, zgradili veliko cisterno, panoge, se je takrat tudi ko-i , ■ , - , ■ - , en vodnjak z živo vodo in na- njereja začela povsod naglo, , Hgče Na DOsestvu ciculie razvijati. Cesarjev adjutant in I pajansce' m Posestvu bkulje takratni namestnik vrhovnega šefa konjerejske službe v monarhiji grof Karel Griinne se je energično zavzel za Lipico, ki je z njegovo pomočjo in po njegovih navodilih dosegla zavidljivo višino. Najprej so začeli z novimi graditvami. Leta 1852 so v Lipici zgradili tri velike hleve za plemenske kobile in pokrito jahalnico. Takoj nato so sezidali kovačnico, bolniški hlev, skladišče za krmo in stanovanje za živinozdravnika. Nadalje so zgradili veliko cisterno, odprt rezervoar za vodo (napajališče), prvo nadstropje upravne, stavbe pa so predelali v stanovanje. V Prestranku so na novo predelali vse hleve in del stanovanj ter zgradili napajališče. Vse stav- so na novo predelali hleve. Stroški vseh graditev so bili veliki, toda potrebni, posebno tisti za zgraditev objektov za preskrbo vode. V časih velike suše, kakor je bila n. pr. leta 1839. so morali povsod, t. j. v Lipici, Prestranku in na Bilah od daleč dovažati vodo, ki je bila zelo draga in slabe kakovosti. Ves trud in poizkusi, da bi v Lipici prišli do žive vode, so tedaj, kakor tudi kasneje in do današnjih dni, ostali brez uspeha. Da bi se otresli težav, ki so jih ime. li z najemninskimi odnosi, so leta 1856 izločili vse zakupljene površine travnikov, pašnikov in njih, kj so pripadale državni domeni v Po- niki in travniki Peček, Ulač-no, Mali rokav, Velika reber, Rokav in Klobuk, ki so jih odslej imenovali s skupnim imenom Rokav. Nadalje so priključili še travnik Stre-šenca. Mnogo truda in aenarja je stalo izboljšanje poti in cest, ki so povezovale Prestranek z okoliškimi kraji. Leta 1857 so prestavili in uredili že skoraj neuporabno cesto od vasi Žeje do posestva Bile. Leta 1861 je v novozgrajenem skladišču za krmo v Lipici nastal požar. Kljub hitri pomoči gasilcev iz Trsta in Sežane je zgorelo ostrešje skladišča, zraven stoječ bolnišniški hlev in večja količina slame. Leta 1862 so v Prestranku, pred fasado glavnega poslop-ja, t- j. gradu, uredili park. ki je skupaj z lepim gozdnim nasadom ob mejah dvorišča stojni in jih priključili kobi-1 dajal prav prijazno lice vse-larni. To so bili planinski paš-1 mu kompleksu stavb. Skupina plemenskih kobil z mladimi žrebeti. 200-letnica rojstva Jurija Veje V vrsto velikih imen slovenskega in jugoslovanskega porekla spada tudi veliki matematik, fizik in astronom Jurij Vega, čigar 200-letnico rojstva praznujemo letos. Bil je sin malega slovenskega kmeta iz Gorenjske. S svojim talentom in neverjetno vztrajnostjo si je utiral pot v življenju; po vsej verjetnosti pa bi dosegel še mnogo več, da ga ni še razmeroma mladega doletela smrt v tragičnih oko-ščinah. Ze v sami gimnaziji, ki jo je opravil v Ljubljani, je Vega pokazal izredno nadarjenost za matematiko. Ob svojem delu j>e je Vega stalno ukvarjal z matematičnimi problemi ter že pri svojem 28 letu izdal obsežno delo s tega področja in zelo dober učbenik za računstvo in algebro. Slednja knjiga je bila v oni dobi ocenjena kot eden najboljših tovrstnih učbenikov. Komaj leto za lem pa je Vega izdal tudi svoje prve lo-garitmične tablice. katerih prva izdaja je izšla leta 1783, dočim je 98. izdaja izšla pred kratkim v Berlinu v . nakladi Weidman, kateri je napisal predgovor poznani veliki nemški matematik dr. Kopf. Kopf je v svojem predgovoru napisal, da je ta Vegova loga-ritmično — trigonometrijska ločena knjiga «ena od najprimernejših«. In danes, ko se v računanju čedalje bolj uporabljajo elektronski računski stroji, dobiva ta ocena še poseben pomen. Vegove logarit-mične tablice so izšle še v času njegovega življenja in ščini, francoščini, italijanščini, holandščini, ruščini, latinščini, španščini itd. Kako je bil Vega gotov glede točnosti svojega dela, se vidi po tem, da je javno razglasil, da bo za vsako napako, ki bi jo kdo našel v njegovih logaritmičnih tablicah, plačal zlat dukat. Vsega so našli, reci in piši, le dve napaki. Jurij Vega je razen tega napisal tudi obsežno delo o geometriji, trigonometriji, diferencialnem in integralnem računu in s tem mnogo doprinesel k razvoju matematike. Se danes ga smatrajo za reformatorja srednješolske izobrazbe, saj je uvedel v srednje šole tudi višjo matematiko. Toda Vega se ni ukvarjal samo z matematiko, ampak tudi z astronomijo. Zaradi tega nosi danes neka velika planina na Luni njegovo ime v spomin na vsa njegova velika znanstvena dela s področja zvezdoslovja. Njegovo ime je znano tudi v fiziki. Izdal je več del o hidromehaniki, aerostatiki, hidravliki, o gibanju trdih teles, itd. Za svoje znanstveno delo :n za večje število znanstvenih knjig je Vega postal slaven še razmeroma mlad. Bil je izbran za člana akademije koristnih ved v Mainzu, dalje za člana ruske akademije znanosti v Petrogradu, bil je redni član češkega znanstvenega društva v Pragi dalje društva znanosti in ved v Goet-tingenu ter še cele vrste aka- do danes v več sto izda-1 demij in znanstvenih zdru- jah in sicer v vseh jezikih Jtot n_ pr. v. nemščini, angle- ženj po drugih evropskih državah. Jurij Vega pa je bil po poklicu topniški častnik in je prav njemu pripisati vrsto izumov na tem področju. V topniških edinicah je takoj opazil napake v gradnji topov in po njegovih načrtih so gradili nove topove, med katerimi je tudi top od 100 funtov, ki je bil v onem obdobju eden najmodernejših v Evropi. Ko je bil 32 let star, je bil profesor matematike na najvišji topniški šoli na Dunaju. In Avstro-Ogrska je bila tedaj v zvezi z Rusijo, s katero je skupno napovedala vojno Turčiji. Vego so kot majorja imenovali za poveljnika odreda težkega topništva pri napadu na Beograd leta 1779. Pod njegovim topovskim ognjem, ki mu je Vega izračunal točno balistično parabolo, so naboji padali točno na objekte, in že po enodnevnem topniškem napadu so se Turki predali. Svoje življenje je Vega zaključil tragično: avgusta 1802. leta so ga našli mrtvega v Donavi. Imel je zvezane roke. Zaradi tega so sklepali, da so ga najbrž umorili razbojniki, ko je šel z večjim zneskom denarja nabavljat blago za svo-jj četo. Četudi se je bil Jurij Vega tako naglo povzpel v znanstvenem svetu in dasi je za svoje zasluge dobil plemiški naslov, ni nikoli pozabil svoje domačije in je pogosto prihajal domov na Gorenjsko. Njegov oče pa mu ni nikoli odpustil tega, da se je v šoli prekrstil v Vego. dočim se je njegova rodbina vedno ime- Jnovala Veha. Leta 1864 so popolnoma obnovili cesto od Prestranka do Stevana in jo obdali z drevoredom. Na posestvu Bile so leta 1863 uredili pred hlevom velik izpust za konje in ga ogradili z zidom. . Ker pašnik Ravne pri Prestranku ni bil primeren za kobilarno, so ga leta 1869 prodali občinama Koče in Slavina. Zaradi izboljšanja travnikov, pašnikov in njiv v Lipici in v Prestranku so izdali posebna navodila, ki so jih morali uslužbenci natančno izpolnjevati. Napravili so načrt za gnojenje s hlevskim gnojem, predpisali redno čiščenje travnikov in pašnikov ter dovažanje zemlje iz dolin. Posebno brigo so posvečali pogozdovanju. Vsa posestva kobilarne so imela lepe negovane gozdove in nasade, ki še danes dokazujejo, kako se morejo gole,' kamnite in puste kraške površine spremeniti v prav lepe zelene oaze. Leta 1883 so v Lipici zgradili novo stanovanje za kaplana. V isti. stavbi so uredili tudi novo učilnico za šolarje iz Lipice, ki jih je, kakor ved. no do tedaj, poučeval vsako-kaplan. Leta 1893 so izdali nov poslovni red za kobilarno ter izdelali načrt graditev in popravil. Po tem načrtu so leta 1895 predelali stanovanjsko stavbo na Bilah in zraven nje zgradili bolniški hlev ter cisterno. V Lipici so preuredili notranjost hlevov, t. j. znižali previsoke jasli in odstranili lesene gare za seno. Leta 1897 so v Lipici ukinili kaplanijo in službeno mesto kaplana. Cerkvica je kot podružnica pripadla župniji v Bazovici, kamor so odslej hodili v šolo tudi lipiški otroci. Leta 1898 so zamenjal; 375 ha velik planinski pašnik Ulač-no za pašnika Gora in Jan-čerija nad Prestrankom, ki merita 500 ha. S tem so zaokrožili vso površino planinskih pašnikov in senožeti, ki ležijo nad Prestrankom, v en kompleks, ki meri 1.500 ha. Istega leta so zgradili v Lipici remizo za vozove, naslednje leto pa hlev za mlade konje, ki so v treningu. Na steni tega hleva so vzidali kamen z napisom »Schluss-stein 1890». To je poslednji hlev, ki ga je v Lipici zgradil avstrijski dvor. Dne 8. avgusta 1908, ko so v Lipici proslavljal; trideseto obletnico okupacije Bosne in Hercegovine, je v ta hlev udarila strela. Požar je uničil vse ostrešje, zgorel je tudi ves oves, ki je bil tam vskladi-ščen. Hlev so takoj obnovili in ga uredili po prvotnem načrtu. Do leta 1903 je morala kobilarna večidel sena kupova ti, ker so vse površine planinskih senožeti nad Prestran. kom vsako leto dajali v zakup. Vse planinske pašnike in senožeti je kobilarna izkoriščala samo s pašo. Ker je kupljeno seno bilo zelo različne kakovosti, je posebno v prehrani mladih konj prihajalo do motenj in zastoja v rasti. Da se to prepreči, so od omenjenega leta naprej ukinili zakup in vse senožeti kosili v lastni režiji. Uspeh krmljenja konj z lastnim senom dobre kakovosti ni izostal. S čiščenjem in gnojenjem boljših senožeti so dosegli dvoje: pridelek sena je bil zadosten in dober. Tega gospodarskega ukrepa so se odslej vsa leta natančno držali. Leta 1907 so v Prestranku zgradili novo stanovanjsko po. slopje za strežaje pri konjih, imenovano fantovski kvartir, ki je stalo 17.476 kron. Po zaslugi tedanjega vrhovnega še. fa za konjerejo grofa Ferdinanda Kinskyja so leta 1911 zgradili na planinskem pašniškem posestvu Peček nov hlev in dve stanovanjski poslopji. Ta hlev so sezidali za mlade žrebce, ki so se do tedaj vzrejali na posestvu Škulje pri Hruševju. Zaradi meh- krme se žrebci na tem posestvu niso dobro počutili, bili so vedno v slabem stanju ter so celo bolehali. Pri polaga- nju zaključnega kamna so zazidali v hlevu na Pečku spominsko pismo, v katerem so opisali razvoj kobilarne in naglasil; pomembnost tega hleva za rejo mladih žrebcev. Spominskemu pismu je priložen tudi gradbeni načrt. Novim zgradbam na Pečku, ki so stale 66.000 kron, so kasneje nadeli ime «Kinsky Hof». Istega leta, t. j. po dograditvi stavb na Pečku, so opustili posestvo Škulje kot konjerejski objekt in ga spremenili v govedorejski oddelek, kjer so redili 30 krav. Dne 18. maja 1915 ob 8. uri zvečer je uprava kobilarne v Lipici prejela cesarjev ukaz, da zaradi vstopa Italije v svetovno vojno, takoj pripravi potrebno za selitev. Vse konje so v sedmih transportih preselili v Laxenburg pri Dunaju in v dvorsko kobilarno Kladrub na Češkem. Plemenski žrebci, kobile, 4-letne žrebice in vozni konj; so šli v Laxenburg, ves moški it) ženski naraščaj pa v Kladrub. Dne 29. maja je poslednji transport konj prispel v La-xenburg. V Lipici in Prestranku je ostala samo delovna živina. t. j. nekaj konj, mule in voli, v Skuljah pa so ostale krave. Čeprav je kobilarna v obeh krajih imela v pogledu prostorov in nege ugodne pogoje, ji tuja tla niso prijala. Odpornost konj se je zmanjšala, zdravstveno stanje, ki na Krasu nikoli ni bilo ogroženo, je popustilo. Vse to je poleg slabega sena povzročilo pogin 31 brejih kobil, ki so v takem stanju telesnega razsoja najbolj reagirale na vse nagle spremembe. Poleg tega je v sledečih dveh letih padla plodnost plemenskih kobil od normalnih 80 na 10 odstotkov. Domače kraje kobilarne so spremenil; v vojaška taborišča. Dne 5. junija 1918, po odhodu vojske in temeljiti ureditvi hlevov in stanovanj, je vojaška oblast pri dvoru prevzela vse objekte in uredila potrebno za vrnitev kobilarne. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je področje kobilarne v Lipici in Prestranku pripadlo Italiji, katera je dne 10. junija 1919 predložila Dunaju, naj vrnejo v Lipico vse konje, ki jih imajo v Laxen-burgu. Tej prošnji Dunaj ni mogel v celoti ugoditi, ker je del kobilarne, ki je bil spravljen v Kladrubu, zasegla če-hoslovaška republika. Da Avstrija ne bi ostala brez lipi-ških konj, se je zedinila z Ita-lioj za delitev plemenskega materiala, ki je bil v Laxen-bur^u. Dne 16. julija 1919 so italijanski del kobilarne, t. j. 107 konj, poslali v Lipico, ostali del, t. j. 97 konj. pa je ostal v Laxenburgu. Dne 5. novembra 1920 so konje iz Laxenburga premestili v kobilarno Piber pri Gradcu. Tako je po 340-letni življenjski dobi pod cesarji dvor-ska kobilarna prenehala obstajati. (Nadaljevanje sledi) narod je ovčje rase Ni dovolj 15 let fašistične oblasti, da bi se ta narod spremenil v narod bojevnikov in junakov. Za to je potrebno 115 let ali celo 115 stoletij.« Tako je govoril Mussolini; italijanski vojak pa se ni hotel boriti, ker ni vedel, čemu naj se bori, zakaj naj se bori, ;n vojna, v katero ga je pognal Mussolini, je bila zanj nesmiselna. Grof Ciano pa je v že omenjenem »dnevniku« ironično pisal o neuspehu v Grčiji takole: «Mi smo ponovno morali korakati zadensk; in prepustiti sovražniku množico ujetnikov. Najslabše pri tem pa je to, da gre za divizijo «1 lupi della Toscana« (Toskanski volkovi), to se pravi, da gre za tako slavno divizijo.« Iz tega, kar smo navedli o italijanskem vojaku, ni nič čudnega, saj ni vedel, čemu bi se boril. Nasprotno pa so se grški vojaki zelo hrabro borili, saj so branili svojo zemljo. O tem junaštvu je vrsta dokazov, tako da je celo sam Mussolini moral nekako opravičiti pred javnostjo svoj neuspeh. V knjigi «Dve leti vojne«, ki je izšla kot uradna izdaja leta 1942 v Rimu, skuša obrazložiti neuspeh, ki ga je doživljal na grškem bojišču. V tej knjigi je rečeno, da je Italija poslala proti Grčiji komaj šest divizij in še to divizije, ki so bile pripravljene v vsej naglici, kajti Italija ni imela namena s to vojsko napadati Gr. čijo, ampak se je morala braniti, kajti sicer bi bila Grčija napadla Italijo. Potemtakem je povsem razumljivo, da je bila vojska slabo pripravljena za vojno in od tod izvirajo tudi tisti začetni neuspehi, Da je to le skrajno neslan in zelo nesramen izgovor je samo od sebe razumljivo. kajti kdo bi si bil kdaj mislil, da je imela Grčija namen napasti Italijo. Nasprotno, na temelju dokumentov, ki so prišli na dan po drugi svetovni vojni in po samih Jzjavah italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, je dokazano, da je Italija dolgo pripravljala vojno proti Grčiji, in tudi italijanski general Visconti Presca je po vojni napisal knjigo z naslovom «Jaz sem napadel Grčijo«, v kateri na široko in dolgo govori o podrobnih pripravah napada na Grčijo. V že prej omenjeni knjigi «Dve leti vojne« je Salvatore Aponte napisal to-le: »Priznati je treba, da so se Grki odlično borili in to z največjo odločnostjo- In čim dalj je vojna trajala, tem ostreje so se borili.« Res je, da je tudi Salvatore Aponte napisal to zato, da bi opravičil italijanski neuspeh. Hitler je dovolil italijanski vojski, da je vdrla v Grčijo kot okupacijska vojska, dovolil italijanski vojski, da ropa m mori grško ljudstvo, tako pač, kot je delal on sam. Kar se je dogajalo z Grki pod zasedbo, je Roosevelt označi! takole: »V obdobju štirih let je junaški grški narod prenesel strašno trpljenj« kot žrtev podlega napada, kakršnega ne srečamo v zgodovini. Skozi ta štiri leta je bil grški narod decimiran od lakote in smrti. Grške otroke so klali, grške vasi požigali. To so bile strahote, ki se ne morejo opisati.« In zares je bila bilanca vojne za Grke strašna. Nekaj številk; Nad 400.000 ljudi je umrlo od lakote. Okoli milijon ljudi je zaradi lakote zbolelo od tuberkuloze, deset-tisoče ljudi so pobili okupatorji kot talce. Bolgarska kvis-linška vojska je v Trakiji in Makedoniji pobila okoli 60 000 ljudi, 35.000 pa jih je odpeljala v Bolgarijo na prisilno delo. Iz Trakije in Makedonije je zbežalo v druge gršk« pokrajine nad 200.000 ljudi. V Grčiji je bilo v času vojne požganih in uničenih okoli 2 tisoč mestec in vasi. 2e v času vojne se je v svetovnem tisku mnogo pisalo o grških žrtvah, vendar pa so to bile le medle slike mnogo hujšega dejanskega stanja. Ko je po koncu vojne prišel z neko ekspedicijo za pomoč Grkom direktor turškega lista «Votan» v Grčijo, je pisal sle. deče; «To, kar sem videl v Grčiji, je stokrat huje od tega, kar smo si mogli misliti. Zdelo se mi je, da sem stopil v dantejevski pekel. Ko je naša skupina stopila na zemljo, jo je obkolilo na stotine živih okostnjakov, ki so kričali: Kruha, kruha, kruha!« Pa četudi je okupator teme. Ijito okradel in uničil grško bogastvo, grško ljudstvo ni klonilo. Grške planine so bil« polne borcev, ki so skozi vsa štiri leta vojne napadali na vsakem koraku okupatorjevo vojsko. Vsaka cesta, vsak kolovoz v Grčiji je bila stalna nevarna zaseda za okupatorja. In tudi strahotne represalije nacistične in fašistične vojske so bile zaman. Priznati Je treba, da se j.e pojavilo po vojni v Italiji nekaj poštenih in hkrati pogumnih mož, ki so postavili surovosti italijanske zasedbene vojske v Grčiji v pravo luč. Redki so bili sicer, toda še ti so slabo naleteli. Spomnimo se le Renza Renzija in razprave zaradi osnutka za film «L’armata s’agappo», pa nam postane takoj jasno stališče današnje Italije do Grčije. V Rimu velja še dane* politična teorija «tretje obale« in «četrte obale«, velja teorija o »mare nostrum«, ki naj velja za vse Sredozemsko morje. V tem je tudi razlaga za negativno stališče, ki ga je uradna Italija in z njo ve* italijanski tisk, zavzela do prijateljstva med Jugoslavijo in Grčijo in do balkanske zveze. Italijanski imperializem si skuša sicer nadeti nekoliko bolj demokratično krinko, v bistvu pa je ostal isti kot prej. Z zaključne prireditve —na openski šoli___________ Nastop otrok prvega razreda. Skupina učencev, ki Je igrala »Čarobni prstan«. 'Jč«Dka iv. naroda, M m knjili MARY CHASE: Naslovna «oseba» komedije )« Harveg, velik, šest in pol čevljev visok bel zajec, najboljši prijatelj in stalni čptemljevalec simpatičnega, dobrodušnega in na moč j Vljudnega gospoda Elivooda Dotcda. Odkod se je vzel? Lepega dne, bolje: večera, ^0 je g. Dotvd pravkar spra-Vtl rnalce okajenega prijatelja v taksi, ga pokliče nekdo Po imenu. Ozre se, g. Dovod namreč, in zagleda velikega belega zajca, ki sloni ob cestni svetilki. Začneta pogovor !n ugotovita hkrati, da je tajcu ime Harveg. Harveg “j* »puka«, stvor, ki je znan 'čnd.i iz Shakespearovega «Sria kresne noči«, bajeslovno bit-)*• ki se navadno prikazuje v obliki velike živali, in si-eer najraje pijancem in pri-•ntuknjencem. Avtorica diskretno zamolči, da so take Rtialske prikazni znane tudi v psihiatriji, zlasti v obliki belih miši, ki se rade prika-eujejo ljudem, ki bolujejo za delirium tremens. G. Dovod je neoženjen mož dl let, ki je podedoval po materi, s katero je živel do njene smrti, diskretno pre-. moženje. Po materini smrti le povabil v svojo hišo svojo ovdovelo sestro Veto in nje-n° možitve željno hčerko j btgrtle. Kajpada n; življenje v Žtirth, z dva metra visokim zajcem kot sostanoval-tem, 2a družabnega življenja željni dami kdo ve kaj Prijetno. Radi bi se odkrivali preljubeznivega brata in •tzica jn njegovega živalskega prijatelja in lepega dne opremi gospa Veta svojega J^ata na psihiatrično k lini- 0 dr, Chumlega, čigar naj-Ijubši zdravniški recept je krepak šok, s katerim se kdaj Posrečj spraviti pacienta V duševno ravnovesje in mu Prepoditi ljubeznive ali neljubeznive privide. Vse je že i Pripravljeno za usodno injekcijo, ko se po naključju (pri-2or s šoferjem) posvet i ge. Veti, da ne bo kura s šokom odpravila samo nezaželenega belega zajca, marveč po vsej Verjetnosti tudi bratovo denarno širokosrčnost• In tako 'e družina Doivdovih odloči, da bo še nadalje živela v družbi z zajčjim velikanom Ra rvegem. * * * Odkar je v začetku XIX. •toletja romantika razstrelila f°ti okvir klasicizma in vpe-iola v svojo tematiko intimno psihološko problematiko j ,E- T. A. Hofmanu) posamez-| n*kent v dramaturgiji. E- A. °e in Dostojevski posežeta v fltobino človeške psihike in Psihopatologije, kot nihče Pred njima. Ibsen v aStraho- o*h» opozori z naturalističnim brijemom na strahotne po-, 'ledice dedne psihopatije kot socialno zlo. Z odkritji btthanalize in njej sorodnih uti se psihopatološka tema-tifca široko polasti literature 'n tudi odra. Zlasti med obe-”'9 Vojnama smo videli celo ®r«to mrkih dram in tragedi s področja - psihopatologi-)e 'n kompleksne psihologije. j , Ro, Marg Chase je s svojo eoinedijo «Harvey» prinesla u to mrko tematiko ljubezniv '°hčni žarek. Malce se je posejala na račun psihiatrič-avtoritet, malce je po-tudi na deblu psiho-,nanja -a slabosti svojih jjudi. Egoizem svoje sestre svoje nečakinje pozna m atume. Gre preko njega z (jdsnieikom filozofa. Ali sam j fuJe, da zares vidi svoje-„ belega zajčjega spremlje-r c°. tega nam avtorica ne *>e popolnoma. Navse-I j nJe bi bil lahko to samo ^ljaren domislek, da bi se s S°ČJ0 tega zajca izognil imenovani «boljši drtii-] ic ’ ki je najvišja ambicija '*re m njegove nečakinje. .Ali je komedija »Hurveg« | u simptom za izhod iz težke ju °loike in socialno-patolo- n.e tematike, ki je po zud-jt| uojni zlasti globoko za-! ameriško slovstvo, se ne lij *e predvideti. Simptoma-jen° je vsekakor dejstvo, da i ! hi) T"e KINO CORSO. 17: «Prevara», barvni film, M. Toren in C. Rains. VERDI. 17: «Pripovedka pionirjev*, W. Elliot. CENTRALE. 17: »Sestanek na 38. vzporedniku*, L. Mc Cal-lister. VITTORIA. 17: «Mali begu- nec*. MODERNO. 17: ((Razbojnik Tacca del Lupo*. A. Nazza-ri in C. Greco. a dem ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA ZAHR. HDIVIZORCIJ TRGOVCEV Z lESTVI^1 Ul. Valdlrlvo 3, »el. 3SO'5 TRST Odguvorm uradnik STANISLAV KENKU — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI »t 6 Ul. n*0 — Telefon Številka 03-806 In M-638 — Puiun prodal 502 - UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA *. 30 - Telefonska ttevilka 37-338 - OGLASI: od 8. do 13 30 In od 15 • 18 - Tel. 87.S38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtSine v tirinl l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. uemrtnice 90 lir — Za FLKJ za vsak mrr, »Irme 1 stolpca za vse vrste oglasov po 35.- (lin. — Tlak* Tiskarski zavod ZTT — Podnižn Gorica Ul. 8. Pellico Ml Tei 33-82 — Rokoolsl se n- vračalo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavije: Izvod 10, mestčno — Poštni tekoči račun za STO ZV V Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založb* 15 ^ otje, Ljubljana Stritarjeva 3-1.. tel 21-928 tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 — Izdala Založništvo tržaškega tiska D. Z°z '