Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne-1.
I
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
&tev. 189.
V Ljubljani, v petek 21. avgusta 1891.
Letnik XIX.
Ram ste zašli?
ii.
Tudi .Nova Soča" v Gorici je čutila potrebo, da priskoči na pomoč in v obrambo gosp. tajnika Pirca. Dne 14. t. m. je namreč pisala mej drugim: .Vsakemu avstrijskemu državljanu je na prosto dano udeleževati se političnega življenja — in g. Pircu tudi, ne da bi smela kaj trpeti družba, za katero živi in deluje. Kdor pa tako dela, kakor kranjski takozvani konservativci, kaže, kako malo mu je mar za — politično poštenost in svobodo. Začeli so agi-tovati proti družbi, da bi tajnika terorizovali. Tak boj je naravnost nepošten in obžalovanja vreden, kajti kmetijska družba je naravnost ustanova, ki nima prav nikake zveze s političnim delovanjem njenega tajnika."
Na to nam ni treba obširno odgovarjati, ker smo nedavno dokazali na tem mestu, kdo in zakaj utegne največ škoditi kmetijski družbi kranjski. S kratka: Qui bene distinguit. bene docet. G. Pire je, to radi priznamo, delavna moč, ki je z vsestransko podporo gg. odbornikov veliko pripomogel, da se razvija in napreduje kmetijska družba. A on je — govorimo odkritosrčno, ne boječ se kake zamere — grozno domišljav in ošaben. Ne pomisli, da noben Človek ni za vse čase neuadomesten. Že pred leti, ko' je bival na Slapu pri Vipavi, kazal je svoj značaj. Neka nesporazumljivost v vipavski čitalnici dala je njemu in nekaterim somišljenikom povod, da so ustanovili svoje posebno bralno društvo .Edinost-' in tako malone razbili jedno najstarejših društev na Slovenskem. Duševni vodja teh disidentov je bil g. Pire. Ko se je udomačil kot tajnik kranjske kmetijske družbe in tako rekoč dobil vajete v roke, začel je zopet kazati svoje rožičke. Na vsak način hoče jahati političnega šarca v prvih vrstah že itak mnogoštevilnih slovenskih politikonov.
Kakor smo že omenili, šel je letos pri mestnih volitvah ljubljanskih v volilni boj. To je bil jako drzen in nepremišljen korak; pritrdil nam bode
vsakdo, kdor je imel priliko opazovati volilno gibanje. Mnogi prejšnji dobri prijatelji si še danes odkrito ne pogledajo v oči, noseč v srcu mržnjo in srd. Nesrečna politika vedno in povsod razburja duhove, in kar je najžalostnejše, posega tudi v zasebno življenje. Stvari, ki naj bi bile zaradi javne morale tajne, vlečejo se na dan, in tako ne trpi le dotična oseba, temveč tudi stvar, katero javno zastopa.
V sedanjih časih, ko je tako razvneta politična strast, več ali manj vsakdo trpi škodo, gmotno ali moralno. V boj naj ne hodi, kdor ni popolnem ne-odvisen, in se mu ni treba bati zamere in na-sprotstva itd. Najmanj pa moremo svetovati politično delovanje takemu uradniku, ki deluje pri zavodu, kateri ne sme poznati politične stranke. In na takem velevažnem mestu je g. Pire.
Ugovarja se nam, da to ni politična agitacija, če tajnik kmetijske družbe zunaj družbe stopi na politično polje. To je ravno točka, o kateri se ne strinjamo z mnenjem g. Pirca in njegovih zagovornikov. Koliko slučajev bi lahko naveli iz novejše politične zgodovine slovenske, da je javni politik vedno zanesel prepir tudi v svoj urad ali zavod. So ljudje, ki ne morejo ločiti osebe od načela; in to je tudi umljivo. Jednaka bi se ali se bode zgodila s kmetijsko družbo.
Tako n. pr. nam piše prijatelj z Gorenjskega: Gosp. Pire zatrjuje ljudem, da sicer spoštuje duhovnike, da se pa naj ne utikajo v politiko, ali sedaj v volitve. Čudua logika! V Istri, na Goriškem, Koroškem, in večinoma tudi na Štajerskem, pri vsakih volitvah kličejo duhovnike na pomoč, in ti tudi store svojo dolžnost. Posvetnjaki jim tudi priznavajo zasluge za politično probujo naroda. A na Kranjskem naj bi duhovščina mirno gledala, kako se korak za korakom širi piškavi liberalizem iu verski indiferentizem.
Dvojna dolžnost in ne samo pravica je duhovnikova, da z besedo in dejanjem ljudstvu svojemu kaže pravo pot iu ga brani škode. Gosp. Pire pa
ima že polna ušesa vsakdanjih fraz, katere čita v svojem .leibjournalu", in te sedaj sam ponavlja pred volilci, na katerih značajnost je smela slovenska stranka v najhujših bojih z narodnimi nasprotniki biti ponosna. Ali je to politična vzgoja našega ljudstva? S tem podirate najtrdnejši steber narodne stranke v obče iu to bi se utegnilo kdaj še bridko maščevati. Ljudstvo samo ne bode vedelo, koga naj posluša, ko hoče že vsak politični novinec snovati svojo stranko.
Gospod Pire je ob je ob jednem potovalni učitelj in ravno na svojih potovanjih je vzbudil večje zanimanje za kmetijsko družbo. A kdo mu je šel pri tem največ ua roke? Gospod Pire sam rad prizna, da poleg nekaterih gospodov učiteljev v prvi vrsti duhovniki, ki se več ali manj sami morajo ba-viti s kmetijstvom. Ti so nabirali ude, priporočali .Kmetovalca" ali ga sami dajali ljudstvu, z lec poljedelce navduševali za shode itd, Ali bodo mogli še s takim zanimanjem in požrtovalnostjo podpirati in priporočati zavod, katerega njen tajnik skuša porabiti za svojo častiželjnost? In iz te mlačnosti more se izcimiti popolnoma brezbrižnost, kateri bode kal zasejal le g. Pire, ako toliko časa ne opusti politike, da se pomirijo domačega prepira valovi. Morda pride čas, in tega si tudi mi želimo, da se poštenim potom in na pravi podlagi poravnajo nasprotja med slovenskima strankama, in tedaj more gospod Pire brez boja in častno zasesti tako zaželeni stol v redutni dvorani.
Ali nam more kdo očitati nedoslednost, če se danes protivimo g. Pirca kandidaturi? Mi smo do cela uverjeni, da bi .Slovenski Narod" še hujše raz-mesaril g. Pirca, kakor ono leto, ko je kandidoval za tajniško mesto, ko bi bil n. pr. gosp. Pire letos kandidat .Kat. polit, društva" za mestni zbor. Se niti ne bi pustil na njem cele. To je gospod Pire vedel in vrgel se je na stran „Narodovo", ki je z veseljem porabil priliko, da se s svojim kopjeni vrže na zmaja .klerikalne klike". Naj ima to veselje, g. Pire pa zavest, da bode on Herostrat tempeljna c.
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
In nadaljeval je tako dolgo, da ga je doktor ustavil:
.Moj Bog, ti ljudje so hujši od rudečekožcev v Savanni. Ali vlada Nj. Veličanstva ničesa ne stori, da bi vas branila teh roparjev?"
.Moj Bog, ničesa bi ne rekel vladi, saj sem sam nje ud — a bojim se v resnici, da smo krenili na napačno pot. Preveč čislamo osebno svobodo. Pri nas na Angleškem je to drugače, a tu naj bi bil vojni zakonik v rabi; nobeni časopisi naj bi ne izhajali, ki niso vladi prijazni; vsako zborovanje naj bi bilo prepovedano; ravno tako naj bi bila prepovedana orožja, prodaja strupa, strelnega prahu itd."
.Kako izvrsten minister bi bil lord Pinaclel" vpije Pilterer.
.Meni bi se zdel malo prestrog!" de doktor.
.Strog? A pravičen, gospod doktor! Irska je ognjenik —"
.Ognjenik — a ugasel že pred tisoč leti; to pričajo moji bazalti ... Kaj pravite lord Pilferer?"
.0 nič, gospod doktor! On smrči!"
.Ali res9 Da se nisem spomnil, da naše razprave drame gospoda!"
„V tem trenotju vednostne razprave niso na mestu; pečati nam se je bolj s prebivalci, nego pečinami."
.Vi torej mislite, da se kmetje že oborožu-jejo?"
.Ne mislim le tega, temveč sem do trdnega prepričan o tem; časopisi so polni takih novic in ,Irish People' naravnost vzbuja duhove k vstaji."
.To je čudno. V Bantry je vse tiho!"
.Ali ste bili v Limerick-u, ki ni daleč od tam?"
„ Dii, večkrat; tam so krasne globine, jarki..."
.Gotovo, a te me ne brigajo. Tam je družba, ki se javno vadi v streljanju."
„V Ameriki sem videl v vsaki vasi take vaje."
.Mogoče; a ti v Limerick-u streljajo v podobe in kličejo: „„Ta za Clarendon-a, ta za glavarja . .."
.Grozno!" zakliče doktor s strahom; „a odkod tolika mera predrznosti, ki jo kažejo ti hudobneži? Saj potrebujejo vendar orožja, denarja itd., odkod
dobodo vse to?"
.Orožja, ljubi doktor? Dan za dnevom uvažajo orožja iz Birminghama. V Corku in Dublinu izde-
lujejo pri belem dnevu sulice in berači se za nje trgajo."
.Tedaj imajo denarja? Mislil sem, da od glada mrjo ?"
.Pravijo tako, tako se kažejo!" vzburjen zavpije škof, .samo, da bi se smilili drugim narodom ; ko pa kupujejo sulice, imajo dovolj denarja!"
.Kdo jim pa di denarja?"
.Kdo? No, povem vam: izseljeni Irci, ki jim tudi strelnega prahu, vojakov in orožja pošiljajo. Da, nečem vas žaliti, a resno je: v Ameriki je družba, ki jim roko podaja!"
.Kaki prenapetneži so ti Irci! A teh se ne smete bati!" smehljaje de doktor.
.Dovolite, gospod doktor! Izkušen mož sem in govorim samo, o čemer sem prepričan."
.Imate gotovo dokazov o tem, kaj ne?" vpraša doktor.
.Da, dokazov dovolj, najboljših dokazov."
.Potem se je moja domovina zelo spremenila. Mnogo dopisov dobivam od tam, — a roko na srce, da kaj tacega nisem nikoli slišal."
.Tudi jaz dobivam pisma in vlada tudi od agentov, ki so dobro poučeni!"
.In ti pišejo, da gredo ladije z denarjem iu orožjem na Angleško ?"
kr. kmetijska družbe kranjske, če bode posnemal politične peteline, katerimi je vedni prepir vsakdanji kruh.
Dakoromanizem.
Med vsemi narodnostimi na Ogerkem se v novejšem času pomadjarjenju najbolj ustavljajo Ru-munci, Ko so Madjari z vso silo v saboru svojem odobrili postavo o otroških zabaviščih, bili so edini Rumunei, ki so se z vsemi silami temu protivili ter dokazovali, da država nima pravice, na tak način zatirati svojih podložnikov. Madjari se seveda niso ozirali na te govore, nego so zaslepljeni v svojem šovinizmu še dalje posegali v tem pogledu ter Ru-mune po svojih časopisih radi njihovega ponašanja proglašali za nepokorne ogerske državljane. To početje pa je Rumunce silno razdražilo, da so v svojih časopisih tudi ostro odgovarjali. Znano nam je še vsem, kako so rumunski vseučiliščni dijaki vsemu izobraženemu svetu v lepej spomenici opisali nasilja, ki jih morajo Rumunei trpeti od strani Madjarov in kako hočejo po najnovejšej postavi že rumunske otroke pomadjariti. To je Madjare še tako razdražilo, da so Rumunom očitali celo izdajalstvo, ker so se vseučiliščniki v Bukareštu potožili pred Evropo radi preganjanja svojih soplemenikov na Ogerskem. V tej medsebojnej borbi so se pozvali rumunski časopisi na svoje soplemenike v kraljevini Rumuniji, da jih je ž njimi vkupe enajst milijonov, in da oni v tej borbi z Madjari ne morejo propasti. Zdaj je bil ogenj v strehi. Kar rohneli in upili so zdaj madjarski časopisi, kako nevarni so Rumunei državi ogerskej in kako jih je treba na uzdi držati; da se ne izneverijo madjarskej državnej ideji, ali pravični : jim pa nočejo biti, nego mislijo, da se morajo njim vsi podati ter delati, kar oni zahtevajo.
Pa vse to upitje madjarskih časopisov ni nič drugega, nego obrekovanje Avstriji zvestega rumun-skega naroda. Ce so v svojej borbi omenili časopisi j svoje soplemenike na Rumunskem, gotovo niso tega storili s slabo namero, nego le prisiljeni vsled grdega madjarskega šovinizma. Pa kaj bi jim to to- ' liko zamerjali Madjari, ki so se toliko vekov bratili s Turki in' drugimi sovražniki Avstrije prav de- ; janjsko, kar se pa Rumunom ne more očitati. In : kaj počenjajo večkrat Nemci v Avstriji ? Kako pro- j slavljajo nemškega cesarja in Bismarcka ! Celo na ' slovenskih tleh se oglašajo za razširjenje nemškega duha in nemške države. In to je po nazorih njihovih in pa tudi madjarskih vse v redu. Če pa se oglasi Slovan ali pa Rumun za svoje pravice, je že nemirnež, če omeni pa svoje soplemenike, potem je pa že pravi izdajalec. To so gotovo nezdravi odno-šaji v n&šej državi ter bodo ostali, dokler si bosta prisvajala le dva naroda, namreč Nemci in Madjari, vse pravice, drugi pa da ostanejo robi.
Rumunei so bili od nekdaj najvernejši podlož-niki svojemu cesarju. To so pokazali tudi leta 1848 na skupščini v Blažu na Erdeljskem, kjer so izdali svoj pronunciamento za svobodo in ravnopravnost, ali ob enem izjavili tudi svojo vernost in privrženost cesarju, za katerega so šli tudi v boj. In kakor
»Vi se peljete v Cork, kaj ne? Hočete li, da vam dokažem, da bolje vem, ko vi ?"
»V istini, veselilo bi me!"
„Dobro, čujte! Pojte v Corku v pristan in videli boste tam ameriško ladijo ,Liberty', ki je danes v jutru tija dosplla. Kdo bi mi bil to povedal?"
»Morebiti jaz! de smehljaje doktor. »Jeden mojih dopisnikov mi je brzojavil o prihodu ladije in peljem se tija, da vsprejmem zabojček, ki me čaka. Vidim, da se radi norčujete, milost!"
„Ali vam je dopisnik naznanil tudi osebe in njih značaj?" vpraša škof vzburjen.
„Ni se mu zdčlo dovolj zanimivo."
»Kar za vas ni zanimivo, to je za nas važno ; mej potniki je mož, katerega vsa južna Irska pričakuje: kralj noči!" —
Doktor Irvinghton je skočil po koncu.
»Oj, doktor, kaj se vam je pripetilo?"
„Vaš prijatelj, lord Pinacle me hoče strašiti I" de smeje se učenjak.
»Kaj vam je pravil?"
»Da me v Corku čaka ,kralj noči', da me ho požrl!"
»A dii, kapitan Masset, Market, ali kako?"
»Mackaj", odgovori škof, »je isti, za kojega se je razpisala nagrada. Ta je gotovo že v ječi; ,kralj noči' pa se ne zove tako."	(Dalje slždi.)
takrat, tako verni so tudi še dandanes svojemu geslu. Le Madjari s svojim ravnanjem so krivi, da se širi med Rumunei nezadovoljstvo proti njim, a nikakor ne proti državi, katerej so vedno zvesti in privrženi. Madjari se pa tudi silno varajo, če mislijo, da bodo s silo predobili Rumunce za madjar-sko državno idejo. To se jim ne bode nikdar posrečilo, kajti rumunski narod je že tako probujen, da ga ni mogoče niti s silo pomadjariti, da pač on se na ta način še bolj probujuje. Ko bi se ž njimi z istim oduševljenjem in z isto pogumnostjo za sveto stvar združili Slovaki in Srbi, zabrnilo bi se marsikaj na Ogerskem.
Ali žalibog, da za zdaj od Slovakov in Srbov nimamo mnogo pričakovati, Madjarom pa je tem laglje borba proti Rumunom, katerih pa, sodlč po današnjih okolnostih, ne morejo na noben način nadvladati, kajti Rumunei imajo med vsemi oger-skimi narodi največ životne moči.	—a.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 21. avgusta. Notran)« dežele.
Protisemitje v Pragi. Potovanje proti-semitov v Prago je tako važen dogodek, da se ž njim ne bavijo v obširnih člankih le avstrijski večji listi, temveč tudi zunaj Avstrije se mnogo govori in piše o tem dogodku. Berolinska »Kreuzzeitung" ta dogodek ravno tako tolmači, kakor smo ga tolmačili mi, da je prvi korak k sporazumljenju kristijanskih narodov. Berolinski list gre še dalje in vidi v tem začetek federalistične preustrojbe avstrijske države. Če se zjedinijo vse avstrijske kristijanske stranke, ne bode jim težko, združiti nekdanjo Avstrijo. Liberalni Nemci in Madjari so pač preslabi, da bi mogli potem zabraniti, da se država ne preustroji primerneje potrebam njenih narodov.
General Ignatjev v Pragi. Kakor poroča neki praški list, je te dni general Ignatjev ogledal praško razstavo. Generala pa ni nikdo spoznal. Pražani so še-le zvedeli, ko se je geueral že odpeljal po železnici. Geueral se je najbrž hotel izogniti vsem demonstracijam.
Jezikovno vprašanje v vojaških šolah. V kratkem se bode preustrojil poduk deželnih jezikov na vojaških šolah. Določilo se bode, da te jezike morejo podučevati le osebe, ki dokažejo, da so sposobne ta predmet podučevati tudi v državnih srednjih šolah. Za tako preustrojbo se dolgo po-gajanjajo posebno Madjari. Dosedaj se je poduk nenemških jezikov v vojaških šolah malo zanemarjal. Podučevale so večkrat osebe, o katerih je bilo dvomljivo, če imajo vse potrebne sposobnosti.
Vitanje države.
Nova trodržavna zveza. Francoski list »Paix" hoče vedeti, da se bode sklenila zveza mej Rusijo, Francijo in Anglijo. Na prvi pogled je jasno, da imamo tu opraviti s časniško raco. Angleška in ruska politika si tako nasprotujeta v Evropi in v Aziji, da na zvezo mej njima ni misliti. O taki zvezi se je že govorilo, ko je ministroval Gladstone, kateri je bil Rusom tudi zares naklonjen. Gladstone se je pa kmalu sam prepričal, da taka zveza ni mogoča, in razmere so bile tako nanesle, da so bili odnošaji mej Rusijo in Anglijo bolj napeti, nego pod kakim konservativnim ministerstvom.
Rusija. V Rusiji nekda žito nakupuje v velikih množinah vojna uprava in ga spravlja v vojaške magacine. Preskrbeti hote vojsko za vse slučaje. To je baje tudi glavni uzrok, da se je prepovedalo izvažanje žita. Rusija se resno pripravlja za rešitev vzhodnega vprašanja; to se vidi iz tega, da z vso silo hoče pridobiti vojnim ladijam svoboden prehod skozi Dardanele.
Španija. Mi smo nedavno omenili, da špansko brodovje tudi obišče Kronstadt. Ta novica se sedaj preklicuje. S tem preklicem pa še ni rečeno, da se na to ni mislilo. Španci so se lahko tudi premislili, videč, da se zveza mej Francijo in Rusijo ni sklenila in da je francosko brodovje od-plulo v Anglijo. Spancem bi rusko prijateljstvo le tedaj koristilo, ko bi se bila sklenila rusko-francoska zveza in bi ta zveza ne bila naperjena le proti trodržavni zvezi, temveč tudi proti Angliji.
Mejnarodni shod soeijalistov. Že dolgo se opaža, da židje porabljajo socijaliste v svoje namene. To se je jasno pokazalo na shodu v Bruselji. Vsprejela se je namreč resolucija, v kateri se obsoja protisemitizem. Vsakdo se mora čuditi, kako delavci pridejo do tega, da se navdušujejo za Žide. Židovski tovarnarji in židovski posestniki rudnikov pač najhuje zatirajo delavce. Židovski kapitalisti vedo, da je jim protisemitizem, ki se je razširil v srednjih stanovih, nevarnejši, nego pa socijalizem, zaradi tega so pa z denarjem pridobili socijalistične vodje, da so začeli boj proti antisemitizmu. Proti-semitstvo se opira na krščanstvo in ima torej veliko večjo moralno moč, nego pa brezverski socijalizem.
Irsko. Dillon hudo dela proti Parnellu, ta pa posebno čuti pomanjkanja denarja. Narodni ligi vedno redkejše dohajajo doneski in so skoro popol-
noma izostali. Narod nema več zaapanja v podjetje, kateremu na čelu je Parnell- Da bi si pomagal iz zadrege, pripravlja Parnell manifest na Irce vsega sveta, v katerem bode poisebno nffclašal,; da je treba denarja za agitacije. Ta manifest mu pač ne bode dosti pomagal. Dillon in 0'Brien imata pri irskem narodu že toliko vpliva, da bodieta prekrižala vse načrte Parnellove. Zastonj se Parnell upira, pri prihodnjih volitvah za parlament moral se bode odtegniti političnemu življenju.
Zjedinjene driave. Predsednik Hartington je te dni prišel v Bennington, da bode prisoten pri odkritju spomenika bitke pri Beuoingtoou. Mej potjo je v Albauyju imel govor, v katerem je izražal veselje, da je v Ameriki letos tako dobra letina. Ker je v Evropi slaba letina, vrnilo se bode v Ameriko vse zlato, katero so poslednje mesece odpeljali v Evropo.
Izvirni dopisi.
Z Rake, 19. avgusta. Danes smo imeli pri nas občinske volitve. Za župana je izvoljen g. Alojzij Hrajs|tnik|, o katerem upamo, da bode v vsaki zadevi pravično postopal in po svoji moči delal na korist občine. — Tudi pri nas odločno obsojamo ožje pristaše narodno-napredne stranke, ki dela vedne prepire v, deželi. Povsod hočejo ti ljudje gospodovati, in če ne gre po njihovi volji, potem pa križe v svet, da je duhovščina brezdomovinska. Gospoda pri »Narodu", nikar ne mislite, da Vam vsi po-svetnjaki to verujemo. Le take dobite v svoj tabor, ki so zgubili že vso vero v Boga, vso pravo in nesebično ljubezen do našega ubogega naroda in ki v javnem življenju iščejo le svoj dobiček in slavo. Prej bodete Vi zginili s pozorišča, prej bodete za košček kruha zatajili svoj rod, kakor pa naša vrla duhovščina, ki že od nekdaj deluje za narod. Pojdite rakom žvižgat, vi krivi prorokif
Naj še omenim, da naš č. g. župnik vrlo lepo skrbi za lepoto in snažnost božje hiše. Bog naj ga ohrani še mnogo let!
S Štajerskega, 18. avgusta. Mnogi le iz »Slovenca" izvemo, kako piše »Slov. Narod" o naši duhovščini in zasramuje s priimki njene somišljenike. Tako mu je vedno pod peresom »klerikalni in ton-zurirani" dnevnik. »Narodova" gospoda res misli, da nas s tem posebno draži, a se vara; mi obsojamo tako pisavo radi tega, ker lepe in pomenljive besede zlorabi in smeši. Tako pomeni, kakor »Na-rodovci" menda tudi še vedo, grška beseda xJjjpa<; (kleros) delež in naznanja, da si je duhovnik Boga izbral za svoj delež in v znamenje tega prejel ton-zuro, ki naj ga spominja trnjeve krone Odrešenikove. — Ker se »Slov. Narod" s svojimi neslanimi dovtipi vedno zaganja v katoliško duhovščino in kuje nove psovke, je primerno, da tudi njega označimo s posebnim priimkom. Ker »Narodu" vedno dokazujete narodne pregrehe in se vendar ne poboljša, ima kosmato vest in gluha ušesa. Torej je dnevnik s kosmato vestjo in gluhimi ušesi. Ker pa se večkrat tudi zvija kakor strupena kača, če si ji stopi na rep, in v svoji divjosti bije na vse strani brez premisleka, zakaj in po kom, smemo ga tudi imenovati zmedenca, ali konfuzni dnevnik. Radoveden sem, če bo zadovoljen s tem priimkom.
Z Dovjega, 18. avgusta. Že večkrat je Vaš cenjeni list prinesel kako malo črtico iz našega zakotja. Sedaj pa že dolgo niste ničesar slišali doli v »beli Ljubljani" o nas pozabljenih »Dolincih". Težko zapiše človek kako posebno novico, če ima večkrat matiko in pa koso v roki, kakor pa labko pero.
»Zmagali smo, zmagali smo!" Pa ne z našim kandidatom za deželni zbor, ker bodo še le v soboto volitve pri nas; ampak tistega ošabnega »iz rajha", gospoda Amana, s katerim se robkamo sedaj že drugo leto, smo nekoliko potipali, in pa še neke druge gospode, ki ž njim vlečejo.
Kdo bi si mislil, da bo zgubil mož pravdo? Tatco se je koračil mož, kakor bi bilo že pol naše doline njegove. Denarja ima dovolj; pravijo, da ima več milijonov; pa smo ga vendar nakadili.
Sedaj se pa mož kes&, da se je tako pravdal z nami, da je pravdo zgubil, in zato se hoče še jedenkrat pravdati, pa drugače. Tako se bode komedija začela zopet iz nova in zopet nas bodo gonili doli in gori, — mislijo, da se naveličamo.
Gospod Aman izbral si je zopet novega poma-gača. Kdo bi si mislil, da bode tak rodoljub, tak narodnjak služil Nemcu »iz rajha"! Gosp. H. zastopa sedaj gosp. Amana proti nam, ter skuša, kako bi izvil košček zemlje nam slovenskim kmetom iz žuljevih r6k ter ga spravil v gladke tujčeve roke.
V	nedeljo nabirali so se v gostilni pri Smeren v Mojstrani zopet podpisi za razdelitev onega sveta, ki ga je kupil gosp. Aman od takib, ki ga niso smeli prodati. Podpisi so se nabirali zato, da bi se ta svet na zahtevanje lastnikov samih razdelil, ker gosp. podjetnik sam ne more več siliti za prodajo. In zato sta postavila g. E., namestnik in tovarniški vodja gosp. Amana, in g. notar H. precej vina tu v Šmerčevi gostilni v Mojstrani 1 In tako je res priteklo nekaj posestnikov in se vsedlo na limauice, ne da bi vedeli, kaj jim je nastavljenega. To je čudno, da so jim nemške protokole dali gospodje, ko vendar g. notar vse slovensko uraduje.
Še bolj čudno pa je, da tisti, ki hodi na Koroško slovenske Korošce probujat, zastopa sedaj našega sovražnika.
Amanov namestnik g. E. pošilja svojega služabnika Janeza Legata in Jerneja Janšo, mlinarja v Mojstrani, da hodita po hišah in poliu ljudi silit in lovit podpise; še celo po noči ob deveti uri. ko so že ljudje pri počitku, trkata na vrata in ljudi iz spanja budita. To je vendar že vse odveč, kakor se deluje zaradi te tovarne, ki bode, — če se jim posreči, — nov nemški otočič na slovenski zemlji.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje)
Zbornični tajnik poroča, da se je gremij tiskarjev in črkolivcev v Pragi obrnil s peticijo do visoke poslaniške zbornice, visokega ministerstva finančnega in pravosodnega za premembo tiskovnega zakona in odpravo časniškega in koledarskega kolka, ter prosil zbornico, da bi priporočala prošnjo.
V	peticiji se izraža nadeja, da se bode visoka poslaniška zbornica za to potegnila, da postanejo tudi avstrijska časniška in tiskarska podjetja deležna tistih koristij in pravic v tiskovnih reččh, katere uživajo taka podjetja že dolgo časa skoro po vseh kulturnih državah evropskih, iu da ne bodo še dalje izključena od tega tiskovnega prava, katero je takorekoč postalo mednarodno pravo, vsaj kolikor se tiče teh držav.
Bremena, katera so avstrijske tiskarne doslej morale nositi, izključujejo jih od vsakoršnega mednarodnega tekmovanja in ovirajo njih obrtno delavnost, ker jim jemljejo sposobnost za občno konkurenco. Dandanes se dotični krogi sploh pritožujejo, da domači tiskarji hodijo v inozemstvo in da zlasti tam tiskani spisi, sosebno ilustrovani časopisi, preplavljajo Avstrijo v škodo domači podjetnosti.
Glavni uzrok so nejednaki pogoji za izdelovanje pri nas in v tujini. Po inostranskih deželah imajo tiskarski podjetniki veliko ugodnosti, mi pa ne v^mo Se nič o njih, dasitudi niso delavske plače po tukajšnjih tiskarnah, če ne večje, gotovo pa nič manjše, nego po inozemskih.
Potem preide peticija k posameznim točkam in govori o pritožbah glede časniške kavcije, prepovedane svobodne javne kolportaže časnikov, objektivnega postopanja v tiskovnih reč^b, časniškega in koledarskega kolka, in završuje po obširnem utemeljevanju s prošnjo:
,Visoka poslanska zbornica naj sklene zakonske načrte, s katerimi se.
1.	odpravi časniška kavcija;
2.	dovoli javna kolportaža časnikov in neperi-jodičnih tiskovin;
3.	opusti objektivno postopanje in policijska konfiskacija;
4.	izloči iz zakona določba, vsled katere sme politično oblastvo vzeti koncesijo za tiskarno, in ob jednem določi z zakonom, da zadošča, če se tiskovine predloži tiskovnim oblastvom tedaj, kadar izidejo, in naposled
5.	odpravi časniški i koledarski kolek."
Ko je bil poročevalec, kar je bistvenega v peticiji, povedal, predlagal je v imenu odsekovem:
.Častita zbornica naj blagovoli to peticijo podpirati."
Gosp. zbornični svetnik Vaso Petričič ne pritrjuje, da bi se odpravil časniški in koledarski kolek, ker bi vsled tega manjše državne dohodke bilo pokriti z dragimi davki, ter predlaga, naj zbornica ne priporoča te točke peticije.
Gosp. zbornični svetnik MaksKrenner meni, da ni ugovor gospoda predgovornika tehten, in priporoča predlog odsekov.
Gosp. zbornični svetnik Anton Klein govori za odsekov predlog.
Ko je bil gosp zbornični svetnik Vaso Petričič še jedenkrat izpregovoril za svoj predlog in poročevalec priporočal odsekov predlog ter poudarjal, da nese koledarski kolek na leto okoli 165.000 gld. in časniški kolek okoli 900.000 gld., da so na Ogerskem leta 1870 odpravili časniški kolek, da so na Angleškem že leta 1855 časniško pristojbino omejili jedrno le na poštne znamke, leta 1861 pa odpravili tudi poštno pristojbino, da so na Francoskem časniški kolek opustili z odlokom z dnd 5. septembra 1870. leta, in na Nemškem izrekli v § 30. tiskovnega zakona, da se tiskovnim izdelkom ne sme nakladati časniški kolek, — odklonila je zbornica predlog gosp. zborničnega svetnika Vasa Petričiča in vsprejela predlog odsekov. __(Dalje sledi.l
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. avgusta.
(Deželnozborska volitev na Gorenjskem.) Iz Gorjan se nam poroča, da je bilo včeraj izvoljenih pet zanesljivih m6ž za g. Mesarja. Borba je bila nekda precžj huda, ker sta dva pristaša g. Pirca skušala pridobiti volilce. V Kamui Gorici je za volilnega moža izvoljen g. župnik. — Prosimo svoje somišljenike, naj nam sporoči izid prvotnih volitev tudi v ostalih občinah.
(Katol. tiskovnemu društvu) so čast. gospodje duhovniki, 1. 1866. posvečeni, včeraj v Vodicah pri svojem sošolcu župniku Sim. Žužku petindvajset-letnico obhajajoč, zložili in darovali v podporo krščanskega tiska s t o i n d ese t goldinarjev. Bog živi vrle jubilante 1 Istemu društvu poklonil je tudi čast. g. Blaž Muhovec, mestni kapelan v Kamniku, za napravo nove tiskarne 25 gld. Bog povačaj vsem za našo dobro stvar vnetim dobrotnikom I
(Gosp. dr. F. Jnrtela), odlični štajerski narodnjak in namestnik deželnega glavarja v štajerskem deželnem zboru, se preseli iz Ptuja v Šmarije.
(Umrl) je sinoči g. Jernej Žužek, tukajšnji hišni posestnik. N. v m. p.
(Iz Celovca) se nam piše: Rojstveni dan Nj. Veličanstva cesarja praznoval se je tu prav slovesno. Ponedeljek zvečer je bil mirozov, torek zjutraj bud-nica po vojaški godbi. Ob 8. uri bila je na „Vresu" vojaška maša, katere se je udeležilo vse tukajšnje vojaštvo in mnogo občinstva. Ob 10. uri daroval je mil. gospod knezoškof dr. J. Kahn ob obilni asi-stenciji slovesno sveto mašo v stolnici, h kateri je prišel gospod deželni predsednik Schmidt-Zahierow, deželni glavar in c. kr. uradništvo. Hiše, v katerih so c. kr. uradi, bile so okrašene s cesarskimi zastavami.	—rn—
(Vojaško:) Polkovni zdravnik I. vrste, gosp. dr. Morecky, je premeščen od 25. pešpolka k 19. lovskemu bataljonu; nadzdravnik gosp. dr. Šavs iz garnizijske bolnišnice v Krakovem tudi k 19. lovskemu bataljonu. — Umirovljena sta podpolkovnik pri 86. pešpolku, g. T. Drenik, in nadporočnik prt ženijskem ravnateljstvu v Zagrebu, gosp. Julij Mallj, ki je bil minolo zimo težko ranjen pri železniški nesreči med Poljčanami in Ponikvami. — Imenovani so: Karol Gotter za poročnika pri 97. polku; za častnike-namestnike: Ferd. Tomanič pri 97., R. Fitz pri 87., J. Rant pri 17.. R. Lehmacher pri 97., Frid. Pirker pri 97., Fr. Lieb pri 17., Ig. Mtihlhauser pri 19., K. Schuster pri 17., A. Svie-zavski pri 97., B. Ravelli pri 97. in Frid. Mazuran pri 17. pešpolku; D. Gjurgjevic pri 13., Virgilij pl. Poka pri 28., Belizar Szlavik pri 19., vitez Perelli pri 7. in K. Reich pri 7. lovskem bataljonu. Oskar Link je imenovan za častnika-namestnika pri bram-bovskem bataljonu v Ljubljani št. 25.
(Železnica Celovec-Ljubelj-Kranj.) .Klag. Ztg." poroča, da bodo v kratkem pričeli trasirati železniško črto Celovec-Ljubelj-Kranj.
(Drnžbi sv. Cirila in Metoda) poslali so gg. i učitelji in šolski prijatelji, zbrani pri obedu po učiteljski konferenciji v Bledu, po g. oadučitel|u Fr. Rusu svoto 12 gld. 81 kr. — Zahvaljujoč se za i poslani dar, kličemo: Bog živi marljivo gg. učitelje j in vse druge šolske prijatelje!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. j
(Pri Veliki Nedelji) na Štajerskem bodo dnč j 26. t. m. štirje gg. duhovniki nemškega viteškega reda dobili redovno obleko iu storili slovesne ob- j ljube.
(Pri čč. šolskih sestrah v Mariboru) so dne i
15. t. m. prejele samostansko obleko čf. sestre: Ambrozija Svetlin iz Brežic, Mehtilda Cepin iz
Pilstanja, Antonija Plemenitaš od sv. Križa na Slatini, Frančiška Jelen od Sv. Mprjete pri Velikovcu, Bernarda Kurbus od Št. Jurjty na Ščavnici, Lucija Šlebinger od Sv. Ane na Krembergu, Etekta G ril iz Kople pri Lučanah.
(Sadjerejski poduk) bode prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne v Št. IIju pri Gradiču; predaval bode potovalni učitelj g. Ivan Bele.
(Iz Save) so potegnili včeraj dopoldne nad Savskim mostom truplo okoli sedemdeset let stare ženske; pokopali jo bodo na Črnučah.
(Hnda nra) je bila minolo nedeljo tudi na Štajerskem. Pri Celji je strela udarila v neki kozolec, ki je zgorel. Okolu Ljutomera je nevihta napravila veliko škode. — Isti dan popoldne je začelo goreti pri Sv. Janžu v Sagovski dolini blizu Arveža. Pogorelo je 11 poslopij; unel se je tudi zvonik bližnje cerkve ter se zvrnil z velikim hrupom. Zvonovi so se zdrobili na kosce.
(.Naš dom".) Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. Zbira J. L. K. I. snopič. — Cena 20 kr. — Celje 1891. Natisnil in založil Dragotin Hribar. — V uvodu knjižice beremo: .Slovensko ljudstvo vedno pogreša dobrega berila. Imamo sicer listov dovolj, a kmet si jih ne more naročevati." S tem ne do cela veljavnim razlogom dokazuje nabiratelj potrebo zbirke „Naš dom", ki bo izhajal po enkrat na mesec. — Veseli smo vsa-cega dobrega berila za naše ljudstvo, a mora biti res dobro, tako po tvarini, kakor po obliki. Žal, da I. snopiča ne moremo ni v enem ni v drugem oziru tako pohvaliti, kakor bi radi. Tvarine, nabrane v zbirki, so preveč navadne in vsakdanje; natisneni pesmi vzlasti ne ugajata; tudi jezikovna oblika v spisih je pomanjkljiva. — Želimo torej, da se na vse to bolj pazi pri sestavljanju druzega snopiča, da bo snov zvezka bolj kritično izbrana ter se objavi v jeziku, ljudstvu slovenskemu res domačem.
(Hnd kašelj) imajo otroci pri Sv. Duhu na Ostrem in na Kapli. Ker je ta bolezen nalezljiva, so šoli že nekaj tednov zaprti.
(.Slovensko bralno društvo" v Kranju) napravi prihodnjo nedeljo popoldne ljudsko veselico v Kozlovem gozdu na Laborah z godbo, petjem in drugimi zabavami. Za dobra jedila in pijače se bode skrbelo. K obilni udeležbi so povabljeui od odbora udje in neudje. Ako bode vreme neugodno, bo veselica drugo nedeljo.
(Trirazredno ljudsko šolo v Mengišn) je ob-iskavalo letos 288 otrok, od katerih se je učilo prav pridno 223. Poučevali so g. P. Sire, začasni voditelj, čast. gosp. katehet L. Zaletel in gdč. E. G r k m a n. Tiskano letno poročilo ima na prvem mestu sestavek .Sv. Notburga v Grobljah."
(Mednarodna glasbena in gledališka razstava leta 1892. na Dunaja.) Pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti gosp. nadvojvode Karola Ludovika bode v rotundi v c. kr. praterju in po bližnjih vrtih mednarodna glasbena in gledališka razstava od 7. maja do 9. oktobra 1892. 1. Vzpored tej razstavi bode: A) Životopisne znamenitosti. B) Glasba, in sicer: I. Instrumenti; II. grafično zapisovanje glasbe; III. glasbeno slovstvo in glasbeni pouk. C) Gledališče, in sicer: I. Gledališke zgradbe ; II. pripomočki gledaliških predstav; III. slike o gledaliških predstavah ; IV. vsakovrstna dramatična dela; V. dra-maturgija, kritika in gledališko slovstvo. D) Zanimive narodopisne reči agoraj omenjenih kategorij. Z razstavo vred bodo tudi glasbene in gledališke predstave sploh, posebno pa z ozirom na zgodovinske, narodne in narodopisne razmere. Oglasnice za pošiljatve v strokovno kakor tudi v posebno obrtno razstavo se dobivajo ali neposredno pri komisiji za mednarodno glasbeno in gledališko razstavo ua Dunaju L, Eschenbacbgasse, ali pa tudi po posredovanju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Uvažanje prevojenega mesa na Nemško in pa zdravstvena spričavala.) Trgovska in obrtniška zbornica v Lvovu je naprosila visoko c. kr. ministerstvo za trgovino, naj bi izposlovalo pri nemški vladi, da bi bila odpravljena dozdaj predpisana zdravstvena spričevala pri poštnih pošiljatvah pre-vojeuega mesa na Nemško. Vsled tega je odredila nemška vlada, da se smejo uvažati odslej male pošiljatve prevojenega mesa na Nemško tudi brez pride j a u i h |im spričeval o njih izviru le tedaj, ako se dokaže s fakturami, z voznimi listi, z dopisnicami ali pa sploh ua kak drug verodostojen način, da ne izviraj j dotične pošiijatve iz Amerike. To odredbo je c. kr. poštno in brzojavno vodstvo naznanilo tu-
kajšnji trgovski in obrtniški zbornici - z dopisom z dnd 28. julija 1891. L, št. 16.035 vsled ukaza visokega c. kr. ministerstva za trgovino z dne 9. jul. 1891, Št. 25.273.
Raznoterosti.
—	N a b i c i k 1 u po s v e t u. Te dni prišla sta na biciklu na Dunaj Angleža Stevens in Mi-tschell, katera hočeta na biciklu prepotovati, ves svet. Sedaj sta že prepotovala Anglijo, Irsko, Škotsko, Francosko, Švico, Virtemberško in Češko. Iz Avstrije potujeta preko Bosne v Solun, potem pa v Malo Azijo, Palestino, Egipet, Indijo in Avstralijo.
—	Nesreča na zeleznici. Blizu postaje Davidgrad na Finskem sta vkupe trčila dva vlaka. Petdeset osob je ranjenih, dve sta že umrli.
—	Turški roparji. Blizi' Soluna so ro parji odpeljali italijanskega podložnika Sollinija, kateri je bil v službi pri orijentski železnici, in umorili jednega delavca. Vodja roparjev v zahteva 2000 funtov odkupnine v jeduajstih dneh in pa, da se roparji ne bodo preganjali. Avstrijsko in italijansko veleposlaništvo posredujte. Železniška družba zahteva bol|ša jamstva za varnost železnice in njenega osobja. Porta bode pač dala najlepše obljube, ali storila ne bode ničesa. Kupca, katerega so roparji odpeljali iz Soluna pred tremi meseci, še sedaj neso izpustili, ker njegovi ljudje ne morejo dobiti toliko denarja, da bi ga odkupili.
—	Krona za kraljico španjsko. Dame v raznih južno-ameriških državah nabirajo doneske, da dne 12. oktobra 1892. leta ob štiristo-letnici najdenja Amerike izroče kraljici španjski zlato krono. V Evropo bode krono prinesla deputa-cija odličnih ameriških dam.
—	Rusko navdušenje. Italijanskemu veleposlaniku v Peterburgu se je pripetila mala neprijetnost, ko je bilo francosko brodovje v Kronstadtu. Veleposlanik je po vnanjosti jako podoben kakemu Francozu. Neki navdušen peterburški delavec, ki se ga ie bil poprej precej navlekel, ga je imel za francoskega pomorščaka, jel ga objemali in kričati mu na uho: „Vive la France I" iu poljubovati po ruski navadi. Iz zadrege je veleposlanika rešil še Jle neki policist.
—	Najvišji slap je v Arturski dolini ua Novi Seelandiji. Gorski potok pada sprva navpično s 815 čevljev visoke strmine v široko kotlino, iz katere pa voda čez novo strmino pada v kothno, ki je 715 čevljev nižj«.
—	Latinskislovar nadržavnestroške. Na stroške pruske vlade hočejo izdati velik latinski slovar. Slovar bode obsegal 10 zvezkov po_1200 stranij velike četrtinke. Sestavljalo ga bode 55 pro fpsorjev, glavni vrednik mu bode profesor Hertz iz Vratislave. Ta slovar bodo delali 18 let, stroški so proračunieni na pol miliiona mark.
—	Kubiniski odbor angleške spodnje zbornice ie izkazal, da so v minolem zasedanju v restavracijski dvorani za poslance pojeli 7422 zajutrkov in 19.195 kosil. V dvorani za tujce
se je pojelo ta čas 1564 zajutrkov iu 1069 kosil, v obednici na terasi 1801 kosil.
— Normalni pajčolau. Profesor Jiiger je je te dni omožil svojo hčer. Pri poroki je imela samo volneno obleko, imela jo cel6 pajčolon iz volne.
Telegrami.
Brno, 20. avgusta. Predilna tovarna bratov Jeruzalem je ustavila plačila. Pasiva znašajo 300.000 gld.
Rim, 20. avgusta. Na progi Bolonja-Florencija je nastal ogenj v vozu prvega razreda. Pet potnikov je poskakalo iz voza, vsi so težko ranjeni.
Berolin, 21. avgusta. Danes je izšlo Moltkejevo delo o vojni 1. 1870/71. V uvodu piše pisatelj: Ne čestiželjnost knezov, temveč mnenje in nezadovoljstvo narodov in strankarski prepiri so nevarni evropskemu miru. Delo obseza mnogo novih in zanimivih po-drobnostij.
Carjigrad, 21. avgusta. Vojni minister Ali Said-paša je umrl; njegov naslednik je gazi Omar-paša.
Portsmouth, 21. avgusta. Včeraj je bil velik obed pri kraljici. Waddington je sedel kraljici na desnici, Gervais na levici. Napi-valo se je kraljici in Carnotu.
Novi Jork, 20. avgusta. Na otoku Martinique je bil velik vihar, ki je poškodoval mnogo ladij in hiš ter pokončal veliko oseb.
gf Piccoli-ieva tinktura za želodec H
je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "£2£ bavnih oruanov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, ZtS~ kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena afcr steklenici 10 kr.	(300-1651 SSS,
T U j V i.
19. avgusta.
Pri Maliču: Muller, trgovee, iz Heilbronna. — Siegrot, trgovee, iz Homatova. — Wriessnig, Sehediwy, trgovca, iu Kren, potovalec, iz Gradca. — Defran -hescki iz Sturij. — Berger, potovalec; Pollak, Buchreiner, Banki, Holzer, Gelles, trgovci, in Fleischmann, z Dunaja. — Žgur iz Goo. — La-zovicli, graščak, in Wolfling, iz Gorice. — Laurie, zasebni«; Oraschein, c. in kr. major v pok.; Huber, poročnik, iz Trsta. — Majer iz Vipave. — Casati, poročnik; vitez Eisenstein, generalmajor, iz Maribora. — Cazzafura, posestnik, z bratom, iz Tomina. — Berger iz Bupimpešte. — Badovinac s sestro iz Zagreba. — dr. Holzabek, zdravnik. z Reke.
Pri Stana : Grader, trgovec; Hirseh, potovalec; SchwarzT uradnik, z Dunaja. — Costa, profesor, iz Neapolja. — Eisler in Fisoher, trgovca, iz Budimpešte. — Reirihardt iz Lipsije. — Haase iz Plzna. — Legat, kanonik, iz Trsta. — Tomic, vojaški župnik v pok., iz Gradca. — Pokorny iz Kormina. — Debeljak, župnik, iz Dvora. — Kaplja s hčerjo, iz Litije. — Bettelheira iz Vel. Kaniže. — Pelikan, trgoveo, z rodbino, iz Monakovega. — Ogoreutz iz Novega MeBta. — dr. Traun, odvetnik, iz Celovca.
Pri bavarskem dvoru : Hoge in Elinger z Dunaja. — Grilc, tovarnar, iz Zapuš. — Mihelič iz Celja.
Pri avstrijskem caru: Baron Rodic, posestnik, iz Križevcev. — Peterlin iz Št. Vida.
Pri Juinem kolodvoru: Egerer, knjigovodja, in Egner, z Dunaja. — Barbier in Viceireh iz Trnovega. — Pollet, potovalec, iz Vipave.
Umrli m<»:
19. avgusta. Jera Japel, delavka, 23 let, Cesta v mestni log 3, jetika.
V b olnišnici: 19. avgusta. Henrik Kralj, delavec, 20 let, jetika.
Vremennko Mf»oro^flo.
a et a	Ca«	Stanje		V »ter	Vreme	S ■S = c i; š •S« s s «
opazovanja		irmfcoroer* t mm	toplomera po Celziju			
20	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zv«č.	730 3 7316 733 4	152 170 13-&	si. zapad sl. szapad sl. Zft-D.	me^la oblačno jasno	11 dež
. u. zve«. loot jo-o si. z riti. jasno Srednja temperatura 15 3°, za 3'3" pod normalom

Ravnokar je izšla v novi kaj lični izdaji molitvena knjižica z naslovom:
m
Stezica v neksa.
Bukvice pridnim otrokom mesto podobic.
Radi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo vezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodont.
Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. "Tpg
Neškodljivo celo za najnežnejše sobe. 9U V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr.	(47)
i x i i i i x x.x x x x
Tovarna cerkvene opravo.
Premovana
1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izilelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Frane B r u c k n o r.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.,
pa tudi	(26—15)
cela mašila obleka v najpravilnejši obliki.

Cerkveni paramenti. -4-
Dunajska b o i*
z
Dne 21. avgusta.
Papirna renta 5davka . . . Srebrna renta o "Jo, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%. davka prosta . . . Akeiie avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100....... .
91 gld. 15 kr.
. 91	M	25 ..
. 110		90 „
. 102		10 .,
. 1023		— „
. 178		— .,
. 118		15 ..
9		40 V
6		63 .,
. 58		15 „
Dne 20. avgusta.
Ogerska zlata renta 4% . . . .... 103 gld
Ogerska papirna renta 5 "/0......
4% državne srečke I. 1854.. 250 gld. . . 5»i dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 "/o Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4Vj*
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
103 gld. 65 kr	
101 ,	10 „
135	75 ,.
148	-i. „
180	
97	
100	20 „
188	25 „
60	, n
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	IS	„
Rudolfore srečke, )0 gld.......20	„
Salmove srečke, 40 gld........59	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........49	1 „
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2725	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	93	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 ....................45	„
7 5 kr.
75
25 „
r*
25 „ 21
95 „
tmenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Om~ Razna naročila izvršd sc najtočneje. "»O
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoljake zadolžnioe. 4'/,% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 41 "/o komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Kreditne promese
ft -AV, gld. in GO lcr. kolek. Glavni dobitek
goldinarjev ti®«®®® avstr. velj.
■■ Žrebanje je že dne 1. septembra! m»