edinost Izhaja vsaki Torek Sredo četrtek in Soboto. UNITY Issued every Tuesday Wednesday Thursday and Saturday. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY, 10, 1924 STEV. (No.) 6. LETO (Vol.) X. \ Protestantsko-socialistična komedija. NAPREDNJAKI ZA VEČ KOT TISOČ LET ZADAJ. -RES SAMI POMOŽNI KOMEDIJANTI.—KAJ HOČEMO, PREDPUST JE. (Konec.) Obširneje je o tem razpravljal} sv. Auguštin. Povod k temu mul je dalo ono mesto v knjigi Mo-j drosti, ki se fflasi: "Qui vivitj in aeternum, creavit omnia si-mul." 18. 1. V slovenski Wol-fovi izdaji'sv. pisma so.to mesto prestavili: "On. ki vekomaj živi. je vse. brez izjemka vstvaril." Ta prestava je netočna, vsaj z ozirom na latinski prevod, «ki ga ie moral sv. August in imeti pred seboj. Glasiti se ima: "On, ki vekomaj živi, je vse hkrati vstva-ril. Ta "hkrati" je sv. Auguštinu dal povod, da je zamislil za takrat silno drzno teorijo o stvar-jenju in razvoju sveta. Po njegovem mnenju so naravnost iz ustvarjajoče roke božje izšle le "causae primordiales," neke vrste pramaterija, v katero je po-j ložil takozvane "rationes semi-nales." kakor neka semenska zrna. iz katerih se je potem pod njegovim providencijelnim vodstvom vse stvarjenje razvilo. Stvar j en je samo se je tedaj po njegovem izvršilo hkrati, ne v šestih dneh. Razvoj stvarjenja Jz te, s posebno energijo obdarjene pramaterije, se je pa polagoma vršil. A tudi ta se ni v šestih dneh izvršil, kakor opisuje prva Mojzesova knjiga. To se sv. Auguštinu naravnost neverjetno zdi. Na drHgem mestu namreč pravi: "Kaki so bili ti dnevi, si je silno težko, če ne celo nemogoče misliti, kaj šele povedati." Po njem je evolucija te, s potrebno energijo obdarovane pramaterije, v dolgih Časovih perijodah razvijala, dokler »se ni do one popolnosti razvila, o kateri je v prvi Mojzesovi knjigi govor. Cujete, vi klevetniki, kaj pravi sv. Auguštin ? Je mar on iz strahu pred kakim Kopernikom, ali morda celo kakim Dar-winom, ali Haecklom zamislil to teorijo, da reši sv. pismO in svojo vero pred zfiiagovM tim pohodom vede? Kje so bili še: Kopernik s svojim "De re-volutionibus orbium coelesti-um", Darwin's svojim: "Origin of the Species," Haeckel s svojimi "Veltraetsel" in vsi drugi prežvekovavci njih resnično ali navidezno znastvenih pridobitev, ko je on že odšel k Bogu po plačilo? Ne samo stoletja, ti-' soč let in več je preteklo, predno| so se ti kakor repatice prikazali! na obzorju in zopet zginili v. temo, ker so sovražili luč. Ne mislim Kopernika. On je bil veren mož, ampak ostale in njih' prevžitkarje socialiste, ki se ta-' ko radi kot berači stiskajo k tuji peči. O, takrat je bilo še vse1 prepričano, da je zemlja središče svetovja. in da solnce pleše okrog nje. Kozmogonija, geologija, paleontologija so bile še "in rationibus seminalibus," še v deveti deželi. Praznih strahov se pa tak mož, kakor je bil sv. Auguštin, ni bal. Zato mu ni bilo treba iskati izhoda, da reši pred njimi sv. pismo 4« svojo vero vanje. Pa še nekaj.- Ta Auguštino-va teorija je, kakor lahko vsak vidi, v kričečem nasprotju z besedilom sv. pisma o stvarjenju. Kako vendar to, da , ga Cerkev, VELIKO PREREKANJE Y SENATU RADI RUSIJE. AMERIŠKE YESTI. ki je po vašem mnenju še zdaj tako nazadnjaška, da trdno veruje v stvarjenje v šestih dneh; veruje, da zajec prežvekuje, ker je pač v sv. pismu tako zapisano, kako pravim to. da ga ni preklela z njegovo teorijo vred, in vsaj po smrti sežgala njegovih kosti, če ji je že prehitro na oni svet ušel? Kako to, da ga, celo kot svetnika in svojega največjega učenika, časti ? Morda zato, ker jo je s svojo teorijo rešil, da jo ni zmagovito prodirajoča veda "z njenim "svetim" pismom vred pohodi- ( la? Ja, to bi se še nekako dalo j misliti, ko bi ga bila šele potem kanonizirala, ko so se omenjene | repatice prikazale na obzorju. Toda ona je Auguština že tisoč in več let prej častila za svetnika, predno je tozadevna moderna veda ugotovila, da v Moj^sovi kozmogoniji nekaj ne "štima." Kaj sledi iz tega? Nič dru-zega kot to> da je bila ona že takrat prepričana, da sv. pismo ni knjiga človeške znanosti, ampak božje, da tedaj človeška znanost v njej ne sme iskati znanstvene opore, a ji tudi ne sme očitati, da njeni, vede ( se tikajoči podatki, ne \štimajo." Ce jaz spišem kako moralizujočo povestico, in mesto naravnost; nenaravnost učim, kakor površni Amerikanci hočejo, pa me radi tega kedo napade, češ da povestica zgodovinsko ni resnična, kar mi je neki zarukan socialist enkrat že očital, bom takega samo pomiloval radi njegove kratke pameti, ker ne zna raz ločevati namena od sredstva, glavnega namena od postranskega. Prav taki pomilovanja vredni so vsi bibliošturmarji, ker svetopisemskim pisateljem, zlati Mojzesu, podtikajo namen, ki ga niso imeli. Strogo znanstveni namen jim podtikajo, i-meli so pa religioznega. Po vsem tem je menda vsakemu jasno, kako je presojati debato omenjenih njiijorških protestantskih pastorjev. Oba sta zidala v oblake. Izvirni greh obeh je bil, da sta se postavila na stališče, kakor da bi bilo sv. pismo nezmotljivi vir, ne samo božje, ampak tudi strogo človeške znanosti. Na takem stališču je fundamentalist moral po-goreti, modernist pa vero v sv. pisnjo zgubiti. Temelj, na katerem sta zidala ni bil granitna skala, ampak močvirje, zato se je obema udrlo. Modroslovje imenuje tako dokazovanje, "pe-titio principii." Zagreši je tisti; ki kaj kot dokazano suponira kar bi bilo treba šele dokazati. Zato je vse njegovo nadaljne dokazovanje, če na videz še tako učeno, lesena baraka na pesku S takimi stvarmi je mogoče "na-fulati" /le kakegfa Amerikanca, ki je bolj v tehniki kot modro-slovju doma. pa kake socialiste, ki gredo rajši za vsako vešo, kot za žarko lučjo sV. vere. Zato pa mi te debate, in socialističnega ploskanja na koncu, nismo mogli drugače krstiti kot: Pro-testansko-socialistična komedija. Včasih je za spremembo tudi kak "Kašperlteater" dober,da se človek malo nasmeje: Sicer Senator Lodge nastopa proti priznanju sovjetske vlade. — Senator Borah pa se poteguje za priznanje. Washington. — Včeraj se je vnela med senatorji velika po!i-( tična bitka glede sovjetske vlade; za katero se je zadnje čase na tiho agitirala po gotovih o-sebah, da bi se jo uradno priznalo od vlade Združenih držav. Senator Borah je nastopil z dolgim govorom, kjer je dokazal, da je priznanje potrebno vsled razmer in da sedanja sovjetska vlača je stabilna itd. Senator Lodge pa temu silno nasprotuje, ne toliko iz strahu pred sovjetsko vlado, pač pa pred slovanskim ruskim velikanom. Kajti javna tajnost je, da Lodge ni nič: kaj prijazen, Slovanom. To je^ zlasti pokazal tedaj, ko se je šlo za razmejitev ozemlja med I-' talijo in Jugoslavijo. -o- Iz Jugoslavije NEMČIJA NE MORE PLAČATI. Berlin. — V parlamentu se razpravlja o reparacijah, o katerih se pa govori, da jih nikakor ni mogoče pričeti z odplačevanjem. Sedanji finančni tajnik pravi, da bo vzelo ves nemški denar prihodnja tri leta samo za vzdrževanje domače industrije. Kako bo Nemčija odplačevala vojno odškodnino, je pa za enkrat veliko vprašanje. -o- ROPARSTVO NA KITAJSKEM SE ŠF VEDNO MNOŽI, t Peking. — Te dni so kitajski roparji umorili belgijskega katoliškega duhovnika Father So-ena, ki je med Kitajci misijona-ril. Skupno so roparji na Kitajskem pomorili 93 tujezemcev, te-j kom leta 1923. Roparji se po gorovju še vedno m nože. Njim se pridružujejo v velikih množinah vojaški dezerterji, ki zapuščajo armado. Ali ne vidiš, kako sovražnik napada s svojim tiskom tvojo vero? In ti, če ne moreš drugega vsaj aeitirai za katoliški list! pa pameten človek take le pomi-luje. Z bezgovkami streljajo na nas, ki mirno sedimo za nepremagljivimi zakopi resnice in se smejemo. Ti Frankie tam v Clevelandu, ti "veleučeni" urednik edine slovenske "znanstvene" revije v A-meriki; ti Zajček, ki gotovo spadaš mej prežvekovavce raznih protestantskih odpadkov; ti klasični "plankar" in prepisovavec pred bogovi in pred ljudmi, Zvonko; ti, kdorkoli si, ki "fu-traš" Martinovo gos, a kljub temu same klopotce nese; in še ti "velika" mati teh "velikih" sinov, Rdeča Veronika, le še večkrat nam vprizorite kako tako komedijo, pod spretnim vodstvom protestantskih pastorjev, ki zdaj pridno razne kozle zbira-, jo okrog sebe, odkar so jim ovce ušle. Predpust je, tempus ri-dendi, čas smejanja. Čas pokore, ki mu sledi bo itak dolg. za vas najbrž večen. Kajti: "Qui jocari voluerit rum diabolo, non potest gaudere cum Christo. — Kdor se hoče s hudičem igrati, se ne more s Kristusom radova-ti." Dr. Vesekdo. — Washington. — Najvišje sodišče je na pritožbo 19 železniških družb zadržalo takozvani transportacijski akt, ki vsebuje točko, da morajo železniške družbe deliti čezmerne dohotke, ki segaio nad 5.75 z vlado Združenih držav. Slučaj še ni končan in se nahaja pred sodiščem, radi katerega se bodo v kratkem vršile zaslišbe. — Washington. — Predloge /a znižanje davkov prihajajo še vedno sprejemnemu odboru v roke. Včeraj je izročil odboru v roke prav radikalno predlogo kongresu i k Frear iz države Wisconsin. Ta zahteva znižanje davkov v taki meri. da je zastopnike, ki so prijazni bogatej-1 šim kar zima spreletavala. — Juliet, 111. — Michael J Condon je včeraj umrl v tukajš-ni kaznilnici, kjer je bil zaprt za življenje radi umora lastne žene, ki ga je imenovani izvršil pr.ed doUrim letom in pol. — St. Louis, Mo. — Petindvajset letni James W. Gallagher je bil te dni obsojen v pet-ttajstletno ječo, radi ropanja, ki gn je vršil na državni cesti. Za-sačen je bil pri zadnjem ropu še ne dolgo tega, pri katerem je dobil samo $17.50. — Chicago. — Zgodaj včeraj jutro je vrgel neki ropar na 248 S. La Salle street v okno L Litt Jewelry Co. kamen. Sipa se je na mestu zdrobila in ropar je pograbil naglo več zlatnine vredne do $3.000. in pobegnil predno je dospela policija na lice mesta. — Norfolk, V a. — Bojno la-dijo Louisiano, ki se je bila vs-Ičd hudih viharjev zgubila in katero so iskali celih 36 ur so jo včeraj končno zagledali. Viharji so jo zanesli daleč na morje. Na krovu je ladija imela sedem mornarjev, ki so se na ladiji Ts-led silnih viharjev prehladih. — Milwaukee, Wis. — Izdelovalci sira bodo imeli te dni svojo 32-letno konvencijo v mestnem auditoriumu. Mestni hoteli že pripravljajo svoje prostore za delegate. Poroča se, da se bo konvencije udeležilo nad 1000 delegatov. — Cedar Falls, la. — Po tej okolici je zapadel te dni velik sneg. Mesto je moralo najeti več sto delavcev, da so očistili hodnike snega. Niti pisem se ni moglo en dan raznašati vsled velikih žametov. — Urbana, 111. — Tukajšnji mestni župan Elmo Smith, ki je zupanoval celih šest let je sinoči podal rezignacijo mestnemu svetu. Mestni svet bo imenoval začasnega župana, ki bo urado-val do prihodnjih županskih volitev, ki se bodo vršile meseca aprila. — Laredo, Tex. — Poroča se da so v Duval countiju mehikan-ski uporniki prestopili mejo Združenh držav. Carinski urad niki, ki so mislili, da so tihotapci s žganjem, so otvorili na nje ogenj. Uporniki so takoj v velikem begu bežali nazaj čez me-jo. — Middletown, Conn. - Štirje otroci v starosti od 4 do 14. leta so včeraj pomrli v silnih mukah radi opeklin, ki so jih zado-bili v hiši. ki je zgorela. Ognje-gasci so jih malo žive rešili. Odvedeni so bili v bolnišnico, kjer pa ni pomagala nobena pomoč. -o- ŠIRITE LIST EDINOST VLADA NADALJUJE POGAN TANJA Z NEMCI. — VELIKOST JUGOSLOVANSKE MORNARICE. — RAZNOTEROSTI. -o- Položaj v parlamentu. Belgrad. — Po dnevih razburjenja in okrite borbe -med vlado in opozicijo so nastopili na videz mirnejši časi. Borba se je prenesla za kulise, kjer se spletajo nove kombinacije in kujejo nove intrige. Kaj se za kulisami vse pripravlja, je težko reči. Tajinstveno se raznašajo najrazličnejše kombinacije, ki bi bile v urejenih razmerah nemogoče. O teh kombinacijah govoriti, bi bilo še preuranjeno, ker jih je težko kontrolirati. Opozicija mirno čaka nadaljnega razvoja. ^ svojega tasta posestnik h Edino v vladni večini se še na- Dvoršak iz Fašenc pri Maribo-daljujejo barantanja. Skrajno ru živel ie z ženo in njenimi pretiranim zahtevam Nemcev je stariši dalje časa v prcpinl. V tudi radikalni vladi težko ugo- soboto so se ZOpet sprli, in pribiti in se se vedno vrše pogaja- je do pretepa. Tast je zgra-nja. Tudi danes je ta pogajanja bil za sekiro udari, zeta ^ vodil minister za prosveto Tri- vi in ?a-težkp ranil, funovič, kajti posebno glede svojih teženj na šolskem polju zah-j tevajo Nemci sigurnih garancij. Rezultati današnjih pogajanj v v nedeljo, dne 9. m. m. sta tem pogledu se drže strogo taj-l kila v Gribljdh pri Podzemlju no. Glede ostalih zahtev mora-1 blagoslovljena dva nova brona- jal in poročal je o razmerah t Srbiji, o davkih, o avtonomiji občin in o samoopomoci lcmct— skega stanu. Ljudje, ki so napolnili društveno dvorano, so napeto poslušali dve uri trajajoči govor. Po govoru se je g. poslanec odpeljal v vas Vrbovce, da si je ogledal škodo, ki jo je povzročila poyodenj. — Isti dan je imel poslanec Nemanič shod ▼ Adlešičih. Tudi ta shod je bil dobro obiskan. -o- S sekiro je dobil po glavi -o- Griblje v Beli Krajini- mo pripomniti, da poleg včeraj javljenih zahtevajo Nemci še vrnitev kot nemškega Alpenverei-na. med njimi znano "Marbur-gerhuette." Ker danes ni bilo seje ministrskega sveta, še ni padla končna odločitev. Sicer se pa Nemci udeležujejo sej parlamenta in odborov in pridno glasujejo za vlado. \ -**- Naša vojna mornarica. Admiral Priča je v Belgradu predaval o stanju naše vojne mornarice. Ta šteje 6 polagalcev min po 500 ton, 12 torpedovk od 250 do 500 ton, 1 mala tor-pedovka, potem pa nekaj pomožnih ladij. -o-- Shodi S. L. S. Shod, ki ga je imel g. posla- ____ nec Stanovnik 9. m. m. v Dobr- stra fafmacije g. Josip Oblak b niču je prav lepo izpadel. Izva-I Ribnice. sta zvonova, za katere so z vei»-ko požrtvovalnostjo prispeli® občani in rojaki, posebno naši Amerikanci. Zvonova tehtata 256 in 400 kg. -o- Misterijozen zaboj. V Skopi ju sta prošli mesec dva vojaka prinesla pred delavnico Riste Magdiča neki zaboj ter potem odšla. Ker se nista več vrnila, je Magdič zaboj izročil komisarjatu. Ko se je iz zaboja začel širiti grozen smrad, ga je policija otvorila in našla v njem dva mrtva otročiča. Oblast je n-vedla preiskavo v tej misterijo-zni zadevi. -o- Promocija. Na zagrebški univerzi je bil' '12. m. m. promoviran za raagi- i 1 Denarne pošiljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s oošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za poiiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 100 — Lir.......$ 5-1® 200 — Lir............$ ».83 500 — Lir.........$33-75 1000 — Lir......$46.25 500 — Din.....$ 6.35 1000 — Din.....$ 12-35 2500 — Din. .... $ 30.75 5000 — Din.....$ 61.00 10,000 — Din.____$121.00 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad aooo lir se po možnosti dovoljuj« ie poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, k* mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam se stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Z« potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem. Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banks._ Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark gth Avenue, New York, City. »>»A' II^V" m^'H^'M 70 — EDINO ST (UNITY) Izhaja vsaki torek. sredo. četrtek in soboto. — Issued every Tuesday. Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Telephone: Canal 0098. Chicago, IH _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedihiene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _2_For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 Kzdar se preselite sporočite nam takoj val NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naalov. S tem prihranite nam mnogo dela. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. — Mr. Joe Sluga na 22nd Str. je te dni obolel. Nahaja se doma in upati je da bo kmalu o-zdravel. -o- Entered a« second clas matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. TU., under the act of March ird »870. Slovenski katoliški shod y Chicago. Kakor smo omenili v zadnjič, da bomo spregovorili o slovenskem katoliškem shodu, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. januarja prihajamo danes s svojo besedo na dan. Katoliški Slovenci v Chicago! Dan 20. januarja bo znamenit dan za našo naselbino in vso okolico. Slovenci v Chicago ne poznamo mnogo takih dni. Imeli smo sicer vsakovrstne sestanke, toda ti sestanki so imeli drugi pomen. Ta dan pa zahteva od nas, da pridemo skupaj vsi od blizu in daleč, se pogovorimo kot bratje in sestre, da položimo našemu katoliškemu delu novo konkretno podlago za nadaljno delo. Zato vabimo na ta shod vse bližnje naselbine. Pridite bratje in sestre na ta važni sestanek, da si pogledamo bratsko iz oči v oči, da si stisnemo bratsko slovenske desnice, katere naj polože našemu delu boljšo konkretno podlago vzajemnosti in med sebojnega sporazuma. Kajti nikdar ne smemo pozabiti, da skupno v sporazumu in slogi bomo napredovali, razdvojeni pa nazadovali. Bratje in sestre! Na ta veliki slovenski katoliški shod nas kličejo zastopniki naše podporne matere Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Se ne bomo odzvali klicu te blage matere? Bomo prezrli mar njen materni klic, ki nas vabi skupaj, da bo nam na tem shodu dala maternega poduka, kako delajmo v bodočnosti, da bo dobilo javno življenje katoliških Slovencev v Ameriki določen pravec za bodoča dela? Ne, naj ne bo Slovenca na daleč naokoli, da bi dne 20. januarja ne prihitel v Chicago na slovenski katoliški shod! Za nas katoliške Slovence je že skrajni čas, da se je to plemenito delo začelo. Lanski shod v Clevelan-du je pokazal velikanski vspeh. Ves narod se je prebudil in začelo se je novo življenje. Tako je treba temeljitega prenovljenja v našem javnem življenju v vsaki naselbini. Le ko bomo spoznali vsi do zadnjega naj-temeljitejše potrebe, potem šele bomo razumeli kako potrebno je naše delo v skupnosti in enotnosti, še le tedaj se bo vsakemu posamezniku odprlo oko, da bo videl potrebo agitirati za naša katoliška društva, za naše katoliško časopisje in predvsem za čednostno krepostno katoliško življenje. Ta namen ima Slovenski katoliški shod, ki se bo vršil 20. januarja v Chicago. Rojaki Katolišld Slovenci! Današnji dnevi so resni. Sovražne čete se zopet zbirajo. Sovražniki katoličanov so že prekoračili svoje meje. Zatreti hočejo versko svobodo. Dokaz vprašanje farnih šol v Oregonu in pred par leti v državi Michiganu. Tajne organizacije so na delu noč in dan. Vrgli bi radi križ iz naših šol, ki jih katoličani v Ameriki sami zdržujemo. Pravica se umika sili; ljubezen sebičnosti. Zato je skrajni čas, da se katoličani zganemo, da se javno izrečemo proti nasilju, ki ga povzročajo naši nasprotniki. Treba je, da odločno izpovemo svoje prepričanje in svoja načela. Treba je, da se katoličane v vzajemni spodbudi nauduši za velike cilje, za lepe krščanske ideale, za sveti boj, ki brez njega ni mogoče vresničiti teh idealov. In zato je pa treba zlasti nam Slovencem katoliških shodov! Naj ta shod med chicaškimi Slovenci bo mogočna aleluja, ki naj pomeni naše narodno in versko vstajen-jfc.Naj bo ta 3hod med nami mejnik nove dobe, ki bo ločil od sedanje dobe večjo močnejšo in bolj vzajemno katoliško agilnost, katere zlasti nam Slovencem manjka. *" ■ , v ■ ■ t \ Na shodu bodo nastopali raznovrstni govorniki, ki Vam bodo obrazložili razna važna vprašanja. Zato že sedaj opozarjamo vso slovensko javnost na ta vele-važni dan. Pridite vsi od blizu in daleč. Vse sosedne naselbine naj pošljejo vsaj svoja zastopstva na shod, zakaj takih dni je malo med nami. Pazite na program shoda, ki bo v kratkem podrobno objavljen in medtem pridno agitirajte za Slovenski katolišld shod v Chi-cagi! H ari »dale, Ia. Sprejmite zopet moj dopis, s katerim naj opišem nekoliko naše tukajšne farmarske razmere. Do božičnega tedna smo imeli jako lepo vreme. Zapadel je bil po tej okolici par tednov prej par palcev debel sneg, ki pa ni ostal dalje -kot čez noč. Ozimno žito je bilo ze vzrastlo jakd visoko. Nekateri farmarji pravijo, da to ne bo nič kaj prida za žito. ker je iz sebe pognalo že preveč moči, ki jo bo sedaj sneg pokončal. Pred dobrim tednom pa je vreme zavilo. Najprvo smo do-1 bili nekaj snega, nato pa silno zimo do 30 stopinj pod ničlo.' Ko jto pišem še vedno pritiska in ni za biti drugje kot pri peči. Mojemu sosedu, ki je imel zu-| naj, radi toplega vremena nekaj prašičev, mu jih je 6 mladih zmrznilo ko je pritisnila zima. Poroča se po farmarjih, da je raznim farmarjem zmrznilo tudi več telet. Božične praznike smo tudi tukaj prav lepo obhajali. Farna cerkev je bilo skoro premajhna pri vseh sv. mašah na božični dan. Zlasti na Božič se vidi. kako so drugi narodi verni proti nam Slovencem. Tukaj cela fa-ra f>ristopi na ta dan h sv. zakramentom. Ni čuda, da potem resnično obhajajo v svojih srcih in dušah vesel Božič. Ker že pišem, naj zraven tudi omenim, da se tudi meni gnusi kar počenjajo slovenski brezverci proti nam katoliško mislečim rojakom. Kolikrat me je jeza popadla, ko sem čital ta list preje v državi Illinois, ki sem bil zaposljen v premogokopu. Eno je, ki je pribito, pa naj agitatorji še tako vpijejo, da je njih jednota nepristranska, da pusti svoje ude v miru pa naj bo tega ali onega prepričanja, da vsak tak, ki to govori prav de belo laže. Zakaj, pogledati je treba samo njih pravila in pa tisto Molekovo rezolucijo pa je človek na jasnem. Zakaj že pravila niso popolnoma nepristranska. še manj je glasilo, pa se potem okoli govori, da je Jednota nepristranska in da pusti prepričanje svojih članov pri miru. Ali se more kdo bolj lagati kakor tisti, ki pravi da njih Jednota ni proti katoliškemu prepričanju. (je Jednota trpi taka pravila in tako umazano glasilo, ki vero in duhovnike napada, je Jednota po mojem mnenju direk tno odgovorna za to. Zato ima prav Father Oman. ki je objavil svoj članek. Samo, ko bij bito kaj več tako nevstrašenih mož, kakor je on. Prav imenitno te ljudi naslika naš neustrašeni boritelj za katoliško stvar Mr. Andrej Tomec. Ta jim pa posveti prav na dno njih izdajalske duše in prime jih pri korenini, da mu ne morejo niti ene same odgovoriti. Bog mu dai še mnogo zdravih dni in da bi jih še večkrat ošvrkal, kar tako pošteno zaslužijo naši brez načajni rdečkarji. Članstva te Jednote pa je sveta dolžnost, če imajo njeni člani še 'kaj ponosa, da nastopijo vsi kot en mož proti takemu nesramnemu pisarjenju, kakor ga prinaša zadnje dni njeno časopisje kakor sem bral še nedolgo v tem listu, ki je bilo ponatisnjeno. Katoličanom pa priporočam, da naj agitirajo rajši za katoliške društva, kakor za društva Narodne Jednote, ki širi med narodom brezverstvo. Ker se je moj dopis zopet raztegnil prosim g. urednik naj i-ma usmiljenje z njim in naj ga ne^ pošlje v njegov nenasitni koš. Cenjenim čitateljem pa voščim srečno in zdravo novo leto tebi list Edinost pa toliko naročnikov, da bi skoro začela izhajati dnevo, kar je velika potreba med nami Slovenci. Farmar iz Iowa. TT ' -o- Forest City, Pa. Božične praznike smo tudi pri nas jako lepo praznovali. Cerkev je bila polna nabita na ta dan, ker ljudstvo je prihitelo od blizu in daleč. Vfeliko je tudi takih, ki pridejo samo o Božiču in Velikonoči, drugače pa redko-kedaj pride v bližino cerkve. Tistim, ki so daleč stran od fare v mrzlem vremenu ni zameriti, če ne pride ravno vsako nedeljo. Lahko pa bi se za svojo cerkev malo bolj zanimali skozi leto. Zakaj zapovedana nista v letu samo dva praznika Božični dan in Velika nedelja, pač pa vse nedelje in prazniki v letu.. — Petnajstletni Frank Korsič se nahaja v bolnišnici v Scran-tonu, kjer ga zdravijo na njegovem očesu, ki si ga je poškodoval pri neki eksploziji dinami-tnega "kapselna" pred par meseci. Fant je izgubil vid na e-nem očesu in sedaj se mu vnema drugo oko in nevarnost je velika, da še na drugem ne izgubi vida. — V mestni bolšnici v Car-bondale je na novega leta dan preminul Joe M urin, jako priljubljen fant v naselbini. Umrl je vsled poškodb, ki jih je zadobil v premogokopu štev. 2. Popojni Joe je bil vojak v svetovni vojni in ranjen na Francoskem. Joe je bil rojen v Forest City. Star je bil nekako 27. let. Vsem sorodnikom izražam sožalje. Pokojnemu pa R. I. P. Cleveland, O. — V Newburgu je te dni u-mrla Mrs. George Zakrajšek ma ti sedmih otrok. Pokojna je bil že par let bolna in se nahajala skoro ves čas v bolnišnici. Sorodnikom iskreno sožalje! Ra-njki pa R. I. P. » — Družini Gross na 80 cesti pa je umrl tri leta in pol stari sinček Joseph. Podlegel je hudi vratni bolezni, ki ga je spravila v zgodnji grob. Malemu Jožku naj Beg dodeli obilo veselja med krilatci v nebesih! » — Koncem zadnjega leta pa je preminula po dolgi in mučni bolezni Mrs. Frančiška Jerič katera je imela silno hudo mučno bolezen v glavi. Pokojna je bil 67 let stara in jako vzorna katoliška žena. Sorodnikom sožalje, pokojni materi pa mir in pokoj in sveti ji večna luč! — Hčerka družine Fr. Žele-znikar je morala te dni nagloma v bolnišnico na operacijo, katero je pa srečno prestala in je že zopet doma pri svojih ljubih stariših. Medtem pa je zbolela tudi njena mati Mary Železni-kar, ki je pa tudi že na potu okrevanja. — Na St. Clair je bil te dnit oklan z nožem rojak Frank' Smrdel iz 1350 E. 36th Street, j Policija je aretirala James Zni-daršiča in Karla Pisanskega, ki sta Smernika oklala v neki gostilni na novoletni večer. Poroco valeč. -o- Pueblo, Colo. Zadnji mesec smo imeli v naši cerkvi veliko pomenljivo sla-vnost ko je Rev. Edmund J. Butz, O. S. B., slavil svojo petin dvajset letnico mašništva. Srebrno mašo je časti g. daroval ob navzočnosti svojih duhovnih tovarišev. Kot arh-dijakon je bil Rev. Ciril Zupan. O. S. B., župnik cerkve Matere Božje, kot di-jakon je bil Rev. Thomas J. Wo-lohan, O. S. B.. in kot sub-dija-kon je bil Rev. Urban Schnitz-hoffer, O. S. B. Slavnostni govornik pa je bil Rev. Justin Mc-Kernan. O. S. B.. ki je v lepih besedah čestital srebrnomašna-ku in orisal veliki pomen sveče-niškega življenja. Zato slavnost je oskrbela cerkveno petje šolska mladina pod vodstvom čč. šolskih sester. Bil j© krasen dan, ki ga ne bomo hitro pozabili. Poročevalec. -o- Chicago, 111. —Pogreb pokojnega organi-sta Mr. Martina Cvenka, ki se je obdržaval včeraj dopoldne iz slov. cerkve sv. Štefana, je pokazal. kako je bil mož priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. Iz Jolieta je pustilo delo veliko mož in fantov in so že v pondeljek večer prihiteli na pogreb blage-1 ga moža. Slovensko Katoliško Pevsko dr. "Joliet" je pelo pri njegovi pogrebni maši. Kako lep izraz spoštovanja so mu jo-j lietski pevci in pevke izkazali! na zadnji pofi k večnemu poči-l tku. Po cerkvenih obredih mu je pevsko društvo zapelo tudi prekrasno pesem "Blagor mu, ki se spočije," pri kateri pesmi' ni ostalo suho nobeno oko. Ob krsti ranjkega v cerkvi je imel naš preč g. župnik Rev. P. Kazimir Zakrajšek preganljiv govor. Nobeno oko ni bilo suho, ko je govornik opisaval življenje trpina vzornega katoliškega moža. Veliko ljudi ga je spremilo na Resurrection pokopališče v. Summit, 111., kjer je pokopan.— Blagemu pokojniku R. I. P. j Mr. Marko Bluth naš nau-dušeni zastopnik iz Jolieta je nas obiskal včeraj o priliki, ki je pqšel na pogreb pokojnega Mr. Cvenka. Istotako so nas o-biskali Mr. Frank Vraničar ml. Mr. Paul Laurich in Mr. John Zivetz, ml. —Odbor za pripravljanje za slovenski katoliški shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. januarja je pridno na-delu. Vse kaže, da bo to dan, kakoršnega naša slovenska naselbina^ še ni videla. RAZNOTEROSTI Značilni potresni sunki. Iz Avstrije se že del j časa poroča o potresnih sunkih, ki se pojavljajo sedaj tu, potem tam. Sunke je bilo zadnje čase čutiti v Innsbrucku in Linzu. Ljudje menijo, da prihaja to od letošnjega deževja, ki je tudi v avstrijskih krajih izredno obilno. -o- 70 tisoč frankov za prevoz trupla Karla Habsburškega. Avstrijski in Madžarski mo narhisti so v Parizu dobili posojilo 70 tisoč frankov, da z denarjem pokrijejo stroške za prevoz Karlovega trupla z Madeire na Dunaj) kjer počivajo ostali habsburški predniki. Dunajski mo-narhisti so hoteli Karlove ostanke položiti k počitku pri kapuci-nih v rodbinsko grobnico. Oblasti pa so prišle stvari pravočasno na sled. Odkrilo se je namreč da • so avstro-madžarski monar-histi to priliko hoteli izrabiti za demonstracijo v svoje namene radi česar je dunajska vlada prevoz Karlovega trupla prepovedala. Družina z zvezdnatega neba. Ako zremo v zvezdnato nebo, si težko predstavljamo, zakaj vidimo tako malo nebesnih teles. Komaj pet do šest tisoč. A to so le zvezlde, ki jih vidimo s prostim očesom. Koliko se jih pa vidi z ogromnim daljnogledom današnjih astronomskih observatorijev? Ogromno število — približno petdeset milijonov. Tako se na primer med dvema zadnjima zvezdama repa "Velikega medveda" s prostim očesom ne opazi ničesar; katalog astronomskega društva pa izkazuje, da se v tem ozkem prosto-' ru nahaja 120 zvezd. — Vsi ti milijoni zvezd so navideznb be-! le barve. Pravzaprav pa ima vsako nebesno telo drugačno barvo: nekatere zvezde so belo-^ rumenkaste, druge zelene in modre, navadno se nam dozdevaj da so zvezde bele, rumene ali rdeče. Izpreminjanje barve je velike važnosti, ker je barva odvisna od razne sestavine svetlobe in nam odkriva obstoj raznih teles, ki povzročajo to svetlobo. Bele zvezde so nebeški diamanti. Kakor diamanti tudi one odsevajo neko svetlobo, ki se nagiblje na modro. Skoraj polovica zvezd pa je bele barve. Rumenkastih zvezd je komaj ena tretjina. Po svoji sestavini in po fizičnih posebnostih so vse podobne našemu solncu. Rdeče zvezde so nebeški rubini. Njihova svetloba ima neke Neka gospa je čitala v časopisju o opoziciji, ni pa znala pomena tej besedi. Neki dan vpraša moža, naj ji to razloži, ker je vedno čitala, da se vse boji opozicije "Opozicija" pravi on, "opozicija znači ravno isto, kar si ti tu doma." * * * Neki fant, ki je dal slovo samskemu stanu, je drugi dan p« poroki srečal svojega prijatelja na ulici in mu segel v roke. Njegov prijatelj, ga hudomušno nagovori: "Čestitam ti! Končne si našel kraljico svojega srca!" Novoporočenec: "Da, da. Našel sem jo, ali sinoči, ki sera se vrni! nekoliko pozno domov, mi je že držala prestolni govori* * * * Učenec: (kateri je izostal več dni neopravičeno iz šole, pride v razred in nosi košaro z mesom in klobasami). "Prosim, gospod učitelj, mi smo včeraj klali in moj papa vam pošilja nekoliko mesa in klobas." Učitelj: (kriči) "Ka-a-a-j? Mene hočeš podkupiti! Ti cepec! Da mi takoj i^ineš s košaro iz razreda. Marš, s to košaro k moji ženi v kuhinjo! ♦ * * Neki dobrovoljček. ki ga je rad pil je zbolel. K njemu je prišel zdravnik, ga preišče in mu prepove vse alkoholne pijače ra-zun ene steklenice vina na dan. Drugi dan ga zdravnik zopet obišče in zagleda poleg postelje tri prazne steklenice. Jezno pogleda bolnika in steklenice ter pravi: "Kaj pa delate za božjo voljo? Jaz sem vam zapisal da popiiete vsaki dan samo eno steklenico vina. a tu vidim kar tri." Bolnik: "Znam. gospod doktor. Toda jaz sem poklical še dva drugra zdravnika in vsak mi je zapisal po eno steklenico." * ♦ ♦ V neki vasi je vodil brivec dolgo vrsto let svoj posel, ki je bril ljudi po svoiem lastnem patentu. Nekega clne pride skozi vas bolj odličen gospod, ki se je želel dati obriti. Vstopi v briv-nico vaškega brivca in se vsede na stol. Takoj je bil brivec pri njemu, ter ga začne obdelavati z milom na način, da si pljuje v roko in potem ga maže po obrazu. Gospod: Pa kaj nimate vode pri vas, da s pljunkom močite milo?" Bri vec: "Ja, eospod. tu je za belj gaspujske Idi, kar jih pride tku belj gmej (priprostih) jim pljujem kar v obraz." * * * Neki mož je imel silno strahopetno ženo. Po noči ni nikdar mogla od samega strahu zaspati, ampak je mogla luč goreti tako dolgo, da je zaspala. Nekega večera je rekla svojemu možu: "Cuj, ko zaspim pridi in ueasi luč!" Mož: "Bom. Samo pokliči me, jaz bom tu v kuhinji." * * * jaz v ljubezni nimam sreče," ie dejal prijatelj svojemu prijatelju. "Vidiš to deklico, jako lepa je in bi jo bil lahko jaz poročil, je tudi elegantna in pol-miljona dote ima — pa me ni marala . . * * * "Kai pa tu stojiš in premis-luješ?" vpraša znanec svojega znanca, kateri je stal pod oknom. "Z okna mi je padel lonec s cvetlicami na glavo in ne morem se spomniti, kako se pravi tem cvetlicam latinski," je odgovoril. * ♦ * Moj gospodar je sinoči pravil, da je tvoj gospodar nenadoma umrl, je rekel Andrejček Gašperju, ki ga je sreča. Gašper: "Res je! Njegovo srce in njegove roke so prenehale tolči. temne strani, povzročene po kemičnih kombinacijah, v prvi vrsti po oksidih. To je njihova karakteristika. t— J. M. . Trunk: PODOBE IZ NARAVE. fF LUČ V BARVAH. Kako je svetla, mila, krasna, v sedmerih barvah se blišči; nobena slika ni bolj jasna, ko mavrica nebeška ti---. Luč je naše življenje, po luči hrepeni vse. A kaj daje luči tako čarobnost ? To so njene barve ali boje. Kar je glas ali zvok za naše uho, to je barva za naše o-ko. Barve šele naredijo, da vidimo razne predmete; te jim utis-nejo njih lepoto. Kdo ne občuduje krasoto vsega stvarstva? Izza gora se dviga iz ognjenega morja rmeno solnce. Na travi zatrepetajo rosne kapljice, ki kakor svetle dušice hvalijo Stvarnika. Nebroj krasnih roz pomoli svoje kiuhteče, bujne in pisane glavice iz zemlje, ker jih kliče večna ljubezen; vse se o-dene v praznično obleko najlepših barv. Kakor rastline, kažejo krasoto barv tudi druge stvari. V zlato in srebro, škrlat in lepoto oblači Stvarnik ptice, ribe in vse, kar leta in Fazi po' zemlji. Tudi kamni govore o čarobni luči, ki obdaja svet. Ogenj krasnih biserov blišči iz peska in pestri kamni oznanujejo, lepoto luči. Krasota bujnih barv razveseljuje človeško srce Zastonj se človek trudi, da bi upodobil barve, ki jih ka^že mavrica, ali kakor nam jih kaže žar gora. če zahajajoče solnce poljubuje njih •s snegom pokrite vrhove. Nepopisna ji čarobnost severne -luči ali severnega žara. Pisatelj in potovalec Kenau popisuje to krasoto, kakor jo je opazoval v mestu Anadirsk v Sibiriji. Opis sklepa: "Ves nebni svod je bil kakor velikanski kra-snogled (kalejdoskop) zdrobljenih mavričnih boj. Da more biti severni žar tako velikanska prikazen, bi si še sanjati ne bil tipal, in ne sramujem se pripozna-ti. da me je njegova krasota v tem trenutku napolnila s strahom in grozo. Nebo je bilo kakor zibljajoče se ognjeno ;ncr je, ki se je lesketalo^ barvah, za katere iezik nima izraza in duh ne pojma; +ake stvari moremo pojmiti le, ako rlh zre o-ko." Stari Rimljanje so izvrševali svoje pestre mozaike s pobartra-iimi kamenčki, katerih so rabili nad trideset tisoč vrst. A tc umetnine so mrtve v primeril z živo naravo. Stvarnik se poslužuje čisto pri prostega sredstva ■da ustvarja ono različnost barv, katero občudujemo v naravi. To sredstvo obstoji v tem, da se eternični nihaji ali tresaji različno hitro gibljejo. Bistvo barve je v tem, da različni- predmeti ne sprejemajo enako vseh lučnih žarkov in jih tudi enako ne odsevajo ali odbijajo. Obenem tudi lučni tresaji niso vsi enaki. Ker so lučni valovi različni, in ker obsejani predmeti ne odbijajo luči vsi e-nako, vidimo razne predmete v različnih barvah. Da se naše o-l spoznala, da je svet brez sočutja, hladnokrven. Na papirju se je bralo, da je treba plačati za posteljo štiri dolarje na dan in sicer, za en teden za-naprej; strežnica ji je povedala, da bo v soboto račun gotov za zdravila, alkohol in še več drugih reči. Ko je Kristina dejala denar, katerega je dobila nazaj iz desetih dolarjev, v denarnico, se ji je prvič posvetilo v glavi, da je bratova bolezen prinesla spremembo v njeno življenje. Da si ni Rudolf veliko prihranil, o tem je dobro vedela. Zdravnik in bolnišnica bosta kmalu pobrala ves denar. Vedela pa ni. kako bi dobila kak belič. Rudolf in Kristina nista nikoli poznala očeta; umrl je, ko sta bila še mala otroka. Mati je umrla kmalu potem, ko je Kristina dovršila višjo šolo. Predno je umrla, je še naročevala Kristini, naj se česa nauči, da bo lahko živela, če bi se Rudolfu kaj pripetilo. Kristina se je naučila vsega, kar je treba znati v uradu, toda prakse ni imela nikake. Po materini smrti je mislila Kristina, da je najboljše, če skrbi in kuha za brata; med tem časom se bo pa že kdo našel, da jo bo vzel in bo tako šla na svoj dom. Zadnje čase je postajala melanholična; naveličala se je kuhati bratu in tudi je vse kazalo, da bo ostala stara devica. Sama sebi se je smilila zavoljo svojega dolgočasnega življenja. Tisto noč je šla v podstrešje. Odprla je kovček. Na dnu so knjige, o katerih je mislila, da jih ne bo nikoli več pogledala. Prihodnji dan si je izposodila pisalni stroj, zaprla vrata, da bi jo nihče ne motil in se pričela vaditi. Težko delo je bilo; nobena beseda ni bila več pravilno pisana. Pa, kaj pomaga o-bupavati! Kmalu mora prijeti za delo. Čim večkrat je obiskala bolnišnico, tem bolj se je zavedala svoje odgovornosti. Rudolfu se Čudila se je naj prej, zakaj je toliko ljudi v cerkvi v četrtek zvečer; čez čas se je šele spomnila, da je drugi dan prvi petek. Koliko časa je že, odkar je bila zadnjič pri spovedi! Že od ve-likenoči ne. Sedaj je pa januar. Počasi si je izprašala vest in se postavila v vrsto. Novo upanje se je porodilo v njenem srcu, ko je drugi dan bila zadnja med onimi, kateri so zapuščali cerkev po svetem obhajilu. Ko je bila njena lastna duša čista, se je šele spomnila na bratove duševne potrebe. Takoj je sklenila, da se oglasi pri gospodu župniku, da spravi brata z Bogom. Ko je zapuščala cerkev, je opazila pri vratih so-ho svetega Antona; na njegovi stegnjeni roki je bil kos kruha. Pod soho je brala: "Kruh svetega Antona." Odprla je denarnico. Imela je le še pet dolarjev, štiri papirnate in enega v drobižu. "Moj slučaj je že tako obupen in konec ne more priti veliko prej, če tudi polovico tega de-nem v nabiralnik. Pa na bo! Dva papirnata bankovca in pol dolarja v srebru je šlo skozi malo odprtino. "Sedaj mi pa Bog pomagaj! C'e dobim službo, bo šlo polovico prve plače* semkaj, naj se zgodi, kar hoče." Čez dan se je pridno vadila v strojepisju, ko je telefon zazvo nil. Moški glas je vprašal za Kristino. Njeno srce je kar poskočilo. "To je Kristina." 'Tu je predsednik motorna družbe. Dobil sem vaše pismo Ni sicer moja navada, da bi dajal delo neizkušenim ljudem, vendar sem se odločil, da vas poizkusim. Ali morete biti tu kaj jutri zjutraj ob pol devetih?" Komaj je zadrževala veselje, ko je odgovorila, da bo tam o pravem času. Lica so ji gorela in roke so bile mrzle, ko je zaprla pisalno mizo po preteku prvega dneva na delu. Električno znamenje, katero jo je klicalo, da mora priti k gospodarju, da spiše dikta-cijo, se je pokazalo, ko se je ravno odpravljala domov.. (Dalje sledi.) — San Luis Obispo, Cal. — Prohibicijski detektivi so odkrili v tem mestu, da so imeli tukaj tihotapci s žganjem in li ker j i posebno zavarovalninsko družbo, ki jih je podpirala v slučaju aretacije od strani državnih oblasti. Tako so tihotapci skupaj zlagali denar, s katerim se je odkupovalo zasačene ljudi, ki so bili V zaporih. — Detroit, Mich. — Vsled škandala, ki se je dogodil v kino koloniji te dni, v katerem je zapletena dosedaj sloveča igralka Mabel Normand, bo zveza, ki vodi cenzuro pri kino slikah pre povedala najbrže vse njene slike odslej naprej. —-o- Pobegli. Iz blaznice na Studencu pri Ljubljani je pobegnil 28-letni I-van Božička iz Metliške gore. Begunec je čedno oblečen in i-ma zelen klobuk. — Iz zaporov v Novem mestu je pobegnil 21-letni pos. sin iz Prapreč Alojzij Kune. Po prestani enoletni ječi v Požarevcu je pobegnil, mesto da bi šel domov, Štefan Puktt-pič. veku. Gospodarji so ubegle sužnje za kazen pribili z ušesom ob drevo ali ob zid. Ko je bila kazen prestana, je gospodar sužnju skozi luknjico v uhlju obesil ko-vinast obroček, kateri je pričal, da se je suženj za svoje dejaaje izpokoril. Krčmarska politika. Krčmar (natakarica): "Kom« pa nesete časopis?" Natakarica: "Onemu gospodu tam v kotu: čaka že dolgo nestrpno nanj!" Krčmar: "Stojte! Nič mu ga še ne nesite! Glejte mož pije vsled same nepotrpežljivosti vrček za vrčkom!" Opazovanje. Hišinja: "Oj, ti moški. Mene je profesor P. poljuboval, s hčerko moje gospodinje se je pa zaročil r Slikar. — "Kaj pa gledaš venonj^er na oni kup gnoja?" J — "Tega ne razumeš, dečka; jaz opazujem gnoj z umetniške« očesom P Imeniten izgovor. ~ "Kaj, vidim: ti, najvnetejši zagovornik vegetarizma in abstinence ješ klobaso in piješ pivo?" — "Veš, klobaso sem si naročil za kazen, ker sem po pomoti začel piti pivo!" Kako so nastali uhani? Uhani so nastali baje iz neke suženjske navade v srednjem VZEMITE VROČEGA, KO GRESTE V POSTELJ ŠIRITE LIST EDINOST DELO DOBE slamnikarce, izdelovateljice klobukov, ki znajo delati na šivalni stroj. Lepa prilika za žene in dekleta, ki jih veseli ta poklic. Delo je stalno. Vprašajte pri: MODERN HAT WORKS 223 — W. Washington Str. f CHICAGO, ILL. BULGARSKI ZELIŠČNI ČAJ je najboljša medicinska to nika, ki ga potrebujete za ščiščenje vašega sistema. V resnici ni ničesar boljšega in tako dobrega za hitro odpomoč proti prehladu. Skodelica tega zeliščnega čaja dobro kuhanega in vročega predno se gre k počitku pomaga v marsikaterem slučaju in Vas reši resnih in nevarnih bolezni. Imeti pri roki zavoj Bulgarskega čaja — t^di ako ga ne rabite prav sedaj — je modro. Bolezen lahko vas napade vsak trenutek. Prehlad se lahko razvije v pljučnico. Zboljšajte vašo kri. Držite svoj sistem utrjen. Ne čakajte, ampak pojdite takoj h drugistu- Opomba: — V okrožjih, kjer ni drugistov vam rade volje pošljem po pošti s plačano poštnino en družinski zavoj za $1.25 ali tri zavoje za $3.15. Sest zavojev pa za $5.25. Pisma in naročila naslovite na: H. H. Schlick, President, Marvel Products Company, 306 — Marvel Bldff. Pittsburgh, Pa. J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, Dt Roiakora se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. nainižie cene. Prevzamem barvan ie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski oaoir. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu i« vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal nas potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gTedo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK' « »HK A-\«čilu točno in ceno i 4 j r i 4 t i 4 t 4 4 ELY, MINNESOTA GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Alqo :ga še nimate v Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi ■ in oglejte si jih« I mama vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. . - IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPE2NE in močne čevlje za praznike in za na delo- Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite, in prepričajte se!' Slogar Bros. ELY, MINNESOTA, Phone: 104 in kako naj potuje peš in na vlaku, Mataj pa je zvesto poslušal Pri zajtrku mu je Hudopisk razlagal na dolgo in široko, kod svojega mnogovednega učitelja. "Andraž,, kdaj pa pridem v Ljubljano?" je* vprašal, obliznH leseno žlico in jo položil poleg izpraznjene sklede. "Popoldne. Železni konj leti naglo, Matija! Toda, Ljubljana je velika, dosti večja od Zaplane. Če se ne boš vedel kam obrniti, pa pobaraj katerega izmed tistih možakov, ki imajo sabljo ob bedru in luno pod bratom." "Komaj že čakam, da bi bil tam!" se je radoval Mataj "Ampak, Andraž. Dimke mi ne pozabi mlesti in pasti in napajati. Kadar utegneš, pa pojdi v mlin in povej Anki, da sem odpotoval v belo Ljubljano'in da ji prinesem najlepšo novo ruto iz velikega mesta! Boš?" "Bom." "Pa malo pohvali me tudi Anki, he he!" -"Treba bo iti!" ga je opomnil Hudopisk. Mataj je vstal, stikal po skrinji in si dejal krhljev, sira ia kruha v višnjevkasto ruto, ozaljšano z debelimi, rumenimi pikami. "Na jasno nebo in sit trebuh se ni zanašati," je modroval, vzel svojo močno palico in veliki rdeči dežnik izza prašne peči, nataknil zavozlano culo nanj in ga zadel na ramo. Poveznil si je klobuk na glavo in počasi hacal v hlev. "Moram te zapustiti, prijateljica!" se je poslavljal od Dimke. "Le potolažena .bodi, saj se vrnem še ta teden! Pridna bodi in nobene izkušnjave naj ti ne dela Micina berivka! Nikar ne glej tako debelo' Odpravljam se v Ljubljano, veš, zato sem tako lep!" Božal jo je po plečih; buša pa je porabila ugodno priliko, mu iztrebila kos ajdovca iz cule in ga jela slastno uživati. "Pazi no, sneda goveja ti požre vse brašno!" ga je opozoril Hudopisk. "I, naj ga pa! Saj ji privoščim, kruha imam še dosti. Zdaj pa grem, Dimka, le zdrava ostani!" "Pojdi no, če misliš res kam!" ga je silil Andraž čemerno. "Že grem, že grem, Andražek, ne bodi hud! Brinovčka je še Polna steklenica v skrinji. Le dobro se imej pri meni, pa —-" "Ali še ne bo konec nepotrebnega klobasanja?" "Težko je človeku, ko odhaja z doma." "Saj ne romaš v Ameriko! Zdaj pa pojdi ali pa kar doma ostani!" "No, pa z Bogom, Andražek, pa nič ne zameri!" "Z Bogom! Srečno pot do prve jame!" Z rosnimi očmi jo je zavil navzdol proti potoku. "Oha. jokal se pa ne bom, četudi grem tako daleč kakor še nikoli," je mrmral in jel žvižgati okroglo narodno, da bi se otre-sel slovesne žalosti. Andraža je takoj vleklo k skrinji. Krepčal se je do site volje, da bi legije prenašal samoto. Oglaril je okoli bajte, po vrtu in se obrnil k hlevu. Pravkar je ugibal, kje bi utegnil že biti Mataj, ko se je ta primajal nazaj in kričal na vso sapo: "Stoj, Andraž, poslušaj me! Pozabil sem te opomniti, da Dimko —" "Prijatelj božji čudne pameti!" se je srdito nasmehnil Hudopisk in majal glavo. • .. "— da Dimko vselej čvrsto privežeš okoli roke, kadar jo priženeš past na zaje!" • "Ojej, zavoljo tega se vračaš!" je zarevskal razjarjeni Hudopisk. "Mene je pa res treba opominjati kaj takega! Izgubi se no^ izgubi!" "Prav precej, ljubi Andraž! Potrpi no še malo, da ti povem' vse, ko sem prihitel že tako daleč nazaj! Dimka je rada vesela in poskočna! Le pazi, da ti ne uide kam v škodo! Včeraj je bezljala vasovat naravnost k Mici Kobacajki doli in pokušat njeno trebljenko Presneto se je ujezila babnica samopašna in mi hotela neutegoma naložiti nekaj prav gorkih s fižolovko — pa ni bilo nič nudega, he he! Vidiš, tega ti še nisem povedal ko mi je hodilo toliko drugega po glavi! Zdaj jo pa nemudomal KNJIGE Ant. Mart. Slomšeka "Zbrani Spisi" so zlata vredni, škof Slomšek si je s temi spisi splel nesmrtni venec na polju slovenske književnosti. V teh spisih je vsaka beseda resen očetovski nauk, s katerim svari in uči svoj ljubljeni slovenski narod. Pred slabim svari, dobro priporoča. Vsakdo, ki to knjigo* prečita se počuti ves *}rugi kot prej. Iz nje zajema polno kupo očetovskih naukov, ki vabijo in vodijo bravca h samemu dobremu in koristnemu Jj. življenje in po smrti. V prvem delu svojih spisov scu- samo zlato zrnje V drugem oddelku razpravlja o narodni politiki in o narodnem gospodarstvu. V tretjem oddelku je zbrano raznotero podučno berilo. Knjiga obsega 428 strani in stane $1.25. Naročite jo od Knjigarne "Edinosti", ki jo ima v svoji zalogi. -o-- "Nasveti za hišo in dom" je uberem v Ljubljano!" . [razpravlja prevz. pisatelj v šol- "Nisi pozabil še kaj drugega? Imaš denar s sabo?" , sko odgojo in vzgojo. V drugem "Imam. imam, tukajle. Adijo, ljubi -špehomalh!" ^elu se bavi s šaljivo vsebino Mataj je Andražu prijazno zamahnil z roko in izginil za P"reieno mladino. V tretjem vogalom. delu je zbrano podučno berilo, o "Jaz ti že,, pokažem špehomalha, ti butoglavec!" je siknil katerem bi se lahko rek1° ie občutno užaljeni, zamerljivi berač. Strašno ga je zopet bodla, grizla in skelela beseda "špehomalh," jo je izustil Mataj kar tako tja v en dan. ne da bi nameraval kaj slabega. Ako bi ga Matajev Matija imenoval tata, goljufa, požigalca, razbojnika, se beraču ne bi mogel huje zameriti. Vendar Andraž ni hotel pokazati svoje strašne jeze. ker si je mislil, da utegne Matija lag-Ije pozabiti zbadljivi vzdevek, videč, da se Andraž ne zmeni kdo-vekaj zanj. Osvetiti se je hotel žalitelju skrivaj. Pisano je gledal Hudopisk in šatral naglo doli v Telebanovo h Kobacajevi Mici. Našel je krivogledo ženico za njeno bajto na njivi, kjer je, čepe na tleh, plela fižol. "Dobro jutro. Mica !" jo je pozdravil sladko. "Bog ga daj!" se je odzvala in se dvignila na kolenih. "Odkod pa ti?" "Od Matajevega Matijca." "Od tega tepca?" je zagrčala nejevoljno. " Jeza me popade, da le slišim njegovo ime!" "Velik tepec je res Matija in pa hud jezik ima." je jel šč vati Andraž Mico. "Veš. kaj je rekel dedec o tebi?" "Kaj pa? Kaj pa?" je hitela radovedna plevka. "Rekel je. da te ni drugega kakpr dolg jezik. Mica'" se je lagal Hudopisk. "Micine kljukaste betice, je dejal, ne bi hotel nositi niti po noči!" "O ti grdoba taka!!" je vzkipela. "Potem je rekel pa tudi . . . čakaj, naj ti povem z njego v,m, besedami: Kobacajeva halapuzdra. je dejal, je tako škila-va. da ji lete solze križem po obeh ramah, kadar se kisa za svo-jfm rajnim možem !" "Kai? Halapuzdra?" je kriknila :Mica in skočila pokoncu. ^akaj, eakaj! Kar prekijo v roko pa nadenj! Pojdiva1" "Ga ni doma." "Kje pa je?" "Davi jo je popihal proti Ljubljani." "V Ljubljano!" se je zavzela. "Da bi ga pocincal škrat. bolezni, se vi ozdravite z dom čimi zdravili, ki jih'Vam tuje ta Knaippova knjiga, garna Edinost jih je dobila pra kar nekaj v svojo zalogo. Kn ga vsebuje nad 250 strani ristnih nasvetov in naukov pr ti vsem boleznim. Knjiga sta pri nas samo 75c. S poštnino, d čim jifi prodajajo po enih kr jih po $1.25. Pišite po njo, k knjiga je velike važnosti za v« ki dom. > -o- knjiga, ki je za vsak slovenski dom velike važnosti, in brez katere bi nobena* slovenska gospodinja in noben slovenski gospodar ne smel biti. Knjiga razpravlja o vseh panogah človeškega življenja. Gospodarju je ta knjiga najboljši svetovalec pri gos-! podarstvu. Zlasti farmarji bi ne smeli biti brez nje. — Gospodinji podaja številne nasvete, kako voditi gospodinjstvo in v njej "Slovenska Kuharica" je knj ga, brez katere bi ne smela t nobena slovenska gospodinja, ko mislite, da ste popolna kuh rica se motite. Morda znate ki hati pa neznate kako se pripra lia razne jedila v konzerve it Ta knjiga vas nauči obenem kai ko varčevati, da z malimi troš živite bolje, kakor oni, ki velik potrošijo za hrano pa zraven n jedo tako dobrih jedil kot tis ki črpajo informacije iz te kni ge. Vsaki poklic zahteva svoj ga mojsterstva. In gospodinj ki ima v svoji kuhinji to knjij se o nji lahko reče. da je moist ska kuharica. Knjiga vsebuj 670 strani jako važnih nasvetov in poduka za vsako kuharico. L ma blizu sto slik, kjer ilustruira in kaže, kako je treba pripraviti gotove stvari, jestvine, konzerve. itd. V zalogi jih ima le še nekaj. Pripomniti moramo, da to knjigo po enih krajih prodajajo po $7.00 Pri nas io dobite ravno isto za samo $4.00. Pišite po njo dokler jo je še kaj v zalogi. -o- Kako si ohranimo ljubo zdravje" je krasna knjiga, ki jo ie izdala Mohorjeva družba v Prevaljah. Ta knjiga je pa spi- se najdejo tudi vsi drugi važni ?ana znamenitem zdravni-r. as vet i, ki jih gospodinje često- izyedeneu dr. Herman Ve- krat potrebujejo, a jih ne more- (^nik- kJer podaja razne inštruk-jo dobiti nikjer. Spoh gospodi- c,ie- kako si človek ohrani ljub> nja najde v tej knjigi vse, ki ji fdravje. Vsaka hiša bi io morala je potrebno v kuhinji, pri pra- imeti med svojimi knjigami, ker je koristna knjiga in zelo poduč-na za vse kroge. Knjiga vsebuie 28; strani in stane samo 25c. V zalogo smo jo prav sedaj prejeli le v omejenem številu. Rojakom f„................... priporočamo, da si knjigo naroče leznim bo ta knjiga kot nalašč Predno ne poide zaloga nju. pri vzgoji otrok itd. Dalje knjiga nudi razne nasvete proti raznim boleznim, kako jih zdraviti in podaja zato navadna domača zdravila. Ljudem, ki so podvrženi raznim bo- potepuha! Ko bi bil zdajle tukaj, bi mu izpraskala oči. pa Lr Knjiga' obsega 4ro strani i precej! Le čakaj, uhajac!" . _ stane s štni*0 Naroiil Vi boste nam hvaležni za velike ponudbe t PRI POVRŠNIH SUKNJAH! f * Prav tako za ponudbe pri & oblekah z dvojnimi hlačami, ^ ki jih imamo v zalogi v vseh ^ modah in velikostih, za mo- J že in fante v vseh barvah ^ najboljše narejene v veliko- ^ sti do 52 nastavljene po zmerni ceni od jj^ * {E^ $25.00 — $30.00 ^gj ♦ t^ -$35-oo — $40.00 ^ in višje. 4L * Nič ne de, kako daleč ži- ♦ vite od naše trgovine, ved- & no se bo vam splačalo priti ^ pogledati našo trgovino in ^ naše blago. * Pridite in oglejte si na Se ♦ ponudbe! ♦ fL V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. X Ob nedeljah imamo odprto naio trgovino dopoldne. I . ■'■•.V. *,.. > » .» ,, JELINEK & MAYER, LASTNIKA, ♦ 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne. kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. . NAŠA TISKARNA izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. 3 Prav tako se, priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNJKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v.tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! , Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST i 1849 W. 22nd St Chicago, III. dobrodošla. in poštnino 8oc. Naročite jo od Knjigarne Edinosti, ki jo ima v svoji zalogi. -o- ''Domači Zdravnik" po naukih in izkušnjah msgr. S. Kneipa, je knjiga, brez katere je malo slovenskih hiš. Kdo izmed delavcev se ni nalezel bolezni po tovarnah. premogokopih in drugih krajih, kjer je človek nastavljen vednemu prehladu itd. Ta čuti trganje po udih, v tem in onem kraju svojega telesa. Dobil ga je prepih, delal je morda na mo-: krem itd. prehlad ima. ki ga nad-! leguje in muči. Pa tudi druge bolezni ljudi vedno nadleguje- Vse te kniige se dobe od Knjigarne Edinost. 1849 West 22nd street, Chicago, III. -o- Narobe svet. Gospa : (kuharici, ko je ta silno kašljala) : "Mary, ako vas vpraša moj mož, kdo je tako kašljal. recite mu. da jaz! Razumete?" Kuharica: "Kakor ukažete: sai na svetu je itak že vse narobe; jaz moram kašliati. vi poi-dete pa v kopališče!" POZOR! Te dni smo preieli novo zalo-i pro vsakovrstnih knjigr \z stare' ri ! , .. - - . domovine. Kdor si želi kakršno- )0A * ?omaci koli slovensko knjigo, nai piš zdravnik . ki 10 ,e smsal m ser. po na- ^^ - ^ brezJ zdravnik", ki jo je spisal msgr. Kneipp vsebuje vse polno nasvetov, kako se zdraviti doma z domačimi zdravili, s zelišči, ko-peljami itd. Mesto da včasih potrošite veliko denarja za kake plačno. Pišite takoj! Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd Street. CHICAGO, ILL. VARČEN NAROD VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH ; DRŽAVAH 1900 — BLUB ISLAND AVBNU! vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOl KAPITAL IN PREBITEK $1.250,000.00 PRODAJAMO ŠIFKAJRTE za parobrodne družbe za v Jugoi in nazaj. Izdelujemo prošnje (1 te) za priseljence, ter pošiljamo ▼ staro domovino naje enejs Ia trs je. Pod državnim in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.