IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIV ŠT. 9 HRASTNIK, 8. 9. 1982 In prav zato je bil julij še bolj razgiban na področju družbenopolitičnega dela, samoupravnega odločanja. Program, v katerem smo zapisali, kaj in kako bomo ravnali v tej ali oni situaciji in kako bomo delali, če se bo zataknilo pri dobavi energije ali surovin, je bil obravnavan in z odobravanjem ter zaupanjem sprejet v vseh temeljnih organizacijah. Pa ne samo to., V marsikateri sredini so kar najbolj resno razmišljali, kaj bi kazalo v program še vnesti, ga dopolniti., Kako sestaviti kar najbolj popolne izvedbene programe. Takšen poziv pa kaže na visoko delovno in moralno zavest delavcev v delovni organizaciji. Seveda si vsi želimo, da tega program^ resnično ne bi nikoli izvajali! Toda, če bo do tega le prišlo? S to. možnostjo seveda tudi lahko računamo, kajti splošne napovedi so takšne, da se bodo razmere v gospodarstvu' še bolj zaostrile prav v drugem polletju. Takrat se bomo pač ravnali po programu, ki nam naj bi omogočil kar najhitreje se znajti v nastalem položaju. Morda bodo prvi koraki težki, vendar, tudi to je del stabilizacije. Mili Kobal Takšnega prizora na tovarniškem dvorišču smo vajeni, saj ga vidimo skoraj vsak dan. Kaj pa, če bi • ga morda dalj časa ne bi bilo? Ne bi mogli trditi, da smo v ' juliju kaj prida občutili počitniško vzdušje. Morda so to še najbolj občutil Usti, ki so zares bili na dopustu. Za tiste pa, ki so v vročih julijskih dneh bili na delu, je bil julij razgiban bolj kot kdajkoli poprej, kajti vrsta pomembnih družbenopolitičnih aktivnosti se je odvijala prav v tem času. julij je mesec pričakovanj rezultatov našega polletnega dela. Dobrih ali slabih. Naši rezultati poslovanja so letos bili boljši kot vrsto let poprej. Pa vendar nas ne sme zavesti misel, da ši stanje našega gospodarjenja ne bi mogkrspremeniti že jutri, morda pojutrišnjem. Iz dela samoupravnih organov Delavski svet DO Čeprav je mesec julij čas dopustov, so se Slani delavskega sveta DO ¡sešli na 4. seji, dne 30. 7. il982. Pod P. itočko je bilo ugotovljeno, da so bili vsi sklepi zadnje seje realizirani. Potrjeni rezultati poslovanja za obdobje januar—junij 1982 Rezultati poslovanja so( ibili že obravnavani din potrjeni na sejah .samoupravnih organov temeljnih organizacij, lin delovne skupnosti, zato so na 'iseji- pregledali le ¡rezultate za celotno de-, lovno organizacijo ih jih tudi verificirali. Sprejet program poslovanja v zoženih materialnih možnostih v DO Steklarni Hrastnik Na podlagi ugotovitve, da - so program Obravnavali to sprejeli vsi samouparvni organi v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, je delavski svet verificiral program poslovanja v zoženih materiritoiííf/možnodtih ter podal zadolžitve za konkretno izvajanje programa. Ustanovljen Komite za SLO in DS v DO Steklarni Hrastnik , Na podlagi dopisa Komiteja za SLO dn DS Občine Hrastnik je delavski svet preklical sklep št. 19 z idne 4. 6. 1982 in imenoval Komite v naslednji sestavi: — Jože Vrtačnik — predsednik delavskega sveta DO — dipl. prav. Brane Maltoovdč — 'direktor DO — Milán Crnkovič — predsednik' odbora za SLO in DS DSSS — Boris Volja — predsednik koordinacij skpga. sveta ZSMS ■ Janez' Cigler — predsedSmit konference ZSS • — Karl. Bičantič— predsednik komiteja za SLO m DS TOZD 1' —‘.Dorde Bradaševič — predi sednik komiteja za SL im DS-TOZD 2 — Ingrid Motere — predsednik komiteja za SLO-to- DS TOZD 3 — Gorazd Bevec — preclseet-nik komiteja za SLO in DS TOZD 4 ‘ — Samo Klemen — predsednik komiteja za SLO to DS TOZD 5 — inž. Jože Tušar — poveljnik štaba ža CZ —Janez Cigler — načelnik NZ Naloga Komiteja za SLO" m DS: v DO SteMamni Hrastnifc je, da koordinira delo med komiteji za SLO temeljnih orgahiiza-čij pri izvajanju določenih akcij:. Sprejet sporazum med- DO Steklarno Hrastnik in Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik. Na podlagi obravnav in 'sprejetja samoupravnega ¡sporazuma v temeljnih, organizacijah an delovni •skupnosti je bil' sprejet sporazum na področju- vzgoje an. izobraževanja med DO Steklarno Hrastnik in Osnovno šolo ha--rodnega heroja Rajka Hrastnik.' Za podpisnika ■ so določili individualno poslovodni organ DO, dipl. prav. Braneta Mfliboviča. • •Delavski svet delovne skupnosti pa so ¡pooblastili, da imenuje olaná -vskupnri komisijo. Imenovan je tudi Koordinacijski odbor za izvajanje programa poslovanja v zoženih materialnih možnostih v DO Steklarni Hrastnik Glede na ¡sprejeti program poslovanja v zoženih ¡materialnih možnostih v DO Steklarni Hrastnik je delavski svat imenoval Koordinacijski odbor za izvajanje programa poslovanja v zoženih materialnih ¡možnostih v naslednji ¡sestavi: ’ — Brane Millihovič, dipl., prav.-predsednik . — Aleksej Us, idliipl. ing. — ¡¿lan :?'i— Vinko Brglez — član ; — Milan Crnkovič — član-r'' Milena Rrč. —■ tajnik odbora Naloge odbora izhajajo iz programa postovanj a. v‘zoženih materialnih možnostih , to izvedbe-. ¡n-ih programov, ki izhajajo iz le-tcga. Ali kredit za individualno stanovanjsko gradnjo ni bil pravilno razdeljen? - Na sklop delavskega sveta št.. 13 ¡sta; prispeM ¡dve, pritožbi Min sicer sla- pritožbo podali ■¡Vodi-;šek Terezija dn Kepa Ivica, obe zaposleni v delovni skupnosti . skupnih služb. . Po obravnavi pritožb je bil tov. Vodiško vi podan odgovor v tej smeri, da je 'bilo ¡delo komisije za dodeljevanje kreditov za -individualno stanovanjsko gradnjo "opravljeno -v Skladu z določili Samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj. Tov. Vodi-škovi--pa kredit ni bil dodeljen zato, ker so njene, ¡stanovanjske razmere, glede na •razmere drugih prosilcev, Ugodne, ¡saj živi v i novem družbenem stanovariju, ki ■’ je last DO, kjer je zaposlen njen mož. V zvezi ¡s pritožbo ¡tov. Kepa 1-v.ice, pa je bilo ugotovljeno, da •ima delavka- prekratko delovno dobo v DO Steklarna Hrastnik in glede na veliko-ištevilo prosilcev, tej prošnji' ini bilo mogoče ugoditi. Imenovan je član v Koordinacijski odbor za usmerjanje ¡vpisa za usmerjeno izobraževanje Na podlagi ¡diopi-sa' Medobčinskega sveta SZDL Revirskih občin ¡iz Trbovelj je bil rv koordinacijski odbor: ¡za usmerjanje-vpisa, za usmerjeno- iteobraževa- • nje -imenovan Knez Alojz, zaposlen v delovni skupnosti kot vodja kadrovsko 'izobraževalne ¡službe. ¡, Komu pripada vročinski dodatek? • Na podlagi sklepa delavskega 1 sveta TOZD ročna in .polavtomatska . predelava steklene mase, s katerim so zahtevali podatek, Komu pripada vročinski dodatek, je delavski. svet podal naslednje tolmačenje: ; 1. Delavci TOZD dn DSSS so -v decembru mesecu 1977. leta na referendumu-sprejeli- samoupravna- sporazum io skupnih osnovah dn merilih za razporejanje ¡čiste- : ga-, dohodka m ¡delitve! sredstev za osebne dohodke to sklad skupile .porabe v DO Steklarni Hrastnik. S- tam Samoupravnim »po-. . razumom- določajo delavci ¡v temeljnih organizacijah v -sestavi: delovne organizacije -skupne osnove dn merila, *.po ¡katerih se izvaja, razporejanje čistega - dohodka to delitev sredstev za -o-sebne dohodke to ¡skupno porabo ter za razširjanje materialne osnove ■■ -dela an, ustvarjanje rezerv ¡temeljnih* organizacij (i. člen saim.oupra-vnerfa sporazuma). Delavci' temeljnih lo-r-gamzaot]r .so se na referendumu -enotno o-predelili, da ¡se nadomestilo ob neugodnih pogojih ¡dela (vročinski dodatek) izplačuje v poletnih mesecih to ¡sicer maj, junij, julij in avgust. Dodatek pripada" delavcem, sarmo za tisti čas, katerega (prebijejo pnL ¡opravljanju konkretnih- delovnih nalog, "Upoštevajoč tudii delo v podaljšanem delovnem čas-u. Ta dodatek pripada za opravljanje naslednjih*' dol oziroma nalog:. ^ TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase : — vsi'delavci-, ki opravljajo, de- ' Ta to naloge vbrigadnem sestajal (¡pri pečeh), . — vlagata zmesi ' na, fcadmh pečeh, —-stiskal oi modelov, dela pri ključu,', režanje igri pri vrčih, od-bijalec modelov, rezalec na. Dali ia -stroju, maj:al-ec klešč, ,obži'-galec, stiskalec modelov, odjtia-: šalec, \ — topilmčarji na dnevni kaditi peči.- f-;;. ::v" , ' g: / TOZD avtomatska predelava steklene mase — strojniki 'to;, .pomočniki (razen Gilon), —- vzdrževalci' . — remontna skupina za čas o-pravijanja remonta, — žgaloi modelov, . — ¡obžigakp1, ¡delavci na kanalu. ' ;—čistilci goril-cev, — odbijalci IW 16 kozarci z nogo' — izmenski vodje. TOZD dékoriirnica s satinirnico — žgalec Enak dodatek pripada -,članom delovne ¡skupnosti, ki ¡so v ¡rednem delovnem razmerju za določen ali nedoločen delovni čas, v kolikor delajo na ¡delovnih mestih, zà katera j e določen dodatek (96. 'člen samoupravnega sporazuma). 2. Skladno z določbo 126. člena-¡samoupravnega: -sporazuma se vse spremembe oziroma dopolnitve sporazuma izvajajo po i-s-iem postopku kol za njegovo sprejemanje. Iz določil samoupravnega ¡sporazuma sledi, ' da so delavci v temeljnih- organizacijah to delovni' skupnosti sprejeli. enotna ipfirila -o delitvi dohodka to o-sebnjh dohodkov to vseh pripra-d-ajočih ¡dodatkov, ki ¡sledijo zaradi pogojev dela -m se lahko sprememba izvrši/¡samo y primeru,. če s tem -soglašajo vse : temeljne organizacije pp postopku, kot je opredeljen v 126. členu samoupravnega sporazuma. V počitniški dom Portorož še ena zamrzovalna skrinja Zaradi vse večjih težav, ki se po javljajo, pri nabavi živil za potrebe počitniškega ¡doma v Portorožu, je delavski svet sprejel sklep, da se nabavi še ena Zinr-zovalna skrinja.. S tem je bila poletna seja delavskega sverta-delovne organizacije zaključena. Po zapisniku pripravila Jelka Urbajs Samoupravna delavska kontrola DO -Potrjeni rezultati poslovanja Tudi samoupravna delavska kontrola DO je obravnavala in potrdila rezultate poslovanja za obdobje januar—junij 1982. Posebna pozornost je bila namenjena pregledu izrednih ¡podatkov, ki so po- ¡mnenju nekaterih v tem pollet ju previsoki. Po natančni ¡razčlenitvi stroškov- so ugotovili, da isd ¡ti-stroški resnično visoki, vendar ¡sredstva zanje pravilno porabljena. Problemi disciplinske komisije Predsednik disciplinske komisije DO, tovariš Gorenšek: Edi je ¡podal Samoupravni delav-ski kontroli DO :v obravnavo dopis, v katerem -je opisal s kakšnimi - problemi se ¡srečuje,pri '¡svojem delu; Avtor v vsebini' pisma navaja ¡nekorekten odnos tovariša čičača do-¡Slanov disciplinske-h©-, komisije, saj jim očita, da izrekajo preblage ukrepe, samemu predsedniku pa j’e na zadnji se-‘ji očital, da zagovarja barabe ter da je nesposoben za ¡opravljanje ■funkcije- predsednika. Ker sta seje Samoupravne delavske kontrole prisostvovala: "riba:, tovariš Gorenšek to-tovariš Čačič,,'je -bil na osnovi njunih pripovedi ter izjave tovariša čaiaiča, da mu je za (izrečene besede žal, sprejet (Sklep, s katerim je samoupravna delavska kontrola DO opozorila ¡tovariša Gačiča, naj se v ¡prihodnje -ne vmešava v delo disef-pltoske komisije teir naj ne poskuša vplivati, na izrekanje ¡disci-plnskto ukrepov, če koit vodja službe zavarovanja meni,- ida šo ’ posamezne kršitve ■ delovnih .obveznosti pogoste m škodljive za delovno ¡oirganizacijiO) naj poda predlog na samoupravne organe, da se zoper konkretno določene fciišoitve • na discipljiinsiki-kqmisiji iz-rdkajo ostrejši ukrepi. Na podlagi sklepov samoupravnih organov bo di-saiiplto&ka-komisija tudi -ustrezno ukrepala, seveda v ¡sMadu -¡s pravilnikom-. Kako delujejo samoupravne delavske kontrole v temeljnih organizacijah ,in delovni skupnosti? , Že dalj časa ise ugotavlja, da samoupravne delavske kontrole tv temeljnih ¡organizacij ah to ¡delovat ¡skupnosti ne opravljajo nalog, za katere so- bile imenovane. Zato So še člani SDK DO dogovor®, da lorgatozmrajo- skupni sestanek s predsedniki samoupravnih- delavskih kontrol , temeljnih - orgamzacdj/ to delovne skupnosti, na 'katerem, jih bodo seznanili z nalogami. ,. Seja dne 15’7. 1982 Pregled investicij , Pod ito točko dnevnega ¡reda so člani samoopravne' delavske kontrole DO pregledali investicije, ki se že loairorna, ¡ki (sp bodo izvajale v naši'delovni organizaciji in sklenil, da je nnjnio skrbeti, da bodo le-te izvedene v predvidenih rokih. Poudarjeno je bilo tudi, kako zelo je potrebna lekonstrukoija aniesame, dogra-dltev skladišča gotovih izdelkov in. skladišča Samotnega materiala. Obravnava programa poslovanja v,, zoženih materialnih možnostih v DO Steklarni Hrastnik Po pregledu im patrditvi Programa poslovanja v zoženih ma-terialnih možnostih' v DO Sitek-Janm Hrastnik -s-o člani- potjdani- 1, da morajo temeljne-;.«rgani-zaclje v svojih. izvedbenih programih posvetiti pozornost tudi zbiranju odpadnih isnrovin: papirja, železa, ositružkov an podobno Prodajajo pa naj jih najboljšemu ponudniku ; oziroma plačniku. Veliko pozornost morajo temeljne organizacije jpo-svrtiti tudi’ kvaliteti S'wojih izdelkov, da ine bo prihajalo do reklamacij'. ’ Člani samoupravne delavske kontrole delovne organizacije so tudi ugotovili, da ¡so bili izdelki za olimpijske - igre nekvalitetni; Zaradi česar bi lahko prišlo do reklamacij. Zato sp opozorili tehnično konferenco in temeljne organizacije, da ugotovijo vzroke, oziroma, kdo je odgovoren za takšno -stanje. •" . Po- zapisniku pripravila • Jelka Uribajs DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI Disciplinska komisija je na 3. 'seji,' dne 14. 6. 1982 obravnavala petindvajset--kršitev delovne obveznosti'in .izrekla naslednje u-fcr epe: % - TOZD avtomatska predelava steklene mase 1. Ensafu ALIČ prenehanje de- ' lovnega razmerja, pogojno za dobo *6 mesecev in 900,- din pavšalne odškodnine,, ker jje . 3. k-rat neopravičeno izostal z dela. : 2. Milanu CARANOVIC prene-tianje delovnega razmerja pogoj -tio za dobo 6 mesecev, ker je malomarno opravljal svoje delovne naloge. . 3. Ivanu DUGOJNIČ javni opomin, ker je prišel v vinjenem stanju na delo. 4- Andelko IVANKOVIČ jami. opomin ;in 500.- din pavšalne-'odškodnine; ¡ker je. neopravičeno ,i-. zastala z dela in s: sodelavko ¡pl žično .obračunavala. . 5. Zlati GRUM javni opomin ■ in 550.- din pavšalne, odškodnine;-; ker je neopravičeno izostala z dela do- predčasno zapustila de-loynp mesto. : 6. Ivanu JAZBEC javni’opomin in 300.- din pavšalne-,odškodnine, ker je neopravičeno izostal z de-la. 7. Francu MAJER javni opomin in 1.000.- din pavšalne odškodnine, ker je 2 krat neopravičeno izostal z' dela. 8. Rajku ODŽIC javni Opomin, ker. je malomarno. opravljal isto-je delo. 9. Mihu ŠARLAH javni opamin ša 300.- din pavšalne odškodni-tier ter. ■ je prišel na delo -v vi-1 njenem stanju. -10- ¿žjlattmiru TRAJLOVICU prenehanje delovnega, razmerij a, pogojno za dobo 6 ¡mesecev, ker je-; popival na delovnem -mestu in-odbijal zadane, naloge ter i-' anel, neitovauišdcj odnos do sodelavcev. - Delovna skupnost skupnih služb 1. Seadu HASANQVIC prenehanje delovnega razmerja pogojne ;za dobo 6 mesecev in 1.200,-d-in pavšalne loidškodnine, ker je 4 k-rat neopravičeno izostal z dela in.: iz delovne organizacije odnašal -stekleneizdelke. 2 2. Romanu STOPINŠEK javni opomin, ker je v delovno ¡organizacijo prinesel' alkoholne pijače. Lažje šo delovno obveznost kršili: TOZD avtomatska predelava steklene mase - Miri slav D2UKIČ, Lidija GRGIČ, Minib IIUZEJROVIC, Majda KORBAR, Sškender MIFTARI, Ružiča PETROVIČ, Mi-rkcr SKO-B ERNE lih ; Zoran ZGONJANIN. Na 4. sej i, dne 23. 6. 1982 pa je obravnavala trideset kršitev delovnih obveznosti :in izrekla naslednje ukrepe: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase. _ 1. Samim BOJKIC prenehanje delavnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev in 900,- din pavšalne odškodnine, ker'je' 3 krat neopravičeno izostal z dela. 2. Ivu RADIČ javni opomin in 60Q,- din pavšalne odškodnine,-kor je 2 krat neopravičeno izostal : z dola. 3. Olgi VUKELIČ- prenehanje delovnega razmerja ih 1.600,- din, pavšalne odškodnine, ker je 5 krat neopravičeno izostala z dela in 1 krat predčasno zapustila delovno mesto. ’ 4. Stanetu ZMAZEK javni opomin, ker je v ddlovno organizacijo prinesel alkoholne pijače. 5. Alojzu ZATLER javni opomin, iker je, v delovno, organizacijo prinašelsaikohiolne- pijače. TOZD avtomatska predelava steklene mase 1. Zorami I ZGONJANIN javni opomin, ker je na delovnem mestu spal. . TOZD energetika s ključavničarsko delavnico 1. Branetu - DOLINŠEK javni opaminsan 100,- din pavšalne odškodnine, ker je odklonil zadano delo. | 2. Dragu ;LESKOVŠEK javni opomin, -ker je v delovno organizacijo prinesel alkoholne pijače. 3. Andreju ¡MEJAČ javni .opomin, ker je-v delovno organizacijo. prinesel alkoholne pijače. 4. Pavel BAUERHEIM in, Jože PRAH jpvni opomin, ker nista (kontrolirala temperature na kad-, ni peči »H«, Iki je zato narasla na ,približne) 16(50° C. : Lažje so delovno obveznost kršili: TOZD ročna ih"polavtomatska predelava steklene mase Valentin HUBMAN, Mirko KEBER, Mumib MURGIC, Ivan PODLESNIK, Anton ¡ŠKRINJAR, Milan ŠUNTA, Jernej ZALAZNIK an Bogdan ŽOHAR. TOZD avtomatska predelava steklene mase Peter BRADAŠEVIČ, Drago LAZIČ, Karel LAZNIK, Skender MIFTARI, Marino PIRŠ in Jasmina SELIMOVIC. TOZD dekorinnica s saitanirni- CQ Ivanka GROHAR. TOZD nergatika s ključavničarsko delavnico Rudi - KIRHMAJER II, it in Franc PLAZAR. Delovna skupnost ¡skupnih služb Nada KOS. Podatke zbrala Jelka Urbajs, Predsednik komisije Edi Gorenšek Telesna okvara še ni invalidnost Pravice iz invalidskega zavaró-’ vamija — glede invalidnosti, . denarnega nadomestila, ustrezne zaposlitve, rehabilitacije, . uveljavljajo prizadeti zavarovaracb.ma invalidski- komisiji. Vsak delavec ne postane invalid. Invalidnost namreč-ni odvisna samo od, bolezni, poškodbe izven’dèÎa^poMicne bolezni ali.''¡nesreče pri ‘delu, ampak tudi od delovnega mesta.: Za lažjo predstavo- si oglejmo primer. Delavec ; je lahko brez tó» ke, pa ni ocenjen za invalida. Ta piïéadeitost se presoja glede na;, delovno mesto. Strojepiska brez ene roke ne more biti več-strojepiska, pianist, ki je ¡brez ene roke, ,ne more več. igrati. ,So pa tudi dela, kjer lahko, ljudje etelajo tudi' z eno roko, kot. na primer kurirji,•; delavci v .pisarnah ipd. Ali delavec, ki ni - ocenjen kot delovni invalid, nima . nobenih pratvic? Ima -jih in sicer pravico do denarnega' nadomestita za te-. lesno-. okvaro... , Na 'invalidski, komisiji -ocenjujejo namreč, tudi telesno okvaro. O-snova za določanje telesne, .ofcva-' re je družbeni dogovorio seznamu telesnih -okvar . - Težo telesne okvare izračunamo z .odstotki,- zelo pomembno pa.,jer-ati: je -it-eliesma okvara posledica poškodbe pri delu ali izven dela, posledica' bolezni ali- poklicne -bolezni. Denarno nadomestilo za ■ -telesno okvaro- prejema delavec . vsak mesec ne glede na to., ali je invalid, ali. je zaposlen, ali je morda osebni, starostni ali invalidski upokojenec. To je nekakšna-renta, ki jo délavée prejme vsak mesec. . j Kolikšno ...(denarno, nadomestilo delavec. prejme,| jev odvisno*pred-vsem od vzroka, zakaj je prišlo' do telesne okvare. Ce je do telesne -okvare, prišlo : zaradi nesreče pri dehj2,aki.poki] en-o-djulezni do-:bi.í:,:'delav-éc. večje denarno nado-" mestillo ikot z-a tëlesno okvaro zaradi bolezni ali 'poškodbe '.zunaj dela. Spodnja meja ' -odstotka Vitelfesné okvare, pri , kateri delavec že dobi; denarni) nadomestilo,, je pri né- ; srečah ¡pri-delu in poklicnih boleznih 30%, priv boleznih.-in poškod»' bah zunaj, -dela pa 50 %, ¡ NEKAJ PRIMEROV: / ■ -Naj'več problemov in nejasnosti nastane pri bolnikih in: poškodovane ili zaradi poškodb oči. Izguba očesa je tragična. Poškodba o--rirorba dzgulba vida na enem -oče-membnejši prst in zato je v se-s-u ¡ pri’ brezhibnem vidri drugega očesa, je- po Veljavnem seznamu. ocenjena le 'kot 30-% telesna Ó-•kvara. Torej lahko v tem primeru prejmejo denarno nadomestilo samo delavci, ki so še poškodovali, pri delu,' do te vsote pa niso upra-- vičeni tisti, -ki so se poškodovali,-izven dela, ali pa so oslepeli za-•raidl bolezni , 'Delavci ,prav tako •težko razumejo,. čemu ‘ne prejmejo nobenega -denarnega nadomestila, če sp v nesreči pri delu ali zunaj dela ' izgubili ipns't.. Do nadomestila v znesku 30 P/o so.,, namreč upravičeni .Je, ¡če -so jijim amputirali tri prste in med. njimi --pailec... Znamo, je . namreč, da je palec naj.po-zmamm< telesnih .okvar tako ocenjen, saj *5 izguba palca pomeni 30 %. telesno. ,okvaro, Vendar dobi ,. delavec;: denarno -nadomestilo .zaradi izgube palca -le, če je ta poškodba .nastala pri delu. Pri delavkah, ki so. jim ,zaradi i bolezni odstranili ¡ maternico in o-ba ’jajčnika, se upošteva kot- telesna, okvara le, -če sta bila .poleg .maternice, adistranjena tudi oba jajčnika. Ce pa-jé -en jajčnik • o-stal, delavka mirna pravice do telesne ..okvare.: Pri, tem, pa seznam •telesnih okvar.-upošteva tudi. starost delavke na dan operacije. Ce , -je ¡bila .delavka. ma dan- operacij e 'stara manj ko,t 45 let, potem prejme denarno nadomestilo za 60 % .telesno-, ©■kvaro. Ce pa je bila na dan operacij e . starejša, se ji prizna samo 40 % telesna oikvára, t,o ¡praktično pomeni,. da -ne prejme denarnega nadomestila. Se-. stavljalci tega seznama so namreč lupoštevali st-aro-st delavk in prenehanje, delovanja jajčnikov in rodil sploh. Ce obstajata dve telesni okvari ali. več. ¡telesnih okvar, ki jih do-. loca., seznam,, se,;stoupen, odstotek telesnih -okvar' do-lojčl takd, da se . -poveča .najvišji' odstotek posamične telesne, jškvare in sicer: ■p— po 20 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 50 % in več, . •— po TO.% za‘vsak® nadaljnjo ■telesno ©kvasov ki: znaša 40 aili 30 odistotkov - ■Skupen odstotek telesne okvare ne sme presegati 100 odstotkov. Primer:- Na oceno invalidske komisije pride -delavec -z delno , ohromelostjo eme s-tr-ami telesa, ki ;pa j:e it-uidi- slep .na eno oko. V seznamu telesnih okvar piše, da delavcu zaradi.;, delne ohromelosti e-ne strani'.telesa' pripada 80 % telesne okvare,- slepota enega očesa pni zdravem drugem očesu ¡ pa znaša 30 %. Skupno;, torej' 80 °/o, prištejemo samo. še 10 %,'kar znaša 90 % telesne okvare./ Vit:-dr. Anton prijatelj, J%aŠ praznik m sliki in besedi Priznanje, ki ga 'za uspešno delo na področju LO in DS podeljuje Republiški sekretariat za LO in DS SRS, je v občini "Hrastnik letos prejel Franci Kovač. Izročil mu ga je predsednik skupščine občine Hrast- nik Franjo Krsnik. Ob prazniku steklarjev je zadonela tudi steklarska —- Mi pihamo steklo žareče tako, da jutri bolje nam bo. . 22. julij -rf- Dan vstaje slovenskega naroda. Modre zastave z natisnjenim velikim H pa so tega Godba in pevci —-tradicionalni udeleženci in dne obiskovalcem v Gorah naznanjale tudi prihod steklarjev saj tega dne že tradicionalno izvajalci kulturnega programa na proslavah, praznujemo dan steklarjev. priljubljena izletniška točka ža tiste z železnimi konjički ali brez. Tovariš Maks Jakopič ;— predsednik občinskega odbora ZŽB, je v Svojem govoru poudaril zgodovinsko izročilo vstaje slovenskega na-' roda. Planinski dom v Gorah, Ali je tako Steklarna Hrastnik 'je sorazmerno .velika delovna organizacija, trenutno z okrog 1,700 zaposlenimi. 'Povsem razumljivo je, da ima vsaka OZD fluktuacijo, da delavci prihajajo in odhajajo, se upokojijo in podobno. V prizadevanjih za stabilizacijo, ko naj bi si prizadevali za Varčnost in gospodarno Obnašanje ha vsakem, koTalku, se človek zamisli, tudi nad fluktuacijo. Vse premalo se zavedamo, da judi le-ta predstavlja precejšen strošek ali pa prihranek, če pravilno ravnamo. Filuk-tuacija je dosti trši pojem, kot si predstavljamo na prvi pogled, saj to ne pomeni samo, da je delavec prestopil prag tovarne, - ali pa je-, odšel iz nje, ampak tudi proces, da smo v tega 'delavca vlagali, da je uveljavljal in-v kolektivu koristil.. ..svoje, dostikrat tudi obsežne pravice, da Šimo’- računali nanj, da ga potr ebiuj emu,i potem pa odide in gre drugam.’ Kakšne so ¡številke glede prenehanja delovnega razmerja, nam. povedo tabele, objavljen! prav tako v tej številki Steklarja. Poleg tega, da .se je od 110 delavcev,.ki so v prvih šestih' mestecih leta 1982 prekiskiii. delovno razmerje v. Steklarni. Hrastnik, u-pofcojiilo 24 delavcev, da jih je 11 sporazumno prenehalo ž dolom in drugo, najbolj zbode v oči podatek o samovoljnih prekinitvah delovnega razmerja in izključitvah. Plav ta delež je precej visok,- saj med delavci, ki šo Steklarno v tem času ¡zapustili,-' predstavlja, kar 53 %. Analiza te skupine delavcev, ki so to-vamo na tak način zapustili, nam da nekaj enostavnih odgovorov, nad katerimi pa. se velja tudi zamisliti. .. .V , Pni teh 53 °/o - delavčev, ki so odšli,' gre ¡pretežno za mlade, ljudi: 18 delavcev v starosti do 20 let in 17 delavcev, starih od'21 do 25 let: . Vzrokov za prekinitev delovnega razmerja, je lahko veliko, ob samovoljnih prekinitvah, pa lahko razmišljamo zlasti o nasiednjih o-, koiliščinah, ki imajo- svoj’ vpliv na ravnanje ¡delavca: če je delavec pnišel-iz 'drugega kraja ali republike, se srečuje s težavami vklju-. čitve v novo okolje, ...saj je le-ta pretežno prepuščena, posamezniku. V vočini. primerov gre za mlade delavce, torej brez predhodnih delovnih izkušenj alk pa so le-te zelo skromne in temeljijo ’ le 'na kratkih nekaj mesečnih zaposlitvah in preizkušanju, kje bo bolje.. Ob tem .bi velj alo -razmisliti, kako se v delovnih sredinah obnašamo do 'takih novih, mladih delavcev — ali smo uspeli; ali poskusili zaznati poskus slabega vpliva nanje, ki ga .imajo pogosto drugi, problematični delavci, ali' smo še jam dovolj posvetili,, jih uvedli v delo, spremljali njihove rezultate, težave, jim pomagali pri razreševanju teh težav, prispevali k temu, :da si z, našo pomočjo pridobijo občutek odgovornosti za delo, ki ga opravljajoč Ob takem ravnanju lahki delavcu vzbudimo pozitivne občutke, .da je potreben, kljub neizkušenosti' — cenjen, da ni odrinjen in postopoma mu, kljub mladosti, lahko razvijemo, občutek - pripadnostikolektivu, ki je tako zelo pomojuben. Ne bi enostavno ? nam ¡smelo biti žal za. tir.ud in vloženo delo ob uvajanju; delavcev v delo, saj se trud, vložen, v mladega človeka, vedno obrestuje. Trdimo lahko, da smo na področju reševanja stanovanjskih- vprašanj delavcev že marsikaj storili. Na b-ojje gre z dodeljevanjem družbenih stanovanj, izboljšali in povečali smo kapacitete samskih • domov. Prek obstoječih možnosti se ne ida, potrebe ' delovne organizacije po novih delavcih so ponavadi večje, kot pa je na razpolago prostih ležišč v samskem domu, -aili pa Vsaj, starih' stanovanj. V -času. od . sprejema občinskega!' odloka o podsta-novalskih razmerjih ¡smo marsikaj Storili tudi ha -tem področju in uspeli. preprečiti . v-s.aj tista, najbolj pereča podsta-novaiska razmerja. Kljub temu pa ob premišljali ju o samovoljnih prekinitvah ne moremo tudi mimo _ stanovanjskih . vprašanj. Še vedno\ . je ¡do'sti primerov, kjer ‘je -podnajemniško-razmerje vzrok, da mora delavec prenehati,Z delom. Ko je. sprejet na delo .stanuje pri sorod-nikrh,- vendar, ponavadi le za ne- § kaj mesecev, da le -dobi delo,, potom pa ga postavijo na cesto in nima kam. Potem je seveda težko , razumeti, da.-Stefclahna za tako nenadne in nujne primere nima prostih stanovanj, saj je za v-sako-stanovanje vedno, komaj je'prazno, zelo veliko prosilcev. Te' ugotovitve potrjuje''tudi delovna doba delavcev, ki so prekinili delovno. razmerje samovoljno Od 47 jih je le 7, ki'so sklenili delovno ¡razmerje pred letom 1980, sicer pa jih je' večina z največ d verni leti delovne dobe. - Glavne rešitve tega stanja: veliko fluktnacije, pogostega akutnega p omahjkamj-a delavcev' v *nei. katerih obratih (na primer v zme-sar-ni, na transportu, • na .kontroli stekla TOZD 2)” v glavnem poznamo, vendar ukrepamo počasi ali, premalo učinkovito, 'jasno pa je, dti ta proces za'hteya vso odgovornost, zavest in doslednost vseh tistih sredin, ki imajo stalne potrebe po delavcih, veliko,! fluktua«. cijo ¡im tistih, ki'sodelujejo v pro-• ces-u. .izbiranja delavcev — strokovnih isilužb in samoupravnih or- i ganov, . Še vedno smo prepočasni iri premalo dosledni pri ukrepih za izboljšanje notranje -organizacije dela; Tudi na -področju' izobraževanja izmenskih vodij, vodij o-•' bratov in delavnic bi morali še , marsikaj .storiti. Veliko ¡bolj bivše bilo jiam-reč. .potrebno zavedati pomembnosti uvajanja delavcev v delo, spremljanja njegovega dela v poskusnem: roku,. presojanja •kvalitet in slabosti delavcev, za-znavati njegove probleme. ■ ini jih sporočati za to zadolženim delavnem, - Posebno poglavje ja seveda delovna disciplina in z njo' povezan problem — alkoholizem. Prav ■ tako je pomembno dodelati kriterije ¡sprejemanja -delavcev v de-. lovno razmerje: potrebna je te-—meljita ' obdelava vsakega kandidata, .¡saj bi morala, v ¡leni času biti veliko bolj pomembna kvali-. teta in he Kvantitet aj' obvezno hi . se- morali predhodno seznaniti-s kandidatovimi družinskimi, šocial-| niini in stanovanj s-kami, razmerami „ ter upoštevati plan zaposlovanja. Zelo preprosta je ugotovitev; da bomo- lahko zaposlovali v skladu š plani in obstoječimi kadrovski-postopki ter zakonom, če bomo z uspešnim , 'kadrovanjem uspeli zmanjšati " samovoljne prekinitve na ibaistveno manjši delež, kot je sedanji. v Samovoljne prekinitve so povsem nepredvidene,, čez noč, ki -lahko še tak odober plan postavijo na gl-avb. S ¡skupnim dedom in čutom za ta problem bi lahko storili marsikaj pomembnega,- pa bi bili rezultati vidni ne samo pri končnem seštevku o odišlih -delavcih vsdkega meseca, ampak' tudi .'.pri- stanovanjskih, socialnih problemih,. neopravičenih —ižosta-m kih, bolniškem staležu .in kar je najbolj' pomembno“-’- v splošnem zadovoljstvu, tudi pri samih proizvodnih rezultatih. J. Človek in alkohol (6) Okoliščine, ki botrujejo alkoholizmu v delovnih organizacijah. Veliko število alkoholikov omp-gbča naravno reprodukcijo in celo naraščanj e števila alkoholikov. Zmano je, da-tisti, ki radi pijejo, .so torej bolj ali manj odvisni od alkoho-la, navadno pijejo’ v d-rniž-bi oziroma skušajo navzoče pripraviti do tega,: da bi tudi zvrnili kozarček. Neredko kdaj od alkohola 'odvisni preddelavci in mojstri pošiljajo mlade delavce po ¡pijačo, za nagrado pa j icr pomudijo kozarček. Če upoštevamo, da se to pogosto dogaja in da je to-kar splošen po-•jav, šj zlahka- predstavilamo situacijo, v kateri bi še znašel mladi delavec, ki- ne bi šel po. alkohol oziroma, ki pri pitju -ne bi bil solidaren z drugimi. Približno . tako opisuje začetne' korake v odvisnost ord ' alkohola večina zdravljenih alkoholikov, ki: so že urejeni, 'Osveščeni, tor do neke . mere -distancirani od svojega nekdanjega alkoholizma Splošna strpnost do popivanja in alkoholičnega vedenja je v naši družbi tako znana, da je ni treba dokazovati. ’ , Precejšnja je nepoučenost ljudi o nevarnosti »pretiranega« in »prepogostega« pitja alkoholnih -pijač. . K širjenju! alkoholizma prispevajo tadi zmotna stališča o koristnosti alkohola. Mnogi menijo, da alkohol daje moč. za delo, posebno, še, ker vzbuja, občutek moči. . Vemo, da se -sindikalni izleti in razne proslave največkrat sprevržejo v popivanje. Če všemu temu dodamo še razna majhna in-večja praznovanja, posameznikov, ki še morajo Obvezno’- »z aliti«, -:p ona vadi že. kar na delovnem mestu, si lahko vsaj približno’• predstavljamo izredno ugodno Situacijo Za nastajanje alkoholizma v delovnih organizacijah. . »Plavi dnevi«: vodstveni delavci V v e Ciini delovnih organizacij; stalno kršijo predpise o izkoriščanju letnega dopusta. Praviloma ima delavec pravico -le v dveh delih izkoristiti «voj letni dopust, Le al-. koboiikom je: »dovoljeno«’, da nef-mesto tako 'imenovanih »ptavih ■■ ■ dnevov« — to je, neopravičenih izostankov z dela zaradi pijančevanj a oziroma »mačka«, izkoriščajo po en ali več. dihi dopusta. S takšno potuho ti vodstveni delavci pravzaprav onemogočajo, da bi proti alkoholikom, ki zaradi alkoholizma kršijo-.delovno disciplino, pravočasno ¡disciplinsko, ukrepati. | To pa'je, lahko za alkoholika usodno,-kajti s takšno potuho mu samo . pustijo, / da še naprej popiva in propada. Alkoholizem v delovni organizaciji je predvsem vprašanje reda in^ delovne discipline,- pa tudi huma- nih socialističnih samoupravnih odnosov v. njej, kar pomeni: v delovni organizaciji, kjer ni reda in zdrave delovne discipline, ki bi se je morali držati ysi člani kolektiva do zadnjega, je veliko alkoholikov, alkoholike še sprejemajo v delovno razmerje,, ker niso na to pozorni, njihovih kršitev delovnih-' ' ¡dolžnosti ne obravnava j O dosledno-in'končno, ker za to nimajo' potrebnih pogojev, ne morejo' od ljudi zahtevati zdravljenja m jim po zdravljenju pomagati -pii •rehabilitaciji- iiin ponovni uveljavit-, vi. Taka -delovna sredina kaj rada naloži . 'nekomu v svoji sredi (na pritoier ..socialni službi ali obratni ambulantih vse dolžnosti v zveži z alkoholizmom: »Uredi s tem človekom! 'Reši ta.problem v naši delovni-organizaciji.«. S tem celotna , delovna ¡organizacija odloži s svojih ramen nalogo-, ki je -načeloma ne more opraviti nobena strokovna služba, ker ne more biti sama pristojna za .do* ločanje..politike reída, delovne discipline M; medsebojnih . odnosov. Zato je pristojna celotna delovna organizacija, po samoupravnih organih, po -vodilnih in vodstvenih delavcih. Samo tam, kjer je red, delovna disciplina in humani .medsebojni .odnosi, je smiselno delo strokovnega delavca z alkoholiki: pravilno in uspešno; lahko organizira zdravljenje; rehabilitacijo in .ponovno ... vključevanj e , zdr-avlj enih alkoholikov v delovni, m samo-' upravniprooss ter preventivno'dejavnost' proti alkoholni problematiki- v delovni organizaciji, V tem primeru je namreč Strokovni de-1 a v ec - Us klaj ev al ec1 in izvajalec politike 'in prizadevanj celotne delovne I organizacije, v nasprotnem, pá izpade -kot samozvani pamet" hjakovič, ki .vrta v-nekaj, kar ne velja za skupni interes celotne delovne organizacije. Razumljivo je, d-a ga imajo potem za nadležnega, osovraženega in se mu posmehujejo, zato.ne more nikomur nuditi kaj prida . strokovne pomoči. (Se nadaljuje) DOPISUJTE V STEKLARJA Počitniške r Kratko, a vroče poletje je za nami. Veliko je krajev, kjer so čšani kolektiva preživeli svoje počitnice. Največ ja seveda tistih, ki so si izbirali: Portorož, Savudrijo, Bohinj, ali pa se napotili v ČSSR. Iz teh krajev smo za bralce Steklarja zbrali nekaj počitniških razglednic. mogle dati zaželj enega učinka, ker je ¡premalo časa za terapijo, pa tudi' zaradi tega, ker zdravstveno. osebje v soboto in nedeljo rie dela. Zaradi tega smo bili prikrajšani za (kopeli in masaže. V domu so leitrtvaM itudi delavci železarne Jesenice, s . katerimi smo ;se hitro spoznali. Večina 'le- Na osnovi pogodbe še že nekaj let uspešno odvija izmenjava letovalcev med Steklarno in Aluminijskega kombinata iz Žiara ČSSR. Tako je v času poletnih počitnic v Sklenih toplicah letovalo 12 delavcev. Na sliki: Izlet v Nizke Tatre skupaj z delavci jeseniške železarne. LETOVANJE V SKLENIH TOPLICAH - ČSSR Večina naših delavcev ve, da ima Steklarna Hrastnik oziroma sindikat sklonjeno pogodbo za izmenjavo letovalcev, med Steklarno Hrastnik .in AIumlmj:skixfi kombinatom žia-r nad Hronom — ČSSR. Alumnnajski kombinat Žiar razpolaga Z domovi v Sklenili toplicah in Bonovolyh — Niške Tatre. Dom. -v Donovolyh je znan kot zimsko rekreacijski center. Dotm je od Ždaria oddaljen 60 km. V njem sp, že letovali delavci Steklarne /Hrastnik. V tem domu je prijetno 'bivanje ne-le »pozimi, .ampak itudi v poletnem času. Itoiroidne lepote Niških Tater dri. okolice nudijo letovalcem prijetne Mote ari sprehode. Sam dom pa, je sodobno opremljen. Dom v Sklenih toplicah pa ¡je od £'iara oddaljen 6ikon. To je manjše zdraviLiško -mesto, ki razpolaga s ' termalno vodo. Toplice so namenjene reumatičnim bolnikom. V samem domu je terapija pod zdravniškim nadzorstvom. Moramo povedati, da za nas Hrastničane, topliiče niso tovalcev je prišla v ¡toplice z vlakom. Pot je zelo dolga in naporna. Ker je okolica toplic tudi zanimiva, posebno za ogled srednjeveških gradov in, muzejev, pa ¡je najbolj primemo osebno vrnilo. Tokrat gre zahvala tovarišu Francu Klenovšku in Ivanu Rotarju, imela sta namreč večje avtomobile in ¡ata vedno imela razumevanje ter Hrastničane vzela s seboj na izlete. Ta-ko smo lahko vsi Hrastničani obiskali mesta: Banjška Bistrica, Z vaten in Žiar. V teh mestih smo kupovali razne stvari, ki so za Jugoslovane izredno poceni. > , Obiskali smo tudi dom v Dio-novalyh, od koder smo imeli namen itj 9 v * Visoke T afere, vendar sta nam to ¡preprečili borovnič-ka in vodka. : Prijaznost osebja v domovali, in na sploh slovaškega naroda do Jugoslovanov). je.‘ enkratna. Mislim, da .smo bili vsi latovalor zadovoljni', čeprav ¡smo, kot turisti morda Občuti® ■ določene pomanjkljivosti. : Risto tM-člič SAVUDRIJA Letos se nam je ponudila še ena možnost letovanja; bivanje, v počitniških prikolicah, za katere smo bili že pošteno v skrbeh, saj se je pri nakupu le-teh pošteno zataknilo. Prikolice smo namestili v Pineti ■— Savudrija. Razglednice nam žal ni uspelo dobiti. Smo pa od vseh, ki so letos tod letovali, dobili .odgovor, da so bili na letovanju zelo zadovoljni. Zadovoljstvo letovalcev pa nas sili k razmišljanju, da bo to možnost letovanja v prihodnje želelo izkoristit čim več članov kolektiva. ¡¡¡1 steklar aJL.jim GLASILO DELAVČEV STEKLARNE HSASTRIR '-d-.' "’-V* ' Glavni trg v Banjški Bistrici. Takle pa je spominski posnetek z večerje iz planinske koče, \ -»STEKLAR« Portorož Počitniški dom v Portorožu iz leta v leto postaja vse lepši in udobnejši. V veliki meri je obnovljen inventar, tudi zunanjost doma ter njegova okolica sta vsako leto lepša. Tisti, ki so tu že večkrat letovali, to lahko potrdijo. Kuharice, vselej nasmejane in dobrei. volje. Tudi tokrat, ko se je živo srebro y kuhinji povzpelo na 42 stopinj Celzija. Za dobro počutje, počitnikarjev pa v veliki meri poskrbi tudi »delovna ejkipa«! Letos sta za to v kar naj večji-meri poskrbeli kuharici Štefka Dornik in Ana Grum (v sredini), pomagali pa sta jima še Marija Sti-plovšek (levo) in Malči Kuhar (desno). Za servirnim vozičkom še je trudila Silva Jakopič (zadaj levo), za red in čistočo pa je skrbela Ivica Klanjšek (desno). Da smo si skoraj ob vsakem času lahko pogasili žejo, je skrbel Viktor Hudi (v sredini poleg kuharic), Lado Leskovšek (zadaj v sredini) pa je kot upravnik moral poskrbeti še za marsikaj, da je delo lahko teklo nemoteno. ■ Razglednice so posneli — v Portorožu — Matjaž Kqbal, v CSSR — Rišto Čičič, §§¡11 razglednico. iz Bohinja pa smo poiskali'v arhivu. Zbrala in podpisala jih je Mili Kobal. Bohinj Tisti, ki ljubijo mir in tisti, ki radi dajo pot pod noge in jo mahnejo v planine, se radi odločijo za letovanje v Bohinju. Nemara bo tu v bodoče letovanje-'še prijetnejše, saj nam je naposled le uspelo dokupiti prepotrebno Zemljišče poleg doma. Marija Stiplovšek je praznovala svoj 76. rojstni dan sredi sezone 5. avgusta. Vaši izostanki Bolniški stalež v naši delovni organizaciji ge področje, ki vsako leto predstavlja pomemben delež izostankov in. pogojuje številne proizvodne, pa tudi druge probleme. ' Temu vprašanju smo, ne samo v delovni 'organizaciji, ampak tudi v občini posvečali dosti pozornosti, iskali vzroke, rešitve. Popolnoma jasno je, da gre za.zapleten in kompleksen problem, pri 'katerem ima svoj vpliv tudi narava proizvodnje, struktura zaposlenih, delovni in življenjski pogoji. Obravnava te problematike in njeno reševanje zahteva tesno sodelovanje delovnih organizacij, njenih strokovnih služb in zdravstvene službe ter, drugih dejavnikov, kajti le tako lahko pričakujemo določene rezultate. V letu 1981 je-bolniški. stalež pri nas še bolj naraste), da je bilže V kar zaskrbljujoč, v proizvodnji se je zaradi odsotnosti toliko več delavcev postavljalo vpirašanje, kako normalno nadaljevati z delom; Po uvedbi stimulacije za neko-riščenje bolniškega staleža, je leta vidno padel, kar’ lahko pomeni tudi, da je marsikdo premislil, ati bi za vsako stvar iskal zdravniško pomoč ali ne. Razume se, da ima vsak ukrep, vsaka novost dve plati, kot. tudj verjetno .ta stimulacija. Bistveno je, da je prinesla bistveno zmanjšanje teh izostankov, kljub teinu pa še ne moremo biti zadovoljni, šaj:je stalež še vedno visok, 'kar pomeni, da bo s še podrobnejšo analizo vzrokov potrebno poiskati nove rešitve. Kako je z bolniškim stalležem v-posameznih temeljnih organizacijah, nam povedo tudi številke in sicer za prvo polletje 1982, k‘i smo jih primerjali z letom 1981: TOZD Bolniški stalež do 30 dni j Bolniški stalež nad 30 dni Št. primerov Ure Št. primerov - Ure Leto 1981 1982 1981 1982 1981 1982 1981 1982 TOZD 1 903V 851 43.648 42.787 303 262 23.115 21.509 TOZD 2 678 507 31.660 . 29.368 273 221 27.844 18.425 TOZD 3 114 108 5.540 6.748 68 42 4.949 4.133 TOZD 4 145 90 6.676 4.240 16 17 2.121 1.752; TOZD 5 139 139 8.156 7.292 32 26 4.408 3.514 DSSS 274 ' 276 ' 12.942 14.780 163 150 - 15.337 . 14.777 DO 2.253 1.971 108.622 105.215 855 718 77.774 64.110 V grafičnem prikazu pa je razviden izračunani povpreček bolniškega staleža v letu 1981 in 1982: Ze prvi pogled kaže; da je v vseh temeljnih organizacijah in delovnih Skupnosti bolniški stalež v letošnjem polletju nižji kpt1 v enakem-obdobju . lanskega..leta,.- z izjemo TOZD dakorirnica s satinir-nico, kjer je celo. nekgliko večji. Zanimivo je. da ta temeljna organizacija po deležu bolniških izostankovIbistveno odstopa od ostalih .del ovnih'sredin' m se je; delež povzpel tudi ha 15,69 %. Takšen porast je zaslediti že vse od septembra 1980, saj-se je do tedaj sta- lež v tej temeljni organizaciji, s povprečno 80 zaposlenimi delavci, povzpel v letu 1980 le enkrat'na 9 %,: sicer pa je znašal pretežno .okrog 7%, ali pa tudi manj. Podrobnejšega odgovora zaenkrat žal nimamo. Vzrokom obolenj' v posameznih primerih j e'tudi, zelo .težko slediti, saj nimamo obratne ambulante in bi bilo celotno skupino/ delavcev, ki ni majhna bilki stalež koristi, zalo težko obdelati. Še vedno- pa je najnižjrbolniški stalež v TOZD — /orodjarna s stru-ga rsko-cizelersko delavnico in TOZD — eneigetiika s ključavničarsko delavnico- Podrobnejše po- Oralični prikaz: Jtaimerjavabolniškega staleža prvega polletja 1981 s ■ prvim polletjem 1982 Bolniški stalež v prvih 6 mesecih (v odstotkih) TOZD TOZD TOZD TOZD' TOZD Mesec Leto 1 2 3 4 . 5 , DSŠS DO Januar 1981 9,53 12,71 17,52 4,35 9,19 10,52 10,70 1982 9,46 9,27 8,84 5,58 3,54 7,31 8,17 Februar 1981 10,17 11,22 14,59 6,07 5,40 8,64- 9,72 1982 9,08 9,92 13,43 4,43 5,02 8,04 8,68 Marec . 198f 1:1,33 '9,49 12,97 9,50 6,55 9,56 10,0Q 1982 j 11,09 7,65 ' 14,33 ;5;94 5,49 9,02' 9,02 April . 1981 12,17 12,10 12,34 10,25 i 9,02 8,49 11,10 1982 1.1,97 9,5?- 15,13 7,09 6,72 9,06 10,09 Maj 1981 10,59 11,18 7,53 • 11,19 . 7,76 7,73 . 9,88 1982 9,78 8,34 11,52 5,84 6,94 8,77 8,76 Junij 1981; 14,49 12,54 12,71 10,76 8,74 7,60 11,84 1982 12,27 7,96 15,69 4,11 8,35 9,71 9,85 datke lahko razberete iz tabele o ■ aprila V.- 176 ur, maja — .224 ur izračunanih 'odstotkih bolniškega in junija -176 ur.: , staleža v prvih 6 mesecih 1981 in Med.ostalimi.izostanki, v zvezi z 1982: Prenekateri delavec tudi neopravičeno 'izostaja. Tako je bilo neopravičenih izostankov;:v prvih šestahr mesecih letos 1.104 ur, vendar približno toliko kot v lanskem letu: januarja 1982 136 ur, fe- bruarja— 304 ure, marca — 88 ur, izredno, plačanim dopustom pa je zaslediti , največ izrednega dopusta' za primere ismrti ,v družini,, zaradi udeležbe na vojaških vajah,, seminarjih, različnih sestankih in mladinskih delovnih akcij ah. Referent za socialno, delo France Popit- častni občan Na slavnostni seji občinske skupščine, dne 3. julija je bil FRANCU POPITU, članu Predsedstva SRS, podeljen naslov ČASTNI OBČAN občine Hrastnik Naziv častni občan je tov. Francu Popitu podeljen za bogat prispevek V revoluciji, narodnoosvobodilni' borbi in povojni izgradnji naše socialistične samoupravne družbe in ker je njegovo delo povezano tudi s pomembnimi rezu» tati naših Revirjev. To še posebej v času, ko je opravljal odgovorne dolžnosti ministra za rudarstvo, predsednika slovenskih sindikatov in predsednika CK ZK Slovenije. Po svečani podelitvi je tovariš Popit delegatom občinske skupščine spregovoril o resnosti gospo-; darskega položaja v Jugoslaviji, o pomembnosti izvajanja sklepov sprejetih na 12. kongresu ZKJ ter o nalogah, ki nas še čakajo. KDAJ IN KAKO O POKOJNINE? Izvlečki iz Statuta pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji V Steklarju, ¡ki je izsek v mesecu julijiu smo pričeli z'objavo izvlečkov iz Statuta pokojninskega im invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. V tej številki smo pojasnili-kako je zasnovam Statut, kaj vise spreminja notvošprejeti Statut, iporiiembnejše člene iz temeljnih določb in podali poglavje o zavarovancih za v,se primere zavarovanja. Da bo slika oziroma predstava o Statutu popolnejša, v; današnji številki Steklarje nadaljujemo z- objavo pomembnejših členovi 2. ZAVAROVANCI ZA POSEBNE PRIMERE ZAVAROVANJA 21, člen Za vse primere invalidnosti in. za telesno okvaro, ne glede na njen vzrok, še obvezno zavarujejo osebe na mladinskih delovmiih'akcijah v SR Sloveniji, in sicer če nastane vzrok v času, ko so na taki akciji. Izvršni «vet Skupščine SR Slo- , venije s predpisom določi, za katere mladinske delovne akcije velja določba prejšnjega odstavka. 22. člen " Samo/ za lirivalidngst; in- telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu ali poklicne bolehni, se zavarujejo: - 1. delavci, ki delajo - manj kot , polovico polnega delovnega časa; "2. jugoslovanski - državljani s stalnim prebivališčem §| SR- Sloveniji, :ki so zaposleni, v tujini.'z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno, zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja; , 3. tuji državljani, zaposleni v-SR Sloveniji,, ki delajo manj . kot polovico polnega delovnega časa; 4,. vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom; | 5: študenti ,visokošolskih zavodov, učenci, strokovnih šol, otroci -in mladostniki z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo, ter učenci na posebnem osnovnošolskem 1 šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih -zavodih za, šolanje otrok in mladostnikov V. motnjami v razvoju, kadar sp na obveznem, praktičnem delu v učilnicah šol ali specialnih zavodov, ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih in drugih organizacijah ih pri. državnih organih; , 6. otrhci in anladostniki v vzgojnih zavodih za. vedenjsko in oseb- . nostno motene; 7. osebe, ki opravljajo delo po, pogodbi o delu. - 23.. člen ; Za invalidnost; in. telesno okvaro, ki sta -posledici nesreče pni ,d'e-lu .-alfi poklicne ‘bolezni pri, poklicnem izobraževanju ali pri -opravljanju dovoljenih dejavnosti; 'sp zavarovani -Obsojenci, na prestaja-, h ju- kazni zap.ora. ter mladoletniki; :y-proti - katerim se izvršuj e vzgojni ukirep oddaje v prevzgojni dom. . Za' psebe. iz -prvega odstavka se šteje, da je na delu 1 h — ko opravlja določeno delo v rednem. ali podaljšanem delovnem času,.. —- ko, opravlja delo pri .preklic:- .-. nem poukuv zavodu /ali zunaj njega, p’ ^ , • —» kp opravlja določeno -delo v okviru predpisanih dolžnosti- pri vzdrževanju reda in snage v zavodu. . Dovoljene dejavnosti v zavodu so tiste, ki se izvajajo po prevzgojnem programu obsojencev in mladoletnikov (športne, kulturne, prosvetne ah podobne). Samo za invalidnost;.so zavarovane osebe med prestajanjem kazni zapora in mladoletniki, proti katerim ,se izvršuje vzgojni u-krep oddaje v prevzgojni dom, ko je- le-ta nastala zaradi višje sile. 24. člen . ' . Osebe, ki niso zavarovanci za vse primere zavarovanja ali jim ni zagotovljeno varstvo za primer invalidnosti in telesne okvare po drugih predpisih, .stalno pa prebivajo.>na -Območju SR Slovenije, so zavarovane samo-za pr.knere 'invalidnosti .in telesne Okvare kot posledice, nesreče, ‘kil jih zadene: 1 ko opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih eriht;. . , 2. .ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih ‘splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami — tudi, če so tuji državljani; , 3. ko pomagajo organom za no- tranje izadeve. in pooblaščenim. u-radnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s ' področja ■varstva z ustavo, določenega reda,-osebne varnosti občano-v - in varnosti ' premoženja, 1 v-zdrževanja javnega reda. ih miru, preprečeva-' nja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanje • storilcev ..kaznivih dejanj; • . , ; 4.. ko ; opravljajo.; naloge'-' javne varnosti kot rezervni miličniki'; . 5. ko . 'opravljajo na poziv- državnih organov določene javne funkcij e ali državlj anske dolžnosti; . 6 ko so jkot1 vojni ali mirovni vojaški invalidi in poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah;.- - . 7. ko kot športniki v okviru of-.ganiziraihe športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah. . Pogoji, iz 2.,r5.;. ih 7. točke prejš-hjega . odstavka' so določeni s predpisom. Izivšnega sveta Skupščine SR- Slovenije. • : \ 25. člen Tudi po prenehanju delovnega, razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere, so obvez-:no zavarovane, .sb'osebe, ki" so si-' ceh.- zavarovanci za vso primere ■zavarovanja, zavarovane za .invalidnost in za telesno’, okvaro kot posledico , iboiležhi ali- poškodbe - izven dela: . 1. dokler dobivajo nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju; ,-. 2. dokler dobivaj o'oskrbnino ali začasho. nadomestilo po predpisih o zdravstvenem .zavarovanju; * 3. dokler prejemajo invalidsko, pokojnino; 4. dokler so v redu prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje, če so se prijavile v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja ali izguibi lastnosti, na podlagi katere so obvezno | zavarovane po tem statutu; 5. doiloleir so v Jugoslovanski ljudski armadi na vojaških vajah ali Služijo vojaški rok, če šo odšle k vojakom v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem statutu,- 6. dokler uživajo starostno pokojnino; 7. dokler imajo zavarovanci, ki so zaradi nege otroka prekinili delovno razmerje,' otroka; ki še ni star 15 let, ali starejšega otroka, ki imu je zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo potrebna tudi stalna pomoč in postrežba, ali zavarovanka, dokler ima tri otroke, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev in uživanje družinske pokojnine. Osebe iz prejšnjega edstavka so-zavarovane, čeprav niso podane . okoliščine iz 1. do 7. točke, prejšnjega odstavka, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe za pridobitev pravic, . Določbe prvega in drugega odstavka ne veljajo, če nastane .invalidnost ali, telesna okvara zaradi poškodbe pri • opravljanju samostojne poki i,c n e ali gospodarske dejavnosti. DOLOČBE O PRAVICAH . STAROSTNA POKOJNINA 1. Pogoji za pridobitev starostne pokojnine .. 27. člen Pravico do starostne pokojnine pridobi zavaro vanec - oziroma zavarovanka, ko dopolni starost 60 -let oziroma 55 let in pokojninsko dobo 20 ilet. Zavarovanec oziroma zavarovanka, kj‘ nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravi» co do starostne pokojnine,/ ko do polni starost 65 let oziroma 60 let., in- najmanj 15' let zavarovalne dobe, -s pogojem, .da /je izpolnjena tudi gostota zavarovalne dobe, določena z družbenim dogovorom v skladu z zakonom. ' Zavarovanec oziroma,- zavarovanka, ki dopolni pokojninsko dobo 40 let' oziroma ■ 35 let.. -pridobi, pravico do /starostne pokojnine. ne glede na starost " Dokler ne (bo sklenjen družbeni dogovor po drugem odstavku tega člena, je pogoj gostoto zavarovalne dobe izpolnjen, če 'je ,imel zavarovanec najmanj 40/ mesecev-zavarovalne dobe v . zadnjih- 5 lotih. oziroma 80 mesecev v ’.zadnjih 10 letih. ,- / ; - / /: 'f .j 28. člen - V zavarovalno dobo 15, let se štejejo obdobja zavarovalne dobe ter ■v dejansikem trajanju tista obdobja -posebne dobe, ki-se sicer -štejejo v dvojnem trajanju. » 29. člen Obdobje 5 oziroma, 10 let iz četrtega odstavka 27. čiena"tega statuta se šteje nazaj od dneva prenehanja zadnjega zavarovanja, če je zà zavarovanca ugodnejše, se šteje to obdobje od dneva, ko je dopolnil -tako starost kot tudi zavarovalno ; dobo iz • drugega odstavka 27. člena tega statuta; Obdobje 5 oziroma 10 leti iz četrtega odstavka 27. člena tega statuta sé podaljša nazaj za toliko časa, kolikor zavarovanec v tem obdobju pi bil zavarovan, če je ta čas:' f ■ ■' 1. .bili prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje,‘ kateri se je prijavil v 30 dneh po. prenehanju zavarovanja; v tem primeru se za vsakokratno, prekinitev zavarovanja podaljša obdobje nazaj najvèc za dve leti ; - 2. dobival starostno, 'invalidsko ali. družinsko pokojnino, oskrbnino ali začasno nadomestilo po predpisih q invalidskem zavarovanju,- 3. prekinil delovno razmerje zaradi nege svojega do 7 let starega otroka ali starejšega otroka, ki mu je bila zaradi nezmožnosti potrebni stalna nega in pomoč. 30. člen Zavarovancem, katerim Se zavarovalna doba. všteva s povečanjem v, pokojninsko dobo, se predpisana starostna meja za- pridobitev. pokojnine sorazmerno zniža v skladu z določili tega statuta. ' 1 - 2: Oblikovanje pokojninske osnove in odmera pokojnine . 31. člen , Starostna pokojnina se odmerja /od pokojninske osnove.' Pokojninska osnova, je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ' ki jih jé zayarov-ahèc dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih 10 letih zavarovanja jpred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali v katerihkoli zaporednih 10 letih zavarovanja .po zavarovančevi izbiri. Za leto zavarovanja, iz -katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske .osnove, še vzame koledarsko leto, v -katerem je dobili, zavarovanec . osebni dohodek 'oziroma. nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovanja. 32. člen Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja se valorizirajo tako, 'da ustrezajo gibanju povprečja o-sebnih dohodkov za . , območje skupnosti. Osebni dohodki iz .prejšnjih let zavarovanja se' valorizirajo glede na .raven ‘povprečja osebnih dohodkov, iz koledarskega leta, ki mu sledi zadnje leto-zavarovanja, iz katerega/je bil vzet osebni dohodek, za izračun 'pokojninske, o-snove, ’ ce hi z -družbenim dogovo ; rom drugače določeno. Valorizacijske količnike z‘a pré-' računavanje. osebnih, dohodkov Iz prejšnjih, let za,varbvanja - določi skupnost v ; začetku;-vsakega koledarskega leta ha- podlagi 'uradnih . statističnih podatkov o giba- j (Nadaijevanje,aa 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) nju povprečnih osebnih dohodkov vseh' zaposlenih delavcev v preteklem letu. 33. člen . Za izračun pokojninske _ osnove se upošteva osebni dohodek,, ki ga je za .delovne uspehe, dosežene z delom v polnem delovnem času, dobil zavarovanec za svoje -tekoče in minuilo delo po osnovah in merilih zá delitev sredstev za osebne dohodke, določenih, v- sa-moupjavnem splošnem aktu organizacije združenega dela, v kateri je bil zavarovanec' v delovnem .razmerju. V osebni dohodek ža~izračun pokojninske osnovei se nevš te vajo razni denarni prejemki* in dodatki, s -katerimi se ipimo osnov -in’ meril delitev ,po delu priznavajo posebna povečanja,, osebnega -dohodka ali ki so bili;.izplačani "zaradi upokojitve ali priprave día upokojitev.. Delavcem v delovnem razmerju pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in-sredstvi'v. lasti občanov oziroma v delovnem razmerju' pri civilnopravnih'- ali fizičnih osebah se šteje za izračun pokojninske osnove osebni dohodek ki je bil podlaga, za plačevanje prispevka za pokojninsko -in invalidsko zavarovanje. Zavarovancem iz 2. točke prvega odstavka 16. člena tega statuta se vzame kot osebni dohodek, ki ja podlaga za izračun pokojninske osnove, stalna mesečna na-rgrada, ki jo dobivajo za svoje 'de- lo. Zavarovancem iz 18. in 19. člena se vzame kot osčbni dohodek, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove tista osnova, po kateri so bili v posameznem obdobju pokojninsko in invalidsko zavarovani. \ - 34. -člen Za izračun' pokojninske osnove' se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo V času, ko je ibi'1 po zakonu oziroma družbenem dogovoru dolžan d'elati dalj kot poln delovni čaš, -če se tako delo šteje kot poseben delovni pogoj in za delo z nepolnim delovnim. časom. V osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se všteva tudi nadomestilo za inovacijo, pré-, jeto pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu organizacije -združenega dela v 'skladu z Zakonom. ‘ - ■• .’ - Za ' izračun pokojninske osnove se štejejo tudi nadomestila oseb-"ñega dohodka, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih. Zavarovancem, ki so prejemali-nadomestilo' osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu in otroškem varstvu, se za čas prejemanja nadomestila za izračun .pokojninske ošitove /upošteva psr bni dohodek oziroma' zavaroval ta osnova iz koledarskega leta pred zafetkonripréjemanjá nado-íñ'éstila. -1 -V osebni .dohodek za 'izračun pokojninske oisñove še vštevajo, tudi nadomestila osebnega dohodka iz • invalidskega zavarovanja. ■ ■ Kadar se ,y i ¡osebni dohodek za .izračun pokojninske, osnove- všteva' osebni dohodek iz preteklega leta ali osnova za odmero oskrbnine po tem statutu, se ta osebni dohodek oziroma osnova za odmero oškrljnine valorizirata, z i-, stim valorizacijskim količnikom kot ibi-se sicer osebni dohodek, ki je bil podlaga za Izračun osnove. Zavarovancu, ki v koledarskem letu, pred začetkom prejemanja nadomestila ni imel osebnega dohodka, nadomestila osebnega dohodka in invalidskega zavarovanja oziroma oskrbnine, se za izračun pokojninske osnove upošteva osebni dohodek iz tekočega leta. 35. člen Skupni osebni dohodek, ki ga doseže delavec z delom v polnem delovnem času; v času, krajšem ali daljšem od polnega delovnega časa v posameznem letu zavarovanja,-se za, ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek; Iki ustreza osebnemu dohodku za poln delovni čas.: Znesek, . ki 5 Ustreza - osebnemu dohodku. za poln delovni čas, se izračuna'takole;, skupni znesek o~-sehnega dohodka, ki se upošteiva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leta zavarovanja, se deli ,š številom ur, ki jih je prebil na delu s polnim delovnim časom, časom, krajšim ali daljšim>od polnega .delovnega časa. Tako .dobljeni znesek se .pomnoži s lovnega časa, določenega z zakonom. Preračunani .‘znesek se vzame kot. osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. 36. člen ' - ' Če je bil delavec v delovnem razmerju v več ' organizacijah in je delal skupaj dalj kot poln delovni čas, se imu šteje v pokojninsko osnovo dohodek, ki ga je tio-segej lpri vseh organizacijah, preračunan na poln delovni, čas." 37. člen (delavcem, ,ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri skupnosti (deta-širani delavci), .se vzame za izračun pokojninske osnove njihov osebni dohodek, ki so ga prejeli za delo v tujini v skladu z osnovami in merili iz , samoupravnih aktov, in na podlagi katerega so se obračunavali dri plačevali prispevki za pokojninsko ih invalidsko zavarovanje. - 38. člen Delavcem, zaposlenim v tujini pri- mednarodnih in drugih organizacijah in pri organizacijah, pri katerih ustanovitvi, . upravljanju ali financiranju so udeležene jugoslovanske -organizacije (mešane ;dfužbe in podobno), in ostanejo ta čas zavarovani - pri tej skupnosti, se vzame kot osebni dohodek za ■izračun pokojninske - osnove tista .osnova,- ki je podlaga za obračunavanja in plačevanje prispevka za pokojniinisijto in invalidsko zavarovanj e. * Osnove za 1 ¡obračunavanje - in plačevanje ..prispevkov za pokojninsko- in invalidsko zavarovanje ■določi skupnost ,s sklepom | • 39 dlen ; . , z. Zavarovancem, . ki . po prenehanju .obveznega zavarovanja še naprej plačujejo, prispevke za podaljšano, zavarovanje . po določbah tega .statuta, se za pokojninsko o-snovo vzame tista osnova,; ;ki je podlaga za obračunavanje in .plačevanje prispevka za. pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 40.. člen : Za zavarovance, ki :ne 'prej;ema-', jo osebnega dohodka ; ih . ki jim osnova ■ ni določena po prejšnjih členih, niti > niso „prejemali,, .nadomestila osebnega 'dohodka, -se u-pošteva za- izračun pokojninske o-snove, tista osnova,, ki je podlaga za obračunavanje' in plačevanje prispevka za .pokojninsko in invalidsko zavarovanj e, 41 • člen ,- "Skupščina skupnosti . določi vsako leto najtnižji in najvišji znesek pokojninske osnove, pri čemer upošteva gibanje najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov v republiki. Pri' določanju' višine najhižje in najvišje pokojninske osnove upo-. števa 'skupnost mnenje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; Zveze" sindikatov Slovenije ter Gospodarske zbornice Slovenije. Pokojnina, odmerjena, od liajniž-je pokojninske osnove, se v začetku vsakega koledarskega leta ponovno odmeri od najnižje pokojninske osnove, določene za to leto. ; Pokojnina, odmerjena od naj-polkojninske .osnove, se v: ki slede letu uveljavitve pravice do pokojnine, ponovno odmeri od dejanske pokojninske osnove, če je ta nižja od najvišje pokojninske osnove, določene za posamezno leto. Tako odmerjena pokojnina se usklajdje upoštevaje leto) iz katerega je bil kot zadnji za izračun pokojninske osnove vštet doseženi osebni dohodek in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene po dopolnjeni pokojninski dobi od zneska najvišje pokojninske o spove, določene za posamezno leto. Če dejanska pokojninska osnovi ponovno presega najvišjo pokojninsko osnovo, se ponovna, odmera opravi od najvišje pokojninske osnove, določene za posamezno leto. 42. člen Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na pokojninsko dobo in znaša: 1. za zavarovanca s pokojninsko dobo 15 let 35 ?/o pokojninske osnove, nato se za- vsaiko nadaljnje dopolnjeno leto. pokojninske dobe poveča za 2 % pokojninske osnove: 2. za zavarovanko .s pokojninsko dobo 15 let 40 % pokojninske osnove, se za vsako ¡nadaljnje do-, polnjeno leto pokojninske, dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3 %, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 12 Vt. pokojninske osnove. Če pokojninska doba ne znaša polno ’leto, veiidar pa vsaj 6 me- secev, se pri odmeri pokojnine u-pošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po,, prejšnjem odstavku za leto pokojninske dobe ; Odstotki za, odmero .‘pokojnine po prejšnjih. odstavkih so . glede na pokojniltsko dobo: Pokojninska Moški ženske doba , v 15 let 35 40 15 let. in 6 mes. 36' 41,5 16 let 37 43 16 lífet; m 6 mes. . 38 ‘ 44,5 17 let 39. . 46 17 let in 6 mes. 40 '47,5 18 'let 41 49 18 ¡let' in 6 mes. - 42 50,5 19 'let' 43 52 19 let in 6 mes.. 45 55 20 ¡let. 45 55. 20 let din 6 mes. 46 56 21 'let. 47 57 21 let in 6 mes. 48 58 22 let 49 59 22' let .in 6 mes. ■ 50 60 23 let 51 6l\ 23 let in 6 mes. , 52 62 24 let 53 63 24 ‘let in 6 mes. 54 64 25 let 55 65 25 let in 6 ihes. 56 66 26 let 57 67 26 let dn 6 mes. 58 68 27 let 59 ■69 27 let in 6 mes. 60 70 28 let 61 71 28 let in 6 mes. 62 72 29 let 63 73 29 let m 6 tnes. 64 74 30 let ' 65- 75 30 let lin 6 mes. 66 76 31 let 67 77 31 let in 6 mes. 68 . 78 32- let 69 79 32 let in 6 mes. 70 80 33 let 71 81' 33 let in 6. mes. 72 82 34 let 73 83 34 let in 6 mes. 74 84 35 let 75 85 35 let in 6 mes. 76 36 let 77 36 let in 6 mes. • 78 — 37 let 79 | —-L' 37. let in 6 mes. 80 ' — 38 let * 81 - . ' 38 •let in 6 mes. 82 — 39 let 83 '— 39 •let in 6 mes. 84 — - 40 let 85 — 43. člen Zavarovancu, ki po izpolnitvi 40 oziroma 35 ilet pokoninske dobe (borci NOV pred 9. 9.. 1943 oziroma do 13. 10. ,1943 — 35 oziroma 30 let) ostane še naprej v zavarovanju, ne da "bi- uveljavil ¡pravico do pokojnine in upokojencu s polno pokojninsko dobo, ki sklene 'delovn.o razmerje,- .se 'pokojnina 'poveča za- vsako leto zavarovanja po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za 1 odstotek, skupnp pa največ, za 5 odstotkov. ZAHVALA Ob nenadni in .boleči smrti mojega sina . IGORJA Id '.se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi V težkih urah bolečine stali ob .Strani: stanovalkam samskega doma, ..Steklarni Hrastnik, posebej še sodelavkam in. sodelavcem TOZD avtomatska predelava steklene maše. Prav tako iskrena^ hvala tov Kristi Puf.ler za žalni govor in knladihi Steklarne. Hrastnik za darovani venec ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi tako prerani zadnji poti; - ' ■ Žalujoča Anda Glamatovič višje- številom ur polnega de- ; letih / SPOMIN Novo v knjižnici Hrastnik I MARINO MAJCENOVIČ Deževalo je. Pq ‘spolzki im mokra cesta je hitel na motorju mlad fant. Glas motorja, ki 'sd' ga je (tako neizmerno želel in fantovo srce na njem sta pela isto razposajeno pesem: pesem mladostnega brezbrižnega življenja. Z nasprotne strani isto. Le da je bil -voznik še mlajši. In takrat je počilo. Blisk, grmenje, trčenje ■... Vse se je zlilo v eno samo bolčimo, en-sam trenutek in dvoje mladih teles je obležalo... Kolo motorja,-kd se je še nekaj ■časa vrtelo je izpelo zadnjo tne-Todijo. Na mladosten obraz, M so ga ovij ali-svetli‘lasje, so nežno še naprej kapljale deževne kapie. Kot bi hotele umiti nedolžnost življenja, ki je ravnokar ugašalo vu mladem ‘telesu. Mladostno razposajeno, včasih morda nekoliko boemsko obarvano, je bilo njegovo -življenje. (Predajal se mu je, jemal kar mu je nudilo. ' Dvakrat ise je zaposlil pri nas. Obakrat ¡le za kratko. Prvič, ko je po ¡šitMOi mesecih dela oblekel sivo zeleno uniformo. Drugič, ko je po še ne ¡pOlnih-dveh mesecih dela končal svoje mlado življenje.'Hitro, preihtro je -bilo koriec druženja. Le nekateri so ga dmdli možnost spoznati. Za večino je zmanjkalo časa. Z bolečino v srdih je zapustil svoje najtoiižje, mlade prijatelje •in sodelavce. Zapustil. je naslednika, ki ne bo nikoli videl svojega 'očeta. Naslednji dan po tragičnem dogodku je' dolino Breznega Prgišča--1 robidnic«jiije tokrat postavil dogajanje v mestece' na italijansko-švicarski meji, kjer živi družina kmeta Ludovica, čigar sin Daniel dozori v zagrizenega revolucionarja in vneto pomaga političnim beguncem. Ne da bi družina kaj slutila o tem, pri svojem početju tvega glavo, saj poleg obmejnih stražarjev nenehno vohlja za njim tudi fašistična policija. Po številnih nevarnih zapletih, ko se Danielova lastna hč-i, celo zaljubi v enega njenih agentov in ta med odsotnostjo^,družine odkrije veliko obremenilnega gradiva, sp, zgodba' le srečno konča; mladenič se namreč iz ljubezni do dekleta raje odloči za prostovoljno smrt, kot pa da bi izdal njenega očeta. Matjaž Schmidt: NEJCEV PRVI LEKSIKON . . . Na področju-leksikalnih, in enci kilopediičnih izdaj za otroke in mladino je v naši knjižnici čutiti še posebno očiten primanjkljaj. Poznane knjige in. slikanice,,ki zaje-, majo to ali ono sklenjeno podfoč-je, seveda ne, morejo potolažiti vedoželjnosti , .mladih- bralcev. .Zato smo. sleherne tovrstne novitete šb toliko ¡bolj veseli. .»NEJČEV PRVI LEKSIKON« vsekakor je te vrste noviteta, je v celoti delo Matjaža Schmidta, ki jato pot nastopil kot ilustrator, opremljevalec, oblikovalec in pisec- besedila — torej sam .uresničevalec..svoje» imenitne zamisli, kako predšolskemu otroku na .lahko razumljiv, domiseln, vendar neklasičen način pojasniti vrsto »Skrivnosti«, s katerimi se srečuje iz dneva v dah. Nejo in Taja, osrednja junaka te knjige,-tako spoznavata najrazličnejše predmete in. pojave ter povezave med. njimi, ugotavljata nji-' hov pomen in uporabnost, razvož-ljavata' Uganke in .razrešujeta' škri-; vadnice, povezujeta pojme in predmete: itn Sprehod skozi Nejčev leksikon zato. terja obilo sodelovanja, Tazmišljanja in ugibanja, ne-' kaj risarske spretnosti, dobro-nie-ro domišljije in .iznajdljivosti ter od časa do časa-'tudi nekaj malega pomoči odraslih, Za krajši čas . je vmes tudi kakšna igrica. Da bi bilo raziskovanje še bolj zabavno in mikavno, si je Matjaž Schmidt izmislil še dva ' razbojnika, Ohoja in Ahaja, Iki sta s svojo nered-nostjo in nemarnostjo živ primer, kakšni maj otroci ne bi bili. Seveda morajo to ugotoviti sami, Mimi Malenšek: KAVATINA ZA ANGELA VREMENARJA . Zgodba, romana je taka: Karel Pirc, uppikojani inženir, pripelj e v počitniško hišico v Piranu ženo Martino, upokojeno, lektorico. Sam se vrne v -Ljubljane, žena pa ob morju pripravlja, .hišico za zime. Med neurjem," ki pride, .obnavlja v svoji samoti pretekla, leta in desetletja, življenje svoje, generacije. Avtorica: oib tem ne more ali morebiti niti noče skriti, da je pripoved avtobiografska; iskreno in pogumno razkriva in členi številna družbena vprašanj a, grebe po svoj i lastni intimnosti, pa naj so stvari še tako boleče. Neposredna osebnost .daje. novemu avtoričinemu romanu tudi največjo draž. Marija Vučetič Uspela akcija Hrastnik ■ Občinski štab teritorialne obrambe, iki je v preteklem ¡latu Za svoje prizadevno delo prejel od pokrajinskega štaba prehodno zastavico kot najboljši, ¡tudi vitem latu nadaljuje ¡s kvalitetnim in kcmstrutotivnim delom. Iščejo-še ¡nove poiti to oblike izobraževanja to izpopolnjevan j a pripadnikov TO in drugih ih no-silcfev SLO in DS. . Kot nova oblika usposabljanja, .ki sc. ie, mimogrede povedano, ...poka zala;. toreetao. jučaiSoavita in ki-je naletela ntfcsptošao odobravanje, je ¡bila. dTOdstevnaisferapna vaja pripadnikov TO. ŠTOKS in enot NZ v vseh krajevnih skupnostih te revirske občine. V akcijo so bile vključene tudi komisije za gospodarstvo in prehrano KS, kar je dal® celotnemu poteku akcije, ki je v .vseh KS lepo uspela, še poseben poudarek in pečat. Skupna sklepna ¡ugotovitev v ivšeh KS je, da je z omenjeno akcijo bil dosežen še korak dalje na poti podružbijanja in strokovnega izobraževanja ‘ vseh struktur s področja SLO in DS. Hkrati pa je bilo ¡tudi ¡ugotovljeno, da bi -težišče izvajanja kot tudi- iniciative takšnih to.podob-. mah akcij veljalo ¡v prihodnje ¡prepustiti svetom to. komitejem za SLO in DS v KS. Kajiti ¡tako možnosti kot potreb pri nadaljnjem podružbijanja- SLO in DS. krepitvi naših obrambnih sposobnosti je -še veliko. Preteklost to.še ¡bolj sedanjost pa nam nar . lagata kar’ ¡največ resnosti in dela. Jože Premec JOŽE STOPINŠEK Tiho, skorajda plaho je v -začetku oktobra..1953. leta postaven fant, kmečkega rodu ¡iz Pod-igorice pri Krškem prestopi prag Steklarne. Z veseljem je opravil svoj'-»šiht« in še veliko-naslednjim. Dolga leta -se je vozil na delo. To trnu je vzelo mnogo ča-šap vendar ga ni .motilo, da ne bi bil točen, vesten, dostopen -in marljiv ata delovnem mestu. -. ^Kasneje, ko se je-preselil. v samski dom bliže tovarni, so se mu vsaj v neki meri izboljšali življenjski pogoji. Toda ¡bil je sam. Sam vse življenje, sam, brez svojih, sam s seboj. Nihče ne bo nikoli zvedel; zakaj si hi ustvaril ¡doma, družine Delo, vča sih ozka družba znancev, kdaj pa’ kdaj kozarec vina. . - V ' takšni osamljenosti ga je zatekla kruta, zahrbtna ¡bolezen, iki mu je vzela še tisto ¡malo življenjske volje. Še bolj se je zaprl vase, se včasih potolaži. s kozarcem v roki. Tudi ¡za. delo ni bil več tako zagnan. Prihajal je navzkriž'z ¡okoljem in še najbolj’ s. samim seboj. Za -nasvete, sodelavcev .in prijateljev ni maral kaj dosti. Vsaj tako je zglodalo. . Včasih .vesel., fant ijc postajal vse bolj zagrenjen, vse bolj se je zapiral vase to na njegovih ustila je le redko zaigral nasmeh. Nihče ne ve ¡koliko let je bolehal. Tudi ko je prišel v zrela leta, se ni spremenil. Med nami je bil skoraj 29 let. Z. izjemo nekaj zadnjih, vedno marljiv delavec, tovariški, S svojo osamljenostjo;" ¡ni' bremeni drugih. Je bil sam s seboj zadovoljen? Odgovora na to vprašanje ni. O sebi to svoljem življenju je -tako redko spregovo-. rl. In še takrat bore malo. ži- ° vel, to umrl je ¡sam. Tako je najbrž želel. Mi smo bili nemočni v -prizadevanjih, da bi ga spremenili. Morda se niti nismo dovolj trudla. Saj ¡takšen kakršen je bil, ni storil ¡nikomur ničesar, žalega, »živel je v. ¡senci dogajanj«, je dejal nekdo---izmed njegovih znancev ob njegovi smrti. S tern ■je najbrž ‘izpovedal ves smisel njegovega življenja. In kaj naj še dodamo. Kot sodelavcu mu želimo" mir in- ¡spokojen počitek v objemu -domače -grude. Seznamu spomi-.noy., smo,.zapisali še. eno. ime: Jože Stoptošek. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem izmene Lipar, Doberšek, Brglez ter administraciji TOZD 2 za prelepa darila. Posebna hvala izmeni Zorenč — Miklič — Peklar. Vaša darila me bodo vedno spominjala na vas, dragi sodelavci. Pri nadaljnjem delu pa vam želim obilo delovnih uspehov -ter ¡medsebojnega tovariškega razumevanja ‘to sodelovanja-- Vsem še enkrat iskrena hvala!. Eva Lendero Sport in rekreacija - iz meseca v mesec Športni dodatek, ki je 'bil že dalj. časa- kamen spotike, bodo na Osnovni- sprejetega rebalansa občinske Telesnokulltiiiime skupnosti za leto 1982 sprejemali " visi kategorizirani športniki, báse občine. Skupno , bo- (tako 9 športrakov še prejelo v tekočem latu 216.000 dinarjev, kar je približno 60 % od zgornje meje 'limita. Sredstva prejeta od skupnosti bodo Upravičencem nakazovala društva oziroma- klubi, ¡katerih člani so posamezni športniki oziroma športnice. .. Pirš'Borut — torastniški kolesar v dresu ljubljanskega Roga vse 'resneje trika na vrata ¡državne reprezentance, katere dres je. že nekajkrat noisil. Žal j pa, kot kaže Borutova zmaga na 'dirki AVNOJ, 3: mesto ná državnem prvenstvu v cestni dirki še vedno niso ¡dovolj zveznemu kapetanu Francu Hvasti, da'bi tega .izvrstnega ¡kolesarja dokončno-'¡uvrstil med najboljije. Tako Boruta spet ni med osmerico, ki bo zastopala naše barve na 'letošnjem svetovnem prvenstvu. Za »dokazovanje« pá bo Borut lahko nastopal na nekaterih ¡drugih manj pomembnih dirkah. ' Obvezna vzgoja lastnega kadra je permanentna naloga v tej. 'sezoni.: To so ugotovili eni .zadnjih sej, UO to strokovne' komisije- pri NTK Kemičar. Zato so že s pričetkom novega šolskega leta pričeli z lastno namiznoteniško $ šolo, katero pod nadzorom istrofcOviie komisije vodita se vedno aktivna igralca! Nataša 'Salimilčeva m Tone- Markovič. V šolo- so pri- • tegnili predvsem najimlaj-še. Za . tiste, ki bi se radi, pa se še ni- ¡50 vključili, pa naj povemo, da to lahko štore vsak ¡torek, sredo, četrtek in petek od 16. do 18. ure v prostorih NTK Kerni- , čar. Rezultati hrastniških ¡kolesarjev v tej sezoni niso na ravni tistih • iz preteklih lot, kar je ¡glede na zamenjavo to odsotnost' n a j -'boljših (Miran Leskovšek, služi kadrovski rok) ¡tudi povsem .razumljivo. Vzpodbudno pa je dejstvo, da v klubu ¡niso vrgli puške v koruzo, ampak vneto vodijo in pripravljajo itefcmo- ¡ valce, ki' bodo morda že jutri . sposobni ustvariti rezultate podobne tistim iz nekaj—zadnjih ¡sezon. Tradicionalnega ¡množičnega tekmovanja v streljanju- z voja- -iško puško, ki ga je v počastitev 3. in 4. ¡julija pripravila Strelska družina- Ernest Brak-ler z Dola, se je udeležilo blizu 50 (strelcev Boj za najboljša 5 mesta je bil sila izenačen, kar ' kažejo tudi doseženi rezultati, • -¡saj je kar četverica prvouvr-ščenih dosegla teto število krogov: 47 od 5.0 možnih!. Ta odličen rezultat so dosegli: Viki Pavlič, Stane Kostanjšek, Boris Rižnar jin Vili Vidmar. Igrišče v športnem parku na Lo-, gu ¡dobiva nov izgled. Topoli, katerih korenine so močno raz-. I ¡majale tribune rokometnega igrišča to zašle daleč v nogometno igrišče, so odstranjeni.' Ta poseg je bil nujen' ker je pretila resna nevarnost-tudi- za asfaltno ploskev to oporni zid :na rokometnem igrišču. Topole naj Im, ¡tako zatrjujejo v KRC 14. oktober, zamenjalo 88 . brez, kot siimboi ¡spomina na tovariša Tita. Naše ¡mladinke 'so močno popravile uvrstitev z lanskoletnega Evropskega mladinskega pr-: venstVa v.Topoicanyh na ČRS. Na letošnjem — v Avstriji je trojka Vesna Ojsteršek, Tatja-. na Krsnik to Monika Reflak, prav po zaslugi ■ prve; osvojita 7. mesto med 27. evropskimi ■ ¡vrstami., To pa je v primerjavi ¡s 14. mestom v Topoleanyfi občuten, premik navzgor. Pri; tem pa veija.,še oimgnM, 'da sO naša . dekleta le Za ilas »zgrešila u-vr-- 'Stitev. med* štiri1 najboljše ' 'Če bi ižgubiile .s. Poljakinjami vsaj 1:3 ¡(bilo je. 0:3) bii.se potego-, vale za eno izmed'odličij, Vs.e- ■ eno pa nje ¡tudi 7. mesto ¡lep ■ uspehi za naš mladinski haraiz-: ni tenis. Resnično nezdravi to nesámo-upravni ¡odnosi vladajo znotraj . slovenske boksarske zveze- Vse " preveč se -pogrevajo 'stare napake, očitki.: to še ¡kaj,. Tistih, ki bi takšnim odnosom stopili na prste; to ¡stvari usmerili na pravo pot pa tudi ni. Žalostno ¡je ¡tudi spoznanje, da mladi, M—se Vključujejo' v boksarske vrste; ; kalj - hitro- - padejo ' pod vipiiv te ali one . struje, ki se bori za previlast v -Slovenskem boksu. Seveda imajo še najmanj koristi, od takšnih ¡odnosov tekmovalci, ¡ki ¡svoje znanje ne- morejo uveljavilti,.. Zato se, upravičeno postavlja vprašanje-vlaganja sredstev od strani TKS v to dejavnost, ki s ¡takšnim odnosom ne opravičuje svoj obstoj. Evropsko pionirsko ¡mladinsko . namiznoteniško prvenstvo ¡(le-to ! je - bilo v Hohdbiiunu) ije prineslo še en uspeh 14-lethi hraštraški igralki Vesni. Ojster,- ■ šek. V konkurenci pionirk je namreč mlada Hraštničanka po zmagah med Nagy ¡(Madžarska), Lohr (Romunija, Mailer (Avstrija)' to Masarik (ČSSR) prispela v finale, kjer je po hudem: boje izgubila z sovjetsko vrstnico 5 Maro Kasanovo 0:2 (15 21 in 18:21) ¡ter tako osvojila naslov ■ pionirke' ■vieeprvaMnj'e. Zanimivo, - da 'je VesnO Kasanovo ne dolgo tega že premagala, vendar 'je ¡trema tokrat 'opravila • svoje. Toda, tudi ¡srebro ima Svojo vrednost! Kiot vse kaže - se med kajakaši •poraja novo zveneče ime. Gre za mladega Andreja Kavčiča, la je na evropskem mladin-.skem prvenstvu (neuradno EP) v Spitlalu skupaj z-- Čižmanom. in Murgljem priveslal - Jugoslaviji parvo : mesto v .spustu (3-.krat Kdl,j. Mladi Andrej je na omenjenem - tekmovanju: nasto-, pil tudi v slalomu (K-l) m med. več kot 60 kajakaši iž 11 evriop--■ skih-držav osvojil solidno- 31. mesto. Očitno gre še za en talent v vrsti odličnih hrastndških-'kajakašev to kanuistov;1 kateremu gre posvetiti; kar največ:, pozornosti in strokovnega dela.: Resne težave pestijo Jhrastniške nogometaše. Klub, ki-je *še pred. lati dosegal lepe tekmovalne . uspehe ,iip, iki tudi danes združuje lepo .število mladih, je ostal praktično' brez, vodstva. Po ¡neuspelem' -poskusu uvrstit-. ve v kvalifikacije za OČI. so ¡klubu obrnili hrbet-še tisti-red-j. ki zanesenjaki. Res nerazumljiva poteza,,zlasti' še.če verno, da ', je bilo. na razširjeni ¡seji Pred-sedstva občinske TKS ¡dogovorjenoravno nasprotno. Kaže pa da od načrtnega dela ■ vsaj - v naslednji sezoni še ne bo nič. Škoda, kajti kadra je dovolj,'. - kvaliteta pa se ¡doseže ’’le z . vztrajnim to načrtnim strokovnim delom.. Edvard Vedftio- naš - proslavljeni 1 namiznoteniški ínternaolonalec je bil kot 'kaže grobo 'potegnjen i za nos. Odgovorni iz NTŽ Jugoslavije so ga nagovarjali' in' . tudi (nagovorili, da je zapusitil-\ trenersko -mesto v zahodno- - nemškem C.felwu z ¡obljubo, -da bo 'pri nas prevzel funkcijo zveznega 'kapetana 'ženske're-' • prezenta-nce. Med tem časom, ko je Veoko nič hudega sluteč : .počitnikoval! na- Jadranu, pa so : v obljubljeni fotelj posadili nekdanjega ^zveznega kapet ana -Belo Sela iz Sente. Le-ita je že vodil uradne priprave" deklet v Kranjski gori. Da je šlo le za .. začasno nadomeščanje to -prijeten' izlet v slovenske planine, pa'res ne moremo verjeti. Od-, nos kakršnega :si Vecko .resnično iiii zaslužil... Atletika kot posebna tekmovalna panoga y naši ¡občini še zdaleč ni tako razvita, da bi lahko - govorili" o kakšni samostojni osnovni te! esnokulturni organizaciji Atletski krožek' deluje le v sklopu S ŠD, Mladost na OŠ Heroja Rajka, ki ¡se lahko dó-maíá'vsako leto pohvali s kakšnim dobrim posameznikom. Tako je -v zadnjem šolskem letu precej pozornosti; ¡atletskih 'strokovnjakov pritegnil osmo-’ ' šol ec Tonček Barvat, ki je v -' t-eku na 300 m dosegel nekaj 'izvrstnih rezultatov to se- v ¡svoji1 - kategoriji povzpel v vrh najboljših. Če ' se . ibo priklonil' - - »kraljici' športov« pa- je--.odvisno tudi od atletskih delavcev ■ iz Celja in Ljubljane. Oboji bi ga namreč, želeli videti v svoji ..sredtoii; - Celoten postopek ustanovitve občinske Zveze ’ tetosnokuiturnih organizacij' se. je nekoliko' zavlekel zaradi neresnosti' nekaterih 'društev in klubov (Brodarsko društvo, NK Hrastnik), ki; po razfoinuiranju športnega društva Hrastnik,: katerega- člani so bili, še niso izpeljali, pre-regrs t raci j skega postopka, To pa pomeni, da :te sredine še niso sprejele ustreznih lastnih pravil -(Statutov) to ©e registri-; rale pri ipristojnemvobčiinslem ■ organu. Kot bivši- člani ŠD 1 * častnik so ta- postopek' že izpeljali: KK Hrastnik, KK Bratstvo, NTK Karničar in delno tudi kolesarski klub. To pa pomeni, da. b,o ustanovna šfcupšči-- na občinske■ ZTKG ■ šele konec' ali pa y začetku prihodnjega meseca. druga športna-'vadi-sča so spet zaživela. Po ¡skoraj dvomesečnem ; premoru,. v katerem so bila. v središču pozor-nositi-lljuibiteljev športa' svetov-. na prvenstva v nogometu, plavanju to košarki, so v središču pozornosti spet domača športna dogajanja. September pa je že nekako po tradiciji pričetek . jesenskega dela občinskih. Trim iger,- -No, -¡tako je tudi - tokrat. Steklo je že tekmovanje v malem nogometu/čez nekaj dni ibodp stekla tudi košarka to rokometna tekmovanja. Skratka, vse ¡tja. ido' novega leta ne bo miru za športne organizacije. Menimo -¡tudi za navi j ače -; -.. Je že tako, da: »ni vse zlato kar se sveti«, pravi star pregovor. To bo vsekakor še kako držalo,, ko gre za naše nogometaše, ki so klavrno' končali na -letošnjem 'svetovnem prvenstvu. Kaže -pa da to nikogar- i(od odgovornih) posebno, ne moti. Zvezni kapetan- Miljanič - je '»hrabro«, prevzel nase vso odgovornost to Odstopil. Naše no--•gometne zvezde pa se še naprej prodajajo' ža drage devizne denarje, v 'tujtoo. Ko gre za nogomet,, pa ¡človek res ne ve, kaj je zlato- in ¡kaj ¡se samo sveti!? Aforizme,’ali kakorkoli že hOče-čete imenovati .te .kratke zapis-, ke; ¡je. ¡tudi tokrat zbral, po :sv6-' 'je- uredil to zapisal — Jože Premec. ZAHVALA -Ob 'bMeči. 'izgjiibV našle drage žene, mame’, Ibabiiee- im sestre ■- MARICE SELAK se iskreno zahvaljujem vsem, Ki so bili z nami v tej hudi bolečini. Iskrena 'hvala. vsem, ¡ki ste ji -podarili cvetje in nam na kakršenkoli način pomagali, in.jp pospremili na njeni zadnji poiti. i./ : ■ . . : ■: — ' . Hvala- godbenikom in pevskemu zboru Svoboda II, govor-n-lkoma "ža paslbvilne ¡besede, njenim soldelaveem TOZD 3 in sosedom. Hvala tudi pregledalkam izmene Haberl ih drugim delavcem 'iz TOZD 1. ■Žalujoči mož. Ivah, sin Ivo z družino;. : : sestri -m-brata 'Z družinami'ter ostalo-soroidetvo Nagradna križanka SESTAVIL! KARU DREMEL SOCIALNI POLOŽAJ RAZSTAVNA PLOŠČA GNUSEN ZLOČIN TEŽA EMBAljAZE DEL . DNEVA TRGOVSKI POSREDNIK. SENZAL 9 ZEMELJSKO DELO STAROŽlDOV SKi KRALJ PIKOLOVEC. natančne! OBREŽJE OSVEŽILNA PIJAČA 9 PRISTAŠ NACIZMA POLETNO OBUVALO PRITR« 0ILN1CA PERUNIKA IZMEČEK VULKANA KOPNO SREDI MORJA 1ZPLJUVEK, PLJUNEK TROPIČNO VLAKNO TA IZOLACIJO HRVAŠKI ZGODOVINAR INATK0) RUSKO ŽEN« SKO IME POSAMEZNIK PRI STROJ, NAPRAVA GORA NA KRETI VETRN t JOPIC S . KAPUCO 80ŽJAST PIANIST, P0G0REUC UR0ŠEVAC IBSENOVA ORANA LUDWf<3 UHLAND ŠAHIST LARSEN deček s' ČUDEŽNO SVETILKO RIBIŠKA. MREŽA RIMSKI VOJSKO« VODJA LUKA V BOLGARIJI .REKA NA ŠKOTSKEM 9 ČEVLJARSKI TRINOŽNIK PARK V LJUBLJANI EDEN IN DRUGI LEPOTNA RASTLINA! SPORIŠ ŽENSKI VOKALNI TRIO IZ BEOGRADA * SLOVENSKI GRAFIK DEBENJAK PRITOK ZAHODNE MORAVE ŽIDOVSKO ŽENSKO IME barva KOŽE DELAVEC PRI STOPAH ESTONEC DANSKI .OTOK TRENUTEK, MOMENT REKA V IRAKU t MESTO OB VOLQI MAKEDON« SKO KOLO MADŽAR, SKO MO* V5KO IME ČETRTI RIM5 SKt KRALJ FINSKI PISATELJ MAJHNA NEVARNA GLISTA lasnica VODNA ŽIVAL NAS “IV STRO* KOVNJAK (BOŽO) MERSKA ENOTA ZA GLASNOST JAJČASTA OBLIKA LJUBIM« KANJE ¡¡§f | MITOLOŠKI letalec: DE DA LOV , SIN BERILIJ LIDIJA OSTERC ŽENIN OČE MORSKA OŽINA V "TURČIJI 2N0JNICA V KOTI : * ; IME GENERALA KREACICA MORSKA PENA RANO* celn.ik GRAFIK JUSTIN ANGLEŠKI FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR) PEVEC DEDIČ §H. ^VRSTA ŽAMETA OZKA DESKA RIMSKA BOGINJA JEZE VELIKA VIOLINA UŠESNI NAKIT DEL / SKELETA TEKOČA MAŠČOBA SIBIRSKI VELETOK KANDIRANA limonina LUPINA ZMIKAVT NALIV NOČNA PTICA 9 KAROL PAHOR ZELEN OKRASNI KAMEN KRAJ V IST-RJ ■ 1 t.,,.; ODMEV, ODJEK LOUISv ADAMIČ G0RA7D HITI RADU , SORENJSKA Metropola MINERAL Z AVALE AKCENT. poudarek ^ v- % VILE ■ ROJENICE, SOJENICE TV NAPO* VEDOVALKA DOLENC 1 NAJVIŠJI GRŠKI URADNIK V STARIH ATENAH tMed reševalce s pravilnimi re-' šitvaAi bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1? nagrada 150 din • 2. nagrada 100 din . ■ 3.-7. nagrada po 70 din Izrezek, z vpisano rešitvijo pošljite na naslov Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo' upoštevali' .samb pravilne rešitve,- ki* bodo v uredništvu db sobote 25. septembra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko,; objavlje-no v' divbjhi številki »STEKLARJA«, smo ¡prej eli 58: rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim- 1. nagrada — 150 din: Milka ZORC, upokojenka ' 2. nagrada. — 100 din: Ervin' OPLOTNIK ‘ | 3.-7. nagrada po r- 70 din: Nada GOŠLER, .Štefka KOLENC --upokojenka, Marija KOLMAN ~— upokojenka., Berta KRSNIK, Tatjana PERKLIC. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: lar, curek, jezero, ami, letni odidih. B. ..S., Ade, kres, pok,'šola, skok, Č. A.,_Oboie, uhan, Rihter, rapir,. .kipar, maslo, tlaka, L. N., metan, ano, Joan, .1. J., dan, adapter, jam, e, Gail, ,Edi, neto, Elo, Gornja Volta, rž, T, Ž., Zalog, Linne, E.. N., slon, Alamo, Atair, migreba, karat, hajka, skodlar S ; . D. K. -ZAHVALA Ob odhodu v pokoj še ‘delav -Cern v brusilnici in žigosarni - najtopleje. -zahvaljuj em za dari- j la, ki mi bodo drag spomin na vas in na čas, ki'sem ga preži- - vela z-vatni/ . Želim vam še obilo uspehov, zdravja in osebne sreče. Hvaležna Frida Hršak steklar ■fllABILO DELAVCEV STEKLARNE H RASTKI» UREDNIŠTVO: Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago 'Kreže,Ernest Sibur ing., Karli Dremel in Anita' Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Frane Šuštar. Ingrid Meterc, Jože Godicelj H, Samo Klemeni Marjana Folzelnlk, Janez Ciglar. Izhaja vsakega IS. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. ZAHVALA / , Ob tragični izgubi našega dragega k MARINA MAJCENOVIČA * ¡j se 'iskrenp zahvaljujemo vsem, ki ste v - .tej:•težki-... bolečim soT čustvovali - z nami, -nam. ustno ali' pisno izrazili- sožalje tet ga pospremili na njegovi zadnji poti.- ' : ■ - - Iskrena. hvala govornikoma Marku Planincu in Rudiju - Kinhmajerju za poslovilne.‘besede, 'hvala godbi in pevcem Svo--' bode II za žalostinke, hvala sindikalnim 'organizacijam v Ste-. klanni ter delavcem v TOZD 1 in TOZD 5 ter delavcem grad-/-v benega podjetja in vsem, ki -ste poklonili v.ence in cvetje na njegov tako prerani grob.' ZAHVALA Ob 'težki' izguibi naše ljubljene žene,^mateke in stare matere i ERNESTINE PEITL . sej najiskrenejše zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja - ter vse-in 'Sosedom, p-osebno Mileni Sinkdvčevi,. Zofki ' Vidmarjevi in Antoniji Dobovškavi za njihovo pomoč iri tudi vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ob nenadni smrti. Mož Franc Peitl in sin -HeH-^družino ZAHVALA Ob prerani in nenadomeštljivi izgubi naše drage žene in mame MARICE NOVAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v '• teh težkih tre-. nuitMh,'stali ob strani in.nam ponudili svojo pomoč, posebno Ivanki. Grčar in .družini Matekel-j. Hyala tudi vsem, ki ste ji/ poklonili cvetje in vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, posebno krajanom Podkraja, Brezovega in Župe. .. Iskreno se zahvaljujemo govorniku, moškemu pevskemu zboru in godbi na pihala .Svobode IT za žalostinke'in poslovilne besede, in sindikalni organizaciji Steklarne Hrastnik. Maž Cini in sin Stane z ženo ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK SEPTEMBER 1982 RUK BRIGADE STE! JUGOSLAVIJE Predrio zapišem vse uspehe in delo, ki so ga opravili brigadirji našel brigade, naj vam 'v kratkih besedah zapišem zgodovino brigade, katero tvorijo mladi iz vseh steklarn Jugoslavije; , Mladinska delovna brigada ali krajše MDB Steklarji JU je bila formirana leta 1969. Organizatorji . MDB so tovarne slekla iz Pule, Skoplja, Zaječarjn, Pančeva, Paraj čina,-i Opika, Rogaške Slatine, Samoborja. Straža — Hurri na Sutii in'. Hrastnika. Brigada je do sedaj vedno Sodelovala na zveznih delovnih akcijah. Te "pa so bile; -- BEOGRAD—BAR; 1970, 1971, 1972, 1973, kjer je bila brigada najboljša z mnogimi priznanji 'kot so j Plaketa Gorana Srbije, Trak prijateljstva, Trak Lenina ter bila povabljena, da postane stalni gost lp zvezne akcije. " — SUTJESKA «m. 1974, ■'kjer je brigada poleg mnogih udarnih značk brigadirjev, prejela tudi trak Lenina. — JASENOVAC —.1975, kjer jo . brigada prejela vsa udamištva iu plaketo X. kongresa ZKJ. . — BEOGRAD ■— 1977, brigada je prejela vsa udamištva in trak Svetu mir. — SLOVENSKE GORICE l-TV 1978, kjer je brigada prejela trak akcije in bila proglašena za'najboljšo brigado in dobila priznanje: občine Ptuj. - IB AR—LBPENAC: — 1979, brigada je prejela Vsa udamištva iu tri, "ki so izven konkurence. ' —- PAiRAClN 1980, kjer j|| brigada prejela ¡plaketo Veljko Vlahovič, plaketo Politika Ekspres, in imela'¿najboljše delovne rezultate' v .repubMu Srbiji za to leto. ' -■; — SARAJEVO — 1981, kjer’ ¡0 brigada prejela trak . akcije. .: —’ KOZJANSKO - 1982, kjer j e brigada .prejela vsa -redna priznanja. S priznanji izrednega pdarni-štva', trak akcije. Skupščina akcije ' pa je zvezni konferenci predlagala brigado, za priznanje Veljko Vlahovič, kot naj višje priznanje,'- katerega lahko za dosežene rezultate brigada osvoji v Jugoslaviji. Brigadirji, ki so v letošnjem letu bili v ,sesitavi brigade ístekiár JIJ, so te dni; že na svojih delovnih ariestih, .njihovi vrstniki širom ■ Šlo veni je'; končuj ej o, oziroma:. s o že končali dola in ná,löge, ki so‘bile zastavljene -ža letošnje obdobje dela na MDA. Temielji prostovoljnega m.ela v Sloveniji so 'bili posltóvljenr v,i našb republiki že v obnovi porušene domdvine, vendar tudi današnji ’ dan, sedanj i čas ima svoj e najbolj aktualne naloge, značilnosti, cilje. Kot v veem razvojnem obdobju so - delovne brigade tudi danes v do-beršni 'meri dober pokazatelj stanja med mlado .generacijo; torej' ' znotraj mladiuske-organizacdje. Mladinske delavne akcije so kot pomembna oblika aktivnega sode-, iovanja v našem družbeno eko-n omsk em. 'tfazv o ju, pri nadaljnjem razvijanju || socializma, -. krepitvi bratstva in. enotnostiAgraditve socialistično zavesti, -izobraževanja in ■ vzgoje. Vsi ti pokazatelji kažejo,, da je, akcija, katera je pravilno -.prrpravijena';' izhodišče:, vseh našiti; hotenj današnjega časa. Prav s te- ; ml cilji smo mladi s podporo ostalih ,socialističnih sil, sprejeli letos njo organizacijo- brigade »Steklarji JU«. Z dobro zastavljenimi programi smo v začetku leta pripravili dogovor O financiranju brigade, njeno sestavo in cilje, s katerimi-naj bi se udeležiti 'akcij er T emeij"" dogovora je bil za; nekatere, mladinske organizacije tako širok, da ■ga .do danes -še me izpolnjujejo.' Toda cilji, so tako močno zasidrani v naš vsakdanjik, da bo na njem moč še veliko graditi, ne glede na napake nekaterih podpisnikov dogovora. Mladi v naši delovni organ-iza-ciji smo to nalogo sprejeli z vsgr resnostjo in zastavljen , program izpeljali sto odstotno. Brigada, v katere sestavi so hili. mladi domala iz vseh steklarn Jugoslavije, soje formirala v Hrastniku. Naslanje- . ni so bili v. Strelskem domu DO Steklarne Hrastnik, kjer so se od-, rVijaile vse aktivnosti, ‘katere so ■pripravili mladi naše DO. Medjem ko p Onek. od velja, pravilo1, da btl-s gadiirja spoznavajo ..brigadirsko živ-Ijenje skozi številne lokalne akcije, so naši' gostje za nameefek očistil.]. okolico tovarne,, s si ogledali proizvodne 'obraste . in še. pogovarjali s predstavniki mladine in ostalih DPO naše delovne organizacije na tovariškem srečanju AKCIJA KOZJANSKO .82 ' — droben-opis oziroma oris ■ akcije, katera v letošnjem letu poteka v večjih abčirfah Kozjanskega področja, kjer' so mladi ; po dolgem, premoru v ~ letu 1974 odprli prvo zvezno delovno akcijo v Sloveniji. V /teh leirh se je. na akcij} zvrstilo že preko .8.000 brigadirjev, .ki. so delali širom Kozjanskega. Mladi so zgradili: mnogo novih .kilometrov : cest in .vodovoda, elektrificirali nešteto hiš ah še bi lahko naštevali; Vendar čemu -statistika: Resnica je bolj boleča. Pod drugo t-očko sodi. vše, kar ni povezano z: delom. Brigadirji išo sorazmerno dobro nastanjeni, tudi njihov družbeni-standard''raste. Vse to je brez dvoma res, vendar pa podoba še vedno; iii takšna,srda bi bali -lahko z njo zadovoljni. Razlaga, da brigadirje ne smemo navajati na luksuz, je sprta-z zdravo pametjo,-Torej tistem, ki delajo prostovoljno, je -treba nuditi čim več. To ni plačilo, temveč nagrada in priznanje, kar pa si mladi brez dvoma , tudi zaslhžijb.; Na akciji Kozjansko '82 je sodelovalo pet mladinskih delovnih brigad. Ena izmed njih {na sliki) je bila naša brigada Steklarji JU. \ Kip Marije Broz, ki stoji pred vhodom v šolo. Okoli njega pa skrbno negovano cvetje in zelenje. - Ena izmed naipaik, fci mlade boli bolj kot vsi žulji na mnogih rokah je neusklajenost meril za pridobivanje priznanj. Brigada je samoupravno organizirana skupina mladih,-^ri'prav v Sloveniji na osnovi solidarnosti in združevanja sredstev preko samoupravnega sporazuma, obrne prenekateri kamen, ne more pa obrniti sta-lišč in sklepov sekretarjev akcij. Mladinska vodstva bi. se morala'pri kadrovanju vodstva posameznih akcij-obrniti tudi na druge sile. Ne pa brezglavo tekati ¡po občinskih konferencah ZSMS ali ZK, kajti v prvem trenutku se mladi ne zavedamo, da se nam godi krivica, da smo na nek način opeharjeni. Zato pa so občutki in spoznanja toliko- bolj boleči ¡kasneje, ko Strnemo. svoje izkušnje v pogovorih. V ta okvir tudi sodi športno tekmovanje, tekmovanje za osvoje- nimi točkami iz -kultu/re, idejno političnega’ izabraževamja. Takšna miselnost je zlasti nevarna tam, kjer dajejo prednost težkemu telesnemu delu in ga celo -popolnoma favorizirajo. Pri tem pa se nezaveda-joč opuščajo aktivnosti na društvenih področjih, kar je popolnoma v nasprotju s pomenom prostovoljnega dela. Res da je teh pojavov čedalje manj predvsem v ; naši republiki, tega pa se ne zavedajo brigade iz Sosednjih republik pri katerih ponekod velja kot pravilo, da je prav sramotno, če brigada ne dobi priznanja.'Temu primerna je tudi reakcija mladih v takšnih sredinah. Tudi mlla-di steklarji so na letošnji' alkarji spoznal} način življenja v skromno opremljenem naselj-u, način ocenjevanja opravljenega dela, 'ki je bilo večkrat krivično, vendar šo rezultati nad pričakova- nim. Brigada »Steklar JU« v katerem sestavu je bilo .40 brigadirjev od tega 10 -brigadirk in 2 pionirja je opravila nenadomestljiva ‘dela. jih vsakodnevno, presegala poprečno od 80 do 110 odstotkov in dokazala, da kljub problemom, ki so se. pojavili" v sami organizaciji akcije, niso' slabi in želijo s prostovoljnim delom graditi našo samoupravno socialistično domovino. Lep dokaz za to so mnoga priznanja in udarništva, ki so jih brigadirji prinesli'iz akcije. Poleg vsakodnevnega opravljenega -dela na, trasi so naši brigadirji -v toku akr cije organizirali 15 športnih srečanj, dva kulturna- večera, komisija za informiranj e je izdala § 7 biltenov iii dva posebna biltena iz življenja brigadirjev, čez 30 stenskih časopisov na sami-akciji in-4 predavanja. Seveda ne smemo pozabiti na vse prisrčne ure'.ob ta- bornem! ognju, kjer so se porajale .... prve 1-jubavi.. , im v zadnjih dneh na prazne tube . kaloidonta. Tudi to. spada v brigadirsko življenje, katero je 'kljub trdemu de-,lu' in boju z naravo čudovito. Ko smo se vračali iz akcije, smo jih vprašali, kaj sploh za njih pomeni brigada,, kakršna je tale naša, kjer šo zbrani iž vseh vetrov Jugoslavije, so nam briagdirji odgovorili kratko., pa vendar za, premislek: Pridi -budi ti, ne -bo ti žal, kajti to moraš doživeti. Vsaka beseda za zaključek je »odveč., -Moramo pa vendar še pristaviti, da smo ponosni na vseh 40 brigadirjev, ki so tako častno'predstavljali barve naših steklarn širom Jugoslavije. Hvala jim ... ' Vobo- in Anita Med številnimi gosti, ki so letos obiskali MDA Kozjansko '82 sta bila tudi predsednica RK ZSMS Darja Colarič in predsednik ZSM Jugoslavije Bogi Bogičevič -— na sliki, ob njem pa je komandant brigade Steklarji JU Stanko Stojančič, zaposlen v TOZD 1. Na akciji Slovenske Gorice '78 so brigadirji Steklarji JU pripravili tudi razstavo steklarstva. Osnovna šola Marija Broz, na katero so prebivalci še posebno pa mladi Bistrice ob Sotli tako ponosni. V njeni neposredni bližini stoji stara šola, ki je nudila zatočišče brigadirjem na MDA Kozjansko '82. Mladi brigadirji svoj prosti čas izkoristijo-različno. Na sliki je pomnik, ki so ga mladi steklarji leta; 1978 postavili v Dornavi pri Ptuju — MDA Slovenske Gorice, Po končanem delu utrujenost, ki jo premaga zavest, da -.je opravljeno delo prispevek za boljši jutri. Nagradni kviz znanja 1. Katero je najpomembnejše gospodarsko središče na Škotskem? Obenem'je tudi največje pristanišče in ima 900.000 prebivalcev. Leži ob reki Clyde. Poleg-tega ima tudi' dve univerzi, ladjedelnice, letalsko in elektronsko industrijo itd. 2. Kako imenujemo zelo občutljivo napravo, s katero ugotavljamo in zapisujemo potrese? S pomočjo te naprave ugotavljamo tudi moč potresa, smer in trajanje. 3. Kako se imenuje zlitina dveh kovin in sicer bakra in. kositra? V južni Italiji- je polno te zlitine, 'ki ima posebno lastnost. Zlahka se tali in brez težav jo oblikujemo, na kar ostane dobljeni ulitek zelo trd. Iz te zlitine so med drugimi uliti tudi cerkveni zvonovi. 4. Kako pravimo slogu, za katerega bi lahko uporabili tudi izraz »slog s šilastim lokom«? Pri tem slogu gre predvsem za religiozno umetnost pri zidavi, cerkev. Stavbe v tem slogu so lahkotnejše, bolj svetle od romanskih. V tej dobi se je zelo razvila umetnost poslikanih oken. 5. Veliki pariški muzej nameščen v nekdanji rezidenci Louvre ima v svoji umetniški zakladnici tudi zelo dragoceno sliko z imenom Gioconda. To,sliko je naslikal veliki italijanski umetnik. Kako' se ta slika tudi drugače imenuje? 6. V neki ameriški državi sta Gutzon Borghm in njegov sin v majhne gore vklesala obraze štirih ameriških predsednikov. To so bili George Washington, Thomas Jeffersoh, Theodore Roosvelt in Abraham Lincoln. Kipi so visoki od 18 do 29 metrov. Izklesani so iz neuničljivega granita in so vidni’že z velike razdalje. Kako se imenuje ta država? . Himna ORB »STAKLARI JU« .Ja, sam sta K] ar, tim so dišim! to 'ne može biti svak, -čaše! tl ase napraviti .’T • može' samo div, junak. Sv: štaklar: rade -s srcem, svi stakiari vole. rad, ’. udarnički mi radimo, ; ■ tidarnički naprijed sad. Razpa stakln -ini pravimo, to je .ruku našjh-plbd, na-še bratstvo-. i-Jgciinstvo 'nad nama- jo kao svod. '' .Tnovi smo mi stakiari, njemu dasmo zavjet svoj, stakla u,vij.e k mora biti; tako želi narod moj ... USPOMENE... I- ostat če 'trasa za nama, ostat če naselje, -lužno d pusto, ostat če pdjeer naših pjesama,. -naših. Koraka, ostat, če . .. i A mi, mi čemo pomijeti, ' -. -uspomene, sječanja, ' mi: čeimo popij eti-iljuhav i tugu -- - ■ '. ;■ iv-•-. rastanka, ponijeti čemo ( 1.* Recite' što je lužni je! Sjecaš li se ... 'Ja se još sječam, -.-na meni su ijoš uvijefk odsjaj-i- 'logorskih vatri • i tvoj i pogledi, ■ sječaš 4i'i . ■ Da; ia so još uvijek sječam, onih velikih obečanja 5 lijopih laži. I mnogo, mnogo je bilo logarskih vatri, mnogo, mnogo če ih još hiti, ali Pikada (kao sada. - NA KRATKO Na začetku. te rubrike vas vse, skupaj prav lepo .pozdravljam. Ko v tem trenu'tiku sedim-, za pisalnim štrojetrn in premišljujem kaj. vatu naj napišem, da' se boste po na-: pornih počitnicah razvedrili, spo-' znavajm, da nekateri. ševvedno prë-' življate dneve - ña sončni , obali, drugi pa’se iskrivate, santo, da ne--bi.balo treba, prijeti v roke svrñlc-. nik Pa niš zato Poskusila bom napisati teh. par stavkov, vendar vas že v naprej Opozarjam, da kritik . ne sprejemam..Imate srečo, da šeni k o t, .vedno dobre -volj e, drugače bi strani .Glasa -mladih bile prazne.; ' . ' .— Priprave na XI. . kongres' ZSMS, ki bo v Novem mestu, nekje. v mesecu oktobru, so v velikem razmahu, saj mladi v svojih sredinah obravnavaj o osnutke dokumentov, ki bo pripravljeni za ' kongres. Iz OK ' ZSMS občine Hrastnik so nas.'obvestili, da bodo srečno izžrebani delegati j.z’naše občine,naslednji: Kneževič Andel-ko, zaposlen pri Rudniku, Deželak Rado, zaposlen »v TKI, Gmjidič. Ra-. do -zaposlen v naši -delovni orgâni-.zaOTi, -Ulaga . Mojca,, zaposlena na OŠ NH Rajka ter Gole Jože, sekretar OK ZSMS. -Upamo, da se bodo dobro odrezali in: zagotovili stališča Vseh : mladih naše občine iil ne samo. lastnih .. .. Držimo pesti. Zá tiste, ki jih zanima finančno stanje naše mladinske organizacije, imamo v 'bližnji prihodnosti pripravljeno .poročilo o le-tem. Na., kratko mogočo le to, da só bil' stroški za .organizacijo brigade Steklar JU-veliki, tako, da je ostalo na žiro računu naše ZSMS Te. .borih 500 starih' tisočakov. Z malo malo pridnosti-in zbiranjem članarine, bomo do konca leta' zbrali toliko' denarja,: da pokrijemo stroške,. ki so za mladinski časopis in ’ razne dajatve. *> - , — P o; .zadnjih ižraiounih evidenčnih listov je; ugotovljeno, da je jv naši delovni organizaciji zaposlenih v viseh TOZD 493 mladih, kar pa je veliko presenečenje, saj ne morem razumeti, da med vsemi temi - mladimi ni mogoče., najti vsaj treh, ki bi z.vesšlj.fem in zadovoljstvom poskusili pripraviti , vsaj 4 strani za naš časopis. - Vsake', počitnice • zahtevajo svoje' žrtve, tako so tudi te, kar .je opaziti po tem, da je KS ZSMS Steklarne - imel zadnjo sejo pred dvema mesecema. Res je lepo živeti brez obveznosti ali pa, da svoje naloge in zadolžitve daj etho' na ramena drugim. -Pa;kag,bi imeli še-.stanke, saj nimamo probleniov,- saj imamo vsi stanovanja, dobre 1 štipendije, dobre plače, ... ali pa mogoče ne? % Zmanjkalo mi jo idejo, kaj naj : vam še napišem. Mislim/da je za premislek dovolj in upam, da se .bodo (predsedniki in sekretarji zbudili: po. napornih počitnicah, ali pa Jih sedaj čaka zimsko spanje. Pa brez zamere, saj ni tako težko in ..hudo, kot je napisano; S srčno željo, da se drugi mesec spet srečamo, .vas. pozdravljam. Anita IZ BRIGADIRSKEGA ŽIVLJENJA C ■Komisija za informiranje v brigadi Steklarji JU j.e v 28 dneh življenja brigadirjev v. .naselju ih na trasi izdala ’6 biltenov, poseben -bilten -s; šalami in partizanskimi pesmimi. Nekaj kratkih anekdot-smo zbrali za / vas in upamo, da vam badpjvšeč.,' r Kritikuje komandant 'brigadirku. Cicu: »Ti si C-ica ljena, da ti nema mesta pod suhcem«. A Cica’ mu odgovara: »Razumem druže komandante, Zato sam i legla u hladi« Vuk dlaku menja a brigadiri brigadirke .-V; ' Ko drugome ja-mu kopa ili je lud -lit; je brigadir’, i-., Jedan od brigadira se nedavno ugrizao ¡za jezik. To je bilo zadnji put ma akciji, da- je^ ofeusio meso. .. -.. Uzbuna! 'Brigadiri su-' jodva iz-vuk!i žive glave, jer put iz ženske spavaone do abornog mesta blo je trnovi! i.. Brigadir se žali doktorici: -»Mene su uda-nla kolica.« Doktorica-ga pita: »À gdje?« Brigadir odgovara: »Na trasi!«. Jesr li. .pisao devojki, da 4 slab akcijaš? - - Nišam, zar da : joj odkrivam bri-gadirsku. tajnu? Dopisujte v naše glasilo! Iz biltena Iz biltena 1