o ob svojem 1. rojstnem dnevu bralcem Gorenjskega glasa
podaril darilni bon v vrednosti 2.500 SIT.
Poiš^te ga v Gorenjskem glasu v torek, 3


J

ii.


Gorenjska
Banka
POTROŠNIŠKI KREDITI
I

ODO
http: wAvw.gbkr.vi
^ I <
Za vaše jesenske nakupe lahko privarčujete tudi z najemom kredita.

Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 93 - CENA 200 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 23. novembra 2004

I ••
Kraixj - Natalia Gros, Maja Vidmar in Lucga Franko so se na tekmi svetovnega pokala v športnem plezaixju v Kranju predstavile v velikem finalu, škofjeloški triperesni dete^ici pa se je v moški konkurenci pridružil še Matej Sova iz Deteljice pri Tržiču.
Slovenske športne plezalke so letošnjo sezono nastopov v svetovnem pokalu zaključile v svojem stilu, saj so se prav na vseh devetih tekmah uvrščale med svetovno elito. Tudi pred množico domačih navijačev v dvorani na Zlatem polju v Kranju minuli konec tedna se jim roke in noge niso preveč zatresle, tako da smo v nedeljskem velikem finalu med deveterico najboljših na svetu lahko navijali kar za tri Slovenke, oziroma tri Škofjelo-čanke, srca navijačev pa so ogrele Natalija Gros (na sliki). Maja Vidmar in Lucija Franko. Najbolje med njimi je v težki, a atraktivno postavljeni smeri, plezala študentka drugega letnika Fakultete za šport, 20-letna Natalija Gros, ki je bila v sklepnem obračunu slabša le od nove zmago-
valke svetovnega pokala Angele Eiter iz Avstrije, na koncu pa je skupaj s Švicarko Alexandro Eyer osvojila tudi tretje mesto v skupnem točkovanju svetovnega pokala. Tretjega mesta v Kranju se je veselila Maja Vidmar, deveta pa je bila Lucija Franko.
Na veliko veselje domačih navijačev smo imeli Slovenci svojega finalista tudi v močni moški konkurenci, to pa je bil 25-letni Matej Sova, sicer magister farmacije iz Deteljice pri Tržiču. Kljub temu daje v finalu osvojil sedmo mesto, pa se je izkazal z odličnim plezanjem, saj so mu moči popustile šele tik pod vrhom zahtevne smeri, ki jo je sicer najzanesljiveje preplezal Ceh Tomas Mrazek, ki je v Kranju prejel tudi pokal za letošnjo skupno zmago v svetovnem pokalu.
Uspešno sezono bodo slovenski športni plezalci sklenili prvi teden v decembru z domačim državnim prvenstvom, ta konec tedna pa bo kranjska plezalna stena gostila še najboljše mlade Športne plezalce sveta.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Obrezovanje drevja v '^Grajcu



*
Bled - Podjetje Infrastruktura Bled je lepe jesenske dneve izkoristila za urejanje parkovnega drevja na Grajskem kopališču, saj so bili polstoletni kostanji, jelŠe in hrasti nazadnje obrezani pred več kot desetimi leti. Sežansko podjetje Hortikultura je z dvigalom in žagami pred dnevi privabljalo začudene poglede sprehajalcev, saj so nekateri mislili, da so drevesom na blejskem kopališču Štete zadnje minute. Omenjeno podjetje je poskrbelo za sedemnajst dreves Častitljive starosti, dela pa bodo stala pol milijona tolaijev. "Drevje res že dolgo ni bilo obrezano, smo pa lani poskrbeli za cepljenje kostanjev pred škodljivci, ki se je izkazalo za učinkovito, zato ga bomo ponovili vsako drugo leto in s tem ohranili lepe in mogočne kostanje," je dejal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar in dodal, da bodo požagano vejevje po opravljenem delu odpeljali na deponijo. Podjetje, ki skrbi za Grajsko kopališče, je spomladi drevesni park pomladilo s tremi javorji, rednega obrezovanja in cepljenja pa je potrebno še kakšno drevo v blejskih parkih in drevoredih.
Renata Skrjanc, foto: Tina Doki
V živila po prenosnike
Naklo - Med vlomilci so zadnje čase, razen denarja in zlatnine, najbolj vroče blago prenosni računalniki in LCD monitorji. Prejšnji teden, natančneje ponoči s četrtka na petek, je neznanec skozi okno vlomil v pisarne kranjske družbe Živila v Naklem. Pisarne je temeljito pregledal, odnesel pa prenosne računalnike in LCD monitor. Tudi iz pisauQ^ komerciale v prvem nadstropju je ukradel prenosnik	je olajšal za skupaj približno 2,4 mili-
jona tolarj^^e'io na ^em trgu za ukradeno robo iztržil pol manj, bo za nekr '
Biese^v pre je lagodnejl^am^t zato, ker poli
bljen. Očitno se druščina lumpov, ki jim 't pošteno delati, nezadržno Širi - pa ne tudi ne gre najbolje od rok?	H. J.
stečaju
Okrožno sodišče v Kranju je včeraj začelo stečajni postopek za kranjsko podjetje
Planika. Izguba presega polovico osnovnega kapitala.
Krai\j - To, kar je bilo pričakovati, se je včeraj tudi zgodilo. Stečajni senat pod vodstvom Brigite Porenta je izdal sklep o začetku stečajnega postopka v Planiki, za stečajnega upravite^a določil Andreja Marinca iz Ljubljane in sklenil, da bo narok za preizkus pryavUenih terjatev 25. marca prihodi^je leto.
Kot je znano, je uprava Planike najprej predlagala uvedbo prisilne poravnave, potem ko jo je sodišče zavrnilo, pa začetek stečajnega postopka. Stečajni senat je počakal, daje sklep o prisilni poravnavi prejšnji teden postal pravnomočen, včeraj pa je izdal sklep o začetku stečajnega postopka. Sodišče se je za stečaj odločilo, potem ko je na podlagi predloga uprave ter različnih podatkov ocenilo, da Planika ni veČ plačilno sposobna in daje preveč zadolžena. Obveznosti podjetja
presegajo vrednost premoženja, letošnja izguba pa skupaj s tisto iz preteklih let polovico osnovnega kapitala družbe.
Stečajni upravitelj Andrej Marine, ki na Gorenjskem končuje stečajni postopek v radovljiški Almiri, je včeraj že bil v Planiki, med drugim se je sestal s predstavniki obeh sindikatov. Kot je ob tem povedal Jože To-mažin, predsednik sindikata Neodvisnost, si v Planiki želijo podoben scenarij kot v Almiri, kjer so med stečajnim postop-
kom ohranili del proizvodnje, prispevali celo nekaj dobička v stečajno maso, in se vseskozi prizadevali, da bi našli kupca, ki bi prevzel prostore in vsaj del proizvodnje. V Planiki so ob naročilih za delo možnosti za nadaljevanje proizvodnje, so prepričani v sindikatu Neodvisnost, kjer pa pričakujejo, da se bo za ohranitev delovnih mest prizadevala tudi država. Sedanje razmere za ukrepanje niso najbolj ugodne: ena vlada odhaja, druga še ni oblikovana.
Sindikat Neodvisnost gorenjske regije je v petek na okrožno državno tožilstvo v Kranju vložil ovadbo zoper nekdanjega predsednika uprave Milana Bajžlja, pri tem pa ga sumi, da je storil
kaznivo dejanje, ker ni ravnal po predpisih o plačah. Kot navaja, v Planiki zaposlenim v zadnjem lanskem četrtletju in letos od aprila dalje pri plačah niso plačali prispevkov za socialno varnost, iz plačilnih list pa je razvidno, kot da so jih poravnali. Milan Bajželj odgovarja, da delavci zaradi tega niso bili nič prikrajšani in ob tem ponovno poudarja, da je država veČ dolžna Planiki kot Planika državi.
Cveto Zaplotnik, foto: Tina Doki
00 rH O

CM CS

CM <N|
tfl e


stečaj v Planiki - za zaposlene kratkoročno olajšanje, a še naprej velika negotovost
17703529
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
LDS Tržič o proračunu
in podžupanu
Trzič - Na zadnji seji tržiškega občinskega sveta je bilo največ govora o splošnem finančnem stanju občine in upravljanju občine. Svetnikom je bil predstavljen zaključni račun za leto 2003, kije po mnenju občinskega odbora LDS Tržič zgolj potrdil njihova večkratna javna opozorila o alarmantnem stanju občinskih financ in izredno slabem upravljanju občine.
"Občinski primanjkljaj je v začetku leta 2004 znašal kar 800 milijonov tolarjev, kar je več kot tretjino občinskega proračuna. Še večji problem pa predstavlja popolna netransparentnosl in odsotnost nadzora nad proračunsko porabo občine, kar daje dobre izhodiščne možnosti za korupcijo in klientelizem. Več postopkov na policiji priča, daje dejansko temu tako.
Občinski svet je izvolil dva nova podžupana, kar je za OO LDS Tržič zelo neracionalna odločitev. Med gorenjskimi občinami bomo imeli največ podžupanov (Kranj 2, Radovljica 2, Jesenice 1), ki bodo že tako do
vratu zadolženo občino stali še dodatnih vsaj 5 milijonov tolarjev na leto" menijo v tržiškem LDS, katerega predsednik je državni poslanec Borut Sajovic.
Zavračajo tudi navedbe trži-škega župana Pavla Ruparja, daje z imenovanjem občinskega svetnika Dragomirja Ficka na podžupansko mesto omogočil boljšo zastopanost LDS pri vodenju občine. "Dragomir Ficko je sicer bil izvoljen kot svetnik na listi LDS, vendar je v preteklosti izstopil iz naše svetniške skupine in iz stranke LDS ter se pridružil svetniški skupini SDS. Zato gre za županovo zavajanje javnosti, saj se z omenjeno potezo krepi položaj SDS, ki bo sedaj imela kar dva podžupana," zatrjujejo. Opozarjajo tudi, daje Ficko zaposlen na upravni enoti Tržič na mestu načelnika, kar je v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi, ki pravi, da funkcija Člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti.	S.Š.
ZLSD ne bo podprla nove vlade
Ljublana - O novi vladi je konec tedna razpravljal tudi kolegij predsednika ZLSD Boruta Pahorja. Kolegij seje odločil, da stranka nove vlade ne bo podprla, saj v njej ne sodeluje, zato zanjo tudi ne morejo prevzemati odgovornosti. Vendar pa poslanci ZLSD na zaslišanjih ministrskih kandidatov pred parlamentarnimi telesi ne bodo razpravljali o njihovi osebni integriteti, temveč bodo presojali kompetence in programe kandidatov za vodenje resorjev. Kot so še sporočili miz ZLSD, bodo tudi spoštovali načelo prvih stotih dni "miru" za delo nove vlade.	S.Š.
Tlidi Gorenjci vodijo parlamentarne odbore
Kraiy - Kdo bo vodil posamezne odbore državnega zbora, je znano že slab teden. Med predsedniki odborov so tudi gorenjski poslanci: Pavel Rupar bo vodil odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Bojan Starman je predsednik odbora za finance in mone tarno politiko, Anton Kokalj pa vodi odbor za zadeve EU. S.Š
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Hiša brez Gorenjskega glasa
je kot hiša brez rož,...
... je zapisala ena od naših zvestih bralk. Vse nas, ki s srcem opravljamo svoje delo, je slikovita primerjava iskreno ganila. Prejeli smo jo ravno v času, ko so nam v Klicnem centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki priklicali tisočega novega naročnika. Ni kaj, zelo spodbuden par novic.
V dneh, ko smo pričakovali, da se bo mnogim dosedanjim naročnikom pridružil novi član pod okroglo zaporedno številko, smo tisočemu obljubili slavnostno večerjo za šest oseb v izbrani gostilni, desetim najbližjim pa vstopnici za eno od prireditev pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa. Srečno roko pri odločitvi za naročilo na časopis Gorenjski glas so imeli:
FRANCKA DOLINAR, VIRMAŠE 178, SKOPJA LOKA IGNAC ZUPAN, SV. DUH 282, ŠKOFJA LOKA ANDREJA JERALA, TAVČARJEVA 27, ŠKOFJA LOKA MAJDA MAČEK, SV. DUH 209, ŠKOFJA LOKA JANEZ KALAN, KOPALIŠKA ULICA 38, ŠKOFJA LOKA IVANA URŠIČ, LOG 39, ŠKOFJA LOKA TONE DEBEUAK, SMOLDNO 5, POLJANE IVAN DOLINAR, SV. DUH 149, ŠKOFJA LOKA BOŽA GREGL, FRANKOVO NASELJE 53, ŠKOFJA LOKA BOJANA BOGOVIC, SV. DUH 268, ŠKOFJA LOKA URŠA INKRET, FRANKOVO NASELJE 60, ŠKOFJA LOKA
Nagrajenci boste obvestilo in podrobnosti o nagradi prejeli po poŠti. Za zaključek pa se mi je utrnila misel: tudi Gorenjski glas brez naročnikov bi bil kot hiša brez rož.
Lep pozdrav vsem, naročnikom in drugim bralcem,
Petra Kejžar
Mandatar Janez Janša je sprva napovedal, da bo državnemu zboru predlagal kandidate za ministre
v novi vladi že včeraj, vendar mu je načrt prekrižalo omahovanje ljudske stranke.
Vseeno bodo imena ministrskih kandidatov znana do jutri.
Ljublana - Še največje zaplete glede formalne potrditve vstopa v novo vladno koalicyo 3+1 (pomladni trojček SDS, NSi in SIS ter DeSUS) je bilo pričakovati od stranke upokojencev, a je za-rye nazadi\je poskrbela SLS, saj je i\jen izvršilni odbor imel kar nekaj pomislekov do vsebine koalic^ske pogodbe. Toda glavni odbor yudske stranke je nato v soboto vendarle sprejel odločitev, da bo stranka sodelovala v vladi. Tako se od mandatarja Janeza Janše pričakuje, da bo do srede državnemu zboru predal seznam kandidatov za ministre v novi vladi.
Preden je glavni odbor SLS podprl vstop stranke v vlado, je izvršilni odbor ljudske stranke imel kar nekaj pomislekov o vsebini koalicijske pogodbe. Po mnenju stranke bi morala koalicijska pogodba vsebovati njihov koncept lastninjenja bank, zavarovalnic in drugih podjetij, kate-
rih lastnik je tudi država. Po njihovem bi moral glavni del strateško pomembnega državnega premoženja postati portfelj prvega pokojninskega stebra. SLS je torej proti popolni razprodaji bank, zavarovalnic in slovenskega gospodarstva, vendar ji te vsebine ni uspelo vriniti v koali-
cijsko pogodbo, v kateri naj ne bi bilo dobro zajeto tudi vprašanje izboljšanja finančnega stanja občin, a je vseeno sprejela povabilo v vlado. Predsednik stranke Janez Podobnik razlaga, da bo SLS pri odločitvah o prodaji državnega premoženja lahko uveljavila koncept soglasnega odločanja. "To pomeni, da če je pri nekem vprašanju formalno zahtevano koalicijsko usklajevanje, se obravnava na vladi ne more opraviti pred koncem usklajevanja," je razložil Podobnik.
Pomisleki SLS glede koalicijske pogodbe, zaradi česar se je zavleklo tudi sprejetje odločitve
^^ocrr.ic
PlANO
Janez Janša je moral čakati SLS.
stranke o vstopu v vlado, so mandatarja Janšo presenetili. Kot je dejal, se bo zaradi tega zavleklo tudi usklajevanje o kandidatih za ministre, zato bo spisek njihovih imen v državni zbor poslal z zamudo.
O imenih kandidatov za nove ministre do včeraj uradno v koaliciji niso želeli javno govoriti, razen seveda DeSUS, ki je že prejšnji teden javno povedal, da bodo najbrž pokrivali obrambni resor, njihov kandidat za ministra pa je Kari Erjavec, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu. V SLS pričakujejo vodenje treh resorjev, Janez Janša pa naj bi jim nudil vodenje ministrstev za okolje in za promet ter ministrstva brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni
razvoj.
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
Gorenjski LDS prizanesljiv do Ropa
t
V največji poraženki oktobrskih volitev LDS poteka poglobljena razprava o vzrokih in odgovornosti za slab
volilni rezultat ter o prihodnosti stranke. V petek se je s tem ukvarjal tudi gorenjski LDS.
Kranj - Medtem ko se mandatar Janez Janša usklajuje s koali-cyskimi partnerji o sestavi nove vlade, premier v odhajanju in prvak LDS Anton Rop z ožjim strankarskim vodstvom obiskuje lokalne odbore liberalne demokracye in posluša očitke zaradi poraza na oktobrskih volitvah. Najostreje so se odzvali v Po-savju, kjer so Ropa pozvali k takojšnjem odstopu z mesta predsednika stranke. Gorenjski odbor LDS, s katerim se je Rop srečal v petek, je bil do svojega predsednika prizanesljiv.
Za vas bele/imo casi
Seja gorenjskega odbora LDS, ki mu predseduje evroposlanec Jelko Kacin, je na Šmarjetni gori trajala kar polčetrto uro in je bila zaprte narave, zato potek razprave ni najbolj znan, po uradnih izjavah sodeč, pa odbor ni zahteval Ropovega takojšnjega odstopa. Le tega bo sicer predsednik LDS ponudil na bližnjem kongresu stranke, ki bi po prvih napovedih moral biti v januarju, prav na Šmarjetni gori pa naj bi iz neuradnih virov izvedeli, da se Ropu mudi in bi rad videl, da bi bil kongres že 11. decembra.
Tega datuma Anton Rop izrecno hi želel potrditi, je pa dejal, da se zavzema, da bi bil kongres v prvi polovici decembra. "Ocenjujem, da je bila vsebinska diskusija že opravljena, zato je smiselno, da se kongres čimprej organizira, vendar ne bo nobene tragedije, če bi bil šele januarja. O datumu bo v torek odločil svet stranke, moje mnenje pa je. da bi ga bilo smiselno, in če je to možno, organizirati v prvi polovici decembra. Dobro bi bilo, da bi tedaj izvolili novo vodstvo in spremenili način
organizacije v stranki, da bi dosegli večje sodelovanje znotraj stranke. Analizo volitev smo tudi že opravili, tudi to bo v torek obravnaval svet stranke," je dejal Rop, ki se Še ni odločil, ali bo znova kandidiral za predsednika LDS. "To odločitev bom sprejel, če jo bom sprejel, na samem kongresu, ko se bo videlo, koliko bo takih, ki bi me podprli. Odvisno bo seveda tudi od tega, kdo bo še kandidiral za to mesto."
Dejal je še, da so z gorenjskim LDS opravili poglobljeno analizo volitev in pregledali vzroke za slabši volilni rezultat. Diskusija je predvsem potekala o sedanji in nadaljnji vlogi LDS, o tem, kako naj gre Slovenija naprej in v tem kontekstu tudi, kako naj gre naprej liberalna demokracija.
Podobno je povedal tudi Jelko Kacin: "Razprava je bila poglobljena in iskrena. Ozrli smo se nazaj, ne le na dve leti mandata sedanjega predsednika stranke in vlade, ampak tudi štiri, osem, dvanajst let nazaj. Pregledali smo, kaj je v teh letih Gorenjska počela in dosegla in
Jelko Kacin (levo) v imenu gorenjskega odbora LDS ni zahteval takojšnjega odstopa predsednika stranke Antona Ropa.
kako smo znali izkoristiti svoje poslance v državnem zboru. Razprava naj bi omogočila sprostitev nakopičene pozitivne energije, potrebno pa bo z javnostjo in volivci začeti komunicirati na produktiven način, da bodo ljudje vedeli, za kaj gre in kaj LDS hoče. Dejstvo je, da se je sedaj vse zgrnilo na nas in da tega v kratkem času ni mogoče popraviti. Gradili bomo postopoma, korak za korakom. Prva priložnost bo svet stranke in nato kongres stranke."
Dejal je, da želijo v prihodnje harmonizirati napore med lokalnimi odbori in poslansko skupino, da bi bila LDS v prihodnje lahko spet v vladi in nadaljevala z opravljenim delom. "To delo je bilo v očeh ljudi pre-
malo poznano oziroma slabo vrednoteno. Veliko imamo za pokazati, ministri so privarčevali milijarde v uspešnih projektih, ampak sedaj drugi iščejo probleme in predstavljajo bistveno manjše zneske. Prav zato moramo postopoma graditi svoj imidž. Pripravljeni smo, da se stranka znova okrepi in postavi na svoj pravi položaj v državi," je še dejal Kacin in dodal, da zahteva po odstopu ni bila potrebna, saj bodo vsi nosilci individualnih funkcij odstopili na dan kongresa. "Nikomur nadaljevanje funkcije ni podarjeno, o vsakem se bo odločalo posebej," je napovedal.
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
Torek. 23. novembra 2004
AKTUALNO / tnfo@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Oskrba prebivalcev starega Kranja in okoliških krajevnih skupnosti, ki so jim bile najbližje mestne prodajalne, zaradi izseljevanja
trgovin iz mesta postaja vse večji problem.
Kraixi - Nanj so predstavniki krajevnih skupnosti Huje, Planina, Bratov Smuk in Center opozorili na javni tribuni, kjer so ugotavljali, da se kakovost življenja prebivalcev slabša tudi zaradi vse manjših možnosti oskrbe v bližini doma. Veliki nakupovalni centri na obrobju mesta so povzročili, da se je potrošniško vedei\je spremenilo, tja se usmerja vse več kupcev, trgovine v mestnem središču se zaradi ekonomskih razlogov zapirajo in trgovci zapuščajo mesto, ki po besedah mestnega svetnika Matevža Kleča vse bolj postaja mesto duhov.
Mestna tržnica je neprimerna in živi samo ob sobotah, prodajalne z živili so se večidel izselile, za delikateso v Adamičevi hiši pa pri Mercatorju zaenkrat zagotavljajo, da je še ne bodo zaprli, čeprav se število kupcev v njej ob koncu tedna tako rekoč razpolovi. V mestu je še nekaj trgovin z oblačili in obutvijo, nekaj gostinskih lokalov, bančnih ustanov in na srečo vsaj še pošla, meščani pa po besedah Marine Urbane iz krajevne skupnosti Bratov Smuk pogrešajo tudi drobne storitvene dejavnosti. Zlasti za starejše prebivalce mesta postajajo težave s preskrbo vse resnejše, saj vsi nimajo avtomobilov, da bi se odpeljali v dva do tri kilometre oddaljene nakupovalne centre. Zapora starega mestnega jedra in izseljevanje trgovin je povzročilo, da se ljudje iz mesta izseljujejo in da se to vse bolj stara. Jasmina Gerdej, vodja pomoči na domu v Domu upokojencev Kranj, pa ima vtis, da v mestu
celo starih ljudi ni več in da so mnogi med njimi poiskali bivališče v domu upokojencev, ker se jim možnosti za samostojno življenje doma vse bolj slabšajo. Bi lahko starejšim in težje gibljivim ljudem trgovci naročeno blago pripeljali tudi na dom? Franc Pavlič, pomočnik direktorja maloprodaje za Gorenjsko v trgovskem sistemu Mercator, pravi, da to sicer ni standard v trgovski ponudbi, se pa vsekakor da to dogovorili s poslovodji trgovin. Predstavniki krajevnih skupnosti vedo povedati, da ponekod za starejše prebivalce poskrbi medsosed-ska solidarnost, direktor Centra za socialno delo Kranj Marjan Podbevšek pa meni, da bi tovrstna sistematična oskrba starejših terjala razvoj podpornih služb in mrežo prostovoljcev. Ivan Hočevar, direktor mestne občinske uprave, je med drugim povedal, da je mestni svet znižal ceno pomoči starejšim na domu, ki jo dom upokojencev izvaja kot socialno storitev
(letos te storitve nudi 108 ljudem), ravno zaradi večje dostopnosti starejšim. Slednji namreč poleg vsega drugega potrebujejo tudi socialne stike.
Sicer pa se je razprava sukala tudi okoli možnosti, da bi mesto s ciljem boljše oskrbe trgovine ohranilo tako, da bi jih trgovska družba dala v franšizni najem. Ivan Hočevar pa je komentiral tudi druge probleme mesta, od starih hiŠ s stopnicami, ki so za bivanje starejših ljudi manj pri-
merne in jih zato urejajo za stanovanja mlajših družin, do nasprotja interesov, ki v mestu obstajajo med lastniki stavb in najemniki lokalov v njih. Govo-
ril je tudi o možnosti, da bi nosilcem zaželenih (a ekonomsko nedonosnih) storitvenih dejavnostih v mestu subvencionirali najemnine, o tržnici pa je dejal,
da žal ni v lasti mestne občine in zanjo zato plačuje visoko najemnino, kar jim letno prinese okoli Štiri milijone izpada dohodka. Tudi mala tržnica na Planini ne živi, kot bi si želeli, je povedal Brane Fajdiga iz krajevne skupnosti Huje. Zanjo sta značilni velika fluktuacija ponudnikov in prevladovanje gostinskih lokalov. Pobudniki okrogle mize so mestni občini predlagali, naj bo nosilka ustanovitve konzorcija, ki bo v Kranju izpeljal trgovske in storitvene dejavnosti, kol zemljiškoknjižna lastnica ponudila ostalim članom konzorcija (trgovskim podjetjem) primeren objekt v njeni lasti, trgovci pa bi v njem zagotovili primerno dejavnost, ki bo mestu omogočila normalno oskrbo. S tem bi zapolnila vrzel, ki je ni izpolnila v obdobju, ko je različnim trgovskim centrom prodajala zemljišča, ne da bi ob tem vztrajala, . da se del njihove dejavnosti obdrži v mestnem središču.
v
Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki
www.gorenjskiglas.si

v radovljiški knjižnici načrtujejo dograditev stavbe in dokončno rešitev prostorske stiske, z izdelanimi načrti
pa bodo čakali na finančno priložnost.
Radov^ica - Čeprav se je osredrya knjižnica Kiyižnice Antona Tomaža Linharta v Radov^ici decembra lani razširila še po preostali stavbi na Gorei^ski cesti 27, s tem še ni povsem rešila prostorske stiske. V ki^ižnici načrtujejo prizidek na južni, zahodni in severni strani stavbe, v četrtek so maketo bodo knjižnice tudi že predstavili obiskovalcem in drugim.
Direktorica Božena Kolman Finžgar z maketo bodoče knjižnice
Kot je povedala direktorica Božena Kolman Finžgar, seje knjižnica v Radovljici leta 1972 iz Graščine preselila v pritličje stavbe na Gorenjski cesti 27. Prvič sojo razširili pred petnajstimi leti, takrat so po načrtih Marka Smrekarja zgradili prizidek in pridobili dvorano, "pravljično sobo" za kulturne prireditve in Čitalnico. Ko je občina lani zagotovila nadomestne prostore organizacijam, ki so gostovale v stavbi, se je knjižnica razširila še na preostale prostore, kljub temu pa prostorske stiske, ki jo najbolj občutijo otroci, niso povsem odpravili. Da bi celotno pritličje lahko namenili otrokom in neknjižnemu gradivu ter prvo nadstropje odraslim, uredili pa naj bi še dve sobi za Študij, bi k sedanji stavbi morali zgraditi prizidke na jug, zahod in sever.
Po načrtih, ki jih pripravlja arhitekt Marko Smrekar, bi se s sedanje površine 900 kvadratnih metrov razširili še za 380 metrov, predvsem pa bi lahko povečali dvorano in "pravljično sobo" ter zgradili dvigalo, ki bi tudi invalidom omogočilo dostop v zgodnje prostore. Izgradnja prizidkov, obnova stare stavbe in nabava potrebne opreme bi po prvih ocenah stala 250 milijonov tolarjev. In kako naj bi za to zagotovili denar? Vse gorenjske knjižnice, med njimi tudi radovljiška, so se lani prek razvojne agencije BSC prijavile na poizvedovalni razpis evropskih skladov, ki je predvideval tudi sofinanciranje naložb v knjižnicah. "V pravem razpisu te možnosti za knjižnice ni bilo več, zato bomo zdaj čakali na novo priložnost. Če je ne bo, se bomo poskušali opre-
ti na domaČe vire," je pojasnila Božena Kolman Finžgar in dodala, da izhodišča občinskega proračuna za naslednji dve leti ne predvidevajo denarja za to naložbo, ampak za obnovo kotlovnice.
Prostorska stiska v radovljiški knjižnici je posledica naraščanja obiska in izposoje ter vse večje zaloge knjig. Izposoja seje v trinajstih letih, od 1990. do 2003. leta, povečala z 62 na 219 tisoč knjig in ostalega gradiva, zaloga knjig pa je v tem obdobju porasla s 25 na nekaj manj kot 47 tisoč. Slovensko povprečje je nekaj manj kot enajst izposojenih knjig (in drugega gradiva) na prebivalca, na območju radovljiške, blejske in bohinjske knjižnice, kjer deluje Knjižnica Antona Tomaža Linharta, je povprečje blizu štirinajst.
Cveto Zaplotnik
Turizem Bohinj ima izgubo
Bohinjska Bistrica - Minulo sredo je bila seja sveta Lokalne turistične organizacije (LTO) Bohinj, na kateri so govorili o poslovanju omenjenega javnega zavoda, o odpisu terjatev in
o projektu Menedžment turistične destinacije. Ugotovili so, da bo LTO Bohinj leto končal z izgubo od 7 do 10 milijonov tolarjev. Po besedah bohinjske županje Evgenije Kegl Koro-
šec je slabo poslovanje posledica nepazljivosti pri porabi denarja, zato so člani sveta predlagali izredni nadzor nad poslovanjem, vprašljiv pa je tudi položaj sedanjega direktorja
Marka Lenarčiča. "Zaradi slabe sklepčnosti, od sedmih članov so se seje udeležili trije, bomo o morebitni zamenjavi direktorja govorili na naslednji seji, ki bo predvidoma v začetku decembra, saj šepata njegovo vodenje financ in notranja organizacija. Novega kandidata za vodenje LTO Bohinj še nimamo, poslovanje pa je zaskrbljujoče," je povedala Kegl Ko-roščeva. Na seji so obravnavali tudi predlog, da bi bohinjska turistična organizacija dobila
t
status pravne osebe, in podprli projekt Menedžment turistične destinacije, v katerem naj bi sodelovala tudi bohinjska občina, zanj pa bo od ministrstva za gospodarstvo v naslednjih treh letih prejela 32 milijonov tolarjev. Županja je menila, daje že čas, da bi se turistični subjekti v Bohinju združili v enovito organizacijo, saj je sedanja LTO predraga za občino, poleg tega ji očitajo tudi nesodelova-nje z gospodarstvom.
Renata Škrjanc
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Zlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Nagllč, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1. 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si: mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 Izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel,: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za november: 2.200 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48,
www.gorenjskiglas.si

mm
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
Izjemen razvoj podjetništva
v Trzinu
V Trzinu so letos že drugič organizirali Dan podjetništva. Namen srečanja je bil premislek o dosežkih na področju podjetništva, današnjem stanju in načrtih za prihodnost.
Trzin - Občina Trzin je ena najmlajših in najmanjših občin v Sloveniji, kljub lemu pa ima v širšem gospodarskem prostoru prav posebno mesto. Med nekaj manj kot 4000 prebivalci je kar več kot 530 registriranih gospodarskih objektov oziroma čez 80 gospodarskih družb na 1000 prebivalcev, kar občino uvršča v sam vrh razvitosti slovenskih krajev. Največjo koncentracijo podjetništva predstavlja obrtno-induslrijska cona, vsaj tretjina podjetnikov pa deluje tudi v starem delu mesta. Ob Dnevu podjetništva, ki so ga organizirali 18. novembra, so na temo Podjetništvo v Trzinu in možnosti za razvoj v prihodnosti organizirali okroglo mizo, ki so se je udeležili predstavniki Podjetne regije, okoliških obrtnih zbornic, ter drugih organizacij.
Kol je poudaril župan Tone Peršak, je bil v coni od ustanovitve leta 1984 dosežen izjemen razvoj, saj v njej deluje več zelo uspešnih podjetij. Veliko zaslug za uspešno podjetništvo ima sicer tudi nekdanja skupna občina Domžale, vendar so v Trzinu že ob nastanku lastne občine leta 1999 najedili petletno strategijo razvoja. Ker je celotna politika občine ves čas tesno povezana s podjetništvom, so za boljše sodelovanje že pred sedmimi leti ustanovili četrtni odbor za območje OIC Trzin, ki funkcionira kot krajevna skupnost, sestavljajo pa ga večinoma podjetniki in prebivalci, ki v coni živijo.
Možnosti za nadaljnji cvetoč razvoj podjetništva je v Trzinu še zelo veliko, prav sodelovanje s prebivalci, katerih Število seje zaradi intenzivnega priseljevanja v 25 letih povečalo za 5-krat, in poudarek na ohranjanju čistega okolja pa sta temelja strategije trajnostnega razvoja, ki jo v Trzinu prav v tem obdobju načrtujejo do leta 2010.
Dan podjetništva se je nadaljeval še z odprtjem priložnostne razstave fotografij in drugih dokumentov na temo Razvoj obrti in podjetništva v Trzinu, za družabno srečanje podjetnikov in neformalno izmenjavo izkušenj pa so poskrbeli v piramidi v OIC Trzin.
Jasna Paladin
Ponosni na desetletno delo
Z urejanjem cest, zagotavljanjem zdrave pitne vode in vlaganjem v šole želijo v občini obdržati mlade družine.
Gorenja vas - Podane - "Jesenski čas, v katerem naša občina praznuje svoj praznik, je bil že od nekdaj najpomembnejši letni čas, saj se takrat posprav^ajo pridelki. Tüdi danes je tako, le da pridelke prešteva vsak na svojem področju," je na slavnostni akademci ob občinskem prazniku občane nagovoril župan Jože Bogataj. In tudi v občini se lahko letos pohvalyo z bogato "letino".
Tako je občini na več javnih razpisih uspelo pridobiti 350 milijonov dodatnih sredstev za naložbe, uspešno so končali tudi družbeni plan in tako omogočili gradnjo na območju občine. Poleg naložb v zamenjavo vodovo-
A
Slavnostno akademijo ob občinskem prazniku so popestrili z bogatim kulturnim programom
dov in obnovo cest so letos začeli z obnovo osnovne šole v Poljanah, obnovo je dočakal še občinski dom, na vrsto za gradnjo pa je prišla večnamenska dvorana v Lučinah. "Leios smo doživeli tudi hud udarec, ko je žirovsko podjetje Alpina dokončno zaprlo obrat v Gorenji vasi. Za velik uspeh pa si štejemo, da smo s pomočjo ministrstva za delo in številnih podjetij v občini uspeli prezaposliti vse delavke," je dejal župan Jože Bogataj. "Pred desetimi leti sem bil prepričan, da bomo mlade družine po okoliških hribih zadržali le, če bomo uredili ceste, zagotovili zdravo pitno vodo, obnovili šole in zgradili igrišča," je dejal Jože Bogataj. V tem času jim je tako uspelo obnoviti več kol 115 kilometrov cest in javnih poti, tudi s pomočjo občanov in rudnika Žirov-ski vrh. Razen tega so obnovili številne vodovode, zgradili dve čistilni napravi in vkopali 25 kilometrov kanalizacije. "Vlagali smo v osnovnošolske objekte in igrišča, veliko sredstev smo namenili še za društveno, športno in turistično dejavnost v občini."
Mateja Rant, foto: Polona
Mlakar Baldasin
Cerklje na mednarodno tekmovanje
Cerklje - Cerklje na Gorenjskem so že tretjič po vrsti prejele laskavi naslov Turistične zveze Slovenije za najbolj urejen in gostoljuben majhen kraj in s tem bodo Slovenijo zastopale tudi na podobnem evropskem tekmovanju. V imenu občine in njenih krajanov je v petek na Ljubljanskem gradu priznanje prejel župan Franc Čebulj. Cerklje, ki bodo kot trikratni zaporedni dobitnik priznanja prejele tudi posebno priznanje Turistične zveze Slovenije, bodo Slovenijo zastopale na evropskem tekmovanju Entente Florale, ki se od leta 1975 odvija pod okriljem belgijskega združenja hortikulturnih organizacij AEFP. S.S.
Začeli z obnovo ceste
Spodi^ji Brnik - V drugi polovici prejšnjega tedna je gradbeno podjetje SCT Ljubljana vendarle začelo z obnovo regionalne ceste na Spodnjem Brniku, zato bo v času do 30. junija prihodnje leto zaradi gradbenih del potekala delna zapora ceste na odseku skozi naselje Sp. Brnik in popolna zapora regionalne ceste Sp. Brnik -Cerklje. V prvi fazi bodo uredili kanalizacijo, vodovod in javno razsvetljavo.
V času popolne zapore bo ves promet iz smeri Kranja, Vodice, Kamnik za smer Cerklje, Krvavec in obratno preusmerjen na naslednji obvoz: po državni cesti G 104, po občinski cesti skozi naselja Lahovče, Zalog, Pšenična Polica, Cerklje. Obvoz za avtobuse Alpetour bo potekal po občinski cesti: glavna cesta G 104 - Zg. Brnik. Obvoz bo označen. Preko zaprtega območja bo omogočeno odvijanje lokalnega prometa. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v zimskem obdobju se predvideva prekinitev izvajanja del od 24. decembra do 31. januarja 2005.	S.Š., foto: G.K.
Danes nahrbtnik, jutri kovček
V Sloveniji je 21 mladinskih prenočišč. Štirideset milijonov nočitev po svetu. Ponudba slovenskih
prenočišč presega evropsko.
Bled - Minuli konec tedna je bila na Bledu skupščina mednarodnega združenja mladinskih prenočišč (IYHF), ki se je je udeležilo več kot šestdeset predstavnikov iz osemnajstih evropskih držav in iz Amerike. Slovenya je bila tokrat prvič gostite-yica omeixjenega srečai\ja in ni nak^učje, da so se udeleženci zbrali na Bledu, saj je blejska občina znana po kakovostnih mladinskih prenočiščih.
Mladinski turizem postaja vse pomembnejši del turistične ponudbe in velika priložnost turističnega gospodarstva, za njegov razvoj pa je zelo pomembna dobro razvejana mreža mladinskih prenočišč (youth hostels) in ustrezna državna spodbuda. V Sloveniji je 21 mladinskih prenočišč, ki imajo letno 25 tisoč nočitev, v združenju IYHF je 4500 prenočišč iz osemdesetih držav sveta, mladinski turizem pa letno ustvari 40 milijonov nočitev po vsem svetu. Gostje mladinskih prenočišč so večinoma mladi ljudje, ki radi poceni bivajo, več denarja pa porabijo za nakupe, oglede, izposojo športne opreme in drugo, zato so pomembni za lokalno gospodarstvo. Predsednik Popotniške-ga združenja Slovenije Igor Ju-rišič je povedal, da si v Sloveniji prizadevajo za vzpostavitev mreže mladinskih prenočišč in za ustrezno državno podporo. "Država bi se morala zavedati, da financiranje mladinskega turizma ni strošek, ampak dobra
naložba, saj se bo mladi popotnik, ki potuje z nahrbtnikom in biva v mladinskem prenočišču še vrnil. V preteklosti se je državni denar delil brez nadzora. Urad republike Slovenije za mladino pa spodbujanju mladinskega turizma letno nameni 2 milijona tolarjev. Po vstopu v Evropsko unijo si prizadevamo pridobiti tudi tako imenovana evropska sredstva, naša prednost je kakovost - slovenska mladinska prenočišča dosegajo ali celo presegajo kakovost ponudbe evropskih prenočišč," je pojasnil Jurišič.
Slednje potrjujejo tudi mladinska prenočišča v Kranjski Gori, Spodnjih Gorjah in na Bledu. Najstarejše je blejsko prenočišče Bledeč, saj ima na področju mladinskega turizma sedemdesetletno tradicijo. Gostom je na voljo 13 sob s 55 ležišči, zadnjih pet let je njegov najemnik podjetje Mlino, gost pa mora za nočitev z zajtrkom odšteti od 3500 do 5500 tolarjev. Vodja Bledca Majda Ku-
Več kot šestdeset udeležencev srečanja mladinskih prenočišč iz Evrope in Amerike je govorilo o priložnostih, ki jih nudi mladinski turizem.
ralt je povedala, da imajo letno okrog 10 tisoč nočitev, njihovo število iz leta v leto narašča, in tudi z letošnjo sezono so zelo zadovoljni, saj je bilo prenočišče vse poletje povsem zasedeno. Med gosti prevladujejo Američani, Avstralci, Angleži, sledijo Evropejci, Japonci in Korejci, domači gostje pa v Bledcu bivajo v glavnem pozimi. "Nad našo ponudbo so prijetno presenečeni, saj smo med boljšimi mladinskimi prenočišči v Evropi, v svetovnem merilu zasedamo 3. ali 4. mesto," je dejala Kuralto-va. Vse bolj prepoznavni sta kranjskogorski prenočišči, mladinsko prenočišče naj bi odprli
v Bohinju, dobro obiskano pa je tudi prenočišče Kuralt v Spodnjih Gorjah. Njegova lastnica Nada Kuralt se z oddajanjem sob ukvarja že tri desetletja, pred dvema letoma je odprla še mladinsko prenočišče s 17 ležišči. Jože Kuralt je povedal, da so imeli lani sto nočitev, večinoma mladih študentov, ki so dobri gostje. "Najprej pridejo sami ali s prijatelji, nekateri se čez leta vrnejo tudi z družino, nekaj mladih popotnikov pa je Bled tako očaral, da so se v tem kraju celo poročili," je dejal Kuralt.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Veselje za malčke in njihove starše
Motnik - Pravi mali praznik so prebivalci Motnika in sosednjih krajev praznovali v torek, 16. novembra, ko so v prostorih podružnične osnovne šole slovesno odprli nov vrtec. Ta pridobitev ima za Motnik, ki je najbolj oddaljena krajevna skupnost v kamniški občini na skrajnem vzhodu Tuhinjske doline, zelo velik pomen.
Novi vrtec je enota Vzgojno-varstvenega zavoda Antona Medveda Kamnik, v njem pa bodo lahko poskrbeli za 13 Polžkov, kakor so poimenovali malčke v Motniku. Marjan Semprimožnik, predsednik KS, ki je prostore novega vrtca odprl skupaj z županom Tonetom Smolnikarjem, je poudaril, da bo z novo odprtim vrtcem omogočena predšolska vzgoja in varstvo tudi otrokom iz bolj oddaljenih krajev občine, in da bodo s tem staršem prihranili marsikateri kilometer, saj so do sedaj svoje otroke vozili v varstvo predvsem na Vransko in druge večje kraje. Prostore vzgojno varstvene enote Polžki so s sodobno opremo uredili v nekdanjem stanovanju v šoli, celotna investicija pa je občino stala 34 milijonov tolaijev.
J. P.
Po trgovini, ki jo je občinska uprava z znižanjem najemnine ohranila v kraju, je vrtec še ena pridobitev krajanov v zadnjih dveh mesecih, ki bo preprečila odseljevanje mladih in olajšala življenje na tem območju.
J
Torek, 23. novembra 2004
KULTURA / kavka@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Tako
slovenski
V prvem nadstropju Festivalne dvorane na Bledu je na ogled več kot 50 slik in risb ter skoraj štiristo razglednic z motivi Maksima Gasparija.
Razstavljene tudi publikacije z njegovimi ilustracijami in jaslice.
Bled - Na petkovo odprtje razstave v Festivalni dvorani so sicer vabili pr^atelji Gasparijeve umetnosti na Bledu, zanimivo predstavitev bogatega likovnega opusa slikarja Maksima Gaspar^a (1883 - 1980) pa sta ob podpori pokroviteljev pravzaprav pripravila domačin David Rjazancev in Marjan Marinšek iz Velenja. Zanimiva razstava bo na ogled do 10. januarja prihodnje leto, galerija pa bo odprta vsak dan od 10. do 19. ure.
Priložnosti za ogled razstave likovnih del znanega slovenskega slikarja Maksima Gasparya niso ravno pogoste, zato zna biti tokratna razstava na Bledu še toliko bolj zanimiva. Zagotovo največja razstava njegovih del je bila namreč že daljnega leta 1953 (potem ko je leto poprej dobil Prešernovo nagrado) retrospektivna razstava ob slikar-jevi sedemdesetletnici v Narodni galeriji. Na Gorenjskem je Gasparija nazadnje pred kakšnimi petnajstimi leti v Galeriji Av-senik v Begunjah predstavljala galeristka Brigita Avsenik, ki ima tudi zasluge, da sta skupaj prišla David Rjazancev in Marjan Marinšek, soavtorja tokratne razstave. "Sam se sicer ukvarjam predvsem s pred-stavyaryem sodobne likovne umetnosti in organizirai\jem razstav novejših avtorjev, tokrat pa sem se odločil predstaviti del likovnega opusa znanega slovenskega slikarja Maksima Gasparija, ki je pre-
lepemu okolju Bleda in Go-rei\jske posvetil veliko svojih likovnih motivov, tu na Bledu pa živyo tudi i\jegovi sorodniki...," je povedal David Rjazancev, ki na ta naČin želi dodati tudi svoj prispevek k obeleževanju 1000-letnice Bleda. Avseni-kova ga je napotila na Marjana Marinška, s katerim sta sodelovala pri zbiranju slikarjevih umetnin za razstavo, hkrati pa je ta na ogled postavil tudi bogato zbirko razglednic z Gasparijevimi motivi in pa precej publikacij, v katerih so objavljene njegove ilustracije.
Kljub temu da tokrat niso na ogled kapitalna Gasparijeva dela, ki jih hrani Narodna galerija, Slovenski etnografski muzej in še kdo, pa je avtorjema razstave uspelo pri zasebnikih zbrati več kot petdeset del. ''Večina del, originalnih slik in risb, ki jih lahko vidite na tej razstavi, hranio zasebni zbiralci, lyegova rodbina, prya-telji in znanci ter njihovi po-
tomci, na Bledu in okolici pa tudi širše po Gorenjski. Veseli me, da sem k sodelovanju uspel pritegniti tudi Marjana Marinška, ki je slikarsko razstavo popestril z enkratno zbirko razglednic in publika-cy s slikarjevimi motivi," je z razstavljenim zadovoljen Rjazancev. Marinšek, sicer doma s Štajerskega konca, se je že v otroštvu navdušil nad motivi Maksima Gasparija, v Študentskih letih pa ga je tudi osebno spoznal. Ko je videl, da niti umetnik sam ne ve, koliko motivov za razglednice je naslikal, seje odločil, da jih bo začel zbirati. "Razglednice nekoč niso bile prav pomembne v opusih slikarjev in jim stroka ni namenjala velike pozornosti. Zbirka, ki ima danes 392 kosov, prav vse razstavtjam tudi tukaj, tako nastaja že več kot petindvajset let. Z njo dokazujem, kako velik je Gasparijev opus samo, ko gre za razglednice. V njih je tudi zajel za Slovence zelo pomembna obdobja, ko so slovenski izobraženci še hodili študirat na Dunaj, čas prve svetovne vojne, izjemne so plebiscitne razglednice ... Še posebno vrednost pripisujem šestnajstim originalnim risbam - razgled-
Narodne noše iz Kamnika, kot da bi za potrebe odprtja razstave na piano izstopile iz Gasparijevih slik.
nicam. Pri zbiranju so mi pomagali tudi slikarji kot Božidar Jakac, Miha Maleš, dobil sem jih v revyi Ognjišče v Kopru.,.," o svoji zbirateljski vnemi razmišlja Marjan Marinšek, ki pa je prepričan, da zagotovo še nima vseh. Prvo je Gaspari naslikal leta 1903 in jih risal celo življenje, veliko tudi prijateljem in znancem, ko je hodil v Kranjsko Goro na vikend. Z razstavo razglednic se je doslej že mnogokrat predstavil tako doma kot po svetu. Veliko zanimanje zanje je namreč povsod, kjer so Slovenci, saj nam je motivika,
na kateri prevladuje nekoliko idealiziran slovenski kmečki človek v različnih obdobjih od zibelke do groba, tako blizu, kjer koli že živimo.
Prvič predstavlja tudi publikacije in tiske, ki jih je bodisi le naslovno stran ali pa tudi v notranjosti ilustriral Maksim Gaspari. "Po moji dosedai\ji evidenci obstaja 120 tiskov, v katerih najdemo Gasparijeve ilustracije, zagotovo pa jih je še več. Prvo knjigo je likovno opremil že daljnega leta 1906. Sam tokrat predstavljam 102 tiska, ob tem pa tudi njegove jaslice iz leta 1921, ki veljajo za prve slovenske narodne jaslice."
Zanimanje za razstavo Gasparijevih del je bilo opazno že ob dobrem obisku na samem odprtju, kjer so simpatičen kulturni program pripravila dekleta, mati in hčere iz družine Šimbe-ra, pravo mesto pa so naŠli tudi gostje v narodnih nošah iz Kamnika, ki bi bili kaj lahko tudi motiv za katero od Gasparijevih slik.	Igor Kavčič
Najboljša Politika, bolezen moja
Ob aktualnosti volilnega leta komedijo Toneta Partljiča v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice in režiji
Jesenice - Šest gledaliških dni z zaključkom 19. novembra, pet predstav ljubiteljskih gledališč in predstavitev pesniške zbirke
Pavla Oblaka Odsevi so zapolnile letošnje Čufarjeve dneve, sedemnajste po vrsti. Za naklonjenost gledalcev in čim boljšo oceno strokovne žirije so se po izboru dramaturga Alena Jelena potegovale komedije Politika, bolezen moja v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, Arzenik in stare čipke KUD Zarja Trnovlje - Celje, Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju Loškega odra Skofja Loka, eksperimentalna predstava Povodni mož Šentjakobskega gledališča Ljubljana in enodejanka Kardinalska večerja Gledališča Bohinjska Bistrica.
Čeprav so bile vse predstave visoko kakovostne, je publiko
Andreja Stojana za najboljšo izbrali publika in strokovna žirija.
in strokovno žirijo najbolj navdušila Politika, bolezen moja, ki je "odkrivala življenje, ki ga živimo z vsemi anomalijami vred. Posrečeno izbrana igralska zasedba je ustvarila nekaj imenitnih likov, ki so znali zaplesti mrežo jasno spletenih odnosov, ki se ne natrgajo tudi ob porazu glavnega junaka, kjer bi bilo mogoče zdrsniti v melodramo," so Še zapisali v obrazložitev. Nagrado za najboljšo žensko vlogo je prejela Lidija Grilc, ki je v tej predstavi z velikim darom za komi-
Premalo peli z dušo
Škofja Loka - V soboto je v Kristalni dvorani v Škofji Loki potekalo tekmovanje odraslih pevskih zborov Gorei^ske. Med osmimi zbori se je najbolj izkazal Akademski pevski zbor France Prešeren Krary.
Tekmovanje v organizaciji škofjeloške izpostave JSKD je ocenjevala tričlanska žirija v sestavi Branka Potočnik, Tomaž Habe in Ivo Jelerčič. Po besedah Tomaža Habeta je vsem zborom manjkalo prepevanje z dušo in izražanje globljih človeških čustev. "Pogrešali smo večjo čustveno angažiranost pevcev. Vsaka beseda mora v vokalu pomensko zazveneti, glasba bi morala prinesti neko globinsko sporočilo," je pred podelitvijo priznanj dejal Habe. Žirijo je najbolj prepričal APZ France Prešeren Kranj. "Njihov program je bil zelo raznolik, zvok kompakten, intonacija odlična," so ocenili člani žirije. Njihov zborovodja Primož Kerštai\j je bil nagrajen Še s posebnim priznanjem za najboljšo izbiro programa. Zlata priznanja so
ko ob dosledni sočni uporabi narečja odigrala preprosto kmečko dekle Micko. Najboljšo moško vlogo je v ostarelem portugalskem kardinalu, ki stoji na zadnji stopnici življenja in se s hrepenenjem vrača v mlada leta, upodobil Igor Škrlj
Ivan Berlot iz ansambla Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, Igor Škrlj, Lidija Grilc in predstavnica Šentjakobskega gledališča.
v predstavi Kardinalska večerja. Posebna plaketa za nova uprizoritvena iskanja pa je šla mladim ustvarjalcem Povodne-
ga moža, ki so se po motivih Franceta Prešerna lotevali etničnih vprašanj in pogleda na lastno identiteto.	M. K.
MePZ Vox Camiolus z Jesenic. Foto: Tina Dok
prejeli še MePZ Odmev Kamnik, MePZ Vox Carniolus z Jesenic in MePZ Limbar iz Moravč, ki je prejel tudi priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Tovrstna regijska tekmovanja so letos v želji po napredku in veČji kakovosti nadomestila nekdanja medobmočna srečanja odraslih pevskih zborov. Ana Hartman
Draga Soklič v Galeriji Krvina
Gorei\ja vas - Slikarka z Bleda Draga Soklic je prejšnji teden v počastitev 1000-letnice Bleda razstavila svoja likovna dela z motivi Bleda in"okolice v galeriji Krvina v Gorenji vasi. Slikarka se predstavlja z 22 deli, ki so nastala v obdobju treh let. ''Z veseljem sem se odzvala povabilu gospoda Zdravka Krvine, naj se ob 1000-letni-ci Bleda s svojimi deli predstavim še v Gorenji vasi. Sicer pa je lepote Bleda in njegove okolice zelo težko slikati. V 19. stoletju so ga ogromno slikali, meni pa se zdi zelo zahteven," pravi Sokličeva. Razstava bo odprta najmanj do 15. decembra. A, H., foto: G. K.
Piše Eva Senčar
Za 'knjigobrbce'
v
Cebeloreja, Kratek in lahkoumeven navod k umnemu čebelarstvu po najnovejših pravilih in skušnjah s posebnim ozirom na Dzierzo-nove panje in njegova vodila. Spisal Ivan Jurančič, član čebelarskega in sadjerejskega družtva za Kranjsko. S 50 dodanimi podobami. 1888. Uvodna beseda Vlado Pušnik in Ida Gnilšak, izdala Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 2004 s soizdajatelji: MRO -Čebelarski muzej Radovljica, Čebelarska zveza društev Maribor, Čebelarska zveza Ptuj, 160 str., 2000 izvodov.
Res je, da smo na morebitno problematiko čebelaijenja v širši jav; nosti pozorni le, koje ogroženo delo in življenje čebel, kar je pokazal tudi zadnji pomor čebel, ki se je julija zgodil na Koprskem in Gorenjskem - Čebelarji jih spoštujejo tako močno, da zanje pravijo, da umrejo, ne pa poginejo. V radovljiškem Čebelarskem muzeju, edinem v Sloveniji, kjer pod vodstvom dolgoletne kustosinje Ide Gnilšak hranijo zbirko z najstarejšimi pričevanji o reji čebel in obenem sledijo sprotnim dogajanjem na področju čebelarstva, so pripravili razstavo (še do 8. decembra) o delovanju štajerskih čebelarskih društev v prvih desetletjih prejšnjega stoletja. Predstavljena je pisana dokumentacija, izbor pa so omejili na tisto, kar je bilo za to regijo najznačilnejše; dokumenti se večinoma objave iz Slovenske-
ga čebelarja ter pričevanja o razstavah in shodih. Ti so bili zelo obiskani, vodil pa jih je Ivan Jurančič, z uradnim nazivom 'potovalni učitelj čebelarstva'. Osrednji del razstave je njegov rokopis iz leta 1888, ki je del stalne zbirke Čebelarskega muzeja vse od njegove ustanovitve. Hranjen v rjavi mapi z zavihki vsebuje z vrvico zvezanih osem snopičev, v katerih je 64 pol. Z rokopisom, trenutno gaje restavrirano le del, v muzeju ravnajo tako, kot to predvideva protokol za hranjenje starih listin; kopije so napravili s posebnimi postopki v NUK-u, te pa so sedaj širŠe dostopne na zgoščenkah. Prepis v popolnosti ohranja govorico blagega vzhodnoštajerskega dialekta takratnega Časa. Zanimivost knjige je tudi v izrazoslovju, ki se od današnjega nekoliko razlikuje, in na katerega je seveda vplivala nemška čebelarska literatura. Rokopis so na Mohorjevi družbi, kjer so ga prejeli že v letu nastanka, označili kot preobsežen, o čemer priča tudi zapis neznanega avtorja: BuČelarji preradi čebljajo in kramljajo in začetniki lehko zavolj preveč dreves gore ne vidijo. Jurančič, ki je začel Čebelariti leta 1885, pri štiriindvajsetih, pa svojega življenjskega dela ni želel oklestiti na naČin zgolj učbenika, in tako je rokopis ostal v predalu. In medtem, ko se danes slovenski čebelarji borijo za bolj zdravo okolje, ki ne bi ogrožalo razvoja čebeljih družin, v Čebeloreji preberemo, ''da bila je nekdaj pri nas čebeloreja v večjem razvitku, kakor dandanes." Nadalje avtor ugotavlja, da je čebeloreja ''zopet te več ali manj v lepem razvitku, " vendar pa učenosti o tem še silno manjka, in "Slovensko slovstvo na Čebelarskem polju je še na zlo nizkej stopinji." Knjigo je namenil začetnikom in tudi izkušenejšim Čebelarjem, literarno vrednost pa iščemo v njegovi Čustveni predanosti in mestoma humornim mislim. Aktualno še danes.
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
Prazniki in godovi
Katarina je prepričala
modrece
Na god sv. Katarine je moralo včasih zaradi spomina
na njeno smrt mirovati vsako kolo.
Danes, 23. novembra, je praznik papeža in mučenca Klemena I, ki so ga utopili v Črnem morju, njegove ostanke pa sta našla Ciril in Metod, in opata Kolom bana.
Jutri, 24. novembra, bo praznik Andreja Dung Laca in tovarišev mučencev iz Vietnama, device in mučenke Cvetke ali Flore in mučenca Krizogona, ki je bil doma v Slovencem dobro znanem mestu Ogleju, katerega patriarhi so bili na Slovenskem dolgo cerkveni predstojniki in tudi zemljiški gospodarji.
V četrtek, 25. novembra, bo praznik mučencev Merkurija in Erazma ter mučenke Katarine Aleksandrijske (Sinaj-ske), ki je ob Katarini Sienski (god ima 29. aprila) zavetnica naših Katarin in deklet ter žena, ki jim je ime Katja, Katica, Kati, Katka, Katika, Ka-tinka, Katra, Katrina, Kata, Katalin, Katya in Katjuša. Legendo o Katarini so prinesli v Evropo križarji. Po njej se je rodila v 4. stoletju v egiptovskem mestu Aleksandrija. Bila je kraljevskega rodu. Ker ni spoštovala ukaza cesarja Maksimina ali Maksencija za darovanje poganskim bogovom, so jo poklicali na zagovor, na katerem je tako briljantno branila krščanstvo, da so se spreobrnili celo modrijani. Obsodili so jo na smrt na kolesu z ostrimi noži, vendar se je kolo razletelo. Zato so jo obglavili. Njeno truplo naj bi angeli odnesli na goro Sinaj, kjer stoji danes znameniti samostan svete Katarine. Sveta Katarina je zavetnica deklet, mladine, tiskarjev, knjižničarjev, filozofov, pravnikov in učenjakov. Priporoča-
jo se ji v primeru migrene, bolezni jezika, za najdenje utopljencev in za srečno zadnjo uro. Katarina je bila včasih med Slovenci tako spoštovana, daje moralo na njen god mirovati vsako kolo, tudi na kolovratih.
V	petek, 26. novembra, bo praznik Škofa Valerijana Oglejskega, redovnika Leonarda Portomavriškega, ki se je leta 1676 rodil v italijanski pokrajini Liguriji, škofa Konrada Kostariškega in opata Silva.
V	soboto, 27. novembra, bo praznik duhovnika Frančiška Antona Fasanija, Brezmadežne device Marye s čudodelno svetinjo in škofa Virgila Salz-burškega, ki mu pravijo tudi apostol Karantanije. Virgil (700 - 784) je bil salzburški škof, ki pa nikoli sam ni misijonaril med Karantanci. Na prošnjo kneza Hotimira je odšel v Karantanijo Modest, ki je bil prav tako kot Virgil po rodu Irec. Ni hotel, da bi krščanstvo Širili z "ognjem in mečem", ampak z naukom. Zato med Slovenci ni bilo toliko upora zoper krščanstvo kot drugje.
V	nedeljo, 28. noVembra, bo praznik Berte, matere sv. Ruper-ta, Sostena, učenca sv. Pavla, redovnice Katarine Laboure in mučenca Andreja Tronga.
V	ponedeljek, 29. novembra, bo god mučenca Saturnina. Ime Saturnus izhaja iz latinske besede "sator", ki pomeni sejalec. Dejansko gre za dva Saturnina. Prvega so zaradi krščanstva leta 304 umorili v Rimu, drugega pa leta 257 v Toulousu v Franciji. Pogani so ga privezali za rep podivjanega bika, ki ga je vlekel po ulicah mesta.
Jože Koši^jek
Srečanje župnijskih svetov
Radov^ica - Srečanje članov župnijskih pastoralnih svetov radovljiške dekanije je bilo na Breznici. Posvečeno je bilo delu laikov v cerkvi. Poiaatkembogoslužju v farni cerkvi seje srečanje nadaljevalo v dvorani. V uvodnem govoru je predstavnica ZPS iz Radovljice dr. Marija Poženel spregovorila o pomenu laikov v zgodovini cerkve, o današnjih potrebah po delu laikov, o možnostih, ki se danes ponujajo za delo laikov, o odnosih med laiki in duhovniki... Po njenem nagovoru so se udeleženci srečanja razdelili v štiri skupine, vsaka izmed jih je razpravljala o posameznih temah, ki jih je dr. Po-ženelova nakazala v svojem nagovoru. Sledilo je plenarno zasedanje, na katerem so udeleženci predstavili razmišljanja in sklepe posameznih skupin. Povzetki iz razprav bodo predstavljeni v sklepnem dokumentu. Nekaj poudarkov iz razprav: Danes se odpirajo nove možnosti za delo laikov, izgovora, da se ne da delati, ni veČ. Ustanavljanje različnih društev od kulturnih, športnih in drugih je možno in enostavno. Potrebe na področju karitativne dejavnosti so vse večje in možnosti za delovanje so. Potrebujemo katoliške otroške vrtce in tudi v krajih, kjer so že državni vrtci, ni nič narobe, Če se ustanovi Še cerkveni. Ustanavljanje domov za ostarele je finančno in strokovno večji problem.	A. M.
t
V vsaki orgelski piščali
je dar faranov
v župnijski cerkvi Svetega križa na Planini pod Golico je upravitelj ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan
blagoslovil nove orgle.
Planina pod Golico - Več sto
faranov in gostov se je v nedeljo udeležilo blagoslovitve novih orgel v župnijski cerkvi Sv. Križa v Planini pod Golico. Orgle je blagoslovil škof in upravitelj ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan. Jeseniški župnik Jože Milčinovič, ki seje rodil v Drakšičih pri Metliki v Beli krajini in je prišel "z južne turške službovati na severno mejo", kot pogosto pripomni v šali, skrbi tudi za župnijo Sv. Križ na Planini pod Golico, je ob blagoslovitvi novih orgel dejal, da so v vsaki piŠčali darovi svetokriŠkih faranov. Za nove orgle že v velikih župnijah težko zberejo denar, kaj šele v manjših, kot je Sv. Križ, v kateri je okrog 300 župljank in župlja-nov. Prvi korak so po obpovi cerkve po potresu leta 1998 naredili gospodarski in župnijski svet, ključarji in župnik, ki so s soglasjem nadškofije prodali nekaj gozda. Potem so zbirali denar, organizirali dobrodelne koncerte in prosili. Strokovnjak za orgle mag. Dalibor Miklav-
čič je svetoval, kakšne orgle so najprimernejše za svetokriško cerkev. Zaradi bližine, cene in kakovosti so se med izdelovalci odločili za Močnikovo delavnico iz Cerkelj. Njihove orgle že igrajo v Naklem in v Križah. Uspeli so in v nedeljo je organist Stane Klinar že zaigral na nove orgle. Stare orgle, ki so jih leta 1902 rabljene pripeljali iz Bohinjske Bistrice in jih povečali, so utihnile okrog leta 1950, ko so jih zaradi popravila strehe nestrokovno razdrli in poškodovali. Sedaj so varno shranjene in čakajo posameznika ali ustanovo, ki bi rada imela zgodovinsko vredne orgle. Le kip kralja Davida in angele so s starih orgel prenesli na nove.
"Orgle z oznako Opus 10 so mehanske orgle, narejene po baročnih načelih. Takšne orgle so izdelovali v baroku, ko so dosegle orgle razvojni vrhunec," je povedal Tomaž Močnik iz Cerkelj, ki je skupaj z bratom Primožem pretekli teden opravljal še zadnja dela pri montaži novih orgel. Tomaž je od leta 1991 na-
Cerkev Sv. Križa na Planini pod Golico. Leta 1998 jo je potres hudo poškodoval.
Zavod pred stoletnico
Šentvid - V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu so praznovali dan zavoda in počastili spomin na svojega zavetnika poljskega svetnika Stanislava Kostko. Praznovanje se je začelo z mašo cerkvi sv. Vida v Šentvidu, ki jo je daroval upravitelj ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan, in akademijo v športni dvorani, na kateri je govoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Boštjan Zekš. Msgr. Andrej Glavan in direktor zavoda dr. Anton Jamnik sta najboljšim dijakom in odličnim maturantom podelila častna priznanja in Častne listine. Letošnja slovesnost je bila uvod v praznovanje stoletnice zavoda in prve gimnazije na slovenskih tleh, v kateri je bil uradni jezik slovenščina.	J. K.
Primož Močnik, Tomaž Močnik in župnik Jože Milčinovič ob novih orglah.
prej delal v Škofijski orglarski delavnici v Mariboru, leta 2000 pa je zastavil na svoje in je eden od štirih orglarskih mojstrov v Sloveniji. "Orgle imajo dva ma-nuala oziroma klaviaturi za roke in pedal, na katerem igra organist z nogami. Čeprav imajo 10 registrov, je mogoče iz njih zaradi kombinacije drugega ma-nuala in pedala izvabiti 14 registrov. Izdelovanje orgel je ročno delo, zato je vsak primerek unikaten. Pri teh orglah je orgelska omara izdelana iz macesnovega lesa. Naredil jo je domači mizar Andrej Maver. Igralni del je iz oreha, vrhnji del pa iz smrekovega lesa. Piščali je 790. Izdelane so iz macesnovega in hrastovega lesa ter iz cina, ki je zmes kositra in svinca. Največja piš-čal je dolga 2,5 metra, najmanjša pa 8 milimetrov.
Župniji in cerkev Sv. Križa v nekdaj rudarskem kraju Planina pod Golico imata zanimivo zgodovino. Župnija je bila tudi na prigovarjanje takratnega lastnika rudnikov Ruarda ustanovljena leta 1899, da rudarji niso hodili k maši v dolino, od koder se niso vedno vračali pravočasno in trezni. Na oltarju Sv. Križa, Sv. Justine in Angelov varuhov brli kopija rudarske svetilke iz rova, ki so ji rudarji pravili "čuk" in spominja za "knapov-sko" preteklost kraja. Sedanja cerkev je bila posvečena leta 1682. Leta 2000 jo je zaradi nestanovitnega terena potres zelo poškodoval in povzročil za 40 milijonov škode. Cerkev je sedaj varnejša in trdnejša, na obnovo pa čaka notranjost, vendar župnija sama zanjo nima denarja.
Jože Koši\jek
Mednarodni teden zaporov
Ljubljana - Ta teden bodo krščanske cerkve, tudi katoliška,, in skupnosti pod geslom Pravičnost, ki obnavlja, obhajale mednarodni teden zaporov. Namen tedna je ozavestiti kristjane, da bi se bolj zavedali potreb zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike.	J. K.
m
Jasna Paladin
XXXII. del
Kamniški Kurhaus
Konec 19. stoletja je tudi obdobje, ko se je turizem začel lepo razvrati tudi v širšem prostoru monarhije, in prav ob koncu stoletja je i\jegov pomen spoznala tudi tedanja avstr^ska država.
Turizem, ki je postal razvedrilo širših množic in ne le aristokracije, je začel prinašati lepe zaslužke, potrebne pa je bilo tudi več organiziranosti. Večina letoviščaijev se ni več zadovoljila le z dobro hrano in udobnimi prenočišči; pričakovali so tudi lepo urejene parke, predvsem pa čistočo in urejenost turističnih krajev in njihove okolice. V ta namen so se začela ustanavljati posebna društva.
Prva t. i. olepševalna društva so se v Sloveniji začela ustanavljati v 70. letih 19. stoletja, na razvoj teh društev v naŠih krajih pa je najbolj vplival leta 1879 ustanovljeni turistični komite v Gradcu. Tovrstna društva, ki so se pogosto imenovala tudi "tujskoprometna društva", so bila sprva nemška.
Prvo tako društvo je bilo pri nas ustanovljeno v Celju leta 1879, v Kamniku pa so ga dobili šele leta 1904.
Potreba po ustanovitvi taksne organizacije se je sicer pojavila že nekoliko prej, vendar je do svoje smrti leta 1899 Alojz Prašnikar sam skrbel za to področje. Dokler je edino pravo turistično ponudbo pomenil Kurhaus, je Prašnikar sam skrbel za reklamo (oglasi v nekaterih časopisih, izdaja reklamne brošure v slovenskem in nemškem jeziku 1893. oziroma 1898. leta), za dodatno ponudbo v prostem času (izleti, koncerti, bralnica, tenis idr.), za dodatna ležišča (dogovori s kamniškimi gostinci, npr. s Fischerjem) ter za zunanjo podobo okolice zdravilišča (klopce z mizicami, markirane in urejene stezice ipd).
Da je turizem v resnici začel pridobivati pomembno vlogo v gospodarstvu ter daje to spozna-


S- - a
Pomemben propagandni material so že ob koncu 19. stoletja predstavljale mnoge turistične razglednice.
la tudi država, pričajo tudi razni zakonski predpisi, s katerimi je država začela tudi pravno urejati tovrstne zadeve.
1. avgusta 1897 je Kranjska tako dobila zakon o zdraviliščih, kopališčih in letoviščih.
Poleg spodbud s strani države in lokalnih tujsko-prometnih društev so imele velik pomen za propa-
gando turizma tudi razne založbe. Za naše področje je bila še posebej znana in za to zaslužna založba Kleinmayr & Bamberg, ki je leta 1891 ob odprtju kamniške železnice izdala knjižico Bilder aus Krain, s podnaslovom Im Gebiete der Steiner-Bahn, z opisi Johanna Sime in z ilustracijami Ladislava Benescha.
Prav tako je pri isti založbi leta 1893 izŠla za nas zelo pomembna knjižica Kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem.
Kamnik pa je s svojim zdraviliškim turizmom navduševal Še mnoge druge pisce. Že samo mesto je bilo ob koncu stoletja vredno vseh pohval.
Še posebej veliko sprememb, ki so polepšale zunanji videz mesta, je Kamnik doživel po letu 18§0. Tega leta je takratni župđn Maks Samec dal postaviti mestno hišo, takratni ponos mesta, dve leti kasneje pa so po njegovih pobudah znižali Klanec, naravno oviro med mestom in predmestjem Šutno, kar je takrat simbolno in realno pomenilo podrtje meje. Kraj, kjer je bil nekdaj klanec, se od takrat naprej imenuje Samčev prehod.
/
J
Torek, 23. novembra 2004
MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Suzana Kovač i č
Živjo!
Ob Svetovnem dnevu otroka, ki ga vsako leto praznujemo 20. novembra, vam v srca polagam besede učenke Lare Mškurič iz 5. razreda Osnovne šole Bistrica, ki pravi takole: "Kdor srečo zna ceniti, z njo živeti in se veseliti, mu tudi temne djii,
življenja ne greni..." Škratje so včasih pravi na-gajivci, zagodejo jo celo na papirju. Zadnjič smo napisali, kako lepo je poslikala pravljično sobo knjižnice v Železnikih diplomantka Akademije za likovno umetnost Tina Trol, pa se v resnici piše DroL Tako je pravilno, Tini pa pošiljamo en pozdravček. Dragi otroci, ne spreglejte tudi povabila k sodelovanju, ki se skriva pod naslovom Pisma dobrim možem.	Suzana
b uf
U
o« <
Ml
H
b
ui >
O
Pisma dobrim možem
Dragi otroci, strašansko nas zanima, kakšna pisma pišete Miklavžu, Božičku ali dedku Mrazu. Veseli bomo, če si boste vzeli nekaj Časa in pisma, kot jih napišete enemu od treh dobrih mož, poslali tudi na naše uredništvo. Lahko so dolga, kratka, pobarvana, narisana z barvicami ali v drugi likovni tehniki. Povsem se lahko prepustite svoji domišljiji! Deset najbolj izvirnih bomo po oceni Glasove tričlanske komisije nagradili.
Vaša pisma bomo sprejemali do 6. decembra na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom
"Pisma dobrim možem". Ne pozabite navesti svojega imena in priimka, naslova (ulica, kraj in poštna Številka) ter starosti. Pod enim pismom je lahko podpisan samo en avtor. Nagrajence bomo obvestili po poŠti in 10. decembra javno objavili imena v našem časopisu.
Srečanje z nagrajenci bo v sredo, 15. decembra, ob 17. uri na sedežu Gorenjskega glasa v Kranju. Poskrbeli bomo za presenečenje in lepa darila, deset najbolj izvirnih pisem pa razstavili v naših prostorih.
Pa veselo na delo!
Gasilski dan
šli smo na Dan odprtih vrat h gasilskemu domu. Najprej nam je nek gasilec govoril o zgodovini Gasilskega doma Bukovica. Vse nas je zelo zeblo. Videli smo, kakšen voz so imeli v starih Časih za gašenje požarov. Bolj pa je bilo zanimivo, ko so gasilci pripravili požai- v kuhinji. Prinesli so omaro, ponev in jeklenko. V ponev so natočili olje in zakurili. Čez nekaj časa se je olje vžgalo in pokazali so, kako se požar pogasi. Gasilec je dal na ponev pokrovko. Požar je malo ponehal. Potem je dal na ponev mokro krpo. Sedaj požara skoraj ni bilo več. Gasilci so nam povedali, da požara, kadar gori olje, ne smemo gasiti z vodo. Gasilci so nam to tudi pokazali. V ponev z gorečim oljem je eden od gasilcev vlil lonček vode. Ogenj seje v trenutku visoko dvignil. Zelo smo se prestrašili, saj tega nismo pričakovali. Na koncu so nam pokazali še, kako deluje gasilni aparat, in potem je bila končno malica. UrŠka Potočnik, 4. r, PŠ Bukovica

Srečal sem ajdovsko deklico
Bil je lep sončen dan. Vsi vaščani smo se zgodaj zjutraj zbrali na travniku, kjer bomo zgradili grad.
Delo je bilo zelo težko. Nekateri so prenašali skale, drugi so mešali malto, ženske pa so skrbele za hrano in pijačo. Jaz sem nosil skale in po nekaj urah dela so me že močno bolele roke. Tudi ostali so bili že utrujeni, zato je bila gradnja počasna. Kar naenkrat pa se je pojavila deklica, ki je prinesla trinajst skal hkrati. Bila je res močna in dobrega srca, ker nam je pomagala. Ugotovili smo, da je to prava ajdovska deWica. Do večera je bil grad zgrajen. Vsi skupaj smo zadovoljni odšli na večerjo. Kar naenkrat je močno zaropotalo, tla so se stresla, kot da bi bil potres. Deklica je izginila in nihče je ni več videl. Po nekaj dneh iskanja smo jo našli. Bila je mrtva, mi pa se ji nismo utegnili zahvaliti za njeno pomoč. Bili smo žalostni.
Takrat pa sem se zbudil na kavču v dnevi sobi. Bile so samo sanje. VšeČ bi mi bilo, če bi ajdovska deklica resnično živela in bi mi lahko velikokrat pomagala.
Rok Jamnik, 4. b, OŠ Cvetka Golarja, ŠkoQa Loka
OtfolloG p^f-e^G

Požar
Tina lačna je bila, zato meso je kuhala. A Tina, klepetulja taka, poklicala je sošolca Jaka.
Ko Jaka se ji oglasi, iz kuhinje nekaj prismrdi. Pa Tina se za to ne zmeni, zato je kuhinja že med plameni.
Ko Tina pogovor je končala, ji sapa je zastala, saj kuhinja njena bila je čisto ognjena.
Hitro k telefonu steče in tam glasno reče: "Moj dom gori, tu, v tretji ulici!"
Vida Peterneü, 4. r, PŠ Bukovica
i'
.■K'--'
• • • »
r ^	- »
v
J	, * ' ^ "
> ' v fc	VW
.A
RISBA: Marja Primožič, 3. r, PŠ Bukovica
vegetarijansko prehrano
I
S pobudo za spremembo šolskih pravilnikov želijo otrokom omogočiti možnost izbire, da v šoli ne jedo mesa.
šoli
Krai\j - Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je minuli teden predstavilo pobudo za spremembo šolskih pravilnikov, po kateri bi vaixje vključili tudi pravico do vegeta-r^anske prehrane v šolah. To možnost sicer nekatere šole ponujajo že zdaj, vendar je vse odvisno od dobre volje posameznih šol, opozarjajo pri omei^enem društvu. Razen tega morajo za tovrstno prehrano starši seči nekoliko globye v žep, saj šole za pripravo vegetarijanskega obroka večinoma zahtevajo doplačilo.
Dopolnitev pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni Šoli in pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah je ena od prvih nalog, ki si jo je zastavil odvetnik Vlado Began, koje nastopil funkcijo varuha pravic živali. Pobudo glede tega bodo posredovali novemu ministru za Šolstvo, znanost in šport. "Vegetarijanska prehrana pomeni posredno zaščito živali, razen tega pa obstaja tudi vedno veČ dokazov, da uživanje mesa predstavlja rizični faktor za številna obolenja, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter druge tako imenovane civilizacijske bolezni," utemeljuje zahtevo Vlado Began in poudarja, da ni njihov namen, da bi vsi učenci in dijaki postali vegetarijanci, želijo le, da bi imeli možnost izbire.
Vegetarijanski obrok dražji
Vegetarijansko hrano že vrsto let pripravljajo otrokom v ljubljanskem vrtcu Najdihoj-ca. "Osnovni namen je bil, da bi otrokom ponudili zdravo hrano. Najprej smo začeli z mediteransko hrano, nato pa smo prešli na vegetarijansko.
Otroci jo imajo zelo radi," je razložila vzgojiteljica Alenka Krajne. Opozorila je, da imajo starši, ki bi želeli najmlajšim otrokom zagotoviti vegetarijansko hrano v vrtcu, to možnost samo v zasebnih vrtcih. "Ministrstvo za zdravje je namreč s 1. septembrom uvedlo posebne tablice z referenčnimi vrednostmi živil, ki naj bi jih otrok užival. Te med drugim določajo, da morajo otroci do tretjega leta starosti uživati živalske beljakovine." Pojasnila je še, da vegetarijanska prehrana tudi v njihovem vrtcu predstavlja nadstandarden program, zato jo morajo starši doplačati, in sicer po tri tisoč tolarjev na mesec. Po izkušnjah profesorice pedagogike in mame treh otrok Andreje Gabrovec pa tudi v javnih vrtcih in šolah znajo prisluhniti željam staršev in otrok. "S prijaznostjo se da marsikaj doseči, pripravljena sem bila tudi sklepati kompromise." Zatrdila je, da so se njeni otroci sami odločili za vegetarijanstvo, imeli pa so tudi obdobja, ko so jedli meso. "V vrtcu in šoli so nam ustregli tako, da otrok niso silili jesti mesa. Minulo šolsko leto pa so se v
Otroci naj bi imeli v okviru vrtca in šole tudi možnost izbire vegetarijanske prehrane.
šoli celo sami odločili, da bodo posebej kuhali za sina z obrazložitvijo, da naj bi bilo takih otrok vedno več." Ne vidi razloga, zakaj bi bila priprava vegetarijanskega obroka tak problem, saj naj bi imeli v šolskih kuhinjah že precej težav z raznimi dietami, ker je med otroci vedno več alergij.
Etično vprašanje proti zdravstvenim zahtevam
Državna podsekretarka pri ministrstvu za zdravje Maruša Pavčič je pojasnila, da šo
v okviru standardov za pre-
k
hrano otrok v vrtcih in šolah
predvideli tudi možnost načrtovanja jedilnikov za vegetarijance in tako poskušali upoštevati zahteve staršev po vegetarijanski prehrani v šoli. "Vendar je vprašanje, ali se bodo v šoli, ki jo obiskuje dvesto otrok, pa je med njimi en vegetarijanec, odločili, da bodo zanj posebej kuhali. To namreč zahteva posebno načrtovanje in posebno pripravo, zaradi česar je taka prehrana tudi dražja." Prepričana je, da vegetarijanske prehrane, pri kateri gre za etično dilemo, ne moremo enačiti z dietami, ki temeljijo na zdravstvenih zahtevah. Ne strinja se, da bi bila vegetari-
janska prehrana sama po sebi za otroke bolj zdrava. "Pomembno je pravilno kombiniranje. Prehrana mora vsebovati vsa hranila, ki jih otrok v nekem starostnem obdobju potrebuje za zdrav razvoj." Ne priporoča, da se otrok odpove mesu, saj recimo iz mesa najlaže dobi potrebno količino beljakovin. "Beljakovine iz mesa je seveda mogoče nadomestiti z rastlinskimi. Vendar kaj pomaga otroku kilogram zelenjave; Če je njegov želodec niti ne more prebaviti," je končala Maruša Pavčič.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Ekologija v študijskih programih
Kraiy - V okviru ozavešČanja o pomenu ekologije je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani predstavila tudi iniciativo uvajanja ekoloških vsebin v študijske programe visokošolskih zavodov. S tem se zavzemajo za znanstveni in pravočasni pristop k dvigu ekološke ozaveščenosti in izobraženosti mladih. Obenem bodo v okviru projekta Ekološka zavest nadaljevali s projektom Ekologija moija, ki ga izvajajo že četrto leto. K sodelovanju zato vabijo vse študente, ki bi želeli izvedeti več o ekologiji Jadranskega moija, da se pridružijo skupini strokovnjakov pri opazovanju delfmov v Jadranskem moiju. Udeleženci strokovne ekskurzije bodo imeli na jadrnici na voljo najnovejšo literaturo s tega področja, študentska organizacija pa bo zanje pripravila tudi predavanja in okrogle mize na tematiko ekologije moija in zaščite morskih sesalcev. Prijaviti seje mogoče pri vodji projekta Vanji Svetina na elektronskem naslovu vanja.svetina@siol.net.	M. R.
Tekmovanje iž logike
Ljubyana - Zveza za tehnično kulturo Slovenije je minulo soboto na fakulteti za elektrotehniko organizirala 19. državno tekmovanje iz logike. V reševanju logičnih nalog se je pomerilo okrog šeststo osnovno- in srednješolcev ter študentov. Tekmovanj iz logike, ki se odvijajo na šolski, regionalni in državni ravni, se sicer vsako leto udeleži več kot 16 tisoč mladih. "Tekmovanje iz logike pripravljamo, da bi otroke in mladino spodbujali in učili logičnega razmišljanja, ki postaja ena najbolj pomembnih veščin sodobnega človeka," je poudaril Mirko Vaupotič iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Najboljši način za urjenje logičnega mišljenja je reševanje logičnih nalog, kar pa ni vključeno v redni pouk v šolah. "To vrzel že leta zapolnjujejo naša tekmovanja, ki jih pripravljamo v partnerstvu s fakulteto za elektrotehniko, pri organizaciji pa sodelujemo z vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki," je še pojasnil Vaupotič. M. R.
\

GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
ODBOJKA
Prvi poraz Autocommerca
Krai\j - Derbi icroga v 1. DOL za moŠke je bil zagotovo v Mariboru, kjer so se vodilni Blejci pomerili z drugouvršČeno domačo ekipo. Tekma je bila na visoki kakovostni ravni in izredno dramatična. V prvih dveh nizih si nobena od ekip ni priborila večje prednosti, Če je katera od ekip le malce ušla, pa jo je druga hitro ulovila. Toda ob zaključkih niza so bili domači odbojkarji bolj zbrani in po-vedli z 2:0. Tbdi potek tretjega niza je bil podoben, le da Mariborčani niso izkoristili svojih zaključnih žog in Blejci so pri 28:27 dosegli tri točke zapored in zmanjšali izid na 2:1. V tretjem nizu pa so domačini veliko bolje začeli in ušli že za 9 točk, tako da je kljub boljšemu nadaljevanju odbojkarjev Autocommerca zmaga pripadala domači ekipi - Prevent gradixje IGM : Autocommerce 3:1 (23, 23, -28,21). Glede na položaj na lestvici naj bi bil derbi tudi v Kamniku, saj sta se spopadla tretje uvrščena Krka in četrto uvrščeni Cal-cit Kamnik. Toda domači so bili tokrat prepričljivo boljši in navkljub temu, da so gostje v prvem in drugem nizu na začetku pove-dli, zmaga Calcit Kamnika ni bila ogrožena - Calcit Kamnik : Krka 3:0 (19,22,12). Odbojkarje Termo Lubnika pa je na gostovanju v Kanalu pričakalo presenečenje, saj je za domačo vrsto prvič zaigral hrvaški organizator igre Momič in ekipa Salonita je z njim vsekakor precej pridobila, tako da so se Škofjeločani resneje upirali le v tretjem nizu, pa še tam so bili v sami končnici domači odbojkarji veliko boljši - Salonit Anhovo : Termo Lubnik 3:0 (15, 22, 21). Kljub porazu v Mariboru so odbojkarji Autocommerca zadržali vodilno pozicijo, vendar imajo sedaj s Prevent gradnje IGMom oboji po 20 točk. Odbojkarji Calcit Kamnika so se povzpeli na tretje mesto in ob tekmi manj zaostajajo za vodilno dvojico za 4 točke. Termo Lubnik je po porazu v Kanalu zdrsnil na deveto mesto in ima 6 točk.
V	2. DOL za moške je vse bolj očitno, da se bosta lanska prvoligaša Pomurje Galex Mir in Fužinar Metal RaVne zadrževala v 2. DOL le eno sezono, saj iz kroga v krog povečujeta svojo prednost. So pa tokrat k temu pripomogli tudi odbojkaiji Astec Triglava iz Kranja, saj so po odlični predstavi nadigrali TAB Mežica in jih prehiteli na lestvici in se izenačili po točkah s tretje uvrščenim Logatcem, ki je bil brez pravih možnosti na gostovanju na Ravnah. Logatec in Astec Triglav pa se bosta za tretje mesto pomerila že v soboto - Astec Triglav : TAB Mežica 3:1 (18,18, -20,18). Manj uspeha so imeli igralci Telemach Žirovnice, ki so v Framu, proti neposrednemu konkurentu za obstanek, uspeli dobiti le tretji niz, v preostalih pa so bili domači odbojkarji precej boljši - Partizan Fram : Telemach Žirovnica 3:1 (17, 14, -24, 16). V vodstvu je Pomuije (20 točk) pred Fužinaijem (19). Astec Triglav je na 4. mestu (15), Telemach Žirovnica pa na devetem (6).
Hidi po sedmih krogih pa na vrhu razpredelnice 2. DOL za ženske ostajajo igralke Mladi Jesenice. Jeseničanke so imele nekaj težav z borbenimi gostjami iz Maribora le v prvem nizu, v nadaljevanju pa so jih povsem nadigrale in ohranile točko naskoka pred Mis-linjo, Šentvidom in Hitachijem iz Izole - Mladi Jesenice : Ecom Tabor 3:1 (-21,15,17,13).
V	moški konkurenci 3. DOL zahod je bila odigrana le tekma med Elmont OK Gorje in TOM Mokronogom. Gorenjci so bili po izenačenem začetku tokrat vseeno boljši s 3:1 in vknjižili letošnjo prvo zmago, kljub temu pa ostali na 6. mestu s 3 točkami. V vodstvu sta ostala MOK Kočevje in VC Portorož (9), UKO Kropa pa ostaja na 5. mestu s štirimi točkami. V ženski konkurenci pa se vse bolj potrjujejo napovedi, da se bosta za vrh borili le ekipi Broline iz Kamnika in ŽOK Partizan Šk. Loka. Kamničanke so bile tokrat s 3:1 boljše od Grosupljega, Škofjeločanke pa so v gosteh ugnale Bled s 3:0. V Bohinju je v gorenjskem derbiju z 2:3 uspelo slaviti gostjam iz Žirovnice. V vodstvu ostaja Broline Kamnik (21 točk) pred ŽOK Partizan šk. Loka (18). Bled je z 12 točkami zdrsnil na 5. mesto. Pizzeria Morena iz Žirovnice pa je na 7. mestu z 9 točkami. Bohinj ostaja na zadnjem mestu z dvema osvojenima točkama.
Brane Maček
NAMIZNI TENIS
Merkurjevke brez izgubljene točke
Kra^j - Konec tedna so ekipe v 1. SNTL odigrale 7. krog. V moški konkurenci je ekipa Liska Križ gostovala pri vodilni ekipi Maribora Fineje in izgubila 6:1. Na lestvici so Križani s 5 točkami na 6. mestu.
Točke pa na tekmi z ekipo Kajuh Slovana niso oddale namiznote-nisačice kranjskega Merkurja, ki so slavile s 6:0 in so vodilne na prvoligaški lestvici.	V.S.
Razpisna komisija Sveta Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice, na podlagi sklepa Sveta doma, z dne 9.11.2004, objavlja razpis za delovno mesto
DIREKTORJA (m/ž)
t
Kandidati/tke za direktorja morajo izpolnjevati splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja ter posebne pogoje, določene v 56., 57. in 69. členu Zakona o socialnem varstvu, tako:
-	imeti morajo univerzitetno, visokošolsko ali višješolsko izobrazbo socialne smeri ali univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri,
-	pet let delovnih izkušenj,
-	opravljen strokovni izpit po Zakonu o socialnem varstvu.
Če imajo prijavljeni kandidati/tke višješolsko izobrazbo socialne smeri, morajo imeti dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit po Zakonu o socialnem varstvu. Mandat direktorja traja 5 let.
Kandidati/tke naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in program dela za mandatno obdobje, za katerega kandidirajo, pošljejo v zaprti kuverti v roku 8 dni po objavi na naslov Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice, 4270 Jesenice, Ulica Staneta Bokala 4, s pripisom "za razpisno komisijo".
Kanarski otoki so postali tradicionalno zimsko zavetišče naših najboljših atletov, prav danes pa se na Teneriffe odpravljata tudi najboljši slovenski šprinter Škofjeločan Matic Osovnikar
in najboljši skakalec v višino Kranjčan Rožle Prezelj.
Škofja Loka - Trenutno je za atlete tako rekoč "mrtva" sezona, saj je poletna že nekaj časa za njimi, zimska pa se začenja januarja. Seveda pa to še malo ne pomeni, da so na dopustu, večina so sredi najnapornejših naprav. Tudi najboljši šprinter Matic Osovnikar je med njimi, konec prejšnjega tedna pa seje razveselil sponzorskega sodelovanja z Dnevnikom, ki bo Maticu v dodatno medijsko in finančno podporo. Pogodbo sta v prostorih ob atletskem štadionu ŽAK-a v Ljubljani podpisala s predsednikom uprave Dnevnika mag. Brankom Pavlinom, ki pa zneska sponzorske pomoči ni želel izdati.
V soboto so v Zrečah podeliti priznanja najboljšim slovenskim atletom minule sezone. Prvo mesto med dekleti je osvojila Jolanda Čeplak, med fanti pa Primož ' Kozmus. Zmagala sta pred šprinterjema Meriene Ottey in Maticem Osovnikarjem. Med starejšimi mladinci je bil najboljši Cene Šubic Iz Žirov.
Vendar pa bo Maticu vsaka finančna pomoč prišla še kako prav pri stroških treningov, saj bo naslednje štiri tedne prebivalec Kanarskih otokov, natančneje Teneriffov. Tam pa še malo ne bo turist, saj so se zanj letošnje počitnice končale že oktobra, *'Res je počitek po sezoni zame že mimo, nekaj sem si ga privoščil septembra, ko sem bil na dopustu v Grčiji, na Kreti. Že v začetku oktobra pa sem začel trenirati in trenutno sem
Najhitrejši slovenski šprinter Matic Osovnikar danes odhaja na štiritedenske priprave na Kanarske otoke.
tako rekoč v "polnem treningu". Sedaj odhajam na Teneriffe. Tam me čaka najtežji trening, ki ga bom dobro izkoristil, saj je sedaj na Kanarskih otokih res^primerna klima,
od 20 do 25 stopinj. Sicer pa sem tega že vajen, saj sem zadnja leta vsako leto odhajal tja na priprave," je povedal Matic Osovnikar, ki v najjužnejši del Španije odhaja tudi v družbi odličnih kranjskih atletov, Rožleta in Marka Prezlja.
"Najprej gremo za štirinajst dni sami, nato pa pridejo za nami tudi mnogi drugi slovenski atleti. Tam so pač super pogoji, na jugu otoka je tudi nov atletski štadion in če le ne bo kakšnih poškodb, upam, da bo ta trening res odlična priprava za zimsko in nato Še poletno sezono. Prve dvoranske tekme se začnejo konec januarja in nato trajajo do začetka marca, ko me čaka nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu v Madridu, kar je zame glavni cilj zimske sezone. Čeprav imam osebno raje tekme na štadionih kot v dvoranah, pa so tudi dvoranska tekmovanja popestritev sezone, saj je težko celo leto trenirati za zgolj nekaj mesecev poletne sezone," pravi Matic Osovnikar, ki je absolvent na Fakulteti za stomatologijo: "Čaka me še devet izpitov, kar pa pomeni Še kar nekaj dela. Vendar sem sedaj dal prednost atletiki in študij pač skušam opravljati ob športu," tudi pravi Matic, ki mu sloves najhitrejšega Slovenca in popularnost še malo nista odveč. "Prav nič me ne moti, če me kdo ustavi, mi čestita, pove, da spremlja moje rezultate, tega sem celo vesel," dodaja vedno nasmejan 24-letni Škofjeločan.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
VATERPOLO
SAH
Začetek prvenstva po pričakovanjih
4
Kraiy - Po končani evropski sezoni ter končanem pokalnem tekmovanju se je minuli konec tedna začelo tekmovanje v državnem vaterpolskem prvenstvu. V letošnji sezoni nastopa kar osem klubov, šest iz Slovenije in dva iz naše južne sosede, Hrvaške. V prvem krogu presenečenj ni bilo, rezultati, ki so bili doseženi, so bili tudi pričakovani. Srečanje med obema hrvaškima predstavnikoma Primorjem in Zagrebom bo sicer odigrano v drugi polovici decembra. To je takrat, ko bo odmor v državnem prvenstvu, zaradi nastopa slovenske članske reprezentance na mednarodnem turnirju v Kranju, ki sodi v sklop priprav naše izbrane članske vrste, katero čaka v začetku novega leta 2005 (od 4. do 9. januarja) kvalifikacijski nastop v italijanski Imperiji za uvrstitev na svetovno člansko prvenstvo, ki bo od 18. do 27. julija v kanadskem Montrealu. Sicer pa je bil derbi prvega kroga v mariborskemu Pristanu, kjer je Branik gostil ljubljansko Olimpijo. Domačini so si zmago priigrali v zadnji minuti, ko so dvakrat premagali domaČega vratarja. Branilec naslova v mestnem obračunu v Kranju ni imel težkega dela z mladimi iz Kokre, prav tako pa tudi ne Koper, ki je gostil celjski Pozejdon.
S tekmovanjem pa so začele tudi mlajše kategorije, kajti v nedeljo se je odigral že drugi krog v pokalnem tekmovanju za mladince (U 18), z ligaškim tekmovanjem pa so startali tudi mlajši kadeti (U 14), ki so v nedeljo odigrali svoj prvi krog.
Rezultati 1. kroga za člane: Branik : Ohmpija 13:11 (4:4, 3:3, 2:2, 4:2), Triglav : Kokra 19:4 (3:2, 5:1, 4:1, 7:0), Koper : Posejdon 16:5 (3:1, 7:2, 3:1, 3:1), tekma Primorje : Zagreb se bo odigrala v drugi polovici decembra.	Jože Marinček
Kranj ima novega 'superligaša'
Bled - Hotel Krim je v dveh podaljšanih vikendih gostil ekipno tekmovanje prve članske lige - zahod. Po zelo razburljivih in izenačenih borbah, kjer je praktično za končno zmago odločala vsaka partija, je zmago slavila ekipa ŠS Tomo Zupan iz Kranja. To je največji klubski moški uspeh v ligaških tekmovanjih, medtem pa so bili vseskozi v senci Članic in mladincev, ki so že vrsto let uspešni v elitni ligi. Ekipa je v osmih krogih zmagala petkrat, dvakrat remizirala in enkrat izgubila, v gorenjskem derbiju je doživela poraz z ekipo Gorenjke Lesce. Za zmagovito ekipo so nastopali: Markun Boštjan, Oskar Orel, Vesna Rožič, Peter Kovačič, Matej Sušnik, Matjaž Šli-bar, Aleš Drinovec, Deželak in Drago Rabič. Druga gorenjska ekipa ŠD Murka Lesce je vodila po prvem delu, na koncu pa malo popustila in pristala na četrtem mestu. Novinci v ligi, ekipa ŠD Jesenice, se je borila po najboljših močeh in zasedla sedmo mesto.
Organizacija tekmovanja na Bledu je standardno zelo kvalitetna, nedvomno sta imela za to največ zaslug Janez Petrovič in mednarodni šahovski sodnik Bojan Arzenšek.	Oskar Orel
KEGUANJE NA LEDU
s
Valerijin odločilni met za bron
Jesenice - Prvi evropski ženski pokal v kegljanju na ledu v Sloveniji je uspel v vseh pogledih. Na jeseniški ledeni ploskvi je v soboto in nedeljo nastopilo 18 ekip iz sedmih evropskih držav. Slovenijo je zastopala ekipa Ledenko iz Maribora v postavi Marija Kögler, Stanka Roškar, Sabina Jančič in Mojca Mahajnc, okrepila pa jo je Valerija Štefelin iz blejskega kluba. S 3. mestom v močni konkurenci so tekmovalke dosegle velik uspeh. V finalnem obračunu za bron je proti nemški ekipi Füssen odločilni met prispevala Štefelinova, ki se je še posebej veselila tega uspeha. "Presrečna sem, da je ta met uspel prav meni. Konkurenca je bila izredno močna, saj imajo druge evropske države veliko več odličnih tekmovalk. To je zagotovo velika spodbuda, da se bo v Sloveniji in tudi na Gorenjskem v ta šport vključilo več žensk.
Slovenske tekmovalke so tako potrdile mednarodno veljavo po lanskem 4. mestu na SP v Gradcu. Naslov ekipnih prvakinj Evrope 2004 je pripadel nemški ekipi Mehring, ki je v finalu ugnala avstrijsko ekipo Treuer Gratkom.
Izredno dobra je bila tudi organizacija tekmovanja pod okriljem Zveze za kegljanje na ledu Slovenije, ki ima sedež na Jesenicah, in ob pomoči kegljaških klubov z Jesenic in Rateč.
Ob zaključku tekmovanja je organizatorjem veliko pohvalnih besed namenil tudi predsednik Mednarodne zveze za kegljanje na ledu Manfred Schiffer.	Janko Rabič

Bera medalj se nadaljuje
Kranj - Iz turške Kapadokije, kjer je bilo letošnje evropsko prvenstvo, so se naši mladinci in mladinke v kategorijah od 10 do 18 let vrnili s kompletom medalj. Evropska prvakinja je postala v skupini do 14 lel Anna Muzičuk, Luka Lenič v kategoriji do 16 let in Jure Borišek v kategoriji do 18 let pa sta osvojila srebrni medalji. Optimizem je prevladoval tudi pred nastopom na svetovnem prvenstvu, na Kreti. Ponovno sta blestela Anna Muzičuk in Luka Lenič, škoda, da se prvenstva ni udeležil Jure Borišek. Kljub dejstvu, da so v zadnjem Času svetovna prvenstva množičnejša (nastopilo je 978 tekmovalcev iz 78 držav) in kakovostnejša tekmovanja od evropskih, so naši osvojili dve medalji. Anna MuziČuk, ena od potencialnih kandidatk tudi za naslov svetovne članske prvakinje, se je vseskozi borila za zlato medaljo, na koncu osvojila enako število točk (9/11) kot velemojstrica Indijka Harika Dronavalli, odločil pa je boljši dodatni kriterij. Drugo medaljo je prispeval 'abonent' na medalje Luka Lenič, član ŠD Domžale. Ilidi on je delil drugo mesto v skupini fantov do 16 let, pa vendar je po drugem dodatnem kriteriju srebro osvojil nemški velemojster David Baramidze. Luka se je moral zadovoljiti z bronastim odličjem, zmagal je Maxim Rodshtein iz Izraela.
Drugi trije gorenjski predstavniki so dosegli slabši rezultat od pričakovanega: Miša Hrenič (ŠD Jesenice) je med dekleti do 16 let osvojila 4,5 točke in zasedla 64. mesto med 81 tekmovalkami. Janja Gornik (ŠD Gorenjka Lesce) je prvič nastopila na tovrstnih tekmovanjih. V konkurenci vrstnic do 10 let je osvojila 3,5 točke in se uvrstila na 77. mesto med 84 nastopajočimi. Razočaral je Mitja Rozman (ŠS Tomo Zupan Kranj), ki ima že izkušnje s svetovnega prvenstva. Na koncu je osvojil le 3,5 točke in pristal na 113. mestu med 122 tekmovalci.
Statistika osvojenih medalj kaže, da smo Slovenci blizu vrha po številu osvojenih medalj na mladinskih prvenstvih. Na letošnjem svetovnem prvenstvu so največ medalj osvojili Poljaki 5 (3 zlate, 1 srebrno in 1 bronasto), Slovenci pa smo se z dvema osvojenima medaljama uvrstili na 8. mesto.	Oskar Orel
4 (
Torek, 23. novembra 2004
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
HOKEJ
Deveta izvedba tekme za svetovni pokal v športnem plezanju v Kranju je bila za naše plezalce zgodovinska, saj smo, po zaslugi Mateja Sove, imeli prvič svojega predstavnika tudi v moškem velikem finalu.
V ženski konkurenci kar tri slovenske finalistke.
Krai^j - Finale letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju, ki gaje znova gostila plezalna stena dvorane na Zlatem polju, je bilo še enkrat več dokaz, da naši tekmovalci sodijo v vrh svetovnega športnega plezanja. Šest deklet in deset fantov se je hrabro borilo v sobotnem četrt finalu in pol finalu, na koncu pa so si nastop v velikem nedeljskem finalu priborile Natalija Gros, Maja Vidmar in Lucija Franko, ter prvič v moški konkurenci pred domačimi gle-dalci tudi Matej Sova. Zal je malce pod vrhom polfinalne smeri padla Martina Cufar, ki je finale zgrešila zgolj za dve mesti, v moški konkurenci pa sta bila blizu najboljši osmerici tudi Tomaž Vaijavec in Klemen Be-čan, ki sta sicer letos že okusila slast finalnih nastopov.
"Moj cilj je bil, da se na domači tekmi uvrstim med tri najboljše. To mi je uspelo, žal pa mi je malce zmanjkalo, da nisem prišla prav do vrha. Vendar bo priložnosti v naslednjih letih še veliko," je po tekmi razmišljala drugouvrščena Natalija Gros, komaj 156 centimetrov visoka in 48 kilogramov težka Škofje-ločanka, ki je na zmagovalnem odru domače tekme svetovnega pokala v Kranju stala tudi pred dvema letoma, lansko sezono pa si je privoščila počitek. Vesela je bila po tekmi tudi Maja Vidmar, ki je osvojila tretje mesto. "Vedela sem, da sem sposobna uvrstitve med najboljše in sedaj sem seveda zadovoljna, saj sem uspešno sezono kronala tudi z dobrim nastopom pred domačimi navijači," je bila nasmejana Maja, sicer študentka prvega
s plezanjem v finalu je Matej Sova navdušil množico ljubiteljev športnega plezanja na Gorenjskem.
letnika na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Malce manj zadovoljna je bila po nedeljski tekmi Lucija Franke. "Vesela sem bila uvrstitve v finale, malce nepazljivosti pri prehodu pa mi je odneslo boljšo uvrstitev," je komentirala svoj nastop v finalu študentka tretjega letnika arhitekture Lucija Franko.
Tudi edini slovenski finalist v moški konkurenci Matej Sova je domače prizorišče tekme svetovnega pokala zapuščal zadovoljen. "Zame je lep rezultat že plezanje v finalu, zato moram biti zadovoljen. Po dveh dneh tekmovanj sem bil že malce utrujen, sicer bi morda iztržil še
več," je povedal 25-letni Trži-čan, sicer magister farmacije, ki je v Kranju rešil Čast slovenskih fantov, saj je bil do sedaj naš plezalec, ki mu je uspelo nastopiti v finalu.
Sicer pa je v ženski konkurenci v Kranju slavila Avstrijka Angela Eiter, pred našima Natalijo Gros in Majo Vidmar, ki si je tretje mesto razdelila s Sandrine Levet (Francija). Na 9. mesto se je uvrstila Lucija Franko, 11. je bila Martina Cufar, 14. Nina Markovič in 20. Katja Vidmar. V moški konkurenci je bil najboljši Čeh Tomas Mrazek, drugo mesto je osvojil Rus Jevgenij Ovčinikov, tretje pa Nizozemec Jorg Verhoeven. Matej Sova je
osvojil 7. mesto, Tomaž Vaijavec je bil 12., Klemen Bečan 13., ostah naši pa se niso uvrstili med šestindvajseterico polfi-nalistov.
Sklepno dejanje kranjskega tekmovanja je bila tudi podelitev pokalov najboljšim v skupni uvrstitvi svetovnega pokala. Največja sta si zaslužila Angela Eiter med dekleti in Tomas Mrazek med fanti, od naših pa je na zmagovalnem odru stala tudi Natalija Gros, ki je bila tretja za Belgijko Muriel Sarkany, kije zmago izgubila prav v Kranju, kjer je bila peta.
Vilma Stanovnik, feto: Gorazd Kavčič
ROKOME
NOGOME
Vroče je bilo v Radovljici
Krai^ - Rokometna ponudba tega konca tedna je bila slaba. Zaradi nastopa reprezentance na World cupu na Švedskem, kjer so bili naši na koncu Šesti, so počivali prvo in prvo B ligaŠi, dekleta pa se že nekaj časa pripravljajo za nastop na EP na Madžarskem.
Kljub vsemu pa dogajanje ni bilo nezanimivo. Tekma med Radovljico in Hrvatini je bila izenačena. Bolje so začeli gostje, ki so po-vedli s 4 : O, vendar so gostitelji z delnim izidom 8 : 1 preobrnili potek tekme. Vendar ne za dolgo. Do odmora so se eni in drugi menjali v vodstvu, ob polčasu pa je bilo 13 : 13. Enak potek dogodkov so gledalci videli v nadaljevanju. Šele v zadnjih minutah je Radovljici uspelo povesti za dva zadetka. V 59' je eden od domačih igralcev po nepotrebnem udaril nasprotnika in bil izključen do konca, drugi akter pa je v garderobo odšel z rdečim kartonom. Zdaj bo nekaj dela imel tudi disciplinski sodnik.
Bolj mirno je bilo v Tržiču, kjer sta igrala Duplje in Alples. Zmagali so slednji in tekmecu povedali, da bo moral še veliko trenirati, da se bo enakovredno kosal z njimi in Radovljico.
Pomembno zmago so si priigrale tudi rokometaŠice Planine Kranj Save. Gostile so Ajdovke in jih zanesljivo premagale. KianjČanke so si že v prvem delu prvega polčasa priigrale pet golov prednosti. Obdržale so jo do konca tekme, čeprav so gostje poizkušale vse, da bi se približale Kranjčankam. Rezultati: 1. B liga - ženske: Planina Kranj Sava - Ajdovščina 36 - 31; 2. liga - moški: Radovljica - Hrvatini 25 - 22; Duplje - Alples 25 - 32.	M. D.
Gorenjci s polnim izkupičkom
Kranj - Nogometaši v ligi Si.mobil Vodafone so odigrali 16. krog. Ekipa Domžal je gostovala pri Kopru in z goloma Dvoranči-ča in Zeljkoviča slavila z 0:2 (0:0). Na lestvici vodi ekipa Hit Gorice s 36 točkami, Domžalčani pa so z 21 točkami osmi. V soboto se bodo doma pomerili z ekipo Ljubljane.
Z zmago se je z gostovanja v Šmartnem ob Paki vrnila tudi ekipa Supernove Triglava. Ekipa Šmartna je sicer povedla, Kranjčani pa so z dvema goloma Dolžana in golom Resnika rezultat obrnili v svojo korist in slavili z 1:3 (1:1). Na lestvici še naprej vodi ekipa Nafte, ki ima 37 točk, Kranjčani na petem mestu pa so zbrali 30 točk. V zadnjem jesenskem kolu se bodo v soboto (začetek ob 13.30) Kranjčani doma pomerili z ekipo Dravinje.
V.S.
KOŠARKA
HOKEJ V DVORANI
V vodstvu FBK Jesenice
»
Jesenice - V soboto so na Jesenicah odigrali 9. krog državnega prvenstva v velikem floorballu. Rezultati: FBC Loka Spiders B - TVD Partizan Borovnica 0:9, Domel - In Sport 6:10, Polycom Brlog -FBK Jesenice 4:15, ŠD Marmor Hotavlje - FBC Thunder Jesenice 3:8. Po polovici prvega dela državnega prvenstva vodi ekipa FBK Jesenic z osmimi zmagami in 16 točkami.
Ekipe v malem floorballu pa so v nedeljo odigrale 5. krog. Rezultati: FBC Loka Spiders Dewalt - FBC Thunder mladi Jesenice 15:1, FBC Loka Spiders U 19 - ŠD Marmor Hotavlje 5:9, Domel - Polycom Briog 14:8, InSport Etiketa - FBC Borovnica 4:21. Na lestvici vodi ekipa FBC Loka Spiders Dewalt s petimi zmagami in 10
točkami.	V.S.
Ločani še naprej vodilni, Domžalčani ostrgajo brez zmage
Domžale - Ta konec tedna je bil na sporedu 12. krog lige Goodyear. Domžalski Helios se še vedno srečuje s premočnimi tekmeci in ostaja brez zmage. Tokrat jih je doma premagala slovita Cibona. Zagrebčani so bili boljši s 103:83. Za visoko zmago Zagrebčanov so bili najbolj zaslužni Omerhodžič z 18, Popovič s 17 in Vrankovič s 16 točkami, pri Heliosu pa se je izkazal novinec Makedonec Pero Blaževski, ki je že v svoji prvi tekmi za Helios dosegel 20 točk in bil najboljši strelec na tekmi.
V L a in L b moški ligi so bile odigrane tekme 6. kroga. Kranjski Triglav je gostoval pri zreški Rogli, kjer so doživeli še en poraz v letošnji sezoni. Rogla je bila boljša z 61:53, Triglavani pa tako ostajajo na dnu lestvice.
Boljšo sezono imajo košarkarji Loka Kava TCG, ki v 1. b ligi ostajajo neporaženi. Na gostovanju v Litiji so domače košarkarje premagali z 80:75 in so še vedno vodilni na lestvici.
Ostali rezultati: ženske -1. skl: Merkur Celje : Odeja 101:71; 2. skl: Triglav : Šentvid 33:72, Domžale : Jesenice 61:31; moški - 2. skl zahod: Šenčur : Vrhnika 96 80:86, Jesenice : Radovljica 83:72; 3. skl center: Žiri : Kranjska Gora 87:61, Krvavec : Lastovka Smlednik 83:72, Tinex Medvode : Mavrica Kamnik 109:89.
Barbara Todorovič
Danes spektakel na Jesenicah
Jesenice - Po premoru seje minuli petek nadaljevalo hokejsko tekmovanje v inter ligi. Ekipa Acroni Jesenic je gostovala v Dunauva-rosu pri ekipa DAC-a in po vodstvu domačinov z 1:0 ter golu Luke Žarja tik pred piskom sirene, izsilila podaljšek. Na koncu so zmagali po kazenskih strelih z 1:2, 1:1 (0:0, 1:0, 0:1) ter tako ostajajo edino neporaženo moštvo v inter ligi. V petek, prav tako po podaljšku in kazenskih strelih, pa je v Tivoliju slavila tudi ZM Olimpija, ki je z 2:1, 1:1 (0:0, 0:0, 1:1) premagala Albo Volan. Ekipa Slavije je tokrat gostovala pri Medveščaku in slavila z 2:3 (0:1, 2:1, 0:1).
V
Ze danes pa se v Podmežakli obeta vroč slovenski obračun med ekipama Acroni Jesenic in ZM Olimpijo. Tekma se bo sicer začela ob 18.45, vendar bo program pred dvorano potekal že od 16. ure naprej, ko se bo predstavilo podjetje ASP Jesenice, nato pa Še Pihalni orkester Jesenice. Skupina Skarabeji bo predstavila nov navijaški vložek s himno, na ledeni ploskvi pa bo svoje znanje predstavil tudi jeseniški umetnosti drsalec Gregor Urbas. Seveda ljubitelji hokeja ne bodo prikrajšani za dobro tekmo, ki jo obeta močna domača ekipa in vse boljše moštvo prvakov, okrepljeno s tujci iz NHL-a. Ker je zanimanje navijačev za tekmo zelo veliko, so pripravili predprodajo vstopnic, ki jih je moč kupiti danes med 9. in 12. uro v pisarni kluba ter od 16. uri dalje pri blagajni pred dvorano. Vstopnice za sediš-če stanejo 1 200 tolarjev, za stojišče pa 1000 tolarjev. Tudi ekipa Slavije danes igra doma, ko bo ob 19. uri gostila moštvo Dacaa.
V državnem hokejskem prvenstvu sta bili konec tedna odigrani dve tekmi. Ekipa Triglava je v Mariboru 2:4 (1:3, 1:1, 0:0) premagala domačine, ekipi HIT Casinoja in HS Olimpije pa sta se razšli z rezultatom 3:3 (2:1, 0:1, 1;1). Danes se bosta v Ljubljani pomerili ekipi HS Olimpije in Maribora, jutri ob 18. uri pa bo na Jesenicah tekma med ekipama HIT Casinoja in Triglavom. Vilma Stanovnik
KEGUANJE
En kegelj v korist TViglavank
Krai^ - S tekmami devetega kroga seje končal jesenski del v slovenskih kegljaških ligah. Rezultati 9. kroga v 1, A ligi ženske: LjubeU : Brest 1 : 7 (2945:3105), Slovenj Gradec : Rudar 6 : 2 (3180:3063), Bela krajina: Triglav 3 : 5 (3048:3049), Adria : Konstruktor 3 : 5 (2995:3060), Miroteks : Gorica 7 : 1 (3090:2900). Vodi Miroteks 18 točk, Triglav je tretji, 11 točk in Ljubey deseti s 4 točkami. V soboto, 27. novembra, se igra prvi krog drugega dela prvenstva, potem pa sledi mesec in pol premora, ki ga kegljači izkoristijo za tekme na različnih turnirjih. Triglavanke ob 14.30 gostijo ekipo Bresta, Ljubeljčanke pa ob 13. uri Rudar. L A liga, moški: Konstruktor : Konjice 7 : 1 (3327:3191), Siliko : Iskraemeko O : 8 (3361:3561), Proteus Liv : Interokno 6 : 2 (3391:3216), Sinet: Rudar 6 : 2 (3466:3415), Lj. Slovan : Litija 7 : 1 (3475:3337).Vodi Konstruktor 17 točk, Iskraemeco je drugi 16 točk, Siliko še brez točk. V desetem krogu gostuje pri Iskraemecu v Kranju ob 14.30 ekipa Konjic, Siliko pa potuje k Slovanu v Ljubljano. 1. B moški: Ljubelj : Brest 5 : 3 (3233:3226), Calcit: Radenska 6 : 2 (3375:3308), Hidro : Korotan 6 : 2 (3177:3142), Kočevje : Konstruktor 6 : 2 (3370:3310), Gorica : Simon Jenko 7 : 1 (3357:3256). Vodi Hidro, 14 točk, Calcit je tretji, 12 točk, Ljubelj šesti, 11 točk, Simon Jenko osmi, 4 točke. V soboto je v Tržiču derbi med Ljubeljem in Simon Jenko ob 16.30, Hidro igra doma s Konstruktorjem ob 16. uri, Calcit pa gostuje pri Kočevju. 2. liga - moŠki: Termo Polet: Triglav 7 : 1 (3343:3113), Jesenice : Pivka 2 : 6 (3170:3185), Coma : Izola 5 : 3 (3203:3057), Adria : Iskra Transmision 5 : 3 (3231:3146), Novo mesto : Lokomotiva 2 : 6 (3157:3251). Vodi Iskra Transmision 14 točk, Jesenice so druge in tretji Termo Polet obe ekipi po 12 točk, Triglav šesti, 9 točk, Coma deveta, 4 točke. V soboto Triglav gosti Lokomotivo, tekma bo ob 18. uri, na Jesenice prihaja Izola ob 14. uri. Coma v Medvodah ob 12.30 gosti vodilno Iskra Transmision, Termo Polet pa potuje k Adriji. 3. liga - moški: Bela krajina : Železniki 7 : 1 (3139:3013), Jesenice-2 : Delo 5 : 3 (3141:3063), Pro-teus-2 : Kraiyska Gora 1 : 7 (3036:3184), Lj. Slovan : Domžale 8 : O (3292:3031), Ljubelj-2 : Št. Jurij 3 : 5 (3156:3188). Vodi Bela
krajina, 14 točk, Ljubelj je drugi, 12 točk. Kranjska Gora je četrta, 10 točk, šeste Jesenice 9 točk, osmi Železniki, 7 točk. V naslednjem krogu Železniki na Podnu gostijo Št. Jurij ob 15.30, Ljubelj ob 9. uri Delo, na Jesenicah pa se bosta ob 17.30 spopadla Jesenice in Kranjska Gora.
Odigran je bil tudi sedmi krog gorei^jske lige: Foto Bobnar Ader-gas : Ljubelj-3 6 : 2 (3116:2955), Portorož hoteli Metropol: Triglav rekreativci 5 : 3 (3060:2993), Termo Polet-2 : Železniki-2 4 : 4
v	^^
(3045:3041). V soboto bosta na Podnu ekipi Železnikov in Termo Poleta ob 19. uri odigrala tekmo osmega kroga, Foto Bobnar Ader-gas pa potuje v nedeljo k Ljubelju, tekma bo ob 12.30.
Marjan Fuis
Razpis KLUBA STUDENTOV KRANJ
99
MLADE MAMICE
99
Pogoji za prijavo na razpis:
-študenti in študentke (s statusom, nezaposleni) starši, ki so postali člani Kluba študentov Kranj pred 15. 10. 2004
-	otroci študentov ne smejo biti starejši od 5 let
-	vsak starš lahko uveljavlja pravico le za enega otroka
-	prijavo na razpis in kopijo izpiska iz rojstne knjige (za noseče potrdilo o nosečnosti) je potrebno poslati na Klub študentov Kranj, Glavni trg 20, 4000 Kranj ali ju oddati na info točki KŠK (pri vodnjaku), do 30. 11. 2004
Prijava naj vsebuje naslednje podatke
-	stalno in začasno prebivališče
-	e-mail naslov ali GSM številko
-	starost otroka
8 o
cr
3
Ü
Ž
Informacije na:
sociala@klut>studentov-kranj.si
Mojca Starič 041 /589-513
Z
UJ
D
S <0
a
i

GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
Spomini na junaška dejanja
Člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo so se spomnili
36-letnice ustanovitve Teritorialne obrambe.


• } '
V

m

i
Veteranski zbor vsakič zapoje tudi himno združenja, ki jo je dirigent Franc Podjed posvetil samostojni Sloveniji.
Radovljica - Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo Gorenjske ohranja povezanost Članstva z raznimi dejavnostmi. Vojni veterani se družijo na pohodih v gore in v dolini, sodelujejo na športnih tekmovanjih, aktivni pa so tudi na kulturnem področju. Za obujanje borčevskih tradicij so pomembne tudi razne prireditve. Ena takih je vsakoletna proslava obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe v Sloveniji. Minuli četrtek so se v Linhartovi dvorani v Radovljici spomnili 36-letnice tega dogodka. Zbrane iz veteranskih organizacij. Slovenske vojske in policije ter goste iz gorenjskih občin je pozdravil radovljiški podžupan Jože Rebec, kije poudaril pomen enot TO pri osvoboditvi Slovenije. Njihov razvoj od ustanovitve prvih enot 20. novembra 1968 je predstavil predsednik pokrajinskega odbora ZVVS Gorenjske Janez Koselj. Na proslavi so podelili bronaste plakete zveze. Zvone Mulej, nekdanji poveljnik voda vojaške policije, je eden aktivnejših članov območnega združenja Radovljica-Jesenice in udeležencev Športnih tekmovanj. Jože Tor-kar, nekdanji poveljnik voda netrzajnih topov, je kot Član predsedstva združenja aktiven pri organizaciji pohodov. Ciril Cenček je bil načelnik občinskega štaba TO Jesenice, operativni oficir 22. brigade TO in član skupine, ki je vodila obrambo letališča Brnik v vojni. Tedaj se je izkazal tudi Franci Ažman, ki je z vozili oviral cesto na viaduktu PeraČica, sodeloval pa jc tudi pri varovanju ujetnikov in zaplembi materiala. Spominski plaketi sta prejela Odbor pohoda veteranov na Triglav in Radio Triglav Jesenice; prvo priznanje je prevzel Janez Smole, drugo pa Rina Klinar. Svečanost je s pesmijo obogatil Veteranski pevski zbor, ki ga vodi Franc Podjed. Kot gostje so nastopili člani tamburaškega orkestra KUD Brezje. Stojan Saje
Markacije za varno pot
Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije je na zboru markacistov pregledala dveletno delo. V odsekih je približno štiristo aktivnih članov.
Ljubljana - Skrb za vzdrževanje in obnovo zavarovanih planinskih poti je glavna naloga komisije, ki jo vodi Tone Tomše iz Radovljice. Ob vzgoji kadrov so se ukvaijali s pripravo zakona in katastra planinskih poti. V naši gorah so registrirali 1502 poti, ki vodijo do koč in vrhov.
Planinska društva po Sloveniji imajo v odsekih za planinske poti približno 400 aktivnih članov. Od tega jih okrog 80 deluje na Gorenjskem, je povedal njihov vodja Marko Zupančič iz PD Javornik-Koroška Bela. še pomembnejšo funkcijo ima Tone Tomše iz PD Radovljica,
Tone Tomše
ki vodi komisijo za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Na sobotnem zboru markacistov v Ljubljani je poročal o delu komisije od aprila 2002 do novembra 2004.
V tem obdobju je komisija organizirala v sodelovanju z
društvi 22 akcij za obnovo planinskih poti. Za delo je 145 udeležencev porabilo skupaj 104 dni. V veliko pomoč jim je bila letalska enota Slovenske vojske, ki je prenesla material na delo-višča s helikopterjem. Obnove so denarno podprli ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, fundacija za šport in donatorji iz podjetij. Na 9 tečajih so dobili 202 nova markacista, ki morajo opraviti še dveletno pripravništvo. Usposobili so tudi 7 novih inštruktorjev, skupaj pa jih imajo 13. Leta 2002 so izdali učbenik za markaciste, ki bo ponatis doživel leta 2005. V prihodnje
bo izobraževanje obeh kategorij tečajnikov potekalo po novih programih, ki jih je potrdil Urad za šport RS. Na pobudo planincev so junija letos vložili v državni zbor zakon o planinskih poteh, katerega sprejem pričakujejo prihodnje leto. Končujejo tudi izdelavo katastra planinskih poti, ki zajema 1502 poti. Kot so povedali na zboru, je komisija začela označevati traso vseev-ropske poti Via Alpina v naŠih gorah. Z gozdarji so obnovili evropsko pešpot E-6, za katero so izdali vodnik. V pripravi je tudi vodnik za pot E-7, ki še čaka na dokončno obnovo.
Na zboru so govorili tudi o problemih. Kjer so težave z lastniki zemljišč, se skušajo dogovarjati za obhodne poti. Najbolj se zatika pri denarju za obnovo smernih tabel, ki so najslabše ob najbolj obiskanih poteh, zlasti v Triglavskem pogorju. Za prihodnje leto načrtuje komisija 10 delovnih akcij v visokogorju.
Stojan Saje
Živahno je to vaško življenje
Zvrhan koš dobre volje ob obletnici društva kmečkih žena. Tudi mize so se šibile pod sladkimi dobrotami.
Medvode - Hiš*ca draga domača je zapel zbor, v katerem sodeluje pet zakonskih parov. To je bil hkrati tudi uvod v program, ki ga je v Kulturnem domu pripravilo Društvo kmetic ter žena in deklet na podeželju Medvode ob praznovaixju dvajsetletnice organiziranega delovai\ja. 60 jih je, ki se družbo, ohranjajo stare kmečke običaje, si prizadevajo za ustrezen položaj kmetic v družini in v družbi ter za dvig kakovosti živ^ei^ja na vasi.
"Smo žene, ki se trudimo za vrednote, ki niso dobičkonosne, ki nam je lepo že ob nasmehu človeka." še veliko lepih misli je povedala sedanja predsednica društva Andreja Bizant v
Andreja Bizant, mati sedmih otrok.
uvodnem nagovoru. Njena predhodnica Mihaela Logar pa se je pošalila: "Smo različne, smo trpežne, nismo opazne, ampak smo delavne, včasih tudi pičimo." Mogoče so malo pičile nasprotni spol s humorno igro Naj le imajo moški vedno prav avtorice in kmečke žene Milene Ferlan: "Naj le imajo prav, ko pravijo, da ženske vedno nergamo, čvekamo, dež delamo, prazno slamo mlatimo. Besedilo je nastalo iz vsakdanjih življenjskih situacij, saj gre za tipičen ženski klepet o moških, kakšni ljubimci so, kako reagirajo v določenih situacijah. Igralke so članice društva, izbrala sem jih pa kar po njihovih karakterjih, ene so vzkipljive, druge pohlevne ..." Za nameček se v igri gostiteljičin mož vrne domov pozno ponoči "v rožicah". Si predstavljate?
Pepca Podgoršek je ena najstarejših članic: "Zelo aktivno
Utnp IZ bogatega programa ..
sodelujem v društvu. Na začetku, ko smo imele prva srečanja, sem bila tako nerodna, tudi ust nisem upala odpreti. Pa povem to možu in mi reče, a vidiš, to je pa zato, ker si samo doma." Danes je gospa, ki je dobila že kar nekaj priznanj za kulinarične dobrote, še kako zgovorna. "Vsako leto imamo tudi razstavo jaslic in ikeban, ki jih same delamo," je v duhu prihajajoče-a decembra pridala Alojzija uŠtar.
Na praznovanje sta prišla tudi predsednica kmetic Slovenije
Marija Horjak in župan Stanislav Žagar, ki je ob tem
dejal, da poklic kmečke žene zahteva veliko poguma in še: "Na začetku je življenje na kmetiji povezano z ljubeznijo, ki gore premika, potem pa pride na vrsto velika odgovornost." Dogajanje na dan praznovanja je zelo lepo povzela Barbara Lapuh, dolgoletna mentorica društva, z besedami: "Bil je pravi družinski dan."
Suzana P. Kovačič, foto: Tina Doki
Pisana družba ptic na ogled
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj je pripravilo regijsko razstavo ptic v Šenčurju.
Na ogled kar 562 živali.
Šenčur - Eno največjih društev za vzgojo ptic v Sloveniji je zastopalo 19 razstav^avcev. Kot je povedal predsednik Ivan Posavec, so na razstavo privabili še deset drugih društev iz države. Pokal za Šampiona razstave je dobil morski čižek, katerega lastnik je Mai^o Govekar iz Kamnika.
majo nobene dotacije. Povem naj, da je razstavo in kvaliteto ptic pohvalil tudi predsednik Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije Iztok Ci-lenšek iz Zagorja. Bil je na sobotnem ocenjevanju, ko izbiramo najboljše ptice v posameznih kategorijah. Večino ptic bodo rejci nesli tudi na državno
prvenstvo od 3. do 5. 12. 2004 v Novo Gorico," je povedal Ivan
eksota, Ivan Hafner iz Škofje Loke za papigo standard, Ivan Trafela iz Trbovelj za srednjo papigo, Klemen Ropret iz Kranja za veliko papigo in Marko Govekar iz Kamnika v kategoriji favna Evrope. Njegov morski čižek je prejel tudi pokal občine Šenčur za šampiona razstave. Za kolekcijo najboljši križanci je lokal dobil Franci Potočnik iz
kofje Loke.
Stojan Saje
Velika papiga ara nI prepričala ocenjevalcev, je pa očarala obiskovalce
Društvo Lišček, ki deluje v Kranju 24 let, se ukvarja z varstvom zunanjih ptic in vzgojo sobnih ptic. Med 35 člani so rejci iz raznih krajev Gorenjske in celo širše. Gojijo barvne kanarčke, papige raznih vrst in ek-sote, nekatere pa zanima vzreja križancev. Več članov redno sodeluje na razstavah doma in v tujini, kjer dosegajo vidne uspehe. Vsako jesen pripravi društvo tudi regijsko razstavo ptic.
"Letos že drugič gostujemo v Šenčurju, kjer so nas prijazno sprejeli. V domu krajanov se
predstavlja s 562 pticami 11 društev iz Slovenije. Iz našega društva se je za sodelovanje odločilo 19 rejcev, z Gorenjske pa so še člani društva Kalinka iz Tržiča, Krivokljun z Jesenic, Aleš Pavlin iz Škofje Loke in društva Kamnik. Veseli smo, da si je razstavo že v soboto ogledalo okrog sto ljudi. Še več obiska je v nedeljo. Veliko ljudi, predvsem mladih, si ptice le ogleduje, nekateri pa jih tudi kupijo. Denar od vstopnic in srečelova namenjamo za nakup ptičje krme, saj naša društva ni-
Predsednik Ivan Posavec (v sredini) z nekaj člani društva Lišček.
Posavec iz Naklega, predsednik kranjskega društva Lišček.
Pokale za šampione so si priborili Ana Naglič iz Tržiča za lipo-kromskega kanarčka, Jure Ho-mar iz Ljubljane za melamin-skega kanarčka, Jože Vodlan iz Domžal za postavnega kanarčka, Jože Repine iz Tržiča za križanca, Milan Škulj iz Kranja za
Elektrika za čistejše gore
Kranj - Planinska zveza Slovenije si že dalj časa prizadeva za zmanjšanje onesnaževanja v okolici planinskih koč. Zelo problematična je uporaba naftnih derivatov za agregate, ki proizvajajo električno energijo. Tudi kemični elementi v akumulatorjih za sončno energijo bi lahko povzročili onesnaženje gorskega okolja. Zato so toliko bolj pomembne naložbe v elektrifikacijo koč z napeljavami kablov iz
doline. V zadnjih petih letih so napeljali več kot 30.000 metrov kablov do koč v Vratih, na Ble-gošu, Ratitovcu, Krnskih jezerih in Klemenči planini v Logarski dolini. Pri tem ne gre brez pomoči podjetij in drugih donator-jev. Eden od njih je tudi podjetje Elektro Gorenjska, kjer se je pred nedavnim sestal z vodstvom uprave predsednik PZS Franc Ekar. Po njegovih ocenah gre za pomembne dogovore
o nadaljnjem sodelovanju pri elektrifikaciji koč na Gorenjskem. Skupaj so iskali rešitve za napeljavo elektrike na vrh Porezna. Od smučišča nad DavČo bi morali položiti blizu 2 kilometra kabla. Glede na velik obisk koče, ki jo skrbno upravlja Planinsko društvo Cerkno, bi bila taka naložba dobrodošla. Sedaj se pripravljajo tudi na izvedbo projektov za elektrifikacijo koč na Dobrči in Kriški gori. S. S.
Spoštovani reševalci križanic!
Rezultati nagradne križanke MESARSTVO ČADEŽ, ki je bila objavljena v prilogi Moja Gorenjska, so danes izjemoma objavljeni v Gorenjskem glasu. Na naš naslov je prispeto 1794 pravilnih rešitev in žreb je naklonil srečo naslednjim reševalcem:
1.	nagrado: nakup v prodajalnah Mesarstva Čadež v vrednosti 5.000 SIT prejme ERIKA SUŠNIK, Svetinova 19, 4270 Jesenice;
2.	nagrado: nakup v vrednosti 3.000 SIT prejme JOŽE KOGOJ. Zg. Gorje 76. 4247 Zg. Gorje;
3.	nagrado: nakup v vrednosti 2.000 SIT prejme VERONIKA GLAVAČ. Jama 19, 4211 Mavčiče. Nagrajencem cestitamö!

i
Xorek, 23. novembra 2004
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »H. STRAN
V

33-letnica iz okolice Kranja je prepozno spoznala, daje Gem Collection le denarna veriga, v kateri dobro služijo le posvečeni.
Kranj - Pred meseci (natančneje 7. septembra) smo pisali o skrivnostni denarni piramidi Gem Collection, ki sicer poteka na ozem^u Hrvaške, zaradi bližine pa vai\jo zelo uspešno novaČgo tudi Slovence. Obrube o visokih in predvsem hitrih zaslužkih, s katerimi v pri nas prepovedano piramidno verigo mamyo ^udi, se za mnoge hitro izkažejo kot prazne. To je na lastni koži izkusila tudi 33-letnica iz okolice Krai\ja, ki se je s svojo negativno izkuši\jo obrnila na nas. V opozorilo ostalim naivnežem in tudi tistim, ki še vedno vabyo svoje znance, naj se pridružijo "srečnim'' članom Gem Collectiona.
Upoštevali smo prošnjo 33-letne sogovornice, da ne zapišemo njenega polnega imena, ker se boji posledic, saj je tako kot drugi, ki so stopili v stik s skrivnostno druščino, morala
podpisati izjavo o petletni molčečnosti. Če bi jo kišila, bi morala organizatorju plačati 10 tisoč evrov. Čeprav se sedaj že zaveda, da gre za nelegalno igro in ji zato nič ne morejo, se strahu še ni povsem otresla, saj so ji prav tisti ljudje, ki so jo zvabili v igro, do sedaj tudi že grozili.
"Sem mati dveh otrok, s fantom živiva v najemnem stano- imela in edina rešitev jc bilo
vanju, tako da so finančne težave za naju stalnica. Prav zato me je znanec povabil na skrivnostni sestanek, ki je bil v nekem hotelu v Crikvenici na Hrvaškem, kjer je vse potekalo natanko tako, kot ste septembra zapisali v vašem časopisu. Tri dni po sestanku meje ta znanec s pomočjo "prijateljev*' uspel prepričati, da res lahko zaslužim, in na žalost sem se nazadnje v igro res vključila. S fantom sva si rekla, da večja reveža, kot sva, tako ne moreva več postati," razlaga.
Potrebnih 2.290 evrov nista
Dobrih dva tisoč evrov opeharjena 33-letnica ne bo nikoli dobila povrnjenih, zanje pa bo še pet let odplačevala kredit.
najetje kredita, ki ga bosta banki odplačevala še pet let. "Kako mi je žal tega denarja, ki sem ga vložila, a prepozno sem spoznala, da ga kljub drugačnim obljubam nikoli ne bom videla. Ko so naju vabili v igro, so
nama obljubljali pomoč. In ko sem se pred meseci zares znašla v večji finančni krizi, sem znanca, ki me je zvabil v igro, prosila, če mi posodi sto tisoč tolarjev. In kaj sem od teh "prijateljev" dobila? Nič drugega
kot grožnje," je danes razočarana 33-letnica, ki nikogar ne krivi za svojo napako. "Kriva sem sama, vseeno pa mislim, da bi ti ljudje, ki so me zvabili v igro, lahko bili bolj moralni in bi me pustili na miru, ko so videli, da imam že tako težave z denarjem." Kot pravi, si sedaj želi samo, da bi vložen denar dobila povrnjen, v kar pa je zelo težko verjeti.
Ljudi, ki so jo zvabili v denarno verigo in jo tako ogoljufali, dobro pozna (začetnice njihovih imen so L.A., A.B., M.B. in I.K.), vendar jih na policiji še ni ovadila. Prvič zaradi strahu pred njimi, hkrati pa tudi dolgo ni vedela, da je igra prepovedana. Kako bi na to pomislila, Če pa v Gem Collectionu sodeluje in tudi dobro služi njej poznan policist. Če pa je poleg tudi mož postave, potem že ne počnejo ničesar prepovedanega, mar ne ...
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Pogasili požar, rešili učence
Na srečo ni zagorelo zares v Osnovni šoli Bistrica. Tam so pripravili le vajo
v evakuaciji iz zgradbe ob izbruhu ognja.
Bistrica pri Tržiču - Pri hitri izpraznitvi šole ne bi bilo večjih težav, delo gasilcev pa bi ovirala parkirana vozila na dovozni poti, so ocenili po vaji. Za učinkovito gašenje bi gasilci rabili nov avto s cisterno za 5000 litrov vode.
Minuli petek dopoldan je v Osnovni šoli Bistrica izbruhnil požar v enem od razredov. Po prijavi na telefon 112 je ravnateljica ukazala izpraznitev Šole. V nekaj minutah je večina od 450 otrok in 59 zaposlenih zapustila zgradbo. Na zbirnih mestih so učitelji prešteli svoje učence. Ker se je eden od učencev med izhodom poškodoval, so mu rane os-
krbeli pripadniki enot za prvo pomoč Civilne zaščite v šoli. Na parkirišče so že pripeljali člani PGD Bistrica in Kovor z vozili. Gasilci v zaščitni opremi so prodrli skozi glavni vhod do razreda v nadstropju, kjer so najprej nudili pomoč z dimom omamljenemu učencu na hodniku. Medtem sta skupini gasilcev na travniku pod gorečim razredom postavili
Zunaj so gasilci postavili lestvi za reševanje šolarjev in gašenje požara
lestvi za reševanje otrok in učitelja ter napad na požar iz zunanje strani. V pičle pol ure so bili vsi na varnem, ogenj pa so pogasili.
"Na srečo je bila to le vaja, kakršno smo imeli nazadnje pred tremi leti. Če bi izbruhnil požar, moramo poznati pravilne postopke. Nujna je tudi koordinacija z vsemi, ki bi prihiteli na pomoč," je povedala ravnateljica Marija Klofutar. Kot je ocenil vodja intervencije Jani Žlindra iz rcD Bistrica, je 16 gasilcev iz njihovega društva in 10 članov iz Kovorja zmoglo zahtevno nalogo. Težave so imeli le zaradi parkiranih vozil na dostopnih poteh do šole in pokrova enega od hi-drantov, ki so ga ni bilo moč takoj odpreti. Njihovo društvo kot osrednja enota v občini pa bi rabilo gasilsko vozilo s cisterno za 5000 litrov vode, saj ima sedanji avto le 1500 litrov vode. To imajo v načrtu za prihodnje leto, je zaupal Andrej Žitnik iz občinskega štaba za Civilno zaščito. Pohvalil je delo obeh ekip CZ v šoli in napovedal ponovitve podobnih vaj. Občinski štab je šolarjem prikazal tudi gašenje z ročnimi gasilnimi aparati.
Stoj an Saje
Vnele so se saje
Kra!\j - V nedeljo so morali kranjski poklicni gasilci trikrat posredovati zaradi manjših požarov. Zgodaj zjutraj so tako morali pogasiti goreči lesen opaž, ki je bil zložen ob starem zimskem bazenu v Kranju. Popoldne nekaj pred 16. uro se je vnel dimnik v stanovanjskem bloku na Nazoijevi ulici v Kranju, s hitrim posredovanjem (na fotografiji) pa so gasilci preprečili večjo škodo. Dimniški požar so pol ure kasneje morali pogasiti tudi v Goričah, kjer so na koncu preventivno pregledali dimnik s termo kamero.	S.Š., foto: T.D.
«
Padel s strehe
Krai\j - V soboto, 20. novembra, ob pol devetih dopoldne se je krovec skozi strešno okno povzpel na streho stanovanjske hiše. Po snežnih lovilcih je Šel na vrh, da bi namestil zračnike. Pri tem je pod težo telesa eden od snegolovov popustil, krovec je izgubil ravnotežje, zdrsnil prek robu strehe in padel štiri metre globoko na tla. Huje ranjenega so reševalci odpeljali na urgenco v Klinični center. H. J.
Našel denar in
zlatnino
Mlaka - Minuli teden je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Mlaki pri Kranju. Pregledal je vse prostore, v omari pa našel zlatnino in denar. Lastniki imajo za približno 300.000 tolaijev škode.
Grel se bo
Naklo - iz lovske koče Udin-boršt v gozdu pri Naklem je neznani vlomilec odnesel večjo količino alkoholne pijače in električni agregat. Lovsko družino Udinboršt je olajšal za kakšnih 150.000 tolarjev.
Ukraden audi A4 avant
Kraiy - S parkirišča v Begunjski ulici je neznani nepridiprav odpeljal osebni avto audi A4 avant 1.9, metalne krem barve, z registrsko oznako KR E4-263, vreden približno tri milijone tolarjev. Policisti ga iščejo. Avto ima na zadnjem odbijaču več razpok, na strehi prtljažnik srebrne barve, na platiščih pa zimske pnevmatike goodyear ultra grip 6.
Peugeot brez tablice
Radov^ica - V noči na petek je nekdo z osebnega avta peuge-ot 206, parkiranega pred stanovanjskim blokom v Cankarjevi ulici, ukradel registrsko tablico
KR D6-595.
S tujo kartico na bankomat
Krai\j - Neznanec je v noČi s četrtka na petek v enem od kranjskih gostinskih lokalov iz žepa plašča ukradel denarnico z 10.000 tolaiji in plačilnimi karticami. Na bližnjem bankomatu je nato s kartico dvignil še 100.000 tolarjev, kar pomeni, da je očitno dobil tudi PIN kodo.
"Zaba" iz zabojnika
Jesenice - V soboto je neznani vlomilec iz gradbenega zabojnika, v katerem je imel lastnik shranjeno različno orodje, odpeljal avtomobilsko prikolico, na kateri je bil stroj nabijač. Škode je za približno 250.000 tolaijev.
H. J.
SREC
Prehitro pripeljal v ovinek
Hotemaže - V četrtek, 18. novembra, ob 23.15 je 47-letni voznik osebnega avtomobila iz Cerkelj vozil od Tupalič proti Visokem. V Hotemažah ga je v blagem desnem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo s ceste na koruzno polje. Avto se je po šestnajstih metrih drsenja prevrnil, se prevračal še 28 nietrov, nato pa obstal na kolesih.
Med prevračanjem je 16-letni sopotnik, ki je sedel spredaj, padel iz avta in se hudo ranil. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. Policisti so zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola za voznika odredili strokovni pregled. Rezultata še nimajo.
H. J.
2 .s.
o
"O
s. Š 4»
2. Z
6 d •o
PS
2 <
VELIKI KONCERT SEVERINE^ PETRA GRASA IN PREDSTAVITEV NOVE ZGOŠČENKE SEVERGREEN
PREDSKUPINA PLESNA SKUPINA TAČKE
Športna dvorana Bled
drsališče v soboto, 27,11.2004,
ob 21. url
CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI 2.999 SIT IN NA DAN PRODAJE 3.999 SIT
Medijski pokrovitelj


GLAS
PREDPRODAJA VSTOPNIC 3 dva trafike, avtobusne 4tpefOirr. Minski aerv^s^
dwljica. Študentski servis CMOK, poslovalnice LPP, šOU FOV, gorenjski študentski klubi. Aligator muzika, bencinski, servisi Petrol, Hard rock shop, Nama, Maximarket. Napotnica.com.Big Bang, BOF
Brezplačne vstopnice za obisk spektakularnega koncerta Severine prejmejo:
Sonja Hikel, Grajska c. 45, Bled; Jern^a Benedik, Dašnica 74, Železniki; Marija Ravniloir, Mlaka 10, Komenda; Mitja Avsec, c. 24. junija 13, Črnuče; Nada Skumavc, Žiganja vas 51, Križe; Kina Jania, Zasip - Polje 1, Bled; Ntka Valikonja, Dovje 12, Mojstrana; Hilda Končan, Na kresu 20, Železniki; Brane Gubane, Planina 8, Kranj; Nataša Lombar - Potornal, Nova vas 2, Preddvor; Nfka Logar, Stara cesta 11, Škotja Loka; Franc Žura, Gogalova 10, Kranj; Špela Dolenec, PangerŠica 4/a, Golnik; Petra Dezman, V Dobje 9, Bled; Lea Klobučar. Želeška c. 28, Bled; Igor Lavrič, Kuraltova 48, Kranj; Romana Klobučar, Staneta Rozmana 1, Kranj; Zdravko Kovač, Juleta Gabrovška 32, Kranj; Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče; Franci Faganal, Podnart 88, Podnart; Barbara Serien, Dvorje 77/a, Cerklje; Albina Kosmač, SmokuČ 90, Žirovnica; Damlr Bežič, Kovorska 3, Tržič; Klemen Avsec,-c. 24. junija, 13, Črnuče; Andrej Jalen, Bohinjska Bela 13, Bohinjska Bela; Helen Zupan, Rečiška 29/a, Bled; Jožica Repine, Ribno - Izletniška 18, Bled; Boštjan Hlkel, Grajska c. 45, Bled; Andreja Dežman, V Dobje 9, Bted; Anja Justin, Sm-ledniška c; 66, Kranj; Anja Ratnik, Bobovek 12, Kranj; Karmen Avsec, c. 24. junija 13, Čmuče; Janez PtemelJ, Želeška c. 28, Bled; Iztok Premrov, C. revolucije 8, Jesenice; Tanja PovaleJ, VisoČe 14, Tržič; Alei Troba, Podjelovo Brdo 27, Sovodenj; MIlan BoJanIč, ui. 1. avgusta 5, Kranj; Anuia Ferjan, Prešernova 6, Radovljica; Anže Hlkel, Grajska c. 45, Bled; Mira Ungerholc, Na kresu 20, Železniki; Veronika Krsnlk, Leše 1, Tržič; Aniti Brscellnlk, Pelechova 3/a, Radomlje; Minti Žnldir, Planina 22, Kranj; Ciril Repine, Ribno - Izletniška 18, Bled; VIrant Česnjica 18, Železniki; Lidija Vidmar, Gubčeva 6, Kranj; Sergeja Blenkui, Dovje 110/a, Mojstrana; Sonja Zupan, Krnica 58/a, Zgornje Gorje; Jolanda Grca, Bevkova 3, Radovljica; Freok Muliner, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka; Bruno Hlkel, Grajska c. 45, Bled; Jani Dežman, V Dobje 9, Bled; Ludvtk Glavač, Jama 19, Mavčiče; Franc MHielčič, ul. 1. avgusta 3, Kranj; Urška Premru, Fužine 3, Gorenja vas; Monika Jenkole, Kovorska 3, Tržič; Barbara Serien, Dvorje 77/a, Cerklje; Helena Juvan, Hafnerjevo naselje 99, Škofja Loka; Ana Mibelčič, ul. 1 avgusta 3, Kranj; Berfla Kapus, Črtomirova 24/a, Bled; Izžrebanci bodo vstopnice prejeli po pošti.
TLRMf
SNOVIK
s
Avtohiša Kranj
OObF HOTEL BLED
GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
POGOVOR / info@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
Mami
5
ta
mi je
pa
res
vsec
Oznaka +99 še ne pomeni, da bo ista igrača navdušila malčka, njegovega pubertetnega brata in obenem še babico.
Nasvet: pred nakupom igračo primite v roko, si jo oglejte in preberite navodilo.
Čas obdarovai\j, ki je tik pred vrati, je tudi čas, ko Uudje mrzlično razmišljamo, kaj komu podariti. Otrokom igrače? O tem, kakšne igrače potrebuje otrok za svoj razvoj in kakšna je lahko primerna za darilo, sem se pogovarjala z dr. Ljubico Marjano-vič Umek, predavateljico razvojne psihologije na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti in strokovi\jakiixjo za ocenje* vai\je igrač s psiho-pedagoškega vidika.
Veliko je govora o tem^ koliko igrač otrok dejansko potrebuje. Kje je razumna meja?
"Ne upam reči nobene Številke. Pri meni je bolj pomemben kriterij, da imajo otroci igrače iz vseh ključnih področij, ta so Štiri. Med zaznavno-gibalne igre prištevamo igrače, pri katerih se dojenček uči gledanja, tipanja,
kocki. To je že konstruiranje in prav te izkušnje pripeljejo do tega, da bo petletni otrok znal relativno zahteven načrt preslikati v zgrajeni grad. V četrti skupini so družabne igre oziroma igre s pravili tipa Človek ne jezi se, karte, ... ki pri otroku razvijajo socialne veščine. Nauči se razumeti, kaj pomenijo
"Kupovanje igrač je bolj zahtevna naloga, kot si na prvi pogled mislimo. Odrasli včasih delamo napake, saj kupimo take, ki so všeč nam."
okušanja in kjer razvija gibe, na primer vleče igrače na vrvici. Zelo pomembne so tudi igrače za domišljijsko igro, kot so medvedki, punčke, lutke. V naslednji skupini so sestavljanke in konstruktorji. Za te igrače je pomembno, da jih imajo otroci, tako deklice kot dečki, že zelo zgodaj. V prvem letu starosti jim damo v roke na primer dve
pravila, kaj pomeni strategija, zakaj nekdo zmaga ali zgubi. Po moji presoji je zelo pomembno, da ima otrok igrače iz vseh naštetih skupin, čeprav samo po eno. Nas namreč zavede v smislu, moj otrok ima pa tako rad avtomobilčke in se samo z njimi igra, zato mu kupim še pet novih. S tem mu ožimo interes, namesto da bi mu odpirali širino."
Dr. Ljubica Marjanovič Umek
Kako je z nakupi v praksi, ali starši znajo pravilno izbrati v široki ponudbi igrač ali je bolje, da prisluhnejo otroku?
"Kupovanje igrač je bolj zahtevna naloga, kot si na prvi pogled mislimo. Odrasli včasih delamo napake, saj kupimo take, ki so všeč nam in lahko se nam zgodi, da otrok s to igračo doma ne počne nič ali pa zelo malo."
"Kako so lepe In koliko jih je!"
Kako se temu potem izogniti?
"Sta dva načina. Na kakovostnih igračah, ki imajo znak Dobra igrača, je vedno označena priporočljiva starost. Ni torej napisano +99, kar je čisto komercialna zadeva, ko se na igračah služi. Z vidika razvojne psihologije vam zagotavljam, da ga ni predmeta in zanesljivo ne igrače, ki bi bila primerna za celotno obdobje otroštva, mladostniš-tva in odraslosti. Starši bi morali skozi pridobivanje informacij zahtevati, da najmanj, kar je, lahko igračo vzamejo iz embalaže, si jo ogledajo; otipajo, preberejo navodila in usmeritve. Takrat se včasih gradovi v oblakih porušijo. Saj obleko tudi pomerimo, preden jo kupimo.
Drugo je, da dovolimo otroku, da je pri nakupu poleg. Otrok dokaj hitro pokaže, ali ga neka igrača zanima in praviloma ga zanima tista, ki je relativno blizu njegovi razvojni stopnji. Je pa otrok v določenih primerih tudi napačni kazalec, ker ga že zgodaj "pritegne" modna igrača, igrača, ki jo ima njegov prijatelj. Mi jo kupimo, potem smo pa razočarani, ker se otrok doma s takšno igračo ne igra. Kadar vam otrok vnaprej razlaga, katere igrače bi rad, je prav, da se o tem pomenite prej, ne v trgovini. In če je edini argument, da jo imajo vsi otroci, je ta verjetno v njegovih rokah in domišljiji že izpeta igrača."
Se vam zdi, da znajo prodajalci strokovno svetovati staršem?
"Moja prva kritika je, da v Sloveniji nimamo ozko specializiranih trgovin za prodajo otroških igrač. Pred desetimi leti smo jih imeli več, kot jih imamo trenutno. Vedno bolj se seli prodaja igrač nazaj v veleblagovnice na eno od mnogih polic. Prodajalci se menjajo na delovnih
Danes damo povratno informacijo o kakovosti igrače le trgovcu ali proizvajalcu, ki je dal svoje igrače oceniti (op.: podeljevanje znaka Dobra igrača). Temu področju je narejena krivica v primerjavi s prodajo ostalih artiklov. Je preveč samoumevno, da bodo trgovci določene igrače prodali le zato, ker so se otroci vedno igrali in so v igri vedno rabili igrače."
Ampak če se zares znajdemo v naglici in po možnosti kupuje-mo darilo za tujega otroka, ki ga povrh še slaba poznamo, ali je kakšen univerzalen nasvet, kaj mu kupiti?
"Povedala bi čisto osebno mnenje. Če se znajdem v taki situaciji, priznam, da najlažje kupim igračo iz četrte skupine, to je družabno igro. Najlažje jo kupim zato, ker ni toliko problemov s tem, ali otrok že tako punčko ima, ali so mu bolj všeč tiste s takimi ali drugačnimi lasmi, tista, ki hodi ... In Še nekaj včasih lahko opazite na igrači, letnico izdelave, za katero bi bilo dobro, če bi jo tudi vsak trgovec poznal. Kajti verjetno ne bom kupila družabne igre z letnico 2001, ampak z 2004. Zakaj? Ker je veliko možnosti, da otrok igračo z letnico izpred treh let že ima, letošnja igrača ima pa verjetno vsaj novo vsebi-
« •
no, čeprav so prmcipi igranja enaki. Po vseh teh otroških na-
"Iz previdnosti ne izberem t.i. tipične
dekliške ali deške igrače, ker bi žal
^ *
lahko s tem, ko bom dečku prinesla meni na primer sila simpatično punčko, povzročila precej nezadovoljstva v družini in prav nič veselja pri otroku."
mestih, kar pomeni, daje njihova specializacija, ki bi bila vezana na prodajo igrač, zelo majhna. Pred 15 leti smo jih na seminarjih učili, kakšna je razlika med dveletnim in petletnim otrokom, zakaj je pomembno, da lahko otrok ali odrasli kupec igračo preizkusita ali da so igrače označene vsaj na ravni priporočljive starosti. Takrat se mi je zdelo, da gremo v pozitivno smer, kar nekaj veleblagovnic se je na to odzvalo. To je teklo preko Gospodarske zbornice, vendar je zadeva v celoti zamrla. Zakaj, ne vem.
daljevankah nastajajo družabne igre, na primer na kartah, spominu. Jaz osebno si iščem izhod v teh igračah, ki se mi zdijo najmanj občutljive in tudi estetsko ne posegam v neki že oblikovan okus. Iz previdnosti ne izberem t.i. tipične dekliške ali deške igrače, ker bi žal lahko s tem, ko bom dečku prinesla meni na primer sila simpatično punčko, povzročila precej nezadovoljstva v družini in prav niČ veselja pri otroku. To pa vsekakor ni moj namen."
Suzana P. Kovacic, foto: Tina Doki
Piše Miha Naglic
Gorenjskf kraji in ljudje od A do Ž
Občina Ziri
v Enciklopediji Slovenije
v	_
Ostala sta nam še dva dela gesla Ziri v ES. Po zemljepisnem in zgodovinskem sledi umetnost-nozgodovinski razdelek. "Umetnostni spomeniki. Z. c. sv. Martina so namesto triladijske zgod-njebaročne prednice sezidali 1906-10 po načrtih dunajskega arhitekta A. Webra. Monumentalna stavba z dvostolpno fasado v tradiciji historičnih slogov ima sočasno opremo avstr. in domačih mojstrov; veliki oltar in orgelska omara sta delo Ivana Pengova. P. c. sv. Lenarta na Dobračevi je v osnovi poznogotska stavba, vendar je današnjo podobo povečini dobila v baroku. Pravokotno ladjo in tristrano zaključeni prezbiterij pokrivajo ba-njasti oboki s sosvodnicami, ki jih spremljajo pasovi ornamentalne štukature. Trije leseni oltarji iz ok. 1740 so bili včasih pripisani polhograjski Fa-cijevi delavnici, zdaj se postavljajo v bližino ljubljanskega kiparja Jakoba Gabra. / LIT.: F. STELE,
Stara zupna cerkev v Žireh, Ljubitelj krščanske
umetnosti 1, 1914, 18-22; S. Vrišer, Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Lj 1976. / B. Res." Avtor tega razdelka je umetnostni zgodovinar Blaž Resman. V njem je nova zlasti ugotovitev, da avtorji dobračevskih oltarjev niso polhograjski Faciji, ampak da so iz kroga Gabrove delavnice v Ljubljani.
Sledi podgeslo o žirovski občini, ki je bila na novo ustanovljena pred desetimi leti. "OBČINA ŽIRI, do 1994 del o. Škpfja Loka, meri 49,2 kv. kilometra, v 18 naseljih je 1991 živelo 4705 preb. (96 preb./km2), od teh je bilo 5,6 odstotka kmeč-
v
kega preb. Leži na prehodu Škofjeloškega v Rov-tarsko hribovje. Osrednji del o. je Žirovska kotli-nica z dolinama Poljanske Sore do Podklanca in Račeve. Pripadajo ji tudi slemena in deloma zakrasela planota med njima, hribovito obrobje ko-tlinice ter osojna pobočja nad dolino Hobovščice. Kotlinica in doline so nasute s kvartarnim prodom, Žirovski vrh in svet nad Hobovščico je iz permskih peščenjakov in skrilavih glinovcev, ki jih proti jugozahodu prekrijejo spodnjetriasni la-porni in ponekod oolitni apnenec, dolomit in peščeni skrilavec. Gozd zarašča skoraj 60 odstotkov ozemlja. Število preb. od 1869, z izjemo 1931-48, ves čas narašča. Nad tri četrtine preb. živi v dolini, kjer je poselitev sklenjena, na bregovih in sle-
V podzemlju Rupnikove linije na Žirovskem vrhu.
menih prevladujejo samotne kmetije, na planotah pa zaselki. Nad 60 odstotkov zaposlenih dela v industriji, večinoma v Ž., ki kot zaposlitveno središče presegajo občinske meje. / M. Bat." Zemljepisno oznako občine je prispeval Marjan Bat, sledi oris njenih naravnih znamenitosti, ki sta jih popisala profesorja Peter Skoberne in dr. Tone Wraber.
"Za o. je značilno hribovje, prepredeno z grapami. Med naravnimi posebnostmi je izvir pri Pod-klancu, na dnu katerega se občasno nabere živo srebro. V dolini Račeve so v kamnolomu blizu
kmetije Jakobč našli samorodno žveplo. Na močvirnem svetu ob Poljanščici zahodno od Dobrače-ve rastejo redke rastlinske vrste: okroglolistna {Drosera rotundifolia) in srednja rosika (Drosera intermedia), močvirska vijolica (Viola palustris), dlakava mahovnica (Oxicoccus palustris), bela kljunka (Rhynchospora alba), kalužni šaš (Carex limosa), zahodnoevropska močvirska krčnica (Hypericum elodes), katere tukajšnje nahajališče je najvzhodnejše in obenem v Sloveniji edino. / P. Sk., T. Wr." Res zanimivo bi bilo videti, kakšna je ta znamenita močvirska krčnica, ki ima na mokrih travnikih pod vasjo Dobračeva svoje najbolj vzhodno rastišče v Evropi in edino v Sloveniji. Bo preživela pospešeno izsuševanje teh travnikov, "agromelioracijo", ki je dobra za kmeta in hkrati usodna za mnoge žive vrste? Najbrž ne.
Skoda je, da so nekatere naravne in zgodovinske znamenitosti v žirovski okolici danes izven ozemlja žirovske občine. Od nje so bile odrezane z rapalsko mejo in še zdaj so v občini Idrija, čeprav po naravi in zgodovini sodijo na žirovsko stran. Tak je primer velike naravne in premikajoče se kamnite mize blizu vasi Ravne pri Žireh. In tako je tudi z Matjaževimi kamrami, najstarejšo žirovsko hišo. Pa z utrdbami Rupnikove linije in Alpskega zidu; največje od njih so sicer vse nad Žirmi, a že na ozemlju sosednjih občin ...
i
Torek, 23. novembra 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
GOSPODARSKI KOMENTAR
Družba Sogefi Filtration je dobila certifikat ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem. Krajani nezadovoljni,
saj so prepričani, da so izpustni plini škodljivi za zdravje. *
Medvode - Slovesna podelitev certifikata ISO 14001 je bila v četrtek v prostorih družbe na Ladji. Uradno ga je podelil direktor Službe kakovosti na nivoju skupine Sogefi Filtration Jean Louis Marconnet, ki bedi tudi nad okoljskimi in razvojnimi dejavnostmi vseh enajstih proizvajalcev avtomobilskih filtrov v tej skupini. Certifikat je prevzel generalni direktor medvoškega podjetja Leopold Šmit, ki je ob tem povedal: "Naša oko^ska politika je javna!" Vprašai^e je, kako bodo s to izjavo zadovoljni tamkajši\ji prebivalci, ki so prepričani, da so izpusti plinov iz tovarne škodljivi za okolje, in ki niso dosegli, da bi bili njihovi predstavniki navzoči pri meritvah emisij v zrak.
Proizvodnja avtomobilskih filtrov teče v Medvodah že od leta 1957, le lastniki so se menjali. Najprej so delali pod imenom Donit Tesnila, kasneje je bil to Donit Filter. Leta 1997 so podjetje zaradi finančnih težav prodali francoskemu lastniku Fil-trauto, v času njihovega gospodarjenja so se preselili na novo lokacijo na Ladjo v Medvodah. Podjetje Filtrauto je lani kupila italijanska družba Sogefi Filtration, zato se je v skladu s tem julija letos preimenovalo tudi medvoško podjetje. Sogefi Filtration deluje kot holding in združuje v skupini enajst tovarn filtrov v Evropi in Južni Ameriki. Generalni direktor medvoškega podjetja Leopold Šmit: "Letno projzvedemo od 5,5 do 6 milijonov filtrov, kar pomeni okoli 3 odstotke vseh filtrov v skupini. Letos bomo skupaj z zaposlenimi, 163 nas je, ustvarili več kot 14 milijonov evrov prometa, kar je za polovico več kot pred dvema letoma. Izvozi-
mo 95 odstotkov vseh izdelkov v 24 držav, med referenčnimi kupci so največji proizvajalci vozil iz Evrope, Amerike in Japonske."
V četrtek je medvoško podjetje uradno prejelo certifikat ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem: "Maja letos smo uspeli zagotoviti vse potrebne pogoje za pridobitev tega certifikata. Ocenili smo obseg aktivnosti za zagotavljanje učinkovitega varovanja okolja, se seznanili z okoljsko zakonodajo in zahtevami, ki jih mora družba stalno izpolnjevati v lokalni skupnosti. Izdali smo brošuro Okoljevar-stveni vidik z navodili za zaposlene, o rednih in občasnih meritvah smo poročali Ministrstvu za okolje .../'je našteval Šmit in nadaljeval: "Lani smo vložili več kot dva milijona evrov v posodobitev, od tega 12 odstotkov v varovanje okolja, to je v sistem prezračevanja, zajemanja, filtriranja in skladiščenja. Nameravamo postaviti moderno li-
Jean Louis Marconnet in Leopold Šmit.
nijo za sestavljanje nove generacije filtrov, brez izpustov." Lani so v Medvode pripeljali linije za utrjevanje (žganje) papirja, to pa je bil tudi začetek problemov prebivalcev Krajevnih skupnosti Senica, Vaše - Goričane in Medvode. "Izpusti plinov fenola kot stranskega produkta utrjevanja filtrirnega papirja, prepojenega s fenolno smolo, so strupeni, moteči in povzročajo težave pri dihanju," je v imenu inicia-tivnega odbora prizadetih krajanov povedal Tomaž Plešec in še: "Ena izmed nalog odbora, ki je bil ustanovljen sredi septembra, je, da smo predstavniki v času meritev poleg, saj dvomimo v pogoje, pod katerimi se opravljajo meritve. Odgovor je
bil negativen, kar je še povečalo naš dvom." Na ta očitek direktor Šmit odgovarja: "Vsebnost fenola je 20 krat manjša, kot je minimalna zahteva s strani države. Priznam pa, da ko prihaja do koncentracije v zračnem pritisku, smrdi. Mi smo od krajanov šele pred kratkim dobili prvo uradno pošto, prej smo za njihove težave izvedeli iz lokalnih medijev in obiskov inšpektorjev. Ko bodo znani rezultati zadnjih meritev, jim bomo te pojasnili. Te opravljajo za to usposobljeni pooblaščeni strokovnjaki, ki ne podlegajo pritiskom." Kaj na to porečejo krajani?
Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič
r
I
m
Ocene iz Evrope


Dr. Robert Volćjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Naša država je natanko teden dni po letošnjem astronomskem začetku poletja stopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM 2 in s tem naredila odločilen korak za prevzem evra kot domače valute. Kot je znano, je prevzem evra vezan na izpolnjevanje določenih kriterijev glede stabilnosti domaČih cen, ravnovesja javnih financ, stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra in višine obrestnih mer Pri tem ima bivanje v ERM 2 dodano še časovno razsežnost, v kateri je gibanje tečaja podrejeno natančno določenim omejitvam okrog središčnega tečaja. Le-tega je bilo potrebno določiti v soglasju med slovensko vlado in Banko Slovenije, Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko ter vsemi vladami in centralnimi bankami evropske monetarne unije ter Danske kot udeleženke mehanizma ERM 2. Le nekaj dni pozneje so i' začetku julija evropskih denarnih krogih obravnavali doseženo stanje pripravljenosti slovenskega gospodarstva, kije bilo zapisano tako imenovanem konver-genčnem poročilu. In ocena, ki smo jo prejeli? Sploh ni bila tako slaba, saj da je naš makroekonomski scenarij za obdobje do leta 2007, ko naj bi tolarje zamenjali z evri, realističen in da to velja tudi za napovedi gibanja inflacije, kije, kot vemo, še vedno okoli dve odstotni točki nad pričakovanji evropskih denarnih oblasti. Le-te so tudi opozorile, da dejanska gospodarska rast lahko precej odstopa od dokumentih predpostavljene, kar je mimogrede povedano celo gotov dogodek, to pa lahko povzroči globoka neskladja med proračunskim (beri: državnim) trošenjem in dejanskimi proračunskimi prihodki. Zaradi tega je bilo priporočeno upoštevanje smernic Pakta o stabilnosti in rasti za izravnan ali celo presežen proračun. Resnici na ljubo je potrebno poudariti, da se omenjenega pakta i' preteklem obdobju nista držali niti največji Članici Evropske unije, Nemčija in Francija, No, oni so pač veliki in si to lahko privoščijo, če se vrnemo nazaj na Slovenijo, pa se je Evropska komisija i' svojih priporočilih ob obravnavi našega poročila dotaknila tudi nekaj konkretnih nevralgičnih točk slovenske ekonomske politike, ki da si mora, tako evropska izvršna oblast, še naprej prizadevati za visoko stopnjo konvergence. V preprostem jeziku bi to lahko pomehilo še vnaprejšnje prizadevanje za zmanjševanje inflacije, proces, ki nam ga letos kar naprej kvarijo visoka inflacijska pričakovanja ter še nekaj nekoliko konkretnejših nalog na področju posameznih ekonomskih politik. Na področju zaposlovalne politike naj bi tako morali uvesti ukrepe, ki bi bili usmerjeni v povečevanje stopnje zaposlenosti starejših oseb. Nadalje bi morali izboljšati pogoje za vzdržno rast proizvodnosti dela, predvsem pa bi morali po oceni vlade Evropske unije podpirati konkurenco i' vseh panogah gospodarst\>a, kjer so bile še posebno izpostavljene telekomunikacije in storit\'e javne infrastrukture, kot je to na primer komunala, oskrba z elektriko in podobno. Sodeč po tem bosta imeli obe naši novi vladi, ena v Ljublja-ni in druga v Bruslju, še veliko dela.
Zelenica je kraj za smučanje
Lahko bi tudi zapisali, da je Zelenica raj za smučarje. Žal so tam še vedno odvisni od darežljivosti narave s snegom


let»
ma uc^^'v^no cd 10
/r-
varr»'^ ferartd GorerrsKaaa- cla^a. u'
m	^
najb-^C] prUjubijenega r^stana na n
kamor seie osapis.

ri a,
Tisočletja stara dejavnost - začetki državne pošte segajo 8.000 let nazaj v stari Egipt - ostaja tudi v času elektronskih sporooL televizije in mobitelov nepogrešljiva v našem vsakdanjem življenju.
Prijazen poštar, ki zjutraj prikolesari do našega doma in nam prinese svež časopis - kaj je lepšega za spodbuden začetek dneva?!
Za "naj poštaija" glasujte s priloženim kuponom, ki ga bomo objavljati v časopisih Gorenjski glas in prilogah do 20. decembra 2004. Med glasovala bomo 23. decembra 2004 na javni prireditvi
- "Gorenjski glas bralcem" izžrebali šest prejemnikov nagrad Gorenjskega glasa in Pošte Slovenije ter razglasili "naj poštaija".
Naj poštar je (ime in priimek)
Zaposlen na pošti
Vaše ime in priimek
. —* ^^^^ n ^^ ^^^ • • • • ^
Ulica

Pošta in kraj:
Davčna št.:
Naročnik Gorenjskega glasa: DANE
Strinjam se, da mi Gorenjski glas pošilja obvestila, vabila, ankete ipd.:
DA NE
Glasovnico poštiite na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, p.p. 124,4m Kranj, ali prinesite v' naš oddelek za male oglase na Zoisovi 1 v Krariju. Zbmnje, nadzor natečaja in žrebanje nagrad bo izvedeno v podjelju Gorenjski glas, d.o.o., Kranj.
Ljubey - Občina Tržič kot lastnik smučišča in najemnik Janez Šmid so poskrbeli za obnovo sestavnih delov žičniških naprav, izpolnitev varnostnih zahtev in izravnavo delov smučišča. Pripravnem so že projekti za izdelavo umetnega snega in osvetlitev spodi^jega dela smučišča, za kar pa ni denarja.
Pred nedavnim je nad Ljubeljem že zapadlo okrog 30 centimetrov snega, ki pa je do sredine novembra skoraj skopnel. Tako smučišče Zelenica še nima prave zimske podobe. Je pa v glavnem pripravljeno na začetek nove smučarske sezone, ki jo najbolj vneti smučarji že željno pričakujejo.
"Lanska sezona je bila kar radodarna s snegom, saj je smuka trajala do velike noČi. Zadovoljni smo bili tudi z varnostjo na smučišču, saj razen nekaj zlomov ni bilo večje nezgode. Ker gre za specifično lego z nevarnostjo plazov, smo morali za primer nesreče oziroma tehnične okvare dokončati obvozno reševalno pot. Po njej je možen tudi umik ljudi ob nenadnem poslabšanju vremena. Lani smo zgradili prvi del poti nad Vrtačo, letos pa še dobro četrtino do zgornje postaje. Zaradi tega smo doživeli celo kritike, češ da uničujemo naravo. Povem naj, da smo že jeseni uredili brežine in zasejali travo. Urejanje bomo končali prihodnjo pomlad. Na stebre sedežnic smo namestili nove zaščitne obloge in pripravili zaščitne ograje za nevarne dele proge, ki jih postavimo ob prvem snegu. Razširili in izravnali smo teren na spodnjem delu smučišča, kjer smo zasejali okrog 600 kilogramov travnih
semen in jih prekrili s 15 tonami slame. Na Vrtači smo razširili del proge, razstrelili nekaj skal in poravnali progo. Tako zadostuje le pol metra snega, da lahko uredimo smučišče za obisk," je predstavil glavne novosti Janez Smid, najemnik smučišča Zelenica.
Najdražje so bile obnove, ki ostajajo za oči smučarjev skrite, so pa nujne za brezhibno delovanje naprav. Zahtevna je bila zamenjava pogonske osi v strojnici na spodnji postaji. Obnovili so 170 sedežev za spodnjo se-dežnico, ki čakajo na montažo po pregledu nosilne vrvi. Le-to so skrajšali, na drugi sedežnici pa so pred dnevi zamenjali še os napenjalne vrvi. Zamenjali so pogonski reduktor na vlečnici Triangel, ki sojo popolno obnovili. Vlečnica Ciciban je dobila novo vlečno vrv, na vseh treh vlečnicah so naredili nove ozemljitve, obnovili so vlečna sidra in navijalne bobne, ob vlečnici Plana pa so postavili novo brunarico. Temeljitih obnov sta bila deležna tudi oba teptalna stroja.
"Postorili smo toliko, da prihodnje leto ne bodo potrebna vlaganja v obnove žičniških naprav. Velika želja pa je, da bi nam uspelo uresničiti projekte za izdelavo umetnega snega in postavitev razsvetljave za nočno
Obnovljeni sedeži so novembra čakali za montažo na sedežnico.
smuko. Radi bi obnovili tudi restavracijo na postaji Vrtača. Ker smo odvisni od dnevnih obiskovalcev iz doline, se moramo prilagajati njihovim potrebam. Skupaj z Občino Tržič si prizadevam, da bi povrnili nekdanji sloves smučišča. Zelenica je kraj, ki je že dolgo namenjen smučanju, zato bi morali najti
denar za posodobitve. Dokler jih ni, si boljši obisk zagotavljamo z nizkimi cenami kart. V prodaji pred sezono jih je moč kupiti posebej ugodno zaradi popustov," je še povedal najemnik smučišča Zelenica, ki tam vztraja že tretjo sezono.
Stoj an Saje
.v-"
a •


OMASAIII
CifTIRNIt
I
iiiienfe cist po potrebi t razrežemo ii dobava kuri po konkuren
M«
»iABo^tri
ZA
\
Brezplai qso L^ ^ '
080/_
EKOL d.o.o., Loze 18a, 4000 Kranj, CI/A
e-poUo: lcomerclala@ekol.si
.'k ^J
L.! ff.is

1
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas
.SI
Torek, 23. novembra 2004
—	4
Pazljivost ni nikoli odveč
Za vrste pred vrati marsikatere borzne hiŠe v preteklem tednu je bil kriv največji prevzem, vsaj po številu delničarjev. V petek ob 12. uri se je namreč iztekel rok za sprejem ponudbe za prevzem drutb Triglav naložbe (TRSG) in Triglav finančna druiba (TFDR) s strani Zavarovalnice Triglav. In ker so nekateri delničarji, z razlogom ali brez njega, vztrajno čakali na zadnji dan ali celo uro, je bilo v teh dneh zaznati veliko nervoze in nejevoljnosti. Mnogi so bili razočarani, ker niso mogli več sprejeti ponudbe, in so potem delnice omenjenih drutb prodali po 10 odstotkov ni^ih tečajih, kot bi jih sicer lahko. Kaj se bo zgodilo z delnicami prevzetih drulb, je tetko reči. Glede na to, da bo Zavarovalnica Triglav pridobila večinski delei in da ne bo veČ interesa za nakup, lahko pričakujemo, vsaj kratkoročno, še dodatni padec tečaja. Iz vsega tega bi se lahko naučili, da vsa obvestila borzni hiš le niso tako nesmiselna in naj ne bi romala v koš, Še preden bi jih vsaj na hitro preleteli.
Drugače pa se je teden na Ljubljanski borzi začel z veliko
mero optimizma. V ponedeljek je osrednji borzni indeks SBI20 dosegel novo rekordno vrednost pri 4.935 točkah, sledilo pa je unovČevanje dobičkov in malenkost ni^i tečaji konec tedna. Največ prometa je bilo z delnicami druibe Krka, katerih tečaj je v pričakovanju zelo dobrih devetmesečnih rezultatov
0
presegel celo 87.000 tolarjev. Sledile so delnice Mercatorja, njihov enotni tečaj se je v primerjavi s preteklim tednom znižal za 0,7 odstotka. Ob upoštevanju večjega prometa so se najbolj podražile delnice Gore-
nja za 2,1 odstotka, za enak odstotek pa se je znižal tečaj delnicam Merkurja.
Gorivo za rast tečajev so gotovo še vedno veliki prilivi denarja na borzo in zadovoljstvo vlagateljev nad objavljenimi devetmesečnimi rezultati podjetij. V Termah Čatež se je čisti dobiček v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal kar za 29 odstotkov. Na rast prihodkov je vplivala povečana zasedba kapacitet, h katerim je največ pripomoglo povečano število tujih prenočitev. Pozna se tudi delež denarnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zadovoljni so lahko tudi delničarji Petrola, Aerodroma, Gorenja, kjer napovedi za letošnje leto niso bile najboljše predvsem zaradi negativnih učinkov podražitev strateških materialov in surovin. Z optimiranjem ter iskanjem cenejših alternativ nabavnih virov, z dvigovanjem nekaterih cen izdelkov in stroškovno racionalizacijo želijo nevtralizirati, negativne učinke, in pričakujejo, da bodo letni rezultati na lanski ravni. Kljub Bofexovi izgubi je dobiček iz poslovanja v Skupini Merkur višji za tretjino v primerjavi z lanskim letom in že na nivoju letnega načrta. Slabo pa se piše prehrambeni industriji. V Mlinotestu je čisti
dobiček za 43 odstotkov nižji
kot v istem obdobju lani, vendar so za prihodnja leta optimisti. Še slabše kaže Fructalu, kjer je izguba že večja od enakega lanskega obdobja, do konca poslovnega leta pa naj bi se le še poslabšala.
Alenka Eržen,
alenka@gbd^i GBD Goreixjska borzno posredniška družba, d.d.
>
Ajpesovi dnevi odprtih vrat
V podjetjih še premalo vedo, kakšne podatke jim lahko zagotovi agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes)
Kra^j - V kranjski izpostavi agencije od septembra pripravljajo trikrat na mesec dneve odprtih vrat, na katere povabijo predstavnike gospodarskih družb, občin in drugih organizacij .
Na teh srečanjih jim predstavijo nove naloge agencije, možnosti dostopa do različnih podatkov in informacij, programe za vnos in posredovanje podatkov, finančne podatke, bonitetne informacije - in še kaj. S srečanji bodo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih, vendar najkasneje do konca marca, ko bodo od gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, pravnih oseb javnega in zasebnega prava, društev in drugih prejeli okrog
Četrtkov dan odprtih vrat.
enajst tisoč poročil in se bo za agencijo začelo obdobje največjega dela.
Kot je povedala vodja izpostave Vislava Potočnik, bo od 1. decembra dalje tudi v Kranju
možen vpis zastavnih pravic na premičninah (avtomobili, zaloge, stroji, živina). Poleg te je še nekaj novosti. Postopoma bodo od gospodarskih družb začeli sprejemati obrazce o izplačanih plačah po elektronski poti. Po novem letu bo dostop do javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov brezplačen. Od gospodarskih družb bodo sprejemali letna poročila le v elektronski obliki, tistim, ki nimajo te možnosti, pa bodo omogočili vnos v izpo.stavi in jim pri tem pomagali z nasveti. Vsi ostali bodo letno poročilo še vedno lahko oddali tudi na papiiju ali na disketi.
C.Z., foto: Tina Doki
v Merkurju za tretjino višji dobiček
Merkurje v letošnjih prvih devetih mesecih ustvaril 2,1 milijarde tolarjev čistega dobička.
Naklo - Nadzorni svet Merkurja je na četrtkovi seji pozitivno ocenil poslovanje Merkurja v letoši^jih prvih devetih mesecih, seznanil se je z umikom Merkurja z avstr^skega trga, sprejel pa je tudi sklep o sporazumni razrešitvi dosedai\je članice uprave Alenke Podbevšek.
Skupina Merkurje v letošnjih prvih devetih mesecih s prodajo ustvarila 129 milijard tolarjev čistih prihodkov oz. za dobro četrtino več kot v enakem lanskem obdobju, pri tem pa je k skupnemu prihodku skoraj 112 milijard tolarjev prispevala delniška družba Merkur. Prodaja je bila večja v prodaji na veliko in na drobno ter tudi v hčerinskih podjetjih - v Zagrebu so jo skoraj podvojili, višja od lanske je bila tudi v Bofexu.
Skupni prejemki na zaposlenega v delniški družbi Merkur so porasli za 13 oz. 15 odstotkov, junija so jim zaradi ugodnega poslovanja izplačali dodatno nagrado.
V delniški družbi so s poslovanjem dosegli 3,5 milijarde tolarjev dobička in s tem že presegli dobiček celega lanskega leta, z vključitvijo rezultatov hčerinskih podjetij (izgube v Bofexu) ter izrednih prihodkov pa je dobiček v devetih mesecih znašal
2,4 milijarde in čisti dobiček 2,1 milijarde tolarjev, kar pa je še vedno za tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. V Skupini Merkur je bilo 1,9 milijarde tolarjev čistega dobička. Medtem ko so v devetmesečni bilanci upoštevali letošnjo Bofexovo izgubo in še ugotovljeno dodatno izgubo iz preteklih let v višini 1,1 milijarde tolarjev, pa v to še niso vključili stroškov umika iz podjetja Big Bang Handels Avstrija. V sodelovanju z davčnimi in pravnimi strokovnjaki preučujejo najugodnejše možnosti, odločitev o stečaju ali prodaji pa bodo sprejeli do konca leta. Bof v Gradcu bo posloval še do konca januaija prihod-
nje leto, Bof na Dunaju pa bo poskušal nadaljevati poslovanje v okviru novega podjetja.
V Merkurju tudi letos nadaljujejo s Širitvijo trgovske mreže. Medtem ko so doslej že povečali trgovski center v Celju ter odprli centre v Ljubljani, v Šibeniku in v Čakovcu, gradijo Še dva centra na HrvaŠkem - v Samoboru in v Puli, pripravljajo pa se tudi že na gradnjo novih centrov v Sloveniji. V Naklem so končali prvi del izgradnje skladišč, še ta mesec bodo predvidoma začeli z drugim delom in tako skupaj pridobili več kot 20 tisoč novih skladišč za metalurške izdelke.
Cveto Zaplotnik
/
ZAVOD REPUBUKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DEUVEC; dol. č. 3 mes, posk. delo 3 mes, del. izk. 3 mes, slov. j. - dobro, izkušnje v gradbeništvu; rok prijave: 18.12.2004; MUSlČ NATAŠA S.R, C. CIRILA TAVČARJA 3B, JESENICE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA, BENCINSKI SERVIS VOKLO; dol. č. 1 mes, kat. B, lasten prevoz; rok prijave: 26.11.2004; EKOSPEKTER, D.O.O., BLEIWEISOVA 20, KRANJ
ČISTILEC LETAL; dol. č. 3 mes, posk. delo 1 mes. kat. B, rok prijave: 30.11.2004; št. del. mest: 3; HRIBAR BLESK. D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽNA DELA; dol. č. 4 mes, slov. j. - zadovoljivo; rok prijave: 26.11.2004; ZAJŠEK, D.O.O., TRIGLAVSKA C. 25, MOJSTRANA POMOŽNI DELAVEC
ČISTILKA, POMIVALKA; dol. č. 5 mes, del. mesto je prosto: od 01.12.2004; posk. delo 1 mes, slov. j. - zadovoljivo, bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 26.11.2004; št. del. mest: 2; A&S&CO, D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK-AERODROM SOBARICA; dol. č. 5 mes, delovno mesto je prosto: od 01.12.2004; posk. delo 1 mes, slov. j. - zadovoljivo, bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 26.11.2004; št. del. mest: 2; A&S&CO, D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK-AERODROM ČISTILKA; dol. č. 3 mes, 30 ur/teden, del. izk. 3 leta, kat. B, rok prijave: 26.11.2004; ALTA PROPAGAN-DING. D.O.O.,, KRANJSKA C. 4, RADOVUlCA ČISTILEC PROSTOROV V ŠKOFJI LOKI; dol. č. 3 mes, 26 ur/teden, posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto, rok prijave: 30.fl.2004; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ GRADBENI DELAVEC; dol. č. 1 leto, posk. delo 6 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, hrv. j. in slov. j. - osn.; rok prijave: 15.12.2004; št. del. mest: 4; MILEN-KOVSKI BLAGOJ S.P., RATEČE 12. RATEČE -PLANICA
GRADBENI DELAVEC, SLIKANJE NA STENI IN PLATNU V CERKVAH; dol. č. 1 leto. posk. delo 6 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, ital. j. in slov. j. - zadovoljivo, ZNANJE RESTAVRIRANJA STARIH UMETNIN: SLIKE, FRESKE NA STENI IN PLATNU; rok prijave: 15.12.2004; MILENKOVSKI BLAGOJ S.R, RATEČE 12, RATEČE - PLANICA
V	ŠIVALNICI IN MONTAŽI; dol. č. 2 mes. del. izk. 2 leti, rok prijave: 26.11.2004; št. del. mest: 4; MM -STYLE, D.O.O., ZA MOŠENIKOM 1, TRŽIČ SNAŽILKA; dol. č. 6 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 3 mes, kat. B, rok prijave: 26.11.2004; LASER, D.O.O., KAJUHOVAC. 1, BLED POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG; alter, izobr.: ZIDAR; dol. č. 3 rr>es, posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 04.12.2004; ŠKRJANEC PAVEL S.R. SENIČNO 13, KRIŽE
VARNOSTNIK; dol. č. 3 mes, kat. B, licenca za varnostnika; rok prijave: 26.11.2004; št. del. mest: 9; VARNOST D.D., BLEIWEISOVA C. 20, KRANJ KUHARSKI POMOČNIK
V	POČ. DOMU NA KRVAVCU; dol. č. 3 mes, delovno mesto je prosto: od 17.12.2004; del. izk. 1 leto, bivanje v počitniškem domu; rok prijave: 26.11.2004; ELDOM, D.0.0. MARIBOR, POČIT-
NIŠKI DOM KRVAVEC, AMBROŽ POD KRVAVCEM 48, CERKUE
dol. č. 1 leto; posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto, rok prijave: 26.11.2004; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSUE 39," KRANJ NATAKARSKI POMOČNIK TOČAJ. SERVIRKA V POČ. DOMU NA KRVAVCU; dol. č. 3 mes, delovno mesto je prosto: od 17.12.2004; del. izk. 1 leto, bivanje v počitniškem domu; rok prijave: 26.11.2004; ELDOM, D.O.O., MARIBOR, POČITNIŠKI DOM KRVAVEC. AMBROŽ POD KRVAVCEM 48, CERKUE NATAKAR/ICA; nedol. č., posk. delo 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. B. angl. j. - zelo dobro, nem. j. - dobro, slov. j. - tekoče; rok prijave: 26.11.2004; PREŠA, D.O.O., PENSION ZAPLATA, TUPALIČE 32, PREDDVOR
SOBARICA; V POČ. DOMU NA KRVAVCU; dol. č. 3 mes, delovno mesto je prosto: od 17.12.2004; dei. izk. 1 leto, bivanje v počitniškem domu; rok prijave: 26.11.2004; ELDOM, D.O.O. MARIBOR, POČITNIŠKI DOM KRVAVEC. AMBROŽ POD KRVAVCEM 48, CERKUE
BOLNIČAR; GOSPODINJA, NEGOVALKA V Žl-REH; nedol. č., 20 ur/teden, delovno mesto je prosto: od 01.12.2004; posk. delo 2 mes, kat. B, slov. j. - tekoče, ZAŽEUENE IZKUŠNJE PRIQO-BUENE Z DELOM, VERIFICIRAN. PROGRAM ZA IZVAJANJE POMOČI NA DOMU; rok prijave: 26.11.2004; CENTER ZA SOCIALNO DELO ŠK. LOKA. KAPUCINSKI TRG 2. ŠK. LOKA MESAR - SEKAČ; dol. č. 3 mes. del. izk. 1 leto; rok prijave: 23.11.2004; SPAR SLOVENIJA, D.O.O., PE KRANJ, ZOISOVA , KRANJ OBLIKOVALEC KOVIN; UPRAVUALEC STROJEV; alter. Izobr.: POMOŽNI DELAVEC; dol. č. 6 mes, delovno mesto je prosto: od 01.01.2005; posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto; rok prijave: 30.11.2004; št. del. mest: 2; ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
STRUGAR; V PROIZV. IZDEL. IZ GUME IN PLASTIČNIH MAS, SESTAVUANJE HIDRAVLIČNIH CEVI; alter, izobr.: STROJNI TEHNIK; nedol, č., posk. delo 3 mes, kat. B, delo z bazami pod. - osn.; rok prijave: 04.12.2004; HIB, D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ
TESAR; nedol. č., posk. delo 1 mes. del. izk. 6 mes, rok prijave: 26.11.2004; št. del. mest: 5; JERKOVIČ EMIL S.R, ZG. BRNIK 12B, CERKUE ZIDAR
nedol. č., posk. delo 1 mes. kat. B; rok prijave: 04.12.2004; št. del. mest: 2; SISTEMI TAB, D.O.O.. PREDILNIŠKAC. 16, TRŽIČ FASADERSTVO IN STROJNI OMETI; dot. č. 10 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti, rok prijave: 08.12.2004; VAJDEC DAMJAN S.R, UL. PRVOBORCA 6. JESENICE
GASILEC; MEHANIK, GASILEC II.; dol. č. 6 mes. kat. B,C, ZAŽEUENA ŠOLAZA POKUCNE GASILCE AU PROSTOVOUNI GASILEC, LAHKO DRUGA POKUCNA ŠOLA TEHNIČNE SMERI; rok prijave: 23.11.2004; št. del. mest: 6; AERODROM, D.D., UUBUANA, ZG. BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK C KAT ZA PREVOZE V MEDNAR. TRANSPORTU; nedol. č., posk. delo 2 mes, del. izk. 2 leti, kat. C, nem. j. - osn.; rok prijave: 15.12.2004; HAMZIČ VEHID S.R, TAVČARJEVA 3B. JESENICE VOZNIK TOVORNJAKA; nedol. č.. posk. delo 3 mes, kat. C. E. rok prijave: 23.11.2004; KOLI ŠPED, D.O.O.. SAVSKA C. 22, KRANJ PRODAJALEC
dol. č. 6 mes. posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto. kat. B, POZNAVANJE ŠPORTNIH REKVIZITOV, POSLATI PISNE PROŠNJE; rok prijave: 23.11.2004; INNUENDO, D.O.O., MIUE 4, VISOKO TERENU; dol. č. 6 mes, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 08.12.2004; št. del. mest: 2; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE KUHAR
KUHAR; dot. č. 5 mes, delovno mesto je prosto: od 01.12.2004; posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. - zadovoljivo, slov. j. - zelo dobro, urej. besedil in delo s preglednicami - osn., bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 26.11.2004; št. dei. mest: 2; A&S&CO, D.O.O.. ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM
KUHAR, NATAKAR; dol. č. 5 mes, delovno mesto je prosto: od 01.12.2004; posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto, angl. j. - dobro, slov. j. - tekoče, urej. besedil - osn., bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 26.11.2004; št. del. mest: 2; A&S&CO. D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM GLAVNI KUHAR/ICA V POČ. DOMU NA KRVAVCU; dol. č. 3 mes, delovno mesto je prosto: od 17.12.2004; del. izk. 3 leta, bivanje v počitniškem domu; rok prijave: 26.11.2004; ELDOM, D.O.O., MARIBOR, POČITNIŠKI DOM KRVAVEC, AMBROŽ POD KRVAVCEM 48, CERKUE dol. č. 1 leto, posk. delo 2 mes, del. izk. 3 leta, kat. B, rok prijave: 26.11.2004; HOTEL CREINA, D.O.O., KOROŠKA C. 5. KRANJ nedol. č.; posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto. rok prijave: 26.11.2004; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS. PREDOSUE 39, KRANJ NATAKAR
dol. č. 1 mes, posk. delo 3 mes. del. izk. 6 mes, slov. j. - tekoče; rok prijave: 23.11.2004;' št. del. mest: 3; ARMS. D.O.O., UKOVA 12C, JESENICE GOSTINSKI TEHNIK, V KRANJU; alter, izobr.: GOSTINSKI TEHNIK; nedol. č., posk. delo .3 mes, angl. j. - osn., OSN. POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM; rok prijave: 30.11.2004; št. del. mest: ■2; IBAS, d.o.o., UUBUANA, STRAŽARJEVA 38. UUBUANA
dol. č. 1 leto; posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto. rok prijave: 26.11.2004; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSUE 39. KRANJ nedol. č.; posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto, angl. j. - zadovoljivo, rok prijave: 26.11.2004; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSUE 39. KRANJ
V GOSTIŠČU DOM NA KRVAVCU; dol. č. 5 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto, slov. j. - tekoče; rok prijave: 30.11.2004; TAJO-TEAM, D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31. CERKUE SREDNJA POKL. IZOBRAZBA VARNOSTNIK-RECEPTOR; dol. č. 6 mes, delovno mesto je prosto: od 01.01.2005; posk. delo 2 mes, kat. B, nem. j. - osn., urej. besedil in delo s preglednicami - osn., NEKAZNOVANOST, PREIZKUS ZNANJA ZA VARNOSTNIKA; rok prijave:
03.12.2004; PLUS ORBITA, D.O.O., VRTNA UL. 24, KRIŽE STROJNI TEHNIK
MONTER KUMA NAPRAV, ELEKTRIKAR; alter, izobr.: ELEKTROMONTER; nedol. č., posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, E, angl. j. - osn., urej. besedil - osn.; rok prijave: 26.11.2004; št. del. mest: 2; L.F.AIR-CONDITION, KAJUHOVA UL 8, ŽIRI
MERILEC PLASTIČNIH IN ORODNIH DELOV; dol. č. 6 mes, posk. delo 3 mes, del. izk. 5 let, angl. j. in nem. j. - osn., možnost podaljšanja del. razmerja, obvladovanje kalibracij; merilnih teh., opreme, procesov za statistično vrednotenje procesov, angl. ali nem. j.; rok prijave: 04.12.2004; POLYCOM, D.O.O., POUANE 76, POUANE NAD ŠK. LOKO ROČNI ORODJAR; alter, izobr.: OBUK. KOVIN; nedol. č.. posk. delo 6 mes, del. izk. 3 leta; rok prijave: 11.12.2004; ŠIBO ORODJARNA, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA RAČUNALNIŠKI TEHNIK, OPERATER; alter, izobr.: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK; dol. č. 6 mes, angl. j. - zelo dobro. urej. besedil, delo s preglednicami, delo z bazami pod., poznavanje rač. omrežij in operac. sistemov - zaht.; rok prijave: 23.11.2004; AERODROM, D.D., UUBUANA, ZG. BRNIK 130A, BRNiK - AERODROM GRADBENI TEHNIK; GRADBENIK. SVETOVANJE, VODENJE, ORG. GRADBENIH PROJEKTOV; alter. Jzobr.: INŽ. GRADBENIŠTVA; dol. č. 1 leto. posk. delo 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. B, angl. j. in nem. j. - dobro, PROŠNJE NA NASLOV PODJETJA; rok prijave: 03.12.2004; VENUM, D.O.O., BRITOF 43, KRANJ KOMERCIALNI TEHNIK
ODKUPOVALEC PRIDELKOV PO TERENU TER PRODAJA ZAINTERESIRANIM KUPCEM; alter, izobr.: PRODAJALEC; nedol. č., posk. delo 6 mes, del. izk. 6 mes, urej. besedil, delo s preglednicami in delo z bazami podatkov - osn., rok prijave: 28.11.2004; KMETIJSKA ZADRUGA CERKUE, C. TONETA FAJFARA 38, CERKUE alter, izobr.: PRODAJALEC; nedol. č., posk. delo 6 mes, del. izk. 6 mes, kat. B, urej. besedil, delo s
4
preglednicami in delo z bazami podatkov - osn., rok prijave: 28.11.2004; KMETUSKA ZADRUGA CERKUE, C. TONETA FAJFARA 38, CERKUE TEHNIK KUHARSTVA; alter, izobr.: GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK; nedol. č.; posk. delo 2 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. - zadovoljivo, delo z bazami podatkov - osn., rok prijave: 26.11.2004; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSUE 39, KRANJ
TEHNIK STREŽBE; alter, izobr.: GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK; nedol. č.; posk. delo 2 mes, del. izk. 2 leti. kat. C,D, rok prijave: 26.11.2004; JGZ BRDO PRÖTOKOURNE STORITVE RS, PREDOSUE 39, KRANJ
ZDRAVSTVENI TEHNIK V ANMP; nedol. č., kat. B, slov. j. - tekoče, urej. besedil in delo s preglednicami - osn., ZAŽEUEN MOŠKI, DELO V REŠEVALNI POSTAJI; rok prijave: 23.11.2004; OZG KRANJ. OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ GIMNAZIJSKI MATURANT; ZASTOPNIK NA TERENU, TRŽENJE PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ, GORENJSKA; dol. č. 6 mes, posk. delo 3 mes, kat. B, angl. j. - dobro, urej. besedil -zaht., delo s preglednicami - osn., LAHKO KATE-RAKOU SREDNJA ŠOLA, MOŽNOST ZAPOSUT-
VE ZA NEDOL. Č.; rok prijave: 18.12.2004; št. del. mest: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA, D.D., KR-ŽIČEVAUL 3. UUBUANA SREDNJA STROK. ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA OSEBNI FINANČNI SVETOVALEC, NALOŽBE V SKLADE IN VSE VRSTE ZAVAROVANJ, KRANJ IN ŠIRŠA OKOLICA; alter, izobr.: VIŠJA STROK. IZOBRAZBA; nedol. č., posk. delo 3 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, angl. j. - dobro, slov. j. - tekoče, urej. besedil, delo s preglednicami, delo z bazami pod. in poznavanje operac. sistemov - osn., rok prijave: 06.12.2004; SAVA PLUS. D.D.. CELOVŠKA 175, UUBUANA
EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLAN., RAČUNOVODJA; dol. č. 3 mes. del. izk. 5 let, kat. B, angl. j. - osn., urej. besedil in delo s preglednicami -osn., POZNAVANJE SRS, BILANCIRANJE, TER KNJIŽENJE; rok prijave: 03.12.2004; ALTA PRO-PAGANDING. D.O.O., KRANJSKA C. 4. RADOVUlCA
FIZIOTERAPEVT, LAHKO PRIPRAVNIK; alter, izobr: DIPL. FIZIOTERAPEVT (VS); dol. č. 1 leto, rok prijave: 26.11.2004; SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE, TITOVA 112, JESENICE UNIV. DIPL. INŽ. LESARSTVA; TEHNOLOG. KONSTRUKTOR; dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. in nem. j. - zelo dobro, AUTOCAD, rok prijave: 04.12.2004; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL EKONOMIST, UČITEU PRAKTIČNEGA POUKA; dol. č. 1 leto, delovno mesto je prosto: od 06.12.2004; urej. besedil, delo s preglednicami, delo z bazami pod., poznavanje rač. omrežij, operac. sistemov in rač. oblikovanje - zaht.; rok prijave: 23.11.2004; EGSŠ RADOVUlCA, GORENJSKA C. 13, RADOVUlCA UNIV. DIPL. EKONOMIST ZA KOMERC. DEJAVNOST, SAMOST KOMERCIALIST ZA PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV ZA PODROČJE KAR-TONAŽE. PROPAGANDE IN KNJIG; alter, izobr.: UNIV DIPL. INŽ. GRAFiČARSTVA; nedol. č.. posk. delo 3 mes. del. izk. 2 leti, kat. B, angl. j. in nem. j. - tekoče, urej. besedil in delo s preglednicami -osn.; rok prijave: 27.11.2004; GORENJSKI TISK, D.D., UL. MIRKAVADN0VA6, KRANJ UNIV. DIPL. PRAVNIK, PRAVNI SVETOVALEC I.; dol. č. 1 leto. posk. delo, del. izk. 2 leti, angl. j. ali nem. j. - zadovoljivo, urej. besedil, delo s preglednicami in delo z bazami pod. - osn., DRŽAVNI PRAVNIŠKI IZPIT ZNANJE 1 TUJEGA JEZIKA; rok prijave: 23.11.2004; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA KRANJ. ZLATO POUE 2, KRANJ PROR ZA MATEMATIČNO NARAV. PREDMETE, UČITEU MATEMATIKE, LABORANT; dol. č. 5 mes. 20 ur/teden. slov. j. - tekoče, urej. besedil, delo s preglednicami in rač. oblikovanje - osn., rok prijave: 26.11.2004; OŠ IVANA GROHARJA ŠK. LOKA, PODLUBNIK 1. ŠK. LOKA DR. MEDICINE, ZDRAVNIK SPL./DRUŽINSKE MEDICINE; nedol. č., kat. B, LICENCA ZDRAV.
ZBORNICE, strok: IZPIT rok prijave:
18.12.2004; OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ
Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje. Območna služba Kranj, Bleiv^eisova c. 12, Kranj.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
Glinška 12. Ljubljana

Torek, 23. novembra 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »IS. STRAN
V
Na turističnih kmetijah bodo odslej v omejenem obsegu lahko klali tudi prašiče in drobnico. Praznik kolin torej ni več ogrožen.
Kraixi - Prejši\ji teden sta začela vezati nova pravilnika, ki urejata klai\je in predelavo na kmetijah - pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo in pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo končnemu potrošniku.
Prvi pravilnik določa, da rejec lahko zakolje na kmetiji za lastno domačo porabo prašiče, ovce, koze, gojeno divjad, kunce in domaČo perutnino, pri tem pa lastna domaČa poraba vključuje porabo članov družine, ki prebivajo v gospodinjstvu, najete delovne sile in sorodnikov. Prodaja ali podaritev mesa, pridobljenega s klanjem na domu, ni dovoljena. Pri zakolu je obvezno omamljanje živali s posebno pištolo ali z električnimi kleščami, izjema so kunci in perutnina. Snovi s posebnim tveganjem (pri ovcah in kozah so to lobanja z možgani in očmi, tonzile in hrbtenjača pri starosti nad enim letom ter vranica in vito črevo pri vseh živalih) je treba oddati izvajalcu javne službe za neškodljivo odstranjevanje odpadkov živalskega izvora in potrdila o tem hraniti še najmanj dve leti. Lastnik odgovarja tudi za posledice, ki lahko nastanejo pri klanju ali uporabi mesa zaklanih živali.
Količinsko omejena predelava
Drugi pravilnik določa veterinarske, zdravstvene in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati kmetija pri izdelavi in predelavi živil živalskega izvora za neposredno prodajo končnemu potrošniku na kmetiji, tržnicah,
javnih prireditvah ter potrošnikom v istem ali sosednjem kraju. Po tem pravilniku je v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji dovoljeno razkosavati in prodajati sveže meso, izdelovati in prodajati mesne izdelke, obdelovati, predelovati in prodajati mleko in mlečne izdelke, prodajati sveže sladkovodne ribe ter predelovati in prodajati predelane ribe, klati kunce in perutnino ter prodajati meso, zbirati in prodajati sveža jajca ter pridelovati in prodajati med, na turističnih kmetijah pa je poleg teh dejavnosti dovoljen tudi zakol prašičev, ovc in koz. Kmetije lahko v okviru dopolnilnih dejavnosti opravljajo nekatere storitve tudi za druge kmetije, ni pa dovoljena prodaja mletega mesa in mesnih pripravkov. Za parkljarje in kopitarje je obvezen zakol v registrirani klavnici. Dovoljeni obseg dejavnosti, ki vključuje tudi storitve za druge kmetije, določa že uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Po tej uredbi je dovoljeno na leto predelati do 50 glav velike živine (GVŽ) oz. na turističnih
v
kmetijah do 12 GVZ ter zaklati do 77 GVZ kuncev in perutnine (5.500 živali), predelati do 600 litrov mleka dnevno, gojiti 150 Čebeljih panjev in "pridelati" na leto milijon jajc. Predelovati je dovoljeno le meso od živali,
ki so na kmetiji od rojstva ali najmanj tri mesece, za perutnino, kunce ter jagnjeta, kozličke in prašičke do 20 kilogramov teže je pogoj en mesec. Pravilnik zahteva od kmetije ustrezne prostore in opremo za proizvodnjo in predelavo, izpolnjevanje splošnih pogojev glede zdravja, higiene in usposobljenosti izvajalcev dejavnosti, označevanje izdelkov, ravnanje s stranskimi izdelki, notranji nadzor, higieno živil in vodenje evidenc.
Pravilnik posebej ureja predelavo oz. izdelavo živil živalskega izvora na turističnih kmetijah. Na teh kmetijah je dovoljeno na leto zaklati dvanajst glav velike živine (30 prašičev ali 200 do 20 kilogramov težkih jagnjet), zakol pa bo dovoljen le do leta 2010. Najmanj 48 ur pred zakolom je treba obvestiti uradnega veterinarja za pregled živali pred klanjem in mesa po zakolu, pri prašičjem mesu je obvezen tudi pregled na trihi-nelo. Meso in mesne izdelke je dovoljeno uporabiti samo za pripravo hrane gostom na turistični kmetiji.
Veliki problemi v preteklosti
Kot je znano, sta se kmetijsko gozdarska zbornica in kmetijska svetovalna služba že dlje časa prizadevali za ureditev takšnih pogojev predelave živil živalskega izvora, ki bi ob upoštevanju higienskih zahtev omogočala ohranitev prehran-ske dediščine. V zadnjih petih letih so se pravilniki oz. pogoji

Na kmetijah je dovoljen zakol prašičev za domačo porabo, na turističnih kmetijah pa tudi za pripravo hrane gostom. Foto: Gorazd Kavčič
za predelavo na domu pogosto spreminjali, inšpektorji so različno razlagali predpise, na turističnih kmetijah ni bilo dovoljeno klanje, omejena je bila tudi prodaja. Nastala je celo pravna praznina, v kateri so nekatere kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo predelave živil živalskega izvora ostale celo brez pridobljene "številke" in možnosti za nadaljevanje dejavnosti. V takšnih okoliščinah je lani nastal poseben pravilnik za predelavo živil živalskega izvora v okviru dopolnilne dejavnosti, ki pa ni omogočal klanja na domu. To je posebej prizadelo turistične
kmetije. Še zlasti zato, ker niso mogle klati doma in pripravljati značilnih slovenskih kolin. Zbornica se je skupaj z združenjem turističnih kmetij prizadevala za spremembo pravilnika, predvsem za to, da bi na teh kmetijah lahko v omejenem obsegu klali tudi prašiče in drobnico, za kar so že v preteklosti vložile veliko denarja. Po podatkih združenja je v Sloveniji 46 kmetij z urejenimi prostori za klanje in še 16 s prostori za predelavo.
V kmetijsko gozdarski zbornici so prepričani, da nova pravilnika pomenita korak od načelnega k dejanskemu spodbujanju dopol-
nilnih dejavnosti na kmetijah. Kmetijam omogočata, da bodo v ustrezno urejenih prostorih in upoštevajoč dobro higiensko prakso lahko pripravljale značilne kakovostne izdelke. V primerjavi z drugimi obrati jim ne dajer ta "odpustkov", kot je že bilo slišati v javnosti, ampak le upoštevata posebne tehnološke pogoje, predvsem majhen obseg predelave. Varnost potrošnikov ne bo v ničimer ogrožena, za varnost tako kot v vseh primerih predelave živil živalskega izvora odgovarja "nosilec dejavnosti", poudarjajo v zbornici.
Cveto Zaplotnik
Veliko možnosti za izobraževanje
V letošnji zimi bo veliko možnosti za strokovno izobraževanje, program je zajeten in raznolik.
Kranj - V Kmetysko gozdarskem zavodu Kranj so pripravili program strokovnega izobraževanja kmetov na območju gorenjski občin za obdobje od letoši\jega decembra do novembra prihodiye leto.
Program so pripravili v oddelku za kmetijsko svetovanje, nastal pa je na osnovi potreb uporabnikov in problemov, ki so jih zaznali kmetij ska svetovalna služba in druge strokovne službe zavoda, zadruge, občine in upravne enote. V program so vključili tudi obvezno izobraževanje^ za izvajanje ukrepov Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop) in za uporabo fitofarma-cevtskih sredstev ter izobraževanje za govedorejska društva, društva rejcev drobnice, strojne krožke, pašne skupnosti, društva
podeželskih žena, društva podeželske mladine in za druga kmetijska društva, za katera kmetijska svetovalna služba opravlja strokovne naloge. Izobraževanje bo potekalo v okviru predavanj, krožkov, interesnih skupin, tečajev, prikazov, ogledov in predstavitev.
Na predavanjih za kmetovalce bodo med drugim govorilo o ukrepih kmetijske politike v letu 2005, novostih pri gospodarjenju na travnatem svetu, gradnji in obnovi hlevov, tehnologiji pridelovanja vrtnin ter o trženju vrtnin
v Sloveniji in Evropski uniji, izboljšanju kolobarja na njivah, standardih Evropske unije, problematiki presežkov organskih gnojil, paši in postavitvi ograje, konjereji in prehrani plemenskih kobil ter o vzdrževanju kmetijskih strojev. V okviru izobraževanja kmečkih žena bodo predavanja o davkih, pokojninski in zdravstveni zakonodaji, reševanju sporov v družini, javnem nastopanju, boleznih, poleg predavanj pa bo še vrsta tečajev - računalniški, jezikovni, kuharski, smučarski, plesni, o pripravi rib in testenin, predelavi mleka, peki kruha in peciva, postrežbi. In kaj so pripravili za podeželsko mladino? Predavanja o zdravju živi-, ne, razpisu za mlade gospodarje
in zgodnjem upokojevanju kmetov, tečaje o varnem delu s trak-toijem in motorno žago, peki in uporabi računalnika, predstavitev vodenja knjigovodstva na kmetiji - in tako dalje. Program vključuje tudi izobraževanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, tu pa bodo teme novosti pri registraciji in sanitarno tehnični pogoji za različne dopolnilne dejavnosti, poklicne kvalifikacije, dobra higienska praksa, pakiranje in označevanje izdelkov za trženje, kisanje zelja in repe, predelava mleka in zelenjave, izdelovanje suhomesnatih izdelkov, sušenje sadja, zelišč in vrtnin, turizem na kmetiji, znanje jezikov, uporaba računalnika ...
Cveto Zaplotnik
Vlada sprejela odlok o loviščih
Gorenjsko "pokrivajo" Gorenjsko, Triglavsko in Kamniško savinjsko lovsko upravljavsko območje
Kranj - Zakon o divjadi in lovstvu, ki je začel veljati 20. maja letos, določa, da mora vlada najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona ustanoviti lovišča. Vlada je to tudi storila in na četrtkovi seji na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela odlok o loviščih in njihovih mejah.
Odlok na novo določa loviŠČa v okviru novoustanovljenih lovsko upravljavskih območij, država pa bo za lovišča na podlagi javnega razpisa podelila koncesijo lovskim družinam. Kataster lovišč z vsem informacijskim sistemom, ki je potreben za načrtovanje ukrepov v lovsko upravljavskih območjih in v loviščih, bo vodil Zavod za
gozdove Slovenije. Slovenija je razdeljena na petnajst lovsko upravljavskih območij. Gorenjsko pokrivajo Gorenjsko, Triglavsko in Kamniško savinjsko območje. Večino Gorenjske zajema Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega lovišča Pšata, Mengeš, Jesenice, Dovje, Kranjska Gora, Stol - Žirovnica, Komenda, Jost - Kranj,
v
Jezersko, Storžič, Udenboršt, Šmarna Gora, Vodice, Toškp čelo, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Šentjošt, Kropa, No-menj - Gorjuše, Stara Fužina, Bohinjska Bistrica, Bled, Begunjščica, Jelovica - Rib-no. Poljane, Sovodenj, Selca, Železniki, Tržič, Dobrča, Krvavec, Gorenja vas, Medvode, Sorica, Sorško polje. Križna Gora,
v	v	_
Skofja Loka in Žiri. V Triglavskem lovsko upravljavskem območju so lovišča Ljubinj, Tolmin, Smast, Kobarid, Soča, Cezsoča, Log pod Mangartom, Drežnica, Bovec, Planota, Podbrdo, Volče, Otavnik in Pore-zen, v Kamniško savinjskem pa Kamnik, Sela pri Kamniku, Trojane - Ožbolt, Domžale, Lukovica, Mozirje, Solčava, Dreta, Rečica ob Savinji, Ljubno, Velunja, Bras-lovče, Vransko, Gornji Grad, Luče, Motnik
v
- Spitalič, Smrekovec, Stahovica in Tuhinj. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje se je precej razširilo, saj vključuje tudi del lovišč nekdanjega dolomitskega in kamniško domžalskega lovsko gojitvenega območja.
Cveto Zaplotnik
Pokušali vina in izbrali n^boljša
Ljubljana - V soboto se je v hotelu Slon v Ljubljani končal tridnevni sedmi Slovenski festival vin, ki ga je v sodelovanju s hotelom pripravilo podjetje Infos. Na festivalu je več kot sto vinarjev in vinskih kleti predstavilo 250 domačih in tujih vin, poleg domaČih pa so sodelovali tudi vinarji s Hrvaške, iz Srbije, Črne gore in Makedonije. Prvič so pripravili tudi strokovno ocenjevanje vin, med belimi vini so prvo mesto prisodili chardonnayju 2001 iz Protnerjeve hiše Joannes in med rdečimi vini cabernetu sauvignonu 1997 iz Vipave 1894. Nov-inaiji so za najboljše vino izbrali ledeno vino chardonnay iz družbe Zlati grič, obiskovalci pa med rdečimi vini cabernet sauvignon 1997 iz Vipave 1894, med belimi pa nobl cuvee 2003 iz Ptujske kleti. C.Z.
ddber kim^altc kol ttobrt »jfval to Mv kmttsvatt c n» k|t m dt tiii «ntm
m«stu dobiti m, ktr potrtlw|tt
KMETIJSKO-TEHNIČNI CENTER ŠBNČUR
VABIMO VAS NA DAN SLOGE, KI BO V SREDO, 24. NOVEMBRA 2004,
V ŠENČURJU.
Predstavili vam bomo novost v našem prodajnem programu:
začetek prodaje celotnega programa

In
<
JOHND^tm




PROGRAM SE BO ZAČEL OB 10. URI.
Prisotni bodo tudi vodilni predstavniki
matičnega podietja JOHN DEERE int.
Ta dan bodo v t'^govskem centru v Š«nČur|u In n« Primgkovem pr' Krdnju v«{iaie poscbrre akcijsk« cene*
V90 o^ato kmetijsko mehanizadjo, ki jo zastopamo, si bo tudi možno ogledati in preizkusiti.

t

Šuceva 27,4000 Kranj
faks; (04) 20t 49 6S CentriOa: (04) 201 49 50 Komerdata: (04) 201 49 30,201 4d 33
Trgovina: (04 201 49 60 E-pošta: l^.sk)Qa.krar^@&iol,net www. kgzsio08 .com
Slogin Km«tiJsko4«hn}dnt c«nt«r ^nčur .
Kranjska Z9.4208 Šenčur Informacije in «vatovanje:
Tel.: 031

E-polta: gr8ga.Baji9vic^kQzsk)ga.com Tel.: 041
E'pošta: andrej^kgzaioga. com Trgovina; (04) 2S1 97 72
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
Bakterije za zdravo črevesje
Več kot štiristo vrst črevesnih bakterij. Probiotiki so zdravilo in hrana. Uspešni pri preprečevanju driske.
Ljubljana - Dobra prebava je korak k dobremu zdravju in počutju. Spodbujamo in krepimo jo z zdravo prehrano, ki vsebuje veliko balastnih snovi, in z rednim gibai\jem. Koristno je tudi uživai^je probiotikov, koristnih bakterij, sledi\je se po zaužitju naselijo v črevesju, njihov učinek pa je koristen za naše zdravje.
V človeških prebavilih so številni mikroorganizmi, saj poznamo več kot štiristo vrst Črevesnih bakterij. Zaradi kislosti želodčnega soka je v želodcu zelo malo bakterij, idealni pogoji zanje pa so v končnem delu ozkega črevesja in v širokem črevesju. Črevesni bakterij, ki povzročajo bolezen, v črevesju običajno ni, z njimi pa se lahko okužimo, če uživamo onesnaženo hrano in pijemo onesnaženo vodo ali z umazanimi rokami. Bakterije običajno ne povzročajo bolezenskih težav, slednje se spremeni, kadar se zmanjša odpornost organizma. Funkcija črevesnih bakterij je, da pre-
snavljajo neprebavljene ostanke hrane, pomembne pa so tudi za nastajanje vitaminov B in vitamina K in za preprečevanje razmnoževanja škodljivih bakterij. Zaradi nepravilnega delovanja Črevesnega imunskega sistema se lahko poveča možnost okužb. Potovanje, Še zlasti v tople kraje, pogosto spremljata driska in bruhanje. Zaželena je previdnost pri uživanju svežega sadja in mesa ter vode. V teh primerih govorimo o potovalni driski, najpogostejši povzročitelji driske pa so rotavirusi.
Črevesne težave lahko povzroči tudi jemanje antibiotikov, ki lahko spremenijo sestavo čre-
Cepljenje proti gripi
Kranj - Jesen je čas gripe in prehladov, proti gripi pa se lahko dokaj uspešno zavarujemo s cepljenjem. Slednja so se na Gorenjskem začela v začetku novembra, izvajajo pa jih zdravniki v vseh zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah splošne medicine ter v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Omenjeni zavod je razdelil 14 tisoč doz cepiva, cepljenje pa priporočajo osebam starejšim od Šestdeset let, bolnikom s kroničnimi obolenji (obolenja srca in pljuč, sladkorna bolezen,...) in vsem, ki so pri svojem delu izpostavljeni možnosti okužbe (zdravstveni delavci, učitelji, vzgojitelji, gasilci, policisti, transportni delavci,...). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plača stroške cepiva osebam mlajšim od 18 let in starejšim od 65 let, ki imajo katero od kroničnih bolezni, zato slednji za cepljenje plačajo 1.500 tolarjev, ostali pa 2500 tolarjev.	R. Š.
Probiotični mlečni izdelki obogatijo črevesno floro In izboljšajo prebavo.
vesne flore. Zmanjša se število koristnih bakterij, zveča pa število škodljivih bakterij. Občasno se lahko pojavi tudi hudo Črevesno vnetje, ki ga, tako kot drisko, ublažijo probiotiki. Preventivno jemanje probiotikov lahko prepreči potovalno drisko, če se vseeno pojavi, je njen potek lažji. Zadnja leta je na tržišču tudi vse več probiotičnih zdravil, več pa je tudi bolezni, pri katerih jih uporabljamo. Klinične raziskave so pokazale tudi koristno delovanje probiotičnih bakterij na zmanjšanje možnosti
za pojav črevesnega raka. Pri prebavi hrane in pri bakterijski razgradnji neprebavljenih delcev v širokem črevesju namreč nastajajo rakotvorne snovi, z uživanjem probiotičnih bakterij, ki so tudi v nekaterih fermentiranih mlečnih izdelkih (jogurtu, kislem mleku), se zmanjša delež črevesnih bakterij, ki spodbujajo nastanek rakotvornih snovi, mlečnokislinske bakterije pa so za zdravje črevesja zelo pomembne.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
®
Roclio Tfiglor
Prvi 9I0/ OorenJ/ke'^ Prvi 9lQ/ek GorenJ/ke^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o,, Trg Toneta čufaija 4.4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
družinski nasve
Rojstvo
Damjana Šmid
Pokukajmo danes v ta čaroben dogodek, s katerim se lahko primerja le malokaj. Čigavo doživetje je pravzaprav to? Koga je bolj strah, mamo, ki rojeva, ali otroka, ki se rojeva? Veliko lažje je roditi, če gledamo na rojstvo z očmi otroka. Dobro je, če se vsaj malo, majčkeno vživimo v tistega, ki se rojeva, V bitjece, ki prihaja in ne ve niti tega, kam prihaja, kaj Žele zakaj prihaja. Ali ga bodo ljudje tam zunaj veseli, ali jim bo odveč? Mogoče mu pa sploh ni do tega, da bi se rodil. Varno je spravljen v topli, temni zibki, v kateri uživa popolno udobje. Vse okrog njega je narejeno posebej zanj, temperatura je ravno pravšnja, kožo ima prevlečeno s sirasto snovjo, prostor med njim in stenami maternice je napolnjen s plodovnico. Ni mu treba ne dihati, ne prebavlja-ti. Skozi vso to tekočinsko okolje prihajajo do njega pridušeni gibi in glasovi. V tem mehkem zavetju mu je lepo. Tu je nedotaknjen in nedotakljiv pred zunanjim svetom. če mu ne bi postajalo pretesno, bi mogoče še kar ostal. Zato gre na pot. Pot, po kateri bo otrok prišel iz maternice, ga bo vodila skozi teseh, a prožen prehod in prostora bo ravno toliko, kolikor bodo to dovoljevale medenične kosti njegove mame. Dovolj ga bo, vendar nič preveč. Začetka porodnih krčev sicer ni težko prepoznati, toda s Še tako skrbno izbranimi besedami se ne da opisati tistega izrazito telesnega odziva, ki nas prevzame, ko se začne porodni proces. To je neverjetni občutek, ko telo popušča silam, ki jih ne moremo obvladovati. Otrokovega rojstva ne moremo zadržati. Zdaj ni več mogoče, da bi si za hip oddahnile, telefonirale prijateljici, počakale na zdravnika ali pa razmišljale, če bi sploh imele otroka ... V resnici to ni naše doživetje, ampak otrokovo. Ne moremo vedeti, kako mišični krči, ki jih občutimo kot popadke, obračajo, iztiskajo in gnetejo otroka. Nihče ne ve, kaj občuti otrok. Ali ga boli? Ali ga je strah? Ko se maternični vrat do konca odpre, na otrokovi poti ni več zapor. Toda pot skozi ta, nekaj centimetrov dolg prehod je prav gotovo ena najtežjih poti v človekovem življenju. Ko se naposled prikažejo mokri laski, se lahko že veselimo, da bomo kmalu zagledali otroka in da bo njegovega potovanja v naš svet konec. Nakremženi obrazek nam razkriva, kolikšen napor je bil za to potreben. Zdaj otrok lebdi med njegovim in našim svetom in čaka ... Popkovina Še vedno vodi nazaj do posteljice, toda posteljica je svojo življenjsko vlogo že opravila. Treba bo zadihati s svojimi pljuči. Spoznati bo moral nove občutke, dražljaje, noy svet. Iz mehkega, toplega, lihega, temnega zavetja je prišel v svet svetlobe, glasov in materialov. Pred njim je ves svet in vse življenje. Dobrodošel Čudež življenja, mali junak, otrok moj.
Dobrodelni koncert
na Dovjem
Dovje - Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič in Karitas z Dovjega in Mojstrane sta v sodelovanju z družinskim triom Novina (na sliki) iz Gumberga pri Otočcu na Dolenjskem 19. novembra v kulturnem domu na Dovjem organizirala dobrodelni koncert z naslovom Samo življenje za druge je vredno življenja. Denar od vstopnic in dodatnih prostovoljnih prispevkov bo šel za nakup postelje na elektriko za intenzivno nego otrok, obolelih za rakom, ki se zdravijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Glasbena družina Novina, mama Vladka in sinovi Marjan, Borut in Tomaž, prirejajo dobrodelne koncerte že 15 let. Do pred sedmimi leti je z njimi nastopal še pokojni oče Marjan, ki seje več let spopadal s hudo boleznijo rakom. V njegov spomin in ob 20-let-nici glasbenega ustvarjanja z dobrodelnimi koncerti skušajo zbrati potrebnih 1,8 milijona tolarjev za nakup posebne po-
stelje. Doslej so zbrali približno 600 tisoč tolarjev, obiskovalci koncerta na Dovjem pa so prispevali še okoli 110 tisoč tolarjev.
Predsednica dovškega Karita-sa Dragica Bogataj pravi,
da so se akciji pridružili v tednu, posvečenemu dejavnosti društev Karitas, sicer pa so bili letos uspešni tudi z drugimi pomočmi. Pripravili so oratorij, ki se ga je udeležilo 50 otrok, kar v tako majhnem kraju štejejo za precejšni uspeh. Trem otrokom iz socialno šibkih družin so omogočili letovanje na morju, eni družini darovali ozimnico, v sodelovanju z moj-stransko osnovno šolo pa tudi prispevali za šolske potrebščine otrokom, katerih družine to težko zmorejo.	M. K.
LOČANKA
www.gorenj skiglas. si
Ljudi ne težijo le gmotne stiske
Jutri zvečer bo v Celju dobrodelni koncert Klic dobrote, ki ga prireja Slovenska karitas. Nekaj dni pred tradicionalnim dogodkom in Tednom Karitas nam je o ciljih te dobrodelne organizacije spregovoril generalni tajnik Alojzij Štefan.
Koncert Klic dobrote prirejate že štirinajstiČ po vrsti in šteje za osrednji dogodek ob tednu Karitas. Kako se je vse skupaj začelo ?
"Prvi koncert smo pripravili leta 1990 ob katastrofalnih poplavah z namenom zbrati denar za pomoč ljudem, ki so bili v njih ogroženi. Takrat se je za koncert zelo angažiral Franci Trstenjak, ki je služboval v Celju, tudi pomoč je bila večidel usmerjena na območja po Štajerski, sedaj pa izkupičke koncerta namenjamo za pomoč družinam po vsej Sloveniji. Koncert pa je še vedno v Celju, kjer so ga nekako vzeli za svojega.*'
Koliko denarja zberete z vsakoletnimi koncerti?
"Veseli nas, da vsako leto zberemo več denarja. Lani smo zbrali 62,5 milijona tolarjev, gre pa za iztržek vse akcije, kar pomeni, da ne gre le za denar, ki ga zberemo s koncertom ali med njim, pač pa tudi s položnicami, ki jih pošljemo darovalcem, odzove se tudi naša baza stalnih
»
darovalcev, vsako leto pa ob klicu dobrote dobimo tudi nove, ki jih ob tej priložnosti z idejo na-
govorimo prek televizijskega ekrana ali radijskih valov."
So med vašimi donatoiji tudi večja slovenska podjela?
"Velikih botrov ni, te vabimo k sodelovanju v primerih, ko gre za reševanje konkretnih, zlasti večjih človeških stisk, če denimo družina ostane brez doma. Akcija Klic dobrote je namenjena zbiranju denarja za reševanje vsakodnevnih stisk družin skozi vse leto. Za prej omenjene akcije pa smo letos skupaj s časopisom Družina začeli z dopolnilno akcijo, imenovano Za-upanje, kjer bodo imeli darovalci priložnost pomagati konkretni družini, lahko se bomo dogovorili tudi za možnost osebne izročitve donacije, ob čemer bomo seveda varovali zasebnost družin, možnost za pomoč pa bodo imeli tudi večji donatorji. V akciji Klic dobrote pa imamo izkušnje, da večje zneske darujejo srednja podjetja. Nekatera se pojavljajo v sami pripravi koncerta, sicer pa imamo v glavnem medijske pokrovitelje. Med drugim koncert prenašata tudi nacionalni radio in televizija. Tretjino vse pomoči, ki jo čez leto
Kako se Klicu dobrote in drugim dobrodelnim akcijam Karitasa odzivamo Gorenjci? PeterTomažič pravi, daje najboljši odziv za Ljubljano ravno na Gorenjskem, čeprav tudi ta pokrajina ni več tako bogata kot nekoč. Gre pa za klene ljudi, za trdne družinske skupnosti in tudi močne župnije, ki znajo nagovoriti lokalno raven in imajo zato pri darovalcih večji uspeh. Ravno nasprotno pa je glede prejemanja pomoči, pove sodelavka Karitas Helena Zevnik, sicer doma Iz Cerkelj, kjer deluje tudi v tamkajšnji župnijski Karitas. Več kot materialnih stisk je na Gorenjskem osamljenosti in zaprtosti, judje pa so zaradi ponosa manj kot v drugih slovenskih krajih pripravljeni priznati, da potrebujejo pomoč.
Na Gorenjskem 'deluje 18 župnijskih Karitas, le na območju od Kranja do Škofje Loke in Železnikov je več kot sto prostovoljcev. Ob Tednu Karitas so v nekaterih že pripravili dobrodelne koncerte (Breznica, Križe, Dovje), v Kranju bodo drevi odprli kopalnico in skupni prostor za brezdomce, v Cerkljah pa 26. novembra odprli prodajno razstavo likovnih del, ki so jih člani Likovnega društva Cerklje naslikali ob 850-letnlci župnije.
Alojzij Štefan
razdelimo družinam v stiski, se nabere ravno s Klicem dobrote. Vanj so vključene tudi župnijske Karitas, ki zberejo precej denarja in ga jim namenjajo pretežno lokalni darovalci."
Kako pomagate družinam ?
"Klic dobrote je nosilni projekt za pomoč družinam v stiski. Gre pretežno za materialno pomoč, od prehrambenih izdelkov do sredstev za osebno higieno, pomagamo jim pri plačilu stroškov bivanja, plačamo položnice, kadar sami tega ne zmorejo, ob tem pa jih tudi spodbujamo, da se sami znajdejo in zberejo denar za plačilo najosnovnejših življenjskih stroškov. Glavni
smisel naše pomoči je razvojni, torej ne le nenehno dajanje materialne pomoči, pač pa tudi spodbuda, da nekaj naredijo zase, da ne hodijo ves čas po robu in se zanašajo, da jih bo nekdo izvlekel iz stiske, pač pa da si sčasoma, tudi sami izboljšajo svoj socialni položaj. Prizadevamo se jim tudi svetovati, kako reševati stisko, veliko pa je tudi duhovne pomoči. Danes ni najhujši problem ljudi lakota, lačnih je malo. Pač pa imajo drugačne težave, zaradi katerih se znajdejo v brezizhodnem položaju. Opravka imamo z družinami, v katerih vlada alkohol, kjer je doma odvisnost, brezup in brezciljnost, kjer mladi nimajo volje in poguma za življenje, kjer se pojavlja samo-morilnost. Vse več družin ima Člane s takimi problemi. Potem so tu stanovanjske težave, ljudje enostavno ne morejo prihraniti dovolj denarja, da bi si ustvarili lasten dom. Poznamo materialno ogrožene študentske družine, ljudje so v gmotni in osebnostni stiski zaradi brezposelnosti, nekateri so hudo zadolženi ... Pogosto gre za stiske, ki jih sami težko rešimo in potrebujemo pomoč drugih, ki si prizadevajo za večjo socialno pravičnost."
Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki
v	' ' ^
Torek. 23. novembra 2004
AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Test: Citroen C2 1.4 HDi SX
razveseljuje z oblikovno svežimi in dinamičnimi potezami. Dvojno
Nagajive posebnosti. Čeprav C2 ni tako jajčast kot C3 ali tako nenavaden kot C3 pluriel, ima še vedno dovolj zanimivih potez, da se pogledi od njega ne odvračajo. Za simpatično podobo skrbijo navihana žarometa, nostalgična maska hladilnika, strmo odsekan zadek z vpadljivimi lučmi in Športni stabilizator zraka nad prtljažnimi vrati. Ta so razredna inovativna posebnost, saj se odpirajo dvodelno, najprej zgornji del s steklom, nato spodnji pločevinasti, ki je lahko namenjen tudi sedenju, saj ga je dovoljeno obremeniti s 100 kilogrami. Prtljažnega prostora je sicer pričakovano malo, toda hip, hip, hip - strašni trik, tu sta lo-
čena zadnja sedeža, ki sta vzdolžno pomična za toliko, da je prostor za prtljago mogoče učinkovito povečati. In to še zdaleč ni vse, kajti sedežema je mogoče zlahka podreti naslonjala ali ju povsem zložiti.
Za dva. Tudi potniški del kabine je podrejen manjšim zunanjim meram, zato spodobno sedita samo voznik in sopotnik na desnem sedežu, potnika na zadnjih sedežih pa si že morata gristi kolena in moledovati, da vožnja ne bi bila predolga in utrujajoča. S tem, da je C2 avtomobil predvsem za dva mlada dinamična Človeka, ali za takšna, ki se vsaj trudita, da bi živela mladostno, se je paČ potrebno sprijazniti in za tiste, ki
TEHNIČNI PODATKI
Mere:..................d. 3,670, š. 1,660, v. 1,460 m, medosje 2,310 m
Prostornina prtljažnika:.................................................166/879 I
Teža (prazno v./ dovoljena):....................................1062/1365 kg
Vrsta motorja:.............................................štirivaljni, turbodizelski
Gibna prostornina:.......................................................1398 ccm
Največja moč pri v/min:.............................50 kW/70 KM pri 4000
Največji navor prt v/min:...........................................150 pri 1750
Najvišja hitrost:............................................................166 km/h
Pospešek 0-100 km/h:....................................................13,5 s
Poraba goriva po EU norm.:.......................5,1/ 3,6/ 4.1 1/100 km
Maloprodajna cena:..............................................2.573.000 SIT
Uvoznik:..................................................Citroen Slovenija, Koper
Z vsemi štirimi čez drn in strn
Štirikolesni pogon za Fiatovega malčka Pando.
' * ___
- • . -
-' • 1
'---i .-i	u

Italijanski Fiat izpolnjuje obljubo, dano ob lanski prvi predstavitvi nove pande, in malčku dodaja tudi različico s štirikolesnim pogonom. Vsa štiri gnana kolesa je od leta 1983 imela že prvotna panda, pogonski
sklop so takrat izdelali v avstrij-
t
sko-štajerskem Steyr Daimler Puchu. Pri novi pandi 4x4 so sodelovali različni proizvajalci, gre pa za pogon s samodejnim delovanjem s pomočjo kardanske gredi, viskozne sklopke in dveh diferencialov. Med vožnjo po asfaltu se k zadnjemu kolesnemu paru prenaša le dva odstotka navora, razmerje pa se spreminja glede na vozno podlago. Ko sprednjima kolesoma začne zmanjkovati oprijema, zadnji par prevzema vse večji del pogonske naloge, v najbolj skrajni situaciji je razmerje 30 odstotkov na sprednji in 70 na zadnji kolesi. Poleg pogonskega sklopa pandinim sposobnostim udejstvovanja na brezpotjih kratka pripomore medosna razdalja in tako lahko vozi v vzpon od kotom 24 oziroma 26 stopinj, se spusti po klancu z 42
oziroma 44 stopinjami in premaguje 23- odstotne grbine. Rahle razlike v terenskih zmogljivostih nastajajo zato, ker sta pandi s štirikolesnim pogonom pravzaprav dve, običajna različica 4x4 in nekoliko bolje opremljena in zaščitena 4x4 climbing. Slednja je s 165 milimetri tudi za pol centimetra bolj oddaljena od tal. Ne glede na to, si je z avtomobilčkom mogoče privoščiti tudi nekaj terenskih avantur, seveda v mejah zdravega razuma in upoštevaje, da serijska obutev ni najprimernejša za globoko blato. Motorna izbira je za zdaj omejena le na 1,2-litrski bencinski štirivaljnik s 44 kilovati (60 KM), za prihodnje leto je obljubljen Še prihodnje leto Šele ob koncu prihodnjega leta bo na voljo tudi 1,3-litrski turbodizelski motor.
Pri Fiatovem uvozniku Avto Triglavu imajo v mislih za prihodnje leto 100 avtomobilov, cene se začenjajo pri 2,49 milijona za različico 4x4 in pri 2,67 milijona tolarjev za pando 4x4 climbing.
Matjaž Gregorič
MRRQ>^
PDDBl-AŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
f
Lahovče 2
4207 Cerklje na Gorenjskem
prodaja: tel.: 04/252 90 70
fax: 04/252 90 74
Ambrož Marija s.p. - Laftovče 40, Certtie
www.ambrozsp'lahovce.si
mislijo, da je ta malček vseeno premajhen, se je bolje ozreti za citroenom C3 z več prostora in s petimi vrati.
Družinske lastnosti. Vse tri najmanjše člane Citroenove družine povezuje do potankosti enaka armaturna plošča, katere osrednji del je merilnik z digitalnimi številkami za hitrost in ozkim slabo berljivim ovalnim pasom s številkami brez rdečega prepovedanega polja za motorne vrtljaje, preko katerih se "sprehaja" še slabše viden kazalec. Očitno je bila lepota pred uporabnostjo, a hkrati je to skoraj edina zamera, ki si jo
prisluži voznikovo delovno mesto. Vse ostalo je bolj ali manj dobro pregledno in logično razporejeno, nagajive okrogle zračne reže, obarvane srebrno, in živobarvne prevleke Sedežev ter obloge vrat pa učinkovito razbijajo motno Črnino plastike.
Majhnostt je okretnost. Citroen C2 zna biti varčen avto-
I
mobil, zlasti Če je v nosu 1,4-litrski turbodizelski motor. Ta pogonski stroj zaradi nižje teže avtomobilu ponudi precej poskočnosti, vozniku pa temu primerne užitke. Motor kaže voljo
do vrtenja že v zelo nizkem območju vrtljajev, čeprav je ob hladnem zagonu značilno dizelsko žvenketajoČ in neodzi-ven. Ekonomičnost je pričakovana, saj je motor žejen približno toliko kot podobni konkurenčni pogonski stroji, v povprečju pa je mogoče 100 kilometrov poti prevoziti tudi z
#
manj kot 6 litri plinskega olja. Motorni trušČ je pri zmernih vrtljajih še dobro zadušen, žal pa energiji, ki jo izkazuje tur-bodizel, ne uspe v celoti slediti
menjalnik. Športno kratka prestavna ročica namreč voznika vabi k hitremu prestavljanju navzgor, vendar še vedno ni dovolj natančna. Zaradi majhnih zunajih mer je C2 zelo okreten avtomobilček in temu primerno se dobro znajde predvsem v mestnih središčih, kjer manjka parkirnih prostorov. Težava lahko nastopi le pri bočnem parkiranju, saj so boČna vrata precej dolga in jih je na tesnem težko odpreti toliko, daje odrti-na dovolj široka za udoben vstop ali izstop. A tudi na odprtih cestah C2 vozniku in sopotnikom ponuja precej zabave. Avtomobilček je lahko vodljiv, dobro drži smer tudi v ovinkih, le pri pretiravanju je mogoče zaznati težnjo zadka, da bi ga odneslo po svoje. če vozna podlaga ni preveč gladka, opletanje" ni nevarno, sicer pa je potrebno nekaj previdnosti. Zato velja: C2 je majhen, igriv, tudi nekoliko svojevrsten in tudi prijeten avtomobilček. Manj prijetna plat njegovega bivanja je skorajšnja cenovna izenačenost z večjim C3.
Matjaž Gregorič
3 KI v \l 1,1 liuhl^, r.n X

Šest sedežev v dveh vrstah
Novi Hondin enoprostorec FR-V prisega na družino in šport.
OCENA
{-k slabo -
Zunanjost: Notranjost: Udobje Motor:
Očitno je tudi na Daljni vzhod zapihal veter, ki avtomobilskim proizvajalcem narekuje zgledovanje po evropski konkurenci. Tako so se tudi pri japonski Hondi podali v bitko z novim kompaktnim enoprostorcem, imenovanim FR-V, ki so ga že nekaj časa prodajali na domačem japonskem trgu. Avtomobil je zanimiv predvsem zaradi razporeditve sedežev v dveh vrstah (3-1-3), s Številnimi mehanizmi, ki omogočajo prilagajanje notranjega prostora potnikom in njihovi prtljagi: Prostorska zasnova 4,28 metra dolgega FR-V-ja
omogoča, da trije potniki sedijo v isti vrsti v popolnem udobju
Varnost (Euro NCAP): Končna ocena:
avto
I
ten prostor za prtljago, katerega Vozne lastnosti: nivo je povsem izenačen z višino tal osnovnega prtljažnika. Sprednji centralni sedež ima tudi zložljiv naslonjač, ki se lahko spremeni v mizico ali pa naslonjalo za roke, pod sedežno blazino pa razkriva tudi priročen predal za odlaganje manjših kosov prtljage. K varnostni opremi sodijo dvostopenjske sprednje in stranske zračne blazine ter zračne zavese po celotni dolžini. Novega enoprostorca poganjata 1,7-litrski bencinski motor s 125 KM in petstopenjskim ročnim menjalnikom ali 2,0-litrski pogonski stroj s 150 KM ter šest-stopenjskim menjalnikom. Spp-
odlično) ★★★★
★★★★

Na zalogi vedno več kot 100 vozil
Vsa vozila imajo do 24
• •
ODPRTO: 7^-19'
mes. garancije
Tc!.: (04) 201 52 40 SOBOTA: S** - 1 S"»
Alpctouf Remont Kianj. www.alpctOüf-remont.^! ljubljanska c. 72.4000 Kranj
AlfwlM 43,LMet.M:0«S3 53 800,53 53 803
www# VtWx nvvfVfQvvy
•	odkup In prodaja rabljenih vozil
•	trgovina za avto dail in dodatno opremo
•	MTvis za vM znamk« vozil - kleparska in iičarska dala
•	pran)« avtomobilov
Naslednji bo Hyundai!
Izjemni prihranki do 400 000 SIT
^e^T funky 1 1 GL rr - 1.605 920 S(T
funky 1 3 s klimo .> 1 935.680 SIT,
Accent prihranek do ODO SU Ei.mlra pnhranek ao 3^0 000 SI I Matrix pnhfi^nekao 400 000 ^ir ^ . ^
Enkratna priložnost:
• VW Transporter ugodneje za 360.000,00 SIT
Ponudba velja do 25.12. 2004 oziroma do prodaje zalogi
Porabo gorivo: od 7,5 do fl,3 1/100 km. Emitije Co,: od 203 do 224 g/km. Porobg in emisije so odvisne od vrste motorjo in opreme vožilo,
Pooblai2eni prodajal«« in serviser
Avtohiša Vrtač, d. o. o. Kranj
Delavska cesta 4, 4000 KRANJ tel.: 04 270 02 00, faks: 04 270 02 22
www. avto hi savrta c .si
Gospodarska vozila
avtomobila, ki v dolžino meri enako kot hondin civic inje le za 10 centimetrov širši. Prilagodljivo notranjost zagotavljata oba vzdolžno pomična srednja sedeža ter v celoti zložljiva zadnja vrsta sedežev. Ta se v treh preprostih potezah popolnoma umakne v tla in tako nudi doda-
mladi prihodnje leto se jima bo pridružil še 2,2-litrski turbodizelski motor s 140 KM. Slovenski uvoznik AC Mobil pričakuje prodajo dobrih 100 primerkov v prihodnjem letu. Čakalna doba je že zdaj skoraj štiri mesece, cene so od 4,89 milijona navzgor.	Matjaž Gregorič
ZIBERT
wmmmmmm homde
Od 26. do 28. novembra 2004 V MERCATOR CENTRU Kranj
(na Primskovem). Vabljeni!
SERVIS IN PRODAJA VOZIL Britof 173, 4000 Kranj, tel.; 04?
ŠKODA FABIA CLEVER
"BOŽIČNE CENE"
Klimatska naprava ABS
Dve zračni blazini Centralno zaklepanje El. pomik prednjih stekel Potovalni računalnik Pet vrat
Prihranek do 524.650,00 SIT
* velja za Fabio Combi Clever 1,4 TDI
ic
Povprečna poraba goriva (l/100km): 6,0; Emisija C02 (g/km): 144
AVTOHIŠA VRTAČ, D.O.O. KRANJ Delavska cesta 4, Tel.: 04/27 00 235
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
Badminton je bil otroški šport, ki smo ga igrali s sosedovim mulcem na dvorišču ali kar na cesti pred domačo hišo. Danes so v njem najboljši Azijci.
Klub študentov Kranj je v soboto organiziral turnir v badmintonu, ki se ga je udeležilo deset igralcev. Med njimi tudi eno dekle. To je bil že drugi tovrsten turnir in je bil izključno namenjen rekreativcem.
Pomembnost zbranosti
Ker nas je zanimalo, ali je to trenutna modna muha ali ljudje resnično obožujejo igro z lopar-čkom in nežno žogico, smo se odpravili v Stražišče. Na vprašanje, zakaj je igralcem badminton tako všeč, je bil najpogostejši odgovor, "da je to najlepša igra na svetu"
Tomaž Bester
Gre za igro, v kateri prevladuje stroga disciplina, samokontrola in natančnost. Plus dobri živci. Turnirji, kakršen je bil ta, so namenjeni vsem, ki gornje vrline radi preizkušajo z drugimi. Ne glede na to, da dobra uvrstitev prinese kako praktično nagrado, je fenonien teh turnirjev spoznavanje soigralcev ter učenje badmintona. Besede Tomaža Beštra, Besničana, ki uživa v badmintonu, je bil 'kriv' - v pozitivnem smislu, da je v soboto dvoje igrišč v športni dvorani Prošport dihalo z teka-jočimi igralci: "Badminton postaja vse bolj popularen. V tej igri nikoli ne zmagata moČ ali sila, temveč je njeno bistvo v zbranosti, samodisciplini, premagovanju ovir posameznikove notranjosti. Tu potrebuješ do ne-
skončnosti razvito koordinacijo med očmi in roko, saj se vsaka najmanjša napaka kaznuje. Pa stres ti niČ ne pomaga. Badminton igram rekreativno že Štiri leta in največkrat v šenčurski dvorini. Pravzaprav v Kranju nimamo prave podlage za igranje badmintona. Vidi se, da je badminton Še zelo v povojih. Pri badmintonu ne potrebuješ veliko opreme: lopar in perjanico ter dvoranske copate. Razlika med tenisom in badmintonom je v tem, da pri tenisu uporabljaš roko, tu pa le zapestje. Hudo tehnično znanje ni potrebno -čeprav je dobrodošlo, ampak dokler igrata dva, ki sta še popolna začetnika, se bosta v eni uri utrudila vsaj toliko, kot Če bi hodila v hrib. Za igro badmintona potrebuješ ogromno kondicije in mislim, da delajo tu prav vse mišice v telesu: kar naprej tečeš in se obračaš."
kot igral. Sem bolj slab na dolge žogice in boljši na mreži. Zaenkrat badminton Še ni moj sestavni del življenja, tako da ga igram enkrat, dvakrat tedensko - kadar je čas, kadar je želja po rekreira-nju."
Boljši in slabši
Matej Kožuh
Matej Kožuh (22) je prišel v .Stražišče iz Škofje Loke. Za turnir je izvedel od prijateljev: "Badminton igram včasih. Sem drugače bolj v odbojki. Zanimalo me je bolj, kje je moje znanje badmintona, in sem prišel, da vidim. Razlika med odbojko in badmintonom je velika: pri odbojki ne narediš vsega sam, pa bolj je organizirana - nimaš toliko dela. (smeh) Je pa res, da me je igra danes tu kar utrudila."
Aleš Mravlje (22) iz Kranja igra badminton rekreativno en-
Matevz Rudolf
Matevž Rudolf (24) prihaja iz Kranja in igra badminton rekreativno dve leti: "V bistvu je to edina moja rekreacija. Največkrat igram s kolegi. Že dve leti tako igram z istimi ljudmi in je dobro, da igraš še s kom drugim - zato sem se odloČil, da bom danes igral na turnirju. Tako lahko vidiš tudi drugačne tehnike igralcev. Danes sem že igral z nekom, ki zelo dobro obvlada zadevo, taio da sem bolj Ogledal', Aleš Mravlje
Zanimivo je, da badminton (zaenkrat še) predstavlja bolj rekreacijo moških kot žensk.
krat tedensko. Igra ga je čisto prevzela: "Drugače treniram bejzbol. Badminton je drugačen. Pri bejzbolu moraš biti eksploziven le, kadar pride nate žogica, tu pa vedno. Te pa badminton lahko utrudi, kadar imaš na nasprotni strani mreže zelo dobrega igralca. Na prejšnjem turnirju je bilo precej boljših od mene in sem bil utrujen že po petnajstih minutah tekanja po igrišču. Včasih pa, na primer s kolegom sva igrala tudi po tri ure."
Aleš Komovec (35), ravno tako Kranjčan, je smeje ugotovil, da morda bi (glede na starost) moral igrati v svoji kategoriji: "Badminton igram rekreativno že kar kakih pet let. Enkrat, dvakrat tedensko. Všeč mi je bil in mi poleg deskanja na snegu, hoje v hribe ter kolesarjenja predstavlja zanimivo rekreacijo. Tokratnega turnirja sem se udeležil v bistvu zato, da se naigram, saj je ugodna možnost za precej igranja. Ure igranja na igriščih so drugače dokaj
<
drage - od tisoč do dva tisoč petsto tolaijev. Začel sem sam, sedaj v skupini, igramo pa predvsem v Ljubljani. V Šenčuiju pa
MA
T n«	itgu
- Cilest^ v živo WWW.	€0m
držal: "Ne, angleščino študiram. Badminton igram dvakrat tedensko že tri leta. Nimam pa soigralk, kar je zanimivo. Največkrat tako igram s fanti. En-
Aleš Komovec
največkrat igramo poleti. Takrat je krasno, sedaj pa je problem v tem, da nas zebe."
Dekleta so redkost
Katja Legender (22) iz Bes-nice je bila edino dekle, kije na turnirju reševalo žensko čast. Tako ženske kategorije ni bilo in je igrala z moško konkurenco, kar je sploh ni motilo. Prej je bila po eni strani vesela, saj je imela dobre nasprotnike, po drugi pa ji je bilo malce žal, da ni bilo drugih deklet. Fantje so mi razložili, da je zagotovo s Fakultete za šport, pa je v smehu povedala, da podatek ne bo
Katja Logonder
krat tedensko imam še odbojko, vendar komaj čakam, da grem na badminton. Danes sem pravzaprav pričakovala, da bom sama. Sploh pa lahko še ti kdaj prideš (smeh). A vidiš, dekle, ki tu dela, je rekla, da ko ob dveh zaključi, da se mi bo pridružila pri igri. Tako bo vsaj ena ženska dvojica."
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Kolesarski maraton malo drugače
Kraiy - V sobota, 27. november 2004, v Kranju (v Aerofitu) med 18. in 21. uro prirejajo 2. Schwinn Cycling Maraton. V treh urah lahko nastopijo posamezniki, kot tudi ekipe. Dogajalo pa se bo še več. Med 16. in 17.30 se v Aerofitu lahko testirate v gibljivosti, moči, hitrosti, vzdržljivosti, koordinaciji, telesni maščobi, teži, srčnem utripu v mirovanju, Vo2maxu, telesnem obsegu. Pravila sodelovanja na maratonu so sledeča: kolo mora biti vse tri ure v pogonu, razen pri menjavah; kolo lahko poganja od ene do največ šest oseb, ki tvorijo ekipo, ki si razdeli etape; ekipe lahko formirate sami (izberite ime ekipe) oziroma se prijavite kot posameznik, ki bi bil rad del neke ekipe. Ob prijavi le napišite, koliko Časa želite kolesariti, pa vas bojo razporedili v ekipe; registracija udeležencev je pol ure pred začetkom, se pravi ob 17.30. Zaradi zahtevne organizacije morate biti točni! Kaj potrebujete: kolesarske hlače (ni obvezno), brisačo, bidon s pijačo, čiste športne oziroma kolesarske čevlje, merilec srčnega utripa (ni obvezno). Prijavnina znaŠa tri tisoč tolarjev na kolo. Vanjo je všteto: uporaba kolesa in vodenje, diploma o udeležbi, Gatorade isotonični napitek, VIBA Sweets energetsko ploščico, možnost izposoje Polar merilca srčnega utripa. Prijavnino poravnate pol ure pred začetkom maratona, ko se registrirate. V primeru odsotnosti jih predčasno obvestite. Rok za oddajo prijavnic je sreda, 24. november 2004. Vse ostale informacije osebno na recepciji Aerofita ali po elektronski pošti aerofit.center@siol.net.
A.B.
Torek, 23. novembra 2004
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »IQ. STRAN
Stoletnica belške šole
Padel
novinarstvo
Od avstro-ogrske osnovne šole do današnje devetletke - sto generacij, sto let nabiranja znanja v hramu učenosti na Koroški Beli so z razstavami in prireditvami obeleževali vse leto.
Milena Miklavčič je minuli teden v Kasci spretno ptetla nit pogovora
z legendo novinarstva Jurijem Gustinčičem.
Koroška Bela - Začetki poučevanja na Koroški Beli segajo Še dalj, v leto 1854, koje tedanji dušni pastir Jury Karschig začel prostovoljno zbirati mladino ter jo poučevati v branju in verouku. Prva dvorazredna ljudska šola, ki še danes služi svojemu namenu, je bila zgrajena 1904. leta in prvi prizidek dobila leta 1938. Šolo, ki jo sedaj sestavljajo tri stavbe različne starosti, so ponovno dograjevali v drugi polovici 80-ih let.
Ob stotem rojstnem dnevu so učenci skupaj z mentorji opravili veliko raziskovalnega dela, da so zgodovino šole podrobno popisali v zborniku, pripravili več razstav, se pogovarjali z nekdanjimi učenci različnih generacij, posebno pozornost namenili uveljavljenim sokrajanom, med njimi pisatelju Zdravku Slamniku - Pavletu Zidarju ter akademskemu slikarju, kiparju in grafiku Jaku Torkarju, ki sta
tu naredila jprve šolske korake. Celoletne dejavnosti ob stoletnici so zaokrožili z zaključno slovesnostjo 19. novembra, tik pred dnevom šole, ki ga praznujejo v spomin na partizanskega kurirja Jožeta Zupana - Ježka, po katerem se je nekaj Časa imenovala šola, sedaj pa šolsko glasilo. Ravnateljica Zora Kos poudarja vpliv šole na vsakega učenca in se zaveda, da z zahtevnim delom učiteljev niso vedno vsi zadovoljni: "Moč nam daje napredek vsakega otroka. Ponosni smo na njihove male in velike uspehe, se veselimo njihovega zadovoljstva in dobro je, kadar začutimo zaupanje in zadovoljstvo staršev."
Še nekaj spominov na Šolo:
Dr. Milan Dolgan, upokojeni profesor Pedagoške fakultete v Ljubljani: "V tej šoli sem stanoval, ker je bila moja mama učiteljica. Nastanili smo se leta 1945, ko sem tu poleti opravil skrajšani
tečaj čez šesti razred osnovne šole in se potem vpisal v tretji razred gimnazije na Jesenicah."
Prof. Bratko Škrlj, ki je kot
slavist leta 1953 tu dobil prvo službeno mesto: "Tedaj ni bilo nobenih šolskih pripomočkov, zgolj kreda, tabla, svinčniki in zvezki. Učenci so bili bistveno bolj marljivi, predvsem pa bolj disciplinirani. Mislim, daje danes učiteljem precej težje."
Doroteja Smolej, upokojena ravnateljica, ki je do leta 2002 Šolo vodila kar 22 let: "Ob slovesnosti so se mi utrnili spomini na šolo v bivši Jugoslaviji, ko smo otroke sprejemali v prvi razred in so postali pionirčki in kasneje v sedmem razredu, ko smo jih sprejemali med mladince. Nato Čas osamosvojitve in nadaljevanje dela - skratka gradili smo hišo. Na Koroško Belo sem ponosna, to je slavje kraja, ljudi, ki so prestopili ta prag."
Mendi Kokot
Šola nekdaj v izvedbi šolske dramske skupine
Škofj a Loka - Jurij Gustinčič nam je predstavil nekaj utrinkov iz svojega življenja ter spregovoril o politiki in novinarstvu. Že kot otrok je rad pisal. "V novinarstvo sem padel zelo zgodaj, že pri 15 letih, v srednji šoli sem namreč pisal prispevke o kulturnem življenju v Rusiji, kjer sem preživel svojo mladost." Pravi, da je imel veliko srečo, da je postal poklicni novinar pri beograjskem Časniku Politika, kjer se je lahko naučil od starejših novinarjev. "Danes je to redko. Na nacionalni televiziji delam kot zunanjepolitični komentator in zelo malo sodelujemo z mladimi novinarji, kar ni dobo zanje." Prepričan je, da samo talent ne more narediti dobrega novinarja, ampak so to izkušnje in trdo delo ter popolna predanost temu poklicu. Včasih so zanje pridobivali z branjem. "Časi se spreminjajo, včasih sem za en članek porabil več dni, danes pa »o novinarjem vse informacije dostopne na inter-netu." V novinarstvu se mu zdi najbolj pomembna stvar intuicija. "Novinar mora v sebi razviti čut za stvari, zavohati mora, kakšen bo razplet. Že septembra sem v svoji kolumni v Mladini napovedal zmago Busha na ameriških predsedniških volitvah." V življenju je spoznal veliko pomembnih politikov, saj je kot dopisnik veČ let preživel v Londonu in New Yorku. Med drugim je imel tudi intervju z ameriškim predsednikom Jimmyjem Carteijem.
Spregovoril je tudi o aktualnem političnem dogajanju na Bližnjem Vzhodu, od koder je leta 1967 že poročal o vojni.
Milena Miklavčič z gostom Jurijem Gustinčičem.
Dvomi, da bo kdaj zrasel most čez prepad med Židi in Arabci. "Evropejci ta del sveta slabo razumemo, Američani pa Še manj. Zdrveli so v dramo, ki ji ni konca in za katero mislim, da so jo Američani kljub ogromni moči izgubili, tako kot vojno v Vieta-mu." Na koncu pogovora je opozoril tudi na izjemno po-
membno vlogo žensk pri politikih, ki pred ljudstvom pogosto igrajo drugačno vlogo kot v domačem okolju. "Poznal sem tudi Tita in Jovanko, ki je poskušala biti gospodovalna, vendar se ji ni posrečilo. Ni pa imela političnih ambicij tako kot Miloševiče-va žena." Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič
Mestna občina Kranj
10. tradicionalna prireditev
KOKFA
«• .4 s	;
C
<0 to
"3
(O
o
BLAGOSLOVLJENO BOŽIČNO
DREVO - KRANJ 2004
V petek, 26. novembra 2004, ob 17. uri na Glavnem trgu v Kranju vas vljudno vabimo na
svečano postavitev božičnega drevesa
blagoslov božičnega drevesa - kraniskl prelat gospod Stanislav Zidar pozdravni govor župana Mestne občine Kran] - gospod Mohor Bogata] svečan prižig novoletnih lučk ter praznične razsvetl]ave v Kran]u kulturno-zabavnl program: skupina Dlan, "Leseni rogistr Kresnice,
Irena Vrčkovnik, Ana Pupedan.
wwwJto-kokra.si
TANJA 2AJC ZUPAN
tradicionalni koncert in predstavitev nove CD plošče

''Prinesi mi rože

sobotoy 27. novembra 2004y v hali Komunalnega centra Domžale ob 19. uri i J
Goslje: Modrijani, Atomih harmonik, Marjan Zgonc, Goran Karan, Marija Ahačič Pollak, Monika Pučelj, Stane Vidmar, Viktorija, Jote Bumik, Ans. Nagelj, Ans. Svetlin in voditelj Mito Trefalt. Prodaja vstopnic: Vele Domžale, Aligator Kranj, Hram rožice in Loterija Mengeš, Videoteka Metulj Kamnik in nekateri sindikalni poverjeniki. Med bralci Gorenjskega glasa, ki nam bodo poslali dopisnice za obisk koncerta, bomo izžrebali 10 brezplačnih vstopnic. Na voljo bodo na oddelku za male oglase na Zoisovi 1 v Kranju.
.5;C 5
^	'S
S	2
iC	h
5
(>or»'i»f>iki ijfcir rliMi	t Kf-»r>j

iZDGPLSi
Vseslovenski portal malih oglasov
zavrti
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in • naj vas navdušijo kadrovski oglasil
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO IMTM
Novice
VESTNIK

primo3^ke š^ski
novice TEDNIK
v času od 27. septembra do 9. decembra 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas Čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Mercedes Benz A 150.
NAGRADNA IGRA
27.9. - 9.12. 2004
Nagrade četrtkovih žrebanj:
•	Jackpot: 1.000 € (pribt. 240.000 SIT)
•	Večerja za dve osebi
Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 9.12. 2004 ob 23. uri:
•	Mercedes Benz A 150 / 10.000 € {pribl. 2.400.000 SIT)
•	Nagradni sklad v vrednosti 1.000 € (pribl. 240.000 SIT)
•	Praktične nagrade
H>T HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA
Vršiška 23 4280 Kranjska Gora
Tei. 04 587 82 50: Faks 04 588 13 22
marketing kg{g>hit si
Več informacij poiščite na www.hH.si
GRAFOLOSKI KOHCEK
Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge!
<
Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore.
Šifra: ANA
Tudi vam želim veliko uspeha v življenju, v vsakdanjiku. Predvsem uspehe v življenju dosegamo, kadar smo dovolj odprti, da smo sposobni sprejemati mnenja okolice. Kadar smo premalo odprti in nepripravljeni prisluhniti drugim, takrat se zgodi, da smo bolj izolirani v notranjosti. Ste oseba, kije le preveč zaprta in nedostopna za sprejem tujih mnenj. Vse preveč se držite nazaj, v preteklost, med spomine. Kaj to pomeni. Pomeni, da se skrivate za svojo osebnostjo. V življenju vam predvsem manjka idej. Ideje so temelj za prihodnost. Zato bi bilo dobro, da bi začeli graditi svoje temelje v usmeritvi v prihodnost. Čustveno ste premalo odprti, saj čustva izražate predvsem razumsko. Odprite se bolj v vsakdanjik. Lepo se imejte in nasvidenje.



c^cA-oior^rV Nc»
Ao VVi
t
r
WW
V^IVVN Nor

erafološko društvo - LAURA
Društvo ZQ proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com
e-maih gd.laura@email.si
(5SM : 041/947-113
Šifra: KAKO SE POSTAVIŠ ZASE
Lepo je, ko vidim, kako ste lepo usmeijeni v prihodnost, v vsakdanjik. Kakor vidim, znate življenje lepo izkoristiti, čeprav ste za okolico bolj skrivnostni, ker vas ne poznajo dovolj dobro. Predvsem ste odprta, prilagodljiva in čustvena oseba. Za stvari in osebe se hitro navdušite, saj-ste sproščeni in odprtega duha. Z ljudmi znate lepo pozitivno komunicirati. Čustveno zreli, ljubezen znate pravilno izražati. Toda vsekakor ste malo premalo samozavestni in premalo zaupate vase. V sebi imate nekaj mladostniške trme. Malo ste vihravi in velikokrat želite imeti svoj prav. Včasih stvari rešujete počasneje, kakor ste sposobni.
/Vd.
n

^^ -(Ul.^ da. /iu?io /udr	latu^-.
oLx fjudn Jj-^oLr oU>j'jM\ ^CLUS, h- po' /U l\)£)n XOhujLr<, ^ oi^Oj-^UjO^ t U od\
d^'ou^iur r^iu'jä- ^ f'u do. ot lui:^^

KUPON Grafološki kotiček
Ime In priimek
Ulica, hišna št., pošta in kraj
Št. naročnika

Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki sta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora.

(H^AS

GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
GORENJSKA, HALO - HALO, KAZPOT / info@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
Podobe nekdanjih časov
Ob 850. obletnici prve pisne omembe cerkljanske fare je profesor likovne pedagogike Janez Močnik napisal knjigo z naslovom Podobe nekdanjih časov.
Cerklje - Predstavitev knjige se je potekala 19. novembra v
župnijski dvorani, kjer so obenem odprli tudi razstavo NaŠi sakralni spomeniki. Predstavitve se je udeležilo okoli 130 obiskovalcev, profesor Močnik pa nas je z zanimivim pripovedovanjem seznanil o zgodovini Cerkelj ter njene bližnje in daljne okolice.
Profesor Močnik je doma in v tujini poznan predvsem po svojem glasbenem ustvarjanju. Za zbiranje zgodovinskih podatkov o Cerkljah in okolici pa ga je navdušil Janez Črnivec, ki je bil tudi sam vnet zbiralec takih in drugačnih podatkov.
Knjiga najprej opisuje preteklost Cerkelj in okolice. Tako izvemo, da so najstarejši ostanki najdeni na Štefanji gori, spadajo pa v paleolitik oz, kameno dobo. Leta 16 pr. n. Št. je cela Gorenjska in del Notranjske spadala pod Norik, ki je bil del rimskega imperija. V 6. stol. se je začelo naseljevanje Slovanov na to ozemlje. Vendar pa profesor Močnik dvomi o tem, saj druga teorija govori, da so bili Slovani tu avtohtoni že od prej. O obstoju starih Slovencev v 8. in 9. obdobju pričajo ostanki cerkva, zidov in tudi grobišča. Leta 1154 sledi prva pisna omemba cer-
kljanske fare na levem bregu Save na Gorenjskem. 15. stol. je
prineslo vpade Turkov ter nastajanje taborov za obrambo pred vpadi. V 16. stol. seje tudi k nam iz Nemčije začela širiti nova vera - protestantizem.
V knjigi je veliko napisanega tudi o Velesovskem samostanu, ki ga je leta 1238 potrdil patriarh. V cerkljanski občini je stalo tudi 11 ali 12 dvorcev, najstarejša sta stala na Štefanji gori, danes pa o njiju ni več sledi. Najbolj znan pa je seveda grad Strmol, ki se prvič omenja leta 1287. Sledi obsežno poglavje o znamenitih Cerkljanih ter poglavje o cerkljanskih glasbenikih in njihovem ustvarjanju.
Predstavitev je profesor Močnik zaključil z besedami: "Kar je do sedaj znanega, sem zapisal. Kar pa Še ni znano, o tem nočem pisati." Pri knjigi so mu pomagali Blaž Močnik, ki jo je oblikoval, Tomaž Močnik, ki je prispeval večino fotografij kulturnih spomenikov, ter občina Cerklje, ki je knjigo izdala. Za njegovo delo se mu je zahvalil tudi župan občine Cerklje Frtinc Čebulj, ki se je tudi osebno zavzemal za izdajo te knjige.
V soboto, 20. novembra, pa je v župnijski cerkvi Marije Vne-bovzete v Cerkljah potekala tudi osrednja cerkvena slovesnost.
Polona Pegan, foto: Jože Pavlič
Razstava v Šenčurju
Linhartovo mesto Natančnejši pogoji
brez Linhartovih
Šenčur - Karlo Herlec - Lučo je spominkov
razstavil svoje akvarele, Marijan Sajovic pa je dal na ogled svoje Številne portrete in malo plastiko.
Za prijeten uvod je poskrbel kvartet Rožmarin. Glavni govorec in tudi organizator je bil prof. Martin Kadivec. Lučaje za akvarel navdušil prof. Ljubo Ravnikar, zato se je vpisal na šolo za oblikovanje v Ljubljani. Njegova mati je Tržačanka, sam je zaprisežen Gorenjec, zato so njegovi glavni motivi moije, ki buta ob kraško obalo, čolni, barke in sandolini v mirnem pristanu, Kras s svojo barvitostjo ter predgorski svet Gorenjske, njegove domačije, kmečka dvorišča in kozolci.
Marijan pa se je za likovno dejavnost navdušil pri ing. Edu Mihevcu v nižji gimnaziji v Kranju. Tudi on je nato obiskoval šolo za oblikovanje v Ljubljani. Njegova tematika pa je človek, najprej portret, predvsem moški, med katerimi izstopajo portret Janeza Drnovška, portret žene Inge in njegov avtoportret. Navdušuje ga mala plastika, zlasti ženski akt v vseh mogočih pozah, ukvaija pa se tudi z etnološko plastiko, ob kateri ne moremo prezreti kipca Martina Krpana in njegove kobilice.
Polona Pegan
Radovljica - V Radovljici bodo čez dve leti praznovali 250-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta. V občini bodo za pripravo in izvedbo praznovanja imenovali posebni odbor, članica občinskega sveta Alen-Čica M. Bole Vrabec pa je dala pobudo županu, da bi občina že v okviru letošnjega praznovanja objavila razpis za izvirne spominke na Linhartovo temo. Mesto, ki se oglašuje kot Linhartovo mesto kulture, zaenkrat nima tovrstnih spominkov, ki bi jih turisti lahko tudi kupili. Kristalni pokal z Linhartovim likom je sicer na voljo v radovljiškem muzeju, vendar je za "spominek" predrag. "Ne gre za to, da bi recimo kopirali Salzburg in vse, kar v njem prodajajo za Mozartovo ime, gre za izvirne ideje, ki naj bi promovirale občino, mesto in žlahtnega Linharta," je v pobudo zapisala Alen-čica M. Bole Vrabec.
Kropa - Občinski svet je na seji dopolnil prostorsko ureditvene pogoje za plansko celoto Kropa, ki obsega šest ureditvenih območij - krajevne skupnosti Kamna Gorica, Kropa, Srednja Dobrava, Podnart in Ljubno ter odprt prostor. V občini so odlok sprejeli že pred petnajstimi leti, potem pa so ga večkrat dopolnjevali. Letos so se za spremembo odloČili zato, da so določili podrobnejša merila in pogoje za poseganje v prostor, odpravili neupravičene razlike v primerjavi z drugimi območji. C.Z.
C.Z. i
a>
'S
o
rvj tü n
K-
5
£
*
6 6 fD
O
i/i LU
o m
Podjetje JIB design, d.o.o., se ukvarja z razvojem plovi
Zaposli
mizarja ali lesarskega tehnika
za dinamično timsko delo v mladem kolektivu.
Delo v delavnici v okolici Bleda.
lnfo®]lbdeslgn.sl, 041/083 877
®
Rodio Tfigloy
Prrl 9I0/ OorenJ/ke^ Prri 9la/^OoreAj/ke^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4.4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
OSMRTNICA
V 97. letu starosti je umrla naša draga mama, babica in prababica
MARIJA JURAJEVCIC
roj. Pehar
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 24. novembra 2004, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI Mlaka, 21. novembra 2004
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka In četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Trst 30. 11. in 1. 12.; Lenti 2. 12. in 4. 12.; Udi 30. 11.; Madžarske toplice od 25. do 28. 11., 2. 12. do 5. 12. in 16. 12. do 19. 12.; Palmanova in tovarna čokolade 24. 11. Tel.: 04/53-15-249
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni trg 6, Kranj
M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA
25.11. ob 19.30, za ČETRTEK 1. IZVEN in KONTO 26.11. ob 19.30, za P^TEK 2, IZVEN in KONTO; LUČ SVETA, festival duhovne ritmične glasbe (Mladinsko katoliško društvo Izziv, Kranj), 27.11. ob 20.00, za IZVEN Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, www. presernovogledalisce. com
LOŠKI ODER
ŠKOFJA LOKA
Spodnji trg 14, Škofja Loka Tel./fax: 04/51-20-850, gsm: 041-730-982
V	soboto. 27. novembra, ob 19.30 J.B.R Moliere: IMPROVIZACIJE
V	VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE, komedija, režija: Jože Voz-ny, gib: Janez Mejač, scena: Tatjana Oblak Milčinski, govor: Ludvik Kaluža, igrajo: Bojan Trampuš, Jože Drabik, Matjaž Eržen, Iztok Dra-bik, Matej Čujovič, Aleksander Vališer, Eva Mesec, Tjaša Drabik, Juša Berce, Jure Simonie, za IZVEN. NAJBOUŠA PREDSTAVA 16. ČU-FARJEVIH DNEVOV!!!
AVTOBUSNI PREVOZI PAVEL DRINOVEC, s.p. PODBREZJE 17, NAKLO
18. 11 in 2. 12.: NAKUPOVALNI TRST
tel.: 533 10 50 ali 041 744 160
GLASOV KAŽIPOT
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate!
Prireditve
Trgovska šola praznuje
Kranj - Ob 120-letnici izobraževanja trgovskega kadra v Kranju in 40-letnici Srednje trgovske šole Kranj bodo na Srednji trgovski šoli potekale naslednje prireditve: dnevi odprtih vrat -15. do 23. novembra; zaključna proslava -19. novembra; razstava na temo zgodovine šole -15. do 23. novembra; praktični pouk - učno podjetje - 19. novembra; predstavitev šolskega časopisa Nasmeh šoli. Osrednja slavnostna prireditev pa bo danes, v torek, ob 17. uri v Kinu Center.
Ure pravljic
Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke od 4. leta dalje v četrtek ob 17. uri na Uro pravljic. Radovljica - V četrtek ob 17. uri lahko v Knjižnici A. T. Linharta otroci prisluhnejo Jesenski pravljici. Pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Majda Ribnikar.
Tržič - V četrtek, 25. novembra, bo ob 17. uri v otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic.
Kranj - Na pionirskem" oddelku kranjske knjižnice lahko otroci pravljici prisluhnejo vsako sredo ob 17. uri. Tokrat bo knjižničarka pripovedovala pravljico z naslovom Muca Rozalinda pisatelja Pi-otra Wilkona.
Božično drevo
Kranj - V petek, 26. novembra, bo na Glavnem trgu potekala prireditev Božično drevo 2004. Od 9.30 do 10.30 bo potekal postavitev in okrasitev božičnega drevesa, od 14.30 do 16.30 do v Mestni hiši otroška ustvarjalna delavnica, ob 17. uri bo blagoslovitev božičnega drevesa, sledil pa bo kulturni program.
Veseli december v Gorenji vasi
Gorenja vas - Krajevna skupnost Gorenja vas v sodelovanju z društvi in skupinami vabi na prireditve pod naslovom Veseli december v Gorenji vasi. Jutri, v sredo, se ob 18. uri lahko udeležite izdelave adventnih venčkov in ike-ban, in sicer se bo delavnica začela ob 18.30 v prostorih OŠ Ivana Tavčarja. Delavnica je brezplačna. V četrtek, 25. novembra, pa ob 19. uri prav tako v OŠ Ivana Tavčarja lahko prisluhnete dobrodelnem koncertu. Nastopi bodo člani kvarteta kljunastih flavt in učenci Glasbene šole Škofja Loka. Vstopnine ni.
Nastop glasbene šole
Tržič - Jutri, v sredo, bo ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Tržič nastop učencev Glasbene šole Tržič.
Ali je tvoja mama že v zaporu?
Kranj - V Modri dvorani Gradu Khislstein se bo v četrtek ob 18. uri začela predstavitev knjige Doris Tudor z naslovom Ali je tvoja mama že v zaporu.
Izleti
Pot za srce
Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo v četrtek, 2. decembra, na izlet "Pot za srce" v slovenskem Primonu. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Pot ni zahtevna, hoje je za 4 ure in pol. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 1. decembra, oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
Obvestila
Tečaj božično-novoletnlh aranžmajev
Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi v soboto, 4. decembra, na Tečaj izdelovanja bo-žično-novoletnih aranžmajev. Tečaj bo potekal v cvetličarski delavnici na Šolskem posestvu v Strahinju ob 8. do 13. ure. Prijavite se po tel.: 04/280-57-00 ali 041/499-934 do srede, 1. decembra.
KRCNE ŽILE 05 640 02 33
Dr. med> Jan Zimmermann, Na Griću 11. Izola
Odkrivamo lepoto čipke
Tržič - Jutri se bo ob 18. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začela delavnica za odrasle z naslovom Odkrivamo lepoto čipke, začetna skupina. Informacije po tel.: 04/59 23 883.
Predavanja
Hrbtenica in pomen telovadbe
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes ob 19.30 začelo predavanje in pogovor o boljši drži, ki ga je pod naslovom Hrbtenica in pomen telovadbe
pripravila Nataša Kogovšek. t
Zdrava prehrana
Kranj - Sekcija za kulturno dejavnost pri Društvu upokojencev Kranj vabi na predavanje Marinke Jesensko z naslovom Zdrava prehrana. Predavanje bo v petek, 26. novembra, ob 10. uri v dvorani v prvem nadstropju na sedežu društva na Tomšičevi 4.
Obremenjenost otrok Orehek - Iz Osnovne šole Ore-hek Kranj v četrtek, 25. novem-
bra, ob 18. uri vabijo na srečanje z naslovom Ali preveč ali premalo obremenjujemo svoje otroke. Predavanje bo v avli šole, predavatelj pa bo znani slovenski psiholog Bogdan Žorž, pisec knjig, terapevt in vzgojitelj. Srečanje je namenjeno staršem, krajanom oz. vsem, ki želijo preveriti svoja vzgojna stališča in izvedeti kaj novega.
Biološko pridelovanje hrane
Radovljica - Jutri, v sredo, bo ob 19. uri v Slomškovi dvorani Župnijskega doma v Radovljici predavanje Mihaele Zalokar: Biološko-dinamična metoda pridelovanja zdrave hrane.
Razstave
Čarobnost praznikov
Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vas vabi v petek in soboto, 26. in 27. novembra, na razstavo Čarobnost praznikov, ki bo na Šolskem posestvu v Strahinju. Otvoritev bo v petek ob 14. uri.
Odsevi kamniških stoletij
Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik vabi na odprtje razstave Odsevi kamniških stoletij, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v Gradu Zaprice v Kamniku.
%
O štajerskih čebelarjih
Radovljica - Od 20. novembra do 8. decembra je v Čebelarskem muzeju v Radovljici na ogled razstava o štajerskih čebelarskih društvih.
Slikarska razstava
Kranj - V četrtek bodo ob 18. uri
v prostorih Varstveno delovnega
#
centra na Kidričevi 51 v Kranju odprii razstavo del tržiških slikarjev ter Vinka Hlebša in Tatjane Ferengja.
Mozaik 400 razglednic
Škofja Loka - V Loškem muzeju bodo v četrtek ob 18. uri odprli razstavo mozaika 400 razglednic s fotografijami naravne in kulturne dediščine s poti po Sloveniji z naslovom Za prijatelje je dobro le najboljše. Razstavo je pripravil Ciril Velkovrh.
Leški slikarji
Radovljica - V galeriji Avla Občine Radovljica bodo v četrtek ob
18.	uri odprli razstavo Leški slikarji se predstavijo.
Vrtovi Barbare Demšar
Ljubljana - V Galeriji Hest 35, Novi trg 6 v Ljubljani bodo jutri ob
19.	uri odprii razstavo slik slikarke Barbare Demšar. Naslov razstave je Vrtovi.
Slike Krištofa Zupeta
Škofja Loka - Jutri, v sredo, bodo ob 18. uri v Domu na Fari v Stari Loki 67, poleg cerkve sv. Jurija, odprii razstavo slik Krištofa Zupeta. V kulturnem programu bodo nastopili člani Godalnega starološkega tria.


5- ^ f
i
Torek. 23. novembra 2004
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS •21. STRAN
Ustanova "Poti kulturne dediščine" Slovenija je odprla kulturno-informacijski center in galerijo na trgu v Kropi
it
Kropa - Znani Kropar dr. DuŠan Petrač je ponudi! kletne prostore svoje hiše za novo domovanje kulturne ustanove iz RadovUice. Kot je povedal Slavko Mežek, bodo uspešnim projektom dodali nove in obogatili kulturni utrip Lipniške doline. V načrtu imajo tudi poletno pevsko, šolo.
Množica ljudi pred Petračevo hišo je v četrtek popoldan napovedala, da se bo tam spet nekaj dogajalo. Zaman je domačin Franci Žaberle spraševal po gospodarju. Kropar Jože Eržen ga je seznanil, da je Še vedno v Ameriki, kjer je bližje svojemu vesolju. Ker ga še nekaj časa ne bo, so se kar sami odločili odpre-
ti novo pridobitev v kraju. Kot je povedal Slavko Mežek iz ustanove Poti kulturne dediščine, so uredili v kleti hiše znanega znanstvenika kulturno-informacijski center s pisarno in prodajno galerijo "Čevdr". V prvi bodo na voljo brošure o njihovih projektih, knjižne zbirke in drugo gradivo. V galeriji so najprej na
ogled makete in fotografye slovenskega kozolca. Slednje je prispeval Peter Pokom iz Škofje Loke, dodali pa so tudi prvi zemljevid slovenskih manjšin v zamejstvu. Razstavo so si z zanimanjem ogledali številni domačini, kar je pohvalil predsednik kjajevne skupnosti Kropa Stane Habjan. Izrazil je upanje, da bo sedaj več dogajanj v kraju in še več obiskovalcev od drugod.
Medtem ko so se zbrani v hladu prihajajočega večera greli ob pečenem kostanju in mladem vinu, je vodja projektov zbral
> v
Prva razstava v galeriji "Čevdr" je privabila številne obiskovalce
najbolj radovedne v izbi bližnje gostilne. Predstavil je dosežke ustanove Poti kulturne dediščine, ki so jo ustanovili leta 1999 v Radovljici, zaživela pa je leto pozneje. V njej so številni strokovnjaki iz Slovenije in zamejstva. Delujejo v odborih, ki se ukvarjajo s trajnimi in občasnimi projekti. Predsednik dr. Janko Zerzer je avtor brošure o Koroški iz cikla (Ne) znano zamejstvo. Drug projekt je (Ne) znana Slovenija. Najbolj odmeven je projekt Slovenski kozolec, ki je doživel že 109 razstav. Pripravili so 276 ekskurzij v zamejstvo, ob projektih o Prešernu in slovenskem čebelarstvu pa sta pomembni tudi knjižni zbirki za odrasle in otroke. Zgodbo o kozolcu bodo nadaljevali s projektom Slovenska kašča, najprej s knjigo. Povsem nov projekt bo Poletna pevska šola Kropa 2005, ki jo bo vodila prof. Irena Baar ob pomoči strokovnjakov iz tujine. Uvod v glasbena dogajanja bo koncertni ciklus, ki se bo začel že februarja z opereto Čudež v Kropi. V galeriji bodo prirejali likovne razstave in razne delavnice, na katerih se bodo predstavili tudi rokodelci. Pisarna naj bi postala shajališče ljudi, ki jih zanima kulturna dediščina v sir-t
šem okolju. Tako naj bi ob znamenitostih Krope ljudje še bolj spoznali'posebnosti Lipniške doline, je Slavko Mežek opisal načrte.	Stojan Saje
Topel kruh sredi smucisca
«
Smučišče na Starem vrhu je bilo minulo zimo že drugič zapored izbrano za najbolj priljubljeno srednje veliko smučišče v Sloveniji, smučarji pa so doslej najbolj pogrešali primerno restavracijo z domačo hrano.
Stari vrh - "Po zadnji zimi smo bili res lahko zadovoljni, saj smo bili eno redkih smučišč, ki nam je uspelo kar za dvajset odstotkov povečati obisk. Smučarji so nas ocenili kot najboljše srednje veliko smučišče v Sloveniji, navdušeni pa so bili predvsem nad nočno smuko, pa tudi nad dejstvom, da smo tudi takrat, ko je bilo malo snega, z dodatnim zasneževanjem uspeli odlično pripraviti proge. Ob pohvalah so nam največkrat očitali, daje na smučišču premajhna ponudba tople hrane in da je koča pretesna. Zato je za naše smučišče prenovljena in povečana koča z odlično kuho, ki jo obetajo, zagotovo velika pridobitev," je ob sobotni priložnostni slovesnosti v obnovljeni koči in penzionu Stari vrh povedal direktor Smučarsko turističnega centra Stari vrh Matej Demšar, Saša in Grega Štefe, ki že nekaj let skrbita za kočo na Starem vrhu, pa sta zbrane obiskovalce povabila v nove in prenovljene prostore koče in penziona.
"Pet mesec smo delali praktično noč in dan in danes smo veseli, da vam lahko predstavimo našo pridobitev, katere značilnost je predvsem veliko domačnosti. Restavracijo smo iz prejšnjih petdeset sedišč povečali za 120, imamo prijazno urejene sobe s 27 novimi ležišči, posebna ponudba nase kuHinje pa bodo
seveda dobrote iz krušne peči, od mesa, pic, prebranca, pa tudi vedno svež domač kruh. Koča bo odprta tako poleti kot pozimi, primerna je tako za vsa velika praznovanja kot seveda ponudbo smučarjem, ki se bodo prišli k nam pogret in okrepčat," je povedal Grega Štefe. Prenovljena koča pa je le ena


i
Saša in Grega Štefe bosta poskrbela, da bodo na Starem vrhu obiskovalci zadovoljni s ponudbo povečane in prenovljene koče.
najbolj vidnih letošnjih novosti na starovrškem smučišču. "Dvosedežnico želimo zamenjati za štirisedežnico, kar pa nam letos še ni uspelo. Smo pa zato zmogljivost sedanje dvose-dežnice povečali za 200 oseb na uro, prav tako smo povečali za-sneževanje s topovi, za nočno smuko smo osvetlili še dodatno progo in zgradili nov garažni objekt za stroje. Načrtov imamo Še veliko, sedaj, ko imamo urejeno lastništvo smučišča, katerega večinska lastnika sta postali občini Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka, pa upamo, da bo razvoj Še hitrejši," pravi Matej Demšar in smučarjem obljublja, da bo - ob primernih temperaturah za zasneževanje -Stari vrh v najkrajšem Času pripravljen na smuko. Do konca novembra pa je v predprodaji (konec tedna tudi na smučarskem sejmu v Skofji Loki) moč kupiti smučarske vozovnice po ugodnih predsezonskih cenah.
Vilma Stanovnik
.
Učenci prodajali, starši kupovali
V osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja je bilo na petkovo popoldne zelo živahno. Starši so prišli na prodajno
razstavo božično-novoletnih izdelkov, ki so jih ustvarili njihovi otroci.
Lesce - Pred ogledom in nakupi je bila v avli šole otvoritev še ene razstave z naslovom Otroci odkrivajo kulturno dediščino pašnih planin.
Pred vsako stojnico je bila nepopisna gneča. Naprodaj so bili izdelki iz lesa, voščilnice, darilne škatle, angelčki, ogrlice, lončki, uokvirjeno suho cvetje, slike na steklo in na svilo ... "Izkupiček gre v šolski sklad, nad katerim bdi poseben odbor.
ki ga sestavljajo trije starši in štirje učitelji. Letos bomo denar namenili za nakup odra v avli šole, za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin, da bodo šli lahko z nami v šolo v naravi. Podpiramo tudi športnike, zato bomo kupili tekaško
opremo, okrog šole imamo namreč urejene proge za tek na smučeh.
In še kaj se bo našlo," je povedala pomočnica ravnatelja Neda Golmajer. Izdelke so s pomočjo učiteljev ustvarjali učenci iz vseh razredov. Učitelj Peter Kolman je posnel kratek film, na katerem so si starši lahko ogledali, kako je potekalo delo v ustvarjalnem vzdušju.
V avli šole je na ogled tudi razstava Otroci odkrivajo kulturno dediščino pašnih planin, ki je nastala s sodelovanjem Triglavskega narodnega parka in nekaterih osnovnih Šol, tudi leške. Razstava je slikovit pregled raziskovanja pašnih planin in predstavitev uporabnih lesenih izdelkov iz kmečkega življenja.
Suzana P. Kovačič
športno dvorano
bolje tržiti
Čeprav bi se športna dvorana v Šenčurju po podatkih osnovne šole kot njenega upravljavca lahko sama preživljala, pa nekateri menijo, da bi jo morali aktivneje tržiti.
Šenčur - Športna dvorana v Šenčurju bi se lahko v celoti preživela sama, če ne bi domaČim športnim društvom priznavali popusta pri plaČevai\ju najemnine. Na ta račun so v prejši\jem obračunskem obdobju (september 2003 - avgust 2004) pobrali za dobre 3,7 milyona tolarjev maiy najemnine, približno toliko pa so bili stroški vzdrževalca športne dvorane višji od pobrane najemnine. Skupnih odhodkov je bilo sicer za 18,3 milyona tolarjev, osnovna šola Šenčur kot uprav^avec dvorane pa je v tem obdobju uporabnikom obračunala 14,6 milyona tolarjev najemnine. "Izgubo" je seveda kril občinski proračun.
Ravnateljica Šenčurske šole Majda Vehovec ob tem opozarja, da bi morala občina kot ustanovitelj šole kriti materialne stroške uporabe dvorane za potrebe šole, ki pa so se doslej poplačali kar iz pobrane najemnine. Zaveda se, da je ta stroške težje opredeliti, navaja pa, da šoli glede na njeno velikost po normativu pripada 57 odstotkov dvorane. "Vsekakor pa je poraba elektrike, vode, brisač in čistil večja v popoldanskem času," dodaja Vehovčeva v poročilu o poslovanju športne dvorane. Opozarja tudi na preveliko obremenitev vodje športne dvorane, ker dela preko osemurne-ga delavnika, poleg tega ob njegovi odsotnosti sploh nimajo zamenjave. V zadnjem obdobju pa šola opaža tudi pojav vandalizma v nočnih urah.
v
Zupan Miro Koželj tudi meni, da se Športna dvorana dobro preživlja sama, če seveda ne upoštevajo stroškov amortizacije. "S priznavanjem popusta pri plačevanju najemnine pa občina še dodatno pomaga svojim športnim društvom," dodaja.
Občinski svetnik in predsednik športnega društva Šenčur Janko Sekne (Lista za šport in kulturo) ima precej bolj kritični pogled na delovanje športne dvorane. Po njegovem bi se dalo dvorano še bolje tržiti in kot dober primer navedel športno dvo-
rano v Cerkljah. Po njegovem bi morali cenik še dodatno razde-lati in popusta ne priznavati le domačim Športnim društvom, ampak tudi drugim imorabni-kom, ki so občani S^enčurja. "Občani za dvorano ne bi smeli plačevati enako visoke cene, kot jo plačujejo drugi uporabniki, ki ne živijo na območju občine Šenčur, tu gre predvsem za podjetja.
Sekne tudi opozarja, da občina od 30. avgusta sploh nima več pravnoformalno urejenega odnosa s šolo o upravljanju dvorane, kar pa župan zanika, ker da so s šolo podaljšali pogodbo do konca leta, do tedaj pa bodo sestavili novo. Sekne tudi zahteva, da se pripravi program upravljanja in koriščenja dvorane za daljše obdobje, domačim športnim društvom pa bi morali pri koriščenju dvorane dati absolutno prednost. Ne strinja se tudi z načrtom občine, da za potrebe izgradnje prizidka k šoli podrejo staro telovadnico, saj je ta zelo dobro zasedena. "Brez nje bomo težko pokrili vse potrebe po športnih površinah v zimskem obdobju," meni Sekne. Njegovo razmišljanje so podprii tudi drugi svetniki, ki so tako sklenili, da mora šola dopolniti informacijo o poslovanju športne dvorane, občina pa pripraviti sklep o dolgoročnem upravljanju dvorane. Simon Šubic
Jubilejno dvajseto srečanje
starejših
Škofja Loka - Krajevna organizacija Rdečega križa Stara Loka je v četrtek v restavracyi na Nami organizirala 20. srečanje starostnikov nad 75 let. Udeležba je vsako leto večja, letos so večer popestrili 70 starostnikom.


Starostniki so se zavrteli ob zvokih glasbe ansambla Starn^an.
"Na žalost so starostniki prevečkrat osamljeni in s takimi prireditvami jih poskušamo malce razvedriti. Glavni namen srečanja je druženje, ohranjanje stikov z drugimi starostniki in zabava. Vesel sem, da jih vsako leto pride več. Letos smo večer popestrili kar 70 starostnikom," pravi predsednik krajevne organizacije Ludvik Bernik. Starostnike je pozdravila tudi pod-
predsednica območne organizacije RK Škofj a Loka Marija Kastelic, ki pravi, da se bo RK tudi v prihodnje trudil, da bo med starejšimi več stikov. V ta namen ustanavljajo tudi skupine za samopomoč. Za dobro vzdušje sta poskrbela ansambel Starman in Kondi Pižorn, ki so se mu starejši od srca nasmejali.
Ana Hartman, foto: Tina Doki
; I m >--'••



GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
MALI OGLASI / info@g-glas.si
Torek, 23. novembra 2004
izhePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, aH na spletnem mestu Izberi.si.
^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberj.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas, d o o , Zoisova 1. Kran)
MALI OGLASI
Uvedli smo novo rubriko
"ČISTO V ZADNJEM HIPU
ft
S to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati. Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh.
APARTMA-PRIKOLICE
Ugodno oddajamo apartma za 5 oseb v Banovcih in za 4 osebe v Moravcih. Inf. na IT 02/234-37-51, Agencija Pinter, d.o.o., Maribor	13863
APARATI STROJI
Poceni prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ 4.5 KWH. 9 041/917-404
13902
SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 m2, notra-Ji^ Jt^	njost je neizdelana, okolica je urejena. Pri-
^ Z01 42 47	merna za eno družino. cena: 25 mio SIT.
........................ SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva
® 201 42 49	12, tel. 04/28 11 000, wviw.svet-
nepremicnine.si
PAY- 201 13	-
............. KOVOR; 200 m2,1. 1974, 501 m2 parce-
'	dvostanovanjsko hišo dvojček. ' . --z dvema stanovanjema in neizdelano man-
V petek - f #W6 A l««^ in za	sardo na lepi in mirni lokaciji v naselju hiš.
objavo V torek, » INM Al I4JM	stara je 30 let. CENA: 37 mio SIT. SVET
JLmm	^^ d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel.
DELOVNI CASf	04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
in sicer: od ponedeljka do petka	stražiSče: prodamo vrstno hišo. 90
neprekinjeno ti 7.- IS. m.	m2,1.1965. cena 25 mio. frast, d.o.o.,
Šuceva 27, 041/366 896, klemen@frast.si
tržič - center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let. prodamo za 7,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mikfrco.si
KRANJ - KOKRICA prodamo 2-stan. hišo, I. izg. 1950, delno obnovljena I, 2001, biv. povr. 150 m2. na zemljišču 810m2 vnepo-sredni bližini šole, vrtca in trgovine; za 39 mio SIT. Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, GSM 031 605 114. ■
• PREDDVOR, center: nadstropje hiše v izmeri 100 m2 + podstreha + klet, obnova pred 10 leti, samostojen vhod, zunaj parkirišče. cena - 15,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Sp. BRNIK: stan. hiša stara 100 let, obnovljena pred 11 leti, 60 m2 na etažo (pritličje in mansarda) + gosp. poslopje 102 m2, parcela 502 m2, cena - 25,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
Bohinjska Bistrica: 1 /2 stan. hiše stare 75 let, deljena po navpičnici, (pritličje, nadstropje in podstrešje), cena - 13,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo. stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena - 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
BITNJE: hiša-dvojček v IV. gradbeni fazi, v izmeri 9 X 11 m., ni podkletena, ima pritličje in mansardo, parcela 500 m2, cena - 36,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
PREDDVOR (bližina): 1/2 stan. hiše 60 m2 v 1. nad., souporaba podstrehe in dvorišča. letnik 1988. obnovljeno leta 2004, cena - 15.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
LOKALE ODDAMO
KRANJ - center; oddamo 58 m2 velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše, staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA: 91.405 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 li 000, www.svet-nepremicnlne.si
KRANJ - center; oddamo pisarno v 2. nadstropju v izmeri 37 m2, obnovljena I. 2001, prevzem takoj. CENA: 71.200 SIT/mesec. SVET RE^.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000. www.svet-fiepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - Trata; v 1. nadstropju oddamo pisarno v industrijski coni. staro 25 let, 32+25 m2, z močno elektriko, priključki za intemet, telefon, kuhinja z sanitarijami . parkirno mesto. CENA: 61.000 SIT/mesec + DDV. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ- Huje. poslovni prostor z lastnim vhodom, 42 m2, primemo za mirno dejavnost. I. izd. 1965, 350 EUR mes. in stroški, 2 X varščina, prevzem možen takoj, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si
KRANJ - mestno jedro, oddamo več pisarn, velikosti od 18 - 37 m2, 7 EUR/m2 in stroški, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si
V	STRAŽIŠČU: gostinski lokal s kuhinjo vel. 60 m2, letnik 1990, oprema stara eno leto, najem = 120.000,00 SIT/mes. z odkupom inventarja za 3.5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700,
V	ŠENČURJU: 150 m2 skladiščnega prostora z elektriko in vodo. kot samostojnim objekt, ki je star 20 let, Cena najema je 600,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
V	smeri KOKRICE: poslovni prostor star 8 let, na odlični lokaciji ob cesti, v pritličju stanovanjske hiše velikosti 82 m2. Dostop z vsemi vozili, cena najema je 96.000,00 SIT na mesec, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tet. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
LOKALE PRODAMO
LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem Trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije In Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah. 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 331.200,00-360.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 15, www.alpdom.si
PETROLEJNA PEČ Corona SX-B26, Zi bro. tr 23-25-465	13907
RECIVER, KASETAR. ZVOČNIKE Technics. cena 30.000 SIT. prodam. « 041/826-526	i39oe
Za lesostnjgarje imam zanimiv artikel ter nekaj mizarskega in drugega orodja, tt 58-
91-029	13913
Ugodno prodam vodno ČRPALKO starejše izvedbe, motor 2,2KW. tt 25-22-507
13920
Poceni prodam HLADILNIK star 6 mese-cev. g 596-43-64_13923
Prodam delovno mizo s predali. It 031/787-720	13953
GLASBILA
Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO frajtonarico CE-EF-BE, znake prostor. V
040/890-519	13854
GRADBENI MATERIAL
Zračno suhe smrekove DESKE različnih kvalitet prodam, tt 041 /350-503 13929
HIŠE PRODAMO
V okolici Šenčurja prodam dvostanovanjsko HIŠO s poslovnim prostorom in 850 m2 še zazidljive parcele, možnost več stanovanj. tt 04/259-55-20	13269
Zg. Besnica prodam STANOVANJSKO HIŠO velikosti 12x9, visokopritlično, vseljeno pred 10 leti na parceli 760 m2. na mirni lokaciji, cena 35 mio SIT. » 041 /632-945
13739
BEGUNJE: 77 m2, rekonsj^rukcija 1970, pritličje: dnevna soba. kuhinja s shrambo, wc. nadstropje; spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 19.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16. vww.alpdom.si
VELESOVO prodamo stan. hišo 9mx9m, klet, pritličje, mansarda, delno obnovljena, bivalna, opremljena, CK olje I. 66, pare. 709 m2, takoj vseljiva. CENA: 39.000.000 SIT. AGMA d.o.o. trgovina in posredništvo, Drevored 1. maja 3. Izola. TEL: 031-335-444
KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2. I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika. CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000. www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostano-vanjska hiša, 1. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m. 1. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56.5 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si
RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605- 114, www.mikeK;o.si
KRANJ - HUJE trgovski lokal v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vi/ww.mike-co.si
PLANINA III - lokal. P, 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon...), I. izd. 1987, prodamo za 12.5 mio sit. Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
V STRAŽIŠČU prodajo trgovski prostor v pritličju v izmeri 206 m2, na parceli 500 m2, ob lavni cesti, obnovljeno leta 2000, cena - 70,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
Ugodno prodam OTROŠKI SEDEŽ za kolo. tr 235-48-11	13930
PRIDELKI

ALS», 4^9.
Savska cesti 34. MiM)
Poslovanjt in upravtfai^ z neprem^hinimi
PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH
PROSTOROV V INDUSmUSKO OBRTNI CONI KRANJ, MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV
Podrobne informacijt o prostih prostoHh po tel. 041/426 898
t4
I
ŠKOFJA LOKA: poslovni prostor v pritličju objekta 30.93 m2, staro 100 (et, popolnoma obnovljeno, cena - 8,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Lesce, prodamo poslovni objekt-industri-jsko halo, velikosti 105 m2, urejen dostop, cena 10 mio. SIT. Zelo ugodno. J&T NEPREMIČNINE, ŠIFTAR Jure. s.p.. Kranjska C. 4, Radovljica, tel. 041-738 454, 04-531
44 24.
Radovljica, center, prodamo poslovne prostore različnih velikosti od 15 do 70 m2 v posl. stavbi izgr. 1985. I.. Cena: od 70
000,00 srr/m2 (klet) do
204 000,00 SIT/m2 (I. nadstr.). J&T NEPREMIČNINE, ŠIFTAR J., s.p.. Kranjska c. 4, Radovljica, tel. 04-531 44 24, 041-703 839, 041-738 454.
HIŠE ODDAMO
ODDAMO: Škofja Loka - hišo, 60m2, z vr-tom, 100.000 SIT; TRŽIČ: garsonjera 25 m2, adapt. 2003^ delno oprem., 41.000 sit. Frast d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896
HIŠE KUPIMO
KUPIMO: Manjšo hišo z vrtom med Radovljico in Ljubljano. Cena: Do 25.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vkww.alpdom.si
RADOVLJICA, ZGOŠA, BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25- 50 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 081
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA, instrukcije za učence, dijake in študente, pomoč za teste in izpite, računalniška podpora in POSLOVNA svetovanja na področju FINANČNE MATEMATIKE. Enačba izobraževanje, Resnik s.p.. Visoko, tr 04/253-11-45 in
041 /564-991	13098
Iščem inštruktorja za angleški jezik IV. letnik ek. šote, po možnosti profesorja na območju Jesenic, ni pogoj. V 041/970-259
13690
NEMŠČINA (z native speakerjem), ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA: Inštrukcije, tečaji za vse stopnje, posebni tečaji za podjetja, itd. - največ 6 udeležencev, konverzacija. DOBRA IDEJA - DARILNI BONI ZA LETO 2005! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, V 04/23-12-520
13801
KUPIM
Odkupujem hlodovino smreke, bukve, hrasta, jesena. Odkupujem tudi les goli, nudim tudi odkup lesa na panju. It 51-80-
220,041/639-348	13612
KMETIJSKO ZEMUlŠČE ali KMETIJO kupim, g 031/54-88-41_13787
Kupim suha mešana DRVA. tt 51-32-789
13906
Na mirni lokaciji v Kranju kupim zazidljivo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše, cena do 20.000.000 SIT. V 20-24-7, 051/245-
982	13933
OBVESTILA
čE IGRATE NA DIATONIČNO HARMONIKO, SE PRIDRUŽITE GODCEM IZ NAKLE-GA. n 04/257-21-38, 04/257-12-88
13894
OTROŠKA OPREMA
Prodamo različne vrste neškropljenih JABOLK po ugodni ceni. tr 533-00-21 13610
Prodam KROMPIR za ozimnico desire in krmilni. V 25-91-529	13909
NOVO V TRGOVINI KOROTAN V STRUŽEVEM
Nudimo vam vse, kar rabite za salame, pečenice, krvavice:
čreva, sol, kašo, ješprenj, začimbe, ovitke, česen, mrežice
VUUDNO VABUENI! KMETIJSKA TRGOVINA KOflOTAN, d.o.o.,
KRANJ. Stniževo 20
Domače ŽGANJE, kvalitetno, cca 501, prodam, tr 041/833-872_13916
Prodam suho KORUZO V ZRNJU. IT 031/694-225 _13956
Prodam krmilni KROMPIR in silazne bale. «040/27-27-10	13958
POSLOVNI STIKI
MUm iKtedH Botsvhnln ter iviMmMM» kmBti iNi S M. za ne nposlMi hI iHkolMcs (01,09).
—"— ^ mnln^fia	i,, « .1
DOMiRI M ponvice. ouH Hiun il
Offire. NMino tii8 m dom.
Tel.: 02/25-24^26. gsm 041/750-560,
041/331-991.
MUMEBO UNO
DrfiviM I MtsraW mM
MmcPam tp.
J t2.ioooymt9
PODARIM
Podarim PSE mešance stare dva meseca. «031/313-543	13954
POSESTI
BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si
PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, primerna za poslovno-stanovanjski objekt. CENA: 13,1 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vi/ww.svet-nepremicnine.sl
PRIMSKOVO. ind. cona - 1.574 m2 za poslovno dejavnost, cena » 60.000,00 SiT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
BITNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na wvw.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvwi^.alpdom.si
CERKLJE NA GOR. okolica prodamo več zazidljivih ravnih parcel ob gozdu in potoku na obrobju vasi,dokumentacija urejena. CENA: 20.400.00 SIT/m2. AGMA d.o.o. trgovina in posredništvo. Drevored 1. maja 3. Izola, TEL: 031-335-444
KRANJ - LJUBLJANA ob avtocesti kupimo zazidljivo zemljišče od 1000 do 1500 m2 za gradnjo poslovne stavbe. Mike & Co.
d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114.
RAZNO PRODAM
DRVA metrska ali razžagan, možnost dostave, prodam. 9 041/718-019 13221
Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo, ff 53-31-648, 040/88-74-25
13729
Prodam MASAŽNI STOL, zbirko knjig Naša beseda in brusilni stroj za teraco. tp 041/510-367_138«
Prodam bukova DRVA, 50 m3. « 041/698-645	13917
Prodam betonsko železo, mreže, pajke! za krompir, ročno reporeznico. tP 031/536-
051	13921
Plastične CISTERNE 1000 I in podpultni vgradni hladilnik nov, nerabljen, 30% ceneje prodam. « 041 /320701	13935
STANOVANJA
ODDAMO
Po simbolični ceni prodam OTROŠKI VOZIČEK globoki in športni, zraven podarim avtosedež od 9 do 18 kg. ir 041/269-323
13852
Za daljši čas oddamo v najem STANOVANJE v Dvorjah pri Cerkljah. V 041/932-
763	13903
Nujno oddam eno ali dvosobno STANOVANJE v stanovanjski hiši v okolic Kranja.
«031/693-705	i39u
BLED: Oddamo opremljeno 2-sobno na Bledu. 50 m2, CK, KTV, Internetni priključek, svoj vhod, parkirno mesto, vseljivo takoj. Cena: Najemnina + stroški 80.000,00 sit/mesec, 3 mesece predplačila. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si
RADOVLJICA - garsonjero, opremljeno, 24 m2, I. nad., I. izgr. 1993, brez balkona in kleti, parkirišče zagotovljeno, oddamo, mesečna najemnina 48.000 sit in stroški. 1-mesečna varščina, vseljivo 1. 1. 2005, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si
Kranj, Vodovodni stolp: garažo v pritličju, letnik 1960, cena - 12.000,00 SIT/mes, K
3	KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04	202 13 53, GSM 051 320 700
Kranj, Planina III: stanovanje 34 m2 v 2. nad./3 nad., letnik 1985, z vso opremo, ločena kuhinja in spalnica, cena = 60.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Kranj, Milje: v večstanovanjski hiši stari 18 let - garsonjera z vso opremo cca. 30 m2 za 48.000,00 SIT/mes in enosobno stanovanje z vso opremo cca. 50 m2 za 61.200,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
STANOVANJA
KUPIMO
Kranj Planina, okolica, kupimo 2-sobno STANOVANJE na sončni legi za našo stranko, nudimo takojšnje plačilo. Gekko projekt, d.o.o., Britof 79a. Kranj, « 04/23-41 -999, 031 /67-40-33	13942
KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZUĆNIH VEUKOSTi!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA, ŠENČUR, KRANJ - nujno takoj kupimo Iss in 2ss. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080
RADOVUlCA: kupimo TRISOBNO STANOVANJE za stranko z gotovino. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/734 198
Bled z okolico: TAKOJ kupimo ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198
Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču (Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo. Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Radovljica, Bled. Kropa kupimo enosobno stanovanje, lahko brez centr. kurjave. J&T NEPREMIČNINE, ŠIFTAR Jure, s.p.. Kranjska C. 4, Radovljica, 04-531 44 24, 041-703 839, 041-738 454.
STANOVANJA NAJAMEMO
v širši okolici Radovljice najamem enosobno STANOVANJE. « 031/844-051
13916
STANOVANJSKA
OPREMA
Zaradi selitve ugodno prodam oziroma podarim nekaj stanovanjskega pohištva.
031/316-630	13609
Prodam SEDEŽNO GARNITURO sestavljivo in tepih za 25.000 SIT. n 58-64-291, 041/861-298	13898
Za simbolično ceno prodam ohranjeno OTROŠKO SOBO. « 031/680-986 13901
Prodam DNEVNO SOBO Alples, vel. oval. miza + stoli, brezhibno, 68.000 SIT. tt 596-45-22, zvečer	13926
Prodam aluminijaste KARNISE po 300 SIT za tekoči meter, tr 231-22-59, 041 /274-402	13928
POSTELJA 200x90 nova, lepotna napaka na manj vidnem delu, 12.500 SIT. IT 041/275-485, Kamnik	13936
STORITVE
Inštalacije vodovoda, ogrevanje, adaptacije kopalnic, čiščenje bojierjev. tr 040/373-644, Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik	12710
SENČILA ASTERIKS Rozman Peter s.p., Senično 7, Križe, ® 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje tn svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU.
12756
Gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico... Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. Storitve nudimo hitro in ugodno. Valter Janez s.p., Nova vas 15 a, Preddvor, tr 041/760-616 13295
Želite na novo pobarvati fasado ali lesen napušč. Ugodno in hitro, tr 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova39, Kranj
13526
Izdelava podstrešnih stanovanj, pregradnih sten, spuščenih stropov sistem KNAUF, vgradnja strešnih oken VELUX in izdelava nadstreškov za avtomobile in brunaric, tr 041/515-139, Tominc Andrej s.p., Poljane 45, Poljane	13545
Izvajamo: sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila starih, nudimo dimne obrobe, dimne kape, montaža žlebov in snegolovcev. tr 031/422-800, Novak & Co. d.n.o.. Ljubljanska c. 89, Domžale	13663
Nudimo vsa slikopleskarska dela izdelavo novih in obnovo starih fasad, izdelujemi in adaptriamo podstrešna stanovanja, predelne stene in strope s suho montažnimi elementi po sistemu Knauf in Riggips ter montažo vseh vrst stropov sistem Armstrong. Naročila sprejemamo v trgovini Pri Juretu na Mlaki pri Kranju, Golniška c. 30, Tel.: 204-96-30, 040/624-078
Montaža in polaganje vseh vrst PVC, tekstilnih in laminatnih talnih oblog ter gotovega parketa. Phoenix podi, Sajevic Iztok s.p., Stražiška4, Kranj . 13756
Izdelava mansard - knauf sistem, predelne stene, nadstreški, vrtne ute. tr 041/734-115, PHO Certtlje, d.o.o"., Dvorje 45, Cerklje	13911
STANOVANJA PRODAMO
Kranj Planina II, 65,6 m2, 2-sobno, vsi priključki, delno obnovljeno, prodam, cena 17 mio SIT. tr 040/576-661	13910
Naklo - Duplje; 140 m2, nizko pritličje, atrij, sončna lega, I. 2002, novo, garaža, takoj vseljivo. cena 27 mio SIT. Gekko projekt, d.o.o., Britof 79a, Kranj, tr 04/23-41 -999. 031 /67-40-33	13941
Kranj Zlato polje, 37 m2, visoko pritličje, Z lega, balkon, takoj vseljivo, I. 82, cena 13,3 mio SIT. Gekko projekt, d.o.o., Britof 79a, Kranj, tr 04/23-41-999, 031/67-40-33
13943
Prodam 1-sobno STANOVANJE 43 m2, prazno vseljivo takoj, tr 041/681-510
•	13957
LESCE: 77,79 m2, 3-sobno v 4. nadstropju, I. 2002, kabinet, spalnica, bivalni prostor, kuhinja, kopalnica + WC, predsoba, vetrolov, loža, veranda, klet, garaža, vsi priključki. Cena: 26.700.000.00 sit. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
BEGUNJE na Gorenjskem: 78,97 m2. 3-sobno v 4. nadstropju, I. 1987, predsoba, kopalnica, WC, dve spalnici, kuhinja, dnevna soba, balkon, klet, vsi priključki. Cena: 18.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA - Cankarjeva ulica: 22,96 m2, garsonjera v 4. nadstropju, I. 1982, predsoba, kopalnica t WC, soba s kuhinjo, kletni prostor, vsi priključki. Cena: 8.300.000,00 sit. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarieva 1, 04 537 45 16, www.alp-dom.si
RADOVUlCA: 49,61 m2, 2-sobno v 4. nadstropju, Gradnikova cesta, t. 1978, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica + wc, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 14.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarieva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA: 78,28 m2, večje 2.5-sob-no, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, virtualni ogled na wvi/w.alpdom.si. Cena v novembru/m2: 378.360 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alp-dom.si
ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na vww.alpdom.si. Cena: 25.952.773,00 SIT. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica. 04 537 45 15, vwvw.alpdom.si
KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v Drulovki v velikosti od 68,65 m2 do 104,51 m2. CENA: od 24,5 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
ŠENČUR; 98,74 m2, novo štirisobno stanovanje v mansardi novega bloka, I. 2003, vsi priključki, vseljivo takoj, miren okoliš. CENA: 29 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, I. 1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovonj. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si
. GOLNIK - Goriče; 100 m2, 1. 1967, štirisobno stanovanje v hiši, s parkirnim prostorom, CK na olje. CENA: 17 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazoqeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ - Deteljica; trisobno stanovanje, 79,4 m2, 1.1978. Soba, spalnica, kabinet, ločena kopalnica in wc, dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, balkon, klet. CENA: 18,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR; 59,64 m2, I. 1988, dvosobno stanovanje v mansardi hiše, lasten vhod, ogrevanje je peč na olje, uporaba dvorišča in parkirni prostor, na robu vasi. CENA: 15 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Na-zorieva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si
» v

i
Torek, 23. novembra 2004
MAU OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS •23. STRAN
OETEUlCA PRI TRŽiCU: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, I. 1978, vzdrževano, 18,7 mio. FRASTd.o.o. Šuce-va 27, 041/366 896, klemen@frast.si
planina 1: prodamo poslovni prostor, 45 fj)2, z možnostjo preureditve v stanovanje, 1978, cena 9 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 031/366 896
TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 77 m2, I. 1960, cena 14,5 mio. FRAST d.o.o, Sučeva 27, 04/23 44 080, 041/366 896
rADOVUICA: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, vzdrževano, I. 1978, cena 9,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080
KRANJ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 1/2 hiše, 80 m2, adaptirano 2000, cena 13,5 mio FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896, kle-men@frast.si
"kRANJ: prodamo ENOSOBNO STANO-VANJE, 44 m2, I. 1978, višje nadstropje, cena 13,5 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896, kle-men@frast.si
1'LANINA III -1-sobno. 42,40 m2, II. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno. leto Izgr. 1987, prodamo za 13,5 mlo sit, Mike& Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wviw.mlke-co.si
KRANJ - severni del - Mlakarjeva u!.. prodamo 3-sobno, 71 m2. III. nad.; obnovljeno, balkon, 2 kleti, CK na plin, vsi priključki; vredno ogleda, I. izg. 1961, cena 23 mio SIT.Mike & Co. d.o.o., Bleivi/eisova 6, Kranj, 20-26-172, 03l 605-114, www.mike-co.si
ZLATO POUE - 2-sobno z dvema kabinetoma, 72 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ZLATO POLJE - 2-sobno stanovanje. P, 46,11 m2, leto izgr. 1964, delno obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, 20-26-172, 031 605-114, v^ww.mike-co.si
PLANINA - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 24 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 03>»605-114, www.mike-00.si
DUPLJE - 3-sobno, nizko pritličje, novo, vrt, garaža, terasa, shramba, 139,75 m2,1. izgr. 2002, prodamo za 27 mio sit, Mike&Co., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si
TRŽIČ - mestno jedro, 2-sobno, 57 m2, I. nad., balkon, I. izgr. 1930, adaptirano pred
12	leti, prodamo za 12 mio sit, Mike&Co. d,o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, w//w.mike-co.si
TRŽIČ - mestno jedro, 1-sobno, 27 m2,1. nad., brez balkona, leto izd. 1930, obnovljeno I. 2004, prodamo za 7,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si
RADOVLJICA, Cankarjeva - 3-sobno 61,88 m2 v 1. nad., staro 20 let, cena -19,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU -3 stanovanjske enote, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202
13	53. GSM 051 320 700 - 2 enoti 3-sob-no z atrijem vel. 86.75 m2 za 31,62 mio SIT -1 enoto 2-sobno s teraso v 1. nad. in garden prostor v mansardi vel. 72,12 m2 za 26,29 mio SIT. V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je april 2005.
®
Roclio Trigiciy
Ptfl 9I0/ OorenJ/k»^ Prvi glo^k OorenJ/ke*^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
GORENjSKA
WWW. gorenjskiglas. si
KRANJ, Vodovodni stolp: 2-sobno 58,5 m2 v 6. nads., letnik 76, cena - 16,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
TRŽIČ, Deteljica: 3-sobno z garderobo
79,40 m2 v3. nad., letnik 71, cena - 18,7 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
TRŽIČ, mestno jedro: 1-sobno 33 m2 s podstreho, v 1. nad., obnovljeno 2001, cena = 7,3 mio SIT, In 34,84 m2 v 1. nad,, ni obnovljeno, starost 70 let, cena ■ 5,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
VOZILA DELI
Jeklena platišča in gume za razne avt 13, 14, 15 in 16 col, nove ali malo rabljene, tr
041/722-625_12824
PRTLJAŽNIK za Opel vectro prodam. V
031/678-828	13377
4 zimske GUME s platišči 14 col, prirner-ne za VW, polo, škodo fabio in seat ibizo, prodam, rt 041/638-699	13542
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov ... iT 04/50-50-500	13601
Prodam strešni PRTLJAŽNIK za berlingo ali partner. V 041 /640-387	13399
Strešni PRTLJAŽNIK za hyundai pony in ford fiesto I. 92, prodam. IT 031/329-207
13900
VOZILA
Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, ir 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o., Savska cesta 34, Kranj,	12742
Odkup karam bol i ranih vozil, tudi totalko. ■tt 031/770-833	i3i87
Prodam DAEWOO MATIZ I. 99, 87.000 km, redni servisi, 1. lastnik. V 041/230-
489	13613
OPEL ASTRA karavan I. 94. bele barve, 142.000 km. 1.8, 16V, redno servisiran, veliko dodatne opreme, avtoradio. cena 690.000 SIT, tr 041/455-462 13734
Prodam PUNTO 55SI. 98, 5 vrat. TT 25-
72-092	13742
Odkup - prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., 04/23-23-298, 041/773-772 i3848
Prodam HONDO accord, I. 99 po ugodni ceni. It 041/634-992	13925
Buitov Pidpiotnik 10.1202 Nrfkio TH 04 '257-6052
prodaja !n
montaža izpušnih ^ sistemov ter avtomobilskih ^^
blažilcev^^ONROE
Prodam NISSAN MICRAI. 93, rdeče barve, reg do 4/05 in dve hladilni vitrini. It 25-
91-072_13934
VW JETTA, I. 91, prodam, rt 041/640-
116	13938
VIKENDI
TERME ČATEŽ - lesena brunarica površine 38,85 m2 {pritličje in mansarda), letnik 1985, opremljeno, zemljišče v najemu, cena - 1,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
ZAPOSLIMO
Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo artiklov za osebno nego. Poskrbimo za uvajanje. možnost napredovanja in dober zaslužek. tr 040/666-345, 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 11708
Za redno delovno razmerje zaposlimo mladega natakarja. Pogoji: starost do 30 let, delovne izkušnje, izobrazba ustrezne smeri, lasten prevoz, it 25-22-000, 041/423-833, Gostilna Zaje, Jerovšek Marjeta s.p., Lahovče 9, Cerklje	13736
Potnika za prodajo po drogerijah in telefonista zaposlimo. Španovina, d.o.o., Savska loka 21, Kranj, It 041/510-367 13843
Za nedoločen čas zaposlimo
operaterja / programerja
na CNC strojih in obdeiovainih centrih.
Pogoji: srednja ali višja izobrazba, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, znanje angleškega ali nemškega jezika, poznavanje CAD/CAM programskih orodij.
Vreček agro, d.o.o, Kranj, M. Vadnova 22, Kranj 04/2041-479, 040/831-441
Danes pokličeš, jutri delaš. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana it 070/610-120 i3895
Zaposlim samostojnega MONTERJA POHIŠTVA. tt 041/765-814, Demaies, Matjaž Delavec s.p., C. na Brdo 44, Kranj
13912
Zaposlim FRIZERKO, tt 031/322-090, Andreja Kepic s.p., Dvorje n.h., Cerklje
13937
Honorarno zaposlim dekle za delo v šanku (popoldan 700 SIT/ti). tt 041/618-722, Jordan Jože s.p., Žiganja vas 75, Križe	13944
Zaposlim ŠIVILJO z izkušnjami. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Krim, d.o.o., Visoko 130, 4212 Visoko	13955
ZAPOSLITEV IŠČE
Elektrotehnik telekomunikacij išče zaposlitev, primerno izobrazbi, inštrukcije in prevajanje angleščine. Tel.: 04/20-45-275
Delo išče ONE-MAN-BAND igranje na obletnica, silvestrovanju, novoletnih zabavah. Tt 031/442-424, Jože	i3764
Iščem dnevno 4-urno zaposlitev v administraciji. tr 031/735-302	i3940
ŽIVALI
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tr 041/724-144 13567
RJAVE, SIVE tN BELE KOKOŠ! v začetku nesnosti ter ENOLETNE KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota od 8. - 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, tt 01/83-43-586
13855
Prodam OVCE JRS pasme, tt 031/28-35-24	13904
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni, tr 57-20-210_13916
BIKCA in TELIČKO ČB stara 10 dni. tr 25-11-813	13919
Prodam PRAŠIČE domača krma, teža 100 do 150 kg. tt 041/905-557, popoldan	13924
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. tr 530-96-80, 031/387-520 13927
Prodam 24 dni starega ČB BIKCA. Goriče 19, tr 031/230-413_13931
Breje OVCE in mlada jagneta prodam, tt 041/327-932	13939
ŽIVALI KUPIMO
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. It 031/245-415	13775
Kupim BIKCA simentalca, starega do 2 tedna, tr 031/378-946	13905
Kupim BIKCA simentalca od 50 do 200 kg. tt 041 /857-908	' 13922

iZDePLS!
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju In telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.sj, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas. d.o.o., Zoisova 1. Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in atija
LUDVIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem drugim za vso podporo, tolažbo, pomoč, ki nam jo v teh težkih trenutkih nudite. Hvala Še enkrat
za vse dobro, kar ste za nas storili.
Žena Oli, hčerki Ana in Andreja
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil nas sodelavec iz Strateških financ Save, d.d.
DRAGO LEBEN
rojen 1950
Od njega smo se poslovili v soboto, 20. novembra 2004, ob 13. uri na pokopališču v Kranju
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
m . J,"'vJT^'^jrasrs
V SPOMIN
MAKSU KRMELJU
Danes mineva sedem let,
odkar za vedno odšel si od nas.
Zadnji telefonski klic
bil je usoden
za tebe in za nas.
Odšel si za vedno
za vedno ostal boš med nami,
te srčno je ljubila
ti'oja mami.
Marica Krmelj, Jesenice
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mami, babica, tašča, sestra, svakinja in teta
MARIJA S L APAR
9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč, izrečene sožalne besede, tolažbo, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. Rudiju Nadiževcu za izrečene poslovilne besede in pevcem Vedrina za prelepo zapete žalostinke. Zahvaljujemo se g. župniku Maksu Ipavcu za izredno lep pogrebni obred. Hvala tudi podjetju Navček za opravljene pogrebne storitve in organizacijo pogreba. Hvala vsem, tudi tistim, ki jih tukaj nismo posebej omenili in ste imeli našo drago Mari radi in ste jo pospremih na zadnji poti.
VSI NJENI Strahinj, november 2004
ZAHVALA
V 58. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in sestrična
IVANKA PETERNELJ
p.d. Pepetova mama iz Davče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem Domela, Aplesa, Tehtnice, LD Sorica, svetu KS DavČa za izrečene besede tolažbe, poslana sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se dr. Koširju, Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter duhovniku g. Ivu Kožuhu ta lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi ob slovesu. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni Davča, Podbrdo, 16. novembra 2004
ZAHVALA
V starosti 64 let nam je umrl najboljši, ljubeči mož, ati, brat, zet, svak in stric
LUDVIK KOGOVSEK
K večnemu počitku smo ga pospremili v četrtek, 18. novembra 2004, na kranjskem pokopališču. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za hitro pomoč, pogrebni službi Komunale Kranj, pevcem Kranjskega kvinteta in gospodu župniku Bojanu Likaiju za lep pogrebni obred, vsem, ki ste darovali toliko cvetja in sveč, se prišli poslovit, in vsem, ki sočustvujete z nami in nas tolažite. Pokojni Ludvik je bil res miroljuben, blag in dober, do vseh ljudi. Imel nas je tako rad. Lepo je bilo živeti z njim, zato smo se tako težko poslovili od njega in ga bomo zelo pogrešali.
Z neizmerno bolečino v srcu: žena Oli, hčerki Ani in Andreja, bratje Vili, Andrej
in Lojze ter drugi sorodniki


ZADNJA STRAN / info@g-glas.si
h
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
Sevei>A,SAMo
Dfp
LoMo MofCAl^
iMer I -

trn
• <
v • - 9 * i

M
/

TOREK
od -3 do9°C
SREDA
Od -5 do 5 ^C
I
ČETRTEK

od -7 °C do 3 °C

Danes, v torek, bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Jutri, v sredo in četrtek bo pretežno jasno in hladneje. V sredo bo pihal šibak do zmeren severni veter.
V
se
Kranjski zimsko-športni sejem je vsako leto uvod v smučarsko sezono, tudi letos bomo Gorenjci očitno še radi smučali, saj je na sejem
prišlo več kot 8 tisoč obiskovalcev. Kje bo sejem drugo leto?
Krai^j - Letošnji jubilejni, ali bolje tradicionalni, 30. zim-sko-^portni sejem v Kranju, je bil znova znanilec zime, ki seje na Gorenjskem sicer začela že pred časom, koje v višjih legah že zapadlo kar nekaj snega. Da bo zima tudi letos huda, pravijo meteorologi, dež s snegom pa je v petek tudi v nižinah opozoril, da se je treba na zimo Čim prej pripraviti.
Seveda se tega dobro zavedajo tudi smučarji, ki so od petka do nedelje množično prihajali na kranjski smučarski sejem, kjer so prodali oziroma kupili okoli
1-600 parov smuči, več kot 400 drsalk, okoli 1300 parov smučarskih čevljev, poleg tega pa še precej oblačil, smučarskih desk, nekaj manj tekaške opreme, sank in ostalih pripomočkov za zimske radosti. "Med 60 in 70 odstotkov opreme je zamenjalo lastnika, kar je zelo običajen podatek zadnjih let, saj si mnogi prav na račun sejma še lahko privoščijo nakup za otroke, pa tudi zase. Obisk je bil sicer nekaj manjši kot lani, vendar pa seveda dovolj velik, da bomo
Za rabljeno smučarsko opremo je še vedno veliko zanimanja, saj je nova velik strošek, otroci pa jo hitro prerastejo.
pri sejmu vztrajali tudi naslednja leta. Čeprav ne vemo še kje ga bomo pripravili, saj bodo tudi tukajšnje prostore v nekda-
nji Trenči, kjer je bil sejem zadnja tri leta, prenovili, " je ob koncu prireditve v nedeljo povedal vodja sejma Brane Mi-
klavčič ter dodal, da bodo opremo, ki so jo prodajalci pustili na sejmu, podarili humanitar-
• •
mm organizacijam.
Sicer pa je bilo na sejmu tudi letos videti največ družin z otroki, pri kranjskem ZUTS-u, ki je bil tudi letos organizator, pa so poskrbeli tudi za nekatere spremljajoče prireditve, med drugim tudi za predstavitev svoje dejavnosti. Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Kranj namreč prav letos praznuje 40-letnico delovanja društva, katerega osnovni namen je bil, po besedah enega najstarejših Članov Štefana Ošine, učenje smučanja, hkrati pa tudi izobraževanje učiteljev smučanja. Kot dodaja sedanji predsednik Gregor Osojnik, je v kranjskem ZUTS-u trenutno kar 270 članov, kar društvo uvršča na drugo mesto v Sloveniji, njihovo delo pa je usmerjeno predvsem v sodobne tehnike poučevanja smučanja. Ena od njih je tudi tako imenovani UPS sistem, oziroma učenje s podaljševanjem smuči, ki so ga s pomočjo Sandija Mu-rovca, predsednika tehnične komisije kranjskega ZUTS-a, tudi predstavili ob letošnjem sejmu.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Damjana rodila Evo
Naša sodelavka Damjana Šmid, ki
za Gorenjski glas piše zelo brane družinske nasvete, je 9. novembra rodila hčerko Evo, ki je ob rojstvu tehtala 2870 gramov in merila 49 centimetrov. Sedaj se že 'crkljata' doma, skupaj s sestrico Tino in očkom Mar-jom. Eva pomeni življenje, naj bo tako, zanjo, za nas in za vas, pravi prijazna Damjana in hvali kranjsko porodnišnico, v kateri po njenih besedah delajo krasni ljudje, od babic, sester in zdravnikov do kuharjev. Damjani in Evi želimo veliko zdravja, mladi družini pa veliko sreče in veselja.
Sodelavci Gorenjskega glasa
Sejem tudi v Škofji Loki
v
Skofja Loka - Smučarski klub Alpetour bo ta konec tedna organizator tradicionalnega smučarskega sejma. Rabljeno opremo za zimske športe bo moč, tudi s pomočjo nasvetov smučarskih strokovnjakov, prodati ali kupiti v soboto in nedeljo med 9. in 19. uro v dvorani na Podnu. Na sejmu bo moč po ugodnih cenah kupiti tudi smučarske vozovnice za smučišče na Starem vrhu.	V.S.
Dobiček na račun okolja?
Tako se sosedje deponije komunalnih odpadkov sprašujejo ob predlogu za regijski center v Tenetišah.
Kranj - O predlogu, da se na deponiji v Tenetišah v naslednjih treh letih zgradi eden od predvidoma dveh gorei\jskih centrov za ravnanje z odpadki in predelavo ostanka odpadkov za okrog sto tisoč prebivalcev - le v tem primeru bi država center, vreden približno pet milijard tolarjev, sofinancirala, naj bi jutri odločal svet Mestne občine Kranj.
Novorojenčki
Na Gorenjskem se je minuli teden rodilo 25 novorojenčkov, od tega 13 v Kranju, 12 pa na Jesenicah.
V Kraljuje prvič zajokalo 13 novorojenčkov, med njimi 6 deklic in 7 dečkov. Najtežji in najlažji sta bila dečka. Prvemu je tehtnica takoj po rojstvu pokazala 4.130 gramov, najlažjemu pa 3.150 gramov.
Na Jesenicah pa so tokrat prvič zajokali 12-krat. Rodilo seje 6 dečkov in prav toliko deklic. Najtežji je bil deček, ki so mu babice namerile 4,290 gramov, najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 2.790 gramov.

RADIO KRANJ d.o.o.
Stritarjeva ul. 6, KRANJ
TELEFON:
(04) 28i2>220 r^fOAKCUA (0<4) 2812-22i TRŽSN^S

(04) 2022-(05i) 303-
TAX:
<o4) 2ai2-
(04^) 2812«
PROGRAM
F'KfXäKAM 03M
HUlAKOiA
TRŽENJE

E-poŠto:
rad IO k ra n J@rad I o-kra n J«si
spletno stron; www.radio-kranJ.si
V!
MMMU POSi ygBflB BROUSKB POSTfl.m Ofl finREnJSKFfTl y
Po tem predlogu bi za deponijo v Tenetišah izdelali nov lokacijski načrt, ki bi med drugim vključeval potrebne objekte in infrastrukturo za predelavo odpadkov, s katero bi se ukvarjala na novo ustanovljena mešana gospodarska družba.
Da je odpadke treba selekcionirati, uporabne vračati kot surovino v ponovno predelavo, ostanke pa predelati ter s tem prihraniti dragocen deponijski prostor, se strinjajo tudi najbližji sosedje tenetiške deponije z Mlake in Kokrice. Odbor za urejanje in varstvo okolja pri svetu krajevne skupnosti Kokri-ca, ki se je pred približno letom dni uprl nameravani širitvi odla-
galnega polja proti Mlaki, pa ima tudi ob predlogu regijskega centra za ravnanje in predelavo odpadkov tehtne pomisleke. Zahtevanih sto tisoč prebivalcev pomeni, da se bo šestim "kranjskim" občinam, za katere Komunala zdaj odlaga odpadke v Tenetišah, morala pridružiti Še katera od sosednjih. Ob tem opozarjajo, da je stara občina Kranj že pred dobrim desetletjem sprejela sklep, da deponija v Tenetišah nikoli ne bo postala regijska, niti se ne bo širila zunaj začrtanih meja. Bodo torej dobri sklepi podlegli dobičkonosnemu poslu z odpadki na račun okolja?
Helena Jelovčan
GORENISIC^
LOTO
Rezultati žrebanja 47. kroga igre na srečo 21. novembra 2004
zžrebane številke: 7, 14, 15. 17, 22, 28, 32 in dodatna 2
Izžrebana Lotko številka pa je: 465867
V 48. krogu za sedmico 300.000.000 SIT
dobitek LOTKO predvidoma 20.000.000 SIT
Pogrešajo vaško trgovino
GodeŠič je ena od vasi, kjer so zaradi nedonosnosti že pred Časom zaprli vaško trgovino. l\idi tamkajši\ji prebivalci so se navadili voziti po vsakdanje potrebščine v večja nakupovalna središča, za majhne nakupe pa sta jim blizu trgovini v Retečah in Frankovem naselju. Vaško trgovino pogrešajo zlasti starejši Uudje brez prevoza.
Marta čar:
Igli-
Do trgovine v sosednji vasi grem s kolesom ali pa me po potrebščine zapeljeta sin ali snaha. Kljub temu mi ni prav, da v vasi ni več trgovine, zlasti še, ker so jo vaŠčani pred desetletji postavili z udarniškim delom. Najbolj jo pogrešajo še starejši od mene, v soseščini poznam žensko, ki ji špecerijo na dom prinesejo ljudje z Rdečega križa."
Janez Novinec:, "Včasih
smo kar otroke
bliž-

postali
njo trgovino, če je v gospodinjstvu česa zmanjkalo, sedaj to ni več mogoče. Trgovina v vasi je imela premalo prometa in so jo zaprli, ker ni bila donosna. Tudi moja žena je delala v njej, sedaj je v službi v Mercatorju in od tam tudi prinese vse potrebno. Včasih gremo po nakupih tudi v Frankovo naselje, včasih v Kranj, vaščani nakupujejo v Retečah. Najbolj nerodno je za otroke in upokojence.
Vinko Kun-stelj: "Avtomobila nimava in z ženo trgovine obhodiva peš ali s kolesom, nakupljeno pa naloživa v torbo s koleščki. V Frankovem naselju, kjer največkrat kupujeva, sva tudi že doživela, da nama potrebščin ni bilo treba samima tovoriti domov, ker so nama ponudili, da nama jih po delovniku pripeljejo na dom. To je lepa poteza. Vaško trgovino pa pogrešava, bila je vsaj blizu, čeprav ni bila založena prav z vsem, kar si potreboval."
Danica Ber-toncelj: "Vse trgovine so nam vaščanom Godešiča tako oddaljene, da moraš po nakupih z avtomobilom. Najbližji sta nam v ReteČah in na Trati, v velike nakupovalne centre pa niČ kaj rada ne hodim. Odkar v vasi ni več trgovine, je nerodno zlasti za starejše, ki nimajo lastnega prevoza in so tako odvisni od drugih družinskih članov."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
i -